proi.etarec je i) e i. a v s k i list za misleče it atelje
PROLETAREC
Glasilo JugoNlovannke SoriuÜNtirne Lxvtv in Prowv«ine MaÜe«
official organ of j. s. f. and its educational bureau
jj _ NO. 1751.	M "••««»•«• mm, nt *. 1907. m »ml tlltm al c»*«*.
■K« IS* A«* Cm**m M liri« J. IŠtt
CHICAGO, ILL, 2. APRILA (APRIL 2), 1941.
i'ublished Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XXXVI.
Puč v Beogradu
bil za Hitlerja prvi resen poraz
NEMČIJA SE ZANAŠA NA HRVATE. — SRBI ODLOČNO PROTI OSliČU. — POLOŽAJ V SLOVENIJI. — SRAMOTNA KAPITULACIJA CINCARJA-MARKOVIČA, CVETKOVIČA IN KNEZA PAVLA SE SPREMENILA V BLAMA20
"Inozemska propaganda" obsojena uničenju
Največji diplomatični triumf; Ad >Ifa Hitlerja je bil njegov pakt z diktatorjem Sovjetske Unijo, Josiipom Stalinom, ki ga jc sklenil avgusta 1939. Njegov prvi poraz v diplomaciji pa' ie skaženi pakt, ki sta ga mu v imenu jugoslovanske vlade podpisala dne 25. marca premier Dragiša Cvetkovič in minister vnanjih zadev Aleksander C i near-M ar kovic. To sta storila z odobritvijo vseh članov kabineta, razen treh, ki so raj še odstopili. Eden se je potom premislil in se pridružil zavezi, da Jugoslavija aktivno prMc-pi v oslšče in mu pomaga.
Dne 27. marca je bila vlada, ki se je predala Hitlerju, str-^ mcglavljena. Bila je tako na trhlih nogah, da jo je srbska vojaška kamarila odpravila v T ar urah. Ves puč se je izvršil po preračunanem načrtu v po-polnočnih urah.
Knez Pavle je doigral. Cin-car-Markovič in Dragiša Cvet-kovič sta bila aretirana in 2 njima še nekaj drugih Hitlerjevih podkupljencev.
Ne pa slovenski in hrvatski ministri, d asi so bili vsi za pakt, tirdi dr. Franc TCatovec, čeprav Ameriška Domovina trdi nasprotno.
Za kralja je bil omenjene usodne noči 27. marca proglašen mladoletni Peter, ki bo kajpada vladar le po imenu. Režimska oblast je v rokah generala DuAana Simoviča, ki je načelnik nove vlade. V njo je vzel nazaj slovenskega klerikalnega voditelja Franca Kulovca in voditelja Hrvatov dr. Vladi-mirja Mačka, poleg teh pa še nekaj drugih, ki so v javnosti «matrani za pristale Hitlerjeve politke. Cou'p d'etat torej ni bil izvršen zgolj proti Nemčiji in Italiji, nego proti izdajalskemu ponižanju Markoviča in Cvetkoviča, ki sta se podala na romanje k Hitlerju, da mu izročita Jugoslavijo. Udala sta se bolj sramotno, kot pa se je na-cijem udala Madžarska, Rumu ni ja in Bolgarija.
S pučerrr se je kolo jugoslovanske vnanje politike mahoma zasukalo proti osršču, ne-dede na "progermane", ki no bili imenovani v novo vlado. Sprememba, ki je nastala v režimu s pučeni dne 27. marca, ni triumf demokracije, ker je v Jugoslaviji ni že prilično let. Je pa bil udarec za Nemčijo, da je, kot poročajo ameriški
OSE
V\l 4* It A 1)1 V A
Letošnji Majski Glas bo obaefal nad 80 atrani. Okrog 30 naiih ljudi, ki ae udej-atvujejo na literarnem, prosvetnem, zadružnem in političnem polju, je bilo povabljenih med priapevatelje v Majaki glaa.
Eden izmed najzanimivejših apiaov v njemu bo izčr-P<k iz knjige "Out of the Nijfht". Svoje priapevke »o dotlej že poslali Anton Shu-l*r, Zvnnko Novak, Ivan Jon-Anton Zaitz, od večine dru«iH jih pa pričakujemo ta teden.
novinarji, kar ostrmela. Od samega presenečenja nemška vlada ni mogla dati od sebe nekaj dni nikake določne izjave, nego le vztrajala, da pakt pridružen ja Jugoslavije k osi&ču drži. neglede na spremembe v kabinetu. Nato pa je kajpada pričela pretiti, ob enem pa nemškim državljanom naročila, da naj se izselijo ko hitro mogoče.
V	prejšnjem ProJetarcu na tej strani smo ugotovili, da so bili proti kapitulaciji socialisti in srbski narod. I^ahko ¿e dodamo, da tudi komunisti, toda zaradi navodil iz Moskve, ne \sled sovraštva do fašizma. Kajti Rusija je rzprevidela. da ji Hitlerjevo osvajanje Balkana postaja nevarno, pa skuša Nemčiji s to taktiko napraviti na tuje stroške čimveč ¿kode.
Jugoslavijo so potiskali v osišče Berlin-Rim-Tokio ko-rumpirani srbski politiki, ki so se vsled diktature držali na površju in delali kar so hoteli brez narodovega odobrenja, in tudi proti narodovi volji. Glavni krivci so prejšnji premier Milan Stojadinovič, njegov naslednik Dragiša Cvetkovič, Cincar-Markovič, nekaj srbskih generalov, žurnalieti v službi režima pri dnevniku "Vreme", ki je "merodajen" list za vse druge liste in njihove urednike v Jugosalivij, knez Pavle, ki je pomehkužena stvar, in pa na svoj način Hrvati in Slovenci.
Hitler, in pred njim vsa leta Mussolini, je računal na pomoč Hrvatov v vsakem konfliktu, ki se dogodi med njima in z vlado v Beogradu. Mussolini je potrošil za propagando med Hrvati in za vzdrževanje hrvatskih fašistov, katerih načelnik je dr. Ante Pavelič, že mnogo I milijonov lir. Sedaj je Muaao-lini med Hrvati vsled svojih porazov disk red iti ran, toda papež si je med hrvatsko duhovščino ohranil zaslombo in jo je inposlil za fašistične spletke. Ne le tam, nego tud v Zed. državah. Kar pa se hrvatskega naroda v celoti tiče, je nad njim Hitlerjev nemški vpliv. Italija ni bila med Hrvati še nikoli priljubljena, doči-m imajo do Nemcev veliko spoštovanje.
Ali bodo Hrvati v sedanji krizi igrali v4ogo Slovakov? Najbrž ne.
V	Berlinu se zanaAajo nanje ;n v Beogradu vedo, da je to
(Nadaljevanje na 5. strani.)
VAL STAVK. PROTI KATERIM JE BILO TOLIKO KRIKA. DA OVIRAJO NARODNO OBRAMBO. JE POJENJAL
"Novice", kakršnih torijski časopisi nočejo prinašati
Upravitelj pošt« e San Franciicu je pred ledni sporočil tvojim predstojnikom e W«»hin§ton, d« »e je v njegovem uradu nabralo »krog »edem« na jat ton "propagando" ia Racije, Nemčijo. Japonsko in is Italije. Vta je bila poslana vsled angloske blokade proko Pacifika. Naročili te mu, aaj je uniči. Na gornji sliki je prisor a uničevanjem te "tuje propagande".
I'IIISOJ.WJA DOGODKOV DOMA l\ PO
' V Maraeilleau, v neokupirani Franciji, so se 28. in 29. marca dogodile velike manifestacije za Jugoslavijo, ker je vrgla "apizarsko" vlado. Iz tistih demonstracij je razvidno, da je francosko ljudstvo še proti Hitlerju in mu želi poraz. Francija sedaj ni v stanju storiti drugega kot ¡zapolnjevati ukaze iz Berlina. Toda Jugoslavija se po mnenju Francozov še la-h\o pojavi v bran in morda celo odločilno vpliva na izid vojne.
Earl Browder se je izročil zvezni oblasti 26. marca, da nastopi svojo kazen. Uklenili so ga k dvema zamorskima jetnikoma ter jih poslali v zvezno jetnišnico v Atlanto, Ga. Ako bo moral Browder odslužiti vso svojo kazen, bo v ječi štiri leta. Nadeja se. da bo čez leto ali dva oproščen. Branil se je do konca in svoj priziv tiral na vrhovno sodišče. To je potrdilo obsodbo in Brovvierju ni kazalo drugega, kakor kazen sprejeti, ali pa pobi ¿niti v Rusijo. Odločil 9e je za prvo.
Oboroževanje in pa podpora Zed. držav zaveznikom bo stalo ameriško ljudstvo mnogo milijard dolarjev. To bo breme, ki ga ne bo plačevala samo sedanja generacija, nego še naslednje skozi mnojgo, mnogo let. Ampak svet je pač tak, da se Zed. države morajo v enem ali drugem oziru ravnati po njemu. Oborožene velesile res-pektirajo samo tiste dežele, ki so enako uli pa še boljfte oborožene in s'j ne boje vojne.
Sovjetaka Uniia je igro z
Nemčijo na Balkanu izgubila e nemško okunaeijo Uurmnije in Bolgarije. Se bolj pa, ko sta
Markovič m Cvetkovič podpisala pakt s Hitlerjem, dele odpor srbskega ivaroda proti taki poniževalni -zvezi in s strmo-glavljenjem kneza Pavla in Dragiiše Cvetkoviča, je Rusija spet dobila na Balkanu nekaj trdnejših tal. I>rugače ji bi o-stala samo še Turčija, kateri je zagotovila, da če se zaplete v vojno (z Nemčijo), se lahko zanaša, da osttanf Rusija "nevtralna". Ob enem se Rusija z vso naglico oborožuje. V Ru-muniji je ob njeni meji velika nemška armada in pa rumun-ska. Slednja šteje nad pol milijona mož. Vojaštvo je staJno navduševano, da kmalu napoči čas, ko bo šlo »odrešiti svoje brate v Besarabijo. Nenapadal-ni pakt med Hitlerjem in Stalinom je torej le krpa papirja, ki se jo lahko vsak hip raztrga.
Dr. Vladimir Maček ima sijajno priložnost rešiti čast hrvatskega naroda s tem, da ne Ih) igral vloge, kot jo. je med Slovaki monsignor Tuka, Hitler in Mussolini se namreč ves čas sedanje vojne zanašata, da se jima bo posrečilo razbiti Jugoslavijo njima v prid brez krvave borbe, kot se je njima posrečilo razbiti čehoslova&ko. Odvisno je torej vse zgolj od Hrvatov. Ako sovražijo Srbe in njihovo pravoslavno vero bolj kakor fašizem, tedaj dobe fašizem in postanejo Hitlerjev protektorat, kakor so Slovaki.
Sveti oče Pij XII. zagotavlja svetu, da stori vse, kar le more, da »e na svetu spet naseli mir. To je verjetno, kajti nobena dežela ga m* potrebu je bolj kakor Italija.
Bethlehem Steel korporacija se je skuhala otresti unije je-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Časopiai veliko poročajo <o stavkah, ki ovirajo produkcijo narodne obrambe. Previdno pa akrivajo razaodbe delavakega department« proti .onim podjetjem. ki na primer kriijo zakon o minimalnih mezdah in makaimalnem delavniku. Marsikatera kompanija je morala plačati avojim ogoljufanim delavcem na prikrajšani plači ie viaoke vaote. Klavniaka družba Swift Co. je na primer tožena od merodajne oblaati valed krčitve zakona o mezdah za 4 milijone dolarjev. Delavcem, ako jih dobe, bo to pomagalo.
Beatrice Creamery Co. je na aličen način kršila zakon napram 28S delavcem, ki jih upo-aluje. Wage and Hour Division (urad delavakega departments) je zadevo preiakal in družbi ukazal plačati tem delavcem nadeljnih $15,000, kakor določa zakon.
Takih alučajev je mnogo. Maraikatera družba mora doplačati ne le nekaj tieočakov, nego atotiaočake. Ampak čaao-pisi o tem nič ne kriče, ker nočejo opozarjati delavcev, da ao tudi korporacije "nepatrioti-čne'\ ne aamo delavci, kadar ai hočejo pomagati a stavkami v boljše delovne razmere.
V nedeljo 6. aprila bo koncert Zarje
Znani slovenski pevski zbor Zarja v Cleveland<u. priredi koncert, ki se bo vršil to nedeljo, 6. aprila, v S. N. D. na St. Clair Ave. Vsi v Clevelandu in sosednih krajih so vabljeni, da se ga udeleže.
ODBOR ZA PORAVNANJE SPOROV MED UNIJAMI IN K0MPANIJAMI PRAVI, DA S SVOJO NALOGO DOBRO USPEVA. — UMVVA VZTRAJALA DO ZADNJEGA PRI SVOJIH ZAHTEVAH. — BOJ MED AFL IN CIO
Seja odbora JSZ in Prosvetne matice
V petek 4. aprila bo druga redna seja novega odbora JSZ in Prosvetne matice. Vršila se bo v SDO.
Mnogo od vlade jamčenih posojil
V Illinoisu je do/bilo posojila v hranilnih društvih, ali v bankah 215,332 družin, bodisi za predelavo svojih domov, ali za nakup novih. V gornjem številu so samo taka posojila, ki jih jamici federalna vlada (FHA-insured loam).
Velika aeroplanska tovarna v Chicagu
General Motors korporacija gradi v Melrose Parku tik Chi-caga veliko aeroplansko tovarno, ki bo stala 31 milijonov dolarjev. Obsegala bo 125 akrov.
=
Vabljenje članov v unije z masnim piketiranjem
Val stavk, ki so se dogodile minule tedne v jeklarski, aero-planski, avtni in raznih drugih industrijah, je pojenjal večinoma s poravnavami.
Unije v njih sicer niso dosegle popolne zmage, v nekaterih konfliktih so celo i/jgubile priznanje, a vendarle gre le njim zasluga, da korporacije ravnajo z delavci vse drugače kakor nekoč.
Delodajalci pa se maščujejo nad njimi s kampanjo, v kateri imajo namen unije ne le o-črniti, nego jim efektivnost onemogočiti z zakoni. V marsi-kaki državi so postave proti njim že sprejete, v drugih o njih debatirajo, pa tudi v zveznem kongresu se proti unijam pripravljajo za sprejem drastičnih določb.
Zdi se, da unija avtnih delavcev Henry ju Fordu še ne bo mogla tako kmalu do živega. Fordova taktika je, da ako svoje delavce tako dobro plača, kot šo plačani v unijskih delavnicah, in ako jim da ugodnosti, ki so boljše nego drugod, nima nobena unija vzroka od njih tirjati članarino. Unije imajo po njegovem mnenju morda kak pomen le tam, kjer se delavce res izkorišča. Ta njegov argument vleče in povzroča uniji UAMA veliko težkoč baš zato, ker delavci ne razumejo, da kompanije skušajo vse mogoče v zadovoljevanju delavcev zato, da se ubranijo priznati unijo.
Stavke, ki so se pred nekaj tedni pričele v tovarnah International Harvester kompanije, so bile v tem tednu poravnane. Uniji CIO menda ni nič drugega kazalo, kajti na stav-karje je pritiskala zvezna vlada, ker je zaostala produkcija za narodno obrambo, in vrh tega je na potek konflikta pogubno vplivala AFL. Ta je prevzela vlogo skebanja pod unij-sko znamko, kar se bo prej ali slej maščevalo nad vsem delavstvom, oziroma se to maščuje nad njih že danes.
Skoro vsi konflikti, v katerih je bilo prizadetih nad desetti-soče delavcev, so poravnani. Spravil jih je v pomirjenje poseben Rooaevettov odbor. Le pogajanja med unijo premo-garjev (UMW-C10) in operatorji so kazila sliko splošne sprave.
C*lavna kampanja «proti tem stavkam se vrši okrog trditve,
da so "komunistične". Oziroma, da jih izzivajo in vodijo komunisti. V kolikor je to res, jim Škoduje in jim bo še bolj v bodoče. Toda stavke ne nastajajo na željo komunistov. To je le pretveza za ščuvanje proti vsem upravičenim in neupravičenim zahtevam delavcev.
Najboljša in najvarnejša pot za unije je, da se za vsak spor dobro pripravijo, in da morejo javnosti dokazati upravičenost svojih zahtev. Toda sedaj jim je to težavno, ker se prizadete družbe, ki unije niso še priznale, izgovarjajo, da plačujejo svojim delavcem več, kot pa u-nijske delavnice.
Unija premogarjev je v svojih zahtevah navedla, da so njeni člani sedaj plačani slabše. kokar pred leti. Operatorji so odgovarjali, da so njihni dobički čezdalje nižji.
Borba na unijskem polju bi bila kajpada veliko uspešnejša, ako ne bi bilo bratomornega konflikta med CIO in AFL. Neglede, komu škodijo bolj, dejstvo je. da leži pretežni del krivde na AFL, ne pa, kot skuša javnost uveriti sovražni tisk, na CIO. Kajti če bi bila AFL hotela količkaj brige posvetiti organiziranju delavcev v masnih industrijah, bi CIO ne bil ustanovi -m sedanje borbe unije proti uniji ne bi bilo.
Društvo št. J9 SNPJ bo imelo slavnost 35-letnice
Chicago. — Društvo Narodni
vitezi št. 39 SNPJ bo obhajalo slavnost 354etnice v nedeljo 25. maja v jednotini dvorani.
V	sporedu bodo koncertne točke, govori in igra "Nevtralni Amor".
To društvo ima za sabo zanimivo zgodovino, ki bo opisana v eni prihodnjih številk. Knako zanimiva bo njegova prireditev 25. maja.
Tajnik društva je že prilično let John Potokar, predsednik pa Chas. Pogorelec. Joseph Testen je blagajnik. V tem društvu je menda Že od početka u-stanovitve tudi Frank Udovich.
V	njemu je precej drugih članov, ki so znani v na& domači javnosti.
članstvo v celoti se bo potrudilo, da bo praznovanje ¿Svetnice tega druAtva res velika stvar. Vse prijatelje dobrih sporedov vabimo, da si nedeljo 25. maja rezervirajo za |>oset slavja društva št. 39 SNPJ.
Nove induatrialne unije, ki ao ae razvile v zadnjih letih, imajo teikoče kolektati članarino. Namreč tudi v takih obratih, v katerih ao priznane za kolektivna pogajanja, niso pa ai ie mof 1* izvojevati zaprte delavnice.
Večina tovarn, ki ao priznale nove industrialne unije, obratuje ie vedno pod označbo "odprte delavnice" (open ahop). To te pravit kompanija ima pravico najeti kogar koli in nihče ni primoran atopiti v unijo.
Tako se je dogodilo, da je v maraikakem obratu prenehalo plačevati članarino celo mnogo
takih delavcev, ki ao glasovali za unijo.
V Gary ju, Indiana, ae je vod-atvo lokala unije jeklarskih delavcev (CIO) odločilo za novo metodo tir janja članarine. Pred tovarno Carnegie-Illinoia Steel korporacije je poalalo štiri ti-aoč prketov. Ustavili ao vaake-ga, ki je iel na deloi "Pokaži linijsko karto)'9 Kdor je ni imel a plačano članarino, jo je moral na meatu poravnati, ali pa iti domov. Naalednji dan je prišle tudi garyaka policija, toda ne proti piketom. nego jim je pri tirjanju članarine in pridobivanju novih članov celo pomagala.
Pravijo, da ae atotine delavcev ni hotelo vpiaati, nego ao ili rajie domov. Velika večina pa jih je aedaj v uniji. Ker ae je to vrate piketiranje nadaljevalo, ie dobila . kompanija nekega delavca, ki je unijo obtožil na zveznem diatriktnem sodišču Zahteval je, da se ji zabrani nadlegovati delavce, ki ti postavno aluiiio kruh. Sodnik mu je ugodil. Uniji je zapovedal, da sme imeti pri vaakem uhodu le 10 piketov, toda nimajo na pravice komu braniti na delo. Unja je med tem avoj namen ie doaegla in dobila v avoje vrste veliko večino delavcev. A vprašanje je, kako jih bo ohra-
nila čez mesec ali dva, ko jim članarina poteče.
Najboljša metoda za ohranitev unije je zaprta delavnica. Namreč, da kompanija ne sme najeti nikogar razen unijtke delavce. Zato je aedaj fl*"^* zahteva novih unij priznanje raprte delavnice (cloeed ahop). Tirjati nezavedne delavce mesec za mesecem članarine vzame veliko napora, povzroča sporeke in inaulte in aeje demo-ralizacijo v delavske vrate. Popolna zmaga teh unij bo torej iele, kadar bo vaak delavec v obratih, kjer je priinana, moral apadati v unijo.
V TEJ ŠTEVILKI—
Ali je puč v Beogradu bil usodni udarec no Hitlerja? Članek o tem je na prvi strani.
Ali množeče se stavke lahko povzročijo, da dobimo tudi v tej deželi za reguliranje unij fašistične zakone? Čitajte o tem razna mnenja v tej itevilki.
Kako pridobiti člane v unije? Čemu se toliko delavcev brani plačevati članarino? Članek o tem je na t. strani.
Norman Thomas je o novem razkolu v stranki priobčil v njenem glasilu Callu svoje pojasnilo. Iz-črpek je v v tej številki.
Zanimiv je dopis iz Puebla, Colo., ki pojasnuje, čemu delavci glasujejo proti samemu sebi.
Komentarji so na 4. strani.
Poleg tu omenjenega gradiva je v tej številki mnogo drujih člankov, notic in dopisov, ki so vredni, da jih citate. In ko to številko preberete, ponudite jo znancu, zaeno pa mu priporočite, da naj se na Proletarca tudi on naroči.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
v vladnih
IZHAJA VSAKO SREQO.
luUja Jugoslovanska Dola »tka Tiskovna Drutba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjtnih državah za celo leto |3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00.
»Nfk VESELI POTI V "KONCENTRACIJSKI TABOR" ¡¡sWw dobiti, e. nm
Zunanje gospodarstvo je odvisno od Angležev, ki pa niso glavni kupci argentinskega izvoza, marveč prodajalci, trgov-ci, oztomia tzvtanlki. Sedaj je pa Se to obležalo na mrtvi točki. Angleži za*e malo in še tistega takoj ker hočejo kredit. Naj v
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uracki najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v «tevilki tekoč« ga tedna.
I» R O LETAlt E C
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established It'Od.
Editor.................................................................. Fr»nk Zaitz
Business Manager..............-......................Chark a Po^orelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager....... .Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Mor.th» $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
MUHETOML TEORIJA TOTALITARNE VOJNE
.. m n v i M, Metudo sedanjega oborofce-j kopnem in na morju obrami..i
kuidio zelo	nega konflikta označujemo ca jako lahka, je v zraku silno u-
* ilča o	"totalitarno- vojno, ker se ne žavna, Zato je zračni napa I
red*Na I-	vodi samo proti sovražnim obo- postal najmočnejše oojno sr
več j/	7 ¿Si e drža-! r,ženim silam, ampak tudi pro- ,tvo moder ,e vojne. Douh<,
večji kuipet so soruzent arza , »	nrebivalatvu, torej uči, da ima zrakoplovftvo nalo-
vt. a več prodajo neko kupijo	go razdejati letalih, unič^
ik^m ge i v celoti. Odtod njeno ime.	zaloge pogonskih eredstev
, '	n .	nu/»1tfi n;ii se voi- t vernice sovražnika. lx*ta! t
v Argentini. Zu bodme
ridfdi	Po njenih načelih naj se voj. t^rmce -vračuna.
noamer.dk 1 t**vci fcrat>*i pri- ^rahote razširijo na Vit ao- ne sme ^J^veaa nal liko ter kupili pridelke v Ar- ražno csemlje, z uničujočimi borba* njegova b-rtvua naio-
gentini in IS	dobi£k napadi bombnih letal na mesta.ga je, da osredotoči vso
prodali komurkoli, ki bo dobro I in naselja, naj se moralno in plačal. 11 ' •1 '	malerijalno stre sovražni na-Ta gospodarska svoboda pa	rod. Totalitarne vojne niso izbi zelo prav prtfja Ai**ntin-	umili Nemci, kakor bi se dalo cem samim, kajti če bi mogli	sklepati po dejstvu, da »o oni svobodno prodajati In bi ne bili	prvi začeli uvajati njene m#to-pod kontrolo Angležev, bi fo-	de. Duhovni oče nove vojne te
sile za napad na sovražna življenja siedičia. Vse kopne in pomcrfke vojne opeiacjje na i podpira letalstvo; "go-pjdst\ ; v zraku je predpogoj za izv> jevanje zmage". Nad moč v zraku — pravi Douhet — va-
spodarski polotaj ne bil t*ko orije je italijanski general Dou-: ruje državo in njeno mdustrijo brezupen kakor je Argentin- het. Njegova karijera je jako pred sovražnimi napadi in ji -k. nrulMke «n nriurAvlisne razgibana. fcepred svetovno nudi možnost, da se vse njene
Telephone: ROCKWELL 2864
Norman Thomas ostane magari
osamljen na svojem starem stališču
(
V Calhi z dne 22. marca pojasnil je Norman Thomas svoje stališče z ozirom na zadnji razkol, ki se je dogodil v njegovi stroji. Štirje člani eksekutive so odstopili v protest proti njegovi 'taktiki, ki je pod geslom borbe proti vojni vsa usmerjena zoper podpiranje Anglije. Odstopli člani eksekutive so Paul Porter
Mornarji aamikafa parntka Columbu» »o tvojo ladjo raji« »mi potopil», ko« da bi prišla v ptit Aagložon. Uničili »o jo ob amoriikent obroftj«.
Vnh tri sto mornarjor »o jo roiilo ia •• izkrcalo v Son Franciacu, kjor «o bili po mednarodnem sakonu internirani. Slika jik predstavlja, ko so bili "nala-ioni** na vlak, kateri jib jo odpeljal V koncentracijsko kempo e New Menico.
Politično in gospodarsko stanje v Argentini z ozirom na vojno
Piše Iran Kacin, Argentma, v začetku marca 1941
Kakor drugod tako smo tudii Te dni (v začetku marca) se
(Kenosha. Wis.), Arthur McDowell (Chicago), Leonard Wood- I v Argentini pod vplivom ev- je senat odločil, da preteče nje
cock (Detroit) in Frank N. Trager (New York).
Na seji eksekutive socialistične stranke meseca februarja to leto v Detroitu »o disidenti zahtevali, da naj S. P., njen predsednik Norman Thomás in njeno glasilo Cali spremeni svoje sovražno .-tališče do Amglije in prizna, da je v korist mednarodnega delavskega gibanja, ako se ameriška socialistična stranka izreče z podpiranje zaveznikov v borbi proti osišču.
Norman Thomas je bil proti. Dejal je, da pomeni 4iend-lease bili" vojno, on pa je proti nji. Do zadnjega momenta je storil vse v svoji moči, da v *ongresu prepreči «prejem omenjene predloge. Že ko je bila odobrena, je zakasneli Cali še počival svoje čitatelje, da naj brzo javlja jo senatorjem, naj nikar ne glasujejo ea Rooseveltov načrt. .
' Na seji eksekutive S. P. v Detroitu so bila nesoglasja tolikšna, da se je -zborovanje končalo brez sporazuma. Večina je disidentem dovolila, da smejo svoje nazore glede vprašanja pomoči zaveznikom v vojni s fašizmom pojasniti v Callu. Sedem članov eksekutive in namestnikov (aKeroates) je predio-tilo izjavo za natisk v Callu. Urednik Travers Clement, ki je ob enem glavni tajnik stranke, jo je zavrgel. Norman Thomai*, ki je na seji v Detroitu pristal v svobodo izrafžanja v Callu, se je potem premislil in «potegnil s Callovim urednikom. Izjava ni bila objavljena. Prizadeti člani so protestirali.
Končno so se domenili, da v tem položaju jim ne preostaja drugega kot resignirati. Kajti ako mora obveljati samo Thomas-<m> stališče in je vsako drugo mnenje v stranki zabranjeno, naj se mu pusti svobodno pot njemu in onim, ki soglašajo z njim.
V	svojem pojasnilu Thomas ugotavlja, da so odstopli so-drugi bili delovni in se nadeja, da bodo ostali zvesti socialističnim aktivnostim tudi v bodoče.
Pravi, da on noče, da bi socialistična stranka postala do»g-matična sekta, zato je bil vsikdar zato, da se v nji dopušča svobodno diskuzijo o vseh važnih vprašanjih. A v tem slučaju, ko «e gre za aH proti vojni, bi vzela taka razprava mnogo prostora, ki ga Cali nima. Na to bi se moralo za spremembo stališča, ki ga je odobrila konvencija, vršiti splošno glasovanje.
Vse to bi vzelo časa in škodovalo strankinemu tradicionalnemu boju proti vojni in militarizmu v dneh, ko je taka borba najbolj potrebna, pravi Thomas. Zato se je kot predsednik stranke odločil vztrajati pri konvenčni resohiciji in platformi, ki je •zoper vsako podpiranje zaveznikov. On je sicer svoje mišljenje, ki ga je tako odločno uveljavil na konvenciji, že nekoliko spremenil. Takrat (aprila lansko leto) je namreč mislil, da bosta Anglija in Francija nacije zlahka nabila, nato pa sklenili nov versajski mir. A dan potem, ko je biia konvencija zaključena, so naciji izvršili svoj udar na Dansko in Norvežko. Obe sta pacifistični deželi in obe sta imeli delavsko vlado. Resolucija socialistične stranke, ki je bila »pisana z domnevo, da zmagata Anglija in Francija, ni imela dan po sprejemu niti teoretične vrednost več.
Norman Thomas je pristopil v socialistično stranko leta 1914 v protest proti pripravam n* vojno. Tak je še danes. Pravi, da je absolutno «oper vsako totalitarstvo, pa naj se imenuje komunizem, fašizem ali nacizem.
Toda v iati sapi deluje kolikor je v njegovi moči, da Anglija, ki se bori za poraz Hitlerja in Mussolinija, ne dobi podpore.
V	tej borbi je Norman Thomas iskren. On je pacifist in rzo-lacionist bolj kot sociaHst. Kajti socialisti so mednarodni in pomagajo vsakemu naporu za zrušenje nacizma. -
Bertrand Bussell, ki o socializmu vendarle nekaj ve, je v sedanji krizi izjavil: "Vse svoje življenje sem pridigal pacifi-zem, sedaj pa uvkievam, da more proti sili le sila uspeti."
Norman Thomas še ne priznava te resnice.
l opekih dogodkov. Ljudstvo j govo "bolezen" in dožene, če vsak dan pričakuje novih vesti morda predsednik ne simulira.
pridelke so pripravljeno	razgibana, že pred	^MH	.
pokupiti razne države, ki »o,	vojno je kazal izredno zanima- kopenske in pomorske sile vr-
bodisi nevtralne aH v prisilni	nje za letalstvo, tako da so ga žejo proti nasprotniku, ki se bo
nevtralnosti, a Angleži tega ne	imenovali "letečega norca". radite*a moral boriti v naj
dovolijo ker so mnenja, da bi	Med svetovno vojno 1914-1918
preko teh prišlo bla«o v roke	je bil dodeljen italijanskemu
njihovim nasprotnikom.	generalnemu štabu, kjer je
Danes pa ni nih*e tako ne-	imel priliko slediti od blizu voj- r
raditega moral boriti v najbolj neugodnih okolščinah. Bombardiranje iz zraka naj bo uvod k vsaki ofenzivi na kopnem ali na morju, kajti bombniki utira
se bo vojna odločila s kako go- bil prav nič zadovoljen in kot
spodarsko bkvkado Kaj takega je bito mogoče -v zadnji svetovni vojni, danes pa ne več, kajti
polkovnik, dodeljen armadi generala I^equia, ki je operirala v Karniji, je ostro kritiziral vr-
no trdijo, a ko ga je zdravnik pomembne in nesmiselne, če bi preiskal, ni hotel dati nobene ** žrtvovale dosedanjemu an-
Zato bi bile žrtve Argentine in
od tam. kakor bi slutilo, da je i kar je bilo že dolgo javna ta j-1 drugih južnoameriških ali ka-od izida vojne v starem svet« noatjjlltkateri to tudi že jav-1 tenkoh drtav popolnoma brez-odvisna tudi bodočnost Amerike, predvsem Južne Amerike.
Brez dvoma je v tem zapo-padena velika politična in še (njegova v
ti južnoameriški narodi si niso znali doslej pripraviti samostojnega političnega in gospodarskega življenja, zato bodo kot doslej tudi v bodoče odvisni od evropskega političnega in gospodarskega vpliva.
današnja vojna ne bo končala hovno vodstvo italijan5ke voj-kakor morda mislijo oni, ki so ske. Svoje kritike je izražal v jo sprožili, marveč bo končala številnih spomenicah, ki jih je v popolni socialni revoluciji, pošiljal ministrom in raznim o-
sebnoetim v Rimu. Ena takšna kritika, ki jo je napisal v jeseni leta 1916., bi ga bila skoro sta
la karijero. Tedaj se je namreč mudil v vojnem ozemlju posla-
izjave, češ. da ga k temu veže gibkemu kapitalu na ljubo, nec v r^ki z^rnid prof. Mo-njegova poklicna molčečnost. Wti angleško ljudstvo in nje- sca, ki je pnAel o^.,kat svojega £ia	senat ga je dal zapreti. Ta- nlh dominjonov se mora najpr- sina v Tolmezzu. Douhet je
Zf.L k0 Je vse ostalo Pri -tarem in vo samo osvoboditi svojih tla- ime priliko, da se je sestal s po mnenju mnogih v brezup-	k*r bodo imeli ni" P^rcem in mu zaupal spo-
nem stanju	k<>ii	Pri,ik«	sedaj,1 menico, v kateri je kritiziral
ki jo bodo tudi najbrže izrabili, vrhovno vodstvo vojske. Toda in $ele tedaj bi se izplačalo žr- rarmtšljeni poslanec je spome-tev, ko bi se šlo za resnične mico izgubil in slučaj je nane-1 j ud.ske koristi.	j sel, da so jo naili orožniki, ki
Angleški blokada pa ne do- so jo takoj poslali vrhovnemu voli nobenega izvoza brez nje- poveljstvu. Vrhovni poveljnik nega posebnega dovoljenja, general Cadorna se je — kakor Kontrolo vršijo posebne vojne poroča Giuseppe del Bianco v ladje, ki imajo svoje postojan-;*voji knjigi "La guerra e ti ke na argentinskih malvinskih t Priuli" — naravno zelo raztou-otokih in v svojih kolonijah v «ti, zlasti ker je bila v spome-srednji Ameriki.	nki izražena kritika tudi nad
Argentinski kmetje so že1 vodstvom vojnih operacij pri
Nihče prav za prav ne ve. kaj Ortiz misli in namerava. Na svojem domu sprejema ra-xne politike, tudi njemu na-Oni, ki prodajajo politiko se j aprotne, ter je pri ljudstvu v že pripravljajo za nove razme- splošnem priljubljen, kajti vse re. Kar čez noč smo dobili ča- i kar je delal m govoril je bilo sopisje naklonjeno osovini, ki j masi simpatično, ne pa tako
napoveduje zmago nacizmu m fašizmu, medtem ko ono naklo njeno demokracijam prepriču
njegovim minwtmm in tistim, ki so ga spravili na krmilo. Kaj bo nastalo iz vsega tega ros ni
cer da bo vse vrag vzel.
večje kake.«- jih sam predsed-1 skoro vgi doma ker je cena u.
Argentinsko ljudstvo se v nik Predvideva in k. jtm je on ko njjtka da ne bi dob¡1¡ n¡ti
sani začetnik.	1	—
splošnem ne ogreva niti za prve niti zad ruge, a ono ni go- Ozadje predsednikove stav-spodar položaja, vsaj doslej še ke je brez dvoma notranje in ne, ker ni gospodar na lastni, zunanje neurejeno gospodar-zemlji, marveč večinoma samolstvo.
najemnik. Politični in gospo-; Argentinsko notranje gospodarski tlačan pa ni *e nikoli o jar<tvo je |>opolnoma v rokah ničemur pravno odločeval, mar- nekaterih domačih in tujih mo-več se je moral poslužiti revo- iff)>tcev y nekaterih provincah talitarcem, pišejo listi, lucionarnih pripomočkov, če se | judstvo Api0h nima volilne Seveda jih je tudi v Argen-je hotel osvoboditi in odločeva-' i)ravice. Guvernerji in njih po- jtini vedno več med delovnim ti o lastni usodi.	magači lahko store kar se jim ljudstvom, ki ne verjamejo in
' ljubi. V ostalih provincah in »« želijo zmage niti totalitar-gnbernijah pa je tudi samo na
spameten, tudi tufcaj v Argen- nim operacijam proti Avstriji, j jo pot motoriziranim kolonam
tini ne, da bi mortla verjel, da | Z izvajanjem teh operacij ni in zanašajo zmedo med sovra-
......žne vete in njeno zaledje. Douhet pripisuje glavno vlogo bombnikom, dočim bi lovska letala po njegovem mnenju imela le postranske vloge. Razvoj operacij na zapadu pa je pokazal, da ta njegova trditev ne drži, kajti lovska letala so že v neštetih primerih odločilno posegla v borbo.
V	svoji knjigi "La guerra nel 19. .. (Vojna v ietu 19. . . P trdi Douhet, da predstavlja vojna ogromen napor, tako za oborožene sile kot za civilno prebivalstvo, ki je v tem naporu neločljivo povezano z borri na fronti. Gre torej za skupnost, za celo in nedeljivo, ki se kot enoten organizem bori za »voj obstoj. Iz te ugotovitve je Douhet izluščil formulo o totalitarni vojni. V svojih spisih predvideva tako zvano bliskovito vojno, ki naj bi jo odločil > letalstvo; Tisoč petsto bombnikov naj bi noč in dan obsipajo z bombami sovražne Čete na pohodu, bombardirala mesta in tvomice, želesn'ška križišča in mostove ter na ta način zlomilo moralni odpor prebivalstva. Tako bi vojna končala še pre-dno bi se prav za prav pričela.
V	nekaterih primerih se je ta teorija — na primer v nemški "bliskoviti" vojni v Franciji. Belgiji, na Norvežkem, Nizozemskem in Danskem obnesla, ne pa v nemški vojni z Anglijo.
je, da mora za vsako ceno zma- mogoče točno predvidevati, a	^.............^ _	__________ _______
gati Anglija, ki je po njihovem gotovo pa je, da se pripravlja- j pred dvema mesecema vse po- Gorici, ki so se za generala Ca-mnenju simbol demokracije, si- jo ^elik® «1>rememl><\	j ¿e\\ ¡n omlatili. a imajo žito še dorno uspesno končale z za-
vzetjem Gorice. Odrejena je bila preiskava tekom katere se za stroške. Koruze pa sploh ne! je izkazalo, da je bila spome-
bodo pobirali.
Predsednik Ortiz ni slep, da bi vsega, kar smo doslej navedli in še več, ne videl in da bi ne vedel kam bo vse tos lednjič pripeljalo. Ce se položaj hitro ne obrne, naravnost v žrelo to-
časopisje naklonjeno osovini zna zelo lepo pihati ljudstvu
na srce. Natančno pozna vse so- videz nekoliko bolje, v resnici cialne neprilike, ki da jih je I pa je povsod enako, kajti ka-
Zanimivo in resnično
Človek bi mislil, da se v Angliji nihče ne utegne ukvarjali z drugim kot kako odbijati Hitlerjeve napade.
Pa je nedavno merodajna komisija pod vodstvom ministrov delavske stranke že objavila osnutek, kako zaposliti milijone angleških delavcev v "mirovni" industriji ko hitro vojna prestane.	< «rt 'lft«)9 Planiranje za ta proces se vrii znanstveno, s stAliŠča ljudskih koristi, kar je zasluga delavske stranke.
Problem ni enostaven, toda ako se ^dežela nanj pravočasno pripravi, in če zmaga, ga bo rešila. Ta naloga spada delavski stranki, ki se je je lotila in jo bo tudi izvedla, razen ako se Hitlerju posreči okupirati tudi Anglijo in jo zasužnjiti za "nacij-ski življenski prostor".
ustvarili kapitalistični sistem, ki se skriva pod plaščem demokracije. Kdor bi ne poznal bistva totalitarnih sistemov ter bi verjel lepim besedam, bi prav lahko nasedel sladkim vabam, a delavstvo se v splošnem dandanes že ne da več varati. Organizirano delavstvo pa imamo v Argentini samo po velikih centrih, kakor v Buenos Aire-su. Rosariu in Cordobi, medtem ko je najemnik popolnoma neorganiziran. Zato tudi so se nacistični in fašistični propaga-torji vrgli na deželo ter beležijo ptmekod celo uspehe.
Demokratično časopisje, oziroma ono za obdržanje sistema kakrSen je, poziva vlado naj se vendar zgane in nekaj ukrene dokler ne bo prepozno. Ministri pa od kraja odklanjajo odgovorna mesta, državni predsednik Ortiz pa je že sedem mesecev "bolan".
Predsednik Ortiz namreč že sedem mesecev ne vodi državnih poslov, od kar je doznal. da je bila večina ministrov zapletena v neko umazano kupčijo in je hotel odložiti predsed ništvo. če se zadeva ne razčisti. kar je zgledalo, da se bo, in Ortiz je ostal na svojem mestu. A potem so hlitro vso stvar pomnšill. Tedaj pa je državni predsednik prfM stavkati in je ostal doma "bolan".
kor preje rečeno, najemnik si ne upa svobodno izraziti svojega mnenja, ker bi ga gospodar takoj pognal s svoje zemlje, če bi ne volil tako kakor on ukaže. Kolikor toliko svobodne volitve so samo v velikih delavskih centrih, a teh je v Argentini malo in zato nimajo večine. Pri zadnjih volitvah sem se na lastne oči prepričal, ko so opo-zicionalci volili vladno stranko, ker so si na ta način upali zagotoviti službo. Ideja nam ne bo uAla, so dejali, službe pa ni
cem niti današnjim demokracijam, marveč verujejo v pravično zmago narodov. In na to revolucijo in končno zma<go se tudi v Argeatini pripravljajo.
(Nota o gornjih izvajanjih je v Komentarjih na 4. strani v tej številki.)	~
MAJSKI iii.AS
Naročila za Majski Glas so zadnji teden poslale se sledeče organizacije in posamezniki: Klub it. 1 JSZ, Chicago, III., 100 iztisov; klub it. 114 JSZ, Detroit. Mich., 100; James D#-kleva, Gowanda, N. Y„ 15; John Morsi. Chicago, 111., 10; Anton Ziberna, Ambridge, Pa., Peter Jellar, Klein, Mont., 10; it. 299 SNPJ, Walsenburg. Colo., 10 ; Matt Vidmar, Corao-polis, Pa., 4; George Smrekar, Aliquippa, Pa., 10; it. 8 SNPJ. So Chicago, 111., 10; it. 124 SNPJ, Forest City, Pa., 9; l*o-braievslni fn zabavni dom, Library, Pa. 25; it. 177 SNPJ, Reliance, Wye., 6; it. 59 SNPJ, Depue, 111., 6; klub it. 21 JSZ. Arma, Kans., 25 ittisov.
Alaska producira vedno več zlata
Lani je Alaska producirala, kot poroča Geological Society, več zlata (na podlagi sedanje znižane vredno-ti dolarja) kot kdaj prej. Njegova vrednost ztiaša 25 milijonov dolarjev. Vsega skupaj je Alaska, od kar je pod vlado Z«l. držav, prispevala v zlati kovini tej deželi $561,000,000. Alasko je ameriška vlada kupila od Ru-xije leta 1887 za vsoto $7,200,-000. To je bila ena najcenejših "real estate" transakcij v zgodovini Zed. držav. Alaska prispeva Ameriški uniji vsako leto čistega milijone več kot pa je znašala nakvpna cena. Ni čudno, ako sovjetski pisatelji tisto kupNjo označujejo za največjo "priapiodarijo carskih funkcionarjev iz onih dni."
Izgube v letalstvu
Angleški vladni podatki navajajo, da je Nemčija izgubila od počet k a vojne pa do meseca marca 5.346 letal. Izmed teli jih je bilo uničenih 3.131 v napadih na angleške otoke. 957 na zapadni fronti in v okupiranih krajih, 281 pa so jih angleške vojne ladje in angleški letalci zbili v morje. «Poleg letal je Nemčija izgubila 13,365 pilotov in drugega aeroplan-skega osobja.,
Tole mi ne gre v glavo?
Kadar poslušate nase nasprotnike, ki stpljsjo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko so ie oni storili in kje ae njihovo delo potna? Na U čin jih najlaglje osmešite.
niča natipkana s pisalnim strojem, ki ga je rabil urad generalnega štaba XII armije v Tol-merzu, kateremu je bil Douhet dodeljen. Medtem pa je tudi poslanec Mosca javil orožnikom. da je na povratku iz Tol-meza izgubil neke listine, kar so orožniki seveda tudi takoj sporočili vrhovnemu poveljni-štvu. Obroč preiskave o avtorju spomenice se je čim dalje bolj ožil in naposled je moral Douhet priznati, da je spomenico on sestavil. Zadeva je imela zanj jako neprijetne posledice. Moral se je zagovarjati pred vojnim sodiščem v Codroi-pu, ki ga ie dne 15. oktobra obsodilo na leto dni vojaške ječe. Po prestani kazni je bil Douhet upokojen, toda v januarju 1918 je bil po ponovni preiskavi popolnoma rehabilitiran ter po reaktivaciji dodeljen Generalnem komesarijatu za zrako-plovstva. Kmalu po vojni je bil imenovan za generala, pa kljub temu se je kmalu potem umaknil v zasebno življenje in se posvetil pisateljevanju.
General Douhet je napisal več vojaških strokovnih del, med katerimi sta najbolj pomembni njegovi knjigi "La guerra integrale" in "La guerra nel 19 . .". Ta dva spisa sta portala priročnika nemških vojaških krogov, ki so Douhetu nadeli ime MClausewitz zračne vojne". Nastala je tako zvana ^Douhetova doktrina" in nacij-ska Nemčija je priznala Doa-heta kot svojega velikega učitelja. Tudi v Rusiji je njegova doktrina vzbudila veliko ?.ani-manje, o njej je bila napisana cela vrsta knjig in 'douheti-zem" jr predmet posebnih študij v ruskih vojnih šolah.	Nič koliko ljudi »ovori z naj-
Douhet meni da odvisi uapeh *«čjo slastjo samo slabo o dru v vojni od tesnega sodelovanja t«*»- Ko hitro pa kdo češnje kaj kopnenih, pomorskih in zrač- »*če, je ogenj v strehi. Kako to, nlh oboroženih sil. Dočim je na da jbn je le sa svojo čsst?
Proletaries April 2, 1941.
.....v..........
JONTES GELC:
POLJAKI NA AFRIŠKIH BOJIŠČIH
KRIK V KRAKOVSKI ULICI
(POVEST IZ LJUBLJANSKEGA PREDMESTJA)

(Nadaljevanje In konec.)
Od čakan ja na odgovor in na oceno svojega dela je malone zbolel. Srečen je bil, pole» tega pa se je bal, bal. Včasih, ko je tako pohajal okrog, se je nenadoma nasmehnil ob čudni misli. Kot da čez nekaj časa ne bo več njega, da bi gledal te stvari, ki so bile tako dolgo o-krog njega. Tako nekako daljne so mu postajale. Vse stvari m> mu bile zdaj drage, Hiša, dvorile, drvarnica, sekira, s katero je v drvarnici neštetokrat sekal drva, vse to mu je postalo ljubo. 2ago, s katero je se kot deček žagal drva, je zdaj ljubil, kot da bi bila živa stvar. <>d katere se bo skoraj moral ločiti. Stari stol, na katerem je bril stric Ludvik, ga je preživo spominjal beračev in potepuhov vsega krakovskega «»kraja. Stara fuksija, ki se je košatiia na kuhinjskem oknu, mu ni bila nič manj znana kot recimo teta Marijana ali pa kar koli v hiši. Zdelo se mu je, da jo je prav toliko časa poznal. Kot da bi bila nekakšna zgrbljena stara mati, ki je leta in leta zdela nepremično v svojem kotu in zamišljeno kimala v vetru. Spomnil se je, da bo ta fuksija morda kmalu gledala, kako ga bodo odnesli s tega dvorišča in bo za njim nemara jokala. Rdeče solze ji bodo s stebel padale na tla. Usahnila bo, zigrbila hrbtenico in nehala bo roditi. Rad se je v teh dneh čakanja skrival v drvarnici, sedel na tnalo in strmel v kuhinjsko okno. širil je nosnice. Vsrkaval je vonj po smoli, ki se je cedila jz smrekovih drv in iz starega grčavega tnala. To je bilo vse razrezano in preluknjano, saj je na njem nešteto-krat cepil drva. Drva je cepil rad in Marijana jih je imela cele grmade pripravljenih zanj. Sklonil je glavo: tudi na tej kladi ne bo več cepil drv.
Slike je dobil nazaj: odklonili so ga. Njegovo delo da je <?amo boren diletantizem brez vsake tehnike in brez slehernega doživetja. Stari preživeli motivi, povzeti z razglednic. Najslabša pa da je slika ''Jutro".
Taka je bila ocena, ki so jo pridali slikam.
Da, saj je slutil nekaj podobnega.
čemu bi naj še živel in se še dalje mučil, če ni za nobeno rabo! če ni bil poslan na svet z neko določeno nalogo, katero bi naj izvršil — no, potem je jasno: ni potreben. Je pač vseeno, če kdo drugi opravlja delo v pisarni in če kdo drugi namesto njega leže k ženi. Vseeno ie, če se ta človek piše Klinar ali pa kakor koli že. Njemu, njemu bo prav vseeno, saj lju-
bi staro fuksijo na kuhinjskem oknu ali pa kričavo teto Mari-( Jano prav tako kakor otroka svoje žene. Ljudem samim ni nikoli posvečal pouebneu pat-j nje, niti posebne ljubezni. Ni jih sovražil, ni jim delal zla, a i tudi umiral ni od ljubezni do njih. Od njih,se bo lahko ločil, tudi za otroka in za ženo ne bo v skrbeh. Marija je bila dovolj ženska in dovolj dobra mati, da ji je lahko zaupal, da bo skrbela za njunega otroka: dobro službo s pokojnino ima. Domači bodo že tudi brez njega živeli: saj imajo zelenjadni vrt in oče je sobni slikar. Brez skrbi lahko odide. Tudi slikarstva, ki je milo njegova ljubezen, njegovo edino hrepenenje, tudi njega ne mara več. S to uro se mu je pristudilo. čutil je, da bi mu postalo slabo, če bi moral naslikati samo še eno sliko. Gledal je na podobo "Jutro", na katero se je se posebno nanašala kritika. Domislil se je nečesa in je odšel k predalu mize. Iz cele zbirke razglednic je poiskal eno in jo izvlekel na dan. Gledal jo je in se zagrohotal: "Glej, zato ker imaš tako sijajen spomin, sato si dosegel to! Evo ti Bokavce, lepo kartico, ki si jo kot ženin poslal svoji ljubi Marički." Skril je obraz v roke in stal tako nepremično. Končno se je predramil. Stopil je k mizi in iz ¿are poiskal nož: z ostrimi sunki je zapovrstjo drugega za drugim prerezal svoja platna. Ko je prišel do poslednjega, do "Dvorišča", je s hrapavim glasom zastokal. Kakor da bi klal ljubljeno bitje, mu je bilo, ko so zaškrtale barve pod njegovim nožem. Foslednjič se je še ozrl pod podstrešje, potem je zbežal po stopnicah.
Na dvorišču se je splazil v drvarnico, ki je bila od zahajajočega sonca progasto osvetljena. Kakor tat se je stisnil v kot drvarnice in od bolečine zavijal oči. Saj ne bo nikoli več ¡nasedal na temu tnalu, nikoli več cepil drv. Stresel je iz za-bojčka mizarsko pripravo, zarjavele žeblje, vijake, francoza, oblič, kladivo, in stopil nanj. S iresočimi, od barv zamazanimi rokami je začel pritrjevati vrv na pripraven stenski kol, ki ga je še kot študent v deževnem popoldnevu med gromom in treskom zabil v steno drvarnice tik pod stropom. Teta Marijana je nanj obešala cunje, s katerimi je ribala tla. Spomnil se je, da je od tete Marijane dobil za to uslugo vstopnico za cirkus, a mati ga je udarila po hrbtu,.da je od letel k vratom, ker ji je za to pripravo zlomil skoraj novo metlo. Skremženo se je zdaj nasmehnil. Strastno ga je zažejalo, da bi še enkrat
vsaj za trenutek videl lepo robato glavo tete Marijane. Pogledal je skozi špranjo v vratih. Pri kuhinjskem oknu je zagledal nizko sklonjeno glavo. Bila je teta Marijana, ki je morda lupila krompir ali pa trebila solato. Stala je ob tinti njemu tako dobro znani kuhinjski mizi. pri kateri je tolikokrat jedel in tudi sam trebil solato, i>omival posodo in lupil krompir. Rad bi bil videl tudi materino »glavo; zaslišal bi rad njen*hrapavi glas. Rad bi bil slišal tarnanje svoje žene; jok svojega otroka. Zazdelo se mu je, da čuje od nekod tihi glas svojega očeta. Tudi strica Ludvika je v duhu zagledal, ki je bril berače. Ne. ne, ne, ne sme se premisliti, ne sme spustiti iz rok te minute zato, da bi še enkrat začutil na licu mokra ust-ka svojega sinčka. Ne sme. Premalo bi bil potem močan, da bi še enkrat zbral za dejanje potrebne sile. Če pa ne bo storil zdaj, tedaj je vedel, da bo vnovič samo trpel, ker premalo ljubi tisto, kar ljubijo in za kar živijo drugi ljudje. Premalo se mu je zdelo, da bi živel samo za to. Preveč bi moral trpeti. Prepusto, preveč prazno, preveč brezmiselno bi bilo zanj to novo življenje. Ne mogel bi živeti samo za ljudi in zaradi ljudi. Oni pa bodo tudi brez njega še živeli. Zbal se je, da ne bi Marijana prišla v drvarnico, zato je pohitel. Se poslednjič se je zagledal tja proti kuhinjskemu oknu v želji, da bi kolikor mogoče mnogo odnesel s seboj. Vtaknil je glavo v zanko. Brez premišljanja in brez solz, samo ¿e s poslednjim pogledom proti kuhinjskemu oknu je brcnil zaboj pod sabo, da se je prevalil. Strepetal je, z nogami je iskal opore. S široko začudenimi, belimi očmi se je zastrmel proti kuhinjskemu oknu. ..
Bivši rumunski kralj Karol se izseli v Ameriko
llbegli rumunski kralj Karol je imel doslej veliko »reče v nesreči. Beg iz Rumunije se mu je docela posrečil. Vzel je s sabo ne samo svojo družico Magdo Lupescu nego tudi »pol ducata avtov in mni*go dvornega spremstva. Napadi v Rumuniji na njegov vlak se niso posrečili. Sele v Španiji so ga prijeli za ramo in mu na vljuden način pojasnili, da je jetnik špan-
l»lt\>l\ IN «.LASKA
a
"H
ji
Na gornji »liki j« oddelek polj»ke kavalerije v Libiji, kjer i« bori pod angleikim poreljtlvom ko porašenje italijanskega tcurilvi v Afriki.
glasovi iz našega gibanja
■i .
Zbral Charles Pogorelec

J
: .
.
nedeljo O. aprila jj
KONCERT
CLEVE LAMI. »III»
VRŠIL SE BO V S. N. D., ST. CLAIR AVENUE.

ZARJE

Opereta "POVODNI MOZ".
Muzikalni prizor "NA VASI".
PETJE ZBORA IN SOLISTOV. — Govornik MATH PETROVICH.
: PO PROGRAMU PLESNA IN PROSTA ZABAVA Podrobnosti oznanjene v dopisu v tej številki.
nHmmHHt ttMttlMtttfttttttttttttttitff ttttt**
Bivii rumuntki kralj Karol
ske vlade, čemu? Ker pač tako želi vlada v Bukarešti, bržkone na Hitlerjevo priporočilo. Morda bo treba Magdo, in še koga drugega iz njunega spremstva poslati nazaj v Rumu ni jo, so jima rekli.
Kralj Karol pa je skušen pustolovec in bi menda izhajal, tudi če ne bi imel denarja. A pravijo, da poseduje milijone dolarjev. Ima jih vložene v rajnih državah, ker je vedel v naprej, da služba romunskega kralja ni nič kaj zanesljiva stvar.
Is Španije, kjer je bil pod "strogim policijskim" nadzorstvom", se mu je posrečilo pobegniti na Portugalsko. Odpeljal se je tja kar v avtu, otfale ivoje avtomobile pa je puatil na hotelskem dvorišču, kjer je
Poleg redne agitacije za list so bili mnogi zastopniki in zastopnice zadnjih par tMnov zaposljeni tudi z nabiranjem o-glasov v Majski Glas.
Tone Zornik je menda tudi to pot v ospredju. Poslal je deset naročnin, dva oglasa za Majski Gla-t ter naročil naj mu gaf.a zadetek pošljemo 200 iz-tisbv.
Frank Cvetan iz johnstovvn-ske okolice je poslal 6 in pol naročnine. Najbrže bo naročil ludi prilično izvodov Majskega Glasa, da jih razpeča v tamkajšnji naselbini. Z nabiranjem oglasov sta v tej okolici na delu Frank Pod boy in Andrew Vi-drich. John Langerholc pa je poslal dve naročnini, naročil 50 iztisov Majskega (ilasa. dal vanj svoj oglas in graven prispeval $1 v tiskovni sklad, da s tem podpre »predlog "Big Tony ja" iz Oaklanda, Calif.
Jennie Dacarin, Cleveland, je poslala 4 naročnine in- en oglas za Majski Glas. Pravi, da je zdaj na delu, da obišče vse tiste v svojem okrožju, ki imajo potečeno naročnino. John Krebel je poslal 3 oglase za Majski Glas ter dve in pol naročnine. Ivan Jontez je poslal 9 oglasov, za začetek, seveda. Tem se je pridružil še Joe Lever; poslal je dva oglasa in 2 naročnini. Na delu za oglase je tudi Tone Jankovich. Kot izgleda. so se v metropoli resno oprijeli ideje, da mora biti Majski Glas uspeh v vseh ozi-rih.
Louis Barborich iz Milwau-keeja je poslal še osem oglasov za Majski Glas in pravi, da še ni končal s tem delom.
bil "jetnik". Magda je pobegnila z njim. Na portugalski meji sta pokazala portugalskim uradnikom potni list z vsemi potrebnimi vizami, španski policaji, ki so ju "zasledovali", pa so se poparjeno vrnili nazaj.
Nedvomno je ta beg koštal kralja Karla visoko vsoto. V loži 1 jo je dobro, ker je sedaj res svoboden. V Lisbon i na Portugalskem, kjer se je nastanil, je najprvo poizvedoval na konzulatu Zed. držav, če bi mu dovolil iti v New York. Konzularni urednik mu je pojasnil z "da", toda Magda ne sme z njim. V Zedinjene države ne sme nihče z žensko, s katero ni poročen. Smo namreč zelo moralni ljudje.
Karl je nato dobil v Llsboni dovoljenje za izselitev v južnoameriško republiko čile, kamor ga ne mika iti. Vprašal je še na mehiškem konzulatu, dali bi mu dovolili izseliti se z Magdo v Mehiko. "Kadar hočeta," jima je bilo odgovorjeno. Najbrže sta se odločila za Mehiko, od koder bosta lahko napravila včasi izlet v Zed. države. A ko se med tem legalno poročita, pa lahko prideta živeti celo v New York, kjer je več veseljačenja in življenja, kakor pa ga je bilo v predvojnem Parfrzu.
Gornja Karlova slika je te časa pred pobegom, ko je bil še resničen kralj in se paradno obnašal.
George Smrekar. Alliquippa, Pal., pravi, ker so se drugi sku-jati, sem 'pa jaz prevzel delo nabiranja oglasov za Majski Glas. Poslal jih je 7. od katerih je pet novih. Zraven je poslal tUdI šest nar<>< nin za Proletar-ca ter naročilo za Majski Glas. K j, dokler bo naše gibanje imelo tako lojalne člane kot je s. Smrekar in mnoge» drugih, se nam ni treba bati, da nas bo "vrag počitral".
Anton Shular, Arma, Kans., je poslal poročilo za klub št. 21 JSZ in novce za znamke, zraven pa priložil 2 naročnini ter naročilo za 25 iztisov Majskega Glasa.
Joseph Snoy iz vzhodnega Oh io bo tudi letos poskrbel, da dobi Majski Glas tam obilo na-! ročni kov. Pravi, da se bo potrudil tudi z oglasi. Za začetek je poslal dva, drugi slede.
-
James Dekleva, Go wand a, N. Y.. ki je mnogim znan iz i prejšn jih časov, ker je bil akti-i ven v raznih naselbinah, je naročil 15 izvodov Majskega Glasa.
John Marolt, West Mineral, j Kans., ki sem ga omenil v tej koloni zadnjič, je držal svojo obl jubo. Poslal je dolar, »da z i njim podpre predlog njegovega prijatelja Toneta iz daljne Californije.
Angela Zaitz. Chicago, je izročila dve naročnini, upravnik pa jih je dobil 6. Kristina Tur-pin je obnovila svojo naročnino, 44pa za pod»poro Tomšičevega predloga me tudi z a prši," je rekla ter izročila dolar. Klub st. 1 JSZ je naročil 100 iztisov Majskega Glasa ter dal vanj pol strani oglasa.
Anton Zupančič, Point Marion, Pa., je zopet poslal dve I naročnini in naročilo za 10 iztisov Majskeiga Glasa.
Iz daljne Californije se je o-glasil Frank Novak z dvema naročninama.
Lovrenc Kavčič, Sygan, Pa., piše, da je začel z nabiranjem oglasov v Majski Glas. Poslal je štiri in upa, da uspeh ne bo slabši kot lansko leto. Poslal je tudi za znamke za klub št. 13 JSZ.
Frank Augustin, Imperial, PaVje poslal dva oglasa, pro-! vizijo pa poklonil v tiskovni j fond, da s tem podpre predlog A. Tomšiča iz Californije.
Naši v Detroitu, Mich., se tudi 'gibljejo, čeprav le v zmernem tempu. Janko Zornik je na delu za oglasi in zraven tudi na naročnike ne pozabi. Zadnji teden je poslal 2 naročnini in 4 oglase, Joseph Klarich tudi dve naročnini in naročilo za 100 iztisov Majskega Glasa
za klub št. 114 JSZ. %
To je vse za enkrat. Upam, da bo ta kolona prihodnjič obsežnejša in prav nič se ne bom hudo val, ako bom moral pisati o vseh naših zastopnikih v vseh naselbinah. Saj bi bil že čas, da bi res VSI postali aktivni delavci za razširjenje Proletarca, Majskega Glasa, za JSZ in Prosvetno matico.
Povodni mož na koncertu "Zarje
Cleveland, O. — Aha, v nedeljo 6. aprila bo na pomladanskem koncertu "Zarjanov" zopet nekaj »posebnega za cle-velandsko naselbino. Krasna Vodopivčeva opereta "Povodni mož", katero je v jeseni uspešno vprizorila "Sava" v Chi-cagu, se bo v nedeljo prvič predvajala na našem odru za-eno s pevskim prizorom "Na vasi", katerima si je zamislila mlada, nadarjena "Zarjina" pevka in inspiratorica Josephi-ne Türk. Odigrava se ob vodnjaku pod liipo sj-edi vasi, kjer je kmečko življenje v polnem zanosu. Kot so bile toplo sprejete "Narodne v prizoru" na Zahvalni dan, tako bo šla tudi ta pevska scena. Predstavljali jo bodo naši mladi "Zarjani", na katere smo mi .starejši ponosni. Kot solisti nastopijo Zdenka Mahnič, Albert Fatur, Valeria Wess in Ivan Čeh. Čeh je "zavber" fant iz Primorja, še novinec v ti deželi, poseduje pa bas Frlugovega kova. V du-etih nastopijo: Kntherine Jur-man, Sophie Pakts, Alice Vidmar, Sophie Turkman in drugi.
Opereta "Povodni mož" je groteska v enem dejanju, prirejena po narodni pravljici, glasbeno posrečena kompozicija, pisana v razkošnem stilu. Avtor tega tlela je tudi avtor priznanih del "Kovačevega študenta", operete "Srce in denar" in števila drugih krasnih kompozicij, katere naši zbori kaj radi prepevajo. V vlogah nastopijo Josephine Türk, Tony Perušek, Sophie in Andy Turkman ter Avgust Komar.
V koncertnem programu nastopi zbor s pol ducata klasičnimi in delavskimi pesmami, med temi tudi s slavno Grumavo "V spomin Ivanu Cankarju", katera je pevcem prav priljub-
ljena. Jennie Perušek-Fatur in njen brat Tony bosta zopet v duetu na programu in ravno isti dan na slovenskem radio programu WGAR ob 1, uri popoldne. Tony mora obleči vojaško suknjo, zato bo to nekak poslovilni dan predmo nas zapusti do prihodnje pomladi. Zapustil nas bo in mora stopiti v voja.-ko službo tudi "Zarjin" tenorist in bivši podpredsednik Frank Elarsich. Uncle sam ve, da ima "Zarja" v svojem krogu fante od fare.
Kot govornik dneva nastopi Math Pet rov ich. Program se bo izvajal ob 3:30 popoldne. Vstopnice v pred prodaji so samo 40c in se jih dobi pri "Zar-jini" družini. Za ples igra Pe-con orkester.
"Zarja" je pred vami s pestrim sporedom. Pridite to popoldne med vesele in zave i ne ljudi.	Leo. Poljšak.
Jankovich vabi
Cleveland, O. — To nedeljo, j 6. aprila, se snidemo na kon-i certu Zarje. Poleg pesrni celotnega zbora bomo čuli opereto ! "Povodni mož". To bo zabave in smeha!
Zbor Zarja se vedno bolj izpopolnjuje. K njegovim pevcem in pevkam »e pridružuje čezdalje več mladine.
Rečem vam, "Povodni mož" ga bo "pihnil"! Program se prične ob 3:30 v SND na St. Clair Ave. Po končanem sporedu bo plesna zabava.
Anton Jankovich.
(Ostali del dopisa bo v prihodnji številki.)
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisi, ki smo jih prejeli zadnji pondeljek, bodo v prihodnji številki, ker je bila ta že napolnjena.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
j klarskih delavcev, pa ji ni us-i pelo. Stavka v Bethlehemu, Pa., se je končala koncem minulega tedna s spravo, toda nastala je takoj nato druga v njenih to\arnah Cambria tik Johnstowna. Pa. Unija jeklarskih delavcev se dobro drži.
Stavka pri McCojpmicku (International Harvester Co. v Chkagu) bo v zgodovini indu-strialnih konfliktov zelo važno poglavje. Nikdar namreč ne bo v nji pozabljeno, da je unija CIO delavce organizirala in jih pozvala v stavko, ki je bila popolna, AFL pa jih je organizirala za stavkokaštvo in jih poslala, kolikor se jih je hotelo vrniti, "nazaj na delo". Noben član Al*L ne more biti ponosen na vodstvo, ki je pristalo v to izdajstvo.
Rodolfo Graziani je bil v Italiji že dolgo slavljen za enega najboljših poveljnikov. Imel je maršalsko šaržo in še mnogo drugih titelnov. V sedanji vojni je bil maršal Graziani komandant italijanske armade v
Libiji in ob enem govemer te kolonije. Minuli teden je Mus-solinijev tisk ljudstvu v Italiji sporočil, da je Graziani "resig-niral". Za italijantske generale so sedaj črni dnevi. Drug za drugim zapuščajo služl)o. In vsi, ki jih nadomeste, se jih boje, ker vedo, kaj jih čaka. Italijanski poveljniki v Albaniji so bili že trikrat menjani, a nobeden izmed novih nima v vojni z Grki nič več sreče, kakor prejšnji.
V Franciji so največji reveži begunci v koncentracijskih kemtpah. V eni, v kateri živi nad 16,000 beguncev iz Španije (lojalisti), so razmere tako mizerne, da je prišlo do izgredov. V njih je bilo nekaj ubitih in mnogro pretepenih in ranjenih. V neokupirani Franciji je 8 koncentracijskih kemp, v katerih so begunci iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Židje iz raznih dežel, in Spanci. Vlada trosi za njihovo preživljanje osem milijonov dolarjev na leto. Hrano imajo skromno in tabori so skrajno nesanitarni. Tako poroča iz Vichyja David Sar-rah.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
?30.1 S Lawndale Avo., Chicago
4
Piclotarec, April 2, 1941.
KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
ALI BO ANGLIJA IZGUBILA VSLED PREMOČI NEMŠKEGA LETALSTVA
čudesi »e sicer več ne gode, a čudne reči se še pripete. Na piiincr, kcncem marca sta dobila Henrfv Foid, njegov sin Edsel in njun protiunijski propagator Harry Bennett ukaz, da naj se pridejo zagovarjati pred National I^abor Relations Board vsled kršenja delavskih zakonov. So "e odzvali? Kaj se! Se jim je kaj pripetilo, ker se niso? Ne!
Veterani apelirajo! Pod tem' naslovom je imela Ameriška Domovina z dne 21. marca na prvi strani v okvi jV sledevo notico:
"Organizacij« jugoslovantkiK veteranov je pu»UI« knezu namestniku Pavlu »ledečo brzojavko: "Nj«f«vo veličanstvo knes Pavel, Dedinj«, Jugoslavija. Organizacija jugoslovanskih veteranov svetovne vojn« v Cle velandv, Ohio, apelira na jugoslovansko vlado, da brani neodvisnost in svobodo Jugoslavije ter demokracijo » za vsako ceno.
Raj« «rite v obraz uničenju, kot pa bi padli v sucnost in v verig« ti* raaov osišča. F. Lavric, J. Grdina, N. K. Bobich."
K temu urednik James De- ! bevec, ali kdor že napolnjuje' Ameriško Domovino, zanosito v;zkiika: "Krepka beseda, ki kaj zaleže!" — Nu, pa ni pri Cvetkovicu, Markovicu in knezu Pavietu nié zalegla.
Newburiki župnik (New-burgh je ena izmed slovenskih župnij v Clevelandu) je naslovil pred sveto birmo na naslov morebitnih botrov in botric mnogo ostrih besed. Vsakdo, ki bo boter, bo pri birmanju priznan le. ako je praktičen katoličan. "To bermo strogo zahtevali, neoziraje se ne na Jakoba, ne na Janeza," je pisal župnik. Nato je pojasnil: "Praktičen katolik je le tisti, ki spol-nuje dolžnosti katolika; tisti, ki gre k masi vsako nedeljo in vsak praznik, ne samo na Božič in Veliko noč, prejema svete zakramente in podpira župnijo." To svarilo je nato takole zabelil: "Prosim, preberite to TRIKRAT, da nam ne boste» .delali nepotrebne nadloge. Tukaj ne bo nobene izjeme. Pribito!" — Fajmoštri znajo. Sicer pa niso vsi tako strogi, kakor je ta gospod. Botrom pa se sika, da jih krtači.
Wall Street je v kampanji proti podpiranju Anglije pogosto omenjan. Največ sedaj seveda v propagandi Hitlerjeve vlade, v Mussolinijevih listih v Italiji, in med naciji in fašisti vseh vrst v Zed. državah. Se-kundirnjo pa jim v svoji veliki naivnosti tudi nekateri "radikale!", poleg teh pa s popolno zavednostjo kemunisti vseh
vrst. Kakor .da je «edanja vojna farno zaradi "Wall Stree-
U"!
Bcj med katoličani v Zed. državah je huda stvar. Poljaki in njihovi duhovniki ter učitelji v poljskih katoliških Šolah so za podporo Angliji, irski in italijanski duhovniki pa za Mussolinija in Hitlerja. Dijaki ki v nekem katoliškem kolegiju so se na*podlagi ten treni tako razprtili, da je nastalo med onimi politkcjra in irskega rodu o*tro na^protstvo. Irski so >e v tej togoti pridružili komunistični American Students Union, ker deluje Sproti vojni4' t namreč zoper podpiranje Anglije.)
Philip Murray je obljubljal, da bo krenil CIO pod njegovim vodstvom 4*na desno". A je čez-dalje bolj na levi. Namreč, kar se politične taktie tiče, je bolj v soglasju z "novo linijo" kakor je bil lani. Nekateri to tolmačijo tako, kot da je John L. Lewis sedaj bolj predsednik CIO, kakor pa je bil pred konvencijo.
"Call", glasilo S. P., si prizadeva, da v naporih za diskredi-tir&nje Anglije in angleške delavske stranke za Daily Work-erjem nič ne zaostane.
čemu napadati komuniste,
ob enem pa izvrševati njihovo taktiko?
Čudna logika! Hrvatski komunistični list v Pittsburghu je napadal Cvetkovicevo vlado, ker je podpisala pakt s Hitlerjem. A ko sta isto storila Molo-tov in Stalin, ju je povzdigoval v deveto nebo, če«, da sta ohranila mir med Nemčijo in Rusijo. Mar na-podlagi i$te logike Cincar Markovi« in Dragisa Cvetkovič ne bi zaslužila enako pohvalo? Saj sta zaeno z drugimi člani vlade trdila, da sta pakt podpisala edino zato, da Jugoslavijo otmeta vojne.
Ivan Kacin, bivši urednik Slovenskega Lista v Buenos Ai-resu, ima v tej številki svoj drugi članek o razmerah v Argentini. On gospodarsko stanje Argentine in tudi drugih južnoameriških republik dobro pozna. Njegbva izvajanja, da so glavni kontrolerji vsega argentinskega ekonomskega življenja Angleži in Severoameri-čani, so pravilna. A njegovi zaključki diše po "novi liniji", četudi to ni njegov namen. Kajti, ko pravi, da jih je v Ar-gpivtini čezdalje več takih, ki ne želijo zmage ne totalitarnem, niti današnj»im demokracijam, marveč verujejo v pravilno zmago narodov, je to ze-
Na tej ttranTv prvima dvema kolonama so podatki o izgubah na morju, ki jib Angliji povsroca v prvi vrsti nemško letalstvo in n«mšk« podmornic«. Na gornji sliki so posledic« napada n«mškiK letalcev na Glasgow. Velik del aagUškik mest j« že porušenih. Ali bo priala ameriška materijalna pomoč v Anglijo pravočasno?
PRISTOPAJTE K
slovenski narodni podporni jednoti
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S
"PROSVETA" S
Naročnina za Zdrvitas driav« (izven Chicaga) in Kanado $6.00 k ■a loto; $3.00 ma pol l«U| $1.50 ma ¿«trt letat m Chicago in Clcm ^ $7.50 ta celo loto; $3.75 za pol Ut«| za inozemstvo $$.00.
Io slR-no frazam, ki jih sni ko-m interna. Argentinci imajo vzrok, da se NE navdušujejo za Anglijo. A naleteli bodo £e na
slabše, ako postane njihova de žela Hitlerjev življenski prostor. Torej bo zanje veliko boljše, ako zmaga Anglija, ker le v tem slučaju bodo imeli ugodne priložnosti uveljaviti svoje pravične ekonomske zahteve. Tak izid, da ne bi v tej vojni nihče zmagal, želi Rusija, toda sebi v korist. Enako ameriški toriji sebi v korist. V interesu južnoameriških republik je, da se fašizem v Evropi do kraja porazi, ker le na to bo možno na-mirnejše načine iskati pot tudi v "pravično zmago narodov".
Washington, D. C., je "slovenska naselbina". Ne verjamete? Kar poglejte v Ameri-konskega Slovenca- z dne 27. marca. Dvokolonski naslov v risbi pravi: "Iz slovenskih naselbin." Prvi dopis iz "slovenskih naselbin" pa se takole pričenja: "Pismo uredniku od načelnika urada "U. S. Secret Service. Washington, D. C.M
Rev. Trunk je menda edini, ki se še ukvarja s "slovenskim" dnevom v Penni. Tisti "dnevi" niso bili zasnovani v namenu, za kakršnega se on navdušuje, in po tolikem času bi mu moralo biti to vendarle znano/Namreč, ako se on ogreva za slovenstvo. bi se do sedaj že lahko poučil, da ni bilo na teh dnevih nič slovenskega, razen ti*ti udeleženci, ki so bili na Slovenskem rojeni.
Enakopravnost z dne 25.
marca je napovedala vojno, d asi ta stari način ni več v veljavi. Pravi namreč: "Z današnjih dnem prenehajo vsi uradni stiki med našim listom in re-prezentanti današnje beograjske vlade v Zedin jenih državah."	vojne napovedi je bila (Tetkovičeva-Markovice--va kapitulacija Hitlerju. Medtem je Cvetkovičev režim razpadel še predno je Enakopravnost mogla pričeti vojno z njim.
Nadzorni odbor HBZ je na
svoji seji 15. marca med*dru-gim predlagal, da naj se v gl. uradu čimprej "uspostavi 'time clock' za činovništvo i sve druge rudnike v glavnem uredu i tiskari HBZ." Pravi, da le na ta način bo mogoče kontrolirati prihode na delo in odhode z dela. In tudi. ako kdo dela nadur?, bo "time clock" pokazal, ako je "over time" res toliko znašal. "Time clock" s«am na sebi ni najboljša kontrola. Ta je odvisna od načelnikov oddelkov. Karte so le za rekord v uradu knjigovodje ali "time-
kee perja".
) * * -> *
Ubcžni kralj Karol. ki je mo-
rui "pod nacijsko silo in Se bolj pa vslcd ovojih grehov naglo-i ma zapustiti Rumunijo, je želel priti po svojem pobegu iz Španije preko Portugalske v Zed. države. Denarja ima tu vloženega na jbrže več kot ga potrebuje. A viza mu je bila vseeno odklonjena. Ameriški konzularni uradi so mu jako vljudno po-
jasnili, da Zed. države ne prepuce v svoje meje uikogar, ki ni dostojen. Karol bi torej lahko paišel sam. A Magda Lu-pe'cu mu je več kot zakoni Ze-dinjenih držav. Poskusil je dobiti dovoljenje kam drugam, kjer bi lahko z Magdo svobodno živel. To priložnost mu je dala južnoameriška republika Cile. Zanimivo je to: Kailov slučaj je prešel v ameriškem tisku zaradi njegove "nemoral-nosti" brez hrupa. Ko pa je prišel sem pred mnogimi leti z neko žensko pokojni ruski pisatelj Maksim Gorki, je pa bil takoj "ogenj v strehi". In Gcr-ki je moral nazaj v znamenju zanuevanja in ponižanja.
Cigani io cigani. Ko se je dogodil v Beogradu koncem marca coup d'etat, kar pomeni, da je bila obstoječa vlada vržena s silo, so prišla v svet poročila, da je aretirani premier Dragi-ša Cvetkovič "ciganskega rodu". Enako tudi njegov minister vnanjih zadev Cincar Mar-kovič. Oba sta "cigana", tudi ako nista ciganskega rodu! A je še mnogo drugih "ciganov", ki jih je novi režim Jugoslavije ohranil v vladi.
Dušan Simovic jo je Hitlerju in Mussoliniju zagodel tako, da je bilo obema neprijetno. Ali bo mogel svojo vlogo tudi nadaljevati'' Hitler je hotel, da ko sta "cigana" Cvetkov^ in Markovič podpisala njegov pakt, dobil japonski minister \ nan jih zadev Yosuke Matsu-oka, ki je prišel minuli teden na obisk v Berlin preko Moskve dobil vtis, da je Evropa v celoti Hitlerjeva velesila. Pa mu je nakano preprečil puč "svinjskih pastirjev", kakor »o bili Srbi nazivani v nemškem tlaku v času prejšnje svetovne vojne.
V "zapodni metropoli" mnogo vzroka zo razna kritiziranja
Pueblo, Colo. — Želim izpovedati javnosti kakšni smo v naši slovenski zapadni metropoli, zvana dostikrat tudi "zapadni Pittsburgh" (Pittsburgh of the West). V tednu z dne 22. marca se je skončalo eno najdramatoičnejših dejanj delavskega gibamja v našem mestu. Vršile so se namreč volitve v tukajšn.ineklami, znana uradno pod imenom Colorado Fitel & Iron Co., katere glavni steber je Rockefellerjeva famili-ja. Vršile so se 14., 17. in 19. marca. Nadzoroval jih je federalni delavski odbor (NLRB). Vprašanje na plasovnici je bilo, ali naj nas zastopa v kolektivnih poganjanjih s kompani-jo unija jeklarskih delavcev (označena z začetnicami S. VV. O. C.—CIO), ali kompanijska, to je. "nobena", ali pa tretja. \ zvana za samostojno, WSSP.
' Isid volitev je bil sledeči:
KONFERENCA PROSVETNE MATICE IN JSZ BO V MILWAUKEE JU 27. APRILA V ŠOŠTARIČEVI DVORANI
i-
NAKOČITE SI DNEVNIK
Naslov zc list in tajništvo je:
2057 Se. Lnwndale Avenue S Chicago. Illinois	i
Tajnik Prosvetne matice J. S. Z. za Čikasko in milwauAko okrožje An4on Garden je dna 26. marca poslal pridruženim organizacijam sledeče vabilo za izvolitev delegatov:
Cenjeni bratje in sestre:
Naznanjam vam, da se vrši pomladno zborovanje okrožne Prosvetne matice v nedeljo 27. aprila, v Sostaričevi dvorani, 530 So. 6th St., Milwaukee, Wis. Pričetek ob 10. dopoldne.
Kot Član Prosvetne matice, je vaše društvo (klub) proše-no, da izvolite toliko zastopnikov kolikor hočete, ki se naj udeleže tega zborovanja. Da bo konferenca vačna, ni treba poudarjati, ker se nahajamo v »elo re«nih čaaih. Bavila se bo z vprašanji, kako ohraniti, kar je naprednega med nami in kako dati večji zamah našemu kulturnemu življenju. , • Z upanjem, da bo vaAa organizacija zastopana na tem zbo-
rovanju zadnjo nedeljo v aprilu v Mihvaukeeju, z bratskim pozdravom,
Anton Garden, tajnik.
Pripomba tajnikom: Prosim sporočite mi imena vaših zastopnikov pred konferenco na naslov: 2657 S. Lawndale Ave-
nue, Chicago, 111. Hvala! *
Gornje pismo torej samo na sebi pojasni, kako potrebno je, da, izvolijo zastopnike in zastopnice na to zborovanje vse organizacije v tema okrajema, ki so pridružene Prosvetni matici.
V našem območju je, da na tetn sestanku ukrenemo veliko dobrega in da sklepe tudi izvršimo.
Dnevni red konference uklju-čuje med drugim:
Izvolitev predsednika; poročilo tajnika Gardna; naš uplo-šni položaj; poročila zastopnikov. Referati, razprava in sklepanje.
Za SWOC—CIO. . . 1,783
Za "nobeno" .....2,670
Za "samostojno"... 319
"Za nobeno" pomeni le stra-tegično potezo konrpanijske u-nije. Nji gre zasluga, da je unija — namreč prava unija jeklarskih delavcev, ki spada v CIO, dobila tako malo glasov. Kampanja CFIC je uspela s pomočjo tukajšnjih dveh vodilnih dnevnikov Star Journal in Pueblo Chieftain, ki imata zaslom-bo Rockefellerjevih interesov. Ta dva lista sta vsled svoje razširjenosti zmožna vplivati na maso kompaniji v korist. Urednik obeh je Mr. Hoag, ki se je v tisku proslavil za "tax dodga^ rja '. Ima mnogo rzku*enj v javnem življenju in tudi v o-krajni j etn izniči.
V boju zoper unijo je trdil, da so pri nji sami komunisti. Skozi dva tedna pred volitvami nismo videli v njegovih papirjih drugega kakor hujskanja proti stavikarjem in pa kako prekucuško delo vrše unije CIO proti narodni obrambi.
"Ako boste volili za unijo SWOC (CIO), boste dobili strajk," so nas strašili. Pa ne samo to. "Kompanijske prodajalne bodo odpovedale kredit
odjemalcem." Bos si so nam grc/Jli z cd povedjo. Kompanij-fka bolnišnica, v katero vsak delavec prispeva $1.50 na mesec, da bo zaprla vrata, ako za-stavkamo, so nam pravili. To je boln'fnica. v kateri so zdravniki tako "sijajno" pla:ari, da ji obrne vsak hrvet, čim si toliko prihrani, da si more saj zasilno oskrbeti svoj urad.
Odvetnik kompanijske unije A. T. Steward je nam v govorih po radiu razlagal, "what 's wha ". Pripovedoval je, da je organizator F. Heferly nejn^ki "sauerkrautar". V Nemčiji je hodil po gosje ("goos-step-ing"). Trdil je dalje, da puebl-ska jeklarna plačuje svoje delavce boljše kot katerakoli druga v Ameriki. (Navaden delavec zasluži $4.80 na 8 ur; poleg tega ima še razna dela. ki se jih označuje za "kidds job". Izvršujejo jih večinoma odrasli možje za plačo $3.80 za ose m urno delo.)
Kompaaiija trdi. da vlada med njo in delavci sijajna sloga. To je res. dokler si bos sov petoliznik. Ko pa se delavec izčrpa, ali ko dopolni 50. leto starosti, ga enostavno vržejo na "dump".
Kako vrlo skrbi kompanija za svoje tlačane, dokazuje tudi tole: Ce se pobijes v jeklar-ni, dobiš za kazen dva tedna ali več neplačanih počitnic, v posebnih slučajih pa odpust.
Ko so se delavci o vsem tem do dobra poučili, so spoznali v kakšnem "raju" žive. Ampak ker smo za ohranitev takega stanja, smo trdno sklenili, dr. bomo glasovali za izgon "rdeč karjev" in drugih nepridipravov iz našega raja.
Se celo Cinjrlov Tine, kateremu je boss popil cel sod vina, in je zaradi lepšega podpisal pristopnico v unijo, se je nato zavzel za kompanij«ko "U".
Na$i "rdečkarji" in drugi "nepridipravi", ki smatrajo, da smejo misliti s svojimi možgani, so nekaj časa zmajevali, slednjič pa so se le odločili, da stopijo v naše vrste. Steel Workers Organizing Committee je dobil za unijo CIO pri volitvah le 1783 glasov, kot že omenjeno, članov pa je imel 3,400. Ker so se pod pisali, so "sfiksani" vsaj za toliko časa, da pride odlok U. S. Circuit Courta, na kar nam CIO obljublja nove volitve. To vse je sedaj seveda še v raznih lega-lističnih procesih.
Menda je tako tudi drugod — ali v naši "metropoli" so postave uveljavljene zgolj za delavce, kompanijski pobojni-ki se jim lahko izognejo. Ljudje pa so ustvarjeni tako: "Ce te boss udari po levem licu, nastavi mu še desno." Ali ako te po bije na tla s puškinim kopitom, naj ti bo to v zadoščenje, da smeš trpeti v korist onih, za katere si garal vse življenje.
Sicer pa. čemu bi se toliko mučili na unijskem polju! Saj je dovolj, ko se moramo v tovarni! Ako bodo delavci na "eastu" kaj izvojevali, bomo tudi mi dobili nikel ali dva "priboljska", ne da se bi tepli zanj.
Saj so kompanije usmiljene, in enako oblast. Tu in tam je padlo nekaj žrtev: ducat ali več. In to ne samo pred leti. nego tudi poslednja leta. Med žrtvami niso bili samo "navadni stavkarji", nego tudi ženske in otroci..
Za letos nam je kompanija obljubila tudi plačane počitnice. A le.za letos. Morda si misli tako: "čemu v naprej, saj ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj nas Onga pokliče v večna lovišča.", Kaj bi torej tam s plača-
nimi počitnicami» ko bomo itak z vsem yre-ikrbljeni! Tam ni treba unijskih organizatorjev, ali pa "brezverskih"' li-tov, kot «ta Proletrrec in Prosveta. In ne druge slične navlake.
Naj se še omt:ii, da je treba pohvaliti tudi nekatere rojakinje, ali kakor jim pravijo njihni mjžje, "naše ženičke". Diktirale so, "tako voli, ker je le tako prav, pa se ne brigaj za druge!"
Tudi neki župnik je sapretil faranem, da bodo imeli opravka v spovednici, ako bolo "pretireino" rešili to vprašanje — namreč, ako bodo glasovali za unijo. Ni v tem samo ena vera izjema. Kajti župnik neke diuge konfesije se je sbni pohvalil, da so ga kompanij.ski ljudje nagradili s srebrniki, češ, porabi jih, kakor te je volja! To priznanje v srebru je Jobil v plačilo za svoje pridige
v cerkvi proti uniji CIO.
* —\
Tako se je zgodilo z gla^-vanjem, stavke ni in časopisi so pisali, da so vsi ljudje zadovoljni. .
Ko sem prišel po tem usc j-nem glasovanju na delo, me je prijatelj železničar, ki je dober unionLst, pozdravil s "hallo scab!" '
Koliko je Indijancev?
Dolgo je v tje deželi prevladovalo mnenje, da bo indijansko pleme kmalu izumrlo. Urad federalnega komisar ja za indijanske zadeve pa pravi, da se število rdečekožcev množi hitrejše kot pa proporčno ostalo prebivalstvo.
Ako bi bilo to res — namreč, če je res. in se bi to razmerje skozi dolgo dobo nadaljevalo, pride Amerika sčasoma *pet v posest Indijancev. Amipak te "nevarnosti" ni.
Omenjeni oddelek zvezne vlade poroča, da je znašalo število Indijancev ob zaključku lanskega ljudskega štetja približno 361.000, izmed katerih pa je manj kot polovica polno-krvnih. Ostali so mešani z drugimi plemeni.
V Zed. državah je število 361,000 Indijancev v primeri z ostalim prebivalstvom majhna skupina. Toda na vsem ameriškim kontinentu (severnem in južnem) je na podlagi cenitev 30,000,000 Indijancev. In zgodovinarji in raziskovalci indijanskih plemen trdijo, da ko je Krištof Kolumb prijel v Ameriko, je bilo na tem prostranem kontinentu le okrog 11,000,000 Indijancev.
Zvezni parki
Takozvani narodni parki zvezne vlade obsegajo blizu dvaindvajset milijonov akrov površine. Nahajajo se v 161 krajih. Eden najbolj znanih je Yelowstone National Park v državama Wyoming in Montana.
Prtftki
"8 AVA"
CHICAGO
priredi koncert v nedeljo 11. maja v dvorani SNPJ.
Nabavite si vstopnice v predproda|i, ker so cene še.
♦♦«MM M ..............................I MO
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VEST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO
I Adria Printing Co.
: 1838 n. halsted street, chicago, ill.
T*l. MOHAWK 4707	^
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ZVONKO A. NOVAK:
OVACIJE MLADEMU KRALJU
ČEZDRNINSTRN
REVOLUCIJA!	j V novi vladi .<o xastopuni v «i
. Pred par tedni sem v tej ko-
leni xapifal. da se bo refllo 0. i l>»yal,tva. /aiaidiu. j» U> da a
d a ji je pereje vprahnj., jo,,- <Mtal Tm^hÜ. J""C2
slovan ke detel« «Ii i ¿o,- T	v, il m
• • «	. .f Uii. stranke tir. V adko Maček nu
*rt :1min odporom proti 1111	.	.
• • n»\j*; ..i:	_ *vwm meaiu tuji v m,vem mi 1
jevi nasilnosti ali pa z upoi >m . ; . . .. .	,,
p snNtraksm kabinetu. To znaíi, i
jiigodavanskejra ljudstva p l\1 lastni vladi, če pade ta prr.l nem-ko nadutosjo na kolena.
Zadnji dogodki v gre./ni evropski ti a^rt? Ji j i pokazali, da je bilo tisto moje «klepanj» pravilno.
BaA ted*j, ko sem «a pripravil»! k temu, da začnem p^.aM to rcSno koleno v tem li tu. r ) prine-ii ameri:.ki listi ve-it, da
da ali ni brl za pakt z Nemčijo, ali pa je potreben novemu režimu zaradi Hrvatov samih.
V katero smer mora kreniti nora vlada, je jamo kiikor bili dan. To je povedal povsem tazločno vojaški beograjski guverner v svojem razglasu, brž-ko je naitopil službo. V njem izjavlja:
"Slavna jugoslovanska voj-
Ogromna hnaattva K°i50 noii	i gi\ki *!.MiM" h;jte,i ****rčM'
^giuilllia ÜÜHdolYa i!	^^uu^iy 1 Uuncd régistrwa ne e v, ki so
ilV lTlLL	•• na'va2ne,$, Problemi? ! bili doslej pozvani v armado,
velikih korporacij Chicafo. — Na pruáli seji I pa je liad 1 t d itn* «k takih, ki .	f ,	! kluba it. 1 JSZ smo imrti na «O Rjavili, da nesejo služiti v
imjvina Metropolitan Life ln-1 Kpom|u nadaljevanje razprave armadi, ker je to proti njihovi su ranee Co. znaša precej nad u ÜJ4¿ih lmjVažnejših proble- vesti m prepričanju. Te mAke •tiri milijarde dolarjev, ali več, m¡h V tem slučaju bi se imelo «e označuje s "oowieiinitioii» kot znašajo bogastva katere- ¡^vorHJ o demokraciji Pa «s' objeetors". Zakon deleča, da *oh izmed naj premožnejših, jc rt ^rftVH kar nehote razvila ako >:e jim njihov ugovor pri-uržav amer.lke unije. Pribil-10 r«av<kaht ki He vrže v chkagu ¡ *na, in« rajo v vladne službo za t m» tohks^i imtvrino, kat Me-jin <]rU*H». Nekatere boli borba leto dni vseuno, toda na ra*na tre pol it ao Insurapo, poeoduje lncd AFL in CIO ,)ruRl ,mrt.¡taka dela, ki ni o voja"cega tudi mogočna American Tele- trajo Ja k ,e AFL vrednH V8e znaiaja. phene and Telegraph Co. 4lh .3¿he. ín je rei v Chicaba M , Imovina Prudential Life , „apravfla pri Mcí'ormicku po-surance Co. je vfója kot pa ba- ^ kj je v bistvu fikebrtvo ¡
V P€fil,ifl<,e;etih i*ržav 1 tic more imeti za po. ledico dru- ! Ameriške Unije. loto velja za
Pensylvania R. R. Co., ki je bogatejša, kot 34 držav skupaj.
gega kot peryienje stavke in unije.
je pri M J. v Be'gradu in drug tfSka je pripravljena braniti ne-po deželi do revolucije in dr- odvisnost in neokrnjenost te z a v nega prevrata.	dežele/'
Ministrski predsednik Cvet- Hitlerja iu Mussolinija jo k ovc fn zunanji mini ter Ale- morala ta hitra izprememba ksander Cincar-Markovff, ki političnega položaja v Jugosla-sta Ma v imenu svoje vlade na vi j i sila neprijetno iznenaditi. Duna j ter tamkaj podpisala Slavila sta Pirovo zmago, ko je sramotni pakt z Nemčijo proti njuno časopisje s tako slastjo narodovi volji, sta sedaj pod pripovedovalo svetu o tem, ka-ključem. Domala vse drui?i ko sijajno sta i>orazila angle-elane strmoglavljenega kabi-Uko diplomacijo tudi v tem slu-neta je doletela ista usoda. čaju.
Kraljevski namestnik knez j Mene je ta pričakovana in Pavle s svojo ženo Olgo je sku- močno zaželjeua^ prekucija v šal pobegniti.	! Jugoslaviji zelo razveselila. Z
Vladne vajeti je sedaj popri- njo si je oprala Jugoslavija
..	- -, . . _ _	Nekateri so obujali spomin ?
, New York Central R R. pa se n(fc ne(lavne dni> ko so kcmuni.
! ponaša z vrednot jo ki j* višja | V/H, niasttkru nad jekiar.
I kakor pa vrednost 31 držav na-
še republike.
IMtlltKJIHt: KLUBOV
•J* S. Mj»
Na gornji «Hki j« «1*1 množice, ki j« prir«j*U v Beogradu ovac»j« novemu ju|o«lova«>»k*ntn kralju Patru, ko ja b«l 11 lat star. Minuli teden mu jik ja prirejala «opet, ko »e je proglasil sa polnoletnega in odsovil ragantaki •vet, kateremu ja naceljaval knaa Pavla. Slika na levi predstavlja skupino Petrovih cattilcev v narodnih nošah.
Vse te korporacije imajo v kongresu |>oleg ko^igresnikov se posebne zastopnike, tako-zvatfie lobiste, ki 'pazijo, da poslanci delujejo v interesu korporacij, če pa se kdo kuja, ga
APRIL
skimi delavci v So. Chicagu.j cleveland, o.—Konce« "Zar.
podprli V volilnem boju seda- j«" V nedeljo 6. aprila v SND na St. njega župana Kelly ja in njegovo maš'no, katero zdaj znova napadajo.
V razpravi tega značaja si je tudi ompnjnlo, kako prido-
I že kako pridobe na svojo strm. j I
biti na seje čimve* Članov in
onemt)glt>sti v tej
rade. TNEC trdi, da so potro
jel sedemnajstletni kralj Peter IU, ki je zaprisegel novi jugoslovanski kabinet, v katerem zavzema Cvetkovicevo meHo general Dušan Simovic. To n3 pomeni n:"č drugega kakor to, da je sedaj jugoslovan=ka vojska vladarica v Jugoslaviji. In jugoslova nsko vojaštvo je prežeto z dirhom, ki je vse prej kakor pa naklonjen Nemcem. Nemška oholost si nikjer ne pridobi prijateljstva.
mlado obličje, ki so ga ji umazali brez njene volje kratkovidni ministri. Z njo pa se lahko zaokrene tudi vojna sre?a nasilnega osifcča, ki je imelo že doslej dokaj smole v Albaniji j in Afriki, pa jo more imeti fce	,
več ravno na rovaS te preokre- l,l)raXKeil» nitve v Jugoslaviji.
nih stavk, k Ifieljetie u^>ehe
mir v industrijo, da se tako la- mu ni stične že in hitreje dosežejo' cilji o-[deželi. , brambnega gibanja. Ali pri V na^i leglslaturi je bil pred !scdaj nad Rto mi,ijotlov dolar-tem Tiai bodo delavski vodite- nedavnim vržen iz nje neki re-
Iji čuječi, oprezni in previdni! dni demokratski kandidat, ki "T7!—\-i--
Drugače se v splošni napetosti je dobil na volitvah prav lepo j Nemčija kontrolira mnogo iahko zgt>di, da pride delav- i večino oddanih glasov. Posta- ameriškega kapitala nvo se ob pravico do stavka-j voda j a ya je izvrgla samo zato, nja.
Sile, ki jim je ta delavska pravica hudo v napoto, so že na delu tam. kjer se kujejo postave.
i naj vse prinesejo te, služi ravno takšno demona-! Okn* 400 skupin ima za v pit- J	S^^llt?"1;
mtim delavstvu injticno glasovanje za dokaz ko- vanje na zakonodaje stalne u-j^1^ ^ polična.
šile v Ui namen od leta 1918 do! K,ub & naročil 100 izvodov
Majskega Glasa. Na konferenco Prosvetne matice pošlje &ti-ri delegate, ki so Tone Zaitz,
Clair Ave.
BKIDCEPORT, O. — Maj.ko slav je kluba Naprej it. 11 JS£ v soboto 26. aprila v BoydaviUu.
MAJ
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeijo 11. maja v dvorani SNPJ.
BARTON O. — Zborovanja vsho-dnoohijske konferenčne organizacije Prosvetne matice in JSZ v nedeljo
25. «aja.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Praletarca v nedeljo 22. junija pri
Char. Posrorelec. Kristina Tur- Ku»i« ▼ WiHow Spnngau.
pin in Frank Zaitz.
P. O.
KRIVICA RODI LE KRIVICO
Do česar misliá, da si sam nikar ne odjedaj
ker je bil pred leti komunist. In niti malo ni zardela v obraz, ko je zlorabila svojo oblast.
Pred leti se je nekaj sličnega ^•odilo v newyorški zakonodaji. Takrat Se ni bilo komunisti čne stranke tamkaj. Nekateri tamoinji okraji izvolili soci-
Samo 80 moških se ni
drugim!	afiate v postavodajo. Socialisti-
I1T Polit k* na svoboda je last nas j čna Htra"k" * pojavna po .Angleški ministrski predsed- YHeh v tej	ker je politi- ! newyoiSkih zakonih. Tisti kan-
nik Winston Churchill je takoj | ¿na de^Jn-g^jja.	didatjeao kandidiraii na soeia-
po prevratu izrazil nado, da bo y Kaiiforaiji eo piavkar Ü^nem listku ter bili tudi iz-nova jugoslovanska vlada za- ,prejeli postavo. ki pn»po\edu- v°4j*ni- Al» ^«slatura jih je
Kakor se zdi, je ta precej kr- vrgla pakt, ki sta ga dne 25.	vseeno izvrgla, ker je bila pod
vava, ali vendar pa kratka revolucija izkidala prav ves gnoj iz Avgijevega hleva ter dočista l>ometLa s tistimi elementi v jugoslovanski vladi, ki so ali cd strahu ali pa iz priliznjenosti glasovali za sramotno prodajo jugoslovanske , neodvisnosti in svobode nemški samopašnosti.
V demonstracijah v jugoslovanski prestolnici in provincah so ljudske množice nosile angleške, ameriške ¿11 ruske zastave ter vzklikale: "Živeli Anglija, Amerika in Rusija! Dol z Nemčijo in Italijo!"
marca podpisala Cvetkovič m Xadevo ljudstvu v razsojo m	Povojnim vtlaom
Cincar-MarkovK, ter pravi, da > odJočiteVf ^prav je to nekaj se	Več vodilnih državljanov je
se je Jugoslavija znašla s to „aj^jj demokratičnega v A-	ugovarjalo temu ter ostro obso-
svojo revolucijo ter krenila v ^ naie ljudstvo res	jalo tisto krivično postopanje
pravo smer. < ht)te|0 postati komunistično ter	newyor*ke zakonodaje. Pa ni Tudi jaz sem takega mnenja, j bi ^ tak<J izrazilo z ^Usova-» zaleglo.
njem, bi bilo kaj*"Tafcega pač	Politična na.silno-t ustvarja
njegova neizpodbitna demo-	mučeniitvo, to pa sočutje m
kratična pravica. Ker pa tega	privlačnost. Zloraba dane ob-
ne mara in glasuje le peščica	lasti ni nikjer in nikdar ume-
ljudi za komunistične kandkla-	stna.
"Manj strašanska noč je t črne zemlje krili, kot so pad solne eni svetlim sužni dnm iM, je pel naš največji pesnik Fran-ce Prešeren že pred sto leti.
In imel je popolnoma prav.
Nemci v tretjem rajhu imajo v ameriški industriji vloženega veliko kapitala, ki »ega v hotelo registrirati stotine milijone dolarjev. Xme- » riški kapital v Nemčiji in v dni-1 V koIik«r je bilo dognano do gih deželah, ki 90 jih zasedli kul,ca	se samo SO rao-Nemci, pa znaj* nad pet mili-j4kih» ki Jih obvezuje zakon v jard dolarjev. Ves ta kapital sposobnosti služiti v deluje sedaj za Hitlerje-v "nov *™adi, «> hotek) registrirati, red", kajti tudi kapital, ne sa-' Večinoma so to seme«iščniki,. mo delo, mora ubogati HUlerja. i e,aTli verskih sket, in pa _ par Članov socialistične mladin-
žrtve ovtniti nezgod
V čikaškem okraju je bilo oi j nice	Rappeport, ki ji v
1. januarja do konca marca1 registracije oktofera lan-ubitih v a\lnih nesrečah nad	urgiral tudi druge, da
2CK) ljudi.	»aj vladni poziv ignorirajo.
- Koncem februarja to leto je bil
Velik "pašnik"	daljni obravnavi obsojen na
j dve leti zapora. Glasilo S. P., Vlada Zed. držav poeediuje; tednik Call, mu je dal ves čas 11)3,000 akrov pašnikov, na ka- veliko publiciteto, ki pa v jav-twih se hrani 12,000,000 glav J »osti ni dobila odziva. Zapar-goveje živine in ovac.	ne kazni so dobili tudi vsi dru-
JULIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 m "Zarja" na isletniškik prostorih Federacije SNPJ v nedeljo 6. julija.
AUGUST
STRABANE. PA. — Piknik kluba it. 116 JSZ v nedeljo 17. avgusta v Orenikovem parku.
NOVEMBER CLEVELAND. O.—Koncert
Zar-
na Zahvalni dan v četrtek 20. nostra v SND na St. Clair Ava.
STAVKE
Sedaj živimo pri nas v znamenju velfkih in sila pomemb-
Imenik zastopnikov Proletarca
Listen to
PILÂIIDECH'SCZX
YUG&SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.

STATION WHIP
1480 kilocycles
(Ffrat Station an Your Dial) • Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music
PUC V BEOGRADU BIL ZA HITLERJA PRVI RESEN PORAZ
KAM Z ONIMI TISOČI, KI SO PO Kdot prevzetl taslopslvo „ a,biranfe ntroinikov Prolr. ZAKONU PODVRŽENI DBPORTACIJI?!—
V seznamu j ust ič nega in de- mnjefOV ¡ZfOCI, ki tr:<)&jove*\priob^ne zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-lav*kega departmenta zvezne I let. še vedno svoboden in de- pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa•
vlade je zabeleženih nad *est iuje v svoji uniji.
kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo
i Nadaljevanje s 1. strani.\ popolnoma možno.
tiseč takih oseb~za izvoli iz Ze-. Precej zanimanja v javnosti	Proletarec. do nienega "komunizma" ne. ■ dinjenih držav, ki jih ne kaže je nastalo tudi, ko je bila dolo- ¿Iro je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
#0 do države kot take. Italija' dePortirati- V ečinoma so to be- čena za deportiranje v Kusi jo	naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
gunci, ki so prUli sem nepostav- žena bivšega ta jnika komuni-
u * i: rned Slovenci ni čislana, Jmajo	nv, ^- * un stR« ia.in aa aun.ui..-
Dr. \ ladunir Maček zeli, ali veljk rešpfc.kt (,() Scmtiie no* Ako se J,h vrne v	^ične stranke Karla Browder-
vsaj brzojavi iz Zagreba so mi- j p^b^ oli kar je pod Hitler-	katerih 80 iU' izselili, bi to ja. Pri-la je sem s potvorjenim
nuli teden trdili, da je on za . ^ kakar Ka ime|j .okle"	pc>menilo za ene smrt, za dnv^e 1 pntnim listom. Izgleda, da bo
pakt z os išče m. Niso pa z njim v d kaj7erjeTn '	ječo, veliko pa je tudi takih, ki J ulični department na njeii
vsi Hrvati, še manj pa "pravo- y M;ribopu deltije-m^n,	"br€z domovine" in jih ni slučaj pozabil in jo pustil v tej
CALIFORNIA.
Fontana: Anton fíla.tich. Oakland Anton Tomttč. Los Angelest Frank Novak. San Francisco: A. Lckxin.
lavni" Hrvati (Srbi), katerih
slovenska socialistična
močna |
je v hrvatskih krajih več kot	*»- P(>st°-
,. • \m l % -t i tm Janka, ki je zo<per nacizem ta-pa je Musoliniju in Hitlerju	. Ju £ . .
,:u})0	*	«o ognjevito, kot morejo biti
'	| le mednarodni socialisti. De-
Med Hrvati je mnenje, da bi monstracije proti nacijem in oiIa vojna z Nemčijo vojna Sr-
bov, d očim Hrvati nimajo v takem sporu nikakih interesov. Hitler jim je zagotovil, da bo spoštoval neodvisnost Hrvatov (isto je prisegal Slovakom), torej čemu se pretepati zgolj zaradi srbske trmoglavosti!
Nemcem so bile večinoma njeno delo. Toda klerikalci pe kažejo nikakega ognja za vojno z osifcčem. Duhovščina se namreč boji "komunizma", če hit-lerizem propade v Evropi.
Navdušeni za borl>o s "sva-bi" pa so Srbi. Vrgli so svoje
kam poslati.
MedT ne postavno došlimi je precej Nemcev, ki so pobegnili iz nacijskega pekla, veliko Zidov rz raznih dežel Kvrope, fpauuki lojalisti, Francozi, begunci iz baltiških dežel, ki so i sedaj pod sovjetsko vlado, i sploh begunci iz vseh krajev sveta.
Merodajna oblast kam s temi ljudmi, naših naseljeniških
deželi. Njen mož Karl Browder |Cr#§|#d BuMa^tSbbodnik. pa se je koncem marca izročil
Pueblo: Fr. BolU'jur. otda^ti, da odsluži zapomo ka-% Walsenburg in okolica zen, ki jo je dobil valed potova-
Na Slovenskem je sentiment "ciganske politike" in rešili, drugačen kot na Hrvatskem, kot pravijo sami, ne le čast srb-Dočim je med Hrvati ukoreni- skega naroda, nego vse Jugo-njena do Srbov tradicionalna slavije. Dobro vedo, da ri*kira-mržnja, je na Slovenskem ni. | jo s tem stotiaoče življenj, da Zato so slovemki klerikalci « jih lahko zadene enaka kata-Srbi ves čas po ustanovfhi Ju- strofa, kakor v časfu prejšnje jrslavije lahko sodelovali Po-i svetovne vojne, toda trdijo, dajr£ ^umentirajo Vladnih kojnldr. Korošec je v vlogi no- je boljše poginiti v borbi za po- uradih in v odseku zveznega tranjega ministra ostro nasto- šteno stvar in za svojo čast, kot kongresa za na«eIjentfke ra pal proti tistim hrvatekim du- ps se spremeniti v manjvreden deve.
nja v inozemstvu in vračanja v Zed. države z napačno izpolnjenimi in potvorjenimi potnimi listi.
V zastoju je mnogo deporta-cij tudi zaradi vojne. Ni primernih pamikov, da bi ljudi odvedli nazaj, * ali pa je to Kajti po ,rpioh nemogoče, na primer de-postavah portacije v Italijo. Tja je pro-
Frank
Tomšič.
ILLINOIS. Chicaga: Frank Biijak. Jofoph Dra »1er, Joseph Oblak, Cha». Pojrotr
Cleveland: John Krebt'l, Anton J.nn-kovich, .lcnnic DaKatin in Joseph Lever.
Cirard: John Ko^in in John Bo^atay Glencoe: Albina Kravanja. Lisbon-Power Point: Jacob Bergant. Piney Forkt Frank Zavrinik. Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Stnrckar. Burgattstown-Slovan: Joseph Krmel. Cambria ia Somerset okraj: Frank Oetan.
PRISTOPAJTE K
1 SLOVENSKI NARODNI i i ; PODPORNI JEDNOTI ::
! NAROČITE SI DNEVNIK ¡;
! "PIIOSVETA" j |
' .k
Stane ca celo lete $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova • društva. Deset članov (ic) je treba r.a novo društvo. Naslov za list in ca tajništvo je:
2657 S. Uwndale Av*> CHICAGO, ILL.
lec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz Crafton-Moan Runi Jennie Jerala.
se bavi,
bi be jih moralo powlati nazaj. met ^ Atlantiku in Sredozem Po človeških nagibih pa ne gre. yu Vsled angleške blokade doda jih bi vrgli v gotovo smrt, ceja prenehal.
ali v mučenje. A zakona se tu-!__
d i ne sme kršiti tako, da se jih bi pustilo svobodno kretati, ka-! kor državljanom. Tako nam-'
hovnikom, ki so rušili s svojim delovanjem "temelje državi". Se nikdar ni bil noben duhovnik med hrvatskim svečeni-Atvom tako zasovražen, kot je bil dr. Korošec.
Toda ta i*ti Korošec, ki je lahko koo^eriraJ a Stojadinovi-čem proti hrvatskim separatistom, je prav tako lahko sode-lov al tudi v interesu vnanje politike Musaolinija in Hitlerja.
narod na način, kot so to utoni i vi, i ¡1 * 1 • j r»	• • t> 1 *	v R'efl je bil že lani pred-
Rumunci in Bolgari.	. * „ „ . . m . *
-- . *	ložen načrt za ustanovitev
Puč v Beogradu je pokvaril "koncentracijske kempe", ki naj
4 1 a« is* i it si « e-v a^ /\Mf\ L 1 »a «a Lil. il^ 1 _ a t	a	. .	7
Hitlerju tudi potezo, ki jo je mislil igrati na račun Zed. držav ln Anglije. Pakt z Jugosla-
bi bila dom teh nezakonito priseljenih m pa nezaželjencev. Bržkone bo ta načrt ali kaj
vijo je podpisal ravno ko je bil »Ufeega prej ali slej »prejet, v Berlin pripravljen triumfalno
sprejeti ja-ponskega vnanjega ministra Yosuke MatsXioka. Hitler mu je hotel pokazati, da je vsa Evropa z os išče m in pod
Na Slovenskem je med pri- j nacijsko kontfolo. Pa so mu prostim l judstvom, ki je verno račun prekrižali Srbi, ki «o bili m v pp^teh klerikalizma. zelo
veliko nagnjenja do Rusije. Ne
kolikor *e "koncentracijski tabor" zanje že ne praktirira.
Poleg se oblasti, kongres in iavmmt bavi tudi z zahtevami za deportiranje Harryja ttridge-sa. ki je Avstralec in se mu ni bati tam nič hudega. Ima pa
TISKOVNI FOND PROLETARCA
V. IZKAZ.
(Podpora predlogu A. Toaaaicka Oaklaaia. Ca*if )
Jo^opli Fabjanruh Mai oit
in John Rak. Cicaro-Barwyat Kiiftina Turpin. La Salle-Oftesbjr: Frank Martinjak
in ^Anton Udovieh. Springfield: Joseph Ovca in John
Goršek. Virden t Fr. Ileraich. Wanket«Ne. Chicsfo: Martin Jud-nieh.	as^
INDIANA. < ^ Cliatan: Iffitac Spendal. Indianapolis: Mary Stroj.
KANSAS. Artaa: Anton Aviar. West Minerali John Marolt. ; MICHIGAN.
Detroit. John Zornik. Jo.^eph Klarich in John Plachtar.
MINNESOTA. Bukl: Max Marts. Chi.holm: Frank K lun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA. East Helena: .Use^h îûihelich.
Klein: Peter Yellar.
od Nemcev v prejšnji vojni na- mogoôno zasJombo, ki mu omo-zlvani za "svinjske pastirje". f^*ča, da je vzlic proceduram
.Cleveland, O.
$1.00.
West Mineral, Kana. John
$1.00.
Ckicaga, III. Domdd J. Lotrieh $1. M^oqUiPP*' P" í^i'0,,r<,	«Vd LoifeV K. >>EiH>iaik.
Imperial, Pa. Frank Au*«*tin.	NEW JERSEY.
%r0' ... ir : . ^ ! i.™ I F.li/aWetk: Amalia Oblak. Cicero, III. Krintina Tuipm $1.00.
Johnstowr, Pa. John I^iAfferholc	NEW YORK.
00' .	Gawanda. James Dekleva.
Skupaj $7.50, prejšnji Izkax $89.-1 í»0, skupaj $97.40.	j	OHIO.
Akroa-Keamare*Barberta« Mike Kepa ch.
Canonsburf-Strabane: John Terčelj
in Marko Tekavc. Export: Jos. Brite. Forest City: Anthony Draaler Jr. Point Marian: Tony Zupančič. Her minie: Anton Zornik. Imperial: Frank AaguHin. JoKnstown in okalica: Andrew Vi-drtch, Jahn Lanjrerholc in Ilija Bubalo.
LatraVe: John fn Mary Fradel. Lawreace: Louis Britz. Library: Nick Triller. Maadawlands: Martin Baitr..
Park Hill - Conemauch: Frank Pod-koy.
Sharan: Joseph Cvelbar. Sygan: Lovrenc Kavčič. ^a^e^*alni zastopnik Proletarca. A-meriškeaa ¿rutinskega koledarja
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:T>C—4:00; 7:00-r-8:30 Daily, At 3724 W. 26th Street
Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Caaal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only
Reaidaaca Tal.: Crawfard 0440 II aa answer —. Call Austin 5700
■ ■ ■ ■
Kadar se gre za načela, ne bojt«? ae tamer 1
Blaine: John Vites. Bridf rpor t : Joseph s-noy.
Penan Astmi Zornik. Herminie Pa.
WASHINGTON. Z—nU: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Thomas: I^nhnrt Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee in Wast Allis: Louia Bar-
borleh. 5keboyffan: Fr. Stih.
Willard: Mike Krults.
WYOMING. Kemmerer ia akalicai Anton Tratnik in ^ohn H. Kraisnik.
Rack Sprints: Jolwt Jereb.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan
^niiMMMimiMtmH*
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Breed Street
JOHNSTOWN, PA. ................»
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Werkers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION , CO-OPERATIVE
, COMMONWEALTH
NO. 1751.
CHICAGO, ILL., April 2, 1941.
J. S. F. Conference Date For III.-Wis. Selected
CHICAGO.—A Utter »nnoune-m »h* next J. S. F. Conference he» been eddressed to ell fraternel lodge«, J. S. F. Breaches end other or genisstions affiliated with tke Ccucationel Bureau (Prosvetne malice), by secretary Anton Gar-den.
Sunday. April 27. is the date, at Soslarich Hall. 539 So. 6th St., Milwaukee, Wis. The morning session will begin at 10:00 a. m.
All affiliated organisations of tke Educational Bureau are per-iritted to elect two or more delegates end are urged to do •©.
Of foremost importance et this conference will be our own internal problems—-how to utilise and preserve for constructive endeavor the progressive element among us, and how to broaden the •cope of our culturel activities.
HARVESTER STRIKE ENDS
National Defense Mediation Board Gets Case
CHICAGO, — The strike which, Union headquarters right across went into effect at the McCormick the street from the plant busied with Waiks of tka International Harvester activity, while the soup kiu-hen a t.umpany on Feb. 2H, ende.l last lion* few blocks away took care of the tlay when the 13,000 employees of food problem for hundreds of men the company and company officials j daily. Strike tund couections were deckled to submit their differences going on every day.
to the National Defense Mediation Hoar J in Washington for settlement.
pie tremendous power a gi-oup like the McCormick family wields in the
city of Chicago wan demonstrated in , union headquarters most any time of no uncertain terms during the last Mho day or night. Over in ths soup aw weeks oi the Harvester strike. i kitchen, likewise, some of out folks
Th, City Administration ha.l ^«gU*. «ZZ^Z patched almost a thud of it* police ™ .	u.....-r	„¡^w..,
"ZorjoV Concert Date Approaching Rapidly
CLEVELAND, O. — Starting the Spi iug season off with a bang is certainly being inaugurated by the noted "Zarja" Chorus with the presentation of a concert, skit, and operetta. This review is not an ordinary musical accomplishment; in reality three big features are combined into one great show!
The operetta "Povodni moi" is a fust-moving comedy concerning a ccbbler and his feather-brained wife.
Jugoslavia In Revolt I
Continual rioting and bloody demonstration! are the order of the day in Jugoslavia, aft a discontented populace, led by the Serbians, vents its reactions to the pact signed with the Axis. Trouble flared i^to the open im.nediately upon return of Cvet-kovic from Vienna where he signed the agreement wh'ch would »ell hia countrymen into Nazi slavery, on act for which he and the other "capitulation" cabinet members are now under arrest.
Regent Prince Pauf, who approved the Axia pact, it reported arrested as he attempted to cross the border into Greece with his Grecian wife, Princess Olga. The fovernment of Premier Dragisa Cvetkovic, who went to Vienna to sign the | agreement with Adolph Hitler, has been overthrown. General Dusan Simovic, chief of Jugoslavia's air corps, has taken over at Premier and formed a new cabinet. Both Serbian ministers, who resigned from the former cabinet rather than approve the Axis accord, have accepted posts in the new government. Sarajevo, birthplace of the World War, is again a scene of turmoil.
Although official reasons for the coup d'etat were not disclosed, observers immediately expressed belief that the wave of internal opposition to adherence to the Axis was responsible.
The new government, with seventeen-year-old King Peter II at its helm, and Simovic as Premier, is reported not implicated in the Axis negotiations.
With the signing of this pact, the door is opened for German infiltration and intimidation which would gradually reduce the country to the state ol its neighbors—"inferior peoples" in Hitler's new European order. The new government, however, does not sanction the pact, but on the other hand, pledges itself to a policy of strict neutrality.
p "	j . . , -	■ i • » r s. ! who are constantly getting mixed up
Germany needs the timber from Jugoslavia s forests, as , m jm,ParioUH states of domestic af-
well as her agricultural and mineral resources, and is anxious faira. The leading roles will be por-to get at them.	well-known and able
Until the revolt broke out, the whole thing looked like	*
another easy, bloodless victory for Hitler. In fact, our country -The Village Scene," a skit staged regarded it as such and immediately froxe all Jugoslavia's entirely by "Zarja'*" younger set. is
assets here, amounting to about $40,000.000 in gold	~^"nne. were solid every mor-	"
and about $1,500,000 of privately owned assets. Later, after | lie„ lo mttny jt Wi\\ depicl several | ning with representative gi the overthrow of the Cvetkovic cabinet, our government promised to withdraw this action and five the new government full support. Jugoslavia's minister in Washington, Konstantin Fotich, also has cabled his support to the new government.
Coming at a time when Germany was busy with a lavish reception for the Japanese foreign minister, now in Rome, the new turn of events in Jugoslavia comes as a douse of cold water on the Nazi ego.
- With the Germans mobilizing on her border, Jugoslavia has her entire army of over a million men ready for any event* uality.
♦♦ SAW MOTES ♦♦
By A. SAVANKA
Many of our people are among the company's employees, and one could tiud Justin Haiti, secretary of the km*!, and Joseph Oblak around
Wie ne* arrangement of the oper-, to toarte wbi**>e«s. Their valiant sup-etU "Hnuhaii" will present a whole port of the strike is admirable, foi
string of hundsoine young men court-in' a pretty gul, who snubs them all because she thinks none of them are good enough for her. All the way down the line, she refuses their heartfelt proposal**? of marriage — from poor "Klantttev Juri" to the suave Doctor.
The young swains who pursue her in vain »ill be characteristically por-trayed by: Alvin Goste as "Klsnitfev
«ertainly is no fun getting pushed around by swaims of policemen an<l doiging their rowdy clubs. Orders, si btttantiuted by. political alliances of otfkials and big business, ha<l a whole army of cops but to protect the sttike-breakers and help the Harvester Conpany, owneJ by the fabulous McCortnicks, try to brcuk the strike, and on the other han!, the poo» workers have to fight dangerously
Joseph Drasler.
force to protect the company. Around j ji,Mmn »»a	¿L^Ua wen accepted: BAarard Drusler as one of
1,200 police were on the jut,. Cop-1	^ o^ickTt ' ^ Fûnt»'" most in love with the
per* were so thick al every gate of »«J«™ int>	"" H,vw|falr damsel; Ernest Dreshar as her
the plant, stretching for miles long, <,ulJ* they made a solid sea of blue, with U plenty of reserves in the background, ready to rush to any spot scabs might j be attacked by the GIO picketers. But despite the fact that thia ia the greatest number of policemen ever detailed to a strike in thé city, very little violence flared up arouml any section of the large punt.
The |>oltcc stayed on duty day and night, changing shifts just like the pickets, and spending the nights keeping warm around heaters made of old oil-drums, in much the same .•Uy le as the WPA.
13,000 workmen, organised under locals 101 and 108, UFEWA—CIO, were on strike at the international Harvester Company of the McCormick Works for higher wages and full union recognition. The strike
Juri," who begs on his knees to be • through strike methods to obtain a
A Fable (Or Is It?)
"Friday," said Robinson Crusoe, *Tm sorry, 1 fear I must lay you
off."
"What do you mean, master?" "Why, you know, there is a big surplus of last year's crop. I don't need you to plant another thia year, I've got enough goat skin elothes to Inst me a lifetime. My house naeds no repairs. 1 can gather turtle eggs ray-self. There's an overproduction. When I need you I'll send for you."
"That's all right, master. I'll plant my own crop, build my own hut and gather the eggs and nuts I need nay»
e n d e d ' i IT' i ts* fifth' weefc, with moriTu I (J 1,1 tf"* fin* ' n of the men still strong, despite the , , '	do *U **
fact that between 1,000 and 1,200 tUy.«	|W i «
workers, who had joined an A. F. of	* '	.
L. union organized while the plant	to £
was shut down, were reporting for X™ ^aow. I can t a to-joy to do
____u	that—When you can t pay me any-
I might as well not
*ork daily.
» BËH
-----1 9B	^ . i	"Then I'll build a canoe and fish
old Slovene custom*. such ss women	« m»ny othvr m	¡„ the ocean, you don't own that."
washing clothes at a community well,	the city, who had declared half- or	«That.g mll rjght, provided, you
and their husbands singing merrily	full-day holiday* at their shops and	m -ny of my ^^ tw y<Hir
ia they eo off to work m the fi. Id«	plants in order to help the Harverter	cail0t# or bui|d it on my land or use _
The entire chorus, as well as the	worker. CIO ^^^^ »	my beach for a landing place and do I ^ ^	keep
men's and women's sections will ren-	the way from Indiana came to the	your fii|hinv fttr cnou^h away so as . ' , * |rft of ^ gtrjk;
eurpenter wooer; Joseph Turpin as the inn-keeper also intent on begetting himself a wife; Leo Vider aa another young suitor, whose lively, confident advances are also disdained; Frank Vidmar as a shoemaker taking time out from hia work to win her for his very own; John Rak as still another "Fant." bashful but willin'. who is accourtin' because his father told him he should get married; and Darwin Taachwer as the reserved Doctor.
The doting and proud father will be played by our "old-timer," Anton Garden, who has become indispensable in our many presentations.
And the youthful daughter no very proficient in jiltirur, will be enacted by our young and winsome Elaine Turpin.
Many humorous situations arise during the unsuccessful wooing of these unfortunate "Snuba*i," and all, young and okl, will find their sorry plight greatly amusing and entertaining, on the eventful Concert Day — May Uth.
»
A worthy cause made our alto section look depleted last week. Dorothy Sodnik, Frsnces Seits snd daughter, were down on the picket lines and at the soup kitchen of the strikers at the Harvester PUnt, working hard to serve the striking union men with
der a number of beautiful songs—all »'<* of	I01 »nd
«mall in reuse in wages or bettei working conditions. The rights of the workers are always putfbed aside in the mad rush for more profit« arid * power. Rfal solidarity of the workers h needed to assert their rights; this is something we all know and yet
find so hard to establish.
*
The waatbet these days is a-* changeable as—the weather! One day we wake up to a promise of early String. The air is be ing gently blown hither and yon through the early morning sunshine, snd its freshness reaches your lungs sppreciativcly. Ar.d as Nature is in a great hurry lo respond, you too, are naturally eagur to respond with a song and a light heart. You think it is the advent of Spring, and that is enough.
But the very next morning we are awakened by a chill that came through the wide-opened window. The air outside is filled with fast dropping, wet flakes of snow, and all the illusions of Spring are gone, as you hurriedly pull down the sash so that the bitter wind won't give you a doae of "cold" germs, or freeze the lite out of the delicate little plant which was act on the window-sill just the day before, so that it might bask in the warn sun-rays. And it is just aa natural to grimace while pullin? out the old galoshes and winter cost again, as it was to hum a tune the preceding "Spring" morning.
"Presgodne cvetlice," one of tho choral songs selected tor our concert, beautifuly tells this sad fate of the
The Harvester workers fought riparian i ights.
WHAT IS "CIVILIZATION"?
By DAVID CUSHMAN COYLE . ¿I'eat independent nation led them The human race has had some through defeat to final victory in the
pretty good examples of "cultures" at one time or another. Looking back over our history, we can get an idea of what a culture is and how it hap-
pens.
Whenever a country gets to the point where tbere is more than enough to eat, the people turn to satisfy the drop instinctive desires for art, religion, social activities and recreation. They spend time and money on beautifying their houses, their
American Revolution.___ ___
If now we can show the qualities of a great people, wtj have our opportunity to begin on this continent a great age of civilization.
favorites.
Refreshments will be plentiful and the richest and most powerful fam will include "only the best."	ily-group in Chicago, for in addition
Music, stweet and smooth, fast and | to controlling the McCormick Worka, ¡ivy, will be featured by Johnny Pe- which reported a 60 million dollar con and His Boys.	profit last year, this group owns the
Incidentally, the performance will Chicago Tribune —one of the richest take place on April 6, 3:30 p. m., at daily newspapers in existence, and the Slovene Auditorium on St. Clair ! known among unionists everywhere Avenue.	as the foulest sheet ever published
We, of the "Zarja" staff, are - and WGN. one of the Urgcst radio counting on your bcjng our guest for stations.
the day —so it's a *fate. . The City Administration and the Eleira Patrie, Publicity Com. International ' Harvester Company _________ . conspired to break the strike by
not to interfere with my littoral and at hi|fh |ove, ^y hftVC	,jnjr_ too.earl>' blossoms that are destroyed
'Solidarity Forever" se mu:h
BOOK FRONT
Betweea Two Worlds," By Uptoa Sinclair. (Vikiag, $3.)
Readers who enjoyed
NOW'STHE TIME
End" can continue with the life of | daily.
Lanny Budd ami his friends in this i This so^allod injunction against The Aga Khan, who weighs 275 Kf»9 page novel which begins where ! violence was in reality an open call pounds, is to get his weight in dia-jthe other tale ended. It's not neces- j for violence on the part of the com-momls in 1945, when he marks the i sary, however, to have read its pred- j P«ny *** police, union officials . diamond jubilee of his accession to csesor to understand the people ami stated, clothes, their furnishings, on religious th(, ^iHtual leadership of Mahomed- plot of this new novel.	I "This injunction. Local 108 Presi-
Ceremonies ami social gatherings, op music, poetry and sports.
having a judge grant an injunction limiting pickets to ten at a gate. Injunction signs were posted all over the company buldings but mass
picketing in the form of parades -tay and do that. Then whatever is "World's | carrying banners and sign* went on [ |t.ft 0f jt, after my (Jog and cat have
been fed, you may have. You're in luck, Friday."
"Thank you, master. That is true chsrity."
"One thing more, Friday, This island is over populated. Fifty per cent of the people arc unemployed. Stoecker, told the yVe arc undergoing a severe deprees-
'»• •	in*»
"I never thought of that, «aster [ ^ thdr yQ.cen hlve ^^ ltH,uc0<I I can do without a boat, though. I 11 swim over to that rock and fish there and gather sea-gull eggs."^
"No, you won't, Friday. That rock is mine. I own riparian rights." "What shall I do, master?" "That's your problem, Friday. You're a free man snd you know about the rugged individuslism maintained here."
"I guess I'll starve, master. May 1 stay here until I do, or shall I swim beyond your riparian rights and drown or starve there?"
"I've thought of something, Friday. I don't like to carry my garbe*c down to the shore csch dsy. You may
or huit by the unexpected return of cold winds and snow.
m THE NEWS
The ancient Cro-Magnon race that lived in Europe be-fore the dawn of history decorated the eaves with pictures of mammoths and bison that have since become extinct. The South Sea Islanders with plenty of food at
ans.	The time spanned is 1919-1021».	< larence ■
Now is the time for his ill-fed The historic events woven into the | P><*» "did not alter our plans to	ion and there is no way out that I
followers to suggest that tfie sultan story include six international con-, prevent scabs and other stnkebreak-	can BC0 to pnd it. No one but a char-
ought to reduce. ' feiences and descriptions of the riser's entering the plant. This was an-	|tttan woui,| nay that he could. So
__of Naziism and Fascism in Germany other in the long line of contemptible	a lookout and let no one land
! md Italy. The characters include Isa- trick* »»•d by the company to avoid	here to settle And if any ship comes
SOLD • I flora Duncan, Hitler, Mussolini, Lin- the inescapable fact that the 13,000	t|on't |et them land any goods of any
Younr Man - "II.irTMh» Kieo Hollar« 'Stcffens, and Sir Hasil Zaharoff, llarvaater striker» did not intend to hand, devoted their time to decorat-	■*	as well as the fictional Biwid family return to work until their demands
ing their houses and themselves to ^	und ju	were justly settled
religious observances and to going ________\	In spite of its huge scope and, "It is indeed unfortunate that the | j* ju,t around the corner
kind. You must be protected against toreign labor. Conditions are fundamentally sound, tho, and prosperity
ROOSEVELT NAMES U-MAN DEFENSE MEDIATION BOARD
Established to serve as a mediation agency for labor disputes in defense industries, the new 11-man mediation board set up by President Roosevelt is h«*ded by Clarence A. Dykstra, president of the University of W isconsin snd selective service director.
The board, which the president designsted as the "National Defense Mediation Board," conaists of three representative* of the public, four Ubor and four industry represent-.
Sulfoguanidinc is No. 5 on the list of the sulfanilamide group which has already saved tens of thousands of lives by combating infections.
The Illinois College of Medicine reports it has perfected a skin test which will reveal prcgnancy in 30 minutos, or. at the most, in one hour.
A minute amount of colostrum — "a watery liquid secreted in a woman a breast during pregnancy"—is injected into the skin of the forearm. Nothing happens if the patient is pregnant. If she isn't, the point of injection begins to look like a mosquito bite.
atives. They are:
Dykstra; William llarainatt Davis, y. LOSES RANK AS
N'ewYork patent attorney, and Frank P. Graham, president of the University of North Carolina, for the public.
EXPORTER OF FOODS
For the first time in its history, the United States is now importing
noou oi ivauwuy vicim, i »»"i' , ... ftnn Murray, president of the CIO. and J™"^ Thomas Kennedy, sec.-treas. of the
United Mine Workers, for labor.	^ Departm
Walter C. Teagle, former president
Young Man: "From the express
company. They lost it."
NEW GAME
swimming. More advanced people ' built cathedrals and palaces, and left behind them works of art that are still the wonder of the world. All these unnecessary but vitally important activities made up the cultures of j various times and races.	A union man from Omaha writes
Culture includes all the innumer- that the kids in his neighborhood able activities of all kinds of people don't play cops and robbers any who having been fed and clothed an.l more, housed, and are free to do what thoy ¡ They have a please with their spare time and spare and bosses, money. America is at the threshold | . of a great age of culture. All the , makings of a high culture are in our! hands; we have only to arrange the i parts so that they will make n work- ¡ able pattern.
Whnt is happening to us? Is this the death of our civilization? Are we doomed to go down into darkness and barbarism like the ancient civilizations of Babylon an«] Egypt, like the { crowding nations that built the deserted jungle city of Ankor or the long-forgotten Mayan temples of Yucatan? Great empires have risen to glory like ours, have wasted their resources and desecrated their land as we are doing. They have allowed a few rich lords to seize the lands and wealth, while st«*it farmers snd sturdy laborers were degraded and left to rot in filthy slums—until at last the mighty have fallen and their glories have been destroyed; the wild animals prowl in their streets. In the day of their destruction they were confused snd afraid as we sro. Hsve we too come to the end of our days among the nations* * *
The vision of a land of promise 4'rew our ancestors across the sea, down the Ohio, and along the Oregon Trail to the Pacific. The vision of a
' unwieldy size, this book is interesting, entertaining, and at times exciting. It's not great writing, but it
court allowed itself to be used as an instrument of strikebreaking in this instance by issuing a restraining
—The Epic News.
is eminently readable, and provides ¡ order on the assumption that there
would be violence when the Judge
one more record of the 1920s.
E. W.
EDITOR'S NOTE
I Waukegan, 111. — L. P. The article
new game: strikers, about your annual Easter Concert ! will be published next week.
himself a<lmille*i that the company { lawyer could not prove by one single , shred of evidence that there had been one incident of violence on the picket lines," he said.
This was one of the most peaceful strikes in labor history.
"Just put your head on thdt block and I'll protect you '
THE CYCLE
Rags make paper; Paper make* money; Money makes banks; Banks make loans; Loans make debts; Debts make poverty; Poverty makes RAGS.
—Easerman.
VISITORS
CHICAGO. — On of ProUtarcc's "old-timers" snd s familiar character around the Slovene National Home on Cleveland's St. Clafr Ave. is Peter Valencich, who paid us s visit st the Slovene Labor Center lsst week. Also, l#eo Zornik, Albert Ahrs snd Martin Serro, from Herminie, Pa., visited the Center.
DEFINED
An optimist is one whoss glass is half full; s pessimist is one whose tlass is half empty.
H
"MAY HERALD" CONTRIBUTORS
All those preparing artielae far the "May Herald" are argod to turn in their manuscripts la tka rditor es soon as possible.
Deleys and a last mínate rask sre tke sort of thing we wieh ta seoid and can avoid with year cooperation.
George Meany, secretary of the mor<, farm pro(llK.t, than it is ex American Federation of Labor; Geo. p^j,^
1 January we wiW »bred »1.1, hoo.1 of Hallway Clerks, rh.l.p M. 875 0(|0 ^ (>f fooi,R	w.
of foreign food-Do partaient of Commerce disclosed this week.
The imports were made up largely of the Standard Oil company; Roger of tropical wtuff8 8Uch as coffee, tea, D. Lapham, présidant of the Ameri- ^ gmJ çoco ^^ which oan. can Hawaiian Steamship compsny; no( be pro(1ucPj in thij, country. Kugune Meyer, publisher of the
Washington Post, and Cyrus Ching, DISCOVERY MAY BREAK TRUST vice-president of the United States ^	m,w„ wf thc WOek may
Rubber Company, for industry.	an Hlinouncrnu.nt of a discovery
Tho new board is empowered to hy Tennessee Valley Authority scien-act as a mediator in labor disputes tj*sU> ft may easily be the answer to
affocting defense production, to appoint an impartial arbitrator when requested by both sides, to investigate and to make Its findings public. It has no power to require compulsory arbitration.
EARL BROWDER IN PRISON
Convicted on passport fraud. Communist Psrty gcnersl secretary, Earl Browder, has loat his final appeal to the Supreme court, and has now begun serving a four year term be-hind bars. He was convicted of making a false statement to obtain a passport.	-----
Browder has appointed as his successor in the Communist party, Robert Minor, writer, and lecturer.
Fifty yesrs old, Browder has been the Communist party's presidential candidate several times and has been one of its main leaders.
DESPITE WAR. SCIENCE MARCHES ON WITH NEW INVENTIONS
While war rages In practically every part of the world, science continues to announce discoveries cslcu-Isted to preserve human life.
Ths laboratories of the American Cysnamid Company, sometimes called the "Fertiliser Trust," produces I sulfoguattkline. It will aid materially in curing dysentery and possibly Asiatic cholera.
the aluminum monopoly.
Director David E. Lilicnthal declared that a way has been found to produce aluminum from common clay, available in unlimited quantities in all sections of the country. Heretofore the metal has been extracted entirely from bouxite ore, most of which has been imported from sources of supply controlled by the Aluminum Company of America.
The cost of producing aluminum from clay is not greater than from bauxite, Lilicnthal said. Perfection of T. V. A. processes will remove permanently any threat of a shortage of a vital defense metal, he ndde<t>
CONCERT DATES
APRIL « CUveland. — Socialist Singing Society "Zarja" will glee its Spring Concert at tke Slovene National Home on St. Clair Aee fire opérette "Povodnji moi" is being featured.
MAY H CHICAGO.—"Save" will present its Spring Concert at tka S. N. P. J. hall, 2657 S. Lawndele Ave., likewise featuring an operetta "Snubeci," along with some brand new songs tke chorus has added to its repertoire in recant mealht.