iLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 8. JULIJA 1960 Vt POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO IX. — ŠTEV. 28 V ČAST 15. OBLETNICE OSVOBODITVE IN DNEVA BORCA Kurirjem relejne postaje P-3 in borcem za svobodo so postavili lep in trajen spomenik V postojnski komuni je bila osrednja proslava v počastitev 15. obletnice osvoboditve in Dneva borca nedeljska partizanska in ljudska manifestacija v Sajevčah. Na križišču pred Sajevčami in Rakulkom, kjer je bila med osvobodilno vojno ena izmed najvažnejših relejnih in kurirskih postaj P-3, se je to nedeljo zbrala številna množica nekdanjih par- •sanskih borcev in aktivistov OB ter mnogo delovnih ljudi in mladine iz vseh vasi postojnske komune. Na tribuni na križišču poti, ki vodita v obe vasi, pa so bili med številnimi gosti tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelč, podpredsednik postojnske občine Adolf Gerželj, predsednik občinskega odbora SZDL Ivan Škrbec in drugi. Zbrani množici je pred odkritjem spomenika, ki ga je postojnska komuna postavila v spomin padlim borcem, kurirjem in aktivistom, govoril o osvobodilnem boju, njegovih pridobitvah ter o graditvi socialističnih družbenih odnosov član občinskega odbora Zveze borcev Viljem Uhelj. Na lepem spomeniku, ki ga je ob častni salvi odkril predsednik krajevne organizacije Tone Fr-kat iz Rakulka, so vklesane besede: Ta kamen in črke v njem v čast vsem, ki so prvi dali zgled za upor in boj, v slavo in spomin junakom, ki tu p al i in dali svojo kri za svobodo domovine in lepše čase delovnih ljudi. Po odkritju spomenika je bil slavnostni kulturnoprosvetni spored, v katerem so sodelovale skupine iz Postojne in vaških prosvetnih društev. V lepem številu so se spominske svečanosti udeležili tudi naši izseljenci iz ZDA, Francije in Belgije, ki so tačas na obisku v svoji domovini. Ob novih cenah mleka no Koprskem V vseh treh obalnih občinah našega okraja se je te dni podražilo mleko na 4G dinarjev liter. Nova cena, ki je precej približana ekonomski, je bila nujna, ker sicer mlekarne ne bi več zmogle poslovati pod nekdanjimi pogoji. Odkupna cena mleka je namreč 32 din liter, 12 din pri litru znašajo stroški zbiranja, prevoza, pasterizacije, stekieničenja itd., stroški maloprodaje pa znašajo 4 dinarje pri litru mleka. Preskrba z mlekom postaja ali pa je v sedanji stopnji vedno bolj zapletena in težavna. Po nekaterih predelih živinorejci oddajajo vedno manj mleka (posebno na Sežanskem), ker so močna krmila predraga v odnosu na odkupno cene mleka. Mlekarne bodo zato vedno bolj odvisne od socialističnega sektorja v kmetijstvu, ki pa trenutno še nima zadostne zmogljivosti, čeprav bo v per-spekitvi lahko pokrivalo vse potrebe. Zato je trenutno zbiranje mleka težavno in na primer na Koprskem (na obali) odpade samo na to postavko G,G3 din na liter mleka. Zaradi težav v zvezi z regresom za ceno mleka in drugih nevšečnosti je bilo osebje po naših mlekarnah najslabše plačano, kar je bilo tudi treba nujno popraviti — čeprav je to morda najmanjši vzrok, da je bilo treba cene mleka približati ekonomskim, pač pa so drugi gospodarski vzroki narekovali rentabilitetne cene. Podobno zvišanje so uvedli v okraju Ljubljana (4G dinarjev za liter mleka). Kljub spomladanski suši, ki je občutno zavrla in zmanjšala pridelek sadja na Kmetijsko-živinorejskem kombinatu Koper, so že dozorele posebno breskve na obratu Debeli rtič. Ce bi sedanji dež prišel dva meseca prej, bi jih bilo kakih dvanajst vagonov, tako pa jih bodo obrali približno osemdeset tisoč kilogramov. Najlepši uspeh pa je to, da rodijo drevesa zelo bogato že po treh letih, odkar so bila zasajena. Te dni je zato veselo na Debelem rtiču. Domačim obiralcem — stalnemu osebju — so se pridružili pri obiranju še praktikanti kmetijskih šol iz Maribora in Pazina ter pripadniki JLA. Nabrano sadje gre deloma na domači trg, predvsem v počitniške domove, deloma pa ga podjetje Fructus izvaža. Na sliki: skupina obiralcev z lepimi plodovi — z dobesednim sadom pridnega prizadevanja socialističnega kmetovalca na našem področju Z OBČINSKIH POKONGRESNIH KONFERENC SZDL vseio: OSREDNJA JUGOSLOVANSKA PROSLAVA DNEVA BORCEV JE BILA V SREMSKI MITROVICI Največja proslava ob Dnevu borca je bila v Sremski Mitro-vici, kjer je govoril predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič. Več kot 100.000 prebivalcev Srema in okolice se je udeležilo tega velikega zborovanja. Pri tem so odkrili spominsko pokopališče, kjer je okupator na enem samem mestu po zverinskem mučenju žive zakopal, sežgal in postrelil 7950 borcev in rodoljubov. Največji prireditvi v Sloveniji sta bili na Lokvah in na Rogli. Spominskih slovesnosti na Rogli se je udeležilo več kot 10.000 lju- Z venci in cvetjem so pohiteli na grobove padlih in k spomenikom žrtev druge svetovne vojne tudi v Iirvatinih. Oddelek vojakov pa je počastil spomin padlih borcev s salvami, praznovanje so se vključili tu-i člani PD »Božidar Kolarič«, ki so organizirali izlet v Lokve. Lokve je obiskalo ob tej priložnosti okrog 50 Ilrvatinčanov. Milia di, med njimi tudi predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko. Ob odkritju spomenika padlim borcem NOB je govoril v imenu GO Zveze borcev Slovenije Mitja Ribičič. Na občinski konferenci SZDL v Kopru so obravnavali številna vprašanja družbene in gospodarske vsebine, ki zadevajo delo SZ DL in razvoj koprske komune. O tem je poročal predsednik občinskega odbora SZDL Koper Rado Pišot-Sokol. Med drugim je podal pregled gospodarskega razvoja koprske občine in obravnaval glavne točke programa perspektivnega razvoja komune v naslednjih petih letih. Ob kritični oceni, da podjetja posvečajo premajhno pozornost ustvarjanju lastnih obratnih sredstev in da so investicijski programi često-krat rezultat kampanjskega dela, ni moč iti mimo vsestranskega gospodarskega napredka komune, kjer je storilnost dela in produktivnost v zadnjem obdobju, posebno po uvajanju sistema nagrajevanja po delu, v naglem porastu. VSAK DOBER GOSPODAR BO ODKRIVAL f Zadnjič smo na osnovi analize, ki so jo po sedemdesetih podjetjih našega okraja izvršile komisije okrajnega in občinskih komitejev ZK ter sindikatov, govorili o prvi notranji rezervi naših podjetij, o več ali manj neekonomični organizaciji dela. Danes pa poglejmo, kaj so komisije še ugotovile, kako si naše gospodarske organizacije še lahko povišajo dohodke — brez posebnih novih investicij in brez nove delovne sile. Z nedeljske proslave Dneva borca v Sajevčah v postojnski občini Kakšne so razen boljše organizacije dela, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja mehanizacije itd. lahko še druge notranje rezerve po naših kolektivih? To vprašanje bi si morali stalno postavljati vodilni ljudje po naših gospodarskih organizacijah, prav tako pa tudi upravni odbori in sindikalne organizacije, ali pravzaprav to vprašanje bi si moral stalno postavljati vsak član vsakega delovnega kolektiva. Da bi laže našli razne takšne notranje rezerve, poglejmo, kaj so glede tega omenjene komisije ugotovile dobrega in slabega po podjetjih, ki so jih analizirale. V Piranskih solinah so našli notranje rezerve v izkoriščanju stranskih proizvodov, v Opekami v Ilirski Bistrici so povečali sušilni prostor, v Topolu predlagajo rentabilno izkoriščanje odpadkov za galanterijske izdelke, v Lesonitu. bi z boljšo vzdrževalno ter nadzorno službo lahko precej dvignili proizvodnjo (leta 1959 so imeli zaradi pogostih okvar strojev za 10 % manjšo proizvodnjo), v podietju Delamaris bodo aktivirali dva transporterja iz nerjavečega jekla (ki so ju našli med neuporabaljenimi osnovnimi sredstvi), pri Slavniku so ugotovili veliko zalogo drobnega inventarja (za 50 milijonov), ki ga bodo začeli bolje izkoriščati itd. Pri Transportu v Ilirski Bistrici, enako pri Avtoprevozniškem podjetju v Postojni bodo ustvarili pogoje za priključevanje prikolic tudi k vozilom manjše nosilnosti ter proučili, kako zmanjšati število praznih voženj. Pri Vodni skupnosti v Kopru, so ugotovili previsoko število tehničnega kadra, po gradbenih podjetjih pa so notranje rezerve med drugim v boljši kontroli dela. Pri velikem trgovskem podjetju so ugotovili, da bodo precej povečali promet s koncentracijo poslovnih prostorov; pri raznih gostinskih podjetjih se kažejo precejšnje možnosti v štednji materiala, v ribištvu pa so notranje rezerve v smotrnejšem izkoriščanju plovnih objektov in sodobne opreme. To so le nekatere izmed ugotovitev komisij, vendar pa že po naštetih vidimo, kako bi lahko vsak dober gospodar v lastni hiši še in še odkrival razne notranje rezerve. Takšen dober gospodar pa naj bo razen uprav podjetij ter razen samoupravnih organov, osnovnih organizacij Zveze komunistov in sindikata — sleherni član kolektiva; to pa se mu v našem sistemu upravljanja tudi izplača, kajti z vsako odkrito in aktivirano notranjo rezervo njegovo podjetje veča dohodek družbi in svojemu kolektivu. sš Konferenca je podčrtala tudi bodoče vsebinsko delo SZDL ter njeno politično dejavnost v smeri oblikovanja tesnejših vezi med delovnimi kolektivi in komuno, da bo reševanje številnih komunalnih problemov, predvsem kar Odpotovala je zadnja koprska MDB 30. junija je odpotovala' na Cesto bratstva in enotnosti VII. koprska MDB »Bazoviške žrtve«, t. j. zadnja brigada srednješolske mladine, v kateri je 118 mladincev in mladink. Med njimi je tudi 8 Italijanov, komandant brigade pa je tov. Eler Bruno. Brigada dela na odseku ceste pri Malošištu v Srbiji. Naj pripomnimo, da je dobra tretjina brigadirjev zadnje koprske brigade že sodelovala na zveznih in lokalnih akcijah. V našem sistemu upravljanja pa je ta »dobri gospodar« slednji član delovnega kolektiva zadeva izgradnjo objektov družbenega standarda, še uspešnejše. Spričo izteka dobe izgradnje številnih gospodarskih organizacij in zaradi poglobljenega dela organizacije SZDL bo to vsekakor laže izvedljivo kot doslej. Uspešno nadaljnje delo pa jamčijo tudi organizacijske spremembe v duhu smernic V. kongresa. * * * Tudi občinska konferenca SZDL> v Postojni je potekala v znamenju smernic V. kongresa in s posebnim poudarkom na dosežene gospodarske uspehe, pomanjkljivosti in nadaljnji razvoj postojnske komune. Pester sestav gospodarstva te občine, o čemer je med drugim govoril oredsednik občinskega odbora Tone Strle, je po analizi pokazal, da je sicer v vseh panogah gospodarstva in družbene dejavnosti dosežen očiten napredek. nač pa se je pokazala pomanjkljiva skrb za negospodarske investicije, ki posebno v zadnjem času znatno zaostajajo. * * * Izredne obč. konference SZDL v Ilirski Bistrici se je udeležilo 115 delegatov in gostov iz 49 osnovnih orffani^acii. kot gosta na sekretar OO SZDL Ivan Mav-sar in Predsednik OSS Ivan Klobučar. Po noročilu je bila delavnost Socialistične zveze v bistriški občini v zadniem času dokaj nesf.ra in ie zajela sleherno vas. RiiznrpnKHpli so o bodoči organizaciji SZDL in temeliito analizirali rtosedanii goinnd^irski i" do-lifični rnzvoi bistriške občine. Konfprp>nca ie paVnznla naloge za 'hndnčp dpln. nrpdvspm za D°t- l«=+ni norsnot-Hfru olan kakor tudi za delo SZDL. In še v Sežani Minulo sredo je bila tudi v Sežani izredna občinska konferenca SZDL, na kateri so delegati obravnavali vsestransko stanje in napredek svoje komune v zadnjem času skozi prizmo napotil V. kongresa SZDL. Sprejeli so sklep o organizacijskih spremembah in perspektivni načrt za delo SZDL v komuni za prihodnje obdobje, ko naj SZDL postane najvažnejši činitelj napredka, njeni člani pa najbolj agilni in angažirani upravljavci na vseh področjih vsakdanjega življenja. Proslava Dneva borcev Tudi v Ilirski Bistrici so slavnostno proslavili Dan borca —- 4. julij. Osrednja proslava je bila v Posrtvici, kjer so se ob tabornem ognju zbrali borci že na večer 3. julija. OB DNEVU BORCA NAJVEČJA PROSLAVA NA PRIMORSKEM 1 /7 /^5*33 GT1/fl «- J m CIjZTs rsnizcui Največje slavje ob letošnjem Dnevu borca in petnajsti obletnici osvoboditve na Primorskem je bilo minulo nedeljo na znamenitih partizanskih Lokvah. Lepa vasica na robu Trnovskega gozda, v kateri so se skozi vso NOB zadrževale partizanske enote in štabi, med drugimi tudi štab slav- nega primorskega IX. korpusa NOV in POJ, je bila polna nekdanjih borcev in mladine, Nad deset tisočglava množica je napolnila prireditveni prostor pri vasi. Med številnimi znanimi gosti so bili tudi nekdanji borci in komandirji ter politični aktivisti, ki tudi danes zavzemajo visoke Največja proslava Dneva borcev na Primorskem je bila v nedeljo na Lokvah v goriškem okraju. Na sliki: del udeležencev na prireditvenem prostoru 5>S>' Sib fe M w Pirana Kolektiv trgovskega podjetja »Delikatesa« iz Pirana je pretekli petek dopoldne z manjšo slovesnostjo odprl svojo tretjo po- tako imeno-Nova poslo- V pripravah na plenum CK LMS je naše okrajno mladinsko vodstvo organiziralo večjo akcijo, v kateri je sodelovalo 40 aktivistov, pretežno članov Ljudske mladine. Namen te akcije je bil, da bi proučili sistem in metode dela Ljudske mladine. V ta namen so člani te akcije obiskali več kot 100 osnovnih organizacij, hkrati pa so proučevali tudi materialne pogoje in oblike sodelovanja mladinskih aktivov z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzgojo mladine. Nekatere najvažnejše ugotovitve so vodje skupin te akcije že posredovali na skupnih sejah sekretariatov komitejev ZK in občinskih komitejev LM. V prvi vrsti velja omeniti sklep o povečanju materialne osnove za delo občinskih komitejev in tovarniških organizacij LM ter sklep, da je treba vse občinske komiteje LMS čimprej opremiti s prevoznimi sredstvi. Tesnejše sodelova-' nje med občinskimi mladinskimi komiteji z ostalimi političnimi organizacijami pa naj bi ustva- rilo ugodnejše pogoje za njihovo delo, saj je bilo ugotovljeno, da so prav mladinska vodstva mladine v občinah najšibkejši člen v delu LM, Jesenski plenum, kjer Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Piran ter Klub študentov okraja Koper sta v soboto, 2. julija, odprla v Piranu letošnjo' prvo umetniško razstavo. V dvoranici v prvem nadstropju novo adaptirane »Beneške hiše« na Tartinijevem trgu razstavlja svoje slike in grafike absolvent Akademije upodabljajoče umetnosti Zvest Apollonio iz Berto-kov. Razstavo smo že videli v Kopru. V dmenu občinskega sveta Svobod se je Karlo Marsel zahvalil vodstvu Avtoturističnega podjetja »Slavnik« za veliko razumevanje, s katerim je dalo na razpolago lep prostor v svoji poslovalnici v sloviti Beneški hiši. Razstava vzbuja perecejšnje zanimanje tako domačinov kot turistov. Odprta bo do 16. julija. bodo proučili na osnovi teh analiz sistem in metode dela LM, 'bo nedvomno pripomogel k nadaljnji organizacijski utrditvi občinskih mladinskih vodstev. V mali dvorani »Ljudskega doma« v Portorožu pa sta Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Koper in Turistično društvo Portorož organizirala zanimivo razstavo slikarjev amaterjev. Odprta bo v sredo, 6. julija, ob 18. uri in bomo o njej še poročali. slovalnico, namreč vano »Istrsko klet«, valnica je v baročni stavbi na Tartinijevem trgu. Urejena je v slogu tipičnih istrskih vinskih kleti in bo kot taka prav gotovo vzbujala pozornost predvsem tujcev. Kolektiv trgovskega podjetja »Delikatesa« iz Pirana pa beleži otvoritev te svoje nove poslovalnice kot svojo novo delovno zmago. Z marljivostjo in s solidnim poslovanjem se je podjetje v nekaj letih razvilo iz majhne okrepčevalnice v podjetje z letnimi 64 milijoni dinarjev prometa. Znano je, da slovi piranska »Delikatesa« s svojima poslovalnicama v Piranu in Portorožu kot delikatesna trgovina z najbogatejšo izbiro na vsem našem obalnem področju, V torek, 28. junija, je imelo piransko turistično društvo svoj letošnji občni zbor. Ugotovili so, da je bilo na področju piranske občine največ gostov in nočitev v Sloveniji, vendar pa si bodo morali prizadevati, da bodo izboljšali tudi kvaliteto uslug. V razpravi so priporočali tesnejše sodelovanje društva s sindikalnimi podružnicami za turistično vzgojo prebivalstva. Opozorili so tudi na velik pomen oddajanja zasebnih sob, saj so s temi uslugami zaslužili prebivalci občine v lanskem letu okrog 18 milijonov dinarjev. Občni zbor je pozdravil predlog tovariša Le-nassija, naj bi turistično društvo poskrbelo za koordinacijo vseh avtobusnih voznih redov na skupni tabli, ki naj bo pregledna, da ne bi begala turistov. Ob koncu PRIZNANJA IN POSNEMANJA VREDNO Še majhna opizoda, ki naj ilustrira solidnost poslovanja trgovskega podjetja »Delikatesa« v Piranu, ki slovi tudi po zmernosti cen svojega blaga. Prejšnji teden, v ponedeljek 27. junija, je nekdo izgubil tisočak. Šele čez nekaj ur se je spomnil, da ga je morda izgubil v poslovalnici »Delikatesa«. Vrnil se je v lokal in povprašal, če so slučajno našli na tleh kakšen denar. Prijazna tovarišica Zofka ga je vprašala, koliko, ali je bil bankovec nov ali star, ob kateri uri približno — in potem je na kuverti, v katero je shranila najdeni bankovec, prebrala podatke o tem, Iti so se ujemali z izjavami gosta. Ta je izjavil, da ni toliko vesel tega, da je denar našel —■ čeprav je ob koncu meseca tudi to mnogo —, kot je presenečen nad poštenostjo prodajalk — zlepa se ne primeri, da bi kdo vrnil denar, kaj šele, če je izgubljen takole brez listnice in brez vsakega drugega dokazila. občnega zbora so podelili dosedanjemu predsedniku tov. Stanetu Pavlicu bronasti turistični znak, ki mu ga je v priznanje za njegovo delo pri razvijanju turizma podelila Turistična zveza Slovenije. »SLOVENSKI JAB&AN« v vseko hišo Slovenskega Primorjf ŠAH Turnir mladincev V organizaciji Okrajne šahovske zveze se je v torek začel turnir za okrajno mladinsko prvenstvo. Namesto prvotno predvidenih osem udeležencev se na turnirju meri v šahovskem boju in znanju samo pet mladih šahistov: Silvo Kovač in Jurij Jereb (Koper), Janez Štefančič (Postojna), Gvido Šorli (Piran) in Bogomil Ceh (Sežana). Skromna udeležba na turnirju je prej ko slej v glavnem posledica pičlih materialnih sredstev posameznih šahovskih društev v koprskem okraju. V I. kolu je Kovač kot črni v Birdovi otvoritvi premagal Jereba, Šorli pa Ceha. — Zmagovalec na turnirju dobi naslov mladinskega okrajnega prvaka za 1.1960, prvoplasirana igralca pa poj deta na mladinski šahovski šampionat Slovenije, ki se bo začel 10. julija v Celju. MLADINA ZA KMETIJSTVO Z zaključkom šolskega leta so bile končane tudi lokalne delovne akcije srednješolske mladine na obratih kombinata Koper in na posestvih kmetijskih zadrug v obalnem pasu. V maju in juniju je na teh akcijah sodelovalo več kot 2000 mladincev in mladink in so opravili skupno več kot 8000 delovnih ur, katerih vrednost znaša nekaj milijonov dinarjev. Sodelovanje mladine z našimi družbenimi posestvi in njena pomoč pri kmetijskih delih je bila toliko pomembnejša, ker nikjer ni prišlo do zastoja ter so bila vsa dela pravočasno opravljena. Na teh akcijah je prvič sodelovala tudi italijanska mladina. položaje v oblastvenih in poli^ nih forumih Slovenije. Med njimi naj omenimo le tovariše Franca Leskoška-Luko, Viktorja Av~ blja in dr. Jožo Vilfana, Franceta Bevka, Franca Kimovca-Zigo, Alberta Jakopiča-Kajtimira, Mirka Zlat.nar.ia, Janeza Hribarja, Tineta Remškarja, Franca Skoka, Mila Vižintina in številne druge. Prišla je tudi delegacija Združenja bivših italijanskih partizanov (ANPI), prišli so člani kulturne skupine IX. korpusa in izvedli svoj nekdanji program, prišli so številni drugi borci iz partizanskih enot, ki so nekdaj operirale po Primorskem, Zbrali so se tudi aktivisti nekdanjega Severno primorskega okrožja in drugi ¡politični delavci in končno je bilo na zborovanju kljub grozečemu slabemu vremenu tudi veliko število današnje mladine, ki v nekdanjih borcih gleda svoje vzornike in črna svoio moč iz moral ni vrednot narodnoosvobodilne® boja, Slavnostni govor je imel sekretar OK ZKS Nova Gorica Tine Remškar, ki je na kratko povzel boj iprimorskega ljudstva za svobodo in nato dejal, da če danes slavimo spomin našega boja za svobodo, ne delamo to zato, ker bi hoteli samo obujati spomine zaradi spominov, marveč zato, da bi mi vsi skupaj, predvsem pa naša mladina črpali iz tega svoje sile za naše sedanje in bodoče delo, Iz zakladnice herojskih borcev jemljemo vzglede za plemenite odnose med ljudmi, za ljubezen do svobode in domovine. Prireditev so popestrili pevski zbori iz Kronberga, Dornberga, Ajdovščine in Kobarida, člani Goriškega gledališča in kulturne skupine IX. korpusa. Na bližnjih Laznah so odkrili spominsko ploščo na prvo izvolitev Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje (16. IX. 1944), naslednji dan, na Dan borca, pa še skupno grobnico 22 padlim partizanom v Cepovanu. KORISTNO POSVETOVANJE NA OZSZ V KOPRU Prejšnji teden sta Okrajni zavod za socialno zavarovanje in Okrajni sindikalni svet Koper sklicala na posvetovanje zastopnike vseli političnih, družbenih in drugih forumov. Razpravljali so o varnosti pri delu in o organizaciji »TEDNA VARNOSTI«, ki bo od 1C. do 23. oktobra 19G0 v vsej republiki Sloveniji. ' Na posvetovanju so ugotovili, da je bilo na področju varnosti pri delu v našem okraju že precej storjenega. SLIČICE IZ DELA KOPRSKE POSVETOVALNICE ZA DELO Mesec poklicnega svetovanja je že mimo, toda mladina, ki se odloča za poklic, še vedno vstopa skozi vrata posredovalnice za delo. Tukaj imajo seznam podjetij, kjer so še prosta učna mesta. Zamudniki se težko odločajo za poklic, zato so med njimi tudi taki, ki so bili tukaj že večkrat. Sef posredovalnice ima tokrat težjo nalogo, kajti odgovori na običajna vprašanja so zares večkrat nenavadni. Na vprašanje, za kateri poklic se bo odločil, prestopa fant vitke postave z noge na nogo In zmedeno za-jeclja: — Tovariš, iskreno vam bom povedal, da me pravzaprav ne veseli noben poklic . .. Začuden pogled in novo vprašanje: — Kaj te najbolj veseli v tvojem vsakdanjem delu, pri igri, v pionirski organizaciji? — Nogomet, odgovori plavolasi deček in obraz se mu razleze v širok nasmeh. Nedvomno zopet eden izmed tistih, ki večkrat zapuščajo to stavbo z negotovimi koraki in se prav taki čez dan, dva ponovno vračajo. Emilija iz Kopra je hči padlega borca. Odločila se je za poklic frizerke. V posredovalnici so ji lahko uslišali željo, kajti brivsko-frlzerski salon v Kopru je prijavil kar tri prosta učna mesta. Emilija je bila prva, ki je prejela napotnico, zato Je s svojo materjo stopila v obrat s trdnim prepričanjem, da bo deležna kar najlepšega sprejema. Pa se je zataknilo: upravnik je odlašal s sprejemom in vse obljube ji niso prav nič koristile, kajti njeno mesto je pred dnevi zasedla druga vajenka. Emilija, ki se zaveda, da izpolnjuje vse pogoje za sprejem, je vstopila s solznimi očmi. Izgovor, da je za va-jenko že prestara (Emilija je dopolnila IG let), je deklico še bolj zmedel. Kam sedaj, ko v svoji notranjosti čuti, da bi lahko bila srečna prav v tem poklicu? Odgovor na to vprašanje ji nedvomno dolguje upravnik brivsko-frizerskega salona Dane Kolnik, kajti Emilija, partizanska sirota, še vedno čaka v negotovosti... Oktavij, ki je končal osemletko z dobrim uspehom, je prepričljivo povedal, da želi postati električar v podjetju TOMOS. Referent je ugodil njegovi želji in trenutek nato je imel bodoči električar v rokah napotnico posredovalnice, ki mu bo odprla vrata v poklic. Tedaj pa je Oktavija nepričakovano vprašanje, če bo v tem poklicu zares zadovoljen, precej zmedlo in odgovor je bil dokaj neprepričljiv: — Veste, tovariš, najbolj bi me veselil poklic avtomehaničarja, toda . .. _ n — ...vsi mi odsvetujejo to delo, ki je menda precej umazano ,.. Posredovalnica za delo vsekakor nima zavidljivega dela, kajti odgovornost pri teh življenjskih odločitvah mladine zares ni majhna. Letos je rešila že bolj ali manj uspešno nad 200 takih primerov, ki očitno kažejo, da bo treba uredbo o ustanavljanju poklicnih svetovalnic pri vseh občinskih posredovalnicah za delo čimprej uresničiti. BORO BOROVIC Vendar nas 3.114 nesreč pri delu in 1.978 nesreč izven dela, zaradi katerih so poškodovanci bolovall skupaj 74.374 dni v letu 1959, opozarja, da je nujno na tem področju pristopiti k še bolj sistematičnemu delu in k temu pritegniti vse organe, ki so neposredno ali posredno zainteresirani, da se ohranita zdravje in življenje naših delovnih ljudi. Izračuni zadnjih treh let so pokazali, da so stroški in škoda, IU jih povzročajo nesreče v našem okraju, znašali povprečno 224 milijonov dinarjev na leto. 'Po vsem tem so na posvetovanju sklenili predlagati pristojnim organom, da ustanovijo pri okrajnem in pri občinskih svetih za delo stalne komisije za varnost pri delu, preko katerih bodo zbori proizvajalcev sproti informirani o stanju varnosti pri delu v naših gospodarskih organizacijah. Za »TEDEN VARNOSTI«, katerega akcijo bodo vodile stalne komisije za varnost pri delu, so sprejeli obširen program dela. Posredovali ga bodo vsem gospodarskim organizacija:— in forumom, ki bodo v tej akciji sr delovali. F. B.' juniju Pretekli petek je bil v Kopru plenum okrajne turistične zveze, na katerem sta poročala predsednik Uk-mar in predsednik Sveta za blagovni promet in turizem okraja Koper o nekaterih problemih letošnje turistične sezone, razen tega pa so obravnavali tudi smernice za nadaljnji razvoj turizma ln gostinstva, ki jih je sprejel pred nedavnim IS LRS. V drugem delu poročila je bil dan pregled nočitev v našem okraju do konca meseca junija, iz katerega je razvidno, da je število nočitev letos sicer nekoliko višje od lanskega, vendar to predvsem po zaslugi boljšega izkoriščanja predsezone, medtem ko je pokazal začetek sezone pri nočitvah že znaten padec. Lani je bilo n. pr. v aprilu v Kopru le 3G9 tujih gostov, ¡etos v istem obdobju pa 1198. Obratno sliko kaže mesec maj, v katerem je bilo lani 2733 gostov, letos pa 1957. Ce upoštevamo, da ima letos hotel Triglav večjo skupino Švicarjev, lahko trdimo, da je dejanski padec nočitev v turističnem središču v Ankaranu še večji. Sicer pa je znano, da ima hotel Turist tudi sedaj od 100 do 200 ležišč nezasedenih. Padec prometa v gostiščih ob prometnih avtomobilskih cestah v zaledju je se večji. Vse kaže, da se bomo v našem okraju morali sprijazniti z orientacijo na prehodni turizem inozemcev, ki potujejo s svojimi avtomobili ob Jadranu proti jugu. To pomeni, da bo treba poskrbeti za boljšo kvaliteto storitev ob prehodnih cestnih arterijah Trst—Ljubljana in Ljubljana—Reka. Ta pripomba velja predvsem za gostišča — Kolodvorska restavracija v Pivki in razne gostinske obrate v Sežani, kjer je letos prenehal obisk tujih turistov skoraj docela. Na ugledu pa so pridobila nekatera nova gostišča, ki so znala poskrbeti razen za krajevne specialitete tudi za dobršno mero prijaznega vzdušja. Razen tega je bilo v diskusiji govora o izgradnji turističnega središča na področju Ilirske Bistrice (Snežnik, Mašun); za to občino pa velja tudi priporočilo, da bi propagirali grad* njo počitniških domov — ne le zf slovensko obalno področje, ampak di za področje Reke ln Kvarnerskega zaliva. o o •regledi finančnega poslovanja go-darskih organizacij kažejo, da stanje knjigovodstev po gospodarskih organizacijah še vedno ni zadovoljivo. Finančna inšpekcija službe družbenega knjigovodstva Narodne banke, podružnice Koper, je pri kontroli inventurnih popisov in priprav za zaključne račune ugotavljala, da so redke gospodarske organizacije, ki imajo popolnoma ažurno knjigovodstvo in da se zaostanki gibljejo od 1—3 mesecev. Pri pregledu zaključnih računov komisije zopet ugotavljajo, da je bilo ponekod ugotavljanje viškov in manjkov ter njih vzrokov in krivcev . pomanjkljivo ravno zaradi neažurnega materialnega knjigovodstva, da lastna cena proizvodov ni pravilno ugotovljena, ker gospodarske organizacije nimajo urejenega obratovnega knjigovodstva in da tudi ostala pomožna knjigovodstva kot knjigovodstvo osnovnih sredstev, knjigovodstvo sredstev skupne porabe, mezdno knjigovodstvo niso urejena tako kot zahtevajo predpisi, kar vse onemogoča družbeno kontrolo nad pravilnim upravljanjem družbenih sredstev in pravilno ugotavljanje finančnega rezultata. Razvoj našega gospodarstva terja vsakim dnem od knjigovodstev go-odarskih organizacij več t. j. točne _ ažurne podatke, kar je važno tako upravne organe gospodarskih organizacij, kakor tudi za službo družbenega knjigovodstva, ki se v Narodni banki uvaja s 1. 7. 1960. O teh vprašanjih je razpravljal na svoji seji tudi upravni odbor Narodne banke, podružnice v Kopru, ko je finančna inšpekcija podajala poročilo o svojem delu ter je sklenil priporočati gospodarskim organizacijam in njenim upravnim organom, da posvečajo knjigovodski službi vso pozornost in da zlasti skrbijo: — da se predvsem ažurlra knjigovodstvo in izpopolnijo poniožna knjigovodstva kot so: materialno, mezdno, knjigovodstvo osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe itd.; — da se v vseh proizvodnih podjetjih uvede , obratovno knjigovodstvo, tam pa, kjer to že doslej obstaja, naj se nadalje izpopolnjuje, da bodo podjetja mogla ugotavljati lastno ceno svojih proizvodov, kar postaja vedno bolj pereč problem v dobi nagrajevanja po enoti in borbe za čim nižjimi proizvodnimi stroški; — za nadaljnje izpopolnjevanje knjigovodskega kadra v tem smislu, da bodo uslužbenci v knjigovodstvih vkljub temu, da je nedvomno potrebna specializacija, ven-ndar načelno poznali tudi dela izven svojega rednega delokroga, da bodo v primeru potrebe sposobni nadomestiti izostalega ali obolelega tovariša na drugem delovnem mestu. Zlasti naj se skrbi za tako nadomestitev tudi za ra-čunovodjo samega, ker knjigovodstvo gospodarskih organizacij v nobenem primeru ne sme zaostajati; — da vsaj v večjih gospodarskih organizacijah vzgojijo analitike, ki bi zlasti analizirali dobljene rezultate obratovnega knjigovodstva, ki bi zasledovali gibanje stroškov, porabo materiala po količini in vrednosti po enoti proizvoda ter vršili primerjavo teh podatkov s tehničnimi normativi ter predlagali ukrepanje; — da se v čim večji meri mehanizira knjigovodstvo z nabavo nujno potrebnih računskih in knjižnih strojev. Pred gospodarskimi organizacijami so sedaj periodični obračuni za KLUB ODBORNIKOV V petek so v Ilirski Bistrici imeli sejo kluba odbornikov, katerega člani so odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Odbornikom je bilo podano poročilo o desetletnem razvoju delavskega samoupravljanja v državi kakor tudi v občini. Skle-^¿li so, da bodo na prihodnji seji ^H/olili nov odbor. KOLEKTIVI, POZOR! Samo za 3,500.000 din (tri milijone pet sto tisoč) je naprodaj posestvo s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem ter 40 ha zemlje v gozdovih, travnikih itd. v Medvedjem brdu, pošta Godo-vič. Posebno primeren je ta kraj za oddih delovnih ljudi s Primorske, ki bi lahko na svežem planinskem zraku preživeli svoj prosti čas. —■ Informacije: Vinko Ambrožič, Medvedje brdo št. 17, pošta Godovič. 2 OrJV £ ^^r «i Urajuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daSkja. Izhaja VEak petek. Izdaja CZP Primorski ti»k Koper. Ured-niitvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen levod 10 din, — Letna naročnina |500 din, za tujino 1300 dinarjev ali am. dolarja, — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotoc»-iij ne vračamo. — Tisk in Idt&cji tiskarno CZP »PrimorsM Uste* I. polletje 1960, ki morajo dati družbenemu knjigovodstvu najzanesljivejše podatke o gibanju gospodarstva v tem razdobju in o izpolnjevanju plana. Nujno je zaradi tega, da gospodarske organizacije, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, pokrenejo vse, da bodo ti obračuni pravočasni in seveda tudi točni, saj bomo le na ta način dobili pravilno sliko gibanja našega gospodarstva, na drugi strani pa tudi občine in ostale politično-tc-ritorialne enote pripadajoča sredstva za nemoteno izvajanje svojih prora- ¿tißsH* Čunov. IJ i^nHH aktivov mladih zadružnikov Pred nedavnim je bilo zaključeno tekmovanje aktivov mladih zadružnikov koprskega okraja, ki so sodelovali v majskih mladinskih tekmovanjih. Tekmovanje mladih zadružnikov je organizirala Okrajna zadružna zveza v sodelovanju z OKLMS Koper. K tekmovanju se je priglasilo 9 aktivov mladih zadružnikov. To je obsegalo strokovno in tehnično izobraževanje ter proizvodno sodelovanje s kmetijskimi zadrugami na področju koprskega okraja. Tekmovalna komisija je pred nedavnim razglasila vrstni red tekmovalcev kot sledi: Mislijo že na potem Delavski svet gostinskega podjetja »Hotel Palače« v Portorožu je ta teden na svoji seji obravnaval trenutni položaj in ugotovil, da je zasedenost hotela povprečno taka kot v lanskem juniju. Razpravljal je tudi že o delih, katera bo podjetje podvzelo po 'končani sezoni. Ker so elaborati in krediti za obnovo termalnega kopališča odobreni, je delavski svet sklenil takoj razpisati licitacijo in zaupati delo najso-lidnejšemu, pa čeprav ne najcenejšemu ponudniku. Poleg tega bodo do jeseni pripravili vse potrebno, da se preusmeri centralna kurjava na uporabo mazuta, ki je za take objekte najekono-mičnejše gorivo. Znižane cene zasebnih sob Na priporočilo TZS in Državnega se&retariata za blagovni promet je v cilju večje enotnosti v cenah zasebnih turističnih sob Svet za turizem ObLO Piran pretekli teden korigiral letošnje cene za ležišča, ki jih oddajajo zasebniki turistom. Tako znaša cena v glavni sezoni za prvo kategorijo 500 din, za drugo 400 din, za tretjo 300 din in za četrto 200 din; k temu pa je treba dodati še 10-odstotno provizijo recepcijskemu uradu in 50 din turistične takse. V ostalih mesecih so te cene še za 130 din nižje. Prvo mesto si delita aktiva mladih zadružnikov iz Dutovelj in Štanjela, drugo mesto je zasedel aktiv iz Prestranka, tretje pa mladi zadružniki iz Bertokov. K; ' feTfvi- ■i'i'i Wi »sisV-Jv- -f vir .'•> ti i mPmm Stil : ' V.: :: \ ' '' CV ^'Cv.vi^K.V' i^u-.:-. "O : iÄK Po polževo sicer, toda vendarle, napredujejo dela na izgradnji motela v Postojni. Ta nova gostinska stavba sicer ne bo gotova za letošnjo turistično sezono, pač pa 1)0 lahko sprejela prve motorizirane goste prihodnje leto ZAVOD ZA V ORGANIZACIJO DELA V INVARNOST PRI DELU TUDI V KOPRU Razen v koprskem in soboškem okraju imajo že povsod organizirane zavode za proučevanje proizvodnosti dela in problemov s področja varnosti pri delu. Gospodarski razmah je pravzaprav terjal v našem okraju že «lep čas ustanovitev takega zavoda, vendar zaradi nekaterih objektivnih težav, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, te zamisli ni bilo moč uresničiti vse do letos. Novi zavod za organizacijo dela in proučevanje varnosti pri delu, katerega organizacija je pravkar v teku, bo nedvomno lahko že v kratkem času temeljito posegel na vsa važna področja naše gospodarske dejavnosti, -redvsem kar zadeva organizacijo dela, kontrolo kvalitete izdelkov, varnost pri delu, izobraževanje na delovnem mestu itd. Za slednjo dejavnost zavoda velja pripomniti, da /bodo sodelovali njegovi strokovnjaki z Ljudsko univerzo in se tako vzajemno dopolnjevali; zavod bo namreč prevzel skrb za strokovno izobraževanje naših delavcev, tako da bo Ljudska univerza lahko še bolj dosledno usmerila svojo aktivnost k splošnemu izobraževanju. Zavod za organizacijo dela in za proučevanje varnosti pri delu ima že svoja pravila in osnutek tarifnega pravilnika, vendar stoji pred upravnim odborom težka naloga kar zadeva strokovni kader, zato bodo do dokončne rešitve tega vprašanja morali navezati kar najtesnejše čtike iz ljubljanskim zavodom, ki ima za seboj že več let sistematičnega dela na tem področju družbene dejavnosti, Z njegovo pomočjo bodo lahko že letos strokovnjaki koprskega zavoda uvedli v nekaterih podjetjih sistematično organizacijo dela. Kaže, da bo treba največ storiti na področju našega gostinstva kot na primer v gostinskem podjetju Turist Ankaran, kjer je prav zaradi slabe organizacije dela slišati največ pripomb. Nedvomno bo zavod dobrodošel s svoio pomočjo tudi povsod drugod, kjer je prav pomanjkljiva skrb za organizacijo dela povzročala kolektivom največ težav. Naj pripomnimo, da je koprski zavod že organiziral seminar za vodilno osebje gospodarskih organizacij, vendar odziv ni bil zadovoljiv. b Po vrnitvi s težkih mednarodnih preizkušenj v CSR in Italiji, kjer so nastopali najboljši kajakaši iz vseh evropskih držav, se je tričlansko moštvo kajakaškega kluba »Soške elektrarne« Nova Gorica udeležilo državnega prvenstva divjih vod, ki je bilo v Titogradu od 23. do 26. junija 19G0. Uprava kluba zaradi oddaljenosti ni poslala moštva v večji zasedbi, zato se tudi ni nadejala plasmaja, ki ga je doseglo skromno zastopstvo. Na državnem prvenstvu so tekmovali v spustu in slalomu. Proga spusta na reki Morači Je bila dolga 12 lun. V konkurenci 34 tekmovalcev 10 najboljših klubov Jugoslavije je v kategoriji F-l (finski enosed) zmagal No-vogoričan Pavel BONE, drugoplasl-rani na lanskem svetovnem prvenstvu. PELLEGRINI je bil peti, SPA-CAL pa šesti. Ekipno so bili Novo- goričani tudi prvi ln osvojili dragoceni pokal. Slalom je bil na reki Zeti v samem Titogradu. Precej zahtevna proga je merila 400 m in je imela 20 kvalifikacijskih zaprek. V tej disciplini so se Novogoričani takole uvrstili: Albin ŠPACAL je bil drugI, Pavel BONE tretji, Lucijan PELLEGRINI pa deseti. Kot ekipa so ponovili zmago tudi v slalomu. v vsako primorsko hišo Sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo Hasan Brkič je na seji upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice napovedal, da bo predvidoma s prihodnjim ¡letom uveljavljen ¡nov kreditni in bančni sistem. Kot osnovo za ta sistem je napovedal, da bo v njem izenačen režim za osnovna in obratna sredstva. V analizah gospodarskega razvoja v prvih mesecih letošnjega leta je povsod poudarek na nesorazmerjih, ki se pojavljajo zaradi pretirane investicijske potrošnje in zaradi prevelikega porasta obratnih j sredstev. Zato so bili tudi sprejeti določeni ukrepi, ki naj bi omejili nadaljnji porast potrošnje in dviga obratnih sredstev. Obratna sredstva ne smejo prekoračiti stanja s konca aprila, za investicijska pa je treba poleg drugega skrbeti, da se preprečijo gradnje, ki niso predvidene, da se dokončajo začeta dela, z novimi deli pa naj se morda počaka. Posebno težavno je dejstvo, da je bilo začetih mnogo del zaradi fiktivnih, potrdil o zajamčenih sredstvih tako za investicije kot za obratna sredstva, čeprav to v resnici ni bilo tako. Tako je n. pr. bilo samo v enem izmed naših gospodarsko šibkih okrajev izdanih takih fiktivnih potrdil za nad 230 milijonov. Posebno je treba preprečevati nadaljnje prelivanje sredstev na razne načine, kot so na primer nekatera podjetja fi-nansirala občinska in druga dela. Ukrepi naj bi sanirali stanje in ustvarili zopetno ravnovesje v gospodarstvu, povzročili pa so med gospodarskimi organizacijami različno reakcijo. Značilno je med drugim mnenje, da stvari ne bi bilo treba jemati tako tragično, saj se bo stanje uredilo in bomo zopet prešli na staro prakso: za kratkoročne kredite in posojila naj skrbe banke. Po vsem, kar lahko ugotovimo, zlasti po izjavah vodilnih gospodarskih predstavnikov in po pripravah na nov kreditni sistem, pa je tako mnenje zgrešeno in je treba nove uprepe jemati z vso resnostjo. Ti ukrepi pa nam narekujejo, i da morajo gospodarske organizacije same pri sebi analizirati stanje, ugotoviti rezerve in zlasti stremeti za tem, da bi čimveč svojih sredstev oz. skladov usmerile v obratna sredstva. Upoštevati morajo, da so bančna sredstva omejena na omejeni okvir in da lahko razpolagajo banke le s tistimi sredstvi, ki jih dobe vrnjena. Zato s te strani ne morejo pričakovati pomoči. Nekatere gospodarske organizacije tudi mislijo, da gre za kak administrativen ukrep s strani banke, kar je tudi zgrešeno. Morda je napačno, ker je bil ukrep premalo raztolmačen in ker so se nekateri premalo poglobili v njegove vzroke. Ukrep je zelo načelen in gospodarsko utemeljen in potrebno je končno, da začnemo povsod in zlasti pri podjetjih tehtati vsak dinar, ko ga potrošimo in ko si ga sposodimo. -dt- TEDENSKA GLOSA »MOJE« in »NAŠE« Po naključju so se zbrali kot znanci iz poslovnih krogov. Čeprav je sonce prijetno grelo in je toplo morje vabilo, se je por govor razpletel o delu in poslovanju podjetij. »Glej, tudi moj predsednik delavskega sveta se je prišel namakat,« je rekel eden izmed trojice. »Moj kolektiv je pa šel na izlet v Pulj,« se oglasi drugi. Tako je tekla beseda, treh ljudi, menda vodilnih ljudi iz treh različnih podjetij: o »mojem« kolektivu, »mojem« podjetju, o »mojem« predsedniku delavskega sveta. To tako neposredno, kot da je samo po sebi razumljivo. Mimogrede se je vmešala tudi beseda »naš«, in to takrat, ko je eden izmed njih dejal: »Naš letošnji bruto produkt pa bo precej višji, kot ga določa plan.« Nekaj metrov dalje je na lesenem ležalniku frfotal v lahki sapi časopis, ki ga je menda pustil nekdo tam, da mu je sonce porumenilo velike liste. Na eni izmed teh strani bi lahko človek tudi od daleč prebral napis »Deset let delavskega samoupravljanja«. ge AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV V KNEŽAKU Aktiv mladih zadružnikov v Knežaku je zaradi slabega vodstva životaril dve leti, sedaj pa so mladi člani sklenili; da bodo s pomočjo novega vodstva poskušali zamujeno nadomestiti. Na nedavnem sestanku, ki je bil, žal, preslabo obiskan, so se člani aktiva temeljito pogovorili o pripravah na bližnji praznik mladih zadružnikov in o bodočem delu ak t va. V program bodočega dela so sprejeli vrsto predavanj, še letos pa nameravajo organizirati nižjo kmetijsko šolo in praktični tečaj v vožnji s traktorjem, ter ostalimi priključki. Za praznik aktiva mladih zadružnikov, ki bo 14. avgusta, pa pripravljajo obsežen program z raznih področij strokovnega, športnega in kulturnega dela. Razen tega bo AMZ priredil nekaj važnih ekskurzij na kmetij- ska posestva, sejme in tovarne. Delo mladine pa precej ovira prevelika zaposlenost in pomanjkanje stalnega prostora. Toda kljub temu so prepričani, da bodo številne nove pobude padle'na plodna tla. ZDAJ V STRUNJANU MARIBORSKI PIONIRJI' V počitniški koloniji v Strunjanu preživlja prve poletne dneve okrog SO pionirjev z naše severne meje. Kolonija je v republiškem počitniškem domu, ki je bil adaptiran iz nekdanjega samostana. Otroci Imajo tudi lepo peščino, kjer preživijo s svojimi vzgojitelji domala ves dan. Pet vzgojiteljev, dve patronažni sestri in ekonom — študent, prizadevno skrbijo za vzoren red, precej težav pa imajo le z nabavo pokvarljivih živil, ker nimajo ustreznega prevoznega sredstva. Po odhodu mariborskih pionirjev bodo zasedli počitniški dom otroci iz sosednje Avstrije. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ILIRSKI BISTRICI BfO Ji ¿1 Dne 29. junija sta imela zbora občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica skupno in ločeno sejo. Na ločenih sejah so verificirali mandate novo izvoljenima odbornikoma Francu inž. Gašper-šiču, ki je bil izvoljen v zbor proizvajalcev, in Alojzu Boštjan-čiču, ki je bil izvoljen v občinski zbor. Sprejeli so tudi več odlokov, ki urejujejo vprašanja s področja stanovanjskih in komunalnih zadev; sklep o najetju kratkoročnega kredita iz Kmetijskega sklada OLO za nabavo živine in mehanizacijo KZ v višini 14,000.000 dinariev. Dodelili so podjetju Transport in Tovarni furnirja in lesnih izdelkov zemljišča za gradbene namene. Potrdili so tudi sklepe DS Obrtnega podjetja Mizar in Tovarne furnirja in lesnih izdelkov Topol, da se podjetje Mizar priključi k podjetju Topol. Nadalje so potrdili sklepe DS grosističnega pod- § m s v * v vsako Drimorsko hišo H&i piwrifa dkutf&d... araisfflusi V TABORNIŠKI MDB — 120 BRIGADIRJEV! Včeraj zjutraj je odšla na delo novomeška taborniška brigada, v kateri je okrog .120 mladineev-tabornikov. Brigada je organizirana v sestavi priprav za zgraditev taborniškega doma v Novem mestu, v njej pa so taborniki različnih odredov in čet našega okraja. Brigade so delale v opekarnah Prečna in Zalog in na kmetijskem posestvu v Zalogu. Taborniki so si včeraj postavili tabor med Prečno in Zalogom ob Temenici. Z lastnim delom nameravajo zaslužiti del sredstev, potrebnih za zgraditev doma, ki ga bodo postavili v neposredni okolici Novega mesta. ZAČETEK DEL MDB V KRANJU Kranj, 30. junija — Danes ob 19. uri se je v mladinskem naselju »Frane Vodopivee« zbralo 122 brigadirjev iz Maribora in Kranja. Obe brigadi bosta gradili novi stadion. Tovariš Ludvik Gorjanc, komandant naselja, je otvoril začetek del in pozdravil goste, ki so obiskali brigadirje. Nato sta v imenu gostov pozdravila brigadirje tovariša Roglej in Juhar ter omenila zgodovinski pomen in napore mladine pri gradnji domovine. Brigadirjem sta zaželela veliko uspeha pri delu, navezavo prijetnih stikov in prijetno bivanje v Kranju. ZVEZNI SEKRETAR ZA KMETIJSTVO NA GORIŠKEM Zadnje čase je zvezni sekretar za kmetijstvo dr. Slavko Komar že dvakrat obiskal goriški okraj. Oba obiska sta sicer bila bolj zasebnega značaja, vendar se je visoki funkcionar zanimal tudi za številne kmetijske probleme pri nas. Zanimal se je za proizvodnjo sadja, za Biljanske griče, predelavo grozdja in gradnjo kleti v Volčji dragi ter v Vipavi, za mlekarstvo in živinorejo ter v zvezi s tem za gradnjo predvidene nove mlekarne v Tolminu, za mlekarno v Godoviču, in še zlasti za tovarno mlečnega sladkorja v Tolminu. RUDI UDOVIC — PETDESETLETNIK V sredo je dopolnil petdeset let življenja Rudi Udovič, novinar pri Primorskih novicah v Novi Gorici in nekdanji sodelavec Slovenskega Jadrana. Se mnogo let vedrega življenja v zdravju in uspešnem delu mu želimo tudi Koprčani! Koprska MDB udarna Z avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti smo prejeli vest, da je bila koprska MDB »Rudi Brkine« proglašena v prvi in drugi majski dekadi za udarno. Čestitamo! jetja Soča in gostišča Snežnik ter Kolodvorske restavracije, da se obe gostišči spojita h gostinskemu podjetju Soča. Končno so sprejeli sklep o ustanovitvi krojaške delavnice v Ilirski Bistrici. SPREHAJALČEVI ZAPISKI Po načelih Einsteinove relativnostne teorije so znanstveniki ugotovili, da bi se človek, ki bi le 24 ur potoval s hitrostjo svetlobe po vesolju, znašel ob vrnitvi na zemljo med sovrstniki, postaranimi za celih SO let. Trdno pa sem prepričan, dragi moji. da tega prav nič ne razumete, ali celo sploh ne verjamete. Potolažite se, tudi jaz nisem verjel, d-okler nisem poskusil. Odpeljal sem se namreč v svetlobni ladjici kar za celih 14 dni v vesolje, a ko sem se vrnil, je minilo na tej naši nesrečni zemlji 14-krat 80, to je 1120 let. Kaj vse se je med tem časom zgodilo! Atomska norost je do kraja uničila staro kulturo in civilizacijo in nova kulturna ljudstva so morala spet samo z arheološkimi najdbami odkrivati preteklost. Vse to sem izvedel, brž ko sem s svojo ladjico pristal na vrhu Marlcovca in se napotil v povsem novi Koper. Največ pa mi je razodel muzej, ki je ohranil od nekdanjega poslopja samo še Aspetijev tolkač »Rojstvo Venere«. O vsem drugem ni bilo ne duha ne sluha več. Med predmeti, ki so vzbudili mojo posebno pozornost, je bila svarilna tabla 2 mrtvaško glavo s ceste pri nekdanjem Slavniku. Pod njo je pisalo: Svarilna tabla nekako iz časa okoli leta 1960, izkopana izpod ruševin pri Semedeli leta 3050 našega štetja. Svarila je motoriste in avtomobiliste pred smrtno nevarnostjo prenaglih voženj (mrtvaška glava!). Način, kako je naslikana, pa nam dokazuje, da je moralo živeti v tistih časih tu neko še malo kulturno, slikarsko primitivno ljudstvo s prav tako primitivnim estetskim čutom.« Ko sem to prebral, sem jo urnih krač pobrisal iz muzeja in iz Kopra. V letu dni je po prizadevanju domačih turističnih činiteljev zraslo ob Pivki jami pri Postojni prijetno počitniško naselje, sestavljeno iz ljubkih hišic, postavljenih med vitke hoje in med seboj povezanih z belimi potmi — pravo pravljično mcstece, kjer bodo lahko našli prijeten oddih tudi najbolj zahtevni in miru potrebni dopustnikl in turisti. Ob novem »naselju« sta v osrednjem gostinskem poslopju vedno na razpolago dober prigrizek in odlična pijača Sindikalna podružnica uslužbencev oddelka notranjih zadev v Kopru resda ni velika, toda po svoji aktivnosti, organizaciji dela in disciplini članov sodi med najboljše organizacije v našem okraju. Člani se posebno odlikujejo pri raznih kmetijskih prostovoljnih delovnih akcijah. Naj jih naštejemo samo nekaj, v katerih so sodelovali domala vsi člani podružnice od aprila do konca junija: na prošnjo kmetijskega kombinata Koper, ki je bil v znatnem zaostanku s spomladanskimi kmetijskimi deli, so okopali 10.000 m2 vinograda in posadili vič tisoč sadik paradižnika. Prav tako so na prošnjo Zavoda za komunalno dejavnost v Kopru Zelo malo je slišati o eni najlepših kraških jam — Divaški jami. Odkrili so jo leta 1870 in je bila vse do leta 1947 močno obiskovana. Danes je vhod v to jamo zasut in se je moč spustiti vanjo le'po vrvi. Jama je bila dobro oskrbovana ter so še danes vidne lepo izpeljane in zavarovane poti. V njej so prirejali razne predstave in kulturne nastope. Prireditveni prostor je še da- nes dobro viden in ohranjen. Divaška jama spada k sistemu Škocjanskih jam in bi z njeno ureditvijo turizem v Divači močno pridobil. Odgovorni ljudje v občini Sežana in krajevni odbor Divača bi morala o tem razmišljati in poiskati način in tudi denarna sredstva, da bi ta tako malo poznan kraški biser odprli za številne domače in tuje obiskovalce. Js sodelovali pri ureditvi avtobusnih postajališč, predvsem v Maleti pri 2usterni, kjer so opravili vsa groba dela ter dovažali kamenje, kar bi morala opraviti plačana delovna sila podjetja Ruda. Ta akcija je bila toliko pomembnejša, ker tukaj ni strnjenega naselja, ter bi zato morali urediti postajališče s plačano Str6ga kontrola nad oddajanjem sob Ker so se tudi letos v piranski občini začeli ponavljati primeri, da zasebniki izigravajo ali drugače ne spoštujejo predpisov o oddajanju zasebnih sob in o prijavljanju turistov — in ker sta po drugi strani turistični društvi in občina močno zainteresirani, da je statistično zajeta prav vsaka nočitev in da je plačana turistična taksa, sta turistični društvi najeli dva kontrolorja, ki na podlagi pooblastil, danih na občnih zborih teh društev, kontrolirata oddajanje zasebnih sob turistom. Doslej sta odkrila in prijavila sodniku za prekrške že 11 oseb. Najbolj pogosti prekrški so, da zasebnik sploh ne prijavi sobe za oddajanje in se sklicuje na izmišljeno sorodstvo s turisti, ki jih sprejme v sobo, in sprejemanje gostov mimo recepcijskega urada. no cesti nisi sani! »Desno vozi!« Pravilo desne vožnje In levega prehitevanja je vsakomur prešlo v meso in kri ali pa vsaj na jezik, toda vendar je tudi tu mnogo napak! Po navadi vozniki pravijo, da je dovoljeno rezati pregleden ovinek in da je dovoljeno voziti po sredini (sicer dovolj široke ceste), če ni nikogar, ki ga s tem oviramo ali ogrožamo. Kako je s tem? Predvsem je naše mesto vedno na desni polovici. Le izjemoma vozimo po sredini ali celo na levi strani. Po sredini zlasti takrat, kadar vozišče ni dovolj široko. Na levo pa smemo le tedaj, kadar prehitevamo. Iz te-viden, potem cesta ni pregledna in % meljnega pravila, da moramo voziti desno, pa izhaja, da ne smemo v preglednem ovinku na levo, četudi je to popolnoma varno. To kaže le na komoditeto voznika. Kdor se navadi rezati ovinke, ta jih reže tudi tedaj, kadar s tem druge ogrozi in seveda kaj kmalu sam povzroči nezgode. Kakor na ravni cesti, prav tako in še bolj ostanimo vedno tudi v ovinku na desni strani. Pravzaprav je to za ovinek, pregleden ali ne, še bolj potrebno. Ce ovinek ni najbolje grajen, moramo pač hitrost znižati, saj je vsak ovinek viden na primerno razdaljo. Ce pa ovinek nI vnaprej je po drugem pravilu potrebna previdna in pazljiva vožnja. Pravi uži- "1 P v ' . ■/ ____ Ob zaključku šolskega leta so po uspešno opravljenem tečaju o prometni varnosti prejeli srebrne in bronaste značke tudi koprski pionirji. Za njimi desno stoji prometni miličnik Ivan Mokole, ki že nekaj let požrtvovalno vodi pionirske prometne krožke v Kopru tek je, če se v ostrem in nepreglednem ovinku srečata dva — previdna in vestno vozeča šoferja I Pri prehitevanju skušaj mo tudi na tistih cestah, kjer je nakazana sredina s pretrganimi črtami, s signalom opozoriti voznika, ki ga nameravamo prehiteti, da ga prehitevamo. To nas popolnoma nič ne stane, a zanj mnogo pomeni. Prehiteni voznik pogostoma pospešuje svojo hitrost, namesto, da bi ostal pri dotedanji ali, da bi celo za hip popustil in s tem manever prehitevanja skrajšal. Dirka dveh avtomobilov na naših cestah, ki so polne ovinkov in kotanj, pomeni pravo smrtonosno igro. Nimamo sicer predpisa, toda pravilo lepega vedenja zahteva, da prehiteni voznik za hip popusti pri plinu in pospeši, ko je prehitevajoče vozilo prešlo v celoti na desno stran pred njega. Ob srečevanju imajo nekateri vozniki navado, da zadnji trenutek, ko spoznajo voznika v nasprotnem vozilu, v znak pozdrava zatrobijo s sireno. DrugI spet lahno dvignejo roko ali desni kazalec in pozdravijo. Kaj je bolje? Vsekakor lahak pozdrav s prstom, če že mora biti. Načeloma je prav med srečevanjem potrebno, da voznik presoja vozišče pred seboj in njegovo širino v zvezi s srečevanjem. Ob takih okoliščinah torej za motrenje skozi vetrobran nasprotnega vozila, kdo sedi za njim, ne preostaja mnogo časa. Trobljenje in »sviranje« proti drugemu vozilu, zlasti med avtobusi, pa povzroča nemir med potniki. Upoštevati je treba, da imajo večja vozila (avtobusi) močnejše sirene. Ko tako nekaj metrov pred nami nasproti vozeč avtobus presunljivo zatrobi v naše potnike, je nujno, da se ti, ki so morda dremali ali bili zatopljeni v svoje misli in pogovore, prestrašijo, vztrepetajo, morda celo kateri za-kolne. Tako pozdravljanje naj torej čimprej odpade! (Nadaljevanje sledi) delovno silo. Zahtevno delo je bilo tudi rušenje stare hiše na Cesti JLA, kjer so člani podružnice opravili 150 prostovoljnih delovnih ur, skupna vrednost vseh opravljenih del pa iznaša okrog 200.000 din. Člani te sindikalne podružnice pa so znani tudi po svoji požrtvovalnosti pri krvodajalskih akcijah in imajo v svojih vrstah 2 člana z zlato in 2 člana s srebrno značko. Vodstvo podružnice skrbi vzorno tudi za športno življenje svojih članov, ¡ki redno trenirajo in uspešno 'sodelujejo na številnih športnih prireditvah. b V tf p Pim mb milm, wssf '•ve-'- " ■•; Prekrasne Škocjanske jame pri Divači postajajo vsak dan bolj znane in njihova slava se širi tako po domovini kot tudi čez njene meje. Turistični urad v Benetkah redno pripelje skoraj vsak teden enkrat ali dvakrat skupine svojih turistov na obisk v Divačo In ogled podzemeljskih lepot Škocjanskih jam. Zdaj so tudi te električno razsvetljene in Je ogled pravi užitek. Razen tega pa je tudi pri jamah poskrbljeno za dobro jedačo in pijačo, tako da se turisti radi ustavljajo v motovunskih in divaškem gostišču »Rlsnik«. Upravi jam ln gostišč si prizadevata, da bi turistom nudili čimveč ip zares vsi odhajajo zadovoljni in vzhičeni nad našimi naravnimi lepotami in si vedn» želijo še nazaj KOM BI WAT KONZERVNE INDUSTRIJE SbeJcimcirla TELESNA VZGOJA * SPORT * S AH * TELESNA VZGOJA rt SPO&T S AH ir ÏEIESWA VZGOJA it SPO REPUBLIŠKO PRVENSTVO JADRNIC SNIPE Od sobote do ponedeljka je bilo v Izoli republiško prvenstvo jadrnic klase Snipe. Na startu se je pojavilo 11 jadrnic iz Kopra, Izole, Pirana in Ljubljane, dve pa so pozneje diskvalificirali zaradi neurejenih dokumentov o verifikaciji tekmovalcev. Po petih regatah je zasluženo osvojil naslov republiškega prvaka Majerič, član Izolske Burje. Več sto gledalcev je uspeh domačega tekmovalca navdušeno pozdravilo. Tekmovanje je imelo zelo zanimiv potek. V prvi regati so glavni favoriti preizkušali svoje moči. Tako se je nepričakovano znašel na prvem mestu Koprčan Cok pred Venturini-jem, Majcričcm in Cerkvenikom. Zal pa jc sodniški zbor Cerkvcnika diskvalificiral in mu s tem praktično vzel vse možnosti za osvojitev prvega mesta. Cerkvcniku niso namreč prav nič pomagale sijajne zmage v naslednjih regatah. Druga regata jc potekala v znamenju premoči Cerkvenika, ki je prijadral na cilj z okrog 200 metri prednosti. Drugo mesto je s solidno vožnjo spet zasedel Venturini, tretji je bil Cok, četrti pa Majerič. Tudi v tretji regati je zmagal Cer-kvenik z okrog 50 metri prednosti. V tej regati pa se jc že pokazalo, da bo glavni boj za prvo mesto med Venturinijem in Majeričcm. Čeprav je Majerič v tej regati zasedel drugo mesto, je bil Venturini v skupnem plasmanu še zmeraj na boljšem. Četrta reghta je bila pravi triumf 7.a Cerkvenika, Z odlično vožnjo je priplul s 500 metri prednosti na cilj in pustil drugoplasiranega Majeriča za šest minut za seboj. V tej regati je Venturini nekoliko zatajil, tako da ga je Majerič ujel v skupni razvrstitvi. llno;;e člane telesnovzgojnih organizacij širom po Primorski bo presenetila vest, da se je Miloš že srečal z Abrahamom. Njegova vnema na igriščih, v telovadnicah in na sestankih športnih organizacij je namreč tako mladostna, da je res težko verjeti v podatke na rojstnem listu. Toda tisti, ki ga poznajo iz časov, ko je aktivno telovadil, vedo, da ne more biti drugačen, kot je. Prizadevnost mu je postala moč navade in kar je nekdaj vlagal v osebni telovadni razvoj, to danes vlaga v telesno-vzgojno oblikovanje mladih ljudi. Miloš Stergar je začel svojo življenjsko pot v Trstu. Gimnazijo je opravil v Ljubljani, maturo pa v Beogradu, kamor se je preselil leta 1928. V Beogradu je živel do leta 1945 kot železniški uradnik, Za telovadbo se je navdušil s petnajstimi leti, ko se je vpisal v Sokola. Nastopal je najprej v mladinski reprezentanci Jugoslavije, z 21 leti pa ga srečujemo že v kvalitetnih članskih vrstah. Vstop v mednarodno vrsto Jugoslavije si je priboril leta 1937. Takrat je nastopil na četveroboju Jugoslavija—Bolgarija—Poljska—CSR v Novem Sadu. Bil je to izreden telovadni dogodek, o pj se je pomerila elita evropskih elovadcev na čelu s svetovnim prvakom Hudeem (CSR). Jugoslavija Jc na tem četveroboju zasedla drugo mesto. ?.e leto dni pozneje Je bil Stergar določen v jugoslovansko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Pragi. Toda zaradi poškodbe si Je prvenstvo ogledal le kot rezerva. Višek njegovega udejstvovanja predstavlja 1939. leto, ko je nastopil na dvobojih Jugoslavija—Francija v Parizu in Jugoslavija—Poljska v Varšavi. Dvoboj s Francijo je Jugoslavija izgubila s točko razlike, medtem ko je Poljsko premagala. Takoj po osvoboditvi se je Miloš preselil v Trst, kjer se je zaposlil v jugoslovanski železniški delegaciji, hkrati pa Je razvil široko športno aktivnost. Tako je bil član odbora Zveze društev za telesno vzgojo (UCEF) in načelnik telovadnega oddelka, Seveda se je še naprej aktivno udejstvoval. Leta 1946 jc nastopil v jugoslovanski reprezentanci na bal-knnindi v Sofiji. Jugoslavija je takrat osvojila prvo mesto. Njegov nastop na kvalitetnejši prireditvi je bil leta 1947 na balkanskem šampionatu v Ljubljani, kjer je nastopil za reprezentanco Trsta. Njegova ekipa Je osvojila tretje mesto, Leta 1953 se Je Miloš preselil v Ko- ijer, kler jc vse svoje sile posvetil (zgoji "mladine in razširjanju in utr-evanju telesnovzgojnih organizacij. Opravljal Je vrsto odgovornih funkcij v TVD Partizan. Zdaj je tajnik enotne okrajne telesnovzgojne zveze V zadnji regati pa jc Majerič z odlično vožnjo pustil za seboj Cerkvenika in Venturinija in zasluženo osvojil naslov republiškega prvaka. Sicer bi ta naslov moral pripadati Cerkvcniku glede na etapne zmage, toda prav pri Jadranju ne odloča le, kdaj prideš na cilj, ampak tudi kako prideš na cilj. Vsako nespoštovanje predpisov ima namreč zelo hude posledice — odvzem priborjenih točk. Le redkim tekmovalcem uspe namreč osvojiti prvo mesto, če so jili v eni regati diskvalificirali. Tak izreden podvig je uspel le Fafangelu na nedavnem državnem prvenstvu jadrnic Star. Glede samih tekmovalcev moramo povedati, da so se Majerič, Cerkve-nik in Venturini odlikovali z odlično tehniko vožnje. Zlasti Majerič jc precej napredoval in od njega lahko pričakujemo še novih uspehov. Tudi njegova jadrnica Mojca, ki so jo izdelali v brodarski delavnici Ljudske tehnike v Kopru, se je prav dobro uveljavila. Naše tekmovalce Majeriča, Cerkvenika in Venturinija čaka v kratkem huda preizkušnja na državnem prvenstvu v Kopru. Ze 25. julija bodo pomerili svoje moči z odličnimi tekmovalci z Reke, Splita in iz drugih jadranskih mest. Glavni favorit za in načelnik odbora TVD Partizan za okraj Koper. Miloš ima levji delež, da je danes v vsakem večjem kraju koprskega okraja telesnovzgojno društvo in da ta društva tudi aktivno delajo. Skupaj z drugimi telesno-vzgojnimi delavci okraja mu je uspelo, da smo v koprskem okraju med prvimi v Sloveniji spoznali nujno potrebo koordiniranega dela med organizacijo Partizan in športnimi organizacijami in da smo na tem področju dosegli zavidljive uspehe. Vsi športniki in športni delavci koprskega okraja Milošu iskreno čestitamo ob življenjskem jubileju in mu želimo: »Se na mnoga letal« semena od 8. VII. do 15. VII. Pričakovati moremo, da se bo vreme v tem časovnem razdobju ustalilo in da se bo področje visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo ojačalo. Za daljši čas bo nastopilo lepo ln toplo vreme. V popoldanskih urah so mogoča kratkotrajna poslabšanja z grmenjem in krajevnimi plohami. prvo mesto je seveda državni prvak Grego. Končni izidi republiškega prvenstva jadrnic Snipe: 1. Mojca, Majerič, Burju, Izola 1511 točk 2. Galeb, Venturini, Jadro, Koper 1509 točk 3. Delfin, Ccrkvenik, Jadro Koper 1472 točk 4. Crt, Cok, Jadro, Koper 1165 točk 5. Ciči, Korošec, Jadro, Koper 1216 točk 6. Slavica, Skabar, Jadro, Koper, 1171 točk 7. Samo, Drzzicr, Pirat, Piran HG6 točk 8. Minka, Zgonik, Burja, Izola 1141 točk 9. Tonica, Zaplotnik, LBD Ljubljana 1105 točk Jadrnice Snipe pripravljajo za tekmovanje TEKMA ZA JUGOSLOVANSKI POKAL WW KVij &îb tj V ponedeljek sta se pomerila v Kopru v tekmi za jugoslovanski pokal Izola in Tomos. Gostje so z odlično igro povsem nadigrali domačine ter se zasluženo uvrstili v nadaljnje tekmovanje za najvišje priznanje, ki ga lahko pri nas dosežemo v nogometnem športu. Začetek igre je prijiadal domačinom, ki so izvedli nekaj nevarnih napadov preko Pogačnika in izsilili dva kota. Ko je kazalo, da bo imel Tomos glavno besedo na igrišču, so gostje nepričakovano zabili vodilni gol. Zaradi igračkanja domače obrambe jc namreč Kostlč spretno porinil žogo v mrežo. Prejeti gol ni zmedel domačinov. Nadaljevali so z napadi in v 25. minuti je po akciji vsega napada Po- gačnik močno streljal v zgornji desni kot vrat. Lesjak pa je v krasni paradi zbil žogo v kot. To pa je bila tudi zadnja lepa akcija Koprčanov. Od tu dalje je Izola povsem prevladovala na igrišču. 2e v prvem polčasu bi lahko povišala izid, saj je bil Božič enkrat sam pred koprskimi vrati, pa tudi treh kotov niso izkoristili. V drugem polčasu se Je začela serija golov v deseti minuti, ko je Kostlč iz gneče povišal na 2:0. V štirinajsti minuti je imel Božič idealno priložnost za zvišanje, toda njegov siloviti strel je šel preko vrat. V 25. minuti jc Jerkovič dosegel najlepši gol dneva. Z okrog 30 metrov razdalje je poslal silovit strel v zgornji desni kot. Pet minut nato je Tomaš Konec junija je bil dvodnevni republiški zlet Počitniške zveze Jugoslavije v Lescah pri Bledu. Med ferijalci iz vseh republik je bilo tudi 30 članov te organizacije iz koprskega okraja, ki so s svojimi tovariši prebili dva prijetna dneva pod šotori. Prvi dan skupnega bivanja so imeli kulturni program ob tabornem ognju, kjer so člani Počitniške zveze Gorenjske pripovedovali tudi o junaških bojih partizanov na tem področju. Naslednji dan so imeli ferijalci v programu ogled Bleda in njegove okolice. Na Bledu so si ogledali tudi regato, ki je bila posebno interesantna za mladino iz južnih republik. Dosežen je bil tudi glavni namen tega srečanja — medsebojno seznanjanje članov počitniške zveze iz vse države, saj je vladalo med njimi ves čas prvega republiškega zleta bratsko vzdušje. M. B. BERITE IN ŠIRITE a ©i^ s m s, realiziral enajstmetrovko, končni izid pa je postavil Kostič v 35. minuti, ko je preigral dva igralca Tomo-sa, nato pa še vratarja, Izola je prikazala odlično igro. Njeni igralci so startali na prvo žogo, bili so borbenejši in hitrejši. Odlično je delovala krilska vrsta, v kateri sta bila najboljša Radovič in Kova-čič, v napadu pa se je uveljavil Kostič kot realizator. Sicer pa je treba pohvaliti celotno moštvo Izole, v katerem ni bilo slabega mesta. Koprsko moštvo je igralo brez vsake povezave. Najslabša je bila krilska vrsta, ki ji ni uspelo povezati obrambe z napadom. V začetku sta se precej trudila Gombač in Pogačnik, žal pa nista naletela na odziv pri soigralcih. Tako slabe in nepovezane igre Koprčani že dolgo niso prikazali. Vsekakor bi morali vzeti bolj resno tako važno srečanje, kot je tekma za jugoslovanski pokal in se nanj tudi temeljiteje pripraviti. Sodnik Milivojevič ni imel srečnega dne. Večkrat ni spoštoval prednosti, spregledal pa je tudi nekaj očividnih rok. Največjo napako pa je napravil v 30. minuti drugega polčasa, ko je dosodil enajstmetrovko v korist Izole. Božič se je namreč sam spotaknil v visoki travi. Seveda pa slabo sojenje prav nič ne zmanjšuje zasluženega uspeha Izol-čanov! VELIK USPEH NOVOGORIŠKIH KAJAKAŠEV V soboto in v nedeljo so bila na Savi Bohinjki in na Savi pri Ljubljani tekmovanja za državno prvenstvo v spustu in v slalomu s kajaki in kanuji. Razen jugoslovanskih tekmovalcev so nasto- ŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSKIH PODJETIJ LRS Na stadionu Borisa Kidriča v Celju so bile konec tedna športne igre elektrogospodarskih podjetij Slovenije, Te igre so pri nas že tradicionalne, značilno pa je, da imajo iz leta v leto več pri- ZA NAPREDEK ODBOJKE PETNAJST NOVIII vaditeljev in sodnikov V Izoli je bil od sobote do ponedeljka tečaj za odbojkarske vaditelje in sodnike. Udeležilo se ga je 15 članov društev Partizan iz raznih krajev koprskega okraja. Najštevilneje je bila zastopana Izola. Pod vodstvom znanega trenerja Miloša Kosca iz Ljubljane so se udeleženci tečaja seznanili z glavnimi metodami treninga odbojke, z načinom pridobivanja kondicije, s taktiko in sistemi igre ter s pravili. Na koncu so opravili tudi izpite. Ta tečaj bo brez dvoma pripomogel k nadaljnjemu napredku odbojke v koprskem okraju. Zasluga gre vsekakor okrajni komisiji za odbojko, ki je razvila v zadnjih mesecih vsestransko aktivnost. stašev. Tokrat je nastopilo že 18 ekip z nad tisoč tekmovalci ter tekmovalkami, Nastopila so tudi vsa primorska elektrogospodarska podjetja in dosegla nekaj res lenih uspehov. V lahki atletiki je na primer (Soške elektrarne) osvojil prvo mesto v metu krogle (11,55). Zastopniki Nove Gorice pa so zasedli še štiri prva mesta pri ženskah: 60 metrov (Ušaj), daljina (Ušaj), krogla (Komelj) in kros na 800 metrov. Nova Gorica je osvojila prvo mesto v ekipnem plasmanu pred Elektroprojektom in Trbovljami, V odbojki sta zasedli moška in ženska ekipa Sežane tretje mesto, v streljanju pa je bil Elektro Koper tretji. pili tudi trije avstrijski kajakaši. Največji uspeh je dosegel Pavel Bone iz Nove Gorice, ki je osvojil državno prvenstvo v kajakih v spustu in slalomu. Posamezni rezultati: F-l (ka-jak-slalom): 1. Bone, 2. Martin-zich (Dunaj), 3. Danek (Dunaj), 4. Mozetič (Nova Gorica), 5. Spa-cal (Nova Gorica). Tudi v moštvih so prepričljivo zmagali No-vogoričani pred Dunajem, medtem ko je bil državni prvak Ti-tograd šele tretji. Bone je potrdil svojo odlično formo tudi v kajak spustu. Osvojil je prvo mesto pred svojim rojakom Spacalom, medtem ko je osvojil tretje mesto Gubčevič iz Titograda. ODBOJKA Uspešen start Kanalčanov Moška ekipa Kanala je zasedla v spomladanskem delu tekmovanja v prvi republiški ligi četrto do peto mesto. To je vsekakor velik uspeh kanalskih odbojkarjev, ki letos prvič nastopajo v tako kvalitetnem tekmovanju. V zadnjem kolu so Kanalča-nl premagali Kropo na njenem igrišču s 3 : 0. Končna razvrstitev je naslednja: 1. Jesenice 14 točk, 2. Kamnik 10 točk, 3. Novo mesto 8 točk, 4. do 5. Olympia in Kanal po 6, 6. Poštar 4, 7. Kropa 2 točki in 8. Žirovnica brez točk. Le malo možnosti za Tabor Sežanski Tabor je v nedeljo odigral v Ljubljani odločilno tekmo za vstop v slovensko consko ligo s Slovanom. Domačini so bili večji del igre v premoči in zmagali s 4:0. Gostje so se uspešno upirali le prvi polčas, ko so imeli nekaj zrelih priložnosti. Toda deloma zaradi nespretnosti napadalcev, deloma tudi zaradi smole nikakor niso mogli poslati žoge v mrežo. V drugem polčasu je bil Slovan v premoči in so se gostje v glavnem branili. V povratnem srečanju, ki bo v nedeljo v Sežani, imajo domači malo upanja na uspeh, saj bi morali zmagati s petimi goli razlike. Toda v nogometu je vse mogoče! Občinsko in okrajno prvenstvo z MK puško Akcija v prometu Komisija za promet pri Svetu za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Ilirska Bistrica je pripravila program dela za akcijo o nrometu. V tem času bodo imeli več predavanj za voznike motornih vozil, ki jih bo pripravilo društvo šoferjev in mehanikov ter avto-moto društvo. 16. in 17. junija je na strelišču v Postojni bilo občinsko prvenstvo v streljanju z maiokalibrsko puško. Tekmovalo je sedem ekip postojnske občine. Prvo mesto je zasedlo SD Borec iz Postojne, drugo mesto SD Tone Tomšič iz Pivke in tretje mesto SD GC (Gozdarski center) Postojna, Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate: 1. Mikoletič, 2. inž. Krivec in 3. Bulajič. 26, junija pa so se na okrajnem prvenstvu pomerile najboljše ekipe okraja Koper na strelišču v Postojni z MIC puško. Prvo mesto je zasedla kombinirana ekipa SD iz Postojne ln SD »Tone Tomšiči s Pivke z rezultatom 815 od 1200 možnih krogov. Ekipo so sestavljali naslednji strelci: Mikoletič, inž. Krivec, Vojnlč in Bulajič. Med člani je najboljši rezultat dosegel Mikoletič z 225 od 300 možnih krogov, med mladinci pa Frane Fa-kin z 206 krogi. Prvoplasirana članska, kakor tudi mladinska ekipa, bosta zastopali koprski okraj na republiškem prvenstvu z MK puško, ki bo v Ljubljani od 7. do 10. julija. C, I. Ideološko delo Pretekli mesec so zaključile svoje delo štiri mladinsko politične šole, ki so delovale v občinah Piran, Koper, Ilirska Bistrica in Postojna. Omenjene štiri politične šole je obiskovalo več kot 100 mladih aktivistov, pretežno iz vrst srednješolske mladine. L bil le zločin,* marveč tragična blaznost. Bil sem vesel te novice, ker sem upal, da me bodo moji boljši nagoni varovali pred sumničenjem in pred rabljem. Moje skrivališče je postal Jekyll. Ko bi se Ilyde le pojavil, bi ga pri urici zgrabilo sto rok in ga linčalo. Odločil sem se, da j^k svojim vedenjem odkupim svojo preteklost. Sprva mi ^S to uspevalo. Sam se prav gotovo dobro spominjaš, kaiuT^ sem v zadnjih mesecih lanskega leta resno delal na tem, da bi olajšal tuje trpljenje. Dnevi so mi minevali mirno in tedaj sem bil skoraj srečen. Res bi ne mogel reči, da se mi je to vzorno življenje priskutilo, vendar me je še vedno razdvajala moja duševnost. Cas je otopil ostrino kesanja in nizkotnejša polovica mojega bitja je spet zahtevala neomajno svobodo. Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi oživel Hyda, marveč me je spet jela mučiti skušnjava, da bi se poigral s svojo vestjo in navsezadnje sem padel pred njo na kolena. Ni je stvari, ki ne bi imela svojega konca in ta popustljivost je podrla v meni ravnotežje. Vendar me to ni zbegalo. Ta padec se mi jc zdel povsem naraven. Bil je lep in jasen januarski dan. Šel sem na sprehod v Ridgent park in sedel na klop, na katero je sijalo sonce. Zver v meni se je jela dobrikati, medtem ko je bila duševna polovica uspavana in se je že vnaprej pripravljala na kesanje. Končno, sem pomislil, sem podoben svojim sosedom, ko sem primerjal svojo močno dobro voljo z leno prepredenostjo njihove brezbrižnosti. In prav med tem razmišljanjem me je zgrabil smrten strah in strašen gnus. Cez čas je to prešlo, vendar sem bil povsem zlomljen in pobit. Nenadoma sem si bil svesten občutne spremembe v svojih mislih, večjega poguma, preziranja nevarnosti in kakršnihkoli obzirov. Spustil sem poglrfŠ§& in videl, da visi obleka na mojih omrSavelih udih, iMiV kolenu pa mi je počivala siva roka z vozlastimi prsti Spet sem bil Edward Hyde. ga izpil. In ta trenutek slabosti je bil zame več kot usoden. Demon, ki je bil zaprt s sedmimi zapahi, je planil zdaj na dan z vriskom in rjovenjem. Že ko sem pripravljal napitek, sem slutil, da se bo zlo v meni razdivjalo z besno silo. Mislim, da tiči tukaj vzrok tiste neučakanosti, s katero sem napadel sira Danversa. Z navdušenjem sem podrl na tla neodporno telo in vsak udarec ki sem mu ga bil zadal s hrastovo palico, mi je bil v naslado, in sele ko me je obvladala utrujenost in sem bil na vrhuncu delirija, me je stisnila za grlo ledena groza. Pred očmi se mi je razkadila megla. Videl sem, da sem svoje življenje zaigral, šel sem s kraja zločina in čutil v sebi hkrati navdušenje in trepet. Pohitel sem v svojo hiso v S oho (da bi svojo varnost napravil dvakrat varna) umcil vse papirje in šel nato domov. Hyde je pripravljal napitek s pesmijo na ustih in ko se je z ustnicami dotaknil kozarca, je nazdravljal pokojniku. Strašne bolečine preobrazbe se niso minile, ko je padel Henry Jekyll na kolena in zahlipal. Koprena samoljubja je bila raztrgana od glave do pete. Svoje življenje sem hipoma ugledal kot celoto: spremljal sem se od otroških let, ko me je vodil oče za roko, videl sem se pri svojem poklicu, ko sem se s samoodpovedjo bližal izsledkom, ki so povzročili preklete strahote tega večera. Bilo mi je, da zakričim kot obseden; s solzami in molitvijo sem poskušal udušiti si ke in šume, ki so jih gomilili spomini. Ko je jel očitek vesti topeti, me je prevzelo radostno odkritje in občutje. Problem mojega nadaljnjega življenja je bil rešen. Hyde se je onemogočil; hočeš nočeš sem bil prisiljen živeti z boljšo polovico svojega značaja. Naslednjega dne sem zvedel, da so umor proučili in da je vse kazalo na to, da jc morilec Ilyde. Zvedel sem, da je bila žrtev zelo cenjen in spoštovan človek. To ni V torinski porodnišnici v Italiji je te dni postala mati 13-letna Adriana Gigliotti, prav gotovo najmlajša evropska mati. Z desetim letom so jo zaročili s 15-letnim vajencem, s katerim se jc poročila, ko je imela dvanajst let. Porod je potekel popolnoma v redu. Otrok (sin) je tehtal 3,5 kg — Doher večer, gospa! VaS sosed sem. Pošilja me žena, naj vas vprašam, če morda želite malo platna za okenske zavese ... Na svetovnih geografskih kongresih so že v drugi polovici prejšnjega stoletja ugotovili in imenovali Sočo »najmlajšo reko v Evropi«, saj je Soča še v naših časih, tako rekoč pred našimi očmi preložila svoj tok proti Jadranskemu morju. Tek Soče je vijuga v in se v tem pogledu ne more meriti z njo nobena slovenska reka. Ima v svojem nenavadno živahnem in močno zavitem toku zares znake mladosti in neizravnanosti, ki tembolj vzbujajo začudenje in pozornost, ker je njen celotni rečni sistem Omeniti je treba še nekaj: medtem ko je prenašal Jekyll peklenske muke na žerjavici vzdržnosti, bi se Hvde ihti ne zavedal tistega, kar izgublja. Najsi se zde okoiSčine v katerih sem tedaj ztvel, še tako čudne, so bili vendar pogoji notranje borbe prav tako stari in navadni, kakor pri vsakem drugem človeku. V meni se je zgodilo tisto, kar se zgodi pri veliki večini ljudi — odločil sem se za boljšo polovico, vendar mi je primanjkovalo moči, da bi izpeljal svojo odločitev do kraja. Zamišljal sem si strička doktorja, kako sedi v krogu svojih prijateljev in kako z njimi prijetno in ljubeznivo kramlja, la podoba je bila tako mamljiva, da sem se odločno poslovil od svobode, sorazmerne mladosti lahkotnosti in skrivnih užitkov, ki so mi bila lastna v Hv-dovi preobleki. Vendar pa je to odločitev spremljal tudi podzavestni pridržek: obdržal sem hišo v Soku in nisem uničil Hydovih oblek, ki so visele v moji delovni sobi. Kljub temu pa sem bil zvest svoji odločitvi; polna dva meseca sem živel tako strogo kakor še nikdar doslej in največje zadoščenje za takšno življenje mi je bila moja vest. Moja odločitev je postajala s časom vse bolj meglena; pohvale vesti so jele postajati vsakdanje ln dolgočasne; začele so mo pekliti muke in želje, kot da bi se Hyde boni za svojo prostost. V trenutku slabosti in omahovanja sem napravil navsezadnje čarobni napitek in Američanka Joyce Jameson ima veliko igralsko ambicijo, kar pa ji seveda še ni moglo pomagati na oder. Iver pa je zelo podobna Marylin Monroe, je to izkoristila za posnemanje te igralke. To ji je pomagalo do manjših vlog na domačem podeželskem odru in ji končno dalo poguma, da je odšla v Hollywood, kjer pa je našla gluha ušesa in zaprte oči za vse svoje čare in sposobnosti. Vsa podobnost s slavno Marilyn ji ni nič koristila Enajstletni Terry Burnett iz Destina na Floridi v ZDA je imel te dni neznansko srečo kot športni ribič: na navadno športno ribiško pripravo je s čolna svojega očeta ujel tri in pol metra dolgega in 250 kg težkega morskega psa. Ce priče ne lažejo, je boj med dečkom in živaljo trajal uro in pol, nakar je ropar popustil in se dal zvleči na suho. Seveda je bila to prava senzacija in o dogodku so pisali vsi ameriški časopisi — Oh! Oprostite___ Nekaj ur po marčnih dogodkih v Jugoslaviji je sklical Hitler sejo svojega general-štaba. »Uresničenje nairta Barbarossa (načrt za napad na Sovjetsko zvezo) odlagam za šest tednov,« je ukazal. »Vso instalacije na jugoslovanskem ozemlju in mesto Beograd morajo biti uničene z nenehnimi zračnimi napadi.« Na sojenju v Niirnbergu so nekateri nemški generali izjavili, da jc bilo zadržanje Jugoslovanov 27. marca usodnega pomena, ker je odlaganje načrta Barbarossa za šest tednov nemara rešilo Moskvo. V takšnih političnih in vojaških okoliščinah je KPJ pripravila in začela vstajo narodov Jugoslavije. Kakor hitro je počila prva partizanska puška, so postajale partizanske akcijo vedno bolj nevšečne za okupatorje. »Tisto, kar smo doživeli v Jugoslaviji po razbitju njihove stalne armade, nismo doživeli nikjer v Evropi,« jc poročal v Berlin general Lcer. Kako jc začetek vstaje ocenil komandant Balkana feld-maršal List? Predvsem je bil iznenaden. 11. septembra je poslal v Berlin nujno brzojavko: »Oborožena vstaja organiziranih, spretno vodenih in dobro oboroženih band. Iz Berlina je Hitler ostro reagiral: »Kaj delajo nemški vojaki? Takoj pričnite z očiščevalnimi akcijami!« Nekaj dni pozneje je poslal feldmar-šal novo poročilo: »Kazenski oddelki ne zadostujejo. Neuspehe smo doživeli tudi z večjimi oddelki. Lastne izgube v zadnjih desetih dneh znašajo — okoli štiri sto ljudi. 125. peš. polk in artilerijski divi- ŽlCNICA OPATIJA—UCKA Po načrtu naj bi bila žičnica, ki bi povezovala opa-tijsko obalo z Učko, dograjena leta 1962. Žičnica bo lahko prevozila 300 ljudi na uro. Načrte dokončujejo sedaj v tovarni »Metalna« v Mariboru. Žičnica Opatija (Medve-ja)—Učka bo eden največjih tovrstnih objektov v Jugoslaviji. Od obmorske postaje se bodo lahko potniki udobno peljali 25 minut do Malih vrat na Uč-ki, ki leže 1212 metrov nad morjem. Od tod je posebno lep razgled na Kvarnerske otoke in celotno Hrvatsko primorje, na celotno Istro in na del Gorskega Kotora. Od tod se vidi celo Triglav. Žičnica bo opremljena s 70 kabinami, v katerih bodo po 4 sedeži. Obratovala bo neprekinjeno pozimi in poleti, v času sezone pa tudi ponoči. V enem letu bo lahko prepeljala 300 tisoč potnikov. Ob žičnici bodo na iovranski obali zgradili tudi druge turistične objekte. MILIJONI »ZEMELJ« V VESOLJU Ameriški kemik dr. Mel-vin Calvin je prepričan, da krožijo v nam poznanem delu vesolja milijoni planetov, na katerih so bržčas podobni življenjski pogoji kakor na naši Zemlji. Dr, Calvin se opira pri tem na cenitev zvezdoslovca Har-lowa Shapleya, da ima približno 100 milijonov planetov našega vesolja podoben sestav in atmosferske pogoje kakor Zemlja, razen tega pa krožijo ti planeti v enaki razdalji kot Zemlja okoli Sonca. Poletje je prineslo s seboj obilo veselja zlasti za športne ribiče, ki se ukvarjajo s podvodnim ribolovom. Ta je lahko tudi primerno razburljiv, kadar gre za tako velikanko, kakršno je ujel na Sardiniji v Italiji milanski tovarnar Kerry Mcntasti (na sliki) SVATI V DVIGALU Direktor neke tovarne dvigal v New Yorku je napravil svojo »ohcet« na sila nenavaden način. Za goste je priredil banket v največjem dvigalu v nebotičniku Empire Staje Building. Med svatbo se je 45 gostov neprestano vozilo od prizcmlja do podstrešnih stopnic te največje zgradbe na svetu. K. L STEVENSON zelo kratek; v zračni črti je od izvira do izliva komaj 80 km. TRETJIČ MU RASTEJO ZOBJE n?Jga ^Ta' K;tajCi p0sIaIi ^^pfed koncem fetoš- njega leta na pomoč alžirskim borcem prostovoljski kornus sestavljen iz dvajset tisoč do zob oboroženih' mož Tadiji Soškiču iz Ulotine pri Andrijcvici so pričeli pri 35. letu starosti rasti novi zobje. Prve je menjal kot otrok, ko pa so se mu začeli kvariti pred nedavnim drugi, so mu začeli rasti zdaj novi zobje. To je tolikanj bolj čudno, ker se dogaja, da prično nekaterim rasti zobje šele po 80. letu. zion sta prešibko ojačanje.« Okupator sc ni počutil na trhli deski samo v Srbiji, marveč tudi v drugih krajih Jugoslavije. Ob vstaji v Orni gori jc zapisal grof Ciano v svojem dnevniku tole: »V Črni gori stoje stvari precej slabo, Cetinje je odsekano in vstaj-niki so zaprli vse prihode k mestu. Na pomoč smo poslali vojno sile iz Albanije.« Cez nekaj dni jc moral Ciano ugotoviti: »Črnogorska vstaja se vse bolj Siri. Ko bi stvar ne imela globokega in grenkega pomena, bi bila smešna, ker se vojna vodi pravzaprav med Italijo ln Črno goro. Upajmo, da bodo naši vojaki sami zatrli vstajo in da ne bomo prisiljeni prositi za pomoč Nemce,« Toda grof Ciano se je zmotil. 27. decembra jc pisal Musso-lini Hitlerju: »Se pred pomladjo je treba zadušiti žarišča vstaje, sicer obstoji nevarnost, da bo postala balkanska vojna vse bolj nevarna. Prvi predel, ki ga je treba pomiriti, je Bosna, nato Srbija in Črna gora .. . Potrebno jc sodelovanje naših oboroženih sil po skupno izdelanem načrtu.« S tem sporazumom so začeli pripravljati ofenzive, ki pa so vse, kakor je znano, doživele neuspeh. V času tretje ofenzive je izdal guverner Črne gore general Pircoli italijanskim vojakom takšen proglas: »Vojaki Italije, ki se borite v Črni gori! Obračam se do vseh vas, ki se borite za zmago osi na tej grobi in težki balkanski fronti. Vojna, ki jo vodite tukaj, ni ločena od tiste velike vojne, ki je zajela ves svet... Iz političnih razlogov časopisi za sedaj ne morejo govoriti o tej vaši fronti.« Visoka morala borcev NOB in zagrizenost borbe na »Balkanski fronti« je razvidna iz enega samega stavka v poročilu političnega komisarja 1. pro-letarske brigade Jova Kapiči-ča maršalu Titu: ». .. Ce bo treba, se bomo borili do zadnjega, vendar pa bomo vsaj enega očuvali, da Vam bo prinesel to poročilo.« Pred sedemnajstimi leti so v porodnišnici v Hanauu v Nemčiji zamenjali po pomoti med seboj dva novorojenčka. Bili sta to dve deklici. Seveda o tem ni nihče nič vedel do danes, ko je po zaslugi nekega profesorja, ki je postal pozoren na izredno podobnost ene izmed deklic z materjo druge deklice. Preiskavi krvi in kože sta potrdili njegova predvidevanja. Na sliki jc Ilcidi Splithof, ena izmed obeh za-menjank, s svojim nepravim očetom za hrbtom. Ob tem pa je dekle izjavila, da sploh ne misli zapustiti svojih »nepravih« staršev ŽENA, NOGOMET IN GASILCI Mehanik Alfredo Toldi iz Rima se je odločil, da bo šel na prvenstveno tekmo, na kateri je sodeloval tudi njegov klub, vendar se žena s tem ni mogla pobotati. Šport je ni zanimal in je sklenila, da bosta šla na obisk k neki prijateljici. Ko je šla žena k frizerki, je svojega moža zaklenila v stanovanje, da bi ji ne ušel. Stanovanje je bilo v tretjem nadstropju in Alfredo ni mogel pobegniti skozi okno. V tej stiski se je spomnil svojega prijatelja gasilca. Poklical ga je po telefonu. Kmalu nato ko zatulile sirene gasilskih avtomobilov. Gasilci so razširili na ulici platno za skakanje in Alfredo je skočil na svobodo. Ujel je še drugi polčas nogometne tekme.