Hžifc


TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Cel e


ŠTEVILKA 12, LETNIK 15
M
'


x 3. «C. 2005, CENA 27« STI
> _____________________________










'41
1 -




SILAVNOSTNA
\
^NAVZDOL ČEZ JAVO!
\
V
\

s--

MA0(
.

VSAKDANJA IM
ATU

Pini
l li: V BAZENI


VELIKA IZBIRA KVALITETNIH STENSKIH, OKENSKIH IN PRENOSNIH
KLIMATSKIH NAPRAV PO UGODNIH CENAH
ki jo lahko zmontirate sami !
KFR 2.5 kW 83000,00 SIT+DDV KFR 3.5 kW 91500,00 SIT+DDV
ZASAVC IŠČE DEKLETA IN FANTE ZA ZELO DOBRO PLAČANO POČITNIŠKO DELO. Informacije: 03 5452 666 ali 031 822 533

Informacije	PE Dol pri Hrastniku
03/56 42 830 IftwwlW Planinska cesta 11 klima@incolcl.si	,	(bivša Jutranjka)
iv^) mazDa
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
DVE LETI ZASTONJ !
"Financiranje pol sedaj - pol čez dve leti - brez obresti!" Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde.
Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3, športnika po duši Mazdo 6 in vsestransko Mazdo B2500.
Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km
FOTO W EIS S	896%
Trbovlje
SUPER AKCIJA !!! 28.6.-2S.7. 2005 DIGI FOTKE 10x14 IZ VSEH DIGI MEDIJEV SAMO 45 SIT
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!!
ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE
munn
SINCE 1925
Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 1 0% popust!
ŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME
miRCTCKS
■
Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 10% popust!

OSREDNJA
KHJIZHlCft-----------------------
UVODNIK
Doživeli in preživeli smo trboveljski občinski praznik, kmalu bo v Hrastniku, pa v Zagorju, Radečah , Litiji...Lepo je praznovati. Nič hudega, če so razkopane ceste v Trbovljah in Hrastniku, nič ne more pokvariti prazničnega vzdušja. Hrastnik je že v središču dogajanj. V Šavni peči so podelili Sovretovo nagrado (dobil jo je Gorazd Kocjančič za prevajalstvo), 1 .julija pa bo podelitev ostalih priznanj in nagrad. Upamo, da je državni zbor potrdil tistih 50 milijonov za Osnovno šolo v Radečah, kajti dotrajana streha jih nujno potrebuje. Tudi Špančevina v Trbovljah bo menda deležna 16 mio za obnovo. Tuš je obdaril OŠ Litija v dobrodelne namene s 500.000 sit. Končno nekaj tudi za šole!
Bil je tudi dan valet in lepih oblek, naša prihodnost se je prikazala v najlepši luči. Najboljši so vpisani v zlato knjigo in bili pri prvem mestnem veljaku domačega kraja. Zdaj pa korajžno naprej, v svetlo bodočnost! Ko so bili že tako pridni so jih starši lahko nagradili z ne poceni vstopnico za koncert Velvet Revolver v Ljubljani. Če še ne veste, to je skupina z najbolj dovršenim rokovskim izdelkom v lanskem letu. Tudi Nick Cave je bil po štirih letih spet aktualen v našem glavnem mestu. Tokrat je bila v njegovem spremstvu skupina z le tremi člani. Sicer pa se v glasbi spet združujejo tisti, ki so nekoč razpadli: Bijelo dugme, Pink Floyd...
Ko sem že omenila Velvet Revolver, kaj pa mislite o pravem orožju, s katerim se bahajo naši poslanci? Čisto po evropsko, kajne? Divji zahod žal ni tako daleč kot izgleda. Ali bi ne bilo bolje, da imajo za vzor košarko? Da kot košarkaški čarovniki rešujejo in mečejo vse naše probleme v koš, pištole pa pustijo nekje daleč stran.
Stanislava Radunovič
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411
E-mail: hruski@siol.net
E-mail: zasavc@email.si
http://zasavc.gajba.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KAZALO^ Ql
KAZALO:	STRAN:
Predpraznični Hrastnik	5-7
Platon, Sovre, Kocjančič	14
In Šavna peč	15
Ah,	9H ta matematika	16-17
Downhill Javor	20
Zasavski bazeni	29
V toku dogajanj	38
Hrastnik JE hrast.
Prebivalci 80 hrasti.
Trdni so in verjamejo vase.
Kdor pa sebe ceni, zna ceniti vse... Za praznik vsem Hrastničanom in Hrastničankam
v
Želimo lepo sedanjost in svetlo bodočnost.
Uredništvo Zasavca
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 7. JULIJA 2005
naslovnica:
...in kje je »ta« Šavna peč?... slika: Simon Tanjšek

23. rožnik 2005
STPS TRBOVLJE
V četrtek, 12. maja 2005, smo se učenci osmih razredov devetletke ob budnem spremstvu učiteljic odpeljali v Trbovlje, na Srednjo tehniško in poklicno šolo, kjer smo imeli tehniški dan. Z avtobusoma smo se pripeljali do Športne dvorane Polaj, ob kateri je zgrajena nova in sodobna šola STPŠ, v kateri se izvaja tehniško izobraževanje in program tehniške gimnazije. Že pred odhodom iz Šmartnega smo se razvrstili v pet manjših skupin, kar nam je olajšalo delo v delavnicah. Od športne dvorane do poklicne šole nas je vodila Zdenka Beharič, ki z učitelji praktičnega pouka izvaja tehniške dneve za osnovnošolce.
Anja v elektro delavnici in fantje pri izdelavi izdelka iz pločevine.
Na šoli smo si ogledali veliko zanimivih stvari: Spoznali smo delovanje numerično krmiljenih strojev (oh, spet ta matematika), na računalniku smo s posebnim programom narisali vezje-načrt izdelka, nato pa smo iz prav takega vezja, kot smo ga narisali (in seveda še iz nekaj drugih elementov), sestavili »elektronsko kocko«. Sploh ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled! Niti predstavljati si nismo mogli, da lahko iz tistih nekaj majhnih elementov nastane izdelek, ki celo deluje. Ja, res je zanimiv svet elektronike.
Obiskali smo še avtomehanično delavnico, kjer smo izvedeli marsikaj novega o avtomobilih in njihovem delovanju. Počutili smo se kot veliki šefi, ko se nas je peterica usedla v Safrana, ki ga je šola dobila za učilo.
Nekateri so izkoristili priložnost, da so si sami naredili pločevinasto stojalo za rože, drugi pa smo vzeli že narejene izdelke, ki so nam jih tamkajšnji učitelji nato pobarvali po naših željah.
No, vmes je bila seveda tudi malica. Na tem tehniškem dnevu smo se res veliko naučili in spoznali veliko novih stvari. Vsak od nas je domov odnesel tudi svoja izdelka, katera smo sami izdelali ali pa sodelovali pri izdelavi. Bilo je zelo zanimivo, in mislim, da kogar tehnika zanima, se bo zdaj lažje odločil za ta poklic. Moralo bi biti več takšnih tehniških dni.
Patrik Benedičič OŠ Šmartno
21.SE JA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK
Zadnja seja občinskih svetnikov je bila krajša kot navadno in tudi bistvenih vprašanj oziroma pobud svetnikov ni bilo veliko. So pa vzeli na znanje nekaj pomembnih poročil in predlogov. Poročilo o poslovanju sta podala Toplarna Hrastnik in KSP Hrastnik, Vrtec pa je predlagal določitev novih cen, ki bi se za posamezne programe povišale od 5% do 10 %.
Sprejeli so tudi odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje Spodnje Mamo, potem ko so se seznanili o zazidalni situaciji, seznamu lastnikov zemljišč in njihovih pripombah, o stroških. Sprejeli pa so tudi sklep o prepovedi parcelacije zemljišč in prometa z njimi na območju priprave lokacijskega načrtaza stanovanjsko obmčje Spodnje Mamo.
Med ostalimi točkami omenimo še obravnavo in sprejem predlogov za podelitev priznanj Občine Hrastnik za leto 2005, ki bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku.
Fanči Moljk
ELEKTRONSKA POVEČEVALNA LUPA
...V ZAGORJU:
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi je od maja 2005 bogatejša za dragoceni in izredno dobrodošel pripomoček za branje - elektronsko povečevalno lupo. Podaril nam jo je LIONS KLUB iz Trbovelj, ki s prijateljskim združevanjem občanov različnih poklicev razvija in pospešuje medsebojno razumevanje in spoštovanje, se zavzema za svobodo človeka in duha, za kulturni, socialni in splošni razvoj družbe. Ob 10. obletnici delovanja Lions Kluba Trbovlje je bila v Delavskem domu Trbovlje slavnostna prireditev, ki sojo obeležili z dobrimi deli. Pomoč slepim, slabovidnim in vsem tistim, ki jim je pomoč potrebna, je najpomembnejše poslanstvo Lionsov.
KMKZ
IN V HRASTNIKU:
Knjižnica Anotna Sovreta Hrastnik vsem občanom, posebej slabovidnim, ki si želijo ogledati knjižnično gradivo v povečavi, sporoča, da jim je dana možnost, da si ga ogledajo s pomočjo ELEKTRONSKE LUPE. Tudi njim jo je podaril LIONS KLUB iz Trbovelj.	KASH
Župan trboveljski obvešča vse ZAINTERESIRANE , da so se v občini Trbovlje odločili, da od 1. 6. 2005 dalje vsakemu novorojenemu občanu Trbovelj podarijo darilo v vrednosti 10.000,00 SIT. Darilo vsebuje osnovne potrebščine za dojenčka Za letošnje leto je pogodba sklenjena z Mercatorjem, ki je namenil za darilo izdelke iz svoje kolekcije Lumpi. Vsi novopečeni starši (po lastni krivdi - op.p.) lahko s potrdilom iz rojstne matične knjige do tretjega meseca otrokove starosti dvignejo darilni paket od 25. junija dalje na občini Trbovlje pri Maji Zupan v sobi št 46 - v času uradnih ur.
PRIZNANJA 01SCINE HRASTNIK ZA LETO 2005
Za leto 2005 bodo v Hrastniku ob občinskem prazniku podelili eno srebrno in tri bronasta priznanja. Vsi nagrajenci ga bodo prejeli za delo in uspehe na področju društvenih dejavnosti. Mitja Udovč srebrno priznanje Občine Hrastnik, ostali trije pa bronasto.
MITJA UDOVC, rojen 16.07.1945, stanujoč v Belovem 2 e, Laško.
Mitja Udovč je član Rudarske godbe Hrastnik od leta 1958, kjer igra instrument - rog. Vrsto let je bil aktiven član upravnega obora godbe, od leta 1996 pa je njen predsednik. Nastopil je ravno v času prehoda generacij, ko je bila huda kadrovska stiska. Tako se je najprej lotil tega problema in pridobil vrsto mladih, ki so uspešno zapolnili manjkajoče kadre. Če ni dovolj prirastka iz GŠ, poskrbijo za usposabljanje sami. Skrbi tudi za nabavo novih instrumentov, saj pomenijo osnovo kvalitetnega igranja. Kmalu so se znašli med umetniško skupino slovenskih godb. Leta 2002 so namreč na tekmovanju v Ilirski Bistrici osvojili prvo mesto. V času praznovanja 150 - letnice godbe se je izkazal kot sposoben organizator: obnovili so dom, uniforme, izdali publikacijo, CD, pripravili odmeven koncert,... za kar so pridobili številne sponzorje.
Prizadeva si tudi za družabno življenje, saj pod njegovim vodenjem vzdržujejo stike z drugimi godbami, hodijo na izlete, krstijo mlade godbenike...Vendar Mitja Udovč med člani godbe ni priljubljen samo zaradi svoje prizadevnosti. Ima prijeten značaj, ki povezuje godbenike v uspešno, prijateljsko skupino.
KARLI MEDVED, roj. 19.03.1943, stanujoč v Podkraju 92, Hrastnik.
V Rogaški Slatini se je izučil za kvalificiranega steklopihalca in to delo opravljal v steklarni od leta 1959 do leta 1965, ko so ga zaradi poškodb v JNA razporedili na delovno mesto skladiščnika, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1996. Do leta 1965 je bil tudi več kot šest let aktiven kolesar, v Društvo invalidov je aktiven še danes. Od leta 1967 je član ribiške družine, od leta 1994 pa tudi njen predsednik. Tako je sodeloval pri gradnji ribiškega doma, dograjenega leta 1982, uredili pa so tudi prostore za vzrejo potočnih postrvi. Ribiška družina pod vodstvom Karlija Medveda sprejema petletne plane, ki so povezani z vsakoletnim izlovom potočnih postrvi v potok Boben in Bmico za vzrejo potočnih postrvi. Letno vzredijo od 50.000 do 60.000 zaroda, od tega 20.000 mladic vrnejo v oba potoka, razliko pa prodajo drugim družinam.Vlagajo pa še druge vrste rib in tako bogatijo življenje v Savi. Karli Medved ima zasluge tudi za usposobitev tekmovalne trase za lovljenje rib s plovcem po republiškem pravilniku. Pav tako za vsakoletno čistilno akcijo na brežinah vodotoka ribolovnega območja. Uspešno je izpeljal tudi lanskoletno praznovanje Ribiške družine ob 50 -letnici delovanja,- Ljubiteljem postrvi, ki se oglasijo pri njem, pa je znan po prijaznem nasmehu in besedi.
IRENA KOVAČ, roj. 29.02.1960, stanujoča v Brdcah 3, Dol pri Hr.
Irena Kovač je bila med pobudnicami ustanovitve Društva kmečkih žena in deklet in v njem sodeluje že od začetka -zadnja dva mandata kot predsednica. Ima smisel za povezovanje članic, saj so razkropljene po vseh okoliških vaseh in zaselkih. Sodeluje z ostalimi sorodnimi organizacijami in navdušuje članice za izobraževanje, ki poteka v povezavi s kmetijsko svetovalno službo. Tako se v njihovem društvu vrstijo predavanja o zdravju, starih ljudskih običajih in seveda praktične teme za pridelovanje zelenjave, tečaji kuhanja in peke...Irena Kovač ima tudi svojo kmetijo, kjer nikoli ne zmanjka dela, vendar ne pomišlja, če je treba v društvu izpeljati kakšno akcijo.Vse naloge opravlja z optimizmom in tudi drugim prežene malodušje, če so stvari na prvi pogled nerešljive. Čeprav v javnosti zaradi načina delovanja ni najbolj opazna, pa si članice društva brez nje težko predstavljajo opravljanje svojega dela.
Besedilo in slike: Fanči Moljk

GASILSKA ZVEZA HRASTNIK, CESTA 1 .MAJA 55, HRASTNIK
GASILSKA ZVEZA HRASTNIK, Cesta l.maja 55, Hrastnik Med vsemi humanitarnimi organizacijami ima gasilstvo v Sloveniji največjo tradicijo. Tudi v Hrastniku, saj je gasilstvo razvito že več kot 110 let. V Sloveniji je preko 1450 društev in 130.000 gasilk in gasilcev. Pri nas pa je v petih prostovoljnih in petih industrijskih društvih vključeno več kot petsto članov. Mladi gasilci pa delujejo na Osnovni šoli NH Rajka Hrastnik. Osnovna naloga Gasilske zveze je izvajanje nalog s področja požarne varnosti in zagotavljanje sredstev za prostovoljna gasilska društva. Prav tako reševanje ob raznih nesrečah, izobraževanje... Na leto opravijo več deset tisoč ur prostovoljnega dela. Ob kritičnih situacijah pa izpostavljajo tudi svoja življenja. Solidarnost, skrb za bližnjega, delo brez materialnega nagrajevanja, so vrednote, na katere so ponosni. Letos praznujejo tudi 50 -letnico svojega obstoja, zato bo priznanje še toliko bolj upravičeno.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
SREČANJE
MATURANTOV TSŠ PO ŠTIRIDESETIH LETIH
V sredo, S.junija 2005, se je v restavraciji Milena na Dolu srečala prva generacija maturantov - strojnikov, ki je pred štiridesetimi leti končala TSŠ v Trbovljah. »Od 20 dijakov jih je manjkalo samo pet,« je povedal Toni Paulič, eden od treh organizatorjev. Prišli pa so tudi štirje profesorji: Janez Mlinar, razrednik, Anica Babič, Milena Hodej in Oto Baloh. Kasneje so šli pozdravit tudi električarje, ki so se istega dne srečali v gostišču Štorman v Trbovljah.
»Takrat je zasavsko gospodarstvo rabilo te kadre, zato smo kot prvi šolani strojniki in električarji vsi dobili službe«, je nadaljeval Toni Paulič. Seveda je kasneje večina šolanje nadaljevala in razkropili so se po celi Sloveniji. Na srečanje so se pripeljali iz Ljubljane, Celja, Komende, Apač,...«Franci Plahuta pa je prišel iz Kopra, kjer poučuje harmoniko in je s svojim enkratnim igranjem navduševal celo družbo,« je zaključil naš sogovornik.	Fanči Moljk
SMREČICA NA STEKLARNI HRASTNIK -SPECIAL D.0.0
Od postavitve temeljnega kamna za novo tovarno specialne steklene embalaže še ni minilo leto in že je prišel na vrsto star slovenski običaj, ko je treba na streho postaviti smrečico. Tega se je lotil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik v sredo, IS.junija 2005, ob 14.uri, ko so se v Podkraju zbrali vodilni delavci Steklarne Hrastnik in občine, direktor družbe Rudis d.d. Alojz Koncilija, mag. Peter Puhan, v.d.direktoija direktorata za notranji trg na MG in nekateri zasavski novinarji, ki so prisotnim po opravljenem dogodku zastavili nekaj vprašanj. Najprej jih je zanimalo, kakšni so bili občutki na dvigalu in potem na najvišji lokaciji tovarne.
» Nismo se bali kakšne nevarnosti, » je dejal Janez Sušnik, predsednik DS RS, »dvigali smo se enakomerno, na vrhu pa je večje nihanje - s prijemom za oporo - nekdo zaustavil...«Med drugim je še pohvalil pogum vodilnih v tovarni in občini, da so se lotili letošnje največje naložbe v državi - v znesku 30 milijonov evrov.» Tržni delež na področju
specialne steklene embalaže v Evropi je bil doslej 15% , z novim objektom pa se bo gotovo povečal na 20% ...,« je še dodal.
Dobro razpoložen je bil tudi generalni direktor SH- skupina d.d. mag. Stojan Binder, saj gradnja poteka po načrtih in bo po predvidevanjih otvoritev že čez dva meseca. « Gradbena dela proizvodnega objekta so končana, nekaj drobnih detajlov je treba končati še na upravni zgradbi,« je povedal. Kmalu bodo zaključili tudi gradnjo 120 - tonske steklarske peči, ki bo vsebovala 300 ton jeklene konstrukcije in skoraj 2000 ton Samotnega materiala Gradnja industrijske cone z okolico je v rokah občine in bo končana do 3. julija, občinskega praznik. Do sedaj je na novo zaposlenih 50 novih delavcev različnih profilov. Delovno mesto pregledalke zasedajo največ delavke bivših podjetij v stečaju - Peka, Jutranjke in Ipoza, s čimer Steklarna Hrastnik prispeva k zmanjšanju nezaposlenosti v Zasavju. V juliju in avgustu se bo zaposlovanje nadaljevalo in doseglo v treh letih 200 novih delovnih mestih. Na vprašanje, kdaj se bo naložba vrnila, pa je generalni direktor Stojan Binder dejal, da v šestih do osmih letih.
Besedilo in slika : Fanči Moljk
JAVNA TRIBUNA:
MIKAN JERIČ : »AMBULANTA NA DOLU BO OSTALA«
V torek, 14.junija 2005, je bila v organizaciji Občine Hrastnik v poslovni dvorani javna tribuna, namenjena predstavitvi organiziranja in izvajanja osnovnih zdravstvenih storitev v občini Hrastnik. Direktorica Zdravstvenega doma dr.Jelka Markovič Grahek je poleg tega predstavila tudi kadrovsko zasedbo zavoda. Pojasnjevala je pravice zavarovancev in razložila sistem naročanja. Zanimiv je bil tudi njen podatek, da so v letu 2004 opravili 3013 pregledov več, kot je načrtovanih. Pojasnila je, da so včasih organizacijske težave, ker je osebje v bolniški, na porodniški,., kar pa trenutno ni problem. Je pa pomanjkanje kadra kot povsod po Sloveniji. Do nesoglasij s pacienti pa prihaja največkrat zaradi napačnega razumevanja pravice do zdravil, nujnega zdravljenja, obiskov pri specialistih,...
Direktor območne enote Ljubljana - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Simon Vrhunec je povedal, da v drugih krajih Slovenije manjka še več zdravnikov in bo verjetno kar kmalu potrebno odpreti vrata za tujce... Za Hrastnik je značilen tudi nadpovprečen obisk pri zdravniku, kar povezujejo tudi s posledicami težke industrije.Vseeno pa je predlagal, naj posamezniki presodijo, če je res potrebno k zdravniku že za najmanjši prehlad.
Obiskovalci javne tribune so bili ob strokovnem in obširnem predavanju že malo nestrpni, saj bi radi prišli do besede. Tako se je največkrat izpostavilo vprašanje ambulante na Dolu. Krajani se bojijo, da ne bo več delovala. Župan Miran Jerič jih je pomiril, da je strah odveč, saj je občinski svet pred kratkim soglasno sprejel sklep, da ambulanta ostane. Pripombe so imeli tudi do obnašanja nekaterih sester, ki so v svojem odnosu do pacientov nadvse arogantne.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Cestne zapore, ki že nekaj časa ovirajo promet preko Hrastnika, so se sredi meseca prestavile na hrastniški most. Urejajo namreč komunalne storitve za Podkraj - industrijsko obrtno cono nove steklarne za specialno embalažo, ki je že v zaključni fazi del. Vozniki bodo rešeni vožnje po enem voznem pasu predvidoma do občinskega praznika, ko bodo že položili električni priključek in plin. Naložba je težka milijardo tolarjev, pri čemer so uspeli pridobiti tudi evropska sredstva.
Besedilo in slika : Fanči Moljk
Pri območni zbornici Hrastnik so potekali v preteklem tednu dnevi obrti in podjetništva, ki so se začeli že v torek, 14.junija 2005. V dopoldanskem času je Društvo za zdravje srca in ožilja RS merilo posameznikom dejavnike tveganja. V popoldanskem času pa so organizirali delavnico Motivacija za uspeh v organizaciji Vibacom d.o.o.
V	četrtek, 16.junija, so hrastniški frizerji na prireditvi v delavskem domu prikazali novosti, ki so jih poživljale še plesne skupine. Dvorana je bila nabito polna. V galeriji pa so po predstavi odprli fotografsko razstavo Dragice Potisek Naši obrtniki sredi dela.
V	soboto in nedeljo so se odpeljali na strokovno ekskurzijo, kjer so si ogledali sodobni kopališki kompleks v Rogaški Slatini, ga preizkusili, v Studenicah občudovali najlepši samostan romanike pri nas, obiskali Jožeta Piška, letošnjega obrtnika leta in se povzpeli na Boč.
Fanči Moljk
P«» TIRNA PROSLAVILO 70-LETNICO
V Timi so v soboto 11. junija slovesno počastili 70. rojstni dan gasilstva v tem delu Zasavja. Prireditve se je udeležilo 16 praporov iz Gasilske zveze (GZ) Zagorje in sosednjih društev iz litijske GZ ter več kot 100 uniformiranih gasilcev. Za kulturni program so poskrbeli učenci in učitelji Osnovne šole Toneta Okrogarja, podružnice Senožeti. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tima Jože Lovše je v slavnostnem govom na kratko orisal zgodovino društva. Gasilska četa Tima je začela delovati leta 1935, naslednje leto so se že opremili z ročno brizgalno in leta 1939 pod vodstvom dolgoletnega predsednika Antona Zoreta predali namenu gasilski dom. Ves čas so dihali skupaj s krajem, kar potrjuje tudi dejstvo, da je imela po 2. svetovni vojni v domu nekaj časa svoje prostore tudi osnovna šola. Prvo motorno brizgalno so kupili leta 1955, prvi prapor razvili pet let kasneje, prvi gasilski avtomobil pa dobili leta 1987. V letu 1992 so po osmih letih gradnje predali namenu nov gasilski dom. Leta 1998 so svojo operativno sposobnost okrepili z intervencijskim vozilom Volkswagen GV-1, kamor so namestili vso novo opremo, vključno z motorno črpalko znamke Ziegler zmogljivosti 800 l/min, ki so jo kupili dve leti prej. Leta 1999 so izvedli prvo pionirsko tekmovanje za Memorial Francija Bregarja, čez dve leti pa v 100 dneh zgradili gasilsko-športni poligon.
Največje intervencije so bile povezane s požari v Timski rebri nad železniško progo Sava - Zagorje ter požaroma na Golčah (1961) in Zasavski Sveti gori (1974). Operativna sposobnost se povečuje ne le z opremljanjem, ampak tudi z izobraževanjem, zato so se v zadnjih letih precej okrepili tudi na tem področju. Trenutno imajo 15 gasilskih častnikov in 4 nižje gasilske častnike. V dmštvu je pet tekmovalnih desetin: pionirska, mladinska ter desetine članic, članov in veteranov. Tekmovalno najuspešnejši so pionirji, ki so že dvakrat nastopili na državnem tekmovanju.
Društvo povezuje tudi družabna dejavnost. Od leta 1995 organizirajo vsakoletne strokovne ekskurzije, poveseliti pa
se znajo tudi po zaključku domačih in občinskih prireditev, s katerimi si prizadevajo pridobiti dodatna finančna sredstva za uresničevanje svojega humanitarnega poslanstva.
PGD Tima šteje v jubilejnem letu 115 članov (52 operativcev in operativk, 18 pionirjev in pionirk, 9 mladincev in mladink, 3 veterane ter 33 podpornih članov), ki imajo po Lovšetovih besedah pred sabo še veliko izzivov, zlasti na področju razvoja izobraževalno-informacijskega sistema. Še naprej pa bodo največ pozornosti namenjali mladini. “Trudili se bomo, da jih vzgojimo v zavedne gasilke in gasilce ter okrepimo njihovo zavest o pripadnosti gasilstvu.” Lovše je govor končal z zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali PGD Tima na njegovi poti pomoči sočloveku v nesreči.
Predsednik GZ Zagorje Ivan Pavšek je dejal, da je ponosen na dosežke timskih gasilcev. Izrazil je zadovoljstvo, ker PGD Tima učinkovito sodeluje z GZ Zagorje, članstvo pa pozval, naj ostanejo tako zagnani prostovoljci še naprej. Tajnik Občine Zagorje Brane Omahne se je zahvalil dmštvu, ker deluje v dobro kraja in občine. Pohvalil je dobro koordinacijo dela med GZ Zagorje in Občino Zagorje na področju razvoja gasilstva in humanitarne dejavnosti nasploh. “Upam, da boste tudi v prihodnje delovali v dobrobit sokrajanov,” je še dodal Omahne. Pred slovesno prireditvijo je bilo na sporedu 7. pionirsko tekmovanje za Memorial Francija Bregarja. Udeležilo se ga je 13 ekip gasilskih nadebudnežev iz osrednje Slovenije. Med pionirji se je najbolj izkazalo PGD Kostrevnica, drugo mesto je osvojilo PGD Sava, tretje pa PGD Cemšenik. V konkurenci pionirk je tretje mesto zasedla ekipa PGD Sava, dmgo je bilo PGD Kostrevnica, zmago pa so si priborile pionirke PGD Domžale. Slednje so dobile tudi prehodni pokal za prvo mesto v absolutni konkurenci.
PGD Tima je bilo za uspešno opravljanje svojega poslanstva odlikovano z republiško plamenico II. stopnje. O njihovi dejavnosti priča tudi zadnja pridobitev - pokriti večnamenski oder za prireditve. Poleg tega so svojo dosedanjo zgodovino prvič zajeli v priložnostni brošuri z naslovom “Prvih 70 let”. Čestitkam ob jubileju so se pridružili številni donatorji, gasilski praznik pa je zaokrožila veselica z ansamblom Mira Klinca.
Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Silvo Drame

PROSTOROV
Dne 18. junija 2005, je Društvo vojnih invalidov Zasavje, ki spada v sklop Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, pripravilo za svoje člane in druge vabljene ugledne goste slavnostno prireditev ob otvoritvi prostorov društva.
Na naslovu Ulica 1. junija 4 je Občina Trbovlje odobrila Društvu vojnih invalidov najem prostora v pritličju zgradbe, kjer je bila nekoč trboveljska ambulanta. Prostorje razdeljen na več delov. V največji sobi so člani društva uredili kotiček za seje in računalniški prostor. Štirje računalniki bodo na razpolago za računalniško usposabljanje članov društva in sodobno komuniciranje s svetom.
Drugi, nekoliko manjši prostor je namenjen druženju in družabnim igram. Člani se lahko razvedrijo ob igranju kart, šahiranju in pikadu.
Uredili so tudi poseben prostor, kjer imajo priročno vinoteko v kateri bodo pod svojimi imeni lahko vojni invalidi hranili buteljčna vina vrhunskih znamk. Uredili so tudi sanitarije. Na prireditvi so prisotnim spregovorili; predsednik ZVIS Ivan Pivk, predsednik DVI Zasavje Zvone Tahirovič, Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič, Predsednica ZB Trbovlje Mari Govejšek in Predsednik DVI Primorske Oktavij Šavron. Zveza vojnih invalidov Slovenije je finančno pomagala predvsem pri nakupu računalniške in druge opreme. Občini Trbovlje pa so se člani društva zahvalili za razumevanje pri najemu prostorov, ki so v lasti občine.
Veliko je bilo povedanega o pomenu druženja vojnih invalidov in o prostoru, ki omogoča normalno delovanje društva.
Člani Društva vojnih invalidov Zasavje, so z društvenim prostorom in opremo v njem pridobili ogromno. Veseli so razumevanja, na katerega so naleteli pri odgovornih ljudeh na Zvezi vojnih invalidov Slovenije in na Občini Trbovlje. Upajo tudi, da bodo za svoje delovanje v prihodnosti pridobili večje zanimanje sponzorjev, ki so še kako dobrodošli v pogojih delovanja, ki so vse težji.
Besedilo in slika: M.A.Š.
KUMU
V letošnjem letu praznujemo 15. obletnico ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite Republike Slovenije (MSNZ). To pomembno obletnico za slovenski narod je v soboto, 18. junija 2005, skupno proslavilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo.
Slavnostni govornik na proslavi, organizator MSNZ-ja, brigadir Tone Krkovič, je prisotnim spregovoril o dogodkih pred 15 leti. Dejavnosti leta 1990 so pogojevale vsa kasnejša dogajanja. Organizacija MSNZ je služila kot temelj za obrambo slovenske suverenosti in zmagovitega pohoda k samostojnosti naše države leta 1991. MSNZ je bilo seme iz katerega je vzniknila slovenska vojska. Govornik je poudaril enotnost Slovencev v tistih letih in željo po osamosvojitvi. Uspešna organizacija oboroženega odpora in politična dejavnost takratne slovenske vlade sta pripeljala Slovence do samostojne in suverene, demokratično urejene države.
»Slovenija je, kot samostojna država, postala članica Evropske unije in zveze Nato. Fizično se je tako odcepila od Balkana. Slovenija spada v krog sodobno urejenih držav. Imamo profesionalno vojsko, kakršno smo načrtovali že leta 1990. Neposredno smo v toku globalizacijskih dogajanj. Kdor misli, da nam bo globalizacija prizanašala, se moti. Pozorni moramo biti na pasti globalizacije in znati pravočasno izkoristiti prednosti, ki nam jih ponuja, »je bilo napotilo brigadirja Toneta Krkoviča prisotnim članom OZWS.
Ob zaključku govora pa je še dejal: »Nerazumljivo in zaskrbljujoče je, da dogodkov iz let 1990 in 1991 ni zaslediti v učnih programih pri zgodovini.«
Med udeleženci proslave sta bila tudi župana Občine Trbovlje Bogdan Barovič in Občine Hrastnik Miran Jerič.
Za svoje dolgoletno in uspešno delo, so na osrednji slovesnosti ob prazniku dneva državnosti na Kumu, prejeli priznanja in odlikovanja; Jože Čibej, Matjaž Piškur, Ivan Rupnik, Dušan Senčar in Zoran Višnikar.
Besedilo in slika: M.A.Š.
SPOROČILO ZA MEDIJI!
UČINKOVITEJŠI BOJ Z BREZPOSELNOSTJO
V	teh dneh se končuje Phare program Študija izvedljivosti za uvedbo mreže centrov usposabljanja za brezposelne osebe in trajno presežne delavce iz usnjarsko-tekstilne in kovinsko-orodjarske industrije. Nosilec programa je bil Regionalni center za razvoj iz Zagorja, partnerji pa razvojne agencije iz Pomurja, Posavja, Podravja in Gorenjske ter območne enote Zavoda za zaposlovanje iz teh regij, kjer se soočajo s podobnimi problemi na področju brezposelnosti.
Cilj osem mesecev trajajočega dela je bilo dobiti odgovore na vprašanja, povezana z ustanavljanjem centrov za usposabljanje težje zaposljivih oseb: kakšni so pogoji in potrebe po uvedbi učinkovitejšega programa razreševanja problema brezposelnosti, kolikšna je pripravljenost gospodarstva, da se vključi v takšne programe, ali bi bilo moč na nacionalni ravni uvesti posebne centre za usposabljanje...
V	tem času je bilo anketiranih 35 podjetij, ki predstavljajo potencialne delodajalce za trajno presežne delavce iz tekstilnih, usnjarskih in kovinsko-orodjarskih podjetij, 130 težje zaposljivih
oseb in 20 podjetij tako imenovanega podpornega okolja: gospodarske zbornice, lokalni podjetniški centri, socialne ustanove.
Rezultat projekta je študija izvedljivosti, ki je nujen pogoj za morebitne kasnejše prijave na razpise za pridobitev sredstev iz evropskega socialnega sklada. Njene temeljne ugotovitve so, da bi bili omenjeni centri za usposabljanje učinkovitejši od že znanih oblik aktivne politike zaposlovanja, da pa ob tem v Sloveniji potrebujemo tudi določeno prilagoditev politike zaposlovanja: ta bi morala poleg zaposlovanja za nedoločen čas v večji meri spodbujati še drugačne oblike zaposlovanja. V večini anketiranih podjetij, ki predstavljajo morebitne nove delodajalce, so se pripravljeni vključevati v delo teh centrov tudi s finančno podporo. Prav javno-zasebno partnerstvo pri vzpostavitvi centrov bi bilo največje jamstvo za njihovo učinkovitost.
Po rezultatih študije izvedljivosti bi za vzpostavitev mreže štirih tovrstnih centrov in prvo leto delovanja potrebovali 300 tisoč evrov.	RCR
SEJA UPRAVNEGA ODBORA OBMOČNE ZBORNICE
ZASAVJE
V sejni sobi SVEA v Zagorju so se v ponedeljek, 13. junija zbrali člani UO OZ Zasavje na svojem zasedanju. Spregovorili so nekaj o predlagani prenovi organizacije in delovanja GZS, ki so jo že obravnavali. Ob tem so poudarili, da je tovrstna organiziranost
potrebna.
V nadaljevanju je prisotne o rezultatih poslovanja zasavskih podjetij in družb v letu 2004 seznanila Irena Murene, vodja AJPES-a Trbovlje. Ker so bili rezultati v primerjavi s predhodnim letom in slovenskim povprečjem slabši, so v razpravi člani UO poudarili, daje treba v vsakem od podjetij ugotoviti kaj naj storijo za boljši poslovni izid. Vsekakor ob tem ne gre zanemariti slabšega gospodarskega položaja in dejstva, da državna sredstva namenjena Zasavju ne zadostujejo, da bi regija lahko spet postala konkurenčna ostalim. Veliko sredstev, ki jih ustvarjajo veliki sistemi s področja trgovine, gostinstva, gradbeništva ... se odlivajo v kraje in regije kjer je njihov sedež. Podjetja in družbe morajo izpolnjevati ekološke predpise, ki so povezani z izgradnjo čistilnih naprav. Njihova izgradnja ni le strošek investicije, saj so kasneje še stroški vzdrževanja, ki pa niso zanemarljivi in vplivajo na končni poslovni izid.
Prisotni so dobili informacijo o E poslovanju in bo v bodoče v več primerih nadomestilo papirno poslovanje. Nekatera zasavska podjetja se že poslužujejo te možnosti, kijih tovrstno poslovanje nudi, tako na področju nabave in prodaje. Organizator E poslovanja mora zagotoviti zanesljivost poslovnih partnerjev, verodostojnost dokumentacije ... Tako se bodo poenostavili nekateri postopki, saj je GZS že opredelila E - Slog standard, znižali stroške. Povedano je bilo zanimivo, vendar morajo podjetja, kljub računalniški podpori, za vsako prijavo na razpis, pridobiti pisna potrdila, za katera je treba zanj plačati in pomeni v končni fazi kar znaten strošek.
Po zaključku seje je gostitelj prisotne povabil v prodajni salon, da si ogledajo njihove novitete in neformalno poklepetajo med seboj.
Besedilo: Irena Vozelj
S CEKARJEM V LITIJSKI TUŠ
Natanko na sredini meseca junija, torej 15. dne, je bila slovesna otvoritev nove trgovine v Litiji. Družba Engrotuš, ki je v objekt velikosti več kot 1230 m2 vložila kar 475 milijonov tolarjev, je ob tej priložnosti pripravila tudi pester zabavni program.
Nova moderna trgovina, ki se razteza na skoraj 600 m2, bo nadomestila staro Tuševo trgovino na naslovu Jerebova 6. Založena je s paleto izdelkov za vsakdanjo rabo, ima mesnico, bogat oddelek sadja in zelenjave in še mnogo drugega.
Uradni dogodek, ki sta ga zaznamovala direktor podjetja Engrotuš Aleksander Svetelšek in župan občine Litija Mirko Kaplja, je malo pred 11. uro najavila Litijska godba na pihala. V družbi Engrotuš so tudi ob tokratni otvoritvi v dobrodelne namene podarili ček v vrednosti 500 tisoč tolarjev za Osnovno šolo Litija. Donacijo bodo v šolski enoti s prilagojenim programom porabili za nakup učil in didaktičnih pripomočkov. Aleksander Svetelšek je o tem povedal: " Okolju, v katerem delujemo, ne
želimo ponuditi le naše primarne dejavnosti - trgovine, dati želimo več. Naša želja je, da v okolju delujemo kot gradbeni element celotne skupnosti, saj verjamemo, da je odgovornost do družbe ena od temeljnih dobrin, ki jih lahko v zameno za zaupanje naših kupcev ponudimo družbi, v kateri delujemo, in ljudem, ki nas obkrožajo in zaradi katerih obstajamo/To uradnem delu prireditve, je bil zabavni program, obiskovalci pa so se lahko okrepčali z na kulinaričnih tekmovanjih večkrat nagrajenim, bogračem. Dogajanje s številnimi degustacijami, animacijami balonarja in čarodeja ter presenečenji za obiskovalce pa je ob 17. uri doseglo svoj vrhunec s koncertoma Rebeke Dremelj in skupine Karma.	MaH
KŠEFTI ®

VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM
Podlipovica 43,1411 Izlake,
TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060
Ob dnevu državnosti čestitamo
vsem sodelavcem in občanom.
HOTEL
TROJANE
RBSWft*GI|A
DIANA"
£j4uldl&a/
Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje Tel. 03 56 31 190 Fax. 03 56 31 192 Grajska 2,1410 Zagorje Tel. 03 56 55 120 Fax. 03 56 55 130
V šolskem letu 2005/2006 vpisujemo v programe:
•	visoka poslovna šola Visoka poslovna šola (EF Ljubljana-študijski center Trbovlje)
prijave sprejemamo do 5. 9. 2005
•	strojništvo
(ŠC Novo mesto-študijski center Trbovlje) prijave sprejemamo do 5. 9.2005
•	v tri- in štiriletne programe s področja trgovine, gostinstva, prometa, ekonomije, elektrotehnike, zdravstvene nege
prijave sprejemamo do 12, 9. 2005
•	osnovno šola za odrasle
•	tečaji tujih jezikov
•	tečaji računalništva
•	tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije in voznike viličarjev
•	nacionalne poklicne kvalifikacije
(voznik v cestnem prometu, maser, socialni oskrbovalec na domu)
•	seminarje in tečaje po želji naročnika.
www.zlu-trbovlje.si
Industrija gradbenega Materiala, d.d.
1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1
tel.n.c.: +(03) 56-55-560 tel.prodaja: +(03) 56-55-583, 56-55-584 fax: +(03) 56-64-023, 56-64-284
Čestitamo vam ob 25 . juniju dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje!
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
IV|
fUNTnOPftOM d.o.». Uk« 21 1412 KISOVEC tri.: O) S» ST ISO fu: OS S» 71 224
ivww.elcktroprorn.si
4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja
4 delovni stroji in nizke gradnje
KULTURA
i-------
J?
PODELITEV BRALNIH PRIZNANJ TONČKA KNJIGOLJUBA TRBOVELJSKIM OSNOVNOŠOLCEM
V četrtek, 9.junija 2005, so bralna priznanja Tončka Knjigoljuba prejeli otroci, ki obiskujejo prve razrede trboveljskih osnovnih šol. Projekt Tonček Knjigoljub je nadaljevanje bralne značke, ki pa ima razširjen pomen. Za bralno priznanje ne tekmujejo le prvošolci, ampak tudi otroci iz Vrtca Trbovlje, letos pa so se jim pridružili tudi nekateri drugošolci.
Namen tekmovanja za bralno priznanje Tončka Knjigoljuba je predvsem spodbujanje staršev, da otrokom berejo, razvijanje in bogatenje otroškega besednega zaklada ter spodujanje domišljije. Tonček Knjigoljub pomeni tudi povezovanje domačega okolja, šole in knjižnice. Naloga staršev je bila, da svojim otrokom berejo pravljice in se z njimi učijo pesmice. Učiteljice in vzgojiteljice so v šoli preverjale, kaj vse so otroci prebrali. Knjižnica pa je skrbela za to, da so otroci in starši prihajali na mladinski oddelek knjižnice po knjige
in da le-teh ni nikoli zmanjkalo.
Bralna priznanja je tokrat prejelo 151 otrok. S svojimi učiteljicami in vzgojiteljicami so se predstavili na odru gledališke dvorane Doma Svobode s simpatičnimi deklamacijami, plesom, petjem in igrami.
Sodelovalo je
-35 otrok iz l.a in l.b OS Trbovlje pod vodstvom Helge Kantužar, Maje Vezovišek, Irene Vidmar in Mojce Hribar Bevc,
-26 otrok iz l.c in l.d OŠ Trbovlje PŠ Alojza Hohkrauta pod vodstvom Nuše Rahne,
Ksenije Cizej, Joži Teržan in Dragi Gregorčič,
-24 otrok iz l.a OŠ Ivana Cankarja pod vodstvom Mojce Mahkovic in Ani Wetz,
-29 otrok iz l.a in l.b OŠ Tončke Čeč pod vodstvom Dore Vidmar, Helene Sluga,
Karmen Lindič in Vere Arh ter -37 otrok iz 2.a in 2.b OŠ Tončke Čeč pod vodstvom Katje Per in Mojce Koprivc.
Upamo, da bodo otroci in tudi njihovi starši še naprej radovedno segali po knjigah, se ob njih zabavali in tudi marsikaj naučili, predvsem pa kvalitetno preživljali skupne trenutke. Knjige so resda zakladnica znanja, ob njihovem prebiranju pa lahko starši z otroci preživimo dragocene trenutke in jim izkažemo tudi veliko mero ljubezni.
Besedilo in slika: Simona Solina
ZAKLJUČEK BRALNE MIŠKE V KNJIŽNICI
ZAGORJE
Bralna miška - predšolska bralna značka - poteka že 9 let v sodelovanju Knjižnice Zagorje, Vrtca Zagorje in Društva prijateljev
mladine, ki projekt finančno podpira.
Vsi, ki pri bralni miški sodelujemo, se prav dobro zavedamo, kako pomembno je branje in da ga je treba čim prej vključiti v otrokov razvoj ter ga skrbno negovati.
Prepričani smo, da je knjiga dobrina, ki je pomembna prav toliko kot igrače in skrbni starši vedo, dajo otroci potrebujejo, da se čim bolj uspešno in vsestransko razvijajo.
Naši cilji so bili:
vzpodbuditi starše, da so otrokom brali pravljice; vzpodbuditi otroke, da so o prebranem pripovedovali v vrtcu - ob tem so se nevede učili lepega izražanja in nastopanja;
navaditi otroke na redno obiskovanje knjižnice, da jo sprejmejo in spoznajo, vse z namenom, da jo bodo v kasnejših letih s pridom uporabljali.
Slovesni zaključek smo imeli 30. maja 2005 v veliki dvorani Delavskega doma, kjer smo 108 otrokom podelili priznanja in knjižne nagrade.
Pred podelitvijo priznanj smo si ogledali kratke utrinke iz dejavnosti otrok, ki sojih skupine v posameznih enotah vrtca posnele prav za to priložnost, z eno skupino pa smo nekaj posnetkov naredili v knjižnici.
Za konec smo si skupaj ogledali predstavo Nerodna Avguština, v izvedbi odličnega animatorja Stena Vilarja.
Ob bralni miški so se otroci veliko novega naučili, marsikaj so doživeli, premagali so veliko treme in strahu, ostali pa so jim lepi spomini na pravljične junake in toplo (v glavnem) mamino naročje.
KMKZ
KOLUMNA ©>
Trda tema je vsepovsod. Svetloba je mogoča, vendar je treba prižgati luč. Enostavno, a hkrati zelo zapleteno. Vsaj tako izgleda. O čem govorim? O medčloveških odnosih. V zelo kratkem človeškem življenju se zdi, da hočemo še teh nekaj let preživeti v peklu. Čemu? V sebi nosimo pekel strahov, dvomov, omejitev, ki nas pestijo. Grizejo nas in še sami ne vemo, zakaj. Pojavi se občutek praznine. Na lepem. Iz nič. Vsaj tako čutimo. Preplavijo nas jeza, ljubosumje, zavračanje sebe in drugih.
To je tema, to je pekel, ki ima svoje razloge v naši osebnosti. Od rojstva naprej nas ‘futrajo’ s predstavami in občutki, da je svet okrog nas grozen, strašen in neukrotljiv, da se je treba neizprosno boriti za naš košček sonca. O tem nas prepričujejo starši, učitelji, mediji, država. V medijih se samo odslikava miselnost večine ljudi. Naravnanost k slabemu je v nas vsajena z vzgojo. Posledica tega je, da med desetimi stvarmi, od katerih je samo ena slaba, vidimo ravno slabo, spregledamo pa dobre.
To je za nas dokaz, da je vse okrog nas slabo in temačno. Z oziranjem na negativno utrjujemo občutek malodušja. Menimo, da se ne splača truditi za uspeh, za dobro, plemenito delovanje, ki prižiga iskre v očeh soljudi. Namesto ljubezni zmaguje sovraštvo, zato se dogajajo nesreče, padci, tragedije vseh vrst. Človek ne prenese sebe, zato zavrača tudi sočloveka. Razlog za vojne in vero v rek “človek človeku volk” je v bistvu pomanjkanje ljubezni do sebe.
Če bi se zavedali svoje enkratnosti in si dali dihati, potem bi dopustili, da dihajo tudi drugi. Pomanjkanje naravnih virov in prenaseljenost ter verske in politične napetosti so samo izgovori za začetek morije. Če bi vsi ljudje ljubili svoje življenje in bili hvaležni za vsak dih, ki jim je podarjen, bi imeli svet brez vojn in nasilja, brez trpečih otrok, žensk in starcev, brez političnih zaporov, koncentracijskih taborišč in množičnih grobišč.
ALEKSU POREDNIH:
LUČ V TEMI
To bi bil idealni svet, svet ljubezni, pravičnosti, miru in medsebojnega razumevanja. Vse izhaja iz človekovega srca, zato je takšna družba mogoča, hkrati pa je iz istega razloga tudi še zelo daleč. Velika večina ljudi namreč obžaluje, da so se sploh rodili in zašli v dramo solzne doline. Tega se praktično nihče ne zaveda, čeprav to boleče obžalovanje mnogi ubesedijo v kletvicah. O tem ključnem zaviralnem elementu kakovostnih medosebnih odnosov sploh ne utegnemo razmišljati.
Toda nekje globoko, v samem bistvu našega bitja, boleče občutimo to resnico. Ne da bi vedeli, zakaj, nas žene samouničevalnost, čeprav je navzven včasih videti, da se bolestno oklepamo življenja. Na pogrebih vidimo objokane obraze žalujočih, kot bi bili prej prepričani, da je njihov sočlovek neumrljiv, ikona večnosti. A v resnici sploh ne gre za pokojnika. Gre za soočenje z lastno smrtjo, ki nas bega. Če bi imeli zdrav odnos do življenja, bi tudi smrt jemali kot nekaj običajnega. Celo življenje si uničujemo zdravje, kot bi si prizadevali za čimprejšnji izbris iz knjige živih, srečanja z belo gospo pa se bojimo kot hudič križa.
Vse omenjene protislovnosti “zmedenega človeštva, ki v pogubo hiti” so rezultat suženjstva temi. Zdravilo proti tavanju v “noči, ki tare duha” je ljubezen. To je tista luč, ki prižge iskro upanja v temačnem močvirju brezupa, kjer se utapljamo v samozaničevanju, bedi, sovraštvu, jezi in žalosti zaradi neuresničenih življenjskih pričakovanj. Ljubezen in globoka hvaležnost lahko prižgeta večno baklo optimizma. To sta sili, proti katerima je tema brez moči.
Ljubezen riše sončne nasmehe na naše obraze, prebuja najboljše v nas. Z njo se rojevamo v nov dan veselja, od radosti prežarjeni prekipevamo v zvokih hvalnice življenju, ki nas je obdarilo z ogrlico čudovitih biserov ustvarjalnosti, sočutja in volje do željnega sprejemanja vseh izzivov, ki nam jih prinaša svetloba bivanja. Lepe besede, ki lahko postanejo
resničnost. Pogoj za to je prava, brezpogojna ljubezen, ki jo na sedanji razvojni stopnji človeštva premore le malo ljudi.
“Rad(a) te imam, če ...” To je zakon, zlato pravilo, ki krmi sebičnost. Sebe sprejemamo le pod določenimi pogoji. Enako zato velja tudi za druge. Vse, kar presega meje naše sprejemljivosti, je slabo, hudobno, grešno, nemarno, sprijeno, goljufivo itn. Posledice so slaba volja, jeza, bes, sovraštvo, zamerljivost, prezir, maščevalnost, kljubovalnost in drugo, kar nas dela ujetnike samih sebe. Krade nam energijo, ki bi jo sicer uporabili za ustvarjalnost in z njo povezano srečo.
Kdor ustvarja, je namreč sredi življenja, zato je srečen. Sreča je naravno stanje človeštva, od katerega smo se oddaljili. Za povrnitev vanj se je treba boriti, kajti sreča je mogoča le v primeru brezpogojne ljubezni. Prizadevanje za brezpogojno ljubezen ni lahko naloga. Treba se je prebiti skozi labirinte naše protislovnosti, z zaupanjem v končno zmago pogumno vstajati po številnih padcih in iti naprej.
To je vseživljenjsko potovanje k cilju, ki ga morda nikoli v celoti ne dosežemo. Toda pomembno je vztrajati na ozki, strmi poti. Vrhunski slovenski alpinist Nejc Zaplotnik, ki je svoje življenje sklenil pred več kot 20 leti v ljubljeni Himalaji, je nekoč zapisal: “Kdor je našel pot, bo cilj vedno nosil v sebi.”
@ AKTUALNO
—H--------------
SLOVESNOST V SAVNI PEČI
Četrtek, 16.junija 2005, je bil v Šavni Peči slovesen dan. Prvič so podelili Sovretovo nagrado v njegovem rojstnem kraju.
V četrtek, 16.junija 2005, je bil v Šavni Peči slovesen dan. Prvič so podelili Sovretovo nagrado v njegovem rojstnem kraju. Podelili pa so jo že v Hrastniku - pred sedmim leti - ob poimenovanju knjižnice po Antonu Sovretu.
Začelo se je kar napeto. Avtobus z imenitnimi gosti -slovenskimi prevajalci, doktorji znanosti, profesorji tujih jezikov na univerzi, Sovretovimi učenci, nagrajenci iz prejšnjih let...- je zaradi hudega naliva komaj speljal iz Ljubljane. Ko pa so hoteli v Hrastniku pod železniškim mostom zaviti na cesto proti Zidanemu Mostu, je bil avtobus
previsok. Na srečo so bili kombiji že pripravljeni, saj avtobusi zaradi ostrega ovinka preko železnice ne morejo do Šavne Peči.
Tačas se je zlilo tudi zasavsko nebo, vendar so organizatorji iz preventivnih razlogov postavili zasilno streho za goste in nastopajoče, ki so začeli program z majhno zamudo.Vokalna skupina Plavica je zapela slovensko narodno, po tem pa je vse zbrane pozdravil hrastniški župan in poslanec Miran Jerič. Povedal je, da posvečamo znamenitemu rojaku večjo pozornost šele zadnjih nekaj let, še posebej pa se mu bomo oddolžili v letošnjem letu, ko proslavljamo njegovo 120 -
letnico rojstva. Vse navzoče je že zdaj povabil na Sovretov spominski pohod, ki bo tudi letos prvo soboto v oktobru in povedal, da bomo s proslavljanjem zaključili 4.decembra, ob njegovem rojstnem dnevu. Takrat bomo prikazali tudi dokumentarni film o Antonu Sovretu, ki nastaja že nekaj časa. Društvu slovenskih književnih prevajalcev pa se je zahvalil, da so sprejeli povabilo za podelitev Sovretove nagrade v Šavni Peči.
Mag. Štefan Vevar, predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev, Sovretov nagrajenec iz leta 1999, se je za povabilo zahvalil in povedal, da so bili nad predlogom sicer navdušeni, vendar tudi skeptični. Kako bodo v tem hitrem tempu zbrali in odpeljali večjo skupino prevajalcev iz Ljubljane...? Čeprav je v njihovem načrtu, da pridejo bolj med ljudi. Da podelitev ne bo tako akademska in formalna... K mikrofonu pa je povabil profesorja doktorja Kajetana Gantarja, Sovretovega nagrajenca iz leta 1969, odličnega poznavalca antike in Antona Sovreta, starega znanca Šavne Peči.
Dr. Kajetan Gantar je izrazil veselje, da spet stoji pred spomenikom svojega nepozabnega učitelja. »Ganjen sem, ko vidim, koliko pozornosti mu posveča njegova rodna vas ob 120 -letnici rojstva,« je nadaljeval. «In prav je tako. Tudi Sovre je svojemu rojstnemu kraju posvečal veliko ljubezen in pozornost. Rad seje spominjal Šavne Peči v svojih pogovorih, večkrat nam jo je omenjal tudi pri predavanjih in iz lepot njene okolice pogosto črpal navdih za svoje prevajalske stvaritve...« In potem je dr.Gantar slikovito orisal Sovretovo zbliževanje s Platonom, ko je v ptujski knjižnici, kjer je nastopil na gimnaziji svojo prvo službo, ugotavljal pomanjkanje njegovih prevodov v slovenskem jeziku. Ravno tako odsotnost v slovenskem duhovnem svetu, kar je ugotavljal že Matija Čop, Sovretov vzornik. In ko je izšel njegov prevod Apologije, Sokratovega zagovora, najbolj impresivnega Platonovega spisa, je naletel na neverjeten odmev pri mohorskem občinstvu...Proti koncu govora pa je dejal: «Če bi se Anton Sovre zdajle pojavil med nami, najbrž ne bi mogel verjeti svojim očem: kompleten Platon, ki ga pred 80 leti ni našel v ptujski knjižnici in ki ga Matija Čop pred 200 leti ni našel niti

v ljubljanski licejki, je danes dosegljiv vsakemu slovenskemu bralcu...« Izrazil je tudi navdušenje, da je danes med nami vrsta mladih v najlepših letih, ki nadaljujejo Sovretovo delo; med njimi tudi letošnji dobitnik prestižne prevajalske nagrade...
In tako je nastopil slavnostni trenutek podelitve Sovretove nagrade za leto 2005. Predsednik Štefan Vevar je razložil postopek pri izbiranju kandidatov za nagrado, predsednik komisije za nagrade in priznanja pri dr. Niko Jež, Sovretov nagrajenec iz leta 2000, pa je prebral odločitev komisije:
Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2005 Gorazdu Kocijančiču za prevod celotnega Platonovega opusa.
Objavljamo tudi nekaj odlomkov iz utemeljitve, ki jo je prebral predsednik komisije dr. Niko Jež: « Prevod Platonovih zbranih del je izšel 80 let po prvih Sovretovih prevodih Platonove proze. Bralstvo, ki ga na začetku tretjega tisočletja nagovarja Kocijančičev prevod, je drugačno in zahtevnejše od tistega med dvema vojnama...«».. .novi slovenski Platon je avtorsko delo, zaznamovano z osebnostjo prevajalca, hkrati pa odprt prostor misli, ki prepričljivo posnema pomensko labilnost in večplastnost izvirnika. Platonova zbrana dela v Kocijančičevem prevodu in v izdaji Mohorjeve družbe so izreden prevajalski dosežek, redek zgled založniškega mecenstva in kulturno dejanje, ki nam ga tudi velike nacije lahko zavidajo.«
Po prejemu Sovretove nagrade za leto 2005 je Gorazd Kocijančič počastil obiskovalce z imenitnim govorom in branjem odlomka iz svojega prevedenega dela. »Hvaležen sem vam za nagrado, ki nosi slavno ime nestorja slovenske filologije in med drugim - imenitnega prevajalca Platona, Antona Sovreta. V njej ne vidim le priznanja svojemu poslovenjenju Platona, ampak širše razumljenemu prevajanju, posredovanju med časi in kulturami...«, je dejal. Vendar v nadaljevanju ni govoril o Platonu niti o svojem prevodu, ampak je izrekel hvalnico samemu prevajanju, sami ideji prevajanja in vprašanju razumevanja teksta, ki je lahko povsem različno. «Sreča, ki jo čutim danes,«, je dejal ob zaključku, »je še bolj kot z vašo prijaznostjo povezana z razsežnostjo prevajanja, z vnaprejšnjim okušanjem medsebojne odprtosti. Tako svoje
AKTUALNO @>
delo kot vaše priznanje razumem kot del tega skrivnostnega druženja... Da je moj prevod Platona odmeven, da ga ljudje prebirajo, da o njem debatirajo, da zbuja strastno branje in povečuje interes za književnost in filozofijo...«
Potem je nagrajencu čestital tudi župan Miran Jerič in izročil spominska darila. Slovesnost so zaključile učenke dolske šole z odlomkom iz Kralja Ojdipa in vokalna skupina Plavica KUD Svoboda Dol.
Sledil je drugi del programa - druženje gostov in obiskovalcev, ki je bilo prisrčno in sproščeno, nabito s pozitivno energijo. «Ganjena sem bila, ko sem danes prvič slišala v živo Sovretov prevod z melodijo jezika njegovega kraja,...« je pohvalila prizorček osnovnošolk Radojka Vrančič, legenda slovenskih prevajalcev. Pohvalili so tudi ubrane glasove Plavic in dobrote kmečkih žena in deklet iz okolice, saj metove potice na primer ne dobiš kjerkoli. Prav tako »knapovsko sonce« Turističnega društva Hrastnik. Na kratko - s podelitvijo Sovretove nagrade v Šavni Peči so bili navdušeni tako gostje iz Ljubljane kot domačini oziroma organizatorji prireditve.
Zaključimo z zadnjimi besedami, ki jih je v svojem življenju prevajal Anton Sovre in so vklesane na njegovem nagrobniku. Izbral jih je dr.Kajetan Gantar za napis, ki bo odslej krasil tudi spominsko obeležje v njegovi rojstni vasi:
Sreča je nagrada prva, druga dober glas, a kdor pridobil sije oboje, si spletel venec je najlepši.
Besedilo in slike: Fanči Moljk


KAKO UPORABNA JE MATEMATIKA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?
Če mislite, da je matematika le velik kup računov, se motite. Matematika je mnogo več, je "kraljica znanosti", kot je izjavil veliki matematik Carl Friedrich Gauss. Z njim se je strinjala tudi profesorica matematike na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje Majda Škrinar-Majdič in nas spodbudila k razmišljanju »Kako uporabna je matematika?«.
Projekta s tem naslovom smo se zagrizeno lotili vsi dijaki 3.b oddelka naše gimnazije. Mentorica nam je postavila smernice in začeli so nastajati različni izdelki. Pripravili smo zanimive zloženke z vsebino o uporabnosti matematike, ki bodo navdušile osnovnošolce na informativnem dnevu. Našim dijakom, učiteljem in širši javnosti pa smo rezultate »projekta« že predstavili na posebnem »matematičnem« večeru, ki je bil na naši šoli 2. junija. Ta prireditev je pomenila tudi uvod v počastitev 60-letnice Gimnazije Trbovlje, ki jo praznujemo letos. Da pa vam ne bomo vsiljevali le našega mnenja, smo anketirali naključne izbrance, pokomentirali s prijatelji, naredili intervjuje in tako dobili še splošno mnenje. S pravilno motivacijo smo pritegnili tudi matematiki manj naklonjene ljudi in jih s praktičnimi primeri prepričevali o njeni pomembnosti.
Oglejte si tudi anketna vprašanja in analizo odgovorov.
1.	SPOL:	M Ž
2.	STATUS: osnovnošolec/ka dijak/inja študent/ka zaposlen/a nezaposlen/a upokojenec/ka
3.	Ste imeli/imate v šoli radi pouk matematike?
DA	NE
Na to vprašanje je z da odgovorilo 55% osnovnošolcev, 40% dijakov in študentov, 63% zaposlenih in 40% upokojencev.
4.	Kakšno ste imeli/imate oceno pri matematiki?
1 2 3 4 5
Odgovore vseh anketiranih skupaj lahko razberete z grafa.
□	dva □tri
□	štiri
5. Mislite, da je na vaše mnenje o matematiki vplival tudi vaš profesor?
DA	NE
65% vseh anketiranih je mnenja, da je na njihovo mnenje o matematiki vplival tudi njihov profesor.
7% 2%
□	ena
□	dva
□	tri
□	štiri
6.	Ocenite z oceno od 1 do 5 uporabnost matematike v vsakdanjem življenju.
1 2 3 4 5
•	osnovnošolci: ocenili so samo z ocenama 4 in 5
•	dijaki in študentje: graf
•	zaposleni: več kot pol jih je odgovorilo z ocenama 4 in 5
•	upokojenci: prevladovala je ocena 4
7.	Ali kdaj niste dovolj prepričani v svoje znanje matematike in za rešitev problema prosite koga drugega?
DA	NE
Kar 70% osnovnošolcev, 86% dijakov in študentov, 68% zaposlenih in 60% upokojencev za pomoč pri reševanju matematičnih problemov prosi koga drugega.
Koga?
sošolce, prijatelje, profesorja, kolege matematike, hčerko, moža, družinske člane, sestro, očeta, brata, starše, sosedo, dedka, znance, boljšega od mene v matematiki, inštruktorja, nekoga, ki zna bolje, tistega s katerim sedim, MacGyverja, ker se znajde v vsaki situaciji
8.	Ali v trgovini preračunate nakupljeno in kdaj opazite zmoto prodajalke?
DA	NE
Nakupljeno največkrat preračunajo upokojenci, kar 80%, za njimi so zaposleni-74%, nato dijaki in študentje 61%, ki vodijo pred osnovnošolci za 1%.
9.	Kaj pa na razprodajah?
Čevlji stanejo 20000 SIT. Koliko stanejo po 20% znižanju? 16000 SIT
Pravilno je izračunalo 40% osnovnošolcev, 88% dijakov in študentov, 95% zaposlenih in vsi anketirani upokojenci. Anketirali smo tudi osnovnošolce,ki se procentnega računa še niso učili, zato je odstotek pravilnih odgovorov pri osnovnošolcih tako nizek.
10.	Koliko denarja potrebuješ, da v trgovini lahko kupiš kilogram kruha po 310 SIT, liter mleka po 180 SIT, 2 kilograma pomaranč po 260 SIT in čokolado po 226 SIT. 1236 SIT
Ravno pravšnjo vsoto denarja bi v trgovini imelo 40% osnovnošolcev, 57% dijakov in študentov, 79% zaposlenih in 60% upokojencev. Najbolj pogost napačen odgovor je bil 976 SIT. Pozabili so prišteti še 260 SIT, saj v nalogi kupujemo 2 kg pomaranč in ne enega.
11.	Napiši Pitagorov izrek
tfjEk/ik,2____________
Pitagorov izrek je pravilno napisalo 40% osnovnošolcev, 93% dijakov in študentov, 76% zaposlenih ter 20% upokojencev. Pokazalo seje, da se Pitagorovega izreka spomnijo tisti, ki ga bolj aktivno uporabljajo. Poleg splošnega zapisa, ki je zapisan kot rešitev, smo za pravilno rešitev upoštevali tudi c2=a2+b2, ki je prilagojen za trikotnik s stranicami a, b, c, pri čemer je c hipotenuza, a in b pa kateti. Pri osnovnošolcih je prevladoval splošen zapis, medtem ko pri dijakih in študentih zapis prilagojen za trikotnik.
12.AH uporabljate/ste uporabili matematiko: (obkrožite)
•	pri prenavljanju stanovanja (merjenje dolžine sob za novo pohištvo, preračunavanje števila ploščic za novo kopalnico...)
•	pri opravilih okoli hiše (koliko rož, metrov ograje potrebujete...)
•	v gospodinjstvu (čas kuhanja, merjenje sestavin, za koliko se bo povečala količina hrane, če na kosilo povabite še stare starše...)
•	v službi
•	pri družabnih igrah (igranje kart, monopoli)
13.Se po reševanju te ankete bolj zavedate, kako pomembna je matematika v vsakdanjem življenju?
DA	NE
Več kot polovico vseh anketiranih se po reševanju te ankete bolj zaveda kako pomembna je matematika v vsakdanjem življenju.
I pretvarjanje merskih enot, geometrijska predstava, vse matematične operacije in predvsem logika, ki je posebno področje matematike, ugotovimo šele, če vidimo pred seboj račun. Drugače matematiko uporabljamo pri drugih predmetih ali znanjih. Fizikalne enačbe, geografski obrazci za merjenje geografske širine in dolžine, potovanja nebesnih teles, kemijske formule za molekulske mase, pri biologiji I razmerje med okularjem in objektivom mikroskopa,...vse to gledamo kot osnovo le-teh I predmetov, najbrž nihče ne bo nikoli rekel, da tega ne zna, ker ne obvlada matematike.
Da smo uporabili matematiko, velikokrat sploh ne opazimo. Z njenim znanjem pa lahko razložimo veliko družbenih in naravnih pojavov, situacij... Nogometni klub Trbovlje je podmnožica Nogometne zveze Slovenije. Neenačbe nam pridejo prav v trgovini. Znesek nakupljenega mora biti manjši kvečjemu enak denarju, ki ga imamo v žepu. Bakterije se razmnožujejo zelo hitro- če bi to ponazorili z grafom, bi uporabili eksponentno funkcijo. Kuharji obvladajo ulomke in pretvarjanje merskih enot. Pri kuhi obare uporabijo eno polovico korenčka, četrtino kolerabe, pol kilograma krompirja in 10 dekagramov mesa po osebi. Na razprodajah brez znanja odstotkov ne gre, (sploh če želimo preveriti trgovce, če nam obljubljajo resnične ugodnosti). Če nam kdaj v varstvo zaupajo otroke in bi jih radi razveselili z zmajem, moramo za njegovo izdelavo poznati pravila deltoida. »Snow borderji« se radi pohvalijo s kakšnim 3-sixty skokom, kar pomeni, da so se obrnili za 360 stopinj. In še bi lahko naštevali.
Katja Klavžar in Špela Štrakl

V Mostecu so organizirali že tradicionalno revijo skokov, ki je letos nosila naziv Revija skokov Mostec 2005. Že v petek so se pomerili najmlajši. Kategorija cicibanov do 9 let je tekmovala na dvanajst meterski skakalnici. Naš najboljši ciciban, oziroma cicibanka je bila Julija Sršen, kije zasedla 4.mesto. Sledili so ji Žan Žujič z osmim mestom, Žan Bantan s šestnajstim mestom in Nejc Rotar, ki se je uvrstil na .33.mesto. Takoj po tekmi cicibanov, so se na nekoliko večji 24-meterski skakalnici pomerili še skakalci in skakalke v enotni kategoriji do 10 let. Spet so se izkazala naša dekleta, saj je Anja Javoršek doskočila na drugo mesto, uspeh pa je dopolnil Žiga Hrovat s šestim mestom.Naslednji dan smo se zopet odpravili v Mostec, vendar z nekoliko starejšimi tekmovalci. Na skakalnici s kritično točko pri 36 metrih, so se pomerili dečki do 12 let. Tu je za naš klub nastopil Jakob Smolič in dosegel 15.mesto.
Na isti skakalnici so nekoliko kasneje svoje skakalno znanje pokazala še dekleta. V kategoriji deklic do 14 let, je bila spet prevlada kisovških skakalk. Prvo mesto si je priskakala Katja Požun, na stopničkah z eji je na tretjem mestu pridružila Manja Pograjc, na zanjo odličnem četrtem mestu pa smo imeli še Anjo Javoršek.
V nedeljo smo se sredi noči, točno ob 4.uri odpravili proti avstrijskemu Linzu in še nekoliko naprej v Hinzenbach. Po 5 urah vožnje smo prispeli na prizorišče prve od štirih tekem v sklopu poletne turneje štirih skakalnic za otroke. Turneja se odvija v Avstriji (dve tekmi v juniju) in Nemčiji (dve tekmi v septembru). Po obveznem ogrevanju smo opravili skupni trening in v prelepem, vročem vremenu ob 12. uri
pričeli s tekmovanji.Na manjši 20 meterski skakalnici so se pomerili najmlajši in sicer v štirih kategorijah, naši tekmovalci so nastopili v dveh. V kategoriji otroci do 8 let smo imeli Kisovčani kar oba predstavnika na stopničkah. Julija Sršen je osvojila drugo mesto, Žan Žujič pa tretje mesto. Pri leto dni starejših, torej kategoriji otroci do 9 let, se je nastopničke zavihtela Anja Javoršek, priskakala si je bron, Žiga Hrovat pa se je uvrstil na peto mesto. Na veliki skakalnici (45 metrov), se je pri otrocih do 11 let pomerila Manja Pograjc in fantom iz Avstrije, Nemčije, Češke pokazala, kako pri nas skačejo dekleta. Z osvojenim četrtim mestom, je bila deležna marsikaterega občudujočega pogleda s strani konkurence.
Z odličnimi predstavami in osvojenimi rezultati naših skakalk in skakalcevsmo se pozno popoldne odpravili nazaj proti domu in prijetno utrujeni varno prispeli domov v nočnih urah. Ista ekipa se bo že to nedeljo odpravila v avstrijski Bischoefshofen na drugo tekmo te turneje. Na tem mestu, bi se radi zahvalili izlaškemu ETI-ju, kot našemu sponzorju te turneje. Hvala!
Borut Markošek
MATURAM V DIRKALNIKU
Član AK-Zasavje, Trboveljčan Luka Bravec, je na Gorsko-hitrostni dirki na Rogli, v pokalu Seicento-Siemens Junior zasedel odlično drugo mesto.
Prvo mesto v razvrstitvi Pokala Seicento je zasedel Matej Grudnik, ki je bil kot domačin in član kluba-prireditelja dirke, kluba V-racing, že pred tekmo favorit. Za preostali dve stopnički so se v vseh treh vožnjah borili štirje dirkači, razvrščeni v polovici sekunde, nazadnje pa je drugo mesto osvojil Luka Bravec, tretje pa Marjan Tavčar. V prelepi okolici Hotelskega kompleksa na Rogli je ta vikend res dišalo po bencinskih hlapih in adrenalinu, (več na http://www.seicento-siemens.com/)
...Kaj v današnjem hitrem življenjskem ritmu ponuditi mladim, da bi ne skrenili s poti, ki jim jo starši najbolj želijo -to je uspeh, sreča in zadovoljstvo v kasnejših, »odraslih« letih? V družini Bravec je hitro padla izbira; v hiši Količevih, kjer sta doma Stric Samo in Mama Iris (za tiste, ki ne vedo, sta to gonilni sili trboveljskega AK-Zasavje, avto-kluba, kije širom Slovenije znan po odlični organizaciji relijev za Državno prvenstvo), so seveda takoj pomislili na avto-šport. Ob letu, v katerem bo potrebno opraviti maturo in izbrati cilj nadaljnega šolanja, je po uspešnih kvalifikacijah za Luko naenkrat postalo izziv tudi osem dirk za Pokal Seicento. Gre za tekmovanje, kjer je z uspešnimi vožnjami začelo kar nekaj dirkačev, ki danes krojijo vrh slovenskih avtomobilističnih preizkušenj. Prvi dve gorsko-hitrostni dirki v Lučinah in Sevnici je Luka odpeljal previdno, spoznaval avtomobil in tipal konkurente, ter se konstantno uvrščal v sredino lestvice; tretjo dirko na dirkališču v Cerkljah na Dolenjskem pa je zaradi poškodbe noge celo moral izpustiti. Mogoče je bila prav ta odsotnost koristna, saj pravi, da se je za preizkušnjo na Rogli pripravljal veliko bolj motiviran in poln pričakovanj. Fantje, čeprav konkurenti, so med seboj prijatelji in si tudi med treningom pomagajo. Očitno je nekaj dni intenzivnega treninga pred dirko pomagalo do uspeha, ki ga tudi sam ni tako hitro pričakoval. Ob prihodu v cilj, ko se je okrog njega nabralo novinarjev, željnih izjave, je ostal skoraj brez besed, presenečen nad ponujenim mu mikrofonom in nad samo uvrstitvijo.
Z nestrpnostjo tako vsi skupaj pričakujemo naslednjo dirko 25. in 26. junija na Gorjancih, kjer bo uspehov željni mladec poskušal potrditi dobro uvrstitev. Lahko mu želimo le: »Srečno, Luka!«.	MT
___________ŠPORT @
GAMSI OPRAVILI Z ULITO
Turnir v malem nogometu na igrišču Ravan nad Colniščami za 2. Memorial Jožeta Pavška - odvijal se je v soboto 11. in v nedeljo 12. junija - je postregel s prvovrstno senzacijo. Zmagala je ekipa Gamsov iz Sentlamberta, ki igra v 2. zagorski medobčinski ligi malega nogometa. Na poti do osvojitve turnirja so Gamsi, ki so imeli na voljo samo eno enakovredno menjavo, zapored premagali tri moštva z vrha prvoligaške konkurence.
V	četrtfinalu je po izjemni borbi padla Pekarna Leniči, okrepljena s člani slovenske reprezentance. V polfinalu so “hribovske legende” opravile s Skoti, v finalu pa je v izenačeni tekmi, ki so jo odločili kazenski streli, zaradi večje zbranosti zadnjega strelca Gamsov klonil še Juventus. Za fanatično borbenimi Gamsi in Juventusom so tretje mesto po boljšem izvajanju kazenskih strelov zasedli igralci ekipe Malo po malo, ki so v prestižnem dvoboju ugnali Škote. Najboljši strelec turnirja je postal Zoran Blatnjak (Malo po malo), kipec za najboljšega vratarja pa sije prislužil Demitrij Režun (Gamsi).
V	prijetnem vzdušju in ob zgledni organizaciji Športnega društva Colnišče se je turnirja udeležilo 20 ekip. REZULTATI: polfinale - Šentlambert/Gamsi : Škoti 2:1, Juventus : Malo po malo 4:3; finale za 3. mesto - Malo po malo : Škoti 5:4; finale za 1. mesto - Šentlambert/Gamsi : Juventus 7:6 (1:1). Vrstni red - 1. Šentlambert/Gamsi, 2. Juventus, 3. Malo po malo, 4. Škoti.
Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Ivo Vrtačnik
ZA8AVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si
DOWNIIILL JAVOR 2005
TEKMA V SPUSTU Z GORSKIMI KOLESI ZA DRŽAVNI POKAL
*
V drugi dirki slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi	pod
Javorjem je bil v združeni moški kategoriji najhitrejši 21-letni Luka	Novak
(Suunto Scott Novice Extreme) iz Arje vasi, ki je tako v Trbovljah osvojil četrto zaporedno
zmago in se po zmagi v aprilu v Avčah in današnji zmagi tudi v dopoldanskem polfinalu utrdil v vodstvu serije.
. - ^	J	
		;
Z drugim mestom je trboveljsko publiko razveselil 19-letni domačin Andraž Jeršin (MTB Trbovlje MSC Maxxis), četrti iz polfinala, ki je v finalu za Novakom zaostal za pet sekund in pol. Tretje mesto je osvojil 22-letni Mariborčan Jure Logar (Pintatim Specialized). V mladinski kategoriji je zmagal 16-letni Nejc Rutar (Djak Extreme). Prestol, ki ga je za zaključni izpit izdelal eden izmed domačih tekmovalcev Matej Drnovšek, mu je prevzel šele Jeršin.
V	veteranskem razredu je bil najhitrejši Boštjan Felc (MTB Trbovlje Cult), med amaterji pa z odličnim, absolutno tretjim časom Jože Veber (MTB Trbovlje Maxxis). Rebeka Barlič (MTB Trbovlje Maxxis) tokrat ni imela konkurence, a je dosegala čase s katerimi bi posegala v vrh.
V	svoji prvi dirki je bil s sedmim mestom v združeni moški kategoriji zadovoljen Miha Halzer (KD Hrastnik), pred dvema
Andraž Jeršin-MTB Trbovlje letoma še mladinski MSC Maxxis	reprezentant v krosu. Že na
sobotnem treningu sta jo skupila domači favorit Jan Cestnik (MTB Trbovlje Cult), ki ni resneje poškodovan, ter Bine Žalohar (MTB klub Kranj), ki sije zlomil ključnico. 2 km dolga proga je bila sicer manj tehnično zahtevna in hitrejša kot prejšnja leta, za spremembo pa tudi povsem suha, a prav zaradi višjih hitrosti tudi bolj nevarna.
MTB klub Trbovlje je že sedmič zapovrstjo odlično priredil to tekmovanje, na pobočje Javorja pa spet privabil obilo gledalcev in navijačev. Sponzorjem in vsem, ki so pomagali smo se uspešno zahvalili s številnimi priznanji. Trboveljski klub sedaj že tretje leto kraljuje kot najuspešnejši klub v
Sloveniji v spustu z gorskimi kolesi.
Sponzorji:
Občina Trbovlje, Goltes, Unikarton, Zdravstveni dom Trbovlje, Malgaj, INFO, Prosvetno društvo in prebivalci Sv.Planine, TA Columb, TAJM Štimec, Kamnoseštvo Germadnik, Freerider, Cult, Orion ski, PGD Klek, Turistično in smučarsko društvo Trbovlje, Geaprodukt, WD40, revija Sokol, Radio Kum.
REZULTATI:
Združena moška kategorija
1.	Luka Novak (Suunto Scott Novice Extreme) 2:51.68
2.	Andraž Jeršin (MTB Trbovlje MSC Maxxis) 5.51
3.	Jure Logar (Pintatim Specialized) 7.32
4.	Nejc Rutar (Djak Extreme) 10.27
5.	Sebastjan Zmrzljak (MTB Trbovlje MSC Maxxis) 10.77
6.	Žiga Živoder (MTB Trbovlje Maxxis) 11.27
7.	Miha Halzer (KD Hrastnik) 12.75
8.	Anže Čerin (BVG Gulč GT Team) 14.53
9.	Rok Jurca (Sokol Fun Sports) 15.39
10.	Mavricij Kveder (Calcit) 15.55 Mladinci (do 18 let)
1.	Nejc Rutar (Djak Extreme) 3:01.95
2.	Jure Smrkol (Calcit Cult) 11.83
3.	Emanuel Humar (ŠKTD Avče) 14.72 Masters (nad 30 let)
1.	Boštjan Felc (MTB Trbovlje Cult) 3:11.43
2.	Andrej Šumbergar (Snurfclub GT) 5.91
3.	Robert Markič (Snurfclub Cult) 26.16 Amaterji
1.	Jože Veber (MTB Trbovlje) 2:58.86
2.	Miran Vauh (Velenje GT) 6.75
3.	Gregor Guna (MTB Trbovlje MSC Maxxis) 10.14 Ženske:
1. Rebeka Barlič (MTB Trbovlje Maxxis MSC) 4:00.09
Besedilo: Gregor Guna Foto: Marko Obid
PROSTOVOLJNO ©
»...POL SI PA ZMAGU...«
Iztok Zupančič je mladenič pri devetnajstih, ki je konec letošnjega maja zaključil prostovoljno trimesečno usposabljanje v Slovenski vojski. Obljubili smo bralcem v prejšnji številki Zasavca, da ga bomo »zaslišali«, kdaj, zakaj, kje in kako...
Kje ste izvedeli za možnost, ki jo, med drugim, tudi ponuja slovenska vojska?
Izbrskal sem jo na internetu na njihovi strani »slovenska vojska«.
...in?
Pravzaprav sem se vpisal na Fakulteto za šport in si na mojo smolo poškodoval gleženj. Tako je prvo leto študija »padlo v vodo«, čas pa je bilo potrebno koristno preživeti. V prazno nisem hotel, da gre, zato sem si šel nabirat kondicijo na prostovoljno usposabljanje.
Je to vse, kar se tam dobi?
Ah, seveda ne. Je pa zelo poudarjena ta dejavnost. Ne gre pa zanemariti tudi pridobivanje stabilnosti psihe in potrditev svojih sposobnosti. Disciplina, red, strpnost in medsebojna pomoč so lastnosti, ki so se mi v tem času bolj izoblikovale in se utrdile v meni.
Ali ste kdaj pomislili, da bi »pobegnili«?
Ne. Tako naporno, da bi vse skupaj pustil, ni bilo nikoli, res pa je, da je od petintrideset fantov, ki smo skupaj začeli, vztrajalo petindvajset...srečal sem mlade, pridobil nove prijatelje...
In kje se je vse to dogajalo?
Bil sem centru za usposabljanje v Bohinjski Beli. Vse skupaj
je izgledalo kot nekakšen počitniški tabor z obveznimi dejavnostmi.
Česa ne boste iz tega druženja (med drugim) pozabili?
Uf! Prvi teden, ko smo prišli in so nas na kratko ostrigli, je bil zunaj kar lep minus in zima. Ko smo na pregledu zjutraj stali v vrsti (zunaj), smo imeli vsi čisto trda ušesa od mraza, saj jih kapa ni pokrivala in najbolj je bilo zoprno, če se kdo ni dobro obril in je moral »ponavljati«, mi pa smo ga na mrazu v vrsti čakali.
Se je kdaj kdo izživljal pri tem?
Nikoli nihče!!! Eden je tako zagnano ponovil jutranje britje, daje pritekel nazaj v vrsto ves krvav, saj seje v naglici porezal namesto obril... Držali smo fantje skupaj in nismo si nagajali. Pa bi še šli na tako usposabljanje?
Zdaj študiram, če pa bi bilo treba čas drugače porabiti, bi ga na ta način zagotovo najbolje izkoristil. Ja, še bi šel...
Besedilo: MaH Slika: PRA V
PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
V treh mesecih boste lahko izkusili aktivno, razburljivo, dinamično vojaško življenje, se usposobili za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznali boste osnove taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete.
Prostovoljno boste lahko služili vojaški rok v vojašnicah v Postojni, Murski Soboti in na Bohinjski Beli. Prostovoljno služenje se bo začelo 19. septembra in bo trajalo 3 mesece. Med služenjem boste vojaki prostovoljci zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene boste imeli prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo.
Sprejemni pogoji:
državljanstvo Republike Slovenije, starost med 18 in 27 let,
sposobnost ali delna sposobnost za vojaško službo, brez priznanega ugovora vesti vojaški dolžnosti, neodslužen vojaški rok.
Prijavite se lahko najpozneje do 15. avgusta, v pristojni izpostavi za obrambo oziroma v njenih pisarnah.
Če boste izpolnjevali tudi splošne pogoje, boste imeli vojaki prostovoljci po uspešno končanem usposabljanju prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi.
SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI!
SLOVENSKA VOJSKA
V službi domovine.
$
REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
f@ NAROČILNICA
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S, Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
• polletno letno
Ime in priimek:.......... Telefon:.................
Naslov:.................. Davčna številka:.........
Podpis:.................
n
10 % popust za nove naročnike +majica Zasavc


DRUŠTVENO
KLINIKA ZA PRAVLJICE V ČEMŠEMKIJ
V Čemšeniku res ne primanjkuje kulture in zabave. Ponosni so lahko, da imajo vse: športna tekmovanja, kmečke igre, pohode, koncerte in gledališke premiere.
Tokrat so presenetili mlajši člani Prosvetnega društva, ki so pod vodstvom talentirane in perspektivne Tanje Planko pripravili gledališko igro Žarka Petana -Klinika za pravljice. Koga pohvaliti? Jure Polc je bil odličen kot Rok, kije zaljubljen v Sneguljčico. Zdravnica Cvetka specialistka za pravljice je bila prepričljiva Mojca Trebušak, Katarina Kovač lahkotna kot Bojana, Blažka Klopčič zaskrbljena Alja in strašna čarovnica Katja Bokal. Vse čestitke tudi trem prašičkom, ali vojakinjam Blažki Kolenc, Kaji Kolenc, Jasmini Drolc in Anji Strnišnik. Glasbeni mix je delo Uroša Jurečiča, vse pa je
pripravljeno pod budnim očesom in skrbno roko mlade režiserke Tanje Planko. Verjamemo, da je to šele Tanjin začetek in, da smo v njej prepoznali bodočo veliko ustvarjalko. ČESTITAMO!
Slike in besedilo:St.R.
© DRUŠTVENO
GASILSKA VESELICA PGD TURJE
18. junij - v soboto je bilo v Turju sila pestro. Ob 14. uri so se na igrišču pri gasilskem domu zbrali ljubitelji tradicionalnih kmečkih iger.
Letos so bile že kar 16. po vrsti. Kar sedem gasilskih ekip iz okoliških krajev se je pomerilo v košnji, grabljenju, sestavljanju starega kmečkega voza, ki ga vsako leto posebej za igre pripravi član PGD Tinje Marjan Završnik, nato pa so
tekmovalci svoje spretnosti pokazali še v družabnih igrah, kot je hoja z lesenimi smučmi, skakanje v Žaklju in v vožnjo s samokolnico. Vse ekipe so se odrezale odlično, vendar je le ena najboljša in ta je bila ekipa članov PGD Turje, takoj za njimi se je uvrstil njihov podmladek, Kozorogi Turje, na
stopničke pa so stopili tudi Korenine Prapretno. Udeleženci so domov odnesli pokale in priznanja, gostitelji pa so poskrbeli tudi, da so si tekmovalci povrnili moči s dobro pijačo in jedačo. Igre so se pozno popoldne zaključile, v Turju pa seje pričela vsakoletna gasilska veselica. Predsednik gasilskega društva, Uroš Peklar je poskrbel, da so člani sodelovali in, da je bila izvedba brezhibna (vsaj nam obiskovalcem). Priprave za veselico so potekale že kar nekaj dni prej in poleg urejanja okolice in gasilskega doma, so se člani odpravili tudi po dobitke, ki so jih prispevali prebivalci Krajevne skupnosti Turje - Gore in nekatere okoliške tovarne. Dobitkov so dobili 970, zaslužen denar, tudi od pijače in hrane, pa bodo gasilci namenili nabavi nove opreme, usposabljanju mladih gasilcev, in širitvi garaže za nov gasilski avto, ki so ga dobili februarja. Vreme jim je bilo letos naklonjeno, za dobro voljo in zabavo pa so še pozno v noč skrbeli ansambel Pogum in člani, ki so pridno prinašali in odnašali. Besed, in slike:Neža Šabanovič
V nedeljo, 29.maja 2005, se je okrog trideset članov TD Hrastnik odpravilo na pohod, ki je vsako leto v tem času namenjen spoznavanju domačega kraja. Letos smo se zbrali pri Petrolu, kjer nas je pozdravila Mojca Greben, predsednica društva in
Belinda Ladiha, vodja pohoda.
Začetek poti pri arheoloških izkopaninah ni bil slučajen. Kot prvi stik s krajem bi si zaslužil večjo urejenost in preglednost. Sklep: čistilno akcijo bodo organizirali pri TD. Poleg zarasle trave pa bi bilo potrebno na ustrezen način obširneje seznaniti obiskovalce, kaj to mesto označuje.
Pot je peljala v smeri teka Save - nad Petrolom. Kmalu smo se znašli nad objekti Ribiške družine Hrastnik, kjer nam je predsednik Karlo Medved pokazal tudi gradnjo novega vodnega zajetja, ki bo imelo 45 kubikov vode - izpod Mače. Potem bi se lahko spustili do steklarske trgovine, ki je v bližini znamenite Rižnarjeve hiše in cerkve sv.Miklavža, vendar smo nadaljevali nekaj časa pot po asfaltni cesti. Tako smo lahko »od zgoraj« opazovali gradnjo nove steklarne. Kratek postanek s prijazno postrežbo Marjana Strniše ob njegovem domu in že smo na kolovozu proti Bajdetovi domačiji. Kozolec se ponaša z letnico 1893. Prijetno gozdno pot navzdol prekine močan izvir mrzle studenčnice, ki si jo natankamo še za seboj. Ko pridemo iz gozda, se ustavimo pri Bajdetovem mlinu, ki ga bo družina Markelj spet usposobila. In nadaljujemo pot mimo Lorbarjeve domačije do prvega daljšega postanka pri nekdanji Jerinatovi gostilni. Kozolec dubler ima letnico 1887. Tu je tudi meja med KS Steklarna in KS Podkraj, kamor se
odpravimo po cesti ob Savi. Srečujemo kolesarje, ki imajo tu priljubljen teren vse do Radeč.
Po treh urah zmerne hoje s postanki nas pred nekdanjo šolo v Podkraju , zdaj prostori KS, pozdravi njihov predsednik Andrej Ferk. Po obsegu največja KS ima najmanjše število ljudi -135. «Število otrok pa narašča...35 jih imamo,« hudomušno razlaga naš gostitelj. Od tega se jih 22 vozi s kombijem na dolsko šolo, 13 pa je dijakov oziroma študentov. Pove, da mejijo na občino Trbovlje, Radeče, Laško....njihovi zaselki pa so razmetani na vse strani - Ruda, Kladje, Stušce, Boriče, Škratova dolina.. .Krajevni praznik imajo 6.decembra, na dan, ko so bili vsi prebivalci izseljeni. Ko so se vrnili, je bilo vse opustošeno...Ravno zdaj so v pripravah na otvoritev plošče v dneh občinskega praznika.
Ljudje se ne ukvarjajo več izključno s kmetijstvom, saj jim je elektrarna sproti uničevala pridelke. Vsi so po službah. Ob nalivih imajo težave s plazovi, ki so jih včasih reševali kar sami in seveda s cestami, ki jih je med zaselki kar osem kilometrov. V zadnjem obdobju so imeli še dve katastrofi -povodenj leta 1990 in »projekt« Zadnja šansa, kjer so po odhodu iz šolskih prostorov odnesli vse, kar je bilo mogoče. Poudariti pa je treba tudi njihova prizadevanja za zaščito žičnic, ki so jih včasih na treh koncih prevažale preko Save. Zdaj dela samo še ena ...
Ob dobri postrežbi dežurnih kuharjev pri TD in dobri kapljici KS Podkraj se je tudi letošnji pohod uspešno zaključil.
Besedilo in fotografije: Fanči Moljk
TO JE MAJA KUHAR!
Majo pozna veliko ljudi. Zlasti veliko zelo mladih ljudi. Otrok. Tistih, ki se vsako soboto družijo z njo v prostorih Relika v Delavskem domu v Trbovljah. In so vsi skupaj ena velika ter mnogo malih Pack. Poznajo jo tudi mnogi odrasli Trboveljčani, sploh tisti, katerim umetnost na splošno ni tuja. Verjamem, da jo njen Marko pozna še najbolje. Skupaj pa sva odkrivali Majo nekdaj, Majo sedaj in vse Maje , ki so se zgodile vmes. Simpatična, zgovorna, prijazna, z občutkom za ljudi in umetnost-to je Maja Kuhar.
Med Packami si že šesto leto. Si mentorica skupini otrok, ki vsako soboto dopoldan prihitijo v prostore Relika v Delavskem domu Trbovlje in skupaj s teboj ustvarjajo.
Kako so se Packe sploh zgodile? Nekega dne sem v bližnji gostilnici sedela na kavi in razmišljala o tem, kako je mogoče, da v Trbovljah otroci nimajo možnosti za umetniško ustvarjanje izven šolskih dejavnosti. V tistem trenutku je mimo prišel moj prijatelj Zoran Poznič in ko sem mu razložila, kaj si mislim, me je takoj odpeljal s seboj na sestanek v Relik in že smo bili pri dogovorih. Takrat sem v prostore Relika prišla po dolgem času. Tja sem namreč zahajala, ko sem bila še majhna. Takoj me je prevzel val navdušenja. Dišalo je po barvah, platnu, po ustvarjanju. Vse to je bilo še vedno v mojem spominu na otroštvo. Takrat sem vedela, da si želim sem pripeljati otroke in jim pokazati lepote tovrstne umetnosti. Sam prostor pa mi nudi uteho tudi takrat, ko pridem sem sama. Takrat, ko sem žalostna, ko si želim malo miru, tolažbe, pogovora same s seboj.
Kako si zajadrala v umetniške vode?
V zadnjem razredu osnovne šole so mi rekli, da sem primerna za poklicno ali triletno šolo-potem, ko so me vprašali, čigava sem. Bilo mi je strašno hudo priti s takšno novico domov. Pa sem vseeeno morala mami povedati, kako in kaj. Vprašala me je, kaj bom zdaj naredila glede šolanja. Izstrelila sem kot iz topa: Grem na sprejemne izpite na oblikovno šolo v Ljubljano! Ta misel je bila v meni še od tedaj, ko sem v 4.razredu gledala oddajo Periskop, v kateri so predstavljali poklic modnega kreatoija. Potem sem ugotovila, da so na voljo 4 smeri šolanja in da so vse prav zanimive. Odločila sem se za fotografijo, opravila sprejemni izpit in iz srednje šole je prišla Maja fotografinja. Nadaljevala sem na Visoki strokovni šoli risanja in slikanja. Solo sem si morala plačati sama, veliko je za študij prispevala mama, nekaj pa sem sama zaslužila z delom. Diplomska naloga nosi naslov Ustvarjalnost otrok. Imam lepe spomine na mojega mentorja,
g.Vida Pečjaka in sodelovanje z njim. V teoretičnem delu sem predstavila svojo pravljico Srčna misel, ki sem jo sama tudi ilustrirala. V praktičnem delu pa sem izhajala iz lastnih izkušenj v Reliku. Delo z otroki je verjetno hkrati zabavno in odgovorno.
Moraš biti kanček psihologa. Jaz temu pravim, da moraš otroke čutiti. Potem gre vse kot po maslu. Brezbrižnost nikoli ne obrodi sadov. Same sebe tudi ne vidim kot stereotipne učiteljice z brezobličnimi frazami sedi, priden, tišina...Vedno sem za debato, pogovor. In še vedno smo skupaj rešili vsak problem.
Kakšna si bila kot otrok?
Hja, bila sem menda iznajdljiva, bolj
fantovska, samozavestna. Za pravico sem se bila pripravljena tudi boriti s pestmi. Res je, da sem se dostikrat stepla, da sem dosegla svoj prav. Zdaj za to ne uporabljam več pesti-baje se da prebrati iz oči, kaj si mislim. Najlepši spomin iz otroštva pa je zagotovo Čibejev vrt. Bil je pravljica. Tam smo se igrali z Anjo, Andrejem in malim Aljažem, ki je capljal za nami in sem ga imela strašansko rada. Nam je pa uspelo enkrat zažgati lesko in je gorelo in se kadilo proti stolpnicam, kot da gre za najhujši požar! Spomnim se tudi starih adidask, s katerimi sem stopila v drisko in jih je potem dobila moja sestrična-še sedaj ne vem, zakaj se mi je to takrat zdelo tako fino! V mojem spominu sta tudi flavta in klarinet, a nista uspela zavzeti daljšega obdobja mojega otroštva. Spomnim se tudi Selc, kamor smo vsako leto zahajali na dopust. Nekega poletja sva bila s taborniki na morju v Savudriji z bratom in naenkrat nama je zmanjkalo denarja. Pa sem raztrgala 100 listni zvezek, iz listov naredila pisemca, jih pobarvala in si postavila štant. Pisemca sem prodala vsa. Ko sva odhajala domov, sva imela enkrat več denarja kot ob prihodu. Med vojno na morje nismo hodili, ko pa sem potem le šla enkrat pogledat Selce, stara
sem bila 18 let, to niso bile več Selce mojega otroštva. Sedaj je vsaka skala, vsaka potka, vsak mali zalivček dobil drugačno podobo. Skale, potke, luknje-vse je naenkrat dobilo nek pomen. Takrat sem vedela, da je moje otroštvo minilo. Človek pač odraste in začne svet okrog sebe gledati z drugimi očmi.
Kar nekaj let si preživela v Ljubljani. Kako gledaš na ta čas? Prijatelji? Prijateljev je bilo veliko. Z nekaterimi se še srečujem. Vsake toliko časa se na primer vidim z Alešem Valičem. Veliko je sošolcev, ki so danes znana imena v Sloveniji. So fotografi, oblikovalci. Prav dobro se mi zdi, da jim je uspelo na poklicni poti doseči, kar so si želeli. V srednji šoli sem veljala za punkerico. Čeprav moram povedati, da mi njihov način razmišljanja ni bil blizu. Bolj me je pritegnil njihov stil oblačenja in frizure. Med njimi je bilo dosti slabih reči. Sama sem se znala ubranit vsega tistega, kar moja zdrava pamet ni štela za dobro. Kaj počneš med tednom, ko nisi s Packami?
Ker sem brezposelna, sem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Ampak počnem pa tisoč stvari. Človeku s toliko zamislimi, kot jih imam jaz, ne more biti dolgčas. Trenutno sem tudi najmlajši Slavček. Rada pojem. Ampak imam tremo. V skupini pa je lažje. Poleg tega sodelujem v pripravi pravljice Šivilja in škarjice, ki jo bomo v okviru Mat kultre predstavili v Radečah. Julija se bom udeležila kiparske delavnice. Rada bi otroke naučila dela z glino. Saj smo Packe! Malo moramo biti tudi umazani. Pišem pa tudi pesmice. Otroške. Sicer je na papirju ena sama, pa tudi ena pravljica, ampak v moji glavi jih je še veliko. Upam, da jih bom s pomočjo gospe Ide Virt uglasbila in izdala v knjižni obliki. Enkrat sem za glasbeno skupino iz Trbovelj naredila tudi ovitek za CD ploščo. Pa kuham svoje mojstrovine. Saj se pišem Kuhar, a ne? Rada pečem tortice za rojstni dan. Čeprav svojega ne praznujem. Razen morda enkrat na 25 let. Se pravi do sedaj enkrat. Rojstnodnevne tortice pa so spečene z mislijo na slavljenca. Nasploh imam do kuhanja poseben, rekla bi babičin odnos. Njena kuharska knjiga vsebuje namreč stare recepte, kjer se meša z roko proti srcu in kar je še takega. V vsako jed daš svojo dušo. Uživam tudi v šivanju. Hlače si skoraj
vedno naredim sama. V trgovini so mi vse hlačnice prekratke!
Kako danes gledaš na ljudi okoli sebe? Življenje je polno padcev in vzponov. Padeš, se pobereš in tako v krogu naprej. Vmes pa vsakič dodaš majcen oklep okoli svojega srca, da nasklednjič manj zaboli. Srečo imam, da sem v partnerju našla nekoga, ki mi je blizu. Veliko imam res pravih prijateljev. Druži nas zanimanje za kulturo, umetnost, ustvarjanje. To so ljudje, ki so mi blizu, ljudje, ki se ne obremenjujejo z zavistjo in nevoščljivostjo. Ljudje, ki jih naključno srečujem vsak dan, pa so zelo različni. So simpatični, antipatičniftem se raje kar umaknem), bogati, revni. Meni so všeč preprosti, skromni ljudje. Vem pa, daje danes zelo hudo biti reven. Reven v smislu, da svojim otrokom ne moreš nuditi dovolj dobrih pogojev za neko normalno življenje. Ponavadi se izkaže, da imajo ravno ti ljudje največje srce. Ne maram bogatašev s prazno dušo in neobčutljivim srcem. Tudi hinavščine ne prenesem.
Rada živiš v Trbovljah?
Ja. Iz večih razlogov. Tu sem si ustvarila svoj dom, tu je moja družina, moji prijatelji, Relik, Packe, skriti kotički Trbovelj, ki so mi všeč. Čeprav me moti novodobna arhitektura v zgornjem delu Trbovelj. Sama se bolj nagibam k ohranjanju starega, obnavljanju tistega, kar ima neko zgodovino, dušo, domačnost.
Vtis imam, da si nežna, pa hkrati vesela,
INTERVJU (©)
nasmejana in močna oseba!
To bo verjetno po žlahti! Oče prihaja s Štajerske, s Pohorja.
Velikokrat te zalotimo v trboveljski knjižnici. Če ni skrivnost, katere knjige si izposojaš?
Vedno si vzamem eno knjigo za sprostitev, recimo kakšen kriminalni ali družbeni roman, drugo knjigo izberem med tematiko, ki me trenutno zanima, recimo horoskop, vrtnice, jeziki, zelišča... Tretja je sigurno povezana s slikarstvom.
Povej mi naslov knjige, ki ti najprej pade na pamet, ki te je najbolj navdušila? Alkimist.
Drugače pa imam rada tudi poezijo, a ne novodobne, ker je preveč neosebna in se me ne dotakne. Najljubša pesniška zbirka je Franja Frančiča Rosa. Ljube so mi tudi knjige, ki na realen, a lep način opisujejo tuje kulture. Taka je zame Jaz, gejša.
Kaj pa glasba?
Punk v mladosti, drugače pa rock, nekaj jazza. Rada prisluhnem dobrim ženskim vokalom. Ljube so mi Neca Falk, Aretha Franklin, Josipa Lisac.
Še zahajaš v Lubljano?
Obvezno, kadar si zaželim na razstave ali v gledališče. Recimo v Dramo, na katero me vežejo tudi drugačni spomini. Nekaj časa sem tam delala kot oblikovalka vitrin. Drami sem podarila tudi rudarsko uniformo svojega starega očeta in nekaj starih klobukov.
Kateri letni čas ti je najbolj pri srcu? Jesen zato, ker takrat diši po zemlji, listju. In prehod iz pomladi v poletje. Rada imam tople dneve, tudi vroče, samo da me ne zebe! Obožujem veter, sploh če je morski. Takrat bi poletela skupaj s svojo domišljijo daleč stran. Kaj boš počela v prihodnosti? Si želiš kakšnega posebnega poklica?
V bližnji prihodnosti bom verjetno počela stvari, ki jih počnem sedaj. V daljni prihodnosti pa so moje sanje biti ilustratorka knjig za otroke, tudi pisateljica pravljic. Pol leta bi živela v Sloveniji, pol leta pa v Grčiji. Še sama ne vem dobro, zakaj me Grčija tako privlači. Morda zaradi ljudi, nekaj je na njih, kar si želim odkrivati. In toplo je, sončno, modro.
Simona Solina
LIST
Drage bralke, cenjeni bralci! Poletje seje naselilo v naši deželi. Komur je vroče, naj si poišče senco, kdor je žejen, naj si privošči hladen napitek. Počitnice so tu, prav tako se začenja sezona množičnih dopustov. Obmorski kraji bodo zaživeli v polnem obsegu, hribi in gore bodo polni pohodnikov. Počitnice so čas počitka, sprostitve telesa in duha. Oboje sestavlja človeka, zato vam želim, da si spočijete telo in napolnite duha z novo energijo. K slednjemu želi prispevati tudi tokratni pesniški kotiček. Celostna skrb za obnavljanje življenjskih moči je najboljše zagotovilo zdravja in dobrega počutja. Naj spodbujata vašo ustvarjalnost in veselje do življenja. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826)
POD PINIJAMI
Umaknjen
v brezčasni čas poletja
pod zelenimi senčniki mogočnih pinij poslušam zbor škržatov razigranih.
Misli lenobno pasem po brežinah, kjer morski pršec v sipki mivki tke srebrno bele čipke.
Svet se mi srhljivo zoži, skozi dremež otožno tipam sivo modre dalje.
V tišini ščebeta skrivnostno morje.
Vlado Garantini
(Pesem je objavljena tudi v nedavno izdani pesniški zbirki Tihožitja in pejsaži.)
POLETNI DAN
Videl sem žarečo kroglo, da prežela me je sreča, a gorivo bo pošlo, bliža zima se preteča.
Dobri Znanec
HREPENENJE
Ko gledam ptico v letu, zahrepenim po svobodi. Tudi jaz bi vzletela, široko, široko bi krila razpela, odvrgla vse spone, ki me dušijo.
Svojo nemoč bi na zemlji pustila, v daljavi
brez sledi utonila, nikoli, nikoli več se ne bi vrnila.
Frančka Šmid
ROŽICA SREČE
Ko rožico sredi grede obsije žar pomladi, ona raste, dehti, cvete, dokler dnevi so ji zlati.
A hitro minejo ji dnevi, ovene cvet, odpade preč, prekratki so ji dnevi njeni, bili so, šli so, ni jih več.
Zakaj ti, rožica sreče, tako hitro oveniš, da me rana v prsih peče, ko nikdar več mi ne cvetiš?
Maks Marinčič
NE VEM
Ne vem, kaj je lepše, je to cvetoči travnik ali v sneg odeto drevje?
Je najlepše zlatorumeno polje ali v soncu
lesketajoče se morje?
Mogoče so to pisane drobne ptice ali male plahe sme.
So to njeni vroči poljubi ali nežni mamini dotiki?
Lepe so tudi smejoče oči in tople besede, barvite nočne sanje in prebujajoča jutra.
Kaj pa čarobno zvezdnato nebo, podeči se beli oblaki?
Ne vem, ne vem, VEM. Najlepši so otroci.
Igor Gošte
(Pesem je posvečena vsem otrokom.)
KOPALNA SEZONA SE JE

Medijske toplice na Izlakah
Letošnjega 28. maja so uradno odprli termalno kopališče v Medijskih toplicah, kije odprto med 9. in 20. uro. Ob zunanjih bazenih so namestili nove opozorilne table, dodatne senčnike, razširili gostinsko ponudbo, predvsem bodo zagotavljali boljšo organizacijo pri uporabi bazenskih objektov in tobogana. Kopanje in uporaba drugih objektov ob kopališču bo mogoča dokler bodo dovoljevale vremenske razmere, predvidoma do septembra. Načrtujejo tudi, da bodo obnovili notranji bazen in s tem pripravili podlago za wallness storitev.
Uporabniki se bodo lahko odločali med ponudbo za kopanje do treh ur, celodnevno in od 17. ure dalje. Cene so od ponedeljka do petka 800,1000 in 600 SIT za otroke med 6 in Mlet; 1100,1500 in 700 SIT za dijake, študente, upokojence in brezposelne; 1200,1600 in 900 SIT za odrasle. Ob sobotah in praznikih je cena od 100 do 400 SIT višja, različno od dolžine kopanja in kategorije prej navedenih kopalcev.
V	sklop termalnega kopališča sodi tudi ponudba kopanja s kosilom, ki stane od ponedeljka do petka 1900 SIT za otroke od 6 do 14 let, 2600 SIT za dijake, študente, upokojence in brezposelne ter 2800 SIT za odrasle. Cene ob sobotah, nedeljah in praznikih so med 300 do 400 SIT višje.
Tisti, ki obiskujejo termalno kopališče zelo pogosto, se lahko v času trajanja akcije, do 30. junija, odločijo in kupijo sezonsko neprenosljivo karto, za katero je polna cena 48.000 SIT, po znižani ceni s popustom. Otrokom od 6 do 14 let bodo priznali 50%, dijakom, študentom, upokojencem in brezposelnim 30% in odraslim 20% popusta na prej navedeno ceno. Enaki popusti veljajo tudi za prenosljive vstopnice za društva in sindikate. Poleg tega je mogoče kupiti 30 celodnevnih ali triurnih kart po ceni 42000 oz. 32000 SIT, 15 celodnevnih ali 3 umih kart pa stane 22000 oz. 17000 SIT.
Štiričlanskim družinam ni potrebno plačati vstopnine za enega otroka, ne glede na njegovo starost. Otroci do 6 leta pa se kopajo brezplačno.
Ker je v preteklih letih plačilo kart subvencionirala Zagorska občina, smo jih poklicali, da povedo ali bo letos enako. Pojasnili so nam, da naj bi od 1.7. dalje bila vstopnina na termalno kopališče tudi letos subvencionirana za učence, dijake, študente in brezposelne.
Kopanje v Radečah
V	Radečah so pričeli s kopalno sezono na letnem kopališču na Njivicah 1. junija. Svoj bazen že nekaj let ogrevajo s pomočjo sončne energije, tako da se voda segreje ob najbolj vročih dneh tudi na 30§ C, običajna temperatura pa je okoli 28§ C. Pred letošnjo sezono so obnovili strojnico, tako kot to zahtevajo veljavni predpisi.
Bazen je odprt vsak dan med 9. in 21.uro, tako da se računa dnevno kopanje do 19h, potem je rekreacijsko plavanje do 21h. Poleg tega jih je ob torkih, petkih in sobotah mogoče obiskati med 21. in 23. uro na rekreacijskem plavanju.
Cene so solidne, saj je dnevna karta za učence, dijake in študente 600 SIT, odrasle 800 SIT. Popoldansko kopanje med 13. in 19. uro je 400 oz. 600 SIT, rekreacijsko 400 SIT in nočno kopanje 600 SIT. Tisti, ki pogosto hodijo k njim, lahko kupijo sezonsko karto, ki je za učence med 7. in 15. letom
13000 SIT, dijake in študente 14000 SIT, odrasli pa bodo
odšteli 15000 SIT.
Na bazenu v Trbovljah
Kopalna sezona na trboveljskem bazenu se je pričela med prvomajskimi prazniki, ko je ves dan v njem čofotala divja raca, kar zagotovo priča o čistosti. Kako tudi ne! Trboveljsko kopališče je v zadnjih letih pričelo dobivati drugačno, lepšo in predvsem prijazno podobo. Zavod za šport Trbovlje in Občina Trbovlje sta se potrudila in zgledno preuredila letos še sanitarije oz. WC-je in garderobne prostore.
Cene vstopnic so ostale enake lanskim, saj si vsi želijo, da bi bilo plavanje in kopanje dostopni čim širši množici (po živžavu sodeč,se jih to nedeljo precej namaka-op.p.)
Cenik za sezono je razdeljen na delavnike, ko se, glede na starost in »kategorijo« načofotate od 0,00 sit do 800,00 sit, popoldansko plavanje je še malce cenejše od 13.00 do 18.00 ure, večerno po 20.00 uri pa je po 500,00 sit. Sobote, nedelje in prazniki so za eno kepico in pol sladoleda dražje, na razpolago pa so tudi sezonske vstopnice za različne kategorije in starosti in skupine in...družine in sindikate in rekreativce in...sploh. Ni kaj čakati!!!
Irena Vozelj in MaH
KULTURA
+
POTOVANJE V SVET ZDENKE SCI1ÖNWALD
V sklopu prireditev ob hrastniškem Občinskem prazniku je bila 20.junija ob 19.00 v Galeriji Delavskega doma Hrastnik otvoritev razstave zagrebške slikarke Zdenke Schönwald.
Ob spremljavi Vokalnega kvinteia Plavica so ob pronicanju zadnjih sončnih žarkov skozi okna Galerije zažarela tudi Zdenkina dela v vseh svojih barvah. Po prijateljsko obarvanem nagovoru Manje Goleč, ki je slikarko tudi povabila v Hrastnik, smo imeli priložnost slišati tudi avtorico, ki je opisala svoje doživljanje in poti do nastanka svojih slik.
Umetnica se v Hrastniku predstavlja z deli, ki so raznolika tako po tehniki in kompoziciji, kot motivu. Na netradicionalen način podaja zelo življenjske teme, ki prežemajo naš čas in obenem po tihem naznanja novo dobo; intenzivne barve, ujete v velike ploskve, obkrožene s konturami, govorijo vsaka svojo zgodbo, v vseh pa začutimo njeno življenjsko energijo in optimizem. (http://www.zdenka-schonwald.info/)
Razstava bo v Galeriji Delavskega doma na ogled od 20.6. do 3.7.2005, vsak dan od 17. do 19. ure. Vabljeni!
MT
»TRBOVELJČANI SO STROGI KRITIKI...«
se je v prejšnji številki Zasavca začel članek o prvojunijskem nagrajencu župniku FRANCU MLAKARJU.
In, ker se zagotovo ne zgodi nič slučajno in ima vsaka stvar, pozitivna ali negativna, svoj namen, se je takrat »izgubila« slika, ki sta jo z novinarko skrbno izbirala in tudi izbrala in Francu Mlakarju je bila všeč. Namen njenega izginotja je v tej številki pojasnjen. Če sta takrat ugotavljala, da trboveljčani »...vsakomur hitro pokažejo ali ga marajo ali ne...« se je ta ugotovitev sedaj potrdila, kajti pogrešali so njegovo sliko. Vsem bralcem, vsem župljanom, njegovim in sosednjim, predvsem pa njemu, se iskreno opravičujemo in »najdeno« sliko objavljamo tokrat z željo, da bi njegova prizadevanja za ohranitev kulturno sakralne dediščine v Trbovljah obrodila obilen sad.
Uredništvo
Pod okriljem društva revirskih likovnikov RELIK Trbovlje, so se v soboto, 18. junija 2005, v Galeriji in spodnji avli Delavskega doma Trbovlje predstavili umetniki - udeleženci XXIII. Slikarskega EX - TEMPORE in I. srečanja kiparjev FORMA VIVA TRBOVLJE 2005.
Sodelujoči slikarji, vseh enainpetdeset, so prišli iz vseh krajev širom Slovenije in tudi kiparji, osemnajst po številu, so predstavljali v Trbovljah Slovenijo v malem.
Slikarskih in kiparskih del je bilo obilo na ogled. Vsa dobra, boljša in seveda najboljša, katerih stvaritelji so prejeli tudi nagrade. Odločitev komisije o naj-stvaritvah je obrazložil dr. Cene Avguštin, ob njih ogledovanju pa se je širil duh družabnosti in prijateljstva. Nagrajeni slikarji so Nene Borčilo, Novo mesto, Branko Železnik, Trbovlje, Boris Šter, Tržič, Dragi Benčič, Sava in Marjeta Železnik, Trbovlje. Slikarske tehnike, ki jih uporabljajo so zelo različne, vsak pa najde v tem nekaj sebe skozi sebe. Kiparji so ustvarjali v lesu in kovini. Kipi so izdelani v dimenzijah, ki so v nekaterih primerih večji od človeka samega - dejansko in v umetniškem pogledu. Nagrajeni kiparji
so bili Stane Novak, Trebnje, Staša Kunšek, Marija Reka, Arhar Aleksander, Rob, Malenšek Ljubomir, Šoštanj, Toplak Adi, Fram.
Slavnostno podelitev je spremljala beseda predsednika Branka Železnika, pesem ubranih glasov MePZ Slavček iz Trbovelj in številna, zelo zgovorna, k umetnosti nagnjena publika. Družabnost je zacvetela ob umetninah in se nadaljevala še pozno v noč v čudovitem naravnem okolju Knezdola na vrtu gostilne Brin.
Da prireditev, te in podobnih, brez sponzorjev ne bi bilo, je zagotovo jasno. Društvo lastnih sredstev v bistvu nima in se znajde kakor ve in zna in ob tem brez zagnanih in srčnih ljudi, ki jim zaslužka ni mar, ne gre. To pa so prav vsi člani Relika Trbovlje s prizadevnim vodstvom vred, posebej pa je l.srečanje kiparjev Forma Viva »zakrivil« Drago Vukovič, duša in telo tokratnega
kiparskega srečanja.
Razstava je brez vsakih dvomov vredna ogleda. To je mogoče v dneh od 18. junija do 4. julija 2005 vsak dan od 17.30 do 20.00 ure.	Besedilo in slika: MaH
w
POTOPIS
+
VII.DEL
Večni ogenj Himere
Ko smo se vrnili s hribov, nas je vodnik Primož po večeiji povabil na ogled večnega ognja. Iz barakarskega naselja na drevesih se odpeljemo v celino in spet nazaj k morju, v obmorsko vasico, ki jo Anka vsa navdušena prepozna, saj sta z Ano prišli do nje popoldne po obali, ko smo bili mi v hribih. Pa še marelice sta dobili pri prijaznem domačinu.Od tu se peš odpravimo v hrib po široki, stopničasti poti. Po dvajsetih minutah pridemo do kamnitega pobočja pod goro Chimaero, kjer iz vseh skalnih razpok gori ogenj.V antičnih časih so bili prepričani, da je to dom Himajre, mitske pošasti, opisane v Iliadi: spredaj lev, zadaj kača in v sredini koza...Ta »pošast« je z bruhanjem ognja zbujala strah in trepet.Vodnica Ana, ki bo že naslednji dan prevzela Primoževo delo, nam pove lepo Homerjevo pravljico... Plamenčki so v srednjem veku služili mornarjem in piratom kot nekakšen svetilnik, danes pa jih razlagajo s kemijo: ko prihaja iz razpok neke vrste plina, v stiku z zrakom zagori...
Ko sedimo na skalah in uživamo, Primož odpre nekaj steklenic in na račun pridejo še turisti iz različnih koncev sveta, ki so bili v naši bližini. Počasi se vračamo po široki poti, vendar kljub svetli noči, ki jo razsvetljuje polna luna, robantim, ker bi skoraj padla.«Kaj pa ponoč okrog hodiš...« , komentira Drago.
Primož se poslovi
V petek, deseti dan potovanja, se poslovimo od Olimposa, neobičajnega turističnega naselja, in tudi od našega »Oskarjevca« Primoža, ki ima druge obveznosti. S svojim
značajem se je vsem zelo priljubil. Nič ga ni spravilo iz tira, optimizem ima v duši. Poleg tega je še duhovit in izjemen poznavalec dežele, po kateri vodi turiste. Štiri leta je že specialist za Turčijo, zdaj pa se pripravlja za Indonezijo, ki ga je tudi čisto prevzela. Diplomiral pa je iz andragogike, kar mu pride zelo prav pri delu z ljudmi. Z Jano sva ga večkrat »obravnavali« in ugotavljali, da ima vse kvalitete odličnega vodnika. Jana, voznica avtobusa, študira namreč turizem v Portorožu.
Zdaj nas bo prevzela vodnica Ana, ki se je tudi odrezala, čeprav je na koncu priznala, da smo prva skupina, ki jo je popeljala po tej zanimivi deželi. Omenila nisem tudi simpatične turške vodnice Duran, ki nas ves čas spremlja s prijaznim nasmehom. Naučila seje že vrsto slovenskih besed...
Potopljeno mesto in piknik na ladjici
Slikovito vožnjo in nakup sadja na bogati tržnici ob poti bomo preskočili in okrog poldneva smo že v majhnem pristanišču Kekova, od koder se vkrcamo na ladjico, ki jo zasidrajo v romantičnem zalivu. Kot Onasisi se po lojtrci spustimo v vodo in plavamo, dokler nas ne pokličejo na kosilo. Samopostrežni sistem - okusno, bogato, mediteransko... Vodnici Ana in Duran pa postrežeta še z dvema pladnjema baklav - in svečko.. .Kdo ima pa rojstni dan ? »Sem mislu, da bom zatajil,« se smeje naš ekonom Oton. In privlečeta z Vidom bogve od kod -sodček cvička...
Plujemo do mesteca Seline (Simeno), nad katerim je utrdba, ki so jo zgradili križaiji-Večji del mesta pa je potopil potres. Že z ladjice smo opazovali stopničke potopljenih hiš, ki zdaj vodijo v morje...Z vrha utrdbe pa vidimo v okolici velike sarkofage.
Pozno popoldne se vrnemo v pristanišče in se odpravimo proti zahodu v mestece Kalkan, ki leži na strmem pobočju. Po večeiji gredo nekateri v mesto, nekaj pa se nas zbere na terasi. Noč pa je kratka. Že ob štirih se začno dreti petelini in trobijo vse do jutra. Z Vero sva v tretjem nadstropju, pa se sliši, kot bi petelini čepeli na balkonu.
Čaka nas adrenalinski dan, ko bomo čofotali po deroči reki in se kopali v Kleopatrinem bazenu...
Fotograßje: Vinko Šeško Besedilo: Fanči Moljk
©) RAZVEDRILO
Vicoteka
PREGANJANJE
Žid je rekel:
“Bežati moram, ker preganjajo Žide in rudarje!"
“Zakaj pa rudarje?”
ŽVEČILNI GUMI
“Izvolite žvečilni gumi!" je rekla stevardesa potniku v letalu. “Pomagal vam bo prebroditi težave pri zvonjenju v ušesih in spremembi pritiska!”
Po pristanku letala je potnikvprašal stevardeso:
“In kako naj zdaj žvečilni gumi dobim iz ušes?!”
PREPIR
Policista sta se skregala v prostorih policijske postaje.
“Ti si največji norec, kar sem jih kdaj videl!” je zavpil prvi.
“Ti si pa idiot, da ni večjega na svetu!” je rekel drugi.
Takrat je mimo prišel komandir in rekel: “Očitno sta pozabila, da sem jaz še v službi!”
NESPORAZUM
“Prosim, pojasnite, kaj se je zgodilo tistega dne, ko so vas prijeli v lekarni,” reče sodnik obdolžencu.
“Takole je bilo. Tistega večera je bila poledica na pločniku. Spodrsnilo mi je in pri tem sem padel in z glavo razbil izložbo lekarne. Ker me je bolela glava, sem vstopil v lekarno in vzel tablete proti glavobolu. Ker pri sebi nisem imel denarja, sem odprl blagajno, da bi v njej pustil listek s svojim naslovom. In takrat so se pripeljali policisti in me prijeli kot zločinca.”
PABERKOVANJE
Kublajkan, ki je na Kitajskem vladal v času Marca Pola, je imel štiri zakonite žene in vse so imele pravico potegovati se za naslov cesarice. Vsaka je imela lasten dvor, na katerem je živelo približno tisoč ljudi.
Razvedrilo krajša čas.
B5
44 strani izhaja mesečno popust za naročnike
irv ,rla^l!
Pokličite:
01/566 25 55, 566 25 56
,bofeflt


SPOJINA ELEMENTA S KISIKOM
PRVI OD LEDENIH MOŽ
NEMŠKI
PISATEU
(WILHELM)
ZNAK. KI OKLEPA BESEDO Z DESNE STRANI
PRIPOMOČEK ZA TALJENJE
FRANCOSKI
PISATEU
FRANCE
UNIČEVAL KA ŽELEZA
ŽALNA
OBLEKA
SL. UTER. ZGODOVIN (FRANCE)
CAROL
REEP
GLAVNO
MESTO
ARMENUE
ODMEV.
EHO
JANKO
KERSNIK
OSNOVA.
PODLAGA
FILOZOF
IZELEE
NAŠ NEKD. SMUČARSKI
SKAKALEC
(JOŽE)
VmČAST
PRIVESEK
ŽIVALI
SL BIOFIZIK (BOŠTJAN)
LEAN-DROVA UUBICA V GRŠKI MITOLOGUI
UUBIMEC NIMFE GALATEJE V GRŠKI MITOLOGUI
ŽITNI
ROD
ADELA
ŽGUR
)ZKA
UIVA
EGIPČAN-SKI BOG SONCA
KRAJ PRI ŠENTJANŽU
TOBIAS
ASSER
VEDA O ETENJU : LETALI. LETAL-
FINSKI
REU
VOZNIK
VATANEN

OLGA
ČEHOV
NAJ-
UUBŠA
MOHAME-
DOVA
ŽENA
ŠTRLEČI
DEL
OBRAZA
RENOIR: francoski slikar CIR: vitičast privesek živali
MEDE: slovenska herojinja EVERT: bivša ameriška teniška igralka
77/.
RAZVEDRILO ©
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 4. julija 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi
Izžrebanci nagradne križanke 11/2005:
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Erika Kavčič, Opekama 13, 1420 Trbovlje
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Erik Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje
3.	nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje
Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko.
BRGLEZ ROMAN s.|). PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Tortice sadne in čokoladne, Orehove, lešnikove, kremne rezine.... vse slaščice fine Samo v trgovini jaka Od 23.06 do 06.07 Po slastno ugodni ceni 1 kom slaščice samo 200 sit
'M
Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 03 566 02 80
■w
VPRAŠANJE- KJE JE
TO?
Spet smo se sprehodili po Zasavju in žensko srce je zastalo na novem skritem mestu in to tam kjer so rožice. Le kje bi sicer? Kako moški svet dvori, prosi odpuščanja, snubi? S pomočjo cvetja, to ni uganka. Uganka je, kje se nahaja skrivnostno mesto žlahtnih rožic. Če prepoznate mesto in nam pošljete kupon, vas bodo na tem lepem mestu razveselili kot se spodobi. Pohitite!
Moji podatki
Ime priimek:
Naslov:
Telefon:
SLR
KUHARSKI KOTIČEK
SOLATA Z JAGODAMI, MELONO IN BRESKVAMI
Potrebujemo: 1/2 kg jagod, melono srednje velikosti, 1/2 kg breskev, 80g sladkorja, žlico ruma, 1/2 kg sladoleda.
Meloni odrežemo vrh, očistimo, izdolbemo meso in ga
narežemo na kocke, breskve očistimo in tudi narežemo.
V prazno melono nadevamo: koščke melone, breskev in jagode, vmes malo sladkamo, ko melono napolnimo poškropimo vsebino z rumom in ohladimo.	Preden
postrežemo okrasimo s sladoledom, po želji tudi s sladko smetano.
Slika in besedilo:St.R.
©> KULTURA
—i=—H-----------
MINI FESTIVAL MAT KIJLTRA NA AMD-JU...
Do poznih ur sobotne noči, so lahko ljubitelji rock glasbe ter video-projekcij kratkih umetniških filmov prišli na svoj račun.Sedaj, ko je trboveljska mladina izgubila prizorišče glasbenih dogodkov v Domu svobode, je AMD Trbovlje edini prostor, kjer še dovolijo uporabo v namen glasbene kulture za mlade, kot starejše ljubitelje glasbe.
Tuje v soboto, IS.junija, nastopilo pet zasavskih bendov, kot so nam že dobro znani GDO?, ki s ska-reggae komadi že nekaj let vedno znova presenečajo in iz vsakim novim koncertom dokazujejo ,da še vedno obvladajo. ICARUS DOWN je skupina, ki je nastala iz bivših članov Not the Same, Requiest Denied, Sun Ate Mars in še vedno delujočih The Stroj. Bend je precej mlad, vendar se pozna izkušenost članov, kot tudi melodičnost izvrstno zasnovanih skladb.
Zasedba KVAZI CIRKUS iz Zagorja se je v zdajšnji postavi znašla pred tremi leti. Prvič so na AMD-ju igrali že leta 2003 in sicer kot predskupina Squall iz Prage. Njihovo zvrst še sedaj, kot pravijo, ne znajo opredeliti, vendar to ni tako pomembno, saj gre za izkušeno skupino, ki ustvarja zanimive in edinstvene pesmi. AARON KNOWS, že skoraj »veterani« na glasbenem področju, so nekoč igrali po različnih trboveljskih bendih. Njihov namen je ustvarjati nekaj svojega,
nekaj čisto novega. Kot pravijo, je njihova zvrst glasbe približno podobna skupinam Emery, Senses fail, From frrst to last in Finch (torej nekje med punk-om, emo-m ter punk-om).Se ena skupina, ki je zabavala množico na AMD-ju, je hrastniška skupina B.F.U., ki je nastala v prostorih nad bivšim nočnim lokalom SHAKES. Ob njihovih energičnih komadih (punk-rock-hard-core) ter hitrem tempu,se na hitro lahko znebiš odvečnega adrenalina.
Poleg glasbe pa ste si lahko ogledali diaproekcijo kratkih umetniških(art)filmov:Ljubezen za eno noč, Pin koda, Sežigalnica , Uročeni, Lasertag, Trip srca motorista...
Besedilo in slika: Alan Vukovič
Pretekli konec tedna se je MAT KULTRA preselil-a iz Litije, kjer je v predpreteklem vikendu gostovala na ploščadi pred športno dvorano v družbi DMP Litija in njihovih ustvarjalnih delavnicah, Papirnatega gledališča Papilu iz Pirana in Folklorne skupine KD Svoboda center Trbovlje, v Mestni park v Trbovljah v petek in na Kipe v soboto.
Dopoldan so se zagnanci spravili nad trboveljske stene in zidove v družbi kluba B in to seveda z barvami. Ko pa je sonce začelo zahajati, so na plan prilezli DPM-jevci in otroško domišljijo ujeli v lovke ustvarjalnih delavnic. Za primemo vzdušje ob tem je poskrbela Otroška folklorna skupina Javorje z glasbo, plesom, igrami in ljudskimi običaji. Potem so se preselili v pravljično deželo lutk s Šiviljo in še škarjicami z Majo, Urošem, Nejcem in Sašo. Preden pa je Mama umrla dvakrat zaradi Vinka Moderendorferja in MGL Svobode, je Mladinski pevski zbor Trbovlje odpel svoje, kot se spodobi. Seveda je največ pozornosti meščanov, naključno mimoidočih, ki to v trenutku, ko so začeli opazovati dvakratno mamino smrt, niso bili več mimohiteči, ampak so se na kraju dogodka vkopali, da jih slučajno kdo ne silo ne izvleče, preden ne izvedo, kaj in kako je z mamo. Na vse skupaj je svoje dodala Vokalna skupina OŠ Litija in ja, le kdo bi bil najbolj primeren za piko na i? Jasno, zagorski PAX.
Bilo je - pa je minilo - pa se bo gotovo ponovilo, še boljše, še bolj fino.	Mali

EKSKURZIJE @
STROKOVNA EKSKURZIJA SARAJEVO -
VUKOVAR
Zveza vojnih veteranov Zasavje je organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo v Sarajevo in Vukovar. Ekskurzije se je udeležilo
49 članov OZWS.
Udeleženci so obiskali vojaško bazo Gutmir v Sarajevu, ki leži v neposredni bližini letališča. Trenutno je tam prisotnih med 2 do 3 tisoč vojakov iz 32 držav. Med njimi je tudi enota slovenskih vojakov, v njej pa sedem deklet in fantov iz zasavskih krajev.
Sarajevo je povezano s tragično bližnjo preteklostjo, ki pa je ljudje ne pogrevajo radi. Je pa še vedno prisotna zamera in nezaupanje med narodi, ki sestavljajo prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Glavni problem celotne Bosne je poživitev v gospodarstvu in normalizacija v plačilnem prometu. Po celi državi so vidna obvestila, ki opozarjajo na veliko prisotnost in vpliv kriminala in korupcije. S tem v zvezi so povezane tudi naloge mednarodnih vojaških enot, ki bivajo v bazi Gutmir in delujejo na področju Sarajeva in širše. Okrog petdeset slovenskih vojakov opravlja različne dolžnosti v poveljstvu in skrbijo za zdravstveno varstvo vseh prebivalcev v bazi. Medicinsko ekipo vodi dr. Likar. V bazi je poveljstvo EUFOR-ja in poveljstvo NATO. Skoraj deset let so Slovenci imeli v bazi tudi letalski oddelek, ki je opravljal promet med Sarajevom in Ljubljano. Trenutno je letalo v popravilu. Po končanem servisiranju bo letalo za EUFOR in Nato na relaciji Ljubljana - Sarajevo ponovno letelo.
Po končanem obisku vojaške baze Gutmir se je skupina odpeljala po serpentinasti cesti proti Hrvaški. V Vukovarju so za udeležence ekskurzije pripravili sprejem tamkajšnji vojni veterani - Branitelji mesta Vukovar. Prenočili pa so zasavski veterani vojne za Slovenijo v Vinkovcih, v hotelu Slavija. Ljudje se kljub nedavni vojni znajo zabavati. Po ulicah mesta je bilo živahno do jutranjih ur. Slišati je bilo zbrano prepevanje znanih starogradskih pesmi.
V nedeljo, 5. junija, je avtobus odpeljal člane ekskurzije na ogled mesta Vukovar, kjer so kljub pospešeni obnovi še vedno vidne posledice trimesečnega obstreljevanja mesta z granatami iz minometov, tankov in topov. V času obleganja je bilo na mesto vsak dan izstreljeno okrog 4 tisoč granat. Posledice so bile katastrofalne. Okolica mesta je še vedno
posejana z minami. Namesto kmetijskih pridelkov pa v nedrjih rodovitne zemlje tičijo mine. Ogromne površine kmetijskih, neobdelanih površin so obeležene z grozečimi tablami in napisi - MINSKO POLJE. Mesto, ki je bilo v nekdanji državi v gospodarskem razcvetu, pestijo problemi brezposelnosti, saj so tovarne porušene. Ena največjih, ki je nekoč zaposlovala preko 2 tisoč ljudi, je še vedno v ruševinah (Borovo).
Pred vojno je v mestu živelo 48 tisoč prebivalcev od tega 10% Srbov. Trenutno šteje mesto 34 tisoč duš med njimi pa je še vedno sorazmerno enak delež prebivalstva srbske narodnosti. Mestne oblasti obnavljajo stike na področju gospodarstva, športa in kulture s Srbijo. Ljudje o vojni in vojnih grozotah neradi govorijo. Prisotna je velika želja po življenju in miru.	Besedilo in slike: M.A.Š.
GREMO V KINO
+
ZAGORJE Petek 24.6.2005
ob 20.uri - XXX 2 - V PRIPRAVLJENOSTI ameriški, akcijski
Režija: Lee Tamahori, Igrajo: Ice Gube, Willem Dafoe, Samuel LJackson
Sobota 25.6.2005
ob 20.uri - XXX 2 - V PRIPRAVLJENOSTI ameriški, akcijski
Nedelja 26.6.2005
ob 20.uri - XXX 2-V PRIPRAVLJENOSTI ameriški, akcijski
Ponedeljek 27.6.2005
ob 20.uri - XXX 2-V PRIPRAVLJENOSTI ameriški, akcijski
Torek 28.6.2005
ob 21 .uri - FILM TEATER
PET KRAT DVA francoski, drama
Režija: Francois Ozon, Igrajo: Francoise Fabian, Michael Lonsdale, Stephane Freiss
Sreda 29.6.2005
ob 20.uri - V DOBRI DRUŽBI ameriški, komedija
Režija: Paul Weitz, Igrajo: Dennis Quaid, Topher Grace, Selma Blair
Četrtek 30.6.2005
ob 20.uri - V DOBRI DRUŽBI ameriški, komedija
Petek 1.7.2005
ob 10.30 uri - MEDVEDEK PU IN SLOVON ameriški, animirani Organizira DPM Zagorje - VSTOP PROST ob 20.uri - MORILEC MEHKEGA SRCA 2. DEL ameriški, akcijska komedija Režija: Howard Deutch, Igrajo: Bruce Willis, Mathew Perry,
Amanda Peet Sobota 2.7.
ob 20.uri - MORILEC MEHKEGA SRCA 2. DEL ameriški, akcijska komedija
Nedelja 3.7.
ob 20.uri - V DOBRI DRUŽBI ameriški, komedija
Režija: Paul Weitz, Igrajo: Dennis Quaid, Topher Grace,
Scarlett Johansson
Ponedeljek 4.7.
ob 20.uri - MORILEC MEHKEGA SRCA 2. DEL ameriški, akcijska komedija
Torek 5.7.2005
ob 21. uri-FILM TEATER
BFtATA danski, drama
Režija: Susanne Bier, Igrajo: Connie Nielsen, Nikolaj Lie Kaas,
Ulrik Thomson
Sreda 6.7.2005
ob 20.uri - TALEC ameriški, akcijski triler
Režija: Florent Emilio Siri, Igrajo: Bruce Willis,
Kevin Pollak Michelle Horn
Četrtek 7.7.2005
ob 20.uri - TALEC ameriški, akcijski triler
TRBOVLJE Četrek 23.6.2005
ob 18.00- TALEC
ob 20.00- BATMAN: NA ZAČETKU - acijska domišlj.pustol.-134'
Petek 24.6.2005
ob 18.00- VEČ KOT LJUBEZEN ob 20.00 - TALEC
Sobota 25.6.2005
ob 18.00- BATMAN: NA ZAČETKU ob 20.30 - TALEC Nedelja 26.6.2005 ob 18.00- BATMAN: NA ZAČETKU ob 20.30 - VEČ KOT LJUBEZEN Ponedeljek 27.6.2005 ob 18.00 - BATMAN: NA ZAČETKU Torek 28.6.2005
ob 20.00- PREKLETI grozljivka - 96’
Sreda 29.6.2005 ob 18.00- PREKLETI Četrtek 30.6.2005
ob 20.00- ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI ZF pustolovska komedija-HO’
Petek 01.07.2005
ob 20.00 - PREKLETI - grozljivka
Sobota 02.07.2005
ob 18.00 - ROBOTI - sinhron.druž.animirana pustolov.
ob 20.00- PREKLETI
Nedelja 03.07.2005
ob 10.00- ROBOTI
ob 18.00 - Stoparski vodnik po galaksiji
ob 20.00- PREKLETI Ponedeljek 04.07.2005
ob 18.00- ROBOTI
ob 20.00 - Stoparski vodnik po galaksiji
Torek 05.07.2005 ob 18.00- ROBOTI Sreda 06.07.2005
ob 18.00- Stoparski vodnik po galaksiji
Četrtek 07.07.2005
ob 18.00- MOJ KUŽA-družinska komedija
HRASTNIK Sobota 02. 07. 2005
ob 18.00 - VOJNA ZVEZD : EPIZODA lil - MAŠČEVANJE SITHA am.zf.akcija ob 20.00 - LEPOTICA POD KRINKO 2 - am. akcijska komedija
Nedelja 03.07.2005
ob 18.00 - LEPOTICA POD KRINKO 2 - am. akcijska komedija
ob 20.00 - VOJNA ZVEZD : EPIZODA III - MAŠČEVANJE SITHA am.zf.akcija
Sreda 06.07.2005
ob 20.00 - Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI - srbska komedija
Četrtek 07.07.2005
ob 20.00 - Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI - srbska komedija
“STANOVANJSKO OBRTNO PODJETJE TRBOVLJE d. o. o. po pooblastilu lastnika stanovanj -NEPREMIČNINSKI SKLAD POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, d.o.o. Ljubljana objavlja:
RAZPIS
za izbiro izvajalca za izvedbo vzdrževalnih del v večstanovanjskih objektih na Koloniji 1. maj 10a, 15 in 17. Ocenjena skupna vrednost vzdrževalnih del je 23.000.000,00 SIT.
Vzdrževalna dela so razdeljena po sklopih.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani ponudniki dvignejo na SOP Trbovlje d.o.o., Ulica 1 .junija 36, od 27.06.-30.06.2005 od 8. do 10.ure.
Cena dokumentacije je 10.000,00 SIT.
Ponudbe pošljite do 08.07.2005 do 9. ure v zaprti kuverti na naslov:
SOP Trbovlje d.o.o., Ulica 1. junija 36 , 1420 Trbovlje , s pripisom:”Ne odpiraj-ponudba”.
Opiranje ponudb bo 08.07.2005 ob 12.uri v prostorih SOP Trbovlje d.o.o..”
‘ZbcULCviA&a/
Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje Tel. 03 56 31 190 Fax. 03 56 31 192 Grajska 2,1410 Zagorje Tel. 03 56 55 120 Fax. 03 56 55 130
Ob občinskem prazniku, vsem občanom Občine Hrastnik želimo veselo praznovanje.
77/
■ 'V/
Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani, občani sosednjih občin!
Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti!
Naj nam vsem ta dan pomeni spomin na uresničitev dolgoletnih sanj slovenstva! Spoštujmo plebiscitarno odločitev za samostojno državo in s ponosom se ozrimo na začetek suverenosti naše republike!
Vse najlepše in lepe praznične dni!
Bogdan BAKOVIČ ŽUPAN
Spoštovane Zagorjanke in Zagorjani, cenjeni Zasavčani!
Leta 1991 smo Slovenci uresničili stoletne sanje, iz naroda smo postali nacija in izborili smo si svojo državo.
Iskrene čestitke ob prazniku naše enotnosti in odločenosti, da gospodarimo na lastni zemlji, v družbi z ostalimi razvitimi evropskimi nacijami.
Srečno Slovenija, srečno Zasavje, naprej Zagorje!
Župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž ŠVAGAN.
Občina Hrastnik Pot Vitka Pavlica 5 1430 HRASTNIK
Spoštovane občanke in občani Hrastnika, cenjeni Zasavčani!
Ob 25. juniju - Dnevu državnosti in 3. juliju -prazniku občine Hrastnik Vam iskreno čestitam.
Praznični dnevi pomenijo priložnost, ko se veselimo uspehov in si začrtamo nove cilje in nove izzive. Vabim Vas, da se veselite skupaj z nami, zato se nam pridružite na številnih prireditvah, ki se odvijajo v teh dneh v naši občini.
Z najlepšimi željami!
Župan Miran JERIČ in občinski svetniki
Lep pozdrav!
Župan Miran Jerič
Ob dnevu državnosti.
vam želimo veliko
lepih trenutkov!
f© V TOKU DOGAJANJ
—	^ i----------------------------------
V	toku dogajanj:
HRASTNIK
V	četrtek, 23. junija 05, ob 17.00 uri: Športna dvorana na Logu gosti košarkarske veterane na turnirju v izvedbi KK GD Hrastnik
ob 18.00 uri: Če vas zanima, kaj imata skupnega Cankar in Ljubljana.... Odgovor boste dobili v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Vljudno vabljeni na skupinsko reševanje kviza... ali iskanje informacijskih virov....
V	petek, 24. junija 05 od 15.00 ure dalje - Srečanje ob »Dnevu Zasavčanov« na prireditvenem prostoru ob Savi v Radečah do zgodnjega jutra...
Ob 16.30 uri - otvoritev posodobljenega cestnega odseka Kodrun-Jukič v KS Do!
Ob 18.00 uri - otvoritev razstave ročnih del sekcije Dll Dol v mali dvorani Dolanke
Ob 19.00 uri - svečanost ob praznovanju krajevnega praznika KS Dol
v Kinodvorani Dol
V	soboto, 25. junija 05, ob 8.00 uri - otvoritev konjeniških poti pred domom KS Kovk
Ob 10.00 uri - start kolesarskega vzpona »KAL 2005« pred OŠ NH Rajka
Ob 13.00 uri - veteranski rokometni turnir v športni dvorani Dolanka
-	RK Dol TKI
Ob 20.00 uri DOLSKA NOČ in Zasavci
V	nedeljo, 26. junija 05 od 10.00 ure do 18.00 ure - dirka radijsko vodenih modelov avtomobilov za nagrado občine Hrastnik - Rokometno igrišče v športnem parku na Logu
In otroški zabaviščni park na dvorišču OŠ narodnega heroja Rajka
V	ponedeljek, 27. junija 05, ob 17.00 uri - tradicionalni turnir trojk v ulični košarki za prehodni pokal KS Steklarna na igrišču v Frtici
V	torek, 28. junija 05, ob 17.00 uri - svečanost ob praznovanju krajevnega praznika KS Steklarna pred Ribiškim domom v naselju Podkraj
V	sredo, 29. junija 05 ob 17.00 uri - tekmovanje rekreativnih ekip v raftingu na reki Savi v Centru vodnih športov Podkraj
Ob 18.00 uri - otvoritev prenovljenih in novih muzejskih zbirk v Muzeju v Hrastniku
V	četrtek, 30. junija 05, ob 17.30 uri - promenadni koncert Rudarske godbe pred Godbenim domom
Ob 18.00 uri - otvoritev prenovljenega parkirišča ob Cesti padlih borcev
V	petek, 1. julija 05, ob 19.00 uri: Občina Hrastnik in njen župan Miran Jerič vabita na slavnostno prireditev ob občinskem prazniku v Delavskem domu - gostja bo violinistka Anja Bukovec;
V	soboto, 2. julija 05, ob 9.00 uri - srečanje članov AMD in Zveze šoferjev in avtomehanikov Hrastnik pri domu AMD
od 8.00 do 15.00 ure - nogometni turnir na igrišču pri Planinskem domu v Gorah v organizaciji Srbskega kulturnega društva Sava ob 15.00 uri - 2. srečanje folklornih skupin - SKD Sava pred Planinskim domom v Gorah
ob 18.00 uri - slovesnost ob 60-letnici vrnitve izgnancev na svoje domove z odkritjem spominske plošče pri domu KS Podkraj
V	nedeljo, 3. julija 05, ob 11.00 uri - srečanje delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik ob dnevu rudarjev na Kalu
Ob 17.00 uri - otvoritev posodobljenega cestnega odseka Žulič-Škoberne v KS Kovk
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik ponuja novo storitev: izposoja na domu za vse občane, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo priti v knjižnico. Storitev je brezplačna, zanjo pa se lahko dogovorite po telefonu 03 56 46 175.
TRBOVLJE
V	petek, 24. junija 05, ob 9.30 uri - slovesnost ob dnevu državnosti s stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon
Ob 17.00 uri - pozdrav poletju na Letnem bazenu Trbovlje z DPM Koncert na Kipah
Ob 20.00 uri - kresovanje pri cerkvi v Retju
V	soboto, 25. junija 05, družinski pohod na Mrzlico ob Dnevu državnosti
Ob 15.00 uri - turnir v namiznem tenisu na vrtu pred Kulturnim
domom Tončke Čeč Klek
Ob 20.00 uri - kulturna prireditev v Mestnem parku
V	nedeljo, 26. junija 05, ob 10.00 uri - srečanje zakoncev jubilantov v
Marijini cerkvi
V	četrtek, 30. junija 05, ob 9.30 uri - srečanje skupin za samopomoč in pozdrav poletju ter zaključek pred poletnimi počitnicami v Domu FS na Tereziji.
ZAGORJE
V	petek, 24. junija 05, večer instrumentalnega jazza na Zeleni terasi
V	soboto, 25. junija 05, ob 18.00 uri - gledališka predstava za otroke: Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna na Medijskem gradu
REGIJSKE KMEČKE IGRE V ZASAVJU -ČEMŠENIK
Letošnje kmečke igre bodo potekale v organizaciji DPM Hrastnik, v sodelovanju z gostiščem Zaloka in TD Čemšenik. Do Čemšenika-Zaloke se lahko pride iz smeri Zagorja ali Trojan. Igre bodo v soboto, 25.6.2005 s pričetkom ob 15.uri.Udeleženci tekmovanja se bodo pomerili v šestih igrah: košnji, grabljenju, zlaganju drv, vasovanju po kmečko, igri z vodnimi baloni in igri presenečenja. Vabljeni!
SREDNJA ŠOLA ZAGORJE vabi kandidate, ki želijo pridobiti V. stopnjo izobrazbe, da se vpišejo v program Ekonomski tehnik oziroma Gostinsko turistični tehnik.
Vabimo tudi vse zainteresirane, ki se želijo prekvalificirati, da se vpišejo v programe kuhar, natakar, kuhar-natakar, trgovec.
Naša izobraževalna ponuba je zelo pestra, nudimo tudi možnost plačila na obroke.
Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 56 55 400 ali 03 56 55 401.
LITIJA
V petek, 24. junija 05, ob 19.30 - nastop pihalnega orkestra Litija Ob 20.00 uri - kresni večer in odkritje spominske plošče Rudolfu in Metodu Badjuri pred rojstno hišo Badjurovih v Litiji. Kulturni program: Perkakšn’s, plesalke Kike, bruhalci ognja Kresničke, Vokalna skupina učiteljev OŠ Litija, Vokalna skupina Pavza, Zasavski rogisti
V	nedeljo, 3. julija 05 ob 11.00 uri - praznovanje 75 let rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja-Konjščica
V	torek, 5. julija 05 ob 20.30 uri - poletni festival Brežice 2005 -Hrvatski baročni ansambel- Cerkev Sv. Nikolaja v Litiji
Mesec vrtnic od 1. do 30. junija 05 v Arboretumu Volčji Potok in od 1. julija dalje kitajsko v malem (miniaturne zgradbe Kitajske).
AKCIJA 139
+
JUNIJSKI SKRITI ZASAVC - 2.DEL
V prejšnji številki smo spoznali otroštvo našega skritega Zasavca, ki je gotovo zaznamovalo njegovo življenje, da mu nikoli ni bilo težko poprijeti za delo. Prvo zaposlitev je dobil v TKI, kjer je opravil pripravništvo, po odsluženem vojaškem roku pa je prevzel mesto vodje elektro službe, kjer je ostal 15 let. V TKI je bil tudi med reševalci in gasilci, kar ga je pripeljalo do službe poklicnega gasilca. V hrastniškem gasilskem centru opravlja ta poklic že deset let in ni treba posebej poudarjati, da ga ljudje poznajo daleč naokrog, saj so gasilci prvi, ko je treba ob raznih nesrečah nuditi pomoč
HOTEL
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
oziroma reševanje.
V tem času pa je dal pečat tudi svojemu kraju. V Prosvetnem društvu, kjer so vsako leto igrali razne komedije, ni
prevzemal samo glavnih vlog. S svojim znanjem je pomagal izdelovati kulise in električne zadeve. In potem so veselo gostovali po bližnjih in daljnih zasavskih krajih - Prapretno, Turje, Dobovec, Rečica, Sedraž, Sentgotard...Tudi kot predsednik mladine je vrsto let vodil pomembne akcije, ki so jih včasih opravljali krajani kar sami -makadamske poti na primer, pripravljali teren za telefonijo...
Ob sobotah pa je bil v nekdanji šoli ples. Pravzaprav plesne vaje z obveznim plesnim venčkom na koncu.« Dvoranica je bila vedno nabito polna,« se spominja naš sogovornik. Pozabili smo ga vprašati, če je tam spoznal svojo družico.. .Vsekakor sije ustvaril družino z dvema sinovoma, ki trenutno pridno študirata na srednji oziroma visoki šoli. Kaj več pa bomo lahko izvedeli še na večerji in klepetu v restavraciji Diana, kamor bo srečnega izžrebanca in odkritega Zasavca popeljal taxi.
F.M.
KUPON 2/6
Oseba na sliki je:...........................
Moji podatki:
Ime in priimek:.........................
Naslov:.............................
Telefon:........................
Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje
O
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
produkcija lokalnega TV programa,	tei./fax: 01/8983-029,8984 209,
dokumentarnih in promocijskih	/ /Z\\\	8980-390
srn,hspo,ovin	amIom!
snemanje prireditev za interno	UvJLl	041 765 113
uporabo in javno prikazovanje, z	4	# g
možnostjo sponzoriranja	'Utfl fl \
trženje in produkcija za gospodarsko	* *" l*- m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	,
E-mail: atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
©I MALI OGLASI
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Podarim:
Oblačila od 0 do 3 let podarim družim iz Trbovelj. GSM 040 318 775
Prodam:
Prodam parcelo (njiva) 930 m2 na relaciji Trbovlje-Ojstro-Čeče.
GSM 040 584 652 Tel. 03 56 28 663
Prodam rabljeno kuhinjo z vsemi elementi, štedilnikom 2+2 in dvojno pomivalno korito. Vse lepo ohranjeno-cena 25.000,00 SIT.
GSM 041 912 713 V občini Radeče prodam kmetijo na naslovu Zagrad 18 z gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo in vsemi pripadajočimi objekti ter vinogradom - skupaj 7,5 hektarjev. GSM 041 452 080
Zaposlimo:
-	kuharja za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice-Hrastnik,
GSM 041 322 889
-	strojnika gradbene mehanizacije tel.: 03 56 48 043,
GSM 041 625 913
-	gradbenega delavca (tudi zidarja, tesarja) tel.: 03 56 48 043,
GSM 041 625 913
-	šoferja kiper kamiona tek: 03 56 48 043,
GSM 041 625 913
AGM NEMEC Primož s. p.,
Sedraž 3, 3270 Laško
Podjetje Habjan Vintana d.o.o., Gabrsko 49, Trbovlje Vabi k sodelovanju izkušene in zanesljive električarje. Informacije: tel. 03 56 34 212
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
C9C
(UPREfničninE
Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
TRBOVLJE, garsonjera, 25 m2,1. 1978, CK, toplovod, zasteklen balkon; cena: 5.400.000,00 SIT
ZAGORJE-center, dvosobno, 52,50 m2,1. 1958, opremljeno, hitro vseljivo; cena: 8.900.000,00 SIT
HRASTNIK, dvosobno, 61,20 m2, 1. 1975, CK, balkon, opremljeno, takoj vseljivo; cena: 8.800.000,00 SIT
IŠČEMO ULIČNEGA PRODAJALCA ZA ČASOPIS ZASAVC ZA KRAJE ZAGORJE, LITIJA, HRASTNIK IN RADEČE INFORMACIJE NA
TEL041 617 878 IN 03 5452 666
IŠČEMO ZASTOPNIKA ZA PRODAJO KNJIG NA TERENU SLOVENIJE POGOJ: VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE
INFO:041 617 878 IN 03 5452 666
ADZIKIC ELVIR s.p.
TAXI
r TAXI
031 818 121 L 040 992 668
Harmonija med čustvom in razumom pomeni čustveno zrelost, ki edina more človeka prav usmerjati, dajati pravi svet in kazati pravo pot.
Za konec pomladi smo dobili še dvanajst pomladanskih mižekov in to kar osem spomladanskih vil in le štiri vilinčke...
10.	06. 2005
Metka Ramovš, Titova ul. 39, Radeče - hči Valerija Vanja Požaršek, Sitarjeva c. 59, Litija - sin Robin Zdovc
11.	06. 2005
Fanika Cokan, Polzela 60, Polzela - sin Jan Šalej
12.	06. 2005
NAŠA BODOČNOST-UTRINKI ©
---------------------------------1 — —
Vendi Škalički Kolar, Partizanska c. 26a, Trbovlje - hči Živa Kolar
Katarina Nemec, Sedraž 35a, Laško - hči Laura Mlakar Marija Merslavič, Primož pri Šentjurju 2, Šentjur - sin Janez Alenka Sluga, Ribnik 10, Kisovec, Zagorje - hči Sara Vodlan
13.	06. 2005
Mojca Novak, Vreskovo 73 a, Trbovlje - hči Lia Vene
15.	06. 2005
Branka Kanduč Hočevar, Ul. solidarnosti 2, Litija - hči Klara Hočevar
16.	06. 2005
Elvira Seferovič, Nasipi 9, Trbovlje - hči Ajla Tursum
17.	06. 2005
Urška Repše, Gimnazijska cesta 29 b, Trbovlje - hči Larisa Repše Ferk
18.	06. 2005
Matejka Šuštaršič, Riharjeva 4, Šmartno pri Litiji - sin Aleš ČESTITAMO!
Trboveljčani imajo od srede 15. junija opoldan možnost spremljati podatke o onesnaženosti zraka in vremenu na informativnem zaslonu pred glavnim vhodom v zgradbo Občine.
Tako je za zdaj vsaj delno izpolnjena dana obljuba, da bodo podatki dostopni vsem, ki jih to zanima, 24 ur dnevno, objavljeni bodo tudi na kabelski televiziji. Za drug zaslon še iščejo ustrezno lokacijo v centru mesta in računajo, da bo nameščen do jeseni, ko vremenske razmere vplivajo na poslabšanje stanja ozračja.
Župan Bogdan Barovič je med drugim v govoru prisotnim pojasnil, da je povezanih 10 ANAS postaj, ekološka postaja Milan Vidmar iz Cementarne in ENFO TET, ki so že sedaj spremljale podatke o stanju ozračja. Z novo čistilno napravo, ki jo montirajo na elektrarniškem dimniku, se bodo razmere še izboljšale.
Dr. Marija Zlata Božnar, iz AMES d.o.o. v Ljubljani, kije vodila projekt, nam je med drugim povedala, da je to pravzaprav prvi monitor v Sloveniji, ki posreduje slikovne in podatkovne podatke.
Na otvoritvi je zapel pevski zbor Osnovne šole Trbovlje pod vodstvom Kiti Marolt. Novo pridobitev pa so skupaj otvorili predstavnika TET in Lafarge cement Cementarne Trbovlje ter župan Bogdan Barovič. Prvi obiskovalci so si pridobitev z zanimanjem ogledali.
Verjetno ne bodo vsi dobili prav vseh podatkov, kijih zanimajo. Vendar je to že korak k čimboljši obveščenosti o vremenskih razmerah in onesnaženosti.
Besedilo: Irena Vozelj
FRANCI ŠUŠTAR -NAJROLJŠI V GŠ
HRASTNIK
\jp
V soboto, 4.junija 2005, so se v. hrastniškem delavskem domu na zaključnem nastopu instrumentalistov predstavili solisti, komorne skupine, kvintet diatoničnih harmonik, duo kitar, trio citer, kvartet klarinetov, trobilni kvintet in simfonični orkester pod vodstvom Maje Lebar Kotar. Ravnateljica Polona Kovač pa je podelila zlati ključ učencem, ki so bili v tem šolskem letu še posebno uspešni. To so Ingrid Marolt -violina, Kaja Kopušar - ples in Franci Šuštar - rog.
Franci Šuštar pa je tudi najboljši učenec v tem šolskem letu, saj je dosegel sredi marca letos na 34. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v kategoriji I.b od 12 - do 13 let prvo mesto in tako nastopal v filharmoniji na koncertu prvo nagrajencev. Ministrstvo za za šolstvo in šport mu je dodelilo še nagrado - sofinanciranje seminarja za rog, ki bo letos julija v Podsredi na Kozjanskem. Franci je sicer učenec 7.a razreda devetletke na Dolu in povprašali smo ga, kako dolgo igra rog.«Začel sem v drugem razredu, ker je bilo prosto samo še to mesto,« je povedal, »vendar mi je postajalo igranje na rog vedno bolj všeč...« In s čim se ukvarja v prostem času? Rad ima živali in - plezanje po drevesih. V parku ob njihovem bloku jih je veliko in kadar ga kdo išče, najprej pogleda po drevesih... »Najraje grem na brezo, kjer je najboljši razgled.. .«je še dodal.
Fotograßje in besedilo: Fanči Moljk
(Q MEFISTO/KLEPETALNICA
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Zrcalce, zrcalce povej.......Le kakšna
mladina je zdej....?
Imam poseben privilegij. Lahko opazujem dijake in njihove reakcije ob koncu šolskega leta. Tisti, ki so celo leto delali, se učili, nimajo posebnih problemov z učnim uspehom. Razigrani so in komaj čakajo spričevala. Drugi, ki so večino od desetih mesecev, kolikor traja letnik lenarili, so napeti, živčni. Borijo se, da bi izdelali razred in napredovali. Lagodno življenje in brezdelje skozi desetmesečno šolsko obdobje, se jim maščuje. Še posebej stresni položaj doživljajo tisti, ki imajo pred seboj maturitetne izpite. Ne glede na učni uspeh zadnjega letnika, jim lahko na izpitu zrelosti spodrsne. Slednjim je, kljub čudnemu vremenu v stilu hladno-toplo, nenehno vroče v mesecu juniju.
Eden od maturantov mi je v pogovoru zaupal: »Štiri leta sem se švercal s plonkiči. Znanja nimam nič. Skrbi me kako bo na maturi.«
Fant je očitno tik pred zdajci spoznal, da iznajdljivost ni vedno dovolj.
Drugi dijak je pridivjal iz šolskega poslopja in obrcal aluminijasti drog prometnega znaka, ki stoji pred šolo. Pri tem je kričal: » Ha, ha, stari! Pa sem še zadnji šus popravil. Brez popravca bom preživel počitnice.«
S stari je ogovoril svojega vrstnika, ne mene. Mene niti opazil ni, ob erekciji radosti.
Kljub temu, daje njegovo veselje mejilo na vandalizem, je mene bolj skrbela njegova noga kot obrcana kovina. Opozoril sem ga naj čuva svoje kosti. On pa me je objel in ponovil: »A Stekaš? Izvlekel sem se.« Seveda mi je bilo vse kristalno jasno. Sem pa nehote začel primerjati mlade iz moje, rekel bi kamene dobe in naše sodobnike. Površni opazovalec bi menil, da so otroci v modemih časih neznosni. Nevzgojeno in neprizadeto delujejo. Samo nasilje in arogantnost jih prežema. Pa droga in neznosen trušč, ki mu rečejo glasba.... Ja, tako meni večina odraslih o današnji mladini.
Meni se ne zdijo posebej drugačni od mulcev, kakršni smo bili nekoč. Le bolj svobodno si upajo povedati svoje mnenje in izražati trenutna čustva.
Nekdanja konzervativna vzgoja, je mladim prepovedovala »soliti« pamet starejšim. Vsaka konfrontacija mlajše osebe s starši, ali bog ne daj s učiteljem ali profesorji, je bila obsodbe vredna in zabeležena kot nesramen delikventen odnos mladeniča ali mladenke. Sledile so sankcije. Doma jih je ponavadi izvajal oče, v šoli pa vzgojno izobraževalni kader. Tudi klofute so padale
za veliko manjše »prekrške«, kot jih mladih povzročajo v današnji dobi. Avtoriteta roditeljev in učiteljev je bila postavljena po načelu strahospoštovanja.
Danes si lahko starejši ustvarijo spoštovanje in ugled med mladimi le s svojimi dejanji. Samo naziv oče, mati, ded, profesor ne pomeni veliko. Mladi njihovemu ravnanju sledijo ali pa se mu uprejo. Vzgledi privlačijo bolj kot kdaj koli. To, vzgled, pa smo mladim zagotovo starejši. Tisti torej, ki najpogosteje kritiziramo obnašanje današnjih najstnikov. Mlad človek je skorajda zrcalna slika svojih prednikov. Njegovo ravnanje je drugačno le toliko, kolikor je k spremembam vplivalo okolje v katerem živimo vsi skupaj. Mladi so odsev vzgoje in ravnanj starejših generacij. Stanje sedanjosti pa je zagotovo kontinuiranost dela v preteklosti, bi lahko dejali. Preteklost pa ni ustvarjala generacija današnje mladine. Mi, starejši, smo jo izoblikovali in pri tem počasi dovolili sklerozi, daje uničila naše spomine na nora, mlada leta.
Čeprav je treba živeti z mislimi usmerjenimi v prihodnost, nič ne škodi, če se včasih z nostalgijo vrnemo v preteklost. Priklicani spomini na naša mlada leta, nam bodo pomagali razumeti naše naslednike.
Meßsto
- ŽENSTVENOST JE SPET V MODI
S scene počasi odhaja tip anoreksične manekenke, kakršnega nam že leta in leta predstavljajo kot ideal lepote. Končno! Istočasno opažamo vse več žlahtnih seksi lepotic med nežnim spolom. Spomnimo se filma Kleopatra, kije leta 1963 dobil kar štiri Oskarje, s prelepo in bujno Elizabeth Taylor. Sedaj pa v novejšem in vsebinsko različnem filmu Asterix in Obelix nastopa prelepa in prav tako razkošna Monica Bellucci. Kar se oprsja tiče tudi naša Melanija Knavs (Trump) ni od muh. Ali že veste, da jo je Donald te dni razveselil z mercedesom SLR mclaren za borih sto milijonov?
Ideal lepote se menja in trenutno je na strani predstavnic ženskega spola, ki nosijo konfekcijsko številko večjo od 42.V to se ni težko prepričati, če obiščete kino in si ogledate nekaj novih filmov, kjer se srečate s številnimi podloženimi nedrčki in obilico visokih pet. Lara Flinn Boyl, Angelina Jolly, Kate Winslet, Catherine Zeta Jones (kadarkoli je pričakovala otroka seje zredila vsaj za 20 kg, in jih potem zgubila), Liv Tayler... Jennifer Lopez (že veste, bo res kmalu mati?)...številne TV zvezde, moderatorke, starlete, s ponosom kažejo
svoje naravne ali silikonske obline. Vrata so prve odprle Sophie Dali in Sarah Morrison na naslovnicah Voguea. Zdaj lepotice in njihove mere primerjajo z idealnimi, ki jih je baje uporabljal Leonardo Da Vinci: 88-60-88 in jih oznanil kot matematično popolne. Očitno bo kmalu za nami čas strahovlade moškim podobnih manekenk, z ozkimi boki, izpadlih ključnih kosti, komaj opaznih prsi. Približuje se moda, ki jo imajo moški najraje, kreatorji, pisatelji, režiserji...Modni ustvarjalci si še ne upajo redno zaposliti dam z večjimi številkami, no tudi to čas ni več daleč. V tujini je že kar lepo število modnih revij za ekstremne debeluške, pričakujemo tudi kaj takega za »tiste vmes«. Pri nas že obstaja časopis za ženske z močnejšo postavo, z nasveti za oblačenje, šminkanje... Takšna merila niso nova. Že stoletja so veljavna po celem svetu.Vprašanje je le, zakaj so prav sedaj spet aktualna. Nekateri to čisto znanstveno razlagajo takole: antropologi in biologi, ki so preučevali različne kulture so prišli do zaključkov, da je idealen odnos obsega bokov in pasu 0,7. Zakaj? Zato, ker je to znak plodnosti in zdravja.
Ali pa se je vmešal okus moških? Italijani
so ugotovili, da med moškimi starimi od 24 - 50 let, eden od treh želi bolj bujno žensko, 36 odstotkov misli, da je idealna teža partnerke 60 kg, 20 odstotkov pa imajo radi tiste s 65 kg ali več. Izgleda, da takšni vidijo svoje drage malo bolj realistično in konkretno v nasprotju s prozornimi suhicami, ki nam jih predstavljajo kot vzor. Čeprav ženske dobro vemo kaj privlači moške in kaj ne, občasno to spoštujemo, potem pa se gremo »modemih žensk«. Vitka linija je postala merilo lepote šele v zadnjem stoletju. Pred tem je polnost, včasih debelost bila dokaz dobrega stanu in lepote. Če so kilogrami bili razporejeni na pravem mestu, je bil krog zadovoljstva zaprt. Vemo pa, da je krog skladna figura. Se spomnite Rubensovih slik?
Žal, narava ne dodeli vedno tistega, kar si želimo in kar je v trendu. Zato se je tako naglo razvila plastična kirurgija. Italijanke si na primer največkrat do skrajnosti povečajo obseg prsi. Dvajsetletnice si žele večjih, starejše pa bolj čvrstih. Zdravniki priporočajo »močno trojko«, ker večje nastale s pomočjo proteze, lahko kmalu popustijo. Brazilke pa popravljajo predvsem zadnjice. OKUSI SO RAZLIČNI, KAJNE? St. R.

že za 4.990.000 SIT
Pameten, varen, udoben, funkcionalen. Novega Passata z novim načinom zagona motorja, klimatsko napravo, elektronsko parkirno zavoro, zavorno asistenco, ESP, ABS in ASR, zadnjimi lučmi v tehniki LED ter štirivodilno zadnjo premo serijsko lahko doživite na testni vožnji.
Vabljeni v naš salon!
Novi Passat
Slovenski šampion.

že za 3.990.000 SIT
Enkrat šampion, za vedno šampion. Golf Champion 1.9 TDI za 3.990.000 SIT.

Golf Champion
že za 1.990.000 SIT
Pomirjujoče varen. Vznemirljivo lep. Presenetljivo ugoden.
Novi Polo
Prvih 10 kupcev vozila Audi A4, modelsko leto 2004, sodeluje v nagradnem žrebanju za vikend paket na morju za 2 osebi v hotelih Morje v Portorožu. Akcija traja od 27.5.2005 do 30.6.2005. Žrebanje bo 4.7.2005, rezultati bodo objavljeni na spletni strani www.malgaj.si.
Malgaj d.o.o.,
Gabrsko 30 1420 Trbovlje prodaja: 03/56-33-155, servis: 03/56-33-160
Malgajj
TRBOVL J E
Z Banko Zasavje in podje do stanovanja
v objektu Mare
Celje - skladišče
D-Per
6/2005
5000017073,12
s posebno ugodno ponudbo stanovanjskih kreditov
COBISS Q
Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409)
/O

banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje