ali
pomenki o slovenskem pisanji.
Spisal
le M ft f ®c
III. Leto.
Natisnil in založil J. Rudolf Milic.
ii ii um
ram me je: Raznesla sta me s svojimi porednimi inneporednimipomenki o slovenskem pisanji, vzlasti o revček u samcu, v očitne liste ter mi vzbudila pravdo — tako, da svet slovenski sedaj ne ve, jeli revček soglasnik in samoglasnik, jeli sosamoglasnik, jeli samo soglasnik; le to se mu kaže, da „bode zmagal r samoglasnik vkljub vsemu začasnemu nasprotovanju sam po sebi, kakor zmaga sčasoma vsaka naravna stvar in da napredek časa je kolo, ktero ustavljamo, a ga ne ustavimo". — Ustaviti sem vama že hotel prederzne pomenke, kar se spomnim, da „voz narodne omike se pomika zložno naprej; prijatli, — ne zavirajte mu koles!" — Pomikajta se torej še vidva v svojih pogovorili zložno in dosledno naprej; toda — razlagajta reči le kakor so bile in kakor so, ne pa kakor bodo, ker preroka slovenska vsaj menda nista!
Sram me je: V mislih, da so pomenki, ki jih snujeta med seboj, namenjeni posebno srednjim učencem, jih dam nekaj zvezkov na ponudbo v dva gornja razreda, češ, da jih sprejmejo nekteri; ali — kaj se mi pripeti? V enem ostaneta le dva, v enem ne ostane nijeden — tako, da ne vem, ali so učenci prezreli, ali so razgovori vajni pregodni;
to pa vama rečem zdaj, da ravnajta vpriliodnje tako, da bodo pomenki na zadnje v čislih tudi učencem, kteri se vadijo mnozih jezikov in se do dobrega naučiti hočejo jezika slovenskega,
Sram me je: Lotila sta se letos mene — Jezični k a — samega ter obirati jela od verste do verste pismo, ktero sem lani vajnim pomenkom dal bil na čelo; in konec leta — dospela sta še le do tretje verste. Mar mislita, da je vajno pomenkovanje, vse pisano in prižano, učeno preiskovanje po virih in vrelcih? Glejta, da se kteremu „vrat ne u-lomi!" Ne hodita preveč po dragah in temnih knjižnih to-kavah; hodita raji v bolj domače, slovenske in slovanske tovarne. „Tovarš" t. j. tovarnik ali tovornik, ti nabiraj in raznašaj knjižno robo; ti pa »Učenec" druga svojemu služi in strezi ter mu pohlevno odnašaj še prihodnje leto, sej si dijak t. j. sluga, posel. Pridna bodita in marljiva; zvesto donašajta na sejm slovenski različne robe in sicer take, da bode blago Slovencem, meni pa v hvalo ne v sramoto, in da vsaj naposled ostanem brez graje — z jezikom brez jeze — Jezičnik.
V Ljubljani, 1865.
J. 91.
Pomen ki
o slovenskem pisanji.
i.
Deb' zlomil si glavo. Kaj vošit nevem;
Lan' tlačil sim travo, Še letaš jo grem.
Tovari. «3Ler si lani o novem letu ti meni srečo vošil bi se spodobilo, da jo letos jaz tebi. Ali — kar je 1. 1798 sebi pel Vodnik, velja 1. 1865 tebi in meni. Da bi zlomil si glavo, ti kaj posebnega vošiti ne vem; to pa vem, da lani tlačil sem travo, klera rodila nama je cvetja malo, in še tega rožice so se koj osule! Kakor bučelica marljivo po pisanem polji — sva brala midva po polji slovenskega pisanja ter nabrala lepo število različnih pomenkov; toda brez suma — J e-zičnik — kaj stori? Pobere jih nama vse, prilasti sebi, razglasi za svoje blago ter nese po svetu; naji pa celo pri poštenih Slovencih počerni, da je gerdo, rekši: da je nabral zlato čislo lastnih razgovorov med časi porednim učencem in časi neporednim tovaršem.
Učenec. Lepa je ta! To ti je vošilo za novo leto, da ti vnema serce in zažiga v obrazu pogum ! Kar me o tem nekoliko tolaži, je to, da si Jezičniku ti neporeden, jest pa poreden — se ve da v smislu, v kterem sem lani to besedo razlagal.
T. To tebe tolaži, da si ti le časi poreden in sploh neporeden, jaz le časi neporeden in sploh poreden? — Jezičnik pa ni le časi, le sim ter tje, ampak vedno neporedni Jezičnik. Tako se je bralo v očitni razsodbi.
Pomenki. III.	1
U. Kakor se posojuje, tako se tudi vračuje* Z zmerjanjem se mu poreče neporedni Jezičnik. Napis je dobil, |)rav cenjen napis na čelo; zdaj naj ga le zbriše ali popravi, kakor ve in zna.
T. Morebiti moti Jezičnika Prešernov seršen: ;)K0 vsaka ni žival lesica — Tak vsaki ni napis pušica". — Vendar vreden je, da se nekoliko znosiva nad njim, ker je z nama ravnal tako nemilo, in da ga mine sla t. j. tista sladka želja grenke beliti poštenim ljudem!
U. Naj gorje mu jo bova zasolila, če se lotiva njega samega. In veš kaj? Tisto glasovito pismo, ktero je za 1. 1864 nama dal na pot, ima za najne pogovore v I. 1865 tvarine v sebi dokaj in dosti.
T. Je žični k se mu pravi z zmerjanjem; ali si je bil pač svest celega pomena svojega primka takrat , ko se je per-vikrat bil napravil po svetu?
U. Z jezikom brez jeze — Jezičnik se imenuje, in meni se prav zdi, da je iz tiste korenike jeza in jezik in torej tudi jezičnik.
T. Kopitar (Glag. Cloz.) piše: jazva plaga. Carniolis sonat jeza et significat iram. Miklošič (Lexic. vet. slov.) jeza morbus, z istim glasnikom, s kterim se piše jezyk' Iingua. In Schleicher jeza morbus skr. indb urere, jezyk' lingua, skr. lih, lingere (Ksl. Spr. 54).
U. V novoslovenskem je jezik, kar v latinskem lingua: a) govorilo (Zunge), b) govor (Sprache).
T. V češkem pomeni jazyk a) lingua, b) lingua natio-nis, c) natio. Tudi v stsl. je časih jezyk' gens.
U. In j e žični k je v nsl., kdor dobro zna govoriti, komur jezik gladko ali namazano teče, kakor kacemu jezičnemu doh-tarju.
T. V stsl. pomeni jezyčnik' gentilis, ethnicus; in v rusovskem še zdaj: a) paganus, b) multarum Iinguaruin gnarus, in c) calumniator.
U. Da se neporednemu Jezičniku slovenski svet ne za-kroliota, pustiva imena te po latinski, naj sam pri sebi premišlja, kaj je že in kaj še ni; midva pa dejva raji obirati koj od verste do verste njegovo pismo, ktero imajo najni lanski pomenki na čelu.
Človek — je koj na čelu, v pismu perva beseda. — Vlorebiti je ni slovanske besede, je pisal pred nekaj leti hro-vaški list Neven (v. Novic. 1853), ktera bi se tako različno izgovarjala kakor človek. Rusi pravijo čelovek, Malorusi čo-lovik, po staroslovensko, poljsko, češko in slovensko človek, po serbsko in hrovaško čovek, čovek, čoviek, človik, pa v nekterih krajih tudi čoek in čovo. Poljski pesnici okrajšujejo človeka tudi na člek, in Piperčani na černogorskih berdah pravijo tudi čok.
U. Menda se tudi tako različno razlaga. Meni je ruska pisava prav všeč, in jaz bi djal: čelovek t. j. stvar, ki a) čelo (glavo in v glavi pamet) nosi po koncu, da se obrača kviško proti nebu, ne pa samo v zemljo kakor nespametna živina (čelovek, tfv&ganog), ali pa b) stvar, ktera — sama na čelu vseh pozemskih stvari — ima čelo za vek ali večnost, in ne samo za čas in sedanji svet (čelo - vek, hrpv. čove-čanski, čovečanstvo).
T. Res lepa in pomenljiva je tvoja razlaga. Metelko ima tudi v svoji slovnici človek, človeka, rus. čelovek, iz čelo; toda Kopitar pravi na to: čelovek est purus putus rus-sismus, sicut voron pro vran i. t. d. — V drugem pomenu piše Slovesnost (slovaški list I. 1864 čislo 23): „AIebo na pr. vek (viek), viečka (vička, mihalnice, vieždy na. očiach), odtial' čeloviek (človek), t. j. kto ma na čele viek vymerany alebo i, celo - vek, cely vek; vek tol'ko ako mih, čiastka času, čas". — V stsl. je veko palpebra, vek pa a) aevum, b) robur, virtus.
V. Celo, čelovek, čeljad (famulatus), čeljata, čelada (galea) i. t. d. so vzajemne besede?
T. Čelada je dvomljiva, pravijo, morebiti iz laške ce-lata, celare, kakor Hehn iz hehlen.
U. Pa krilo iz kriti; sej je že Schoenleben rabil to lepo besedo, in kako ponosno krije jasno čelo verlemu junaku svetla čelada (quasi frontis praesidium aut tegumentum, p. Marko.)! In sej je že nekaj prilik v slovenskem p. brada, germada, livada i. t. d. — Kako tedaj razlagata to reč veljaka slovanska Miklošič in Schleicher?
T. Miklošič piše: človek' av&Q(ano; homo. In Iingua vet
etiam plur. človeci usurpatur. — Etym. fortasse ser. shru.
audire; in plurimis derivatis: sonum edere, ut sit: člov-ek'.—
1 *
Na to piše S4^j^:hcr: „človek' homo, die einzig in6gliC|,e etymologie dieses so vvichtigen und docli so dunkelen wortes scheint die von Miklos. (radd.) zu sein, welcher člov - ek' abteilend in člov eine andere Form der gewonlich slu, slov lautenden wurzel, skr. cru, gr. xlv erkent, welche im slawi-schen in derivaten auch reden, v e r n e h m 1 i c h reden heisst vgl. slovo verbum, slovenin Slovenus, bolim, slovan u. s. w, Slavve, ferner bolim, slavik, russ. solovej luscinia". —
v
U. Človek je torej stvar, ktera razločno govori. Govoriti more pa le, kdor ima čelo, t. j. duha in z duhom sklenjeno telo. In že Herder pravi: Kakor loči beseda in govor človeka od živali, tako loči lepo izgovarjanje besed in umetno govorjenje človeka od človeka morebiti ne manj, kot loči govor človeka od živali.
T. Metelko sam je spremenil poznej svojo misel, ker a) v besedi človek je vse drugačna končnica, kot v družili p. davek; rod. davka, stavek, rod. stavka, človek pa rod. človeka; b) ljudske ali narodske imena se posnemajo po jeziku ne pa po životu (cf. Slovenec, Nemec, Vlah). — Po tem misli menda Metelko, da je človek iz celo integer (ganz, gleichsain vollkommen) in vek govor (das Reden, skr. vak reden, vakas die Rede). Po Dolenskem je še znan pregovor: Breg jemlje vek (das Bergsteigen benimmt die Sprache); ne večen je, kdor težko govori. Človek pa je, kdor ima cel vek ali kdor razločno, razgovetno govori (cf. stsl. vet' proprie verbum, sermo; pactum, consilium; veštati loqui, consilium dare; croat. serb. večati consilium habere).
U. Pa tudi slovenski večati t. j. vpiti (schreien), glasno govoriti. Kedar pridemo na svet, znamo vekati in jokati; govoriti pa ne znamo, le po živalski bečimo, pravi Herder. — Posebno me veseli, kar kaže Miklošič, da je v stsl. tudi v množnem številu se rabilo: človeci. Sedaj se v dvojnem še sploh rabi človeka, — o v, — oma . ., v množnem si pa nekteri ne upajo skorej ter pišejo raji ljudje.
T. Čemu bi delali razloček, dokler se da pisati praviloma in tujcem je zlasti vstreženo, kteri velikrat pišejo čl o vek i — ci, — kov, — om, i. t. d.; domači že uinejo in se kmali privadijo. Tudi Nemec, dasiravno mu rabi v množnem številu Leute, piše pravilno Mensch — Menschen, Mann — Manner.
U. Celo nemški „m a n" se sloveni s samostavnikom človek,
kedar se z njim zamenjati d&, n. pr. Človek ne živi, da bi • del ampak le je, da živeti more; s tretjo množno osebo v tvorini p»> kedar je toliko, ko „ljudje", n. pr.: Novo vino
devajo v nove mehove. Met. —
• In-
U. Ljudje pišejo nekteri skorej le v množnem številu, in še tedaj s posebnimi sklonili: ljudje ali ljudije, — i, __ em, — eh, — mi.
T. Sliši se v nsl. pač tudi v enojnem številu ljud, kakor v stsl. navadno ljud' laog populus, ljudije laoi homines, v polj. lud, v čes. lid; v gotovskem se bere Iiud, v staronem-škem liut, liuti, liute, zdaj Leute le v množini.
U. V množnini ali skupno se govori sploh ljudstvo (Volks-menge); obliko ljud smo Slovenci nekako pogubili, vendar ne celo tako kakor Nemci. Bili so res časi, da se je bilo že bati, da bo slovensko ljud spodrinila nemška Volk; ali zdaj so minuli, in po perstih bi jo zaslužil orglar, kteri bi očitno pri službi božji še se prederznil peti:
Pred stolom tvoje milosti — Tvoj verni „f o 1 k" (nam. ljud) kleči'!
T. Množna oblika lj u d j e je pravilno iz enojne 1 j u d, kakor narod — narodje, sosed — sosedje, brat — bratje i. t. d. — Posebej se bere o tej obliki v Glasniku I. 1858: Ne trije ljudje so umerli, tri ljudi smo srečali, neg.: troje ljudi je umerlo, troje ljudi smo srečali, tudi dvojeljudi (namesto: dva človeka, ki je pa tudi prav). Tako me je naučila stara živa slovnica .... baba Dolenka, terda Slovenka (zakaj ni je bilo drugega kot kost in koža). „Zakaj te ni bilo poprej?!" tako sem se zaderl nad babelo. Zakaj? Ne davno poprej (leta 1850) mi je poslal prijatelj za natis spis, v kte-rem so bile besede: „Noj tako debela jajca nese, da se z e-nim trije ljudje nasitijo." — Trije ljudje! — trije ljudje! . . . to mi je zvonilo tako čudno; mislil in mislil sem, kaj plenta bi bilo. Da nekaj ni prav, to mi je dišalo; ali kje je robec skrit, tega nisem mogel nikakor vganiti. Pomota je bila natisnjena. Ker sem jo bral še večkrat potem v drugih spisih, zato jo razglašam očitno, da bi se je varovala vsaka poštena duša. Po tem takem bi trebalo govoriti: 103 (sto in troje) ljudi, 504 (pet sto in čvetero) i. t. d. — Vendar pra-
vijo rajši: v našem mestu živi 5850 duš kot 5850tero ljU(j| Ne morem se uterpeti, da ne bi tudi spomnil, da rabimo pisaje in govore preporedko besedo ,,s ve t" namesto „ljudi": veliko sveta je na senjmu (srb. mnogo svjeta ima . . . = franc: il y a bcaueoup de monde . . .)."
U. Ce ne velja tukaj, kar pravi Metelko str. 95 a) in b) da se pri samostavnikih, ki so navadni le v množnem številu ali pa pri imenih manj veljavnih oseb (človekov, človek cf. persona) ali mladih žival namesti glavnih ali stanovnih števni-kov rabijo ločivni p. troje bukve, čvetere vilice, dvoje otrok, troje družinčet, čvetero telet ali tele i. t. d.? Nekaj se je mislilo, da je pravilno samo ljudje, nekaj pa, da ljud in ljudje je le bolj zanikamo, dasiravno so mnogi ljudje bolji kot marsikteri človeki (personae), kojih slava odmeva (personat) od veka do veka!
T. Da ljud in ljudstvo ne more biti tolikanj zaničljivo, kaže tudi to, da človek le rad ima, ako se govori in ravna z njim poljudno, vljudno, priljudno (humane), ljudski (humano more, ne pa paski ali ciganski, kakor pravi Serbljanin) i. t. d.
U. Sam ne vem, kako se vjema ljudski in laški, kar se tu in tam najde (cf. Metelko str. 17 : ljusko, ljasko andern gehorig, fremd, fiir ljudsko, wie man es im tiefen Unterkrain noch iminer ausspricht, von ljud Volk; lešk : laško blago un-gereehtes Gut, scheint hingegen von dem veralteten lestBetrug herzustammen).
T. Eni mislijo, da je to in uno ravno tista beseda. Piše se kej različno: ljudsko (cf. gradsko), ljuško (cf. graško), ljusk|o (cf. gosposko), ljasko, leško, laško, lesko, lacko. Ali se kje natanko izgovarja ljudsko, ne vem. Do-brovskije pisal nekdaj, da je 1 e š k o iz ruskega levš, levša (leva roka, neprava), torej leško blago t. j. nepravo, nepravično ali krivično blago; vendar kolika sila in prederzna prememba! Ali ni morebiti leško (če tudi ne iz list, vid. II. Jezičn. 30.) razlagati iz lih' nimius, alienus (lihva, lihvovati), ali pa iz vi'h v (vleško — leško — laško — lacko blago)? Ce pa ostane lj ud-ski iz ljud populus v pomenu alienus, je pa ravno tako, kakor tudj, tuj, tujsk iz gotiškega thiuda — thiudisk (gens — gentilis), piše Šafarik, Diefenbach i. t. d.
U. Tuj je iz tvoj (tuj ali toj) ne moj, bi djal otec Marko!
U. Razuma is kaj e — velja koj nama, ker isčeva spoznati, kaj pomeni, kteri razum ima beseda ljud, ljudski, leski i. t. d.
T. Razum je stsl. intellectus, mens, ratio . . . (Verstand, Vernunft, der Sinn eines Wortes) v česketn rozum, v nsl. tudi pomen kake besede bodisi notranji ali vnanji; v pervem : razuma iskaje; v drugem vid. Abuna Soliman str. 30:
Razgublja se besed razum, Eaznaša jih mestni in morski lirum, Le roka roki še miga.
[7. Da je razum iz raz in um, se ve; premisliva torej vsaktero posebej. Kaj nam zaznamnja raz in kako se rabi?
T. „Raz' particula Si« dis —, quae nonnisi in voca-bulis compositis usurpatur, nsl. etiam praepos. est: žlica je raz mizo padla; raz berdo pridem; raz drevo vzeti" — piše Miklošič in z malo besedami veliko pove, namreč: a) Kaj besedica raz pomeni, b) da se v stsl. (kakor tudi v sedanjih slovanskih jezicih) rabi le v sostavi, c) da je v nsl. vendar tudi sama na sebi predlog in d) da vlada četerti ali toživni sklon.
U. V novoslovensčini piše Janežič str. 148: „raz (nemšk. zer —, auseinander —, lat. dis) pomenja: a) razšir ali ločitev tega, kar je prej vkup bilo; in b) premembo v kak boljši ali gorji stan. — Nekterim sestavam, pravi po tem, ste se pervi čerki odbrusili, z pa pred terdimi soglasniki v s prehaja: opreti . . nam. razpreti i. t. d. — In 343 : raz (lat. de — nemšk. ab, herab, hinab, hinunter, von) se vjema na pomenu s predlogom s — z (kedar se veže z II. sklonom) in zname-njuje ločitev predmetov od zgoraj navzdol ter se sklepa s to-živnikom, n. pr. Po sili vzame raz roke ji rokavice, v dlan glede. N. pr. — Dere se ko bi jermene raz njega rezal. X. r.— Včasi ima svoje ime v rodivniku za seboj n. pr. Mnogo teče sladke hvale pričujočim raz jezika. Valj. — Gorje vam, ako pade častni plašč raz vaših djanj. Cegn.
T. Poprej so slovničarji terdili, da je raz- (v česk. roz-) neločljiv ali nesamostojin predlog (Kop. Met. Potoč.); ali že Metelko pravi, da se čuje na Gorenskem: je padel raz streho, in po Jarniku na Koroškem: raz drevo vzeti. Vsled tega se rabi sploh v govorjenji in pisanji predlog raz samo-

stojno. (T ruskem pomeni raz' mal, einmal; razom, za raz, s> razu, adv. auf einmal, sogleich.)
U. Kaj pa je misliti od tega, s kterim sklonom se ima sklepati predlog raz, z rodivnikom ali s toživnikom ?
1\ Iz nekdanjih zgledov se kaže, da vlada pravzaprav četerti sklon; iz sedanjih je pa viditi, da se celo dobro vjema z drugim; prav snažni pisatelji ga sklepajo z rodivnikom; jn soditi po tem, da se vjema na pomenu s predlogom s —-kedar se veže z drugim sklonom (s hriba, z gore; s konja, z osla), pač ne more biti napak, če se piše tudi z ravno tistim sklonom (raz hriba, raz strehe, raz konja na osla in raz oslice na kobilo)!
U. Morebiti je nektere zmotilo, ker drugi in četerti sklon ima tolikrat v nsl. ravno tisto obliko (raz njega, raz konja), da so jeli pisati drugi sklon nam. toživnika? Ali sedaj, kakor kaže, bo ostalo oboje v slovenskem slovstvu. Sej s ali z, razun — razen ali razven tudi tisti sklon zahteva.
T. Da bi nekterim sostavam se perve čerki bile odbru-sile, in da bi opreti, stegniti, stergati, strupiti se rabilo namesto razpreti, raztegniti, rastergati, rastrupiti, — tega ne verjamem, ker ima s — s ravno tisti pomen, in po tem takem tudi ravno tiste pravice, ktere ima raz z rodivnikom samostojno ali pa v sostavi z drugimi besedami.
V.
U. Razum je intellectus, um zlasti mens; kako je pa to, da se med ljudstvom tolikrat sliši tnim, pumen?
T. Ker Slovenec v začetku nima rad samoglasnikov, torej posebno po zahodnjih krajih takim besedam rad prideva kak soglasnik j ali v, p.: jaz stsl. az', jagnje latinsk. agnus, jelen n. elen, jeden n. eden, jigla ali jegla n. igla, jigra n. igra, voje n. oje, vokno, vosa, vud, vuk n. okno, osa, ud, uk; celo pri tujkah p. jerbati ali verbati (erbenj, jerperge (Her-be.rge)> jesih (Essig), Jeva (Eva). Tako izgovarja Gorenec raji vum, »umen, Jiskati ali Jeskati n. um, umen, iskati, kakor izrekuje Dolenec, in kakor piše nekdanji Slovenec, sedanji Serbljanin i. t. d.
U. Po tem je tudi prav, da pišemo sploh um, umen, iskati, ker v pisanji velja edinost; v glagolu je pa še ni,
ker zdaj se bere urnim, razumim, razumijo in urnem, razumem, razumejo, sem razume/ in razum«'/.
'f. Omenjeni glagol se šteje v novoslovensčini po sedanji obliki lahko v III. in v IV. red, in po tem se ravna tudi pomen; glasi se ali umeti, ume m (intelligo), ali pa umiti umim (illustro), in tako v vsih sostavah in naklonih (umeti verstehen, krniti zumiti abrichten, — razumiti koga einem etvvas begreiflich rnachen).
U. Zdaj vem, kdaj mi je pisati razumem, eš, ejo, in kdaj razumem, iš, ijo, i. t. d. Ali časi se bere urnem, umeš, u me, časi pa um ejem, ume ješ, um eje — kako pa je to?
T. Kdor hoče sedanjo slovensčino umeti, je treba, da razume kolikor že nekdanjo. Mnogi so jeli res pridno se pečati s staroslovensčino, in tako se nam je marsiktera stara oblika spet prikazala v pisanji, dasiravno se je bila zgubila v govorjenji. Stara slovensčina je pregibala veliko glagolov v III. redu pa v 1. razredu (bogateti — eju, eješi . . želeti — eju, eješi i. t. d.), kteriin se je obrusila in skerčila že zgodaj pervotna sedanjikova oblika eju ali ejem, tako da se zdaj skoz in skoz le v 2. razredu spregajo (bogatim, iš . . želim, iš i. t. d.). Le petero glagolov je še ostalo v 1. razredu III. verste (šteti — štejem, smeti — smem (smejem), speti — spem (spejem), umeti — umem (umejem) in imeti — imam. Kakor se je celo spremenil poslednji, tako se je pozabila skorej popolnoma oblika smejem, spejem in umejem, in kakor uni, zlasti začinjavni glagoli, sega ali sili že tudi glagol umeti — umem v 2. razred umeti — urnim, umi« . . 3. mn. ume nam. um ejo, kakor bogate, žele n. bogatijo, želijo (cf. čes. umeti v sed. č. urnim, iš, i, ime, ite, eji; serb. - hrov. smiem, umi-jem, razumijem, v 3. množ. osebi: smiju, umiju, razumiju).
U. Da ne preskoči popolnoma v 2. razred, ali čem tedaj pisati um ejem, -eš, -e?
T. Ker bi se a) smejem in umije m na dve plati lahko obernilo, ker b) umejem morda nikjer med Slovenci ni znana, ker c) rabijo tudi drugi Slovani umem; smemo tudi mi ostati pri navadni obliki umem, smem, spem.
U. Ali ni oblika, umeti, umem ga (ich verstehe ihn) in umiti, urnim ga (ich richte ihn ab) le slovenska novota?
T. V serbskein ima že Vuk ta razloček, torej ga smemo ohraniti tudi mi, ker nam je časi prav koristen in celo potre-
ben. — Drugače pa je s tem, kar se bere v Novic. 1.1861;. „Za nemško besedo „Begriff", ki se po starem imenuje slovenski: „z a p o p a d e k", so nekteri, čuteč okornost te besede po nemškem narejene, začeli rabiti besedo: zaumen, ktera bo pa težko jezikoznancu po všeči. Če je tisti, komur se je per-vemu beseda zaumen priljubila, mislil na koreniko: um, torej na neki glagol: zaumeti, imela bi po vsakem glasiti: zaum ali pa zaum e k. Če je pa beseda prav vlita, mora izhajati iz glagola: z a um eni t i (kakor pomen od pomeniti), kterega pa ni in biti ne more, ker slovenski jezik teh dveh predlogov (za in u) pri glagolih skup ne deva, kajti edini glagol te podobe z a vda ti se ne da zagovarjati po primeru drugih slovanskih narečij. Besede zaumen bi se torej po moji misli bilo ogibati (M.)".
VI.
U. Zapopasti (begreifen) in z as to p i ti (verstehen) — ali nista to prav kranjska glagola?
T. Ali, — ker v tem pomenu (begreifen t. j. mit dem Verstande) ju nima ne staroslovensčina ne drugo slovanstvo; novoslovensčina ji je pa že zgodaj skovala po nemščini. Bere se tudi v hrovaškem in serbskem zapopasti, zapopadati (er-greifen, ertappen; nicht loslassen mit Gesclnvatz). Sploh znana pa je p opasti prehendere (fassen, ergreifen).
U. Popade se z zobmi in zapopade, zastopi pa z nogo, kakor prav piše Metelko: „Prav za prav se z nogami zastopi, ne z glavo; hišo zastopijo, kadar koga love, da jim ne uide".
T. Bes je to; ali vendar, da tako rečem, vnanjih ali telesnih besedi se ne smemo in ne moremo celo znebiti za notranje ali duhovne pomene, dokler nismo zgoli duhovi. V vseh jezikih ravnajo tako, in nekdaj so mimo sedaj še vse bolj tva-rinske imena ali znamke dajali celo duhovskim močem in rečem.
U. Pa zdaj hoče marsikteri več zastopiti z nogo, kakor so nekdaj razumeli z glavo!
T. Sej pa tudi res marsikteri več zastopi z nogo, in več popade in zapopade z zobmi ali s predolgim jezikom, kakor pa z umom ali z glavo.
U. Kdaj in kako smem torej rabiti una zlasti kranjska glagola?
1\ Iz poprejšnjega razvidiš, da se intelligere (begreifen j j. mit dem Verstande) dobro slovenski reče: umeti, razumeti; zapopasti (zapopad, zapopadek Inbegriff, Inhalt) je sicer Markova beseda, ktere se je ogibati, pa težko ogniti. — Nastopiti je prav za prav vertreten t. j. in den Weg treten, navadno (gemeinhin, pravi Murko) verstehen, auffassen. pa že Dalmatin je pisal z as t o p, a Verstand, zastopiti, zasto-pen, zastopnost, in Marko Pohlin za s to p nu (intelligibiliter) !
V. Z as to p i menda tisti, kteri ima široke podplate in kaj zemlje ali dobre tla, da terdo stoji in postopa! Naši novičarji kej pogostno pisarijo od zastopnikov, ki znajo zastopiti in zastopati, in sedanji čas imamo dokaj zastopnikov v srenjskih, mestnih, deželnih, deržavnih zborih, da smo skorej vsi v stopah, in se nam godi kakor prosu, iz kterega ima biti pšeno in po tem kaša — otročja paša!
T. V tem pomenu je pa že v stsl. zasttlp' tutela, opi-tulatio, zastupiti -ati -ovati opitulari, defendere, za-stupnik' propugnator, zastflpnica patrona; v rus. tudi žensk, spola zastupa; čes. zasloupiti -ovati koho, zastupce — itel — ovatel (Reprsesentant; Anwalt); v serb. - hrov. zastupiti, zastu-pati koga v ravno tem smislu. Torej se prav piše tudi v no-voslovensčini zastopnik; beseda ni napačna.
U. Beseda zastopnik res ni napačna, ali marsiktera oseba, kteri pravijo zastopnik, je napačna, in da naši zastopniki tudi postopajo, in časi še hudo postopajo, je sim ter tjepisarica in govorica. In to je tudi napaka in postopanje je gerda, pa še naglavna napaka, dasiravno sem nedavno bral, da temu in temu človeku bo njegovo zmerno in krotko postopanje brez dvoma ali gotovo koristilo!
T. Bolehnemu človeku zmerno pa krotko postopanje res tudi utegne koristiti zlasti pod milim nebom, v zdravem zraku; in le v tem smislu je v stsl. postupiti -ati proce-dere in postftp' gressus, in enako v vseh sedanjih slovanskih jezicih. Postopati t. j.: vorgehen, verfahren, in postopanje t. j. der Vorgang, das Verfahren — v tem pomenu so si jo pa skovali novejši čas nekteri hrovaški pisatelji in iz njih spisov so jo pobrali nekteri slovenski Hrovatje, da zdaj postopajo nam. delajo, ravnajo, in postopanje jim je djanje, ravnanje, ravnava, početje, počenjanje, delanje i. t. d.
U. Iskaje — smo djali nekdaj — je narečaj (gerun-dium), zdaj pa — kar smo bolj učeni — pravimo, da je poslovni deležnik v tvorni obliki! Kako se pa nareja, ker se bere časi kaže, piše, maže, deržaje, ležaje, slišaje, časi pa sliše leže, derže, mazaje, pisaje, kazaje, iskaje?
T. Dokler smo bili bolj priprosti, smo djali, da se obra-zuje iz nedoločivnika tako, da se -ti preverže v -je pri glagolih pete in šeste oblike, p. delati — delaje, igrati — igraje, gospodovati — gospodovaje; pri vseh druzih glagolih se spreminja -em ali -irn sedanjega časa v -e, p. stati, stojim — stoje, molčati, molčim — molče, grem (n. gredem) — grede, sedeti, sedim — sede, klečati, klečim — kleče itd. Zdaj, kar smo bolj prebrisani, pa učimo, da je pripona prislovnega deležnika e pri glagolih vseh verst, je pri glagolih poslednjih dveh verst, p. del-a-je, ber-e, nos-e, in celo kaže, piše, maže iz mazati, mažem (V, 2.).
U. V ravno tej versti ima pri drugem razredu Janežič tole: „Spomina vredno je tudi, da obrazijo v novi slovenščini ti in malo da ne vsi glagoli tega razreda svoje deležnike se-danjega časa rajši v 1. razredu V. verste, n. pr. diliaje — dihajoč; dremaje — dremajoč; gibaje — gibajoč nam.: diše — dišoč; dremlje — dremljoč; giblje — gibljoč".
T. Iz tega sprevidiš, da pišejo eni kaže, maže, piše, ker se ravnajo po naj novejšem pravilu, da je deležnikova pripona pri glagolih vseh verst tudi samo e, eni pa pišejo deržaje, ležaje, slišaje, ker glagolskih redov ali verst dobro ne znajo. Deržati, ležali, slišati — so glagoli iz III. 2, torej deržim — e, ležim — e, slišim — e; slušati, kazati, pisati, mazati — pa so iz V. verste, torej bolj prav slušaje , kazaje, pisaje, iskaje (ne pa: išče — iščoč!).
U. Prijetniše mi je poprejšnje priprosto pravilo, in po njem se hočem ravnati, ker je navadno tudi v vsakdanjem govorjenji. — Zakaj pa je: razuma iskaje — z rodivnikom?
T. Ker se iskati šteje med glagole, ki vladajo rodivni sklon. Od (eh piše Janežič §. 317: „V rodivnik devajo svoj dopolnek ali predmet (objekt): d) glagoli, ki pomenjajo kako željo ali zahtevanje, potrebo ali pomanjkanje, skerb ali deležnosl, sosebno: iskati, čakati, želeti, upati, hoteti, potrebovati, manjkati, stradati, grešati itd."
Še bolje in sicer doslej, kar vem, najbolje ima to Metelko Ovedano z naslednjimi besedami: 4) Wennsich die Verba, ihrem Bcgi'iffe nac''' den Intransitiven (Neutris) nahern, und den Gegenstand leichsam nur beruhren, indein ilirc VVirkung mehr in dem Subjecte bleibt, und nicht den ganzen Gegenstand umfasset und ergreifet, wie andere Transitiva, Jercn physisohe Wirkung auf die leidende Sache iibergeht. Hieher gehuren die V'erba, die ein Verlangen, ein inneres Streben, oder sonst eine Wir-j. „ n g des Gemiithes bezeiehnen, wie: upati, gledati, . . želeti, pozabiti, pogrešiti, čakati, iskati i. t. d. (vid. str. 244.)
U. Prav dobro je od te reči 1. 1862 pisal Ladislav (v giinnaz. letn. ,,,slovenski genitiv"), kjer pravi: „Genitiv pri glagolih zahtevnih ali želivnih (des Strebens). Glagoli, ki izrazujejo subjektove želje, da se udeleži reči, ali da sploh stopi ž njo v kako bližejo razmero, imajo genitiv tiste zahtevane reči, taki so: Iskala vedno v tem sem svoje slave. Iskal sem sveta pri vsih pravoznancih. Takrat glejmo nad oblake, tam miru, pomoči išimo. On iše veselja za denarje i. t. d."
T. Meni ste ondi prav všeč tiste dve opombi zastran glagolov pozabili, pogrešiti, čakati, pričakovati: „a) Pozabiti zahteva genitiv, kader pomeni, reč zanemariti, jo iz misli izpustiti, ne porajtati na-njo, kakor v stavkih gor navedenih, ali: ^Pozabil je svoje nesreče", to je, se ne zmeni zanjo. Drugače je stavek: Fant je kapo v šoli pozabil (aus Vergessenheit zuriick gelassen); fant je že spet vero pozabil (se je ne more spomniti). V takih stavkih glagol objekta celo nič ne zadeva, in tu je accusativ. Ravno tako pogrešiti, post.: Na kamnu sem ruto pogrešil (sem jo pustil). Drugače: Dalje grede sem rute pogrešil (se spomnim, da je nimam). Otroci matere pogrešajo, to je, na njo mislijo pa je nimajo. — b) Pri čakati, pričakovati je ločiti med pomenom, genitiv ima le ondi, kjer izrazuje želje. Drugače je v primerljejih, kot: Veselje ki čaka izvoljene. Tu nišo želje, ampak čakati pomeni: Je pripravljeno za-nje, ima veljavo, kakor lat. mane t, torej zahteva accusativ. — Ravno tako je razločno: Česa pričakujete od nas? (želja); in pa: Kaj Bog pričakuje od nas? (Bog nima ničesar od nas želeti, kar pričakuje, je njegova pravica in naša dolžnost). Torej v pervem stavku genitiv, v drugem accus." — Ali se da tudi v iskati razločiti dvojno djanje, notranje in vnanje, in po tem pisati zdaj genitiv zdaj pa accusativ?
V. Iskati — ali je povsod znan ta glagol?
T. Kar veni, je v navadi le bolj pri zahodnjih Slovanih zlasti med Slovenci; iskati sveta, pomoči, denarjev na po.! sodo; iskati se (einander suchen, gesucht werden); pri lovcih iskati t. j. slediti; — iskati gem. suchen, stsl. ogerskosloven. verlangen, quaerere, petere, daher išterc, gem. šterc, der da etwas verlangt, der Bettler — pravi Murko; obiskati, poiskati preiskati i. t. d. V češkem je jiskati ali jiskati samo še v pomenu: komu v hlave vsi!
U. V tem je tudi med Slovenci naj navadniši: poišči mi poišči — pravijo oče materi ali mati hčeri —, tako me glava serbi!
T. V serbskem pomeni a) petere (verlangen) in b) quae-rere (suchen), sicer pišejo raji tražiti, pitati, starati se i. t. d.; iskati ali biskati koga (legere pediculos); morebiti bi se res tudi v slovenskem dalo ločiti a) notranje djanje (petere, studere, verlangen, zu erlangen streben), pa b) vnanje (quaerere, suchen , aufsuchen) ?
U. Kako je v staroslovenskem?
T. Iskati (isku et ištu, išteši, raro iskajii, iskaješi) česo quaerere; perscrutari; izco fris. alid. eiscon nhd. heischen lit. ješkoti let. eskat e ser. i — piše Miklošič.
V. Ali ima staroslovensčina tudi glagol obiskati (be-suehen)?
T. V tem pomenu ne; ima le obiskati t. j. serutari; lan— gere, palpare. Tudi drugi Slovani tega nimajo, obiskati jim je posetiti, poseštati; naš glag. obiskati je narejen po nemškem besu ch en. Prav piše o tem Metelko: „p ose ti ti, iterativ posečati (poseščati) heisst besuehen auch noch im Rus-sisehen (vergl. šetati). Wir sagen: bolnika obiskati, der Kroat: bolnika pohoditi, der Serbe: bolnika oblaziti. Wer driickt sich richtiger aus? — So weichen wir von einander ab, vvo wir den alten Ausdruck verloren haben".
IX.
U. Slediti, si djal, se glasi lovcem iskati (suchen), in pes, ki zna dobro slediti (Spiirhund), se zove v rusovskem iščejka t. j. iskač, češki slednik ali slidnik, čes. polj. serb. tudi vižel, vižle — vižleta (vid. Cigale). Ker je ta glagol
tolikanj imeniten za naše časnikarje, pa se ga nekaj časa sko-rej ogibaj0? pomeniva se torej o njegovi pravi rabi nekoliko.
T. Bes se ga ogibajo novičarji posebno od 1. 1858, kar je
hilo brati v Glasniku: »V razgovoru zastran pravilne rabe doveršivnih • nedoveršivnih glagolov, ki so ga Novice ne sila davno raznesle po slovenske111 svetu, bilo je na široko razloženo, da kakor se doveršivni ,a„0li v naznanivniku (Indicativ) sedanjega časa ne prilegajo pravemu sedanjemu času, tako tudi sedanje-časni naznanivnik nedoveršivnih glagolov ne služi za naznambo prihodnjega časa. Temu pravilu nasproti slovenski časniki radi svoje veče sostavke prekrajajo z opombo »dalje sledi« (continuatio sequitur), »konec sledi« (Ms sequitur). Kdor se derži pravega pomena teh besedic, mora liste preobračati in prebirati, da bi našel, kje nek tiči ta sledeči (sequens, non secuturus) drugi konec sostavka, ali na zadnje se prepriča, da v resnici ne sledi, ampak da menda še le bode sledil. Bolje bi bilo tedaj reči: »na dalje drugikrat, na dalje prihodnjič, drugikrat kaj več, dalje pride, ali (k večemu) bo sledilo«. Tako nahajamo v Slovenskem Romarju prav: »drugo leto na dalje«. K temu ima spodej opombico: Nemcu služi »Fortsetzung folgt« fur »wird folgen«, kakor se pravi: »Der Vater folgt dirbin-nen-drei Tagen nach« namesto — »wird folgen«. Nemec pa govori tako, zato ker nima glagolov veršivnih in doveršivnih, kakor Slovenec«. (M. C.)
Koj v naslednjem listu se bere: »V zadnjem »Glasniku« je bil opomnil gospod M. C., da naši časniki napek tergajo sostavke z o-pombami: »dalje sledi« in da to ni prav. Jaz tudi ravno tako sodim; le toliko bi še pristavil, da je slovenskim pisateljem glagol: »slediti« verstnik glagolu: »terjati«, ker v obeh enako radi nemčujejo«. »Slediti«, kolikor je meni znano, pri nas nema druzega pomena, kakor: »spiiren«, pa ne »folgen«. Samo besedice: »poslednji, po-slednjič, naposled, (naslednji)«, imajo nekoliko v sebi tiste misli, kije v nemškem glagolu: »folgen«. Tedaj ni prav: »koze so se vernile, kamor jim J. ni mogel vedno slediti«; t. j. wohin ihnen J. nicht immer folgen konnte«. Reči bi se imelo: »kamor J. ni mogel vselej za njimi«. Dalje beremo: »reče in pade pred kupcom na tla, in midva slediva njegovemu izgledu« — wir zwei folgten seinem Beispiele. Slovenski bi bilo: »pade pred kupcom na tla, midva pa ravno tako». (F. Levstik.)
In str. 619 je tole: Slediti. Zastran »dalje sledi« naj povem še to, da neki kmet, ki je pervič bral neke slovenske novice, ni umel, kaj je to: »dalje sledi« — očitno znamenje, da to ni prav po naše, čeravno ste obe besedi domači«.
U. In po vsem tem še ti vedno pisariš: „dalje sledi, konec sledi!" Ali ne veš, da se to pravi: vozu narodne omike kolesa zavirati? In če se godi to na zelenem drevesu , kaj se bode godilo ondaj — na drugem?
T. Godi se res na zelenem drevesu — Slovanom sploh, da se jim voz narodne omike zavira, in da se tudi v tem le malo vjemajo. Tako pišejo p. hrov. serb.: dalje — konac,
dalje drugiput, dalje če sliediii ali sliedit če dalje, konac slied; ali če sliediti; rus. daljše bude, prodolženie, do sledujuščag0 Nr. 2; slovašk. dokončenie, pokračovanie ali pokračovanje na-sleduje; čes. pokračovani (krak — korak t. j. Fortschreitung Fortsetzung) in dokončem; serb. ali vendsk. prihodnje skon-čenje; sloven. dalje sledi, nasleduje, pride i. t. d.
U. Iz vsega tega je viditi, da se drugim Slovanom nic bolje ne godi. — Kaj mi torej svetuješ, in kaj misliš storiti v prihodnje ti, da ne bom „tepen s starim kopitom" jaz, in da tebi ne poreko, da ti maha „kita<: do križa?!
T. Nočem preiskovati, ali je vse res, kar sva brala poprej, ali ne; to pa rečem, da pomeni glagol slediti (sledovati, na- po-sledovati) 1) v staroslovenskem a) investigare, b) sequj (sledovanije consecutio, po sledovanju ordine, sled' vestigium, i. t. d. v' sled, iti — hoditi v' ali po sledu sequi — Miki.); 2) tudi v druzih slovanskih jezikih; 3) ravno tako v novoslo-venskem (sled, a ali ti Spur, Folge; nasledovaii komu in koga — Metelko; komu, koga in za kom — Murko v pomenu spii-ren, folgen, nachfolgen, nachahmenj; 4) da smo zložno na-predovaje tudi Slovenci nekteriin besedam vsled novih reči pomen razširili; 5) da iz bistva doveršnih in nedoveršnih glagolov sledi, da gre po vseh časih in naklonih terpeče, nedo-veršeno djanje ali stanje (jaz rečem: tudi pisanje) sploh nedoveršnimi glagoli dopovedovati — Janežič §. 387; in če vse to nič ne zda, povem naposled, 6) da na -i v „dalje ali konec sledi" naglaska ne devam, ter rabim glagol slediti v prav slovenskem in sicer ožjem pomenu (spiiren, suchen). Ali torej nemčujem ali slovenčujem?
U. O ti zeleno drevo — kaj ti poveš?! Torej — kakor pes zajca sledi ali lesico, in gre po sledu ali za sledom, tako bravec ali, če raji čuješ, čitatelj moj! sledi dalje spis ali so-stavek, ki te mika, v tej ali drugi knjigi, v tem ali prihodnjem, naslednjem in poslednjem listu, dokler ga dobiš dalje ali konce sam, kakor pes zajca, lesico ali celo medveda! — Ker je tedaj a) velevnik ali velevni naklon že po svojem bistvu prihodnjega pomena, ker se ima djanje, ki ga veleva, še le zgoditi ali dopolniti, in b), ker se nemški „man" tolikrat lahko sloveni z drugo edinjo osebo, in c) ker nam oblika 2. osebe služi (udi za 1. in 3., ondaj — o človek! bodi si kterikoli (jaz, ti ali no), sledi po pismu, po časniku ali po bukvah dalje, sledi

konec, kakor sledi pes zajca, in novičarji in časnikarji slo-enski, nikar se ne anajte pisati ili tiskati kadar koli je treba: (l a I j e — konec, dalje ali konec sledi ali sledi dalje
'L konec"!
4
X.
U. Pitati — pišejo Serbi raji kot iskati, kadar pomeni prašati, preiskovati? Pri nas pitajo picke pa packe!
T. Tudi tebe so pitali mati, dokler se nisi mogel sam,
še dete in otrok.
U. Sedaj pa nas učence pitajo učeniki. „Prihodnjič vas bodem pital", nam je napovedal nekdaj slovenski učitelj. ,/To boino debeli", smo se smejali mladenči med seboj.
T. Ker ste si mislili besedo le v slovenskem jeziku; pa še v tem, zlasti po vzhodnjih ali jutrovih stranah, je znana v pomenu prašati, iskati, preiskovati, kakor pri bratih naših Slovanih.
U. Kaj pomeni torej bratom Slovanom pitati?
T. Kar je pomenilo v stsl., toda z različno pisavo, ktere v novoslovenskem zaznamnjati ne moremo: 1) pitati t. j. alere, educare, pitanije alimonia, lautitiae , pitavec' pitatelj' nutriens nutritor, pitom' saginatus, pitomik' pitomec' alumnus, pišta (piča) cibus, pabulum ; pitati se luxuriari, deliciari; nsl. pitati saginare, gr. narua&m lat. pascere, pa-bulum, pas-tor, goth. fodjan, ahd. fuotan mhd/feizt pinguis itd.; — 2) pytati (pijtati) t. j. quaerere, serutari, interrogare, pytanije (sloves'noe) i|Ueestio, investigatio, ispyt' perscrutatio, ispytati — avati — ovati inquirere, studiose percontari — de gr. itvft: nvv&uvta-d-ca — vid. Miklošič.
U. Zdaj vidim, da smo bili tedaj še premalo pitani, ko smo se posmehovali svojemu slovanskemu učitelju.
T. Po Štajerskem pravijo tudi pitati ali prašati, po Koroškem in gorenjem Kranjskem barati, pobarati; v serbskem je 1) pitati nutrire, colere, in pitom a) cicur, domesticus, man-suetus p. golob, b) cultus p. pitoma zemlja terra culta, 2) pitati a) rogo, interrogo, b) peto, pitati se p. za zdravlje sa-lutare; v ruskem pitat' (nahren, hegen) in pytat' (probiren, foltern), pytka (peinliche Frage, Folter) ; v češkem pitati (nahren, futteru, masten) in pytati (fragen, bitten, suchen) pa '"di ptati (ptam, aš, a, imp. ptej), ptavy (fragend, frage-
Pomenki. III.	2
weise), pytač (Forsclier) itd. Vjema se v pervem pomenu g pitu ser. cibus, goth. fodjan, nem. futtern, v drugem pa 2 lat. peto (bito) petere, goth. bidjan, nem. nekdaj pittan, .sedaj pa bitten.
U. Nas učence vendar dostikrat pitajo prav po rusovski.
T. Kaj pa še ! Le nikar si ne domišljuj , da je učenec to, kar mučenec; temuč misli si, kadar koli te pitajo učeniki, da te prašajo po nemški (bitten, bittweise), in govori in ravnaj tudi ti vselej po slovanski pitomice (pitano ali pitomo) kakor se olikancu spodobi.
XI.
U. Prašaino — sploh Slovenci, bara j o — Gorenci in Korošci; kaj pa sicer Slovani, ali znajo prašati in barati?
T. Barati celo ne znajo, prašati nekteri; pa vendar, kakorje nam Slovencem nenavadna beseda pitati (interrogare), tako neznana je skorej Slovanom naša prašati, vprašati, popra-ševati itd. Prašati, vprašati je v V. redu iz IV. prositi, vpro-siti, in v strsl. prositi petere, quaerere (lat. precari, procus goth. fraihnan ahd. fragen lit. prašiti let. prasit.) in v'prositi v'prašati interrogare, v'prošenije in v'prašanije interrogatio, quaestio, kakor v novoslovenskem.
U. Po tem takem smo pa tudi Slovenci pitani ali olikani dokaj, ker prose prašamo in prašaje prosimo, in se nam tega ni treba učiti še le od Nemcev! — Morebiti velja to le Gorencem in Korošcem, kteri barajo nam. prašajo ali pitajo, dasiravno so nekteri koj pitani ? (cf. barati, po-zabarati in pitati, po-zapitati, prašati, po-zaprašati.)
T. Barati mi je na sumu že zavolj tega, ker je drugi Slovani nimajo, in take besede so večidel tuje.
U. Ali ni barati iz brati legere, <|uaerere, inquirere, kakor parati iz prati, prašati iz prositi (bitten, betteln), in prosjak ali prošnjak je to, kar brač ali berač ili barač, čes. pytač, žebrač (cf. II. Jezičn. 15.)? Učenec tedaj, kteri je pridno bral in zvesto prebiral, česar se mu je bilo naučiti, tudi zna in žebra, kadar je baran, da je kej. Se ve, da to od slovensčine ne velja, ktere sedanji učenci nekaj vedo, malo pa znajo. Le redki so, kteri bi znali svoje reči slovenski lepo žebrati!
T. To pa ni lepo to; ali ne veste, kar je že ranjki
Slomšek pisal: „Kdor ljubi svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi", in: „Prava vera bodi vam luč, materni j e— i5ik bodi vam ključ do narodne omike". — Zastran tvoje razlage bi pa skorej djal, da je izvirna in bolja mimo teh, kar jih vem doslej, p. iz a) laškega barattare (od tod barantati), I,! latin. fari, c) nem. fragen (bar — \var — wahr), d) strsl. bajati fabulari, incantare (j v r: naj — nar) itd.
U. Vsega tega jest nisem barek (ali na to nisem barik, cupidus, compos, begierig, verlangend, v. Murko) t. j. ne bar a m po tem. Vendar — zakaj bi Slovenci ne imeli kaj posebnega? Pustimo vsakemu svoje!
zn.
V. Koj — dasiravno so nekteri koj pitani — sem djal; ali se sme tako govoriti in pisati? Ali je besedica koj slovenska in kaj pomeni ?
T. Govori se posebno po gorenjih ali zahodnjih krajih slovenstva, kjer se govori tudi bar a t i, in kakor si rekel prej, da pustimo vsakemu svoje, tako je pisal nekdo že pred 20 leli od te besedice prav vneto tole: »Bere se, de nekterim beseda vkoja ne dopade, ker se le samo pri Gorencih sliši. Zdi se mi, de je zatorej tudi iz Novic zginila. Jez pa pravim: kdo se more prederzniti, besedo iz slavjanskiga slovarja pahniti, ktera se tako dobro in krepko slovensko izreče ? Noj me pa prepriča, če kdo more, de „koju ni slovenska beseda! Ko bi v »Novicah« smeli za besede in zreke potegovati se, bi lahko kaj več od te besedice govorili. Ker nam pa to pripušeno ni, le tole rečem: Če hočemo dobro slovensko govoriti, moramo skerbno paziti, de je beseda živa slovenska beseda (Tudi mi smo edinih misel. Vredn.), ne pa kje de domuje; zato mislim, de bi prav bilo, ko bi vsaka beseda, ktera pozabljena ali zaveržena le v kakim samotnim slovenskim kotu tiči, na svitlobo Novic permahala, de se prevdari, ali je slovenska ali ne — in če je dobro slovenska, de se občinskim slav-janskim besedam vversti. Jez nisim Gorenc, kakor morebiti kdo misli, ampak Dolenc: domačija pa ne brani, za Slovenšino se potegniti. Nej tedaj čversta besedica „koju le živi, in občno - slovenska bode! (J. Grahek, v Nov. 1845.) — ln to se tudi spolnuje; piše se zdaj sploh v slovenskih knjigah, in znana je vsem Slovencem.
U. Ali je pa res slovenska? Kako se razlaga?
T. Zdelo se mi je, da je besedica koj iz po-koj (ohne Verzug, alsogleich); toda Murko mi je dal druge misli, ker P'še koj pa tudi tkoj (sogleich, eilig, stracks) p. tkoj vse pozabi. To kaže, da je iz tkati — tikati (tangere) izpeljevati kakor tik, tikoma (knapp, ganz gleich), priča nam. pritča iz pri
in tikati, torej tudi v-pričo (coram), in morebiti celo hrov. taki?
U. Jaz pa sem rekel: ,,/coj" pitani, kakor pravi Dole« nec : „precejali dokaj, mnogo.
T. Res pravijo po Dolenskem nam. koj le prec, preči prece ali precej, in precej jim pomeni a) sogleich, auf der Stelle, kar zaznamnja tudi zdajci (vid. Metelko), b) pa viel, ziemlich viel p. precej ljudi je bilo itd. Ali se da morebiti iz tiste korenine razložiti, in ali se sme rabiti koj tudi v poslednjem smislu, ne vem (cf. tkij — kij — tukej, kuj — koj, kej, precej),
V. Kakor za koj, tako se je potegoval nedavno P. Ladislav za besedico zdajci: »Še imam eno besedo, ki je ni med ljudmi (kolikor jez vem), in tudi pri pisateljih ne, pa je škoda za njo stari pisatelji so jo rabili pogosto in dobro. Namreč: »zdajci«. Nahaja se sem ter tje ta beseda, toda vselej v pomenu sedaj, to pa ni prav, ker ste dve različni besedi . . . Pomen besede zdajci je lih tisti, kakor grški ivftv g, iv&toig . . . Kakor Grki pri particip. aor. iv&vg, tako so rabili naši predniki zdajci pri glag. dovr. brez ozira na preteklost ali sedanjost ondi, kjer so hteli povedati, da je nastopilo drugo djanje, torej ko je dovršeno prvo; rabil ga je Trubar, posebno rad iu kaj umetno Japel: zdajci ali zdaici (statim, continuo, confestim), kjer ima Golim, ali koj ali pa precej. (Novic. 1863.)
T. Kar imajo stari dobrega, pravi Ladislav dalje, moramo hraniti, da se nam ne pogubi, da pojdemo naprej !
XIII.
U. V vsem svojem djanji. — Kako se ves sklanja in kako se razloči ves pa cel, od tega sva se že menila (vid. 1, 26. II, 9.). — Posebno oblast ima svoj v slovenskem jeziku, da morebiti v nobenem drugem ne tolike. Ali mu je niso slov-ničarji nekoliko preveč priklonili?
T. Res stara je pravda zastran se in svoj, že iz Mak-simove dobe (1512 — 1556); in kakor je nekdaj Maksiin o staroslovensčini ruskim kazateljem rekal kazitelji, tako je očital še Metelko o novoslovensčini slovenskim pisateljem : »In meh-reren krainischen Buchern stehen bejnahe immer die Possessiva moj, tvoj, naš, vaš ftir svoj, weil sich die Uebersetzer allmahlich an die Syntax derjenigen Sprachen, aus denen sie ubersetzten, gewohnten. Vater u n s e r bethet man gewohnlich: kakor tudi mi odpuščamo našim dolžnikam, fiir svojim, wie auch wir vergeben unsern Schuldnern (pag. 227)«.
£7. Sedaj pač že sploh molimo: „svojim", kakor nam kažejo nove knjige slovenske in nas učijo mladi slovini duhov-ski, svesti si nekdanje napake. — Da se pa v tem drugej ne pregrešim, ktere vodila so mi torej spolnovati?
T. Prav dobro je pojasnil to reč Janežič (§. 379), ki ge tako glasi: „Kar velja o osebno-povračavnem zaimku (§. 375), to velja tudi o svojivno-povračavnem svoj, svoja, svoje, gtoji vselej namesto drugih svojivnih zaimkov: a) kedar se na oSebek ravno tistega stavka nanaša, naj-si stoji osebek v ime-I10vavniku ali v kakem drugem sklonu; b) v mnogih prigovorih brez izrecnega osebka, v pomenu lat. suus, nemšk. eigenn. pr. Svoja glava svoj svet; svoja roka svoj gospod; sin moj um svoj.
Ce se pa nemški „sein — ihr^ ne nanaša na osebek tistega stavka, ampak le na kako drugo besedo v tem istem ali drugem stavku, tedaj nam rabijo vselej svojivniki: njegov, njen (nje), njun (nju) ali njihov (njih), kakoršnega spola ali števila je beseda, na ktero se ozira".
U. »Nemški me in, dein itd. slo veni se v pervem primeru, piše ondiv opombi, vendar z zaimki: moj, tvoj i. t. d., kedar je govorjenje
0	kaki splošnji reči, t. j. kedar je osebkov pomen oži, kakor pomen svo-jivnega zaimka, n. pr. Pojdimo v našo cerkev. — Molimo za našega pa-pežaj — za našega cesarja i. t. d.; v sprotnem govoru pa je vendar spet povračavni svoj na svojem mestu, n. pr. Če nočete v našo cerkev, pa v svojo idite«.
T. „Mina p. je služila pri starših gospe Otokarice, „nahm
1	lire Kleidung" — slov. se reče lahko: svojo ali njeno ali njihovo (njih) obleko, in pobegne". Kar je v nemškem dvomno, je v slovenskem določno, in reče se svojo, kadar je obleka bila njena t. j. deklina, njeno t.j. gospe Otokarice, njih ali n j i h o v o t. j. staršev.
Teže je pravo zadeti pri glagolih: dovolim, pustim, dam, rečem, zapovem, ukažem i. t. d. z nedoločnikom, kteri vlada svoj sklon s kakim svojivnim zaimkom. Tedaj je treba glagola razstaviti in stavka opisati z da, in koj se pokaže pravi zaimek, p. kdaj mi je reči: dovoli mi razodeti tvoje ali svoje dela, pustite ga iti k vašemu ali svojemu očetu, daj mi doseči plačilo tvojega ali svojega zasluženja, recite (zapovejte, ukažite) mu spraviti vaše ali svoje blago t. j. recite, da spravi vaše ali svoje blago i. t. d. (cf. Met. str. 227. 17. 18.). — Res je pa vendar, da v celo starih spisih in knjigah slovenskih se ne bere vselej tako , kakor veleva sedaj slovnica.
U. Ker nekdaj niso imeli gotovih pravil, sedaj jih pa imamo , torej se po njih tudi ravnajmo, kadar koli se vjemajo z jezikovo vlastjo!
anv.
U. V vsem svojem (1 j a nji in neha nji. Lep se mi zdj ta sklep in prijetno mi doni na uho, kadar ga slišim pri očit« nih molitvah: „Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert". (Nemec moli : „unser Thun und Lassen unser Handel und Wandel, unser Leben und Sterben"). Beseda djanje ima pač širok pomen?
T. Beri najpred, kar je pisal o glagolu djati, deti Levstik v Novicah I. 1858.
U. „Djati, deti". Gorencu je vse djati, bodi si; „ponere", bodi si „dicere", in tako tudi pišemo. Dolenec pa dela razloček: „deti, (denem), del, deveno (v zloženih glagolih: „deto") mu je „ponere", na pr. „nimam kam deti; kam si del? to je bilo sem deveno; odet, razodet sem; on je do dobrega razdet (zu grunde gerichtet); „sin ga je razdel". Sliši se tudi: „Jeruzalem so razdjali; Jeruzalem je razdjan", pa le samo v tem stavku; zato se precej pozna, da je prinesen iz cerkve. „(Djati), — d j al, —je: „dicere". Notranjci tudi pregibljejo „deti", ali v pomenu „dicere" v zdanjem času takole: „dem, deš, de, deva, desta, demo, deste, dejo". Še nekaj ostankov tega zdanjega časa je v pomenu: „thun", kakor: „to nič ne de; to mi težko de; to mi je težko delo". Govori se pa tudi uže: „to nič ne dene; to mi težko dene; to mi je težko djalo", ali gotovo je pervo slarje in bolje".
T. Beriva zdaj še to, kar je 1. 1853 v Nov. sostavil v kej mični in resnični opombi naš Dav. Terstenjak.
U. „Beseda »krita", stvarstvo, die Schopfung, ima ko-renikov glagolu „ftr" — creo, creare. Zato izraz „Sanskrita", popolna, die vollkommene, perfecta, scilicet lingua. Mi smo na nekem drugem mestu rekli, da krita pomeni tudi jezik, in smo primerili slov. besedo reč, ktera ima dvojni pomen: verbum et factum, in smo rekli, da je reč in reka iz edne korenike nastalo. To terdenje ni brez razlogov; to tudi v je-zicih drugih najdemo, postavim: for, fari, fatus sum, in facio, facere, factum, — dalje hebrejsko , tabar kar pomeni verbum in factum, staroslovensko vešč = Sache und Rede, nemško: dingen, bedingen — besprechen, in Ding, res, factum; dalje nemško: sagen in Sache, rathen — reden, in das Gerathe, slovensko denem, djati = thun in reden: „Jezus je svo-

aposteljnom djal". Tako je tudi verjetno, da Indiancu po-eni ' ^rtas' krta, kertam" stvorjeno, das Gemachte in jas Gesprochene. Saj je Bog govoril in bilo je stvar-Lno P° ver' Indiancev je s t varjen je einanacia, iztekanje rz
Izrekanje iz ust božjih«. -
f. Iz tega se razvidi, da ima glagol d j a t i — deti prav jja prav tr' pomene : starosl. 1) deti (deždu, deždeši in dejft, deješi) ponere, 2) denuti se se ponere (serb. denuti, slov. deniti) in 3) dej a ti (deju, deješi) a) agere, dejati se per-lici. dejanije, actio, actus (cf. dej age, dejte agite, dej ga dej, ne ,iej sine, ne dejte sinite), b) dicere (deješi li lat. ain' pro aisne); nsl. deti ponere; po zlu deti pessumdare habd. dem dico lev. crell. inf. djati; zdelo ineantatio: nota sodi (recte fortasse sodev): glih ali sodi par impar. meg. croat. diti; dim dico; gr. lat. di : con-dere; — djati ponere, dicere; dejte pokoro trub. djalina: on je na djalini er ist verzaubert hung. (cf. Met. je zdelo prešel es ist ihm verzaubert vvorden. pag. 271).— Deti v sedanj, (lenem (ponam) in dejem (facio, dico) boh., woraus dejm. trub. boh. und dem. krell. nar. 3. 53., deješ, dejš, dej trub., deje sir. vardeje (vardeti, o-za-deti), sir. razodej, deven in razodet. — nad j a ti se (sperare) aus nadejati se bat nadjam, doch. nadeje ev. tirn. (vid. Miki.)
U. Kar sem prej djal, da ima beseda djanje, torej tudi glagol djati ali deti, širok pomen, to se pač očitno kaže v tem, kar si mi doslej povedal. V ravno tistem pomenu se sliši po različnih krajih tudi v različni obliki (cf. verdjati in verdeti, razdjati in razdeti, vdjati in vdeti, prizadjati in prizadeti — prizadjal in prizadel, ob glavo djati, nadjati, nadjam, nadejam in nadejem). Mislim tedaj, da se nam ni treba zdaj poprijemati nekdanje oblike dejati — dejanije namesti sedanje že gotove djati — djanje, in morebiti celo tega razločka ni treba v nsl., ki ga ima Janežič v 1) deti dem ali dejem (facere), 2) djati, dem ali d enem (ponere), 3) djati, dem (dicere).
T. V novi slovensčini se d enem v pomenu „dico" nikjer, dem skorej nikjer ne govori v sedanjiku; v nedoločniku in iz njega izhajočih naklonih pa menda povsod. Kakor ste v stsl. zlasti dve obliki v nedoločniku: deti in dejati, tako ste tudi v česk. a) diti sagen (dim, diš, di, dime, dite, deji in di: i di on und er sagte; Vojtech mi deji ich heisse Adalbert),
b) diti (z dejati — deju, minuli čas: dil, d&l et d'dl thun machen, handeln; dej Akt, Funkzion; dejiny pl. die Ge-schichte) i. t. d.
XV.
v	v
T. Cini se mi — pravi Ceh ili Serb, Slovenec pa: zdi se mi, vidi se mi (videor, scheinen).
U. Kako se ti zdi? kaj deš (wie scheint es dir) ? Tako se vjema oboje! Pa tudi činiti Slovenec razume?
T. Kakor se kaže, še predobro, časi v serbskem, časi v ruskem smislu.
17. Kaj če to reči?
T. V serb. pomeni činiti incantare (čarati), ker č i n i so res incantatae; v rus. je se č i n i t i Umstande, Coinplimente machen.
U. Ta ruski glagol nam je Slovencem kot nalašč, ker mnogi, da si niso činovnici, dostikrat vendar le činijo in se činijo, da marsikaj tudi učinijo!
T. Mnogi pa delajo prav in res, svesti si lepega česk. pregovora: čiii dobre a prave, neboj se cisare ani krale (handle redlich und fiirchte Niemanden), in činiti jim je skorej to, kar deti — d jati (thun, handeln, leisten) in čin je djanje (That, Thatsache, Handlung, Art und Weise); od tod način (modus).
U. Da je čin tudi to, kar vrad, vradni stan, sva neki že govorila; in bližnji sosedje vradnike zovejo činovnike.
T. V stsl. je činiti ordinare, čin' ordo (p. čin litije ordo processionis), in činovnik princeps menda zla^i v cerkvenem obziru. Sicer jim je v vzhodnji cerkvi činovnik razun osebe (cerimoniarius) tudi neka obredna knjiga p. činovnik archierejsky pontificale, činy normalia. Kar je trebnik za nižjo, to je činovnik (služebnik) za višjo duhovščino.
17. Da vidi, kar ima činiti pri službi božji; kaže ji torej njeno djanje in nehanje!
XVI.
U. Nehanje — iz glagola nehati, ki se glasi sim ter tje henjati, ter zaznamnja to, kar jenjati.
T. V stsl. ne berem ne tega ne unega. Metelko pravi: „Mit n ist versehen vvorden jenjati, nachgeben, lassen, von jeti. DieSteyrerund auch die Kroaten sagen henjati, diess
r
seheint mit nehati aufhoren (»t vv&re aus ne) in še-dem, |)0.dim, die namliche Wurzel zu haben."
U. Murko ima vse troje: a) henjati p. dež je henjal, bolezen je henjala; henjati si t. j. si počiti, henjani delavci t.j. čili ali spočiti delavci; henjavati (tri vure so si henjavali, von-jer pak ne henjali, drei Stunden haben sie mit Ausrasten zu-gebracht, sich aber doch nicht erholt); b) jenjati, jenjavati; c) nehati ali nehati (ne neha beračiti, komur se palica v rokah ogreje, die Gewohnheit zu betteln wird nicht leicht unter-lassen).
T. Pomljivo je, da se naglasuje navadno nehati, gla-golnik pa večidel nehanje p. djanje in nehanje; v česk. nechati koho, čeho, nechani i. t. d.
£7. Kaj se ti zdi, kako se ima tedaj razlagati?
1\ Jarnik piše o tem v opombi k Metelkovi slovnici str.
119 to-le: »Mit den Steyrern und Kroaten sagen auch die Karntner nur henjati nicht jenjati. Es ist mit dem bey den Deutschen in Karaten und Steyer gebrauchlichen h en gen ein und das namliche Wort. No so h e n g a muol, d. i. nun! so gieb einmal nach, hor auf.
Bey unserer Wortforschung muss Norikums deutsche Sprache auch manchmal zu Rathe gezogen werden. Manchmal haben wir etwas v. ili-uen, manchmal sie etwas v. uns aufgenohmen. Es sind so manche Wor-ter, die bey den deutsch gewordenen Slawen aus dem Slawenthume zu-ruckgeblieben sind, diese erhielten mit der Zeit eine deutsche Gestalt, und wanderten mittlervveile wieder zu den Slawen. Wie ware es, wenn nun mit h e n j a t i das Namliche geschehen ware ? Wenn wir bey diesem Worte die slawische Wurzel kon zur Basis nehmen wollten, so konnten die alten Karantaner das einfache Wort konjati besessen haben, wie in Karnten das zusammengesetzte dokonjati noch lebt. DerUebergang des k in den verwandten Laut h, ch ist sehr natiirlich und ungezwun-gen, ferners ist das nj fiir den Deutschen ein ng, und so konnte lien-gen im deutschen Munde fiir das slaw. konjati entstanden, und in dieser Gestalt wieder zu den Slowenen zuruckgekehret seyn. Und so konnten wir das henjati in einem Wurzelworterbuche unter die radix kon bringen (MS.)«.
V. Zdaj še ne vem, kaj se zdi tebi, kako se ima razlagati nehati in nehanje?
T. Nehati iz a) ne-hodim; b) namesti henati, henjati, kakor inogila nam. gomila i. t. d.; c) jenjati — h nam j; d) nemšk. hengen; e) slov. konati, konjati (cf. slov. konj in ahd. hengist); in f) iz hrov. nehajati t. j. ne marati (cf. neh&ti, 'n Met. ne-hodim; nehajstvo Indifferentismus).
z VII.
T. Išče razuma tudi v pisanji. — Zastran išče gl. Trii. ber, Dalmatin, Krel, Kastelec Matija (1678), Janez K. Vj_ pavski (1691) i. t. d., in priui. I. Jezičn. 16. — Zanimiva pa je v slovenskem besedica tudi.
U. Kakor pa —je skorej vsaka tretja besedica tudi mnogim Slovencem, tako da bi jih smeli imenovati tudarje, kakor so se neki vladniki imenovali Tudorji!
T. Prav slovenska posebnica je, ker je ni sicer v slovanskih pisanjih. Metelko jo ima str. 156: tudi auch, o tudi kurz friiher, — in str. 44: doba Zeitpunkt v. -d i in o tudi zuvor. V stsl. je samo to et, etiam, tu pa ibi. Godi se nanj Slovencem kakor Latincem z et—etiam, in starim Slovenom z l-i, tolikrat rabimo zdaj tudi v obeh pomenih (et — etiam). — Beri pa, kar piše v Novicah 1863 Josip Novak od besedice o t u d i!
U. „A t iid i (o tudi) — unlangst, vor kurzer Zeit. V-prašal sem enkrat slavnega pokojnika gosp. Metelko-ta, kako bi se lepo slovenski reklo „možnar", ker pri vsakem popisu kake slovesnosti „možnarji pokajo"? Odgovor: kakor pravimo zvonec od „zvon", tako smemo reči: topeč od „top,v. Cul sem pa na Dolenskem drugo besedo, namreč: „«kovnik (okovnik) od okovati, ker so bili prvi možnarji gotovo iz lesa in okovani, kakor turški topovi. — To, če tudi ne popi-sovavcem svečanosti, vendar kakemu leksikografu. — Beseda „otudi" je staroslovenska. V tistem kraji (na Krki in v okolici, tudi v ribniški dolini), kjer je ta beseda še živa, nahaja se tudi staroslovenski genitiv. Na pr.: pet rakii, šest goldi-narii, mesto: pet rakov, šest goldinarjev".
T. Kakor turški topovi, pravi, ker beseda top (Kanone) je privzeta iz turškega v serbsko, hrovaško, pa tudi v druge jezike slovanske. Poda se celo v slovenskem: top, topnik, top-ničar ali topčija (Kanonier), streljati s topovi ali kanoni, in topeč bi res ne bilo napak za možnar (Morser).
U. Ali se ne da izpeljevati iz tepsti — topiti, kakor nesti — nositi, vesti — voditi —, ker natepe smodnika vanj, da je ves top!
T. V ruskem pravijo stopa, stopica (holz. M.), mortira (Feuermorser); Kanone pa jim je kar puška, čes. delo, polj. dzialo, nemškutarjem štuk, mnogim pa kar kanon/a ali kanona/e.
xvxn.
V. Top ali topec je tudi človek, kteremu navadno pravimo tepec!
T. V stsl. je t iip' obtusus, crassus, tupo obtuse, ttipo-nos'nasum obtusum babens, tupost' hebetudo; nsl. top, topast, tunipast, tempast Iex. tempe, tempel lex. magy. tompa mhd. stump ser. tump torquere (Miki.). — Drugi primerjajo nsl. top, stsl. tup, gotišk. dumbs, dumba, sr. nem. toup, angl. dumb, franc. dupe, nem. dumpf, dumm.
U. Sej je v slov. tudi v tem pomenu: je pre t op a ali vsa topa t. j. vsa zabita, neumna.
T. Služi nam top ali tup (tumpast z nekdanjim nosni-kom) v telesnem in duhovnem pomenu p. topa sekira, top nož, nos, rob, kraj, topa glava ali topoglavec, top um (stumpf t. j. nicht scharf, nicht spitzig, stumpfsinnig t. j. blode, blodsinnig).
U. Ali ni od tod topor Zimmeraxt, toporišče Stiel?
1\ V rus. je tupica a) stumpfes Beil oder Messer, b) Dummkopf; v stsl. topor' securis, manubrium, toporište manubrium, z neskaljenim glasnikom. Sicer pišejo Slovani tup, čes. tupec in slov. topeč ali tumpec, top, zatopljen; tumpati in tumpiti stumpf werden in stumpf machen, kar v češkem razločijo : a) tupeti in b) tupiti.
17. Prav bi bilo, da bi jih posnemali tudi Slovenci, da nam ne poreko, da smo topci ali tumpci (po nemški: die das Schiesspulver nicht erfunden haben), ali pa, da nismo vredni piškavega ali glusega oreha (po nemški: nicht einen Schuss Pulver werth)!
T. Da smo tedaj prismode? — Slovenec ni top, je bister in jasnega uma. Kaže nam to že jezik sam. — Ker ravno od smodnika (lat. pulvis-eris, nemškut. pulfer ali purfel) govoriva, beri torej, kar je pisal od te besede Kopitar že 1. 1813.
U. »Abermals ein Beispiel, wie sehr das unbefangene Volk ein besserer Wortschopfer ist, als das servum pecus der gemeinen vvortlich ubersetzenden Grammatiker. Das Schiesspulver ward in allen sla-visehen Mundarten durch prach (Staub) iibersetzt, und manehmal durch ein Beiwort (im bohmisehen ručničny Buchsen —, im kroatisehen ognjeni Peuer —, puškeni Flinten - Staub) naher bestimmt. Auch der krainisehe Zeitungsschreiber(Vodnik)sagte 1798 noch strelni prah (Schiessstaub), bis er von ungefahr einen Bauer, der vom Schiesspulver sprach, dafur das vortrefflich erfundene einfache Wort smodnik (von dem onomato-poetisehen smoditi, sengen) gebrauchen horte. Von diesem Tage an gab
er dem strelni prach den Abscliied. — Einen ganz entschiedenen Vorzu» hat das Volk vor den Schriftstellern besonders fiir jene Spraclien, dj« nur sein Antheil und nicht zugleich Sprache des Staates sind, die also der Schriftsteller hochstens als Kind gesprochen, seine Bildung aber i« einer andern erhalten hat. Will nun so ein entfremdeter seine auf frem. dem Boden, in einer fremden Sprache erwachsenen Gedauken doch in der diirftigen Sprache seiner Kiudheit (z. B. um bei den osterreichischen Sprachen stehen zu bleiben, bohmisch, ungrisch, serbisch, kroatisch, win-disch, walachisch, griechisch) zu Tage fordern, so wird er natiirlich ein
—	mehr oder weniger erbarmlicher — Uebersetzer, wie wir Esempel zu tausenden haben. Da kann den Sprachgenius nur der versohnen, der wieder zum Volke wird (Memento, quia populus es, mochte man ihm zu-rufen, et in populum revertere.)! Auf dem besten Wege dazu ist der Landgeistliche, der immer mit dem Volke zu thun hat. (Kop. kleinere Schrift. v. Miki.)«
T. To misli tudi Vilhar z rakom, ki ga ponuja filologu:
Če kuješ besede, Ne bodi bahač;
Narodu se vklanjaj, Ker on je — kovač.
XIX.
U. V pisanji. — Narod je kovač v besedovanji, in tako tudi v pisanji. Toda imamo jih dokaj umetnih kovačev, kteri besede znajo kovati, da iskre lete in se jezik topi! Še zdaj mi je v spominu „urni kovač slovenskih besed", o kterem pišejo Novice (I. 1849): »Ko sim uni dan ravno na cestni dvor (Bahnhof) šel, de bi se do predora ali prerova (predreti, preriti, Tuneli) pri Poganiku peljal, zadenem iz mesta gredoč na euiga prijatla, od kte-riga mi je znano, de včasih hitro kako slovensko skuje. Temu povem, de grem na železnico, in mu rečem, de naj mi hitro pove, kako se train (to je, tista cela rajda voz, ki se ob enim po železnici peljejo) po Slovensko imenuje? Vod, peljaj — odgovori hitro, in na perste našteva
—	vlak, pogon, tečaj, derdraj itd. itd. Kako pa, mu rečem daljej
—	1 o como ti v (to je tisti voz s kotlarn, ki vse druge za sabo vleče)? — Odgovori: Prav za prav, in natanjko po latinskim imenu: k raj o gib ni k, tode po duhu slovenskiga jezika boljši z eno besedo: gibon, gibač, gibavs, gibavnik, gibalo, pa tudi vozivnik, vozilo, vozarnik, pihavnik , tekavnik, hlapon, vlačon. — Kakor vidim — mu odgovorim — ti si uren Slovenski kovač; ti imaš dvanajstfco (Dutzend) domačih! — Zato so pa tudi po ceni, mi odgovori smehlaje, in nič ne de, če tudi ktera v Savo pade. — E, no! mu rečem, kdor ni preveč kočljiv, si bo vender utegnil ktero odbrati, če tudi druge Sava odnese«.
T. Drug tak kovač se je oglasil v Nov. 1850, od omike slovenskega jezika pisaje za domače imenstvo. „Velika
bogatost in mnogoterost, ki jo slovenski jezik v končnih zlogih jn izhodih svojih imen ima, piše ondi, to delo (t. j. osnovo domačega imenstva) zlo polajša in stori, de se tudi nar manjši zakloni in zapoge (Nuancen) zaumenov z ravno tisto besedno korenino naznaniti zamorejo/' V dokazo tega in v poljubno rabo je pridjal tri izglede, in c) je ravno iz korenine p is (v besedi pisati), i/> ktere se dajo, pravi, po mnogih izhodih brez prilogov, glagolov in pri vetov (Adverbien) naslednje imena speljati: „Pis> pisek, pisaj, p i silo, pisava, pisar, pismo (i.Schrift, 2. Brief, 3. Schein p. dolžno pismo, Schuldschein), pisni ar i. t. d. Nakoval jih je umetno iz korenine p is skorej toliko, kolikor napleteva midva v letu pomenkov o slovenskem pisanji. Mnoge, pri kterih je tedaj še prašaj pristavil, ali so prave ali ne, so sedaj, 15 let pozneje, sploh znane in veči del navadne. Koliko jih utegne še le narasti v 50 ali 100 letih, ker se tako lepo in naglo lika in razcvita bogati jezik slovenski !
U. Prečudni so potje, piše v tej zadevi Janežič §. 249, in mnogoverstne so postave, po kterih se razvija in razrašča slovensko besedišče. Bogati se namreč a) po notranji spremembi v koreniki t. j. po glasovni menjavi, b) po vnanji vekšavi t. j. po izpeljavi, in c) po sestavi ali zla g i.
T. Posebno imenitna je izpeljava, ki obrazi besede po natiki posameznih glasov (obrazil) na koreniko ali deblo, n. pr. brod: brodnik, brodnina, brodišče i. t. d. — Teh končnic ali obrazil ima Janežič dokaj, po kterih sam skusi na-kovati ali obraziti si besed, kolikor ti drago.
XX.
U. Povej mi prej vendar, kaj pisati prav za prav pomeni.
T. Pisati stsl. tudi p'sati (čes. psati), je a) sculpere, •>) pingere in c) scribere. Od tod stsl. p is me littera, jota, čerka sploh, kakor so jih delali začetkoma rezljaje, potem slikaj e s podobami, in p i s an ij e je tudi pictura — stčes. pismo pictura — scriptura, epistola; in na zadnje pisaje v tem pomenu, v ktereniše danes velja pri vseh Slovanih, z lastnimi ZMmnji za posebne glasove.
U. V drugem pomenu nam Slovencem rabi beseda ta po-gostoma p. pisan travnik, pisana trata, pisana ruta, pisane
hlače, pisano krilo, pisana mati, celo pisana t. j. pomalana hiša ali soba.
T. Pisan' nsl. varius, quibusdam Slaviš idem significat ac p'str' variegatus (bunt, getleckt). A p'str' deriva croat pastrva, bistranga et pol. pstrag salmo fario, slov. posterv Forelle, ser. pic. Namesti pisana hiša pravimo Slovani večidel malana, barvana hiša; stsl. in rus. je po greškem £coyQacp£iv živopisati t. j. malati, živopis, živopisec, čes. polj. malovati, mal i malarija, malar i. t. d.
U. Zakaj vendar mačehi pravijo Slovenci tu in taoi pisana mati?
T. Pisan je vielfarbig, bunt; striemig, gestriemt, piše Murko: pisana mati (satyrisch) die Stiefmutter d. i. die bunt, lu.vurios gekleidete Mutter. Jarnik pa pravi, da na Koroškem mačehi (stsl. mašteha noverca, nsl. mačeha, mačiha dain. ma-čuha prip. mačaha habd. serb. mačeha oserb. macocha magy, mostoha — Miki.) rekajo tudi: prižana mati, im gemein. Deutsch. die gepriesene Mutter.
U. Samo tri so bile dobre, pa še tiste so revno poginile, kakor pravljica ve! Ali ni prižan to, kar pisan, progast, rižast, prižast? Koga pisano gledati — ali je to tudi hvale vredno? Pisana mati pisano gleda — ali ni to zabavljivo?
T. Menda se mačeha zove pisana mati le za to, ker ni prava, ampak le pisana t. j. die gesehriebene, (die gepriesene"), klicana, le tako imenovana. — Pisati se heissen p. Juri se piše Kovar, ali tudi: kako ti je ime wie heisst du? Miha mi pravijo man nennt mich Michael. Kako se pa pišeš was ist dein Zuname? Za Goloba se pišem ich heisse Golob (cf. Potočnik). P sati se z Prahy sich fiir einen Prager ausgeben, psanka ali pisanka je v čes. Brieftasche t. j. mošnjiček za pisma, pismovnica, pisemnica, listnica i. t. d.
U. Pisan k e ali pisanice so lepo pisani ili barvani in prižani pirhi (buntgefarbtes Ei, Osterei), ki si jih darujemo o velikonoči ali o vuzmu v znamnje prijaznosti in veselja ter v spomin prihodnjega vstajenja.
XXI.
T. O vuzmu. — Večkrat sem mislil, kaj vuzem pomeni; kar piše Miklošič v stsl. slovarji k glagolu v'zeti tole: „ab hoc verbo derivabis nsl. vuzem croat. serb. vazam paseha,
eSt enim vuzem sumtio (carnis) cf. magy. husvet, quod j<Jeni significat, et slov. pust pro mesopust (torej Fleischlas-sung: Fleischnehmung — pust: vuzem nam. mesopust in meso-
vuzem).
U. Ali je pa tudi resnična? Ali sploh tako razlagajo besedo vuzem.
T. »Nobenega praznika ne obhajajo Slovenci v bistriški okolici tako slovesno, kakor ravno Velikonoč, ki jo uzem ime-nujejo. Ta beseda menda pomeni toliko kakor „iz zime", ,konec zime". Že dolgo pred se vse pripravlja za veliki dan. Veliko saboto se pišejo pirhi, jagnjeta koljejo, pleča kuhajo in pogače pečejo*.
U. Torej je vuzem skorej to, kar vi gre d, po Metelkovi izpeljavi iz vi- ali v i j- in gred-em t. j. Ausgang des \Vinters, tedaj pomlad (Friihling), na Koroškem in Štajerskem še sim ter tje v navadi. Vi- ali vij- pomeni v severoslo-vanskih jezikih to, kar pri nas iz aus (vid. Metelko. Anhang XU).
T. Vi ali v- je v jugoslovanskih ein; ali ni potlej vi-gred, Ein-ali Angang, Aufgang des Jahres, v igre d vna-njega ali solnčnega leta t. j. spomlad (Friihling)? Ali ni ta razlaga bolj živa, za milo spomlad bolj prijetna? — Glede na poprejšnjo izpeljavo pravi naš verli Bile v Nov. 1857:
„Pisal sem bil opisovaje navade Bistričanov, da tukaj velikonoč „uzem", kakor Hervatje „vazam" imenujejo. Takrat sem rekel, da ta beseda toliko pomenuje, kakor konec zime. Ko sem pa to nekoliko bolje premislil in se z nekim učenim Slovencom posvetoval, sem previdil, da to nikakor biti ne more. Praeposicia uz pomenuje toliko kakor nemški „empor" „uzdig-niti4 = „emporheben". — Glagol jeti, jmem pa se samo v sestavah rabi: „najeti, najmem", „prejeti, prejmem", „zajeti, zajmem". —
Iz glagola uzjeti je substantiv „uzjem", kakor iz prejeti ^prejem"; j se pa izpušča, tedaj ostane uzem, kar toliko pomenuje, kakor »Emporhebung, Auferstehung". (cf. Ostern iz staronemške bes. Urstend t. j. Auferstehung, vstajenje, in cf. 1. Jezičn. 42.)
Kakor po notranjem Kranjskem se sliši tudi po vzhodnjem Štajerskem, pri ogersko-hrovaških in bližnjih Slovencih vuzem, vozem, vazam, stsl. v'skr'senije, serb. uskers i. t. d.

U. Iz vzeti se da obračati vuzem a) na mesojejo ktero v postu pustimo in z velikonočnim jagnjetom spet pri-ineino ali vzamemo, in b) na meso v svetopisemskem pomenu kakor pravimo: vstajenje mesa. Kako lepo nas potem opominja vuzem mnogoterega vstajenja p. Gospodovega, duhovnega, telesnega, naravnega po vnanjem stvarstvu.
T. Lepe so vse te razlage, pa morebiti malo resnične. Kakor imenujejo vzhodnji Sloveni, tudi po Krasu in Istri Slovenci veliki post „korizem" iz latinskega ^uadragesima" (scil. tempestas quadraginta dierum) in iz laškega „q u a r e s i m a", tako imenujejo velikonoč vuzem (vizem, vazam) menda iz gerško-latinske besede nfrfiog azvnius, a, um (ungesauert, azym — vazyma — vazim — vuzem, — panis azvnius, rrf u£v[ia das Jud. Fest der ungesauerten Brode. dies ali festum azvmorum — opresnih kruhov ali opresnikov, Ostern ; azymitae, kteri imajo opresnike pri sv. obhajilu i. t. d.).
XXII.
U. Barva, barvati. — Ker se mi je barva zdela nemška, torej sem se jako vzradoval, ko sem bral v Murko-vem slovarji boja, bojar, bojariti m. farba, farbar, in barva mu je le veslarska klop (die Buderbank).
T. Jaka radost — kratka radost. Miklošič pravi, da je beseda boja celo turška, in serbski Vuk ravno tako: boja co-lor, bojiti, bojadisati tingere i. t. d. Murko pa naj te veseli, ker str. 779 po Vodniku piše: Barva „je slovenska beseda in pomeni barjeno mast ali mažo, ktera je kuhana ali žgana" (der Satz, Bodensatz, das Sediment).
U. Ali je to res?
T. Po Vodnikovi domači razlagi je torej domača, čisto slovenska. Sicer jezičniki sami ne vedo, in eni jo izpeljujejo a) iz lat. varius (bunt, mannigfarbig; verschieden, mannig-faltig), varietas (picturae), eni pa b) iz nem. w a hren, sehen.
(J. Pa je res slovenska naj bolja!
T. Meni se tudi vidi, zlasti ker se v starih, celo nemških narečjih bere časi v ar- ali bar-, časi far-, in -va ili -ba je obrazilo kej spremenljivo, p. varwe, variwa, barawa ali farauua (die Gestalt), dan. farve; v češkem je sploh barva (Farbe, Kolorit), barviti slov. barvati (farben) i. t. d. Čudno se mi le zdi, da je v ruskem in v staroslov. ni.
IJ. Kako se ondi zaznamnja naša barva (color, Farbe)?
T. Bero se razne besede v stsl. serb. rus. p.: mast' f. ung„entum, color, mastiti (mazati) ungere, tingere, mastilo (Farbestoff); šar', šara, šarota color, (nsl. šar maculosus habd. croat. šaran varius, cf. scardus), šariti -ovati tingere, šarjenije scriptura, pictura; cvet' flos, color; v a p' color (etlam alex. e gr.), pri konjih ali lošadili (lošadjah) po ruski šerst', čes. srst' i. t. d.
XXIII.
V. Pisanke so lepo pisani ili barvani in prižani pirhi. Ali ne kaže tega že beseda pirh sama na sebi? Čemu torej pisani ili barvani ili prižani! Prižan je to kar pisan ali barvan, in prižke pravimo pri nas lepo pisanim jabelkom.
T. Budeče v prežiliki (brasilika) kuhane jajca se imenujejo pirhi; sicer tudi ja*belka, pomoranče, kolački — in sploh, kar si darujemo o velikonoči, kakor si djal, v znamnje prijaznosti in veselja o tedanjem in prihodnjem vstajenji.
U. Od kod vendar beseda pirh?
T. Sam ne vem; „fors a p i r j e, pravi otec Marko, quod varia inscribebantur ovis paschalibus" !! Morebiti se da skazati iz pyreti (roth sein, sich schamen), pyriti (gluhend — roth machen), pyriti se (schamroth werden), zavolj rudeče barve, ktero kuhane dobijo v ognji. Po tem bi bila beseda pirh, ako ni slovanska, iz gerškega nvg t. j. ogenj; nvgos stsl. pyro je nsl. in hrov. pira (far, milium, pirevica — pirjevica spelt, boh. pyr, ser. pur — Miki.; pira die Graupe, besonders von der Gerste — Murk.).
V. Ali se ne vjema sploh s slovansko besedo pir t. j. gostija, svatba (Gastmal, Hochzeit), piriti, pirovati, pir imeti i. t. d.?
T. Pir je menda le na jugu, torej pri spodnjih ali do-lenskih Slovanih navadna, ter pomeni iz rad. pi- in suff. r' v stsl. že norog potatio, avfinomov convivium, compotatio; serb. a) dies festus collegii cujuscunque artificum, b) nuptiae; sploh res: convivium, pirovnik conviva i. t. d.
U. Kaj velja, da je nemški Bier iz slov. pir, pivo (cf. nlmv, bibere, piti)! Pivo se imenuje po slovenski tudi ol, rod. olu ali vol, volu in vola.
Pomeniti, III.	3
T. Nemški Bier (stn. pior, bius, pivasam) se res med Slovenci po mestih in pri mestih kliče dostikrat le pir; po nekterih slovenskih krajih pa vol in ol, olu — kakor se bere v
v	stsl. ol' m. gen. ol« sicera schwed. in dan. ol, engl. ale n. ags. ealu nsl. ol cerevisia, olej, idem z ječmena vol lex. lit. let. alus . . Grinim, „qui vocabula haec e lat. oleum itata putat."
U. Dasiravno pravimo volje n. olje, pa vendar te razlage nimam rad; veliko ljubše mi je Metelkovo izpeljevanje vol iz
vi	a ti se: „valiti 1. volvere, got. valvjan — iz val, val pa od vlati se, kar pomeni vzdigovati se, peniti se, od tod tudi, piše Metelko: vol (pivo), volna, v las i. t. d. cf. lat. volare".
T. Morebiti, ker stsl. je vlajati n. vlati fluctibus agi-tari, vl'niti se, v!'novati fluctuare, vl'na fluctus, val, Welle, lit. vilnis i. t. d. Markova pa je: „vol cerevisia a vol medulla grani tri tiči".
(7. Markova bi tudi bila, ko bi kdo djal, da se pivo za to imenuje pir, in pir za to pivo, ker je bilo to>nekdaj Slovanom navadna pijača, in čem bolj je olnato (ol stsl. be-rauschendes Getriinke), tem bolj se vali, peni in vzdiguje! To zlasti ve, kdor o I kuha, po Jarnikovo: tori — ol toriti, po slovanski sploh: vari — pivo variti, od tod pivar ali pivo-var, kakor olar ali volar m. volovar, da se kdo prehudo ne prevari!
XXIV.
I'. Barva je barjena mast, kakor pravi Vodnik, pivo se vari, človek pa svari, naj se varuje, da ga pivo ne prevari. Kako se vjemajo ti glagoli? Kaj pomeni zlasti bar j en, bariti?
T. Glagola bariti ne dobim v nobenem jeziku slovanskem, in zdi se mi, da je Vodnik hotel le reči variti, varjena mast je barva (Vendar prim. Nov. 1863. 1. 3. in 4.).
£7. Kolikrat se menja b pa v\ Kaj se reče variti, in ali je domača slovanska?
T. Variti je v stsl. 1) coquere (kuhati) in tako tudi v vseh slovanskih jezikih, p. nsl. variti elixare, zvariti železo conferruminare (lothen; kochen, sieden, bruhen; schmelzen)*
iz vreti; stsl. var' a) calx, varnica fornax calcaria, culina, b) aestus, čes. var slunečni (solnčni), pl. vary (vvarme Bader, fhermen) toplice; rus. varit' varivat' (kochen, sieden) p. pivo Bier brauen, varnja varnica Siederei; serb. var (m. f.) ardor, fervor i. t. d.; — 2) antevertere, praeoccupare, praece-dere — currere, varjati, quidani e germ. suintum putant: gotli-ahd. faran ire.
U. Ker se iz staroslovenskega tako lepo pojasnijo različni pomeni v sedanjem pisanji slovanskem: povej mi, kaj za-znamnja ondi svariti?
T. Svariti je contumeliose tractare, obiurgare, pugnare, svarjati increpare, svarjenije increpatio, svar' pugna, svara, svar ba rixa, svar'Iiv' contentiosus; nsl. svar trub. convicium meg. russ. svara čech. svar pol. swar oserb. svar and. svara respondere ser. svr, svar reprehendere, vid. Miki.
U. Je li nsl. varovati v stsl. tudi?
T. Miklošič ima stsl. le varovati se cavere, in tole znamenito opombo: nsl. varati observare hung. - slov. deci-pere varovati, obarovati, varih, varovčin; vardeti, vardevati curare, fovere lex.t prevariti rib. prip. 280. prevara insidiae habd. bulg. vardi croat. var imati custodire luč. cf. rum. vard', e germ. ahd. bi - waron servare goth. vars cautus vards ahd. war intentus \varten curare curt. I. 501.
U. Kjer vidim tisti »germ" pri Miklošiču, se ga vselej prestrašim. Koliko vrabcev ima v sebi! Koliko lepih besed se nam tako pobere in podere! Sej se tudi variti vjema z nem. w«rm — vvarmen, svariti — Jparnen, varovati z nem. wahren, warten; torej naj gre v germ tudi slovanski variti — prevariti, varati — prevarati, ki že sam na sebi ni nič prida!
T. I jaz ne umem, zakaj je Miklošič varati, prevariti, prevara . . sklenil z varovati se. Morebiti te hoče res svariti, da se varuj, da te kdo ne prevari! — Ali se ne da variti — prevariti decipere — izpeljevati iz stsl. variti — varjati antevertere i. t. d.?
V. Kaj pa de! Vari ^čes. hute dich, scher dich vveg) in varuj se (čuj in čuvaj se), da te kdo ne prevari, ne pre-verne ali ne preberne, ne prelesti, pregane in ne prekane, Precedi in ne prehiti, ker sedanji svet je hiter in ves prekanjen, kakor pravi Hrovat, svet je varalica ili varalac Callit, decipit ac fraudat)!
U. Pariti, para— ali se ne vjema z variti, vara, varna, varnica pa parna, parnica?
1\ Pariti, iz prati — peru, pomeni v stsl. a) volare calcitrare, salire, od tod pero penna, b) vaporare, in para je fumus, vapor, nidor (Dampf, Dunst), kar v nsl. pariti (diin-sten) in pariti se (dunsten), beseda Slovanom vzajemna. prj nas je parna sušivnica, polj. sušarnja (dira, nem. Darre, Dorre — der Ofen und das Gebaude mit demselben), čes. parna, parnice (das Dampfbad), parnik (Dampfer), parni stroj, lod', voz; parno t. j. soparno, sparno i. t. d. (Nota: vol nima duše, vol ima paro; paro vzeti inactare, parnoti mori cf. spar aestus oserb. para magy. para rum. par' Grimm: rad. pr. vid. Miki.)
U. Vol ima paro — nekteri je pa sam p a ra! Ali velja morebiti le konju, kar popeva Vodnik v znani pravljici: Krajnska para milo pravi i. t. d.?
T. V stsl. se bere p ar i p' miser equus, equus vulgaris, po gerškem ndginao?. Kar pa Vodnik poje od kranjske pare, ne velja niti volu niti konju, ampak Kranjcu ali kranjskemu Slovencu, ali tudi slovenskemu Kranjcu! Ker ima ona pesmica dokaj v sebi, beriva jo torej, beriva pesniku v spomin, kakor je bila natisnjena I. 1840.
U.	Nemški in kraj nski kojn.
Nemški kojn slovenimu reče:	Mene v' dobri versti majo,
Brate kaj medliš na cest' ?	Men se trikrat ovs ponud',
Ti li noga, glava neče,	Čiste noge mi jegrajo,
Al se tel) nelubi jest?	Vrat nosim ko Iabud.
Krajnska para milo pravi:
Tud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi,
Lačni morem stati v' mlak'.
T. „Ova piesma je jedna od oštrijib — piše I. Macun v Pregledu slovenske literature str. 28 — o staroj navadi, da se Slavenom uviek baca u oči, kako su zaostali za Niemci". Sedaj se je Slovencem mnogotero spremenilo in zboljšalo, torej je pesmica ta zdaj le še pravljica ali basen.
U. Pravljica je sicer pravljica, basen je basen, toda -vsaka ima kaj resnice v sebi. Ce tudi slovenski konj ni več kranjska para, če tudi mu zdaj ni treba več lačnemu stati v mlaki, dasiravno ga več ne tepejo po glavi; vendar — kdaj
l^aj bo še le tak, kakoršen je nemški? Ce ga tudi imajo že v dobri versti, ali — trikrat na dan ovsa še nima na ponudbo; in dasi mu igrajo čiste noge, vendar — kdaj pač ponese vrat ko labud?! Ali ni še v množili rečeh Slovenec, kar so bili in so še pari a pri Indijanih?
T. To bi bilo pač prehudo, in takega naj Parom, kdor bi se Slovencu prederznil rekati para. »Idi do paroma" (geh' zum T.), pravi serdit Slovak, kakor piše Terstenjak (v Vov. 1855), od sanskritske: para, hostis, Feind, sovražnik, zato slovenska šentavnica: „ti para", kar je Kollar krivo z besedo perun primerjal. Mi smo jo primerjali z besedo paria, parias, imenom nar zadnje indiške kaste, kar ni krivo, ker parias to pomeni kar para, der Verhasste, sovraženi človek. — V čes. je parob tudi suženj, stsl. parob'k' puer, rus. parobok, paren, parja pol. parobek.
i
XVI.
U. Ker že od konj govoriva, povej mi, zakaj si djal unkrat v pomenku o barvi: pri konjih ali lošadih (lošadjah) po ruski? Ali Ilusje konju pravijo lošad?
T. Rusje, kteri „tatarijo", kakor kaže Prešernov učenec, kteremu novi pisar brani iz ptujih jezikov za ptuje učenosti jemati ptuje besede v jezik slovenski: „Sej tudi drugi to store Sloveni; Sej vemo, de turčuje Serp, de Rusi Tatarijo, Poljak da francozuje, De včasih verli Čeli ncmškvati rnusi".
V. Tedaj ne pravijo Rusi sploh tako; ali jim je znana beseda k o n j ? Ali se še zna, da so bili skorej 200 let v služnosti mongolski, pod oblastjo tatarsko?
T. Kakor se nam godi' v navadnem življenji, taka je povsod, kjer imajo opraviti s tujimi narodi ter živijo v sredi med njimi. Zadeve te nama pa dobro pojasni naslednji mični pogovor med imenitnim rusovskim knezom in umetnim slovenskim domorodcem, ki je brati v Ilirskem listu I. 1831 po nemški, 'n v Novicah 1. 1847 po slovenski z naslovom: Prednost krajnskiga jezika.
U. „Ob času velieiga vladarskiga zbora (kongresa) v Ljubljani v letu 1821 je nekimu zmed naših domorodcev edin nar imenitniših rusovskih knezov očital, de je krajnšina poka-
ženo slovansko narečje. „Mene je to — tako naš domorodic pripoveduje — močno razžalilo, torej sim se mu postavil, i,a se ve de, tako spodobno, kakor tacimu gospodu gre, rekoč-Dovolite mi, svitli knez! namest odgovora nekoliko vprašanj postaviti: „Ktero slovansko narečje je nar čisteji? kaj ne, de staroslovansko v Cirilovi prestavi svetiga pisma?"
T. Staroslovansko t. j. jezik s taroslovenski po Miklošiču.
U. „Knez: To bo vsak Rus poterdik Jez: Tega narečja nikjer več ne govore. Vprašanje je tedaj: Ktero sedanje narečje Slovanov moramo nar manj pokaženo spoznati? Kaj ne, de tisto, ki se staroslovanskimu nar bolj bliža? Kn. To se že tako ve. J. No, kako se po rusovsko krava reče? K. Korova. J. Kako pa po staroslovansko? K. Krava. J. Po krajnsko tudi krava. J. Kako se po rusovsko mleko pravi? K. Mol o k o. J. Kako pa po staroslovansko? K. Mleko. J. Po krajnsko tudi mleko. J. Kako pa glava po rusovsko? K. Golova. J. Pa po staroslovansko? K. Glava. J. Po krajnsko tudi glava. Tako je bilo s „konjem", po cirilsko in krajnsko „konj", po rusovsko „lošad", — s „psam", po cirilsko in krajnsko „pes", po rusovsko ^zobaka" in tako dalje".
T. Pravijo menda „sobaka". — Zob' f. pa je v stsl. avena, oves, v hrov. serb. ovas, ječmen, čes. rus. frumentum, fruges (Kornerfutter, Fruchtkorner), nsl. zob-i, pri nas zo-banje (zobaja — zabaja mu daj cf. panon. sabajum, zabaj). Serbski starešina Vuk piše o tej besedi: „zob-t 1) avena, ovas, zobovi; 2) svako drugo žito koje se konjma daje mjesto prave zobi ili ovsa. Turci svoje konje zobe najviše ječnioni (i u nas se misli, da je to za konje najbolja zob, kao što se i govori: Ječam trče a rakija viče), a seljaci kukuruzima. Podajte konjma zob; jesu li konji zob pozobali? — Zobanje zobati: zoblje konj, kokoš; ljudi zoblju trešnje, groždje". Nsl. zob, a ali « se glasi stsl. zilb' dens, hrov. serb., čes. zub i. t. d.
U. „Knez je krajnšino staroslovanskimu zvestejši spoznal, kakor rusovšino, in se zmaganiga vidil. — Kakor rusov-ski knez spomladi 1821, je tudi jesen 1820 Dimitar Krestič, serbski Arkimandrit Fruškagorskiga samostana Krušodola v Sir-mii med Karlovico in Mitrovico neki večer z menoj v Beligrad
a|i prav za pr&v v Sonuin popotovaje, ker zavolj nekih okol-šin nisiui mogel v Belgrad iti, pravično sodbo čez krajnšino izgovoril. Arkimandrit: Kako se „Briicke" po krajnsko imenuje? Jez: »Most". A. Ne „čuprija", kakor po serbsko? ^li pa razume krajnski kmet besedo most? J. Vsak, „ču-prija" pa nihče. A. Kako se pa „Nachbarw pravi po krajnsko? J- »Sosed". A. Kaj ne „komšija", kakor po serbsko; pa ve tudi krajnski kmet, kaj je .,sosed?" J. Vsak, „k o niši j a" pa nihče. A. O vi srečni Krajnci! Pri vas tedaj vsak kmet in vsaka kmetica ve, kar pri nas samo učeni vedo, kakor namreč učeni biti morejo \tt —
T. Kako resnične so te besede, spoznavam še le zdaj, kar prebiram Miklošičev novi staroslovenski slovar, in stare knjige v cirilici in zlasti v glagolici. Beseda sama kaže, kako prav uči slavni jezikoslov, da je novoslovensčina res hčerka staroslovensčini.
U. ^Tudi na Rusovskim imenujejo slovanšino s. pisma, ali pa — kar je skorej vse eno — krajnšino učeno, veličano slovansko narečje, visoki govor. — Se h koncu eno kratkočasnico, ktera zamore vsakiga izobraženiga k čislanju naše krajnšine ganiti. Banjciga ljubljanskiga škofa Riccita je slavni laški in dvorni pesnik Metastazijo v neki imenitni družbi v Beču ogovoril: Toliko slišim od lepote krajn-skiga jezika, de me zares mika kako krajnsko pesem peti slišati, Ricci mu eno Linhartovo zapoje. Metastazijo ga zamaknjen posluša in ko je Ricci spel, mu pravi: „Noben glas vaše pesmice ni bil mojim ušesain neprijetin". To je sam Ricci meni pripovedoval, piše naš slavni domorodic" (cf. Nov. 1847).
XXVII.
U. Karkoli sva doslej govorila, sva govorila hote si olikati slovensko pisavo; vendar ne vem prav, kako se lika glagcil ho teti — hočem.
T. Ho te ti ima nepravilno in nepopolno sprego (Janežič S- 225); nepravilno, ker se ne ravna po nobeni gotovi versti ter ima na posodo nekaj iz I., nekaj iz III., in nekdaj je jemal celo iz V. Pri vsem tem ima skorej prepolno sprego, ker ima v istem naklonu mnogo oblik p. hočem, očem, h čem, čem, cu-čo, hočejo in hote, hotel, htel in tel i. t. d. Ne vem zakaj bi ne imel I. tvorno — preteklega deležnika hotev-ši v
slovenskem, ker ga ima tudi v druzih slovanskih jezikih n. pr čes. chtev, hrov.-serb. hotev, kakor imevši.
U. Ali se sme djati v visi pisavi čem, češ, če, ker pravi Janežič v opombi 1): Nekteri Slovenci govore v seda-njiku očem ali po odpahnjenem korennem zlogu: čem, češ če-čejo, n. pr. Če bom živel, očem še ktere nore med ljudi dati. Vodn. — Al hočeš kaj počakati, al' češ se precej mahati? N. ps.
T. X visi in naj viši pisavi smeš rabiti ono obliko, ker a) ti je Vodnik v tem že vodnik z drugimi pisatelji jugoslovanskimi vred, ker b) je vterjena sploh v govorjenji, in ker c) je po nji govor dostikrat krajši pa krepkejši. Kako krepko p. poje Vodnik:
Ako li«4,
Je bil Estrajh in bo za vse.
Zdaj brambovci zankajte.
Bit it>, bit «6
Estrajh za vse.
U. Ako pa neče in noče, nehčealinehče,inne hoče?
T. 2) Z nikavnico ne se staplja hočem v besedo: nočem, nočeš, noče ali nečem, n e č e š, neče i. t. d., ki ima v 3. množni osebi: nočejo, nečejo, ne hote, nete ali note (cf. I. Jezičn. 37.). — Samo v tej besedi h Slovenci sko-rej sploh ne izrekujemo po običaji Serbov, ter pravimo očem ali če m, češ, če, preteki, otel, otla ali tel, tla i. t. d. V sedanjem se čuje po gornjem Koroškem 6o, kakor tudi ne in o n. ne morem (Jarnik), in Hrovat pravi cu, češ, ee kar mu velja tudi za prihodnji čas, kakor v stsl., in celo v nsl. namesti b o d e m.
U. Povem ti, da mi oblike očem (cf. očem, očem in očem), h če m, otel — otla, htel — htela celo nič niso všeč, dasi poslednjo pišejo nekteri Slovani; raji že imam oblike hotel, hotla-o iz I. verste n. hotela-o iz III., in v dostavi zahtevati, zahteva, n. zahoteva; v sedanjeku pa berem naj raji hočem, hočeš, hoče ali pa čem, češ, če, in veseli me, da so se krajše oblike sedaj Slovenci poprijeli tudi v pisanji. Kaj pa tisti češ pomeni, ki nam je velikrat v rabo.
T. Češ iz hočeš kaže v moji besedi misel ali govorico koga druzega, kakor je pisal o tem Šolar: „Will man iiberhaupt einen Grund nicht als seine eigene Behauptung, sondern als Gedanken oder Angabe dessen, von vvelchem gesprochen vvird,
anfiihren, so leitet man ihn mit češ ein z;. B.: Ko je bil konja siapil, je p» še na voz jel piti, češ, saj zdaj mi ga tako več n,- treba. Ko se je iz strehe pokadilo, je pa čuvaj na gradu ustrelil, češ, da bo ljudi vkup spravil, dokler je ogenj še maj-I,,.,) (»V beim Grundangebenden Particip)."
U. In h o te t i kaj pomeni, kaj prav zaznamnja?
T. V stsl. ho te t i, časi pa redko h' t e t i je velle, v hrov. serb. voio, amo, hoče se opus est, šta se hoče si. kaj se če ali kaj se hoče (was ist zu thun). Hoče se mi (ich babe Lust), noče se mi; čes. chce se mi j ist, spat (mich hungert, schlafert); hote sponte, nedavno sem bral hotoma (ne po nevednosti, ampak hotoma), hotimice consulto, hotenije voluntas; potlej pa hot' f. desiderium, hotiv libidinosus, lascivus (hotliv, bočliv), hotnik-nica, kar pohot-i f. libido, cupido, pohotnik-nica, pohotna misel, strast i. t. d. v nespodobnem pomenu.
VIII.
U. H teti se mi noče pisati nam. hoteti tudi za to, da ne bi mislil si kdo hiteti, in ker si djal, naj varujem, da me kdo ne prehiti, ker sedanji svet je hiter — torej mi povej, kaj zaznamnja hiter, in kako naj mi rabi hiteti, prehiteti-
T. Hiter je stsl. hytr' rsyvix(>$ artificialis, studiosus, prudens, in hytrost' je ars, peritia, hytriti callidum esse, od tod hitrica, hitrec, hitrostnik prudens, artile.v, enako v serbskem in ruskem. Gornji Serbi imajo khetry citus lit. kitras.
U. V tem poslednjem smislu je v nsl. hiter, hitrost, hitrica, hitrina (Eile, eilig, eilfertig), hiteti, prihiteti-evati, (eilen, um gesclnvinder fertig zu werden). Hiti, pa se ne prehiti festina lente (Eile mit Weile, ne prenagli se; kdor po časi hodi, pred (lomu pride). Zdaj vem, zakaj pravi Nestor, da sta bila Konstantin (Ciril) in Metod „hytra dva syna", ker hiter je umeten, hitrost umetnost.
T. Najprej v dobrem (dexter, prudens, ■/rmrmog, o-oqp«mxoi;), po tem v zvitem pomenu (callidus); čes. chytreti schlau vverden, chytfiti schlau machen, chytrost' vojenska Kriegslist, chytroba fin Kniff, chytrovati kliigeln, listig handeln.
V. Hiteti festinare — kaj se reče? Ali ni tudi hi t i ti, prehititi?
T. Stsl. h y ti t i je rapere, prehendere, kakor tudi hy-4 a ti p. mi je uhitil, uhital t. j. šiloma unesel, vzel, pobral. Še
sedaj pravijo naši pastirji: ovce rade uhitajo t. j. ubegajo. _ Ali bi se dalo razločiti hiteti (eilen) in h iti t i (eilen ma-chen), ne veni. Res so glagoli III. verste sploh neprehajav-nega pomena, srednje mere; vendar se ločijo tako zvani predmetni neprehajavniki i. t. d.
U. Sestra je brata preživela (iiberlebt, mimo preživila ernahrt); velika sreča nas je doletela; celo noč sem prebdela; sosedov sin je našega prehitel t. j. prekosil, posekal, prespel itd.
T. V serbskem je hi t i ti — hiteti in h i tj e 11 lest ino; hi t a ti 1) bacati ali metati, 2) hiteti ali leteti festinare, 3) prehendo (cf. hvatati, hvaliti, hvanuti, pa tudi švatati, šlatali, slatati); hitar velox, liitan urgens (pressant), hitnja festinatio, in ker hitnja ni pridna, ima Serbljanin prislovico: hitnja je djavolski posao (posel).
XXIX.
T. Posel je iz poslati, in to iz po-slati, od tod sel stsl. s'l' legatus, apostolus, nuncius, obses, s'lati mittere, pos'lati po kogo arcessere. Gre kot sel (Eilbote) je v pregovoru po Kranjskem še navadno. Sicer se pravi sedaj sploh poslanec, poslanik. Selstvo je v nsl. rabil še Truber „prinese selstvo" (Botschaft), selstvovati legatione fungi.
V. Posel je pri nas hlapec ali dekla, posli pa družina; vendar v nsl. pisarijo zdaj mnogokrat posel v drugačnem pomenu.
T. Pos'1' ali posel stsl. 1) locum tenens , legatus, minister, 2) legatio, ministerium, negotium, in tako tudi v nsl. sel Bote, posel Dienstbote, po Stajarskem tudi Geschaft, in poslovati servire sich beschaftigen; posel tvoriti; lirov. posal-ao, čes. poselnice, nserb. rus. posol.
U. „Kdor dobro sluje, lehko in vspešno posluje* —je za vsacega človeka pomenljiv pregovor. Od kod ima Marko legatus slap o t in legatio slapotstvo, ne vem; pa vsaj ne iz s lati in pot?
T. Že Kopitar se posmehuje tej besedi, ter meni, da jo je Marko sam skoval. Jarnik pa piše: s 1 apo t Abgesandter Vgl. im Mittelalter die Walpotones.
U. Pa ne, da bi bili ti naši nekdanji v al p o tje — vav-peti, ki so — tiraje tlačane sim ter tje — vpili nad njimi.
T. „Vavpet rjuidam deductumvult ab upyem (vpijem),
clamo; quia laborantibus angariam continuo inclamat, et ad la-borandum perurget", — piše Marko sam. In Miklošič primerja stsl. v'p i ti z goth. vop, vopjan clamare, vendar tudi z našim peti, in cf. rus. vopiti — vopijati, hrov. serb. zavapiti, vapiti, upiti i. t. d. In morebiti so v a vpeti naši Šraj i — Si raj i, kteri so svoje čisto slovensko ime poznej poptujili in popačili v Schrey!
U. Kako pač to razlagaš? „To je pa vendar preveč, in kar viditi ne morem, da nekteri pišejo S raj nam. Schrey", mi je nedavno serdito opomnil neki gospod Simtertje.
T. Razlagati je to ime iz š'rajati — širojati, in to va IV. verste š i roj i ti, kar se pravi I) piliti žago, širiti ali stegovati ji zobe (die Zahne der Sage ausbreiten), in 2) govoriti (reden); in v tem pomenu je kej navadna ta beseda po južnem in zapadnem Slovenskem: Sva širajala (šrajala) t. j. govorila, menila sva se, ne ravno vpila; pridi k meni drevi, bova malo širajala i. t. d. Pisati se ima prav za prav širajati, š i raj ar, š i raj, šraj pa je kakor vso k n. visok, srov n. sirov, scer n. sicer i. t. d. (cf. Šraj, Srajka, Srajar pa Schrey, Schreyer)!
XXX.
U. Hote si olikati slovensko pisavo — hočem vediti, kaj se pravi olikati, in kaj je olika, o kteri se sedanji čas toliko govori in pisari.
T. Govori in pisari toliko in tako, da človek skorej ne ve, kaj bi si mislil od nje. To je gotovo, da se ima ločiti prava olika od neprave. Nama je sedaj v čislih le beseda o-lika, s ktero se sklada obraženost ali izobraženost, o in i k a, češka vzdelanost ter jugoslovanska prosveta.
U. Povej mi torej, od kod beseda olika, olikati, in ali se ne vjema popolnoma s tem, kar nam zaznamnja oblika, ob likat i.
T. Zdi se mi, da je olika res nova beseda, ker je ne dobim v starih pismih. — Skoval jo je tedaj novi naprej, pa tako, da se je nam koj vsem priljubila. Izpeljuje se iz o-likati t. j. gladiti, ogladiti, in to se vjema ali a) z lika (der Hast-faden, liber) ali morebiti bolje liko, ličje, ker se glasi stsl. rus. čes. in polj. liko, le serb. lik (stsl. lik' chorus, li-
kovati saltare); ali pa b) z lice t. j. obraz, podoba (vultus forma, persona, skr. likh pingere, prim. serb. slikati); <» I i k a t j kako reč se pravi: lepo, gladko ali lično podobo ji dati, in lika je gladka, prijetna podoba v vnanjem pa tudi notranjem ali duhovnem pomenu.
U. Kdo bi pri tej razlagi ne mislil na nemški Bil d, bil-den, Bildung, in pri uni na lat. liber a) Bast, b) Buch Schrift, in kako pomenljiva je v obeh teh ozirih slovenska beseda olika! — Kaj pa mi kaže oblika, oblika ti, in ali ni ravno to, kar obleka?
T. Oblika mi lahko ravno to pomeni, kar olika, iz ob in likati in tedaj misli na to, kar sva govorila od razločka med o in ob (I, 3), in kar piše Janežič str. 145. Zlaga se oblika, v hrov. serb. tudi obli k'a moškega spola, menda s stsl. o bi' rotundus, oblica, obličati, obličaj kar nsl. obličje facies, figura , similitudo.
U. Po tem takem se oblika, lice — obličje sklada z besedo obraz, in obraženost, izobraženost je ravno to, kar olika, olikanost?
T. Obraz'je v stsl. res, kar lice: a) facies, forma, imago, in b) persona (cf. čes. obrazec Muster, Figur, Sche-ma; obrazno pismo die Hieroglyphen, obrazivost die Phantasie, die Einbildungskraft i. t. d.). Razloči se pa glagol a) obraz i ti, obražati, obrazovati formare (bilden), in b) ob razi ti, obra-žati se illidere, impingere (anstossen, sich verletzen), p. obrazili se v glavo, v nogo t. j. v češkem, kar v slovenskem udariti, obrezati se. Bere se, da je bilo nekdaj v navadi tudi samo raz i ti, ražati percutere , mactare.
U. Prav kaže po tem obraz, obraženost, da mora obrezati na sebi, kar je divjega, sirovega, neličnega, kdor se hoče lepo olikati, da je prava olika velikrat težka in težavna, ker se pridobi le z mnogoterim trudom in terpljenjem. — Precej davno je že, kar sem bral v nekem hrovaškem naše gore listu, da oblika izobraziti ali zobraziti, izobraženost ni dobra, ker znači ravno nasprotno, kar pa bi radi povedali s to besedo.
T. Da oblika zobraziti, zobraženost ni prava, rad verjamem, ker nam z kaže herab-, de-; iz pomenja sicer res aus, heraus, lat. ex-, toda zaznamnja tudi, da se kaj doverši, do-žene, dopolni kakor lat. ex. Komur se zdi ta oblika dvomna,
„aj rabi stsl. ob razi ti, obraženje, obraženost, ali pa zlasti v doveršnem smislu t>zobraziti, vzobraženje, izobraženost, kar razodeva, da prava olika vzobrazi človeka po gotovem vzoru 8]i licu. Ker ima stsl. obrazovati v znanivnem naklonu obra-zUju, obrazuješi, torej je tudi v nsl. bolje menda obrazujem, obrasuješ mimo obratujem, obratuješ i. t. d.
XXXI.
IT. Lepa se mi zdi tudi beseda omika, in pomenljiva je morda tako, kakor olika.
T. Mikati pomeni 1) m o vere iz makniti — mekniti, umaknem— umikam, premaknem — premikam, telesno in dušno, nase vleči, vabiti; 2) pectere, pectinare, movendo purgare, hecheln, abstreifen, p. predivo se mika t. j. trese ter trebi, cisti pezdirja i. t. d.
U. Tako se tudi duh mika t. j. giba in napreduje zmi-raj dalje in više v vednosti in umnosti, ter se čisti in trebi v djanji in spoznanji, da sleče ali sname terdo, nelično podobo, da se do dobrega omika in olika ali vzobrazi; pa se pri tem tudi zdela ali vzdela, kakor pravi Čeh.
T. Vzdela ti je v stsl. colere, vzdelan cultus, vzdela-nije-nost je poslednje leta tolikanj sloveča „k uit ur a" (iz lat. colo, cultus, cultura a) bebaue, Bearbeitung, Anbau, b) trop. Bildung, Ausbildung) pervotno v telesnem, tvarinskem, potem pa v duhovnem, sličnem pomenu. Tako se rabi v sedanjem češkem pisanji v z delat i bilden, veredeln, vzdela nec ein Gebildeter i. t. d.
U. Pač res so zdelani — možje v z delani, dokler da se olikajo, omikajo, vzobrazijo skozi in skozi! Celo mi učenci smo konec leta zdelani, da se smilimo kouiu, — zlasti kteri se godijo ali zorijo v tisti hudi skušnji, da se zgodijo ali sezorijo v „maturi", da bi človek poreden skorej djal, da je „matura" beseda slovenska (stsl. mator', nsl. mater spang. matoren adul-tus lex. serb. mator, tudi meter, Dalm. moter betagt, cf. bemoos-tes Haupt)! — Povej mi slednjič še kaj o jugoslovanski besedi prosveta.
T. P r o- je v slovensčini neločljiv predlog enacega pomena kakor pre- in se nahaja le v nekterih besedah: prodaja, prorok, prostor, prognanstvo. Na Dolenskem je slišati še v drugih besedah namesto pre-; -sveta po stsl. pisavi se da
razlagati 1) iz svet' qxag lumen (das Licht), in pr os veta je tedaj illuminatio, 2) iz svet' »o^s nnindus (die Welt) v novoslov. tudi 3) iz svetsanctus (heilig), ker sedanje' pisanje tega razločka nima (v stsl. svet' mundus, svgt' sanetusj
£7. Prav pomenljiva je v pervem smislu prosveta t. j, razsvetljenje; sumna in dostikrat nevarna je v drugem t. j. ravnanje po sedanjem svetu, po svetu, od kterega Prešern poje:
»Sim zvedil, de vest čisto, dobro djanje Svet zaničvati se je zagovoril.«
T. Le predostikrat je sedanja olika posvetna prosveta; toda čista vest, dobro djanje sme tako prosveto, laki svet zaničevati. — Vedi pa, da gerški vx6o/iosa in latinski „mundus" pomeni tudi čist, svetel — svitel (prim. lat. mundus in mundanus, pa slov. svet in posveten) in po tem takem je prosveta to, kar omika, zlasti v notranjem ali duhovnem pomenu. — Naj lepše in naj bolje se ve bi bilo razlaganje besede prosveta iz nsl. svet (stsl. svgt' divinus, sanctus, hei-lig), ker tedaj bi nam velevala to, kar nam je delati, če hočemo doseči svoj pravi namen, in po tem bi strinjala v sebi sama prosveta vse, kar nam kažejo olika in omika, vzo-braženost in vzdelanost — vsaka posebej.
XXXII.
V. Slovensko pisavo. — Da je prilog slovenski iz lastnega imena Slovenec in iz obrazila -ski, to vem, in od le-te končnice pravi Janežič, da „prirašča brez ozira na spol imenom narodov, stanov, krajev in časa in tvori tako imenovane splošne svojivne pridevnike, kteri kažejo, kar je lastno več osebam in stvarem skup ali vsem ljudem kacega naroda ali stanu, ali pa vsemu kraju, vsemu času", da se godijo pred in z njo mnogotere spremembe, da pismena in celi zlogi časih odletijo kakor p. slovenski namesti slovenecski, dolenec — dolenski, gorenec — gorenski, pevec — pevski, rokodelec — rokodelski i. t. d.
T. Najpred je slovenski iz Slo v en in -ski; v stsl. seje glasilo to ime v enojnem št. SI o v en in' lat. slovenus, v množil. SI o vene, in pridevnik slo v en's k' slovenicus na pr-slovenski jezik, rod, knez, slovensko pleme i. t. d.
U, Ravno tako se nareja slovanski iz Slovan in -ski, ne Pa 155 Slovanec, ktera oblika menda celo ni navadna. Kako se pa potem loči slovanski in slovenski v pomenu?
T. Kakor se loči latinski „slavicus" in „sloveni-cus", ali nemški „slavisch" in „slovenisch". Pervo tedaj :e v splošnjem ali občnem, drugo pa v posebnem smislu. Sej menda veš, kteri so Slovani, kteri pa Slovenci? I)a raz-vidiš, kteri se štejejo k unim, kod so stanovali in še zdaj stanujejo, poglej in beri p. Šafafikov narodopis z zemljekazom (z mapo) in njegove slavne „starožitnosti slovanske" (slavische Altertliumer); za te pa poglej Kozlerjev ,/zemljovid slovenske dežele in pokrajin", in jasno ti bode vse.
U. Že vem, da Slovan je občno ime, in da Slovani smo vsi skupej p. Slovenci, Hrovati, Serbi, Bulgari, Rusi, Poljaki, Cehi, Slovaci in drugi rodovi ob Labi proti severju in vzhodu; Slovenec je pa posebno ime, in Slovenci smo Slovani po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Goriškem, 1-strijanskem ter po nekterih bližnjih krajih. — Če je pa slovenski pridevnik v posebnem pomenu, in se izpeljuje kar iz Slo ven in -ski, ali je ime S loven, Sloveni tudi le posebno ime?
T. Nekdaj je bilo ime posamesnega plemena ali rodu slovanskega, ali pozneje se je povzdignilo v občno, in po tem se ima v knjigah iz raznih časov tudi razno razlagati, sedaj v posebnem zdaj v splošnjem pomenu. — Prav všeč mi je še zdaj v obliki S1 o v e n — Sloveni, in ker smo za posebni rod poprijeli se imena Slovenec — Slovenci, je razloček gotov, in pisava SI oven — Sloveni, kakor Slovan — Slovani, v občnem smislu „SIave — Slaven" nedvomna. Drugač je zastran pridevnika „sl o venski", kteri utegne biti dvomljiv; da se temu ognemo, pišimo torej „slovenski" le v posebnem pomenu „slovenisch", „slovanski" pa v splošnjem t. j. »s 1 a v i s c h".
XXIII.
U. „Slovaci imenujejo sami sebe tudi Slovence, svoj jezik slovanski ali slovenski, svojo deželo kot nekdaj še sedaj tudi Slovenčino" — si pisal ti sam I. 1860, in če se prav spomnim, sem bral sim ter tje v slovanskih spisih tudi obliko Slovinci, in po tem slo vinski.
T. Res je to, da se Slovaci — Slovaki po Oger, skem imenujejo Slovenci v enakem obziru kakor mi, in nio, rebiti še z večo pravico. Oni so pravi nasledniki nekdanjih Slovenov ob Donavi, in torej prav zovejo svoj jezik sl0. venski v lastnem pomenu, v občnem pa tudi slovanski jezik ali narečje slovansko.
U. Kteri Slovani se kličejo po tem Slovinci, in kterih jezik je si o vinski?
T. V starih, zlasti jugoslovanskih knjigah se bere oblika slo vin ski prav dostikrat v tistem smislu, v kterem se rabi Slo ven — slovenski, in treba je tedaj jo na tanko ločiti, Sedanji čas se imenujejo nekteri severni Slovani ob Labi sami sebe Slovince — Slovence, in govor svoj si o vinski pa tudi slovenski.
U. Zdi se mi, da tudi nam Slovencem pravijo nekteri Slovinci, ali ne?
T. Res je, in sicer Čehi imenujejo nas zahodnje Slovence po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem Slovince in jezik naš si o vinski, da nas razločijo od vzhodnjih Slovencev ali Slovakov po Ogerskem, ktere pišejo za Slovence, in njihovo narečje zovejo slovensko, ktero jim je jezik če-skoslovanski. Pomen se ravna torej po jeziku slovanskem, v kterem je pisana knjiga.
U. Kaj pa, ko bi mi zahodnji Slovenci svojim vzhodnjim bratom po Ogerskem rekli zdaj Slovinci ?
T. Da bi bila zmešnjava še veča, kaj ne! Sej jim pravimo Slovaci — Slovaki, in jezik njihov je slovaški, — oblika razumna in razločna dokaj.
U. V srednjem kotu med nami so pa Slavonci, in Slavo ne č je še Ie prav posebno imenovanje po deželi v kraju med Savo in Dravo, vendar se loči lahko od oblik Slovenec — Slovak, slavonski od slovenski — slovaški.
1\ Znamenito je, kar piše o tem imenovanji Kurelac, daje „Slavonac le izvrnuto ime SI o ven ac", da so Slavonci nekdaj bili pravi Slovenci ter govorili slovenski, in da je sedanja oblika le popačena po tujih latinsko - madjarskih zgledih.
U. Namesti Sloven — Slovan (Slave) se bere še mnogokrat Slaven — Slavjan, in za slovanski prav po-gostoma slavenski — slavjanski; kaj mi je misliti od teh oblik, in kod so v navadi ?
T. Slavni Šafafik skaže do dobrega, da so te oblike vnanje ne pa domače, da so zlasti iz gerških pisem in po gerško, latinsko in nemško vzobraženih pisateljih zanesle se med Slovene ili Slovane; v rusovske knjige so prišle še le v iT. stoletji, po svetem pismu in posebno po cerkvenih obrednih bukvah, ktere so popravljali greško - slovanski knjižniki, prav /,a prav od leta 1665. Poprijeli so se te pisave — slavenski slavjafiski, Slaven i, Slavjani — tudi Serbi in Poljaki, in pri teh treh narodih so še zdaj skorej sploh v rabi. Hrovaški pisatelji jih rabijo časi, in sim ter tje, da si redko, nekteri slovenski; vendar se vidi, da so jih jeli Slovenci zelo popuščati, in kej želeti je, da bi za ljube edinosti voljo popustili zdajci vsi oblike Slave ni — Slavjani, slavenski — slavjanski, ter pisali pravo Slovani — Sloven i, slovanski v občnem pomenu.
U. V pesmih nekterih vzajemnih, moram reči, se časi kej lepo glasi Slavjani — Slavjani, in mnogim premnogim doni prijetno na uho vzajemnost slavjanska, jezik slavjanski!
T. Pa je zoper stsl. glasoslovje oblika slavjanski — Slatjan, in zoper slovnico slovensko, ker bi za ustnikom v mogel se vdevati sploh Ij n. pr. HivZ/an, LancovZ/an, tedaj tudi Slavl/an, ali kakor kažejo drugi, ker za ustniki jotovan (topljen) glasnik biti ne more.
U. Kako je vendar to, da se v drugem zlogu pisava tolikanj spreminja ter piše zdaj Slovan — en— in—ien—jen — jan, zdaj Slaven — in — jan?
T. Pisava ta se ravna po narečjih slovanskih; vendar bi djal, da se ne motim, ki pravim, da tolika razlika izhaja poglavitno iz pisave glagolice in cirilice. Naj starja oblika tega imena je Siovenin — Sloven, ki se piše v omenjenih pravopisih s pismenom ali s čerko jat (e, e), ktera se v latinici mnogotero znamenuje. Celo ondi se v tistih besedah zamenjuje in najde se časi jat, časi ja, in Miklošič sam uči, da seje pisme jat že nekdaj razno izgovarjalo, zdaj ja (bulg. ea, ia, gr.
Pomenki III.	*
yia.z mt) zdaj e (franc. ete), in zdi se mi, da una izreka je doma bolj po vzhodnjih krajih, ta pa bolj po zahodnjih, torej še sedaj pišemo tod raji Slove« — slovenski, unod pa pi_ šarijo raji Slav/an — slav/anski. Razun tega beri v hrovaško-serbskih slovnicah, kako različno se piše in še razniše izgovarja slovo e, in vsaj nekoliko si boš po tem razjasnil različne pisanja Slave« — in — jan in Slove« — in — ien — jen — jan, tako tudi slomnsko, slovensko in slovensko, slavensko
—	in slavjansko itd.
XXXV.
U. Razno se spreminja končnica v imenu našega naroda,
—	pa tudi deblo se spreminja in v deblu piše časi a časi o — slav. slov. —; od kod ta razlika? kako razlagajo učenostniki naši to razno pisavo ?
T. Od tega se je v slovenskih listih že mnogo pisarilo, in da to spremembo bolje spregledava, beriva vsaj nektere spise o imenu našega naroda. Poglej na priliko, kar se bere v Nov. 1848 1. 34.
U. „Slavjan, Slovan, Slaven, Slavi n i. t. d. ali Sloven? — Že dolgo se mede, de v teh besedah nič stano-vitniga nimamo. De do terdniga pridemo, mislimo po slovensko, in pustimo pomene, kakoršni ste besedi: slaviti in sloveti kdej imele. »Slaviti" pomeni »riihmen"; tedej Sla vin, Slav-jan, Slaven: jenen, \velcher riihmt; — »sloveti" pomeni »beriihmt sein" tedej Sloven, Slovan: jenen, welcher beriihmt vvird. Tedej, Sloven in Slovan; kaj ne? Beseda s poslednjo končnico pa je veliko manj naša, kakor Sloven. De so naši očetje besedo „Sloven" imeli in rabili, se iz tega vidi, ker so sami sebe »Slovence" imenovali: ,,Slovenec" pa je od »Slovena" izpeljana beseda. Po takim bi bili mi na Krajn-skim, Koroškim, Goriškim, Stajarskim in Ogerskim Slovenci, vsi skupej pa, kar je Slovenskiga jezika: »Slovenje". To je moja misel, pa je nikomur ne vsiljujem".	(J.)
T. Lepa misel gotovo, ktere ni treba nikomur vsilovati. — Tisto leto se bere v Nov. »Povedanje od slovenskiga jezika", ktero je bil spisal Vodnik že 1. 179? v ljubljanskih novicah, in ondi se bere 1. 43 pa 44:
V. „Nemec pomeni toliko, kar mutec. Slovenec ga ni zato mutca imenoval, kakor de bi ne znal govoriti, ampak zato,
;r ga ni nastopil, in je bil Slovencu, kakor mutast, po tem, kadar sta dalj časa razločena živela in slednji svoj jezik razločila. Slovenci pa so se tako imenovali, ker so se med seboj nastopili, in si lahko eden drugimu slovo, to je besedo dajali, zakaj slova med vsiin drugimi Slovenci pomeni besedo". In spet: „Zdej pridemo na same Slovence, kteri se ali od slove ali od slovesa, ali pak od selenja in preselo-vanja tako imenujejo; nemorem prav za terdno reči, zakaj njsim bil takrat zraven, kader so jeli to ime sebi dajati".
T. Ker v tem spisu Slovence sploh z Gregi, Latinci in Nemci primerja, in skupej pripoveduje od jezika slovenskega, pa gregovskega, latinskega in nemškega, vsak koj ve, da Vodnik tu Slovence imenuje sploh Slovane.
XXXVI.
*
T. L. 1849. se je oglasil Metelko v 3. listu s spisom: S loven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavij an:
U. „Kdo more po pameti misliti, de bi bili naši predniki ime svojiga naroda iz besede slava olikovali ali izpeljevali? Veliko bolj jim je bilo mar za mir ko za slavo, kar nam njih zgodovina pove, in tudi že beseda bran očitno spričuje. Beseda vojska pomeni pri njih k ar delo vojšakov, in vojsko so imenovali bran; in ta beseda nam razločno pokaže, de se niso vojskovali za slavo, ampak so se le branili. Smešno je terditi, de bi bil ta tako mirin in pameten narod v besedi svojiga imena, ko še v vojskovanji ne, na slavo mislil. Lahke si je pa misliti, de so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlahe, to pomeni pri njih, kar pri nas blebetavce, vi ah v o v a ti je pri njih blebetati,— Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mutastiga; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloven ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovan; slovo pomeni besedo, govor.
Pa tudi konec besede ^Slavjan« je napčen: kadar se beseda z v konča in si jan natakne, se mora vselej l predstaviti, ki ga tukaj ni, postavim: Lancovljan i. t. d. Lahko si je tudi misliti, de je Nemec po svoji šegi ime Slovan v »Slawe", „SIawen" prekoval.
Kogar je pa Ilusovski pravopis v napčno pisanje tega 'mena zapeljal, se bo te napčnosti lahko prepričal, če le v Bu-
sovsko slovnico pogleda, kjer je pravi izrek Rusovskiga ja ali 'a povedan.
Tudi primki Souvan, ki jih je več v naši deželi, nam kažejo pravo ime našiga naroda, in u so še zmirej ohranil^ de nam očitno pokažejo, od kod je to ime; pa še očitniši bito pokazali, ko bi u pred o devali: Suovan, Slovan. Častiti gospodje Souvani mi ne bote zamerili, de vas tukaj očitno v misel vzamem!"	(Metelko.)
T. »Zamerite ali ne zamerite, bi djal sedanji čitavničar, sej tako ves slovenski, pa še slovensko-nemški svet ve, da smo Souvanovi*! —
Tisto leto še so prinesle Novice I. 45 spis, kteri se po naslovu glasi: Se nekaj zastran imena „Slovan" ali „Slavjan" — skorej bi djal — poprejšnjemu v odgovor:
fT. „Ker so se nekteri gosp. jezikoslovci v pfavdi: ali ima ime „SIovan" ali „Slavjan" veljati, tudi na „starožit-nosti" gosp. Šafarika opirali, ne bo napčno opomniti: kar v ti reči slavni J. KoIIar (v knjigi „Sla\va Bohyne a pflvvod gmena Slawfiw" i. t. d.) svojimu prijatlu Safariku ravno v odgovor na „starožitnosti" piše, si prizadevajo dokazati, de je korenina imena našiga naroda boginja ^Slava*, ktero so naši očaki še v svoji pervi domačii — v Azii — za boginjo ognja ali svitlobe častili, in po njenim možu Agni (oginj) jo tudi Agnaji (to je: ognjenka) imenovali.
Misli in dokazi gosp. Kollarja pa v kratkim to le obse-žejo: V starim svetu se je en narod od druziga skoraj le po svojih bogovih, ali po njih častenju razločil. Narod in bogo-znanje (vera) sta se v tistih davnih časih sploh tako popol-nama zedinila in scelila, de se je obema vkup le eno samo ime dajalo. Tako so Brami, Bramani, Birmani po bogu Brahma; Budhisti po bogu Budha; Atenčanje po boginji Atene i. t. d. ime dobili.
Ker je slavjanski narod v Azii, in tudi v Evropi od vsili strani take narode za sosede imel, ki so se po bogovih imenovali, ne more razumu in zgodovini nič bolj priležniga in pri-merjeniga biti, kakor de pri enakih okolišinab, vzrokih in šegah tudi na enakost začetja imena slavjanskiga naroda mislimo, de tedaj za resnico terdimo, de — kakor Bramani od ča-stenja boga Brahma, Tevtonci (Nemci) od boga Tevta,
qkandinavci od boga Skanda, — so tudi Slavja ni od častenja boginje Slave svoje ime dobili.
Slava pa je (kakor gosp. Kollar na drobno razloži) po besedi in pomenu ravno Svahaali Svava, namreč nekdanja slaroindiška boginja luči ali ognja, in pomeni po svoji korenini tudi jasnost, svitlobo, bleskoto, — v daljim razumu pa še čast, mogočnost, veličanstvo, — kar seje še dosibmal v naših besedah: slava, slavni i. t. d. ohranilo.
Po tem takim ime „Slavjani" pomeni po svojim izvirku pravzaprav: častitelje luči ali ognja (Licht- und Feuer-verehrer); — kar sicer dan današnji, odkar je slavjanskimu narodu luč sv. evangelja zasvetila, več ne velja, pa ven-der toliko dokaže, da sinovi Slave že od nekdaj niso temo te Čislali!"	(Ravinski.J
1\ Da bi je le tudi sedaj v svetih in svetlih rečeh nikjer in nikdar nikoli ne čislali!
■ **
XXXVII.
T. Po vsem tem se je na vprašanje iz Istrije oglasil še nekdo v „Novic." 1851 1. 14:
U. „Nar pred moramo razodeti svojo misel, da to ni ni-kakoršna sramota, ako imajo razločne stabla Slovenstva ali Slavijanstva razločne imena za celo deblo naroda, ker ta razlika ravno iz različnih narečij izhaja. Kolikor nas dosihmal skušnje in pretresovanje uče, je izvirno in torej nar bolj pravo ime za vse Slovane, Slavljane, Slavjane, Slavene i. t. d. tisto, kteriga si še zdaj dve stabli tega silno veliciga naroda prilastu-jete, namreč: Sloven, Slovenec. V učenih tehtnih razpravah slovesnih mož le bolj to besedo najdemo, na priliko pri Kopitarju in več družili. V latinskim jeziku pišejo „lingua slo-venica, slovinica", v nemškim die „altslovenische Spra-che", ne le poprejšnji, ampak tudi novejši, na priliko: „For-menlehre der „a!tsIovenischen Sprache" od dr. Miklošiča. — Vse te imena, ki so v rabi, se dajo sicer opravičiti in ali iz slava ali iz sloveti, slovim, sloviti izpeljati, vender P« naši misli le Sloven, Slovenec prav za prav terdno podlogo ima. Zdaj bo že blezo malokdo tajil, da so se naši "predniki zato imenovali Slovence, Slo vene, ker so se med seboj razumeli in lahko med seboj govorili (iz slovo,
sloviti, to je, govoriti), Nemcam nasprot, ki so bili Za nje nemi (to je mutasti) — in Laliam nasprot, ki niso l(>p0 zložno govorili, kakor Slovenci, temuč hitro blebetali, kakor beseda „Iahviti" zaznamva. Znati je, da so se Slovenci le bolj iz boječnosti dvoumja besede „Slo venec" za ves narod ogil bali, odkar je njih slovstvo, spervič v ^Novicah", vnovič začelo razcvetati. Nam Slovencam ne gre te izvirne besede zaterati ampak jo tudi v vesoljnim pomenu ohraniti, ker to ni sramota ampak čast, da smo izvirno ime ohranili. Tudi Rimljani v mestu Rimu se zato niso drugači imenovali, ker je bilo rimsko cesarstvo iz maliga kupca ljudi in iz malo zemlje nezmerno veliko narastlo. Dvoumje, ako bi ravno imelo kaziti se nekoliko zamore s tem odpraviti, da se za vesolj n ost rabi beseda Sloven, Sloveni ali Slovenje, kar je-ravno to, — za posebnost pa Slovenec, Slovenci. S tem pa druzih imen ne zametujemo; vendersenam zdi, da namesto Sl«-vijan, Slavljan in Slaven bi bilo boljši že Slovjan, Slovljan in Sloven ali tudi Slovan (kakor je že rečeno od slovim), ker SI a v i j an i. t. d. so topografiške (krajske) imena: Slavij a, to je, vseslovenska dežela, in od todi Slavijan i. t. d.; Sloven, Slovjan, Slovljan, Slovenec pa so narodovne, in da so poslednje ljudstvu primerniši, menda vsak spozna".
T. Pač res, in za tega voljo so pojenjale menda dotične razprave v domačem listu. L. 1858. je razložil še Terstenjak imena „Vind, Vlah, Nemec, Sloven". Toda kakor poprejšnji se tudi ta vjema popolnoma s Miklošičevo kratko pa krepko opombo, ki se bere v „Radices linguae slovenicae ve-teris dialecti" I. 1845. str. 10 k besedam vi'h v' magus; vl'hvovati artes magicas exercere; vl'sniiti balbutire :
U. »Huc refer vi a h', slavi enim homines latine loquentes vi ali y (balbos), germanos plane nem'ce (mutos), se ipsos sloven'cg (kojlovg distincta loquela praeditos) appellabant«.
- T. Vendar pravi celo Miklošič: „cf. tamen Šaff. Starož. 6. 10 et 14. 8." — Šafafik kaže ondi, da je pervotna in prava pisava Slov — , dasi pomen našega narodovega imena drugač razklada. Tega so se doslej prepričali celo tisti, ki so pisali poprej Slavjan — Slaven, da pišejo zdaj raji Slovjan — Sloven.
U. Safafik pomen našega narodovega imena drugač razklada, praviš, pa ne poveš — kako. Povej in pojasni mi torej v tem pogovoru njegovo razlago !
T. Ime naše — bodisi občno , bodisi posebno — mnogi razlagajo mnogo, razni razno. Spoznal si to že iz tega, kar sva doslej brala in pretresovala. Da pa spregledaš to reč še bolje, ti hočem v tem-le pomenku sostaviti ob kratkem razlage, kar jih vem, in ti mi imaš v naslednjem na vsako kaj opomniti, toda kaj — pametnega!
1)	Ime Slavi (Slavani, Slaveni) smo dobili mi, pravijo eni, po pervem svojem vladarju, kteremu se je reklo Slavus, Slav. Bil je neki naslednik Nimrodov. Kakor se zovejo Pa-nonci po nekem Panu , Ilirci po Iliru, Lehi, Rusi in Čehi po svojih vojvodih (Leh , Rus, Ceh) , Hrovati po pervem svojem kralju Hrovatu (ali Horvatu), Serbi po Sarbanu, Vandali celo po neki kraljici Vandi (Vanda) i. t. d.; tako se kličemo mi Slavi po Slavu, pervem svojem vojvodu. (Prim. Gebhardi Boguphalus, polj. povestničar, v Mitth. hist. V.)
2)	Slavi, Slaveni, Slavjani se imenujemo, pravijo drugi, po Slavi, in Slava je staroindiška Sva h a ali Svava, boginja luči ali ognja. Tako Kollar (v. Rozprawy o gmenach, počatkach i starožitnostech narodu sla\vskeho a geho kmenu. I. 1830. in v Slavva Bohyne a pfiwod gmena Slawiiw čili Slawjanuw. 1. 1839.) in vsi oni, kteri se zovejo tolikanj radi „sinke (sinci) majke Slave" in pevajo še raji s Prešernom (v. Kerst per Savici):
,.Nar vii sveta otrokam sliši Slave".
3)	Čestili so predniki naši veliko svetlo Solo (sol', solonce — slonce — solnce) tako obče , da so mu (Solovi) posvetili dedino ili vlast (domovino) svojo, in po kraju ali zemlji Solovi posvečeni (Solov' kraj, Solova ziemja) so se jeli imenovati prebivavci : Soloviani, Sloviani, Slovani. (Pr. V. Bambas Tvarosklad jazvka slovanskeho.)
4)	Dežele, kjer je vladal nekdaj jezik slovenski, se zovejo Slowy, in po njih se glasi ime Slowanjn, Slowenjn, ktero je tedaj krajno ili krajsko. Bivali so Sloveni nekdaj na Kusovskem, kjer je še sedaj Slowenske jezero, Slovvečna (potok), SIowjensk, Slovvinsk (mesto), Shnvjani, Sluwon (vasi)
i. t. d. Tako misli Šafafik (v Starožitn.) in je mislil prej nekoliko Dobrovski (Poljan po polju, Moravan po Moravi i. t. d. jn litv. sallavva ostrov, Sala\vy staropruska krajina, v. Jungmann).
5)	Premnogo jih je tudi domačih, kleri izpeljujej 0 i m« svoje iz slava gloria, in SI a veni, Slavjani so jim glo, riosi, laudabiles, celebres, ter glede na stare čase terdijo z Bohoričem: „Slavoruin epitheton, a rebus praeclare gestis, genti liuic merito suo obtigit", in nadjaje se boljših časov popevajo s Prešernom:
„Slava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime".
6)	Menda še več jih je sedaj, ki razlagajo narodovo ime iz slovo verbum t. j. beseda, govor (Kopitar, Miklošič, Metelko i. t. d.), in nekteri primerjajo koreniko slov— pa člov —, in slovak (slo v en in) pa človek (cf. Miklošič, Schleicher pg. 101).
7)	Linhart piše, da Slo ve n i — Slo v a n i niso niti „die Ruhmvollen" (iz slava), niti ^die Redenden" (iz slovo), niti „die Genannten" (iz sluti), ampak „die Wandernden, die sich neu Ansiedelnden" (iz selo, seliti), torej prav za prav Se-1 o veni — Sloveni, Selovani — Slovani, Selavi, Slovaki, Selavci, Slovenci i. t. d.
8)	Otec Marko pravi: „SIav§nc, germ. Slav, lat. Slavus male Sclavus) aliis a slava (gloria), aliis, qui scriptum vo-lunt Slovgnc a slovu (vox) seq probalius sibi gens hoc no-rnen indidit, vel ab aliis inditum fuit eo: quia ii, qui in terras longinquas abire decrevere, remaneutibus valedicebant (puod poslaviti, posloviti se dicitur) ab eis SI a venci seu Slovenci, germanice Beurlaubte vocarentur. Iz slo v tisam reči, mit Ehren zu melden, honoris gratia saepe sae-pius effertur, in puo utriusque fundatur derivatio. A seliti se nomen geutile deducere, est a longe detorquere (vid. Glossarumi Slav. Viennae 1792)*.
9)	Schlozer sklega iz tega, ker se n v imenu Slovan — Slove« — Slovenec — Slavonec i. t. d. vseskozi derži, da je razlaganje iz slava ali slovo nečimurno in nepravo, ter meni da bi se tuui v nemškem moglo reči slavonisch m. slavisch itd
In 10) — dasi pravi otec Marko: male Sclavus —, jih je vendar mnogo premnogo, kteri očitajo, da je ime naae iz sclavus — servus, suženj. Sklicujejo se na prestaro gerako
tudi latinsko pisavo: sr/avHs, .vcfavinus, se/aviniscus, scln-vani> franc. esc/avons, lašk. scZuavp-vi, jsr/uavone-i i. t. d. preučeni novejših časov se pa celo ponašajo s tem, da je ime naše iz gotovskega slavan t. j. molčati (schvveigen), vzlnsti taki- kterim naša izpeljava besede Nemec iz nem (stumm, verstuniniend) ni všečna. Taki velijo tudi, da je Nemec celo i/, sanskrita in sicer iz besede namata (a lord, a master)! (cf. Zeitsch. f. vergl. Sprachf. 1853.)
XXXIX.
T. To so ob kratkem poglavitne razlage našega imena. Povedal sem ti jih, kar jih vem; zdaj mi pa imaš ti povedati na vsaktero, kar veš in znaš!
U. Kakor ni zdravo vselej do sitega se najesti, tako tudi ni varno praviti vselej vse, kar človek ve in zna. Povedati ti čem torej le sim ter tje, kar vem, pa tudi, kar mislim, in kadar ti ni prav, pa popravi!
1)	Ime svoje razlagati po per ve m — se ve da imenitnem — v I a d a r j u ali v o j v o d u je sicer lehko, pa ravno tako kerhko; ni varno, človeka rado prevari; in nova zgodovina je že marsikaj pognala med pravljice in basni, kar so imeli nekdaj v povesti ter so si mislili gotovo resnico. Tudi ni to navadno v dogodivščini. Imena te dobri zgodovinarji razlagajo zdaj mnogotero. Poljski zgodovinarji so dostikrat le povestničarji in bas-niki. Slovencem je ova povestnica znana; po nemški se ji pravi: „Noten oh ne Te.vt", po slovenski pa: „Proklete grablje", ki so dale temu in unemu po zobeh, da sta omolk-nila oba. Da jih ne dobim tudi jaz, naj molčim!
2)	O Kollarjevi knjigi pravi bistroumni Safafik sam, »da je delo velike učenosti, pa bolj sad pesniškega duha, kakor globocega preiskovanja", in spriča po vseh preiskavah, da le SI oven — an — enec — a k je pravo, lastno ime, vse druge pa so pokveke, popake! KoIIar je basnik ali pesnik, zgodovinar pa ni. Kakor smo Sloveni popustili malikovstvo, tako pustimo tudi mališke imena! Tevtoni (Nemci) ne izpeljujejo več svojega imena od Tevta.
3)	Skorej to velja od naslednje izpeljave (Solo vij ani), ki je le preumetna in se doslej pač dokazati ne da. Izvirna
je, ali kar vem, se je doslej še nihče ni poprijel. Tudi se mi zdi vse delo imenovanega pisatelja pretenko in kočljivo.
4)	Šafafik sam svoje ne terdi; le meni ali sumi, ,|a utegne biti tako ter poprašuje, kaj velja, ko bi bilo to resnično* Tudi, kar vem, se dosihmal njegove razlage nobeden ni polastil. Dobrovski si je pozneje sam spremislil.
5)	Naj več je bilo do poslednjih let tacih, ki so izpeljevali ime svojega naroda iz slava gloria, in nekteri so celo terdili, ker so predniki naši svojim veljakom pridevali zlog —. slav: Boleslav, Miroslav, Vratislav i. t. d. in je bilo tacih kot listja in trave, da je prešlo na zadnje to slavno ime na ves narod. — Toda, kar nas je Adamovega rodu, imamo to bolezen v sebi; slave naše ne kaže tolikanj zgodovina, marveč povest-nica ali kako pisano sporočilo; nam drugi očitajo, da se ba-hamo, in je res nečimurno v imenovanji iskati si slave; oblika sama je tuja in nepravilna; kakor smo se znebili tujega jarma> tako se znebimo i tujega naslova i. t. d.
6)	Poprimimo se pa domačega, pravilnega in lepega, sej je naj verjetniši; poroki so nam slavni učenjaki: Dobrovski, Vodnik, Kopitar, Miklošič, Metelko i. t. d. Vzlasti me veseli, ako je resnična primera med člov — in slov — da ves svet spozna, da Sloven — Slovak je prav za prav človek, naj pravi oholi Madjar, kar če (cf. Tot nem ember!).
7)	Res imamo po Slovenskem marsiktero Sel o, celo Sela, na Selih, tudi v Selcih, seljanov se ne manjka; vendar že časih prav prekanjeni Marko pravi: „A seliti se nomen gentile deducere, est a longe detorquere".
8)	Pa še bolj veljajo te besede verlemu otcu samemu. — Ta pa človeka še vse drugod vodi in drugam zapelje, kakor dragi najin Jezičnik! On ti je „Etymologe, der aus allem alles machen kann!'v — kakor piše Metelko. Sla-vonci so mu Sclavonier, Sklavoni, Zaklavoni (t.j.Feinde-wiirger) i. t. d.
9)	Schlozer je za Slovane veliko storil, in ni mu zameriti, če tu pa tam „tumari" — kakor pravi Hrovat —, ker bil je tujec. Dobrovski mu je že skazal, kako se likajo v slovanskem rodovinske in narodske imena na jan — jen, an — en, in da „Sa.\onisch" ni bolje mimo „Sachsisch", „Polonisch" ne pravilneje od „Polisch ali Polnisch" (Slavin 1806).
10)	Kaj pa čem reči o poslednjem primku ? Gerkom in
Hioiljanom Sloveni niso bili sužnji; Gerk sužnja ne imenuje	ampak dov).og, Latin ne sclavus ampak servus; ,)a nima ne ta ne un besedi s čistim nI v začetku, malokdaj v sredi, kaže jezik sam, torej sta si ga strojila s k ali th (<?) vmes ter pisala: Selavi — ini — eni -- ani — inisci i n Sthloveni — avi — avani i. t. d.; da so Nemci tirali in prodali Slovene za težake celo v jutrove kraje v 9. in 10. veku ; ,laje zlasti med njimi spočelo se to ime z zmerjanjem (S k lave i/, Slave) in da je po njih prešlo v ine germanske pa tudi romanske jezike (I. schiavo, fr. eselave, slaef, slaf), to ni le povest, ampak zgodovina (cf. Šafaf. Starožitn.)! Da so pri vsem tem Slovani dostikrat molčali in tiho terpeli, Germani ali Nemci pa ukazovali in gospodarili, to je jasno kot beli dan , ko bi oblačno ne bilo. Ponašali so se kaj pa de /, oliko in omiko. Toda — prašam — ali je to omika, ali se v tem kaže prava olika, da se borne ljudstva podjarmljujejo , da se jim svoboda krati, da se s sužnjimi (selavi — ser vi) pitajo in psujejo ? Komu dela tako imenovanje večjo nečast, mirnemu tihemu narodu ali pa hudemu gospodovavcu, psovancu ali psovatelju ? Pa — sej se cedi maslo blage olike krog in krog, in Slovenija
Vstaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
(Vodnik )
Zla.
„11 irsko me kliče Latinic in Grek,
Slovensko me pravio Domači vsi prik."
T. Tako poje pervi naš pesnik ter kaže, kako smo se imenovali domači sami, in kako so nas klicali tuji, vnanji narodi. Važne za zgodovinsko in jezično vedo so najpred imena, ktere so imeli naši predniki med seboj, in potlej imena, ktere so imeli pri bližnjih sosedih in tujih narodih.
V. Ktere pa so tiste imena?
T. Ločiti so, kakor sva že govorila, a) občne in b) posebne t. j. imena, ktere je imel ves narod in ktere so imeli p o sam ni rodovi. Med pervimi so: Anten na vzhodu, Venden — Vinden na zahodu, Serbi (Sarbi — Srbi), Iliri pa Sloveni.
V. Pervo ime je berž ko ne gerško, in med Slovani malo znano?
T. Imenovalo se je tako pleme slovensko v južni Rusiji okrog černega morja; ali — ime to je zginilo v 7. stoletji sko-rej popolnoma iz zgodovine, in občno ni postalo.
U. Kaj mi je misliti o dveh naslednjih: Venden in Serben?
T. Safafik dokazuje, da je nekdaj to dvoje bilo občno ime našega naroda. Ser bi (Sorbi) so se imenovali sami, je bilo torej slovo domače, Vendi ali Vin d i pa so jim djali tujci. Pozneje se je oboje imenovanje prijelo posamesnih rodov, in v dveh oblikah (Sorbi — Serbi, Venden — Vinden) ohranilo na jugu in severju. Oboje je zdaj le posebno ime, in poslednje le vnanje ali tuje imenovanje.
U. Jeli tretje t. j. Iliri — Ilirci bilo kdaj splošnje ali vesoljno ime ?
T. I to ime je tuje; bere se zlasti v latinskih knjigah (Eos—sc. Cyrillum et Methodium — tarmpiam Apostolos et Patronos Ulyrica gens longe Iateque ad extremos borealis orbis fines propagata agnoscit et veneratur); naslov posamnega rodu, in le nekaj časa skorej splošnje ali občno; poslednji čas pa se umikuje, ter se menda popolnoma umaknilo bode naslednjemu nekdaj posebnemu imenovanju: Sloven — Slovenec.
U. To je sedaj občno ime naroda našega! Kako se je povzdignilo v splošnje ali občno ?
T. Slo ve ni so se imenovali prebivavci krog Dunaja (Donave), in ti so pervi imeli si opraviti z omikanimi Greki, Rimljani in drugimi zahodnjimi narodi. K njim sta prišla Ciril in Metod, njihov jezik se je pervi pisal, postal je književni in ta je staroslo venski jezik. Tedaj so Sloveni (Slovenci) najpred zasloveli, in tako je njih ime prešlo na ves rod z nekterimi premembami, ki so znane iz poprejšnjih razgovorov.
U. Sloveti pa je lepše in boljše mimo slaviti ali celo sloviti.
T. In ravno to bodi v tolažbo vsem, kterim se milo dela po razlagi iz slava gloria, Slavjani — Slaveni gloriosi, inclyti, da je na zadnje vse eno, ker sloveti — sloviti in slaviti so iz korenike slu v glagolu sluti (nominari, clarum — inclytum esse), slujem — slovem, ki se vjema z geršk. Mco in lat. cluo cliens — cluens, inclutus. In dasiravno se sklenemo

v pravi in pervotni pisavi (Sloven — Slovan), vendar peti smemo, svesti si boljše prihodnosti, s pesnikom:
„Slava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime".
XLI.
17. Anten je menda gerško ime; ali mi ga znaš razložiti ?
T. Ne da se gotovo določiti, in ugibali so jezičniki že mnogo. Eni so celo mislili, de je ime Anten (aho?, čhvsrol) gerško, in pomeni ravno to, kar ime Slaveni, vendar brez razlogov; eni ga izpeljujejo iz vinda — venda funda , voda) ter primerjajo Ante pa Vende (Benečane in Lužičane); drugi ter-dijo s Šafafikom, da se vjema „u An. Anzi — ent (mas — vir
—	g'gas) s slov. litin' uti = Utin. Jornandes veli: „Antes, <|ui sunt eorum (Vinidarum) fortissimF. (cf. Rački Cyrill. Metliod. I., 3.)
£7. Kako bi se dalo razjasniti ime Ven d en — Vin d en?
T. I to je težko zadeti, in dosti je, da ti povem, da so strinjali in da še strinjajo povestnikarji in jezičnikarji imena Heneti — Eneti, Veneti — Venedi, Venden —Vinden — Inden i. t. d. Šafarik je mislil, da je ime to nemško; Terstenjak pravi, da je keltiško, in da pomeni bel ter se vjema s sansk. vin a t bel, svetel. Slovane so utegnili Kelti imenovati V in de
—	Belce, ali a) zavoljo bele telesne barve, ali b) zavoljo bele barve njihovih hramov, gradov, mest (pr. Beli grad, bela Ljubljana i. t. d.), ali c) zavoljo bele nošnje (Belohorvati, Belorusi, Beli Kranjci i. t. d. vid. Nov. 1858).
£7. Nas Slovence zovejo Vinde sedaj le bližnji Nemci, in samo kterikrat, ker nam že skorej sploh pravijo „Slovenen", in le v kaki „jezi ali nemškutarski serditosti"zareži' kdo: „Was wol-len diese Sthlobenier oder diese Bindischen, i koa nix bindisch!"—
T. Zahodnje Slovane imenujejo Nemci tako, in sicer *Winden" na jugu, „Wenden" pa na severju. Slovenci sami tega imena ne poznajo, kakor tudi Nemci ne vedo, kako jim pravimo mi. — Ker je znano uno imenovanje posebno za ias, beri, kar piše Kopitar o njem v slovnici svoji 1. 1808 str. VI.
£7. Winden: »Diese zum Citiren so bequeme Benennung ist "iclit ganz richtig. Nur die Steyrischen und die Karutnischen Slaven verden zum Unterschiede von iliren deutschen Mitbiirgern Winden, d. i.
Slaven genannt (denn Wende, Winde ist das deutsche Synonymon fur Slave, so wie Unger fiir Madjar, u. m. a.); eben desswogen nennen sie sich auch selbst Slovenci, d. i. Leuto vom Slavišchea Volksstamme, nicht vom Deutschen: der Gesammtnahme der Nation ward ein Species - Nalime. — In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fiel dieser Anlass weg, und der Special-Nahme Krai- i ner (K rajne i) gilt ausschliessend seit Mannsgedenken. — Sprache Kleidung, Lebensart ist die nahmlicbe bey den W i n d e n , wie bey den Krainern, aber nie vvird der Krainer Slo vene ira specialen Sinne und umgekehrt der SI o vene nie K rajne genannt«.
T. Da je to bilo med ljudstvom in da velja sim ter tje v navadni govorici še, in da so Kranjci Slovenci, kakor so Korošci in Štajarci, to je jasno kot beli dan!
XLII.
U. Djal si, da Neme ne vedo, kako jim pravimo mi Slovenci — kako je to? Kako se imenujejo sami, in kako so jim djali nekdaj ?
T. Latinci so jim djali »Germani", nekteri zlasti pesniki so jih popevali „Tevtone", sami pa se kličejo „Deutsche".
U. Kaj je to „Germani"? Zakaj praviš, da le nekteri jim pravijo „Tevtoni" ? in ali sedanje ime ni ravno iz tega starega in slovečega naslova ?
T. Ime Germani razložiti in določiti, tega nočem in ne morem, ker nemški in drugi učenostniki imajo učenih razlag o tem naslovu nar manj toliko, kolikor jih imajo o našem imenovanji (Slovani — Slaveni). Nektere so še bolj smešne od naših. Tevtone so nazivali le poseben rod, in zlasti pesniki. Sedanjega primka pa ne izpeljujejo nič več od T e v t a ali T u i s k a !
U. Kako pa?
T. Ime „Deutsche" je brez dvombe — tako velijo — iz gotovskega t hi uda, stn. thiota t. j. Volk (polk, ljud, ljudstvo, narod), in thiudisks, diutisks, sedaj deutsch t.j. narodno (volksmassig, national, popular, dem ganzen Volke gehorig; cf. Grimm, Gesch. d. dtsch. Spr. I., 790.)
U. Ce pa niso Nemci jeli se imenovati —„Deutsche" t. j. deutlich oder verstandlich — po nas, ki se imenujemo po slovu t. j. po besedi ali govoru, po kterem se razumemo med seboj! — Zakaj jim pravimo mi Nemci?
T. Razun nas Slovencev jim pravijo tako tudi sedanji

i Gerki, Turki, Vlahi, Madjari, in morebiti še drugi. Zakaj jih kličemo Nemce, menda že veš iz poprejšnjih po-menkov.
(J, Pa vendar ne, da bi jim rekali Neumci t. j. Nemci?
f. Miklošič piše: »germanos plane n e m'c g (niutos)", ker „em je stsl. mutus, pa tudi alius linguae, nemovati mutuin
esse, balbutire i. t. d.
U. Se ve, da Nemci s to razlago niso kej zadovoljni,
kakor si prej omenil.
T. »Wenn aber der Slawe den Deutschen njemetz nennt, so bezeichnet er ihn wol als stummen, verstummenden, seiner slawischen sprache nicht kundigen, — piše po H. Mullerji učeni Pott (Z. f. vergl. Sprf. 1853), — und ich mochte glauben, dass wir den Slavven nicht anders behandeln, da slavan gothisch schweigeu heisst; die Slawen selbst ziehen aber eine andere erklarung vor«; in drug nemški učenjak H. Leo v istem časniku kaže: »der name Nemec wiirde dieselbe tiefere bedeutung haben wie mlecha (mlech, walch, walsch, vlah — barbar in balbus), wenn er wirklicli mit einem worte, welclies undeutlich redend oder stumm bezeichnet, zusammenhinge. Moglich aber ist es wol auch, da jahrhunderte lang die Slawen im Gothenreiche und wol nocli fruher von deutschen herren regiert wurden, da der slawische name fiir ffirst, herr (knias) eine umbildung unseres deutschen wortes kuning ist; da der slawische name fiir adel (slachta) ebenfalls unser deutsches wort slahta ist — dass jenes wort niemec aus sanskritischem namata, a lord, a master; nam i ta, reverenced, worshipped, bowed to, ent-standen und nur zufallig dem worte, welches stumm bezeichnet, so ahnlich ist.« — Pomenljivo je tudi, kar veli o tej izpeljavi naš učeni jezikoslov Kopitar v glag. cloz. str. 77.
IJ. „Nem' mutus. Nem'c' m. homo mutus. Non proba-mus Germanorum apud Slavos appellationem, nem'c', huic etymo tribui. Si enim Hungarorum Ne me t compares, potius tibi Nemetes venient in mentem, populus germanicus, Julii adhuc Caesaris tempore superstes; eo fortasse tempore (jgovm cttijJico), quo Slavi vlah' appellavere Italum, et Germanum nemV, longe potentior, certe Slaviš vicinior".
ZIJTT.
V. Panikdarse Kranjec ne imenuje posebej Slovenec, in nasproti Slovenec nikdar Kranjec, — pravi Kopitar; in vendar piše Poženčan celo 1. 1863. v Novicah „Jez menim, da je vseh slovenskih Korošcev, Krajncev, Stajarcev in Primorcev pravi priimek Krajnci, pa ne po današnji krajnski deželi, ki ima v latinskem in laškem zmanjševavno ime Carniolia,
ampak po vsi tisti deželi, ki so jo pisatelji po latinski nekdaj zvali „Fines Italiae" ali iz našega (Krajna) posneto Carnia Krajna. Tudi „Fines Italiae" se hoče reči Italii krajna, prj, krajna ali pokrajna dežela. Vlaški slovar še zdaj Krajnsko zraven Carniola zove Carnia (totum pro parte) = Krajna itd*. __
T. Na to opomni vredništvo prav: „0 vsem tem je bil0 v preteklih letih že veliko pomenkov. Težko da pridemo Slovenci na Kranjce nazaj".
U. Če pa je že bilo o tem veliko pomenkov, toraj se midva ne smeva mnogo pomenkovati. Le ob kratkem mi razdrobi to reč ter povej, zakaj piše Poženčan Krajnci, vredništvo pa koj pod to — Kranjce?
T. Sprožili so bili pisarjenje o tej reči, kar vem, I. 1853 ter jeli popraševati, ali se ima pisati Krajn ali Kranj, Kraj-nec ali Kranjec. In tedaj že je pisal Poženčan 1. 1854 v posebnih sostavkih o imenu „Krajna" in o imenu „Koroško in Gorotan*. — L. 1857. je to reč vnovič zbudil Terstenjak pg. 242. — Na to kaže Hicinger v spisu: ^,Ali Kranjsko ali Krajnsko?" da spričevanje za pervo ali za drugo še ni bilo na tanko razloženo... Narpoprej se mora tukaj vprašati: Ktera oblika tega imena je poterjena med prostim slovenskim ljudstvom, in kako je brati to ime v starih pismih in bukvah? — Koj potem se oglasi Poženčan str. 313: „KraJna, Krajnsko, Krajnjsko; nikdar pa ne Kran,vko ali pa celo Kranja". — Nekoliko prizadet popiše v istem letniku Hicinger, kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih, in v tem imenitnem spisu pravi na zadnje str. 350— 351:
U. „Po vsem tem razlaganji se h koncu sme še enkrat povzeti vprašanje, od kod je prišlo ime kranjske ali krajnske zemlje? ali je po koreniki kam, skalnat verh, ali po koreniki kraj, meja, mesto? Ako se povzame vse skupaj, kar je bilo govorjeno o tem imenu, bi se utegnilo morebiti nar bolj po resnici reči, da ime kranjske ali krajnske zemlje ima dvojno obliko. Da severno-zahodni Slovenci sploh govorijo Kranjsko, Kranjec ali Kranec, da Horvatje z njimi vred kličejo Kranj ac, da se od notranjske strani celo sliši Kranj, da tudi Italian povzema il Cragno: kdo bo rekel, da je to samo spaka pravega imena? Zakaj mar se še vedno ohranuje prilog k raj ni, ali ime pokrajna, in se ni še oboje spremenilo v kranji in pokranja? Daje latinska oblika Carniola, pozneje prede-
]«oa Carniolia, in druga italianska oblika il Carnio, — kdo j,i hotel reči, da to nikakor ne more kazati na izvir oblike j(ranj, Kranjsko? zlasti ker se taka prestava glasov tolikokrat nahaja v indo-evropejskih jezikih? Ima vendar tudi slovenski Korotan aliKorutan, prav za prav Karan ta n, svoj izvir v koreniki kam; in li ni kranjska ali krajnska zemlja tako gotovo gorata kakor koroška?
Kar pa se tiče oblike Krajna, Krajnsko, je človek zopet ne bo smel grajati kakor po drugačnih ustih spremenjenega imena. Ce južno-izhodni Slovenci jo sploh rabijo, če Nemec je povzel starejši Chreine in novejši Krain, če tudi drugi Slovani za tem povzemajo Krajn, kot Rusi, ali Krajnska kot Čehi, če verh tega je po učenih možeh že dolgo v bukvah sprejeta oblika Krajnec, Krajnsko: se vse to ne da kar nagloma ovreči, in drugačna oblika vpeljati v rabo; zlasti ko se ime Krajna med Slovenci nahaja v štajerski K raj ni poleg Sotle, in v Suhi Kraj ni na Dolenskem, tedaj saj za manjši strani, in ko je med druzimi Slovani znana Ukrai-n a na Ruskem. Kakošen pomen pa vendar ima to ime Krajna ali Krajnska? Ali je s posebnostjo p okraj na ali mejna dežela, ker je na pokrajni deržave proti deržavi, al naroda proti narodu? Po zgodovini je to, kakor se iz prejšnega razlaganja zamore posneti, le mogoče za tisti čas, kadar je bila nekakoš-ni mejnik proti Italii, in sicer v tistem obsežku, kakoršnega je imela iz začetka, ko je oklepala malo več kot sedanje Go-rensko. To je bilo prav za prav takrat, ko je bila nekakošno samosvojna na meji proti Longobardom. Ravno takrat se je pa (udi ime utegnilo roditi, ker se kmalo po tem nahaja. Pozneje, kakor je bilo povedano, v oblasti Frankov in še dalje, se je skorej bolj sama pridevala k Italii. Sicer se utegne tudi reči, da je lej deželi s posebnostjo memo druzih ostalo ime Kraj na ali marka, kakor je na pr. v Prusii Braniborska dostikrat sploh klicana Marka, ali kakor je v Francii vstala Provincia, P rove nce. Morebiti pa ima ta naša zemlja kot Krajna ali prav za prav Krajina le sploh pomen dežele; sej tudi ruska Ukraina, lo je, Ukrajina, ima po resnici tako obliko; tudi naša Suha Krajna je sploh le dežela ali zemlja. Tudi navdar utegne to dokazovati; zakaj Krajna ali Krajnska se izgovarja s potegnjenim navdarom kakor Krajina, ne pa z ojstrim udarom kakor krajna zemlja, ki je namreč na kraji deržave".
Pomenili IU.	5

T. Verh tega razglasi naš Davorin v Nov. I. 1859 sp|s „o starih Karni h", in ondi pravi §. 9: „Karni so toraj prededje današnjih Kam j co v, metatetično: Krancov. \j res! mi smo Krajnci, Granzslawen, Marker", — bodo mi velika truma nasproti kričala, in morebiti tudi pisala.
Ze sem na drugem mestu v Novicah dokazal, da ni mogoče imena Krajnec iz kraj (Mark, Granze) izpeljevati po filo-logičnih pravilih, ker glasnik n spada k deblu, in suffiks je ]e ec ali ic. Na Gorenskem nikdar ne bodeš čul „Krajnc," temoč „Kranjc.a Oblika „Krajnc" je dolenska, in čudno se mi zdi, da jo celo nekteri Gorenci zagovarjajo. Kakor Dolenec čerti nj, tako tudi štirski Dolanec, in govori: strajnski, plajnski, kojn, Strajnšak, Plajnšek namesto stranjski, planjski, Stranjšak, Planjšek, konj.
Druge pomislike zastran sredovečnega poznamovanja „C h rei-na, Creinamarcha" sem že tudi v Novicah izpričal.
Ime Kranjsko, Kranjec je toraj stareje, kakor iz časov Karla Velikega ali pa „Sarmatov Limigantov". Stari Karni, kteri so bili Slovani, so se že veleli Karnjci, metatetično: Kranjci. Slovani v Kanalu pa je sedaj imenujejo — Karnjce.
V starem svetu so toraj trojni glavni rodovi slovanski stanovali med Adrijo in Karpati, in sicer: Panoni, Norenci in Karni. Slednji so preddedje Kranj co v, čeravno je mogoče, da v 6. stoletji po Krist. so kakošne rečice severno-slo-vanskega morja utegnile tudi v zibelko starih Karnov pritekati (Vid. Nov. str. 257)."
Povedal sem ti te reči, ker so važne v mnogih ozirih, da-siravno si djal, naj ob kratkem povem, zakaj pišejo eni Kranjci, eni pa Kra;'nci.
U. Pa še zdaj ne vem, kako mi je pisati! Ali niso eni razlagali imena najne domače dežele po nekem vladarju (Car-nus ali Cranus t. j. velik, imeniten gospod), eni pa celo iz Goreina, Gorajna, Gorejnsko (Gesch. v. Krain §. 25)?
T. Brez vsega vzroka in poroka, bi djal s Safafikom. Valvazor že dokazuje, da ime Carnia ali Krain je prišlo po prestavi čerk iz nekdanjega imena Carnia (I, 39.); Linhart pa meni, da dežela poleg gornje Save ima ime odtod, ker je k rajna ali na kraji druge slovenske zemlje. Na to se opira dvojna razlaga pa dvojna pisava. „Offenbar ist Krajna das sla-wische Krajna = Mark, Grenzland, man vvollte denn eine
r
a(jc nicht unwahrscheinliche Slawisirung des alten Carnia »nnehnien —" veli ostroumni Šafarik. Te izpeljave se je poprijel tudi Miklošič, in po nji se da skazati pisava nj zz ni: Kranj, Kranja, Kranjska, Kranjec. Zastran Kra — Kar—primeri: Poli krap— karp itd. Pa tudi po uni razlagi pišemo poleg slovnice lahko Kranja, Kranjec, Kranjska, kakor pišemo jutra-nji, sedanji, vsakdan/i nam. jutrajni ali celo jutrajn/i itd.
XLIV.
U. Od kod ima ime Koroška? Ali morebiti iz hora, trora, Goroška ili Koroška?
T. To ime je ravno tistega početka in pomenka, kterega je Carnia, Carniola, piše Safarik ter pravi, da Karanta-num (Karantania, Carinthia) je likati iz karu in tan; karn pomeni v celtiškem jeziku „Gestein", tan pa „Erde, Land". Nestorjeva oblika Chorutane se nareja praviloma iz Karan-tane (nosnik an v u, in k veh)', novočeska Korvtane, Kory-tanskyjele nalašč ponarejena, kakor bi bila iz koryto (alveus)!
U. In Štajerska — zakaj se imenuje tako?
T. Iz nemškega Steier — Steiermark je slovenski Štajersko, in to ime je nastalo po reki Styra (Steier), kakor piše Safarik, ter po bližnjem mestu in gradu (Styratpurh). Po slovanski se veli tudi Štyrsko (Starož. Šaf. pg. 337), in Ter-stenjak v Nov. 1857 pove — zakaj „pišem Stirsko namesto Štajersko?" — da je uno poznamljevanje stariše in izvirniše, da sega ime to že v rimske čase, da je celo slovensko (s t hira močen, fest, stark) itd. „Steier ist aus dem s!owenischen štir, štira, wie Weichsel aus Visla, Leipa aus Lipa, Neisse aus Nisa, Feistritz aus Bristrica gemacht; unmoglich hatte der Deutsche selbst sein Wort Stier in Steier verdrehen konnen (vid. Šaf. Abkunft der Slauen pg. 176)^.
U. Navadno je vendar že Štajersko pa tudi Štaj«rsko, Štajerci ali Stajarci; — kako se poravna ta razloček v pisanji slovenskem?
T. Kaže se, da je po nemški obliki Steier narejena slovenska Štajer-ec, Štajerka, Štajersko, in tako piše Metelko in še marsikdo tudi po navadni izreki. Ker je pa za moške osebe po njih rodu in domovanji slovensčini lastna končnica — ar ne pa — er, in ker tudi obrazilo — ec imenom rada pritika na
koreniko ali na druge obrazi/a, posebno na — an in ar- toraj se mi zdi, pišejo nekteri sedaj tudi Stajarec, Štajarsko itd.
XLV.
V. Metelko piše tudi Hrovat, Hrovaško (Kroat, Kroa-tien), drugi pa, zlasti novejši knjižniki, rabijo zdaj Horvat — Horvaško, zdaj Her\at — Hervaško, i sada Hrvat — Hr~ vatsko.
T. Stara slovenska oblika je Hr'vatin], množn. št. Hrvati-e, gerška XQ<a^dtoi, XcoQ^diot, Xwpo/S«Tot . . latinska Crawati, Ohruuati, Chrowat, Crowate, Chrobatae, Crouacia, Croata, Harvati i. t. d.; Truber ima Crouati, Krell Hervatsko, Dalmatin Haruati; Ogri jim pravijo Horvatok, Nemci Kroat — Krobat, Kroaten — Krobaten; Serbi jih zovejo Hr'vati, sami se kličejo Hr'vati, Horvati i. t. d.
U. Kako se razlaga in kaj pomeni ime njihovo?
T. Eni ga izpeljujejo a) iz bora ili gora splob (Horvat je v čes. slov. "VValdland), eni b) posebej od Karpatov ali krapakov — kakor tujci pravijo goram, kterim Slovani velijo Gory, Tatry ali Horby t. j. Chrby, in celo Safafik misli, daje po tem (Chribet, Chrebet = Bergriicken, Cbrben - Chrbtcn ali Karpathen) posneto ime narodovo: Chri — Chricat; c) drugi pišejo, da iz hrvam, h r vati pugno, dimico, certo, kampfen, ringen, cf. stsl. r'vati sg pugnare, nsl. rvati se ri-xari, croat. hrvanja Iucta): „Bojeven narod in junašk, kakor je hrvatski, ni samo dandanašnji, pravi Terstenjak (Nov. 1862), temuč že od nekdaj ima očake, kterih imena pomen/ajo: boj in sek; tako je tudi ime Hrvat od hrvam. V starohrvaških listinah nahajamo imena: Hrviša, Hrvaš in Hrvoje; d) še drugi menijo, da so dobili ime po banu svojem Hrovatu ili Horvatu i. t. d. —
Pisal sem nekoliko o tem naslovu I. 1862 po Kopitarju. Glag. Oloz. p. LXXI: „Liceat et de ipso vocabulo Croatarum adnotare aliquid. Constantino Porphyrogenito scribuntur Xqc»pdroi, i. e. Hrovati. Ipsissimum hoc nomen habent etiam a pro-ximis vicinis Carniolanis: Hrovat, pl. Hrovatje. Cui ad amussim respondet Hungarorum Horvat; nam cum e suae linguae ingenio non possint incipere vocem a binis consonis Hungari, primam vocis syllabam, ex Uro — mutarunt in Hor
__ sicut e brat (frater) fecere bar&t et sexcenta simi-lia Hunc hungarismum etiam Zagrabienses adoptavere, qui Horvat dicunt et se ipsos nune, et antea Dalmatas dixere. jllvrii contra H'rvat elferunt, per H verum, non X cyrillia-nuni, et vocalem diinidiam inter H et r Iitteras. Se d omnes hae seriptiones satis evineunt, vocabulum Hrovat nil habere negotii cum hr'b't i. e. dorsum; imo neque cum niontibusCar-patbiis, nisi si forte montium ipsoruni vocabulum adultera-tuni sit a Veteribus graecis et latinis, quibus Carpathium mare familiarius fuerit, quam Hrovatorum sive natio, sive montes".
U. Kako naj pišem toraj ime bližnjih naših sosedov, kadar pišem slovenski?
T. „V slovenskem se mi zdi po mnogih dobrih slovnicah, po splošnji izreki in po priliki latinski in stari gerški edino pravo Hrovat, hrovaški", sem djal takrat, in tako tudi naj raji pišem. Vjema se v tej pisavi razun tega z obliko nemško, pa tudi družili omikanih narodov. Kdor se hoče ravnati po sedanji hrovaški izreki, piše Hervat, hervatski, in kdor izpušča polglasnik ali — kakor pravijo — p rabi samoglasniško, pisari Hrvat, hrvatski.
XLVI.
U. „Serborum gens, quos etiam Chrovatos vocant, gens C hrovatorum; quos nonnulli Ser bi os vocant" —se bere (Stritter II. 165. 400.), in to nam kaže navadno obliko Hrovat pa tudi Serb. Bilo je to poslednje imenovanje nekdaj občno, kakor si že razkazal, ali sedaj je posebno; kaj neki pomeni?
T. Razno je pisano v starih knjigah: Ser bi (Plinius), ali po druzih	(Ptolemaios), 2tioqoi (Sorbi, Pro-
kop), Cervetii, Zeriuani, Seruiani, Surbi, Sarbi, Sorabi, Serb-li, Ta 2tQPia, Sereb' in Serb' (Nestor), Sr'bin, Srb i. t. d. 'n ravno tako različno je tudi razlaganje njegovega pomena.
C. Ktero je znano tebi; povej mi nekoliko povej!
T. Izmišljevali so si nekteri, da je to ime a) po vojvodu ali imenitnem možu (Sarb); b) daje sr& = vodaT in Serbin kar Vinde; c) Sir bi tum dieti a serendo, ali slov. a serp; d) Žnogoi, ker so stanovali po selih c-rrogddrjv t. j. razsejani ali simtertje, e) S erbij a ni ali s hribljani, in f) Ser v i in Serviani
t. j. Sclavi (schiavi), in dove kako še — brez vzroka, če tudi ne brez poroka!
U. I ktero je vendar pravo razlaganje?
T. Šafafik ga je menda zadel, ki lika ime Serb iz srb t. j. narod, ljudstvo (natio, gens, ind. serim natio). korse naj primerniše izpeljuje beseda „Deutschea iz got. thiuda ali thioda (stn. diat, lett. tauta); tako — pravi — so se Slovani imenovali nekdaj Ser bi (Srbi) t. j. ljudje istega naroda.
U. In kako se določi pisatev? Kako čem pisati jaz?
T. Nestor, Rusje, Poljaki, gornji ali severni Serbi (Sorbi, Sorabi) pišejo in izgovarjajo glasnik med S in r na tanko: Serb, rus. Serbino, Serbino\vka, polj. Serbinovv, Sar-bin; Lužičani: Serb, Serbjo (p!.), serbski in serski (serska ryč); Serbi podonavski so pisali nekdaj razno, sedaj pišejo večidel Sr'b, Srbin, Srbljin, srbski ili srpski; enako izgovarjajo in pišejo Cehi: Srb, Srbin, Srbljin, srbski i. t. d. Ker se ime Serb (serbski) v tej obliki nahaja v prestarih latinskih in gerških pismih, ker se strinja z novimi olikanimi jeziki, ker se poda knjigam severoslovanskim, in ker pristuje tudi slovnici ter izreki slovenski, toraj ga rabim i jaz v knjigi slovenski.
XLVII.
U. Jugoslovanom se prištevajo — razun Slovencev, Hro-vatov in Serbov — tudi Bulgari. I njihovo ime se piše mnogotero. Tu se bere Bulgar, tam Bolgar, tu in tam celoBugar; in ravno tako se glasi prilog zdaj bw/garski, zdaj bo/garski, časi tudi bugarski.
T. „Bulgari, tuj narod, so med Sloveni se naselivši sčasoma se njih navad in jezika navzeli, ter ga z drugimi sosedi mnogo premenili" — sem pisal pred nekaj leti, in takrat sem djal, da imenovanje „bulgarskiu je tuje, ni domače, ni slovansko.
U. Kaj le pomeni, in kako ga razlagajo?
T. Spet nama mora biti vodnik — Šafafik. Ta bistri sta-rinar v zgodovini in v jezikih našteje razne oblike tega imena, ki so brati v starih knjigah (Bulgar, Burgar, Borgar, Wur-gar, Vulgar, Bular, Bilir i. t. d.), ter pove, kako so menili eni, da ae vjema ime a) z bolgar —■ bolj ar, boljarin —
r
bojarin (boljarji — proceres); ali b) Wolga (bolgar-vvolgar), __ bodisi da so ga dobili oni po reki ali reka (st. Bovlya) po njih (pravilno bi se glasilo Wolžanin ran. št. Wolžane); ali I c\ — kakor sam misli — da je tuje (sarmatsko) iz Bul in gari (g'r — 2ur' — gauri t. j. zemlja, kraj cf. Hunjran).
17. Kako mi je toraj pisati, kaj mi svetuješ?
T. Staroslovenska oblika je BI'garin', ruska Bolgar, serbska Bugar; kdor če posnemati Ruse, piše Bo/gar — bolgarski, kar se po navadni prestavi glasnikov (pr. stsl. bl'ha nsI. bolha) tudi v sedanji slovensčini skazati da. Kdor se če bližati Serbom ili Hrovatom, piše pa Bugar — bwgarski. Sami rabijo v novejših knjigah cirilski pisanih „b 1'garski in b«Zgarski". Jest vendar pišem naj raji Bulgar — bolgarski, in sicer iz naslednjih vzrokov: 1) V tej obliki se bere v starih olikanih jezikih (gr. Bovlya.(jla — povlfagos, lat. Bulgar — rus); 2) v novih tujih vzobraženih (franc., nemšk. i. t. d.); celo 3) v domačih (p. česk. Bulhaf, slovašk. Bulhar); 4) stsl. jer' je tudi po Miklošiču v glasu kratek n, in menjava glasniška navadna; in 5) izpeljava po Šafafiku iz Bul- (ne Bu- ali Bol-) in gar — gari.
Zla VIII.
U. Po jeziku so Jugoslovani še Rusi, vsaj Rusi ni.
T. Ali meniš, da se Rus pa Rus in po slovanski loči?
U. Se ve da; Rusi n je Rut en (Ruthen), ali — kakor velijo nekteri zdaj — Malorus, mali Rus, ki se loči od Ve-likorusa, velikega Rusa tudi v govorjenji in celo v pisanji. Po vzhodnji Galicii in severovzhodnjem Ogerskem mu pravijo tudi Rusnjak.
T. Da se ta premožni, premnožni in preširni narod razlikuje v besedi in pisavi, ni čudo; ali Rusinje staroslov. oblika, nsl. Rus, in kakor ne praviš po imenu Bulgarin — bul-garinski, Serbin — serbinski, Slovenin — sloveninski, ampak bulgarski, serbski, slovenski, tako se lika po slovnici pravilno tudi Rusin — ruski, ne pa rusinski. Rusin — rusinski, lluten — rutenski je tuje olikovanje (vid. Schmaler. Zeit-schrf. I, 4).
U. Slovenci pišemo ruski pa rusovski, kakor sva že govorila (Jezičn. I, 13.), namesti russki ali celo ruš'skyj in ruškyj, kar se nahaja v serbskih, pa tudi v starosloven-
skih spominkih, vzlasti iz 13. veka. Vendar, ako se ne motim, sem vidil že v marsikterih bukvah obliko Ros, Ros i j a, ro» sij ski. Kaj mi je misliti o tej pisavi?
T. Po sedanjem Rusovskem so bivali od nekdaj mnogi slovanski in neslovanski narodi z različnimi imeni. V 9. stoletji so prišli Normani iz Skandinavije, Varjazi in Rusi. Var-jazi (Warager) blezo pomeni po latinsk. foederati (Heerge-nossen), in je bilo neki bolj splošnje ime. Imenovanje posebnega rodu ali plemena je bilo Rus, ktero se bere v raznih o-blikah (gr. 'Pa>g, 'Paaia, lat. Rhos, Ruzi, Ruzzia, Ruscia, Rus-sia, Rutheni, Ruthenia, nem. Russen, Reussen, Russland, madj. Orosz, tatar. turšk. Urus i. t. d.). Le ti so spravili v svojo oblast posamesne ljudstva ondotnili dežel, ter jim dali svoje ime. Kaj prav za prav pomeni, ne vem. Eni pravijo, daje Rus — Ros iz rod h si (remiges) in Rodhslagen, ltoss-Iagen t. j. Kiiste oder Land der Ruderer; večidel ga posnemajo po družinskem ali rodovinskem primku Rus — Ros (Hu-rik) ali po vlastnem vojvodu. V staroslovenskili listnicah od II. do 16. veka je brati le Rusin, Rus' (t. j. Rusija, Rusovsko, Russland), rus'skij (ruski, rusovski, russisch), in Miklošič ima v slovarju svojem: Rusin' russus gr. ocog, rusija, rusk' (cf. rus' flavus nsl. rubellus rothlich lat. russus it. rosso etc.).
U. Kakor se kaže, je oblika Ros zlasti gerška in morebiti iz gerškega povzeta?
T. »Qui se id est gentem suam Rhos vocari dicebant — sagt derAnnalista Bertin.; daraus folgt, dass sie die Russen sich selbst eben-so genannt haben . . . Uebrigens muss man wolil bemerken, dass in al-len slawischen Scliriften bis ins XVI. Jahrhundert Rus, Rusi, rus'skij u. s. w. niemals Rossijanin, Rossijane, rossijskij geschrieben steht; diese letztere Form ist erst durch die griechischen Verbcsserer der russischen Kirchenschriften ins Russisclie gekommen, da die Griechen Pu? schreiben« (II, 27.) in »die Form Rossjanin, Rossia ist erst durch griechische Revisoren der russischen Kirchenbiicher aus den byzantinischen Jahrbuchern in slawische Biicher eingeschivarzt worden (Slaw. Alterth. H, 28.)«. — Temu nasproti so vendarle sedanji čas Rusi sami zelojeli pisariti Ros s in Rossija in rossijskij, in Poljaki, njihovi sosedje, so hotli celo razloček delati med Ros in Rus, rosijskij in ruskij tako, da bi jim uno pomenilo Velikorusa, veliko Rusijo (Grossrussland), to pa Malorusa, malo Rusijo (Kleinrussland), toda — brez vzroka (pr. Schmaler in Narod, list. česk.).
XLIX.
U. Poljaki, njihovi sosedje! To je soseska, da se smili Uoffu! Ne vem, kteri delajo z besom in kteri z desoin; to pa vem, da slovanska vzajemnost, ktere se nekteri tolikanj boje, že tukaj v šibre gre!
T. Smešno pa resno je, da je nekdo razlagal ime Rus i/, lat. srus ruris", in tedaj bi pomenilo to, kar pomeni ime Poljec, Poljak, Poljanec, Poljanin, ali tudi Lech, Leh, pod kterim se i Poljaci razumevajo, in Miklošič ima pri obeh (Poljak' in Lgh') lat. polonus!
U. V kteri razmeri ste imeni Leh in Poljak?
T. Pervo je obširniše. Glasi se Leh (Ijech), mn. Lesi — Lehove, po Nestorju Ljach, Ljasi — chowe (cf. miasto n. mesto). Imenovale so se tako posamne osebe, rodovine ali družine, in tudi ljudstva. Lgh (lat. Iechita) je to kar zeman (zemljan, zemljak, Edelmann mit Grundbesitz). Izpeljuje se iz leha lat. areola nQaain, agellus (Ackerbeet, Ackerlehen), in pomeni skorej to, kar zaznamnja Poljec, Poljak. Zdi se mi, da Madjar, Vlah, Turk, Grek Poljaka imenuje Leha (As^og, niulu fo%ixtt govori poljski). Zanimljivo je, da se v ruskih knjigah, namesti Iješ'sky ljaš'sky velikrat najde ljadsky, ljacky; in v nekterih Lest'ko nam. Lješko (Saf. II, 38. prim. Jezičn. III, 3.).
U. Pri nas vemo le za Poljca ali Poljaka, za Leha pa ne. Zakaj pišejo nekteri Polak-aci?
T. Nekdaj so pisali razno: Bolani, Polani, Pulani, Bu-lani iz got. Bulanes, Poloni, Polonia („Inter alpes Huniae et oceanum est Polonia, sic dieta in eorum idiomate quasi Campa-nia", pravi Gelazi iz I. 1211), Poljane (Nestor). Prava in domača oblika je Poljanin - enin, mn. Poljane-ene. Severni Slovani p. Cehi, Slovaci, Poljci sami pišejo Polak-aci, toda v starih knjigah te oblike ni. V jugoslovanskih jezicih se sploh bolje poda Poljec, Poljak, ker pišemo tudi polje, poljane itd.
U. In poljanci ali prebivavci ravnega polja so Lehi, kakor piše Terstenjak v ^slovensko - horvaški povesti o Čehu, l-ehu in Mehu, kjer pravi (Nov. 1858): Celi je „heros eponymos", — mj thiški očak (Stammvater) naroda, kteri je ne-kdaj stanoval po Čehih (prebivavci Čehov, kekov, kučajev, •"acuminum); Leh pa je mjthiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po leh i h (lehah, prebivavci ravnic, polja, camporum),

in Meh je mythiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval p0 m e h i h (hribih, bregovih).
T. Vendar pravi ondi naš Davorin: „Jaz te tri očake — Čeha, Leha, Meha — imam za mythiške osebe, ako-ravno so iz njih izpeljani rodovi zgodovinski". Med temi so zvonec nosili in ga še nosijo Cehi, torej na koncu svojih letošnjih pomenkov še o njih ktero reciva!
Ii.
U. Zvonec med vsemi narodi slovanskimi nosijo Čehi,
—	imajo pa tudi vrat za to!
1\ Res, vertiti in obračati se znajo, da malokteri tako,
—	in kar se je oporekalo nekdaj Kranjcem, velja vzlasti od njih, namreč: „Kam Ceh ne pride!"
U. Po vsem svetu gre, in sej pravijo, da so Kolumbu v Ameriko prišlemu že Čehi prigodli naproti! — Od kod so prišli neki v svojo sedanjo lepo domačijo?
T. Iz Hrovatije, pravijo nekteri, toda iz ktere — to še ni prav dognano. Večidel učijo, da iz severo-vzhodnje za Ta-trami; slovensko-hrovaška povest pa je, kakor si prej omenil, da so došli od juga, iz nekdanjega Ilirika.
U. Slovenci pripovedujejo tako, pa kteri?
T. Bohorič že enako govori; zlasti smešno je pa, kar piše sloviti otec Marko, ki pravi, da se je staroslovenski jezik nekdaj zval ilirski, da bi se veči del sveta smel zvati Ilirija, da so Slovani selili se iz Ilirije proti severju in vzhodu — vse križem. V predgovoru svoje perve slovnice govori o tem, in beri nekoliko od tega, da vidiš, kako prebrisan jezičnik je bil Pohlin!
U. »Alle diese Ueberwanderer haben Dalmatien und das soge-nannte Illyrien bewohnet. Daheraus ist C z e c h der Bohmen, und L e c h der Pohlen, Stammvatter gezogen, und wehrend des Zugs haben sie tiberall Leute ihrer Zunge, und Orte ihrer Sprache als Zeugen ihres Dagewesens zuriick gelassen, auf dafs die Ueberwanderung, die Gemeinhabung, und Verstandnifs der Landsmannfhaft nicht unterbrechen mochte. Und so wurden sie insgemein Illyrier oder Slaven, oder sonderheitlich Mer Crainer, Kraynzi, in dem Dalmatien am nachsten gelegenen Lande woh-nende, dortWenden, oder Windifche Slovenzi: das ist: die glorreichen; itzt Sclavonier Saklavoni Sklavoni: die Femdwtirger; itzt Mahrer Moravzi die Bezwinger; bald Bohmen Boje mi die Fiirchterlichen; bald Pohlen Pojlaki die Feldlagerer, und wieder auderstvvo Bayerling Vo-

F
. i j die Feldfursten; wieder auderstwo Pomerer P o m u r j a n i die See-^ "Iker; uud s0 anderstwo Moscoviter Moshkowiti Klopfmanner, und I IfiU£fel'1 Reffajeni die Zanker, oder weit ausgebreitete u. s. f. benam-get«. (Von. 7.)!
Bohorič pa piše: »Mofhi, a Mosh, quod virum fignifi-t appellantur. Ruteni seu potius Rufsi, volunt, quasi Rossojeni, id . (jisseminati, dici. Poloni a poj le, lioc est, a campo nomenliabent. Boiemi ab Boj, quod bellum notat, dieti, vnde etiam Bavari, id est, Bojari vel Vojari, id est, duces. Moravi a flumine, Morava«. —
U. V teh rečeh je, kakor v inarsikteri povestnici, toliko razlike, da človek na zadnje skorej ne ve, kaj je pravljica, kaj pripovedka, kaj zgodovina. — Kakor Poljaki, imajo tudi Cehi dvojno ime: Bo hm en (Pemaki, Pemci) in Čehi.
1\ Pervo je vnanje ali tuje, posneto po Bojih, v kte-rih deželo so se naselili Čehi, ter imenovali po tem Bohmen (Bojohemum, nem. Bojenheim, Boheim, Bohmen). Pisani so v starih listinah tudi Bohemi, Behemi, Boemi, Beemi, Boemanni j t> j, _ Drugo pa je notranje ali domače, slovansko: Čeh (Czech) in Čah (Czach, prim. Ljach), mn. Čechowe, slov. Čehi, Česi ali Čehovi,. dežela Cechy, češka zemč, čes'skij, češska i. t. d. Zastran oblik češko in češko glej Jezičn. I, 13.
17. Večidel se bere, da se imenujejo tako po Čehu, svojem vojvodu; vendar kaj neki pomeni ime Čeh?
T. Šafafik misli, da je bilo to ime najpred splošnje ali občno, potem še le posebno in narodno. Dobrovski ga je izpeljeval iz glagola čnu, četi (čati, čal t. j. počnu incipere), češ, da so Česi čeli t. j. začeli se seliti pervi ter so peljali seboj druge Slovane, poslednjič Sileze (po —sleze), kar pa ni res niti besedno niti djansko. Ravno tako Kollarju ne more obveljati izpeljava iz stebla tech (po-techa, utecha). Tudi se ne da poterditi, da bi Čah (n. Čeh) bilo razlagati viz čaju (spero, expecto), kakor se reče čekam n. čakam, Ceslav n. Časlav. Celo neprimerno je strinjati s tem imenovanjem besedo čechel (sudarium).
Čehi so prebivavci Čehov (cacuminuin) t. j. hribovci, bregarji, je pisal 1. 1858 Terstenjak. Poprijel gaje zavoljo tega nekdo v češkem časopisu „Lumiru<% nezadovoljen z njegovo izpeljavo imena Čeh. Na to mu odgovori verii Davorin v Nov. 1. 28. ter na koncu pravi: „Čeh more tudi pomeniti 1. prebivavca špičastih bregov, 2. svobodnega moža, kteri je smel dolge lase nositi = hazdiggs, 3. potomka Čeha, kteri si je ime
pridjal po solnčnem bogu, bogu pastirjev, in Čehi so gotovo poprej bogate cede redili kakor so postali slaven ^Kulturvolk« Vendar, ker Le h pomenjuje prebivavca leh, Meh prebivavca mogov =z mohov = m e h o v, mohye, magur, tedaj Čeh pomenjuje tudi prebivavca ostrih gor, in češka beseda Čechman (p0 obliki kakor slov. racman, purman), ktera izrazuje vraga, hu, diča, izvirno tedaj pomenjuje ali bitje z ostrimi kremplji ali kodrastimi lasmi, ali pa bitje, ktero skita po Čehih, to je spi-častili bregih, kamor narodne povesti rade hude duhe postavljajo".
U. Meni se zdi, da se tudi marsikteri jezičniki skitajo po hribih in bregovih v hudih duhovih! — Govorila sva od povesti, o „Čehu, Lehu in Mehu", da so bili trije bratje in očaki treh slovanskih rodov; pa se pripoveduje tudi „o Cehu, Lehu in Rusu", da so bili bratje in začetniki narodov, kteri se še zdaj po njih imenujejo.
T. Pripoveduje se tako, da se kaže sorodovina in bratrija med temi tremi slovanskimi narodi (vid. Stanislav Zaranskij, med kojimi pa še — žalostna jim majka! — pravega pobra-timstva ni. Da bi pač bilo skoro pobratimstvo pravo, po veri v duhu in v resnici, ne le med Čehi in Leh i, Ser bi in Sorbi, ampak tudi med Rusi in Bulgari, Hrovati in Slovenci, Poljaki in Slovaki, ker vsi smo Sloveni — Slovani!
R A Z G L i D.
Razgovor	8,ra^
I.	Jeza, jezik, jezičnik ...............3
II.	Človek-i, čelovek, čelada..............3
III.	Ljud — ije — je, ljudski, leški, tuj .........a
IV.	Razum , raz — , raz...............
V.	Um — vurn, umeti — umiti, zaumen..........9
VI.	Zapopasti, zastopiti -ati, postopati -anje.........1®
VII.	Razuma iskaje, piš^ — pisaje, pozabiti, pogrešiti.....12
VIII.	Iskati, bolnika posdtiti, obiskati, oblaziti, pohoditi.....14
IX.	Slediti, dalje — konec sledi, sledi ..........I4
X.	Pitati, pytati (pijtati), pitomice............I7
XI.	V-prašati, barati, barek..............1®
XII.	Koj — tkoj, prec -i -ej, zdajci...........19
XIII.	Se — svoj, raba njegova..............20
XIV.	Dčti — djati — dtSjati , dem — dejem — denem .....22
XV.	Činiti, činiti se, činovnik..............24
XVI.	Henjati, jenjati, nehati, konati............24
XVII.	Tudi — otudi, top-eo, kanon............26
XVIII.	Top — tup — tumpec, strelni prah — smodnik......27
XIX.	Kovač slov. besed za train, locomotiv; iz koren, pis — ...	28
XX.	Pisati, pisan, pisana mati, pisanka -niča ........29
XXI.	Vuzem — uzem — vazam, vigred, korizem.......
XXII.	Barva, boja, mast, šar, cvet............32
XXIII.	Pirh, pir, ol — vol, pivo variti ...........33
XXIV.	Variti, svariti, varati, varovati............34
XXV.	Pariti, para, parna, paria..............36
XXVI.	Konj — lošad, zob-i, prednost krajnsk. jezika......37
XXVII.	Hočem — hčem — čem, ču — čo, češ.........39
XXVIII.	Hiteti, hiter, hititi, u-hitati.............41
XXIX. Po - sel, valpot — vavpet, širaj — šraj — ati......42

XXX.	Olika, oblika, obraz — raženost, iz - vz - z- obraziti • • .	43
XXXI.	Omika, mikati, vzdelati -anost, prosveta........
XXXII.	Slovan - en - enec, slovenski - anski.........
XXXIII.	Slovenco - enski, Slovinec - inski, Slovak, Slavoncc ....
XXXIV.	Slaven — Slavjan, slavenski — slavjanski .......49
XXXV.	Sloven - enec, poredanje od slov. jezika........50
XXXVI.	Sloven ali Slovan, Slavjan ali Slavijan...........
XXXVII.	Slov - en - jan - ljan , ne pa Slav - en, - ijan - Ijan ...	53
XXXVIII.	Slovan — desetero razlag tega imena.........55
XXXIX. Slovan — desetero opomb na to...........57
XL. Občne imena, Sloveni, slov in slav iz slu-.......59
XLI. Anten, Venden, Vinden..............61
XLII. Tevtoni, Deutsche, Nemoi.............62
XLIII. Krajnci — Kranjci, Krajna — Kranja — Carnia......63
XLIV. Koroška — Karantania, Slajer - ar - sko, Stirsko.....67
XLV. Hrovat — Horvat, Hervat — Hrvat..........68
XLVI. Serb — in — Ijan, serbski, Srb — srbski.......69
XLVII. Bul - Bol - Bu - gar, bul - bol - bugarski.......70
XLVIII. Rus — Ros, Rusin — rusinski — ruski, rosijski.....71
XLIX. Poljec - ak, Polak, Leh, o Čehu, Lehu in Mehu.....73
L. Pemec - ak, Bohmc ,
Čeh, o Čehu, Lehu in Rusu ....	74
J