UHB&HHSi			
Maribor, f. de€embra 1933	Letot. >s	Posamezna številka Din 1*50 if Velja na meječ po pošti dostavljen Din 6*—, za inozemstvo Din 10*—	" Uredništvo in uprava; Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 n Poštni čekovni račun 15.546 // Izhaja vsak petek 11 Oglasi po tarili			Štev. 26
1. DECEMBER
Ob petnalstietnici našega največjega drž vnega praznika osvoboditve in zedinjenja
Opazovati Jugoslavijo iz zmedene perspektive, neuravnotežene in kaotične sedanjosti, pomeni ustvarjati o njej že s temelja zgrešeno sodbo. Jugoslavija ni noben slučajni postranski produkt zavezniške zmage, temveč je bistveni sestavni del te zmage. Stvarjenje Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske je bilo ccnditlo sine (tua non zavezniške zmage, Nastanek teh držav je bil zgodovinski pogoj, determiniran s političnim razvojem moderne Evrope. Formiranje tega venca svobodnih slovanskih držav okrog ukročene Gennanije od Jadrana do Baltika je bi! kategorični imperativ zgodovine. Zato' je neobbodno potrebno, da se pri ocenjevanju sedanjega stadija v razvoju teh držav, zlasti pa Jugoslavije, poslužujemo zgodovinsko-genetičnega kriterija.
Po irancoski revoluciji je trčil na vsem evropskem kontinentu princip nacionalnost; ob princip legitimnosti in celokupen POliilCSH razvoj Evrope od padca Basii-Ije do padca Avstrije, te največje Bastl-lje v zgodovini tudi jes ni bil nič dru-gega, kakor proces politično-socialne pre obrazitve Evrope na bazi nacionalnega principa. Glavna ovira zmagi tega principa je bila habsbsirška monarhija in zato so bila vsa nacionalna zedinjenja izvojevana v osvobodilnih vojnah proti Avstriji, centralnemn stebru fevdalnega, reakcionarnega in anacionalnega srednjega veka.
AVSTRIJA IN SLOVANI.
Po zedinjenju Italije In Nemčije, ki je bilo ustvarjeno v borbi proti Avstriji, je postalo slovansko vprašanje njen temeljni problem. Avstrija je hotela tudi to Vprašanje rešiti s silo, preprečujoča osvo bojenje id zedinjenje zatiranih slovanskih narodov in izzivajoča dosledno protislo-vansko notranjo in zunanjo politiko. S to napačno politiko si je Avstrija neizbežno in za vedno morala odtujiti svoje Slovane in jih privesti do spoznanja, da nimajo mesta v okviru avstrijske države in da je njihova edina rešitev v splošni slovanski solidarnosti.
Z aneksijo Bosne in Hercegovine, tega geografičnega jedra Slovanskega Juga, je Avstrija do konca zapletla svoj že itak komplicirani notranji državni problem, potenciran s komplikacijami na terenu zunanje politike. Pričela je sistematično preganjati vse nacionalne elemente da jugu, proti Srbiji pa je pokrenila agre sjvno politiko z namenom, da bi jo politično in gospodarsko zadušila. Kakor obsedena je Avstrija na vseh črtah Izzl-Vl>la Jugoslovane, ustvarjala je afere in Procese, ponarejala dokumente, postavljala komisarje ter preganjala in zapirala nacionalne ljudi. S svojim postopanjem ja izzvala podzemski in nadzemskš Jugoslovanski nacionalni revolucionarni Dekret,
GENERACIJA JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH REVOLUCIONARJEV.
Ponavljala se je zgodovina karbonar-skega gibanja in spopada Piemonta z
Avstrijo. Na vsem Jugu je nastala prava
vstaja proti Habsburžanom in zato ni prav nič čudnega, da je prišlo v tej napeti in neznosni atmosieri do eksplozij in usodnih zapletijajev, Avstrija je postavljala s svojo izzivalno politiko na Jugu svoje lastne državljane pred dilemo, da si izbirajo svojo pot med prerojeno Srbijo, pod vodstvom narodne dinastije in med zahrbtno protislovansko Avstrijo Habsburžanov. Odločitev res ni bila težka in se je vse, kar je bilo nacionalno zavedno, opredelilo za jugoslovanski Piemont.
Ko je Srbija v balkanski vojni likvidirala vladanja Turkov v Evropi, je s tem vlila vsem zavednim Slovanom v Avstriji upanje, da prihaja sedaj na vrsto bolnik ob Donavi, V tem zgodovinskem času, pred šamo svetovno korJlag« racijo, je v neosvobojenem del« Slovanskega Juga — od Soče do Bojane, od Donave dc JcrKana — dorasla in politično dozorela generacija jugoslovanske na cionsUstičns revolucionarne Omladine, Ta Omladina se je prva popolnoma zavedla, da je napočil zgodovinski trenutek definitivnega obračuna Jugoslovanov z Avstrijo in perfdno habsburško dinastijo. In prav ta Omladina je prešla iz besed na delo pod parolo: »Austriam esse delendam!« (Avstrija se mora zrušiti.)
AVSTRIJA NAPOVEDUJE VOJNO ZGODOVINI.
Avstrija, nezmožna rešiti svoj notranji državni problem na bazi enakopravnosti svojih narodov, nezmožna rešiti jugoslovansko vprašanje, je prevrgla to vprašanje s terena svoje notranje politike na zunanjepolitični teren in izzvala je vojno s Srbijo. Izrabila je sarajevski atentat kot povod za vojno, da bi tako z ognjenim mečem rešila jugoslovansko vprašanje, da bi pogazila Srbijo in definitivno zasužnjila ves Slovanski Jug ter da bi za vekomaj v krvi zadušila jugoslo vanski unitaristični pokret. Avstrija v svoji tupidni melagomaniji in prepotenci ni niti slutila, da je napovedala vojno zgodovini sami.
JUGOSLOVANSKA NACIONALNA REVOLUCIJA.
Jugoslovani in ostali zatirani avstrijski narodi so, ker niso mogli doseči svobode na terenu notranje avstrijske politike, izkoristili po Avstriji izzvano vojno, da si pribore svojo svobodo na terenu zunanje politike na strani nasprotnikov Avstrije, Identificirali so se s Srbijo in na strani zaveznikov organizirali zamejne nacionalne revolucije, da tako doprinesejo svoj del k zmagi zaveznikov in orno gočijo rušenje Avstrije, tega vogalnega kamna centralnih sjl.
Ko jo brutalni militarizem pangerman-ske koalicije pregazil ves Slovanski Jug, takrat se je v pregnanstvu jasno mani-restirala suverena volja jugoslovanskega naroda, da noče služiti kot most panger-manskemu »drarigu« proti vzhodu, temveč da zahteva svojo neodvisno narodno državo. Na bazi ideje narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila po
vsem svetu izvršena mobilizacija jugoslovanskega naroda, ki je ostal brez svojega narodnega teritorija, in sredi bojnega kaosa so se strnili jugoslovanski do brovoljski polki s polki herojske srbske vojske; v ognju inferne moderne vojne se je rodila jugoslovanska vojska.
PREBITJE SOLUNSKE FRONTE.
Ta vojska je s svojim zgodovinskim prebitjem solunske fronte dala v imenu jugoslovanskega naroda pravi in končni odgovor na Bertholdov provokaterski ultimatum Srbiji. Jugoslovanska vojska je zadela smrtni udarec četvorni koaliciji združenih sovražnikov jugoslovanske svo bode in jih prisilila, da so kapitulirali in zaprosili za mir. Prebitje solunske fronte je pomenilo finale svetovne vojne, in finiš Avstrije, pomenilo je rojstvo Jugoslavije in nove Evrope. Z jugoslovanskim vprašanjem — vprašanjem osvoboditve
klosti, da na planinskem grebenu solunskega zaliva pripravi in izvrši zgodovinsko prebitje jugoslovanske nacionalne revolucije, niso nasprotno naši politiki za fronto premogli niti toliko pogumu, da bi to zgodovinsko delo imenovali z njegovim pravim imenom. Polni politične previdnosti in preračunanosti niso čutili usodnosti tega zgodovinskega trenutka, ko se je s pomočjo revolucije porajal en sam skupen narod, in udarili so tej revoluciji politični pečat: SHS, S to kompromisno formulo troedinega naroda sp že v samem začetku kompromitirali temeljno idejo naše bodoče narodne države, idejo integralnega jugoslovanskega narodnega edinstva.
DVE GENERACIJI.
Prva generacija je polagala na fronti temelje bodoče jugoslovanske države, druga generacija pa je za fronto ustvar-
in zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in j platformo bodoče SHS-politike. In Slovenc ev je nastala vojna in jugoslo-1 že takrat, v oni veliki dobi, ko se je slo vanska Zihaga je tud? odločila vojno. Petbi« ali no biti, ko je bilo treba zru-
najsti september 1918 pomeni epohalen obrat v celokupni zgodovini Slovanskega Juga; s tem" datumom je postalo jugoslovansko državno pravo realnost, 1. december pa je oni največji zgodovinski dan, ko so se uresničili načrti in strem-lenja nacionalno revolucionarnega slovanskega Juga, ko so se uresničili ideali in ko je beseda meso postala.
ZMAGA BOJEVNIKOV IN PORAZ POLITIKOV.
Pod. vodstvom regenta Aleksandra je bil naš narod med vojno zedinjen vojaško. Iz srbskih, črnogorskih in dobroveljskih polkov je bila ustvarjena organska celota: jugoslovanska narodna vojska. Ta vojska je, kot nositeljica jugoslovanske narodne Ih državne misli, s svojo zmago uresničila večni sen in zaobljubo jugoslovanskega naroda. Po priborjeni zmagi je prevzela ustvarjeno državo v svoje roke politika z dolžnostjo, da v miru in popolni svobodi organizira državo ter politično zedini narod, da zgradi eno organsko celoto iz Srbije, Črne Gore in prečanskih krajev, da izvede splošni preporod naroda in omogoči triumfalen dvig nove mlade jugoslovanske države.
Žal so krenile strasti v nasprotni smeri, in danes je evidentno, da naša politika ni izpolnila zgodovinske naloge, ki ji je bila namenjena.
Zakaj je ni izpolnila?
JUGOSLOVANSKA UNITARISTIČNA FRONTA IN SHS-POLITIKI ZA FRONTO.
Dočim so jugoslovanski borci na bojnih poljanah vseh mogočih zavezniških front s krvjo izpričevali edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, je tedaj politika za fronto Iskala formulo, s katero bi politično izrazila ta grandiozni fenomen herojskega osvobojenja in zedinjevanja jugoslovanskega naroda. Dočim se je v solunskem zalivu zbirala z vseh kontinentov borbena jugoslovanska mladina, čista vseh predsodkov In zablod prete-
šili tuje cesarstvo, da bi moglo na njegovih razvalinah vstati jugoslovansko kra« ijestvo, se je pričel fatalni dualizem med voljo jugoslovanskega naroda hi težnjo SHS-polltike, ki ni znala niti hotela že v času osvobodilne vojne politično pravilno interpretirati jugoslovanske nacionalne revolucije.
Srbska vlada in opozicija, prečanska in črnogorska emigracija niso v pregnanstvu formirale skupne jugoslovanske vlade, ki bi kot homogena celota nastopala tako proti sovražnikom, kakor tudi na-pram zaveznikom, niti niso v naprej določile jugoslovanskega značaja bodoče narodne in državne politike. In prav tukaj je izhodišče, izvirni greh vseh naših povojnih nevšečnosti v zunanji in notranji politiki.
BREZIMENSKI NAROD IN BREZIMENSKA DRŽAVA.
Namesto, da bi vstopili v novo Evropo kot homogena Jugoslavija, smo prišli v njo kot brezimenski narod in brezimenska država, kot prazen SHS državni mehanizem. V konstituanti smo sankcionirali krfsko troedinost kot podlago celokupne naše narodne in državne politike. Ustvarili smo podlago za vse divergentne tendence na znotraj in vse zavojevalne tendence na zunaj. V tej SHS-troedi-nosti so bile vsebovane vse možnosti he-gemonistične in separatistične državo-razdvojilne politike in prav na podlagi tega troedinstva je bilo nemogoče, da bi država našla svoje notranje ravnotežje in stabilnost.
PROTIJUGOSLOVANSKA POLITIKA NAŠIH STRANK.
V okviru te, Že v samem temelja zgrešene SHS-organizacije celokupne naše narodne in državne politike se je razvilo po vojni nase politično življenje na podlagi neke nemogoče anahronistične stran karsko-politiČne organizacije naroda. For miranje naših političnih strank ni bilo izvedeno na podlagi novega stanja, ki je izšlo iz naše nacionalne in splošne svetovne revolucije, temveč na podlagi pret
teaH 2
vojnih politično-strankarskih organizacij in orientacij. Naše predvojne stranke so enostavno nadaljevale svoje življenje in delo, kakor da se ni nič zgodilo in ka* kor da Evropa ni prebredla najstrašnejše kataklizme zgodovine, ki je zrušila štiri cesarstva. Razume se, da parlament, sestavljen iz teh preostalih fragmentov predvojnega političnega življenja iz časov drugih politično-državnih okvirjev, ni bil v stanju pravilno rešiti življenjskih problemov neke nove države, ki je bila ustvarjena v največji vojni zgodovine in zaradi katere ustanovitve je ta vojna tudi izbruhnila.
Namesto, da bi se že od prvega začetka priznal kot končno dejstvo obstoj jugoslovanske države na podlagi narodnega edinstva in bi se v okviru tega edinstva politično organizirali vsi narodni sloji na podlagi gospodarskih in drugih življenjskih interesov, smo narod organizirali v preživelih se modelih in okvirjih, ki so dejansko- pomenjali negacijo tako narodnega, kakor tudi državnega edinstva, negacijo novega stanja. Živi narodni organizem smo stlačili v mrtve oblike političnega življenja izginolih držav. Strankarska struktura našega političnega življenja je dejansko pomenila organizirano protirevolucijo.
POLOM SHS-POL1TIKE.
Vidovdanska ustava je poskušala na podlagi troedinosti zgraditi unitarno državo, in prav na tej notranji kontradikciji je doživela politika vidovdanske usta ve svoj polom. Problem Jugoslavije so poskušali rešiti na podlagi protijugoslo-vanstva in privedli so vse do absurda, narod in državo pa v zagato. Naše notranje politične borbe so dosegle v jubilejnem desetem letu naše neodvisne na rodne države svoj višek in so paralizirale vso moč države. Popljuvani so bili vsi ideali, poteptane vse svetinje, zrušene vse avtoritete, razvrednotene vse vrednosti. Na dnevni red se je postavljalo celo infamno vprašanje, ali nam je sploh še treba ostati v eni, skupni državi. SHS-politika je v svoji agoniji vrgla na politični trg devizo: razidimo se!
Protijugoslovanska SHS-politika treh črk je nujno morala odpovedati, ker je izdala, falzificirala in kompromitirala idejo, ki je vodila jugoslovanske borce in revolucionarje ter jih privedla k ustvaritvi jugoslovanske države. Zavrgla je idejo, na katen je bila sezidana in na kateri počiva .a država, idejo Jugoslovan sitega narodnega edinstva. SHS-politika se je postavila nasproti smislu in duhu naše zgodovine, poskušala je ustaviti našo zgodovinsko pot in zavrniti jugoslovansko narodno reko nazaj k SHS plemenskim izvirkom.
NOVA JUGOSLOVANSKA POLITIKA.
Ker zmagoslavna jugoslovanska nacionalna revolucija ni našla adekvatne politične interpretacije s strani SHS-politi-ke, niti je sploh ni mogla najti, je končno vendarle napočil čas, da se potegnejo iz neuspehov SHS-politike radikalne konsekvence in da se celokupna narodna in državna politika usmerita na edino mogoči in pravilni jugoslovanski tir.
Sedaj pa nastaja vprašanje, kateri elementi so v pvi vrsti poklicani, da izvedejo to novo politiko in docela udejstvi-jo temeljno idejo naše nacionalne revolucije.
Odgovor se ponuja kar sam ob sebi: v prvi vrsti je poklicana ona generacija, ki je v vojni in revoluciji z aktivno borbo ustvarjala Jugoslavijo.
BESEDO IMA GENERACIJA, KI JE USTVARILA JUGOSLAVIJO.
Oni elementi, ki so začeli, organizirali in izvedli jugoslovansko nacionalno revolucijo, se morajo sedaj politično organizirati in oditi med narod, da postanejo tako odločilni činitelj narodnega in državnega življenja in da do konca uresni-ofjo ideale {agoslovanskih nacionalnih revolucionarjev in borcev. Generacija, ki je dala cele armade aktivnih borcev za zmago jugoslovanske nacionalne misli, kj je za idejo jugoslovanskega nacionalnega osvobojenja in zedinjenja pretrpela jarke, kaverne in barikade, kazemate in koncentracijska taborišča in ki je vzdr žala borbo z mnogo silnejšim in brezdušnim tujcem, ta generacija se mora zopet organizirati in priti do besede na svoji rojstni zemlji ter se nesebično postaviti na branik države ter vseh sadov zmagoslavne jugoslovanske nacionalne revolucije.	■
*B O R B A'<	V Mariboru, dne 1. XTT. 1933.
«,■„1-.^,— O.™—- m ...man m II	.
V	imenu te generacije so govorili pred, med in po vojni, poklicani in nepoklicani. Njeno zgodovinsko delo je politično interpretirala starejša generacija esha-esarske, proti- in psevdojugoslovanske mentalitete in orientacije, ki pa je popolnoma in v vsakem pogledu odpovedala. Sedaj je končno prišel čas, da generacija jugoslovanskega aktivističnega unitarizma spregovori sama v svojem imenu, da ustvari politično fronto jugoslovan skega unitarizma in da interpretira svoje lastno delo.
POKRET JUGOSLOVANSKEGA AKTIVIZMA.
Pod diktatom zgodovinskega trenutka, v katerem živimo in pod težo dogodkov, ki jih preživljamo, je sedaj končno v vseh krajih države v vrstah te generacije dozorelo spoznanje in je bil sklenjen sklep, da ne more naša generacija več dalje pasivno opazovati, kar se dogaja okrog nas in ne več s prekrižanimi rokami čakati, da nas dogodki pregazijo in prebite. Danes, ko so tako Jugoslavija, kakor tudi Evropa in ves svet na nekem usodnem razpotju in tik pred nevar nostjo, da utonejo v kaosu novih političnih in socialnih perturbacij, smatramo, da je absolutna dolžnost naše generacije, da še drugič stopi v areno zgodovinskega dogajanja.
In zato ustvarjamo pokret jugoslovanskega aktivizma! Niti eden jugoslovanski patriot se ne sme desinteresirati na nadaljni usodi Jugoslavije, zlasti pa ne smemo tega storiti mi, ki smo hoteli imeti to državo takrat, ko je še ni bilo in ki smo se za njeno ustvaritev požrtvovalno zastavili v odločilnem zgodovinskem trenutku. .
Zakaj tako poudarjamo ta generacijski moment?
IZMENJAVA GENERACIJ.
Življenjski proces velikega naroda se manifestira v obliki konstantnega izmenjavanja generacij. Generacije so valovi evolucije, stopnice progresa in z njihovo pomočjo se vrši proces stalnega obnavljanja, pomlajevanja in preobrazeva-nja nacionalne kolektivnosti. To je temeljni biološki zakon družabnega življenja. Vsaka generacija je nosilka nekega novega pogleda na življenje in svet in vsaka je okarakterizirana s svojo specifično generacijsko mentaliteto.
V	nizu generacij vsakega posameznega naroda, so generacije, ki imajo zgodovinsko obeležje in ki pomenijo zgodovinski prevrat v življenju svojega naroda, ker so popeljale narod po noVi poti v novo epoho njegove zgodovine. Taka usodna zgodovinska generacija v življenju našega naroda je NAŠA generacija, ki je dejansko prva jugoslovanska generacija, mejna generacija celokupne zgodovine Slovanskega Juga, ker je ponesla jugoslovansko narodno misel skozi vojno in revolucijo ter jo pripeljala k triumfalni zmagi.
Samo fanatizem, neomajno zaupanje in nesebična požrtvovalnost naše generacije so omogočili ustvaritev Jugoslavije. Pogrešna politična interpretacija našega dela je privedla Jugoslavijo do krize, ki je sedaj še potencirana s splošno gospodarsko krizo. Toda bistvo današnje krize Jugoslavije in težav, ki jih preživlja po vseh mogočih peripetijah, ki jih je morala prebresti, je prav za prav kriza izmenjave dveh generacij. Naši generaciji n? bila dana možnost, da bi do konca izvršila svojo zgodovinsko funkcijo ih misijo ter »si sedaj sama krči pot, da zamenja staro generacijo.
Naša generacija je napravila med vojno in po njej strašno življenjsko šolo. Aktivno smo sodelovali pri rušenju tuj-čevske in pri ustvarjanju nacionalne države, naše življenjske izkušnje so velike in danes imamo že povsem določene poglede na vsa življenjska vprašanja jugoslovanskega naroda in države. In ko bo naša generacija končno postala dominantni činitelj v javnem življenju Jugoslavije, takrat se bodo vsi njeni nrn blemi manifestirali v popolnoma drugem in novem pogledu. Izginilo bo toliko fiktivnih vprašanj, s katerimi smo brez vsake potrebe toliko premučili In natrpell pojavila pa se bodo akutna vprašanja realnega življenja, ki smo jih stalno zanemarjali, In takrat se bo jasno videlo, da problem Jugoslavije ni srbsko-hrvatski niti ne srbsko-prečanskj, temveč je so-cialno-gospodarski in kulturno-prosvebr problem. Rešiti ta vnašanja, pomeni rešiti problem Jugoslavije. .:: 1 r. . .. .
V OBRAMBO JUGOSLAVIJE.
Instinkt rase in nacionalna zavest, ki sta nam pokazala pravilno pot, po kateri nam je bilo hoditi v časih aneksije, veleizdajalskih procesov, komisariatov, balkanske in svetovne vojne, nam govore tudi danes, po kateri-poti nam je kreniti in popeljati s seboj ves narod iz te težke politične, gospodarske in socialne krize, ki jo preživljamo. Naš program nam diktira naša preteklost, diktirajo ga ideali naše mladosti, katerim se nismo nikdar izneverili in katere bomo končno ven darle mi uresničili.
Mi smo se spontano organizirali, ko je bilo treba ustanavljati Jugoslavijo, mi se spontano organiziramo tudi sedaj, ko je treba braniti Jugoslavijo. Naša vodilna misel, od katere ne odnehamo, je bila in ostane:	JUGOSLOVANSKA NACIO-
NALNA INDIVIDUALNOST IN JUGOSLOVANSKA DRŽAVNA INTEGRALNOST!
Z nekih gotovih strani se skuša prepevati Jugoslaviji nagrobnica. Zloglasni
Jugoslovani!
Ko je bivša Avstro-Ogrska z aneksijo Bosne in Hercegovine odrezala kos živega narodovega telesa, je bila v kriku svetih pravic do obstoja in razvoja ugro-ženega naroda leta 1908. — pred 25 leti — ustanovljena Narodna Odbrana.
Narodna Odbrana je bila tedaj utelešeni narodni genij. Desettisoči prostovolj cev so hiteli pod njene zastave v boj proti sovražniku. V poslednjo vas je zanesla Narodna Odbrana nov duh, kličoč k zavesti vse zveste sinove in vzbujajoč v njih odporne sile; povsod je hrabrila svoj rod ter mu pomagala do zmage. Narod je po tem pokretu, ki je do korenin oplodil njegove nalbotjše sile, stopil gospodarsko utrjen, kulturno dvignlen in nacionalno borben v zmagovito balkansko vojno. Trdno verujoč v končno osvo bo*enle je v svetovni vojni položil najtežje žrtve.
Danes je jugoslovanski rođ zedinjen! Danes je 25 let od ustanovitve Narodne Odbrane! Če pa je b’la Narodna Odbrana nujna zgodovinska potreba v dobi, ko ie šlo za obstoj in zedinSen?e naroda, mora biti to danes tembolj, ko gre za obnovo gospodarstva, za gospodarski dv*g kmeta, za kruh detavca, za kon-so'Macijo razmer v držav! in za rešitev onih delov naroda, ki ječijo izven meja svnbnfine domovine.
Podrti so temelji svetovnega gospodarstva, porušeno je deloma tudi naše narodno blagostanje, zlasti ono našega kmeta, delavca in skrbnega vlagatelja »n tisočeHm nridnlm rokam ie vzet zaslužek! Zbobšanie razrvanih gospodarskih razmer pa bo mogoče le v skladnem sodelovanj vseh stanov, vseh plasti naroda. Ne v večnem godrnjanj, ne v brezplodnem razvnemanju razrednih strasti, marveč v priznavanj in podpiranju državne avtoritete, v izpolnievaniu vseh do'žnosti Jn v vztrainem smotrenem konstruktivnem delu leži jamstvo za gospodarsko obnovo in za okrepitev države na znotraj in zunaj.
Združeni politično v eno državo, sklenjeni gospodarsko v eno usodo, istega ie/Jfa In iste krvi, prispevaimo složno v skupnost in ustvarjauno temelje nove pravične- kulturne, socHaine in gospodarske skupnosti, odkoder bomo zaiema-li moči za še večjo delavnost in za uspeš nejše nacijnalno, socijalno, gospodarsko in kulturno delo. Jugoslovanstvo bodi sinteza vseh individualnih narodnih enot, ki naj se naravno razvijajo v vedno tes-neišo povezanost!
Narobna Odbrana hoče. da se narod tu-Aanes dvigne, kot se je 1. 1908., ko se je
preroki napovedujejo njen razpad. Mnogi žele njen polom, govore o d:!;tvi Jugoslavije in se že pripravljajo, kdo bo zg“a-bil večji del. Med tem pa se vsi on" ki izpodkopavajo Jugoslavijo in žele n': no pogubo, kruto varajo, če mislijo, da stcfi za Jugoslavijo samo še po'ic'jn. Oni pozabljajo, da stoji za Jugoslavijo zmagoslavna revolucija in mogočna borbena ge neracija, ki je izvedla to revolucijo in ustvarila Jugoslavijo. Obenem pa tudi Pozabljajo, da ta generacija še ni sprego-vittfla svoje zadnje besede.
V imenu te generacije bomo v našem listu še nadalje spregovorili iskreno in odkrito besedo o vseh življenjskih vprašanjih jugoslovanskega naroda in države, ta beseda pa bo vedno jugoslovanska. V naši akciji bomo zbrali vse poštene in odkrite Jugoslovane, ki so pripravljeni y duhu naše ideologije aktivno sodelovati na splošnem prerojenju naroda in države. V tem našem delu nas bo vodila neomajna vera in zaupanje v našo Jugoslavijo in našo generacijo, ki še ni dokončala svoje zgodovinske funkcije.
povzpela njegova zavest do najvišjih vrhov, ki jih more doseči duša naroda. In kakor takrat, budi Narodna Odbrana tudi danes vas vse in vas kliče: združite se v prizadevanju po ohranitvi s tolikimi žrtvami pridobljene svobode, v prizadevaniu po ohranitvi Jugoslavije v njenem političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem poslanstvu.
V	tej misli in v tem stremljenju proslavlja Narodna Odbrana 15-letnieo zedinjenja in 25-Ietnico svojega življenja*
Živel kralj! — Živela Jugoslavija!
V	Mariboru, 1. decembra 1933.
Narodna odbrana
Tiskovni fond „BORBE**
»BORBA«, ki je popolnoma neodvisno glasilo nacionalno-soclalno političnega pokreta v naši državi, je navezana izključno na svoje naročnike in prijatelje. Radi tega prosimo vse naročnike, da redno plačujejo naročnino, somišljenike in prijatelje pa vljudno prosimo, naj nas moralno in materielno podprejo po svojih močeh.
Ker bi uredništvo zelo rado in, ker je to nujno potrebno, razširilo list, tako, da bi izhajal vsak! teden na osmih straneh, smo sklenili osnovati tiskovni fond »BORBE« in apeliramo na vse prijatelje našega glasila, da nam priskočijo na pomoč s prostovoljnimi prispevki, ker bomo v tem primeru v najkrajšem času mogli uresničiti svoj načrt in tako izbojevali zmago naše nacionalne in socialne pravičnosti.
Našim naročnikom
Današnji številki smo priložili položnice in vljudno prosimo vse, da nam porhv najo naročnino za mesec december. Vse one pa, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da nam nakažejo zaostanek po čekovni položnici najkasneje do 15. decembra t. I., ker jim bomo v nasprotnem primeru ustavili nadaljnje Pošilja nje lista. Naši naročniki naj se zavedajo, da »Borba«, ki je neodvisno glasilo malih ljudi in nacionalno-socialnega pok«®ta, nima zakotnih fondov In da živi Izključno samo od naročnine. Vsak naš naročnik naj izpolni svojo dolžnost in naj ne povzroča z nerednim plačevanjem naročnine upravi nepotrebnega dela in sebi nepotrebnih stroškov. — Uprava »Borbe«.
Pove) le!
OKROŽNA KOMANDA VITEŽKE SEKCIJE N. O. V MARIBORU POŽIVLJA VSE ČETNIKE, DA SE UDELEŽE BAKLJADE V PROSLAVO DRŽAVNEGA PRAZNIKA 1. DECEMBRA.
ZBOR JE TOČNO OB 17. URI (5. URI) NA DVORIŠČU NARODNEGA DOMA.
BATALJONSKA KOMANDANTA IN ČETNI KOMANDIRJI SE MORAJO lAVITI OKROŽNEMU KOMANDANTU 1 XII. 193.1 OB 17. URI NA NAVEDENEM MESTU.
OKROŽNI KOMANDANT.
Posvetilo Narodni Odbrani ob nje nem srebrnem iubile;u
V Mariboru, dne 1. XII. 1933.
■BORBA«
Stran 3
Bratie in sestre!
Bilo je 1. decembra 1918. leta, ko je tedanji regent, sedanji kralj Jugoslavije Aleksander I. pred predstavniki našega naroda izpregovorii te besede:
»Uverjen sem, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker z njim samo privajam v delo ono, kar so najboljši sinovi naše krvi vseh treh ver, vseh treh imen. z obeli strani Dunava, Save in Drine začeli pripravljati za vlade blaženega spomina mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in pogledom mojega naroda, in v imenu Nj. Veličanstva Kralja Petra I. proglašam zedinjenje Srbije z zemljami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
L:los se naš državni praznik obnavlja Petnajstič. Kraljeva beseda mu je dala Prvi sijaj, in ko smo Sokoli ta isti dan Proglasili tudi za svoj sokolski praznik, se je zgodovinska pomembnost tega dne Va dvignila do višine, ki pripada vsemu onemu, kar je v zgodovini naroda velikega in odločilnega za vse veke.
Kraljevina Jugoslavija je plod nešte-viln'h žrtev. O tem govori vsaka stran naše nacionalne zgodovine. Naše sokolsko vzgojno delovanje si je po našem zedinienju trajno prizadevalo, da v tem spoznamo vzgoji vse svoje pripadnike, ravnajoč se po Tyrševem nauku, da mo-ran?o samo v svobodi in disciplini, s tekmovanjem moči in z vzajemno Ijubez-niio vseh bratov in sester skuono odgo-pokoljenle. ki bo polno življenjske sde hi č!lost;, ki se ne hvali samo s slavo Svojih prednikov, nego je tudi usposob-Ueno hoditi za nhhovim zgledom.
Sokolstvo je pokazalo edino pravilna Pota nacionalne in državljanske vzgoie, ker je naša ideja pognala korenine v globino narodove duše in se mz«iriia od srca do srca vsega naroda. Ko so drugi izven nas reševali državna in nacionalna vprašama po metodah strankarskih borb in oscbn’h koristi, je sokolska državljanka in nacionalna vzgoia pokazala na Pogubnost vseh izrodkov seoaratizma in ind'vidoa’nega egoizma, odbijala ie in Popravbala potvorbe zgodovinskih dejstev ter čuvala in branila monumentalne tvorbe naivečjih duhov iti junakov mini-kh vekov!
Nevidna mreža nacionalne In državne zavesti se ie iz sokolskega vzgojnega ?eIa razp’et'a po vseh naših krajih, da je 'delo narod spre<e! za svojo lastnino in kot skuono svojo zadevo, ki ga preko ^sakdanjih malenkosti, strankarskih borb 'n strastnega materializma nosi in dviga "a vedno višjo stopnjo kulture. Samozavest naroda je rasla in z nacionalnim miš beniem se je dvigal ponos Sokola držav-bana, ki mu je znan Tyršev rek, da ne Pomaga niti orožje niti navdušenje, ako n' v usodni uri sposobnih in pogumnih mož!
Sokolska državljanska in nacionalna Vzgoja postavlja vsakega našega pripad-"<ka v neprekinjeno službo naroda in domovine, ker mu dopoveduje, da je moč Doedmca v celoti in da more poedinec uspevati samo v tej celoti. Vse moči naroda se morejo izražati v nepotvorieni j liki samo v združevanju. In ker da-j® vsak poedmec po načelu sokolskega ratstva in sokolske enakosti samega se-e v službo naroda, prevzema dobrovolj n° na sebe vse dolžnosti, ki jih celota zaMeva od poedinca.
. Zato ie vse to, kar smo danes in kar ‘mamo danes po petnajstih letih dobrega. lenega, s poštenim delom in skromnim z'v!j«miem pridobitnega, pridobitev tr-®ega in vztrajnega dela poedlncev. Saj ‘Udi mali ijndie — in teh }e v Sokolstvu °gromna večina — morejo ustvarjati ve-
lika dela, ako in kadar jih vežejo iste tež nje in skupna stremjlenja.
In tudi blaženi spomini kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ki ju je zgodovina sprejela vase, imajo za poedinca in za skupnost pomen, ker smo jih s sokolsko državljansko in nacionalno vzgojo prevzeli vase kot vzpodbudno moč svojim dejanjem.
Vedno smo si Sokoli prizadevali, da pomoremo narodu idealov. Ustvarjali smo pozitivno in s tem odstranjali ovire, ki so izkušale narod zadrževati v njegovem razvoju. Vsak uspeh, ki sta ga poedinec ali naša skupnost dosegla na kateremkoli področju sokolskega dela in življenja posebe ali javnega dela in življenja vobče, darujemo v dobro splošni narodovi blaginji. Tako izdatno, a po-vSem prostovoljno pomagamo celoti, in s tem pridobiva narod na ugledu, na dobrem imenu, na avtoriteti, s čimer pa se jača njegova eksistenca in odpornost in se množi njegova obrambna moč. Sokoli so ščit in meč naroda! Sokoli so sok in mozeg domovine!
Vsak naš poedinec, ki je bil deležen sokolske vzgoje, ve, da je Sokolstvo živa tvorba hotenja in volje, ki želi biti predstavnica najviše mere vseh dobrin narodovega zdravia. Vse moralne In fizične kreposti, ki jih narodu pridobiva sokolsko vzgolno delo, nai bodo izražene v ^načaju naše nacl'e, ki ed‘no na njej sloni vsa moč in veličina države.
Ker pa gre v Jugoslaviji jugoslovanski nacionalizem po rea'ni noti dela in z ide-in slovanskega sokolskega bratstva v širino Slovanstva, |e naša državljanska In na^Janalna vzgoia tisto stvarno sredstvo, ki postavila naš narod v isto vrsto z ostalimi bratskimi slovanskimi narodi. Tn vsaka pridobitev v tem oziru je naša skupna 'ast, ker je plod naših skupnih nanorov!
Ne priznavamo nriviiegiiev, sai gre naša borba proti vsakemu izkoriščanju. Ho četno zavestno in vzgo’no dvigati moralno in fizično kakovost noedinca, da pomoremo narodu iz vseh težav, zaprek in nevoli do lepšega živ'ienla. Vsemu zlu. ki narod danes tare, je izvor v nas samih, zato na naj teko zdravilni vrelci tudi iz nas samih. Mi Sokoli — če treba — odpremo tudi svoie žile, ako mora biti, da se narod izleči in njegova svoboda "'mani z našo krvjo!
Na škodo naroda in na škodo niegove časti In samostoinosti ne dovoljuiemo de^ti in živeti nikomur! Kdor ne izvršuje dolžnosti, ki jih ima vsak do potreb in nalog sodobnosti, ta nima pravice do pridobitev, ki dozorevajo 5z smotrenega de'a na korist skupnosti. »Bodimo delavni! Bodočnost pripada delavnemu in smelemu!« Tako nas uči Tyrš!
Petnajstič se obnavlja naš prvi december. Še vedno odmevaio kralievske besede po vsej domovin?. M? Sokoli se zavedamo svojega položaia v narodu in žal nam je, da nismo storili v teh petnajstih letih še mnogo več za občo blaginjo, da nismo storili vsaj toliko, kolikor visoko švigajo plameni naše iskrene 'iuheznl do naše domovine: da bi z dc-’anji še boli vidno dokazali zvestobo svo Uh sokolskih duš do vseh. ki so nam bratje po jeziku in krvi, a še niso združeni pb naših praporih.
Hiteti hočemo, delati hočemo s podvojenimi močmi, da se izkažemo hvaležne svojemu KraHu, ki nas je združil v Jugoslaviji, in da se izkažemo v mislih in deianjih kot zavedni, neustrašeni, požrtvovalni glasniki slovanskega sokoljega bratstva!
Ljubljana, 1. decembra 1933.
E. L. GANGL.
Pismo „Borbi“
Naše uredništvo je prejelo naslednje pismo, ki ga radi aktualnosti, rade volje v celoti objavljamo:
Propagiranje odločne nacionalne in sor cialne pravičnosti do našega delavca in nameščenca, ki veje iz vseh člankov v vašem cenj. listu, me je tako ogrelo, da vašemu pokretu ne morem stati več mirno ob strani. Zavest, dd je dolžnost vsakega iskrenega nacionalista storiti za narodno stvar vse, vse za korist skupnosti, me je pripravilo do tega, da vam pišem. Navedel bom nekaj stvari, ki jih po vaši uvidevnosti objavite, prosim vas pa, da z ozirom na dejstvo, ker nisem samostojen, marveč odvisen uslužbenec, moje ime obdržite tajno, čeprav sem v primeru potrebe pripravljen na merodajnem mestu potrditi resničnost svojega pisma. V tem pričakovanju beležim s pozivom, da nadaljujete z započetim delom brez ozira na desno in levo, ker vam bo taka »Borba« pridobila Še mnogo narodnih in socialno čutečih sil, ki čakajo, da jih prebudite iz mrtvila, v katerem še
mnogi, žal premnogi životarijo.
*
Mnogo se sliši pri nas o tem, da je zaposlitev tujcev, ki niso neobhodno potrebni, prepovedana. Imamo celo zakonsko uredbo, ki to zlo prepoveduje, vendar pa se dan na dan dogajajo primeri, ki so z ozirom na veliko brezposelnost, ki je pri nas, vredni, da jih javno ožigosamo. Ni še dolgo od tega, ko se je osnovala v Mariboru tvornica za izdelovanje raznih svilenih izdelkov pod imenom »Jugosvila«. Kljub dejstvu, da imamo domačih kvalificiranih trgovskih zastopnikov na pretek, je vendar omenjena tvornica zaposlila kot svojega zastopnika nekega Griinbauma. ki je prišel z Dunaja (morda še danes tam stanuje!). Da omenjeni mož ne zna našega državnega jezika, je razumljivo. Niti toliko se ta gospod ne potrudi, da bi ob priliki svojih obiskov pri naših slovenskih trgovcili izustil vsaj slovenski »dober dan«.
Prav tako zastopa »Prvo jugoslovansko tkalnico svilene robe« v Osijeku zastopnik, ki ga ni mogoče pripraviti do tega, da bi na slovenski pozdrav odzdravil v našem jeziku. Če mu je naš jezik po vsem tuj, to dopisniku ni znano, vendar pa je mnenja da je njegovo ponašanje, ki je takorekoč izzivalno, vsega obsojanja vredno.
V naši lepi Savinjski dolini je tovarna za nogavice »Polzela«. Tudi ona ima zaposlenega kot zastopnika človeka, ki mu je naš jezik popolnoma tuj, čeprav mu slastno tekne naš kruh. In nešteteo sličnih in še bolj v nebo vpijočilt primerov dožiVimo dan za dnem. V dno srca zaboli človeka, ko pomisli in sam doživi, kako se ti nepotrebni strokovnjaki pri nas šopirijo, naši domači kvalificirani ljudje pa ne morejo najti nikjer koščka kruha in njihove nepreskrbljene družine s strahom v očeh zro nastopajoči zimi nasproti.
Vsaj naši zavedni narodni trgovci, bi lahko mnogo pripomogli, da bi se taki tuji in domači potniki, ki ne obvladajo našega jezika, onemogočili. Vsakemu takemu'zastopniku in potniku, ki se poslužuje blažene nemščine, naj bi pokazali vrata, ter mu priporočili, naj ponuja svoje blago tam, kamor ga srce vleče. Pri malo dobre volje bi se dalo marsik^i storiti v omenjeni zadevi. Ali bi se moglo prisiliti naših tovarn, da na»*avijo naše ljudi za zastopnike? Vzemimo samo primer, da bi neka naša industrija poslala v Nemčijo ali Avstrijo svojega zastopnika, ki bi skušal tamkajšnim trgovcem ponujati blago v našem jeziku. Smejali bi se mu ter ga morda celo poslali na opazovalnico, če se mu ne bi še kaj hujšega zgodilo. In pri nas? Ali smo res ustvarjeni za večno hlapčevanje tujcem, ki izkoriščajo našo mehkobo. Vsaj v tem pogledu, ko so tujci snubci za naša naročila in naš denar, na tem njihovem občutljivem mestu, ko se gre za njihove dobičke, vsaj tu bi morali zahtevati naši trgovci od podjetnikov, da so vešči njihovi zastopniki našega jezika, oziroma, da nastavijo naše ljudi, in da bodo le pod tem pogojem navezali z njimi trgovske stike. Ta pravična zahteva bi prav gotovo zalegla in imela uspeh!
Apeliramo na naše zavedne trgovce, na vso našo narodno javnost, da nam pomaga v bodoči borbi. Če se nam posreči. kar se zgoditi mora, da ozdravimo to bolečo rano na našem narodnem gospodarskem telesu, potem bo dobilo lepo število naših brezposelnih košček vsakdanjega kruha in s tem možnosti, da bo dalo s kritjem svojih potreb pri naših trgovcih novega impulza naši trgovini )n obrti, ter vsemu našemu narodnemu gospodarstvu.
Naša krajevna imena
Pod tem naslovom se nekdo okrog »Slovenca« goreče protivi nameravani pre-krstitvi Vurberga v Grajeno, po potoku istega imena v občini. — Ali je mogoče, da se še danes najdejo med nami ljudje, ki se tako krčevito oklepajo nemške, hlapčevske miselnosti? Ali niso take stva ri narodna rak-rana, ki gleda našo samobitnost? Sramota, da 15 let po osvo-bojenju trpimo med nami toliko krajevnih imen, ki nas spominjajo na dneve našega neizrekljivega gorja. Čast vrlim narodnim občinskim zastopnikom v Vur-bergu, da so se lotili tega, že davno zrelega vprašanja. Kjer gre za tako svetla narodna dejanja, ni nobenih pomislekov. In če bi v tem primeru bili dani pomisleki, mogoče samo v toliko, da dobi Vurberg svoje prvotno krajevno ime, kakor pisec že sam ugotavlja, t. j. Kačjak ali Vešica. Saj se je tudi štajerska slovenščina s potnimi grmanizmi med ljudstvom trdo udomačila(!) in bi je torej tudi ne kazalo čistiti in trebiti, temveč jo med drugim ohraniti kot blažene zgodovinske svetinje. — Piščevi pomisleki bi bili deloma upravičeni pri krajevnih imenih oziroma krajih,, ki so prav nemškega izvora, kar pri Vurbergu ni primer.
Pričakovati bi le bilo, da po vzgledu Vurberžanov store isto še vsi kraji z nemškimi imeni, kakor Majšperk (Lešje!), Štatenberg (nosi ime po gradu, dasi so za okoliška naselja imena Jasternik, Kamenke, kar se je vse moralo umakniti Štatenbergu!), Marenberg (Marijin vrh!) in dr., da se tako ob 15-letnici narodnega obstoja vsaj skromno oddolžimo čistemu, narodnemu, jugoslovanskemu čustvovanju in nehanju.
„Niš vel in niš manj!"
Že pred meseci smo stavili v »Borbi« javno vprašanje glede raznih dvojezičnih oglasov v izložbah, na brzojavnih drogovih itd. Ker še nimamo tozadevnega pojasnila, prosimo ponovno, da nam kompetentne oblasti zadevo obrazložijo in da to vprašanje končnoveljavno rešijo. Nismo šovinisti, vendar pa se moramo držati načela: nemška manjšina v Jugoslviji imej toliko pravic in ugodnosti, kolikor jih imajo Slovenci v Avstriji, nič več in nič manj! Ali se smejo koroški Slovenci v Avstriji posluževati dvojezičnih reklam in oglasov?
15-!etnica zedinjenja
Nacionalisti vsi 1. decembra v Unionsko dvorano na
„Večer Narodne odbrane"
Začetek ob 20. uri
25-letnica Narodne odbrane

Zakaj smo
Nacionalisti smo predvsem radi tega, ker smo ogroženi, ker smo ogroženi kot narod v političnem, ekonomskem, kultur nem in moralnem pogledu. Politično streme naši sovražniki za tem, da nas razkosajo ali vsaj zmanjšajo. V to svrho se poslužujejo vsega in izkoriščajo vsakogar. Te svoje peklenske načrte skrivajo celo za naše mednarodne pravice. Ko se tičejo vprašanja nas, tedaj zahtevajo revizijo mej, kadar se tičejo vprašanja njih, tedaj so proti reviziji. Ker jih je strah močne in zedinjene Jugoslavije, podpirajo vse one, ki sejejo med nami plemenske, verske, strankarske in razredne strasti.
Naši sovražniki nas hočejo v naši notranji borbi izčrpati in oslabiti. Za dosego tega se ne poslužujejo samo političnih, marveč tudi finapčno-ekonom-skih sredstev. Oni streme za tem, da bi nas ekonomsko in finančno osiromašili, da bi nas potem lažje politično podjarmili. Denar, ki nam je potreben za napredek naše delavnosti, ta denar nam dajo pod težkimi pogoji. Če ga investirajo v industrijo pri nas, tedaj nastavijo v svojih podjetjih same tujce, naš človek pa jim mora delati za sramotno nizke mezde. Profite, ki jih imajo, prikrivajo, da bi jim ne bilo potrebno plačati toliko davka in, da bi lahko čim več denarja spravili iz naše države preko meje. Združeni v kartele, goljufajo naše konzumente. Če se kje pojavi naš neodvisni nacionalni kapital, ga prisilijo, da stopi z njimi v zvezo ali pa ga uničijo. Naš narod mora svoje produkte pro dajati za nizke cene, dočim mora industrijske preplačevati. Tako sc torej pogrezamo vedno glob je in z vsakim dnem smo bolj siromašni.
Kjer je siromaštvo, tam je nemogoč vsak kulturni razvoj in napredek, tam je nezadovoljstvo, Popohioma onemogočeno je tudi vsako samostojno kulturno udejstvovanje. V borbi za goli obstanek misel ni zrela za delo. V kolikor je človekovo ustvarjanje vzvišenejše, v toliko mu je bolj potrebno, da nima skrbi za vsakdanji kruh. Tako je v znanosti, književnosti, umetnosti in povsod. Drugače je ustvarjanje samo fragmentarič-no. In'če ni dovelj domačega kulturnega ustvarjanja, tedaj se kulturne dobrine uvažajo iz tujine. Uvaža pa se ono, kar nam odgovarja in ne odgovarja, kar nam je potrebno in nepotrebno. Vse to pa moti naš nacionalni duh v njegovi kristalizaciji. Na delu so tudi temni internacionalni elementi, ki skrbe, da pride med narod čim več lažnjivih kulturnih in čim manj dobrih vrednot.
Lažne kulturne vrednote so mnogo bolj nevarne kakor moralna pokvarjenost. One dovedejo do tega, da se izgubi merilo vrednosti in da se ne raz-
nacionalisti
likuje dobro od slabega, pozitivno od negativnega. Nastane zmeda pojmov, čuvstev, želja, namenov in postopka. Vse to rodi nacionalno slabenje in narod, namesto, da bi napredoval, rapidno nazaduje.
Ker pa hočemo, da se vsega tega obranimo, zato smo nacionalisti! Zahtevamo nacionalno samostojnost, ker smo si svesti borbe, ki jo vodijo narodi med seboj v svojem življenjskem tekmovanju brez prestanka in odmora. In ta nacionalna samostojnost v vseh panogah na-
rodnega in državnega življenja nam je potrebna danes tako, kakor še nikdar, ker mi šele. gradimo naš narod, naš družabni .red, našega človeka. Naš nacionalizem ne sme biti kopija nečesar, kar je tujega. V prvi vrsti mora biti naš nacionalizem samo svoj. Zato on ni napadalni, marveč je obrambni. Mi hočemo sodelovanje tudi z rdugimi narodi, vendar pa samo kot samostojna enota. Naš nacionalizem je po svojem izvoru mirotvoren, ker nam je za osamosvojitev mir neob-hodno potreben. In prav zato, ker je danes na svetu vedno več agresivnih in imperialističnih nacionalizmov, mora biti naš jugoslovanski nacionalizem edinstven, močan in aktiven.
PERFIDNA NESRAMNOST.
Sramotno’in žalostno je. da moramo ob petnajstletnici obstanka naše države beležiti primere, ki razburjajo kri poštenemu nacionalistu. Ko mi obujamo spomine na dni našega osvobojenja, se najdejo v jugoslovanskem Mariboru ljudje, ki si drznejo v javnih lokalih sramotiti našo svetinjo, naš slovenski jezik. Tako se je te dni zglasil v našem uredništvu nastavljenec nekega mariborskega ki-nopodjetja in izpovedal sledeče: »Delil sem na večer letake za predstavo in med drugimi obiskal tudi kavarno »Central« v Gosposki ulici. Položil sem na mizo pri kateri sta sedela mariborska meščana Viktor Nedog, in lastnica mariborske zastavljalnice R e n n o v a, letak, tiskan v slovenskem jeziku. To ni bilo všeč Rennovi, ki me je nahrulila, da ona slovenskega jezika ne razume in če reflektira kinopodjetnik na nemške obiskovalce, mora imeti reklame v nemškem jeziku. Obenem je Rennova slovenski letak zmečkala in mi ga vrgla pod noge. Gospod Nedog pa se je pri vsem tem ganljivo in sladko smejal.;.«
Konice
NOVA POSTOJANKA NSZ.
V nedeljo 26. t. m. je bil sestanek pripravljalnega odbora NSZ, na katerem sta poročala tovariša Kravos iz Ljubljane in Vojska iz Maribora. Sestanka se je udeležilo naravnost razveseljivo število delavstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov in takoj v velikem številu pristopilo k Narodno strokovni zvezi. Priglasilo se je obenem tudi večje število naročnikov »Borbe«, Sestanek pa je pokazal, da živi konjiško delavstvo prav tako v slabih socialnih razmerah, kakor drugod in da ga tudi tamkajŠT)”	-	izkoriščajo1 >	„V; ■. ,,:V po svoji mili volji. Vo-
diteljem nacionalnega delavskega pokreta so navzoči izrazili popolno zaupanje in obljubili, da bodo šli z vso vnemo na delo za Narodno strokovno zvezo in ta- j ko pomagali izbojevati končno zmago. Želimo mladi konjiški postojanki pri nje- ' nem delu za dobrobit ponižanega in iz- ‘ koriščanega delavstva najlepših uspehov.
Zafstrvaite „BORBO"
v vsakem javnem lokalu
Z NAŠIH POSTOJANK
Maribor
KRIZA INTERNACIONALIZMA.
V ponedeljek 20. t. m. je predaval v mariborski Ljudski univerzi glavni urednik »Večernilta«, g. Radivoj Rehar o aktualni temi »Krizi internacionalizma«. Predavatelj je uvodoma navede! vse internacionalizme, od najstarejših dob človeške politične zgodovine do danes. Govoril je o imperijalističnih, religijskih, proletarskih in drugih internacionalistič-nih gibanjih ter poudaril tudi glavne vzro ke njihovih neuspehov. Nato se je obširneje ukvarjal z marksističnim internacionalizmom socialne demokracije in komunizma. Orisal je zgodovino nastanka vseh dosedanjih marksističnih internacional ter se dotaknil glavnih vzrokov, ki so dovedli do tega, da komunizem ni mogel prestopiti meja Rusije in do rušenja moči socialne demokracije. Glavni vzrok neuspeha vseh dosedanjih internacionalističkih prizadevanj je po predavateljevem mnenju nedozorelost in nerazumevanje človeštva za nadosebne in nadskupinske interese. Mimo tega je grešil marksistični in ter nacionalizem s tem, da se je obračal le do enega samega razreda, da je zrl na vse življenjske probleme zgolj z materialističnega stališča, torej tuđi na nadosebno čuvstvovanje, ter pripadnikov iste narodnosti do svoje nacionalne skupnosti, da je to čuvstvovanje, torej nacionalizem podcenjeval in mu prerokaval smrt kljub temu, da se je zavestno prebudil šele istočasno z marksističnim internacionalizmom, odnosno s francosko revolucijo in da ni znal preiti od suhe dogmatike v stvarno živo življenje. Ekstremni marksi zem, boljševizem ali komunizem je pa izzval celo reakcijo v fažizmu, ki je postal sodobno pribežališče narodov, ki iščejo izhoda iz kaosa in beže tja, kjer se jim odpira prva pot rešitve, četudi je le kratka in varljiva. Ta razvoj je mo-
ral nujno privesti v krizo tudi Društvo narodov. Pravega internacionalizma ne bo ustvarilo nobeno sedanjih internacionalnih gibanj. Vstati bo morala absolutna enakopravnost vseh narodov, ki bodo sami brez tujega vpliva določali obseg svojih držav.
PODPORE UBOŽCEM ZA DRVA.
V prvi polovici decembra se bodo razdeljevale vsem mestnim ubožcem podpore za drva. Do podpore so upravičeni vsi oni, ki dobivajo glasom sklepa seje mestnega ubožnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knjižice. Tozadevne nakaznice bo izdal socialno-politični oddelek mestnega načelstva, Rotovški trg štev. 9. Vsak ubožec naj prinese s seboj knjižico, s katero dobiva podporo.
USMILJENO ŽIDOVSKO SRCE.
Znano je, da Židje drug drugega podpirajo po vseh svojih močeh in da so le bolj redki primeri, da bi propadel njihov človek. Slovito je baje tudi njihovo podporno društvo »Benevolentia«, ki ima svoje podružnice po vsem širnem svetu, kjerkoli živi v skupinah židovski rod. Bog ve, kaj bi se pa zgodilo, če bi se enkrat v življenju en žid usmilil kristjana? Kaj bi se zgodilo n. pr., če bi se bil znani mariborski žid in večkratni milijonar g. Marko Rosner. ki ga je v neki deložacijski zadevi zastopal katolik advokat g. dr. Juvan, usmilil neke uboge kristjanke, sirote, in je ne bi bil vrgel v snegu in mrazu iz svoje hiše v Tat-tenbachovi ulici pod milo'nebo?
Točno,
solidno m poceni
izvišuje vsa kleparska dela
A. Romiši
kleparski mojster Maribor. Slovanska m'. 38
mladini knjige
ki jih dobite v Učiteljski knjigarni, Tyrševa (Gdsooska) ul. 44
Daruiteza Miklavža
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiii
tJCara
*
Gosposka ulica 13
Perje	Morska trava	Divani	Žični vložki	Spalnice
Puh	Vata	Madrace	Železne zlož, postelje	Kuhinjske opreme
Blazine	Afrik	Otomane	Belo emalj. postelje	Jedilnice
Odeje	Volna	Naslonjači	Otroške postelje	Pisarniške opreme
Zavese	Žima	Stolči	Palice za zavese	Predsobne stene
F. NOVAK, MARIBOR
VETRINJSKA ULICA 7	KOROŠKA CESTA 8
			
			
Kreditna zadruga uslužhemev dri. ieieznk v Mariboru
Frankopamova ulica 34
da|e posolila po 8%
„ . „ . „ .	sprejema vloge in obreslu e nevezane po 4% vezane pa po 5 /2 /o
Vse vloge Izplačuje promptno
Želoziužarii, iscStuiiEfte se ssmo Vaše Kreditne zadruge
l
<3

‘Jia!®**.-
irAiagK-;.-. » .. . -	___________________________________
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru Urefme in o^nvrrja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna d. d., predstavnik*ravnateli Stanko Detela v Maribor«.