Poštnina plačana v gotovini
GENA 80 DIN
LJUDSKE

ibene opora M ■rad .materiala L J u BL«J AlliK
Lelo XVI I	v LJUBLJANI, dne	15. oktobra 1959		Številka 33
VSEBINA			
171.	Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika' Ljudske skupščine LRS. 172.	Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS.	176.	Pravilnik o ooliki in vsebini 177.	Pravilnik o obliki in vsebini vodstvu obratnih dnevnikov ščenje odplak.	katastra kakovosti voda. obratnih poslovnikov in o za čistilne naprave za či-	
173.	Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. 174.	Navodilo o enotni metodi za izdelavo kalkulacij in predračunov za gradbena dela. 175.	Orientacijski elementi za izdelavo kalkulacij in predračunov za gradbena dela za leto 1959.	Odlokf ljudskih odborov: 57.	Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1958. 58.	Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drpbno v občinah na območju mesta Ljubljana.		
i?i.
Na podlagi 49. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS na skupni seji Republiškega zbora in Zbore proizvajalcev dne 1. oktobra 1959 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah poslovnika Ljudske skupščine LRS
Poslovnik Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 5-17/54) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
POSLOVNIK Ljudske skupščine LRS
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se urejajo pravice in dolžnosti predsednika, podpredsednikov in tajnika skupščine, delo na skupnih sejah obeh zborov, sestava, delovno področje in delo odborov in komisij Ljudske skupščine LRS, objavljanje zakonov, pravice tiska in ureditev skupščinske administracije.
2.	člen
Štiriletna doba, za katero je Ljudska skupščina LRS izvoljena, je njen sklic. Vsak sklic se označuje z zaporedno številko.
Ce se Ljudska skupščina LRS razpusti, preden Poteče doba, za katero je bila izvoljena, poteče sklic skupščine z njenim razpustom.
5. člen
Ljudska skupščina LRS stalno zaseda vso dobo sklica in dela na ločenih sejah zborov, na skupnih sejah obeh zborov, na sejah odborov in komisij posa-
meznega zbora ter na sejah odborov in komisij skupščine.
Ljudska skupščina LRS ima letni odmor v poletnih mesecih. Letni odmor traja največ tri mesece.
4.	člen
Na novo izvoljena Ljudska skupščina' LRS se zbere k zasedanju najpozneje trideseti dan po volitvah. Skliče jo predsednik skupščine prejšnjega sklica.
II. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKA IN TAJNIK SKUPŠČINE
5.	člen
Ljudska skupščina LRS ima predsednika, dva podpredsednika in tajnika, ki se volijo izmed poslancev na prvi skupni seji obeh zborov za vso dobo sklica Ljudske skupščine LRS.
Predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine ostanejo na svojem mestu tudi po razpustu skupščine, do izvolitve novega predsednika, podpredsednikov in tajnika.
Sejo, na kateri se volijo predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine, začne In jo vodi predsednik skupščine prejšnjega sklica. Predsednik skupščine prevzame svoje dolžnosti takoj, ko je izvoljen.
6.	člen
Predsednik skupščine predstavlja skupščino, podpisuje skupno s predsednikom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS ukaze o razglasitvi zakonov, sklicuje in vodi skupne seje zborov, imenuje skupščinske delegacije ter skrbi za izvrševanje sklejpov skupščine in njenih zborov. Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika', skrbi za varstvo poslanske imunitete in drugih poslanskih pravic.
Predsednik skupščine sklicuje tudi seje posameznega zbora po določbah poslovnika ustreznega
zbora in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo ta poslovnik in poslovnika zborov.
1. člen
Ce je predsednik skupščine zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje eden od podpredsednikov.
8.	člen
Tajnik skupščine pomaga predsedniku pri pripravi in vodstvu sej, skrbi za to, da skupščinska administracija pravilno posluje in izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa ta poslovnik.
Ce je tajnik skupščine zadržan, pomaga predsedniku pri vodstvu seje poslanec, ki ga določi predsednik.
III. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV 1. Delovno področje
9.	člen
Na skupni seji obeh zborov Ljudska skupščina
LRS:
1.	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine;
2.	voli in razrešuje predsednika in_ člane Izvršnega sveta;
3.	voli in razrešuje člane odborov in komisij skupščine;
4.	v mejah pristojnosti skupščine voli in razrešuje predsednike sodišč, sodnike in občasne sodnike in določa število sodniških mest;
5.	razglaša spremembo ustave;
h- sprejme poslovnik skupščine;
?. odloča o sporih med zboroma o pristojnosti;
8.	obravnava poročila odborov in komisij skupščine oziroma njenih zborov;
9.	opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in ta poslovnik.
10.	člen
Na skupni seji obeh zborov lahko skupščina sprejema deklaracije in resolucije o vprašanjih iz republiške pristojnosti in o drugih vprašanjih, ki irhajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo, in priporočila za delo Izvršnega svetff in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij, če sta se oba zbora poprej sporazumela, da se bo predlog takega akta postavil na dnevni red skupne seje obeh zborov.
Zbora lahko skleneta, da bosta na skupni seji obravnavala posamezen zakonski predlog ali dr^igo vprašanje o katerem odločata oba zbora enakopravno ter posamezno poročilo Izvršnega sveta, drugih državnih organov, organizacij in zavodov; vendar glasujeta o zakonskih predlogih na ločenih sejah.
Vprašanja iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko dajo na dnevni red skupne seje tudi brez poprejšnjega sporazuma zborov, razen če posamezni zbor sklene, da naj se sklepa o vprašanju na ločenih sejah.
/ -* ■
2.	Sklicevanje in javnost sej
11.	člen
Skupno sejo obeh zborov skliče predsednik skupščine na podlagi sklepa obeh zborov, posameznega
odbora ali komisije, na predlog Izvršnega sveta ali sam od sebe, ali pa, kadar to določa ustava.
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda je treba poslati vsem poslancem.
Sklicanje skupne seje obeh zborov se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni d^ski skupščine.
Skupne seje so javne, razen če skupščina sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
3.	Začetek seje , in določitev dnevnega reda
12.	člen
Na začetku vsake seje prebere tajnik zapisnik prejšnje seje.	(
Vsak poslanec lahko da k zapisniku pripombe.
Ce tajnik pripombe ne sprejme, odloči o utemeljenosti pripombe skupščina.
13.	člen
Ko je zapisnik odobren, da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom skupščine, odgovarja na kratka vprašanja poslancev in sporoči, katere zadeve je prejel ter predlaga dnevni red seje.
Dnevni red določi skupščina. Med sejo skupščina lahko dnevni red spremeni.
Seja se zaključi, ko je dnevni red izčrpan, lahkp pa se prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
4.	Govori
14.	člen
Na skupni seji obeh zborov ima pravico sodelovati pri obravnavi in glasovati vsak član Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev.'Na skupni seji obeh zborov ima pravico sodelovati pri obravnavi tudi predstavnik Izvršnega sveta, ki ni poslanec.
Na povabilo Ljudske skupščine LRS se lahko udeležijo skupne seje obeh zborov in na njej govorijo poslanci Zvezne ljudske skupščine, predstavnik druge ljudske republike in domač ali tuj javni delavec.
Zbora lahko skleneta, da na skupni seji dajo poročilo o vprašanjih s področja pravosodja predsednik Vrhovnega sodišča ali predsednik Višjega gospodarskega sodišča.
Zbora lahko tudi skleneta, da na skupni seji dajo poročila ali pojasnila starešine republiških upravnih organov ali zavodov, predstavniki zbornic, združenj in drugih organizacij.
15.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovenski jezik.
16.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Predstavniku Izvršnega sveta in odborovim poročevalcem da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Prav tako da predsednik besedo takoj poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
17.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo, ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
5.	Sklepanje	®
18.	člen
Skupščina na skupni seji obeh zborov veljavno sklepa, če je navzočih večina poslancev enega in drugega zbora.
Skupščina sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča brez obravnave.
19.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen če skupščina sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog, ali proti predlogu, ali se glasovanja vzdržijo.,
Predlog je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov kot proti predlogu. Če se je več poslancev vzdržalo glasovanja, kot jih je skupno glasovalo »za< in »proti«, predlog ni sprejet.
20.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog', potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju tajnik skupščine ali poslanec, ki ga skupščina za to določi, kliče poslance po seznamu članov skupščine. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi skupščina.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
21.	člen
Skupščina lahko sklene, naj se da vprašanje z dnevnega reda, ali naj se vrne odboru, da ga znova prouči, ali pa naj se preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če se v obravnavi predloga pokaže, da ni potrebno sprejeti posebnega akta, predsednik po sklepu skupščine preide na naslednjo točko dnevnega reda.
6.	Volitve in razrešitve
22.	člen
Predlog za izvolitev oziroma razrešitev predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine ter Izvršnega sveta e.ii posameznega njegovega člana, lahko poda najmanj dvajset poslancev.
Predlog za izvolitev ali razrešitev odbora ali komisije oziroma posameznega člana, lahko poda vsak poslanec.
Predlog za izvolitev ali razrešitev predsednikov sodišč, sodnikov in občasnih sodnikov lahko predlaga deset poslancev ali Izvršni svet.
Predlog za razrešitev Izvršnega sveta ter predlog za izvolitev oziroma razrešitev posameznega člana Izvršnega sveta lahko poda tudi Izvršni svet.
Predsednik, podpredsednik in tajnik skupščine, posamezni član Izvršnega sveta in posamezni član odbora ali komisije skupščine je lahko razrešen tudi na lastno prošnjo.	/
23.	člen
Kadar se volijo predsednik, podpredsednika in tajnik skupščine, se najprej voli predsednik, nato podpredsednika, vsak posebej, in nazadnje tajnik skupščine. Če se volijo s tajnim glasovanjem, se glasuje za vse na isti glasovnici.
24.	člen
Izvršni svet kot celota se voli na podlagi kandidatnih list, posamezni njegovi člani pa na podlagi posamičnih predlogov.
Kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kot določi skupščina ob volitvah Izvršnega sveta.
Če je Izvršni svet razrešen, se na isti seji izvoli nov Izvršni svet.
Če je razrešen posamezen član Izvršnega sveta in Izvršni svet nima več toliko članov, kot jih mora po ustavnem zakonu najmanj imeti, izvoli skupščina na isti seji novega, člana Izvršnega sveta.
Na novo izvoljena Ljudska skupščina izvoli predsednika in člane Izvršnega sveta izmed članov Republiškega zbora na prvi skupni seji obeh zborov, potem, ko je izvolila predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine.
25.	člen
Celoten odbor ali komisija še voli na podlagi kandidatnih list, posamezni člani odbora ali komisije pa na podlagi posamičnih kandidatur.
Kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov. Če število članov odbora oziroma komisije v poslovniku ali v aktu o ustanovitvi ni fiksno določeno, določi skupščina število članov ob volitvah.
Postopek pri volitoah in razrešitvah
26.	člen
Volitve se začnejo s predlaganjem kandidatov oziroma kandidatnih list.
Predlog kandidature oziroma kandidatne liste se poda pismtnio in mora biti podpisan od predlagatelja oziroma predlagateljev.
Ko je predlaganje končano, naznani predsednik, katere kandidature oziroma kandidatne liste so bile predlagane in da predloge na glasovanje po vrsti, kot so bili predlagani.
Pred glasovanjem imajo predlagatelj oziroma predlagatelji pravico umakniti' svoj predlog.
Med glasovanjem sme dati predsednik besedo samo poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika v gvezi s postopkom pri volitvalj.
a)	Postopek pri javnem glasovanju
27.	člen
Če je predlagana ena sama kandidatura ali kandidatna lista, se glasuje z dvigom rok tako, da. dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazackije tisti, ki
se vzdržijo glasovanja.
V	drugih primerih se glasuje poimensko, tako da se vsak poslanec izjavi za enega od predlaganih kandidatov, oziroma za eno od predlaganih kandidatnih list in pri tem imenuje prvega kandidata z liste, oziroma da se vzdrži glasovanja.
b)	Postopek pri tajnem glasovanju
26. člen
Če se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami, na katerih mora biti pečat Ljudske skupščine LRS.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi kandidati po vrsti, kot so bili predlagani. Če je bilo vloženih več predlogbv, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici, označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste kandidatne liste oziroma posameznega kandidata, za katerega poslanec glasuje. Poslanec odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsednik skupščine skrbi za tajnost glasovanja.
29. člen
Poslanec sme glasovati samo za enega od predlaganih kandidatov, oziroma samo za eno kandidatno listo.
Neveljavne so glasovnice, na katerih je obkroženo več zaporednih številk pred kandidatnimi listami oziroma kandidaturami ter glasovnice, katere so izpolnjene tako, da se ne da ugotoviti, za katero kandidaturo oziroma kandidatno listo je poslanec glasoval.
c)	Ugotovitev in razglasitev i z i d a v o 1 i t e v
50.	člen
Pri volitvah na podlagi ene same kandidature oziroma kandidatne liste je izvoljen predlagani kandidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s predlagane kandidatne liste, če je dobil kandidat oziroma kandidatna lista večino oddanih glasov. Če je bilo predlaganih več kandidatov oziroma kandidatnih list, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ glasov.
Če predlagani kandidat oziroma kandidatna lista nista dobila večine glasov, če je več posameznih kandidatov oziroma kandidatnih list dobilo enako število glasov, ali če je število tistih, ki so se vzdržali glasovanja, večje od skupnega števila glasov, oddanih >zac in »proti«, se volitve ponovijo.
Pri ponovnih volitvah ostanejo vsi prejšnji kandidati oziroma kandidatne liste, lahko pa se predlagajo tudi novi kandidati oziroma nove kandidatne liste. Predlagatelji prejšnjih kandidatur oziroma kandidatnih list lahko pred ponovnimi volitvami umaknejo svoj predlog.
51.	člen
Predsednik skupščine ugotovi in razglasi izid volitev ter kateri kandidati so izvoljeni.
52.	člen
V	postopku za razrešitev, se primerno uporabljajo določbe 26. do 31. člena tega poslovnika.
7.	Obravnavanje aktov, ki se sprejemajo na skupni seji zborov
35.	člen
Predlog deklaracije, resolucije, priporočila, odloka ali sklepa, ki naj ga sprejme skupščina na skupni seji obeh zborov, lahko poda vsak zbor, odbor ali komisija zbora ali skupščine. Izvršni svet in vsak poslanec. Vsak predlog, ki ga ni dal Izvršni svet, pošlje predsednik skupščine Izvršnemu svetu.
Besedilo predloga mora biti dostavljeno poslancem pred pričetkom obravnave.
34.	člen
Predlog mora najprej obravnavati pristojni odbor ali komisija.
Samo izjemoma in v nujnib primerih lahko skupščina na obrazloženi predlog sklene, da se posamezni predlog deklaracije, resolucije, priporočila, odloka ali sklepa obravnava, takoj na skupni seji zborov.
35.	člen
Obravnava predloga deklaracije, resolucije, priporočila, odloka ali sklepa se začne s poročilom poročevalca odbora oziroma komisije enega in drugega zbora ali skupščine. Nato lahko da predlagatelj predloga obrazložitev, če odbor ali komisija ni sama predlagatelj.
36.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalci odborov oziroma komisij. Ce se z amandmajem strinjajo, postane sestavni del predloga, če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje b samem predlogu.
Odborov poročevalec oziroma poročevalec komisije ima pravico zahtevati prekinitev seje zato, da se odbor oziroma komisija sestane in zavzame stališče o amandmaju, ki ga odbor oziroma komisija ni obravnaval ali o vprašanju, ki se je pojavilo šele na seji skupščine.
Amandmaji, ki jih je skupščina izglasovala, postanejo sestavni del predloga.
37.	člen
Besedilo predloga bere tajnik skupščine, razen če skupščina sklene, da se predlog ne bere.
Ko je obravnava predloga končana ali, če se nihče ne priglasi k besedi, se o predlogu glasuje.
38.	člen
O predlogu deklaracije, resolucije, priporočila, odloka ali sklepa se glasuje po končani obravnavi v celoti, razen če skupščina sklene, da se glasuje med obravnavo tudi v načelu ali po posameznih delih ali določbah predloga.
8.	Vzdrževanje reda na seji
39.	člen
Za red na skupni seji obeh zborov skrbi predsednik skupščine.
/
Za prekršitev reda na skupni seji obeh zborov lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa skupščine odvzame besedo ali ga odstrani s seje.	<
40.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu* ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslance ali skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
41.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz stavbe skupščine.
Če poslušalci huje prekršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da'vsi poslušalci zapustijo dvorano.
42.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati predsednikove odredbe.
IV.	POROČILA IZVRŠNEGA SVETA, INTERPELACIJE IN’ ODGOVORI NA VPRAŠANJA POSLANCEV NA SKUPNI SEJI
43.	člen
Obravnavanje poročila Izvršnega sveta se začne z obrazložitvijo, govorom ali izjavo predstavnika Izvršnega sveta.
Med obravnavanjem poročila ali po končani obravnavi, lahko Izvršni svet in vsak poslanec predlaga, naj skupščina sprejme resolucijo ali priporočilo za delo Izvršnega sveta in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov ali gospodarskih organizacij.
Ko je obravnava kohčana, se o poročilu glasuje.
,	44. člen
Skupščina mora dati na dnevni red skupne seje zborov predlog predsednika Izvršnega sveta, naj skupščina odloči o aktu Izvršnega sveta, katerega izvršitev je zadržal, ker se z njim ne strinja.
Večina Izvršnega sveta, ki je takšen akt sprejela, lahko po enem svojih članov poda izjavo k predlogu predsednika Izvršnega sveta.
Skupščina odloči o takem predlogu' na podlagi obravnave, lahko pa tudi sklene, da se glasuje brez obravnave.	^
45.	člen
Na predlog Izvršnega sveta lahko skupščina postavi na dnevni red skupne seje obeh zborov ugovor ljudskega odbora, ki ga je ta podal za varstvo svojih samoupravnih pravic, ker misli, da mu je s predpisom ali drugim aktom Izvršnega sveta kršena kakšna njegova z zakonom določena pravica.
Ob pričetku razprave poda poročilo komisija za ljudske odbore, nato pa pozove predsednik skupščine predstavnika Izvršnega sveta, da poda izjavo o ugo-voru ljudskega odbora.
Če se predstavnik Izvršnega sveta strinja z ugovorom ljudskega odbora, odloči skupščina o ugovoru brez obravnave.
Sklep skupščine je obvezen za Izvršni svet in za ljudski odbor.
46.	člen
Za obravnavanje odgovorov Izvršnega sveta na interpelacije in na vprašanja poslancev na skupni seji obeh zborov se primerno uporabljajo ustrezne določbe zborovih poslovnikov.
V.	POROČILA VRHOVNEGA SODIŠČA LRS, VIŠJEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA LRS IN ORGANIZACIJ
47.	člen
Obravnavanje poročila Vrhovnega sodišča LRS, Višjega gospodarskega sodišča LRS, samoupravnega zavoda ali organizacije se začne z govorom ali izjavo predsednika Vrhovnega sodišča LRS, predsednika Višjega gospodarskega sodišča LRS oziroma predstavnika samostojnega zavoda ali organizacije.
Med obravnavo ali po obravnavi poročila lahko predlaga vsak poslanec ali Izvršni svet, naj skupščina sprejme resolucijo ali priporočilo. Če takega predloga ni, skupščina preide na naslednjo točko dnevnega reda.
VI.	ODBORI IN KOMISIJE LJUDSKE SKUPŠČINE
48.	člen
Ljudska skupščina LRS ima tele stalne odbore in komisije:
odbor za družbena sredstva, administrativni odbor, odbor za vloge in pritožbe, odbor za volitve, komisijo za razlago zakonov, komisijo za ljudske odbore.
Z odlokom skupščina lahko ustanovi na skupni seji zborov tudi druge stalne odbore in komisije ter določi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
S sklepom lahko ustanovi skupščina tudi začasne odbore in komisije za proučitev posameznih, vprašanj in pripravo aktov, ki spadajo v delovno področje skupne seje zborov, ali v pristojnost obeh zborov ter določi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
49.	člen
Odbor za družbena sredstva:
—	obravnava s stališča politike, začrtane v zveznih in republiških družbenih planih, zakonih, resolucijah, priporočilih in drugih aktih skupščine ter v drugih zveznih in republiških predpisih, kako državni organi, zavodi ter gospodarske in druge organizacije delijo družbena sredstva, kako razpolagajo z njimi in kako jih uporabljajo;
—	obravnava po podatkih družbenega obračuna in po drugih podatkih politiko delitve družbenih sredstev v gospodarstvu kot celoti ali v posameznih njegovih panogah.
50.	člen
Odbor za družbena sredstva ima najmanj petnajst članov.
Odbor lahko sestavlja iz svojih članov pododbore. Odbor lahko določi v soglasju s predsednikom skup-
ščine za člane pododborov tudi ljudske poslance, ki niso njegovi člani.
Odbor lahko naloži svojim pododborom proučitev in obravnavo posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja z nalogo, da mu dajo mnenje in predloge.
51.	člen
Odbor ima v mejah svojega delovnega področja pravico, zahtevati gradivo in poročila od državnih organov, zavodov in organizacij, ki razpolagajo z družbenimi sredstvi.
Odbor ima pravico, klicati na svoje seje pooblaščene predstavnike državnih organov, samostojnih zavodov in organizacij in zahtevati od njih, naj mu ustno poročajo ali dajo potrebna pojasnila,' mnenja in izjave,-
Odbor lahko sestavi komisije ali skupine za proučitev posameznih vprašanj, za preglede in ankete.
Vsi državni organi, zavodi in organizacije morajo' v skladu z zakoni in drugimi predpisi, omogočiti odboru, njegovim pododborom, komisijam in skupinam izpolnjevanje nalog iz njegovega delovnega področja.
52.	člen
Odbor lahko na podlagi svojih ugotovitev zahteva od pristojnega organa, da sproži postopek za povrnitev škode in disciplinski postopek zoper odgovornega funkcionarja ali uslužbenca. Če organ, ki je pristojen za uvedbo postopka, ne ugodi predlogu v določenem roku, lahko pokliče odbor njegovega predstavnika, naj na seji pove svoje razloge za takšno ravnanje.
Odbor lahko pošlje Izvršnemu svetu, ljudskemu odboru ali telesu, ki je izvolilo funkcionarja ali člana organa upravljanja, svoje obrazloženo mnenje v zvezi '"s stanjem, ki ga je ugotovil glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delom takšnega funkcionarja oziroma člana. Hkrati s takšnim mnenjem lahko da tudi svoj predlog ali priporočilo.
53.	člen
Odbor lahko predlaga skupščini v sodelovanju z drugim odborom zbora, v čigar delovno področje spada ustrezno vprašanje, ali pa samostojno, če se drugi odbor ne strinja z njegovim predlogom, naj izda ali spremeni ustrezne zakone ali druge akte, ki so v njeni pristojnosti.
Za uresničenje politike, začrtane z zakoni in drugimi akti skupščine ter z drugimi zveznimi in republiškimi predpisi, lahko daje odbor v zvezi z ugotovljenim stanjem ustreznim državnim organom, zavodom in organizacijam priporočila o razpolaganju z družbenimi sredstvi in predlaga Izvršnemu svetu oziroma skupščini ustrezne ukrepe v mejah njune pristojnosti.
Odbor ne more izdajati odredb ali nalogov in tudi ne izvrševati zadev ali pravic, ki jih določa zakon za druge državne organe, zavode in organizacije.
54.	člen
Odbor, pododbori, komisije in skupine se obračajo v izvrševanju svojih nalog neposredno na predstojnike oziroma na kolegijske organe ustanov, zavodov in organizacij.
Komisija ali skupina lahko zahteva sklicanje seje kolegijskega organa, da dobi sporočila in podatke.
55.	člen
Administrativni odbor tromesečno pregleduje izvrševanje predračuna izdatkov in dohodkov skupščine in poroča o tem skupščini, predlaga skupščini predpise o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine LRS ter skrbi za njihovo izvrševanje, izda pravilnik o ureditvi in delu skupščinske administracije, določa sistemizacijo delovnih mest v skupščinski administraciji in opravlja druge zadeve, ki jih določajo poslovnik in drugi predpisi.
Odbor ima pet članov.
56.	člen
Odbor za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe, ki jih naslovijo na skupščino državljani, organizacije in zavodi.
Odbor mora vsakih šest mesecev poročati skupščini o svojem delu.
Za vloge in pritožbe se ne plača taksa.
Odbor ima najmanj sedem članov.
57.	člen
Vsak poslanec ima pravico seznaniti se z vsebino vsake vloge oziroma pritožbe.
58.	člen
Vloge ali pritožbe, ki se nanašajo na predlog zakona ali drugega akta, ki ga obravnava kakšen drug odbor, jih odbor za vloge in pritožbe pošlje temu odboru.
Če spada odločanje o vlogi ali pritožbi v pristojnost sodišč ali kakšnega drugega državnega organa ali v področjjp samostojnega zavoda ali organizacije, jo pošlje odbor pristojnemu organu, zavodu oziroma organizaciji in o tenr obvesti vlagatelja sam, po njegovem naročilu pa lahko tudi organ, ki je vlogo neposredno reševal.
Vloge in pritožbe, ki spadajo v pristojnost državnih organov, zavodov ali organizacij, obravnava odbor, če je vlagatelj že izčrpal redna pravna sredstva.
59.	člen
Če je po mnenju odbora vlagatel jeva zahteva upravičena, pa ji po obstoječih predpisih ne bi bilo mogoče ugoditi, predlaga odbor ustrezno rešitev zboru, v katerega področje spada vprašanje. Če spada takšno vprašanje v področje obeh zborov, da odbor svoj predlog t)bema zboroma.
Zbor lahko pooblasti odbor za vloge in pritožbe, da posamezno zadevo sam reši. Če spada zadeva v področje obeh zborov, je potrebno pooblastilo obeh zborov.
60.	člen
Ne glede na to, ali je odbor vlogo oziroma pritožbo obravnaval sam, ali pa jo odstopi v pristojno poslovanje drugemu odboru, državnemu organu, zavodu ali organizaciji, pa pregleda odbor vsako vlogo in pritožbo, v kateri se uvel javlja, da je bilo delo državnega organa, zavoda ali organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, ter da po potrebi pobudo, da se nezakonitosti oziroma nepravilnosti odpravijo ali da se izboljša delo posamezmih državnih organov, zavodov in organizacij.
61.	člen
Odbor za volitve obravnava predloge za izvolitev sodnikov in občasnih sodnikov, preiskuje ali so podani zakoniti pogoji za izvolitev ali razrešitev in poda o tem poročilo Skupščini.
Odbor obravnava predlog za določitev sodniških mest in predlog za določitev števila občasnih sodnikov.
Odbor ima pet članov.
62.	člen
Komisija za razlago zakonov daje obvezno razlago republiških zakonov.
Predlog za obvezno razlago zakona lahko da vsak poslanec, vsak odbor. Izvršni svet in Vrhovno sodišče LRS.
Obvezno razlago mora komisija predložiti pozneje v potrditev pristojnemu zboru oziroma obema zboroma.
Komisija ima devet članov.
63.	člen	,
Komisija za ljudske odbore odloča o sporih med okrajnim zborom in zborom proizvajalcev okrajnega, ljudskega odbora.
Komisija za ljudske odbore proučuje ugovore, ki jih podajo za varstvo svojih samoupravnih pravic ljudski odbori zoper akte Izvršnega sveta, in obravnava druga vprašanja s področja organizacije in dela ljudskih odborov, za katera je pristojna Ljudska skupščina LRS, ter daje zboroma oziroma skupščini predloge za rešitev teh vprašanj.
Komisija ima sedem članov.
64.	člen
Komisija za razlago zakonov in komisija za ljudske odbore delata tudi še po razpustu skupščine, dokler nista izvoljeni novi komisiji.
65.	člen
Za člane odbora in komisije skupščine je lahko izvoljen vsak poslanec. .
Predsednik skupščine, član Izvršnega sveta in poslanec, ki je državni sekretar, predsednik republiškega sveta, sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta ali državni podsekretar ne morejo biti člani odbora ali skupščinske komisije.
66.	člen
Vsak odbor oziroma komisija si izvoli izmed sebe predsednika in tajnika, po potrebi pa tudi podpredsednika. Predsednik, podpredsednik in tajnik stalnega odbora oziroma komisije se volijo za vso dobo sklica skupščine.
Prvo sejo odborov oziroma komisij po izvolitvi • njihovih članov skliče predsednik skupščine. To sejo začne in vodi do izvolitve predsednika po letih najstarejši navzoči član odbora.
67.	člen
Odbor oziroma komisija veljavno sklepa, če je 11 a seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov fca seji navzočih članov.
68.	člem
Vsak poslanec ima pravico udeleževati se sej skupščinskih odborov in komisij. Poslanec, ki ni član odbora oziroma komisije, ima pravico sodelovati pri obravnavi, nima pa pravice glasovati.
Sklicanje seje se objavi v časopisju ali na drug primeren način.
VII.	SKUPNE KOMISIJE LJUDSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA
69.	člen
Na predlog Izvršnega sveta lahko Ljudska skupščina ustanovi skupne komisije, ki jih sestavljajo člani Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev ter člani Izvršnega sveta, po potrebi pa tudi drugi državljani, da proučijo posamezno vprašanje in pripravijo osnutek zakona ali drugega akta iz delovnega področja skupščine.
VIII.	ZAPISNIK IN SEJNI ZAPISKI
70.	člen
O delu skupščine na skupni seji zborov vodi tajnik skupščine zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje in sprejete sklepe.
74.	člen
O delu skupščine na skupni seji se vodijo tudi sejni zapiski. Predsednik skupščine skrbi za to, da se sejni zapiski objavijo.
V sejnih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni popolni potek seje, govori, izjave, poročila, interpelacije in vsa vprašanja poslancev in odgovori nanje.
Poslanec ima pravico, da pred objavo sejnih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali iz besedila izpustil kakšne misli.
Ce se predsednik in poslanec ne strinjata glede popravkov v sejnih zapiskih, lahko predložita zadevo skupščini v odločitev.
IX.	OBJAVLJANJE ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV TER HRANJENJE NJIHOVIH IZVIRNIKOV
72.	člen
Zakoni in drugi akti Ljudske skupščine LRS se objavijo v »Uradnem listu LRS«.
^Zakoni se razglasijo z ukazom, ki ga podpiše predsednik Izvršnega sveta skupno s predsednikom Ljudske skupščine.
Odloki in drugi akti, ki jih sprejme skupščina na skupni seji zborov, se objavijo s podpisom predsednika skupščine.
73.	člen
Izvirnike zakonov, ki jih sprejme Ljudska skupščina LRS, hrani Izvršni svet. Na izvirnik zakona se pritisne pečat Ljudske republike Slovenije.
Pečat Ljudske republike Slovenije hrani sekretar Izvršnega sveta.
Izvirnike drugih aktov, ki jih sprejme Ljudska skupščina LRS. hrani tajnik skupščine. Na izvirnike teh aktov se pritisne pečat Ljudske skupščine LRS.
~\
Strani 364
X.	PRAVICE PREDSTAVNIKOV TISKA
74.	člen
Predstavniki tiska, Radio-televizije in filma c j lahko navzoči na vseh javnih sejah zborov, odborov in komisij.
Za vstop v skupščino dobijo ti predstavniki posebne stalne ali začasne izkaznice.
75.	člen
Za zvezo med tiskom in skupščino skrbi tajnik ali skupščinski uslužbenec, ki ga določi za to predsednik skupščine.
Predstavniku tiska, ki zlorabi svoje pravice hli hudo prekrši predpise o notranjem redu in delu v skupščini, predsednik skupščine vzame pravico do izkaznice.
XI.	USLUŽBENCI IN ADMINISTRACIJA
76.	člen
Za opravljanje strokovnega, pisarniškega, tehničnega in drugega dela ima skupščina uslužbence.
Administracija skupščine je enotna in je pod nadzorstvom tajnika skupščine.
Pomočnik tajnika vodi delo administracije in je za njeno delo odgovoren tajniku skupščine.
Za opravljanje strokovnih in drugih del se zboroma, odborom in komisijam lahko dodelijo posamezni uslužbenci, ki delajo po navodilih tajnika skupščine, predsednika zbora, odbora ali komisije.
Podrobnejše določbe o ureditvi in delu administracije skupščine predpiše s pravilnikom administrativni odbor.
77.	člen
Šefa kabineta, pomočnika tajnika in strokovne sekretarje imenuje predsednik skupščine.
Predsednik skupščine postavlja tudi druge uslužbence in delavce v administraciji skupščine in izdaja druge odločbe o njihovih delovnih razmerjih. Za te odločbe lahko' pooblasti tajnika skupščine, glede uslužbencev III. in IV. vrste ter glede delavcev, iz-vzemši visokokvalificirane, pa tudi pomočnika tajnika.
78.	člen
Skupščina ima svoj predračun dohodkov in izdatkov. Predlog predračuna sestavlja predsednik skupščine.
Tajnik skupščine je odredbodajalec za izvrševanje skupščinskega predračuna. Posamezno pravico odredbodajalca lahko prenese tudi na pomočnika tajnika.
79.	člen
Knjižnica in arhiv sta enotna: za vso skupščino.
80.	člen
Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredi grb Ljudske republike Slovenije, okrog grba pa napis: »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije«.
Skupščinski pečat hrani tajnik skupščine.
XII.	KONČNE DOLOČBE
81.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov s tem, da predlog spre-
membe najprej obravnavata na skupni seji zakonodajni odbor Republiškega zbora in zakonodajni odbor Zbora proizvajalcev, razen če skupščina sklene, da bo predlog obravnavali takoj sama.
"T člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu LRS«.
LS št. 163/1-59
Ljubljana, dne 1. oktobra 1959.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Miha Marinko 1. r.
172.
Na podlagi 49. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 1. oktobra 1959 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS
Poslovnik Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 5-18/54) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
POSLOVNIK
Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Republiški zbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bila izvoljena Ljudska skupščina LRS.
Republiški zbor dela na sejah zbora in na sejah odborov in komisij.
Republiški zbor ima letni odmor v poletnih mesecih.
Letni odmor traja največ tri mesece.
2.	člen
Republiški zbor dela na svojih sejah, ločeno od Zbora proizvajalcev, razen v primerih, za katere je po ustavi in po poslovniku Ljudske skupščine LRS določeno, da se sestane in dela z Zborom proizvajalcev na skupnih sejah.
3.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti Ljudske skupščine LRS, razen tistih, o katerih odločata oba zbora enakopravno ali na skupnih sejah obeh zborov, in tistih, o katerih odloča samo Zbor proizvajalcev. Republiški zbor opravlja sam.
II.	PRVI SESTANEK IN VERIFIKACIJA MANDATOV
4.	člen
Prvi sestanek novega Republiškega zbora skliče predsednik Ljudske skupščine LRS prejšnjega sklica
in sporoči Republiškemu zboru pismeno, kateri poslanci tega zbora so po letih najstarejši. To sporočilo naznani na začetku prve seje prvega sestanka Republiškega zbora tajnik Ljudske skupščine LRS prejšnjega sklica.
Prvi sestanek začne po letih najstarejši navzoči poslanec in ga vodi do izvolitve verifikacijskega odbora.
Zapisnik na prvem sestanku vodi zapisnikar, ki ga izvolijo poslanci izmed sebe.
5.	člen
Poslanci Republiškega; zbora najprej oddajo zapisnikarju poslanska potrdila o izvolitvi.
Republiški zbor izvoli nato izmed sebe verifikacijski odbor, ki ima enajst članov. Volitve se opravijo tako, kot volitve drugih odborov Republiškega zbora.
Po izvolitvi verifikacijskega odbora se konča prva seja prvega sestanka.
b. člen
Takoj po izvolitvi se sestane verifikacijski odbor in si izvoli predsednika in tajnika.	'
Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi tega materiala napravi verifikacijski odbor poročilo za zbor in določi poročevalca.
Poročilo verifikacijskega odbora se razmnoži in dostavi vsem poslancem.
7.	člen
Drugo sejo prvega sestanka skliče in začne predsednik verifikacijskega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika zbora.
Na drugi seji prvega sestanka se verificirajo mandati članov Republiškega zbora ter izvolijo predsednik, podpredsednik in zapisnikarji zbora.
8.	člen
Na podlagi poročila verifikacijskega odbora in obravnave zbor potrdi ali razveljavi izvolitev ljudskega poslanca.
O poročilu se glasuje v celoti, če verifikacijski odbor ne izpodbija nobenega mandata. Ce verifikacijski odbor izpodbija kakšno izvolitev, se glasuje najprej v celoti o vseh neizpodbijanih mandatih, nato pa še posebej o vsakem izpodbijanem mandatu.
Zbor lahko odloži- odločitev o verifikaciji posameznega mandata in odredi, naj se najprej opravijo potrebne poizvedbe. Odločitev o verifikaciji posameznega mandata se ne sme odložiti več kot za dva meseca.
Vsak poslanec, o čigar izvolitvi še ni odločeno, ima pravico udeleževati se sej zbora in odločati, ne more pa glasovati o verifikaciji svojega mandata. Ce se izvolitev poslanca razveljavi, odredi Republiški zbor ponovne volitve.
9.	člen
Ko 'je glasovanje končano, ljudski poslanci, katerih mandat je potrjen, pred Republiškim zborom Podajo slovesno izjavo in besedilo slovesne izjave podpišejo.
Slovesna izjava se glasi: »Jaz (ime in priimek) svečano izjavljam, da bom dolžnosti ljudskega poslanca opravljal zvesto in vestno, da se bom držal ustave in zakonov ter da bom vse svoje moči posvetil
nadaljnji graditvi socializma, razvoju Ljudske republike Slovenije ter neodvisnosti in napredku Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
10.	člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzoč, ko so poslanci dajali slovesno izjavo, da slovesno izjavo in podpiše njeno besedilo pred predsednikom zbora. Predsednik zbora sporoči to zboru.
Tako se ravna tudi, kadar so verificirani mandati poslancev, ki so bili izvoljeni na ponovnih in nadomestnih volitvah.
11.	člen
Po verifikaciji mandata pridobi poslanec vse poslanske pravice in dolžnosti.
12.	člen
Po slovesni izjavi voli zbor predsednika zbora.
Predsednik zbora vodi nato volitve podpredsednika in zapisnikarjev zbora. Po njihovi izvolitvi konča predsednik zbora prvi sestanek Republiškega zbora.
III.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN ZAPISNIKARJI ZBORA
13.	člen
Republiški zbor ima predsednika, podpredsednika in tri zapisnikarje.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji se volijo za eno leto, lahko pa so ponovno voljeni.
Predsedniku, podpredsedniku in zapisnikarju preneha funkcija, če mu preneha poslanski mandat, če je izvoljen za člana Izvršnega sveta, ali če je postavljen za državnega sekretarja, predsednika republiškega sveta, sekretarja na čelu sekretariata Izvršnega sveta ali državnega podsekretarja.
14.	člen
Predsednik predstavlja Republiški zbor, vodi seje zbora, skrbi, da se poslovnik zbora pravilno uporablja in ga razlaga ter opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
15.	člen
Ce je predsednik zbora zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje podpredsednik. V Sporazumu s predsednikom vocji podpredsednik sejo Republiškega zbora.
Ce' sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne sejo predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsedujočega, ki ga za čas, dokler sta predsednik in podpredsednik zadržana, izvoli zbor.
16.	člen
Zapisnikarji vodijo sejni zapisnik, berejo predloge zakonov in drugih aktov in izvršujejo na sejah druga opravila, določena s tem poslovnikom.
Zapisnikarji opravljajo svojo nalogo izmenoma.
IV.	VOLITVE IN ODPOKLIC POSLANCEV.
KI JIH IZVOLI REPUBLIŠKI ZBOR V ZVEZNI ZBOR ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
17.	člen
Republiški zbor izvoli na svoji prvi redni seji deset poslancev v Zvezni zbor po določbah zveznih
predpisov o Volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev.
V.	SEJE REPUBLIŠKEGA ZBORA
1.	Sklicevanje in javnost sej
18.	člen
Seje Republiškega zbora skliče predsednik skupščine na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsednika zbora, posameznega stalnega odbora Republiškega zbora, na predlog petine članov zbora, na predlog Izvršnega sveta, ali sam od sebe, ali pa, kadar to določa ustava.
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda je treba poslati vsem poslancem.
Sklicanje seje Republiškega zbora se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni deski Republiškega zbora.
Seje Republiškega zbora so javne, razen, če zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
19.	člen
Med delom zbora napoveduje seje predsednik Republiškega zbora.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
20.	člen
Na začetku vsake seje se prebere zapisnik prejšnje seje.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe.
Ce zapisnikar ne sprejme pripombe, odloči o utemeljenosti pripombe zbor.
21.	člen
Ko je zapisnik odobren, da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom zbora, odgovarja na kratka vprašanja poslancev in sporoči, katere zadeve je prejel ter predlaga dnevni red seje.
Dnevni red določi zbor. Med sejo zbor lahko dnevni red spremeni.
Seja se zaključi, ko je dnevni red izčrpan, lahko pa se prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
3.	Govori
•
22.	člen
Na seji Republiškega zbora imajo pravico sodelovati pri obravnavi in glasovati člani tega zbora.
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi tudi predstavnik Izvršnega sveta, ki ni poslanec.
Na povabilo zbora se lahko udeležijo zborove seje in na njej govorijo poslanci Zvezne ljudske skupščine, poslanec Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, predstavnik druge ljudske republike 'in domač ali tuj javni delavec.
Zbor lahko sklene, da na seji dajo poročila ali pojasnila starešine republiških upravnih organov in zavodov, predsednik Vrhovnega sodišča LRS ali predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS ter predstavniki zbornic, združenj in drugih organizacij.
25.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovenski jezik.
24.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Predstavniku Izvršnega sveta in odborovim poročevalcem da predsednik besedo, brž ko jo zahtevajo. Prav tako da predsednik besedo takoj poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
25.	člen
, Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
4.	Sklepanje
26.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov zbora.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča brez obravnave.
27.	člen
Sklepa se tako, da o prčdlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen, če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo.
Predlog je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov, kot proti predlogu. Će se je več poslancev vzdržalo glasovanja kot jih je skupno glasovalo »za« in »proti«, predlog ni sprejet.
28.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju zapisnikar zbora ali poslanec, ki ga zbor za to določi, kliče poslance po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog ali proti predlogu ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi zbor.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
29.	člen
Zbor lahko sklene do pričetka glasovanja, naj se da vprašanje z dnevnega reda ali naj se vrne odboru, da ga ponovno prouči.
Ce se pri obravnavi posameznega vprašanja pokaže, da ni treba sprejeti posebnega akta, preide predsednik po sklepu zbora na naslednjo točko dnevnega reda.
5.	Volitve in razrešitve
30.	člen
Predlog za izvolitev ali razrešitev predsednika, podpjedsednika ~in zapisnikarjev zbora ter za izvo-
litev ali razrešitev odbora oziroma posameznega člana, lahko poda vsak poslanec.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji zbora ter posamezni član odbora je lahko razrešen tudi na lastno prošnjo.
31.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita posamič, zapisnikarji pa skupno. Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje zapisnikarji.
32.	člen
Celoten odbor se* voli na podlagi kandidatnih list, posamezni člani odbora pa na podlagi posamezne kan-didature.'*
Kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov. Ce število članov odbora v poslovniku ali v aktu o ustanovitvi ni fiksno določeno, določi zbor število članov ob volitvah.
33.	člen
Za postopek pri volitvah in razrešitvah se primerno uporabljajo določbe poslovnika Ljudske skupščine LRS o volitvah in razrešitvah.
6.	Akti Republiškega zbora
34.	člen
Zbor sprejema svoje akte v obliki zakona, deklaracije, resolucije, priporočila, odloka, sklepa ali odločbe.
O	obliki akta določi zbor glede na naravo predloga, ki je na dnevnem redu, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je bil predlog vložen.
Zakoni, deklaracije, resolucije, priporočila in odloki se objavijo v »Uradnem listu LRS«, sklepi in odločbe pa samo, če je z zakonom to predpisano ali če tako sklene zbor.
7.	Vzdrževanje reda na seji
35.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji zbora lahko predsednik izreče poslancu,opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbo.ra odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
36.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslance, skupščino ali zbor, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor.
37.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz stavbe skupščine.
Ce poslušalci huje prekršijo red in mir, lahko predsednik ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano.
3S. člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjerha velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati odredbe predsednika zbora.
VI.	ODBORI IN KOMISIJE REPUBLIŠKEGA ZBORA
1.	Ustanovitev in sestava
39.	člen
Za proučevanje, obravnavanje in sestavljanje predlogov zakonov in predlogov drugih sklepov zbora in za opravljanje drugih zadev, določenih s tem poslovnikom, ima zbor odbore in komisije.
40.	člen
Republiški zbor ima te-le stalne odbore:
1.	odbor za organizacijo oblasti in upravo,
2.	odbor za gospodarstvo,
3.	odbor za prosveto in kulturo,
4.	odbor za zdravstvo in socialno politiko,
3.	odbor za proračun,	„
6.	zakonodajni odbor in
7.	mandatno-imunitetni odbor.
Republiški zbor lahko ustanovi z odlokom tudi druge stalne odbore ter določi njihovo sestavo, delovno področje in pravice.
41.	člen
S sklepom lahko zbor ustanovi tudi začasne odbore in komisije za proučitev posameznih vprašanj in za pripravo aktov, ki spadajo v delovno področje Republiškega zbora. S sklepom o ustanovitvi se določijo sestava, delovno področje in pravice odbora oziroma komisije. Začasni odbori in komisije se lahko ustanovijo tudi za izvršitev anket in drugih posebnih nalog.
42.	člen
Odbor za organizacijo oblasti in upravo ima najmanj enajst članov, odbor za gospodarstvo,, odbor za prosveto in kulturo in odbor za zdravstvo in socialno politiko najmanj po petna jst. članov, odbor za proračun najmanj sedem članov, zakonodajni odbor najmanj devet članov, mandatno-imunitetni odbor pa ima najmanj pet članov.
43.	člen
Za člana odbora in komisije zbora je lahko izvoljen vsak poslanec Republiškega zbora.
Predsednik skupščine, predsednik zbora, član Izvršnega sveta, državni sekretar, predsednik republiškega sveta, sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta in državni podsekretar ne morejo biti voljeni za člane odborov in komisij.
Ce je član odbora, izvoljen za predsednika skupščine, predsednika Republiškega zbora ali člana Izvršnega sveta, oziroma postavljen za državnega sekretarja, predsednika republiškega sveta, sekretarja na čelu sekretariata Izvršnega sveta ali državnega podsekretarja, mu preneha članstvo v odboru.
Poslanec je lahko hkrati član največ dveh/stal-nih odborov zbora.
44.	člen
Vsak odbor oziroma komisija si izvidi izmed sebe predsednika in tajnika, po potrebi pa tudi podpred-
sednika. Predsednik, podpredsednik in tajnik stalnega odbora se volijo za vso dobo sklica skupščine.
2.	Seje
45.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Prvo sejo odbora oziroma komisije po izvolitvi njegovih članov, skliče predsednik zbora, vodi pa jo do izvolitve predsednika odbora ali komisije, najstarejši navzoči član odbora ali komisije.
Seje odborov ozirolna komisij sklicuje predsednik odbora oziroma komisije. Sklicanje seje se objavi v časopisju ali na drug primeren način.
Predsednik mora sklicati sejo, če to predlagajo trije člani odbora oziroma komisije, predsednik Ljudske skupščine LRS ali predsednik Republiškega zbora.
46.	člen
Seje odborov oziroma komisij so javne, če odbor oziroma komisija drugače ne sklene.
Seje mandatno-imunitetnega odbora so tajne, razen če odbor sklene, da so javne.
47., člen
Seja odbora oziroma komisije je sklepčna, če je na seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov navzočih članov.
3.	Delovno področje stalnih odborov
48.	člen
Odbor za organizacijo oblasti in upravo:
—	obravnava in pripravlja predloge vseh republiških zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Ljudske skupščine LRS, kolikor izrecno ne spadajo v delovno področje drugih odborov; vendar pa odbor obravnava tudi te predpise, kolikor obravnavajo vprašanja organizacije oblasti in uprave, pristojnosti in vprašanja s področja družbenega in delavskega upravljanja ter družbenega in političnega sistema;
—	obravnava vprašanja samouprave proizvajalcev v gospodarstvu in samouprave delovnega ljudstva v občini in okraju ter v zavodih; vprašanja varstva svobode in demokratičnih pravic državljanov; vprašanja enotne uporabe zakonov in zakonitosti; varstvo pravic narodnih manjšin in njihs^e enakopravnosti v družbenem življenju; vprašanja delavskega in družbenega upravljanja in komunalne ureditve; vprašanja organizacije oblasti, sodišč, javnega pravobranilstva; vprašanja organizacije in delovanja državne uprave in javnih služb in vsa druga vprašanja, ki so pomembna za notranjo politiko;
—	obravnava v mejah republiške pristojnosti delovanje ljudskih odborov, sodišč ter javnega pravobranilstva in zavodov, kolikor delovanje teh zavodov ne spada v delovno področje drugih odborov;
—	daje pritrditev h kazenskim določbam v zakonskih predlogih;
—	obravnava na podlagi poročil članov odbora hf'-. drugih poslancev vprašanja v zvezi s političnim stanjem v posameznih volilnih okrajih.
»
49.	člen	,
Odbor za gospodarstvo;
—	obravnava in pripravlja predloge vseh republiških zakonov s področja gospodarstva in financ;
—	obravnava predlog republiškega družbenega plana in obračun njegove izpolnitve;
—	obravnava vprašanja gospodarskega razvoja v okviru enotnega gospodarskega sistema in zveznega družbenega plana ter druga vprašanja gospodarske politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava vprašanja v zvezi z* gospodarsko-upravnim delom ljudskih odborov in gospodarskih upravnih organov ter vprašanja gospodarskega poslovanja gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov;
—	obravnava predračune samostojnih zavodov in organizacij (zbornice, strokovna združenja itd.) ter predračune družbenih skladov, kakor tudi zaključne račune gospodarskih organizacij, ki opravljajo javno službo na območju LRS ter drugih gospodarskih organizacij, za katere določajo predpisi, da morajo predložiti svoje predračune Ljudski skupščini LRS.
50.	člen
Odbor zd prosveto in kulturo:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov ter drugih aktov iz pristojnosti Ljudske skupščine LRS s področja prosvete in kulture;
—	obravnava vprašanja šolskega sistema, temeljna načela upravljanja z znanstvenimi, prosvetnimi in kulturnimi zavodi, ter vprašanja prosvetne in kulturne politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava predloge za izvolitev oziroma razrešitev članov fakultetnih in univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani, ki jih izvoli Ljudska skupščina LRS;
—	obravnava delovanje znanstvenih, prosvetnih in kulturnih zavodov.
51.	člen
Odbor za zdravstvo in socialno politiko:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov s področja zdravstva, dela in socialnega varstva;
—	obravnava vprašanje zdravstvene in socialne politike in načela upravljanja z zdravstvenimi zavodi ter zavodi socialnega zavarovanja in socialnega varstva;
—	obravnava delovanje zdravstvenih zavodov, zavodov socialnega zavarovanja in socialnega varstva ter delovanje republiških, okrajnih in občinskih organov na področju zdravstva, socialnega zavarovanja in socialnega varstva.
52.	člen
Odbor za proračun:
—	obravnava predlog republiškega proračuna in zakona o proračunu LRS, sklepni račun o republiškem proračunu in predlog zakona o sklepnem računu ter predlog odloka 0 začasnem financiranju;
—	daje pritrditev k določbam vseh zakonskih predlogov, s katerimi so zvezani denarni izdatki, ki jih ni v proračunu in k predlogom odločb o vlogah in pritožbah, ki jih predlaga skupščinski odbor za vloge in pritožbe, s katerimi se odrejajo denarna izplačila in določa, iz katerih virov je treba te izdatke kriti;
—	daje pritrditev k predpisom Izvršnega sveta o ustanovitvi republiških organov državne uprave in o organizacijskih spremembah v republiški državni upravi, kolikor so s takimi predpisi zvezani izdatki,
ki jih ni v republiškem proračunu in določa, iz katerih virof se ti izdatki krijejo;
—	obravnava v mejah republiške pristojnosti vprašanja v zvezi z delom finančnih upravnih organov;
—	obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem republiškega proračuna.
53.	člen
Zakonodajni odbor:
—	obravnava z zakonodajno-pravnega stališča predloge vseh zakonov, normativni del družbenega plana ter vse odloke, resolucije in priporočila iz pristojnosti Republiškega zbora in da besedilu potrebno zakonoda jno-pravno obliko,'kadar je to potrebno;
—	ima pravico predlagati stvarne spremembe v vsebini zakonskih predlogov;
—	proučuje vprašanja nadaljnje izgradnje pravnega sistema in vskladitve obstoječih zakonov;
—	sestavlja in obravnava predloge za spremembo poslovnika Republiškega zbora ter skupno z zakonodajnim odborom Zbora proizvajalcev predloge za spremembo poslovnika Ljudske skupščine LRS.
54.	člen
Mandatno-imunitetni odbor:
—	obravnava vse primere v zvezi z varstvom imunitetnih pravic poslancev in poroča o tem zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in odreditve nadomestnih volitev;
—	daje poročila in predloge za verifikacijo mandatov tistih poslancev, ki so bili izvoljeni na nadomestnih ali ponovnih volitvah;
—	kadar zbor ni zbran, daje v soglasju s predsednikom skupščine dovoljenje, da se članu zbora vzame prostost in da se zoper njega začne ali nadaljuje kazenski postopek; svoj sklep pa mora predložiti zboru na njegovi prvi prihodnji seji v potrditev;
—	obravnava ugovore, ki jih po tretjem odstavku
16.	člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji, pošljejo Republiškemu zboru prizadeti organ, zavod oziroma organizacija in da zboru poročilo in svoj predlog.
55.	člen
Odbor za organizacijo oblasti in upravo, odbor za gospodarstvo, odbor za prosveto in kulturo in odbor za zdravstvo in socialno politiko, obravnavajo vsak na svojem področju vprašanja v zvezi z izvrševanjem zveznih in republiških zakonov, družbenega plana in drugih aktov skupščine na podlagi poročil in podatkov republiških organov, zavodov in organizacij, ’ ' skrbijo za njihovo izvrševanje, na podlagi poročil in mnenj, ki jih dobijo z neposrednim zaslišanjem predstavnikov teh organov, zavodov in organizacij, kakor tudi na podlagi podatkov, ki jih dobijo z anketo po anketni komisiji ali skupini, ki jo je ustanovil odbor ali na podlagi 'podatkov, ki so jih dobili kako drugače.
96. člen
Stalni odbori lahko, vsak v mejali svojega delovnega področja, obravnavajo poročilo Izvršnega sveta ter poročila, ki jih dajejo zboru oziroma skupščini državni organi, zavodi in organizacije.
57.	člen	■ x.
Pri izvrševanju svojih nalog, dajejo stkkji odbori zboru poročila in predloge in sprejemajo resolucije, priporočila in mnenja.	j
Stalni odbori pripravljajo in obravnavajo v mev jah svojega delovnega področja predloge za dekla-'i racije, resolucije, priporočila in odloke in o tem poročajo zboru.
Stalni odbori lahko sprejemajo tudi resolucije, v katerih javno zavzemajo stališče do posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja in tudi priporočila, s katerimi javno izražajo svoje mnenje glede dela ljudskih odborov, organov državne uprave, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Resolucije in priporočila odborov morajo biti v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni in drugimi akti skupščine oziroma zbora.
Če se z resolucijo ali priporočilom rešuje vprašanje, ki spada po svoji naravi tudi v pristojnost Zbora proizvajalcev, je resolucija ali priporočilo sprejeto šele, ko ga sprejme v enakem besedilu tudi pristojni odbor Zbora proizvajalcev.
Resolucije in priporočila odborov se objavijo v »Uradnem listu LRS«. Podpišeta jih predsednik in tajnik odbora. V objavo jih pošljeta po predsedniku skupščine.
58.	člen
Če se ob obravnavi predloga v odboru pojavi vprašanje, ki spada po svoji naravi tudi v delovno področje drugih odborov, mora odbor vprašati za mnenje tudi,druge odbore.
59.	člen
Odbori lahko opravljajo ankete in zaslišanja v mejah svojega delovnega področja.
V okviru sprožene ankete imajo odbori pravico zahtevati od državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij potrebne podatke, spise in listine.
Zaradi izvršitve ankete in drugih svojih nalog odbori lahko zahtevajo od državljanov pojasnila, mnenja in odgovore, pri tem pa morajo varovati z ustavo in zakonom zajamčene državljanske svoboščine in pravice.
Pri opravljanju anket in zaslišanj odbori ne smejo izdajati upravnih ukrepov.
/
60.	člen
Republiški zbor lahko zahteva od odbora, da mu poroča o svojem delu.
Zbor lahko zahteva od odbora, naj prouči in pripravi posamezne predloge zakonov in drugih aktov in mu da za izpolnitev te naloge določen rok. .
Odbori morajo poročati zboru o resolucijah in priporočilih, ki so jih izdali, in o začetih anketah, če je z njimi zvezano tudi zaslišanje državljanov.
Zbor vzame ankete in druge ukrepe odbora v vednost brez obravnave, lahko pa sklene, da jih bo obravnaval.
Republiški zbor lahko ugotovi, da resolucija ali priporočilo odbora ni v skladu z zveznim ali republiškim zakonom, resolucijo, priporočilom ali odlokom skupščine ali zbora in da zato ne velja.
Zbor lahko sklene, da bo posamezni zakonski ali drug predlog obravnaval takoj sam na seji, ali pa, da bo obravnavo posameznega predloga nadaljeval sam na zborovi seji, čeprav pristojni odbor obravnave predloga še ni končal.
4.	Pravice in dolžnosti članov odborov in drugih poslancev
\ 61. člen
Vsak član zbora ima pravico predlagati, naj se da na dnevni red določeno vprašanje iz delovnega področja odbora, predlagati, naj izda odbor določen akt ali ukrep v mejah svojega delovnega področja, in pravico udeleževati se obravnavanja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje; nima pa pravice odločati, če ni član odbora.
Vsak odborov član je dolžan udeleževati se od-borovih sej in opravljati naloge, ki mu jih naroči odbor.
Za prekršitev reda na odborovih sejah in za neizpolnitev dolžnosti člana odbora, lahko predsednik odbora izreče poslancu opomin ali mu po sklepu odbora odvzame besedo.
.Poslanca, ki žali odborovo dostojanstvo ali hudo moti odborovo sejo, lahko odbor odstrani s seje.
62.	člen
Vsak član zbora ima pravico, da pri obravnavanju posameznih vprašanj v odboru in v mejah odboro-vega delovnega področja, obrazloži svoje mnenje tudi o vprašanju; ki ni na dnevnem redu, ki je pa v zvezi s takim vprašanjem, ki se tiče zlasti uporabe zakonov, dela državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij, ali ima splošen pomen za družbeno skupnost, za okraj ali občino oziroma volilni okraj, v katerem je bil poslanec izvoljen.
Vsak član zbora lahko predlaga, naj o takih vprašanjih odbor sprejme resolucijo ali priporočilo, ali pa naj predlaga zboru, da zbor izda resolucijo, priporočilo ali drug predpis.
63.	člen
V mejah svojega delovnega področja lahko vsak odbor zahteva tudi od poslanca Republiškega zbora, ki ni član tega odbora, naj se udeleži odborove seje ter poroča ali da mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Poslanec Republiškega zbora mora poročati odboru na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih iz delovnega področja odbora, ki se nanašajo na stanje v okraju ali občini' oziroma v volilnem okraju, kjer je bil izvoljen.
5.	Skupne seje odborov Republiškega zbora in skupne seje ustreznih odborov Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev
64.	člen
Dva ali več odborov Republiškega zbora oziroma odbor Republiškega zbora in ustrezni odbor Zbora proizvajalcev imajo lahko skupno sejo, če imajo na dnevnem redu isto vprašanje, lahko pa tudi zato, da slišijo poročilo ali obrazložitev predstavnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji odbora taka vprašanja obravnavajo, glasovati, pa morajo vsak za sebe.
Skupne seje odborov Republiškega zbora lahko skličejo predsedniki prizadetih odborov, predsednik Ljudske skupščine ali predsednik Republiškega zbora.
Skupno sejo odborov Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev lahko skličeta sporazumno predsednika prizadetih odborov, predsednika obeh zborov in tudi predsednik Ljudske skupščine.
65.	člen
.Vsak odbor lahko predlaga drugemu odboru Republiškega zbora ali Zbora proizvajalcev skupno sejo. Če drugi odbor s tenj soglaša, morata predsednika obeh odborov sklicati skupno sejo.
Skupno sejo odborov lahko predlaga tudi Izvršni svet, da da svoje poročilo oziroma obrazložitev.
Na skupnih sejah odborov izmenoma predsedujejo predsedniki teh odborov.
66.	člen
Če obravnava zakonski ali drug predlog več odborov, določi vsak odbor izmed sebe redakcijsko komisijo ali posameznega člana z nalogo, da vskladijo besedilo, sprememb in dopolnitev, ki so jih sprejeli posamezni odbori.
Odbor določi končno besedilo predloga na podlagi poročila svoje redakcijske komisije.
Odbor lahko pooblasti svojo redakcijsko komisijo ali posameznega člana, da z redakcijsko komisijo drugih odborov sporazumno določi končno besedilo predloga.
6.	Razmerje med odbori in Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS
67.	člen
Odbor lahko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu pismeno ali ustno po svojem predstavniku odgovori na postavljeno vprašanje ali da pojasnilo ^o vprašanjih iz odborovega delovnega področja.
Kadar se na odborovi seji obravnava predlog zakona ali kakšnega drugega akta, sodeluje pri delu odbora praviloma kot predstavnik Izvršnega sveta državni sekretar, predsednik republiškega sveta oziroma sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta, ki je predložil Izvršnemu svetu osnutek zakona ali drugega akta skupščine, če ne določi Izvršni svet za svojega predstavnika kakšnega drugega svojega člana. Izvršni svet lahko določi za svojega predstavnika tudi državnega sekretarja, predsednika republiškega sveta oziroma sekretarja na čelu sekretariata Izvršnega sveta ali državnega podsekretarja, čeprav niso člani Izvršnega sveta.
Odbori lahko zahtevajo od Izvršnega sveta tudi v drugih primerih, naj pošlje svojega predstavnika, da se udeleži obravnave; Izvršni svet pa lahko tudi sam pošlje v odbor svojega predstavnika. Predstavnik Izvršnega sveta lahko sodeluje pri obravnavi, ne more pa glasovati.
Predstavnik Izvršnega sveta ima pravico zahtevati, da se odbori izjavijo o predlogu, ki ga je dal Izvršni svet, ali da odložijo sklepanje o njem. Če predloga ni dal Izvršni svet, lahko njegov predstavnik zahteva, naj se odloži sklepanje, vendar pa o tem odloča odbor.
Odbor mora obvestiti Izvršni svet o sklicu in dnevnem redu vsake seje.
68.	člen
Izvršni svet lahko predlaga, naj vprašanja, za katera je sklenil pripraviti predlog zakona ali kakšnega drugega akta, najprej obravnava odbor, ki je za ta vprašanja pristojen. K svojemu predlogu priloži Izvršni svet teze za pripravo zakona oziroma drugega akta z dokumentacijo.
Predlog se poda predsedniku skupščine, ki ga pošlje pristojnemu odboru.
Ko odbor obravnava predlog, pošlje svoje pripombe Izvršnemu svetu po predsedniku skupščine.
Odbor lahko tudi sam zahteva od Izvršnega sveta, naj mu pošlje v obravnavo teze in dokumentacijo v zvezi s pripravo predloga zakona ali kakšnega drugega akta.
69.	člen
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga, naj se Sprejme na dnevni red seje tudi posamezno vprašanje, za katero to predlaga Izvršni svet.
Izvršni svet lahko predlaga, naj se skliče od-borova seja za obravnavanje določenega vprašanja ali pa naj se sprejme na dnevni red posamezno vprašanje. Če odborov predsednik ne skliče seje, Izvršni svet lahko predlaga predsedniku skupščine, naj jo skliče on.
Pri obravnavanju takih vprašanj lahko predstavnik Izvršnega sveta predlaga, naj odbor izda resolucijo ali {#iporočilo.
'	70. člen
Izvršni svet pošlje v odbor posamezne strokovnjake kot svoje poverjenike, kadar se obravnava predlog zakona ali drugega akta, ki ga je dal Skupščini Izvršni svet.
Poverjenik daje odboru obvestila in pojasnila in ima pravico dobiti besedo, kadar jo zahteva. .
Poverjenik lahko predlaga, da naj odbor odloži rešitev posameznega vprašanja za določen čas, da bi lahko Izvršni svet o njem zavzel stališče.
7.	Razmerje med odbori in republiškimi upravnimi organi, sveti ter zavodi in organizacijami
71.	člen
Odbor ima pravico zahtevati od državnih sekretarjev, predsednikov republiških svetov, sekretarjev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in od starešin drugih republiških upravnih organov, zavodov ter Organizacij, naj mu pismeno poročajo o izvrševanju republiških zakonov in drugih aktov skupščine, in pravico poklicati na svoje seje predstavnike teh organov, zavodov in organizacij, da mu dajo poročila in mnenja o tem.
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, predsednikov republiških svetov, sekretarjev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in drugih starešin republiških upravnih organov, zavodov in organizacij, naj dajo na odborovi seji poročilo, pojasnila ali odgovor na vprašanja, ki so na dnevnem redu. Odbor lahko zahteva od njih tudi pismen odgovor, poročilo ali pojasnilo.
72.	člen
Vsak odbor lahko v mejah svojega delovnega področja zahteva strokovno sodelovanje in pomoč republiških upravnih organov, strokovnih svetov in drugih strokovnih služb.
Na zahtevo odbora določi sekretar Izvršnega sveta, kateri republiški upravni organi bodo strokovno sodelovali v posameznih vprašanjih,
8.	Pododbori in komisije
73.	člen
Odbor lahko s svojim poslovnikom ali s sklepom ustanovi stalne ali začasne pododbore in komisije in deleči njihove naloge in sestav.
Pododbor sestavljajo člani odbora. Začasno komisijo sestavljajo praviloma člani odbora, lahko pa tud* posamezni strokovnjaki ali pa samo strokovnjaki z ustreznega področja. Člane pododbora in komisije izvoli oziroma imenuje odbor.
Pododbor ali komisija proučuje posamezna vprašanja iz odborovega delovnega področja, sestavlja osnutke posameznih aktov in ukrepov in jih predlaga odboru.	^
Pododbor oziroma komisija ne more izdajati resolucij in priporočil in tudi ne more' v odborovem imenu dajati zboru svoja mnenja o predlogih zakonov in drugih aktov.
Pododbor oziroma komisija lahko opravlja posamezna opravila v mejah ankete oziroma zaslišanja.
i
74.	člen
Za obravnavanje in proučevanje vprašanj, ki spadajo v delovno področje več odborov Republiškega zbora oziroma Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev, lahko odbori sporazumno ustanovijo za-, časne skupne komisije in določijo njene naloge in sestav. Za delo in sestav teh komisij se ustrezno uporabljajo določbe 73. člena tega poslovnika.
VII.	POSTOPEK PRI SPREJEMANJU ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV
1.	Sestavljanje in vlaganje zakonskih predlogov •
75.	člen
Zakonski predlog lahko dajo Republiškemu zbora vsak poslanec, vsak odbor in Izvršni svet.
Vsak član in vsak odbor Zbora proizvajalcev in Zbor proizvajalcev ima pravico predlagati Republiškemu zboru, naj spremeni zakonski predlog, o katerem sklepa Republiški zbor sam oziroma spremeni zakon, ki ga je že sprejel Republiški zbor sam.
76.	člen
Zakonski predlogi, ki se ne predlagajo na seji zbora, se dostavljajo predsedniku skupščine, in sicer praviloma pismeno v obliki in z besedilom, kot naj se zakon'glasi. Predlogi morajo biti obrazloženi; po potrebi je treba predlogu priložiti tudi material, na podlagi katerega je bil predlog izdelan.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlaga, naj Republiški zbor sam izdela besedilo zakonskega predloga. O tem predlogu odloči zbor. Ce zbor predlog sprejme, določi, kateri njegov odl^or bo izdelal besedilo in mu določi za to rok. Če zbor predloga ne sprejme, mora predlagatelj sam predložiti zakonski predlog v obliki in besedilu, kot naj se zakon glasi.
Predsednik skupščine pošlje vsak zakonski predlog predsedniku tistega odbora, v katerega delovno področje spada; zakonski predlog, ki ga je predložil član zbora ali odbor, pošlje predsednik skupščine tudi Izvršnemu svetu.
77.	člen
Vsak zakonski predlpg mora biti dostavljen poslancem Republiškega zbora in poslancem Zbora proizvajalcev.
78.	člen
Vsak poslanec ima pravico dati k zakonskemu predlogu svoje pripombe in predloge; da jih odboru, ki predlog obravnava.
2.	Delo v odboru
70.	člen	0
Zakonski predlog obravnava najprej odbor, v katerega delovno področje spada zakonski predlog po svoji vsebini.
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red od-borove seje samo, če je bil dostavljen odborovim članom najpozneje tri dni pred sejo.
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red seje tudi, ne glede na rok, določen v prejšnjem odstavku, če ga je predložil Izvršni svet z obrazloženim predlogom, naj se da takoj na dnevni red, ali če zbor sklene, naj se obravnava zakonski predlog kot nujen. V takem primeru mora dati odbor zakonski predlog na dnevni red seje pred ^semi drugimi vprašanji.
80. člen
Najprej predlagatelj zakonski predlog obrazloži.
Če je dalo zakonski predlog skupno več poslancev, ga obrazloži eden od njih.
Če je dal zakonski predlog odbor, ga na seji drugega odbora oziroma na seji zbora obrazloži predsednik odbora ali elan, ki ga odbor določi.
,	81. člen
ZaTtonski predlog se obravnava najprej v načelu. Če se zakonski predlog v načelu ne sprejme, se po- _ drobno ne obravnava. Odbor o tem poroča Republiškemu zboru na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Vsak člen zakonskega predloga se bere, razen če odbor sklene, da se predlog ne bere.
82l. člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
85.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlagajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga- predlagatelj zakonskega predloga ne sprejmfe.
84. člen
Glede obravnave in glasovanja o predlogu družbenega plana in o predlogu proračuna se primerno uporabljajo določbe 81., 82. in 85. člena.
85.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku skupščine. Če umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej kot svoj zakonski predlog.
86.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča o obravnavi v odboru. Odbori lahko določijo tudi skupnega poročevalca, če so obravnavali vprašanja na skupnih sejah, ali pa, če so sklenili, da v zboru posamezni odbor ne bo dal svojega lastnega poročila. ^
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno mnenje tudi v svoje poročilo.
3.	Obravnava v zboru
87.	člen
Zakonski predlog mora biti dostavljen članom zbora najpozneje tri dni pred sejo, na kateri naj bi ga zbor obravnaval.
S pritrditvijo zbora se lahko da na dnevni red tudi zakonski predlog, ki je bil dostavljen poslancem šele na dan seje.
Če se zakonski predlog obravnava kot nujen na zahtevo Izvršnega sveta ali po sklepu zbora, zbor lahko sklene, da se obravnava takoj na seji zbora brez poprejšnje obravnave v odborih.
88.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom poročevalcev tistih odborov, ki so zakonski predlog obravnavali. Nato predlagatelj zakonski predlog lahko ustno obrazloži.
Če je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odborom, da ga obravnavajo v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
89.	člen
Če se besedilo zakonskega predloga, kot ga je sprejel pristojni odbor, razlikuje od besedila, kot ga je sprejel zakonodajni odbor, se štejejo formulacije posameznih določb, ki jih predlaga zakonodajni odbor, za predlog amandmaja k besedilu pristojnega odbora.
90.	člen
Po poročilih in obrazložitvi se predlog podrobno obravnava. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.	r
Najprej se prebere besedilo zakonskega predloga, kot ga predlagajo odbori, ki so predlog obravnavali. Predlog se prebere v celoti, ali po posameznih delih.
Zbor lahko sklene, da se zakonski predlog ne bere.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odborom, da ga znova proučijo.
91.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno.
Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalci odborov oziroma komisij. Ce se z amandmajem strinjajo, postane sestavni del predloga, če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje p samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato. da se odbor sestane in zavzame stališče o amandmaju, ki ga odbor ni obravnaval, ali o vprašanju, ki se je pojavilp šele na seji zbora. ’
Amandmaji, ki jih je skupščina izglasovala, postanejo sestavni del predloga.
92.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glašuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
93.	člen
Glede obravnave in glasovanja o predlogu družbenega plana in o predlogu proračuna se primerno uporabljajo določbe 90., 91. in 92. člena.
Predlog družbenega plana se obravnava in o njem glasuje po posameznih poglavjih.
Predlog proračuna se obravnava in o njem glasuje po delih oziroma razdelkih; predlog predračunov finančno samostojnih zavodov in proračunskih skladov se obravnava tako, da se obravnava in glasuje posebej o proračunu vsakega finančno samostojnega zavoda oziroma sklada.
I
94.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Ce je za zakon pristojen tudi Zbor proizvajalcev, sporoči predsednik Republiškega zbora predsedniku Zbora proizvajalcev, da je zakonski predlog sprejet. V sporočilu navede spremembe, ki jih je sprejel zbor k besedilu sprejetega predloga.
4.	Ugotavljanje skladnosti besedila zakonskega predloga, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev
in besedila, ki ga je sprejel Republiški zbor
95.	člen
Ko vsak zbor sprejme predlog zakona, ugotovita predsednika obeh zborov, ali sta besedili, ki sta bili sprejeti v vsakem zboru, enaki. Ce je besedilo enako, je zakon v obeh zborih sprejet. Predsednik vsakega zbora to sporoči svojemu zboru in pošlje zakon predsedniku Ljudske skupščine LRS.
9u. člen
Ce je Zbor proizvajalcev sprejel predlog zakona s spremembami, ki jih ni sprejel tudi Republiški zbor, sporoči predsednik zbora Republiškemu zboru te spremembe. Ce zbor brez obravnave sprejme spremembe Zbora proizvajalcev, je s tem zakonski predlog sprejet v obeh zborih.
Ce zbor ne sprejme sprememb ali če sam kaj spremeni, v njihovem besedilu, pošlje Zboru proizvajalcev svoje obrazloženo mnenje glede vprašanj, v katerih se zbora ne strinjata.
Ce Zbor proizvajalcev sprejme mnenje Republiškega zbora in izglasuje besedilo predloga; kakor je bilo izglasovano v Republiškem zboru, je s tem zakonski predlog sprejet v obeh zborih.
*	97. člen
Ce na ta način zbora ne moreta doseči enakega besedila, izbereta vsak izmed sebe po pet članov za skupno komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila zakonskega predloga. Člani komisije se volijo po določbah, ki veljajo za volitve posameznih članov odbora.
98.	člen
Ko izvolita oba zbora svoje člane v skupno komisijo, si komisija izvoli predsednika.
Predsednika obeh zborov predložita komisiji sporna vprašanja v obravnavanje.
Komisija skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero so glasovali najmanj po trije člani vsakega zbora.
Eden od članov komisije, ki jih je izvolil Republiški zbor, sporoči Republiškemu zboru sklepe te komisije.
•	99. člen
O tem, ali se sprejme besedilo, kot ga predlaga skupna komisija, odloči zbor.
Ce zbor sprejme besedilo, ki ga predlaga komisija, velja, da je zbor sprejel zakonski predlog s tem besedilom. Ko tudi Zbor proizvajalcev sprejme predlog komisije, velja, da je zakonski predlog sprejet v obeh zborih.
Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje, ali če ne sprejmeta predloga komisije oba zbora, se obravnavanje spornega vprašanja preloži za sedem dni.
Nato Republiški zbor še enkrat obravnava sporno vprašanje. Ce se tudi po dveh zaporednih obravnavah ne doseže soglasje obeh zborov, predsednik Republiškega zbora to sporoči predsedniku Skupščine, predsedniku Zbora proizvajalcev in Izvršnemu svetu.
5.	Posebne določbe o postopku pri spremembi ustave ICO. člen
Spremembo ustave lahko predlaga najmanj dvajset poslancev Republiškega zbora ali Izvršni svet.
Republiški zbor glasuje z večino glasov najprej o tem, ali naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo.
Ce je tudi Zbor • proizvajalcev sklenil, naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo, da zbor predlog v obravnavo zakonodajnemu odboru, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam na seji. Zakonodajni odbor obravnava predlog za spremembo ustave samo podrobno, glasuje pa o predlogu najprej po členih, nato pa še v celoti.
Ko zakonodajni odbor da poročilo, obraynava zbor predlog samo podrobno. Zapisnikar prebere besedilo predloga. Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Glasuje se najprej po posameznih členih, nato pa še v celoti. O amandmajih k posameznim členom glasuje zbor prej kot o posameznih členih.
Predlog za spremembo ustave je v Republiškem zboru sprejet, če je zanj glasovalo tri petine poslancev Republiškega zbora.
Ko ugotovita predsednika zborov, da je sprejet predlog za spremembo ustave v enakem besedilu v obeh zborih, dostavi predsednik vsakega zbora sprejeto besedilo predsedniku Ljudske skupščine LRS, da na skupni seji obeh zborov razglasi spremembo ustave.
101.	člen
Če obravnava odbor zakonski predlog, ki ’ terja po mnenju odbora, da se spremeni ali dopolni kakšna ustavna določba, konča odbor obravnavo predloga in ga pošlje zakonodajnemu odboru s pripombo, da je treba, preden naj bi bil predlog v zboru sprejet, spremeniti ustavo. Zakonodajni odbor obravnava takšen zakonski predlog; če se strinja s tem, da je treba spremeniti ustavo, pripravi predlog za njeno spremembo in ga pošlje predsedniku skupščine.
Zakonodajni odbor ravna po prejšnjem odstavku tudi, kadar je sam mnenja, da terja zakonski predlog, ki ga obravnava, da se spremeni ali odpravi kakšna ustavna določba.
102.	člen
Na seji zbora se najprej obravnava predlog zar kona o spremembi ustave. Ce zbor ne sprejme predloga za spremembo ustave, se zakonski predlog, zaradi katerega je bila ta ustavna sprememba predlagana, umakne z dnevnega reda.
Ce zbor sprejme predlog za spremembo ustave, vzame v obravnavo zakonski predlog, zaradi katefega je sprejel spremembo ustave, in pošlje potem, ko ga sprejme, zakon o spremembi ustave predsedniku skupščine, da ga razglasi na skupni seji zborov.
103.	člen
Ce spada zakonski predlog, ki terja spremembo ustave, izključno v delovno področje Republiškega zbora, pošlje predsednik skupščine zakonski predlog o spremembi ustave Zboru proizvajalcev skupaj z zakonskim predlogom, ki terja spremembo ustave. Pri obravnavanju predloga za spremembo ustave lahko predlaga Zbor proizvajalcev Republiškemu zboru spremembe in dopolnitve v* zakonskem predlogu, zaradi katerega je potrebna predlagana sprememba ustave.
6.	Deklaracije, resolucije, priporočila, odloki, sklepi in odločbe
104.	člen
Republiški zbor sprejema deklaracije in resolucije o takih vprašanjih iz republiške pristojnosti, ki se po ustavi in po svoji naravi ne urejajo z zakonom, ter o drugih vprašanjih, ki imajo splošen pomen za Ljudsko republiko Slovenijo.
S priporočili daje zbor v okviru republiške pristojnosti splošna mnenja in nasvete za delo Izvršnega
sveta in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Zbor sprejema odloke v primerih, za katere je to izrečno določeno z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom; z odloki lahko odloča tudi o posameznih zadevah, o katerih se sicer odloča z zakonom, ter ureja tudi splošna vprašanja, ki so po ustavi predmet zakona, vendar samo začasno.
S sklepom odloča zbor o vseh drugih vprašanjih, o katerih ne odloča v kakšni drugi obliki.
Z odločbo sprejema zbor svoje odločitve v upravnih zadevah oziroma v zadevah, ki imajo značaj upravnega akta.
1C5. člen
Ce se z aktom, ki ga je sprejel Republiški zbor, ureja vprašanje, pri katerega odločanju po ustavi enakopravno sodelujeta oba zbora, je takšen akt sprejet šele, ko ga v enakem besedilu sprejme tudi Zbor proizvajalcev.
lite. člen
Za postopek pri obravnavanju in sprejemanju predlogov deklaracij, resolucij, priporočil, odlokov, sklepov in odločb se primerno uporabljajo določbe 75. do 98. člena ter prvi in drugi odstavek 99. člena.
VML POROČILA IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGA POROČILA
107.	člen
Republiški zbor lahko zahteva od Izvršnega svela poročilo o njegovem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Republiškega zbora.
108.	člen
Ce se pri obravnavanju poročila Izvršnega sveta sproži vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, zbor začne obravnavo tega vprašanja.
Ko je obravnava končana, zbor glasuje o tem, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom ali ne. Ce zbor sklene, da tak akt ni v skladu z zakonom, ga razveljavi. Dokler predlog ni dan na glasovanje. Izvršni svet lahko izjavi, da tak akt sam razveljavi.
Ce gre za vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, pri katerega sprejemanju sta enakopravno sodelovala oba zbora, je sklep sprejet, če ga je v enakem besedilu sprejel tudi Zbor pro-izvaj alcev.
109.	člen
Zbor lahko zahteva od Vrhovnega sodišča in Višjega gospodarskega sodišča LRS poročilo o vprašanjih s področja pravosodja.
Zbor lahko zahteva tudi od samostojnih zavodov in organizacij, nad katerimi imajo republiški organi nadzorstvo, naj mu poročajo o svojem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti zbora.
140. člen
Kadar je na dnevnem redu poročilo Izvršnega sveta oziroma poročilo Vrhovnega sodišča LRS, Višjega gospodarskega sodišča LRS ali samostojnih zavodov in organizacij, nad katerimi imajo republiški organi nadzorstvo, se poročilo obravnava tako, kot je to določeno v poslovniku Ljudske skupščine LRS.
IX.	INTERPELACIJE, VPRAŠANJA POSLANCEV IN POJASNILA O DELU REPUBLIŠKE UPRAVE
1.	Interpelacije
111.	člen
Člani Republiškega zbora imajo pravico naslavljati na Izvršni svet interpelacije o vprašanjih, ki se tičejo splošne politike Izvršnega sveta, izvrševanja zakonov ali dejavnosti republiške uprave.
Interpelacija se vloži pismeno pri predsedniku skupščine.
112.	člen
Predsednik skupščine pošlje interpelacijo Izvršnemu svetu in vsem poslancem.
*
113.	člen
Izvršni svet moi;a odgovoriti na interpelacijo v enem mesecu od dneva, ko jo je sprejel, najjcasneje pa na prvi seji zbora ali na prvi skupni seji obeh zborov po preteku tega roka.
114.	člen
Odgovor Izvršnega sveta na interpelacijo se da na dnevni red zbora kot posebna točka.
Odgovor na interpelacijo se daje ustno.
Najprej obrazloži interpelacijo poslanec, ki jo je vložil. Nato predstavnik Izvršnega sveta na interpelacijo odgovori. Zbor interpelacijo in odgovor obravnava. Po končani obravnavi, lahko dasta izjavo predstavnik Izvršnega sveta in poslanec, kit je interpelacijo vložil.
Če predstavnik Izvršnega sveta misli, da je treba dobiti nove podatke v zvezi z interpelacijo, lahko predlaga odložitev obravnave. O tem odloči zbor brez obravnave; pred glasovanjem vpraša predsednik poslanca, ki je vložil interpelacijo, ali se strinja z odložitvijo.
Obravnava se lahko konča s tem, da zbor sprejme resolucijo ali priporočilo. Predlog za resolucijo ali priporočilo lahko poda član zbora ali predstavnik Izvršnega sveta.
Ce ni predloga za resolucijo ali priporočilo, predsednik, po sklepu zbora, preide na naslednjo točko dnevnega reda.
2.	Vprašanja poslancev
115.	člen
Član zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu \prašanje, ki se tiče dela Izvršnega sveta ali posameznega republiškega upravnega organa, ali pa zadev iz njegove pristojnosti. Zahtevati sme pismen odgovor ali pa ustmen odgovor na seji zbora, ali na skupni seji zborov.
Član zbora postavi vprašanje pismeno, ali ustno na seji zbora.
Pismeno vprašanje pošlje po predsedniku skupščine. O vprašanju, ki ga je dobil od člana zbora, obvesti predsednik skupščine takoj tudi predsednika zbora. Sprejeta vprašanja poslancev pošlje predsednik skupščine takoj Izvršnemu svetu, po vrsti, kakor jih je dobil.
116.	člen
Ustno vprašanje postavi poslanec na seji zbora.
Za postavljanje takšnih vprašanj in za odgovore nanje, določi zbor poseben čas, praviloma na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red, lahko pa določi za to tudi posebno sejo.
117.	'člen
Ce je poslanec zahteval pismen odgovor, mu mora Izvršni svet odgovoriti najpozneje v desetih dneh. O odgovoru obvesti tudi predsednika skupščine.
O odgovoru obvesti predsednik zbora Republiški zbor na seji v času, ki je določen za postavljanje vprašanj.
118.	člen
Ustni odgovor da predstavnik Izvršnega sveta na seji zbora. Odgovoriti je dolžan na prvi naslednji seji, če je dobil vprašanje vsaj 48 ur prej.
Če postavi poslanec vprašanje na seji zbora, pa predstavnik Izvršnega sveta ne more nanj takoj odgovoriti, mu lahko zbor na njegov predlog določi daljši rok.
119.	člen
Ko dobi poslanec odgovor, lahko zahteva pojasnilo in postavi dodatno vprašanje v zvezi z odgovorom.
Ko so končana vprašanja in'odgovori, preide zbor na dnevni red.
3.	Pojasnila o delu republiške uprave
120.	člen
Poslanec lahko zahteva od državnih sekretarjev, od sekretarjev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in od starešin drugih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti.	v
Poslanec se lahko obrne s takšno zahtevo pismeno na predsednika zbora, ta pa obvesti o tem zbor. Poslanec lahko poda takšno zahtevo tudi ustno na seji zbora v času, ki je določen za vprašanja poslancev.
121.	člen
Državni sekretar, sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta in starešina drugega republiškega upravnega organa, mora zahtevano pojasnilo sporočiti poslancu pismeno ali pa ga dati ustno na seji zbora, če je zbor tako sklenil takrat, ko je bilo pojasnilo zahtevano. O pismenem pojasnilu ali njegovi vsebini obvesti predsednik Republiški zbor na seji, ko daje sporočila.	v
Zahtevano pojasnilo je treba dati najkasneje v desetih dneh, zbor pa lahko sklene, da morajo v prvem odstavku tega člena omenjeni, dati zahtevano pojasnilo osebno na seji.
Ce poslanec misli, da pojasnilo, ki ga je dobil, ni popolno, lahko postavi v isti stvari vprašanje Izvršnemu svetu.
X.	OBRAVNAVANJE VLOG IN PRITOŽB V ZBORU ,	122. člen
Zbor lahko sklene na predlog odbora Ljudske skupščine LRS za vloge in pritožbe ali poslanca, da bo obravnaval poročilo odbora ali posamezno vlogo oziroma pritožbo.
Zbor lahko sprejme na predlog odbora odlok, sklep, resolucijo, priporočilo ali odločbo.
123.	člen
Vsak poslanec ima pravico predlagati, naj se posamezne vloge ali pritožbe obravnavajo na seji zbora, ne glede na to, ali je in kaj je o njih odločil odbor za vloge in pritožbe.
Ko preteče mesec dni, odkar je bilo predloženo pismeno poročilo odbora za vloge in pritožbe, poslanec ne more več zahtevati, naj se v zboru obravnavajo tiste vloge in pritožbe, ki jih je odbor že rešil.
124.	člen
Izvršni svet lahko pred določitvijo dnevnega reda ali tudi med obravnavo zahteva, naj se posamezna vloga ali pritožba ne obravnava, ali pa že začeta obravnava prekine in vloga oziroma pritožba pošlje Izvršnemu svetu, da lahko da svoje mnenje.
V ta namen se lahko določi Izvršnemu svetu rok največ enega meseca.
XI.	DOLŽNOSTI, IMUNITETNE IN DRUGE PRAVICE POSLANCEV
125.	člen
Člani Republiškega zbora se morajo udeleževati sej zbora in opravljati druge dolžnosti po določbah tega poslovnika.
Poslanec, ki je zadržan, se mora opravičiti.
126.	člen
Za mnenje ali glas, ki ga da poslanec na sejah zbora, na skupni seji obeh zborov, na sejah odborov ali komisij zbora ali skupščine, poslanca ni dovoljeno klicati na odgovornost, ga kaznovati ali mu vzeti prostost.
127.	člen
Poslanec uživa imunitetno pravico od dneva, ko mu je izdano potrdilo o izvolitvi.
128.	člen
Predsednik zbora naznani zboru na začetku seje predlog pristojnega državnega organa, naj se dovoli odvzem prostosti ali sprožiti kazenski postopek oziroma sporoči, da je bila poslancu odvzeta prostost ali zoper njega sprožen kazenski postopek.
Zbor da tak predlog oziroma sporočilo mandatno-imunitetnemu odboru, da ga prouči in poroča.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora odloči zbor, ali da dovoljenje za sprožitev kazenskega postopka, ali za odvzem prostosti oziroma ali potrdi odločbo pristojnega državnega organa, da se zoper poslanca nadaljuje kazenski postopek ali da se mu odvzame prostost. Če zbor razveljavi odločbo pristojnega državnega organa, je treba postopek takoj ustaviti, poslanca pa izpustiti na prostost.
129.	člen
Ce Republiški zbor ni zbran, da v soglasju s predsednikom skupščine dovoljenje za odvzetje prostosti in za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka zoper člana zbora, mandatno-imunitetni odbor.
Mandatno-imunitetni radbor poroča o tem zboru na njegovi prvi prihodnji seji.
Zbor odloči, da se sklep mandatno-imunitetnega odbora potrdi ali razveljavi.
130.	člen
Kazenski postopek zoper poslanca se lahko začne ali nadaljuje samo za tisto kaznivo dejanje, za katero
je dal zbor oziroma mandatno-imunitetni odbor dovoljenje, da se kazenski postopek začne ali nadaljuje.
131.	člen
Ce se poslanec odpove mandatu, obravnava odpoved najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo.
Poslancu preneha mandat, ko zbor njegovo odpoved mandatu sprejme.
Ce se poslanec odpove mandatu, preden je bil njegov mandat verificiran, je treba ne glede na odpoved preizkusiti, ali je bila poslančeva izvolitev pravilna ali ne.
132.	člen
Kadar preneha poslancu mandat, je treba to sporočiti zboru.
Ce je bil poslanec odpoklican, obravnava odpoklic najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo. Poročilo o odpoklicu poslanca se obravnava ustrezno po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek pri verifikaciji mandatov.
Odpoklicanemu poslancu preneha mandat takrat, ko je zbor na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora ugotovil, da je bil poslanec odpoklican.
133.	člen
Člani zbora imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometni sredstvi na območju Ljudske republike Slovenije.
Poslanci imajo posebne poslanske legitimacije.
134.	člen
S prenehanjem mandata prenehajo poslancu imunitetna pravica, pravica do brezplačne vožnje z javnimi prometnimi sredstvi in druge pravice, ki jih ima kot ljudski poslanec.
XII.	ZAPISNIK IN SEJNI ZAPISKI
135.	člen
O delu zbora na seji se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje in sprejete sklepe.
136.	člen
O delu zbora se vodijo tudi sejni zapiski.
V sejnih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni popolni potek seje zbora, govori, izjave, poročila, interpelacije in vsa vprašanja poslancev Republiškega zbora in odgovori nanje.
Poslanec ima pravico, da pred objavo sejnih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali it besedila izpustil kake misli.
Ce se predsednik zbora oziroma odbora ali poslanec ne strinjata glede popravkov v sejnih zapiskih, lahko.predložita zadevo zboru oziroma odboru v" odločitev.
XIII.	KONČNE DOLOČBE
137.	člen
Republiški zbor ima svoj pečat z grbom Ljudske republike Slovenije. Okrog grba je besedilo: »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije -- Republiški zbore.
Pečat hrani zapisnikar zbora, ki ga za to določi predsednik zbora.
138.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov zbora s tem, da pretilog spremembe najprej obravnava zakonodajni odbor, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam.
139.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu LRS«.
R št. 211/1-59.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1959.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Republiškega zbora:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.
173.
Na podlagi 49. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS na seji Zbora proizvajalcev dne 1. oktobra 1959 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS
Poslovnik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 5-19/54) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
POSLOVNIK
Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zbor proizvajalcev stalno zaseda vso dobo, za katero je l}ila izvoljena Ljudska skupščina LRS.
Zbor proizvajalcev dela na sejah zbora in na sejah odborov in komisij.
Zbor proizvajalcev ima letni odmor v poletnih mesecih.
Letni odmor traja največ tri mesece.
2.	člen
Zbor proizvajalcev dela na svojih sejah, ločeno od Republiškega zbora, razen v primerih, za katere je po ustavi in po poslovniku Ljudske skupščine LRS določeno, da se sestane in dela z Republiškim zborom na skupnih sejah.
3.	člen
Zbor proizvajalcev lahko v mejah z zakonom določenih pravic izdaja odloke za delo gospodarskih organizacij, državnih organov in samoupravnih zarodov.
II. PRVI SESTANEK IN VERIFIKACIJA MANDATOV
4.	člen
Prvi sestanek novega Zbora proizvajalcev skliče predsednik Ljudske skupščine LRS prejšnjega sklica in sporoči Zboru proizvajalcev pismeno, kateri poslanci tega zbora so po letih najstarejši. To sporočilo naznani na začetku prve seje prvega sestanka Zbora proizvajalcev tajnik Ljudske skupščine LRS prejšnjega sklica.
Prvi sestanek začne po letih najstarejši navzoči poslanec in ga vodi do izvolitve verifikacijskega odbora.
Zapisnik na prvem sestanku vodi zapisnikar, ki ga izvolijo poslanci izmed sebe.
5.	člen
Poslahci Zbora proizvajalcev najprej oddajo zapisnikarju poslanska potrdila o izvolitvi.
Zbor proizvajalcev izvoli nato izmed sebe verifikacijski odbor, ki ima enajst članov. Volitve se opravijo tako, kot volitve drugih odborov Zbora proizvajalcev.
Po izvolitvi verifikacijskega odbora se konča prva seja prvega sestanka.
6.	člen
Takoj po izvolitvi se sestane verifikacijski odbor in si izvoli predsednika in tajnika.
Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka.
Na podlagi tega materiala napravi verifikacijski odbor poročilo za zbor in določi poročevalca.
Poročilo verifikacijskega odbora se razmnoži in dostavi vsem poslancem.
7.	člen
Drugo sejo prvega sestanka skliče in začne predsednik verifikacijskega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika zbora.
Na drugi seji prvega sestanka se verificirajo mandati članov Zbora proizvajalcev ter izvolijo predsednik, podpredsednik in zapisnikarji zbora.
8.	člen
Na podlagi poročila verifikacijskega odbora in obravnave zbor potrdi ali razveljavi izvolitev ljudskega poslanca.
O poročilu se glasuje v celoti, če verifikacijski odbor ne izpodbija nobenega mandata. Če verifikacijski odbor izpodbija kakšno izvolitev, se glasuje najprej v celoti o vseh neizpodbijanih mandatih, nato pa še posebej o vsakem izpodbijanem mandatu.
Zbor lahko odloži odločitev o verifikaciji posameznega mandata in odredi, naj se najprej opravijo potrebne poizvedbe. Odločitev^o verifikaciji posameznega mandata se ne sme odložiti več kot za dva meseca.
Vsak poslanec, o čigar izvolitvi še ni odločeno, ima pravico udeleževati se sej zbora in odločati, ne more pa glasovati o verifikaciji svojega mandata. Če se izvolitev poslanca razveljavi, odredi Zbor proizvajalcev ponovne volitve.
9.	člen
Ko je glasovanje končano, ljudski poslanci, ka--terih mandat je potrjen, pred Zborom proizvajalcev podajo slovesno izjavo in besedilo slovesne izjave podpišejo.
Slovesna izjava se glasi: >Jaz (ime in priimek) svečano izjavljam, da bom dolžnosti ljudskega poslanca opravljal zvesto in vestno, da se bom držal ustave in zakonov ter da bom vse svoje moči posvetil nadaljnji graditvi socializma, razvoju Ljudske republike Slovenije ter neodvisnosti in napredku Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
J 10. člen
Poslanec, ki mu je bil mandat verificiran, pa ni bil navzoč, ko so poslanci dajali slovesno izjavo, da slovesno izjavo in podpiše njeno besedilo pred predsednikom zbora. Predsednik zbora sporoči to zboru.
Tako se ravna tudi, kadar so verificirani mandati poslancev, ki so bili izvoljeni na ponovnih in nadomestnih volitvah.
11.	člen
Po verifikaciji mandata pridobi poslanec vse poslanske pravice in dolžnosti.
12.	člen
Po slovesni izjavi voli zbor predsednika zbora.
Predsednik zbora vodi nato volitve podpredsednika in zapisnikarjev zbora. Po njihovi izvolitvi konča predsednik zbora prvi sestanek Zbora proizvajalcev)
IH. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN ZAPISNIKARJI ZBORA
13.	člen
Zbor proizvajalcev ima predsednika, podpredsednika in tri zapisnikarje.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji se volijo za eno leto, lahko pa so ponovno voljeni.
Predsedniku, podpredsedniku in zapisnikarju preneha funkcija, če mu preneha poslanski mandat, ali če ga zbor razreši.
14.	Sen
Predsednik predstavlja Zbor proizvajalcev, vodi seje zbora, skrbi, da se poslovnik zbora pravilno uporablja in ga razlaga ter opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
15.	člen
Če je predsednik zbora zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje podpredsednik. V sporazumu s predsednikom vodi podpredsednik sejo Zbora proizvajalcev.
Če sta predsednik in podpredsednik zadržana, začne sejo predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsedujočega, ki ga za čas, dokler sta predsednik in podpredsednik zadržana, izvoli zbor.
16.	člen
Zapisnikarji vodijo sejni zapisnik, berejo predloge zakonov in drugih aktov in izvršujejo na sejah druga opravila, določena s tem poslovnikom.
Zapisnikarji opravljajo svojo nalogo izmenoma.
IV. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV
1.	Sklicevanje in javnost sej
17.	člen
Seje Zbora proizvajalcev skliče predsednik skupščine na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsednika zbora, posameznega stalnega odbora Zbora proizvajalcev, na predlog petine članov zbora, na predlog Izvršnega sveta, ali sam od sebe, ali pa, kadar to določa ustava.
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda je treba poslati vsem poslancem.
Sklicanje seje Zbora proizvajalcev se objavi v dnevnem časopisju in na razglasni deski Zbora proizvajalcev.
Seje Zbora proizvajalcev so javne, razen, če zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
18.	člen
Med delom zbora napoveduje seje predsednik Zbora proizvajalcev.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda .19. člen
Na začetku vsake seje se prebere zapisnik prejšnje seje.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe.
Če zapisnikar ne sprejme pripombe, odloči o utemeljenosti pripombe zbor.
20.	člen
Ko je zapisnik odobren, da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom zbora, odgovarja na kratka vprašanja poslancev in sporoči, katere zadeve je prejel ter predlaga dnevni red seje.
Dnevni red določi zbor. Med sejo zbor lahko dnevni red spremeni.
Seja se zaključi, ko je dnevni red izčrpan, lahko pa se prekine, če dnevni red še ni izčrpan.
3.	Govori
21.	člen
Na seji Zbora proizvajalcev imajo pravico sodelovati pri obravnavi in glasovati člani tega zbora.
Na seji zbora ima pravico sodelovati pri obravnavi tudi predstavnik Izvršnega sveta, ki ni poslanec.
Na povabilo zbora se lahko udeležijo zborove seje in na njej govorijo poslanci Zvezne ljudske skupščine, poslanec Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, predstavnik druge ljudske republike in domač ali tuj javni delavec.
^bor lahko sklene, da na seji dajo poročila ali pojasnila starešine republiških upravnih organov jn zavodov, predsednik Vrhovnega sodišča LRS ali predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS ter predstavniki zbornic, združenj in drugih organizacij.
22.	člen
Vsak poslanec ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jeziku narodne manjšine se prevedejo na slovenski jezik.
23.	člen
Poslancem daje besedo predsednik. Predstavniku Izvršnega sveta in odborovim poročevalcem da predsednik besedo, brž bo jo zahtevajo. Prav tako da predsednik besedo takoj poslancu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
21. člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti za to, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
4.	Sklepanje
25.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov zbora.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen takrat, kadar je v poslovniku določeno, da odloča brez obravnave.
26.	člen
Sklepa se tako, da o predlogu poslanci glasujejo.
Poslanci glasujejo osebno. Glasujejo javno, razen, če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Poslanci glasujejo za predlog ali proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo.
Predlog je sprejet, če je bilo za predlog oddanih več glasov, kot proti predlogu. Če se je več poslancev vzdržalo glasovanja kot jih je skupno glasovalo »za« in »proti«, predlog ni sprejet.
27.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti poslanci, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, če misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju zapisnikar zbora ali poslanec, ki ga zbor za to določi, kliče poslance po seznamu članov zbora. Poslanec glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog ali proti predlogu ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kot določi zbor.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
28.	člen
Zbor lahko sklene do pričetka glasovanja, naj se da vprašanje z dnevnega reda ali naj se vrne odboru, da ga ponovno prouči.	>
Če se pri obravnavi posameznega vprašanja pokaže, da ni treba sprejeti posebnega akta, preide predsednik po sklepu zbora na naslednjo točko dnevnega reda.
5.	Volitve in razrešitve
29.	člen
Predlog za izvolitev ali razrešitev predsednika, podpredsednika in zapisnikarjev zbora ter za izvor litev ali razrešitev odbora oziroma posameznega člana, lahko poda vsak poslanec.
Predsednik, podpredsednik in zapisnikarji zbora ter posamezni član odbora je lahko razrešen tudi na lastno prošnjo.
30.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita posamič, zapisnikarji pa skupno. Najprej se voli predsednik, nato podpredsednik in nazadnje zapisnikarju
31.	člen
Celoten odbor se voli pa podlagi kandidatnih list, posamezni člani odbora pa na podlagi posamezne kandidature.
Kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov. Če število članov odbora v poslovniku ali v aktu o ustanovitvi ni fiksno določeno, določi zbor število članov ob volitvah.
32.	člen
Za postopek pri volitvah in razrešitvah se primerno uporabljajo določbe poslovnika Ljudske skupščine LRS o volitvah in razrešitvah.
6.	Akti Zbora proizvajalcev
33.	člen
Zbor sprejema svoje akte v obliki zakona, deklaracije, resolucije, priporočila, odloka, sklepa ali odločbe.
O obliki akta odloči zbor glede na naravo pred-loga, ki je ifa dnevnem redu, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je bil predlog vložen.
Zakoni, deklaracije, resolucije, priporočila in odloki se objavijo v »Uradnem listu LRS«, sklepi in odločbe pa samo, če je z zakonom to predpisano ali če tako sklene zbor.
7.	Vzdrževanje reda na seji
34.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za prekršitev reda na seji zbora lahko predsednik izreče poslancu opomin oziroma mu na podlagi sklepa zbora odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
35.	člen
Predsednik odvzame besedo poslancu, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika.
Odstranitev s seje se izreče zoper poslanca, če ponovno ali hudo žali poslance, skupščino ali zbor, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo, ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji.
Poslanec, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje,' ima pravico podati svoj zagovor.
36.	člen
Ge se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, ga lahko da predsednik odstraniti iz dvorane ali iz stavbe skupščine.

Ce poslušalci huje prekršijo red in mir, lahko predsednik ukaže, da -vsi poslušalci zapustijo dvorano.
. 37. člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. Izjema velja samo za skupščinsko stražo. Straža je dolžna izvrševati odredbe predsednika zbora.
V. ODBORI IN KOMISIJE ZBORA PROIZVAJALCEV
1.	Ustanovitev in sestava
,	38. člen
Za proučevanje, obravnavanje in sestavljanje predlogov zakonov in predlogov drugih sklepov zbdra in za opravljanje drugih zadev, določenih s tem poslovnikom, ima zbor odbore in komisije.
» 39. člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odbore:
1.	odbor za gospodarstvo,
2.	odbor za gospodarske organizacije,
3.	odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja,
4.	odbor za proračun,
5.	zakonodajni odbor,-
6.	mandatno-imunitetni odbor.
Zbor proizvajalcev lahko ustanovi z odlokom tudi druge stalne odbore ter določi njihovo sestavo, delovno'področje in pravice.
49. člen
S sklepom lahko zbor ustanovi tudi začasne odbore in komisije za proučitev posameznih vprašanj in za pripravo aktov, ki spadajo v delovno področje Zbora proizvajalcev. S sklepom o ustanovitvi se določijo sestava, delovno področje in pravice odbora oziroma komisije. Začasni odbori in komisije se lahko ustanovijo tudi za izvršitev anket in drugih posebnih nalog.
41.	člen
Odbor za gospodarstvo, odbor za gospodarske organizacije in odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja imajo po najmanj 11 članov, odbor za proračun in zakonodajni odbor po najmanj 7 članov, mandatno imunitetni odbor pa najmanj 5 članov.
42.	člen
Za člana odbora in komisije zbora je lahko izvoljen vsak poslanec Zbora proizvajalcev.
Predsednik skupščine in predsednik zbora ne moreta biti voljena za člane odborov in komisij.
Članu odbora, ki je izvoljen za predsednika skupščine ali predsednika Zbora proizvajalcev, preneha z izvolitvijo članstvo v odboru.
Poslanec je lahko hkrati član največ dveh stalnih odborov zbora.
43.	člen
Vsak odbor oziroma komisija si izvoli izmed sebe predsednika in tajnika, po potrebi pa tudi podpredsednika. Predsednik, podpredsednik in tajnik stalnega odbora se volijo za vso dobo sklica skupščine.
2. Seje
44.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Prvo sejo odbora oziroma komisije po izvolitvi njegovih članov, skliče predsednik zbora, vodi pa jo do izvolitve predsednika odbora ali komisije, najstarejši navzoči član odbora ali komisije.
Seje odborov oziroma komisij sklicuje predsednik odbora oziroma komisije. Sklicanje seje se objavi v časopisju ali na drug primeren način.
Predsednik mora sklicati sejo, če to predlagajo trije člani odbora oziroma komisije, predsednik Ljudske skupščine LRS ali predsednik Zbora proizvajalcev.
45.	člen
Seje odborov oziroma komisij so javne, če odbor oziroma komisija drugače ne sklene.
Seje mandatno-imunitetnega odbora so tajne, razen če odbor sklene, da so javne.
46.	člen
Seja odbora oziroma komisije je sklepčna, če je na seji navzočih večina članov.
Odbor oziroma komisija odloča z večino glasov navzočih članov.
3.	Delovno področje stalnih ouborcv
47.	člen
Odbor za gospodarstvo:
—	obravnava in pripravlja predloge vseh repu-\ bliskih zakonov s področja gospodarstva in financ;
—	obravnava predlog republiškega družbenega plana in obračun njegove izpolnitve;
—	obravnava vprašanja gospodarskega razvoja v okviru enotnega gospodarskega sistema in zveznega družbenega plana ter druga vprašanja gospodarske politike iz republiške pristojnosti;
—	obravnava vprašanja v zvezi z gospodarsko-upravnim delom ljudskih odborov in gospodarskih upravnih organov ter vprašanja gospodarskega poslovanja gospodarskih organizacij in samoupravnih zavodov;
—	obravnava predračune samostojnih zavodov in organizacij (zbornice, strokovna združenja itd.) ter predračune družbenih skladov, kakor tudi zaključne račune gospodarskih organizacij, ki opravljajo javno službo na območju LRS ter drugih gospodarskih organizacij, za katere določajo predpisi, da morajo predložiti svoje predračune Ljudski skupščini LRS.
48.	člen
Odbor za gospodarske organizacije:
—	obravnava in pripravlja predloge republiških zakonov o organizaciji, pravicah in obveznostih gospodarskih organizacij, o združevanju teh organizacij in o samoupravljanju proizvajalcev v gospodarstvu;
—	obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem samouprave proizvajalcev v gospodarskih organizacijah, s poslovanjem teh organizacij ter v zvezi z izvrševanjem njihove dejavnosti;
—	proučuje in pripravlja predloge priporočil in odlokov za delo v gospodarskih organizacijah;
—	obravnava na podlagi poročil članov odbora in drugih poslancev vprašanja v zvezi s stanjem v gospodarskih organizacijah.

49.	člen
Odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja:	j bte.
—	obravnava in pripravlja predloge r@Et*|4iškib zakonov s področja dela in socialnega zaJiHiH^ftHa;
—	obravnava načela upravljanja z zavodj^^gial-
nega zavarovanja;	> alas
—	obravnava delovanje zavodov socialupga za-
varovanja ter delo ljudskih odborov in državnih upravnih organov na področju dela in socialnega zavarovanja.	#
5<0. člen
Odbor za proračun:
—	obravnava predlog republiškega proračuna in zakona o proračunu LRS, sklepni račun o republiškem proračunu in predlog zakona o sklepnem računu ter predlog odloka o začasnem financiranju;
—	daje pritrditev k določbam vseh^ zakonskih predlogov, s katerimi so zvezani denarni izdatki, ki jih ni v proračunu in k predlogom odločb o vlogah in pritožbah, ki jih predlaga skupščinski odbor za vloge in pritožbe, s katerimi se odrejajo denarna izplačila in določa, iz katerih virov je treba te izdatke kriti;
—	daje pritrditev k p/edpisom Izvršnega sveta o ustanovitvi republiških organov državne uprave in o organizacijskih spremembah v republiški državni upravi, kolikor so s takimi predpisi zvezani izdatki, ki jih ni v republiškem proračunu in določa, iz katerih virov se ti izdatki krijejo;
—	obravnava v mejah republiške pristojnosti vprašanja v zvezi z delom finančnih upravnih organov;
—	obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem republiškega proračuna.
51.	člen
Zakonodajni odbor:
—	obravnava z zakonodajno-pravnega stališča predloge vseh zakonov, normativni del družbenega plana ter vse odloke, resolucije in priporočila iz pristojnosti Zbora proizvajalcev in da besedilu potrebno zakonodajno-pravno obliko, kadar je to potrebno;
—	ima pravico predlagati stvarne spremembe v vsebini zakonskih predlogov;
—	proučuje vprašanja nadaljnje izgradnje pravnega sistema in vskladitve obstoječih zakonov;
—	sestavlja in obravnava predloge za spremembo poslovnika Zbora proizvajalcev ter skupno z zakonodajnim odborom Republiškega zbora predloge za spremembo poslovnika Ljudske skupščine LRS.
52.	člen -
Mandatno-imunitetni odbor:
—	obravnava vse primere v zvezi z varstvom imunitetnih pravic poslancev in poroča o tem zboru;
—	obravnava primere prenehanja poslanskega mandata in odreditve nadomestnih volitev;
—	daje poročila in predloge za verifikacijo mandatov tistih poslancev, ki so bili izvoljeni na nadomestnih ali ponovnih volitvah;
—	kadar zbor ni zbran, daje v soglasju s predsednikom skupščine dovoljenje, da se članu zbora vzame prostost in da se zoper njega začne ali nadaljuje kazenski postopek; svej sklep pa mora predložiti zboru na njegovi prvi prihodnji seji v potrditev;
—	obravnava ugovore, ki jih po tretjem odstavku 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji, pošljejo Zboru proizvajalcev prizadeti organ, zavod oziroma organizacija in da zboru poročilo in svoj predlog;
—	obravnava ugovore poslancev Zbora proizvajalcev, ki jih vložijo po 174. členu zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji zoper odločbe o prenehanju delovnega razmerja in o tem poroča zboru.
55. člen
Odbor za gospodarstvo, odbor za gospodarske organizacije in odbor za vprašanje dela in socialnega zavarovanja obravnavajo vsak na svojem področju vprašanja v zvezi z izvrševanjem zveznih in republiških zakonov, družbenega plana in drugih aktov skupščine, na podlagi poročil in podatkov republiških organov, zavodov in organizacij, ki skrbijo za njihovo izvrševanje, na podlagi poročil in mnenj, ki jih dobijo z neposrednim zaslišanjem predstavnikov teh organov, zavodov in organizacij, kakor tudi na podlagi podatkov, ki jih dobijo z anketo po anketni komisiji ali skupini, ki jo je ustanovil odbor ali na podlagi podatkov, ki so jih dobili kako drugače.
54. člen
Posamezni odbor Zbora proizvajalcev lahko obravnava tudi taka vprašanja, ki sicer niso predmet enakopravne obravnave v obeh zborih in sporoči svoje mnenje ustreznemu odboru Republiškega zbora. V takšnem primeru odbor- obvesti predsednika skupščine in predsednika zborov.
55.	člen
Stalni odbori lahko, vsak v mejah svojega delovnega področja, obravnavajo poročilo Izvršnega sveta ter poročila, ki jih dajejo zboru oziroma skupščini državni organi, zavodi in organizacije.
56.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog dajejo stalni odbori zboru poročila in predloge in sprejemajo resolucije, priporočila in mnenja.
Stalni odbori pripravljajo in obravnavajo v mejah svojega delovnega področja predloge za deklaracije, resolucije, priporočila in odloke in o tem poročajo zboru.
Stalni odbori lahko sprejemajo tudi resolucije, v katerih javno zavzemajo stališče do posameznih vprašanj iz svojega delovnega področja in tudi priporočila, s katerimi javno izražajo svoje mnenje glede dela ljudskih odborov, organov državne uprave, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Resolucije in priporočila odborov morajo biti v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni in drugimi akti skupščine oziroma zbora.
Če se z resolucijo ali priporočilom rešuje vprašanje, ki spada po svoji naravi tudi v pristojnost Republiškega zbora, je resolucija ali priporočilo sprejeto šele, ko ga sprejme v enakem besedilu tudi pristojni odbor Republiškega zbora.
Resolucije in priporočila odborov se objavijo v »Uradnem listu LRS«. Podpišeta jih predsednik in tajnik odbora. V objavo jih pošljeta po predsedniku skupščine.
>7. člen
Ce se ob obravnavi predloga v odboru pojavi vprašanje, ki spada po svoji naravi tudi v delovno področje drugih odborov, mora odbor vprašati za mnenje tudi druge odbore.
58.	člen
Odbori lahko opravljajo ankete in zaslišanja v mejah svojega delovnega področja.
V okviru sprožene ankete imajo odbori pravico zahtevati od državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij potrebne podatke, spise in listine.
Zaradi izvršitve ankete in drugih svojih nalog odbori lahko zahtevajo od (državljanov pojasnila, mnenja in odgovore, pri tem pa morajo varovati z ustavo in zakonom zajamčene državljanske svoboščine in pravice.
Pri opravljanju anket in zaslišanj odbori ne smejo izdajati upravnih ukrepov.
59.	člen
Zbor proizvajalcev lahko zahteva od odbora, da mu poroča o svojem delu.
Zbor lahko zahteva od odbora, naj prouči in pripravi posamezne predloge zakonov in drugih aktov in mu da za izpolnitev te naloge določen rok.
Odbori morajo poročati zboru o resolucijah in priporočilih, ki so jih izdali, in o začetih anketah, če je z njimi zvezano tudi zaslišanje državljanov.
Zbor vzame ankete in druge ukrepe odbora v vednost brez obravnave, lahko pa sklene, da jih bo obravnaval.
Zbor proizvajalcev lahko ugotovi, da resolucija ali priporočilo odbora ni v skladu z zveznim ali republiškim zakonom, resolucijo, priporočilom ali odlokom skupščine ali zbora in da zato ne velja.
Zbor lahko sklene, da bo posamezni zakonski ali drug predlog obravnaval takoj sam na seji, ali pa, da bo obravnavo posameznega predloga nadaljeval sam na zborovi seji, čeprav pristojni odbor obravnave predloga še ni končal.
4.	Pravice in dolžnosti članov odborov in drugih poslancev
60.	člen
Vsak član zbora ima pravico predlagati, naj se da na dnevni red določeno vprašanje iz delovnega področja odbora, predlagati, naj izda odbor določen akt ali ukrep v mejah svojega delovnega področja, in pravico udeleževati se obravnavanja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu odborove seje; nima pa pravice odločati, če ni član odbora.
Vsak odborov član je dolžan udeleževati se od-borovih sej in opravljati naloge, ki mu jih naroči odbor.
Za prekršitev reda na odborovih sejah,in za neizpolnitev dolžnosti člana odbora, lahko predsednik odbora izreče poslancu opomin ali mu po sklepu odbora odvzame besedo.
Poslanca, ki žali odborovo dostojanstvo ali hudo moti odborovo sejo, lahko odbor odstrani s seje.
61.	člen
Vsak član zbora ima pravico, da pri obravnavanju posameznih vprašanj v odboru in v mejah odboro-
vega delovnega področja, obrazloži svoje mnenje tudi o vprašanju, ki ni na dnevnem redu, ki je pa v zvezi s takim vprašanjem, ki se tiče zlasti uporabe zakonov, dela državnih organov, samoupravnih zavodov in gospdM¥šfeih organizacij, ali ima splošen pomen za družl^lft?%fcupnost, za okraj ali občino oziroma volilni ol»ajjf>? katerem je bil poslanec izvoljen.
Vsak član zbora lahko predlaga, naj o takih vpra-šanjilrMIbor sprejme resolucijo ali priporočilo, ali pa naj pršdlaga zboru, da zbor izda resolucijo, priporočilo ali drug predpis.
%	'f'
62.	člen
, V mejah svojega delovnega področja lahko vsak odbor zahteva tudi od poslanca Zbora proizvajalcev, ki ni člgn tega odbora, naj se udeleži odborove seje ter poroča ali da mnenje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Poslanec Zbora proizvajalcev mora poročati odboru na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih iz delovnega področja odbora, ki se nanašajo na stanje v okraju ali občini oziroma v volilnem 'okraju, kjer je bil izvoljen.
%
5.	Skupne seje odborov Zbora proizvajalcev in skupne seje ustreznih odborov Zbora proizvajalcev in Republiškega zbora
,	63. člen
Dva ali več odborov Zbora proizvajalcev oziroma odbor Zbora proizvajalcev in ustrezni odbor Republiškega zbora imajo lahko skupno sejo, če imajo- na dnevnem redu isto vprašanje, lahko pa tudi zato, da slišijo poročilo ali obrazložitev predstavnika Izvršnega sveta.
Na skupni seji odbori taka vprašanja obravnavajo, glasovati pa morajo vsak za sebe.
Skupne seje odborov Zbora proizvajalcev lahko skličejo predsedniki prizadetih odborov, predsednik Ljudskt* skupščine ali predsednik Zbora proizvajalcev.
Skupno sejo odborov Zbora proizvajalcev in Republiškega zbora lahko skličeta sporazumno predsednika prizadetih odborov, predsednika obeh zborov in tudi predsednik Ljudske skupščine.
64.	člen
Vsak odbor lahko predlaga drugemu odboru Zbora proizvajalcev ali Republiškega zbora skupno sejo. Ce drugi odbor s tem soglaša, morata predsednika obeh odborov sklicati skupno sejo.
Skupno sejo odborov lahko predlaga tudi Izvršni svet, da da svoje poročilo oziroma obrazložitev.
Na skupnih sejah odborov izmenoma predsedujejo predsedniki teh odborov.
65.	člen
Ce obravnava zakonski ali drug predlog več odborov, določi vsak odbor izmed sebe redakcijsko komisijo ali posameznega člana z nalogo, da vskladijo besedilo sprememb in dopolnitev, ki so jih sprejeli posamezni odbori.
Odbor določi končno besedilo predloga na podlagi poročila svoje redakcijske komisije.
Odbor lahko pooblasti svojo redakcijsko komisijo ali posameznega člana, da z redakcijsko komisijo drugih odborov sporazumno določi končno besedilo predloga.
6.	Razmerje med odbori in Izvršnim svetom Ljudske skupščine LRS
b6. člen
Odbor laliko zahteva od Izvršnega sveta, naj mu' pismeno ali ustno po svojem predstavniku odgovori na postavljeno vprašanje ali da pojasnilo o vprašanjih iz odborovega delovnega področja.
Kadar se na odborovi seji obravnava predlog zakona ali kakšnega drugega akta, sodeluje pri delu odbora pravilom^ kot predstavnik Izvršnega sveta državni sekretar, predsednik republiškega sveta oziroma sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta, ki je predložil Izvršnemu svetu osnutek zakona ali drugega akta skupščine, če ne določi Izvršni svet za svojega predstavnika kakšnega drugega svojega elana. Izvršni svet lahko določi za svojega predstavnika tudi državnega sekretarja, predsednika republiškega sveta oziroma sekretarja na čelu sekretariata Izvršnega sveta ali državnega podsekretarja, čeprav niso člani Izvršnega sveta.
Odbori lahko zahtevajo od Izvršnega sveta tudi v cjrugih primerih, naj pošlje svojega predstavnika, da se udeleži obravnave; Izvršni svet pa lahko tudi sam pošlje v odbor svojega predstavnika. Predstavnik Izvršnega sveta lahko sodeluje pri obravnavi, ne more pa glasovati.
Predstavnik Izvršnega sveta ima pravico zahtevati, da se odbori izjavijo o predlogu, ki ga je dal Izvršni svet, ali da odložijo sklepanje o njem. Če predloga ni dal Izvršni svet, lahko njegov predstavnik zahteva, naj se odloži sklepanje, vendar pa 0 tem odloča odbor.
Odbor mora obvestiti Izvršni svet o sklicu in dnevnem redu vsake seje.
67. člen
Izvršni svet lahko predlaga, naj vprašanja, za katera je sklenil pripraviti predlog zakona ali kakšnega drugega akta, najprej obravnava odbor, ki je za ta vprašanja pristojen. K svojemu predlogu priloži Izvršni svet teze za pripravo zakona oziroma drugega 'akta z dokumentacijo.
Predlog se poda predsedniku skupščine, ki ga pošlje pristojnemu odboru.
Ko odbor obravnava predlog, pošlje svoje pripombe Izvršnemu svetu po predsedniku skupščine.
Odbor lahkp tudi sam zahteva od Izvršnega sveta, naj mu pošlje V obravnavo teze in dokumentacijo v zvezi s pripravo predloga zakona ali kakšnega drugega akta.
6®. člen
Predstavnik Izvršnega sveta lahko predlaga, naj se sprejme na dnevni red seje tudi posamezno vprašanje, za katero to predlaga Izvršni svet.
Izvršni svet lahko predlaga, naj se skliče od-borova seja za obravnavanje določenega vprašanja ali pa naj se sprejme na dnevni red posamezno vprašanje. Če odborov predsednik ne skliče seje. Izvršni svet lahko predlaga predsedniku skupščine, naj jo skliče on.
Pri obravnavanju takih vprašanj lahko predstavnik Izvršnega sveta predlaga, naj odbor izda resolucijo ali priporočilo.
69.	člen
Izvršni svet pošlje v odbor posamezne strokovnjake kot svoje poverjenike, kadar se obravnava
predlog zakona ali drugega akta, ki ga je dal skupščini Izvršni svet.
Poverjenik daje odboru obvestila in pojasnila in ima pravico dobiti besedo, kadar jo zahteva.
Poverjenik lahko predlaga, da naj odbor odloži rešitev posameznega vprašanja za določen čas, da bi lahko Izvršni svet o njem zavzel stališče.
7.	Razmerje med odbori in republiškimi upravnimi organi, sveti ter zavodi in organizacijami
70.	člen
Odbor ima pravico zahtevati od državnih sekretarjev, predsednikov republiških svetov, sekretar jev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in od starešin drugih republiških upravnih organov, zavodov ter, organizacij, naj mu pismeno poročajo o izvrševanju republiških zakonov in drugih aktov skupščine, in pravico poklicati na svoje seje predstavnike teh organov, zavodov in organizacij, da mu dajo poročila in1 mnenja o tem.
Odbor lahko zahteva od državnih sekretarjev, predsednikov republiških svetov, sekretarjev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in drugih starešin republiških upravnih organov, zavodov in organizacij, naj dajo na odborovi seji poročilo, pojasnila ali odgovor na vprašanja, ki so na dnevnem redu. Odbor lahko zahteva od njih tudi pismen odgovor, poročilo ali pojasnilo.
71.	člen
Vsak odbor lahko v mejah svojega delovnega področja zahteva strokovno sodelovanje in pomoč republiških upravnih organov, strokovnih svetov in drugih strokovnih služb.
Na zahtevo odbora določi sekretar Izvršnega sveta, kateri republiški upravni organi bodo strokovno sodelovali v posameznih vprašanjih.
9.	Pododbori in komisije
72- člen
Odbor lahko s svojim poslovnikom ali s sklepom ustanovi stalne ali začasne pododbore in komisije in določi njihove naloge in sestav.
Pododbor sestavljajo člani odbora. Začasno komisijo sestavljajo praviloma člani odbora, lahko pa tudi posamezni strokovnjaki ali pa samo strokovnjaki z ustreznega področja. Člane pododbora in komisije izvoli oziroma imenuje odbor.
Pododbor ali komisija proučuje posamezna vprašanja iz odborovega delovnega področja, sestavlja osnutke posameznih aktov in ukrepov in jih predlaga odboru.
Pododbor oziroma komisija ne more izdajati resolucij in priporočil in tudi ne more v odborovem imenu dajati zboru svoja mnenja o predlogih zakonov in drugih aktov.
Pododbor oziroma komisija lahko opravlja posamezna opravila v mejah ankete oziroma zaslišanja.
73.	člen
Za obravnavanje in proučevanje vprašanj, ki spadajo v delovno področje več odborov Zbora proizvajalcev oziroma Zbora proizvajalcev in Republiškega zbora, lahko odbori sporazumno ustanovijo začasne skupne komisije in določijo njihove naloge in sestav. Za delo in sestav teh komisij se ustrezno uporabljajo določbe 72. člena tega poslovnika.
VI. POSTOPEK PRI SPREJEMANJU ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV
1.	Sestavljanje in vlaganje zakonskih predlogov
74.	člen
Zakonski predlog lahko dajo Zboru proizvajalcev vsak poslanec, vsak odbor in Izvršni svet.
Vsak elan iti vsak odbor Zbora proizvajalcev in Zbor proizvajalcev ima pravico predlagati Republiškemu zboru, naj spremeni zakonski predlog, o katerem sklepa Republiški zljor sam oziroma spremeni zakon, ki ga je že sprejel Republiški zbor sam.
75.	člen
Zakonski predlogi, ki se ne predlagajo na seji zbora, se dostavljajo predsedniku skupščine, in sicer praviloma pismeno v obliki in z besedilom, kot naj se zakon glasi. Predlogi morajo biti obrazloženi: po potrebi je treba predlogu priložiti tudi material,' na podlagi katerega je bil predlog izdelan.
Poslanec lahko predlaga tudi ustno na seji zbora, naj se izda zakon.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlaga, naj Zbor proizvajalcev sam izdela besedilo zakonskega predloga. O tein predlogu odloči zbor. Če zbor predlog sprejme, določi, kateri njegov odbor bo izdelal besedilo in mu določi za to rok. Če zbor predloga ne sprejme, mora predlagatelj sam predložiti zakonski predlog v obliki in besedilu, kot naj se zakon glasi.
Predsednik skupščine pošlje vsak zakonski predlog predsedniku tistega odbora, v katerega delovno področje spada; zakonski predlog, ki ga je predložil član zbora ali odbor, pošlje predsednik skupščine tudi Izvršnemu svetu.
76.	člen
Vsak zakonski predlog mora biti dostavljen poslancem Zbora proizvajalcev in poslancem Republiškega zbora.
77.	člen
Vsak poslanec ima pravico dati k zakonskemu predlogu svoje pripombe in predloge; da jih odboru, ki predlog obravnava.
2.	Delo v odboru
.78. člen
Zakonski predlog obravnava najprej odbor, v katerega delovno področje spada zakonski predlog po svoji vsebini.
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red od-borove seje samo, če je bil dostavljen odborovim članom najpozneje tfi dni pred sejo.
Zakonski predlog se lahko da na dnevni red seje tudi, ne glede na rok, določen v prejšnjem odstavku, če ga je predložil Izvršni svet z obrazloženim predlogom. naj se da takoj na dnevni red, ali če zbor sklene, naj se obravnava zakonski predlog kot nujen. V takem primeru mora dati odbor zakonski predlog na dnevni red seje pred vsemi drugimi vprašanji.
79.	člen
Najprej predlagatelj zakonski predlog obrazloži.
Če je dalo zakonski predlog skupno več poslancev, ga obrazloži eden od njih.	t
Če je dal zakonski predlog odbor, ga na seji drugega odbora oziroma na seji zbora obrazloži predsednik odbora ali član, ki ga odbor določi.
80.	člen
Zakonski predlog se obravnava najprej v načelu. Če se zakonski predlog v načelu ne sprejme, se podrobno ne obravnava. Odbor o tem poroča Zboru proizvajalcev na seji.
Ko je načelna obravnava zakonskega predloga končana, se predlog podrobno obravnava člen za členom. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Vsak člen zakonskega predloga se bere, razen če odbor sklene, da se predlog ne bere.
81.	člen
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se' o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Odbor lahko sklene! da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu, ali pa da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
82.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga in poslanci lahko predlagajo amandmaje, dokler predlog ni izglasovan v celoti; ustno lahko predlag’ajo amandmaje samo med podrobno obravnavo.
O vsakem poslanskem amandmaju se mora predlagatelj zakonskega predloga izjaviti.
Amandma, ki ga predlagatelj zakonskega predloga da ali sprejme, postane sestavni del zakonskega predloga.
Predlagatelj lahko svoj amandma umakne, dokler ni izglasovan oziroma dokler ga predlagatelj zakonskega predloga ne sprejme.
83.	člen
Glede obravnave in glasovanja o predlogu družbenega plana in o predlogu proračuna se primerno uporabljajo določbe 80., 81. in 82. člena.
84.	člen
Predlagatelj zakonskega predloga lahko predlog v odboru umakne.
Če umakne zakonski predlog Izvršni svet, ga odbor da z dnevnega reda in to sporoči predsedniku skupščine. Če umakne zakonski predlog poslanec, ga odbor lahko vzdrži in obravnava naprej kot svoj zakonski predlog.
85.	člen
Odbor določi svojega poročevalca, ki na seji zbora poroča o obravnavi v odboru. Odbori lahko določijo tudi skupnega poročevalca, če so obravnavali vprašanja na skupnih sejah, ali pa, če so sklenili, da .v zboru posamezni odbor ne bo dal svojega lastnega poročila.
Člani odbora, ki imajo posebno mnenje, lahko podajo zboru po svojem poročevalcu posebno poročilo; v sporazumu z njimi pa lahko vključi odbor njihovo posebno miSenje tudi v svoje poročilo.
3.	Obravnava v zboru
86.	člen
Zakonski predlog mora biti dostavljen članom zbora najpozneje tri dni pred sejo, na kateri naj bi ga zbor obravnaval.
S pritrditvijo zbora se lahko da na dnevni red tudi zakonski predlog, ki je bil dostavljen poslancem šele na dan seje.
Če se zakonski predlog obravnava kot nujen na zahtevo Izvršnega sveta ali po sklepu zbora, zbor lahko sklene, da se obravnava takoj na seji zbora brez poprejšnje obravnave v odborih.
87.	člen
Obravnava zakonskega predloga se začne s poročilom poročevalcev tistih odborov, ki so zakonski predlog obravnavali. Nato predlagatelj zakonski predlog lahko ustno obrazloži.
Če je kateri od odborov, ki so obravnavali zakonski predlog, predlagal, naj se zakonski predlog v načelu zavrne, se mora predlagatelj o tem izjaviti, preden zbor o tem glasuje. Če zbor ne zavrne zakonskega predloga v načelu, ga lahko vrne odborom, da ga obravnavajo v podrobnostih, ali pa ga takoj sam začne obravnavati.
88.	člen
Če se besedilo zakonskega predloga, kot ga je sprejel pristojni odbor, razlikuje od besedila, kot ga je sprejel zakonodajni odbor, se štejejo formulacije pdsameznih določb, ki jih predlaga zakonodajni odbor, za predlog amandmaja k besedilu pristojnega odbora.
89.	člen
Po poročilih in obrazložitvi se predlog podrobno obravnava. Amandmaji se obravnavajo skupno z ustreznim členom.
Najprej se prebere besedilo zakonskega predloga, kot ga predlagajo odbori, ki so predlog obravnavali. Predlog se prebere v celoti, ali po posameznih delih.
Zbor lahko sklene, da se zakonski predlog ne bere.
Če se pokaže med obravnavo, da posamezna vprašanja v zvezi z zakonskim predlogom še niso zadosti razčiščena in da je potrebna še podrobnejša proučitev, zbor lahko sklene, da se zakonski predlog vrne odborom, da ga znova proučijo.
90.	člen
Amandmaji se lahko predlagajo, dokler predlog ni dan na glasovanje. Amandmaji se predlagajo pismeno.
' Amandma, ki ga da predlagatelj predloga, postane sestavni del predloga. O vsakem drugem amandmaju se morajo izjaviti predlagatelj predloga ter poročevalci odborov oziroma komisij. Če se z amandmajem strinjajo, postane sestavni del predloga, če se ne strinjajo, da predsednik amandma na glasovanje, in sicer preden se glasuje o samem predlogu.
Odborov poročevalec ima pravico zahtevati prekinitev seje zbora zato, da se odbor sestane in zavzame stališče o amandmaju, ki ga odbor ni obravnaval, ali o vprašanju, ki se je pojavilo šele na seji zbora.
Amandmaji, ki jih je skupščina izglasovala, postanejo sestavni del predloga.
91.	člen .
Ko je podrobna obravnava zakonskega predloga končana, se o zakonskem predlogu glasuje v celoti. O predlaganih amandmajih se glasuje prej kot o členu, h kateremu je amandma predlagan.
Zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu po končani načelni obravnavi glasuje v načelu ali pa, da se med podrobno obravnavo glasuje tudi o posameznih členih.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko umakne predlog, dokler se v zboru ne začne glasovanje v celoti.
92.	člen
Glede obravnave in glasovanja o predlogu družbenega plana in o prbdlogu proračuna se primerno uporabljajo določbe 89., 90. in 91. člena.
Predlog družbenega plana se obravnava in o n jem glasuje po posameznih poglavjih.
Predlog proračuna se obravnava in o njem glasuje po delih oziroma razdelkih; predlog predračunov finančno samostojnih zavodov in proračunskih skladov se obravnava tako, da se obravnava in glasuje posebej p proračunu vsakega finančno samostojnega zavoda oziroma sklada. '
93.	člen
Zakonski predlog je v zboru sprejet, ko je izglasovan v celoti.
Če je za zakon pristojen tudi Republiški zbor, sporoči predsednik Zbora proizvajalcev predsedniku Republiškega zbora, da je zakonski predlog sprejet. V sporsčiiu navede spremembe, ki jih je sprejel zbor k besedilu sprejetega predloga.
'	S
4.	Ugotavljanje skladnosti besedila zakonskega
predloga, ki ga je sprejel Republiški zbor in besedila, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev
94.	člen
Ko vsak zbor sprejme predlog zakona, ugotovita predsednika obeh zborov, ali sta besedili, ki sta bili sprejeti v vsakem zboru, enaki. Če je besedilo enako, je zakon v obeh zborih sprejet. Predsednik vsakega zbora to sporoči svojemu zboru in pošlje zakon predsedniku Ljudske skupščine LRS.
93. člen
Če je Republiški zbor sprejel predlog zakona s spremembami, ki jih ni sprejel tudi Zbor proizvajalcev, sporoči predsednik zbora Zboru proizvajalcev te sprernembe.%^ zbor brez obravnave sprejme spremembe Republiškega zbora, je s tem zakonski predlog sprejet v obeh zborih.
Če zbor ne sprejme sprememb ali če sam kaj spremeni v njihovem besedilu, pošlje Republiškemu zboru svoje obrazloženo mnenje glede vprašanj, v katerih se zbora ne strinjata.
Če Republiški zbor sprejme mnenje Zbora proizvajalcev in izglasuje besedilo predloga, kakor je bilo izglasovano v Zboru proizvajalcev, je s tem zakonski predlog sprejet v obeh zborih..
96.	člen
Če na ta način zbora ne moreta doseči enakega besedila, izbereta vsak izmed sebe po pet članov za skupno komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila zakonskega predloga. Člani komisije
se volijo po določbah, ki veljajo za volitve posameznih članov odbora.
97.	člen
Ko izvolita oba zbora svoje člane v skupno komisijo, si komisija izvoli predsednika.
Predsednika obeh zborov predložita komisiji sporna vprašanja v obravnavanje.
Komisija skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero so glasovali najmanj po trije člani vsakega zbora.
Eden od članov komisije, ki jih je izvolil Zbor proizvajalcev, sporoči Zboru proizvajalcev sklepe te komisije.
98.	člen
O tem, ali se sprejme besedilo, kot ga predlaga skupna komisija, odloči zbor.
Če zbor sprejme besedilo, ki ga predlaga komisija, velja, da je zbor sprejel zakonski predlog s tem besedilom. Ko tudi Republiški zbor sprejme predlog komisije, velja, da je zakonski' predlog sprejet v obeh zborih.
Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje, ali če ne sprejmeta predloga komisije oba zbora, se obravnavanje spornega vprašanja preloži za sedem dni.
Nato Zbor proizvajalcev še enkrat obravnava sporno vprašanje. Če se tudi po dveh zaporednih obravnavah ne doseže soglasje obeh zborov, predsednik Zbora proizvajalcev to sporoči predsedniku skupščine, predsedniku Republiškega zbora in Izvršnemu svetu.
5.	Posebne določbe o postopku pri spremembi ustave
99.	člen
Spremembo ustave lahko predlaga najmanj dvajset poslancev Zbora proizvajalcev ali Izvršni svet.
Zbor proizvajalcev glasuje z večino glasov najprej o tem, ali naj se vzame predlog za Spremembo ustave v obravnavo.
Če je tudi Republiški zbor sklenil, naj se vzame predlog za spremembo ustave v obravnavo, da zbor predlog v obravnavo zakonodajnemu odboru, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam pa seji. Zakonodajni odbor obravnava predlog za spremembo ustave samo podrobno, glasuje pa 0 predlogu najprej po členih, nato pa še v celoti.
Ko zakonodajni odbor da poročilo, obravnava zbor predlog samo podrobno. Zapisnikar prebere besedilo predloga. Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Glasuje se najpreiAo posameznih členih, nato pa še v celoti. O amai^roiajih k posameznim členom glasuje zbor prej kot o posameznih členih.
Predlog za spremembo ustave je v Zboru proizvajalcev sprejet, če je zanj glasovalo tri petine poslancev Zbora proizvajalcev.
Ko ugotovita predsednika zborov, da je sprejet predlog za spremembo ustave v enakem besedilu v obeh zborih, dostavi predsednik vsakega zbora sprejeto besedilo predsedniku Ljudske skupščine LRS, da na skupni seji obeh zborov 'razglasi spremembo ustave.
100.	člen
Če obravnava odbor zakonski predlog, ki terja po mnenju odbora, da se spremeni ali dopolni kakšna ustavna določba, konča odbor obravnavo predloga in ga pošlje zakonodajnemu odboru s pripombo, da je treba, preden naj bi bil predlog v zboru sprejet,
spremeniti ustavo. Zakonodajni odbor obravnava takšen zakonski predlog; če se strinja s tem, da je treba spremeniti ustavo, pripravi predlog za njeno spremembo in ga pošlje predsedniku skupščine.
Zakonodajni odbor ravna po prejšnjem odstavku tudi, kadar je sam mnenja, da terja zakonski predlog, ki ga obravnava, da se spremeni ali odpravi kakšna ustavna določba.
101.	člen
Na seji zbora se najprej obravnava predlog za-koita o spremembi ustave. Če zbor ne sprćjme predloga za spremembo ustave, se zakonski predlog, zaradi katerega je bila ta ustavna sprememba predlagana, umakne z dnevnega reda.
Če zbor sprejme predlog za spremembo ustave, vzame v obravnavo zakonski predlog, zaradi katerega je sprejel spremembo ustave, in pošlje potem, ko ga sprejme, zakon o spremembi ustave predsedniku skupščine, da ga razglasi na skupni seji zborov.
102.	člen
Kadar pošlje predsednik skupščine Zboru proizvajalcev zakonski predlog o spremembi ustave obenem z zakonskim predlogom, ki terja predlagano Spremembo ustave, ki spada v izključno pristojnost Republiškega zbora, lahko predlaga Zbor proizvajalcev spremembe in dopolnitve v zakonskem predlogu, zaradi katerega je potrebna predlagana sprememba ustave.
6.	Deklaracije, resolucije, priporočila, odloki, sklepi in odločbe
105.	člen
Zbor proizvajalcev sprejema deklaracije in resolucije o takih vprašanjih* iz republiške pristojnosti, ki se po ustavi in po svoji naravi ne urejajo z zakonom, ter o drugih vprašanjih, ki imajo splošen pomen'za Ljudsko republiko Slovenijo.
S priporočili daje zbor v okviru republiške pristojnosti splošna mnenja in nasvete za delo Izvršnega sveta in drugih državnih organov, samoupravnih zavodov in gospodarskih organizacij.
Zbor sprejema odloke v primerih, za katere je to izrečno določeno z ustavo, z zakonom in S tem poslovnikom; z odloki lahko odloča tudi o posameznih zadevah, o katerih se sicer odloča z zakonom, ter ureja tudi splošna vprašanja, ki so po ustavi predmet zakona, vendar samo začasno.
S sklepom odloča zbor o vseh drugih vprašanjih, o katerih ne odloča v kakšni drugi obliki.
Z odločbo sprejema zbor svoje odločitve v upravnih zadevah oziroma v zadevah, ki imajo značaj upravnega akta.
lOk člen
Če se z aktom, ki ga je sprejel Zbor proizvajalcev, ureja vprašanje, pri katerega odločanju po ustavi enakopravno sodelujeta oba zbora, je takšen akt sprejet šele, ko ga v enakem besedilu sprejme tudi Republiški zbor.
105. člen
Za postopek pri obravnavanju in sprejemanju predlogov deklaracij, resolucij, priporočil, odlokov, sklepov in odločb se primerno' uporabljajo določbe 74. do 97. člena ter prvi in drugi odstavek 98. člena.
VI. POROČILA IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGA POROČILA
106.	člen
Zbor proizvajalcev lahko zahteva od Izvršnega sveta poročilo o njegovem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Zbora proizvajalcev.
10?. člen
Če se pri obravnavanju poročila Izvršnega sveta sproži vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, zbor začne obravnavo tega vprašanja.
Ko je obravnava končana, zbor glasuje o tem, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom ali ne.'Če zbor sklene, da tak akt ni v skladu z zakonom, ga razveljavi. Dokler predlog ni dan na glasovanje, Izvršni svet lahko izjavi, da tak akt sam razveljavi.
Če gre za vprašanje, ali je akt Izvršnega sveta v skladu z zakonom, pri katerega sprejemanju sta enakopravno sodelovala oba zbora, je sklep sprejet, če ga je v enakem besedilu sprejel tudi Republiški zbor.
KIS. člen
Zbor lahko zahteva od Vrhovnega sodišča in Višjega gospodarskega sodišča LRS poročilo o vprašanjih- s področja pravosodja.
Zbor lahko zahteva tudi od samostojnih zavodov in organizacij, nad katerimi imajo republiški organi nadzorstvo, naj mu poročajo o svojem delu in o izvrševanju zakonov in drugih aktov iz pristojnosti zbora.
109.	člen
Kadar je na dnevnem redu poročilo Izvršnega sveta oziroma poročilo Vrhovnega sodišča LRS, Višjega gospodarskega sodišča LRS ali samostojnih zavodov in organizacij, nad katerimi imajo republiški organi nadzorstvo, se poročilo obravnava tako. kot je -to določeno v poslovniku Ljudske skupščine LRS.
VIII.	INTERPELACIJE, VPRAŠANJA POSLANCEV IN POJASNILA O DELU REPUBLIŠKE UPRAVE
I.	Interpelacije
110.	člen
Člani Zbora proizvajalcev imajo pravico naslavljati na Izvršni svet interpelacije o vprašanjih, ki se tičejo splošne politike Izvršnega sveta, izvrševanja zakonov ali dejavnosti republiške uprave.
Interpelacija se vloži pismeno pri predsedniku skupščine.
111.	člen
Predsednik skupščine pošlje interpelacijo Izvršnemu svetu in vsem poslancem.
112.	člen
Izvršni svet mora Odgovoriti na interpelacijo v enem mesecu od dneva, ko jo je sprejel, najkasneje pa na prvi seji zbora ali na prvi skupni seji obeh zborov po preteku tega roka.
\	.	115. člen
Odgovor Izvršnega sveta na interpelacijo se da na dnevni red zbora kot posebna točka.
Odgovor na interpelacijo se daje ustno.
Najprej obrazloži interpelacijo poslanec, ki jo je vložil. Nato predstavnik Izvršnega sveta na interpelacijo odgovori. Zbor interpelacijo in odgovor obravnava. Po končani obravnavi, lahko dasta izjavo predstavnik Izvršnega sveta in poslanec, ki je interpelacijo vložil.
Če predstavnik Izvršnega sveta misli, da je treba dobiti nove podatke v zvezi z interpelacijo, lahko predlaga odložitev obravnave. O tem odloči zbor brez obravnave; pred glasovanjem vpraša predsednik poslanca, ki je vložil interpelacijo, ali se strinja z odložitvijo.
Obravnava se lahko konča s tem, da zbor sprejme resolucijo ali priporočilo. Predlog za resolucijo ali priporočilo lahko poda član zbora ali predstavnik Izvršnega sveta.
Če ni predloga za resolucijo ali priporočilo, predsednik, po sklepu zbora, preide na naslednjo točko dnevnega reda.
4
2.	Vprašanja poslancev lil4. člen
Član zbora ima pravico postaviti Izvršnemu svetu vprašanje, ki se tiče dela Izvršnega sveta ali posameznega republiškega upravnega organa, ali pa zadev iz njegove pristojnosti. Zahtevati sme pismen odgovor ali pa ustmen odgovor na seji zbora, ali na skupni seji zborov.
Član zbora postavi vprašanje pismeno, ali ustno na seji zbora.
Pismeno vprašanje pošlje po predsedniku skupščine. O vprašanju, ki ga je dobil od člana zbora, obvesti predsednik skupščine takoj tudi predsednika zbora. Sprejeta vprašanja poslancev pošlje predsednik skupščine takoj Izvršnemu svetu, po vrsti, kakor jih je dobil.
115.	člen
Ustno vprašanje postavi poslanec na seji zbora.
Za postavljanje takšnih vprašanj in za odgovore nanje, določi zbor poseben čas, praviloma na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red, lahko pa določi za to tudi posebno sejo.
116.	člen
Če je poslanec zahteval pismen odgovor, mu mora Izvršni svet odgovoriti najpozneje v desetih dneh. O odgovoru obvesti tudi predsednika skupščine.
O odgovoru obvesti predsednik zbora Zbor proizvajalcev na seji v času, ki je določen za postavljanje vprašanj.
147. člen
Ustni odgovor da predstavnik Izvršnega sveta na seji zbora. Odgovoriti je dolžan na prvi naslednji seji, če je dobil vprašanje vsaj 48 ur prej.
Če postavi poslanec vprašanje na seji zbora, pa predstavnik Izvršnega sveta ne more nanj takoj odgovoriti, mu lahko zbor na njegov predlog, določi Jaljši rok.
118.	člen
Ko dobi poslanec odgovor, lahko zahteva pojasnilo in postavi dodatno vprašanje v zvezi z odgovorom.
Ko so končana vprašanja in odgovori, preide zbor na dnevni red.
<
3.	Pojasnila o delu republiške uprave
119.	člen
Poslanec lahko zahteva od državnih sekretarjev, od sekretarjev na čelu sekretariatov Izvršnega sveta in od starešin drugih republiških upravnih organov pojasnila o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti. |
Poslanec se lahko obrne s takšno zahtevo pismeno na predsednika zbora, ta pa obvesti o tem zbor. Poslanec lahko poda takšno zahtevo tudi ustno na seji zbora v času, ki je določen za vprašanja poslancev.
120.	člen
Državni sekretar, sekretar na čelu sekretariata Izvršnega sveta in starešina drugega republiškega upravnega organa, mora zahtevano pojasnilo sporočiti poslancu pismeno ali pa ga dati ustno na seji zbora, če je zbor tako sklenil takrat, ko je bilo pojasnilo zahtevano. O pismenem pojasnilu ali njegovi vsebini obvesti predsednik Zbor proizvajalcev na seji, ko daje sporočila.
Zahtevano pojasnilo je treba dati najkasneje v desetih dneh.^-zbor pa lahko sklene, da morajo v prvem odstavku tega člena omenjeni, dati zahtevano pojasnilo osebno na seji.
Če poslanec misli, da pojasnilo, ki ga jp dobil, ni popolno, lahko postavi v isti stvari vprašanje Izvršnemu svetu.
IX., OBRAVNAVANJE VLOG IN PRITOŽB V ZBORU
121.	člen
Zbor lahko sklene na predlog odbora Ljudske skupščine LRS za vloge in pritožbe ali'poslanca, da bo obravnaval poročilo odbora ali posamezno vlogo oziroma pritožbo.
Zbor lahko sprejme na predlog odbora odlok, sklep, resolucijo, priporočilo ali odločbo.	,
125.	člen
Ža mnenje ali glas, ki ga da poslanec na sejah zbora, na skupni seji obeh zborov, na sejah odborov ali komisij zbora ali skupščine, poslanca ni dovoljeno klicati na odgovornost, ga kaznovati ali mu vzeti prostost.
126.	člen
Poslanec uživa imunitetno pravico od dneva, ko mu je izdano potrdilo o izvolitvi.
127.	člen
Predsednik zbora naznani zboru na začetku seje predlog pristojnega državnega organa, naj se dovoli odvzem prostosti ali sprožiti kazenski postopek oziroma sporoči, da je bila poslancu odvzeta prostost ali zoper njega sprožen kazenski postopek.
Zbor da tak predlog oziroma sporočilo mandatno-imunitetnemu odboru, da ga prouči in poroča.
Na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora odloči zbor, ali da dovoljenje za sprožitev kazenskega postopka, ali za odvzem prostosti oziroma ali potrdi odločbo pristojnega državnega organa, da se zoper poslanca nadaljuje kazenski postopek ali da se mu odvzame prostost. Če zbor razveljavi odločbo pristojnega državnega organa, je treba postopek takoj ustaviti, poslanca pa izpustiti na prostost.
,	128. člen
Če Zbor proizvajalcev ni zbran, da v soglasju s predsednikom skupščine dovoljenje za odvzetje prostosti in za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega postopka zoper člana zbora, mandatno-imunitetni odbor.
Mandatno-imunitetni odbor poroča o tem zboru na njegovi prvi prihodnji seji.
Zbor odloči, da se sklep mandatno-imunitetnega odbora potrdi ali razveljavi.
122.	člen
Vsak poslanec ima pravico predlagati, naj se posamezne vloge ali pritožbe obravnavajo na seji zbora, ne glede na to, ali je in kaj je o njih odločil odbor za vloge in pritožbe.
Ko preteče mesec dni, odkar je bilo predloženo pismeno poročilo odbora za vloge in pritožbe, poslanec ne more več zahtevati, naj se v zboru obravnavajo tiste vloge in pritožbe, ki jih je odbor že rešil.
123.	člen
•
Izvršni svet lahko pred določitvijo dnevnega reda ali tudi med obravnavo zahteva, naj se posamezna vloga ali pritožba ne obravnava, ali pa že začeta obravnava prekine in vloga oziroma pritožba pošlje Izvršnemu svetu, da lahko da svoje mnenje.
V ta namen se lahko določi Izvršnemu svetu rok največ enega meseca.	^
X.	DOLŽNOSTI, IMUNITETNE IN DRUGE PRAVICE POSLANCEV
124.	člen
Člani Zbora proizvajalcev se morajo udeleževati sej zbora in opravljati druge dolžnosti po določbah tega poslovnika.	i.
Poslanec, ki je zadržan, se mora opravičiti.
129.	člen
Kazenski postopek zoper poslanca se lahko začne ali nadaljuje samo za tisto kaznivo dejanje, za katero je dal zbor oziroma mandatno-imunitetni odbor dovoljenje, da se kazenski postopek začne ali nadaljuje.
130.	člen
Če se poslanec odpove mandatu, obravnava odpoved najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo.
Poslancu preneha mandat, ko zbor njegovo odpoved mandatu sprejme.
Če se poslanec odpove mandatu, preden je bil njegov mandat verificiran, je treba ne glede na odpoved preizkusiti, ali je bila poslančeva izvolitev pravilna ali ne.
151.	člen
Kadar preneha poslancu mandat, je treba to sporočiti zboru.
Če je bil poslanec odpoklican, obravnava odpoklic najprej mandatno-imunitetni odbor in da zboru poročilo. Poročilo o odpoklicu poslanca se obravnava ustrezno po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek pri verifikaciji mandatov.
Odpoklicanemu poslancu preneha mandat takrat, ko je zbor na podlagi poročila mandatno-imunitetnega odbora ugotovil, da je bil poslanec odpoklican.
S
152.	člen
Člani zbora imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi javnimi prometni sredstvi na območju Ljudske republike Slovenije.
Poslanci imajo posebne poslanske legitimacije.
153.	člen
S prenehanjem mandata prenehajo poslancu imunitetna pravica, pravica do brezplačne vožnje z javnimi prometnimi sredstvi in druge pravice, ki jih ima kot ljudski poslanec.
XI.	ZAPISNIK IN SEJNI ZAPISKI
134.	člen
O delu zbora na seji se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o poteku seje in sprejete sklepe.
135.	člen
O delu zbora se vodijo tudi sejni zapiski.
V sejnih zapiskih, ki se objavijo, morajo biti v celoti natisnjeni popolni potek seje zbora, govori, izjave, poročila, interpelacije in vsa vprašanja poslancev Zbora proizvajalcev in odgovori nanje.
Poslanec ima pravico, da pred objavo sejnih zapiskov napravi v besedilu svojega govora, izjave ali ' poročila redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil ali iz besedila izpustil kake misli.
Ce se predsednik zbora oziroma odbora ali poslanec ne strinjata glede popravkov v sejnih zapiskih, lahko predložita zadevo zboru oziroma odboru v odločitev.
XII.	KONČNE DOLOČBE
136.	člen
Zbor proizvajalcev ima svoj pečat z grbom Ljudske republike Slovenije. Okrog grba je besedilo: »Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije — Zbor proizvajalcev.«
Pečat hrani zapisnikar zbora, ki ga za to določi predsednik zbora.
137.	člen
Ta poslovnik se lahko spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov zbora s tem, da predlog spremembe najprej obravnava zakonodajni odbor, razen če zbor sklene, da bo obravnaval predlog takoj sam.
138.	člen
Ta poslovnik velja takoj in se objavi v »Uradnem listu LRS«.
P St 6#l-59
Ljubljana, dne 1. oktobra 1959.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
/
174
Na podilajgi prvega odstavka 2. točke odlloka o vpeljavi enotne metode pri kalkulacijah in predračunih za gradbena dela (Uradni list LRS, št. 22-133/59) izdaja sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve sporazumno s sekretariatom Izvršnega sveta za industrijo in obrt
NAVODILO
o enotni metodi za izdelavo kalkulacij in pred-^ računov za gradbena dela
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1
Kalkulacije in predračuni za gradbena dela kot sestavni del investicijskih programov, idejnih in glavnih projektov se izdelujejo po enotni metodi, ki jo določajo ta navodila.
2
Predračun za gradbena dela v investicijskih programih in idejnih projektih se sestavi na podlagi izkustvenih enotnih cen. Izkustvene enotne cene so času in kraju primerno prilagojene cene iz predračunov glavnih projektov za istovrstna gradbena dela. Pri standardnih gradbenih objektih se predračun v investicijskih programih izjemoma lahko sestavi tudi na podlagi bruto etažne površine ali obzidane prostornine objekta ob upoštevanju izkustvenih cen za podobne gradbene objekte.
Predračun za gradbena dela v glavnih projektih se sestavi na podlagi kalkulacije. S kalkulacijo se določijo kalkulacijske prodajne cene za mersko enoto (predračunska enotna cena) vsake posamezne postavke dela. Kalkulacije se sestavljajo tako, da se analizirajo cene za vsako posamezno postavko del na podlagi kalkulacdjskiJi elementov, določenih s tem navodilom.
Za gradbena obrtniška dala in za gradbena inštalacijska dela se določijo v predračunu glavnega projekta prodajne cene za mersko enoto vsake posamezne postavke dela po določbah prvega odstavka te točke.
H. KALKULACIJA GRADBENIH DEL IN NJENI ELEMENTI ,
]
5
Cena za mersko enoto postavke del je sestavljena iz tehle elementov:
A.	Material za izdelavo
B.	Plače za izdelavo:
a)	neposredne plače,
b)	posredne plače,
c)	terenski dodatki
C.	Amortizacija
C. Splošni gradbeni stroški:
a)	režija gradbišča, .
b)	pripravljalna ih končna dela
D.	Splošni upravni im prodajni stroški (režija podjetja)
I.	Lastna cena (A + B -HC + Č + D)
E.	Prebitek za prispevek iz dohodka in za sklade podjetja.
II.	Prodajna cena (I + E)
A.	Material za izdelavo 4
Med stroške materiala za izdelavo se štejejo stroški materiala, ki se vgradi, ter stroški 'pomožnega in pogonskega materiala franko gradbišče. Material se kalkulira v količinah, ki so določene s povprečnimi normami, ki .jih je treba prilagoditi dejanskim potrebam projektiranega objekta, ali pa v količinah, ki se določijo na podlagi izkušenj, če za konkretne primere norme materiala niso določene. Z izrazom stroški materiala franko gradbišče se razumejo poleg tržne cene tudi stroški prevoza materiala od mesta, kjer se tržna cena oblikuje, pa do skladišča oziroma deponije na gradbišču, vštevši stroške nakladanja, prekladanja, razkladanja im skladiščenja (zunanji transport).
y	5
Kot material za vgraditev je mišljen tisti material (surovine in polizdelki), ki se vgradi v objekt.'
Kot pomožni material je mišljen tisti material, ki je potreben pri graditvi, ki pa ostane vgrajen (material za betonske opaže, za začasne lesene stopnice, za začasne delovne odre in podobno).
Za pogonski material se štejejo: nafta, bencin, premog, električna energija, mazivo za stroje, razstrelilna sredstva, stroški za vzdrževanje delovne živine in podobno, kolikor se rabi na gradbišču pri samem proizvajalnem procesu.
6
Za stroške materiala franko gradbišče je treba izdelati pomožne kalkulacije za mersko enoto transportiranega materiala, ki so podlaga za kalkulacijo cen za mersko enoto - posameznih postavk gradbenih del.
Pri sestavljanju analize stroškov zunanjega transporta je treba vzeti najprimernejši način transporta tako glede uporabe sredstev kakor tudi glede oddaljenosti. upoštevajoč pri tem razpoložljiva sredstva, tržne razmere glede razpoložljivega materiala in krajevne razmere.
Analizi stroškov zunanjega transporta je treba priložiti shemo organizacije grgdbišča s tabelo razdalj in z navedbo načina zunanjega in notranjega transporta.
B.	Plače za izdelavo 7
Plače za izdelavo obsegajo neposredne plače, posredne plače in terenske dodatke tistih delavcev izva-
jalcev, ki so zaposleni neposredno pri gradnji in pri transportu.
8
Za neposredne plače po tem navodilu se štejejo plače delavcev po ustreznih tarifnih postavkah v povprečnih zneskih za določena delovna mesta.
.	9
Za posredne plače po tem navodilu se štejejo vsi drugi prejemki po tarifnem pravilniku oziroma po posebnih predpisih, zlasti:
1.	dodatek na plače za nadurno oziroma nočno delo in za delo ob dnevih tedenskega počitka in ob državnih praznikih;
2.	nadomestilo za plačo med letnim dopustom in ob državnih praznikih ter nadomestilo za neizrabljeni letni dopust; v
3.	dodatki za delo v kesonih in predorih ter dodatki za delo v vodi*
4.	potapljaški dodatki in dodatki potapljačem za močnejšo hrano;
5.	nadomestilo plače za prvih 7 dni nezmožnosti za delo in zaradi bolezni ali poškodbe delavca;
6.	nadomestilo za ločeno življenje;
7.	nadomestilo za plačo med prekinitvijo dela;
8.	nadomestilo za plače med odstranitvijo z dela, kadar obremenjujejo ta nadomestila gospodarsko organizacijo;
9.	nadomestilo za plače delavcev v višini postavk po tarifnem pravilniku za redni delovni čas, kadar se delavci med delovnim časom udeležijo pouka in vaj (na poligonu) v sestavu protiletalskih enot, ustanovljenih po lob, členu zakona o narodni obrambi;
10.	nadomestila za plače za čas, ko je delavec, na seji delavskega sveta in upravnega odbora.
Posredne plače je treba kalkulirati v določenem odstotku od neposrednih plač, in sicer glede na predvideni sestav delovne sile, podatkov iz prejšnjih let, vrsto gradbenih del in terenskih razmer. .
^ 11
Terenski dodatki se izkažejo kot posebna vrsta posrednih plač s posebno kalkulacijo. Pri tem je treba upoštevati sestav delovne sile in krajevne razmere glede razpoložljive delovne sile. >.
Terenski dodatek se računa po povprečnih zneskih, in sicer za vsak koledarski dan.
C.	Amortizacija 12
Element amortizacije zajema amortizacijo, ki se izračuna po amortizacijskih stopnjah tako. kakor je določeno z veljavnimi predpisi.
15
V elementu amortizacije je treba vkaikulirati amortizacijo tistih osnovnih sredstev, ki se bodo predvidoma neposredno uporabila na gradbišču.
14
Amortizacija se všteje v ceno za mersko enoto tiste postavke del, za katero se osnovna sredstva uporabljajo. Za izračunanje amortizacije za mersko enoto postavke del je treba izdelati pomožno kalkulacijo za obratovalno uro osnovnega sredstva.
15
Pomodna kalkulacija amortizacije za obratovalno uro osnovnega sredstva se izračuna takole:
Na podlagi vrednosti osnovnega sredstva (amortizacijske osnove) in amortizacijskih stopenj se izračuna znesek letne amortizacije osnovnega sredstva. Dobljeni znesek se deli s predviđenim številom obratovalnih ur osnovnega sredstva v enem letu. kar predstavlja znesek amortizacije osnovnega sredstva za eno obratovalno uro.	,
16	'
Po 15. točki tega navodila izračunani znesek amortizacije osnovnega sredstva za eno obratovalno uro se deli z učinkom osnovnega sredstva; tako dobljeni znesek predstavlja znesek amortizacije za mersko enoto posamezne postavke dela.
Učinek osnovnega sredstva se kalkulira po normah oziroma izkušnjah.
17
Amortizacija montažnih delov barak, ki jih izvajalci sestavljajo na gradbišču, se ne računa v element amortizacije, temveč neposredno v predračun stroškov za pripravljalna in končna dela.
C. do D. Splošni gradbeni stroški ter splošni upravni in prodajni stroški
“l8
Splošni gradbeni stroški (režija gradbišča) obsegajo tiste stroške gradbišča, splošni upravni in prodajni stroški (režija podjetja) pa tiste stroške gradbenega podjetja, ki niso zajeti v elementih lastne cene A do C.
19
Med splošne gradbene ^troške se štejejo tisti splošni stroški, ki nastajajo v zvezi z organizacijo in vodstvom gradbišča, in pa tisti splošni stroški, ki se nanašajo na usposobitev gradbišča za gradnjo.
Splošni gradbeni stroški se delijo:
1.	na režijo gradbišča,
2.	na pripravljalna in končna dela
20
'V režijo gradbišča se štejejo tile'splošni stroški:
1.	administracija gradbišča.
2.	tekoče in investicijsko vzdrževanje zgradb, strojev, priprav, naprav, inventarja, in orodja.
3.	zunanji transport drobnega materiala,
4.	tehnična varnost in zdravstveno varstvo,
5.	gasilska in čuvajska služba,
6.	drobna pripravljalna dela,
7.	obvezno zavarovanje objektov pri DOZ za čas gradnje.
21
Za drobna pripravljalna dela po 20. točki navodila se štejejo zlasti:
—	dovoz in odvoz orodja, instrumentov, laboratorijske opreme, proizvodnega in poslovnega inventarja, razen neposlovnega inventarja za opremo delavskega naselja,
-- pomožni in začasni priključki na energetsko, vodovodno in kanalsko omrežje, če ne presegajo 20 m dolžine.
—	zakoličenje in vrvični ris objekta za visoke gradnje,
—	podi za ročno mešanje betona,
—	maltarke za mešanje malte,
—	zavarovanje vratnih in okenskih podbojev,
—	leseno zavarovanje stopnic in podobno,
—	kratkotrajna zasilna zavarovanja na gradbišču, ki so potrebna pri normalni izvedbi.
22
Za pripravljalna dela po 19. točki tega navodila se štejejo večja in trajnejša pripravljalna dela, ki so potrebna izvajalcu za čas graditve naročenega gradbenega objekta, zlasti:
—	dopolnilna raziskovanja za kontrolo podatkov, ki jih obsega glavni projekt,
—	očiščenje terena,
—- postavitev začasnih objektov, ki so potrebni na gradbišču za obratovanje ,in za nastanitev delavcev; stroški za te začasne objekte obsedajo stroške za postavitev, tekoče vzdrževanje in obrabnino oz. amortizacijo začasnih objektov. Obrabnina obsega stroške za material po obračunanju vrednosti tistega materiala, ki bo ostal po demontaži, upoštevajoč čas uporabe in dobo trajanja objekta,
—	začasne instalacije, kolikor presegajo normalne priključke, ki se obračunajo v splošnih stroških; ?troški za te instalacije se kalkulirajo kot stroški za začasne objekte,
—	prevoz, mohtaža in premeščanje strojev na
gradbišču,	v
~— montaža, demontaža in obrabnina odrov za dvigala, začasnih dostopov in lovilnih odrov.
23	*
Za končna dela po tem navodilu se štejejo zlasti:
—	očiščenje gradbišča.	'
—	razdiranje oziroma demontaža začasnih objektov in odvoz preostalega materiala teh objektov,
—	odvoz lesa. preostalega od opažev in odrov, kolikor ni vračunan v posameznih postavkah predračuna, kjer se les uporablja,
-t- de montaža strojev in odvoz strojev z gradfai-
Med splošne upravne in prodajne stroške se štejejo tisti stroški, ki nastajajo v zvezi z organizacijo proizvodnje in vodstvom podjetja kot celote.
Splošni upravni in prodajni, stroški obsegajo tele splošne stroške:
1.	administracijo podjetja (režija 'podjetja),
2.	vse druge splošne gradbene stroške, ki jih ni mogoče razporediti med splošne stroške posameznega gradbišča.
25
Režija gradbišča in režija podjetja se izračuna v skupnem odstotku, pripravljalna in končna dela pa se izračunajo s posebno pomožno kalkulacijo.
26
Splošni gradbeni stroški ter splošni upravni in prodajni stroški se kalkuliraj© z- določenim pribitkom na neposredne plače.
27
Stroški za večja pripravljalna in končna dela, razen za velike in specialne objekte in dela, za katera se mora po 38. členu pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del v izvajanje ugotoviti izvajalčeva sposobnost za izvajanje s konkurzom, obsegajo elemente cone A. B, C za mersko enoto postavke del. V kalk akcijsko prodajno ceno za mersko enoto (predračunsko enotno ceno) vsake posamezne postavke dela se vključijo ti stroški s pomočjo faktorja pripravljalnih del.
Faktor pripravljalnih del se do^i tako, da se skupni znesek iz pomožne kalkulacije pripravljalnih del deli z zneskom neposrednih plač.
28
Za pripravljalna dela in končna dela za velike in specialne objekte in dela po 38. členu pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del se lahko izdela samostojen projektni predračun. Stroški priprav-jalnih in končnih del za te objekte obsegajo vse elemente cen iz 3. točke tega navodila (kot poseben objekt).
E. Pribitek za prispevek iz dohodka *n na sklade podjetja
29
t
Kadkulativni pribitek za prispevek iz dohodka in za sklade podjetja se obračuna tako, da se zagotovijo sredstva za tekoče potrebe po uredbi o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in da se omogoči razvoj gradbenega podjetja v skladu s smernicami družbenih planov gospodarskega razvoja.
30
Pribitek za prispevek iz dohodka in za sklade podjetja se določi s povprečnim dodatkom nasproti skupnemu znesku neposrednih plač.
III.	VRACUNANJE POSAMEZNIH KALKULACIj-SKIH ELEMENTOV V LASTNO OZIROMA PRODAJNO CENO
. d	3i
Posredne plače, terenski dodatki, splošni gradbeni stroški, splošni upravni in prodajni stroški, 'stroški za večja pripravljalna in končna dela ter skladi se vračunajo v prodajno ceno takole:
—	faktor za posredne plače se določi po 10. točki tega navodila,
—	faktor za terenske dodatke se določi po 11. točki tega navodila.
—• faktor za splošne gradbene stroške ter za splošne upravne in prodajne stroške se določi po 26. točki tega navodilla,
—	faktor za pripravljalna in za končna dela se določi po1 27. točki tega navodila,
—	faktor pribitka za prispevek iz dohodka in za sklade se določi po 30. točki tega navodila.
—	faktorji se seštejejo.
S skupnim zneskom faktorjev se pomnoži skupni znesek neposrednih plač za mersko enoto posamezne postavke gradbenih del. K temu znesku se prištejejo stroški materiala. Znesek je prodajna cena merske enote posamezne postavke del.
TV. PREDRAČUN DEL
32
Predračun del za določena gradbena dela se sestavi na podlagi cen za mersko enoto posameznih postavk del, poprejšnjih merjenj in opisa del. Predračun gradbenih del obsega vse stroške, ki jih plača investitor ne glede na to, v katero panogo spadajo dela, in ne glede na to, ali jih izvaja gradbeno podjetje samo ali pa jih. izvaja kdo drug.
33-
Opds del mora biti kratek in jasen, mora pa obsegati podrobne podatke o vsem, kar je potrebno za oblikovanje stroškov določene postavke.'Tehnični podatki za izvedbo del se v popisu posameznih postavk navedejo le, kolikor niso ti podatki že zajeti v tehničnih predpisih in normah.
Mere za predračun se izračunajo iz načrtov glavnega projekta.
34
V predračunu je treba razporediti dela bodisi v zaporedju, kakor potekajo dela, ali pa zbrano po vrstah posameznih del (zemeljska dela, betonska, zidarska itd.).
35
Podobne postavke gradbenih del naj se zaradi enostavnosti v predračunu združijo; pri analizi cen teh združenih gradbenih postavk naj se računa s poprej ugotovljenim povprečjem. To velja v prvi vrsti za opaže preklad in plošč raznih višin in raznih oblik, za zidove in omete v raznih nadstropjih, eventualno tudi pri izkopih v raznih globinah in širinah ter po-
vsod tam, kjer je med končnimi cenami podobnih izdelkov nebistvena razlika.
Za razne vzidave, izsekavanja, čiščenje in druga podobna gradbena dela manjše vrednosti nj obvezno sestavljati in prilagati analize enotnih cen.
Prav tako ni treba sestavljati in prilagati analiz za gradbena dela pri objektih, katerih vrednost čistih gradbenih del ne presega 5,000.000 din.
36
Popis del v predračunu mora biti popoln in zanesljiv. V merah mora biti jasno razvidno, na kateri konstruktivni del stavbe se nanaša določeni računski nastavek. Računski nastavek naj bo jasen 'in kratek in naj obstoji le iz posameznih obračunskih elementov po obrazcu širina X dolžina X višina X število kosov. Priporoča se, da se mere izdelajo v obliki preglednega obrazca s kolonami za širimo, dolžino, višino (globino), za število kosov in za seštevek.
57 '
j
Pri preprosto urejenih gradbiščih se predračun za pripravljalna dela prikaže s pavšalnim izkustvenim zneskom, ki ga nato preračunamo s pomočjo zneska neposrednih plač v faktor. Vendar pa mora projektant v tem primeru opisati in obrazložiti ureditev gradbišča tako, da je-razvidno, kaj obsega pavšalni znese.k ureditve gradbišča.
Pripravljalna dela za bolj komplicirano urejena gradbišča se prikaže s posebnim predračunom, vendar naj se pri tem gleda na to, da se predračun pripravljalnih del čimbolj skrajša in poenostavi, kakor je to navedeno y 35. in 36. točki tega navodila (n. pr. cena za l m2 barake naj se prikaže le v celoti tako, da bo ta cena obsegala še montažo, amortizacijo, vzdrževanje in demonta-žo).
Montaža dn demontaža strojev se računa le pri strojih, kjer je to delo res znatno, na primer pri stabilnih drobilcih, črpalkah im podobno, ne pa pri navadnih prevoznih mešalcih, kjer praktično -montaža ne predstavlja nobenega dela.
38
Projektantski predračuni za večje im važnejše objekte obsegajo tudi izvleček masovnega gradbenega materiala.
39
Projektni predračun podpiše pooblaščeni projektant, ki ga je sestavil, in glavni projektant.
V. KALKULAClJSKI ELABORAT 40
Kalkulaoijski elaborat obsega tele sestavne dele:
1.	uvodni del. v katerem se navedejo viri in pravni predpisi, ki so bili podlaga za sestavo kalkulacije;
2.	rekapitulacijo stroškov za celotni objekt, razdeljeno na gradbena in obrtniška dela ter druge storitve;
3.	predračun;
4.	prikaz strukture cen;
5.	mere z opisom del;
6.	potrebne pomožne kalkulacije, zlasti za ceno materiala, za plače, amortizacijo, splošne stroške, pripravljalna im končna dela in za ponavljajoče se mešanice;
7.	shemo organizacije gradbišča s tabelo razdalj z načinom zunanjega in notranjega transporta;
8.	seznam nabavnih cen materiala in cen materiala franko gradbišče;
9.	analizo cen za mersko enoto postavk gr a d boli ih del.
VI. KONČNE DOLOČBE 41

Orientaoijski elementi za izdelavo kalkulacij im predračunov za gradbena dela se objavijo za vsako poslovno leto.
»M
42.
To navodilo velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 0E-183/7-59
Ljubljana, dne 21. septembra 1959.
Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Sekretar:
Strinjam se!	Milko Goršič 1. r.
Sekretar Izvršnega sveta za industrijo in obrt:
Ing. Viktor Kotnik 1. r. ,
,rr
175.
Na podlagi 41. točke navodila o enotni metoda za izdelavo kalkulacij in predračunov za gradbena dela (Uradni list LRS, št. 3-3-174/59) objavlja sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve sporazumno s sekretariatom Izvršnega sveta za industrijo in obrt
1 .
/
\y
ORIENTACIJSKE ELEMENTE za izdelavo kalkulacij in predračunov za gradbena dela za leto 1959
1
Povprečne neposredne plače po navodilu o enotni metodi za izdelavo kalkulacij in predračunov za gradbena dela (8. točka), povprečni odstotek posrednih plač (10, točka), terenski dodatki (M. točka) in povprečni odstotek pribitka na neposredne plače za splošne gradbene stroške ter splošne upravne in prodajne stroške (26. točka) ter povprečni odstotek pribitka za prispevek dohodka in za sklade (30. točka) znašajo:	z
a) Povprečne neposredne plače
Kategorizacija
Kategorija	delavcev, ustrezna Predori Drugo, gradnje
delavcev	skupinam delavcev ^ din/uro	din/uro
iz povprečnih norm	^
Visoko kvalificirani	' S VII, VIII	150	136
Kvalificirani	VI, V, IV	125	H14
Polkvalificirani	III, II	94	85
Nekvalificirani	I	'	79	72
b) Povprečne neposredne plače za bivše bonsko območje
za visoko kvalificirane delavce .za kvalificirale delavce za polkvalificirajie delavce za nekvalificirane delavce
1'62’ din na uro 154 din na uro 102 din na uro 89 din na uro
. Neposredne plače obsegajo: čiste plače, prispevek \ za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in proračunski prispevek iz osebnega dohodka.
č) Povprečni odstotek posrednih plač
Povprečni odstotek posrednih plač nasproti neposrednim plačam znaša 20za visoke gradnje in 24% za nizke gradnje.
č) Terenski dodatek
Terenski dodatek rse izračuna po zneskih, ki so bili dogovorjeni za posamezne predele v okviru sekcije zvezne gradbene zbornice za gradbeno operativo Slovenije v Ljubljani.
d) Odstotek pribitka za splošne gradbene stroške ter splošne upravne in prodajne stroške na neposredne plače
Odstotek pribitka za splošne stroške na neposredne plače znaša povprečno SO % do 90 % za visoke gradnje (za bivše consko območje 75 % do S5 %) in povprečno 95 % do 130 % za nizke gradnje (za bivše consko območje 90% do 125%). Odstotek se določi glede na predviđeno uporabo mehanizacije pri gradnji objekta tako, da se z večjo uprabo mehanizacije veča odstotek splošnih stroškov.
e) Povprečni odstotek pribitka za prispevek iz
dohodka in za sklade
*
Povprečni odstotek pribitka za prispevek iz dohodka in za sklade podjetja znaša 30 % od zneska neposrednih plač.
2
Amortizacijska stopnja se zaračunava po odloku o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ. št. 24/57).
Po izkušnjah znaša povprečna obratovalna doba osnovnega sredstva v gradbeništvu 1200 ur letno. Ta doba se pri takšnih osnovnih sredstvih, pri katerih
so neogibni izpadli zaradi popravila, generalnega či-’ščenja in podobno, lahko zniža na največ 800 ur. Za večja gradbišča z močno uporabo mehanizacije se določi obratovalna doba po posebnem študiju mehanizacije.
3
Prodajna cena v projektantskih predračunih gradbenih- del, ki so bili sestavljeni po osnovah iz navodil o tehničnih predpisih za kalkulacijo in za izdelavo predračuna za gradbena dela (Uradni list LRS, štev. 28/37), a po katerih še niso^bila oddana gradbena dela v izvedbo, se lahko vskladi z novimi kalkulacij-skimi elementi tako, da se neposredne plače pomnožijo z ustreznim faktorjem razlike in se povišek prišteje k predračunski prodajni ceni.
Faktor za ugotovitev razlike se določi kot je to prikazano v tehle primerih za visoke gradnje:
a)	Visoke gradnje ’
Fakt. Fakt. 1959. leta na like nepo-1957	kalk. plače 1957 sredne pla-
če 1957. L
neposredne plače	r.oo	1,00 X 1,18 = 1,180	0,180
posredne plače	020	v 0,20 X 1,18 = 0236	0,036
splošni stroški	0,62	0,85 X 1,18 = 1,003	0,383
prispevki	0,15	0,30 X 1,18 = 0,334	0,204
	1,97	2,773	0,803
b) Visoke gradnje na		bivšem conskem območju	
neposredne plače	1,00	1,00 X 1,08 = 1,060	0,080
posredne plače	020	0,20 X 1,08 = 0216	0,016
splošni stroški	0,59	0,80 X 1,08 = 0,864	0274
prispevki	0,15	0,30 X 1,08 =0,324	0,174
	1,94	2,484	0,544
Če je faktor v predračunu obsegal višje elemente od elementov po navodilih iz leta 1957, je treba to pri računanju faktorja razlike upoštevati.
Faktor za terenski dodatek se lahko določi po 1. točki teh orientacijskih' elementov;
St. 02-185/8-59
Ljubljana, dne 21. septembra 1959.
Sekretariat Izvršnega sveta za »	urbanizem, stanovanjsko iz-
gradnjo in komunalne zadeve Sekretar:
Strinjam se!	Milko Goršič 1. r.
Sekretar Izvršnega sveta , za industrijo in obrt:
Ing. Viktor Kotnik 1. r.
176.
Na podlagi 15. člena uredbe o ukrepih za varstvo kakovosti voda (Uradni list LRS, št. 5-14/59) izdaja Uprava -za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani v soglasju s sekretariatom Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
P R A, V I L N I K
o obliki in vsebini katastra kakovosti voda
1.	člen
Kataster kakovosti voda je podlaga za določanje stopnje čiščenja in razkuževanja odplak in za projek- > tiranje čistilnih naprav.
/
,	2. člen
Kataster kakovosti voda ima obliko kartoteke, in sicer posebej za opis hidroloških karakteristik vode fer posebej za fizikalno-kemične in hidrobiološke podatke.
Kataster kakovosti voda sestavljajo kartotečni listi z oznako 1—5 v velikosti 14,5 X 20,5 cm. ki so priloga tega pravilnika.
3.	člen
V kataster se praviloma vpisujejo samo izsledki sistematičnih preiskav voda, ki zajemajo večje odseke voda in se izvajajo na dveh ali več mestih.
Izjemoma se lahko šteje za sistematično preiskavo vode tudi redna preiskava na enem samem mestu.
'V kataster se lahko vpiše kot poseben dodatek tudi nesistematična preiskava vode. Za nesistematično preiskavo vode se šteje taka preiskava, ki se opravi zaradi izrednega stanja vode ali zaradi pojavov v posameznem profilu ali odseku, vode.	■*
4.	člen
Na poseben obrazec se vpisuje v kataster voda posebna ocena stanja vode ob preiskavi.
Posebne' raziskave in analize je tfrbh opravljata po mednarodnih standardnih metodah. }
'	/-'.j i -	j ;1 i f	1
Odstopanje °d standardnih metod: mOra biti utei-
melj eno in obrazloženo.
5.	člen
Sistematične raziskave se štejejo za končane takrat, kadar so izpolnjeni kartoni v katastru v dveh izvodih.
Kartone podpiše oseba, ki je opravila preiskavo, ter uslužbenec Uprave za vodno gospodarstvo LRS, ki vodi kataster.
6.	člen
Priloga:
Kataster kakovosti voda. Obrazec št. 1:
t. Splošni, hidrološki, fizikalni in kemični podatki
1. stran
i	KATASTER		
KAKOVOSTI VODA	ŽIG -	Preiskavo izvršil:
Splošni, hidrološki, fizikalni in kemični podatki	Uprava za vodno gospodarstvo LRS	
\.		
PODATKI O ODVZEMNEM MESTU
Nadmorska višina
r t
Barometričai pritisk
Opis vremena ol/zajemu
Opis vremena pred zajemom
Odtočna hitrost
Širina vodotoka
' ' ' , /
Odvzemno mesto od levega - desnega brega m
Globina vode	m
Odvzemna globina	m
Druge pripombe o odvzemnem mestu in odvzemu:
2. stran
Porečje	Vodotok	Mesto odvzema	Označba mesta odvzema		St. preiskave
			km	znak	
HIDROLOŠKI PODATKI
Vodomerska postaja za območje odvzema _________
Oddaljenost odvzemnega mesta od vodomersike postaje ...........................
km nad — pod vod. p.
\
Vodostaji in pripadajoče vodne količine med odvzemom
Značilne odtočne množine:
QNNV, NV:	mVs;	3W, NTV:	m%;
CJSNV:	m3./s;	QSVV:	mVs;
QSV, SV:.	mV«;	QNPV, NPV:	mVs;
Splošni podatki o rečni strugi, koritu oz. kotanji ter o odtočnih značilnostih:
mm
\ ,
m/s
	3. stran	N (NO*)
Temperatura zraka	»C	N (1NO2)
Temperatura vode	»C	N (NHd
Barva vode (po videzu)		. N (org.)
Barva vode	mg Fti/1	Fenoli
Vonj		
mg^l
mgll
mg/d
mg/l
mg/l
Prozornost
Kalnost (filtrni papir-beli trak) Lebdeče snovi (sito-zanka IDO u) Izparilni ostanek Žarilni ostanek Izguba žara
Električna prevodnost (pri zajemu) Električna prevodnost (v laboratoriju) pH (pri zajemu) pH (v laboratoriju) iH (pri zajemu) rH (v laboratoriju)
Celotna trdota Karbonatna trdota
m
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
Q—1-cm—1 Q—1-cm—1
»NT
»NT
Kataster kakovosti voda. Obrazec št. 3:
1.	stran
2	KATASTER KAKOVOSTI VODA Značilnosti posameznih odvzemov			ŽIG Uprava za vodno gospodarstvo LRS			* Preiskavo izvršil: ).	
							
Ura	lebdeče snovi						
	ing/l						
							
							
							
					-		
Nekarbonatna trdota	»NT
Apnena trdota	°NT
Magnezijeva trdota	»NT
Ca	mg/l
i
Mg	mg/l
Mn	mg/l
Celotno železo kot Fe	mg/l
NPR	- mg/l
4.	stran
SOi	mg/1
CL	mg/l
NOs	mg/l
N02	m?/'1
PO<	mg/l
SiOa	mg/l
Prosti COs	mg/l
Vezani CO2	mgM
Pripadajoči CO2	mg/l
Razlika med prostim in pripadajočim COj mg/l Poraba K Mn O4	•	mg/l
Klorovo število	,	mg/l
Raztopljeni O2	mg/1
Nasičenost z O2	mg/l
Razlika O2	mg/l
BPK—2	mg/l
BPK—5	mg/l
N (celotni)	mg/l
2. stran
Porečje		Vodotok			Mesto odvzema			Označba mesta odvzema				St. preiskave	
								km		znak			
					i								
Datum odvzema:													
Ura	Temper. vode		pH	rH	0.	Nasičenost z Oi	Razli- ka 0*		BPK-2		BPK-5		Poraba KMnOt
	•c				mg/l	mg/l	mg/l		mg/l		mg/l		mg/l
													
Kataster kakovosti voda. Obrazec št. 3:
3.	Hidrobiološki podatki
1.	stran
3	KATASTER KAKOVOSTI VODA Hidrobiološki podatki	ŽIG Uprava za vodno gospodarstvo LRS	Preiskavo izvršil:
	1	
2. stran
Porečje	Vodotok	Mesto odvzema	Označba mesta odvzema		St. preiskave
	-		k,m	znak	
Datum odvzema:
Kataster kakovosti voda. Obrazec št. 4:
2. stnan
Porečje	Vodotok	Mesto odvzema	Označba mesta odvzema	
			km	[ znak	
						
Odvzem		Ocena z navedbo, kdo je oceno podal		
Zap. št. | Datum				
				
4.	Posebni podatki, fotografije, dopolnila itd.
1	1. stran
4	KATASTER KAKOVOSTI VODA Posebni podatki, fotografije, dopolnila itd.	\ ŽIG Uprava za vodno gospodarstvo LRS	Preiskavo izvršil:
		
2. stran
Porečje	Vodotok	Mesto odvzema	Oz-načba mesta odvzema		St. preiskave
			km	znak	
		*			
?. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po dnevu Objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 0S22-517./4-59
Ljubljana, dne 15. julija 1939.
Soglašam!
Sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS:
Jože Ingolič 1. r.
Uprava za vodno gospodarstvo LRS Direktor:
Ing. Lojze Kerin 1. r.
Na podlagi 15. člena uredbe o ukrepih za varstvo kakovosti voda - (Uradni list LRS, št. 5-14/59) izdaja Uprava za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani v soglasju s sekretariatom Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
Kataster kakovosti voda. Obrazec št. 5:
5.	Pregled ocen stanja* vodotoka
1. stran
5	KATASTER KAKOVOSTI VODA Pregled ocen stanja vodotoka	ŽIG Uprava za vodno gospodarstvo LRS
Odvzem	Ocena
Zap. št. | Datum	z navedbo, kdo je oceno podal
l i 1	1 i
I	'I	
PRAVILNIK
o obliki in vsebini obratnih poslovnikov in o vodstvu obratnih dnevnikov za čistilne naprave za čiščenje odplak
1. člen
Določbe tega pravilnika se nanašajo na obratne poslovnike in obratne dnevnike za čistilne naprave za čiščenje odplak, ki jih morajo po 7. členu uredbe o ukrepih za varstvo kakovosti voda izdelati in voditi gospodarske organizacije, zavodi in druge pravne aid fizične osebe, ki imajo naprave, s katerimi povzročajo odplake.
Obratne poslovnike je treba izdelati v 3 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
2.	člen
Obratni poslovnik mora obsegati:
1.	naslov organizacije oziroma njenega obrata, njeno dejavnost, vrsto in. povprečno letno proizvod-njo, pri katerih nastajajo odplake, število zaposlenih tesr njih razdelitev po izmenah.
Če ima organizacija več obratov, ki so glede na odplake oziroma čistilne naprave ločeni, je treba za vsak tak obrat oziroma za vsako čistilno napravo izdelati poseben obratni "»oslovn ik;
\
2.	podatke o zahtevani stopnji oilščenja odplak.
Če je bila izdana odločba o zahtevani stopnji čiščenja odplak po drugem odstavku 35. člena zakona o varstvu voda, je treba tako odločbo obratnemu poslovniku priložiti kot prilogo;
3.	podatke o vrsti odplak, o sistemu čiščenja ter o pričakovanem ali doseženem uspehu čiščenja;
4.	ime vodotoka oziroma vode, v katero se izlivajo odplake, njeno stanje glede onesnaženja in karakteristične vodne količine, zlasti najnižje vodne količine; i
5.	podatke o ustroju in delovanju čistilne naprave, in sicer:
a)	podroben opis delovanja celotne čistilne naprave ter njenih delov,
b)	koristne kubature posameznih delov oziroma njih ploščine,
c)	gradbeni material,
č) vrsto in karakteristike mešalcev, črpalk, doza-torjev, merilcev in podobno,
d)	način 'usmerjanja vode ter način odstranjevanja izpadlih snovi;
6.	navodila za obratovanje in vzdrževanje čistilne naprave, ki morajo obsegati zlasti:
a)	način, kaker se spravi čistilna naprava v obrat in kako se obratovanje ustavi,
b)	kako se meri dotok oziroma odtok vode iz čistilne naprave in množina izločenih snovi,
c)	kakšne pomožne snovi, v kakšnih količinah je treba dodajati vodi in kdaj jih je treba dodajati,
č) kakšna dela je treba opraviti med čiščenjem in kdaj jih je treba opraviti,
d)	kdaj, kako in kam je treba odstranjevati izločene snovi,
e)	kdaj in kako je treba čistiti celotno čistilno napravo ali njene dele, vštevši dovodne in odvodne kanale, ter kako je treba čistilno napravo oziroma njene dele vzdrževati,
f)	kdaj čistilna naprava obratuje in kdaj se iz-kljnči.
g)	dnevno porabo delovne sile in energije pri normalnem obratovanju oziroma pri čiščenju čistilne
naprave,
h)	kdaj in kam je treba odstranjevati druge od-amjdn* snovi, lej ne gredo skozi čistilno napravo;
7.	navodila za nadzorstvo nad delovanjem naprave, ki morajo obsegati zlasti:
a)	kdo* od obratnega osebja redno nadzoruje delovanje čistilne naprave in kdaj mora opravljati to nadzorstvo,
b)	kje se odvzamejo vzorca vode pred dotokom v čistilno napravo, med posameznimi fazami čiščenja in po čiščenju,
c)	katere sestavine oziroma lastnosti odplak se določajo in kako,
č) če se ne opravljajo analize pod c), kako se si-• cer nadzoruje delovanje čistilne naprave;
8.	navodila za vodstvo obratnega dnevnika, ki morajo obsegati tista dela pod 6. in 7. točko, ki se vpisujejo v obratni dnevnik;
9.	podatke o odgovornih osebah, in sicer:
a)	kdo od vodstva podjetja je odgovoren za pravilno delovanje čistilne naprave in za odstranjevanje odpadinih snovi,
b)	katera delovna mesta so dolžna obratovati s čistilno napravo in njenimi sestavnimi deli in voditi obratni dnevnik,
c)	kje se hrani obratni dnevnik,
3.	člen
K obratnemu poslovniku je treba izdelati tele priloge:
1.	tehnološko shemo proizvodnje. Na njej morajo biti zaznamovana vsa mesta, kjer se pojavljajo odplake in snofi z njih celodnevnimi količinami in s kronološkimi diagrami količin odplak v karakterističnem dnevu;
2.	podatke o snoveh, ki so v odplaki, za vsako mesto V shemi, izdelane na podlagi analiz povprečnih vzorcev ter njih količino in lastnosti odplake.
Pri odpadnih snoveh je treba navesti njih sestavo, lastnosti in morebitne uporabnosti;
3.	skico tovarniškega kompleksa z vsemi objekti v merilu 1 :500 —. 1 : 2500. Na teji skici je »treba prikazati kanalizacijo (tudi notranjo! do njenega izliva v odvodnik, označiti jfe treba velikost profilov in material cevi oziroma mere jarkov, objekte na kanalizaciji in vse priključke odplak, kakor so prikazani v tehnološki shemi proizvodnje. V skici je, treba prikazati tudi mesta, kjer se pojavljajo ali zbirajo odpadne snovi.
V	skici je treba prikazati mesta izlivov sanitarnih vod, število oseb, ki uporabljajo sanitarne naprave, in to celodnevno ali v delovnem času po izmenah.
V	skici kanalizacije je treba prikazati mesta, kjer so naprave za čiščenje odplak, in sicer v samih proizvodnih objektih (na primer lovilci maščob ali bencina, mreže in podobno) ter v sklopu zunanje kanalizacije (greznice, mreže, nevtralizacijski-usedalni bazeni, biološki filtri in pod.);
4.	izvršilne načrte čistilnih naprav.
4 ole-n
Obratni dnevnik je treba voditi v obliki trdo vezane knjige z ožtevilčeaiinri stranmi.
V	obratni dnevnik se vpisujejo pp kronološkem redu dnevno vsa dela, izvršena pri čiščenju odplak in pri odstranjevanju odpadnik snovi, kakor jib predpisuje 2, člen tega pravilnika.
V	začetku dnevnika morajo biti prepisana navodila za vodstvo obratnega dnevnika in obratnega poslovnika.
Poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena je treba vpisovati v obratni dnevnik tudi vse izredne dogodke, kot so: drugačen sestav vode, opravljanje analize, defekte na čistilni napravi, čas trajanja defektov in podobno.
V	obratni dnevnik vpišejo nadzorni organi preglede vzorcev, rezultate analiz ter svoje predloge in naloge.
5.	člen
Obratni dnevnik podpiše vsak dnu sproti delavec oziroma uslužbenec, ki je odgovoren za vodstvo obratnega dnevnika.
Ce je delo na čistilnih napravah izmensko, je treba skleniti obratni dnevnik na koncu vsake izmene.
V začetku dneva oziroma na začetku izmene je treba v dnevniku ugotoviti, ali deluje čistilna naprava v redu ali ne.
Obratni dnevnik je treba braniti na mestu, ki je zato določeno v obratnem poslovniku.
'	6. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po dnevu objave v »Uradnem listu LRS«.
Št 0822-5-17/4-59
Ljubljana, dne 15. julija 1939.
Z'
Uprava za vodno gospodarstvo LRS Direktor:
Ing. Lojze Kerin 1. r.
Soglašam!
Sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo LRS:
Jože Ingolič 1. r.
Odloki ljudskih odborov
57.
Na podlagi 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-10&/9&) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora im na seji zbora proizvajalcev dne 29. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1958
L člen
Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1958, ki obsega:
1.	Sklepni račun okrajnega proračuna:
din
dohodki	683,188.541
‘ izdatki	661,583.876
presežek	dohodkov	nad izdatki	21,604665
2.	Sklepni računi finančno samostojnih zavodov:
din
dohodki	284645.146
izdatki	274,459.388
presežek	dohodkov	nad	izdatki	10,185.758
3.	Sklepni računi proračunskih skladov:
din
dohodki	799,362.187
izdatki	526,906.438
presežek	dohodkov	nad izdatki 272,365.749
*
4.	Sklepni račun stalnega rezervnega sklada:
din
dohodki	16,619.185
izdatki	—
presežek	dohod	kov	16,619.185
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna in sredstev 6% obvezne proračunske rezerve okraja Kranj za leto 1958 v znesku 21,604.665 din se prenese kot dohodek leta 1959, in sicer znesek 19,383.165 din v proračun, znesek 2,221.502 din pa v -stalni rezervni sklad okraja Kranj.
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov so razdeljeni s sklepnimi računi teh zavodov za leto 1958 po predpisih temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih.
Presežki dohodkov nad izdatki proračunskih skladov se prenesejo kot dohodek teh skladov v letu 1959.
'Presežek dohodkov stalnega rezervnega sklada se prenese v leto 1959.
3.	člen
Sklepni račun ,o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto' 1958 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1958 ter sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1958 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj< im v »Uradnem listu LRS«., •	.
Kranj, dne 29. septembra 1959.
Kranj, dne 29. epiembra 1959.
Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r.
58.
Na podlagi III. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ. št. 20/59) in 9. točke 141. členu statuta okraja Ljubljana je mestni svet mesta Ljubljana na seji dne 2. oktobra 1959 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana (Glasnik, št. 31/58 in 46/59, Uradni list LRS, št. 58/58 in št. 20/59) se za točko b) 4. člena doda nova točka c), ki se glasi:
»od prometa naravnih vin po individualnih proizvajalcih po stopnji 8 %, a od prometa drugih alkoholnih pijač po individualnih proizvajalcih po stopnji 20%.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana«.
St. 01/5-2248/33-59
Ljubljana, dne 2. oktahra 1959.
Nadcimestuje predsednika mestnega sveta ■> podpredsednik:
'i
Jožko Gorjanc 1. r.

izdaja Časopisni zavod »Uradni Usi LRS« - Dlrekto« m odgovorni urednik: Jože JuraO - riška tiskarna »Toneta romStća*. »sl * Ljubljani - NaroCnlna: letno 900 din - Posamezna Številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani > din vef - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pc Izidu posamezne Številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana. ^rlavCeva isa' ooStm oredal tsa — Telefon direktor tn knjigovodstvo: to-roi uredništvo ir onrava’ 19-519 — Cekovn1
raCun: SOO-IOS/Ž-SSS
Letnik XVI
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del dne 15. -oktobra 1959
Št 33
OBVESTILO
Časopisni zavod »Uradn list LRS« sporoča, da bo izdal zbirko zakonov oziroma priročnike, potrebne ustanovam, gospodarskim in družbenim organizacijam, ter posameznikom, m sicer:
KAZENSKI ZAKONIK s komentarjem — na razpolago bodo broširani in vezani izvodi.
REPUBLIŠKI ZAKON O ŠOLSTVU, s ponatisom zveznega zakona o šolstvu, ki je že razprodan. Na razpolago bodo vezani in broširani izvodi.
REGISTER PREDPISOV, objavljenih v »Uradnem listu LRS« od leta 1945 do 1959.
ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU — priročnik.
ZAKON O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU - priročnik.
ZAKON O INVALIDSKEM ZAVAROVANJU — priročnik.
Po dogovoru z Republiškim zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani bodo ti priročniki sestavljeni tako, da bodo koristili zavarovancem, članom samouprav in tudi uslužbencem zavodov.
REPUBLIŠKI ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV bo vseboval tudi zadevni zvezni zakon.
Sprejemamo naročila posebno še za KAZENSKI ZAKONIK, za ZAKON O ŠOLSTVU, pri čemer ponovno opozarjamo na to, da bomo imeli na razpolago tudi vezane izvode.
»Uradni list LRS,« Ljubljana, Erjavčeva 15 a, poštni predal 336
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača Št. 01-234,%-59	9187
Z odločbo državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS, štev. 01-254/4-59 z dne 5. X. 1959 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za angleški, italijanski in nemški jezik dr. Breznik Viktor, upokojeni sodnik, stanujoč v Ljubljani, Beethovnova ulica h/d, za območje okrožnega sodišča v Ljubljani.
Ta odločba se objavlja po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949. Uradni list LRS, št. 7/49.
Državni ■ sekretariat za pravosodno upravo LRS
Register gospodarskih organizacij
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1506.
Besedilo: Obrtno podjetje »Mizarstvo«, Laško.
Vpiše Nedeljfcovič Marija, računovodkinja.
Celje, 21. septembra 1959.
Rg VI 59/5	2785
1307.
Besedilo: »Avtomotor«, Celje. Vpiše se podpisovalka Brečko Julija, komercialna voditeljica.
Rg I 150/15	2782
Besedilo:	Podjetje za odkup in
predelavo mleka »Mleko«. Celje.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo jajc ter perutnine.
Rg I 441/6	2781
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Dom«, Žalec.
Izbrišeta se računovodja Benedičič Mirko in poslovodja Culk Anton ter vpiše Kerček Olga, nova računovodkinja.
Rg VI 26/6	2802
Celje, 25. septembra 1959.
1308.
Besedilo: »Kurivo«, Celje. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Kurira«, Celje.
Celje, 29. septembra 1959.
Rg I 62/6	2799
1309.
Besedilo:	Remontno gradbeno
podjetje, Ajdovščina.
Poslovni predmet odslej: Obnovitvena in vzdrževalna dela v grad-
beni stroki, nove gradnje, splošna slikarska in pleskarska dela, mizarstvo ter izdelovanje cementnih izdelkov (cevi, stopnic, korit).
Koper, 11. septembra 1959.
Reg a I 74/6	2701
1310
Besedilo: Kavarna »Šport«, Sežana.
Izbrišeta se Bizjak Ivan in Čeh Draga ter vpišeta nova podpisovail-ca Pirc Miroslav, upravnik in Žiberna Zlata, računovodkinja.
Koper, 21. septembra 1959.
Reg b ID 56/2 .	2760
t31t.
Besedilo: Kmetijsko posestvo »Še-ca«, Sv. Jernej.
Izbriše se Troha Stojan in vpiše ing. Marušič Miran, novi upravnik do konstituiranja.
Koper, 22. septembra 1959.
Reg b I VrrH	2757
1312.
Besedilo:	Restavracija »Stara
opekarna«, Nova Gorica.
Izbriše se restavracija	v	Novi
Gorici, Er javčev drevored 4.
Koper, Zo. septembra 1339.
Reg a I 791/S	.	2807
1313.
Besedilo: Gostišče »Kavama Loža«, Koper.
Izbriše se prisilna uprava v podjetju. Dosedanji prisilni upravitelj Mohar Rada je odslej upravnica gostišča; podpisovala bo še Kramžar, Marija, blagajničarka.
Koper, 28. septembra 1959.
Reg b I 130/4	2798
1314.
Besedilo:	Projektivno podjetje,
Kranj.
Izbriše se ing. Knific Janko in vpiše Istenič Stane, novi direktor.
, Ljubljana, 5. junija 1959.
Rg I 82/7	1994
1515.
Besedilo: Kombinat lesne predelovalne industrije, Logatec.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta na izdelovanje 'galvaniza-cijskih izdelkov.
Ljubljana, 18. avgusta 1959.
Rg I 47/11	2402
1316.	'
Besedilo: »Saturnus«, tovarna kovinske embalaže, Ljubljana.
Izbriše se Trdan Jelka in vpiše Graner Darinka, šef finančnega knjigovodstva, ki bo podpisoval v odsotnosti vodje računskega sektorja.
Ljubljana, 9. septembra 1959.
Rg III 388/18	2739
1317.
Besedilo,- Podjetje »Kovinar«, Črnomelj.
•Vpiše se pripojitev Splošnega, kleparstva, Črnomelj k temu podjetju. Poslovni predmet se razširi še na mehamiko, kovaštvo, strojno ključavničarstvo, kleparstvo, vodovodno inštalaterstvo in kanalizacijo.
Rg I 5'3>/5	2770
Besedilo: 'Splošno trgovsko podjetje, Dokova.
Vpiše se nov poslovni predmet, kakor ga naštevajo pravila in po katerem bo odslej podjetje poslovalo.
Rg V 45lM	2767
Besedilo: Gradbeno podjetje »Graditelj«, Kamnik.
Izbriše se ing. Djukič Svetislav in vpiše Kocjančič Franjo1, novi v. d. direktorja.
Rg II 541/7	2741
Ljubljana, 11. septembra 1959.
1318.
Besedilo: Tovarna pletenin »Belokranjka«, Črnomelj.
Izbriše se podpisovalka Aljančič Ivanka ter vpiše Kovač Jože, predsednik. DS, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Rg I 56/6	•	2769
Besedilo': Črevarna, Ljubljana.
Poslovni predmet se razširi še na nakup in prodajo črev in loja.
Rg III 468/4	2774
Ljubljana. 14.' septembra 1959.
1319.
Besedilo: jObrtna delavnicama popravljanje električnih strojev in aparatov ter radioaparatov, Škofja Loka, skrajšano:	»ELRA, Škofja
Loka.
Besedilo: odslej:^ Elektrotehnično podjetje »ELRA«, Škofja Loka.
Poslovni predmet odslej: Izdelovanje elektroteraničnih izdelkov, električnih aparatov, elektromehanskih sestavnih delov in popravila električnih strojev ter električnih in radijskih aparatov.
Poslovodja Selan Oskar in pod-pisovalca Podgornik Marjan ter Kavčič Kristina se izbrišejo, vpiše pa Gašperšič Janez, direktor.
Ljubljana. 15. septembra 1959.
Rg I 58/5'	2820
1320.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož (Vrazova 4).
Poslovni predmet: Trgovanje na drobno s tekstilnim, kratkim in pletenim blagom in konfekcijo, z galanterijskim in bazarskim blagom ter igračami, z vrvarskimi. konopljenimi in jutimlini izdelki, z obutvijo in gumijastimi izdelki, z železnino in kovinskimi izdelki, gospodinjskimi, pisarniškimi in šolskimi
po'trebščinami, z živili in pijačami ter z drugim blagom, kakor ga naštevajo pravila v poslovnem predmetu.
Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Vzor« in »Dom« Ormož, ki sta se združila, potrditev Obe. LO Ormož, štev. 04/1-2554/1 z dne 29. VI. 1959. Podjetje se je konstituiralo 24'. VII. 1959.
V. d. direktorja: Holc Alojz, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih, skupaj z njim bo podpisoval vse finančne listine Lukačič Franjo, računovodja.
V sestavu podjetja so prodajalne:
»Vzor«, Ormož, Vrazov* 4, poslovodja Blagovič Emil;
»Dom«, Ormož, Mestni trg 7, poslovodja Skrbinšek Jože;
»Velika nedelja« v Veliki Nedelji, poslovodja Meško Ferdo;
»Tomaž pri Ormožu«, poslovodja Horvat Franc;
»Savci« v Saveih, poslovoidkinja Novak Terezija;
»Sejanci« v Sejancih 34, poslovod-kinja Petek Martina, in
»Podgorci« v Podgorcih 17, poslovodja Kaučič Albin. Poslovale bodo po' pravilih podjetja. Prodajalne je ustanovilo Trgovsko podjetje »Zarja« v Ormožu, dovoljenje zanje je izdal Obč. LO Ormož z odločbami št. 04/1-2534/1 z dne 29. VI. 1959. Zanje bodo podpisovale osebe, pooblaščene od podjetja, poslovodje pa v zadevah, ki jih prodajalna samostojno opravlja. Blago bodo nabavljale do zneska, ki ga določajo pravila in ga bodo prodajale v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 31. avgusta 1959.
Reg 179/IV-1	2574
1321.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Košaki.
Podjetje se je konstituiralo 2. IX. 1959. Direktor Novačan Ivan bo podpisoval odslej v okviru zakonskih določb in pravil samostojno. Maribor. 17. septembra 1959.
Reg 19/la-2	2708
1322.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Košenjak«, Dravograd.
Vpiše se podpisovalec Koražija Konrad, ki bo med boleznijo upravnika Helerja Hermana opravljal njegove posle in podpisova,! vse zadeve z istimi pooblastili.
Reg 152/III-4	2829
Besedilo: Gostilna »Korotan«, Maribor.
Izbriše se Krašovec Marija in vpiše Kocbek Anica, natakarica, ki bo podpisovala v odsotnosti poslovod-kinje. z istimi pooblastili.
Reg 259/1-2	2827
Maribor. 23. septembra 1959.
1323.
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Prekmurski magazin«, Murska Sobota.
Poslovni predmet se razširi še na trgovanje na drobno s fotografskimi in optičnimi aparati, na istrumente in potrebščine, na ure, izdelke iz plemenitih kovin, na parfumerijsko in kozmetično blago. Pri prodajalnah »Vesna« v Murski Soboti, v Pe-čarovcih, Maokovcih, Moščancih in Puconcih se vpiše poslovni predmet, po katerem bodo odslej trgovale.
Maribor, 24. septembra 1959.
Reg 43/1-12	27S8
1324.
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Panonija«, Ptuj.
'Vpiše se pripojitev Trgovine »Zarja«, Lešje k temu podjetju.
Vpišeta se prodajalni:
»Zarjac-tekstil, Majšperk, Breg 27, poslovodja Crnčec Ivan, in
»Zarja«-špecerija, Majšperk, Breg 36, poslovodja Božič Ciril. Poslovali bosta po pravilih podjetja in prodajali blago v imenu in na račun podjetja. Ustanovil ju je DS podjetja s sklepom z dne 12. IX. 1959, dovoljenje Obč. LO Ptuj, št.' 05/2-5748/ 2-59 z dne 16. VI. 1959.
Maribor, 25. septembra 1959.
’ Reg 127/IV-5	2789
1525.
Besedilo: Splošno krojaštvo »Uniforma«, Maribor.
Izbriše se podpisovalec Fric Saša, knjigovodja in vpiše Šturm Kristina, računovodkinja, ki bo podpisovala poleg upravnika vse denarne, materialne, obračunske in kreditne listine.
Maribor, 28. septembra 1959.
Reg 17/1-3	2824
izbrisi
O Krožna gospodarska sodišča razglašajo:
1326.
_ Besedilo: Gostilna »Frlinc«, Ljubljana.
Zaradi končane likvidacije.
Ljubljana, 1. septembra 1959.
Rg IV 528/5	2650
1327.
Besedilo:	Trgovina z mešanim
blagom »Zarja«, Lešje.
Kej se je pripojila k Trgovskemu podjetju na veliko »Panonija«, Ptuj v Ptuju.
Maribor, 24. septembra 1959.
Reg 58/IV-2	2850
Register
finančno samostojnih zavodov
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1328.
Besedilo: Klinične bolnice, Ljubljana, Zaloška 2.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Dobrovoljc Lojze, ra v-
«
natelj, neomejeno, v odsotnosti ga v ekonomskih in tehničnih zadevah nadmešča Mr. Prevec Nevina, v drugih zadevah pa podpisuje Frece Franc; finančne listine podpisuje poleg ravnatelja šef računovodstva Andolšak Stane, v njegovi odsotnosti pa Perme Ivanka ali Lenarčič Vera.
Izbriše se Koračin Jože. Ljubljana-Center, 24. septembra 1959 St. 0315-778/2	2776
1329.
Besedilo:	Industrijska rudarska
šola, Trbovlje.
Izbriše se Alič Ivica in vpiše Lapornik* Jože, novi računovodja.
Trbo-vije, 28. septembra 1959.
St. 03/3-1766/2-59	2797
Register
vodnih skupnosti
Spremembe
1350.
Besedilo: Vodna skupnost za občine Stična, Šentvid pri Stični, Krka, Veliki Gaber, Veliku Loka, Trebnje in Dobrniče.
Izbrišejo se podpisovale! Jutrasž Ivan, podpredsednik, Klavs Štefan, tajnik in Nadrah Jože, blagajnik, vpišeta pa nova podpisovalca Zidar Franc, tajnik in Tomšič Hubert, upravnik.
Ljubljana, 25. septembra 1959.
št. 0815-696/1-59	2787
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
489.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Vinska gora, p. Velenje.
Vpiše se Plesnik Stanko, upravnik. Celje, 29. septembra 1959
Zadr II 2/5	2805
490.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. }., Kostanjevica na Krki.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Trgovinski poslovalnici v Kostanjevici na Krki in v Črneča vasi 19 se izbrišeta, vpišeta pa zadružna klavnica in »Kino-Zadružni dom« v Kostanjevici, Podpihovalec Švajger Ivan in vsi še vpisani člani u. o. se izbrišejo.
Ljubljana, 18. junija 1959.
Zadr MI 2S6/a 24, 25	2814
491.
Besedilo: Gozdarska lesna poslovna zveza. Novo mesto.
Izbrišeta se podpisovalca Knez Jože in ing. Pečar Mirko ter vpiše-ta Šmid Stane, direktor, in Kebe Ludvik, predsednik u. o,
Ljubljana, 11. septembra 1959.
Zadr IV 367./6	2764
492.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Češnjica.
Vpiše se Kobler Pavel, računovodja.	z
Zadr I 74/19	2809
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Domžale.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Opravljala bo tudi gozdna operativna dela, odkupovala gozdne sor-timente ter jih oddajala na trg po -pristojni poslovni' zvezi. Trgovinski poslovalnici v Domžalah in Ihanu, krojaška delavnica v Ihanu in kro-jaštvo v Depala vasi ter vsi še vpisani člani u. o. se izbrišejo.
Zadr II 135/10	2810
Ljubljana, 16. septembra 1959./
495.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Kresnice.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Izbrišejo se trgovinska poslovalnica in žaga, vsi še vpisani člani u. o. ter podpisovalca Koncilja Franc in Kovič Ciril, vpiše pa Upelj Stane, upravnik.
Ljubljana, 22. septembra 1959.
Za-dr I 38/15	2813
494.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Gorišnica.
Vpiše se pripojitev Kmetijske zadruge Gajevci-Formin k - tej zadrugi.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j., Gorišnica-Gajevci.
Izbrišejo se Kovačič Franc, tajnik, Bezjak Slavko, Janžekovič Janez, Žnidarič Janko, •odborniki. Pignar Janez, predsednik u. o. ter vpišejo Fric Ivan, upravnik, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih, v njegovi odsotnosti bo podpisoval namestnik Rižner Ivan, skupaj z upravnikom ali namestnikom bo podpisovala finančne listine še Kranjčič Marija, računovodkinja. Trgovini v Gorišnici 44 in 74 ter gostilna v Gorišnici 34 in mesnica v Gorišnici 35 se izbrišejo.
Maribor, -8. septembra 1959.
Zadr 24/1-10	'	2678
495.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Cerkvenjak.
Izbrišeta se podpisovalca Žmavc ■ Stanko ih Fekonja Anton ter vpiše Štelcer Ludvik, upravnik, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih, v njegovi odsotnosti bo podpisoval namest-
nik Kaučič Ivan, z istimi pooblastili. Zadruga bo opravljala odslej vsa gozdna operativna dela, odkupovala gozdne sortimane ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Opravljala bo tudi prevozništvo z lastnimi vozili in trgovala na drobno s predmeti investicijskega in reprodukcijskega pomena, ter druga dela, ki jih našteva privo-litvena odločba. V hranilno-kredit-nem odseku v Cerkvenjaku 28 bo sprejemala vloge in dajala posojila.
Zadr 47/1-8	2792
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. j., Kamnica.
Šiker Alojz bo podpisoval odslej kot namestnik upravnika, z istimi pooblastili, upravnik Kaučič Ivan pa bo podpisoval samostojno, po zakonskih pooblastilih. Mesarija v Bresterniči bo poslovala odslej kot zadružna mesarija in prodajala meso in mesne izdelke na drobno.
Zadr 100/1-9	2794
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. j., Majšperk.
Zadruga bo opravljala odslej vsa operativna dela, .odkupovala gozdne sortimente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Pi-šek Franc bo podpisoval odslej kot upravnik samostojno, po zakonskih dbločbah in pravilih. Trgovini v Majšperku 9 in na Ptujski gori se izbrišeta.
Zadr	103/1-6	.	2795
Maribor, 22. septembra 1999.
496.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Murska Sobota.
Izbriše se Pozvek Gustav in vpiše Svetina	Vinko,	novi računovodja,
ki bo	podpisoval	skupaj	z upravni-
kom vse finančne listine.
Maribor, 25. septembra 1959.
Zadr	167/1-10	2790
Razglasi sodišč
Dražbenj oklici
II J 1:555/58-10	9074
Dne 3. decembra 1959 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 80 dražba nepremičnin vil. št. 519, k. o. Sp. Radvanje II del Tezno. CJeniima vrednost je 625.621, najnižji ponu-dek pa 625.621 din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča,
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 2. oktobra 1959.
\
II J 238/59	9104
Dne 10. decembra 1959 ob 10. uri bo pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 74 k. o. Vumpah. Cenilna vrednost je 386.500, najmanjši ponudek pa 350.000 din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišča najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. oktobra 1959.
Oklici dedičem
O 194/58-16	>	6467
Ketiš Rozalija roj. Vamberger, posestnica v Okoslavcih 79 je umrla 9. X. 1958 in zapustila oporoko z dne 27. X. 19%. Vnuk Ketiš Karel, zdaj v Linnegatannu 101, Sy. Malino, Sverige (švedska), naj se v enem letu od te objave priglasi temu sodišču, sicer bo to po brezuspešnem poteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Hojsa Jakoba, upokojenca v Okoslavcih, in podatkov, s katerimi sodišče razpolaga.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, dne 27. aprila 1939.
O 257/59-5	9106
Hribar Frančiška rojena štanca-laznik, bivajoča v ZDA. je bila z dnem 15. IX. 1949 razglašena za mrtvo. Vsi, ki menijo, da imajo pravico do dedovanja, naj se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka izročilo zapuščino pristojnemu ljudskemu odboru.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 16. septembra 1959.
II O 347/59-8 Peserl Franc, kmet,
8659
., Kremberk 60, je 14. 'V. 1959 umrl. Sin Peserl Ivan, ki se iz druge svetovne vojne pogreša, naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnika iij podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 17. septembra 1959.
Razne objave
Razpisi
št. 195/59	■	9316
Upravni odbor časopisnega zavoda »Uradni list LRS« v Ljubljani razpisuje
delovno mesto redaktorja — korektorja. Spiska izobrazba: popolna srednja šola ali kvalificiran gra-
fičar z večletno prakso. Nastop služ-pisuje:
be takoj. Plača po1 pravilniku o plačah uslužbencev zavoda.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in šolske izobrazbe je treba poslati do 31. oktobra 1959 na »Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva 15 a, p. p. 336.
Upravni odbor
Št. 01-34/7-59	9012
Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje tale mesta: gradbenega inženirja v upravi za ceste,
referenta za predvojaško vzgojo v tajništvu za narodno obrambo (srednja strokovna izobrazba), referenta za prosveto in kulturo v tajništvu za šolstvo, prosveto in kulturo (srednja strokovna izobrazba),
likvidatorja invalidskih prejemkov v tajništvu za zdravstvo in socialno varstvo.
Razpis bo zaključen v 15 dneh po tej objavi. Kolikor mesta po razpisu ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe mest. Kandidati naj v prošnji navedejo dosedanje službovanje in šolsko izobrazbo.
Komisija za uslužbenske zadeve
Št. pers. 55/1	9058
Na podlagi 20. in 35. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje komisi ja'za uslužbenske zadeve Obč. LO Litija tile prosti mesti v apravi Obč. LO Litija:
1.	finančnega inšpektorja,
2.	gradbenega inšpektorja.
Pogoji pod 1: ekonomska fakulteta s prakso ali srednja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso; pod 2: tehnična fakulteta s prakso ali srednjo tehnično šolo z najmanj 5-letno prakso. Interesenti naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest na Obč. LO Litija najkasneje do 15. novembra 1959. Dvosobna družinska stanovanja so na razpolago.
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Litija
Št. 640/1	9040
Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani, razpisuje na oddelku za elektrotehniko:
mesto univerzitetnega učitelja za predmete: elsktromedicinske naprave. usmerniki, industrijska elektronika. Pogoj inženir elektrotehnike z doktoratom ali habilitacijskim delom. Pravilno ko-lkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete. Ljubljana, Tomšičeva 7.
Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani
Št. 1116/1-59	9059
Fakultetni svet fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko "tehnologijo Univerze v Ljubljani raz-
na oddelku za montanistiko: mesto rednega asistenta za predmet metalurgija. Pogoj: inženir metalurgije ali fizike; prednost imajo kandidati s 3-letno industrijsko prakso na področju metalografije ali kontrole materiala, znanje 1 svetovnega jezika zaželeno;
na oddelku za tehnično fiziko: 1 mesto rednega ali honorarnega asistenta za opisno geometrijo. Pogoj: diploma naravoslovne fakultete, matematični odsek ali diploma tehniške fakultete,
2	mesti rednih ali honorarnih asistentov za matematiko. Pogoj: diploma naravoslovne fakultete, matematični odsek.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7.
Fakultetni svet
9103
Komisija za razpis delovnih mest pri Narodni banki FLRJ, centrali Za LR Slovenijo razpisuje natečaj za delovno mesto direktorja personalne direkcije.
Pogoj: visoka strokovna izobrazba (pravna ali ekonomska fakulteta). Prejemki po zakonu o javnih uslužbencih, dopolnilna plača po pravilniku Narodne banke FLR], Interesenti naj vložijo prošnjo z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pri Narodni banki FLRJ. centrali za LRS v Ljubljani, Titova 11 v 15 dneh od te objave.
Razpisna komisija
Št. KM/39	, 9075
Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu v Ljubljani, Parmova 35 ponovno razpisuje na podlagi 37. člena zakona o javnih uslužbencih delovno mesto šefa odseka za proučevanje dela v oddelku organizacija in produktivnost dela. Pogoj: ekonomska fakulteta in 10 let prakse. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Ponudbe sprejemamo 15 dni od te objave.
Pers 7/512-59	9011
Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani razpisuje na stomatološki kliniki 1 mesto zdravnika na čeljustni' kirurgiji Nastop službe 1. novembra 1959. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati razpisni komisiji pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani. Zaloška 2.
Razpisna komisija
Pers 7/53-39	9108
Razpisna komisija pri Kliničnih bolnicah ^ Ljubljani razpisuje na nevrološki Klininkd
1 delovno mesto fizioterapevtke.
,Pogoj: opravljena šola za fizioterapevte z diplomskim izpitom. Nastop službe 1. decembra. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati na razpisno komisijo pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani. Zaloška 2.
Razpisna komisija
Objava
St. 01-3'/20469/l-59	9076
Ukinitev pomožnih pošt Čatež pri Veliki Loki in Rat'
Dne 31. avgusta 1959 je bila ukinjena pomožna pošta Čatež pri Veliki Loki. Okoliš je bil vključen k pošti Velika Loka.
Dne 3i. oktobra 1959 pa bo ukinjena. pomožna pošta Rut. Okoliš bo priključen k pošti Grahovo ob Bači.
Podjetje za PTT promet v Ljubljani
Izgubljene listine
preklicujejo
Abdič Muharem, SGP »Tehnik«, §k. Loka. zdravstveno izkaznico, št. 231274 (Škofja Loka) na ime Abdič Fatima.	9013
Anžič Frančiška. Ljubljana, Ste-panjska 22, osebno izkaznico, reg. štev. 11257, ser. štev. F-P&21567 (Postojna.	9,025
Arh Franc, Ljubljana, Poljanska 28, osebno izkaznico, reg. št. 20708, ser. št. 0832608 (Kranj).	9026
Alič Alojzij. Ljubljana, Crna vas 231, zdravstveno izkaznico, številka 061344 (Ljubljana).	9131
Avberšek Franc, Šalek, p. Velenje, zdravstveno izkaznico, številka 861358.	9109
Avguštin Justina razvezana Jamnik, Ljubljana, Medvedova 28, osebno izkaznico, reg. št. 67612/51 (Ljubljana).	’	9132
Bajc Marija, Hlebce 15, p. Lesce-Bled, osebno izkaznico, reg. številka 34460,, ser. številka 0412770 (Krško) .	9149
Barbre Terezija, osebno izkaznico, reg. štev. 53132, ser, št. 054085 (Maribor).	9150
Barovdč Danica, Trbovlje, Trg revolucije 3, osebno izkaznico, reg. št. 3036, ser. številka 0716346 (Trbovlje).	9038
Blatnik Alojz, Kaseze 59, osebno izkaznico, reg. št. 21402, ser. številka 0665315 (Žalec).	9210
Bogataj Marija, Vikrče 30, pošta Medvode, osebno izkaznico, reg. številka 40747 (Gor. vas nad Škofjo Loko).	9169
Božič Marija, Kranj, Tekstilna 19, osebno izkaznico, reg. št. 18109, ser. št. 0830027 (Kranj).	.	8983
Brolih Štefka, Podgorje pri Kamniku, zdravstveno izkaznico, izdano v Kamniku.	9170
Brun Vida. Celje, Šmarjeta 18. delovno knjižico, št. 454144/1939-57 (Celje).	9209
Budja Alojzija, Maribor, Gegova 6, potni list, številka 401502 (Mari-bar),	9044
Burzič Ramo. Ljubljana, Dolenjska cesta 46, zdravstveno izkaznico, izdano v Cazinu.	9133
Cocej Vladimir, Žalec, Vrbje 20, osebno izkaznico, reg. št. 23456, ser', št. F-0668873 (Celje).	9211
Cvetko Jelka, Ljubljana, Puharjeva 2, osebno izkaznico, reg. štev. 111669 (Ljubljana).	9084
Cvilak Terezija, Slovenja vas 30, p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 53378, ser. št. 0259802.	9153
Culek Anton, »Gradis«, Tomače-čevo, zdravstveno izkaznico, številka 19746, izdano v Ljubljani. 9083 Černelč Franc, Hrastje, delovno knjižico, številka 392653/8607 (Kr* ško).	'	^	9212
Črepinko Anton, Sestrže 57, pošta Majšperk, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Črepinko Marija.	9015
Črešnar Konrad, Kamnica 214, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 906888.	9045
Čuk Tomislav, Zgornje Duplje 29, zdravstveno izkaznico, štev. 253132 (Kranj).	_ 8875
Dečko Darinka rojena Kocjan, Celje,' Tkalska 11. osebno izkaznico, reg. štev. 20753, ser. št. 0399043 (Krško).	'	9225
Divjak Plerman, Maribor, Metelkova 41. zdravstveno izkaznico,' št. 922024. ’	^ 9016
Dobnikar Olga, Ljubljana, Kozarje 26. osebno izkaznico, reg. številka 118243. ser. štev. F-08&M53/36 (Ljubljana).	9134
Dolničar Mihael, Ljubljana, Sre-diška 14, osebno izkaznico, reg. št. 30164 (Ljubljana).	.	9135
Draksler Breda, Bled, Grad 157, zdravstveno izkaznico, številka 352129,'	9046
Draksler Gvido, Trbovlje, Opekarna 2, osebno izkaznico, reg. številka 24511, ser. številka 04*02821 (Krško).	_	9059
Druškovič Maja, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 30134 (Ljubljana). '	•	9213
Ducman Drago, Brunšvik 59, pošta Rače, delovno knjižico, reg. št. 5530S (Ptuj).	8986
Elejzovič Idi, Ljubljana, Oražno-va, blok IV, osebno izkaznico, reg. št. 140 (Sanski most).	9171
Erjavec Anica, Piran, Gortama 1, osebno izkaznico, reg. štev. 25508 (Koper).	9275
Feguš Konrad, Stanošiha 37, pošta Podlehnik, vojaško knjižico.	9047
Ferlič Matilda, Celje, Trnovlje22, osebno izkaznico, reg. št. 24203, ser. št. F-0673621 (Celje).	92,14
Fon Danilo. Ljubljana, Hruševska cesta 21. osebno izkaznico, reg. št. 9444/50 (Ljubljana).	9195
Fortuna Mihael, Bavdkova 1, osebno izkaznico, reg. štev. 102379 (Ljubljana).	9136
Fortuna Nada, Ljubljana, Ulica Stare pravde 20. osebno izkaznico, reg. št. 10053/51 (Ljubljana). 9*172 Glušič Alojz. Ljubljana, Stegne 4, osebno ftkaznico. reg. štev. 19*652. ser. št. 0343511 (Novo mesto). 9027
GoričanTvan, Lovrenc na Pohorju 201, delovno knjižico, reg. št. 221745, ser. št. C-321S8.	’	8847
Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana, Lmartinska cesta 32, prometno knjižico za Dum-per, št. S-2380.	9173
»GraL Karel, Pečarovci 36, pošta Mačkovci, osebno izkaznico, reg. št. 45*0*97, ser. številka 0126807 (Murska Sobota).	8781
Gril Marija, Celje, Cankarjeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 18908, ser. št. 0609261 (Celje).	' 9215
Groše Marija, Ljubljana, Cesta na Loko 2, osebno izkaznico, reg. št 53*025 (Ljubljana).	9196
Habjan Maks, Celje, Zavedna 27, osebno izkaznico, reg. št. 17848, ser. št. F-0608144 in zdravstveno izkaznico, št. 423-158 (Celje) ter vojaško knjižico, izdano od voj*aškega okrožja v, Celju.	9218
Halas Peter, Ljubljana, Njeguše-va 15, zdravstveno izkaznico, štev. 52261 (Pančevo).	9174
Hanžer Elizabeta, Ma-ribor-Tezno, Dogoška 81, osebno izkaznico, reg. št. 21183, ser. št. 0102893.	9048
Horvat Avgust, Vzgajališče Veržej, osebno izkaznico, reg. št. 57662, ser. št. 0299085 (Maribor). 8904 Horvat Matjaž, Ljubljana, Delničarjeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 24/58 (Ljubljana).	9085
Hren Ivan, Ljubljana-Črnuče 197, zdravstveno izkaznico, štev. 97*279 (Ljubljana).	9157
Hrovat Jožefa, Dohrteša vas, osebno izkaznico, reg. št. 33072, ser št. 0653582 (Žalec). -	9217
Hrovat Jurij, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 062525 (Celje). 92*16 Huber Antonija, Rogatec 67, osebno izkaznico, reg. Sit. 41473, ser. št. 0689612 (Celje ok.).	8598
Huber Milan, Rogatec 67, osebno izkaznico, reg. št. 41474, ser. štev. 0689613 (Celje ok.).	8399
Huso Ema, Ljubljana, Na peči 33, delovno knjižico, št. 58786 (Ljubljana).	9*086
Hvalec Vikto-rija, Maribor, Gregorčičeva 6, osebno izkaznico, reg. št. 72851, ser. številka 0188191 (Maribor).	9111
Jakob Andrijana, Celje, Breg 18, zdravstveno izkaznico, štev. 648979 (Celje).	9219
Jakopič Andreja, Medvode, zdrav- ■ stveino izkaznico, št. 057217 (Ljubljana).	9087
Jakše Katarina, Domžale, Kolodvorska 15, osebno izkaznico, reg. št. 24693 (Ljubljana).	9028
Janc Alojzija, Trbovlje, Trg svobode 23. osebno izkaznico, reg. št. 100*61, serijska številka 0723371 (Trbovlje).	9060
Janežič Ivana roj. Doblšek, Šentilj, Silova 28, osebno izkaznico, reg. štev. 36184. ser. številka F-0667692 (Celje).	9220
Janežič Rudolf, Žalec 245, osebno izkaznico, reg. št. 658, ser. številka 075*3653 (Žalec).	9222
Jeriček Jitže, Slovenj Gradec, Glavni trg 12, zdravstveno izkaznico.	8547
Jesenšek Ana, Ljubljana, Martina Krpana 69, zdravstveno izkaznico, št. 022605 (Ljubljana).	9062
Jusinčič Marija, Koper, Agrarne reforme 28, osebno izkaznico, reg. št. 21797.	'	9188
Juvančič Jože, Vrbje 85, zdravstveno izkaznico, št. 77695 (Zabu-kovica).	9221
Kadevec Franc, Dobruša 8, pošta Vodice nad Ljubljano, zdravstveno izkaznico, št. 205857, izdano v Kranju.	-	9088
Kajtna Jože, Celje, Sp. Trnovlje 119, osebno izkaznico, reg. št. 1059. ser. št. F-0590979 (Celje)	9226
Kalinšek Teodor, Celje, Kocbekova ulica, spričevalo 'VIII. razreda, izdano 1. 1959 v Celju.	9224
Kameušek Petra, Koper, Kamnita 4, zdravstveno izkaznico, številka 713870.	9189
Karba Ana, Čresnjevci 18, G. Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 1765/1, ser. št. 0058464.	9112
Karoli Jožef, Murska Sobota, Zorana Velnarja 26, zdravstveno izkaznico, št. 391251.	9113
Katušin Nikola. Ljubljana, Putrle-jeva 4, indeks tehniške fakultete univerze v Ljubljani.	9197
Keršič Ana roj. Petek, Zg. Bistrica 122, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 31552. ser. številka 0767402.	8993
Klemen Zofija roj. Cernko, Ribnica 39, p. Ribnica na Pohorju, osebno izikaznico, reg. št. 25772.	8877
Klemenčič Anica. Maribor-Tezno, Ptujska 54. delovno knjižico, štev. 516761.	8812
Klopčič Iva, Ljubljana, Wolfova 6, osebno izkaznico, reg. št. 137301 in zdravstveno izkaznico, številka A-112049. obe izdani v Ljubljani.	9063
Kocjan Mirko, Maribor, Celjska 16, zdaj Upravna šola. Škofljica, osebroo izkaznico, reg. štev. 49793 (Maribor).	9198
Kočar Katarina, Ljubljana, Ljubeljska 12. osebno izkaznico, re? št. 32415 (Ptuj).	9138
Koge Pavle, Ljubljana. Zupančičeva 12, čeke od številke P 003529 — 003540 tekočega računa del. in usl. pri Mestni hranilnici v Ljubljani.	9089
Kolenc Irena, šmiklavž 28, osebno izkaznico, reg. št. 80036. ser. štev. F-0707608 (Celje).	9225
»Kompas«, Ljubljana, Titova 12, službeno vozno karto za proge Jesenice—drž. meja, Ljubljana— Rijeka — Ljubljana — Sarajevo in obratno za spremljevalca spalnega voza. Karta velja za leto 1959 in je biila izdana za uslužbenca angleškega potovalnega urada »Austria Tra-vel Agency«, London, za vožnjo v I. razredu.	9199
Koprivnik Ivan, Dobrna 15, osebno izkaznico, reg. št. 47841, ser. št. F-0657595 (Celje)..	9227
Koren Peter, Rečica ob Savinji, osebno izkaznico, reg. št. 93162 (Mozirje).	9230
Korenčič Vincenc, Celje, Jurčičeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 13662, ser. št. F-0603967 (Celje).	9228
Korenjak Franc, Zabovci 99, pošta Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 70, ser. št. 60.	8663
Kos Roman, Avber 35, p. Tomaj, delovno knjižico, reg. št. 5217, ser. št. 393415.	8784
Kostanjevec Anton, Nova vas 9, p. Markovci, zdravstveno izkaznico, št. 810873 (Ptuj).	9 *114
Kovač Alojz, Kostanjevica na Krasu, zdravstveno izkaznico, št. 74179, izdano v Novi Gorici.	. 922*9
Krajnc Leopold. Tovarna usnja. Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. štev. 44747, ser. št. 046933 (Maribor).	8994
Krajnc Mariča, »Teksta«, tovarna sukanca, Maribor-Tezno, osebno izkaznico, reg. št. 245, ser. št. 424845 (Maribor-Center).	9274
Kralj Drago, Ljubljana, Fabianijeva 39i/:III. osebno izkaznico, reg. številka 2112/50, ser. štev. F-0O24422 (Ljubljana).	9175
Kraner Viktor. Laznica 33, pošta Limbuš, osebno izkaznico, reg. štev. 45929, ser. št. 0878535 (Maribor ck.). zdravstveno izkaznico, štev. 946046 in vojaško knjižico.	8694
Kranjc Leopold, Sentlenart 52, pošta Brežice, zdravstveno izkaznico, št, 576462 (Brežice).	8850
Kranjc Stanislav, Internat IKŠ »Iskra«, Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 126540, ser, štev. F-0800550 (Cerknica).	9090
Krasna Srečko. Ljubljana, Obrtniška 7, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	9176
Kristan Sonja. Ljubljana, Veselova 8. osebno izkaznico, reg. številka 1*11945 (Ljubljana).	9177
Kunc Mira. Podpeca 48, Crna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 4511301.	9052
Kurbus Anton. Sovjak 24, p. Videm ob Ščavnici delovno knjižico, št. 66887/1 (Ljubljana).	9029
Kvrgič Savo, Ljubljana. Dom IKŠ ob Kamniški progi, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 9200 Lamut Vladimir, Novo mesto, Bi-lančeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 17240 (Novo mesto).	9201
Lemut Janez, Laze 10, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 113491, izdano v Ljubljani. 9030 Levak Friderika, Okrajno sodišče, Brežice, zdaj »Dom Franca Rozmana«, Martuljek, p. Gozd Martuljek, zdravstveno izkaznico, številka 573836.	8174
Logar Anton. Ljubljana, Trubarjeva 31, spričevalo 3. razreda Obrtne nadaljevalne šole 1. 1933/34. 9091
Lonč.ar Franc, Šentvid prt Lukovici, osebno izkaznico, reg. številka 18247, ser. št. 0464157 (Kamnik). 9202 Lotrič Jože, Rodica 57, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 129571 (Ljubljana). .	'	9178
Lavrin Franc,. Blatna Brezovica 23, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, št. 147041 (Ljubljana). 9179 Ložar Milan, Zg. Kašelj 40, osebno izkaznico, reg. št. 206, ser. štev. F-0712366 (Ljubljana).	9051
Maček Martina. Ljubljana-Ježica 109, zdravstveno' izkaznico, številka A-99423 (Ljubljana).	9*064
Majdič Anton, Dvorje 10, p. Moravče. osebno izkaznico, reg. štev. 20662, ser. št. 0466572.	.	9180
Mal ek Stanko, Dok lece 31, p. Ptuj-Marinčič Frančiška, Piran, Troska gora, delovno knjižico, reg. št. 6582, ser..št. 68762 (Ptuj).	8665
barjeva 5, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 29285, objavljen v »Uradnem listuLRS« št. 26 dne 20. VIII. 1959. ker se je našla. 9053 Marko Franc. Slatinski dol 26, p. Zg, Kungota, osebno izkaznico, reg. štev. 27673, ser. štev. 60172991 (Maribor).	9054
Markovski Vančo, Ljubljana, Vegova 10, osebno izkaznico, reg. štev. 234541 (Zagreb).	9065
Maurer Alojz, Gotovlje, zdravstveno izkaznico, številka 048543 (Žalec).	'	92133
Medvešček Cecilija, Skale-Adhovo 75, p. Deskle, osebno izkaznico, reg. št. 55749.	• 8908
Mesarič Frane, Celje, Mariborska 96. osebno izkaznico, reg. št. 14337, ser. št. F-0604643 (Celje). 9232 Mežik Ivica. Ljubljana, Kebetova 13/11, osebno izkaznico, reg. št. 5575 (Jesenice).	9139
Milj e vic Mico, Blagovica, zdravstveno izkaznico, izdano v Novem Sadu in delovno knjižico, reg. štev. 146/57, ser. št. 695237 (Prijedor). 9203 Miloševič Savo, Sodišinci 26 a, pošta Tišina, službeno izkaznico, štev. . 53154, izdano od Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. 8998 Mlakar Bruno, Doberteša vas, osebno izkaznico, reg. št. 13156, ser. št. 0687410 (Žalec).	9231
Mlakar Milan, Pance 9, p. Sinarje-Sap, zdravstveno izkaznico, številka 094692 (Ljubljana).	9092
Mlakar Neža, Žiri 34, zdravstveno izkaznico, št. 122540 na ime Mlakar Nataša (Ljubljana).	9158
Mlinar Ludvik, Koritno 24, pošta Oplotnica, delovno knjižico, reg. št. 10325, ser. št. 96015 (Maribor). 9019 Nazzaro Sabino, Ajševica 68, pošta Nova Gorica, delovno knjižico, reg. štev. 795, ser. štev. 47502*5 (Gorica).	'	8910
Novak Stjepan, Velenje, Kidričeva 122. zdravstveno izkaznico, številka 845762.	8854
Nudi Terezija rojena Donko, Liboje, osebno izkaznico, reg. številka 31456. ser. številka 0766306 (Žalec).	9234
Oven Marija, Ljubljana, Rozmanova 7, osebno izkaznico, reg-, št. va 2, 99410/31 (Ljubi jama),	9181 2223>.
Pajduh Miha, Trnje 24, Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 1964, ser. št. 0367274.	9080
Palir Karel, Celje, Zg. Hudinja 24, osebno izkaznico, reg. št 6775, ser. št. 0777734 (Celje)	9238
Palir Marija, Celje, Plečnikova 14, osebno izkaznico, reg. St. 877, ser. št. F-0590314 (Celje). '	9239
Paradiž Oton, Polzela, delovno, knjižico, številka 245704/20845/34 (Celje).	9240
Pečarič Živo rad, Banja Luka, indeks fakultete za arhitekturo, izdan v Ljubljani 1. 1956.	9093
Perko Viktorija, Celje, zdravstveno izRazndoo, številka 646079 (Celje).	9342
Perkovič Rudolf, Šentjur, zdravstveno izkaznico, številka 62901 (Celje).	9243
Pertot ing. Milan, Ljubljana, Kidričeva 1/VH, zdravstveno izkaznico, številka 133974, izdano v Ljubljani.	9033
Petek Jožef, Cvetkovci 85, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. številka 51087, ser. številka 0258507 (Ptuj).	8697
Petek Zdenka, Brezovica 8, osebno izkaznico, reg. štev. 120601 (Liub-Ijama).	J	*	9094
Petrovčamin Ljubomir, Ljubljana, Hrvatski trg .5, delovno knjižico, reg. št. 814i/53. ser. št. 267059 (Novi Bečej).	9032
Piree Alojz, Andraž 83, osebno izkaznico, reg. št. 93864, ser. štev. F-0710016 (Celje).	9241
Pirkmaier Anda, Ljubljana-Polje 203, osebno izkaznico, reg. številka 114796/55 (Ljubljana).	9182
Pirš Karel, Brecljevo 32, osebno izkaznico, reg. št. 3937, ser. štev. F-0791287 (Celje). .	9357
Pisk Stanislav, Lokov ec 44, pošt a Čepovan, osebno .izkaznico, reg. št. 13460, ser, številka G-0543660 (Gorica).	8670
Pivk Niko, Preska 36, p. Medvode, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	9005
Podgoršek Justina, Celje, Cinkar-niška 16, zdravstveno izkaznico, št. A-869165 (Celje).	_	9235
Fredovič ing. Igor, Ljubljana, Poljanska 73, osebno izkaznico, reg. št. 11469 (Ljubljana).	9054
Prislan Ana, Pari?!je 14. p. Braslovče, obračunsko (hmeljsko) knjižico, štev. 145, izdano od KZ Braslovče.	8946
Pristovnik Franc, Povrh 44 osebno izkaznico, reg. št. 40816, ser. št. F-068S954 (Celje).	9236
Prostovoljno gasilsko društvo Jablanica pri Litiji, prometno knjižico, za gasilski avtomobil, štev. S-2313, izdano v Ljubljani in evid. tablico za gasilski avtomobil, številka S-2315.	9096
Pukl Marija, Maribor, Mifclošiče-delovno knjižico, št. 280131-9118
Pustoslemšek Florijan, Koprivna 33, p. Črna, osebno izkaznico, reg. v številka 10255, ser. številka 04330615 (šoištanj).	9119
Pušnik Jožef, Maribor, Ertlova 2, osebno izkaznico, reg. št. 7551, ser. št. 0003741.	9120
Radovan Boga, Cerklje 82,, zdravstveno izkaznico, št. 504948 (Celje) na ime Radovan Frančiška. 8818 Rajzman Alojz, Ruše, evid. tablico za motor, št. S-19653.	9056
Ramšak Jožica roj. Pirnat, Celje, Čret 109, osebno izkaznico, reg. št. 6772, ser. št. F-0430083 (Celje). 9247 Ramšak Milan, Celje, Čret 109, osebno izkaznico', reg. št. 68551, ser. št. F-0705139 (Celje).	9246
Remc Alojz, Z.advor 28, p. Dobru-nje, osebno izkaznico, reg. št. 9862 (Ljubljana).	9097
Remic Marjan, Ljubljana, Podrmil-ščakova H. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	9140
Remškar Danijel, Ljubljana, Ja-plova 4 a, osebno izkaznico, reg. št. 124487, ser. št. F-0S84697 im zdravstveno izkaznico, štev. 052968 (obe Ljubljana).	9035
F»epar Alojz, Vrbje 83, Žalec, zdravstveno izkaznico, štev. 465476 (Žužemberk! in delovno knjižico, št. 56367/5./11 (Celje).	9245
Ribič Jože in Nežka, Hrib 6, pošta Moravče, invalidsko izplačilno knjižico, in osebno izkaznico, reg. številka 9767 (Ljubljana okol.) na ime Ribič Jože.	8698
Rojc Terezija, Radomlje 88, zdravstveno izkaznico, štev. 216451 (Domžale).	'	9183
Rojko Franc, Maribor, Tržaška 6, delovno knjižico, štev. 21599 (Maribor).	9920
Rojnik Stanko, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 416166 (Celje). 9244 Romih Stanislava, Celje, zdravstveno izkaznico, številka A-064630 (Celje).	9248
Rozina Peter, Kresniške Poljane 29, p. Kresnice, zdravstveno izkaznici, izdano v Litiji.	9099
• Rudolf Pavel, Zadlog 63, pošta Črni vrb nad Idrijo, osebno izkaznico, reg. reg. št. 68. ser. št. 0545878. 9057 Saberl Franc, Šmiklavž, delovno knjižico, štev. 353895/29858/55 (Celje).	9253
Sabljakovič Serif, Ljubljana, Cesta na Brdo 96. osebno izkaznico, reg. št. 296/56 (Cazin)	9141
Sande Julijana. Rečica 142. osebno izkaznico, reg. št. 19737. ser. št. F-0656650 (Celje).	'	9254
Sekolovnik Vinko, Jurij ob Pesnici 17. p. Maribor, osebno izkaznico. reg. številka 63990, ser. številka 0379187.	9121
Setnikar Ivan. Ljubi jan a -Stožiee
6.	osebno izkaznico, reg. št. 121923 (Ljubljana).	9142
Setnikar Jože, Babna gora, pošta Polhov Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 50640/54 (Ljubljana). 9066 Silovšek Štefanija, Pečovje 10, osebno izkaznico, reg. št. 13508, ser. št. 0687762 (Celje).	9251
Štirnomeie Anton, Breg 2, p. Litija, prometno knjižico za motor, znamke Tomos, št. 5-3181.	9204
Sitar Adam, Poljane 54 nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. številka 41548, ser. številka 0224159 (Kranj).	9184
Slaček Alojz, Osek 95, p. Gradišče v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. štev. 59S10, ser. št. F-CS93918 (Maribor ok.).	9125
Sladič Ana, Hrastnik, Podkraj, osebno izkaznico, reg.' št. 26250, ser. št. 0739560 (Trbovlje).	9061
Slanic Franc, Dcsternik 51, osebno izkaznico, reg. 10203 (Ptuj). 9*162 Slanič Marija roj. Bokalič, De-sternik 54, osebno izkaznico, reg. št. 10205 (Ptuj).	'	9.163
Slokan Helena, Celje, Tomšičev trg 13, zdravstveno izkaznico, štev. 641611 (Celje).	9249
Smerdu Ana Marija. Sečovlje, I.onzan 77. zdravstveno izkaznico, št. 745960 (Piran).	8790
Sokač Rafaela, Celje, Jenkova 10, osebno izkaznico, reg. št 14203. ser. št. F-C60H44 (Celje).	9230
Starič Rudi. Rakovnik 14. pošta Šentrupert, delovno knjižico, številka 206681459‘3.	'	01214
Stebernak Alojz. Dramile, delovno knjižico, številka 272445/22730 (Maribor).	9250
Stiroonik Veronika, škale 105, poeta Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 639068,	9125
Sušanj Henrik. Stranska vas 16, p. Gradac v Belikraiini, osebno izkaznico. reg. številka 18178, ser. št. 0198789.	8701
Suvaiidjie Lazar, Ljubi jana-Toma-čevo 13, zdravstveno izkaznico, št. A-052282 (Llubljana).	9185
Šalamon Terezija Žalec, delovno knjižico, številka 382299/31684/55 (Celje).	^	'	9258
Set Franc. Štore, zdravstveno izkaznico. št. 420241 (Štore). 9257 Škof Zdenko, Celje. Ljubljanska 65, osebno izkaznico reg. št. 66181. ser. št F-0702986 (Celje).	9056
Škrilec Ludvik. Kresni.ška industrija apna. »Kresnice, osebno izkaznico. reg. številka 8616, ser. št. 0090326.	•	8794
Škrk Štefan, Ljubljana. Carja Dušana 16. delovno knjižico, številka 516483/1052. izdano v ljubi lani. 9100 Šlibar Vladimir. Sl. Konjice, Šolska 2, zdravstveno izkaznico, štev. 646461 (Celje).	9260
Sinidt Martina. Laško, zdravstveno izkaznico, št. 618566 (Celje). .	9255
Š(enihar Pavla. Strmec 5, osebno izkaznico, reg. št. 52781, ser. štev. F-067789.7 (Celje).	9259
Štih Franc. Kamenica 8,- p. Krmelj. zdravstveno izkaznico, številka ' A-047023 im ne zdravstveno iz-
kaznic-o, št. 2009, kot je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 30/50.	8792
Straser Rozalija, Sela 3, p. Dobova, zdravstveno izkaznico, številka 575875.	8672
Štrukelj Vinko, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V/35, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljjani. 0636 štumberger Jože, Celje, evid. tablico za motor, št. 1246& (Celje). 9261 Sulc Karel, Kočevje, Roška 16, osebno izkaznico, reg. št. 6425. 0126 Švab Angel, Ljubljana, Mirje 25, indeks strojne fakultete univerze v Ljubljani in univerzitetno izkaznico rednega slušatelja univerze v Ljubljani.	_	0205
Topole Angela, Celje, Breg 18, osebno izkaznico, reg. št. 17756, ser. št. F-0649&48 (Celje). ,	9262
Trojar Jožef, Puštal 22. Šk. Loka, osebno izkaznico, reg. št. 14476, ser. št. 0841786 (Kranj).	0192
Turnšek Frančiška, Zg. Zreče 30, osebno izkaznico, reg. št. 24414, ser. št. 0786374 (Celje).	0263
Udovč Alojz, Vir 6, p. Dob pri Domžalah, zdravstvene izkaznice, na ime Udovč Alojz. Terezi ja, Janez in Mnrija, izdane v Ljubljani. 9-206 Urbančič Jože, Jelše 24, p. Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. štev. 56071. ser. številka 0421381 (Trbovlje).	9022
Urleb Erika, Maribor, Na soseski 20, osebno izkaznico, reg. št. 73048. ser. št. 0188388 (Maribor),	9275
Us Aleksej, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta XVH>30, indeks tehniške fakultete v Ljubljani. - .	9207
Us Jurij, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XVTI/30, knjižico o predvoja-ški vzgoji in odločbo o o-dlgo-ditvi službe v JLA, izdano v Ljubljani leta 1933.	9143
Vasiljevič Radojka, Usorci, Bosna, zdravstveno izkaznico, številka 113866 (Celje).	9268
Veber Alojzija, Stavešinski vrb 46, p. Sp. Ivanjci, osebno izkaznico, reg. št. 53988, ser. št 0115997 (M. Sobota).	9127
Velnar Adolf, Kaseze, osebno izkaznico, reg. št. 15677, ser. številka 0239987 (Ljutomer).	9269
Veninšek Barbara, Celje, Pečovnik 14, osebno izkaznico, reg. št. 777, ser. št. F-393022 (Celje).	9264
Verban Jože, Tropovci 16, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 29735, ser. št, 011-1445 (M. Sobota). 9194 Verdel Slavko, Celje, Gregorčičeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 14430. ser. št. F-0604736 (Celje).	9267
Verbovnik Elizabeta, Šoštanj, Šlan-d ro.va pot 3, osebno izkaznico, reg. št. 9199 (Šoštanj),	8860
Vidmar Anton, Celje, Trnovlje 93, osebno izkaznico, reg. št. 56036, ser. .Št. F-0695401 (Celje).	9263
Vigele Jagoda, Maribor, Moša Pd-jade 6, osebno izkaznico, reg. štev. 92323, ser. št. F- 01ll-4633 (Ljubljana).	9101
Vilfling Bernardina, Ljubljana, Miklošičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 31878 (Videitt-Krško). 9144 Vinter Jožef, Ivnica, osebno izkaznico, reg. št. 53393, ser, št. F-0681513 (Celje).	9266
Virant Rozalija, Ljubljana, Peruzzijeva 116, osebno izkaznico, reg. št. 6415 (Grosuplje).	•	9208
Vitez Gabrijel, Gaberje 65, pošta Štanjel na Krasu, osebno izkaznico, reg. štev. 25506, ser. št. 0310294 (Gorica). •	8673
Vrhnjek Rudolf, Vuzenica 233, osebno izkaznico, reg. št. 17116. 9129 Vrhovec Ivana roj. Vozlič, zdaj Sevnica, Kolodvorska 45, osebno iz-
kaznico, reg. št. 41536, ser. številka 0385846 (Krško). ,	911-7
Vrhovnik Angela, Tunjice 16, pošta Kamnik, osebno izkaznico, reg. številka 7799, ser. št. F-04541G9/51 (Kamnik).	9145
Wedam Eleta, Ljubljana, Ambrožev trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 6942/51, ser. številka 0020252 (Ljubljana).	9067
Zadravec Ignac, Ivanjkovci 8, osebno izkaznico, reg. št. 2127 (Ljutomer).	8744
Zajc Stanko, Zagrad 8, p. Radeče, osebno izkaznico, reg. št. 6155-6, ser. št. 0179740 (Maribor).	89-19
Zakovšek Berta, Bukovje 8, osebno izkaznico, reg. št. 328, ser. štev. F-0773638 (Šentjur).	9271
Zalokar GAzela, Zvodno 14, osebno izkaznico, reg. št. 15709, ser. številka F-0606215 (Celje).	9270
Zo-ri-n Ferdo, Poljčane 63, delovno knjižico, reg. štev. 122, ser. številka C-465989 (Poljčane).	8953
Zule Peter, Domžale, Industrijska cesta, nov bloks zdravstveno izkaznico, št. 139390 (Ljubljana). 9186 Zver Alfonz, Ruše 249, osebno izkaznico, reg. št. 24905, ser. številka F-0737215 (Trbovlje).	8745
Žilavec Erika, Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. štev. 121688, ser. št. F-0867898/56 (Litija). 9102 Zinko Ivan, Blato 30, osebno izkaznico, reg. št. 16889, ser. številka 0771209 (Celje).	9272
Žnidaršič Lovro, Ljubljana, Sojar-jeva 41, zdravstveno izkaznico, štev. 118393 (Ljubljana).	9057
Žunko Rozalija, Polički vrh 25, p. Jarenina, zdravstveno izkaznico, št. 985903.	9024
Žuntar Maksimilijan, Ljubljana, Študentsko naselje, izkaznico rednega slušatelja univerze v Ljubljani.	’	9146
Zaldjučni računi gospodarskih organizacij za leto 1957
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
Knj. 8285	LIVARNA IN TOVARNA STROJEV. HOČE PRI MARIBORU ,	650
A- Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	33,042
Investicije » tekn	2,435
Izločena sredstva in drnffa iuvest. sredstva 8,430
B. Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	..««•••.	119,663
V. Sredstva v obračnnn in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 45,663
Druga aktiva .....................................  2V695
Skupaj	21-1,926
Realizaeijski načrt je	bil	dosežen	s	93,47 %, dobi-
ček pa z 82,91 %. Zaradi ukinitve regresa na male kmetijske stroje je podjetje začelo izdelovati velike Vodja računovodstva: Stanko Kacijan Prei
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	....	27,139
Investicijsko posojilo za osnovna sredstva ,	8,338
Razni skladi ....................................  1-1,156
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	—
Drugi viri financiranja investicij.................. —
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	•	.	80,275
Sklad obratnih sredstev	.	.	.	55,051
Investicijsko posojilo za obratna sredstva .	19,082
Pasivne časovne razmejitve	-	.	‘ —
V. Viri sredstev v obračnnn in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................... 34,885
Druga pasiva .	—
Skupaj	214.926
«
traktorske priključke. Zaposlenih je bilo p-ovprečno 160 oseb.
Inik u. o.: Jože Stupan Direktor: Oton Auer
Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor tn odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani