57 MERJENJE IN MODELIRANJE PRESTRE ENIH PADAVIN Mojca Šraj POVZETEK Študija je del obse nega znanstveno-raziskovalnega projekta “Dragonja: Forest – Water – Soil – Climate Interactions”, ki ga od leta 1999 izvajata univerza Vrije Universiteit iz Amsterdama in Univerza v Ljubljani. Za eksperimentalno povodje je bilo izbrano povodje Dragonje, ki je zanimivo zaradi intenzivnih naravnih procesov zaraš1anja površin z gozdom v zadnjih desetletjih, kar je pripeljalo do zmanjšanja pretokov, tako minimalnih kot maksimalnih. Ob tem opaznih padavinskih in temperaturnih sprememb ni bilo zaznati. Glavni namen projekta kot celote je ugotoviti vpliv zaraš1anja na vodno bilanco celotnega povodja. V okviru te študije so bile narejene natan1ne meritve in analize posameznih komponent hidrološkega kroga gozda s sodobno mersko opremo ter razli1ni modeli prestre enih padavin na eksperimentalnem povodju Dragonje. Na osnovi meritev in modeliranja znašajo povpre1ne letne koli1ine izhlapelih prestre enih padavin na povodju Dragonje 27 % padlih padavin. Torej ve1 kot 1etrtina padavin padlih nad gozdom izhlapi nazaj v ozra1je e med nevihto ali takoj po njej. UVOD Gozdna hidrologija preu1uje kro enje vode na z gozdom poraš1enih površinah (slika 1). Preu1uje poti in na1ine prehajanja vode iz atmosfere skozi gozdni ekosistem v tla, podtalnico in površinske vode ter vra1anje vode nazaj v ozra1je (Smolej, 1988). Gozd naj bi v splošnem ugodno vplival na vodni re im, predvsem zaradi zadr evanja velikih koli1in vode in s tem zmanjševanja maksimalnih pretokov oz. poplav ter zmanjševanja erozije. Mnogi znanstveniki pa so v zadnjih petdesetih letih dokazali, da gozdovi nimajo vedno samo pozitivnega vpliva na vodni re im. Še v za1etku 20. stoletja so znanstveniki trdili, da gozdovi pove1ujejo koli1ino in pogostost lokalnih padavin, pove1ujejo zaloge podtalne vode in izena1ujejo letne pretoke z ve1anjem minimalnih pretokov. Leta 1956 pa je Law ugotovil, da nasadi jelk za lesno industrijo v Veliki Britaniji porabijo skoraj 300 mm ve1 vode na leto kot prej trava. Na podlagi lizimetrskih meritev je izra1unal, da bi pogozditev celotnega povodja z jelkami povzro1ila zmanjšanje vodnih zalog v dolvodnih rezervoarjih za 42 % (Law, 1956). Zaradi te trditve, ki je ogrozila program pogozdovanja v Veliki Britaniji, so izpeljali velik hidrološki in mikrometeorološki raziskovalni projekt. Rezultati so potrdili Law-jeve trditve in veliko doprinesli k današnjemu razumevanju hidroloških procesov. Tudi v slovenski praksi prevladuje mnenje, da gozd vedno ugodno vpliva na vodni re im, torej da pove1uje nizke pretoke, zmanjšuje maksimalne in izena1uje letne pretoke (Dampa, 1998). dr. univ.dipl.in .gradb., UL – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana 58 Slika 1: Gozdni hidrološki krog Slika 2: Polo aj merskih to1k na povodju Dragonje 59 EKSPERIMENTALNO POVODJE DRAGONJE Povodje reke Dragonje le i na severnem delu polotoka Istra. S svojimi pritoki se zajeda v razgibano koprsko gri1evje, ki se razteza med planotastim Bujskim Krasom in Tr aškim Krasom na severu. Višina gri1evnatih hrbtov se giblje od 150 m nadmorske višine na zahodni strani do 450 m nadmorske višine na vzhodni strani. Dragonja je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, te1e v smeri od vzhoda proti zahodu. Dragonja je edina ve1ja reka ob slovenski obali, ki je svojo naravno podobo v prete ni meri ohranila do današnjih dni. Povodje Dragonje je za današnje razmere redko poseljeno. Posebnost tega obmo1ja je, da so se ljudje naseljevali na široke hrbte gri1ev, ozke doline pritokov in dolina Dragonje pa so ostale skoraj nenaseljene. Števil1nost prete no kme1kega prebivalstva se je v šestdesetih, še bolj pa v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja mo1no zmanjšala. Hkrati z opuš1anjem kmetijskih zemljiš1 so se izvajala tudi protierozijska vegetacijsko stabilizacijska dela. Vse to je pospešilo zaraš1anje obmo1ja in v zadnjih treh desetletjih se je zaraš1enost povodja Dragonje pove1ala s povpre1no 25 % na ve1 kot 60 % (Globevnik, 2001). Na povodju sta bili v listnatem gozdu izbrani dve merski raziskovalni ploskvi (Slika 2), ena na severnem pobo1ju v podpovodju Rokave (1420 m 2 ), druga na ju nem pobo1ju v podpovodju Dragonje (615 m 2 ). Gozdovi na ju no in severno le e1ih pobo1jih se namre1 opazno razlikujejo v strukturi, gostoti in velikosti dreves, zato so bile med njimi pri1akovane ve1je razlike. Obe ploskvi le ita na strmih pobo1jih (okrog 30 0 ), na nadmorski višini pribli no 200 m, majhni medsebojni oddaljenosti (400 m) in sta poraš1eni s pribli no 30-35 let starim gozdom. METODE IN INSTRUMENTI Zaradi dolo1itve lastnosti in sestave obeh gozdnih ploskev, so bila na vsaki od njiju oštevil1ena vsa drevesa s premerom na višini 1,35 m (DBH, angl. orig. tree diameter at breast height) ve1jim od 3 cm. Vsakemu drevesu posebej so bili nato dolo1eni vrsta, višina in premer na višini 1,35 m. Dolo1enih je bilo pet najpogostejših vrst dreves: hrast (Quercus pubescentis), gaber (Carpinus orientalis croaticus), javor (Sorbus torminolis), jesen (Fraxinus ornus) in rumeni dren (Cornus Mas). Na obe ploskvi so bili jeseni 2000 postavljeni instrumenti za merjenje posameznih koli1in gozdnega hidrološkega kroga (Preglednica 1). Merile so se koli1ine padavin nad krošnjami, koli1ine prepuš1enih padavin ter dele padavin, ki odte1ejo po deblu do tal. Meritve padavin so se hkrati izvajale tudi v dolinah Dragonje in Rokave pod obema ploskvama. Poleg tega so bili v bli ini vasi Boršt postavljeni meteorološka postaja ter de emeri v Kocjan1i1ih, Marezigah in Koštaboni in še ena meteorološka postaja v zgornjem delu povodja, v kraju Kubed (Slika 2). Vse naštete koli1ine so se merile avtomatsko z digitalnim zapisovanjem rezultatov na vsakih 10 minut (Campbell Scientific Ltd. 21-X data logger). Padavine nad krošnjami so se merile z ombrografom (0,2 mm/zvrat) na ju ni ploskvi (Slika 3), za kontrolo pa še s totalizatorji z ro1nim praznjenjem. Dele prepuš1enih padavin oz. padavin, ki padejo skozi odprtine med krošnjami in listi ali kasneje prikapljajo z njih, se je meril s po dvema kovinskima lebovoma (ostroroba, 18 0 , zbirna površina posameznega lebu je 30*370 cm) (Slika 4a) opremljenima z avtomatsko postajo (0,05 l/zvrat) v kombinaciji s po desetimi premi1nimi totalizatorji (100 cm 2 ) (Slika 4b) na vsaki raziskovalni ploskvi, ki se jih je ro1no praznilo in se jim je po vsakem praznenju zamenjalo merilno mesto. Na ta na1in je bila zajeta tudi prostorska spremenljivost tega dele a padavin. Odtok po deblu se je meril na dveh najbolj tipi1nih vrstah dreves na vsaki ploskvi posebej; izbrani sta bili po dve drevesi vsake vrste (Slika 5). Na severni raziskovalni ploskvi sta najbolj tipi1ni vrsti gaber in hrast, na 60 ju ni pa jesen in hrast. Okrog vsakega debla je bil speljan lebi1 iz gumijaste polcevke, ki je vodil do avtomatske postaje (0,05 l/zvrat). Na vsaki ploskvi posebej so se v desetih posebnih košarah redno zbirale koli1ine odpadlega listja za dolo1itev indeksa listne površine LAI. Z istim namenom in v istih to1kah se je izvajalo tudi hemisferi1no fotografiranje krošenj in tri serije meritev fotosintetskega aktivnega sevanja PAR. Za potrebe dolo1anja indeksa listne površine je bila najpogostejšim vrstam dreves dolo1ena specifi1na površina listov SLA. Indeks listne površine se je dolo1al po treh metodah, in sicer z neposredno metodo zbiranja in dolo1anja koli1ine odpadlega listja ter z dvema posrednima metodama: hemisferi1nim fotografiranjem drevesnih krošenj in z merjenjem fotosintetskega aktivnega sevanja PAR. (Šraj, 2003). Vse tri metode so med seboj zelo razli1ne. Pri merjenju PAR s Ceptometrom dobimo rezultate skoraj takoj. Hemisferi1no fotografiranje krošenj je v fazi fotografiranja dokaj hitro, vendar kasnejša obdelava fotografij zahteva veliko 1asa in dela. Ima pa pred merjenjem PAR prednost v tem, da pri vsaki fotografiji upošteva razli1ne zenitne kote in zajame precej velike površine. Direktna metoda zbiranja odpadlega listja pa je po vlo enem 1asu in delu najzahtevnejša od vseh treh, je pa zato tudi najnatan1nejša. Preglednica 1: Pregled merske in laboratorijske opreme lokacija oprema ju na ploskev 1 ombrograf ju na ploskev 1 totalizator Padavine nad krošnjami (P) severna ploskev 1 Hellmanov de emer ju na ploskev 2 koriti + avtomatski merilec ju naploskev 10 premi1nih totalizatorjev severna ploskev 2 koriti + avtomatski merilec Padavine, ki padejo skozi krošnje (Tf) severna ploskev 10 premi1nih totalizatorjev ju naploskev 4 gumijasti lebi1i + avtomatski merilec Padavine, ki odte1ejo po deblu (Sf) severna ploskev 4 gumijasti lebi1i + avtomatski merilec ju na ploskev 10 košar z mre ami severna ploskev 10 košar z mre ami laboratorij sterilizator Listje laboratorij tehtnica 61 Slika 3: Ombrograf in totalizator za merjenje padavin nad drevesnimi krošnjami na ju ni raziskovalni ploskvi a) b) Slika 4: Korito (a) in totalizator (b) za merjenje koli1ine padavin, ki padejo skozi krošnje 62 Slika 5: Merjenje odtoka po deblu na ju ni raziskovalni ploskvi REZULTATI Analiza meritev V študiji je obravnavano obdobje enega leta od oktobra 2000 do septembra 2001. V tem obdobju je padlo 1323 mm padavin, razporejenih na 139 de evnih dni. Za omenjeno obdobje je bilo izlo1enih 199 dogodkov. Dogodki so med seboj lo1eni z obdobjem brez de ja, v katerem se krošnje popolnoma posušijo. Analiza meritev je pokazala, da obravnavano obdobje po koli1ini padavin precej odstopa od 35-letnega povpre1ja, zlasti v jesenskih mesecih, ko je padla kar tretjina celotne letne vsote padavin (Slika 6). Intenziteta padavin je bila najve1ja poleti in najmanjša pozimi. Regresijske analize padavin, izmerjenih na posameznih de emerih, so pokazale dobro ujemanje s koeficientom korelacije nad 0,95. Regresijske analize meritev prepuš1enih padavin s stalnimi in premi1nimi merilci so pokazale pri1akovane višje vrednosti premi1nih merilcev z zelo visokimi koeficienti korelacije. Analize so bile narejene lo1eno za obdobje polne rasti gozda, torej obdobje, ko je na krošnjah listje, in za obdobje mirovanja gozda, tj. obdobje brez listja. Na podlagi regresijskih ena1b so bile izmerjene koli1ine dele a prepuš1enih padavin, ki so bile merjene s stalnimi merilci, popravljene. Povpre1na letna vrednost prepuš1enih padavin tako znaša 67,1 % za ju no (SP) in 71,5 % za severno raziskovalno ploskev (NP). Izmerjene vrednosti so primerljive z rezultati podobnih raziskav oz. so za pribli no 10 % ni je (Carlyle-Moses in Price, 1999; Dolman, 1987). Najve1je vrednosti Tf bi na splošno pri1akovali v zimskem obdobju, ko so drevesa brez listja in lahko velik dele padavin pride neposredno do tal. Rezultati meritev pa ka ejo najve1je vrednosti poleti, in sicer na obeh ploskvah (Slika 7). Vzrok za to je velika poletna intenziteta padavin (v povpre1ju po dogodku pribli no 4 mm/h), ki je posledica poletnih neviht. 63 PRIMERJAVA POVPRE NIH MESE NIH PADAVIN S 35-LETNIM POVPRE JEM (1960-1995) 0 50 100 150 200 250 300 350 400 okt.00 nov.00 dec.00 jan.01 feb.01 mar.01 apr.01 maj.01 jun.01 jul.01 avg.01 sept.01 as [mes ec] padavine [mm] meritve 2000/01 35-letno povpre je Slika 6: Primerjava mese1nih padavin, merjenih v obdobju 2000/01 na ju ni raziskovalni ploskvi, s 35-letnim povpre1jem (1960-1995) v Portoro u DELE( PADAVIN, KI PADEJO SKOZI KROŠNJE ZA SEVERNO IN JU(NO PLOSKEV PO POSAMEZNIH LETNIH ASIH 71.41 57.36 93.73 69.03 59.39 76.47 73.42 62.91 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 JESEN ZIMA POMLAD POLETJE Tf [%] NP SP Slika 7: Dele padavin, ki padejo skozi krošnje ali kasneje odte1ejo z njih (Tf), za severno (NP) in ju no (SP) raziskovalno ploskev po posameznih letnih 1asih v obdobju meritev 2000/2001 64 Rezultati odtoka po deblu ka ejo, da je na ju ni strani odtok po deblu ve1ji kot na severni strani, kar se zdi logi1no in se ujema z ugotovitvami podobnih raziskav. Povpre1ni dele odtoka po deblu znaša 4,5 % na ju ni strani in 2,9 % na severni. Razlika je posledica razli1ne strukture in lastnosti gozda na obeh pobo1jih. Primerjava odtoka po deblu za posamezne drevesne vrste je pokazala, da je odtok po deblu na ju ni strani za jesenovi drevesi skoraj dvakrat ve1ji kot za hrastovi, kar je gotovo posledica gladkejše skorje jesena, ki omogo1a hitrejše odtekanje in manjše zadr evanje. Odtok po deblu se pojavlja z nekim 1asovnim zamikom glede na padavine. Iz rezultatov meritev je razvidno, da pride do odtoka po deblu potem, ko pade pribli no 2 mm de ja, oziroma da ga pri manjših padavinah sploh ni. Ta koli1ina se ujema z izra1unano skladiš1no zmogljivostjo krošenj in debla. Indeks listne površine se je dolo1al po treh metodah. Rezultati metode zbiranja odpadlega listja ka ejo, da ve1ina listja odpade v obdobju od za1etka novembra do konca decembra, torej v dveh mesecih. Dobljeni vrednosti za najve1ji indeks listne površine po tej metodi sta 6,66 za ju no pobo1je in 7,31 za severno pobo1je (na višku rastne dobe). Manjša vrednost LAI na ju nem pobo1ju (za pribli no 10 %) je bila pri1akovana, saj ima gozd na tem pobo1ju bolj odprt zna1aj. Metodi hemisferi1nega fotografiranja in merjenja fotosintetskega aktivnega sevanja PAR v obdobju z listjem podcenjujeta vrednosti LAI. Za nadaljne izra1une so bili privzeti rezultati najnatan1nejše metode zbiranja odpadlega listja. PRIMERJAVA LAI DOBLJENEGA Z RAZLI NIMI METODAMI - SP 0 1 2 3 4 5 6 7 8 28.jul 16.sept 5.nov 25.dec 13.feb 4.apr 24.maj 13.jul as [datum] LAI [m 2 /m 2 ] metoda zbiranja listja hemisf. fotograf. PAR Slika 8: Primerjava meritev LAI po vseh treh metodah za ju no raziskovalno ploskev (SP) Na osnovi meritev in bilan1ne ena1be je bilo ugotovljeno, da znašajo povpre1ne letne izhlapele prestre ene padavine 28,4 % za ju no in 25,4 % za severno le e1e pobo1je. Torej ve1 kot 1etrtina padavin, padlih nad gozdom, izhlapi nazaj v ozra1je. Vrednosti so precej visoke v primerjavi z izhlapelimi prestre enimi padavinami listopadnih gozdov, ki se ponavadi gibljejo med 15 in 25 % (Bruijnzeel, 2000). 65 Primerjava po letnih 1asih prav tako ka e podobnost med obema pobo1jema, z izjemo poletja, ko je razlika med obema pobo1jema kar petkratna. V poletnem obdobju je ocenjeno izhlapevanje na ju ni strani 18,8 %, na severni pa le 3,8 % (Slika 9). To je bilo pri1akovati, saj je ju no pobo1je veliko bolj izpostavljeno son1nemu sevanju. Najve1je ocenjene vrednosti izhlapelih prestre enih padavin so bile v spomladanskem, najmanjše pa v poletnem obdobju. Nizke poletne vrednosti so posledica velikih intenzitet padavin v poletnem 1asu, kar se ujema tudi z najve1jimi koli1inami dele a padavin, ki pridejo do tal. IZHLAPELE PRESTRE(ENE PADAVINE ZA SEVERNO IN JU(NO PLOSKEV PO POSAMEZNIH LETNIH ASIH 25.64 40.88 27.47 3.82 36.44 32.74 21.75 18.84 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 JESEN ZIMA POMLAD POLETJE Ei [%] NP SP Slika 9: Dele izhlapelih prestre enih padavin za severno (NP) in ju no (SP) raziskovalno ploskev po posameznih letnih 1asih Modeliranje Pri modeliranju so bili uporabljeni tako obstoje1i (variante Gash modela) (Gash, 1979; Gash in ostali, 1995; van Dijk in Bruijnzeel, 2001a) kot na novo izdelani modeli. Vsi uporabljeni modeli so v celoti zasnovani na razdelitvi na posamezne padavinske dogodke in ne na dnevna povpre1ja in temeljijo na 5 ali 10-minutnih rezultatih meritev padavin in posameznih komponent gozdnega hidrološkega kroga ter 30 minutnih meritvah meteoroloških parametrov. Vhodni podatki so vedno padavine, dolo1eni meteorološki podatki ter izbrani parametri, ki opisujejo lastnosti vegetacije oziroma krošenj. V primeru listopadnih dreves se parametri drevesnih krošenj s 1asom zelo spreminjajo. Iz tega razloga je bilo celotno obdobje meritev razdeljeno na štiri vegetacijska obdobja in sicer: 1) obdobje odpadanja listja (15. oktober – 20. december), 2) obdobje brez listja (21. december – 31. marec), 3) obdobje olistanja (1. april – 30. april), 4) obdobje z listjem (1. maj – 14. oktober). 66 Obdobja so bila dolo1ena glede na rezultate meritev indeksa listne površine LAI na raziskovalnih ploskvah in fenološke podatke ARSO na najbli jih fenoloških postajah (ARSO, 2002). Ta 1asovna razdelitev je bila uporabljena za parametre, pri katerih natan1nejša razdelitev ni smiselna ali pa ni mo na zaradi omejenega števila merjenih vrednosti vhodnih podatkov. Vsi modeli so dali nekoliko ve1je izhlapevanje prestre enih padavin na ju nem pobo1ju, kar so pokazale tudi meritve. Modelirane vrednosti so se v splošnem dobro ujele z meritvami. Odstopanja so bila v mejah standardne napake. Izjema je le model, pri katerem je bila intenziteta izhlapevanja z mokrih krošenj izra1unana po Penman-Monteithovi ena1bi. Tako izra1unane vrednosti intenzitete izhlapevanja so mo1no podcenjene, kar so potrdile e mnoge raziskave v mokrih priobalnih pogojih. Iz tega lahko povzamemo, da Penman-Monteithova ena1ba kljub svoji natan1nosti in visoki zahtevi po podatkih ni primerna za izra1un izhlapevanja prestre enih padavin z mokrih krošenj gozda v danih klimatskih pogojih. V celoti je izmed vseh modelov najboljše rezultate dal poenostavljen dopolnjen model (Slika 10), ki predstavlja najnovejše pristope modeliranja prestre enih padavin. PRIMERJAVA MODELIRANEGA IN OCENJENEGA Ei - SP KOMBINIRAN MODEL (LAI, c) 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 1.10.00 31.10.00 30.11.00 30.12.00 29.1.01 28.2.01 30.3.01 29.4.01 29.5.01 28.6.01 28.7.01 27.8.01 26.9.01 as [datum] Ei [mm] modelirano ocenjeno Slika 10: Primerjava modeliranih (poenost. dopol. model) in izmerjenih izhlapelih prestre enih padavin na ju ni raziskovalni ploskvi V študiji je dokazan tudi velik vpliv ju nih vetrov na koli1ine izhlapelih prestre enih padavin. Pri analiziranju podatkov pa je bilo ugotovljeno, da topel jugovzhodni veter (jugo) koli1ino prestre enih padavin mo1no pove1a. Pove1ano izhlapevanje v teh primerih je najverjetneje posledica dviga temperature, saj je jugo topel veter, za katerega je porast temperature zna1ilen. Iz tega razloga je bil izdelan nov model, ki mu je bil dodan vpliv toplih ju nih vetrov. S tem smo podcenjevanje izhlapelih prestre enih padavin po Penman- Monteithu odpravili. ZAKLJU&EK Gozd ima nedvomno velik vpliv na vodni re im. Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da gozd ugodno vpliva na vodni re im, predvsem zaradi zadr evanja velikih koli1in vode, zmanjševanja maksimalnih in pove1evanja minimalnih pretokov. Te trditve niso dokazane, vsekakor pa ne veljajo za povodje Dragonje, kjer je postopno zaraš1anje obmo1ja dokazano 67 povzro1ilo zmanjšanje odtokov, tako minimalnih kot maksimalnih. Srednji letni pretoki so se zmanjšali za 35 %. Pretoki s pogostostjo nastopa 90 % so danes za polovico manjši, kot je povpre1je za leta od 1961 do 1995. Število dni z ekstremno nizkimi pretoki se je pove1alo za 30 %. Za 60 % se je zmanjšala pogostost nastopa visokih vod. Hkrati v padavinskem in temperaturnem re imu ni bilo zaznati opaznih sprememb (Globevnik, 2001). Kljub pri1akovani ve1ji razliki med severno in ju no le e1im gozdom rezultati meritev in modelov ka ejo na manjšo razliko med povpre1nimi letnimi izhlapelimi prestre enimi padavinami na obeh pobo1jih. Tudi primerjava rezultatov po posameznih letnih 1asih med obema pobo1jema ne ka e ve1jih odstopanj, z izjemo poletja, ko je izhlapevanje prestre enih padavin ju nega pobo1ja skoraj petkrat ve1je od izhlapevanja na severni strani, kar je posledica ve1jih koli1in son1ne energije na prisojnih pobo1jih. Analiza meritev ter modeli prestre enih padavin so pokazali, da gozdovi na povodju Dragonje prestre ejo v povpre1ju ve1 kot 60 % padavin, od tega pa jih pribli no še polovica odte1e do tal v 1asu med padavinami ali takoj po njih. Ostanek izhlapi v ozra1je in predstavlja izhlapele prestre ene padavine. Na osnovi meritev in modeliranja znašajo povpre1ne letne koli1ine izhlapelih prestre enih padavin 25,5 % za severno in 28,4 % za ju no le e1e pobo1je, kar predstavlja ve1 kot 1etrtino padlih padavin. Izra1uni vpliva spremembe rabe površin v povodju Dragonje so pokazali, da so se odtoki površinskih voda med letoma 1948 in 1988 zaradi izhlapevanja prestre enih padavin zmanjšali za 4,3*10 6 m 3 (40,5 %) ali 55 mm oziroma 137 l/s (Šraj, 2003). Glede na povpre1ne pretoke Dragonje v obdobju 1961-1990, ki znašajo 1070 l/s (Kolbezen in Pristov, 1998), to pomeni 13 % zmanjšanje povpre1nih pretokov. LITERATURA ARSO MOP (2002). Podatki o fenoloških opazovanjih na obmo1ju Slovenske Istre, osebna korespondenca. Bruijnzeel, L.A. (2000). Forest Hydrology. Chapter 12 v Evans, J.S. (editor): The Forestry Handbook, Volume 1. Blackwell, Oxford, 301-343. Brilly, M., Globevnik, L. (2003). Sustainable water resources management in the Dragonja catchment, Slovenia. Water resources systems--hydrological risk, management and development: proceedings of an international symposium, the XXIII General Assembly of the International Union of Geodesy and Geophysics, Sapporo, Japan. (IAHS publication, no. 281). Carlyle-Moses, D.E., Price, A.G. (1999). An evaluation of the Gash interception model in a northern hardwood stand, Journal of Hydrology 214, 103-110. Dampa, A. (1998). Hidrološka vloga gozdov, Slovenski vodar 5, 46-48. van Dijk, A.I.J.M., Bruijnzeel, L.A. (2001a). Modelling rainfall interception by vegetation of variable density using an adapted analytical model. Part 1: Model description, Journal of Hydrology 247, 230-238. Dolman, A.J. (1987). Summer and winter rainfall interception in an oak forest, predictions with an analytical and a numerical simulation model, Journal of Hydrology 90, 1-9. Gash, J.H.C. (1979). An analytical model of rainfall interception by forests. Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society 105, 43-55. Gash, J.H.C., Lloyd, C.R., Lachaud, G. (1995). Estimating sparse forest rainfall interception with an analytical model, Journal of Hydrology 170, 79-86. Globevnik, L. (2001): Celosten pristop k urejanju voda v povodjih: Celostna analiza 1asovnih in prostorskih komponent vodnega reima kot izhodiš1e sodobnim postopkom simuliranja in planiranja vodnogospodarskih rešitev, rabe tal in varstva narave: Povodje Dragonje, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, FGG, 176 str. Kolbezen, M., Pristov, J. (1998). Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije (Surface streams and water balance of Slovenija), MOP HMZ RS, Ljubljana, 98 str. Law, F. (1956). The effect of afforestation upon the yield of water catchment areas, Journal of the British Waterworks Associaton 38, 344-354. Smolej, I. (1988). ''Gozdna hidrologija'' v Rejic, M., Smolej, I., Sladkovodni ekosistemi, varstvo voda in gozdna hidrologija. UL BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, 187-225. Šraj, M. (2003). Modeliranje in merjenje prestre enih padavin, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, FGG, 236 str.