ANTON llA.VfOVS ŽVEPLO V ZGORNJEPERMSKIH APNENCIH PRI ŽIREH Pred nekaj leti sem odkril v Urbančkovem kamnolomu v Race vi, vzhoa tudi milkjer drugod v Sloveniji, sledov vulkanskega delovanja. Šele precej kasneje, v spodnjem delu srednjega zemeljskega veka so na Slovenskem oživeli vuilkani. Priče takratnega vulkanizma so kameniine, nastale iz lave in vul kanskega pepela, žvepla pa ni nikjer. Neposredno z vulkanom torej ne more biti v zvezi žveplo v Loških in Polhograjskih hribih. Lahko tpa bi nastale globlje razpoke neodvisno CKI vulkanov, po katerih bi mogel priti žveplovoidik iz globine. V tem primeru 'hi se morali ohraniti vsaj sledovi takšnih razpok. Kot smo pa že prej rekli, ni kamenina niti razpokana niti zdrobljena. Poleg tega je le malo verjetno, da bi razpoke segale le do okoli I m debele plasti črnih apnencev in nikjer vsaj nekoliko višje ali nižje. Leče bi bile med seboj bolj ali manj pmvezane, če bi imele pri takem nastanku siploh podobno obliko. Vse to govori, da je nastamek žvepla v Račevi drugačen kakor na Etni. 76 Xa prvi pogled se zdi zelo verjetna razlaga, da je nastalo 'žveplo dz «adre. Iz zgornjeperroske dobe je predvsem v Južnih Tirolah mnogo sadre, kjer so 2ned različnimi kamemiiiami ugotovili več desetin njenih različno debelih plasti. Sadro enako starih plasti najdemo pri nas na Jezerskem, \ najnižjih skladih srednjega zemeljskega veka pa je pri Jesenicah. — \ Lrbančkovem kamnolomu, pa tudi drugod v Loških in Polhograjskih hribih, se v zgornjepermskih skladih sadre še ni posrečilo d okazati. V spodnjem delu žveplenih najdišč na Siciliji leži med apnenimi skladi sadra, iz katere ,je žveplo nastalo verjetno takole (za to reakcijo je potreben ogljik, ki ga v zadostna meri vsebujejo biiuminozni apnenci): Ca SO,. H,0 + 2 C; -> 2CO, + CaS + H,0 fsadra + ogljik -> ogljikov dvo- kis + kalcijev sulfid + voda) OO, + CaS + H,0 -»CaCO, + H.S (ogljikov dvokis + kalcijev sulfid + voda ^ apnenec + žveplovodik). . Žveplovodik nato oksidira: 2 H.,S + O., —> 2 H.,() + 2 .S' ali pa IX) druigi ipoti: H.S + SO. -^ H.,0 + 0 + 25. Vendar je indi proti tej možnosti nastanka žvepla dotsti tehtnih ugo- \orov. Kot sejn že omenil, se doslej kljub zelo jDodro-biuim raziskovanjem zgornjepermskih skladov v Loških in Polbog rajskih hribih ni posrečilo ugotoviti sledov sadre. Ce pa bi bila v območju 1 m debele apnene cone z raztresenimi žveplenimi gomolji nekoč res sadra, bi ostali kje vsaj rahJi sledovi tega minerala. V Južnih Tirolah se je odlagala sadra v različno debelih plasteh, ki jih prekinjajo plasti glinastih skrilavcev, doloanitov ali laporjev. Ce bi bilo tudi ])ri nas tako. bi moralo ostati žveplo po reakciji v plasteh, ali pa bi imelo vsaj kolikor toliko pravilno razporeditev. Pri iem se nehote vprašamo, ali ,se nahaja žveplo kje v Južnih Tirolah ali Kara\ankah, kjer je toliko sadre? V znanstveni literaturi teh predelov ga doslej nikjer ne omenjajo. Zakaj torej ni prišlo nikjer v Južnih Tirolah in Karavankah pri tolikih plasteh sadre do nastanka žvepla? In ali naj bi bil iakšen razvoj mogoč pri nas, kjer ne najdemo niti njenih sledov? Iz povedanega sledi, da mora bili nastanek najdenih žveplenih gomoljev drugačen. Najbolj verjetno je nasta/lo žveplo na obravnavanenu ozemlju s pomočjo žveplenih bakterij. Anaerobjie bakterije razkrajajo odmrle organske SJKI- jLne: sprošča se žveplovodik. ki reagira na raizlične načine. Ker so naši apnenci zelo ibituminozni. \sebujejo torej mnogo organskih spojin, ni dvoma, da so se vršili tedaj taki procesi. Velikokrat se spaja žveplovodik z železom, ki je v matnjših množiinah vedno v morski vodi. Nastane pirit ali železov kršeč, ki ga najdemo v kamenini večkrat v obliki drobnih kock. Te kocke pogosto marsikoga premamijo, da jih ima za zlato. Tako so nastali drobni piritni kristali v črnih ploščatih apnencih in v skrilavcih v Volaki na južni strani Blegoša. V Urbančkovem kamnolomu pa te reakcije skoraj gotovo ni biilo. Pod posebnimi pogoji bi žveplo lahko nastalo iz organskih snovi v pri sotnosti ogljika ua tale način: 2 HžS + C = C H4 + 2 S 77 Verjetno je žvepJo\o6, 5. Tulsa. Okla 1952. Nigigli, P.: Gesteine und Minerallagerstatten. II. Verlag Birkshauser. Basel 1952. iNikitin, V.: Nauk o nahajališčih koristiiili izkopnin. Skripta. Ljubljana 1941. Ramovš, A.: Razvoj zgornjega perma o Loških in Polgograjskih hribih. (Ro kopis.) 1956. Zo Bell. C. E. - Rittfnil)erg, S. C: Sulphate-Reducimg Bacteria in Marine Sedi- ments. — Jourii. Marine Ressearch. 7. 1948. 78