426 Odkritja V botaniki • Novi nahajališči Isslerjevega dvorednika
Proteus 74/9,10 • Maj-junij 2012
Novi nahajališči Isslerjevega dvorednika (Diphasiastrum issleri (Rouy) Holub)
Luka Pintar
Novi nahajališči Isslerjevega dvorednika • Odkritja v botaniki 427
Če se podamo na Pokljuko, bomo od lisi-čjakovk (Lycopodiaceae) videli največ brino-listnega lisičjaka (Lycopodium annotinum L.). Na bohinjskih planinah so ga uporabljali za precejanje mleka.
Kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum L.) že redkeje srečamo. Od brinolistnega se dobro loči po dveh do treh trosnih klasih in po lasasti beli konici.
Z dvoredniki (Diphasiastrum) pa je težje. Pokljuko obiskujem že leta in sem do sedaj
Levo: Brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum L) ima posamezne trosne klase, listi nimajo bele lasaste konice. Foto: Luka Pmtar.
Spodaj: Kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum L.). Trosni klasi po 2-3 na dolgem, redko olistanem peclju. Listi imajo dolgo lasasto belo konico. Foto: Luka Pintar.
428 Odkritja v botaniki • Novi nahajališči Isslerjevega dvorednika
Proteus 74/9,10 • Maj-junij 2012
naletel na dvorednik le leta 1999, ki sem ga določil kot Isslerjevega. Do junija leta 2011, ko sem prijel glasilo Hladnikia, nisem vedel, da je Isslerjev dvo-rednik v Sloveniji tako redka vrsta. V tej 27. številki Hladnikie (Ljubljana, april 2011) poročata Brane Anderle in Vid Leban o novem nahajališču na Spodnjem Jezerskem. Navajata tudi že znani nahajališči: prvo na Pokljuki pri Krniškem brdu in drugo pri vasi Suha severozahodno od Kranja. Obe je odkril Maks Wraber (1952 in 1960). Po tej informaciji sem pisal prvemu od obeh avtorjev prispevka v Hladniki, da poznam še eno nahajališče na Pokljuki ob Velikem blejskem barju. Našel sem ga že leta 1999 in ga nato vsako poletje obiskal ter ga tudi fotodoku-mentiral. Na moje povabilo smo ga vsi trije skupaj obiskali 12. avgusta leta 2011. Oba sta se strinjala z mojo določitvijo in izmerila z GPS koordinati rastišča.
Spomnil pa sem se, da sem leta 2010 videl Isslerjev dvorednik tudi na Zirovskem vrhu nad Poljansko dolino. Ta dvorednik gleda proti Blegošu. Je na nadmorski višini 858 metrov. Z izposojenim GPS sem izmeril koordinati rastišča 29. septembra leta 2011 (jih pa zaradi zaščite rastišča ne navajam). Isslerjev dvorednik raste tukaj na rdeči kamninski podlagi (grödenski skladi). Spremljajo ga rebrenjača (Blechnum spi-cant), jesenska vresa (Calluna vulgaris), lisičje (Huperzia selago), orlova praprot (Pterydium aquilinum), srčna moč (Potentilla erecta) in navadni gozdni koren (Angelica sylvestris). Od Isslerjevega dvorednika približno pet metrov daleč raste skupina kijastega lisičjaka (Lycopodium clavatum). Poganjek Isslerjevega dvorednika je bil odlomljen, vzel sem ga s seboj in oddal dr. Branku Vrešu za herbarij Biološkega inštituta ZRC SAZU. Pri njih so evidentirane tudi z GPS izmerjene koordinate in fotoposnetki z obeh rastišč.