. tj :■ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. NOVEMBER 1935 * LETO VI, 11 — .. - ,-« . - - Napredek naše industrije Ce govorimo o napredku naše industrije, moramo v prvi vrsti izpregovcriti nekaj besed o naši stari renomirani firmi: Kolinski tovarni cikorije, d. d. v Ljubljani. 2e od leta 1909. naprej smo imeli priliko občudovati energijo, s katero se je to podjetje počasi, vendar sigurno razvijalo in po svetovni vojni z začetnim delom vztrajno nadaljevalo. Bili so takrat težki časi za vso našo industrijo, vendar je Kolinska z marljivim in racionalnim delom v 1. 1922. popolnoma preuredila svoj obrat, dopolnila tovarno z novimi zgradbami in jo opremila s stroji, ki garantirajo prvovrstno blago. u Tovarna izdeluje vse vrste kavnih dodatkov, posebno znano „Kolinsko cikorijo , „Redilno kavo" s srcem, „Figovo primes" itd. Pogon je urejen po najnovejših pravilih tehnike ter znaša kapaciteta tovarne do 180 vagonov letno. Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranilne snovi ter je vsled tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Naša sotrudnica si je pred kratkim ogledtla to tovarno in je mogla le z zadovoljstvom kon-statirati, da vlada vsepovsod najlepši red in res vzorna snaga. To podjetje spada sedaj med naša najbolj solidna dumača podjetja in zasluži, da se njegovi izdelki čim več uporabljajo in priporočajo. Tvrdka A del a Besednik Ljubljana Šelenburgovd ulica 6 priporoča svojo bogato zalogo pariških in dunajskih korzetov (steznikov) v najnovejših fazonah V zalogi so vedno stezniki od najcenejših do najfinejših vrst. Prav tako tudi grud-njaki (nestrčki). Velika zaloga različnih gumastih nogavic za krčne žile. Pomeri se lahko v trgovini, kjer se tudi strokovnjaško svetuje R.miKLflUC PRI ŠKOFU"- LJUBLJANA unaflrjevn uuca-pred skofuo 3 Lepo vezana knjiga bodi k ras knjižnice v Vašem domu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Vam oskrbi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6/11 pp'PpJrat I ČASU PRIMERNO je, da kupite blago za obleke, plašče, za jesenska in zimska oblačila ter manufakturo sploh pri tvrdki Novak-Ljubljana Kongresnitrg15,pri nunski cerkvi Dobro blago / Ogromna izbera / Najnižje cene Zvoni... Pri tujcih, ki stopijo s kakršnimkoli izgovorom v naše stanovanje, moramo biti rrav previdni. Časih se utegne skrivati pod lažno krinko, da prihaja iz plinarne, elektrarne, davkarije, policije ali drugod, kakšen nepridiprav, ki si hoče pridobiti vstop v naše stanovanje. Če nanese priložnost — zaupljiva gospodinja pusti neznanca za trenutek samega — bo skoraj gotovo kakšna reč izginila. Gospodinja naj zato od vsakogar, ki. pride s kakršnimkoli nalogom, pa ga ne pozna, zahteva pooblastilo ali legitimacijo. Šele potem naj mu dovoli, da stopi v stanovanje. Kdor ne prihaja z zahrbtnimi nameni, bo to opreznost razumel in se zaradi nje ne bo razburjal. Saj je največja napaka gospodinj to, da ne zahtevajo legitimacije, ker se pač boje zamere. Želeti pa bi bilo seveda treba tudi to, da bi plinarne, elektrarne in uradi pošiljali k istim strankam zmeraj iste svoje ljudi. Potem- bi bila gospodinja lahko brez skrbi. Kdor oddaja sobo, naj ne pusti ogledovalca nikoli samega. To zlasti tedaj, kadar prideta dva hkratu. Pogosto sta oba med seboj domenjena. Prvi se zaplete z gospodinjo v pogovor, da obrne njeno pozornost drugam, drugi pa medtemi sune, kar mu pride pod roko. Prošnja za kozarec vode ali kaj podobnega je pogosto izgovor, da" lahko vlomilec svoj naklep neopaženo izvede. Ker take prošnje ne morete odreči, saj ne veste s kom imate opravka in nočete biti brez potrebe nevljudni, recite obiskovalcu, naj se potrudi z vami, in ga odvedite v kuhinjo k vodi. Seveda naj gre pred vami. V splošnem je priporočljivo, da takrat, kadar oddajate sobo in ste prepričani, da bo prišlo več ljudi v vaše stanovanje, že prej zaklenete vsa vrata, predale in omare in spravite ključe. Pazite tudi, da ne bodo ležali dragoceni predmeti — denar, nakit in podobno — tako. da si jih lahko vsakdo prilasti. Časih napravi priložnost tatu! Tudi obleko spravite iz veže v sobo. Previdnost je povsod potrebna, in le tisti ne bo nikoli utrpel škode, kdor bo zmerom oprezen. a Ič&znen ai/eaittiU je seveda tudi letos važen sestavni del zimskega plašča, in to zaradi toplote in elegantnega videza. Šal-ovratnik, ki se spušča globoko navzdol, boža obraz tistega, ki ga nosi. Poleg šala-ovratnika, ki se največ nosi, vidimo tu in tam tudi fazono kravate. Pri plaščih v bogatejši izvedbi so obrobljeni tudi rokavi, večinoma fzpod lakta, s krznom. Največkrat uporabljamo sledeča krzna: perzijanec, klokan dolge dlake (Valabby), skunks in tjulenj. V izložbah firme Tivar lahko vidite vse tukaj opisane plašče. Še bolje pa storite, če greste v prodajalno in pomerite plašče pred ogledalom, da vidite, kako dob.ro Vam pristoji Tivarjev zimski plašč! . . r v. ;>•;■ da nes nuMmmeise i IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELI DA MILI ELIDA FAVORIT že deset let ljubljen nec razvajenih žensk. ELI DA 7 CVETIC luksusno milo, ki si ga lahko privošči vsakdo. Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG milo snežnobele barve — omamljivega vonja. ELIDA KREMA MILO popolnoma novo! Posebno blago za občutljivo kožo. Posrečena dopolnitev nove Elida kreme. Mislite vedno na to, da je milo podfaga vsake nege kože. Sla«, bo milo lahko vse po» kvari. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lef>a. Nega deklet. Na prvi pogled bi danes skoraj mislili, da so na svetu sama mlada dekleta. Vendar pa je velika razlika med res mladim dekletom in ženo dekliške vnanjosti. Mlada dekleta so postala idealni tip. Nekoč so hotele biti vse .odrasle', zdaj pa hočejo zbujati res odrasle videz prve mladosti. Z moraličnega stališča res ni tragično, če se sedemnajstletna dekleta šminkajo. Pač pa je — neumno. Kupljena rdečica ni nikoli tako učinkovita kakor prirojena. Mlada dekleta naj se resno negujejo in naj se čim manj .delajo'. Naj ne uporabljajo umetnih lepotnih pripomočkov, ker bodo imela za to še pozneje dovolj priložnosti. Seveda naj se poizkusi vsako dekle olepšati in zakriti majhne napake. Mirno si lahko da na obraz malce rdečkastega pudra, če je prebleda. Tudi ni potrebno, da bi bile njene ustnice brezbarvne, toda ustnik naj uporablja tako, da se to ne bo videlo že na sto metrov daleč. Če si hoče, si lahko malo načrni obrvi in morda potemni trepalnice, čeprav to ni priporočljivo zaradi oči. Toda pretiravati ne sme nikjer. Poskusi naj poudariti Svoj tip, izbrati pravo pričesko in najti svoj stil. Toda če je le mogoče, naj ne posnema po opičje kakšne znane filmske igralke... Najvažnejša je nega kože. Tu ne moremo začeti nikoli dovolj zgodaj. Negovati jo moramo tako, da se ognemo raznim škodljivim posledicam. Grda polt je pri dekletih prav pogosta. Tu mora predpisati zdravnik pravo zdravljenje in njegovih navodil se je treba natanko držati. Samo kakšnih poizkusov ne delajte na svoji koži in nasvetov svojih prijateljic ne poslušajte! Vsaka koža potrebuje drugačnih nasvetov. Paziti je treba, da se prav oblačite. Moda, ki zdaj vlada, je kakor nalašč, da se dekleta lahko oblečejo okusno in poceni. Čimi preprostejši je kroj, čim skromnejši dodatki, tem bolj učinkovita je obleka. Samo preobložena ne sme biti. Preprostost je pol lepote! Le preprosta obleka deluje elegantno, druge so bolj primerne za pustni torek. Dekleta tožijo pogosto o grdi polti. To je v zvezi z razvojem telesa in je torej do neke mere posledica pu- bertetnih let, na katero težko vplivamo. In vendar! Ne zanemarjajte nege telesa in si ne mislite: »Saj ne bo nič zaleglo!« Nasprotno. Pomislite samo, kako trpi samozavest občutljivega mladega dekleta, če se zaveda, da ima grdo kožo, pomislite, kako bi utegnila biti prav v teh letih ta samozavest odločilna za vse življenje. Zato je s psihološko zdravstvenega stališča važno, da se dekle neguje in da posveti čim več pozornosti nečistosti svoje kože. Dve reči je treba upoštevati: 1. Nega kože prepreči nastajanje mozoljev. 2. Slaba polt se s smotrno nego lahko zelo popravi. Umivanje obraza z vodo in milom priporočamo samo pri hujših primerih. Kadar ni nič hudega, je dovolj nežnejše čiščenje kože s kremo in vinskim cvetom za obraz. Vnete ogrce in majhne gnojne pike je treba odstraniti, toda če le mogoče, pri zdravniku! Napravite si za pravilo: Stran prste od mozoljev. Če ste še tako spretni, ne bo nič zaleglo. Še dolge tedne boste imeli na obrazu rdečo liso. Za negovanje slabe polti pri mladem dekletu je določen zdravnik, in za to negovanje je treba dosti ljubezni, potrpljenja in skrbnosti pri zdravniku in bolniku. Nikoli ne pozabite negovati tudi kože na glavi, če imate grdo kožo na obrazu. Mastno in luskasto kožo na glavi je treba vsak dan drgniti z lasno vodo. Dober spanec je enak dobremu zdravju Nervoznost, nemir in nespečnost ter zaradi tega utrujeno telo in ohlapen duh... to so nevarnosti tega časa. Varujte srce in živce, izogibajte se nervoznosti, nespečnosti in srčnih težav. Pijte zajamčeno kofeina prosto kavo Hag. Globok in okrepčilen spanec je dandanes bolj ko kdaj pogoj zdravju in zmožnosti za delo. 10 ur spanja lahko ne zadošča, 8 ur pa zadošča popolnoma. PO KOFEINU Krivina spalne globine se giblje samo zelo malo in zelo nestalno v razmerju do ločilne krivulje med bdečim (belo) in spečim (črno) stanjem. PO KAVI HAG Kava Hag je ipristna kava najfinejše kakovosti. Nič ji ni dodano, le škodljivi kofein ji je odvzet. Sladokusci hvalijo sijajni okus in močno aromo kave Hag in njeni stalni uživalci cenijo njeno ugodno učinkovanje na prebavo. Izkušeni strokovnjaki pražijo kavo Hag v najpopolnejših aparatih poleg n a j vestne j-še čistoče Sveže praže-na kava Hag se dobi vvsa-ki boljši trgovini z živili v Sigien. origin. z i vitki h po ./5 in 1 10 kg KOFEINA PROSTA KAVA HAG Pristna neškodljiva zrnaia kava Mlada dekleta rado zebe. Rdečih in modrikastih lis na nogah ne prištevamo k lepoti. Tudi tu moramo gledati, da jih bomo že naprej preprečili. Jeseni in pozimi nosite volnene nogavice ali pa vsaj volnene spodnje nogavice. Tudi toplo volneno spodnje perilo je priporočljivo. Rdeče roke je treba vsak dan masirati in kopati izmenoma v topli in mrzli vodi. Imeti je treba tople rokavice. Staromodne volnene zapestnice delajo časih pri rdečih rokah čudeže! Ponoči pa namažite roke s kremo, ki vsebuje ichthyol. Nekaj o pudru in šminki. Dandanes že rninogo žena uporablja puder in šminko. Ne samo iz koketnosti toda časih je potrebno, da se popudramo in malo našminkamo. Po nekaterih boleznih ostane polt nekaj časa rumena in nečista. Take nedostatke prikrijemo s pudromi in šmfinko. Nekatere ženske pa imajo mastno polt, ki se zmerom sveti, kar je zelo neokusno. Edini pripomoček je, da se napudra. Pri izberi pudra mora biti vsaka ženska zelo previdna. Zdaj, ko se bližamo zimi, postaja naša polt spet bolj bela, zato moramo tudi izbrati puder bele ali pa lahno rožnate barve, medtem ko smo v poletnih mesecih uporabljali samo puder barve »ocre soleil«. Preden se napudraš, moraš očistiti obraz vse nesnage. Še bolje je, da obraz najprej namažeš z dnevno kremo, bolj ali manj mastno, kakor zahteva tvoja polt, in se šele nato napudraj. Za pudranje uporabljaj kosmiče vate, in kakor hitro ie kosmič umazan ali -masten, ga zamenjaj z novimi Nikoli se ne pudraj, kadar je obraz poten, ne da bi ga prej dobro umila, ker drugače zamašiš znojnice. Zamašene znojnice pa povzročajo mozolje in ogrce. Še bolj previdna pa bodi pri šmin-kanju. Nikdar ne smeš naložiti na obraz debele plasti šminke, da je obrazi podoben maski. Šminkanje ima namen, da podčrta naravne lepote, ne pa da napravi obraz nenaraven. . Uporabljaj rajši premalo šminke kakor pa preveč! Zlasti ne nalagaj na lica preveč rdečila. Pri šminkanju lic pazi, da rdečilo pravilno razdeliš na licih tako, da se izgublja pri ušesih, ker dobiš drugače na licih samo okrogle rdeče lise, ki so že od daleč vidne. Preden ležeš zvečer k počitku, odstrani skrbno z obraza vso šminko in puder. Vsak večer namaži lice z lanolinom ali pa z vazelino. Dobra je tudi neslana svinjska mast. S kosmiči vate otiraj obraz toliko časa, da odstraniš vso nesnago. Nato urnij obraz z mlačno vodo in s toaletnim milom ter ga dobro posuši. Mastno polt očisti še posebej s kolinsko vodo, s čistim spiiritom ali pa z očiščenim bencinom. Za ta namen je tudi prav dobra mešanica čistega alkohola, kafre in salicila. Nato namazi obraz z mastno nočno kremo, ki jo časih nadomestiš z mandeljnovim oljem. Če boš tako pazila, bo vkljub pu-dranju in šminkanju ostala koža mehka in sveža. Nega oči, obrvi in trepalnic. Največ izraza dajo obrazu oči. Razumljivo je, da moramo tudi oči skrbno negovati. Zjutraj moramo umiti oči v mlačni vodi ali pa vsaj v vodi, ki ima sobno temperaturo, zakaj popolnoma mrzla voda ni dobra. Oči ne smemo nikdar preveč utruditi. Med napornim delorra morajo oči večkrat počivati. Utrujene oči umivamo s toplo kamelično zavre-lico vnete oči pa vsak večer s toplim kameličnim čajem. Lepe trepalnice in obrvi dajo očem poseben čar. Ce so obrvi preredke in presvetle, jih moramo vsak večer skrtačiti in namaziti z vazelino. Ce delamo to dosledno nekaj mesecev, bodo potemnele in se zgostile. Tudi trepalnice moramo krtačiti zjutraj in zvečer po pet minut. Če hočeš dobiti goste trepalnice, namoči krtačko v tole mešanico: 5-g alkohola, 6 g ricinovega olja in 5 g kininove tinkture. S tem maži trepalnice tako, da jih krtačiš od korena proti koncu trepalnic. Pazi, da tinktura ne pride v oči! REVIJA ZA SLOVENSKO ŽENO ŠTEV. 11 NOVEMBER 1935 LETO VI. -DRAGE NAROCNICE IN BRALKE__ DAN MIRU, KI GA PRAZNUJEJO VSI NARODI NA SVETU DNE 11. NOVEMBRA, PRAZNUJEMO LETOS Z ŽALOSTNIM SRCEM. DESET IN DESET TISOČ ABESINSKIH IN ITALIJANSKIH MATER TREPETA ZA ŽIVLJENJE SVOJIH SINOV, DESET IN DESET TISOČ ZENA JOČE ZA SVOJIMI MOŽMI... IN NIHČE NE VE, KOLIKO MATER IN KOLIKO ZENA BO ŠE TREPETALO ZA ŽIVLJENJE SVOJIH DRAGIH... MINILO JE KOMAJ SEDEMNAJST LET, KAR SE JE KONČALO VELIKO, SVETOVNO KLANJE. SADOVI ŠTIRILETNE VOJNE SO BILI: DESET MILIJONOV MRTVIH, DVAJSET MILIJONOV RANJENIH, DEVET MILIJONOV SIROT, DVANAJST MILIJONOV BREZDOMCEV, TRI MILIJONE SLEPCEV... PODROBNA STATISTIKA VAM BI VEDELA POVEDATI ŠE STRAŠNO VELIKO ŠTEVILO PORUŠENIH IN RAZDEJANIH MEST, STRAŠNO ŠTEVILO VDOV IN STRAŠNO ŠTEVILO POHABLJENCEV, KI SO OSTALI ZA VSE ŽIVLJENJE NESPOSOBNI ZA VSAKRŠNO DELO. A V SEDEMNAJSTIH LETIH SO NEKATERI LJUDJE POZABILI VSE TE STRAHOTE ... VSE JUGSLOVANSKE MATERE ČUTIJO DANES Z ITALIJANSKIMI IN Z ABESINSKIMI MATERAMI. TU NI RAZLIKE V NARODNOSTI — VSE TE ŽENE VEZE ISTA LJUBEZEN DO SVOJIH OTROK IN ISTA SKRB ZA SVOJE MOŽE! NAŠA ŽENSKA DRUŠTVA VNETO DELAJO NA TEM, DA BI USTANOVILA DRUŠTVO PROTI VOJNI IN FAŠIZMU. ISKRENO JIM ŽELIMO, DA BI JIM TO ČIMPREJ USPELO IN DA BI USPEŠNO DELOVALI NA TEM POLJU. DA RODI VSAKA VOJNA SAMO ZLO, TO VEDO POSEBNO ŽENE IN MATERE. ŠE DANDANES TRPIMO NA POSLEDICAH VOJNE, ZAKAJ TUDI SEDANJA GOSPODARSKA KRIZA JE SAMO NUJNA POSLEDICA SVETOVNEGA KLANJA. DRŽAVNIKI, KI ZAGOVARJAJO VOJNO, NAJ POVEDO SVOJE PREPRIČANJE VOJNIM VDOVAM, VOJNIM SIROTAM, VOJNIM SLEPCEM IN VOJNIM INVALIDOM V OBRAZ! ČE BODO LE IMELI POGUM ZAGOVARJATI VOJNO V VSEJ SVOJI STRAHOTI VPRIČO TEH NESREČNIKOV ... VOJNA UNIČUJE KULTURO IN CIVILIZACIJO. V IMENU MATER, KI SO V SVETOVNI VOJNI IZGUBILE SVOJE SINOVE, V IMENU OTROK, KI SO V VOJNI IZGUBILI OČETE IN DOM, ZAHTEVAMO: NIKOLI VEČ VOJNE! UREDNIŠTVO. Vl/kdzM,, fs^&fOfte otcoUe, za tnic! Zdaj, ko se je po svetu spet razpaslo sovraštvo, ko hočejo razni narodi nadvladati druge, ko spet rož- ljajo z orožjem, je boli ko kdaj treba napeti vse moči, da ohranimo mir. Niso še zaceljene rane zadnje vojne, pa se spet navdušujejo za osvajanje novih dežel in se prerekajo narodi med seboj, kateri je več vreden, kateri ima več pravice, da vlada drugemu. I Zato je treba mladino vzgajati tako, da bo znala ceniti mir in da se ne bo navduševala za vojno. Majhnega otroka ne moremo še vzgaj.ati proti vojni, ker ne ve, kaj je to. Pač pa ga moramo naučiti, da bo videl v vsakem človeku brata, da bo ljubil sosede in svojo okolico, da ne bo nikomur storil nič takega, kar neče, da bi drugi storili njemu. V otrokovi navzočnosti naj nihče ne pripoveduje napetih vojnih zgodb, zakaj otrok si bo vse po svoje in napak razlagal. Tudi ne kupujte otrokom igrač, ki spominjajo na vojno: svinčenih vojakov, pušk, sabelj, topov, oklopnih avtomobilov, tankov itd., zakaj vse te reči navdušujejo otroka ?a vojno. Otroku itak že sama po se-ti zelo ugaja vojaška uniforma, sablja, zlati našitki in podobno, skoraj vsak deček se zaradi teh reči navdušuje za vojaštvo, zato ni treba, da bi to navdušenje še mi pospeševali. Otrok čuti, da je slaboten, da ničesar ne more, da ga odrasli ne upoštevajo, zato se hoče izkazati v igri, in največje veselje pomeni zanj, če »po- Abesinski cesar Haiie Seiasi Abesinska bolniška strežnica Abesinski vojak bije«, »postreli« in »poseka« dosti »sovražnikov«. Ti »sovražniki« so včasi drugi otroci, stoli, drevesa, cvetlice, psi, mačke, žabe in druge take reči. Pri takih igrah se privadi otrok krutosti, zato naj mati take igre prepove, saj imamo dovolj drugih. Prava vzgoja za mir pa se prične šele takrat, ko začne otrok hoditi v šolo in se nauči brati. Mati naj pazi, kakšne knjige bere otrok, in če ga zaloti, da bere knjigo, ki ojpisuje vojno, naj mu razloži, koliko gorja prizadene vojna. Pouk v naših šolah je še vedno tako urejen, da se premalo propagira mir in ljubezen med narodi. Naša mladina se v šolah še vedno navdušuje za vojno, še vedno se uči zgodovine tako, kakor bi bile vojne vir dohrega in slavni vojskovodje odreševalci človeštva. O vojnah in vojskovodjah se mora otrok učiti dolge strani, o velikih kiparjih, slikarjih, pesnikih, glasbenikih, modrijanih in izumiteljih pa tako malo sliši. In vendar so bile ideje raznih iilozoiov in tehnični izumi tisto, kar je izpreminj.alo svet. Če naše šole premalo napravijo za mir, mora to izpopolniti dom. Starši naj otroka pouče, da ima vsak narod svoje velike izumitelje, umetnike in modrijane, da se torej ni mogoče prerekati, kateri narod je več vreden, zakaj vsak ima svoje vrednote. Vsi smo med seboj bralje in ena velika družina, vsi lahko mirno živimo na svetu. O priliki naj starši prečitajo otrokom statistiko,* koliko škode je napravila vojna, koliko ljudi je bilo ubitih, koliko je bilo pohabljenih, koliko domov je bilo porušenih, koliko pokrajin je bilo opustošenih. Mladina naj čita antimilitaristične knjige in naj se vpiše v organizacije, ki pospe-šujejo ljubezen med narodi.** Bolj ko otrok dorašča, več prilike se nudi staršem, da dokažejo otroku, kakšno strašno zlo je vojna. Mnogi bodo oporekali, češ, mladina naj se vzgaja v patriotičnem duhu. Tudi mi smo za to, mladina mora ljubit! svojo domovino in lepoto materinščine, navdušuje na;, se ob delih naših velikih mož, toda obenem naj prizna tudi drugim narodom, kar imajo velikega in lepega. Kdor ljubi domovino, mora sovražiti vojno, ker vojna uničuje lepoto, blaginjo in srečo države. Vzgoja naše mladine mora biti taka, da bo svoj narod ljubila, druge narode pa spoštovala. (A. B.) * Poglej lansko novembrsko številko »Žene in doma«. ** Skavti itd. V Abesiniji se je medtem vojna že vnela. Vsak dan bo pomorjenih na tisoče ljudi. Vsak dan bo toliko in toliko mater izgubilo svoje sinove, žene može, otroci očeta. In kdo bo imel koristi od tega? Strahote vojne ojna napravi iz človeka zverino. Vojna rddi okrutnost. Vojna posurovi mladino. Vse to je vedel ves svet pred sedemnajstimi leti, a zdaj jih je že mnogo, ki so pozabili ie resnice. Naj omenimo samo nekaj strahot, ki so se zgddile za svetovne vojne. Ko so avstrijski in madžarski polki vdrli v Srbijo, se je glasilo rezervatno povelje avstrijske armade: »Avstrijski polk, ki stopi na srbska tla, naj bo kakor težak železni val in naj ne prizanese ne nioškemu, ne ženski, ne otroku/« Pozneje so pripovedovali očividci, da so se nekateri vojaki natanko ravnali po tem povelju. Videli so mrtve starčke, ustreljene in razmesarjene ženske, pohabljene, oskrunjene in pobite otroke. Da, neki očividec je celo pripovedoval, da je videl, kako je neki madžarski vojak razparal noseči ženski trebuh ... * Na fronti pri Verdunu je bitka trajala noč in dan brez pre-stanka. Saniteta zato ni mogla delovati. Težko ranjeni vojaki so stokali, vpili in prosili pomoči, a saniteta ni mogla do njih. Tisoči in tisoči so izkrvaveli, ker ni bilo blizu zdravniške pomoči... Ko je svetovna vojna že dve leti razsajala, je jelo na vseh sanitetnih stanicah primanjkovati mamilnih sredstev. Amputirali so noge in roke brez vsakršne narkoze in zaradi preobilice dela z ne-razkuženimi instrumenti... Lobnikar je videl v Doberdobu mladega vojaka, ki mu je granata odtrgala obe nogi. Kričal je kakor iz uma, se uprl na roki in se pomikal dalje, da bi prišel do sanitete. Oči je imel zalite s kvrjo, a preden mu je mogel kdo pomagati, je izdihnil... * Berite knjige, ki opisujejo vojne strahote: »Julij 14 — sinovom v svarilo«, spisal Emil Liidwig (izdala založba »Evalit«); »Pohod v zmedo«, spisal Jožef Hofbauer (izdala založba »Evalit«); »Ogenj«, spisal Barbusse Henri; »Vojna in mir«, spisal Lev Tolstoj, itd. Bolgarka Anastazija Pavlova pripoveduje: »Ko so naši možje odšli v vojno, so grški vojaki pričeli posiljevati žene. Trije vojaki so zaporedoma storili silo devetletni deklici, ki je v velikih mukah izkrvavela...« * Pri Šabcu v Srbiji so našli strahovito pohabljene vojake: enemu so bile iztaknjene oči in nadomeščene z gumbi od uniforme. Drugi je imel razparan trebuh. Tretji je imel porezana ušesa in bajonet zataknjen v usta... >Menda vas ni Toselijeva serenada tako pretresla?« 'j Vasilij je zgrabil njeno roko, jo obsul s poljubi, in videl sem, kako so nanjo kapljale solze. Tiho smo se razšli tisti večer. Marici tudi pozneje nisem nikoli povedal, da si je Vasilij v svoji duševni razdvojenosti hotel s strupom končati življenje, ki mu ni dalo sreče, temveč samo razočaranje, bolezen ... V prvem pomladnem mesecu sem dobil od Vasilija pismo z Golnika. » . . . Ležim ob oknu, opazujem zahod solnca. Kako lepo! Temnordeče so obrobljeni oblaki. Večeri se. Zvezde se vžigajo. Gledam zvezde na nebu in se spomnim nekih oči.. . Nehote mi usta zašepetajo pesem: Kad večernje sunce tiho zalazi i bledi mesec nebom zaplovi, otvori prozor, Marice moja, hoču da zletim na ne dr a tvoja ... Povej Marici, da včasih strahovito trpim; po cele ure se mučim, da bi v prividu zagledal njo, njene oči, njene ustne, njene lase; toda prazno, brezplodno je moje sanjarjenje. A danes, nocoj je zažarela njena podoba pred menoj v vsej svoji lepoti, nežnosti, in jaz se topim v njenem žaru. Mogoče v teh blaženih trenotkih tudi ona, Marica, misli name? Včeraj sem poslušal ob zvočniku Toselijevo serenado ...« Tu je bilo pismo prekinjeno. Bržkone čez več dni, preden je Vasilij pismo odposlal, je pripisali še tole: »Tako lepo je življenje, a jaz umiram ..« Črke so bile krivuljčaste, poznalo se jim je, da jih je napisala tresoča se roka. In potem dolgo nisem več slišal o Vasiliju. Tudi pisal mi ni več. Na jesen, ob času, ko so začeli listi na drevesih rumeneti, pa sem prejel kratko poročilo iz Kumanova. Vasilijeva mati mi je poročala, da je njen sin pred nekaj dnevi umrl doma za jetiko. Renee Valdine: RVA BOLEČINA Silvija je bila mlada sirota, ki je dobila zavetje pri mornarjih. Odtlej je živela na širokih, rjavo, rdeče in zeleno prepleskanih ladjah, ki jih vlečejo konji z bregov po ozkih kanalih. Zadaj imajo te ladje ob jamboru belo kabino z okni in na pisani leseni terasi se vrste lončki geranij. Po nasipu tekajo pobalini za ladjami Možak pri krmilu ima prekrižane roke in obrača z močjo svojega boka dolg drog, ki se konča z lesenim četverokotnikom. Vonj po katranu uhaja z ladij, kadar pa so natovorjena na njih jabolka, diši po vsej okolici. Časih se napolni trebuh ladje s premogom, in takrat so otroci, ki skačejo po krovu, podobni majhnim dimnikarjem. Tako se počasi pomikajo po neizmerni mreži prekopov od Rouena do Cettea. Tujo deželo gledajo in brez naglice. Letni časi minevajo. Odhod pod črnim, goliru drevjem. Med potjo pa vzklije mlado zelenje pod rumeno svetlobo, v varljivem lesku pomladnega solnca. Tudi ljudje se iz-premene. Na severu so njih lasje svetlejši kakor njihova koža. Kakor med rumeni kodri padajo v vetru na lica in gostilne ob bregu imajo kadilnice. Na jugu pa stoje kmetije in skozi njihova vrata stopajo temnolasi ljudje s slonovinasto kožo. Tudi nebo se sveti zmeraj v drugačni luči. Počasi drse ladje proti novi deželi. Ob belih miljnih kamnih, ob mestih, kjer se katedrale ogledujejo v vodi. Višnjeva je Loara in njen pesek zlat. Težak je zrak v Tourraini od vonja po akaciji. Čudežni večeri tonejo in opojno lega umirajoča svetloba na valove. Časih srečanje. Ladje se srečajo. Že tri mesece se ljudje niso videli. Nekoč bleda, noseča žena sedi pri svojem otroku in mu z nasmeškom podaja iprsi. Pozdravi zvene sem in tja. Na kopnem pokanje z bičem. Konji potegnejo in vsakdo gre svojo pot. Silvijo so imeli mornarji zelo radi. Bila je ljubka in krotka. Vesela. Imela je tako lepo višnjeve oči, da takšnih še v pesmih ne znajo več opevati. Gojila je cvetice in njena zasluga je bila, da so se vrtnice-plezalke ovijale okoli kabine njene ladje. Stala je med zeleno-beiimi vrati kakor na pragu cvetočega gradiča, šivala je in hitela dalje proti jugu kakor beli oblaki nad njo. Za njo pa so ostajala drevesa in hiše, kakor bi jih bil nekdo polagal iz zaboja igrač. V vsej mladosti je gledala Silvija tako, kako se je bližalo življenje in se potem spet v mehkem miru odmikalo. In tako všeč ji je bilo to izpreminjajoče se življenje, da si ni nikoli želela drugačnega. Nekoč — v petnajstem letu je bila takrat — je obstala ladja v lepi pokrajini pred zaprto zatvornico. Na bregu je bil gostilniški vrt, ves poln razgrajajočih veseljakov. Ljudje iz Pariza, lepe ženske, fantje s kolesi. V nekem kotu sta sedela dva mioška. Eden majhen, s črnimi lasmi', drugi pa svetlih las, velik in lepo rasel. Njegov pogled je obstal na Silviji in dejal je tovarišu: »Kakšna lepa slika! Kako ljubek je ta otrok z žalostnimi očmi!« »Kaj ko bi napravil majhno skico?« je menil drugi. »Ladja se bo mudila tu najmanj dve uri.« Malo nato je sedel svetlolasi mož na bregu in vročično slikal. Med vrati svoje hišice, ki so jo obdajale geranije, je stala Silvija negibno pod slikarjevim, nenavadnim pogledom, ki jo je kar zebel. Ko se je dan že nagnil, je odložil slikar paleto. »Ai bi radi videli?« je zaklical Silviji z brega. Vsa zmedena se je opazovala. Videla je samo sebe, da stoji kakor svetnica med rdečim cvetjem in belimi lesom. Malo neba. malo vode je drhtelo okoli njene podobe. »Lepo se ti je posrečila,« je dejal temnolasi tovariš. Slikar je zamišljeno pogledal sliko, potem pa je uprl svoj resni pogled v Silvijo, da je vzdrhtela: »I)a,« je pridušeno pritrdil, »zdi se mi, da se je res.« »Ona ne bo nikoli dobila tako lepe slike, niti od fotografa,« se je nasmehnil temnolasi tovariš. »Mojstrovino si naslikal, fant! Kadar pridemo spet setn,« je zaklical Silviji, »bo napravil tudi sliko za tebe, če bova, spet sedela na vrtu.« »Ali ste s svojimi starši na ladji?« je vprašal slikar. »Ne,« je povedala Silvija, »nimam staršev. Prijatelji mojega očeta so. On je pa umrl.« Slikar jo je pogledal: »Ali se še kdaj vrnete?« »Seveda, jeseni, ko se bomo peljali nazaj v Rouen.« Zmračilo se je. Verige na zatvornici so zarožljale. Soj svetik je oblil reko. Bližal se je čas odhoda. »Večerjat pojdi, Silvija!« je zaklical eden izmed mornarjev. Slikar mu je pomignil, naj stopi k njemu. Zelo v zadregi in smrtno bleda je bila Silvija, kajti opazila je, da je stisnil slikar mornarju denar v roke. Potem se je obrnil k njej: »Hvala, gospodična,« ji je rekel, »gospodična Pomlad ... kako vam je prav za prav ime, gospodična Geranija?...« »Silvija, gospod.« »Še enkrat najlepša hvala in do svidenja, Silvija.« Zdaj je bila ladja že pripravljena za odhod. Plašno jo je pozdravil mesec visoko nad topoli. Biči vlačilcev so pokali skozi višnjevkasto ozračje. Ladja se je odmaknila in onstran kolena, ki ga je napravil prekop, se je pokazala nova pokrajina. * Odtlej pa se je Silviji zdelo, da ne hite več drevesa in vasi tako mimo nje, kajti zaboj z igračami je dobil zanjo nov pomen. In zmeraj se ji je zdelo, kakor bi iskala mirne zalive v valovih. In ko so bili na jugu, ni opazila ne solnca ne palm ne rož, ki so se opletale ob belih zidovih, ker so sanje zazibale njeno dušo. Ljubila ie samo deževne dneve, ki so bili sivi kakor tiste ne-pozabljene oči. Toda njene oči so postale še bolj žalostne, kakor bi se lesketala iz njih hkratu z ljubeznijo tudi otožnost. Izpraševali so se, kaj se ji je primerilo. Ona pa tega ni opazila. Če je ladijski pes planil k njej in lajal, ga je odrinila stran, in če je z njo kdo govoril, mu je komaj odgovarjala. Nekaj je prišlo v njeno malo dušo. Nekaj neznanega. In to jo je bolelo. Prišla je rumena jesen. Silvija je bledela. Počasi so se spet peljali po prekopu navzgor. Šteli so samo še zatvornice, nič več dni! Dosti več ljudi so srečavali kakor poleti. Z dežele je prinašal veter vonj po sadju, ki se je mešal z vonjem po gozdovih. Pogosteje so prihajale nevihte, temneje je žarela luč. In zdelo se je, da pričakuje vse s Silvijo vred nečesa novega. Potem so naposled obstali pred zatvornico, kjer je v marcu slikal svetlolasi umetnik dekle na ladji. Zagledali so vso porjavelo pokrajino, ki jih je takrat gledala v mehkem zelenju. Tega trenutka je čakala Silvija s tihim upanjem. Zdaj je bilo ob isti uri že skoraj mračno. Vrt se je kopal v luči oranžnih in višnjevih lam-pionov, smeh se je slišal in kozarci so žvenketali. Silvija se ni upala stopiti na dvižni most, da bi šla na kopno. Pri neki mizi je zagledala svetlolasega slikarja. Sedel je z damo v rožastem klobuku. Njegov temnolasi tovariš je sedel njemu nasproti in objemal okoli pasu neznano žensko. Z njenega širokega klobukovega krajca je v vetru frfotala zelena tenčica. Vsi so peli in tolkli z žlicami po kozarcih. Voda nad zatvornico je šumela. Dve uri je sedela Silvija pri venečih geranijah in gledala srečo, ki si jo je bila podzavestno želela. Sedela je v senci in z vrta je nihče ni mogel videti. Iznenada pa je vstala ženska z rožastim klobukom. Glasno prerekanje se je čulo. Slikar je bil videti ves zmeden. Njegov sivi pogled se je izgubil v meglah, za katerimi se je skrivala Silvija. Potem se je užaljena dama pomirila. Svetlolasi slikar jo je poljubil in iznova so zapeli. Ko so konji na bregu spet potegnili ladjo, da bo odplula svojo pot, je mesečina oblila prekop in bregove. Pošastno bledo so polzela drevesa in hišice iz zaboja igrač mimo Silvije. (B. R.) ■'p Prebrisani Neki dan je rekla moja žena: — Pod nami so se vselili v stanovanje novi najemniki. — Kakšni ljudje pa so? — No, nič posebnega. Ona je debela, on pa čisto navaden človek. — Imajo klavir? — Imajo. — Gramofon? — Tudi. — Torej bodi tako ljubezniva in položi v mojo sobo dvojne preproge, pa reci služkinji, naj jim ob priliki omeni, da poznamo vse paragrafe, ki se tičejo najrazličnejšega hrupa, skoraj na pamet. * Novi najemniki me ne motijo preveč. Igrajo sempatja na klavir, da bi vedel, da so si ga lahko kupili; njih gramofon je pa kakor bi bil ohripel. Gospa je res precej debela, sicer pa nič napačna. Mož je veletrgovec in prihaja po navadi pozno domov. Takrat se največkrat prepirata. Toda to se godi prav za prav po vseh družinah. Neko noč se mi je pa pripetilo nekaj nenavadnega. Zgodaj sem legel, kakor je to že moja navada, in zaspal. Nenadoma me je prebudilo nekakšno trkanje. Skočil sem iz postelje in odprl vrata. Pred vrati ni bilo nikogar. Tedaj se je iznova zaslišalo trkanje, nekdo je trkal pod menoj na strop. Pričelo me je zanimati in v tem hipu sem sledil svojemu instinktu in odgovoril s trkanjem na tla. Kar sem zaslišal čisto razločno ženski glas: — Lepo vas prosim, pridite za trenotek k meni. Stal sem sredi sobe napol oblečen, kakor je to vedno, če skoči človek ravno iz postelje. Ves trd sem se jel urno oblačiti. V stanovanju je bilo vse tiho in moja družina je spala. Ko sem bil oblečen, semi iznova zaslišal trkanje, in ko sem na enak način odgovoril, je rekel glas pod menoj: — Ali pridete? — Takoj — semi odvrnil, stekel na hodnik in šel po stopnicah navzdol... Dama, ki mi je trkala, me je pričakovala pri vratih. Nobene besede nisva izpregovorila, ko sva stopila v stanovanje. V sobi, ki je bila tik pod mojo, je gorela električna svetilka. Opazil sem, da je gospa še oblečena in da tudi še ni bila v postelji. Prosila me je, naj sedem. Ko sem to storil, sem ji rekel: — Priznati moram, da se mi kaj takšnega še ni primerilo. Kako vam lahko pomagam^ gospa? — Prosim, ostanite pri meni. dokler se ne vrne moj mož; tako me je strah samote. To je tako grozno dolgo, vsako noč moram sama sedeti doma in čakati, čakati... Rekel sem ji, da ima njen mož gotovo važne opravke, ki mu branijo, da ne more priti o pravem času domov, in da se to tudi meni včasih pripeti. — Poznam te važne opravke — je odvrnila gospa. — Tu so, prosim1, časniki, lahko igrate tudi kvarte, če vam je drago, ali si pa nalijte likerja. — Gospa — sem ji dejal — najrajši bi šel nazaj v posteljo, ob tej uri sem navajen spati. Če, hočem biti iskren, ni bilo ravno lepo, da ste me zbudili. Spat poj-dem. — Gospod, vendar ne boste pustili ženske opolnoči same! Hasse cZetterstrdm: — Zal da moram, ker drugače ne morem, zakaj moja žena je zdaj tudi sama. — Že res, toda ona zdaj spi. — Mislim, da spi. Zdaj se je začulo previdno in tiho odklepanje, kakor to dela skoraj vsak oženjen moški, kadar se vrača kesno ponoči domov. Nekaj trenotkov je trajalo, preden je odložil klobuk in suknjo, nato se je prikazal na pragu. Oči je imel priprte, ker ga je slepila luč, in globoko se je oddihoval, ker je pravkar prišel v drugo nadstropje. Njegova rdečelasa glava in ves obraz sta razodevala veliko začudenje. Nazadnje je izpregovoril: — Julija, kaj pa dela ta gospod tukaj opolnoči? — Takoj vam pojasnim — semi se oglasil jaz. — Z vami se nimam kaj pomeniti — je odvrnil trgovec in pri tem trdno prijel za podboj vrat — naj odgovori mioja žena! — Veš, Gustav — je rekla Julija — čakala sem te štiri ure. Čutila sem se tako osamljena in bila sem tako vznemirjena, da se ti ni kaj pripetilo, in tedaj sem, ne da bi se zavedala, potrkala na strop in prosila tega gospoda, naj pride k meni. Nisem mogla še dalje ostati sama. Pravkar sem mu hotela ponuditi kozarček likerja, pa si prišel ti. Gustav je stopil v sobo in rekel: — Ti... ponujaš... tujim... ljudem... liker... ko... mene... ni doma? * — Pustite me, prosim, da grem spat, tako truden semi — sem jima dejal. — Prosim — je rekel Gustav z glasom, v katerem ni bilo niti trohice vljudnosti, katere smo vajeni pri gostitelju. Izginil sem domov, zlezel v posteljo, toda iz stanovanja pod seboj nisem zaslišal niti glasu. Povsod je bilo vse tiho in mirno. Kakšna bistroumna in premetena ženica je to, sem si mislil, ki zna prisiliti moža, da bo hodil o pravem času domov. To bo zdaj kreposten mož. Prav gotovo. In pri tem sem še sam pomagal. Na žalost sem bil kaj klavrn družabnik. Nato sem zaspal. Gustav je hodil dolgo ob času domov. Slišal sem, kako se pogovarjata in šalita, preden ležeta. Srečna sta, sem si mislil sam pri sebi, in to je tvoja zasluga. Toda neko noč, okoli treh zjutraj, me je spet nekaj prebudilo. Sedel sem v postelji. Spet je nekdo trkal na strop. Tudi jaz sem potrkal in prisluhnil. Trenotek nato sem: zaslišal Julijin glas. — Prosim vas, pridite spet k meni! Legel sem na tla in odgovoril: — Ne morem, ker sem si izvil nogo. Pridite rajši vi k meni! Nekaj trenotkov je bilo tiho, nato je Julija zaklicala: — Že grem! Takoj sem prižgal električno svetilko, se oblekel, šel tiho na hodnik in ji odprl, da je vstopila. — Bolj potihem — sem jo opozoril — moja žena spi. V sobi sva sedla drug nasproti drugemm kakor takrat pri njej. — Ali je šel nocoj spet zdoma? — sem jo vprašal. —■ Da, spet ie začel. Mora dobiti za spomin. — Gospa Julija — sem rekel — povedati vam hočem prav kratko zgodbo. Upam, da bom končal, preden se vrne vaš mož in preden se zbudi moja žena. Moram vam ta dogodek povedati, da se bova popolnoma razumela. Poslušajte torej! V Ameriki so obtožili nekega moža zaradi nezvestobe do žene. Dokazi so bili tehtni, in porotniki, ki so morali soditi tega moža — bili so sami oženjeni moški — so se hoteli pravkar umakniti k posvetovanju. Tedaj je prosil obtoženec, da bi smel vsakemu izmed njih nekaj povedati, češ da je to važno za presojo vse zadeve. Predsednik je ugodil njegovi prošnji, in obtoženi mož je pošepetal vsakemiu porotniku nekaj na uho. — Kaj jim je zašepetal ta lump? — je vprašala Julija, ki je poslušala dogodek z velikim zanimanjem. — Zdaj — sem rekel — vami tega ne izdam, vašemu možu bom to povedal, ravno ga slišim, kako gre po stopnicah. Julija je nehote vstala in se bližala vratom. — Izvolite — sem ji dejal — mu pojdeva nasprot:. Vzel sem jo izpod roke in jo vedel proti stopnicam. Močna svetilka je brlela, in na pragu je stal Gustav s klobukom na tilniku, s ključem od stanovanja v roki. Ves začuden je pogledal svojo ženo, ki se je opirala ob ograjo. — Zdaj, gospa Julija — sem pričel — lahko zveste, kaj je zašepetal tisti Američan porotnikom na uho: »Mi oženjeni, izkušajmo vsi z združenimi močmi vleči za isto vrv!« — To je tista skrivnost! Lahko noč! Drugi dan sem srečal Gustava na ulici. Prijazno se je smehljal in me prav prijateljsko pozdravil... Nekdaj avguri — zdaj oženjeni možje. Sicer pa je bila Julija za moj okus preveč debela. Norveška lepota f pJUsotka llui lfcu/potua/a Radi se je spominjamo! Drobnega dekletca v baletu naše povojne opere. V tistem čudovitem baletnem zboru, kakršnega ni poznala naša opera ne prej, ne pozneje. Polakova, Nikitina, danes plesalka svetovnega slovesa, Vlček, Wis-siakova, Bežkova, Hladkova, Svobodova — pa tisto drobno dekletce, Vavpotičeva Rutička. Nekaj uspelih samostojnih plesnih večerov v Ljubljani, Celju, Mariboru — in že jo srečamo šestnajstletno dekle v Parizu — kot gojenko G o n-č ar o v e v gledališču Chate-let. Nekaj let študija pri Gon-čarovi, pozneje P r e ob r a-ž ens k i. Še za časa študija zanje prve lavorike v tujini na prireditvah našega poslaništva v Parizu. »Z/ Intransigeant«, •»Les Annales« prinašajo njene prve slike. Kot prima balerina se odpravi z ruskim baletnim zborom Korabok na dolgo turnejo po vsi Španiji. V madridski operi ji osebno čestita kralj Alfonz XIII. Tudi španski listi prinašajo njeno sliko, zna- meniti risar Fortunati objavlja celo serijo študij njenih plesov. Kljub blestečim uspehom pa se po enoletni turneji zaradi nesoglasij v vodstvu družba razide in Vavpotičeva se vrne v Pariz, to pot pa v okrilje in šolo znamenite ko-reografinje Bronislave Nižinske, sestre slavnega Nižinskega. Šolanje, zatem pa turneje po vsi Franciji, Italiji, Belgiji in ponovno zopet v Španiji. V tem času se seznani z enim najslavnejših francoskih slikarjev An dr e o m D e r ain o m, ki jo slika. Po Nižinski pride v stik tudi z drugimi predstav-i niki ruske ter francoske umetnostne in teatrske elite. Aleksander Benois, Chacall, Ra-vel, Milhaud, StravinskyJ Ša-Ijapin, Rubinsteinova! Že po nekaj uspelih turnejah z Nižinsko stopi v ensemble slavne Ide Rub in s t e i n o v e. Z Rubinsteinovo pleše pod taktirko Stravinskega in Ravela na velikih opernih odrih, tako v veliki operi v Parizu, kjer kreira Vavpotičeva ob soigri z Rubinsteinovo naslovno vlogo Auricovega baleta Al c y ne, v Coventgardenu v Londonu, v milanski Skali, v veliki operi v Neapolju, na kraljevskih operah v Bruslju, Madridu in v državni operi na Dunaju. Gotovo je ni Slovenke, ki bi bila plesala na toliko svetovnih odrih kakor Vavpotičeva Rut. Pozneje se je pridružila en-semblu ruske opere v Parizu, ki je pod vodstvom Šalja-pina prirejala nekaj let zapored operne in baletne sezone, izprva v teatru Champs-Ely-sees, pozneje v Operi Comique in končno v Chaleleju. To so bili časi, ko je ruska pariška opera po sijaju svojih prireditev zasenčila — po izjavah najpomembnejših francoskih kritikov — celo »Veliko Opero«. Kmalu pa je vsesplošna kriza posegla tudi v pariško teatrsko življenje. Likvidacije celih pdd-podjetij, odpusti, redukcije, pritisk na inozemce. Razšle so se tudi velike ruske družine in se atomizirale v manjše skupine. Posamezniki pa so se reševali tudi v filmske ateljeje. Tako je prišla tudi Vavpotičeva do filma. Pleše v Janningsovem filmu »Avanture kralja Pau-seola«, v Možukinovi »Tisoč in drugi noči«, nato pa se pridruži manjši ruski baletni trupi, ki gostuje s krasnimi uspehi po vsi Franciji in v Alžiru. Šaljapin jo ponovno angažira. Pet gre v Neapolj v Karlovo opero, kamor vzame s seboj poleg Vavpotičeve tudi slavnega plesalca V o j z i d k o vaškega iz slavnega Djagi-levega baleta, da prevzameta koreografijo in glavni plesni vlogi v »Knezu Igorju« (znamenite polonijeske plese). Tri-umf v Neapolju je nepopisen in Vavpotičevi je ponudeno mesto koreografke — žal pa jo že veže pogodba z nanovo formirano plesno skupino E p-steinovih (naslednico an-gleško-ruskega baleta Ane Pavlovne), s katero odide na ponovno turnejo po Franciji, Belgiji in Italiji, kjer jo srečamo že tretjič v Neapolju, odtod pa gre njena pot preko Pa-lerma v Tunis, Constantine in Alži., iz Alžira v Marseille, odkoder nam pošilja plesalka svojo najnovejšo sliko, ki jo tu objavljamo. Nedavna plesna potovanja veljajo zopet južni Franciji, in plesalka nas pozdravlja iz Bordeauxa, Arca-chona, Montpellierja, Juan les Pinsa, Cannesa, Nizze. Zdaj je zopet v Parizu, kjer že pripravlja Rubinsteinova s svojimi znamenitimi koreografi Fotonom., Mjasinom in Jovssom najnovejše baletne skladbe Milhaudove, Honneggerjeve in Ravelove — avantgardistične senzacije bodoče pariške sezone. Imamo tu prav doma Lidijo Wissiakovo, Meto Vidmarjevo, Katjo Delakovo, v tujini Rut Vavpotičevo, oba Mlakarja — kdaj jih zagledamo na našem domačem odru? Vsa čast in priznanje Golovinu, Smrkolje-vi, toda nekaj takih gostovanj bi le osvežilo milje, prineslo novega duha. novih kritičnih meril, pa tudi veselo plapola-jočega ognja v ugašajoči plamen navdušenja našega občinstva za plesno umetnost. K. Žena, varčnost in skopost Gospa Kloo. Gospa Kloo pripoveduje. Varčnost, pretirana varčnost, je bolezen minilega stoletja. Zdaj je že skoraj povsem izginila, vendar jo še tu in tam nahajamo. Toda nikar nas napak ne razumite! Praktična in varčna žena ni nikdar slaba in nič ji ne moremo očitati. O njej tudi ne bomo govorili. Pač pa vam bomo pokazali nekaj pretirano praktičnih in varčnih žena, žena, ki so zaradi svoje prevelike varčnosti že skopuške in bolne. Za pretirano varčnostjo bolehajo najbolj nemške žene. Njim je ta pretirana varčnost že prirojena. Tudi naše žene so varčne, vendar pa niso skopuške. Upravičeno boste vprašali: »Zakaj je pretirana varčnost bolezen? Zakaj pravite, da je pretirano varčna žena slaba, in to zdaj, ko moramo biti zaradi gospodarske krize in težkih gmotnih razmer vse bolj ali manj praktične in varčne?« Odgovoriti vam moramo: vse, kar je pretirano, je slabo, to je že stara reč in ne bomo razpravljali o tem. Prav tako je tudi z varčnostjo. A da vas prepričamo, vam povemio nekaj resničnih primerov iz vsakdanjega življenja. Ti primeri vas bodo bolj prepričali kakor cele strani praznih besed. Gospod Črne je dober in skrben mož, toda njegova žena je pretirano praktična in varčna. WVlož jo ima vzlic temu rad in hitro pozabi prepire, ki se ponavljajo vsak dan zaradi pretirane praktičnosti njegove žene. Neki dan je šel gospod Črne po ulici. V izložbi modne trgovine je zagledal nežno rožnato komtoinežo. Zelo všeč mu je bila. Takoj je pomislil, kako lepo bi se prilegala ta nežna, mehka svila njegovi ženi. Nekaj časa je stal pred izložbo, potem je pa odločno nameril korake v trgovino in kupil nežno rožnato kombinežo. Ves vesel se je odpravil domov in v duhu gledal ženo, kako vesela bo darila. Pri obedu se je ves razigran smejal in šalil. In potem je rekel ženi: »Ker si tako dobra, poglej, kaj imam v žepu dežnega plašča!« 2ena je bila radovedna. Vstala je in pogledala v možev žep. Gospod Črne se je dobrodušno smehljal. Medtem je žena hitela z nervoznimi prsti razvijati omot. In zdajci je vzkliknila: »Oh, Vilko, kako si 'lahkomiseln! Kako moreš razmetavati denar za tak luksus! Res ne .vem, kaj naj rečem, .laz bi kupila to stvar veliko ceneje in razen tega bi bilo bolj trpežno. Oh, kako si nepraktičen!« Mož jo je izprva izkušal pomiriti, naposled je pa skomignil z rameni in utihnil. Grenkoba ga je obšla. Nihče se ne bo smel čuditi, če si bo gospod Črne danes ali jutri izbral prijateljico, ki bo znala bolj hvaležno in bolj ljubeznivo sprejemati njegovo pozornost. * Gospa Dolenčeva je prav tako pretirano varčna. Prazne škatle od vžigalic in stare, že rabljene vžigalice in zobotrebce shranjuje. Vse to uporablja, kadar zakuri, in si s temi prihrani treske. Tudi micž mora prinesti vsako uporabljeno vžigalico in vsako prazno škatlico domov. Neki dan se je vrnil gospod Dole-nec dobre volje iz službe. Veselil se je dobrega obeda in počitka, mimo tega mu je povedal danes šef prav posrečeno smešnico, ki jo je hotel takoj povedati svoji ženi. Toda komaj je vstopil, ga je že žena vprašala: »Ali si prinesel škatlico od vžigalic? Zjutraj si imel samo še tri vžigalice, in te si gotovo že porabil!« »Da, res je, vse tri sem pokuril,« je odgovoril gospod Dolenec in začel pretipavati svoje žepe. »Kam sem le del škatlico? Najbrže semi jo pozabil v pisarni!« »Ti zmerom vse pozabiš in nič ne Zmerom vse pozabiš in niti malo ne znaš varčevati!« »Poglej, kaj imam v žepu dežnega plašča'- .znaš varčevati! Neki dan boš še glavo po...« »Prosim te, nikar se ne razburjaj! Toliko hrupa zaradi prazne škatlice vžigalic!« je izkušal »grešnik« miriti svojo ženo. »Seveda, zate nima škatlica nobene vrednosti! Ako bi ne bilo mene pri hiši, bi te že zdavnaj vrag vzel. Zmerom samo razmetavaš denar, nobene reči se ti ne zdi škoda, nič ne znaš varčevati. Medtem1 ko je meni vsake najmanjše reči škoda, odhajaš ti v pisarno z zobotrebcem v ustih in ga, kamor je, zaženeš...« Dobra volja, duhovita smešnica, ve- selje do obeda in počitka — vse se je razblinilo v nič. In vse zaradi ene same prazne škatlice vžigalic ... * Pretirano varčna žena je tudi gospa Strženova. Kar vam bomo zdaj povedali, se vam bo morda zdelo smešno, vendar moramo pripomniti, da je resnično. Noben dan po obedu ne dovoli, da bi mož počival, zakaj oba pijeta rada črno kavo. Črna kava ni nič slabega. Toda gospa Strženova je tako varčna gospodinja, da se ji zdi potrata, ko bi po obedu skuhala črno kavo. Zato gresta z možem vsak dan po obedu k raznim znancem, kjer kuhajo črno kavo, in postrežejo seveda tudi njej in njenemu možu ... * Mislimo, da zdaj ne dvomite več, da je pretirana varčnost res nekaj slabega in nepotrebnega. Koliko prepirov! Koliko nepotrebne jeze! In kakšen siromak je mož take skopulje! Nesmiselno je varčevati pri rečeh, ki nam v tridesetih letih ne morejo nakopičiti premoženja! In s porabljenimi vžigalicami, z zobotrebci in s praznimi škatlicami si ga res ne moremo. Varčna žena je zlata vredna, a pretirano varčna žena utegne napraviti iz družinskega življenja pravi pekel ... Premagaj bolečino! Ni še dolgo, kar sem obiskala staro prijateljico naše družine, ženo, ki je že dolga leta vdova in ki živi čisto sama zase. Sedela je pri pisalni mizi svojega moža, — nič se ni na njej izpremenilo, kakor nekoč so ležali raztreseni, porumeneli papirji po njej — in gledala njegovo sliko, ki je visela na steni. Nedvomno je dosti žena, za katere je življenje izgubilo s smrtjo ljubljenega moža svoj najvišji smisel. Toda ne morejo se v brezdelju predati spominom, kajti resna vsakdanjost zahteva od njih svoj delež. Skrb za vsakdanji kruh je velika naloga, ki jim to onemogoča. In ne bi rekla, da je treba te žene najbolj pomilovati in imeti z njimi največ sočutja kajti prav občutek, da ne smejo ostati brez koristi na svetu, da morajo biti delavke v človeški družbi, jim lahko pomaga, da dobe spet duševno ravnovesje in novo izpodbudo za življenje. »Otroci me potrebujejo!« — ta misel stori iz mnogih vdov prave junakinje v življenjskem boju. Pogosto slišimo, da je delo najboljša uteha za bolečine. To niso le prazne besede. Tisoči in tisoči so že na lastni koži občutili resničnost teh besed. Nemogoče je dati pravila, kako naj se človek vede v žalosti in kako naj svojo žalost kaže. Vsak človek je drugačen in vsak tudi svojo žalost drugače občuti. Neizmerno hud udarec za ženo je, če izgubi svojega življenjskega tovariša, toda ta udarec prenese vsaka ,žena drugače. Čim močnejša je v svoji vzdržnosti, čim večja je njena duševna moč, tem bolje se ji bo posrečilo prenašati življenje, ki je postalo zdaj zanjo bor-nejše, in ustrezati njegovim zahtevam. To, kar občuti mati pri smrti ljuft-ljenega otroka, morejo vedeti pač samo tiste žene, ki so to same izkusile. Izgubiti otroka, cvetoče, mlado bitje, ki ga je mati ljubila in varovala od prvega diha, je morda najhujše, kar more mater doleteti. Neizmerno težko je najti tolažbo v taki bolečini. Prenašati je treba usodo, ki se ji ni bilo mogoče upreti. »Gospod je dal, Gospod je vzel« — blagor tistim, ki morejo v trdni veri dodati besede: »Njegovo ime naj bo hvaljeno!...« Toda tiha vdanost v usodo, ki je ni mogoče zadržati, naj še ne pomeni mrtve nedelavnosti. Otroci bodo materi pozneje nedvomno hvaležni, če v svoji bolečini za izgubljenim bitjem ne bo pozabila njih, če bo njim posvetila tisto ljubezen in skrbnost, ki je bila namenjena umrlemu otroku. Izguba staršev je za vsakogar strašen udarec. Ce nas oče ali mati zapustita v visoki starosti po dela polnem življenju, se nam zdi, da je od- šlo z njima del nas samih. Toda tragične usode v tem ne smemo videti, zlasti če jima je bila smrt odreše-nica po hudem telesnem trpljenju. Res tragično pa je, če izgube otroci starše v nežnih letih in z njimi vodnike in dom. Takrat je sveta dolžnost vseh sorodnikov, da se za te otroke zavzamejo, da jim> pomagajo v življenje, da jim starše nadomeste. Zatre-ti morajo svojo lastno bolečino in postati dvakrat skrbni vzgojitelji teh sirot. Otroci brez staršev so potrebni dvojne ljubezni! čim bolj se staramo, tem več grobov se odpre ob naši živjenjski poti, tem več je mrtvih, na katere mislimo z otožnostjo in bolečino. Toda smrt ni samo večno nerazrešljiva uganka, — smrt je tudi velika, tiha pomirjevalka. V njej pozabimo vse, kar nam pri rajnih pogosto ni bilo všeč in kar nas je motilo, da se jim nismo tako zelo približali, kakor bi se bili morda radi. Vsa nesoglasja in vse spore pozabimo in v nas ostanejo živi le še spomini na dobre lastnosti rajnega, to, kar smo v njem ljubili, kar nam lahko služi za vzor in zgled. Zato naj nam bo spomin na umrle ljudi izpodbuda, da bomo živeli po njihovem vzoru in delali tako, da se to, kar so dobrega storili, ne bo izgubilo. Dan, ki je posvečen spominu mrtvih, bo tako tudi hkratu blagoslovljen, rodoviten dan za vse žive. R. D. Pariški dnevnik »Paris-Soir« je razpisal nagrado za najboljši ljubezenski roman. Nagrado, ki je znašala trideset tisoč frankov, je dobilo mlado dekle iz Dijona, Demzir Cic-coli, ki šteje šele 21 let. Roman se imenuje »Mož iz gozda sanj«. Tudi četrto nagrado je dobila ženska, go- spodična Koniny-Sisos. Njeno delo »Kožica« je gledališki roman. * Na Japonskem so po precej burni debati sprejeli zakon, po katerem se praktično ukinja razlika med zakonskimi in nezakonskimi otroki. * O nezaposlenosti žena v raznih državah prinaša mesečnik »International Labour Review« iz Londona (zanimivo statistiko. Po njej je v Avstriji med nezaposlenimi 26 odsto-kot žensk, na Češkem 22 odstotkov, na Angleškem^ v Združenih državah in Nemčiji pa po 16 odstotkov. Celotna statistika se nanaša na 34 držav. Iz nje se vidi, da je poprečno ena šestina žensk med brezposelnimi. * V Kjobenhavnu je postala prva ženska voditeljica bolnišnice. Sigrida Holmova je začela študirati medicino leta 1915. in je bila zadnjih pet let pomožna zdravnica v bolnišnici v Oeresumdu. Pravkar so jo poklicali za voditeljico moderne bolnišnice, ki služi v prvi vrsti za zatiranje jetike v Kjobenhavnu. * Diplomacija je spet bogatejša za eno žensko. Madame Ainelia Con-tinho je bila namreč imenovana za portugalskega honorarnega konzula v Ženevi. (Nadaljevanje.) Naglo se je potuhnil, toda solicitatorjcv grdi pogled ni veljal njemu, ampak uri na steni, ki je kljub njegovemu obupno praznemu želodcu kazala šele deset minut pred peto. Uradne ure pa se vlečejo vsak dan do šestih. * Hajna, Branko, Franc in Mirko so stali tisti večer na mestnem trgu. Franc bo namreč moral te dni odriniti k vojakom. Karli je bil tudi odrinil — brez slovesa. »Da ta vrag nikomur ni zinil besede!« se je jezil Franc. »Vsaj meni bi bil lahko zaupal...« Franc je bil razočaran. Klepetavi Karli, ki je nosil vse svoje životarjenje na dlani pred vsem svetom, se je mogel toliko brzdati, se tako zapreti vase celo pred svojimi najboljšim prijateljem'? Ali je bil ta Karli še njegov? Franc si je hotel dopovedati, da ju ne veže prav nič več s tem človekom. Z ogorčenim zamahom ga je odrival od sebe, ker ga je bil ranil, ker ga je bil pre-varil. Tak butec, tak bedak, taka baraba grda. Ali ga je res popolnoma pozabil, ta Karli? Hajna in Branko sta rezonirala nkaj o zapostavljeni mladini, Mirko se je dušal in govoril v Franca. »Boj frakariji! To bodi naše geslo!« A Rajko Flerin se j spet izprehajal v mestnem parku z Gobezdarjevo Slavko. Imel je »šimi«-čevlje in glace-rokavice, in to je vzbujalo v njegovih bivših tovariših jezo, ki si je nadevala obliko hladnega prezira. * Počasi je prilezla luna izza Pohorja in osvetila šilasti cerkveni zvonik nad podgoriškimi strehami. Teta Malči ni mogla zaspati. Pod odejo je sklju-čila betežno telo in pritiskala lice na hladno platno blazine. Sedaj se ni utegnila baviti z Anamarijo Kolenčevo in njeno izpremembo. Vso brigo ji je zajela misel na nečaka Karlija. Nesrečni Vobachi! V krvi jim je nesrečna sla, obup in beg pred samim seboj. Egon, najstarejši, in Karli, najmlajši. Egon mrtev, Karli kot potepuh in capin Bog ve kod. Že trikrat se je bila teta Malči oblekla in spet slekla v tem tednu. Kaj bi hodila gori k Vobachu! Kaj bi dejal on, njen brat, in kaj bi poslušala njo, svakinjo, ki svojih lastnih otrok ne moreta ljubiti. Morda se jočeta in kesata, kakor sta se za Egonom, a kaj je to, če si ne moreta pomagati. Leo in Franci sta zanju — a Egon in Karli, kako sta se mogla ta dva sploh zaroditi v tej familiji. Rod Vobachov je rod poštenih, trdnih meščanov — odkod ti uporniki? Ali pa?... Kateri so potem pravi Vobachi. Ti aii oni? In jaz? * »No, no — hopsa ...« Vsa Korenova gostilniška soba se je zazibala okrog njega v strmih, pokončnih vijugah, nikakor se ni mogel oprijeti ob steno, roke so mu zdrknile kakor ohlapne cunje, in gospod Vlado Majhen je lopnil po tleh. »Vraga, ali ne prene-ne-sem več uši-ši-vih pet po-ličev? Jadrno se je pobiral, pekla ga je bolečina na temenu, s katerim je bil padajoč zadel ob steno. Koren ga je vzdigoval in ni razumel, kaj mrmra vinjeni gospod učitelj. Morda bi se še razjezil. »K vragu ti, Koren, in tvoje vino, tvoje noro vino, Bog zna, kaj si mi dal piti... Ah, pojdite k vragu vsi skupaj... In vi, gospod Koren, ki me še pobrati ne morete, ste velik osel, da veste. Jaz pa — o jaz pa imam svojo šolo in kup dolgov. Moj ljubi, dragi Janko, ti moj prijatelj, pa ,svatuješ' moje nekdanje dekle. Meni si kradel, mrha! Jaz pa sem pijan, in to je res grdo, da pijeml kakor krava in se valjam po tleh. Pa druge reči so še grše, stokrat grše — fuj! Pa le pojdite k vragu! On vas že čaka... moj ljubi Jaka!« je izkušal še popevati. Težko ga je spravil mladi Koren po klancu navzdol. V mali domači sobici je javsnilo dekle in sklenilo roke, kakor bi hotelo moliti k Bogu: »Ajmc — ah, ne, ne, Janko, to je greh — greh...« Moški pa je odgovoril zelo obzirno in zelo, zelo ljubeznivo: »To ni greh, ljubica, to je ljubezen.« In roke, sklenjene poprej k molitvi, so se razklenile v objem. * Spali so... Otroci so spali in služkinje in starci in vsi, ki so sami s seboj. Zadnji ponočjaki, kvartopirci in lumpi so bili že davno domia. Drugi morda niso še vsi spali, m'orda so premišljali, se vdajali in jemali, mora ljubili, morda sovražili, se morda borili in morda je nekdo nekje umiral... Morda je Pipuševa žena krčila k Bogu svoje žu-Ijave roke v vroči, obupni prošnji... Kaj je delal zdaj Lojze Leben? Najbrže jc bil že davno odložil Marxov manifest in legel v zakonsko postelj. In Berta Dolinarjeva? Ali jc bila vrgla knjigo o Foersterjevih vzgojnih naukih po tleh in s solzami jeze in sramu v očeh hrepenela za Lojzetom)? Visoko nad Pohorjem je luna polzela preko neba in šiljasti podgoriški zvonik je vladajoče držal svojo dolgo senco na mestnih strehah. Starega Hovnika je zadela kap. Zjutraj so ga našli mrtvega na peči v izbi. Mati je težko zajokala, sin ni izpregovoril. Mrliča so počedili, oblekli • in položili na mrtvaški oder. V kamro. Drugi dan je prišel od svetega Martina Miha Bol-ker, ki je bil od gosposke določen in zaprisežen za mrliškega oglednika v podgoriški okolici. In ta dedec je trdil, da stari še ni mrtev, češ da je še gorak in mehak. Zato je bilo treba zdravniškega pregleda, in še tisti popoldan je prišel gori uradni zdravnik dr. Janko Povoden. Stari Hovnik ni bil več niti gorak niti mehak, a v kamri je bilo vroče od velike krušne peči, ki so jo kurili v izbi. Čutil se je pač mrliški duh, najboljši dokaz smrti. »Ali boste pili mošt? V izbo bi stopili, jih prosim, gospod dohtar!« ga je poprosil Jože ob vratih. Pa pristavil: »Pa bi mi še hoteli povedati, koliko smo jim dolžni za mu j o in pot!« Mladi je bil videti umiit in skrben človek. Janko je vstopil. V izbi je dišalo po svežem pšeničnem kruhu. Pet velikih kolače v se je hladilo na klopeh okrog peči. Za sedmino! Pri mizi sta sedela dva soseda, ki sta se umaknila v kot, ko sta zagledala prišleca. Janko si je prav zaželel požirek pijače. Kozarec, ki mu ga je bil prinesel Jože, je bil čist in okus sicer tako trpkega hruševca zelo rezen in svež. Tudi kos novopečenega kruha mu je slastno teknil. Dedca v kotu se nista zganila, dasi ju Jože ni pridrževal. Radovedno sta čakala, kaj bo1. Janko je takoj opazil na polici knjige, Mohorjeve in še neke druge, »Umnega sadjarja« in »Čebelarja«, nad mizo pa »božji kot« s svetimi Duhom v gol ob j i podobi iz papirja in pratiko zvezdogledov, pritrjeno z vrvco na steno. Jože ga je menda poznal. Prijazno sta se pomenila o vsem, kar je bilo treba, in Jože je še odšel iz sobe po denar. Menda ni bilo preveč pet kovačev, hiša je bila videti imovita. V sobi je bilo po Jožetovem odhodu vse tiho. Janko je popil še kozarec mošta, potem pa se je obrnil k onima dvema*. Menda bi ga le rada ogovorila, pa se nista upala ali pa nista vedela začeti. A on je hotel biti prijazen. »Dober je ta mošt!« je dejal. »Hml,« je pritegnil sosed Matajec, »hm, dober je že. Rajnki ga je še pripravil, rad ga je pil.« »Preveč rad!« je potrdil drugi. »Jože bo imel težko življenje.« »Tako?« Janka sicer ni zanimalo, a hotel je biti vljuden s kmeti, z narodom. »Ali je zadolžen?« »Hm,« je zategnil Matajec, a sosed ga je dregnil pod mizo. Janko pa se je resno zagnal: »Ni čuda! Za kmeta je seveda danes ta dan težko. Prodajati mora poceni, kupovati drago. Davki, bremena, vse ga tišči, tu bi se morala zganiti država in pomagati!« Besede so kapljale v prazno. Janko je sami čutil, da ne naj- de njegovo prazno govorjenje odmeva, in bilo mu je nerodno. Kmeta sta molčala. Kaj bi jima pravil tak gospod! Sicer pa je bil rajnki Hovnik velik pijanček . a kako je danes ta dan s kmeti, tega gospod le ne more vedeti. Jože je spremil doktorja čez travnik in doktor je hotel biti sočuten. »Ali vam je hudo za dobrimi očetom?« ga je vprašal. Ogorčenost se je zaiskrila v Jožetovem pogledu, a preden je še izpregovoril, je od strani poškilil na onega. A ta je bil resen župnik pri spovedi. Uporno je stisnil iz sebe: »Ne!« Doktor ga je začuden premeril, potem pa je mahnil neodločno predse. On že ve, zakaj. In Jože je zaupal. Kakor bi se hotel opravičevati. »Glejte, vse bi nam zapravil! Vem, da nam je naprtil neko vražjo sitnobo, a do sedaj še nisem mogel dognati, kaj. Večno je hodil okrog advokatov, se družil z ničvredneži in zapravljal in pil in čvekal. Najrajši je čvekal! Delal pa nič! Mati je že vsa bolna, mora toliko delati na stara leta, sam sem bil vedno v kovačiji, in Bog mi tega v greh ne štej, da nisemi žalosten. Jaz pač ne morem biti žalosten, da je umrl, Bog mu daj nebesa, a mi smo se ga rešili. Čemu naj bi zdaj zavijal oči in se delal žalostnega. Jočejo naj se mati za njim — Bog ve, čemu!« Potem; sta se ob križu nad klancem poslovila. Doktor Povoden je šel po klancu navzdol in mislil na Jožeta. Jože je globoko veren človek, in ta, ki se ga je iznebil za vedno, je bil vendar njegov oče. Rešil se ga je. Saj njemu ni bil na poti. Saj mu zapoveduje božja zapoved, da mora spoštovati svojega roditelja. Dom je bil v nevarnosti. Oče ni spoštoval svetosti doma, z lahkim srcem ga je zabarantaval in spravil bi ga bil na kant, zato je bolje, da je odšel sam. Tako nekako je pač mislil Jože. Človek je minljiv, prej ali slej mora itak umreti — zemlja pa je večna in sveta za vse, ki jo zvesto ljubijo. Ali bi se hotel tudi on koga na tak lep način iz-nebiti? Sušca morda? Ta človek mu greni življenje, stoječ pred njim kakor gora. ki je ni mogoče omajati. Človek, ki mu ne prideš do živega, ki te v svoji oholi samozavesti lahko prezira. Kako rad bi se mu bil približal s svojimi priznanjem, morda celo s spoštovanjem, a on te kratkomalo odrine s prezirom, češ- Kaj je meni treba spoštovanja takih, kakršen si ti! In ti vendar čutiš, da ni vse tako, da se skriva pod tem težkim oklepom: človek, samo človek, reven in omahljiv kakor ti. A ti si onemogel, ne zmoreš sam take maskerade, še manj pa, da bi razkrinkal onega vsaj za minuto. Da! Njega bi se rad iznebil, ker bi se z njimi vred iznebil morda tudi sramotnega obču-tka lastne nedoraslosti. Morda pa si kdo želi isto za njegovo, Povodnovo osebo. Morda Vladko Majhen! Ta še ni prebolel svojega poraza, in njegove oči., če zastrme v Povodna, so sovražne in polne vročih groženj. (Dalje prihodnjič.) STANA VINŠEK: UNČKA IZ CUNJ Danes vam ne povem povesti, povem vam kar čisto preprosto, kako se napravi punčka iz cunj. Naslov sicer ni posebno lep (in tudi čisto po besedah ga ni treba jemati), punčka iz cunj pa je le čedna in bo gotovo napravila enako veselje pridni šivilji in mali obdarovanki. Pa veste, kako sem se sama spravila nad to »umetnino«? Stara dninarica mi je potožila, da si njena mala vnukinja tako želi lutke, in ker so vse moje bivše punčke že davno v raju lutk, moj finančni minister pa v stalni krizi, sem sklenila: »Sama jo napravim!« Moja mamica se je sicer temu mojemu sklepu hudomušno namuznila (taka je!), pa jaz sem to visokostno prezrla in takoj začela brskati po vseh omarah, tako da je na mizi kmalu ležal lep kup cunjic vseh barv, vseh vrst, vseh velikosti. Ko je zdaj mamica videla, da postaja stvar resna, si ni mogla kaj, da bi mi ne pomagala (taka je!), in mi je prinesla nekaj parov kratkih moških nogavic, takih, ki niso imele pet in prstov več iz prvotne tkanine, ampak iz neštetih krpanih »vzorcev«, češ da bo to najboljše za lutkin trup. Tako sem tudi precej uvidela, čeprav imam dosti trdo glavo (pa prosim, ne pravite tega dalje), in takoj odrezala nogavico pod peto ter kar brez vzorca izrezala trup (slika 1*), ki sem ga potem najprej na notranji, nato na zunanji strani z močnim sukancem trdno sešila. Potlej sem iz zgornjega gladkega dela izrezala glavo, vrat in rami (slika 2), iz ostankov pa roki (slil^a 3). Zdaj, ko je bilo najbolj pusto delo končano, sem nagačila trup z navadno vato in ob prsi prisila nagačeni ročici tako, da sem ju pritrdila na platnen trak, ki je kakor obroč obkrožal prsi in hrbet. Nato sem nagačila glavico in jo obenem malo izoblikovala in potem rami prišila na trup. Punčka je bila tako rekoč narejena in mamica mi je priznala, da sem jo kar imenitno naredila. Saj pravim! No, in pričel se je veseli del! Na glavico sem narahlo narisala obrazek (slika 4) in ga izšila. Rdeča lička je čisto dobro markirala v spirali všita tenka nit. Laske sem naredila črne, in sicer zato, ker drugačne volne nisem imela pni roki. Prečo sem napravila tako, da sem potegnila s svinčnikom preko glavice črto in ob njej prav nagosto prišila nit, ne da bi jo bila vrezala (slika 5), ker se mi je zdelo to najbolj pripravno in ker so bili lasje tako videti kodrasti. Seveda je bilo potreba vsak las posebej našiti, sicer bi bila punčka v dveh dneh plešasta! No, zdaj, ko je imela frizuro, jo je pohvalil celo brat Tone! Nogavičke je dobila iz mojih penzioniranih nogavic, čeveljčke pa iz prstov stare usnjene rokavice. Potem sem jo oblekla — kako, tega vam pa res ne povem, to znate gotovo bolj ko jaz. Pa čisto čedno sem tudi jaz opravila svojo malo (ali ni res?), tako da jo je še očka pohvalil! To sem zavihala nos, skoraj tako kakor punčka (glej fotografijo, upam, da mi jo ga. urednica priobči!). Ko je bila punčka narejena, sem se spomnila slovenskega pregovora, da »pridna gospodinja za pero čez plot skoči«. Sicer nisem pridna in tudi gospodinja nisem in tudi za pero bi ne skočila čez plct, pa sem le pobrala vse, prav vse ostanke in krpice in jih trdno sešila v elastični konec nogavice. Tega sem potem krepko obšila s pisanimi krpicami v obliki meloninih zarez, in žogica je bila narejena! Sicer res ni poskakovala bogve kako visoko, zato pa je bila tembolj pisana. In za dveletno punčko ni glavno dragocena igrača, ampak trpežna in taka, s katero se ne more raniti, ali ni res? Da pa je bila mala punčka male punčke in žogice vesela, mi boste menda verjele, čeprav sem ta slovesni trenutek pozabila fotografirati. In to mi je res žal, zakaj to fotografijo bi mi ga. urednica gotovo priobčila! *Skice v naravni velikosti so na krojni poli med ročnimi deli. HaU<> ali fuO" (n&HtŠCUnO> Pri vsakem kroju na naši krojni poli je navedena zgornja širina, po kateri je risan kroj. Obleko po tem kroju naredi torej lahko samo naročnica, ki ima isto zgornjo širino. Tista pa, ki nima take mere, in si želi napraviti prav tako obleko, si lahko pomaga na ta način, da s povečanjem ali pomanj-šanjem prilagodi kroj svojim meram. Na naših slikah vidite nazorno, kako se kroj zmanjša ali poveča. Ni prav, da kroj pomanjšamo ali povečamo le na ta način, da pri šivu odvzamemo ali dodamo, marveč moramo kroj zmanjšati, to je zožiti in skrajšati po vsej ploskvi. V ta namen napravimo po dolžini in po širini toliko manjših gub, da dobimo pravo velikost kroja. Kroj pa povečamo tako, da ga po dolžini in po širini prerežemo in toliko razmaknemo, da je dovoli velik. Kadar kroj povečamo, najprej položimo na desko ali mizo kos papirja in pripnemo nanj razrezani kroj, katerega razmaknemo toliko, da dobimo pravo velikost. Nato s svinčnikom označimo obliko na papir, iz katerega potem iz-režemo povečam kroj. Kadar kroj povečamo ali pomanjšamo le malo, zadostuje kakor ie videti na sliki, ena guba ali zareza po dolžini in ena po širini. Če pa je treba kroj precej povečati, tedaj moramo napraviti tri, štiri ali še več gub ali zarez, tako da ni na primer prednik razširjen samo na sredi rame, marveč tudi pri strani in pri vratnem izrezu. Na slikah 1, 2, 3, 5, 6 vidimo, kako se različni kroji pomanjšajo; na slikah 4, 7, 8, 9, 10, 11. 12 pa, kako se povečajo. Nekaj za pridne gospodinje Če hočemo leno likati, moramo imeti mehko in čisto podlago, zgolj volneno blago lahko likamo tudi na trdi podlagi. Posteljno, pa tudi životno perilo likamo po navadi kar na mizi, za obleko imamo pa rajši likalno desko. Dobro je tudi, če imamo za likanje rokavov še poseben podstavek, kakršnega nam naredi vsak mizar. Mizo si za vsakokratno likanje pogrnemo sproti, na likalno desko pa lahko pritrdimo mehko podlago (flanelo ali pa klobu-čino) kar z žeblji. Ker je pa te podlage za likanje škoda, oblečemo čeznjo še belo preobleko. To preobleko pritrdimo na desko na več načinov: lahko jo privežemo s trakovi, pripnemo z gumbi ali pa zdrgnemo z vrvico, tako kakor vidite na sliki. Da se pa bela preobleka, kadar stoji deska v kotu, ne zapraši in zamaže, je dobro, če si sešijemo zanjo preobleko iz pisanega kretona. Ta preobleka je kakor nekakšna vreča, ki ima obliko likalne deske. Prav tako se preobleče tudi podstavek za likanje rokavov. Da si boste lahko sami opremili novo likalno desko, prinašamo slike, ki vam povedo vse. Praktičen predpasnik za otroke in odrasle. Za tako krojen predpasnik kupimo blago, ki je na obeh straneh enako. Kako se tak predpasnik kroji, je razvidno iz po-manjšanega kroja, na katerem so označene mere. Okrog in okrog ga obrobite z olepševalnim trakom ali poševno progo iz blaga v drugi barvi. Tudi doma naj bo gospodinja lepa S tem vzorcem lahko okrasite namizno perilo. Ako napravite prt, tekač ali prtič iz platna, izšijte vzorec z debelejšo navadno ali biserno prejico v primernih barvah, in sicer so motivi izšiti v pločatem vezenju in občrtnem vbodu, /z povečanega dela si vzorec lahko prerišete in uporabite. Na njem pa vidite tudi prav natančno način vezenja. Za prte in tekače Napravite samijv o j monogram! M r y « I Za osnovo vzemite krog v primerni velikosti, vanj pa zarišite črke tako, kakor vidite na naših vzorcih. Večje monograme izvezite v vrvičastem ali občrtnem vbodu, manjše pa v polnem vezenju tako, kakor kažejo naši vzorci. Za posteljno in namizno perilo si pripravite večje monograme, za životno perilo in žepne robce pa manjše, i: ' ' Ali ste že razmišljali o tem — - kaj morajo zdržati Vaši zobje? V teku enega leta jih čistite 36 ur — napravite 15.000 potegljajevs ščetko! Koliko morajo šele zdržati Vaši zobje celo življenje! Ali se torej ne mora storiti Yse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čist j zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2.izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3.sulforicin-oleat Dra Braunlicha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK '45 @ 9 P® P1 NHf'T S R^ftJP IMI (Nadaljevanje.) Pomivanje in pospravljanje v kuhinji. Pomivanje posode in pospravljanje kuhinje je vsakdanje, ne preveč prijetno delo, posebno še ker čaka gospodinjo ravno po jedi, ko se človeku najmanj ljubi. Vendar si pa to delo precej olajšamo, če se ga prav lotimo, in porabimo zanj čim manj časa in truda. Na pomivanje pa ne smemo misliti šele tedaj, ko pričnemo pomivati. 2e medtem ko* pripravljamo za kuho in kuhamo, zlagamo umazano posodo in pribor (razen jeklenih nožev in vilic), ki ga ne bomo več potrebovali, v skledo za pomivanje in na-lijemo vanjo vode, da se ostanki jedi odmočijo. Jedilni pribor, razen tistega, ki ne zarj^ivi, obrišemo takoj s časniškim papirjem, prav tako tudi ostanke jedi s "krožnikov. Mastne kožice osnažimo pač s papirjem, vendar jih ne denemo v v^o. i n n ■ .i .i iiiiiihii nn Posodo si uredimo precej tako, kakor jo bomo pomivali, in sicer najprej kozarce, potem pa po vrsti belo posodo, leseno orodje, lonce, jedilno orodje in prav nazadnje posodo, ki je zelo mastna in zelo umazana. Posodo, v kateri so bile jedi, ki imajo hud duh, pomijemo šele po-temi, ko pomijemo vso drugo posodo, včasih je pa treba takšno posodo celo prekuhati. Za pomivanje moramo imeti tri sklede. V prvo skledo vržemo nekoliko sode ali pa Persila, v drugi skledi izplakujemo, v tretjo skledo ali drugačno posodo pa pokladamo pomito posodo, da se odteče. Ko si vse pripravimo, pričnemo pomivati. Najprej pomijemo v topli vodi kozarce in steklenice, in sicer s čistimi rokami in s krtačko. Nato pridejo na vrsta krožniki, skodelice in druga porcelanasta in glinasta posoda, potem noži, vilice in lonci. Nožev in vilic, ki imajo ročaj nasajen, ne smemo devati v vročo vodo, ker se sicer začno ročaji snemati. Črni ročaji pa v vroči vodi posive. Kdor nima posebne priprave za pomivanje nožev, naj jih vtakne v lonec vroče vode, nato izplakne in hitro obriše. Srebrne vilice in žlice moramo pomivati v zelo vroči vodi, in ko so še vroče, hitro zdrgniti, da se svetijo. Ako bomo tako ravnali, nam jih ne bo treba dostikrat snažiti. Sproti ali pa nazadnje izplaknemo vso posodo z vročo vodo, da se hitreje posuši. Da nam potem posode ni treba brisati, jo zlagamo v tretjo skledo, kjer se odteče in osuši, vendar pa moramo predmete, ki zarjave, takoj obrisati. Pomita posoda se najlepše osuši'v žlebičasti posodi, ki je obita s pločevino in iz katere se voda lahko odteka. Delo in čas pa si prihranimo, če pomivamo samo po enkrat na dan. V zadnjem času so začeli izdelovati zia pomivanje posode posebne mize. V taki mizi je vdelana posoda za pomivanje in posoda za izplako-vanje, na notranji del pokrova pa, ki je navadno obit s pločevino, polagamo pomito posodo, da se odteče. Če pomislimo, da prebavni organi po vsaki jedi najbolj intenzivno delujejo, nam: bo takoj jasno, da stoje in sključeni ne smemo pomivati, ker so potem ti organi stisnjeni in ovirani. Mimo tega brez potrebe trpe tudi noge, ki so bile že tako vse do- Pri umetni prehrani dojenčkov se dosega posebno povoljen uspeh z uporabo Dr. Wan-derjevega Hordenzyma. Hordenzym se dodaja razredčenemu kravjemu mleku in tako pripravljeno mleko je po svoji sestavi podobno materinemu mleku. Hordenzym z razredčenim mlekom se daje dojenčkom, ki se pravilno razvijajo, do 5. meseca, zlasti koristen je pa v poletnih mesecih, ko je dojenček v nevarnosti, da dobi drisko. Po petem mesecu se daje Hordenzym dojenčkom z uspehom v prikuhah, ki so bogate vitaminov in mineralnih soli in jih otrok potrebuje za svoj razvoj, kakor špinača, kolerabice, karfiola, korenje, grah. Prikuhe, katerim je dodan Hordenzym, so prav posebno redilne, ker jih telo bolje izkorišča kakor navadne prikuhe, dojenčki jih pa vsi brez izjeme zelo radi jedo. Prikuhe s Hordenzymom se dojenčkom brez skrbi lahko da tudi dvakrat večji obrok kakor navadne prikuhe. Povprašajte zaradi Hordenzyma svojega domačega zdravnika. — Prikuhe s Hordenzymom so prav ekonomične. — Hordenzym se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah po Din 29"—. Dr. VVander d. d. tvornica farmacevtskih in dietičnih proizvodov, Zagreb. poldne močno napete. Vsemu temu se ognemo, če pomivamo sede, kar je pa mogoče le, če si vse, kar pri pomivanju potrebujemo, pripravimo tako blizu, da lahko z rokami dosežemo. Ko pomijemo, napravimo nekoliko milnice. Vodo od pomivanja izlijemo, nato pa vlijemo milnico v skledo in jo očistimo maščobe. Nato namilimo mizo, kuhinjske stolčke in sploh vse, kar ni pople-skano in kar smo dopoldne zama-zali, in potem1 vse umijemo s svežo vodo. Ko se ognjišče nekoliko ohladi, obrišemo mokre in mastne madeže z vlažnim časniškim papirjem1. Potem pobrišemo povsod po kuhinji prah in zdrgnemo predmete iz medi in niklja, da se bolje Svetijo. Pečica mora biti znotraj vedno čista, sempatja osnažimo znotraj tudi kotliček za vodo. Vode iz, kotlička po navadi ne uporabljamo za kuho. Kotliček mora biti do vrha napolnjen z vodo, ker se sicer kvari. Nazadnje pridejo na vrsto kuhinjska tla, ki jih najprej pometeno, nato pa obrišemo z mokro cunjo. Izpod omar poteremo prah najlaže, če ovijemo okrog metle ali omela vlažno cunjo. Ko je vse počiščeno, iztrepljemb oziroma izplaknemo vse1 cunje in' očistimo krtače, ki naj se potem na zraku posuše. Če, leže mokre stvari na tleh, začno plesneti, delajo slab zrak in se v njih rad zaredi mrčes. feditni Ust za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Madžarska juha iz kislega zelja. 2. Telečji guljaž. Kruhovi cmoki. Kostanjev kompot. Zvečer: Zeljnate krpice (284). Torek. Opoldne: 1. Goveja juha z močnikom. 2. Govedina. Rdeče zelje z jabolki. Pražen krompir. Zvečer: Ledvica v omaki. Žlič-niki. Sreda. Opoldne: 1. Prežganka z jajcem. 2. Svinjska pečenka. Makaroni. Mešana solata. 3. Mrzla jabolčna pena. Zvečer: Mrzla svinjska pečenka. Krompirjeva solata. Četrtek. Opoldne: 1. Goveja juha z opečenim grahom. 2. Govedina. Krompirjevi štruklji (252). Kislo zelje. Zvečer: Krompir s pečenico. Zelj-nata solata. Petek. Opoldne: 1. Kislo zelje. Fižol. 2. Rižev narastek z rozinami in mali-ttovcetti. Zvečer: Koruzni žganci z mlekom. ■ Sobota. fr , Opoldne: 1. Obarna juha (8). 2. Riževo meso (146). Solata. 3. Sadje. Zvečer: Krvavice s krompirjem in kislim zeljem. Nedelja. Opoldne: 1. Porova juha (37). 2. Zajčji hrbet v omaki. Ocvrti krompirjevi rogljički. 3. Jabolčni zvitek (407). Zvečer: 1. Možgani z jajcem. 2. Jabolčni zvitek. Ševilke v oklepaju pomenijo številko recepta v naši kuharski knjigi »Kako naj kuham'«. Za mastno tiskana jedila prinašamo recepte. Sobno i n kuhinjsko pohištvo Vam dobavlja PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno. 8 strojem čiščeno in Cohano Vzorci se pošiljajo brezplačno in f ran ko. Dobavlja se v vsaki množini G. Vajda, čakovec Telefon Stev. 59, 60, 8, 4 ... CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK iJN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! == DUPLICA REHEC CO. — KAMNIK 2 zimskim perilom je treba ravnati posebno previdno Zimsko perilo je bolj debelo in gosto tkano, pa za-ostanejo baš zato v njem razne kali, ako je slabo oprano. Vzemi Schichtov Radion! Pri kuhanju razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki prodirajo skozi perilo. ter ga temeljito operejo in razkužijo. schicht- ' n \ RADION pere sam! SCHICHTOV- RADION pere vse higijenično čisto Madžarska juha iz kislega zelja. Na 10 dkg razbeljene masti denemo 2 žlici moke in to nekaj časa mešamo, nato pa prilijemo, še preden moka zarumeni, 1 in pol litra vode od kislega zelja, osolimo, dodamo zajemalko kislega zelja in skuhamo. Preden juho serviramio, ji primešamo 4 žlice kisle smetane. Še boljši okus ima juha, če skuhamo v njej na koščke zrezano pečenico ali pa prekaje-no klobaso. Kostanjev kompot. Kostanj olupimo in ga dušimo v osladkani vodi, kateri lahko dodenemo tudi košček vanilije. Vode ne smemo preveč sladkati, ker je kostanj že tako precej sladak in ohrani to sladkobo tudi med kuhanjem. Če hočemo kostanjev kompot shraniti čez zimo, olupljeni kostanj napol skuhamo in ga denemo potem v sladko vodo. Za vsak kilogram kostanja vzamemo po en liter vode in po četrt kg sladkorja. V tej mrzli vodi pustimo kostanj en dan, nakar ga poberemo iz nje, sladkorno vodo pa še nekaj časa kuhamo, da se bolj zgosti. Drugi dan denemo kostanj v kozarce, zlijemo na vrh mrzlo sladkorno raztopino, potem pa kožar- Zal DINAR Aspirin-tableta, pa preneha bolečina. Kot zaščito pred ponaredbami nosi vsaka tableta Aspirina utisnjen Bayerjev križ. ASPIRIN Q|l»l it M|iHfc J. Ir. 1122 •i It-'Vili. I1JV ce dobro zavežemo in jih denemo za 15 minut v soparo kuhat. Rdeče zelje z jabolki. Zelje osna-žimo in na tenko zrežemo, potem ga pristavimo v mirzli slani vodi na ogenj, da zavre. Nato zelje na re-šetu precedimo in ga polijemo z mrzlo vodo. Medtem olupimo, osnaži-mo in zrežemo na drobne kocke 5 kiselkastih jabolk. Zelje potem, otis-nemo, mu primešamo jabolka in stre-semo vse skupaj na razbeljeno mast (10 dkg), na kateri smo zarumenili 2 drobno sesekljani čebuli. Nato dodamo za noževo konico popra, zvrhano žlico stolčenega sladkorja, zajemalko goveje juhe in kozarec rdečega vina. Ko je zelje mehko, ga ser-viramo. Mrzla jabolčna pena. 8 velikih jabolk spečemo in pretlačimo. Pretla-čenim jabolkom primešamo 15 dkg sladkorja, 1 beljak, 2 žlici malinove ali kakršnekoli druge mezge in mešamo to potem tako dolgo, dokler se ne zgosti (približno eno uro). Jabolčno peno stresemo nato v stekleno skledo, postavimo na hladno in mrzlo serviramo. Krompir s pečenico. Eno ali več pečenic rumeno opečemo na sirovem maslu in na čebuli, ki smo jo prav na drobno zrezali. Potem vmešamo žlico moke, zalijemo z mesno juho in dodamo soli in popra. Posebej skuhamo krompir, ki ga, dokler je še vroč, olupimo in zrežemo na rezine ter dušimo nekaj časa v tej omaki. Nato denemo v pekačo, ki smo jo poprej namazali s sirovim maslom in potres-li z drobtinami, plast krompirja, nanjo na koščke zrezano pečenico, na vrh pa spet plast krompirja. Vse skupaj potresemo potem z drobtinami-, denemo na vrh malo sirovega masla in pečemo to v pečici, dokler ne dobi krompir po vrhu rumene skorje (to je nekako tri četrt ure). Ko je jed pečena, jo zvrnemo v skledo in še vročo serviramo. Zajčji hrbet v omaki. S hrbta divjega zajca porežemo vse kožice, ga nato preslaninimo in spečemo v pečici na sirovem maslu. Potem polijemo meso z gosto kislo smetano in ga pustimo še toliko časa v pečici, da postane omaka rumenkastorjava. Posebej razžvrkljamo v mrzli vodi nekoliko moke, zlijemo to v omako in pustimo,, da vse skupaj še malo prevre. Omaki dodamo nazadnje še nekoliko kapljic limonovega soka in nekaj sesekljanih kaper. Preden ser- viramo, razrežemo meso na ptimer-ne kose, ki jih zložimo na krožnih in polijemo z omako. 6EM BOLEČINA — PRIJATELJ Katera žena ne toži, če mora prenašati bolečine? Kako je srečna, če jo zdravnik ali pa priroda sama teh bolečin reši! In vendar. — bolečina je njen prijatelj. Saj jo bolečina pogosto prva opozori, da njeno zdravje ni v redu, in omogoči s tem hitro zdravljenje, preden postane bolezen resna. Zakaj je rak tako nevaren? Ker pogosto v začetku ni združen z bolečinami. In to prav v času, ko bi se dal z operacijo hitro ozdraviti! Kako pogosto preprečijo bolečine, da se nam kaj hudega ne pripeti. Kolikokrat bi se nevarno opekli, če nas ne bi bolečine ob dotiku vročega predmeta dovolj zgodaj posvarile! V kakšni nevarnosti so tisti, ki so zaradi bolezni hrbteničnega mozga izgubili občutek bolečine v rokah! Pogosto so že taki bolniki izgubili cele prste zaradi poškodb »brez bolečine«! Kako srečni bi bili ti bolniki, če bi bili bolečine občutili! Zato ne kolnite bolečine, vaše. zveste prijateljice, če je še tako neprijetna! BOLEČINE V GLAVI Največkrat se pojavi pri ženskah živčni glavobol, ki je posledica nev-rastenije ali pa simptom prehudih duševnih naporov. Ločiti moramo od tega prirojeni glavobol, ki se začne navadno že v mladosti in spremlja žensko do poznih let. Podoben je ■temu kronični enostranski glavobol pri migreni. V Ženske jemljejo rade pri glavobolu razna pomirjevalna sredstva kar brez zdravnikovega nasveta, čeprav so ta sredstva za marsikateri organizem nevarna. Vsaka ženska, ki jo boli pogosto glava, bi morala vprašati za svet svojega zdravnika. Vrečica Din 4- 5P v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Vkljub domačemu delu — negovana koža z NIVEA-CREME Čeprav imate stalno opravka z mrzlo in toplo vodo, ostane Vaša koža vendar mladostno sveža in nežna. Negujte kožo NIVEO. Vse to povzroča EUCERIT, ki ga vsebuje NIVEA SCHWARZKQPF-SItAMPOOH-EXTRA c« Vzgoja moške mladine. Vzgoja mladine se je v povojnem času precej iz,premienila. Glavni namen vzgoje je, da postane otrok čimbolj samostojen, da si zna pozneje pomagati iz vseh težav, ki mu jih prinaša življenje. Zato je bilo treba premagati mnogo predsodkov. Mišljenje o tem, kaj se sme in kaj se ne sme, se je zelo izpremenilo. Pred vojno je bilo nedostojno, da bi šlo dekle iz boljše hiše s torbico na-kupovat, prav tako kakor žena višjega uradnika ni smela sama pomivati posode, čistiti tal ali snažiti čevljev. To se je zdaj vse izpremenilo. Pač pa imamo pri nas vse polno predsodkov, da moškemu ni dovoljeno nobeno delo v gospodinjstvu. Ne samo naši moški so takšnega mnenja, tudi žene niso nič boljše. Toda življenje ne pozna več opravkov samo za moške ali- pa za ženske. Vsak mora prijeti za vsako delo, če hoče živeti. Tako vidimo na primer delavca, ki zasluži komaj po nekaj dinarjev na dan, a mora nositi perilo k šivilji, da mu ga proti primerni odškodnini zakrpa. Tega ne stori zato, ker bi ga bilo sram, da bi to sam opravil, ampak zato, ker ne zna. In uradnik začetnik, ki ima tako majhno plačo, da se komaj preživlja, mora plačevati postrežnico, da mu pospravi sobo, perici mora poslati vsak najmanjši kos perila in mnogokrat mora biti brez zajtrka, ker je plača premajhna, da bi si ga naročil iz gostilne, sam si ga pa ne zna pripraviti. Kdo je tega kriv? Ali ne naše matere, ki niso svojih sinov ničesar naučile, češ, to ni moško delo, tegž jim ni treba znati, mu bo že žena napravila? Pa niso pomislile, da se ne bo poročil takoj, ko pojde od domače hiše, da bo moral drago plačati vsako delo,' ki mu ga bodo na- Lepota/oblik povzdignjena s svetlobo in odbleskom, se združuje z nakitom cvetočega cvetja v izrazito lepoto. Prav tako poživljajo sijajni lasje z odbleskom svojih valovitih kodrov frizuro in obraz. fZa plavolaske posebna vrsta Schvvarzkopf-Extra-Blond, po kateri postanejo potemneli lasje spet svetli. Vrečica Din 5'—. Dajte svojim lasem tak sijaj z rednonegos Schvvarz- kopf-Haarglanzem, ki je priložen vsaki vrečici Schwarzkopf-Extra-Shampoona. šivalni stroj, ki nudi gospodinji in šivilji olajšanje in čisto nove možnosti za šivanje praktičnih stvari in za vezenje ličnih vezenin. Brezobvezno Vam predvajamo vse stroje v naših trgovinah. IGN.VOK, LJUBLJANA TAVČARJEVA ULICA Za obleko in perilo 'mrw o^Ti * Kako previdno, kako oprezno pere mlada perica, katero kaže ta slika. Gotovo ni hotela svojega finega perila izpostaviti robatemu postopku pri pranju navadnega perila, ki je bil takrat splošno v navadi. Vendar kaj koristi tudi ta opreznost, ako sredstvo za pranje ni bilo primerno tkanini. Namesto da bi bilo blago in prizanesljivo, je bilo ostro in je razjedalo tkanino. V tem oziru imamo danes veliko boljše. Nežno perilo lahko res prizanesljivo peremo z milnimi luskami LUX, ki se že v mrzli vodi tako obilno penijo. LUX odpravi vso nesnago, ne da bi pri tem niti najmanj poškodoval vlakna ali barvo tkanine. pravili drugi ljudje, in kako težko mu bo časih zaradi tega, Zato mora biti vzgoja naših fantov tudi na to stran veliko bolj praktična. Ko je otrok še majhen, rad pomaga materi pri vsakem delu. Ne pozna razlike med moškim in ženskim delom. Takrat ga mora mati učiti vseh del. »Sinko, pomij lonček, ko sama ne utegnem!« naj miu reče, in otrok bo z veseljem pomil, veselilo ga bo, da nekaj zna in da lahko pomaga. Prav tako ga lahko nauči pometati, čistiti tla. prišiti gumbe in krpati obleko. Nič mu ne bo škodilo v življenju! Namesto da se mati jezi, ko prinese sinček domov raz-cefrane hlače in strgane rokave, naj zahteva, da 'sam zakrpa obleko, in otrok bo to rajši napravil kakor pa bunke prenašal. Namesto da vpije in išče šibo, naj mu mirno reče: »Zdaj se preobleči in boš takoj obleko zakrpal!« Pokaže naj mu, kako se to dela, in če ne bo napravil prav, naj zahteva, da otrok popravi. Pri tem pa ne sme vpiti na otroka. Saj ne more tega takoj napraviti brez napake. Nikdar ne sme mati izgubiti potrpljenja, češ: »Saj nič ne znaš!« Slabo se počutile Zakaj bi sa mučili? Ob kritičnih dneh vzemite enostavno par Pyramidon tablet — in kmalu bo zopet dobro. rab lete proti bolečinam, reumi, prehladu In zoper tesnobna počutja. Ofllas Je refl. Sp. br. 91 od 21 Junija 1935. ali pa misliti: »Ta čas, ko mu kažem, rajši sama zašijem.« To je napak! Dvakrat bo morda otrok res grdo zašil, tretjič bo pa kar dobro. Takrat naj otroka tudi pohvali: »Vidiš, saj znaš! Saj nisi tako neroden, kakor semi mislila!« Prav tako naj ga nauči, da si opere sam obleko, če si jo pri igri zamaže. Tudi sinovi naj za seboj posteljejo posteljo, pospravijo mizo, očistijo nož in vilice, pospravijo umivalnik in pobrišejo tla, če so jih polili. Kadar je mati bolna, naj se nikar ne muči z delom, češ, fant ne bo znal pripraviti kosila in to tudi ni njegovo delo. Brez skrbi naj bo. Fant bo po njenih navodilih prav tako skuhal okusno kosilo kakor dekle in morda bo materi v življenju še zelo hvaležen, da ga je tako učila. Vsekakor pa mora mati zahtevati, da ji sinovi nasekajo drv, prinesejo vode, pribijejo police, popravijo okna in vrata, če se slabo zapirajo, zakurijo in opravijo podobna dela. Starši, nikar ne delajte izjem pri vzgoji! Vedite, da so dandanes č?si, ko vse prav pride, kar kdo zna. Nobena mati ne ve, kaj čaka njene sinove in kaj vse bodo morali delati v življenju. (Nadaljevanje.) Valjenje in reja mladičev. Gosi v splošnem bolj slabo vale in premalo skrbe za svoje mladiče, zato polagajo perutninarji gosja jajca najrajši v kokošja gnezda, da jih kokoši izvale in odgoje. Izmed gosjih pasem, ki smo jih bili našteli, vali še najbolje pomorjanska gos. Druge pasme so manj zanesljive in je najbolje, če za poizkušnjo podložimo le eni živali nekaj jajc in jih nasadimo šele potem tudi drugimi kaj več, če se je prva dobro obnesla. Vsaka gos more valiti le toliko jajc, kolikor jih lahko dobro pokrije, to je 12—15. Kadar vali, mora imeti gos popoln mir, zato je najbolje, če ogradimo gnezdo z ograjo in postavimo poleg nje krme in vode. tl^0' d i* „i° o«1' s" *n>cllPČB »A* aNA Prostor, kjer gos vali, zatemmimo tako, da prilepimo na okno bel svileni papir ali pa bolj redko blago, ki propušča svetlobo, da žival vidi krmo. Gos vali 28—33 dni. Kakor hitro se mladiči izvale, jih sproti vzamemo iz gnezda in denemo v majhen zaboj, ki ga napolnimo z volnenimi krpami, s slamo ali s čim drugim. Ta zabojček pokrijemo in postavimo potem' k ognjišču ali pa k peči, ker potrebujejo mladiči dosti toplote. Ko se vsi mladiči izvale, jih odnesemo nazaj k materi. Prvih 48 ur ne potrebujejo mladiči pray, nobene hrane. Krmiti jih pričnemo/torej šele po d ve. h dneh. Najprej jim dajemo mešanico iz dveh delov v mleku namočenih žemelj ali pa kruha, iz dveh delov trdo kuhanih, sesekljanih jajc in izi enega dela nastrganega svežega sladkega sira. Jesti jim dajemo vsaki dve uri, pijejo pa naj vedno svežo vodo, ki ne sme biti premrzla. Po desetih dnevih pričnemo mešati med krmo sesekljanih kopriv, špinače in salate. Ko pa prično dobivati perje, jih krmimo kakor odrasle gosi. Odrasle gosi krmimo lahko z ovsom ali, pa z namočeno koruzo, po kateri se posebno lepo rede. Marsikje pa pitajo gosi tudi s koruzo, namočeno v slani vodi ali pa s svaljki iz ječmenove moke oziroma iz prosa in z nastrganim krompirjem. Gos, ki jo hočemo pitati, zapremo v tesen kurnik, da se ne more v njem gibati. Pitamo jo vsaki dve uri, seveda če je prejšnjo hrano že prebavila, kar spoznamo po prazni golši. Ko pitamo, moramo ravnati zelo previdno, da se žival ne zaduši. Pitamo jo tri tedne. Reja gosi je zlasti zaradi perja koristnejša od kokošjereje. Perje populimo gosem po dvakrat na leto, prvič okoli kresa ko jimi dorasejo perutnice, drugič pa meseca septembra. Ko pulimo perje prvič, moramo paziti, da ga ne populimo preveč, si-c'er pa pulimo vedno le perje na prsih, ob straneh in pod trebuhom. Ker .žival potem precej oslabi in zastane v rasti, jo moramo potem posebno dobra krmiti. S&fflUH Škotska. Tri krvne transfuzije so bile potrebne, da je ostala neka bolnica na londonski kliniki pri življenju. Močan, zastaven Škot je dal svojo kri. Deset funtov mu je podarila bolnica za prvo transfuzijo, pet za drugo. Pri tretji pa je imela že toliko škotske krvi v sebi, da se je zadovoljila s skromnim: »Hvala lepa!« Otrok si vse zapomni. Petrček sedi teti Reziki v naročju, pa ji reče: »Tetka, prosim te, zapri oči!« »Zakaj pa, Petrček?« »Videl bi rad, kako je, kadar je bolje.« »Kako misliš?« »Veš, ata je rekel: Ko bo teta Re-zika zaprla oči, bo za nas vse bolje.« Vprašanje linije. Rusel, Voni, Margarlta Sakre, Glo-rijan in druge ne igrajo v ženski modi, posebno v menjavi silhuete, nič manjše vloge, kakor Vort, Lanven, Marsel Rosa in Talbo. Njih sodelovanje v modnem kraljestvu bi se lahko imenovalo zakulisno, ker je steznik, ki ga one nosijo, za dobro oblečeno žensko isto, kar dobro prikrojena obleka. Kakor je razvid no iz zadnjih številk »Femine« in »Voga«, se bo ženska silhueta vbodoče zelo izpremi-njala, posebno v bokih. Da bi se to doseglo pri sedanjih ženskah, ki leto za letom negujejo svoje telo, da bi jim boki ostali primerni in ožji, je bilo treba najti nove kroje za steznike. Anonimni modni ustvarjalci so napravili steznike v tako različnih oblikah in iz različnih' novih tkanin, da je moderni ženski v resnici izbira težka. Po receptu teh potrebuje vsaka ženska več različnih steznikov, in sicer za vsako dobo dneva primernega. Različni po kroju in materijalu so stezniki za šport, prav tako različni pa tudi za popoldanske in večerne toalete. Gotovo je, da mora biti steznik, pa najsi bo za šport ali pa za popoldansko ali večerno toaleto, za močne ženske drugače ukrojen kakor za vitke. Za vsako priložnost ustrezajoč .steznik in za vsako telo primeren kroj je pravilo, ki naj ga upošteva vsaka ženska. Naloga dandanašnjega steznika je, da izoblikuje, izenači in izpremeni silhueto. »Jajnine«, ta izborna jed naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Iznied pralnih sredstev ipa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovo terpentinovo milo in Zlatorog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: »Le Zlatorog-milo da belo perilo!« Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav! Priporočamo ga tudi mi. Pražena kava. Pražena kava naj ne bo več ko 4 tedne stara, ker izgubi sčasoma vonj, aromatična olja pa splesnijo. Sicer se ne more nikdar dovolj naglasiti, da se mora kava hraniti v posodah brez vonja, ki se dajo trdno zapreti. To ni potrebno samo zato, da se ohrani sveža, marveč tudi zato, da se odvrnejo zunanji vplivi. Skoraj nobeno drugo blago se ne navzame tako hitro tujega vonja kakor ravno pražena kava. Nič manj važno ni pripravljanje kave. Našim čitateljicam hočemo izdati to »veliko skrivnost«. Stvar je zar.es preprosta in je ni treba komplicirati: posoda iz porcelana ali emajla je najboljša. Zmleti je treba le toliko kave, kolikor se je potrebuje za enkrat. Za pripravljanje črne ali bele kave je treba deti na 1 liter vode 50 do 70 g drobno zmlete kave v segreto porcelansko posodo; nanjo se potem nalije sveže zavreta voda in nekajkrat dobro premeša, potem se 7 do 8 minut pusti, da stoji. Za turško kavo se vzame 7 do 10 g fino zmlete kave skupno z 1 'A—2 kockama sladkorja v džezvo in oblije s sveže zavreto vodo. Potem se dolije vroče vode do roba in pusti, da ponovno 1 do 2 krat zakipi. Kavo uživajo dandanes mladi in stari, premožni in manj premožni. Zato se lahko reče, da je dandanes kava skoraj v vsakem gospodinjstvu vsakdanje živilo. Kdor si lahko privošči dražjo kavo, naj pazi na kakovost, ker je fina kava ne samo bolj okusna, ampak tudi bolj izdatna. V zadnjih 50 letih se je število srčnih bolezni znatno povečalo. Po zdravniškem! nasvetu se morajo vsi ti ljudje ogibati vsakega razburjenja organizma. Znano je, da kava kraj svojega prijetnega okusa vsebuje rastlinski strup kofein, ki lahko škoduje še zdravemu organizmu, kaj, šele bolniku. Najnovejša raziskovanja so dognala, da je 2—3% ljudi bolnih na srcu. Sama Jugoslavija ima potemtakem okoli 300.000 takih bolnikov; kje so pa še legije nervoznih, potem bolnih na ledvicah, žolču in še drugih. Vsi ti bodo dobro storili, če bodo uživali le kavo, ki je brez kofeina, pravo zrnato kavo Hag, ki nudi vse prijetnosti kave, izključuje pa zajamčeno neprijetni učinek kofeina. Cez 50.000 zdravnikov iz vseh krajev je izdalo pismeno priznanje higienskim prednostim kave Hag in mnogi so jo celo označili za blagoslov človeštva. Po kavi Hag, če je še toliko užijete, bodisi tudi ponoči, boste lahko mirno in trdno spali. Kavo Hag smejo piti tudi noseče žene in matere, ki lahko doje brez strahu za svoje zdravje in za zdravje svojega otroka. Kava Hag se prodaja v originalnih zavojih po eno petino in eno desetino kilograma. Kava Hag varuje srce in živce! Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.— : za Italijo Lir 37.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gespodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Urejuje Rija Podkraj-škova v Ljubljani. Odgovorna urednica Tončka Lipo-glavškova v Mariboru. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Telefon 24-87. Rokopisi se ne vračajo. Tiskala Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak. Z D R A V J E s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearssona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost Hersan laja, in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in čezmernem odebeljenju. Hersan