U J? R D N J Š T V O in UPRAVA v Gorici v ulici v IZIDE VSAK ČjE TRTCK Orzoni štev. 38 - Cena oglasom po dogovoru. 1 E< li JU 1 H Po^„i čekovni račun št. 11/5092 Leto II. Štev. 14 GORICA DNE 4. APRILA 1946. Cena L. 4,- Sp*d. in abb. pos. 2. Gr. Dolžnosti duhovnikov v sedanji uri Govor sv. očeta V nedeljo 17. marca ,io sprejel sv. o Je v posebni avdljenci postno pridigarje in mestne župnike rimskega mesta. Ob tej priliki je imel nanje važen nagovor, kjer jim je dal smernice za njihovo pridiganje in delovanje v sedanjem času. Govor je precej dolg', zato ga ne moremo objaviti v celoti. Prinašamo le glavne odstavke, ki pa bodo kljub temu nam duhovnikom in našim vernim Slovencem povedali, kakšno naj bo po željah sv. očeta duhovnikovo učenje in delovanje v teh časih. Zakon in dobrodelnost V prvem delu govora je papež znova poudaril nekatere splošne dolžnosti duhovnikov v dušnem pastirstvu: skrb za zapuščeno deco, za svetost in trdnost družine. Tu je čutil potrebo sv. oče, da je še enkrat jasno in nedvoumno ponovil: »Veljavno. sklenjen in dovršen zakon med krščenimi ne more nobena oblast na zemlji razvezati, niti ne najvišja cerkvena oblast' (papež)«. Priporočil je nadalje karitativno delo Cerkve, ki naj se skuša povsod organizirati za omiljenje premnogih •potreb, ki so še vedno na svetu, in neposredno pastirsko delo za duše na prižnici, v spovednici, pri verouku, pri bolnikih, pri osebnem stiku z ljudmi, zlasti z mladino in s tistimi, ki so daleč od Cerkve. Oznanjevanje resnice V drugem delu govora je sv. oče najprej omenil, da je določen za predmet letošnjim postnim pridigam v Rimu prvi del apostolske vere. »Vi sami veste, kako velika, je nevednost v verskih rečeh, kako številno in debelo so zmote v tem oziru ne samo med preprostim ljudstvom, ampak tudi med tako zvanimi »izobraženci«... Predmet pri oznanjevanju vere jo katoliški nauk, to se pravi razodetje božje z vsemi resnicami, kar jih ima, z vsemi resnicami, ki jih predpostavlja, z vsemi posledicami, ki jih prinaša za moralno življenje človeka do samega sebe, do družine in družbe, v javnem življenju in tudi v politiki. Vera in morala tvorijo neločljivo enoto; moralni rod, vse božje zapovedi segajo na vsa polja človeškega udejstvovanja brez izjeme; do koder segajo te, sega tudi poslanstvo Cerkve in zato tudi duhovnikova besed;1., njegov nauk, njegova svarila in nasveti dušam, ki so mu zaupane. Katoliška Cerkev se ne. bo dala nikoli zapreti med štiri zidove svetišča. Ločitev med vero in življenjem, med Cerkvijo in svetom je nasprotna krščanski in katoliški ideji.« V vseh stvareh Tu jo sv. oče dal par prav določenih navodil: 1. Dolžnost in zato tudi pravica Cerkve jo poučevati vernike s pisano in govorjeno besedo, s prižnice in na druge načine o vsem, kar zadeva vero in nravnost, in vse, kar se ne sklada s katoliškim naukom in je vsled tega nedopustno za katoli-iana, bodisi da gre tu za filozofske oziroma verske zmote ali za namene. ki jih imajo njihovi, razširjeval-<*i, ali pa za moralne nazore o življenju tako poodincov kakor družbe. Tudi glede volitev ••• 2. Uporaba volilne pravico jo s! roga dolžnost, posebno če gre za volitve v ustavodajno skupščino. Zato mora Cerkev to vernikom razložiti. II. Po italijanskem konkordatu jo OKNO V SVET duhovnikom zabranjeno udeleževati se političnega življenja, v kateri koli stranki. Tega se hoče Cerkev tudi za naprej drogo držati. Vendar ne more dopustiti, da bi njene služabnike kar meni nič tebi nič dolžili, da uganjajo politika in jih zaradi lega tudi sodili ter kaznovali. Zoper zmote v politiki 4, Katoliški duhovnik se ne more kar tako primerjati z državnimi u rudniki. Tom država lahko daje predpise o njihovem političnem zadržanju (tu misli sv. oče na neko novo ital. postavo, ki prepoveduje pod kaznijo uradnikom in duhovnikom zlorabo njihovega službenega mesta v politične svrhe). Z duhovnikom pa je» nekaj povsem drugega. Duhovnik ima poslanstvo, ki se razteza na vsa polja moralnega udejstvovanja vernikov. Zaradi, tega „o dolžan dajati vernikom nasvete tudi glede javnega življenja (politike). Če se pri tem morebiti dogajajo zlorabe, se ne sme še glede tega prepustiti sodbo edinole civilnim oblastem, kajti na ta način se izpostavijo duhovniki napadom od raznih strank, ki niso prijazne Cerkvi, pod lahkim izgovorom, da hočejo ločiti duhovnike od politike. Naj se nikar ne pozabi, da se je ravno tega izgovora, da hoče namreč odpraviti »politični katolicizem«, poslužil nemški nacizem, ki e v resnici stremel za tem, da bi uničil Cerkev. Pod to pretvezo je pognal nacizem zoper Cerkev vsa preganjanja, mučenja in policijsko špijonažo. Zoper te svari so se morali braniti in se junaško boriti tudi s prižnic možje, ki njihovo junaštvo danes občuduje ves svet. Ob teh jasnih besedah sv. očeta je prav, če presodimo in se vprašamo vsi skupaj, duhovniki in verniki, ali smo so pregrešili ter uganjali »politiko«, kakor nam očitajo, ko smo svarili pred brezbožnim komunizmom, ko smo obsojali nasilje in revolucijo, ko smo kazali na pogubne cilje, ki so jih razni temni ljudje imeli pri svojem delu za »svobodo«. Slovenci pri sv. očetu Dne 23. marca jo sv. oče sprejel v posebni avdijenci skupino 60 slovenskih beguncev, ki so so mu prišli zahvaliti za obilno pomoč, ki jo nudi vsem slovenskim beguncem. Sku piuo jo sv. očetu predstavil jezuit p. Anton Prešeren, ki je že dolga lota v Rimu slovanski asistent Družbe Jezusove. Prihod sv. očeta v dvorano je pozdravil močan zbor s pesmijo »Ti si Peter...« Nato je zbor zapel še neko našo Marijino . .. ni, ki, jo je sv. oče z velikim zanimanjem poslušal. Ko se jo nekaj časa ustavil z beguncu je vsem podelil svoj apostolski blagoslov. Iz Rima tudi poročajo, da je isti pevski zbor priredil v dvorani župnije sv. Roberta Bellarmina koncert slovenskih pasmi, ki je zelo dobro US|K)1. VATIKAN. Prvič, odkar se je Anglija odcepila od Katoliške cerkve, je kralj britanskega imperija Jurij sprejel v avdijenco nove angleške kardinale: GrilTin-a iz VVest-minst.ru, Guigana iz Toronta in Gil-roya iz Sidneya. SOVJETSKA ZVEZA je odpoklicala iz Kanade že veleposlanika, prvega tajnika, vojaškega atašeja in nekaj drugih funkcionarjev pri sovjetskem poslaništvu, potem ko se je pojavila vest o vohunjenju glede skrivnosti atomske bombe. LONDON. Angleški radio je začel z oddajo v ruščini, namenjeno državljanom Sovjetske Zveze, da bo udi ruska javnost poučena o namenih in ciljih angleške javnosti glede svetovnega položaja. Sovjetsko časopisje le malo ali nič ne poroča o zunanjih narodih. Vsled tega so sovjetski narodi malo ali celo napačno poučeni o tem, kaj se dogaja v zunanjem svetu. To pa povzroča nespora z u m 1 jen ja in politične napetosti, ki so prvi začetek novih svetovnih zaplelljajov. Stiki narodov potom radia bodo blagodejno vplivali na povojno razčiščenje in medsebojno porairjeuje med velikimi narodi, od katerih v glavnem odvisi bodočnost sveta. Zato je le pozdraviti dejstvo, da bodo zdaj obe zapadni Zaveznici oddajali za sovjetske narode novice v ruščini in Sovjetski radio za Anglijo in Ameriko v angleščini. V INDIJI pa jo začelo svoje delo britansko odposlanstvo, ki izjavlja, da je Anglija načeloma že določila svobodo in samoodločbo Indije. Tre-.a bo najti le pripraven način, da se to izvede v sporazumu z indijski- mi odposlanci. TEHERAN. Perzijski radio sporoča, da so začeli Sovjeti z resnimi pripravami za odpoklic vojaštva iz Perzije. — Tudi iz Mandžurije prihajajo poročila, da se ruska armada pripravlja na odhod. Torej le ne bo zaman nova svetovna organizacija ZN, ki potom javnega mnenja blagodejno vpliva na vse mednarodne odnošajo. NEW-YQRK. Churchill se je vkrcal za povratek proti Angliji na prekooceanski parnik «Queeu Ma-ry». Prej je časnikarjem dal še par izjav, v katerih je zatrdil, da ima veliko zaupanje v »Varnostni svet« ZN, ki te dni zaseda, da je kljub vsemu občudovanju pogumu ruskega naroda nasprotnik komunističnega nazora in da bo španski narod že znal sam najti način demokratič-uejše vlade zase, ako se druge državo ne bodo mešale v španske notranje zadeve. BRUHELJ. Belgijski regent princ Karel je po neuspelem ministrovanju socialistične stranke in g. Spaa-ka poveril zopet načelniku katoličanov Schrijver-ju nalogo, naj sesta- vi novo vlado. Brez koalicije med katoličani in socialisti pa tudi zdaj no bo šlo. Sodelovanje vseh dobro-mislečih je v današnjih demokratičnih časih nujna zahteva, ako naj bodo vlade zmožne uspešnega dela. Varnostni svet v New Yorku Zasedanje Varnostnega sveta ZN je bilo 25. marca otvorjeno v Ne\v-Vorku z dobrodošlico, ki jo je govoril zbranim delegatom ameriški zunanji minister Byrnes v imenu predsednika Trumana. Seje so vršijo v telovadnici ženskega zavoda «Hunters C'olleg». Ker so jo Perzija pritožila, da so sovjetske čete proti določilom pogodbe še vedno na perzijskih tleh in da to dejstvo pomenja nevarnost za mir, je imel Varnostni, svet obravnavati to vprašanje v teh dnoh. Toda ruski zastopnik Gromiko je stavil protipredlog, naj se o tem ne obravnava, ker da so Perzija in Sovjeti neposredno pogajajo glede tega umika. Toda angleški in ameri-kanski zastopnik sta podprla perujski predlog in glasovanje je odločilo z deyetimi proti dvema glasovalna, da naj se razprava o perzijski pritožbi sprejme na dnevih red tekočega zasedanja. Prve dni so razpravljali o načinu, kako se bodo razprave vršile. -Sovjetski delegat je javil, da ne bo prisostvoval razpravam o perzijskem vprašanju v protest, ker svet ni odložil vprašanja. Vsi drugi delegati pu so sklenili, da bodo kljub temu o Uravnali perzijsko vprašanje, ker hočejo spoznati vso resnico o položaju na perzijski meji. Zato so zahtevali razna pojasnila od obeh prir zadetih vlad. Ves svet napeto pričakuje, kako se bo vsa ta zadeva . azvila. FRANCOSKO- ŠPANSKO MEJO bodo odprli za dobo enega meseca, da se bodo mogli vrniti domov francoski in španski potniki, ki, jih je zapora meje nepričakovano zatekla v Španiji ali Franciji in imajo potne liste v redu. IjONDON. Ministrski predsednik je nele angleškemu civilnemu prebivalstvu, ampak tudi vsem vojaškim edinicam naročil največjo pozornost, da ne bi v kakoršni koli obliki tratili hrane, in naj ne jemljejo več iz svojih zalog, zlasti no kruha, razven kar je nujno potrebno in za vojake predpisano. Vsak prihranjen košček kruha ob-varje drugegu človeka pred stradanjem. Vprašanje prehrane jo torej zelo resno in štedeaija se bo moral letos vos svet najnatančneje držati. Če bodo v Angliji jedli ržen kruh, ne tožimo mi nad črnim, ki se jo spet pojavil v pekarnah. BOLGARIJA. Odstopila je bolgarska vlada, da se bo postavila na demokratičnejšo podlago. Opozicija zahteva, da minister notranjih poslov v bodoče ne sme biti več komunist in da se čimprej razpišejo nove proste volitve z več volilnimi listami. Skavti na Češkem Mladinska organizacija katoliških skavtov na Češkem lepo napreduje. Pred vojno jih je bilo v vsej Češki in Mor ivskii 5000. po vojni pa so narasli na 45.000. Med nemško zasedbo je bila pripadnost temu udruženju kaznovana s taboriščem. A mladi skavti se niso bali. Delovali so tajno in mnogo pripomogli, da jo Češka edina dežela v vzhodnem delu Evrope, kjer komunisti nimajo premoči. JAPONSKA, Po 44» lotih so na Japonskem znova vpeljali verouk v šole. Na katoliških šolah je verouk obvezen, na državnih pa samo če to želijo gojenci. Japonska ima torej verouk v šoli, Sloveuija pa ne. IZ SLOVENIJE. Ker no morejo učiti verouka v šolali, so te dni objavili poziv na starše v ljubljanski škofiji, naj vpišejo otroke h krščanskemu nauku, ki se bo začel učevati v eerkvi. V ŠKOFJI LOKI so imeli zadnje tri dni pusta 4(1 urno pobožnost, ki se je ,ie udeleževalo prav veliko vernikov. Tridm‘vnica /u dekleta V pripravo za Veliko noč bo v zavodu No tre Dame tridnevnim za dekletu s sledečim sporedom: ponedeljek, torek in sreda (8. 9. in 10. a prila, zvečer ob 7. uri govor in blagoslov. V četrtek 2. aprila zjutraj ob 7. uri sklep. J l GOS LA VIJ A. Finančni minister je predložil zbornici proračun za 1. 1946. Stroškov je predvidenih okroglo 34 milijard dinarjev, od tega gre za vojsko 1U milijard in pol. Kako se bodo ti stroški krilil Iz dohodkov države skoro 21 milijard, iz dohodkov federativnih republik 13 milijard. Maršal Tito je prišel domov s svojega potovanja v Varšavo m Prago. Kakor s Poljsko, tako je tudi s Češkoslovaško vlado sklenil prijateljsko pogodbo. Londonski tisk piše, da države Vzhodne Evrope le preveč obračajo hrbet zahodnim državam, katerim so bile in so toliko dolžne za pomoč pred vojno, med njo in sedaj. Jugoslovanske oblasti javljajo, da je 13. III. prišel po dolgem iskanju v jugoslovanske roke generul Draža Mihajlovič, ki je obdolžen sodelovanja z Nemci i,n boja proti partizanom. Do leta 1944. je Mihailoviča podpirala Anglija, potem pa je Churchill odločil, da se mu vsa podpora ukiue in da bodo Angleži podprli le maršala Tita, ker se Mihajlovič ni boril proti okupatorju. Ker nam zakulisne intrige, ki so Churchillu privedle do tega sklepa, niso znane, se vzdržimo vsakega komentarja. NEW Y01tK. Zadnji mož, ki ga je C hurchill obiskal, preduo se je vkrcal za povratek v domovino, je bil m\vjorški nadškof kardinal Spell-man. '1 RANS JORDANU A jo poslala nova muslimanska neodvisna drža va, ko je podpisala 22. marca z Anglijo v Loudouu pogodbo medsebojne pomoči. Po prvi svetovni vojni je Anglija dobila mandat, da začasno upravlja to ozemlje. RIM. ltuiija je dobila prvo zračno zvezo z Londonom in Atenami polom tedenskih poletov angleških a akoplovov v obeh smereh. Vozni listek za Atene stane 12.600.— lir, za London pa 24.300.— lir. Zaenkrat so mi navadni zemljani še ne bomo vozili s takimi sredstvi. LONDON. Otvorili so naj večjo letališče na svetu s tremi vzletišči, od katerih meri imjdaljše celili 2000 m, široko pa je 270 m. To letališče bo služilo za zračno zvezo Anglije z obema Amerikama iu ho promet na njem znušal do 160 letal na dan. ITALIJA se pripravlja na volitve v konstituanto, ki so določene za 2 junija. Pred splošnimi volitvami se vršijo po državi občinske volitve. Stranke so se dogovorile, da se bodo vzdržalo nasilja pri agitaciji iu samem votivnem dejanju. In res poročajo prefekti, da se vse vrši mimo. Votivna udeležba je precej povoljna — nekako 70 od sto upravičencev oddaja svoje glasove, tudi ženske so pridno poslužujejo to svoje nove pravice. To je nekaka vežba iu priprava ljudstva na bodoče volitve v konstituanto. Krščanska demokratična stranka se dobro u veljavlja pri teh volitvah. liuber začetek V žari, v katero bodo metali člani Varnostnega sveta v Now Yorku svoje glasove, so ob začetku zasedanja našli listek s sledečimi besedami: »Bog naj bo z vami vsemi in z vsakim članom Združenih naru-dov! Po vašem plemenitem delu naj On nakloni nam in vsemu svetu dolgotrajen mir!« Vrstice je napisal delavec, ki, je žaro napravil. Njegove želje so prav gotovo želje vseh plemenitih ljudi. Beg ga usliši! lekcije iz ruščine, angleščine, francoščine in italijanščine po zmernih cenah. Podrobnosti na uredništvu. Stran 2. SLOVENSKI PRIMOREC Štev 14- I Ki t' je komunistični nauk tako zelo nasproten nauku Kristusovemu, cla celo taji Boga in posmrtno življenje, ker je sv. oče Pij XI. tako odločno obsodil ta nauk in njegove posledice v encikliki »Divini liedemptorni« z dne 19. marca 1937., hi želel vedeti, kakšni so cerkveni predpisi in cerkvene kazni glede o-uiti katoličanov, ki, se oklenejo tega nauka in se vedoma ter prostovoljko vpišejo v komunistično partijo KP.« Tako nam piše uekdo. Dajemo mu naslednji odgovor: Komunističnega svetovnega nazora ni obsodil šele Pij XI. v okrožnici iz 1. 1937., ampak že sto let pred njim je Pij IX. ta nauk obsodil ter napisal, da bo ta zmota, ako se bo uveljavila, porušila do temeljev vsako pravo.' ustanovo, lastnino in človeško družbo samo (Okrožnica »Qui pluribus«, 9. novembra 1846). Leon XIII. je v okrožnici »Quod a-postoliei muneris« z 28. dec. 1878. označil komunizem kot »smrtonosno kugo, ki se razleza po notrajščini človeške družbe in jo spravlja v skrajno nevarnost«. Določila sv. Cerkve glede vernikov, ki se vpišejo v protiverska društva, so jako stroga. Cerkveni zakonik določa v kan. 2835: »Kateri se vpišejo v framasonsko društvo ali v druga društva isto vrste, ki rovarijo proti Cerkvi ali, proti zakonitim državnim oblastem* zapadejo s tem izobčenju, ki je preprosto pridržano apostolski stolici.« Ta kanon ne imenuje izrečno komunizma, a ga gotovo vključuje. Ni dvoma, da spada komunizem v na splošno označena »društva iste vrste«. Kdor preštudira framason-stvo in komunizem, lahko spozna, v kako tesnem sorodstvu sta obe gibanji. Videl bo, da je komunizem v i ( štetih stvareh gola kopija fra-masonstva. Sicer pa zadenejo v živo komunizem, kot smo ga tudi mi osebno spoznali v zadnjih časih, nadaljnje besede: »društva, ...ki rovarijo proti Cerkvi ali proti zakonitim državnim oblastem.« Komunizem zanikuje duhovnost in posmrtnost, uči grobi materializem in tuzemsko izživljanje. Proglaša torej praktično brezboštvo, s čimer je nujno združen odpad od vere. Glede odpadnikov pa določa cerkveni zakonik v kan. 2314: »Vsi odpadniki od krščanske vere in vsi ter posamezni krivoverci ali razkolniki zapadejo že s samim kaznivim dejanjem (ipso facto ) v izobčenje. »Odveza od izobčenja je pridržana na poseben način apostolski stolici« — seveda ako se spreobrnejo in se hočejo zopet vrniti v naročje sv. Cerkve. Cerkvena kazen izobčenja ima naslednje pravne učinke: izobčenec izgubi pravico biti navzoč pi*i bogoslužnih opravilih, ne sme sprejemati zakramentov — ako je duhovnik, izgubi pravico deliti sv. zakramente — ni več deležen odpustkov, priprošenj ter javnih cerkvenih molitev, ne more biti več boter pri sv-krstu in pin sv. birmi in nima več pravice do cerkvenega pogreba. I-zcbčeuec jo tako dejansko izključen iz občestva vernikov. Da pa zapade kdo tako težki kazni, je treba, da je kaznivo dejanje (vpis v prepovedano društvo, odpad od vere) res zunanje, veliko, dovršeno in združeno s trdovratnostjo (kan. 2242). Ti pogoji nam morajo stati pred očmi, če hočemo pravilno rešiti zapleteni problem, ali so izobčeni vsi uni, ki so se vpisali v KP ter v »KO J. ivLožnosti so naslednje: 1. Kdor je dobro vedel, da je komunistični nauk brezbožen in protiverski ter da hoče komunistična organizacija spraviti ljudi ob vero, pa se je vseeno vpisal v KIP, in to prostovoljno, brez vsakega pritiska ali grožnje, je zapadel pod kan. 2335 ter je izobčen. Ako zavestno in trdovratno zagovarja komunistične nauke, zlasti materialistično pojmovanje življenja, ter skuša te nauke širiti med ljudi, pade tudi pod kan. ikil4. in je formalno odpadel od vere. 2. Nekateri so se vpisali v KP, čeprav so sumili, da je komunizem sovražen veri in Cerkvi, ali so to celo vedeli, toda storili so to pod pritiskom zunanjih okoliščin, mogoče radi strahu tor odkritih groženj, torej prisiljeni. S tem so pač grešili, verjetno pa niso zapadli izobčenju, ker jim je manjkala trdovratna zlonamernost in nepokorščina. Grešili ..•a so, ker so izdali svoje prepričanje ter se izkazali slabiče in zlasti ker so dali drugim pohujšanje. Njih greh je tem težji, čim bolj so bili podučeni o bistvu komunizma o čim manjši je bil pritisk od zunaj. 3. Kdor se je pa vpisal v komunistično organizacijo, no da bi sploh vedel, kakšne cilje ima, ni zapadel izobčenju. In taka je velika večina naših ljudi. Saj so jim zagotavljali, da je sprejem v KP posebna odlika, ki jo komunizem daje le najbolj zavednim Slovencem. In kdo ni hotel veljali v zadnjih ietib za zavednega Slovenca ali med mladino za zavednega in borbenega omladin-ea? Tako so naši dobri in nič hudega sluteči verniki vstopali v komunistično organizacijo. Sv. Cerkev ima usmiljenje z njimi in zato jih ne kaznuje takoj z izobčenjem. Terja pa, da vsi tako zapeljani verniki pretržojo kar najhitreje vsako zvezo z brezbožnimi organizacijami in se odpovedo KP in SKOJ ter popravijo pohujšanje, ki so ga hote ali nehote dali s tem, da so podpirali od Cerkve tako slovesno in ponovno obsojeno komunistično zmoto. Domače novice Nazadnjaki Neki profesor je rad udaril po duhovnikih. V šoli je večkrat ponavljal: »Duhovniki so krvosesi človeške izobrazbe, škodljivci znanosti in umetnosti, oviralei vsakega napredka, mračnjaki in nazadnjaki«. Med učenci je bil tudi nadarjen fante, ki se je bil naveličal profesorjevih napadov na duhovnike. Ob neki priliki so je spustil z njim v pogovor. »Gospod profesor, mučijo me težki znanstveni dvomi. Prosil bi vas razjasnitve.« »Drago volje vam pomagam, mladi prijatelj! Kar povejte mi vaše težave«. Kdo .je ohranil stare klasiko »Provsem bi rad vedel, kdo nam jo ohranil stare klasike, da se niso izgubili v nevarnih časih zgodnjega srednjega voka, ko so barbari uničili skoraj vso kulturo?« (Klasike imenujemo dela grških in rimskih pisateljev starega veka). »To je vendar splošno znano dejstvo! Redovniki po samostanih so jih prepisovali in jih na ta način rešili pozabe.« »A tako, redovniki!« »Pa da! V prvi vrsti benediktinci«, potrdi profesor. »Torej menihi? Duhovniki? Ti so ohranili klasične spise. To pa je moralo biti strašno naporno delo. Koliko bi jih lahko zbolelo na, pljučih, ko so morali dan za dnem in leto za le-,om vdihavati debeli prah po mračnih knjižnicah! Kaj ne, gospod profesor, to jo bito v dobii, ko cesto niti vladarji niso znali podpisovati svojega imena? In v teh čudnih časih so svojevrstni samostanski bratje našli veselje v tem, da so črko za črko prepisovali Livija, Cezarja, Ci-eeroua, Horacija itd. Mar so res vsi ti skrbno prepisani rokopisi delo pobožnih menihov? Saj je vendar vsaka posamezna črka kakor naslikana, začetno črke pa so prava mojstrska dela! O ti duhovniki!« Čigav je zemljevid? »Toda dovolite, gospod profesor, da nadaljujem! Ali je res, da bi brez duhovnikov ne bilo niti Krištofa Kolumba in njegove Amerike in drugih, ki so odkrili nove zemlje? Pripovedujejo namreč, da jo samostanski brat fra Mauri že leta 1450. izrisal ono znamenito zemljepisno karto, ki je Kolumbu vzbudila mi- Trije izdajalci morda še kaj hujšega, so danes med goriško duhovščino, tako je dekreti-ral gospod Boris Kraigher, kakor beremo v Primorskem dnevniku. Najbrže zato, ker so se drznili iti pred zavezniško komisijo brez do vol jen ja O F. — Člani komisije, med njimi tudi ruski zastopnik, bi znaii povedati, kako so ti izdajalci izdajali, a tajnost veže nas vse, komisijo in zaslišance. To dobro ve g. Kraigher in to porablja, da zopet udari proti duhovnikom. Braniti se ne morejo, lepa prilika so mu nud ': lop po njih! Obsovražiti pri ljudstvu duhovnike — to je princip pekla in vseh, ki peklu služijo. Naj si g. Kra'glier zapomni, da goriška duhovščina »izdaja« (po Kraigherjevi terminologiji) svoj narod že od leta 1919 dalje in ga bo še naprej vkljub nehvaležnosti zapeljancev iz naroda samega in vkljub vsej jezi. njegovih novih odrešenikov«. Zavezniška komisija Ko si je komisija ogledala Istro in obiskala njena središča, je 26. marca okrog enajste ure prispela v Ciorieo. Spremljali so jo časnikarji. Takoj po prihodu je začela sprejemati razne zastopnike, kar je nadaljevala tudi naslednji, dan. Medtem pa je šla tudi na deželo: v Dolenje v Brda — na skrajno mejo Slovencev; po Soški dolini je šla do Dohtarja, bila je v Mirnu iu obiskala Brda. i/uvsod so je sprejemali z velikim navdušenjem. Člani komisije so se „eio zanimali za naše stare narodne pesmi iu naše lepe stare običaje. V Gorici je bilo mnogo demonstracij, mnogo zastav in mnogo hrupa. Naše zastave je onečaščala rdeča komunistična zvezda. Komisija je izdala uradno izjavo, da so vsa poročila po časnikih o njenih izjavah popolnoma neutemeljena. Tomaj Dragi Slov. Primorec! Zelo si nam dobrodošel, ker govoriš odkrito in pošteno. Ti nam govoriš iz srca v srce, zato te težko pričakujemo vsak teden. Posebno si zanimiv, Kadar kaj prineseš iz naše vasi. Žal cla nisi tudi tega povedal, da so i-gralci našega društva »Domen« tako pogodili, da so ga morali štirikrat ponoviti. Tako se ljudje zanimajo za kršč. kulturne vrednote. Tomajski možje in fantje so sveto praznovali dan sv. Jožefa. Lep zgled so dali celi okolici, ko so počasi in pobožno prihajali pred obli. mizo. Pred cerkvijo so na lipo pribili voščilo: Sv. Jožef 1916 . Vsem Jožefom in Jožefam vaški odbor izraža voščila. sel na veliko potovanje v Ameriko?« »Jo tako, mladenič«, odgovori nen kako tesnobno profesor, »četudi pri ; m no smemo pozabiti, da bi tisti zemljevid mogel prav tako dobro izrisati kdo drugi.« Kdo je vpeljal arabske številke? »O gotovo, gotovo! Čudno, da se je ta lepa misel rodila ravno v gla- vi samostanskega brata? — Bral sem tudi, da je bil neki papež tisti, ki je namesto neenotnih rimskih vpeljal v računstvo arabske številke.« »Da, Silvester II. To bi gotovo storil kdo drugi. Je pač samosvoja vsiljivost duhovnikov...« Kdo je iznašel daljnogled? »Nekaj sem čul, da je duhovnik iznašel prvi daljnogled iu prvi mikroskop (drobnogled). To pa gotovo ni res? Ali naj vse dobro pride od duhovnikov?« jo šaljivo pripomnil fant.« »Dejstvo se no da zanikati. Oba instrumenta je izumil frančiškan Roger Bacon. Opomnim le, da je bil Bacon moderen redovnik, ne pa o-mejen nazadnjak v srednjeveški kuti.« »Pa jo vendar umrl že leta 1292. Torej so že takrat živeli moderno Smrt sovraštvu - moč ljubezni. Tajnik: dobravolja Predsednik: čistavest. Jožefi in Jožefe so se radovali, ko so prebirali iskreno in priprosto voščilo. Od mraka do pozne noči so odmevale po vasi narodne pesmi. Posebuo vlogo so pač peli le praznovalci godu. Sladka kraška kapljica je vsako toliko gasila žejo in dajala pogum. 14. marca smo poročali, da je neki tovariš žalil vaščane in zlasti našo mladino. Z veseljem zabeležimo, da se je omenjeni tovariš spet vrnil in popravil progrešek. Zapotok Po skoro dvajsetih letih smo dobili zoi>et svojega dušnega pastirja. Sprejeli smo ga na svečnico zelo veselo in slovesno. »Oče županov« ga je pod slavolokom pozdravil v imenu nas vseh in mu obljubil vso našo pomoč v teh hudih časih, čeprav nas je malo, niti tri sto duš ne. Zakaj mi se zavedamo, kaj se pravi biti brez dušnega pastirja, saj smo bili sirote 20 let. Veseli smo svojega gospoda tudi zato, ker je sedaj naša vasica kakor prenovljena: i-inamo šolo, krščanski nauk, pevski zbor, moški in mešani po potrebi. Še župna cerkvica se nam zdi lepša, ko je v njej vsak dan sv. maša. Da bi le zmeraj ostal naš gospod pri nas. Sedlo Za sveti Jožef smo imeli v naši fari tridnovnico. Pridigal je kapucin p. Fidelis. Udeležba je bila zelo lepa. Tudi moški so opravili velikonočno dolžnost, ki je nekateri niso mogli opraviti že več let med vojno. Tilke duhovne prireditve so nam zelo potrebne in koristne, da se vsaj malo zberemo in pomislimo na dušo. TEST. Kot posnemamo iz časopisov, je urednik tržaškega lista »Vita Nuova« don Beari umaknil tožbo zoper Jurija Jaksetičha, svo-jecasuega odgovornega urednika Lista »II Lavo ra tore«. Tožbo je prizadeti vložil zaradi razžaljenja časti, ker so g-a v listu krivično napadli. Sedaj je tožbo umaknil iz raznih razlogov. Ob tem slučaju je vsekakor zanimivo ugotoviti časnikarsko resnost nekega dela tržaškega časopisja. Odgovornega urednika »Primorskega dnevnika« g. Korona sta tožila zaradi razžaljenja časti dva duhovnika: čč. gg. Zavadlav in Zorn. Isti li.it je ZVU za nekaj časa ukinila, ker njegov odgovorni urednik ni držal dano besede. Odgovornega urednika od »II Lavoratore« Jaksetičha je tožil don Beari. Sedaj je imel novi urednik Istega lista, g. Gasparini tožbo od strani ZVU, kor je objavil neresnično vesti. Obsodili so ga na 100.000 lir. In vse to v manj kot enem letu izhajanja. Lep rekord. misleči duhovniki?« Kdo je prvič učil, da se zemlja vrti okrog sonca? »Še nekaj! Kajne, prvi, ki je učil, da so zemlja giblje okoli sonca in ne obratno, ni bil Galileo Galilei?« »Naravno da ne, temveč Kopernik.« »Torej zopet duhovnik. A zatrjujejo celo, da je že sto let pred njim regensburški nadškof Regio-montanus učil isto.« »Možno« je hladro pritrdil profesor. Akademik pa je vljudno nadaljeval: »Zlati vek Leona X.« »Prosim še malo potrpljenja, gospod profesor! Zakaj se ona doba, ko je bila znanost in umetnost ter literatura v polnem razcvitu, imenuje zlati vek Leona X.?« »Zakaj? Ker je papež Leon X. izredno podpiral učenjake, umetnike in pisatelje.« »Kako je to mogoče? V kolikor je meni znano, je bil Leon X. poglavar katoliške Cerkve!« »Fant moj, zdi se mi.,, vi hočete..« »...rešiti su svojih dvomov, svojih morečih dvomov, gospod profesor. Jaz duhovnikov ne morem obsoditi za nazadnjake, dokler tu ne pridem da jasnosti.« Najgrša pregreha in najlepša čednost Med najtežje boje, ki jih moramo z božjo pomočjo izvojevati, so boji za ohranitev svete čistosti. Strasti, ki obetajo največ naslad, so ravno nečiste strasti. Gorje mu, kdor se jim pravočasno ne upre. Sveti Alfonz pravi, da se največ ljudi večno pogubi radi nečistosti. Po navadi ima ta strast še druge raznovrstne grehe v spremstvu, a tudi sama o-groža obstanek človeškega rodu, ako se ne obvlada in ne potisne v določene meje pravilnega zakonskega življenja. Zgodovina uči, da nečisti narodi propadajo, ako se je ta strast posplošila. Ravno tako hirajo stanovi, družine in posamezniki, ako postanejo sužnji greha, ki bi se med kristjani še imenovati ne smel. Bog je slovesno prepovedal nečistovanje, ko je dejal: »Ne nečistuj!« Ni pa le dejanje samo grešno, temveč vse, kar vanj vodi, nanj pripravlja in ga omogoča. Kako lepe so čiste duše pred Bogom in pred ljudmi! Nasprotno pa, kako so pomilovanja vredne tiste duše, ki so omadeževane od nečistosti iu tako zasužnjene, da se ne morejo več osvoboditi. Take čaka večno pogubljenje, ker nič nečistega ne more priti v nebesa in ker le tist;. bodo Boga gledali, ki so čistega srca. Da pridemo do čistega rodu, morajo že mladeniči in dekleta, ki se m 'sli jo poročiti, čisto in zdržno živeti. Dokazano je namreč, da se neukročene strasti kaj lahko prenaša jo na potomce, kakor prehajajo zelo lahko tudi čednostna razpoloženja nanje. Pred zakonom je obema spoloma zdržnost zapovedana pod težkim grehom. V zakonu so za spolno u-dejstvovanje postavljene od Boga meje, ki se brez krivdo ne smejo nikdar prekoračiti. Zlobno preprečevati spočetje in tako ovirati božje načrte in namene pomeni belo kugo, ki se grozno maščuje. Umorili življenje v vsaki dobi nosečnosti pa je zločin, ki ga Cerkev kaznuje z izobčenjem. Darovi N. X. preplačilo 80, zbirka iz Vipave 70. dr. K. preplačilo 4(>, Marijina družba Sedlo 2