3. štev. Pcžlrir‘ plači,ra *VjLjubljani, sobota 17. januarja 1925. ■■»> LetoV. GLASILO NARODNO - SOCI JALISTiČNE STRANKE. Undatttv« in »pravništ*«: 1 Gradišč« it % im. •mmmmmmmmn ...... Telefon Mm lf. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzems! -o 6 Din, za inozematvo 8 Din. lnaerati se računajo po velikosti, i v oglasnem delu. Cene so undtai Volilci! Slovenci! Jugoslovani! .Niti dve leti ni obstojala dne lb. marca 1923 izvoljena narodna skujpščina. Njen sestanek je stal pod vplivom odsotnosti hrvatskih poslancev. Načeto ^hrvatsko vprašanje« ni našlo zadovoljive rešitve, Ker ni bilo ne resne volje, ne resnične patriotične za\esti. Za petino svojih poslancev okrnjeni skupščini je zavladala skupina, ki v celotni skupščini ne bi imela večine. Iz te skupine se je proti vsem naravnim zakonom in proti parlamentarnim načelom sesta\ Ua vlada, ki ni imela zaupanja prave skupščinske večine, ki pa se je zato skušala obdržati na krmilu z vsemi jej razpoložljivimi sredstvi in za vsako ceno. Večne krize, ki so nujno morale slediti temu nenaravnemu položaju, so pretresale skupščino ter zavrle vsako resno delovanje v*njej. jNastal je popoln zastoj v zakonodajstvu, uprava naše države se je še poslabšala, pravna nesigurnost v vseh pokrajinah pa je ubila zaupanje jugoslovanskega ljudstva v pravico in poštenje. — Vlada je gospodarila z državnim imetjem brez parlamentarne kontrole, uvajala je nove, krivične in partizansko določene davke za široke delovne sloje jugoslovanskega ljudstva, peščica izvolj*encev pa je bogatela na račun ljudstva. V teh obupnih razmerah se je posrečilo'skupščinski opoziciji ]>mumu<. »Ne zamerite, tetica!« se opravičuje rega na drevesu. »Nisem vedela, da ste. tako vneti za red, snago in napredek. Od zunaj vsega tega ne vidimo. Kupi krog vaše m la-, oprostite, vašega ozemlja, ne kažejo baš lega. Tudi ograja je prav zanemarjena in brv z brega na breg prav tako natrta, kakor je bila takrat, ko sem se potikala zadnjič tod okrog. Od zunaj ni napredka, gotovo pa je znotraj. To bodete že vi bolje znali, ki bivate stalno v okolišu. Toda čujte! V Sem ste napredovali?« »Veseli me, kvak! da ste se začeli spoštljivejše izražati o nas. Iz vaših besed na, soseda, spoznamo vašo površno izobrazbo. Olikanec ne ocenja stvari po slučajnih zunanjostih, temveč po notranji vrednosti. Poslušajte torej in sodite! Odkar smo v območju našega vodovja do zadnjega repca natrli one nazadnjake, ki jih imenujejo ljudje rake, od tedaj se gibljemo vsi naprej. Ali ni to napredovane? Pa še več! Naš novi minister prosvete — Bog ga nam ohrani Se mnoga leta! — nam je temeljito reformiral šole. Kaj je treba naši mladini, našim paglavcem, ubijati toliko tujih jezikov v glavo? Poglejte mene! Kvoraks in kvak, kvaic zadostujeta za vsakdanje potrebe. Materinščina je glavno in — petje. Da, zelena tovarišica tam zgoraj na bukvi! Petje je neob-hodno potrebno za življenje. Pomsilite! Nobena gostija, nobena veselica, nobeden krok ne uspe brez petja. Petje povzdiguje stvar ter jo navdušuje. Do zdaj smo se samo me. stareje žabe, vadile ob mlačnih nočeh, včasih tudi po dnevu, v prepevanju ter dosegle že krasne uspehe. Na večer je zadonelo v koru, da je moral utihniti kos in umolkniti slavec.. Toda preslavni naši ekscelenci — Bog nam jo ohrani še mnoga leta! — je bilo to premalo. Tudi mladina naj poje. Tudi naši paglavčki se naj vl-vnr-jajo s petjem, ki so ga do zdaj zanemarjali saj, dokler so še nosili srčkan repec zadaj za debelo glavo. Mar to ni napredek? Kvoraks-reks-reks! Rečem vam, to je višek, to Je triumf! Naši zanamci bodo s petjem podjarmili svet!« Od samega navdušenja je sprožila rjavka na korenini jezik daleč iz ust, hlastnila po muhi, ki je bafi sedla na bilkin listič nB-gibajoč se proti vodi ter jo premakala. Nato pa je nadaljevala; »Tako opravlja danes vsakdo v vodi z vnemo svoje posle. Osebna svoboda je vsakemu ustavno zajamčena. Toda oprostite, fe se poslavljam! Tamle prihaja žerjav. S tem pa ni dobro zobati muh skupaj.« Štrbunk! Z velikanskim skokom se požene žaba z glavo naprej v mlako ter ugme v kalnem — komunisti (Ivan Makuc); 3. SSJ (dr.\ Lj. Perič); 4. SLS (dr. Ant. Korošec); 5. Blok bratskega sporasuma (dr. Vladimir Ravnihar, namestnik Rudolf Juvan). Po volilnem redu ima izvoliti Ljubljana enega poslanca, volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto deset poslancev in volilno okrožje Maribor-Celje petnajst poslancev. Ustavljeno kazensko postopanje proti HRSS poslancem. Glavni interes sedanje volilne borbe je posvečen borbi PP vlade proti HRSS. Vlada je utemeljevala v službenih komunikejih, da je zaporno povelje proti HRSS> poslancem utemeljeno, ker ima v rokah dokumente, ki težko obremenjujejo Radiča in njegove tovariše. Z velikim pompom je vladni tisk sporočal, da je doka žilni materijal glede zaprtih HRSS poslancev oddan sodišču, ki bo kot nepristranski forum čisto gotovo obsodilo HRSS veleizdajnike. Zagrebški sodni senat je tri dni proučaval vladne ovadbe proti Radiču in tovarišem in prišel do sklepov, ki so pa obsodba PP režima, ne pa — Radiča in tovarišev. Sklep zagrebškega sodnega senata obsega pet točk, kjer se med drugim objavlja: 1. Zavrne se ne samo pritožba Stje-pana Radiča ni tovarišev, da je njihova poslanska imnuniteta kršena, ampak tudi pritožba dr. Mačka kot podpredsednika narodne skupščine in držav-nega odbora. 2. Ugodi se pritožbi dr. Mačka in tovarišev (dr. Krnjevič, Pre-davec in oba Košutiča) proti preiskavi radi zločina po členu I. točka 1, 2 in 5 zakona o zaščiti države, češ, da so sumljivi, da so vstopili v III. interna-cijonalo s ciljem za dosego popolne nacijonalne in politične neodvisnosti hrvatskega naroda, za kateri cilj je HRSS v skrajnem slučaju pripravljena lotiti se revolucije, in »e radi tega ustavi proti njim kazensko postopanje. 3. Ugodi se pritožbi omenjene petorice proti temu, da so jih postavili v pre iskovalni zapor. 4. Predlog državnega pravdnika, da se naj proti omenjeni petorici izvrši preiskava radi organizirane propagande, naj se vojaški obveza uci ne odzivajo vojaški dolžnosti, se zavrne in je kazensko postopanje v tej stvari ustavljeno. 5. Po § 10 poslovnega reda za kazenska sodišča ostane Stjepan Radič do pravomočne rešitve njegove pritožbe proti kršitvi poslanske imunitete v sodnih zaporih, ker je odrekel vsak odgovor preiskovalnemu sodniku. Proti sklepu zagrebškega sodnega senata se je pritožil državni pravdnik na banski stol. Pritožil se je pa proti sklepu tudi dr. Trumbič kot zagovornik Radiča in tov., ker je sodni senat sklenil, da poslanska imuniteta ne velja več. Banski stol bo o pritožbah razpravljal prihodnje dni. Do odločitve banskega stola ostanejo Radič in tov. še v zaporih. 1 Odločitev zagrebškega sodnega senata je katastrofalna obsodba PP režima. Nepristransko sodišče je odločilo, da proti Radičevim tovarišem ni povoda kazensko postopati, ker niso ničesar zagrešili, kar bi bilo kaznjivo po zakonu o zaščiti države. Sklepi zagrebškega senata jasno izpričujejo, da se je proti HRSS voditeljem nastopilo samo zato z ovadbami in zapori, da se jim onemogoči volilno udejstvovanje. Se več. Z nepremišljenim preganjanjem HRSS se je hotelo udariti predvsem hrvatski narod. Sedaj je zagrebški sodni senat napravil konec partizanski gonji PP režima. Ni dvomiti, da bo banski stol potrdil sklepe sodnega senata. Verjetno je, da bo ugodil tudi dr. Trumbičevi pritožbi glede poslanske imunitete. -Vsaj za dr. Mačka, kot podpredsedniku narodne skupščine in člana državnega odbora je gotovo, da ga ščiti poslanska imuniteta. Kaj sme pisati vladni lintl (Slovenski Narod« piše v štev. 10, tole: »Vlada je dobila danes točnejša poročila o poteku tridnevne razprave. Ugotovljeno je, česar tudi trezni zagrebški, vladi nenaklonjeni krogi ne zanikajo, da so sodniki postopali precej pristransko. Predsednik senata je velik Radičev prijatelj in simpatizira s HRSS. Tudi ostali sodniki so bili v tesnih zvezah z vodstvom HRSS. '7 Beogradu so mnenja, da se poveri nadaljna preiskava proti članom HRSS beograjskemu sodišču.« Naj so bili pri nas še tako srditi politični boji, nikdar se ni osmelil noben list pisati, da so sodnik; pristranski. Sodišče je doselj vedno veljal^ kot nepristranski forum, kjer se rneka pravica. Prvi je sedaj »Slovenski Narod«, ki si je upal naiij/iti na sodnike dvome o pristranosti. Kaj če bi kaj takega napisal kak opozicijonalni list? To bi grmelo vladno časopisje! Sicer se pa čudimo, da je ljubljansko državno VSAKA GOSPODINJA JE OŠKODOVANA,KATERA| SV03EGA PERILA NEPERE»ZLATOROG AILOrt! ZIAT0R06 TERPEMTII1 štev. 8. »NOVA HttVDAc Stzam 8» 1 Kandidat bloka bratskega sporazuma v Llubliani — 5. skrinjica — ie: dr. Vladimir Ravnihar, odvet. Namestnik: Rudolf Juvan, uradnik. Ljubljanskim volilcem! Someščani! pravdništvo dopustilo, da je zagrešil »Slovenski Narod* nekvalificirane klevete o sodnikih. Sodišča morajo ostati nedotaknjena od dnevne politične borbe, če bočemo, da bo veljala Jugoslavija kot pravna država. Tudi ljubljansko državno pravdništvo bi bilo labko tega najprimitivnejšega pravnega nazi-ranja! Kako mislijo o nas Nemci! V zunanjem svetu gledajo z nekako skepso na naše notranje razmere v državi. Tako so Nemci o nasilju na Hr-vatskem zavzeli jako pomembno stališče. >K(51nische Volkszeitung« pravi med drugim: »Kratko pred volitvami je vlada ukazala zapreti voditelja Hrvatov Radiča, ki je v ostri opoziciji proti sedanji vladi. Njegovo stranko je vlada razpustila in razveljavila volilne liste. Vlada je s tem zavrgla vsa parlamentarna in demokratična načela in se podala na polje popolne absolutistične politike. Državi, v kateri se hoče vlada znebiti legalne opozicije na ta način, da kratkomalo opozicijonalce zapre, zapad-no evropski kapital ne more nič zaupati, ker obstoja vedno nevarnost, da Izbruhne meščanska vojna.« — Kaj porečejo k temu naši vladinovci? VOLITVE. Rdeči blok.« iSociJaliat« piše o rdečem bloku. Ker nastopajo pri teh volitvah Komnovci, Ber-notovci in tudi komunisti samostojno, bi bilo dobro zvedeti, kdo tvori pravzaprav rdeč blok. Ali misli pri tem »Socijaliat« na zvezo b SDS? Ti »o namreč tudi rdeči — pod koiol Nacijonalnega bloka ni! >Jutro«, »Narod«, >Tabor«, etc. dan za dnem trobijo o nacijonalnem bloku. Mi smo vedno povdarjali, da nacijonalnega ah narodnega bloka ni, ker blok lahko tvorita najmanj dve stranki. Žerjavov >nacijonalni blok« pa tvorijo samo samostojni demokrati in par uslrokov iz radikalne in samostojne kmetske stranke. Tako oficifelni radikali, kakor SKS v Sloveniji so odklonili sodelovanje s SDS. — SKS nastopi na Štajerskem, medtem ko podpirajo radikali na Kranjskem, kjer samostojno vsled prešibke organizacije ne morejo nastopiti, »blok bratskega sporaiuma«. Da je tudi oficijelna NRS proti »nacl-jonalnemu« bloku, dokazuje poziv glasila radikalne stranke »Narodni gospodar« od dne a t m., ki pravi: »Dokazane demokratske sleparije! — Glavni odbor NRS pod predsedstvom g. N. Pašiča je na svoji seji 4. tega meseca zaključil, da se pozovejo gg. dr. MOller, Kyraki in Dolničar, ki so podpisali kandidature na listi takozv. »Narodnega bloka«, da prekličejo svoje kandidature, ker »Narodni blok« v mariborski oblasti od izvršilnega odbora NRS ni priznan. V slučaja, da bi se imenovani protivili temu, se bodo izključili iz stranke. Narodna radikalna kandidatna lista za mariborsko oblast z nosilcem dr. Ravnikom je bila potrjena na seji glavnega odbora NRS v Beogradu dno 4. jan. 1924. — Izvršilni odbor NRS.« Slišimo, da dobi enak ferman od Pašiča še znani delilec obljub g. Zupanič ln doktor Sajovic iz Kočevju ter doktor Sap-lja v Ljubljani. Tudi profesorju Presslu baje prede trda v NRS in bo zopet moral prosjačit za svoje ravnateljsko mesto pri klerikalnem dr. Korošcu. Gospod Žerjav je ostal torej s svojim nacijonalnim blokom sam. Žerjevoveem in Korunovcem v album. Ljubljansko omizje SDS si veselja mane roke, ker ji je uspelo onemogočiti socl-jalistični blok. To dokauzje »Jutro« od zadnje nedelje s svojo neokusno polemiko. Delavcem je znano, zakaj je prišlo do pogajanj med narodnimi socialisti, socialnimi demokrati in komunisti. — Zato, ker je delavstvo zahtevalo enotno fronto duševnega in ročnega proletarijata. Te zahteve so se izražale na shodih, zborovanjih, sestankih in od posameznikov vseh političnih na-ziranj. NSS je zato dala iniciativo k razgovorom, o katerih smo že poročali, da so končali z negativnim uspehom. Danes hočemo pa povedati še to, zakaj so se pogajanja pravzaprav razbila, ker prave vzroke smo iz obzirnosti doslej zamolčali Med časom, ko je NSS poslala komunistom in korunovcem vabila za prvi razgovor, je bila naša stranka vabljena k ljubljanski SDS v svrho vstopa v nacijonalhi blok. 2e pri tej priliki je zastopnik SDS g. Ribnikar prav dobro vedel, da je vabljen na razgovore za socijalistični blok tudi g. dr. Korun. Gospod Ribnikar je našim zastopnikom ie takrat povedal, da bodo Korunove! so«ijalističen blok odklonili, ker so jim narodni socijalisti za »balast«. Gospod Ribnikar je imel kot zastopnik SDS od 7 socijalnih demokratov zagotovilo, da se bodo pogajanja ia socijalistični blok pričala. To je istina, ki se ne da utajiti. Sedaj bi si dovolili staviti vprašanje na g- dr. Koruna in druge njegove pristaSe, ali Je bilo razbitje socijalističnega bloka v interesu socialdemokratske stranke, v interesu delavskih slojev, ali pa je bilo to v interesa SDS? Ali so pristaši socijalnih demokratov mogoče g. razpreda vreteno« (pripoveduje in spravi zabavo v pfavi tir). V svojem arhivu mora imeti brošure in Izrezke o taborništvu, gozdovništvu in skau-tizmu. Gospodar ima blagajno in hrani imetje rodu; vodi seznam inventarja in pobira prispevke, določene na velikem zboru rodu. Varuh totema skrbi za totem rodu in ohranjuje njegovo tradicijo. Pojasnjuje in' oživotvarja obrede in običaje rodu. S tem mu pripade naloga vzbujanja k čislanju in spoštovanju teh velikih stvari, katere preživljamo. - Čuvar ognja ima izključno pravico zanetiti posvetovalni ogenj. Budno mora paziti, da divja priroda ne trpi vsled bivanja tabornikov v njej. Kakor je plamen taboriščnega ognja jasen in čist, tako je tudi ognjar varuh čistosti v taboru in v življenju, rodu___________________________ sploh, tudi z ozirom na bi-ot^e m uv-j.mja tabornikov. Kakor ogreva plamen, tako naj tudi on razvnema in navdušuje svoje go-zdovniške brate za naš simbol, začetek in konec vsega, zu svobodno plapolajoči ogenj, Glasnik - sol je v pomoč tajniku, Inl mači želje in predpise Združenja, žup< in rodovega sveta oskrbuje okrožnice, sklicuje , člane, oznanjf spored zbora in pod. V taborišču skrbi za dostavo pošte in potuje ftjSPT. I jgg kot zastopnik rodovega sveta. Biti mora dober pešec in tekač. Zdravnik skrbi, da imajo vsi vodniki žepne lekarne in da je skupna shramba za obveze v redu. V taboru pregleduje zobe in sploh skrbi za čistost in snago taborišča. Predpogoj pa je, da je sam /zor čistoče in splošne higijene. Poleg teh ima rod svojega kuharja, risarja, botanika itd. Nekatere naloge se lahko združijo v eni osebi. Činitelji rodu tvorijo rodov svet, ki se izvoli na velikem zboru rodu za eno leto. (O njegovih nalogah glej člen 8.) Sestajajo se najmanj vsakih 14 dni. Člani rodovega sveta so tudi tisti taborniki, ki so dosegli dostojanstvo bojevni- [ ka in stražarja. Rod si lahko izvoli tudi svoje prijatelje za njih posebne zasluge. Rod mora zaprositi za vpis v Združenje. Kakor družine si tudi on izbere posebno svoje ime in totem. N. pr. Rod volkov, sivih medvedov, bivolov, belih jastrebov, črnih lisjakov itd. O totemih glej odstavek št. 17. Ime se rodu ne sme izpreminjati. 4. Zadruga. V kraju ali v bližnji okolici, kjer je več rodov se stvori zadruga. To ni upravna enota, ampak le olajšuje stik rodov z župo in Združenjem. Na čelu zadruge naj bo starejši mož ali žena, ki dostojno reprezentira krajevno gozdovništvo pred občinstvom. — Njegova naloga je, da mu utira pot v Javnost. Izvolijo ga zastopniki rodovih, svetov. 5. '/upa. 2upa združuje rodove in zadruge v območju političnih pokrajin (oblasti); oskrbuje stik med rodovi in načelstvom Združenja. Na čelu stoji župno načelstvo, izvoljeno na velikem župnem zboru. Sestoji iz načelnika, podnačelnika (navadno podnačelnica), poročevalca, tajnika, gospodarja in dveh preglednikov knjig in računov. Spopolnl se pa lahko še z dvema članoma in dvema namestnikoma. Načelstvo župe mora biti potrjeno od načelstva Združenja. Načelnik vodi delo v svoji župi po programu in nasvetih Združenja. Ima pravico pregledovanja dela v rodovih in zastopa župo pri Združenju in napram javnosti. — Župni načelnik naj bo po možnosti starejši in izkušen mož. Podnačelnik (niča) župe ima v slučaju načelnikove odsotnosti vse njegove pravice in dolžnosti. Poročevalec vrši revizijo rodov in podaja o teh pregledih pismena poročila Združenju. Skrbi za razširjenje taborniške misli v svojem področju (po časopisih in pod.) Tajnik vodi korespondenco in piše kroniko župe. Gospodar skrbi za inventar in blagajno župe. Razen teh si lahko izvoli župa še knjižničarja, zapisnikarja in po potrebi še druge činitelje. W,ajinsftieni morilec deklet. (Nadaljevanje.) >Stara sem dvajset let,« nadaljuje tiho, »še nikdar nisem resnično ljubila. Vsa moja dosedanja ljubezen je bila le pojav hipnih strasti. Ko pa sem videla tebe — Je bilo moje srce tvoje. In 6edaj čuj moje besede: Leto dni ti dam časa za pomislek. Tedaj pa stopim pred te in zahtevam od tebe, da izrečeš odločilno besedo. Če sl se do tedaj odločil, da postaneš moj, potem ti bom s svojo gorečo ljubeznijo, z žarom vse svoje strastnosti tisočkrat nadomestila ljubezen vseh drugih. Če pa ne boš hotel postati moj, potem pa trepetaj pred mojo maščevalnostjo! Ljubila te bom tudi v tem slučaju z isto iskrenostjo, toda j>omni, da mi boš dražji mrtev kot v objemu druge ženske — živi« Kot vpodobljena boginja maščevalnosti stoji lepa Tereza pred Edvardom, očarujoče kraSna in strašna obenem. Edvard si komaj upa tlihati. »Gorje ti, če v tem letu obiščeš svojo izvoljenkol« nadaljuje zopet Tereza. Tudi ti bom tak poskus na vsak način preprečila. Vedi, da sem Sedaj še edina oseba, ki pozna tvoje skrivnosti, da bi pa s tvojo »Tereza, ukažite vašim služabnikom, da se odstranijo. Ni treba, da slišijo najin razgovor. Z možko besedo se zavezujem, da vam ne storim ničesar žalega.«: Vprašujoče upre vanj svoje oči. Nato pa zakliče par beseai z ukazujočim glasom v tujem jeziku. Odprtine v steni zginejo. .■Sedaj sva sama,« izpregovori Tereza resno. »Brez moči se nahajam v tvojih rokah, toda tvoja beseda je zame večje vrednosti kot prisega.« Edvard se nehote ozre na svoje roke, na katerih so rdeče podplutbo. Pri naporu, da se oprosti neprostovoljnih vezi, so se žične vrvi globoko zarezale V meso. Tereza sledi njegovemu pogledu. Opazivši podplutbe na njegovih rokah, stopi hitro k omarici za zdravila. Vrne se s steklenico, napolnjeno z vodeno čisto tekočino. Potem mu namigne sicer nežno, a vendar obenem zapovedujoče, da naj uboga. Preko njegovih kolen razprostre Tereza bel prtič, poklekne poleg njega ter hitro vlije nekaj tekočine v svojo levico, z desnico pa prime Edvardovi roki. Edvard jo hoče odvrniti od njene namere. »Prosim te, ne brani mi,« izpregoyori Terez a tako prisrčno, da mu je nemogoče odbiti njeno pomoč. Nežno drgne podpluta mesta na rokah u tekočino, bolečine takoj prenehajo. — Edvardu se dozdeva, da na bolečine ne vpliva blažilno le tekočina, temveč da izhlapeva iz rok lepe deklice neka posebno težilno delujoča moč. Z nekako naslado ogleduje njene bohotne črne lase ter krasno obliko njenega života. Le misel na Bessy ga ovira, da ne objame in poljubi lepe deklice, ki je vendarle njegova dokaj nevarna pro-tivnica. Tereza vstane. »Ali so bolečine ponehale,« vprašuje skrbeče, pri čemer ga nič več ne tika, kot prej, se pa vendar izogne običajnemu na-govoru med več ali manj tujimi ljudmi. Edvard se zahvali. »Ali hočete postati Jakova spremljevalka?« vpraša Edvard nepričakovano. »Ali mi hočete pomagati pri mojem poslu?« »Če morem postati tvoja.« Edvard nato ničesar ne odgovori. Ali naj moža s krinko pregovori, da prizanese tej deklici, da jo pritegne kot pomočnico pri njegovih načrtih? * Sedaj stopi ona tik k njemu. »»Na eno vprašanje bi rada dobila odgovor. Ali ve tvoja izvoljenka, kdo si?« »Ne,« odvrne Edvard, dasi mu je takoj žal, da je tako neprevidno odgovoril ra njeno vprašanje, teni bolj, ker morejo nastati za njegovega prijatelja neprijetne posledice. Zmagonosno se ji zasvetijo sedaj oči. »Ti si moj! Tvoja nevesta se bo s studom obrnila od tebe, ko zve, da je izvoljenec njenega srca — strašni Jak. Toda meni se 1 ne studiš, moja ljubezen do tebe je resnična, moje srce Je tvoje do zadnjega dihljaja — jaz te obožujem!« smrtjo morale zginiti tudi vse tvoje naprave, vse tvoje delo. To je moj trden in neomajen sklep, katerega ne bom ublažila niti z eno besedo. Moja želja, moja neomajna volja je, da postaneš moj ali pa Jaka ni več med živimi!« Molče posluša Edvard odločne, strašne besede. Z očmi strmi v steno, skozi katero je bilo . pred kratkim nanj namerjenih dvoje puškinih cevi. — V temni odprtini v steni opazi čuden lesket. Terezia pa vzame bodalce, ki ga je preje položlila na divan m ga položi v skrinjico. Nato pa prekine mučno tišino: »Jutri me ne najdeš- več tukaj. Toda vedi, da me boš na svojih potili v tem letu pogosto srečal kot svojo nasprotnico, loda ne pozabi, da me ena beseda iz tvojih ust napravi za tvojo sužnjo. Ni me strah pred teboj, tudi se ne bojim, da bi mi rekel: Tereza, ljubim te — lo zato, da se me Iznebiš. Tvoje oči niso ,goljufive, iz njih odseva gola resnica, njim bi verjela.« Sedaj se je Edvard že umiril. Rahlo prime za njeno desnico, katere mu ne odtegne. ~ • *§'■ • t* Kaka divja, besna strast je izražena v besedah čudovite deklice! Edvard je sedaj uverjen, da je Tereza pač sedaj čula o možu s krinko, da pa o Bessy ničesra ne ve. Prisluškujoči črnec se je motil, ker je menil, da strašni mož ni nihče drug kot — Edvard Long. »Sedaj ti uhajajo misli še k tvoji dosedanji izvoljenki, toda kmalu, kmalu boS drugačnega mišljenja. Vem, da ne boš pozabil mene. Da, še več! Uverjena sem, da me pozabiti ne moreš. Poglej me, ali nisem lepa? Jeli tvoja izvoljenka lepša od mene?« V duhu primerja Edvard obedve s svojo Bessy. Tereza ima prav, očarujoča krasotica je, celo Bessy je v lepoti ne nad-kriljuje. Toda ljubka milina in sramežljiva ■ nrav ljubeče soproge, s tema lastnostim;), se Tereza, v katere žilah se pretaka vroča španska kri, ne more ponašati. . »V doglednem času se zopet vidiva,c nadaljuje Tereza, »kje, tega ti seveda ne povem. Kaj kmalu boš zvedel, da sem redno v tvoji bližini. V slovo ti kličem: Ostani mi zdrav, dragec moj! Biti moraš sam ter dobro razmišljati o vsem, kar sem ti povedala. Pomni pa, da mi je znana tvoja skrivnost, da, še več, da vem celo za tvoje pravo ime.« Edvard se dvigne, da odide. Še se mu tresejo udje, tesne spone so kolikortoliko spravile krvni odtok v nered, prav težko se drži pokonci. Takoj’ mu prid« Tereza na pomoč. »Nasloni se name,« prosi z neverjetno mehkim glasom ter ga opira s svojim bohotnim telesom. »Saj si moj, za vedno moraš ostati moj!«: Skozi salon ga odpelje v predsobo. Nobenega služabnika ni nikjer videti. Vljudno ga ogrne s površnikom. Klobuk drži h i\aid v desnici. Ona pa stoji pred njim z lesketajočimi očmi, in mu nepremično zre v njegov lepi, moški obraz. »Ponosna sem nate,« reče nežno, »kajti ti si najlepši mož, kar sem jih kedaj videla, in tajnost, v katero si zavit, je nunah osvojila moje srce. Pozdravljen, dragec, in ne pozabi, kaj ti je vse rekla Terezija. Na iz-bero imaš ljubezen, največjo arečo v mojem objemu, sladko življenje. - ali pa smrt k Po teh besedah mu izgine Tereza izpred oči kakor senca. Dolgo časa še upira Edvard oči v vrata, za katerimi je zginila lepa deklica. Počasi odide Edvard iz predsobe v vrt. Prav nič se ne ozira, ker Je prepričan, da stoji Tereza pri oknu in ga opazuje. Sele, ko zapre za seboj vrtna vrata, Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Priaoročcmo tvrdko Ljubljana, blizu Prošerno-voga spomenika za vodo. Htucsueišl ur, kup nogavic, žepnih robcev," brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingeri Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MA! O se primo za mrzlično vroče čelo. Tedaj znova zapazi krvave podplute na rokah; jasno mu je, da lo, kar je ravnokar doživel, niso bile prazne sanje. Ko se vrne Edvard v vilo, naleti tamkaj svojega prijatelja, ki je že težko čakal njegovega povratka. »No?« ga vpraša. Samo eua besedica, ki pa vsebuje nebroj vprašanj Edvard prične pripovedovati, kaj je doživel v vili pri mikavni Terezi Gardiner. Skromen kot vedio molči o svoji požrtvovalnosti, toda grozni prijatelj povzame tudi to iz njegovih besed. KINO,IDEAL* predvaja od četrtka 15. do vštevši sobote dne 17. januarja ljubko veseloigro »Zvezda cirkusa41 v glavni vlogi Gladys Wa!ton. Od nedelje naprej pustolovščina „LoIa Hontez“ kraljeva ljubica in plesalka. V glavni vlogi priljubljena krasotica Ellen Richter. Pri tem filmu so dveurni sporedi in sicer: ob 3., 5., 7. in 9. uri, v nedeljo tudi dopoldne ob pol 11. uri. ZNIŽANE CENE ! ZNIŽANE CENE! Ogovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«. Pozor, krojač, šivilja, nešivilja! Kal ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po v>aWem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vuk- mesec tečaji za krojaJe, Šivilje in nešivllje. MURMANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000.010’— Rezervni zaklad ta.: Din 10,000.000 — ušla: LjitMIffl, Umislil! A P o d r u ž n i c e: Brežice Kranj Ptuj Ctlje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Gorica Met ovič Trst Novi Sad n Telefon štev.: 26, 413,502,503 In 504. - Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posie. ^2® \ Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Biulc Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Glasbene instrumente In potreb-ščlne kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 ttajbolRi Skalni stroji so edino Josip Petelinu znamke ..Grltziur in „Atlier“ mm Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. L Jubliana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Franc Siantner Ljubljana, Šelenburgova »Ilca 1 špecljallst za ortopedična in anatomlčna obuvala In trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Oglašajte v Novi Pravdi! Imm I mm J S 6ji imsaH »euencjtt fl ilA01VNM39 "O 1111