Alfonz Paulin. za nižje razrede srednjih šol. V Ljubljani. 03COOO Trpotci (Plantagindceae) . 21 9. » Me Šinke (Utriculariac6ae) . 21 10. » Pojalniki (Orobanchdceae) . 23 I1. » Crnobine(7Scrop7w Cešmini (Berberiddceae) . 102 48. » ZlatičnieefRanunculdceae) 103 49. » Lokvanji (Nijmphaedceae) 110 50. * Klinčni c e (Caryophyllaceae) 111 51. » Lobodnice (Chenopodia- ceae). 114 52. >■ Dresni (Polygondceae) . . 115 53. » Podrašci (Aristolochidceae) 117 54. » Omele (Tjoranthdceae) . . 118 55. » Koprivnice (Urticaceae) . 118 56. » Konoplje (Cannabdceae) . 120 57. » Murve (Mordceae) . . . 121 58. » Bresti (Ulmaceae) . . . 123 59. - Skledičnice (Cupuliferae) 124 a) Bukve (Fdgeae). 124 b) Leske (Cori/leae). 127 60. družina: Breze (Betuldceae) . . 129 61. » Vrbe (Salicdceae) . . , 131 62. » Orehi (luglanddceae) . . 134 Dodatek: Poprovec (Piper) . . 135 Pregled prostolistnih dvokaličnic . . 135 Pregled dvokaličnic.136 II. razred: Jednokaličnice (Monoco- tyledone&e). 136 63. družina: Kukavice^Orc/itddceae^ 136 64. » Banane (Musdceae) . . 140 65. » Perunike (Iriddceae) . . 141 66. » Narcisi (Amaryllidaceae) . 144 67. » Lilije (Lilidceae) . . . 146 a) Beluši (Aspardgeae) .... 146 b) Prave lilije (Lilieae) .... 149 c) Podleski (Colchiceae) . . . 153 68. družina: Bromelije ali ananasi (Bromelidceae). 155 69. » Kačniki (Ardceae) . . . 155 70. » Palme (Palmae) .... 157 71. » Poltrave (Cgperdceae) . . 159 72. » Trave (Gramineae) . . . 161 Pregled jednokaličnic.168 Pregled kritosemenk.169 Stran II. oddelek: Golosemenke (Gymnospermae). III. razred: Storžnjaki (Conifdrinae) 169 73. družina: Iglasto drevje (Coni- ferae). 169 Dodatek: Sagovo drevje (Cgcddeae) 175 Pregled golosemenk . 176 Pregled cvetnih rastlin . 176 B. Brezcvetne rastline (Cryptd- gamae). I. oddelek: Praprotnice (Pteridophyta). I. razred: Lisičjaki (Lycopodinae) 177 II. » Preslice (Equisetina.e). 178 IH. » Praproti (Filicinue) . 180 Pregled praprotnic.183 II. oddelek: Mahovi (Bryophyta). IV. razred: Listnati mahovi (Musci fr on do si). 183 V. razred: Jetrenjaki (Hepaticae) . 186 Pregled mahov.187 III. oddelek: Steljeniee (Thallophyta). VI. razred: Lišaji (Lichenes . . 188 VII. » Alge (Algae) . . . 190 1. red: Rdeče alge (Rhodophy- ceae). 190 2. red: Rjave alge (Me!anophy- ceae). 191 3. red: Zelene alge (Chlorophf- ceae). 192 1. družina: Parožnice (Cha- raceae). 192 2. » Okraki (Confervd- ceae). 192 3. » Jarmaste algefCo«- iugdtae). 192 4. red: Modričaste alge (Cyano- phyceae). 193 5. red: Kremenaste alge (Diato- mdceae) .193 v Stran VIII. razred: Glive (Fungi) . . . 194 1. red: Oprtotrose glive (Basi- diomycetes). 194 1. družina: Kožaste glive (Hymenomycetes) . . 194 2. » Trebuhaste glive (Gasteromycetes) . . 198 3. » Rje (Uredineae) . . 198 2. red: Sneti (UstHagmeae) . . 200 3. » Zaprtotrose glive (Asco- mycetes. 201 1. družina: Kolutaste glive (Discomycites) . . . 201 2. » Jedraste glive (Py- renomycites) . . . 202 Stran 3. družina: Gomoljike (Tu- beraceae) .... 203 4. » Plesni (Hyphomy- cetes). 203 5. » Glive kvasovke ('Saccharomijcetes). . 204 4. red: Algaste glive (Phycomy- cetes). 204 5. red: Glive cepljivke (Schizo- mycetes). 206 Pregled steljčnic.207 Pregled brezcvetnih rastlin .... 207 Pregled vsega rastlinstva. 1. Naravni rastlinski sestav . . . 208 2. Umetni rastlinski sestav(Linne-jev) 209 Drugo poglavje. O glavnih delih (organih), o razplodbi, razmnožitvi in razširjatvi cvetnih rastlin. Prvi odstavek. O glavnih delih cvetnih rastlin in njih najvažnejših oblikah. Notranja osnova rastlinskih delov v obče.214 Korenina.216 Deblo.217 Brsti.223 Listi.223 Cvet v obče.234 čaša.235 Venec in perigon.236 Prašniki.239 Pestič.241 Postranski cvetni deli.243 Podporni listi.244 Razcvetja.245 Drugi odstavek. O razplodbi, razmnožitvi in razširjatvi rastlin. Razplodba in razmnožitev .... 248 Oprašenje.248 Oplodba.250 Plodovi.251 Seme.255 Razširjatev plodov in semen . . . 256 Slovensko-latinski imenik .... 259 -■— : — Prvo poglavje. Popis najvažnejših rastlinskih vrst. Paulin, Rastlinstvo. 1 L Cvetne rastline (Phanerogamae, Bliitenpflanzen). I. oddelek. Kritosemenke (Angiospermae, Bedecktsamige). L razred: Dvokaličnice (Dicotyledoneae, Zweikeimblattrige). 1. skupina: Zrastlolistnics (Synipetalae, Veriaclsenlilattrige). 1. družina: Košarice (Compositae, Korbbliitler). § i. a) Kolobarnice (Strahlbltitige). 1. Lapuh (Tussilago Farfara, Huf- latticb). Razrastla korenika te pomla¬ danske rastline tiči globoko v zemlji in poganja sprva le belovolnata, enojnata stebla (cvetne betve). Posamezna betva je porastla s podolgastimi luskolisti in nosi na razširjenem vrhu (cvetnem ležišču) po jedno košku podobno razcvetje (cvetni košek). Se le ko ocveto koški, pokažejo se pritlični pravi listi. Ti so okroglasto- srčasti, debelo nazobčani in spodaj sivo- kuštrasti. Cvetne koške obdajajo jedno- redni.ovojki, katere sestavljajo zelenkasti, črtalastosuličasti ovršni listki. Cveti v košku so dvoliki. Venci jednospolnih ob¬ robnih (kolobarjevih) cvetov, ki stoje po robu cvetnega ležišča, imajo ozkojezičast rob; venčni rob dvospolnih, na krožcu vsajenih cvetov je pa zvonast in peterozob ter se kakor rob v kolobar j evih cvetih zožuje v venčno cev. Cev sedi na pod- rastli plodnici, ki nosi tudi lasasto čašo (kodeljico). Iz plodničnega vrha se vzdi¬ guje sredi venčne cevi nitast vrat z dvo¬ krako brazdo. V krožčevih cvetih so še Pod. 1. Lapuh. 1. Cvetoča rastlina in odrezan list. 2. Podolžno prerezan krožčevcvet, pov. 3. Obroben cvet, pov. 4. Rožka, pov. 1* 4 na venčnem grlu vsajeni peteri prašniki; njih prašnice so združene v cev, ki obdaja vrat. Plodnice se razvijo v jednosemenske plodiče, takozvane prave rožke. Dozorele rožke venca povečana kodeljica. Lapuh cvete prav zgodaj spomladi in raste pogostoma po vlažnih mestih, zlasti po ilovnatih tleh. — V zgodnji spomladi najdeš ob strugah in potočnih bregovih navadni repuh (Petasites officinalis, gebrauchliche Pestwurz), ki razvije tudi sprva le mesnata, z rdečkastimi luskolisti porastla stebla in še le pozneje velikanske, srčaste, spodaj sivokuštraste liste. Majhni, navadno dvodomni, združeni. Cveti s cevastozvonastimi venci so prašni ali tudi dvospolni, cveti z ozkojezičastimi venci pa so pestični, a v prašnocvetnih koških neplodni. 2. Gorski kokovičnik ali brdnja (Arniča'montana, Berg-Wobl verleih) ima kratko, valjasto koreniko. Vrh kore¬ nike opaziš rožico narobejaj- častih, petero- do sedmero- žilnatih listov. Pokončno, žle- zastokocinasto steblo nosi navadno en par ali dva para nasprotnih, suličastih listov in do tri velike, pomarančasto- rumene cvetne koške. Dvo- redni ovojek sestavljajo suli¬ časti, žlezastokocinasti ovršni listki. Jezičasti obrobni cveti so pestični, cevastozvonasti krožčevi cveti so dvospolni. Progaste rožke imajo srhko- laso kodeljico in sede na lasastem cvetnem ležišču. Kokovičnik raste po svetlih gozdih in po košenicah ter cvete junija in julija. Dišavno koreniko in cvetje rabijo v zdravilstvu za pripravo arnikove tinkture. 3. Druge divje kolobarnice z rumenimi obrobnimi in krožčevimi cveti, a premenjalnimi listi so volovec, omani in kresnice. Vrbolistni volovec (Buphthalmum salicifolium, weidenblattriges Rindsauge), ki raste zlasti po košenicah, razvije velike cvetne koške z večrednim ovojkom in plevnatim cvetnim ležiščem ; gole rožke nosijo iz razrezljanih luskic sestoječo kodeljico. — Omani rdeči cvetni koški so vrh stebel grozdasto Pod. 2. Kokovičnik. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Krožčev cvet, nov. 5 imajo tudi večreden ovojek, a golo cvetno ležišče in dlakave, z lasasto kodeljieo venčane rožke, kakor po vlažnih travnikih in jarkih julija in avgusta cvetoči trav¬ niški oman (Inula, hrittinnica, Wiesenalant). — Kresnice, kakor n. pr. vodna kresnica (Senici o Wasser-Kreuzkraut), razvijo manjše, češuljasto zdru¬ žene cvetne koške, katere obdajajo jednoredni ovojki; okrogle rožke imajo lasasto kodeljieo in sede na golem cvetnem ležišču. Navadna kresnica ali prisadna zel (Senčcio vulg&ris, gemeines Kreuzkraut), navadni njivni plevel, razločuje se pa od svojih sorodnic, da ima vmajhnih, mnogoštevilnih cvetnih koških le jezičaste cvete. 4. Obče znana jedno- letna solnčnica (Helitin- thus a.nnmis. einjahrige Sonnenblume) se ponaša z velikanskimi, do 3 dm širo¬ kimi, kolesastimi cvetnimi koški, ki imajo velike, ru¬ mene jezičaste in rjavkaste cevaste cvete. Doma je v južni Ameriki; sade jo kot lepotno rastlino in zavoljo oljnatih rožek, ki so ku- retnini in pticam pevkam priljubljena piča. Iz rožek pripravljajo pa tudi, zlasti na Ruskem, okusnoolje. — V severni Ameriki raste divja gomoljasta solnčnica, tudi papeževe repice ali topi¬ nambur imenovana (IJeii- anthus tuberosus, knol- lige Sonnenblume oder To¬ pinambur); ta ima manjše cvetne koške in rodi krom¬ pirju podobne gomolje, ki se rabijo za živinsko klajo. 5. Marjetica (Bel- lis perennis, Ganse- blumchen, Mafiliebchen oder Tausendschijn) je Pod. 3. Marjetica. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Cvetno ležišče z ovojkom. 3. Krožčev cvet, pov. 4. Obroben cvet, pov. vztrajna rastlinica s plazečo, vejnato koreniko, ki poganja pritlične listne rožice in kratke cvetne betve. Lopatičaste listne ploskve se zožujejo v peclje in so po robu plitko nazobčane. Posamezno vrh betev stoječe cvetne koške obdaja dvoreden ovojek zelenih, podolgastih ovršnih listkov. Beli ali rdeči obrobni cveti so jezičasti in jednospolni (pestični), mnogo manjši, rumeni krožčevi cveti so cevasti in dvospolni. Narobejajčaste rožke so brez kodeljic in sede na golem, stožkasto vzvišenem cvetnem ležišču. 6 Marjetica se nahaja povsod po travnikih in tratah. Cvete od prve spomladi do pozne jeseni. Po vrlih sade kot lepotne rastline razne zvrsti, med temi tudi take, ki imajo zgolj jezičaste, škrlatnordeče cvete. — Podobne, a veliko večje cvetne koške ima po travnikih rastoča navadna ivanjščica ali pekel-vice (LeucAn- themum vulgare, gemeine Wucher- oder Orakelblume) ; njeno navadno enojnato steblo nosi spodaj dolgopecljate, narobejajčaste, zgoraj pa sedeče, podolgaste liste. 6. Bele jezičaste in rumene cevaste cvete razvije tudi prava kamilica (Matric&ria Chamomilla, echte Kamille). Njeno vejnato, golo steblo poraščajo Pod. 4. Prava kamilica. 1. Vejica cvetoče rastline. 2. Podolžno prerezan košek. 3. Krožčev cvet, pov. 4. Obroben cvet, pov. Pod. 5. Navadni rman. 1. Odrezano cvetoče steblo. 2. Krožčev cvet s plevnato lusko, pov. 3. Obroben cvet, pov. 4. Rožka, pov. premenjalni, dvakrat do trikrat pernasto na nitaste roglje razrezani, temnozeleni listi. Stožkasto cvetno ležišče je golo in otlo ; jezičasti cveti so nazaj zavihani. Dišavno cvetje se rabi posušeno za čaj. — Od prave kamilice se razločuje njivni žabjak ali pasja kamilica (Anthemis arvensis, Acker- oder Hundskamille) s tem, da ima plevnato, neotlo, stožkasto cvetno ležišče in s steblom vred volnato- dlakave liste, ki so razrezani na širje, črtalastosuličaste roglje. Vonja neprijetno in raste kakor prava kamilica pogostoma kraj potov in po njivah. — Sorodni barvilni žabjak (Anthemis tinctoria,, Farberkamille), ki daje rumeno barvilo, razvije večje koško in ima navadno tudi rumene jezičaste cvete. 7 7. Prav majhne, vrh stebla v sestavljeni, ploščnati češulji združene cvetne koške z belimi jezičastimi in cevastimi cveti ima navadni rman (Achillča Milic- folium, gemeine Schafgarbe), ki je po travnikih prav navadna, aromatična rastlina. Njene črtalaste, večkrat pernastodelne liste pokladajo na rane, posušeno cvetje pa se rabi v zdravilstvu za čaj. — Bolj ali manj aromatične rastline s prav majhnimi cvetnimi koški so tudi komoljike. Povsod po grmovju in kraj potov raste navadna komoljika (Artemisia vulg&ris, gemeiner BeifuB), ki ima rjavkaste cvete in premenjalne, pernate, zgoraj temnozelene, spoda j pa belokuštraste liste. — Sorodni pelin (Artemisia Absinthium, AVermut), čegar pernati listi so svilasto svetlosivi, in sibirski torkanj ali pehtran (Artemisia Dracunculus, Estragon) s črtalasto- suličastimi, golimi listi sade pogostoma po vrtih kot dišavni rastlini. 8. Na visokih planinah, po seno¬ žetih in po skalovju cvete od julija do septembra planika (Leontopodium al- pinum, Edehveifi). Njeno pokončno steblo nosi podol- gaste , premenjalne liste, ki so kakor vsa rastlina gosto belo- volnati. Majhni, obli cvetni koški so vrh stebel kobulasto zdru¬ ženi. Koške podpira več podolgastih ovrš- nih listov, ki so gosto belokuštrasti in zvez¬ dasto razprostrti. Pla¬ nika se posušena ne izpremeni in je pla¬ nincem in hribolaz¬ cem sploh znana rast¬ lina, s katero kitijo Pod. 6. Planika, svoje klobuke. 9. Mnogo tujih košaric kolobarnic goje po vrtih kot lepotne rastline, kakor kitajsko nebino (Aster chinensis, chinesische Sternblume), izpremenljivo georgino (Dahlia variabilis, veranderliche Dahlie oder Georgine), meseček ali babji prstanec (Calendula officinalis, Ringelblume), nacepljeno rudbekijo (Rudbeckia laciniata, geschlitzte Rudbeckie), barvilna lepoočnica (Caliiopsis tinctoria, Farber-Schonauge), lepo cinijo (Zinnia elegans, schone Zinnie), razprostrto baršunico (Tagetes patula, ausgebreitete Sammetblume) in še več drugih. 8 b) Cevnice (Rdhrenbliitige). 10. Modri glavinec ali plavica (Centaurea Cyanus, blaue Flockenblume oder Kornblume) je jednoletnica z vretenasto, razrastlo korenino in pokončnim, vejnatim, robatim steblom, ki je z listi vred na Pod. 7. Modri glavinec. 1. Del cvetočega stebla. 2. Obroben cvet, pov. 3. Krožčev cvet, pov. 4. Rožka, pov. redko pajčevinasto. Pritlični listi so lirastopernati in se kmalu posuše, premenjalni, sedeči stebelni listi so črtalastosuličasti. Konec stebla in vej stoječi cvetni koški imajo večreden ovojek. Cevaste cvete podpirajo na cvetnem ležišču svetle in bele, plev- nate ščetinice (plevnate luske). Veliki, obrobni cveti imajo svetlomodre, po¬ se vnolijaste vence in so neplodni. Temnovijoličasti venec manjših krož- čevih cvetov je cevastozvonast ter na¬ cepljen na pet črtastih rogljev; ozka venčna cev sedi na podrastli plodnici, ki nosi tudi trdolasasto čašo (kodeljico). Peteri, v vencu vsajeni, vzdražni praš¬ niki so združeni s prašnicami v cev, ki obdaja nitast vrat. Ploščnate jedno- semenske plodiče (prave rožke) ven- čajo rjavkaste kodeljice. Plavica raste splošno med žitom in cvete od junija do avgusta. Po vrtih goje tudi zvrsti z belimi in rdečimi in polnimi cveti. — Po travnikih najdeš sorodni navadni glavinec {Centaiirea lacea, gemeine Flockenblume), vztrajno zelišče s podolgastosuličastimi, celorobimi ali nazobčanimi listi, lilastordečimi cveti Pod. 8. Potna bodika. 1. Cvetna vejica. 2. Krožčev cvet. 3. Obroben cvet. in dlakavimi rožkami, ki ni¬ majo kodeljic. 11. Potna bodika ali turek(Car- duus acan- thoides, Weg-Distel) razvije vre¬ tenasto ko¬ renino in pokončno, 9 kodrasto okriljeno, trnato steblo. Šobasto pernastodelni listi so kodrasti in trnati ter se stegujejo navzdol po steblu. Konec vej posamezno stoječi cvetni koški imajo obličast, bodeč ovojek. Na ščetinastoplevnatem cvetnem ležišču vsajeni cevasti cveti so škrlatno- rdeči in vsi jednako veliki. Rožke venča iz enoj na tih lascev sestavljena kodeljica, katera rada odpade. Turek je v nekaterih krajih po neobdelanih tleh, kraj potov in ob ploteh prav navadna rastlina. Cvete od julija do oktobra in je dvoleten. 12. Bodikam prav podobni osati se razločujejo po pernatih lascih kodeljie. Po nerodovitnih tleh prav navadni suličastolistni osat ali bodeča neža (Cirsium lanceol&tum, lanzettblattrige Kratzdistel) ima okriljeno, trnato steblo in trnate, pernastodelne, vijugaste liste, ki so spodaj pajčevinasto volnati. Jajčaste, škrlatasto cvetoče koške obdajajo suličaste, bodeče in volnate ovojne luske. — Prav tako navaden je tudi njivni osat {Cirsium arvense, Acker- Kratzdistel), ki razvije majhne, mnogoštevilne, dvodomne koške. Ti se združujejo vrh stebla v češulje in imajo lilaste cvete. Z medom, ki ga izločujejo cveti bodik in osatov, hranita se zlasti osatnik in admiral. 13. Druge košarice s cevastimi cveti so še kompave, repinci in artičoka. Brezstebelna kompava {Carlina acaiilis, stengellose Eberwurz) razvije pritlične pernate liste in velik, navadno nepecljat cvetni košek; velike, šumeče, svetlobele Pod. 9. Cvetna koška brezstebelne kompave, na levi z razprostrtimi, na desni z zganjenimi ovojnimi luskami. ali rožnordeče ovojne luske koškove se na večer in ob vlažnem vremenu zganejo ter tako proti mokroti varujejo cvetni prah. — Navadni repinec (Arctium Lappa, gemeine Klette) ima velike, srčaste pritlične in manjše, jajčaste stebelne liste ter češuljasto združene, obličaste cvetne koške z rdečimi cveti; ovojne luske so kljukasto zakrivljene, vsled tega-obvise koški lahko na živalskih kožuhih. — Užitno artičoko (Cvnara, Scolymus, essbare Artitschoke) sade v toplejših krajih zavoljo velikih, mesnatih, in užitnih ovojnih lusk, ki obdajajo velikanske, rdeče cvetoče koške. 10 c) Jezičnice (Zungenbllitige). 14. Navadni regrat (Taraxacum ofScinale, gemeine Kuh- blume oder gebrauchlicher Lbwenzahn) ima debelo, valjasto, zunaj Pod. 10. Navadni regrat. 1. Odrezani cvetni betvi. 2. Cvet, pov. 3. Rožka brez kodeljice, pov. 4. Cvetno ležišče z dozorelo rožko. črno, mlekovito ko¬ reniko, ki sega glo¬ boko v zemljo. Vrh korenike nosi pri¬ tlično listno rožico iž škrbinastih listov in enojnata, otla stebla (betve). Vsako steblo razvije na zgornjem, razširjenem koncu (cvetnem ležišču) po jedno razcvetje (cvetni košek), ka¬ tero obdajajo ozki, črtalasti, dvoredno stoječi ovršni listki (ovoj ek). Mnogošte¬ vilni cveti imajo ru¬ mene vence z jezi- častim robom in ozko cevjo. Okoli cevnega dna kroži lasasta čaša (kodeljica), ki sedi z vencem in vratom vred na kljunastem vrhu podrastle plodnice. V venčni cevi je vsajenih pet prašnikov; njih prašnice so združene v cev, ki objemlje nitast vrat; vrat se končuje v dvodelno brazdo. Plodnice se razvijo v prave rožke in nosijo na zelo podaljšanem kljunčku kodeljico. Razprostrte kodeljice dozorelih rožek tvorijo obličasto glavico, ki se prav lahko osuje z golega, blazinastega cvetnega ležišča. Regrat raste povsod po travnikih in pašnikih, po obdelanih in neobdelanih tleh in je po vrtih nadležen plevel. Cvete od aprila do oktobra. V vseh svojih delih, sosebno pa v steblu ima bel, grenek mleček. Mlade liste uživamo kot salato. 15. Vrtna ločika ali salata (Lactiica Ščitiva, Gartensalat) poganja do- rastla pokončno, golo steblo s češuljastolatastimi vejami. Steblo poraščajo premenjalni, goli, raznoliki, nazobčani listi; spodnji sede in so deloma pernasto 11 nacepljeni, gornji obsegajo steblo s srčastim dnom. Bledorumeni, jezičasti cveti sestavljajo majhne cvetne koške in se razvijo v dolgokljunate, s kodeljico venčane, rjave rožke. Mesnati listi mladih rastlin stoje navadno gl-avato vkup in dajo sploh znano zelenjavo. — Po suhih, kame- nitih krajih rasteta divje pripotna ločika ali divja salata (Zactuca Scariola, wilder Lattich) s škrbina- stimi listi in modrosivimi plodiči in strupena ločika ali smrdljiva salata (Zactdca vir osa, Giftlattich) z na¬ zobčanimi listi in črnimi plodiči. Obe vrsti sta strupeni. 16. Druge rumeno cvetoče je- zičnice so: travniška kozja brada (Tragopogon pratense, Wiesen- Bocksbart), dvoletnica s pokončnim steblom, travnastimi listi in velikimi cvetnimi koški ; tej podobni, v jugo¬ zahodni Evropi domači črni koren (Scorzonera hispanica, Schwarz- wurzel), katerega sade po vrtih zavoljo užitne korenine; po travnikih prav navadni dvoletni dimek (Crepis biennis, zweijahriger Pippau), čegar visoko, vejnato steblo nosi šobasto nazobčane ali pernate liste in mnogo vrh vej češuljasto stoječih, precej velikih cvetnih koškov. Izmed mnogo¬ vrstnega plemena škrzolic naj ome¬ nimo pozidno škrzolico (Hier&cium Pod. 11. Strupena ločika. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, po v. 3. Rožka. murorum, Mauer-Habichtskraut). Ta ima dolgopecljate, podolgastojajčaste, nazob¬ čane, pritlične liste, pokončno, navadno le z jednim listom porastlo steblo in latasto združene cvetne koške. Rumenkasti lasje kodeljic so jako krhki. Raste po zidovju, po skalah in v gozdih. 17. Potrošnik ali cikorija (Cichorium Intybus, Cichorie oder Wegwarte). Njegova vztrajna, mesnata, repasta korenina jo napolnjena z grenkim mlečkom. Pokončno steblo, ki razraste v narazen stoječe veje, razvije pritlično rožico iz škrbinastih listov. Ti se kmalu posuše. Premenjalni stebelni listi so podolgasto- suličasti, šobasto nazobčani in obsegajo steblo s širokim dnom. Precej veliki cvetni koški izrasto šopoma po dva ali več vkup iz pazduh zgornjih listov. Dvoredni ovojek sestoji navadno iz osmih suličastih notranjih in nekoliko krajših zunanjih ovršnih listkov. Svetlomodri, jezičasti cveti rode robate, s prav majhnimi luskicami venčane rožke. Potrošnik se nahaja povsod po suhih travnikih in kraj potov iu cvete julija in avgusta. Semtertja ga sade v veliki množini zavoljo korenine, iz katere se prideluje cikorija. —Sorodno, v Vzhodni Indiji domačo endivijo (Gichorium Endivia, Endivie) goje po vrtih zaradi listov, ki se jedo kot salata. 12 18. Košarice so večjidel zelišča s premenjalno, redkeje z nasprotno stoječimi listi. Mnogoštevilni dvo- ali jednospolni cveti stoje na kolutastem ali stožkastem, golem ali plevnatem cvetnem ležišču ter tvorijo košku podobno razcvetje, cvetni košek imenovano. Cvetne koške obdaja jedna ali več redij ovršnih listkov, ki sestav¬ ljajo tako imenovani ovojek. Posamezni cveti imajo navadno lasasto čašo, kodeljico, redkeje je čaša luskinasta ali pa manjka popolnoma. Venec je ali cevast ali jezičast in sedi s čašo vred na podrastli plodnici. Ta nosi tudi nitast vrat, ki se končuje v dvodelno brazdo. V vencu dvospolnih cvetov je vsajenih pet prašnikov; njih prašnice so združene v cev, ki objemlje vrat. Plodnice se razvijo v jedno- semenske plodiče, prave rožke, katere venča navadno povečana kodeljica. Glede na venčno obliko delimo košarice na jezičnice, cevnice in kolobarnice. Prve imajo le jezičaste, druge le cevaste cvete, kolobarnice pa imajo ob jednem po robu (v kolobaru) jezičaste in po sredi (po krožcu) cevaste cvete. Košarice se nahajajo po vseh zemeljskih pasovih in tvorijo največjo rastlinsko družino. Skoraj desetina vseh znanih cvetnih rastlinskih vrst (okoli 10.000) jih spada v to družino. Izmed košaric nam dajejo nekatere zelenjavo. Druge zopet so znane kot zdravilne, oljnate in barvilne rastline. Mnogo jih goje tudi v olepšavo po vrtih. Košarice so ponajveč žužkocvetke. Njih razcvetja tvorijo takozvane cvetne združbe (Blumengesellschaften), katere obiskujejo zlasti metulji in kožekrilci. Kakor smo culi, so prašnice v pojedinih cvetih združene v cev. Ta objemlje sprva do cela tanki vrat, ki je porastel s togimi kocinicami. Med razcvitanjem se odpro prašnice na vznoter ter posujejo notranje površje prašnične cevi s pelodom. Na to se podaljša vrat, preraste cev in oščeti pelod ter ga porine zgoraj iz cevi. Pri tem sta se oprašila vrat in zunanje površje začetkoma pokončnih brazdnih krakov. Zdaj se brazdna kraka razprostreta. Žuželke, iščoč medu, katerega izloča kolobarasti medovnik na vratnem dnu, prenese lahko torej na truplu obviseli pelod raz vratu jednega cveta na vzprejemljivo notranjo stran brazdnih krakov drugega cveta. Časih so prašne niti tudi vzdražne (n. pr. pri plavici); vsled tega se skrčijo, ako se jih kaj (n. pr. žuželka z rilčkom) dotakne, in potegnejo prašnično cev navzdol, oprašeni vrat se pa prikaže iz cevi. Mnogokrat pa se vrši medsebojno oprašenje tudi, če žuželke izostanejo, ker se brazde pojedinih sosednjih cvetov v košku tako vrte in krive, da se medsebojno dotikajo. Samolastno oprašenje se vrši le redkokdaj, redno pa n. pr. pri navadni kresnici. Vetrocvetke so le komoljike in nekatere bližnjih sorodnic. Na mnogih košaricah opazujemo razne naredbe, ki pospešujejo razširjatev. S pomočjo kodeljic more veter ure daleč zanesti rožke; druge rožke zopet kakor tudi cele koške, ki obvese z zobci in kljunčki na kožuhih, raznašajo pasoče se živali. 13 2. družina: Zvončice (Campanulaceae, Glockenblumen- § 2. gewachse). 1. Razprostrta zvončica (Campanula patula, ausgebreitete Glockenblume) poganja drobno, razrastlo, vretenasto korenino in pokončno, robato, zgoraj vejnato steblo. Pritlični listi so pecljati in podolgasto- lopatičasti, stebelni so ozkosuličasti ali črtalasti, vsi drobno narezani. Čaša je nacepljena na pet suličastih rogljev in obdaja pravilen, zvonast, peterorogljat, vijoličastomoder venec, ki je vsajen s petimi prašniki vred na podrastli plodnici. Plodnica je deloma zrastla s cvetiščem in nosi nitast vrat in trodelno brazdo. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z luknjicami. Ta zvončica je po travnikih, po grmovju in kraj gozdov prav navadna rastlina. Cvete od maja do septembra. 2. Po grmovju in travnatih gričih raste breskovolistna zVbnčica (Campanula per- sicifolia, pfirsichblattrige Glockenblume), ki se ponaša z velikimi, kroglastozvonastimi, modrimi cveti. — V južni Evropi domačo vrtno zvončico ali Marijin zvonec {Campanula Medium, Garten-Glockenblume oder Marienglocke), ki razvije velike, nekoliko napihnjene, valjasto- zvonaste, modre vence, go j e pogostoma po vrtih. — Sem spadajoča navadna zrcalica (Specularia Speculum, Frauenspiegel) je njivni plevel s kolesastimi venci vijoličaste barve. Pod. 12. Razprostrta zvončica. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Diagram. 3. družina: Bučnice (Cucurbitaceae, Kurbisgewachse). § 3. 1. Navadna buča ali tikva (Cuciirbita Pepo, gemeiner Kiirbis) ima jednoletno korenino in robato, ščetinasto, poleglo steblo, ki se pa tudi more vzpenjati s kljukastimi, vejnatimi ročicami po pripravnih oporah. Veliki, premenjalni, dolgopecljati listi so srčasti, peterokrpi, nazobčani in hrapavo kocinasti. Znatni, pravilni pazdušni cveti imajo peterodelno čašo in zlatorumen, zvonast, na pet jajčastih rogljev nacepljen venec in so jednospolni. Prašni cveti imajo pet s 14 prašnicami združenih prašnikov, ki so zrastli z nitmi v tri kosmiče; v pestičnili cvetih nosi okrogla, podrastla plodnica debel vrat, ka¬ terega pokriva navadno trodelna brazda. Plod je velika, večjidel okrogla, tropredalasta jagoda z mesnatim osemenjeni, ki zapira mnogo beloluščinastih semen (peček). Pod. 13. Navadna buča. 1. Del cvetočega stebla. 2. Cvetišče s prašniki, pov. 3. Pestič, pov. 4. Seme, pom. Buča je doma v orijentu. Sade jo splošno v mnogih zvrsteh zavoljo velikih, časih do 100 kg težkih plodov, s katerimi pitajo svinje. Nezrelo, pripravljeno osemenje uživajo tudi ljudje. Iz užitnih bučnih semen stiskajo fino jedilno olje. Buča cvete od junija do avgusta. Oprašenje zvršujejo zlasti čebele in ose, iščoč medu, katerega izločuje notranji rumenkasti del cvetišča. 2. Buči podobna, a v vseh delih šibkejša je tudi v orijentu domača kumara (Cucumis sativus, Gurke). Kumara razvije enojnate ročice, ostrokrpe liste in jednospolne cvete; izmed teh stoje prašni šopoma, pestični posamezno ali podvojilo vkup v listnih pazduhah. Podolgasti plod je, če še ni zrel, zelen in bradavičast, 15 dozorel pa rumen in gladek. Kumaro sade po vrtih zavoljo plodov, katere jedo sirove ali kuhane. — Zavoljo užitnega osemenja goje tudi dinjo (Cucumis Melo, Zuckermelone), ki rodi obličast ali jajčast sad z rumenim, vonjavim mesom hladil¬ nega okusa. — Rdeče, jako sočnato, a manj sladko meso in črno seme ima lube¬ nica (Cucumis Citrullus, Wassermelone), katera je za južne kraje jako važno, skoraj neobhodno potrebno živilo in krepilo. 3. Divje rasteta pri nas rdečejagodasti bluščec (Bry6nia dioeca, roth- beerige Zaunriibe) in črnojagodasti bluščec (Bry6nia alba, schwarzbeerige Zaunriibe). Obadva imata repasto, mesnato korenino, srčaste, peterokrpe liste in robata stebla, ki se vzpenjajo z vijakastimi viticami. Majhni, rumenkasti cveti so podobni bučnim cvetom in rode za grah debele jagode. Rasteta v ploteh in mejah, sta vztrajna in hudo strupena. 4. družina: Ščetice (Dipsaceae, Kardengewachse). § 4. 1. Poljska knavcija (Krmil ti u arvensis, Ackerknautie) ima kratko, odščipnjeno koreniko in pokončno, zgoraj vejnato steblo. Nasprotni, podolgasto- suličasti, nerazdeljeni ali pernati listi so s steblom vred sivokocinasti; spodnji so pecljati, zgornji sede s širokim dnom. Mnogoštevilni, bledo- ali rdečevijoličasti cveti se združujejo na razširjenem, srhkodlakavem cvetnem ležišču v polobličaste koške. Vsakateri košek podpirajo jajčasti ali podolgasti, koničasti in po robu kocinasti ovršni listki (ovoj ek). Podrastlo plodni co po- jedinega cveta obdaja robata, četverozoba zunanja čaša. Vrh plodnice sedi skledičasta, na osem do deset ščetinastih zobcev razde¬ ljena notranja (prava) čaša, ki obdaja dno lijastocevastega, četverodelnega, deloma dvoust- nega venca. V vencih, ki so na obrobnih cvetih večji, vsajeni so štirje nezrastli prašniki; sredi venca se vzdiguje nitast vrat, ki se končuje v dvokrpo brazdo. Plod je rožka, katero obdaja zunanja in venča notranja čaša. Poljska knavcija je po suhih travnikih, kraj potov in gozdov prav navadna rastlina. Cvete od junija do avgusta. Knavcija je žužko- cvetka, ki izločuje med vkolobara- stem medovniku na vratnem dnu. Pod. 14. Poljska knavcija. 1. Cvetoče steblo. 2. Krožčev cvet. 3. Obroben cvet, pov. 4. Cel in podolžno prerezan plod, pov. 16 § 5. § 6. 2. Sem spadajoče prave ščetice so visoka, pokončna, ščetinasta ali bodi¬ časta zelišča z nasprotnimi, navadno sedečimi in pri dnu medeničasto zrastlimi listi. Majhni, modri cveti se združujejo v jajčaste glavice in so na cvetnem ležišču podprti z bodičastimi plevnatimi luskami. — Po nerodovitnih tleh in kraj potov najdeš prav pogostoma divjo ščetico (Dipsacus silvestris, wilde Karde). — Tu pa tam sade južnoevropsko tkalsko ščetico (Dipsacus fullonum, Weber- karde) zavoljo velikih glavic, ki so porastle s trdimi, kljukasto zakrivljenimi plevnatimi luskami. Z glavicami gradašajo volno in sukno. 5. družina: Špajke ( Valerianaceae, Baldriangewachse). 1. Zdravilna špajka (V aleriana officinAlis, gebrauchlicher Baldrian). Kratka, debela korenika te vztrajne rastline poganja pritlične liste in pokončno, robato, listnato steblo. Nasprotni listi so pernasto razrezani na suličaste, debelo nazobčane oddelke. Majhni, rdečkastobeli cveti izrasto vrb stebla v ploščnatem pakobulu. Cveti imajo pernato čašo, ne¬ pravilen, lijast, peterodelen venec, tri prašnike in pestič s podrastlo plodnico, nitastim vratom in trodelno brazdo. Plod je rožka, venčana s kodeljico, ki nastane iz povečane čaše. Zdravilna špajka je po vlažnih travnikih in kraj gozdov precej navadna rastlina. Cvete od junija do avgusta. Oprašenje posredujejo žuželke. Aromatična korenika se uporablja v zdravilstvu. — Po močvirnih mestih najdeš dvodomno špajko (Valeriana diočca, zvreihausiger Baldrian), ki ima okroglastojajčaste, pri¬ tlične liste in dvolike cvete, namreč večje dvospolne in prašne ter manjše pestične cvete. — Po najvišjih planinah, zlasti na Štajerskem, biva prava špajka (Va- leriana celtica, echter Speik), majhna rastlinica s pritličnimi listi iu kratkim, pokončnim stebelcem, ki nosi klasasto združene, rumene cvete. Močno dišečo koreniko rabijo v orijentu v pripravo dišavnih mazil. 2. Sem spada tudi motovilec (Valerianella olitoria, Rapiinzchen), vilasto- vejnata jednoletnica z lopatičastimi ali podolgastimi listi in gostocvetnimi pakobuli iz prav majhnih, modrobelih cvetov. Njeni pomladnji, v rožicah stoječi listi služijo za salato. 6. družina: Kovačniki (JJaprifoliaceae, Geiliblattgewachse). 1. Črni bezeg (Sambucus nigra, schwarzer Holunder) je na¬ vadno grm, redkeje nizko drevo s sivim, razpokanim lubom. Na široko razprostrte, s sivim, bradavičastim lubjem pokrite veje imajo kakor tudi zelenokožnate mladike mnogo belega stržena. Nasprotne, Pod. 15. Zdravilna špajka. 1. Cvetoče steblo. 2. List. 3. Cvet, pov. 4. Podolžno prerezan cvet, pov. 5. Plod, pov. 17 lihopernate liste sestavlja pet do sedem pakrožnih ali jajčastih, pri¬ ostrenih, ostro napiljenih listkov. Majhni, vonjavi cveti se združu¬ jejo v velike, plošč- nate pakobule. Na cvetih opaziš pe- terozobo čašo, pravilen, kolesast, nekoliko vgloblj en venec rumen- kastobele barve, dalje pet prašni¬ kov in pestič. Na polpodrastlaplod- nica nosi sedečo, Pod. 16. črni bezeg. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Vejica z jagodami. 4. Diagram. trokrpo brazdo in se razvije v majhno, trosemensko, črno jagodo. črni bezeg raste po grmovju; sade ga pogostoma po vaseh okoli stanja in po vrtih. Cvete junija in julija. Posušeno cvetje daje bezgov čaj. Bezgove jagode so pti¬ cam pevkam priljubljena hrana, uživajo jih pa tudi ljudje. — Po nerodovitnih tleh, po ploteh in kraj gozdov najdeš semtertja habat (Sanibiicus Ebulus, Zwergholunder oder Attich), zelišče z rdečkastimi ali belimi, neprijetno dišečimi cveti in navadno črnimi ja¬ godami. 2. Brogovita ali kozja pogačica ( Viburnnm Opu- lus, gemeiner Schneeball). Ta po listnatih gozdih rastoči grm ima nasprotne, jajčaste, tro- ali peterokrpe, debelo Pod. 17. Brogovita. a Cvetoča vejica, pom. b Listni pecelj z žlezicami. c Obroben cvet, d Ploden cvet, e Vejica s plodovi, pom. Paulin, Rastlinstvo. 2 18 napiljene liste in v vršnih, ploščnatih pakobulih združene cvete. Srednji cveti so popolni in sestoje iz majhne, peterozobe čaše, zvonastega, rumenkastobelega venca, pet prašnikov in pestiča s podrastlo plodnico. Obrobni cveti imajo mnogo večje, kolesaste, ploščnate vence, so brezspolni (neplodni) in sestavljajo pri vrtnih zvrsteh sami oble pakobule. Plod je obličasta, svetloškrlatasta jagoda. Cvete maja in junija. — Po gorskih gozdih raste sorodna udikovina ali dobrovita (Viburnum Lantana, wolliger Schneeball) s srčastojajčastimi, nazobčanonapilje- ' nimi listi, ki so spodaj z vejami vred sivokuštrasti. 3. Kovačnik, cevke ali kozji parkeljci (Lonicera Caprifolium, echtes GeiBblatt oder Jelangerjelieber) je grm, čegar ovijajoče se deblo poraščajo nasprotni, jajčasti, topi, spodaj modrozeleni listi. Zgornji listi mladik so pri dnu na široko zrastli. Somerni cveti stoje v pazdušnih vretencih in v vršnih šopih. Čaša je peterozoba; bledo- rožasti, pozneje rumeni, dolgocevasti venec je dvousten s četvero- delno zgornjo in celorobo spodnjo ustno. Prašnikov je pet; pestič ima jajčasto, podrastlo plodnico, nitast vrat in glavičasto brazdo. Plod je škrlatnordeča jagoda. Kovačnik raste pri nas in v južnejših krajih divji po grmovju in po ploteh. Cvete maja in junija. Po vrtih ga sade, da tvori zelene lope in da obrašča stene. — Po gozdih in po grmovju, zlasti na apnenih tleh se nahaja sorodna navadna pesikovina ali kosteličevje (Lonicera Xyl6steum, gemeine Heckenkirsche), pokončen grm z jajčastimi, spodaj sivozelenimi listi, ki so z vejicami vred mehkodlakavi. Rumenkasti cveti so podobni kovačnikovim cvetom in stoje podvojno vkup na pazdušnem peclju. Karminastordeče jagode so po dve in dve pri dnu zrastle. 4. Kovačniki so grmi ali zelišča z nasprotnimi listi. Po¬ polni cveti imajo četvero- ali peterozobo čašo, lijast ali kolesast venec s četvero- ali peterodelnim, časih dvoustnim robom, štiri ali pet prašnikov in pestič s podrastlo plodnico. Plod je večsemenska jagoda. Kovačniki so žužkocvetke in izločujejo med na vratnem dnu. Plitke cvete brogovite in udikovine obiskujejo le kratkorilčaste žuželke, zlasti muhe. Dolgo¬ cevasti venci kovačnika, ki se na večer odpro in tudi tedaj posebno dehte, so prikrojeni velerilčastim somračnikom. V bezgovih cvetih, ki so skoraj brez medu, vrši se pa mnogokrat samolastno oprašenje. §7. 7. družina: Broščnice (Ritbidceae, Krappgevvachse). 1. Dišeča perla ali prvenec (Aspčrula odorata, Waldmeister) je vztrajno zelišče z drobno, plazečo, vejnato koreniko, ki poganja pokončna, četverorobata in členasta, gola stebla. Suličasti, po robu ostrokocinasti listi stoje v navideznih vretencih. Pravilni, majhni 19 cveti se združujejo vrh stebel v pakobule in imajo nerazločno čašo, četverodelen, lijastokolesast venec, štiri prašnike in pestič. Podrastla plodnica nosi dvokrak vrat in glavičasti brazdi ter dozori v dva oreška, porastla s kljukasto zakrivljenimi ščetinicami. Perla se nahaja po senčnatih gozdih, zlasti po bukovju, in cvete maja in junija. Kedar zvene, je močnega, prijetnega vonja. Zaradi tega jo devajo v vino, ki dobi od nje posebno dober okus (majnikovo vino). 2. Navadna lakota (Galium Mol- lugo, gemeines Labkraut) ima vztrajno koreniko in kolenčasta, četverorobata, gola stebla. Crtalastosuličasti ali črtalasti, ostnati, po robu ostri listi poraščajo steblo v navi¬ deznih vretencih. Majhni, beli cveti stoje vrh stebel v latnato zloženih pakobulih. Cvete tvori neznatna čaša, kolesast, na štiri dolgo priostrene roglje nacepljen venec, štirje praš¬ niki in pestič. Podrastla, v dvokrak vrat po¬ daljšana plodnica se razvije v polkroglaste, gole plodiče, ki stoje podvojno vkup. Navadna lakota se nahaja povsod po travnikih, po ozarah in mejah in kraj potov. Cvete od maja do avgusta. — Po sličnih mestih raste tudi prava ali rumena lakota (Galium vei'um, echtes Labkraut), ki ima toporobata, skoraj okrogla stebla. Črtalasti ali nitasti, ostnati, po robu zavihani listi so spodaj belkastokuštrasti in stoje po osem do dvanajst v navideznih vretencih. Majhno, zlatorumeno cvetje vonja močno po medu. — Po mejah, po grmovju in kraj gozdov je prav navadna križolistna lakota (Galium Cruciata, kreuzbliittriges Labkraut) s četverorobatimi stebli in pakrožnimi ali podolgastinii listi, ki stoje po štirje v vretencih. Drobni, zelenkastorumeni, vonjavi cveti stoje v pazdušnih pakobulih. — Z listi lakot se hrani velerilčeva gosenica. 3. Zavoljo rdečega barvila, ki napolnjuje koreniko, goje zlasti v južni Evropi in v orijentu barvilni brošč (Rubia tinctorum, Farberrothe oder Krapp), ki ima pakrožne ali suličaste, ščetinastokosmate liste, rumene, navadno petero- delne vence in majhne, zažete jagode. 4. Pravi kavovec (Coffea arabica, echter Kaffeebaum) je nizko drevo, sajen pa navadno grm z navzkrižnimi, široko raz¬ prostrtimi vejami. Nasprotni, zgoraj temnozeleni, spodaj bledejši listi so jajčastosuličasti, celorobi in vednozeleni. Vonjavi cveti se 2* Pod. 18. Dišeča perla. 1. Cvetoče steblo. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Podolžno prerezan plod, pov. 4. Diagram. 20 pokažejo posamezno ali šopoma po trije do sedem vkup v listnih pazduhah. Cveti imajo peterozobo čašo, bel, lijast, peterodelen venec, pet prašnikov in pestič s podrastlo plodnico. Plod je drenuljam podobna, temnordeča, dvopredalasta jagoda z dvema, roženastima semenoma, ki sta spredaj ploščnati, na hrbtu pa vzbočeni. Kavovec raste divji v Abesiniji, v Sudanu, po mozambiškem in gvinejskem obrežju. Od tod so ga presadili v Vzhodno in Zahodno Indijo. Porabo kavovih zrn so spoznali v Evropi še le v šestnajstem stoletju, zdaj je razširjena splošno. Evropa sama potrebuje na leto okoli 400 milijonov kg kave. 5. Sem spadajo tudi Pod. 19. Kavovec. kinovci (Clnchona,, China- rindenbaume), vednozelena drevesa, ki rastejo divja v Boliviji in v Ekvadoru, ka¬ tera so pa zasadili tudi v Vzhodno Indijo in Avstra¬ lijo. Iz lubja teh dreves se prideluje k i n i n , ki je zlasti zoper mrzlico zname¬ nito zdravilo. 6. Broščnice so zelnate ali lesaste rast¬ line z nasprotnimi ali v navideznih vretencih stoječimi listi. Pravilne, navadno dvospolne cvete sestavljajo četvero- ali peterozoba čaša, čet¬ vero- ali peterodelen ve¬ nec, štirje ali pet praš¬ nikov in pestič s pod¬ rastlo plodnico. Plod je jagoda ali pokovec, ki 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Plod. 3. Povprečno prerezan plod. 4. Semeni. razpade na dva obli- časta oreška, ali glavica. Broščnicam prištevamo nekoliko prav znamenitih rastlin. Izmed teh nam dajo nekatere zdravila in uživala, iz drugih pa pripravljajo barvila. Oprašenje je pri naših domačih vrstah deloma medsebojno, deloma, zlasti pri takih, ki imajo neznatne cvete, pa samolastno. Razširjatev se pri nekaterih broščnicah pospešuje s tem, da poraščajo plodiče kljukasto zakrivljene bodice, s katerimi se lahko primejo živalskih kožuhov. 21 8. družina: Trpotci (Plantagin&ceae, Wegerichgewachse). § 8.- Veliki trpotec ali pripotec (Plant&go maior, groBer Wegerich) ima kratko koreniko, ki poganja sedmerožilnatih listov. Po¬ končna, brezlistna stebla nosijo dolge, valjaste klase. Majhne, pravilne cvete sestavlja četvero- delna čaša, suhokožnat, bledo- vijoličast, četverodelen venec, štirje daleč iz venca moleči prašniki in pestič. Dvopreda- lasta glavica se odpre s po- krovcem. Veliki trpotec raste po¬ vsod kraj potov, po pašnikih in tratah. Cvete od julija do oktobra. S semeni se hranijo ptice pevke. Zelene liste po- kladajo kot hladilo na rane. — Po sličnih krajih se še naha¬ jata podobni srednji trpotec (Plantago media, mittlerer Wegerich)spakrožnimi, kratko- pecljatimi listi in suličasto- listni trpotec (Plantago lan- ceolAta, lanzettblattriger We- pritlično rožico jajčastih, pecljatih, navadno gerich), ki ima ozkosuličaste liste in dolge betve s kratkimi klasi. Pod. 20. Veliki trpotec. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Cvet, pov. 3. Odprt plod, pov. 4. Seme, pov. 5. Diagram. 9. družina: Mešinke (JJtriculariaceae, Wasserschlauch- §9. gewachse). 1. Navadna mastnica (Pinguicula vulgaris, gemeines Fettkraut) je mična rastlina s pritlično listno rožico, iz katere neposredno izvirajo jednocvetni peclji. Podolgastojajčasti, rumenkastozeleni listi so nekoliko mesnati in nekako mastni. Čaša je peterodelna; vijoličasti, dvoustni, široko odprti venec je dolgo- ostrožen in ima kratko, dvokrpo spodnjo ustno in daljšo, trokrpo zgornjo ustno. Prašnika sta dva, pestič jeden. Plod je jajčasta glavica. Biva po vlažnih travnikih in po močvirjih. Cvete maja in junija. — Podobna, sosebno po planinah rastoča planinska mastnica (Pinguicula alptna, Alpen-Fettkraut) ima kratkoostrožen, belkast venec. Mastnice spadajo k žužkojedim rastlinam. Ker je zgornja listna stran sluzna in lepljiva, ulove se na njej majhne žuželke. Ce se to zgodi, zavijejo se listni robovi navzgor proti ploskveni sredini ter zakrijejo ujete žuželke, ki kmalu 22 Pod. 21. Navadna mastni ca. Pod. 22. Navadna mešinka. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Cvetišče s čašo, prašnikoma in pestičem, pov. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet od spredaj, pov. 23 poginejo. Izločivši iz posebnih žlezic tekočino, katera deluje podobno živalskemu želodčnemu soku, razkraja in pretvarja rastlina na listih mehke žuželčne dele v hranilne šoke ter jih potem vsrkava. 2. Navadna mešinka ( Utricul&ria, vulg&ris, gemeiner Wasserschlauch) je plavajoča rastlina s tankim, potopljenim steblom, ki nosi na nitaste roglje drobno razrezljane liste. Po nitastih rogljih vise semtertja majhni meliovi, ki so z zrakom in vodo napolnjeni. Rumeni, somerni cveti se pokažejo nad vodo vrh šibkih stebel v grozdih. Pojedini cvet ima dvolistno čašo, ostrožen, dvousten, zakrit venec, dva prašnika in nadrastel pestič. Plod je mnogosemenska glavica. Mešinka raste po stoječih vodah in cvete od junija do avgusta. Majhne listne mehove rabi mešinka, da ž njimi plava, lovi pa v njih tudi majhne živalce. Vsak meh ima namreč majhno, s ščetinicami obdano odprtino, katero zapira od znotraj kožnat zaklopec. Ker majhne živalce lahko zaklopec na vznotraj odrinejo, ujamejo se in poginejo ujete v mehu. Razkrojine, ki na¬ stanejo iz teh živalskih teles, raztope se v vodi. To hranilno raztopino vsrkava rastlina s kocinicami, ki poraščajo notranjo mehovo površino. Mešinko prištevamo tedaj k žužkojedim rastlinam. 10. družina: Pojalniki (Orobanchaceae, Sommerwurz- § 10. gewachse). 1. Pojalniki ali poletni koreni so zajedavke skoraj brez listnega zelenila. Njih gomoljasta korenika sedi na koreninah raznih zelišč in poganja večinoma enoj- nato, nadzemno, luskolistnato steblo. Steblo nosi v vrhu klas ali grozd somernih cvetov, ki imajo raznoliko, ločenolistno ali zrastlolistno čašo, cevastozvonast venec, štiri dvomočne prašnike in nadrastel pestič. Stebla, luskolisti in cveti so rjavi, rumenkasti ali rdečkasti. Plod je mnogosemenska glavica z jako drobnimi semeni. Precej navaden je rumeni poletni koren (OrobAnche lutea, gelbe Sommerwurz), ki se zajeda v korenine nemške detelje. — Beli poletni koren (Orob&nche alba, weifle Sommerwurz) izsesava korenine poljske materine dušice. 2. Pojalnikom prištevamo tudi lusnec ali luš (Latliraba Squamaria, Schuppenwurz). Mesnata, vejnata korenika te čudne rastline sedi na koreninah raznih listnatih dreves, zlasti leske in bukve. Koreniko pokrivajo beli, mesnati luskolisti, steblo pa poraščajo rdeče, kožnate luske. Rdečkaste, vrh stebla v eno¬ stranskem grozdu združene cvete podpirajo rožnordeče krovne luskice. Cvete estavlja četverodelna čaša, dvousten, zijalast venec, štirje dvomočni prašniki in nadrastel pestič. Plod je mnogosemenska glavica. Lusnec se dobiva semtertja po listnatih gozdih precej na gosto in cvete marcija in aprila. Lusnec je popolnoma brez listnega zelenila in ne more vsled tega samostojno prilikovati sirove redilne snovi. Vzprejema tedaj organična hraniva, katera izsrkava iz drevesnih korenin, na katerih sedi njega korenika. Zategadelj ga imenujemo pravo zajedavko. Luš si pa baje osvaja tudi hranilnih snovij iz razkrajajočih se živalskih teles. V votlinah mesnatih luskolistov, ki pokrivajo koreniko, se neki ulove majhne živalce (pršice, majhne žuželčne ličinke i. dr.), ki tu poginejo; zato prištevajo luš tudi žužkojedim rastlinam. 24 § n. 11. družina: Ornobine {Scrophularidceae, Braunwurz- gewachse). 1. Madronščica ali žabri (Linaria vulgaris, gemeines Lein- kraut) je vztrajno zelišče z vretenasto, nekoliko lesasto korenino. Iz nje izvirajo pokončna cvetna in brezcvetna stebla, ki tudi deloma pri dnu olesene. Gosto, premenjalno stoječi listi so črtalastosuličasti Pod. 24. Madronščica. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet. 3. Podolžno prerezan cvet. 4. Spodnja ustna od znotraj. 5. Dozorela glavica. 6. Seme, pov. 7. Diagram. Pod. 25. Rdeči naprstec. 1. Končni del cvetočega stebla, pom. 2. List. 3. Spodnji del razcepljenega venca. in spodaj sivozeleni. Precejšnji, pazdušni cveti se pokažejo vrh stebel v gostocvetnili grozdih. Cveti imajo trpežno, peterodelno čašo in bledorumen, someren, dvousten venec. Poševno kvišku moleča zgornja ustna je dvodelna; trodelna spodnja ustna, ki se končuje v dolgo ostrogo, je sredi pomarančastorumena in gubasto napihnjena ter zapira grlo popolnoma (zakrit cvet). Izmed štirih na venčnem dnu 25 prirastlih prašnikov sta dva daljša, dva krajša (dvomočni prašniki). Jedini pestič sestoji iz glavičaste brazde, nitastega vratu in jajčaste plodnice. Plodnica sedi v čašnem dnu na poševni ploščici, ki izkrgava med (medovnik). Med se nabira v ostrogi in je pristopen le žuželkam z dolgim sesalom. Plod je jajčasta, dvopredalasta glavica, ki zapira mnogo ploščnatih semen in ki se razpreza v vrhu z zobci. Madronščico najdeš pogostoma kraj potov in njiv, po nasipih in peščenih prahah. Cvete od junija do jeseni. — Po vrtih sade sorodni veliki odolin ali žabico (Antirrhinum rnaius, groBes Lowenmaul). Ta se ponaša z večjimi, rdečimi ali belimi venci, ki imajo rumeno grlo in na dnu mesto ostroge vrečasto grbo. 2. Prav priljubljena vrtna lepotna rastlina je tudi rdeči na- prstec (Digitalis pttrpurea. rother Fingerhut). Ima visoko, pokončno, enojnato steblo in premenjalno stoječe, suličaste, po robu narezane liste. Steblo in listi so kuštrasto dlakavi. Veliki, somerni cveti se združujejo vrh stebla v dolge, enostranske grozde. Cvete sestavlja kratka, neenako peterodelna čaša in zvonastocevast, skoraj dvousten venec, ki je škrlatnordeč ali bel in znotraj po grlu temnordeče pikast. Na vencu prirastli štirje prašniki so dvomočni. Jajčasta, nadrastla plodnica nosi nitast vrat, ki se okončuje v dvodelno brazdo. Plod je mnogosemenska glavica. Rdeči naprstec je omamno strupena rastlina in se rabi v zdravilstvu. — Podobni velecvetni naprstec (Digitadis ambigua, groBbliitiger Fingerhut) ima velike, bledorumene, znotraj rjavo mrežnožilnate vence in raste po gozdnatih gorskih pobočjih. 3. Druge divje, sem spada¬ joče rastlineso: navadna črnobina ali svinjski koren (Scrophultirin nodosa, gemeine Braunvvurz), po vlažnih, senčnatih mestih prav na¬ vadno, vztrajno zelišče, ki poganja četverorobata stebla, nasprotne liste in majhne, skoraj oble cvete z dvo- ustnimi, zgoraj rjavimi, spodaj temnozelenimi venci; mali škro- botec (Alectorolophus minor, kleiner Klappertopf), enoletna trav¬ niška rastlina, ki ima četverorobato steblo, nasprotne liste in pazdušne cvete z okroglo, napihnjeno čašo in rumenim, dvoustnim, od strani stisnjenim vencem; navadna smet- lika {Euphr&sia, Rostkovi&na, gemeiner Augentrost), prav nizka, po travnikih rastoča enoletnica z nasprotnimi listi in majhnimi, dvo- ustnimi, nezakritimi (zijalastimi) h.Guhther .k. a. Pod. 26. Navadna črnobina. 1. Del stebla s cvetočo vejico. 2. Cvet, po v. 3. Prašnik, pov. 4. Podolžno prerezan cvet, pov. 5. Glavica. 26 venci, ki so beli ali višnjevkasti in vijoličasto progasti. — Po močvirjih in mokrih travnikih najdeš močvirski ušivec (Pediculčiris palustris, Sumpf-Lausekraut), ki poganja vejnata stebla z nasprotnimi, pernatimi listi in rožnordečimi, dvoustnimi cveti. — Mnogovrstni ušivci z rumenimi ali rdečimi cveti krase vlažna mesta planin. 4. Velecvetni lučnik ali papeževa sveča (Verbascum thapsi- forme, grofiblumige Konigskerze) je dvoletna rastlina z vretenasto, raz- rastlo korenino. Ta poganja prvo leto le pritlično listno rožico in še le drugo leto visoko, pokončno, enojnato ali vej nato steblo, ki je, kakor Pod. 27. Velecvetni lučnik. 1. Končni del cvetočega stebla, pom. 2. Del stebla z listi, pom. 3., 4. Razcepljen venec od zgoraj in od spodaj, pom. 5., 6. Prašnika, pov. 7. Dozorela glavica, pov. 8. Seme, pov. vsa rastlina, gosto kuštrasto. Steblo poraščajo podolgastojajčasti, neenako narezani, priostreni listi; njih sedeče ploskve se stegujejo od lista do lista po steblu navzdol. Veliki, somerni cveti stoje šopasto v pazduhah krovnih listov ter sestavljajo vrh stebla dolg, valjast klas. Na cvetih opaziš peterodelno, trpežno čašo in svetlorumen, kolesast venec z neenako peterokrpim robom. Kratka venčna cev nosi pet prašnikov; niti krajših treh prašnikov so belovolnate. Na čašnem dnu se vzdiguje jajčasta, nadrastla plodnica, ki nosi nitast vrat in dvokrpo brazdo. Mnogosemenska glavica se razpreza od vrha dvoloputasto. 27 Velecvetni lučnik raste po solnčnatih gričih, kraj potov in po nasipih. Cvete od julija do oktobra. Posušeno lučnikovo cvetje služi v čaj. — Po sličnih krajih najdeš še mnogo drugih lučnikovih vrst, kakor n. pr. črni lučnik (Ver- b&scum nigrum, schvarzes Wollkraut), čegar rjavkasto steblo nosi spodaj srčasto- jajčaste, pecljate, zgoraj jajčastosuličaste, sedeče liste. Peteri prašniki majhnih rumenili cvetov imajo vsi škrlatnovolnate niti. 5. Vrednikov jetičnik (Veronica Cha- rnaeclrys, Gamander-Ehrenpreis) ima večletno, plazečo, vejnato koreniko, iz katere izvira na¬ vadno več dvigajočih se, dvoredno kocinastih stebel. Kratkopecljati ali sedeči, navzkrižni listi so jajčastosrčasti, debelo narezani in nekoliko grbavi. Pecljati, pazdušni cveti se združujejo v redkocvetne grozde. Cveti imajo četverodelno čašo, kolesast, neenako četverokrp, višnjev venec, dva prašnika in pestič. Ploščnata, nadrastla plodnica se razvije v narobesrčasto, mnogo- semensko glavico, katera se dvoloputasto razpreza. Ta jetičnik je po tratah, kraj gozdov in po grmovju prav navadna rastlina in cvete od aprila do junija. — Po svetlih gozdih raste ko¬ ristni jetičnik (Veronic.a officinalis, gebrauch- licher Ehrenpreis), vztrajno zelišče s plazečimi stebli, ki nosijo jajčaste, drobno napiljene, na¬ sprotne liste in gostocvetne grozde iz majhnih, bledomodrih cvetov. 6. Crnobine so zelišča s preme- njalnimi ali z navzkrižnimi listi. Po¬ polni, somerni cveti imajo večinoma dvo- usten venec, čegar grlo je ali na široko odprto (zijalast cvet, rachenformige Bliite, odtod zijavke, Rachenbliitler) ali pa je zapira gubasto napihnjena spodnja ustna (zakrit cvet, maskierte Bliite); redkeje je venec kolesast. Večinoma imajo štiri dvo- močne prašnike, pri nekaterih pa jih nahajamo pet, pri drugih zopet le dva prašnika. Nadrastli pestič sestavljata dva plodna lista. Plod je muogo- semenska glavica, ki se razpreza navadno dvoloputasto. Med njimi so strupene, zdravilne in lepotne rastline. Crnobine so večinoma žužkocvetke. Sicer so pa naredbe za medsebojno oprašenje pri posameznih vrstah jako različne. V zakrite cvete madronščice, odolina i. dr. morejo prodreti le krepke žuželke (čebele, čmrlji), ki se opraše, ko se prerivajo med gornjo in spodnjo ustno. Nekatere vrste (n. pr. škrobotčeve in smetlične) razvijo velike in majhne cvete; v prvih se vrši medsebojno, v drugih le samolastno oprašenje. Pod. 28. Vrednikov jetičnik. 1. Cvetoče steblo. 2. Venec, pov. 3. Po¬ dolžno prerezan cvet, pov. 4. Glavica s čašo. 28 § 12. 12. družina: Razhudniki (Solanaceae, Nachtschatten- gewachse). 1. Podzemljica, krompir ali korun (Solanam tuberdsum, knollentragender Nachtschatten, Kartoffel- oder Erdapfelpflanze) ima pokončno, nadzemno steblo, katero vlaknastih korenin in podzemne, vrvicam poganja pri dnu mnogo podobne živice (pritlike). Živice poraščajo majhni luskolisti in nitaste kore¬ ninice. Končni, zelo prikrajšani členi živic odebele in omesene ter se razvijo v znane, užitne gomolje. Brstiči, ki stoje v luskolistnih paz¬ duhah, tvorijo na gomoljih tako- zvana očesa in tiče navadno v plitkih globelicah, ker jih nabuhlo obrastejo otekajoči členi. Očesa se podalj¬ šajo nastopno leto v nadzemna, ko- Pod. 29. Krompir. 1. Cvetoče steblo, pom. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Prašnik s cvetnim prahom, pov. 4. Plod, pom. 5. Povprečno prerezan plod, pom. 6. Živice z gomoljema. 7. Podolžno prerezano seme, pov. drastokrilata ste¬ bla, ki nosijo pre- menjalne, s stebli vred kocinaste liste. Listi so pernasto razrezani na jajčaste, neenake oddelke, katerih večji menjavajo z manjšimi. Precejšnji, popolni cveti izraste v dolgo- pecljatih, vršnih in stranskih pakobulih. Zrastlolistna čaša je nacep¬ ljena na pet suličastih krpic; pravilni, peterokrpi venec je kolesast in bele ali bledovijoličaste barve. Na grlu kratke venčne cevi je vsajenih pet kratkonitastih, a širokonitastih prašnikov. Široke, proti središču naklonjene prašnice se dotikajo in tvorijo stožkasto cev, 29 ki obdaja pestič tako, da moli iz nje le glavičasta brazda. Obla, nadrastla plodnica se razvije v zelenkasto, mnogosemensko, dvo- predalasto, kakor črešnja debelo jagodo. Krompir cvete julija in avgusta. Doma je na zahodnem obrežju južne Amerike, na peruvanskih in čilskih visokih planotah. Sadili so ga tu že pred od¬ kritjem Amerike. V Evropo so ga prinesli Spanci leta 1580. v svojo domovino, okoli leta 1585. pa Angleži na Irsko. Leta 1588. je vzgojil slavni botanik Kluzij nekoliko rastlin v dunajskem botaniškem vrtu. Tekom sedemnajstega stoletja se je širilo sajenje krompirja jako počasi, tako da so začeli spoznavati to prekoristno rastlino v naših krajih še le okoli leta 1730. Spočetka so dajali krompir le živini in še le koncem osemnajstega stoletja so ga vsled več slabih letin začeli splošno saditi in jesti. Dandanes ga sade od severa do juga v vseh delih sveta. Postal je ljudem in živini neobhodno potreben živež. Iz krompirja se pa prideluje tudi mnogo za obrt važnih snovij. Množi se krompir navadno le z gomolji. Ker imajo gomolji po več očes, razrežejo jih mnogokrat poprej na krhlje. Steblo poganja gomolje- nosne živice le pod zemljo, vsled tega je treba zel okopavati, da se pomnoži pridelek. Ako se seje krompirjevo seme, rodi rastlina še le v drugem ali tretjem letu tako debele gomolje, da so za rabo, časih, sosebno v deževnem vremenu, se širi po krompirju nevarna bolezen, ki uničuje krompirjevo zel in povzročuje, da gnijejo gomolji. Vzrok tej bolezni je neka gliva, takozvana krompirjeva plesen. Drug sovražnik je krompirju ameriški krompirjevec, ki se hrani kot ličinka in hrošč z listi in stebli. S krompirjevim listjem se živi tudi smrtoglavčeva gosenica. 2. Krompirju je sorodno pasje zelišče (SolAnum nigram, schtvarzer Nachtschatten), čegar steblo poraščajo jaj¬ časti, celorobi ali na¬ zobčani listi. Drobni, beli cveti stoje v svaljkih in se razvijo v črne, kakor grah debele jagode. Kaste povsod po grobljah, kraj potov in po ob¬ delanih tleh in je vse strupeno. — Druga, tudi strupena sorod¬ nica je grenkosladki razhudnik ali gren- koslad (Solarnim Dulcamara, bitter- siifier Nachtschatten), polgrm z vejnatim Pod. 30. Pasje zelišče. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Vejica s plodovi. 5. Diagram. 6. Podolžno prerezan plod. steblom, ki se vzpenja navadno po drevesnih deblih. Ima jajčaste, časih pri dnu srčasto izrobljene ali pa kopjaste liste. Vijoličasti, v stranskih, kimastih svaljkih zbrani cveti imajo nazaj zavihane venčne roglje in rode škrlatnordeče jagode. 30 Ta v vseh svojih delih strupena rastlina raste zlasti po vlažnih mestih in cvete od junija do avgusta. Zmečkane veje smrde po miših in so sprva grenkega, pozneje osladnega okusa. 3. Užitne, ploščnatoobličaste, brazdate jagode živordeče barve rodi rajsko jabolko ali paradajžar (Solanam Lycopersicum, Paradiesapfel oder Tomate), jednoletno zelišče s pernatimi listi in rumenimi cveti. Pri nas je goje po vrtih. Doma je v južni Ameriki, kakor tudi paprika ali turški poper (C&psicum annuum, Beiflbeere, Paprika oder spanischer Pfeffer), katerega sade sosebno na Ogrskem zavoljo podolgastih, navadno koničastih, kakor cinober rdečih jagod, ki so hudo žgočega okusa. Turški poper ima dolgopecljate, jajčaste, koničaste liste in pazdušne cvete z belkastimi, kolesastimi venci. 4. Norica, paskvica ali volčja črešnja (Atropa Belladdna, Tollkirsche) je vztrajna rastlina z debelo, valjasto, razrastlo korenino Pod. 31. Norica. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Načrt, ki kaže, kako so postavljeni listi po steblu; Ob, Ib, 2b podporni listi, la, 2 a, 3 a predlistki. 3. Razcepljen cvet. 4. Podolžno prerezana jagoda. 31 in pokončnim, časih čez meter visokim steblom. Steblo se razhaja zlasti v vrhu na rogovile in je kakor vsa rastlina žlezastodlakavo. Pecljati, jajčasti, priostreni listi stoje spodaj premenjalno, na gornjih vejah pa paroma. Veliki, kratkopecljati cveti izrasto posamezno ali paroma iz listnih pazduh in razsoh. Kimaste cvete sestavlja petero- delna čaša in valjastozvonast, peterokrp, rjavožilnat venec, ki je spodaj zelenkastorumen, zgoraj vijoličastorjav. V venčni cevi je vsajenih pet, nekoliko usločenih prašnikov; v časnem dnu se nahaja jajčasta plodnica, ki nosi nitast vrat in dvokrpo brazdo. Plodnica se razvije v dvopredalasto, svetločrno, črešnji podobno jagodo. Dozorela jagoda je polna temnordečega soka in sedi v povečani, zvezdasto razprostrti čaši. Norica raste po gozdih hribovitih krajev, zlasti po sečah, časih v veliki množini in cvete od junija do septembra. Norico moramo prištevati našim naj¬ nevarnejšim strupenim rastlinam. Mnogokrat so se že otrovali nevedni ljudje, zlasti pa otroci, ki so použili njene črešnjam podobne jagode. Korenina in listje se rabi v zdravilstvu. 5. Po gričih in vinogradih raste tu pa tam volčje jabolko ali rdeča punčica (Physalis Alkekengi, Schlutte oder Judenkirsche), zelišče s paroma stoječimi, jajčastimi, priostrenimi listi in pazdušnimi cveti, ki sestoje iz cevaste, peterozobe, rumene čaše, kolesastega, peterokrpega, belkastega venca, pet praš¬ nikov in nadrastlega pestiča. Čaša rdi, kedar dozoreva, se zelo poveča in napihne in popolnoma pokrije užitno, živordečo, črešnji podobno jagodo. — Veliko večje, užitne jagode sladkokislastega okusa rodi užitna punčica (Physalis ediilis, Ananaskirsche). Raste divja po peruvanski deželi, kjer jo pa kakor tudi seni- tertja pri nas sejejo. — V žive meje in plotove in zelene lope sade pri nas pogostoma navadno kustovnico (Lycium vulgare, gemeiner Bocksdorn) srednje visok, časih trnat grm, ki razvije tanke, šibaste, viseče veje. Pecljati, podolgasti ali suličasti, koničasti listi so celorobi in goli. Popolni cveti stoje posamezno ali podvojno ali potrojno v listnih pazduhah. Na kratkocevasti, deloma dvoustni čaši opaziš trozobo spodnjo in dvozobo gornjo ustno. Lijastopladnjasti venec ima peterokrp rob in je navadno svetlolilaste barve. V venčni cevi je vsajenih pet, pri dnu kocinastih prašnikov, na čašnem dnu pa sedi pestič z nadrastlo plodnico. Plod je majhna, podolgastojajčasta, dvopredalasta jagoda škrlatnordeče barve. Prvotna domovina kustovnice je Španija. — Po senčnatih gorskih gozdih se semtertja nahaja v cvetih norici nekoliko podobna, strupena kranjska bunika ali volčič (Scoptilia čarni6Ii<:a, krainisches Tollkraut), ki ima pokončna, zgoraj vejnata stebla in premenjalne, pakrožne ali suličaste, priostrene, nekoliko grbaste liste. Cvete, ki vise posamezno na pazdušnili pecljih, tvori zvo¬ nasta, peterozoba, trpežna čaša in cevastozvonast, peterozob venec, ki je zunaj svetlorjav, znotraj zelenkast. Prašnikov je pet, pestič jeden. Plod je zelenkasta, obla glavica. 32 6. Navadni kristavec ali svinjska dušica (D atu ra Stramo- nium, gemeiner Stechapfel) ima jednoletno, vretenasto korenino in Pod. 32. Navadni kristavec. 1. Cvetoča vejica. 2. Dozorela glavica, pom. 3. Celo in podolžno prerezano seme, pov. pokončno, vilastovejnato steblo. Premenjalni, pec- Ijati listi so jajčasti in šobasto nazobčani. Veliki, pravilni cveti izrasto po¬ samezno med razsohami. Cevasta, peteroroba čaša je peterozoba ; veliki, beli, lijasti, peterokrpi venec je peterorob in po¬ dolžno gubast. Prašnikov je pet, pestič jeden. Jaj¬ časta, ščetinasta, nad- rastla plodnica se razvije v veliko, četveropreda- lasto, bodičasto glavico. Ta zapira mnogo velikih, črnili semen in se razpreza četveroloputasto. Kristavec je prvotno v Vzhodni Indiji doma; nahaja se pri nas pogostoma po grobljah, kraj potov in po krompirjeviščih. Cvete julija in avgusta. Vsa rastlina diši zoprno in je zelo omotno strupena. Listje in seme rabijo v zdravilstvu. 7. Črni zobnik ali blen (Hyoscyamus niger, schwarzes Bilsenkraut). Vretenasta korenina te jednoletnice nosi pokončno, enojnato ali vejnato steblo, ki je kakor vsa rastlina lepljivovolnato. Premenjalni listi so jajčastopodolgasti in šobastokrpasti; spodnji so pecljati, gornji obsegajo polovico stebla s srčastim dnom. Kratko- pecljati, pazdušni cveti izrasto v svaljkih; med razcvitanjem stoje kupoma vrh stebla in vej, ko pa plod dozoreva, v podolgastem, enostranskem klasu. Cvete sestavlja vrčasta, peterozoba, trpežna čaša in kolesastolijast, neenako peterokrp venec, ki je bledo- rumen in premrežen s temnovijoličastimi žilami. Peteri prašniki imajo vijoličaste prašnice. Iz nadrastle, jajčaste plodnice dozori mnogosemenska glavica, ki sedi v povečani čaši in ki se odpre s pokrovcem. 33 Zobnik raste povsod po obdelanih in’neobdelanih tleh, sosebno po grobljah in kraj potov. Cvete od junija do avgusta. Zobnik je zelo neprijetno dišeča, omotno strupena rastlina. Iz listov in semen pripravljajo zdravila. Pod. 33. Zobnik. 1. Končni del cvetočega stebla. 2. Cvet. 3. S čašo obdan plod. 4. Plod s pokrovcem. 8. Kmetski tobak (Nicotiana riistica, Bauerntabak) je enoletna rastlina z enojnatim ali vejnatim steblom in velikimi, jajčastimi listi. Spodnji listi so pecljati, gornji pa sede. Cveti so združeni v grozdasto skrčenem latu; imajo zvonasto, peterozobo čašo in kratkocevast, lijastozvonast, zelenorumen venec, čegar rob nosi pet okroglastih, topih krpic. Plod je mnogosemenska, obličasta glavica, katero obdaja trpežna čaša. Cvete od julija do septembra. — Navadni tobak (Nicotiana TAbacum, gemeiner Tabak) ima podolgastosuličaste, priostrene liste in dolgocevaste, zvonastopladnjaste, bele vence z rožnordečim robom, ki nosi pet večjih, priostrenih krpic. Plod je jajčasta glavica. Tobak je prvotno doma v Ameriki, kjer so ga kadili že davno pred odkritjem tega zemeljskega dela. V Evropo so ga prinesli še le leta 1560. Od začetka je služil tobak v Evropi le v zdravilstvu, a kmalu so jeli kaditi, nosljati in žvečiti listje te omotno strupene rastline vkljub jako strogim prepovedim. Dandanes ga sadijo skoraj po vseh delih sveta, kjer je zanj pripravno podnebje. Pri nas se pečajo ž njim zlasti na Ogrskem; tu se ga mnogo pridela. Paulin , Rastlinstvo. tj 34 9. Razhudniki so zelišča, redkeje grmi s premenjalnimi listi. Njih popolni cveti imajo peterolistno zrastlo čašo in večinoma pra¬ vilen venec s peterokrpim robom, pet v venčni cevi vsajenih praš¬ nikov in nadrastel pestič. Rodnica se razvije v mnogosemensko Pod. 34. Kmetski tobak. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Dozorela glavica. 4. Diagram. 5. Cvet navadnega tobaka. glavico ali jagodo, katero mnogokrat obdaja povečana, trpežna čaša. Skoraj vse so bolj ali manj omotno strupene rastline, ki imajo v svojih delih otrovne organske osnove, takozvane alkaloide (solanin, atropin in nikotin). Nekatere se rabijo v zdravilstvu, druge zopet so važne kulturne rastline. Mnogo tujih vrst goje tudi kot lepotne rastline po vrtih. Oprašenje je pri nekaterih vrstah n. pr. pri pasjem zelišču in grenko- sladu medsebojno, pri drugih pa samolastno (pri kristavcu, zobniku, rdeči punčici). Pri norici se vrši medsebojno oprašenje; če pa žuželke izostanejo, mogoče je tudi samolastno oprašenje, ko venec odpade. 35 13. družina: Ustnatice (Labiatae, Lippenbliitler). je čeladasto vzbočena, spodnja je trodelna 1. Bela mrtva kopriva (Lamium album, weilJe Taubnessel) ima poševno, plazečo koreniko, ki poganja slokasto se dvigajoča, nadzemna stebla. Cetverorobata, kolenčastočlenasta stebla so med kolenci otla in po robeh kocinasta. Vsako kolence nosi po dva nasprotna lista, ki se križata z listoma višjega kolenca (navzkrižni listi). Spodnji listi so pecljati in srčastojaj- časti, zgornji so sedeči in podolgasti, vsi pri¬ ostreni, debelo na¬ piljeni in nekoliko grbavi. V pazduhah zgornjih listov požene pet do osem cvetov, katere podpirajo ši- lasti ovršni listki. Cveti stoje v navi¬ deznih vretencih, ker je videti, kakor da bi bili vsajeni okrog in okrog stebla. Posa¬ mezni cvet ima zvo¬ nasto, na pet ščeti- nastih zobcev nacep¬ ljeno čašo in bel someren, dvousten venec. Gornja ustna in sestoji iz srčasto izrobljene, viseče srednje krpe in dveh pokonč¬ nih, v tanka zobca podaljšanih stranskih krpic. V zakrivljeni venčni cevi sta vsajena dva daljša in dva krajša prašnika (dvomočni praš¬ niki) ; njih prašnice pokriva gornja ustna. V časnem dnu sedi na krpastem, med izločujočem kolobaru (medovniku) četverodelna plod- nica. Ta nosi nitast vrat, ki se okončuje v dvodelno brazdo. Dozorela plodnica razpade na štiri rjave, robate, enosemenske oreške (četvero- delen plod pokovec). Bela mrtva kopriva je ob ploteh, kraj potov in po grmovju precej navadna rastlina. Cvete od aprila do oktobra. H.CjijNTHE R.X.A. Pod. 35. Bela mrtva kopriva. 1. Končni del cvetočega stebla. 2. Cvet, pov. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Prašniki, pov. 5. Pestič, pov. 6. Orešek, pov. 7. Diagram. § 13. 36 2. Lisasta mrtva kopriva (LAmiiim maculatum, gefleckte Taubnessel) je beli koprivi prav podobna, samo da ima svetloškrlataste vence in večkrat belo- lisaste liste; škrlatnordeča mrtva kopriva (LAmium purpureum, purpurrothe Taubnessel) je navadni njivni plevel z manjšimi, škrlatastimi venci. — Po gozdih in košatih gričih raste rumena mrtva kopriva (Lamium luteum. Goldnessel) z rumenimi venci in medenika (Melittis Melissophyllum, echtes Immenblatt) z velikimi, dolgocevastimi venci, ki so beli ali rožnordeči in škrlatasto lisasti. — Po travnikih najdeš skoraj povsod rdeče cvetočo navadno betoniko (JBet6nica officinalis, gemeine Betonie), ki ima pritlične, srčastopodolgaste, debelonarezane liste in visoko, kocinasto steblo, katero nosi le dva do tri pare listov, dalje navadno brunelico (Brunella vulgAris, gemeine Braunelle) z vijoličastimi, vrh nizkih stebel glavičasto nakupičenimi cveti in grenkuljico (Glechoma, hederAcea, Gundelrebe), plazeče zelišče z ledvičastimi, narezanimi Tisti in modrimi venci. Pod. 36. Oprašne naredbe travniške kadulje. 1. Z vršite v žuželčnega oprašenja. 2., 3., 4. Prerezani cveti z vzvodno napravo; / prašna nit; c daljša vzvodova rama s prašnico; p krajša vzvodova rama s ploščico, ki zapira grlo. 3. Travniška kadulja (Salvia pratčnsis, Wiesensalbei) razvije glavno korenino in pokončno, četverorobo, kolenčastočlenasto steblo. Navzkrižni, pecljati listi so jajčastosrčasti, dvakrat narezani in ne¬ koliko grbavi. Pritlični listi tvorijo vsled kratkih stebelnih kolenc listno rožico; zgornji podpirajo cvete, izpremenivši se v jajčaste, priostrene krovne listke, ter so s cveti vred žlezasto kocinasti. Ustnati cveti stoje v navideznih vretencih. Peterokrpa čaša je dvo- ustna, kakor tudi azurnomodri ali vijoličasti venec. Izmed štirih prašnikov sta dva prav majhna in nerazvita; kratki niti ostalih dveh sedita na venčnem grlu in nosita na zgornjem koncu nitast, neenakoramen vzvod (podaljšana osrednja vez). Daljša vzvodova rama se tišči zgornje ustne in nosi prašno vrečico, krajša pa se okončuje v majhno ploščico, ki je zrastla z istoliko ploščico drugega prašnika. Te dve ploščici zapirata grlo. Na četverodelni, v čaši sedeči plodnici je vsajen dolg, nitast vrat. Vrat se končuje v dvodelno brazdo, ki moli izpod čeladaste gornje ustne. Plod je četverodelen pokovec. 37 Travniška kadulja raste po travnikih, zlasti po solnčnatih gričih. Cvete od maja do julija. — Po vrtih sade v južni Evropi domačo koristno kaduljo ali žajbelj (SAlvia officinalis, gebrauchlicher Salbei) zavoljo podolgastosuličastih, sivokuštrastih, dišavnih listov, ki se rabijo v kuhinji in v lekarni. 4. Razvita prašnika v cvetih kadulje sta gibljiva. Ako poskušaš s svinčnikom ali kako drugo ostjo prodreti v venčno cev, opaziš, da klecneta grlo zastirajoči ploščici navzgor, prašni vrečici pa navzdol ter ostaneta v tej legi, dokler ne odstraniš osti. Isto se vrši, ako sede žuželka na spodnjo ustno ter po¬ skuša prodreti v venčno cev, ker želi medu, ki se nahaja v cevi. V to svrho vbode naj- prvo s svojim sesalcem v grlo ter porine ob enem ploščici navzgor; vsled tega se daljši vzvodni rami zavrtita navzdol in prašnika otepavata žuželčni zadek ter ga potreseta z cvetnim prahom. Ako tem pčtem oprašena žuželka sede na drug cvet, dotakne se z zadkom brazde, ki moli iz venca. Brazda si tako prisvoji nekoliko pelodnih zrnc. Žuželke prenašajo tedaj cvetni prah iz enega cveta na brazdo drugega in zvršujejo tako oprašenje (žužkocvetke). 5. Poljska materina dušica (Thy- mus Serpyllum, Feldthymian oderQuendel) je polgrmič z majhnimi, pakrožnimi ali črta- lastimi listi in drobnimi, vrh stebelc šopasto nakopičenimi cveti rožnordeče barve. Raste povsod po suhih travnikih in po poljskih ozarah in ima močan, a prijeten duh. — Sorodno vrtno materino dušico (Thyrnus vulgAris, Gartenthymian) sejejo po vrtih zavoljo dišavnih listov. 6. Druge, pogostoma po vrtih sajene aromatične ustnatice so: šetraj ali čober (Saturela hortensis, Gartensaturei oder Pfefferkraut), majoran {Origanum MaiorAna, Majoran), bazilika (Ocimurn Basilicum, Basilien- kraut), melisa (Melissa officinalis, Citronenmelisse), rožmarin (Hosma- rinus officinalis, Rosmarin), prava sivka {Lavandula, vera, echter Lavendel), poprova in kodrolistna meta {Meniha piperita el crispa, Pfeffer- und Krauseminze). 7. Plazeči skrečnik (Aiuga reptans, kriechender Giinsel) ima vztrajno korenino, iz katere izvira pokončno, kolenčastočlenasto, dvo- redno kocinasto cvetno steblo. Steblovo dno poganja dolgopecljate, lopatičaste, plitvo narezane, pritlične liste in plazeče, členaste, list¬ nate pritlike. Steblo poraščajo kratkopecljati, narobejajčasti, na¬ vzkrižni listi; ti se vedno bolj zmanjšujejo proti vrhu ter polagoma prehajajo v krovne lističe. Popolni cveti stoje v navideznih vretencih, ki sestavljajo navidezen klas. Trpežna čaša je peterozoba; somerni, Pod. 37. Poljska materina dušica. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, pov. 3. Razprostrta čaša, pov. 38 Pod. 38. Plazeči skrečnik. 1. Rastlina. 2. Cvet, pov. 3. Diagram. modri, redkeje beli venec ima prav kratko, nerazvito gornjo ustno in razločno, trokrpo spodnjo ustno. Nitasti vrat in dvomočni prašniki mole deloma iz venčne cevi. Četverodelna, z medovnikom obdana plodnica razpade, kedar dozori, na štiri okroglaste oreške. Plazeči skrečnik raste po travnikih, po grmovju in po svetlih gozdih in cvete od maja do julija. — Po nerazviti gornji ustni so skrečniku podobni vredniki, kakor n. pr. navadni vrednik (Teucrium Chamaedrvs, gemeiner Gamander), ki raste po solnčnatih, kamenitih gričih, sosebno na apnenih tleh. Njega škrlatasti cveti stoje v enostranskih navideznih vretencih. 8. Ustnatice so zelišča ali grmi s kolenčastočlenastim, četvero. robatim steblom, katero poraščajo navzkrižni listi. V pazduhah 39 zgornjih listov, ki se izpremene mnogokrat v krovne lističe, izrasto cveti v navideznih vretencih. Popolni cveti imajo zrastlolistno, cevasto, časih dvoustno čašo in večinoma someren, dvousten venec (ustnati cvet). Prašniki so navadno štirje, dva daljša in dva krajša (dvomočni prašniki). Jedini, iz dveh plodnih listov nastali pestič ima četvero- delno, nadrastlo plodnico, nitast vrat in dvodelno brazdo. Dozorela plodnica razpade na štiri enosemenske oreške (četverodelen plod pokovec). Večjidel se v njih, sosebno v listih, nahajajo močno dišeča hlipna (eterična) olja, katera se različno uporabljajo. Med ustnaticami je mnogo zdravilnih in dišavnih, pa tudi lepotnih rastlin. Ustnatice so žužkocvetke, ki izločajo med v podrastli ploščici na venčnem dnu. Medsebojno oprašenje posredujejo zlasti čebele in čmrlji, katerim je spodnja ustna jako pripravna naletalnica. Nepoklicanim gostom, n. pr. mravljam, ovirajo vhod do medu mnogokrat kocinasti kolobarčki v venčnih ceveh. 14. družina: Srhkolistnice (Asperifoliae, rauhblattrige § u. Gewachse). 1. Navadna pljučnica (Pttlmonaria, officinalis, gebrauchliches Lungenkraut) ima poševno, črnorjavo, z luskolisti in debelovlaknastimi koreninami porastlo kore¬ niko. Korenika poganja spo¬ mladi pokončna, enojnata ali vejnata, robata stebla in pozneje velike, pritlične liste, ki so kakor vsa rastlina ščetinastokosmati. Pecljati, temnozeleni, pritlični listi so jajčasti ali srčasti, priostreni in časih belolisasti; preme- njalni, sedeči stebelni listi so pa podolgasti in kakor pritlični listi celorobi. Popolni cveti stoje v enostranskih pakobulih (svaljkih). Cvete sestavlja ce¬ vasta, peteroroba, pri dozo¬ revanju napihnjena čaša in pravilen, lijast, peterokrp ve¬ nec, ki je sprva rdeč, pozneje pa vijoličast. Na venčnem Pod. 39. Navadna pljučnica. 1. Cvetoča vejica. 2. List, pom. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Podolžno prerezana čaša z dvema oreškoma. 40 grlu se nahaja pet dlakastih čopičev (privenček), v venčni cevi pa je prirastlih pet prašnikov, ki so v nekaterih vencih tikoma pod grlom vsajeni, v nekaterih pa sredi cevi. Na časnem dnu sedi na četvero- krpi, med izločujoči ploščici četverodelna plodnica; sredi plodnice se vzdiguje nitast vrat z glavičasto, izrobljeno brazdo. Vratovi so glede na dolžino s prašniki v določnem razmerju; ako sede prašniki tikoma pod grlom, so kratki, dolgi pa, ako sede prašniki sredi cevi (dvolična raznovratnost, pri¬ merjaj § 18., 3). Dozorela plodnica razpade na štiri enosemenske oreške (četvero- delen plod pokovec). Navadna pljučnica se pokaže v prvi pomladi in raste pogostoma po gozdih in ob potokih na apneni zemlji. Cvete marcija in aprila. Rastlino so rabili prej zoper pljučne bolezni. — Na ilovnatih tleh raste štirska pljučnica (PiiImonAria stvriaca, steirisches Lungenkraut), ki se razločuje sosebno po svojih podolgastih, koničastih, svetlo- zelenih, pritličnih listih, katerih ploskev se zožuje v pecelj. 2. Navadni gabez (Sym- phytum ofScinAle, gemeine Bein- wurz) razvije vretenasto, vejnato korenino in pokončna, robata, vej- nata stebla, ki so kakor vsa rastlina trdokocinasta. Veliki, pritlični in Pod. 40. Navadni gabez. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, po v. 3. Diagram. spodnji stebelni listi so jajčasto- suličasti in se zožujejo v listne peclje; gornji stebelni listi so su¬ ličasti in se s ploskvami po steblu navzdol stegujejo. Pravilni cveti se združujejo v vilaste svaljke in imajo petkrat nacepljeno čašo in valjastozvonast, peterokrp venec vijoličaste, redkeje bele barve. V venčni cevi opaziš pet prašnikov, nad prašniki pa pet stožkasto vkup nagnjenih, belih luskic, ki zapirajo vhod v venčno cev. Časno dno pokriva četvero¬ delna plodnica, ki nosi na nitastem vratu majhno, glavičasto brazdo. Plod je četverodelen pokovec. Nahaja se po vlažnih travnikih in po jarkih in cvete maja in junija. — Sorodni gomoljasti gabez (Symphytum tuberosum, knollentragende Beinwurz), ki raste po vlažnih gozdih, ima plazečo, gomoljasto odebelelo koreniko in manjše, bledorumene cvete. 41 3. Navadna potočnica ali močvirske mačje oči (Myos6tis palustris, Sumpf-Vergissmeinnicht) je vztrajno zelišče s plazečo koreniko in pokončnimi, robatimi stebli, katera poraščajo kratko- kocinasti, podolgastosuličasti listi. Majhni, pravilni cveti so združeni v enostranske, nazaj zavihane pakobule (svaljke). Cveti imajo petero- zobo čašo, ki je porastla z ležečimi kocinicami, in višnjev, peterokrp, pladnjast venec. V kratki, z rumenkastimi, otlimi luskicami (privenčkom) zaprti venčni cevi se nahaja pet prašnikov. V čaši sedi pestič, ki sestoji iz glavičaste brazde, nitastega vratu in četverodelne plodnice. Plodnica se razvije v četverodelen plod pokovec. Navadna potočnica je po vlažnih travnikih, ob potokih in v vodnih jarkih prav navadna rastlina. Cvete od maja do h . ; v NiMvle septembra. — Po gozdih raste pogozdila potočnica [Myos6tis silv&tica, Wald- Vergissmeinnicht);razločujeseodprejšnje sosebno po petkrat globoko nacepljeni čaši, katero poraščajo proč stoječe, klju¬ kaste kocinice. — S podobnimi, a večjimi, modrimi cveti, ki imajo po grlu bele luskice, se ponaša pomladanska topil¬ nica ali popčki (Ornphalodes verna, Gedenkemein) , katero najdeš po senč¬ natih gozdih na apnenih tleh. 4. Druge pogostne srhkolistnice so: volovski jezik (Anchiisa officinAlis, Ochsenzunge) s pravilnimi, lijastimi venci azurnovišnjeve barve; pasji jezik Cyno- glossum officinale, Hundszunge) s po¬ dobnimi, a umazano krvavordečimi venci; morsko proso ali navadno ptičje seme (Lithosperinnm officinale, gebrauch- licher Steinsame), ki ima majhne, pravilne, zelenkastobele vence in kakor kamen trde, svetlobele plodiče; njivno ptičje seme (Lithospermum arvense. Acker- Steinsame), navadni plevel s sličnimi, belimi venci, a črnorjavimi, grbavimi oreški; mala sovražnica (Cerinthe minor, kleineWachsblume), ki razvije gladke, večkrat belolisaste liste in pravilne, rumene cvete. — Od teh se razločuje navadni ga- dovec (Echium vulgarne, gemeiner Natternkopf) po somernih, lijastozvonastih vencih, ki so sprva rdeči, pozneje živomodri. Ta v vseh svojih delih trdo- kocinasta rastlina raste prav pogostoma kraj potov in po grobljah. 5. Srhkolistnice so zelišča s premenjalnimi, nerazdeljenimi listi, ki so s stebli vred navadno srhkokocinasti. Popolni cveti stoje v enostranskih pakobulih (svaljkih), ki so večinoma pred razcvitanjem polžasto zaviti. Cvete sestavlja peterozoba ali petkrat nacepljena čaša in navadno pravilen, redkeje someren venec s peterokrpim robom. Na venčnem grlu zapirajo večinoma bolj ali manj raznolike ' >v 3» jj 'h Pod. 41. Navadna potočnica. 1. Cvetoča vejica. 2. Venec, pov. 3. Razcepljen venec, pov. 4. Orešek, pov. 5. Cvetišče z oreški, pov. 42 luskice (goltu e luske, privenček) vhod v cev, v venčni cevi pa je vsajenih pet prašnikov. Cetverodelna, nadrastla plodnica razpade, kedar dozori, na štiri enosemenske oreške. Pri srhkolistnicah opazujemo večinoma medsebojno oprašenje; v ta namen so cveti pri nekaterih vrstah raznovratni. Samolastno oprašenje je le redko in pri posameznih vrstah, n. pr. pri gadovcu in pri pljučnicah, vedno le neplodno. § 15. 15. družina: Slakovi (Convolvulaceae, Windengewachse). 1. Njivni slak (Convolvulus arvensis, Ackerwinde) razvije drobno, plazečo koreniko in trorobato, poleglo ali po oporah na levo se ovijajoče Pod. 42. Njivni slak. 1. Del stebla. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Glavica. 4. Seme, pov. 5. Diagram. Pod. 43. Evropska predenica. 1. Cvetoča rastlina, ki zajeda ko¬ privo. 2. Sesalne bradavice, pov. 3. Cvet, pov. 4. Podolžno prerezan cvet, pov. 5. Diagram. steblo. Steblo poraščajo premenjalni, jajčasti ali podolgasti, na dnu puščičasti listi. Precejšnji, pravilni cveti izrasto navadno posamezno na dolgih, pazdušnih pecljih, ki nosijo po dva majhna krovna listka. Cvet sestavlja peterodelna čaša, bel ali rožnordeč, lijastozvonast, peterokrp venec, pet prašnikov in pestič. Nadrastla plodnica nosi nitast, v dve brazdi se končujoč vrat in dozori v dvo- predalasto glavico, ki se razpreza dvoloputasto. 43 Njivni slak se pogostoma nahaja po tratah, kraj potov in je po njivah nadležen plevel. Cvete od maja do septembra. — Po vlažnem grmovju in po ploteh je prav navaden plotni slak (Calystegia sepium, Zaun- winde), ki ima podobne, a večje, bele cvete, katerih čašo obdajata dva velika krovna lista. 2. Evropska predenica (Cuscuta europaea, europaische Flachsseide oder Nesselseide) je enoletna, brezlistna zajedavka z nitastim, vejnatim, na levo se ovijajočim steblom rumenkaste ali rdečkaste barve. Iz stebla izvirajo sesalne bradavice, ki se zarijejo v rastlino hranivko ter jo izsesavajo. Neznatni cveti so klobčasto združeni in imajo četvero- ali peterodelno čašo, vrčast venec s četvero- ali peterokrpim robom, štiri do pet prašnikov in nadrastel pestič. Plod je skoraj obla glavica. Velika predenica živi po hmelju, po koprivah, konopljah in po vrbovju. — Prava predenica (Cuscuta Epilinum, echte Flachsseide) opleta in uničuje lanena stebla, deteljna predenica (Cuscuta Epithymum, Kleeseide) zajeda in pokončava razna travna zelišča, zlasti pa po deteljišeih travniško in nemško deteljo. 16. družina: Svišči (Gentiandceae, Enziangewachse). § 16. 1. Pomladanski svišč, svedrec ali zaspanček (Gentiana verna, Friihlingsenzian) ima drobno koreniko, pritlične listne rožice in majhna, pokončna stebelca. Nasprotno stoječi listi so pakrožni ali suličasti in celorobi. Pravilne cvete, ki izvirajo posamezno vrh stebel, sestavlja cevasta, peterozoba, robata čaša, cevastolijast, temnoazuren venec, pet v venčni cevi vsajenih prašnikov in pestič. Podolgasta, okrogla, nadrastla plodnica se zožuje v debelonitast vrat, ki se zgoraj razširja v dvodelno, ledvi- často brazdo. Plod je podolgasta, eno- predalasta, mnogosemenska glavica, ki se dvoloputasto razpreza. Svedrec raste po vlažnih travnikih in po gorskih in planinskih pašnikih. Cvete od aprila do junija. Pod. 44. Pomladanski svišč. 1. Rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Diagram. 2. Podobni velecvetni svišč (Gen¬ tiana CIusii, grofibliitiger Enzian) se nahaja po planinskih senožetih in ima veliko večje, kijastozvonaste vence, ki so tudi azurnomodre barve. — Planinski rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea, gelber Enzian) se ponaša z velikimi, pakrožnimi, priostrenimi listi in rume¬ nimi, kolesastimi cveti, ki stoje šopoma v pazduhah gornjih listov. Njegova grenka korenika se rabi v zdravilstvu. — V zdravilstvu služita tudi zlati grmiček 44 ali tavžentroža (Erythrciea Centiiuriurn, Tausendguldenkraut), ki ima majhne, v pakobulih združene, rdeče cvete, in trolistni mrzličnik (Meny&nthes trifoli&ta, Fieber- oder Bitterklee), čegar v močvirju plazeča korenika poganja trojnate liste in pokončno cvetno steblo. Grozdasto združeni cveti imajo bledordečkastobele, lijastozvonaste vence, ki so znotraj mično pramani. 1. Navadna oljika (Olea euTopača, gemeiner Olbaum oder Olivenbaum) je drevo ali grm s sivim lubom in nasprotnimi, šiba- stimi vejami. Nasprotni, suličasti ali podolgasti, celorobi listi so usnjasti in vednozeleni; zgoraj so temnozeleni, spodaj belkastosivi. Majhni, pravilni cveti se združujejo v kratke grozde, ki izrasto iz listnih pazduh. Posamezni cvet ima četverozobo čašo, lijastokolesast, četverodelen, bel venec, dva prašnika in pestič. Plodnica je nadrastla; koščičast plod je temnozelen in časih nekoliko vijoličast. Oljika cvete junija in ju¬ lija in je prvotno doma v jugo¬ zahodni Aziji, sosebno v Palestini. Sade jo v deželah okrog Sredo¬ zemskega morja in v toplejši Ame¬ riki. V naši državi jo goje na Primorskem, v Dalmaciji in na južnem Tirolskem. Sad (olivo) uživajo sirov in vkuhan, ako še ni popolnoma dozorel; iz zrelega plodu pa stiskajo olje (laško ali oljično olje), ki se rabi v raz¬ svetljavo, kot zabela in v zdra¬ vilstvu. Trdi, lepo plamenasti les služi za strugarske in rezbarske izdelke. Oljične vejice so bile od nekdaj podoba miru in sprave. Z oljičnim vencem so odlikovali zmagovavce pri olimpijskih igrah in z oljično vejico za državo za¬ služne može. § 17. 17. družina: Oljičnice (OZedceae, Olbaumgewachse). Pod. 45-. Oljika. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Povprečno prerezana plodnica. 4. Plod, pom. 5. Po¬ dolžno prerezan plod, pom. 2. Kalina (Ligusti-um vulg&re, Rainweide) je vejnat, košat grm, ki poganja dolge, šibaste, nasprotne veje. Kratkopecljati, nasprotni listi so suličasti, celorobi in nekoliko usnjasti. Pravilni, beli cveti se pokažejo konec vej v gostih kitah in sestoje iz majhne, četverozobe čaše, lijastega, četverodelnega venca, dveh prašnikov in pestiča. Plod je črna, kakor grah debela jagoda. Raste po grmovjih in kraj gozdov ter cvete junija in julija. Močno dišeče cvetje obiskujejo rade čebele, z jagodami se hranijo razne ptice (kalin). 45 3. Kot lepotni grm sade splošno navadno lipovko (Syringa, vulgaris, gemeiner Flieder oder blauer Holer), ki je doma v Perziji. Lipovka ima srčaste, priostrene liste in velike, goste kite lilastih ali belili, vonja¬ vih cvetov. Cvete sestav Ij a četvero- zoba čaša in lijastokolesast venec s četvero- delnim robom. V venčni cevi sta prirastla dva prašnika, v čas¬ nem dnu pa sedi pestič, ki ima jaj¬ často plodnico, nitast vrat in veliko, dvodelno brazdo. Plodnica se razvije v po- dolgasto, svetlo- Pod. 46. Navadna lipovka. rjavo glavico, ki se dvoloputasto 1. List. 2. Del kite. 3. Cvet, pov. 4. Podolžno prerezan venec, pov. 5. Prašnik, pov. 6. Brazda, pov. 7. Podolžno prerezana plodnica, pov. 8. Glavica. razpreza. Po jajčastih listih in večjih hreskvastordečih cvetih se odlikuje kitajska lipovka (Syringa chinčnsis, chinesischer Flieder). — Z listi lipovke, kaline kakor tudi velikega jesena se hrani španska muha in gosenica kalinarja. 4. Veliki jesen (Fraxinus excčlsior, gemeine Esche). To visoko, košato drevo pokriva sivorjavo, le v starosti razpokano lubje. Njegove debele, nasprotne veje, katere poganjajo debele, črne brste, poraščajo veliki, nasprotni listi. Lihopernate liste sestavlja sedem do enajst podolgastosuličastih, neenako napiljenih listkov. Majhni, neznatni cveti so združeni v goste late in se pokažejo prej nego listi. Cveti nimajo niti čaše niti venca (goli cveti) ter sestoje le iz dveh temnordečih prašnikov, ki obdajata lagvičast pestič iste barve. Nahajajo se pa tudi enospolni cveti, ki imajo ali le prašnike (prašni cveti) ali le pestič (pestični cveti). Plodi so podolgasti, jezičasto krilati oreški (perutke), ki odpadejo često še le nastopno spomlad. 46 § 18- Pod. 47. Veliki jesen. 1. Cvetoča vejica. 2. List, pom. 3. Dvospolni cvet, pov. 4. Prašni cvet, pov. 5. Dozorela perutka. 6. Plod brez krila. 7. Podolžno prerezan plod s kaljo. Jesen je kraj potokov in rek in po listnatih gozdih pre¬ cej navadno drevo, katero sade pogo- stoma tudi po na¬ sadih. Cvete aprila in maja. Trdni, beli, prožni les služi v razne izdelke; zlasti ga rabijo stolarji. — Po naših goratih goz¬ dih, sosebno pa v južni Evropi, raste sorodni manov ali mali jesen (Fritxi- nus Ornus, Manna- esche). Njegovi vo¬ njavi, v gostih kitah združeni cveti imajo četverodelno čašo in bel venec, katerega sestavljajo štirje črta¬ sti lističi. Na malem jesenu živi veliki škržat, ki zabada kljunček v lubje mladik, da izteka sladornat sok. Strjen sok se rabi v zdravilstvu; imenujejo ga mana. V večji množini Pod. 48. Cvet malega jesena, pov. se dobiva mana s tem, da se lubje večkrat na dan kri¬ žema zarezava. 5. Oljičnice so drevesa ali grmi z nasprot¬ nimi vejami in listi. Njih cveti imajo četvero- zobo čašo, četverodelen venec, dva v venčni cevi prirastla prašnika in pestič z nadrastlo plodnico. Navadni jesen ima gole cvete. Plod je glavica, krilat orešek (perutka), jagoda ali koščičast plod. 18. družina: Jegliči {Primulaceae, Schliisselblumen- gewachse). 1. Brezstebelni jeglič, trobentica ali ovčica {Primula acaulis, stengellose Schlusselblume) ima valjasto koreniko, porastlo z debelimi, vlaknastimi koreninami. Korenika poganja rahlo, pritlično listno rožico in dolgopecljate, pritlične cvete. Podolgasto narobejaj- časti listi imajo grbasto, nazobčano, mrežnožilnato ploskev, ki se pola¬ goma zožuje v pecelj. Bledorumeni cveti stoje posamezno na kocinastih 47 pecljih in so popolni. Peteroroba, cevasta čaša je petero nacepljena in kocinasta. Pravilni, zrastlolistni, dolgocevasti venec ima ploščnat, pladnjast rob, katerega sestavlja pet narobesrčastih krpic. Sredi venčne cevi ali tik pod temno- rumenim grlom je vsajenih pet prašnikov; v časnem dnu sedi obla, med izločujoča plod- nica, ki nosi daljši ali krajši, nitast vrat; vrat se okončuje v glavičasto brazdo. Plodnica za¬ pira majhne, jajčaste osnove (semenske popke) bodočih semen in se razvije v podolgast, suh plod, ki se v vrhu razpreza z desetimi, redkeje s petimi zobci (glavica). Mnogosemensko gla¬ vico obdaja trpežna čaša. Brezstebelni jeglič je v naših krajih po travnikih, po grmovju in kraj gozdov prav navadna pomladanska rastlina. Cvete od marcija do maja. — Visoki jeglič {Primula elatior, hohe Schliisselblume) ima brezstebelnemu jegliču prav podobne, bledorumene cvete, ki so pa kobulasto združeni vrh brezlistnega stebla. Raste tu pa tam po košenicah in po gozdih, kakor tudi koristni jeglič {Primula officin&lis, gebrauchliche Schliisselblume oder Himmelschliissel). Koristni jeglič ima manjše cvete, ki stoje tudi vrh betve v kobulu. Njegovi cvetni venci so pa lijastocevasti, kakor rumenjak ru¬ meni in vonjavi. Cveti teh jegličev rabijo časih v čaj. Po vrtih sade te rastlini v raznih, rdečih, pisanih in polnocvetnih zvrsteh. Pod. 49. Koristni jeglič. 1. Rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Do¬ zorel plod. 4. Diagram. 5. Cvet visokega jegliča. 2. Mnogoštevilni jegliči z rumenimi, rdečimi in vijoličastimi cveti krase senožeti in pečine višjih gora in planin. — Rumene, prijetno vonjave cvete razvije vrh pokončne betve lepi jeglič ali avrikel {Primula, Auricula, Aurikel), ki ima narobejajčaste, mesnate, kakor z moko potresene liste. — S krasnimi, škrlatno- rdečimi venci se ponaša, kranjski jeglič {Primula carniolica, Krainer-Schliissel- 48 blume), ki se pri nas nahaja po nekaterih goratih krajih na mokrem skalovju. — Manjše, mesnordeče ali lilaste cvete poganja vrh visoke betve meljnati jeglič (Primula, farinčsa, mehlige Schliisselblume). Raste po močvirnih travnikih v nižavi in na planinah in ima pritlične, narobejajčaste liste, ki so spodaj s stebli vred belomeljnati. 3. Plodnice v jegličnih cvetih imajo kakor cveti pljučnice raznodolge vratove. V dolgovratnih cvetih sede prašniki sredi cevi v izbuljenem prostoru, in vrat, oziroma brazda, sega do grla; v kratkovratnih cvetih so vsajeni prašniki ob grlu, in vrat sega venčni cevi komaj do polovice. To dvoličnost cvetov, ki pospešuje medsebojno oprašenje, zovemo dvolično raznovratnost (dimorphe Heterostylie). Natančni poskusi so namreč dokazali, da ostaja cvetni prah nizko stoječih prašnikov na dolgovratni brazdi istega cveta večinoma brezploden, pač pa doseže svoj namen na kratkovratni brazdi sorodnic. Isto tako oplode visoko stoječi prašniki dolgovratno brazdo sorodnic, ne pa kratkovratne brazde istega cveta. Ako se tedaj tudi vrši samolastno oprašenje v kratkovratnih cvetih (v dolgovratnih cvetih je samolastno oprašenje itak ne¬ mogoče), vendar nima cvetni prah namenjenega vpliva na brazdo. Za razvoj kaljivih semen je tedaj med¬ sebojno oprašenje potrebno. Medsebojno oprašenje pa zvršujejo žuželke. Ker sili žuželka, iščoč medu po jegličih, v vseh cvetih na isti način navznotraj, do¬ tika se tudi posameznih cvetnih delov v raznovratnih cvetih s taistim delom svojega telesa. Ker so pa v raznovratnih cvetih prašniki v enem cvetu v isti višini, kakor je brazda v drugem, trešči žuželka z onim telesnim delom, s katerim se dotakne v enem cvetu prašnic ter si prikleji nekoliko pelodnih zrnc, v drugem cvetu ob brazdo in zvrši oprašenje (žužko- cvetke). 4. Navadni kokorik ali krvavi lisec (Cyclamen europačum, europaische Erdscheibe oder Schweinsbrot) je vztrajna rastlina s ploščnatooblim gomoljem, katerega poraščajo vlaknaste korenine. Pritlični, dolgopecljati, okroglastosrčasti listi so nazobčani, zgoraj temnozeleni in navadno belolisasti, spodaj škrlatnordeči ali vijoličasti. Vrb dolgih, iz gomolja izvirajočih pecljev vise posamezni, kimasti, vonjavi cveti. Popolni cveti imajo peterodelno čašo, rožnordeč, pra¬ vilen venec s kratko, zvonasto cevjo in nazaj zavihanim, petero- delnim robom, pet prašnikov in nadrastel pestič. Plod je mnogo- semenska glavica, ki sedi na vrtelasto zavitem peclju in se razpreza s petimi loputami. Kokorik raste večinoma po gorskih gozdih, zlasti na apnenih tleh in cvete od julija do septembra. Presni gomolji so strupeni; pečeni pa izgube to svojstvo. Pod. 50. Podolžno pre¬ rezana cveta jegličeva. 1. Kratkovraten cvet. 2. Dolgo- vraten cvet, g Brazda. s Prašniki. 49 5. Lepa povodna rastlina je navadna grebenika (Hottonia, paliistris gemeine Wasserfeder). Njena v blatu plazeča korenika poganja potopljeno, list nato steblo. Cešljastopernati listi imajo ozkočrtalaste oddelke in stoje v vre¬ tencih. Steblo se podaljša v brez- listno cvetno vreteno, ki se pokaže nad vodo. Popolni cveti imajo belkaste ali rožnordeče, peterodelne vence in stoje po trije, po pet do šest v vretencih, ki sestavljajo lep, končen grozd. 6. Jegliči so zelišča s pri¬ tličnimi ali po steblih vretenčasto, nasprotno, redkeje premenjalno stoječimi listi. Popolni cveti iz¬ raste ali posamezno na pritličnih in pazdušnih pecljih ali se zdru¬ žujejo kobulasto in grozdasto vrh brezlistne betve ali sestav¬ ljajo late. Cveti imajo večinoma peterodelno čašo, pravilen pe- terodelen venec, pet prašnikov in nadrastel pestič. Plod je mnogosemenska, enopredalasta glavica, ki se razpreza z zobci ali loputami ali odpre s po- krovcem. Pod. 51. Grebenika. Jegliči so žužkocvetke; med¬ sebojno oprašenje se pospešuje mnogo¬ krat po raznovratnosti. 1. Del stebla z listi, pom. 2. Cvetno vreteno, pom. 3. Razprostrt dolgovraten cvet. 4. Razprostrt kratkovraten cvet. 5. Plodnica, pov. 6. Podolžno prerezana plodnica, pov. 7. Seme, pov. 19. družina: Vresnice (Ericdceae, Heidengewachse). § 19. 1. Navadni vres (Calluna vulgaris, gemeines Heidekraut oder Besenheide). Ležeča debla tega nizkega grma poganjajo mnogo pokončnih vej. Te so porastle s prav majhnimi, črtastimi, vedno- zelenimi listi, ki stoje v štirih vrstah kakor strešniki drug vrh drugega. Majhni, svetli, kimasti cveti se združujejo konec vej veči¬ noma v enostranskih grozdih in so obdani s štirimi ali šestimi majhnimi krovnimi listki. Pravilne cvete sestavlja suhokožnata, četverolistna, bledordeča čaša in manjši, tudi bledordeč, četverodelen, zvonast venec. Prašnikov je osem; njih škrlatnorjave prašnice nosijo na dnu po dva resasta privezka. Jedini pestič ima obličasto, nadrastlo plodnico, dolg, čez venec moleč vrat in ščitasto brazdo. Plod je četvero- predalasta, mnogosemenska glavica, ki se četveroloputasto razpreza. Paulin, Rastlinstvo. 4 50 Pod. 52. Navadni vres. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, po v. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Dozorela glavica, pov. 5. Diagram. Vres raste družno po svetlih jelo- vinah, po peščenih, nerodovitnih krajih (vresjih in goljavah) in po grezeh ter mno¬ gokrat pokriva tla na dolgo in široko. Cvete od julija do septembra. Medovito, mnogoštevilno vresovo cvetje daje čebelam obilo hrane. Iz pokošenega vejevja delajo vresne metlice; ž njim tudi nastiljajo živini. Vsa rastlina pa prispeva po grezeh ne malo v tvoritev šote. 2. Po planinskih deželah, sosebno na apneni zemlji se nahaja mesnordeči vres ali resa {Eriča carnea, fleischfarbige Heide), ki ima v vretencih stoječe, iglaste liste in rožnordeče, v jednostranskih grozdih združene cvete. Cveti sestoje iz četverolistne čaše, vrčastega venca, osem prašnikov in nadrastlega pestiča. Cvete od marcija do maja. — Z mnogoštevilnimi, krasnimi vresi se ponaša sosebno južna Afrika; mnogo tam domačih vrst goje pri nas po rastlinjakih. 3. Sem spada tudi divji rožmarin (Andromeda polifolia, Rosmarinheide), nizek, vednozelen grm s suličastimi, na robu nazaj zavihanimi listi, ki so spodaj modričastobeli. Cveti stoje vrh vej po dva do štirje vkup in imajo peterodelno, rožasto čašo in zvonastojajčast, bledordeč venec, deset prašnikov in nadrastel pestič. Plod je vrčasta, peteroloputasto se razprezajoča glavica. Raste po grezeh in cvete meseca maja in junija. Pod. 53. Rjavi ravš. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Prašnik, pov. 4. Dlakavi ravš ali drago- mastnik (lihododendron hirsutnm, rauhhaariges Alpenroslein) je majhen, košat, vednozelen grm z usnjatimi, pakrožnimi, drobno narezanimi listi, ki so po robu kocinasti in spodaj žlezasto pikasti. Kimasti, rožnordeči cveti sestavljajo končne češulje. Cveti imajo peterodelno čašo, lijast, petero nacepljen venec, ki je zunaj tudi žlezasto pikast, deset prašnikov in pestič z nadrastlo plodnico. Plod je mnogosemenska glavica, ki se raz- preza peteroloputasto. Dragomastnik pokriva mnogokrat na široko pobočja apnenih gora in je zavoljo svojega lepega cvetja prebivavcem in 51 obiskovavcem naših planin dobro znana rastlina. Cvete od junija do avgusta. — Podobni rjavi ravš (Rhododendron ferrugineum, rostfarbenes Alpenroslein) se razločuje po celorobih, spodaj rjavokuštrastih listih in raste zlasti na granitnih tleh. — Sorodni, tudi po apnenih planinah rastoči pritlikavi ravš (JRhodo- thAmnus Chamaecistus , Zwerg-Alpenroslein) ima mnogo manjše, podolgaste ali suličaste liste in dolgopecljate cvete, ki stoje konec vej posamezno ali po dva do trije vkup. Njegovi bledorožasti venci so kolesasti. 5. Borovnica ali črna jagoda (Vaccinium Myrtilhis, Heidel- beere oder Schwarzbeere) je majhen, pokončen, vejnat grm z zelenimi, ostrorobatimi vejami. Premenjalni, kratkopecljati, jajčasti listi so drobno napiljeni in mrežnožilnati. Bledozeleni, rdeče nadahnjeni cveti vise posamezno iz listnih pazduh. Pojedini cvet ima neznatno čašo in pravilen, oblovrčast venec, ki je vsajen z osmimi (redkeje desetimi) prašniki vred po robu žle- zaste, nad plodnico vzrastle ploščice. Obličasta, podrastla plodnica nosi debelonitast vrat in se razvije v oblo, črno, modroslivasto jagodo grahove debelosti. Borovnica raste pogostoma po gozdih, sosebuo po jelovinah in po goljavah ter po¬ kriva časih tla prav daleč na okrog. Cvete meseca junija in julija. Zrele jagode so gozdnim pticam priljubljena hrana, nabirajo jih pa tudi ljudje in jih uživajo presne in posušene, iz njih kuhajo tudi borovničevec. — Po jelovih gozdih, na peščenih in šotnih Pod. 54. Borovnica. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Jagoda. 5. Diagram. tleh raste tudi brusnica ali rdeča borovnica (Vaccinium Vitis idaea, Preisel- beere), nizek grm z rjavimi, okroglimi stebli in narobejajčastimi listi, ki so usnjasti in vednozeleni. Beli, rožasto nadahnjeni, zvončasti cveti stoje vrh vej v jedno- stranskih, gostih grozdih. Oble, živordeče jagode so kislastega okusa; jedo jih vkuhane. 6. Vresnice so nizki grmiči, redkeje majhna drevesa s popol¬ nimi, pravilnimi cveti, čaša in venec sta četverolistna ali peterolistna. Prašnikov je osem ali deset; njih prašnice imajo navadno resaste ali rogaste privezke in se odpro večinoma z luknjicami. Plodnica jedinega pestiča je nadrastla ali podrastla in dozori v glavico ali jagodo. Oprašenje posredujejo žuželke, zlasti čebele in čmrlji. Ker se suhi pelod prav lahko razprši, osiplje se iz prašničnih luknjic ter opraši žuželko, ki je biitila ob prašnične privezke. Da se pri tem časih tudi nekoliko cvetnega prahu osuje na brazdo istega cveta in tedaj samolastno oprašenje vrši, je lahko umevno. 4. * 52 Pregled zrastlolistnih dvokaličnic. Košarice, zvončice, bučnice, ščetice, spojke, kovačnike, broščnice, trpotce, mešinke, pojalnike, črnobine, razhudnike, ustnatice, srhko- listnice, slakove, svišče, oljičnice, jegliče in vresnice (družina 1. do 19.) imenujemo zrastlolistne dvokaličnice, zrasti olistnice ali cevo- cvetke (Sympčtalae, Verwachsenblattrige oder Rohrenblumer). Zrastlolistnice imajo dvojno cvetno odevalo, katero sestavljata čaša in venec; venec tvori več vsaj pri dnu v cev zrastlih lističev. Prašniki so vedno v vencih vsajeni. 2. skupina; Prostolistnice (Glioripetalae, Freiblattrige). § 20. 20. družina: Kobulnice ( UmbeUlferae, Doldengewach.se). Pod. 55. Korenje. 1. Vejica z razovetjem. 2. Cvet, pov. 3. Plod, pov. 4. Povprečno prerezan polplodič. 1. Navadni koren, ko¬ renje ali mrkva (Daucus Cardta, Mohre, gelbe Rube oder Mohrrube) ima vretenasto korenino. Vrh korenine poganja pokončno, vejnato steblo, ki je brazdato in trdokocinasto. Pre- menjalni listi obsegajo stebelna kolenca z velikimi nožnicami in so dvakrat do trikrat per- nasto razrezani na suličaste ali črtalaste roglje. Mnogo¬ številni, v kobulčkih združeni cveti tvorijo goste, sestavljene kobule, ki so sprva ploščnati, pozneje pa v sredi gnezdasto izglobljeni. Kobule in kobulčke podpira po več ovršnih listkov, tvoreč listna ogrinjala, oziroma o g r i n j a 1 c a. Pravilni cveti imajo prav majhno, pe- terozobo čašo, pet belih, narobe- srčastih venčnih lističev, pet prašnikov in pestič. Jajčasta, podrastla plodnica nosi dva nitasta vratova, ki se razširita 53 pri dnu v med izločujočo blazinico (medovnfk). Iz plodnice se razvije jajčasta, z majhnimi bodicami porastla dvorožka. Ta raz¬ pade, kedar dozori, v dva polplodiča, ki visita na razcepljenem, nitastem plodonoscu (dvodelen plod pokovec). Koren raste divji povsod po suhih travnikih in po ozarah. Cvete od junija do avgusta in je dvoleten. Sade ga splošno zavoljo bledorumene ali rumenordeče, užitne, okusne korenine, ki postane na sajenem korenu debela in mesnata. 2. Zavoljo užitne korenine in zavoljo listov splošno sajeni rastlini sta peteršilj in zelena. Navadni peteršilj ali peršun (Petroselinum sativum, Petersilie) ima vretenasto korenino in pokončna, vejnata stebla. Listi so enkrat do trikrat pernasto razrezani. Zelenkastorumeni cveti rode jajčaste, gole dvorožke. Doma je v južni Evropi. — Zelena (Apium graviolens, Sellerie) raste divja po morskih obalah. Iz njene dišavne, repaste korenine izvira pokončno, otlo steblo, katero poraščajo temnozeleni listi. Pritlični listi so pernati, stebelni trodelni, po¬ samezni listki so veliki in rombu podobni. Prav majhni, beli cveti stoje v mnogo¬ številnih, majhnih kobulih. Ogrinjala in ogrinjalca manjka. — Semtertja sade za¬ radi mesnate, sladke, užitne korenine tudi pastinako (Pastin&ca, sativa, Pasti- nak). Pastinaka se nahaja divja po naših travnikih in ima enojnopernate liste s podolgastojajčastimi, debelo narezanimi listki. Cveti so rumeni, dvorožke ploščnate in gole. 3. Navadni kumin ali ku- mena (Caruzn Garvi, gemeiner Kummel) je dvoletno zelišče z vre¬ tenasto korenino. Pokončno, vejnato steblo je otlo in z vso rastlino vred golo. Premenjalni, podolgasti listi so dvojnopernati s črtalastimi, ko¬ ničastimi roglji; spodnji so pecljati, gornji * pa sede na širokotrebu- šasti nožnici. Majhni, beli cveti se združujejo v sestavljene kobule. Ogrinjala in ogrinjale ni. Podol- gaste dvorožke so gole. Polplodiči so rjavi in peterorebrati. Kumin nahajamo samorastel povsod po travnikih, pašnikih in kraj potov; sa¬ dimo ga pa tudi zavoljo močno dišavnih plodov. Cvete od maja do avgusta. Pod. 56. Kumin. 1. Vejica s plodovi. 2. Cvet, pov. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. '*■ Dozorel plod, pov. 5. Povprečno prerezan plod, pov. 54 4. Kot dišavne rastline sade še po vrtih janež, koper in komarček. Sladki janež (Pimpinella, Anisum, Anis) je doma iz Egipta. Ima srčastookroglaste spodnje, pernate srednje in trodelne gornje liste. Beli cveti rode jajčaste, kosmate dvorožke, katere imajo ljudje za dišavo. — Navadni koper ali smrdilj (Ančthum graveolens, Dill oder Gurkenkraut) in komarček ali koprec (Foeniculum vulgare, gemeiner Fenchel) sta obadva doma v južni Evropi in imata mnogo- pernasto na nitaste roglje razrezane liste in rumene cvete. Plodi smrdilja, katerega sade zavoljo listov in mladih kobulov, so ploščnati in okriljeni; komarčkovi plodi, ki služijo v dišavo, pa so podolgastojajčasti in okrogli. Pod. 57. Pasji peteršilj. 1. Vejica z razcvetjem, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Diagram. 4. Plod, pov. 5. Pasji peteršilj ali mala trobelika (Aethusa, Cynapium, Hundspetersilie, gemeine Gleifie oder Gartenschierling) razvije drobno, vretenasto, enoletno korenino in pokončno, vejnato steblo, ki je drobno progasto in kakor vsa rastlina golo. Temno¬ zeleni listi so svetli, dvojno- in trojnopernati z jajčastimi listki, ki so razrezani na črtalaste, koničaste roglje. Beli cveti tvo¬ rijo sestavljene kobule. Ogrinjala manjka, pač pa podpirajo po¬ samezne kobul čke ogrinjalca, katera sestavljajo trije črtalasti, enostransko viseči listki. Dvo¬ rožke so jajčastookrogle. Pol- plodiči so ostropeterorebrati. Pasji peteršilj raste pogostoma po grobljah, po njivah in ob ploteh ter cvete od junija do septembra. Ta omamno strupena rastlina je pravemu peteršilju, med katerim se časih tudi nahaja, jako podobna zlasti po obliki svojih spodnjih listov. Loči se pa lahko po temnozeleni barvi in neprijetnem vonju listov, ki nekoliko po česnu diše, ako jih zmaneš. Najbolj se pa razločuje pasji peteršilj od pravega peteršilja po svojih enostransko visečih ogrinjalcih. 6. Pikasti mišjak (Coni um maculatum, gefleckter Schierling) je dvoletno, golo zelišče z visokim, pokončnim, vejnatim in otlim steblom, ki je modroslivasto in večjidel temnordeče pikasto. Temnozeleni, trojnopernati listi imajo jajčastopodolgaste, pernasto nacepljene listke. Beli cveti se pokažejo v sestavljenih kobulih, 55 katere podpira navzdol zavihano, mnogolistno ogrinjalo. Ogrinjalce kobulčkov je tro- do četverolistno. Dvorožke so oblojajčaste in valovitorebrate. Raste semtertja po neobdelanih tleh, ob ploteh in mejah in cvete julija in avgusta. Vsi deli te hudo omamno strupene rastline smrde, ako se zmanejo, nepri¬ jetno po miših. Pod. 58. Pikasti mišjak. Pod. 59. Velika trobelika. 1. Stebelni del z listom. 2. Kobulček, po v. 3. Cvet, pov. 4. Plod, pov. 5. Povprečno prerezan plod, pov. 1. Vejica z razcvetjem, pom. 2. Korenika, pom. 3. Plod, pov. 4. Povprečno prerezan plod, pov. 7. Velika trobelika (Cicuta virosa, Wasserschierling oder Giftwutherich) ima mesnato, repasto koreniko, ki je znotraj predal- často otla. Pokončno, vejnato steblo je okroglo in golo, listi so dvojno- ali trojnopernati s črtalastosuličastimi listki. Beli cveti izrasto v večjih vršnih in manjših stranskih, sestavljenih kobulih. Ogrinjala časih manjka; ogrinjalca so mnogolistna. Dvorožke so okroglaste. Nahaja se tu pa tam ob mlakužah in po močvirjih. Cvete julija in avgusta. Njena sladka, močno dišeča korenika je jako otrovna. 56 8. Druge prav navadne kobulnice s sestavljenimi kobuli so: kozja noga (Aegopodium Podagrbria, Geibfub), velika bibernelica (Pimpinella magna,, grobe Bibernell), gozdna angelika ali kravojec {Angelica silvestris, Wald- Engelwurz), divja ali gozdna krebulica {Anthriscus silvestris, wilder oder Valdkerbel), navadni dežen {HerAcleum Sphondylium, gemeine Barenklau) i. dr. Nahajajo se pa tudi kobulnice z enojnatimi kobuli, kakor navadni sanikelj ali lečuha {Sanicula europaea, gemeiner Sanikel), navadno tevje {Hacquetia Epip&ctis, gemeiner Thalstern), velika kačnica ali maternik {Astrantia maior, grobe Sterndolde), osatu podobna višnjeva možina {Eryngium amethystinum, amethystblaue Mannstreu) i. dr. 9. Kobulnice so zelišča, ki poganjajo pokončna, navadno cevasta in vejnata stebla. Na stebelnih kolencih sede večinoma pernati, časih na nitaste roglje razdeljeni listi z veliko nožnico, ki je večkrat trebušnato napihnjena. Neznatni, navadno mnogoštevilni cveti stoje v sestavljenih, redkeje v enojnatih kobulih. Kobule in kobulčke podpirajo mnogokrat ovršni listki, katerim so nadeli ime ogrinjalo in ogrinjalce. Cveti so večjidel dvospolni in imajo pet prav majhnih čašnih in pet navadno belih ali rumenkastih venčnih lističev, pet prašnikov in pestič. Podrastla plodnica nosi dva nitasta vratova, ki se pri dnu razširita v med izločujočo vratno blazinico. Plod je dvodelen pokovec, čegar polplodiča (rožki) visita na razcepljenem, nitastem plodonoscu (osrednjem stebričku). Kobulnice, ki se večinoma že na prvi pogled lahko spoznajo po svoji posebni rasti, imajo mnogokrat v svojih delih, zlasti v plodih hlipna (eterična) olja in klejaste smole in zavoljo tega večinoma poseben duh in okus. Med kobulnicami se nahaja mnogo znamenitih kuhinjskih zelišč, dišavnih in zdravilnih, a tudi hudo omamno strupenih rastlin. Nekatere velikanske dež ene goje v olepšavo po vrtih. Kobulnice so žužkocvetke; njih razcvetja tvorijo kakor pri košaricah cvetne združbe. Akoravno so posamezni cveti majhni in neznatni, najdejo jih vendar lahko žuželke, ker so vedno združeni v mnogocvetna razcvetja. Ker medu, katerega izločata vratni blazinici, niti luske niti kaj drugega ne pokriva, obiskujejo cvete kobulnic zlasti kratkorilčaste žuželke, sosebno dvokrilci (muhe), redkeje kožekrilci in le malokedaj metulji. V cvetih nekaterih kobulnic se vrši tudi medsebojno oprašenje brez žuželčinega posredovanja. Samolastno oprašenje je jako redko. Dodatek. Bršljan {Hidera Heliz, Epheu) je plezajoč grm, ki prirašča z mnogoštevilnimi zračnimi koreninami na drevesa in skale. Vednozeleni, pre- menjalni, pecljati listi so oglato peterokrpi in pri dnu srčasti; na cvetočih mla¬ dikah so pa listi jajčasti ali suličasti. Zelenkastorumeni cveti sestavljajo majhne kobule ter imajo pet čašnih krpic, pet venčnih lističev, pet prašnikov in pestič. Podrastla plodnica se razvije v oblo, črno, modroslivasto jagodo. Bršljan raste po kamenitih gozdih in cvete od avgusta do novembra. Cveto pa le stare, drevesaste rastline, ki rastejo v kakem zavetju. Bršljan tudi sade, da pokriva gola zidovja in zgoščuje omrežja. 57 21. družina: Drenovci (Cornaceae, Hartriegelgewachse). Rumeni dren (Cornus mas, gelber Hartriegel oder gelber Hornstraueh) je grm ali drevo z nasprotnimi vejami in listi. Listi so jajčasti, priostreni in celorobi in se razvijo pozneje nego cveti. Rumeni, pravilni cveti imajo majhno, četverozobo čašo, četverolisten venec, štiri prašnike in podrastel pestič; združujejo se v oble kobule, katere podpira četverolistno ogrinjalo. Vratno dno obdaja kolobarast medovnik. Živordeči koščičasti plodovi, takozvane drenulje (Kornelkirschen) so jajčaste, imajo osladnokisel okus in so užitne. Raste tu pa tam po grmovju in kraj gozdov. Cvete že v marci ju in aprilu. Jako trdna drenovina se rabi zlasti za strugarske izdelke. — Bolj pogostoma se nahaja rdeči dren ali svib (Cornus sanguinea, rother Hartriegel). Njegove živordeče mladike poganjajo jajčaste, priostrene liste in bele cvete, ki stoje v končnih pakobulih. Plodovi so črni. Pod. 60. Rumeni dren. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Vejica s plodovi, pom. 22. družina: Volčini (Thyme- laeaceae, Seidelgevvachse). 1. Navadni volčin (Dupline Mezereurn, gemeiner Seidelbast oder Kellerhals) je nizek pokončen grm, čegar sivorjave veje so le v vrhu listnate. Goli listi so suličasti in pri dnu klinasti. Brezvenčni cveti se po¬ kažejo pred listjem v dvo- do trocvet- nih, po vejah sedečih šopih in imajo lijasto, rožnordečo, venčasto čašo s četverodelnim robom. Izmed osmih, v časni cevi vsajenih prašnikov stoje štirje više, štirje niže. Na čašnem dnu sedi jajčasta, nadrastla plodnica, ki nosi prav kratek vrat in kolutasto brazdo. Plod je jednosemenska, škrlatnordeča, kakor grah debela jagoda. Pod. 61. Navadni volčin. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Vejica s plodovi, pom. § 21. § 22. 58 Raste pogostoma po goratih krajih ob gozdih in cvete marcija in aprila. Cveti imajo močan, omoten duh. Vsa rastlina, zlasti pa lubje in plodovi so strupeni. 2. Druge sorodne vrste so: lavorikasti volčin ali volčičev les (Daphne Laurčolu. lorbeerblattriger Seidelbast), vednozelen, nizek grm s klinastosuličastimi listi in rumenimi, v visečih grozdih združenimi cveti, raste semtertja po goratih gozdih; Blagajev volčin (Daphne Blagay&na, Blagay’scher Seidelbast), majhen, redkovejnat, po gozdih rastoč, polegel grm, ki razvije vednozelene, podolgasto narobejajčaste, ostnate liste in končen šop belih, dišečih cvetov; blagodišeči volčin (Daphne Cneorum, wohlriechender Seidelbast), prav nizek grmič, ki se nahaja po kamenitih gorah in ki poganja črtalastoklinaste liste in končne, kobulaste šope majhnih, kratkopecljatih, rožnordečih cvetov. § 23. 23. družina: Kaktice (Cactdceae, Kaktusgewachse). Košeniljčni kakt ali nopal (Opuntia coccinelifera, cochenilletra- gende Feigendistel oder Nopalpflanze) je vztrajna rastlina z vejnatim, člena¬ stim steblom. Zeleni, ploščnati, podol- gastojajčasti členi so sprva mesnati, pozneje lesasti in semtertja s šopki kocinic pokriti. Sredi šopkov stoje na mlajših členih pravi listi, ki se izpre- mene v šilaste bodice. Popolni cveti se pokažejo na robu gornjih členov, mnogo narobejajčastih, rdečih venčnih Pod. 62. Košeniljčni kakt. Rastlina s cveti in plodovi, pom. Cvet tvori mnogo časnih in listov, mnogo dolgih prašnikov in pestič s podrastlo plodnico. Plod je rdeča, jajčasta, mnogosemenska jagoda. Doma je v Mehiki; sade ga pa s sorodnimi vrstami v prvotni domačiji, kakor tudi v severni Afriki in v južni Evropi zavoljo ušice košeniljke, ki se hrani s sokovi te rastline. — Kakti se nahajajo v vročem pasu, in sicer večinoma v toplejši Ameriki, kjer rastejo po solnčnatih, peščenih tleh in po skalovju. Njih steblo se odlikuje po svoji čudni obliki in je ali oblo, valjasto, robato, ploščnato ali listasto, a vedno jako sočnato. Mesto pravih listov imajo navadno bodice. § 24. 24. družina: Vijolice (Violaceae, Veilchengewachse). 1. Dišeča vijolica ali ljubica (Viola odorata, wohlriechendes Veilchen). Jako vlaknasta korenika te vztrajne rastline poganja pritlične liste in iz njih pazduh nadzemne, tanke, listnate pritlike in cvetne peclje. Srčaste, nazobčane, dolgopecljate liste obdajata pri dnu po dva bleda, na robu pramana prilistka. Precej dolgi cvetni peclji nosijo pri sredi po dva majhna, suličasta krovna lističa in v 59 vrhu posamezne, popolne cvete. Somerni, dišeči cveti sestoje iz petih podolgastojajčastili časnih in petih temnovijoličastih, redkeje belih venčnih listkov. Med venčnimi listki je spod¬ nji, neparni največji in ostrožen. Peteri praš¬ niki so okoli pestiča stožkasto vkup nag¬ njeni. Dva sta podalj¬ šana v med izločujoča privezka, s katerima molita v venčno ostro¬ go. Jedini pestič ima jajčasto, nadrastlo plodnico, kratek vrat in kljukasto ukrivljeno brazdo. Plod je mnogo- semenska glavica, ki se razpreza s tremi loputami. Raste pogostoma po tratah, v mejah in po senč¬ natih krajih. Cvete marcija in aprila. Zavoljo prijetnega vonja jo sade tudi po vrtih. Poleg popolnih cvetov poganja vijolica tudi neznatne cvete, katerim povsem manjka venca. V popolnih cvetih se vrši le medsebojno oprašenje po žuželkah; v brezvenčnih cvetih, ki se sploh ne odpro, vrši se pa redno le samolastno oprašenje. 2. Nahajajo se pa tudi vijolice, ki imajo nadzemna, listnata stebla, kakor gozdna vijolica (Viola silvestris, Waldveilchen) z modrovijoličastimi cveti in temnejšo ostrogo in pasja vijolica (Viola, canina, Hundsveilchen), ki razvije skoraj višnjeve cvete z belkasto ostrogo. — Po njivah, prahah in grobljah prav navadni steblati vrsti sta divja mačeha (Viola tricolor, wildes Stiefmiitterchen), katere venčni listi so trije rumeni, dva pa vijoličasta, in poljska vijolica (Viola arvensis, Ackerveilchen) z manjšimi, zgolj rumenimi venci. — Od divje mačehe kakor tudi od planinske rumene vijolice (Viola lutea, gelbes Veilchen) in od altajske vijolice (Viola altaica, Altaiveilchen) izhajajo velecvetne vrtne mačehe (Pensees), ki so prav priljubljene lepotne rastline. Pod. 63. Dišeča vijolica. 1. Rastlina. 2. Podolžno prerezan pestič s prašniki, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Povprečno prerezana plodnica, pov. 5. Glavica. 6. Raz- prezana glavica. 25. družina: Krčne zeli (Hyperic&ceae, Hartheugewachse). § 25. Navadna krčna zel ali sv. Janeza roža (Hypericum perforatum, gemeines Hartheu oder durchbohrtes Johanniskraut) ima lesasto, razrastlo kore¬ niko in pokončna, zgoraj vejnata, okrogla, na videz dvorobata stebla. Nasprotni, sedeči, jajčastopodolgasti listi so topi in celorobi ter po robu črnožlezasti. 60 Pod. 64. Navadna krčna zel. 1. Vejica s cveti. 2. čaša, pestič in jeden kosmič prašnikov, pov. 3. Dozorel plod. 4. Seme, pov. 5. Diagram. V listni ploskvi se nahaja mnogo oljnatih žlezic, zaradi tega se nam vidijo listi luknji¬ časti, ako jih držimo proti svet¬ lobi. Pravilni cveti se združujejo vrh stebla v pakobule in imajo pet ozkih časnih in pet rumenih, jajčastih venčnih listkov, ki so tudi črnožlezasti. Mnogoštevilni, v tri kosmiče zrastli prašniki obdajajo nadrastel, trovraten pestič, ki se razvije v tro- loputno, tropredalasto, mnogo- semensko glavico. Ta obče znana, vztrajna rastlina raste povsod po suhih tratah, po grmovju, po mejah in po ozarah. Cvete od kresa do septembra. Pripisovali so ji prej zdravilne in čarodejne moči in še dandanes venčajo ž njo na kresni večer stanovanja in hleve, da bi varovala ljudi in živino proti streli in čaro¬ dejstvu. § 26. 26. družina: Čajevci (Theaceae, Theestrauchgewachse). Pod. 65. čajevec. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Plod. 4. Seme. Kitajski čajevec (Thea, chin&nsis, chinesischer Thee- strauch) je zelo vejnat grm, vsajen le 1 do 2 m, samorastel do 10 m visok. Kratkopecljati, pakrožni ali suličasti, ostro napiljeni listi so vednozeleni, goli in svetli. Popolne, dišeče, pazdušne cvete sestavlja pet do devet časnih in tudi toliko belih venčnih listov, mnogo prašnikov in jeden pestič. Nad- rastla plodnica dozori v trodelno glavico, ki zapira za lešnik de¬ bela, rjava semena. čajevec raste divji v Asamu, sade ga pa tam, na Kitajskem in Japonskem v velikih množinah zavoljo listja. Listje se osmuče večkrat na 61 leto. Ko je uvelo, se posuši na železnih ploščah in posvaljka. Tako posušeno listje pride v prodaj kot zelen ali rjav čaj. Znano pijačo dobiš, ako to listje popariš s kropom. Na Kitajskem uživajo čaj že od starodavnih časov; na Japonskem so ga spoznali koncem osmega in v Evropi še le začetkom sedemnajstega stoletja. — Čajevcu je sorodna japonska kamelija (Camellia japonica, japanesische Camellie), vednozelen, na Kitajskem in Japonskem domač grm z usnjastimi, svetlimi listi, katerega pri nas v rastlinjakih goje zavoljo lepih, polnih, belih ali rdečih cvetov. 27. družina: Sleznice (JVLalvaceae, Malvengewachse). § 27. 1. Divji selzenovec (Malva silvšstris, wilde Mal ve oder Kase- pappel) ima dolgo, vretenasto, razrastlo koreniko in kvišku se dviga¬ joča ali pokončna, kocinasta stebla. Premenjalni, okroglasti listi so dlanasto nacepljeni na pet do sedem po robu nazobčanih krpic; dolgi H.GUNTHEftXK- Pod. 66. Divji selzenovec. 1. Vejica s cveti. 2. Pestič. 3. Plod. 4. Seme, pov. listni peclji imajo pri dnu po dva suličasta prilistka. Veliki, pravilni cveti stoje po dva do pet vkup v listnih pazduhah. Zrastlolistno, petero nacepljeno čašo podpira trolistni časni ovoj. Peteri, na- robesrčasti, višnjevordeči venčni lističi so pri dnu nekoliko med seboj kakor tudi s prašniki zrastli. Niti mnogoštevilnih prašnikov so namreč spodaj združene v višnjevo- rdečo, nad žebicami se dvigajočo cev, ki obdaja okroglo, plošč- nato plodnico in več (12 do 15) spodaj v stebliček zrastlih vratov. Mnogopredalasta plodnica tvori dozorela narezan krožeč, ki razpade v mnoge oreškom podobne, ledvičaste, jednosemenske plodiče (mnogo- delen plod pokovec). Divji selzenovec je kraj potov, ob ploteh, po grobljah in okoli vasij precej navadna rastlina. Cvete od junija do septembra in je dvoleten. 2. Po vlažnih mestih raste divje tu pa tam navadni slez (Althača offici- nalis, gebrauchlicher Eibisch), žametastokuštrasta, sivozelena rastlina, ki je porastla spodaj s petero-, zgoraj s trokrpimi, srčastookroglastimi listi. Ima selze- novcu podobne, a s šestkrat, do devetkrat nacepljenim čašnim ovojem podprte, rožnordeče ali bele cvete, ki se vrh stebla združujejo v grozdasto razcvetje. Njegovo slezasto korenino, listje in cvetje rabijo v zdravilstvu, zategadelj ga pogostoma sade po vrtih. — Kot lepotno rastlino goje v južni Evropi domači rožasti slez (Althača rosea, Stock- oder Pappelrose), ki se ponaša z velikimi, navadno polnimi cveti modre, rumene ali bele barve. 62 3. Zelnati bombaževec (Gossjpium herbaceum, krautige Baumwollstaude) je enoletna ali dvoletna rastlina s pokončnim, do meter visokim, vejnatim steblom. Premenjalni, pecljati listi so srčasto- Pod. 67. Zelnati bombaževec. 1. Cvetoča vejica. 2. Dozorela glavica. 3. S kocinicami porastlo seme. okroglasti, trokrpi ali peterokrpi in celorobi. Veliki, žveplenorumeni, pri dnu mnogokrat škrlatnordeči cveti iz¬ raste posamezno iz list¬ nih pazduh in so po¬ dobni onim navadnega sleza. Plod pa je jaj¬ časta , koničasta, tro- loputna ali četvero- loputna glavica orehove debelosti. Glavico pol¬ nijo jajčasta, črna, ka¬ kor grah debela semena, ki so porastla z dolgimi, svetiobelimi, volnatimi kocinami (bombaž). Prožne kocine se med dozorevanjem napno in razženo dozorelo glavico. Zelnati bombaževec je od začetka rastel divje v Vzhodni Indiji, kjer ga sade že od starodavnih časov. Iz njegove domovine so ga tekom časa vpeljali v druge tople kraje, kjer ga zdaj kakor tudi afriški drevesasti, kitajski rumeni in zahodnoindijski bombaževec (Gossgpium arboreum, religiosum et barbadense, baumartige, gelbe und westindische Baumwollstaude) pridelujejo v velikih množinah. V Evropi ga sade na južnem Španskem in Laškem, v Siciliji, na Grškem in v Turčiji. Tudi v Dalmaciji se je obnesla ta prekoristna rastlina precej dobro. Največ bombaža se prideluje v plantažah srednje in južne Amerike. Iz bombaža predo, otrebivši mu seme, razno prejo in tko mnogovrstne tkanine (katun, kaliko, nanking, perkal, muslin, barhant i. dr.). V novejšem času ga tudi mnogo rabijo v napravo strelnega bombaža, kolodija in celuloida. Iz semen pridelujejo olje. Podelovanje bombaža je dandanes velevažen obrt, ki živi na mili¬ jone ljudij. Samo na Angleškem se bavi ž njim več milijonov prebivavcev. 4. Sem spada tudi v topli Afriki domači, velikanski opični kruhovec ali baobab (Adansonia digitata, Affenbrotbaum oder Baobab), ki rodi velike, dinjam podobne, užitne plodove. Znamenit je posebno zavoljo svojega komaj 4 m visokega debla, ki ima časih do 9 m v premeru, in čegar starost cenijo na več tisoč let. 63 5. Sleznice so zelišča, grmi ali drevesa z enojnatimi, dlanasto krpastimi ali s prstastimi, premenjalnimi listi. Njih navadno veliki cveti so popolni in dvospolni. Imajo zrastlolistno, večinoma z ovojem podprto čašo in pravilen, iz petih kratkožebicatih, pri dnu nekoliko zrastlih listov sestavljen venec, mnogo z nitmi zrastlih prašnikov in nadrastel pestič. Plod je na rožke razpadajoč, mnogodelen pokovec ali večpredalasta glavica. Sleznicam prištevamo zdravilne, lepotne in jako važne kulturne rastline. Sleznice so večinoma žužkocvetke. Med izločajo v ja¬ micah, ki se na dnu venčnih listov med listnimi žebicami nahajajo. Na divjem selzenovcu pokrivajo te jamice kratke kocinice ter jih varujejo proti mokroti. Dodatek. Pravi kaka¬ vovec (Theobromu CaeAo. Cacaobaum) je 6 do 12 m visoko drevo s svetlimi, vednozelenimi, pakrožnimi listi. Mali, rožnordeči cveti se pokažejo šopoma iz glad¬ kega luba. Imajo pet časnih in pet venčnih lističev, pet praš¬ nikov in nadrastel pestič ter rode velike, rumenkastordeče, grbave, kumaram podobne plodove. Plo¬ dove napolnjuje bela, kiselkasta kaša, v kateri je mnogo rjavega semena (kakavov bob). Kakavovec je doma v vroči Ameriki; sade ga tam kakor tudi v vročili krajih Azije čokolado. Pod. 68. Kakavovec. 1. Stebelni del s cveti in plodom, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Seme. in Afrike zavoljo semena, iz katerega delajo 28. družina: Lipe (Tiliaceae, Lindengevvachse). § 28. 1. Malolistna lipa ali lipnik (Tilia parvifdlia, kleinblattrige oder Winterlinde) je drevo s sivorjavim, razpokanim iubom in košatim, oblim vrhom. Premenjalni, vegastosrčasti, priostreni listi so ostro napiljeni in goli, le iz žilnih kotov sinje spodnje strani se pokazujejo rjaste kocinice. Prijetno dišeči, popolni cveti stoje v redkocvetnih pakobulih na precej dolgih, skupnih cvetnih recljih, ki so do polovice zrastli z zelenorumenim krovnim listom. Posamezni cvet sestavlja pet čolničastih, bledih, pri dnu med izločujočih časnih in pet bledorumenih venčnih listkov in mnogo prašnikov. Prašniki 64 obdajajo nadrastli pestič, ki ima obličasto, belokuštrasto plodnico, kratek vrat in peterokrpo brazdo. Plod je poševnojajčast, mehko- luščinast orešek. Malolistna lipa se nahaja divja po gorskih gozdih in cvete junija in julija. Ker raste jako hitro in doseže visoko starost, sade jo z drugimi sorodnimi vrstami Pod. 69. Malolistna lipa. mnogokrat v drevo¬ rede. Mehko, lahko, belo lipovino rabijo rezbarji za svoje izdelke. Z lipovim ogljem rišemo in ga uporabljamo pri na¬ pravi strelnega prahu; tudi ličje služi mnogo¬ vrstno. Iz dišečega cvetja, ki je čebelam izborna paša, kuhamo čaj. Z listi se hrani mnogo gosenic (lipov veščec). — Tej prav podobna velelistna lipa (Tilia gra.ndi- folia, groBblattrige oder Sommerlinde) ima večje, na obeh straneh zelene liste, za grah debele, pe- terorobe, trdolušči- nate oreške in cvete 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Prašnika. 4. Plod. 14 dnij poprej nego malolistna. 2. V to družino spada tudi indijski lan ali jutovec (Corchoi-us capsu- lAris, indischer Flachs oder Jutepflanze), enoletna 2 do 5 m visoka rastlina, katero sade na Kitajskem in v Vzhodni Indiji v velikih množinah zavoljo ličnatih vlaken, ki dajo jako trdno, v trgovini pod imenom jute ali džut znano predivo. § 29. 29. družina: Vinike (Vitaceae, Rebengewachse). 1. Vinska trta ali loža (Vitis vinifera, edler Weinstock oder Weinrebe) se vzpenja s svojimi kolenčastimi vejami, ako se ne porežejo, do 30 m visoko po drevesih in drugih oporah ter se teh oprijemlje z vilastimi viticami, ki stoje listom nasproti. Dolgopecljati, okroglosrčasti, dlanasto tro- do peterokrpi listi so neenako debelo nazobčani in v mladosti spodaj kosmati. Majhni, lepo dišeči cveti izrasto v gostih kitah in imajo zvonasto, peterozobo čašo in peterolisten, 65 rumenkastozelen venec. Poclolgastojajčasti venčni lističi tvorijo, s konci združeni, kapico, katero privzdignejo peteri prašniki in jo odločijo, da odpade. Nadrastli pestič se razvije v sočnato, dvo- do četverosemensko, slivasto jagodo modre, rdečkaste ali zelenorumenkaste barve. Pod. 70. Vinska trta. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Cvet z odločenim vencem, pov. 3. Podolžno prerezan pestič s tremi prašniki, pov. 4. Podolžno prerezana jagoda. 5. Seme. Vinska trta se nahaja še dandanes divja v Zahodni Aziji zlasti v Arme¬ niji. Cvete junija in julija in je vetrocvetka. Vinsko trto sade v Aziji že od starodavnih časov. Zdaj jo goje po vseh delih sveta topleje zmernega pasu. Vinstvo sega v Evropi, kjer je Francija najimenitnejša vinska dežela, proti severu do 52°. V avstro-ogrski državi, izvzemši Koroško, severno Tirolsko, Solnograško, Gorenje Avstrijsko, Šlezijo, Galicijo in Bukovino, je vinstvo razširjeno po vseh ostalih deželah. Pri nas porežejo vinsko trto, ki se pomnožuje z zatiči ali grebenicami, vsako leto do debele, vztrajne korenine. V Italiji in na Grškem jo pa puste, da se vzpenja visoko na razna drevesa (murve, topole in breste). Tekom dolge dobe, kar se že sadi vinska trta, izprevrgla se je v jako mnogo zvrstij, ki se zlasti razločujejo po obliki in kakovosti jagod. Pau 1 i n , Rastlinstvo. 66 Zrele jagode (grozdje) so zdravo in okusno sadje. Iztlačeni, sladki sok (mošt) začne vreti, ako ima dovolj toplote (10 do 15°) in ako se mu pridruži po¬ trebni kvas, ter se izpremeni v opojno vino. Iz vina se dobiva potem prekapanja vinski cvet in prireja pravi vinski ocet. Ocet in žganje pripravljajo tudi iz tropin. Tropine pa tudi rabijo za živinsko klajo, za gnoj in kot gorivo. Stene starih sodov prevleče bela ali rdečkasta skorja, ki se seseda med vrenjem; to imenujemo sreš ali birso (Weinstein); uporablja se raznovrstno. Posušene jagode dajo drobne korinte, ki nimajo zrn, in debele, zrnate cibebe in rozine. — Vinski trti sta škodljivi dve glivi: grozdna gliva in trtna plesen. Med žuželkami omenimo kot sovražnika trtijona in pred vsemi pa zloglasno trtno uš, ki je v mnogih krajih že popolnoma uničila vinogradstvo. 2. Za hladnice in za pokrivanje golega zidovja je posebno pripravna sorodna, v severni Ameriki domača vinika (Ampelopsis hederacea, Zaunrebe oder wilder Wein); ima trojnate ali peternate liste, ki postanejo na jesen lepo škrlatnordeči, in rodi majhne, črnomodre, neužitne jagode. § bo. 30. družina: Krhlikovci (Jlhamnaceae, Wegdorngewachse). Pod. 71. Navadna krhlika. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, pov. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Plod. 5. Seme. Navadna krhlika (Rham- nus Frangula, glatter Wegdorn oder Faulbaum) je grm, ki ima belopikasto lubje in veje brez trnov. Premenjalni, pakrožni in kratko priostreni listi so celo- robi in goli. Majhni, zelenkasto- beli cveti imajo peterodelno čašo, pet venčnih lističev, pet prašnikov in nadrastel pestič ter izrasto v majhnih, pazdušnih pakobulih. Okrogle, za grah debele košči- časte jagode so sprva zelene, pozneje rdeče in končno črne. Krhlika raste splošno po grmovju in cvete celo poletje. Lahka, bela krhlikovina daje najboljše oglje za strelni prah. Po gorskih gozdih se nahaja kranjska krhlika ali divji oreh (JRhamnus carniolica, Krainer-Weg- dorn), ki poganja velike, jajčastosuli- časte liste in kakor navadna krhlika veje brez trnov. — Po grmovju raste pogostoma trnjeva ali čistilna krhlika ali kozja črešnja (Rhamnus cathartica, Purgier-Wegdorn oder Kreuzdorn), ki ima jajčaste, napiljene liste in nasprotne veje, ki se okončavajo v trne. Njene plode rabijo v rumeno in zeleno barvilo, pa tudi v zdravilo. 67 31. družina: Divji kostanji (JTlppocastanaceae, Rosskastanienge wachse). Navadni divji kostanj (Ačsculus Hippocastanum, gemeine Rosskastanie) je drevo z jako razrastlo korenino, zelo vejnatim, do 25 m visokim deblom in velikim, košatim, oblim vrhom. Deblo in starejše veje pokriva rjavo, razpokano lubje, na mlajših vejah pa je lubje gladko in sivorjavo. Iz mnogoštevilnih brstov, katere pokrivajo rjavi, smolnati luskolisti, razvijo se na spomlad listne in cvetne mladike. Nasprotne, dolgo- pecljate, sedmeroprstaste liste sestavljajo klinasti, priostreni, dvakrat napiljeni listki, ki so v mladosti prevlečeni z rjasto ali belkasto volno. Somerni cveti se združujejo v pokončne kite. Cveti imajo zvonasto, na pet neenakih zobcev razdeljeno čašo in štiri do pet raznolikih, belih venčnih listov, ki so na dnu rožnordeči in rumenopegasti. Iz venca moli sedem (časih šest do osem) klju¬ kasto zakrivljenih prašnikov; njih niti SO vsajene pod kolutasto raz- 1. Podolžno prerezan cvet. 2. Cvet. 3. Seme, pom. J J- 4. Prerezano seme, širjenim, med izločujočim cve- tiščem, ki nosi kociničasto, tropredalasto plodnico. Plodnica se zožuje v nitast vrat, ki se končuje v prav majhno, trokrpo brazdo. Plod je obla, bodeča, zelena glavica, ki zapira do štiri svetlorjava semena in ki se tropredalasto razpreza. Vsako seme ima okroglasto, veliko, medlosivo liso (popek). Divji kostanj cvete meseca maja in se baje samorastel nahaja v pogorju Pindu na severnem Grškem. Prvo v Evropi zasajeno drevo je vzgojil slavni botanik Kluzij na Terezijaniškem vrtu na Dunaju iz semen, ki mu jih je poslal iz Carigrada njegov prijatelj, poslanik na turškem dvoru, David pl. Ungnad. Od tod se je divji kostanj kot priljubljeno lepotno in senčno drevo hitro razširil po vsej zmerni Evropi. Mehki les rabijo mizarji in strugarji. Grenko seme, iz katerega se dobiva tudi škrob, služi prekuhano domači živini in divjačini za klajo. Z listi se hranita zlasti rjavi hrošč in prosnica; v lesu živi gosenica kostanjevega prelca. Divji kostanj je žužkocvetka; oprašenje zvršujejo zlasti čmrlji, katerim so ukrivljeni prašniki jako pripravne opore. — Po vrtih sade tudi druge, v severni Ameriki domače vrste, kakor rdeči in rumeni divji kostanj (Ačsculus Pavia, ct flava, rothe und gelbe Rosskastanie). Pod. 72. Divji kostanj. § 31. 68 § 32. 32. družina: Javorji (Aceraceae, Ahorngewachse). 1. Ostrolistni javor (Acer platanoides, spitzblattriger Aliorn) je visoko drevo, čegar ravno deblo pokriva rjavočrno, na drobno brazdasto lubje, ki se ne lušči. Nasprotni, na obeh straneh živozeleni Pod. 73. Ostrolistni javor. 1. Vejica s cvetjem, pom. 2. Cvet. 3. a b c Plodovi. listi so dlanasto nacepljeni na pet do sedem dolgo priostrenih, šobasto nazobčanih rogljev. Pravilni cveti se združujejo v pokončne češulje. Cvetni peclji se razširjajo v med izločujočo ploščico, ki je v središču vglobljena. Ploščica pokriva dno peterolistne čaše in nosi po robu pet zelenih venčnih listkov, okoli središča pa osem prašnikov. Iz vglobljenega središča se vzdiguje pestič z dvokrpo plodnico, ki nosi med krpicami nitast, dvobrazdat vrat. Mnogo cvetov ima le prašnike ali le pestiče, tako da se nahajajo na istem drevesu dvospolni, prašni in pestični cveti. Plod sestavljata dva krilata, jednosemenska oreška z narazen stoječima kriloma (dvojnata perutka). Raste divji po listnatih gozdih, sade ga pa tudi pogostoma. Cvete aprila in maja. Njegov trdni, rumenkasti les se rabi za kurjavo in za razne izdelke. Pod. 74. Beli javor. 1. Vejica s cvetjem, pom. 2. Vejica s plodovoma, pom. 69 2. Po gorskih gozdih so nahaja tudi beli javor (Acer Pseudopl&tanus, groBer oder Bergahorn), ki se razločuje od prejšnjega sosebno po hrapavem, raz- pokanemlubu, večjih, spodaj sinjih listih, visečih cvetnih grozdih in belem lesu. — Po gozdih in po grmovju v nižini je precej navaden maklen ali klen (Acer campestre, Feldahorn), majhno drevo ali grm s pe- terokrpimi, celorobimi listi. — Po nasadih sade tudi rdeči in sladorni javor (Acer rubrum et sacchA- rinum, rother und Zucker- Ahorn). Doma stav Ameriki, kjer pridelujejo iz njunega soka slador. Dodatek. Zelenika, šimšir ali pušpan (Bttxus sempervirens, Buchs- baum) je vednozelen grm ali nizko drevo z nasprot¬ nimi, pakrožnimi, usnjastimi, svetlimi listi. Majhni, jedno- domni cveti izrasto v paz- dušnih klobčičih. Ti klobčiči sestoje iz jednega pestičnega cveta, katerega obdaja več prašnih cvetov. Cveti imajo rumenkast perigon s štirimi prašniki ali z jednim tro- vratnim pestičem. Plod je trovozlata glavica. Zelenika raste divja v južni Evropi in cvete mar- cija in aprila. Sade jo po- gostoma po pokopališčih in po vrtih ter ograjajo ž njo tudi vrtne gredice. Bledo- rumeni, trdi les se rabi v napravo lesorezov, piščali j, klarinetov in za razne stru- garske izdelke. Pod. 75. Maklen. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Plod. Pod. 76. 'Zelenika. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašni cvet 3. Pestični cvet. 4. Podolžno prerezan pestični cvet. 5. Razprezana glavica. 6. Osemenje. 7. Seme. — 2 do 7 pov. 70 § 33. 33. družina: Mlečnice (Eupliorbičtceae, Wolfsmilch- gewach.se). 1. Cipresasti mleček (Euphorbia Cyparissias, cypressenartige Wolfsmilch) poganja več pokončnih, gostolistnatih stebel, ki so z vso rastlino vred gola; napolnjuje jih strupen, bel mlečni sok. Premenjalni, sedeči listi so črtalasti, celorobi in modrozeleni. Enodomni cveti izrasto v končnih, sestavljenih pakobulih. Steblo poganja v vrhu iz pazduh črtalastih krovnih listov mnogo kobulasto razvrščenih vej. Veje nosijo na koncu po dva nasprotna, srčasta, sprva rumena, pozneje rdeča krovna listka in se tu vilasto cepijo v vejice, ki se časih razrastejo zopet vilasto. Med krovnima listkoma se nahaja sredi vejic kratkopecljat, zvonast, perigonu podoben ovoj, ki nosi po robu štiri rumene, polmesečne medene žleze. Ovoj obdaja deset do dvanajst prašnikov in dolgopecljato, iz njega visečo, obličasto plodnico, ki ima tri dvodelne vratove. Vsak prašnik sedi na posebnem peclju, katerega podpira pri nekaterih drugih mlečkih tudi krovni listič. Vsled tega moramo smatrati sleherni prašnik za samostalen, gol Pod. 77. Zeleni klobuk. 1. Cvetoča rastlina. 2. Razcvetje. 3. Podolžno prerezano razcvetje. 4. Prašni cvet. 5. Plod. 6. Seme. — 2 do 7 pov. prašni cvet. Zvonasti ovoj obdaja tedaj enodomno razcvetje, ki sestoji iz deset do dvanajst golih prašnih cvetov in jednega golega pestičnega cveta. Istolika razcvetja sede tudi konec vejic. Pestični cvet se razvije v obličasto, trovozlato in trosemensko, hrapavo glavico. Cipresasti mleček raste skoraj povsod po suhih tratah. Cvete od aprila do junija. Cvete obiskujejo ter posredujejo oprašenje zlasti dvokrilci in kožekrilci. Z listi te rast¬ line, katerih ne je živina, hrani se gosenica mlečkovega veščeca. — Časih se pokaže ta mleček v popolnoma drugi obliki. Vsa rastlina je bolj rumene nego zelene barve, ima kratke, široke, debele liste in ne raz¬ vije nikakršnih cvetov. Vzrok temu hiranju je neka gliva, kupičnata rja mlečkov (Aecidium Euphorbiae, Wolfsmilch- Becherrost), ki se naseli v rastlini. — Upodobljeni zeleni klobuk (JEuphorbia helioscopia, sonnenwendige Wolfsmilch), ki raste po grobljah in njivah, ima svetlo- zelene, iopatičaste, spredaj napiljene liste, četvero- do peterovejnat pakobul in jaj¬ časte medene žleze. 71 2. Kot lepotno rastlino goje po vrtih navadni kloščevec (Ricinus com- miinis, gemeiner Wunderbaum), ki se ponaša z velikimi, dlanasto sedmero- do deveterokrpimi listi. Doma je v toplejši vzhodni Afriki; v vročih krajih Azije in Amerike ga sade zavoljo klošču podobnih semen, iz katerih se prideluje zdravilno ricinovo olje. 3. Popolnoma drugo lice imajo nekateri zlasti v vroči Afriki rastoči mlečki, ki so po svojih mesnatih steblih prav podobni kaktom. Nekateri teh mlečkov dajejo neko smolo, ki se rabi v zdravilstvu. Drugi zopet imajo jako strupen sok, s katerim otrujejo zamorci svoje puščice. — V Braziliji domači pravi kavčukovec (Siph6nia el&stica, echter Kautschukbaum) pa daje mlečni sok, iz katerega se prideluje kavčuk. 34. družina; Pomaranče (Aurantiaceae, Orangengewachse). § 34. 1. Pomarančevec (Citrus Aarantium, Orangen- oder Pome- ranzenbaum) je G do 9 m visoko drevo z gladkim lubom in z oblim, jako vejnatim vrhom. Podolgastojajčasti, drobno napiljeni, usnjasti listi so vednozeleni in prozorno pikasti in imajo široko, sko¬ raj srčasto okri- Ijene peclje. Pri¬ jetno dišeče cvete stvarjajo petero nacepljena čaša, pet do osem bel- kastorožastih venčnih listov, mnogi z nitmi bolj ali manj zrastli prašniki in pestič. Plod je obla, ru- menordeča, zgoraj in spodaj nekoliko vtisnjena jagoda njuje mehurjasta, Pomarančevec je doma v vroči Aziji. Sade ga tam in po toplejših in vročih deželah vseh delov sveta v velikih množinah. V mrzlejših krajih ga goje tudi kot lepotno rastlino v rastlinjakih. Listi, cveti in plodne lupine imajo v sebi hlipna olja in neko grenko snov in se uporabljajo'za pripravo dišav in zdravil. Plodovi, pomaranče, so zlasti v vročih deželah jako priljubljeno sadje, ki se uživa sirovo. Po okusu se razločujejo grenke pomaranče (Bigarraden), sladke in sladko- kisle pomaranče (Orangen und Apfelsinen). — Velikanski pomarančevec (Citrus decum&na, Pompelmusbaum) rodi do 6 kg težke, sladkokisle plodove, ki imajo jako debelo kožo. Pod. 78. Pomarančevec. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Podolžno prerezan plod, pom. 4. Seme. s šestimi do dvanajstimi predali. Predale napol- sočnata kaša, v kateri leže semena. 72 2. Sorodni citronovec (Citrus medica,, Citronenbaum) ima neokriljene listne peclje, navadno popolnoma bele cvete in jajčaste, medlorumene plodove, ki nosijo na temenu ali pa tudi na dnu obličasto bradavico. — Doma je ravno tam in raste po istih deželah kakor pomarančevec. Tudi tu razločujemo po plodu več zvrstij, in sicer: pravo citrono ali cedrato z debelolupinastimi, grbastimi plodovi kiselkastega okusa; kislo citrono ali limono z bolj gladkimi, drobno- lupinastimi, jako kislimi plodovi, ki se pri nas navadno prodajajo, in limeto ali sladko citrono z zoprno sladkimi ali grenkljastimi, skoraj obličastimi plodovi. Iz hladilnega plodnega soka, ki ima v sebi mnogo citronove kisline, pripravljamo zdravila, prijetne pijače (limonado, punš) in ga pridevamo raznim jedilom. Iz dišečih citronovih lupin, s katerimi se tudi začinjajo jedila, dobivamo hlipno citronovo olje. V sladorni vodi kuhane in oslajene lupine pa se prodajajo pod imenom citron at. Dodatek. Navadni kokavec ali peruvanski rdeči les (Eritr6xylon Coca, Cocastrauch oder peruanisches Rothholz) je vednozelen grm s svetlimi, jaj¬ častimi listi. Majhni, pravilni cveti imajo pet časnih in pet belih venčnih lističev, deset prašnikov in trovraten pestič. Pestič dozori v škrlatnordeč koščičasti plod. Kokavec raste divji po peruvanskih planotah, kjer ga tudi sade v velikih množinah zavoljo listov. Listi se pomešajo z nekoliko zdrobljenim apnom in rastlinskim pepelom in se potem zvaljajo v kroglice. Po teh strastno hlepč Indi¬ janci ter jih žvečijo; pri njih vsakdanjem delu je to krepilo, ki razburja živce, neobhodno potrebno, a kakor vsa dražila tudi več ali manj škoduje zdravju. V novejšem času pri¬ pravljajo iz listov znamenito kokain imenovano mamilo. 35. družina: Lanovi (Linaceae, Leingewachse). 1. Navadni lan (Linum usitatissi- imim, gebrauchlicher Lein oder Flachs) je enoletnica z drobno, vretenasto korenino. Pokončno, okroglo, pri vrhu vejnato steblo poraščajo premenjalni, ozkosuličasti, goli listi. Pravilni cveti tvorijo rahle pakobule in imajo pet jajčastih, po robu vejicatih časnih in pet večjih, narobejajčastih, viš¬ njevih venčnih listkov; zadnji se radi ob¬ lete. Peteri prašniki stoje okoli nadrastlega, peterovratnega pestiča. Obla, desetero- predalasta glavica zapira deset ploščnatih, svetlorjavih semen. Lan je baje prvotno doma v Prednji Aziji. Pridelujejo ga že od nekdaj mnogo zlasti po go¬ ratih krajih zavoljo ličnatih vlaken, ki dajo predivo. 73 Iz prediva se predejo trdne niti. Iz preje tko razna platna. Laneno platno je prav trdno, in še celo cunje lanenega platna so mnogo vredne. Izdeluje se namreč iz njih boljši papir. A tudi laneno seme se uporablja mnogovrstno. Iz njega stiskajo laneno olje, in ostanki, takozvane mekine, so jako tečna živinska klaja; porab¬ ljajo se pa tudi kot gorivo ali za gnoj. V zdravilstvu služi stolčeno seme za sluzavo notranje zdravilo in za omečilne obveze. 2. Rumeni lan {Linum Huvutn, gelber Lein) z rumenimi venci in lepki lan {Linum viscosum, klebriger Lein), ki ima rožnordeče, vijoličasto žilnate vence in žlezasto vejicate krovne in časne liste, sta vztrajni, po košenicali rastoči rastlini. — Povsod po travnikih in tratah raste majhni travniški lan {Linum cath&rticum, Wiesen- oder Purgierlein), ki se razločuje od prej imenovanih po nasprotnih listih in prav majhnih, belih vencih. 36. družina: Krvomočnice {Geraniaceae, Storchschnabel- § 36. gewachse). 1. Krvavordeča krvomočnica (Geranium sanguineum, blut- rotlier Storchschnabel). izvirajo vejnata, kolen¬ časta, polegla, redkeje pokončna stebla. Stebla so na kolencih odebe¬ lela in z vso rastlino vred kocinasta in se na jesen krvavo rdeče. Na¬ sprotni, okrogli ali led- vičasti listi so dlanasto razdeljeni na pet do sedem klinastih, na¬ vadno trodelnih rogljev s črtalastimi oddelki. Pravilni cveti stoje po¬ samezno na dolgih pec¬ ljih in imajo pet jaj¬ častih, osinatih časnih in pet narobesrčastih, krvavordečih venčnih Iz njene debele, valjaste, lesaste korenike listkov. Izmed desetih, spodaj nekoliko zrastlih prašnikov jih ima pet Pod. 80. Krvavordeča krvomočnica. 17 Cvetoča vejica, pom. 2. Čaša s pestičem, pom. 3. Dozoreli plod, pom. pri dnu medovnike. Dozorela plodnica nadrastlega pestiča razpoči na pet plodičev (plod pokovec), ki se okončavajo v dolge, pozneje prožne in vrtelasto navzgor zavite ošine (trpežne vratove). 74 § 37. Pod. 81. Capljevčev delni plodič. Raste po kamenitih, košatih gričih, sosebno na apneni zemlji in cvete od maja do julija. — Črnorjava krvomočnica (Ger&nium phaeum, schvvarzbrauner Storchschnabel), ki raste po trav¬ nikih in gozdih, ima tudi petero do sedmero dlanasto razdeljene liste z zarezanonapiljenimi roglji, a črnorjave, podvojno na skupnem reclju stoječe cvete. 2. Sem spada tudi trobelikolistni čapljevec (JErodium cicutarium, schierlingsblattriger Reiher- schnabel), prav navaden, enoleten plevel z dvakrat pernastodelnimi listi. Škrlatnordeči, v kobulih zdru¬ ženi cveti imajo deset prašnikov, izmed katerih jih pa nosi le pet prašnico. Ošine delnih plodičev so vijakasto zavite in za vlažnost zelo občutljive; ob vlažnem vremenu se namreč odvijajo, pri tem gibanju se pa plodiči v zemljo zarijejo. Ker vpliva na ošine že zračna vlažnost, rabijo se plodiči veleplodnih čapljevcev v napravo vlagokazov. 3. Priljubljene, h krvomočnicam spadajoče rastline so razni na predgorju Dobre Nade domači žeravci ali pelargonije (Pelargonium, Kranich- schnabel); goje jih pri nas ali radi lepega cvetja ali kakor n. pr. sploh znani navadni žeravec ali muškat (Pelaigoniuzn Radula, Rosenkraut) radi dišečih listov. 37. družina: Metuljnice (JPapilionaceae, Schmetterlings- bliitler). 1. Gomoljasti grahor (Orobus tuberdsus, knollige Walderbse) ima tanko, plazečo, na kolencih gomoljasto odebelelo koreniko. Enojnata ali redkovejnata, navadno pokončna, krilata stebla poraščajo premenjalni, parnopernati listi. Listni pecelj nosi pri dnu dva na pol puščičasta prilistka in se okončava v zelnato ost. Posamezni listki so podolgasti ali suličasti in spodaj sinje barve. Pecljate, pazdušne grozde sestavlja navadno do pet sprva škrlatastih, pozneje pa umazanomodrih cvetov. Popolni cveti imajo cdvasto, neenako petero- zobo, skoraj dvoustno čašo in someren, peterolisten venec. Izmed žebicatili venčnih lističev je zgornji, nazaj zavihani, največji in se imenuje jadro; stranskima dvema, ki sta oba jednake podobe, pravimo krili, spodnja dva, tudi med seboj jednaka, pa tvorita ladjico (metuljasti cvet). Ladjica obdaja deset prašnikov; gornji je prost, ostali so z nitmi zrastli v žlebič (dvobratinski prašniki), ki oklepa podolgasto, nadrastlo plodnico. Plodnica se podaljša v navzgor 75 enoletno zelišče z in otlim steblom. zakrivljen, na koncu ploščnat vrat, ki nosi brazdo vrh svoje notranje, kocinaste strani. Valjasti, enopredalasti plod (strok) zapira več oblih, zelenkastih~semen in se dvoloputasto razpreza. Gomoljasti grahor raste pogostoma po svetlih gozdih, oh ploteh in po grmovju. Cvete aprila in maja. Temu prav podobni pomladanski grahor (Orobus vernus, Friihlings-Walderbse) ima četverorobo, nekrilato steblo in raste po sličnih krajih zlasti na apnenih tleh. 2. Grah (Pisum sativum, Saaterbse) je krhkim, robatim, vej na tim glavno korenino in Premenjalni, z vso rastlino vred sinje slivasti listi sestoj e iz dveh do treh parov jajčastih listkov; pri dnu imajo po dva prav velika, polsrčasta, nazobčana prilist- ka, okončavajo se pa v rogovilasto, ovijalno ročico. Popolni, dolgopec- Ijati cveti izrasto posamezno ali v redkocvetnih grozdih iz listnih pazduh. Cevasta, peterozoba čaša je skoraj dvoustna; veliki, navadno beli venec je me¬ tulj ast. Dvobra- tinski prašniki obdajajo podol- gasto, trorobo plodnico, ki se podaljša v nitast, navzgor zakrivljen vrat. Ta nosi vrh svoje notranje strani kocinasto brazdo. Podolgastovaljasti strok zapira več rumenkastih, oblih semen. Grah je baje doma v orijentu. Seje se pogostoma po vrtih b inTnjivah f v raznih zvrsteh zavoljo semena, ki se zrelo in nezrelo’ različno pripravljeno uživa. Sladorni grah {Pisum saccha,r&tum, Zuckererbse) ima tudi mlado osemenje užitno. Grah cvete od maja do julija. V semenih živi ličinka graharja. Pod. 82. 1. Cvetoča vejica. 2. Dva cveta. 3. Jadro, krili in ladjica. 4. Pestič s prašniki. <5. Podolžno prerezan pestič. 6. Loputa s semeni. 7. Povprečno prerezan strok. 76 3. Leča (Ervum Lens, Linse) razvije 'pokončna stebla, šesteroparno pernate liste s podolgastimi listki in suličastimi prilistki. Metuljasti cveti so beli in lilasto žilnati. Rombu podobni, ploščnati stroki zapirajo po dve ploščnati semeni. V orijentu je domača; seje se pa pogostoma kot priljubljeno sočivje. Cvete junija in julija. 4. Navadni fižol (Phasčolus vulgaris, gemeine Bohne oder Fisole) ima drobno, enoletno korenino in nizko, košato in pokončno ali visoko in na levo se ovijajoče steblo. Velike, trojnate liste sestavljajo jajčasti listki; prilistki so podolgasti. Veliki, rumenkasto- beli, lilasti ali rdečkasti metuljasti cveti izrasto v redkocvetnih, pazdušnih grozdih in imajo s prašniki in vratom vred vijakasto zasukano ladjico. Podolgasti, viseči strok zapira več jajčastih, belih, sivih, rumenih, rdečih, črnih ali pisanih semen. Pod. 83. Navadna grašica. a Cvetoča vejica, pom. b Prilistka. c Listič, d Cvet. e Jadro. /Krili, g Ladjica, h Prašniki, i Čaša. k Strok. I Semeni. — d do k pov. Fižol je doma v orijentu in se splošno sadi kot najvaž¬ nejše sočivje v mnogih zvrsteh. Cvete julija in avgusta. — Po vrtih sade pogostoma tudi laški fižol (Phasčolus mul- tifforus, Feuerbohne), ki ima visoka, ovijajoča se stebla, škrlatnordeče cvetje in rdeče in črnopisano seme. 5. Bob (Vicia Faba, Sau- oder Pferdebohne) poganja pokončno steblo in pamo- pernate, mesnate liste, ki se okončavajo v kratko, zelnato ost. Metuljasti cveti so beli in črnopegasti. Črni, podol- gastovaljasti stroki zapirajo debela, jajčasta semena rdeč- kastorjave barve. — Doma je v orijentu. Po nekaterih krajih ga sejejo v veliki mno¬ žini zavoljo semen, ki so svinjam in konjem dobra piča. Semena pa jedo tudi ljudje; na pol zrelo stročje je tečna zelenjava. 6. Kot pično zelišče se seje pogostoma navadna gra¬ šica (Vicia sativa, Futter- wicke), ki ima parnopernate, v vitice se končujoče liste z jaj¬ častimi ali suličastimi listki. 77 Rdeči cveti stoje posamezno ali po dva vkup ter se razvijo v podolgaste stroke z okroglimi, črnorjavimi semeni. — Po njivah in travnikih, po gozdih in po grmovju raste mnogo vrst divjih grašic, kakor ptičja grašica (Efeza Cracca. Vogelwicke) z vijoličastimi cveti, plotna grašica (Vicia sepium, Zaunwicke) z umazanovijoličastimi in temnožilnatimi cveti in več drugih. 7. Travniška detelja (Trifolium prat&nse, Wiesenklee). Več¬ letna korenika poganja kvišku se dvigajoča ali pokončna stebla. Trojnati listi sestoje iz jajčastih, nazobčanih listkov in imajo jajčaste, resaste prilistke. Majhni, škrlatno- ali bledordeči cveti se združujejo v okroglaste cvetne glavice, katere podpirajo ovojni listi. Cevasta čaša je nacepljena na pet ščetinastih zobcev, lističi ozkega metulja- stega venca so deloma zrastli v cev. Majhni stroki so okroglasti. To po travnikih prav navadno rastlino sejejo pogostoma po njivah, ker je izborno pično zelišče. Njeno medovito cvetje nudi tudi čebelam dobro pašo. Cvete od maja do septembra. — Semtertja sejejo enoletno, v južni Evropi domačo rdečo deteljo (Trifolium incarn&tum, Incarnatklee), ki ima pokončno steblo in valjasto cvetno glavico brez ovojnih listov. Mehkolasa čaša obdaja živoškrlataste vence. Nahaja se še mnogo drugih rdeče, belo in rumeno cvetočih deteljnih vrst. Med temi najdeš povsod po travnikih plazečo deteljo (Trifolium repens, kriechender Klee), ki ima plazeča stebla in bele cvetne glavice, in manjšo poljsko deteljo (Trifolium camp&stre, Feld- Klee) s poleglimi ali pokončnimi stebli in rumenimi cveti. 8. Nemška detelja ali me- teljka (Medicago sativa, ewiger oder blauer oder Luzernerklee) je vztrajno zelišče s pokončnim, vej- natim steblom in trojnatimi listi. Vijoličasti metu¬ lj asti cveti so zdru¬ ženi v grozdih in se razvijo v polžasto Pod. 84. Nemška detelja. zasukane stroke. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Strok. 78 Meteljka je doma v Zahodni Aziji; sejejo jo kot pično zelišče zlasti na apnenih tleh; semtertja podivja tudi po travnikih in kraj potov. — Sorodna hmeljna laška detelja (Medic&go lupulina, Hopfen-Schneckenklee) razvije prav majhne, rumene cvete, ki sestavljajo oble, pozneje podolgaste glavice, črni, skoraj ledvičasti stroki so polžasto zasukani. Raste splošno po travnikih, sejejo pa jo tudi semtertja kot pično zelišče. 9. Tu pa tam sejejo kot pično zelišče tudi turško deteljo ali petelinove grebenčke (0n6brychis sativa, Esparsette oder tiirkischer Klee). Ta po apnenih tleh divje rastoča, vztrajna rastlina ima vejnato steblo in lihopernate liste. Rožnordeči, v grozdih združeni cveti rode majhne, okroglaste, časih nekoliko trnate stroke. 10. Koristna medena detelja (Melilot.us officin&lis, gebrauchlicher Stein- oder Honigklee) ima vretenasto, dvoletno korenino, pokončno steblo in trojnate liste. Podolgasti listki so priostreni in napiljeni, prilistki so šilasto- ščetinasti. Majhni, citronastorumeni, močno dišeči metuljasti cveti vise v dolgih grozdih. Majhni, jajčasti stroki so rjavi in goli. Raste po njivah in kraj potov ter cvete od junija do septembra. — Podobna bela medena detelja (Melilotus albus, weifler Steinklee), katero najdeš pogo- stoma po neobdelanih tleh in kraj potov, razločuje se po belih cvetih in črnikastih strokih. Cvetje obeh obisku¬ jejo rade čebele. 11. Povsod po trav¬ nikih raste navadna nokota ali Device Marije kožušček (Lotus corniculatus, ge- meiner Hornklee). Ležeča ali kipeča, vejnata stebla poraščajo trojnati listi z narobejajčastimi listki in velikimi prilistki. Rumeni cveti se združujejo v dolgo- pecljate kobule. Stroki so valjasti in ravni. — V dolgo- pecljatih, pazdušnih kobulih združene cvete ima tudi pisana šmarna detelja (Coronilla varia, bunte Kronwicke), vztrajno zelišče s plazečo koreniko, ležečimi, vejnatimi stebli in lihoper- natimi listi. Beli cveti imajo rožnordeče jadro. Cetvero- robati stroki so kolenčastočlenasti. Raste po grmovju, kraj gozdov in po ozarah in je baje strupena. 12. Robinija ali neprava akacija (Rohinia Pseudacacia, Robinie oder unechte Akazie) je navadno visoko drevo s širokim, košatim vrhom. Gladke veje poraščajo lihopernati listi, ki imajo Pod. 85. Nokota. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, pov. 3. Prašniki in pestič, pov. 4. Pestič, pov. 5. Strok. 6. Razprostrti venčni listi. 7. Diagram. 79 jajčaste listke in v trne izpremenjene prilistke. Veliki, beli, dišeči metuljasti cveti sestavljajo mnogocvetne, viseče grozde. Stroki so ploščnati in goli. Semena so ledvičasta. 1. Jadro. 2. Krilo. 3. Ladjica. 4. Ladjica od zgoraj. 5. Prašniki in pestič, pov. 6. Pestič, pov. 7. Cvetoča vejica, pom. 8. Prilistek. Robinija je doma v severni Ameriki. Pri nas jo sade prav pogostoma; nahaja se pa tudi podivjana. Cvete maja in junija. Les rabijo v mizarske in strugarske izdelke in kot kurivo. Tudi pripravljajo iz njega rumeno barvilo. 13. Navadni nagnoj (Cytisus Laburnum, gemeiner Bohnen- strauch oder Goldregen) je drevo ali grm, ki razvije dolgopecljate, trojnate liste s pakrožnimi listki. Veliki, svetlorumeni metuljasti cveti se združujejo v stranske, mnogocvetne, viseče grozde. Deseteri prašniki so vsi z nitmi zrastli v cev (enobratinski prašniki), ki obdaja svilenodlakasto plodnico. Dolgi, ploščnati stroki so grbavi, svilenokosmati in zapirajo po več ploščnatooblih semen. Raste divji po višjih gorah in cvete meseca maja. Zavoljo svojih mnogo¬ številnih, lepih cvetov ga sade po vrtih in po nasadih. - Temu prav podobni planinski nagnoj (Cytisus alpinus, Alpen-Goldregen) ima gole plodnice in stroke. — Lep, nizek grm je sorodna škrlatasta kozja detelja (Ctftisus pur- piireus, purpurrother GeiBklee). Raste po skalovitih, solnčnatih krajih.in ima trojnate liste s celorobimi, suličastimi listki in precejšnje, škrlataste ali mesno- rdeče metuljaste cvete, ki stoje po dva in dva vkup. 14. Po nerodovitnih tleh, po pašnikih in kraj potov se nahaja trnati gladež (Ononis spindsa, dornige Hauhechel), trnat polgrmič s trojnatimi listi in podolgastimi, nazobčanimi listki. Njegovi posamezno stoječi cveti so rožnordeči in imajo enobratinske prašnike. 15. Drugi pri nas navadni, divji metuljnici z enobratinskimi prašniki sta tudi navadni ranjak in barvilna košeničica. 80 Navadni ranjak ali uročnik (Anthyllis Vulner&ria, gemeiner Wundklee) je vztrajno zelišče s pokončnimi ali dvigajočimi se stebli, ki so kakor vsa rastlina svilenokosmati. Listi so lihopernati, trojnati ali enojnati; končni listek je veliko večji. Bledo- ali zlatorumeni cveti imajo napihnjene čaše in se združujejo v cvetne glavice. Cvetne glavice stoje po dve in dve vrh vej; vsako podpira dlanasto raz¬ deljen ovojni list. Raste po suhih, travnatih gričih. Barvilna košeničica ali žoltilica (Genista tinctdria, Farber-Ginster) ima vejnato, ležeče deblo brez trnov. Pokončne, dlakaste cvetne mladike nosijo enojnate, suličaste ali jajčaste, navadno dlakaste in svetle liste. Rumeni cveti sestavljajo kratke, krovnolistne grozde. Ploščnati stroki so goli. Iz cvetov in listov te po svetlih gozdih in gozdnih plešah prav navadne rastline delajo rumeno barvilo. 16. Metuljnice so zelišča, grmi ali drevesa s premenjalnimi, navadno pernasto ali dlanasto sestavljenimi listi. Listni pecelj se mnogokrat okončava v ročico in nosi večinoma pri dnu dva prilistka, ki se časih v trn izpremenita. Cveti stoje redkokdaj posamezno; navadno se združujejo v grozde, klase, glavice ali kobule, čaša je zrastla iz pet lističev ter je navadno peterozoba. Someren venec sestavlja pet žebicatih lističev. Gornji, največji in večjidel navzgor obrnjeni se zove jadro; stranska dva, med seboj jednaka, imenujemo krili, in spodnja dva, tudi med seboj jednakain časih deloma zrastla, tvorita ladjico. Ladjica obdaja prašnike in pestič, ki je nastal iz enega plodnega lista. Prašnikov je deset; ti so ali vsi zrastli z nitmi v cev, ki oklepa plodnico (enobratinski prašniki), ali je pa devet zrastlih in jeden prost (dvobratinski prašniki). Nadrastla plodnica se razvije v enopredalast, navadno mnogosemenski plod, ki se razpreza z dvema loputama (strok); redkeje ostane strok zaprt (kakor pri travniški ali turški detelji). Po obliki ploda imenujemo metuljnice tudi stročnice (Legumindsae, Hiilsenfruchtler). Metuljnice, katerih štejemo jako veliko vrst (okoli 3000), uspevajo po vseh delih sveta, zlasti v vročem in zmernem pasu. Mnogo v gospodarstvu, obrtništvu in zdravilstvu važnih rastlin spada v to družino. Metuljnice so žužkoevetke, ki izločajo med navadno v kolobarastem ali kolutastem medovniku na plodničnem dnu. Oprašenje zvršujejo čebele in čmrlji, katerim sta venčni krili pripravni opirališči. Dodatek. Rožičevec (Ceratonia Siliqua, Johannisbrotbaum) je srednje visoko drevo z razširjenimi vejami, temnordečimi mladikami in dvo- do troparno pernatimi listi. Nepopolni, škrlatnordeči cveti se združujejo v stranske grozde in rode znane, usnjaste, debele stroke (rožiče). Stroki se ne razprezajo in imajo v mesnati, pozneje sladki sredici prav trda, rdečerjava semena. Rožičevec raste divji po deželah okrog Sredozemskega morja, kjer ga pa tudi pogostoma sade zavoljo užitnega plodu, ki se rabi tudi v zdravilstvu. 81 38. družina: Rožnice (Rosaceae, Rosenblutler). § 38. a.) Koščičasto sadje (Amygdaleae, Steinobst-Arten). 1. Črešnja (Prunus avium, Vogelkirsclie oder SiiBkirsche) je precej visoko drevo s pokončnimi vejami. Deblo pokriva sivorjavkasto, gladko lubje. Premenjalni, pakrožni ali narobejajčasti, napiljeni listi imajo dvožle- zaste peclje. Mehka listna ploskev je ne¬ koliko grbasta in v mladosti dlakava. Dolgo- pecljati, pra¬ vilni cveti so kobulasto zdru¬ ženi in se po¬ kažejo z listjem vred. Zvonasto, vglobljeno cve- tišče nosi po robu pet nazaj zavihanih čas¬ nih in pet belih, okroglastih, kratkožebicatih venčnih lističev in mnogo praš¬ nikov. Iz dna iz¬ dolbenega cve- tišča moli pe¬ stič, kisestoji iz jajčaste, nad- rastle plodnice, kratkega vratu rumenkasti ali črnikasti plod je gol in svetel. Osemenje sestavljajo . tri plasti; zunanja je kožnata, srednja je mesnata in sočnata, notranja pa. trda kakor kamen (koščica) in obdaja jedno seme (jedro). črešnja raste posamezno po hribih divja in cvete aprila in maja. Divja rodi majhne, okrogle, rdeče plodove sladkogrenkega okusa (črešnje drobnice). Pogostoma jo sade v mnogih zvrsteh zavoljo užitnega plodu, ki je pri sajenili .Paulin, Rastlinstvo. g Pod. 87. Črešnja. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. List. 3. a do f Luske in listki iz cvetnega brsta. 4. in 5. Podolžno prerezana cveta brez venčnih listov, pov. 6. Plod. in dvokrpe, glavičaste brazde. Okrogli, rdeči, 82 drevesih znatno večji kakor pri divjih. Po obliki sadu jih delimo v srci c e (Herzkirschen) s srčastim sadom in mehkim mesom in v hrustavke (Knorpel- kirschen) z obličastim sadom in trdim mesom. Crešnjev les rabijo mizarji in strugarji za svoje izdelke. Pod. 88. Višnja. 2. Višnj a (Pran as Cčrasus, Sauerkirsche oder Weichselbaum) se razločuje od črešnje po svoji nizki rasti in vi¬ sečih vejah. Tudi ima nekoliko usnjaste, gole, temnozelene liste, ki nimajo na pecljih žlez. Plodovi so kislasti. Doma je prvotno v Mali Aziji, sade jo pa pri nas pogostoma po vrtih. Višnje se razločujejo v led¬ ni c e (Glaskirschen oder 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Podolžno Amarellen), ki SO rdeče ter prerezan plod. imajo belkast sok* in v prave višnje (eigentliche Weichseln), ki so temno- ali črnordeče in imajo barvilen sok. 3. Čemž ali črensa (Prunus Padaš, Traubenkirsche oder Ahlkirsche) je drevo ali grm, ki nosi na dvožlezastih pecljih pakrožne, priostrene, spodaj modro- zelenkaste liste. Majhni, dišeči cveti se združujejo v kimaste grozde. Obličasti, za grah debeli, črni, svetli in goli plodovi niso užitni. Raste divja po listnatih gozdih, goje jo pa tudi pogostoma po vrtih in nasadih. — V južnih krajih sade semtertja lavorikasto črešnjo (Prunus Lauro- cerasus, Lorbeerkirsche oder Kirschlorbeer), ki ima velike, usnjaste, vednozelene liste, pokončne cvetne grozde in črešnjam podobne, črne, gole plodove. Listi imajo v sebi otrovno prusko kislino (Blausaure) in e rabijo v zdravilstvu. 4. Sliva ali češplja (Prunus domšstica, Pflaumen- oder Zwetschkenbaum) je drevo z gladkimi mladikami in pakrožnimi, napiljenimi listi, ki so nekoliko grbasti in kosmati. Belkasti, pecljati cveti, podobni črešnjevim cvetom, izrasto navadno po dva vkup istočasno z listjem. Jajčasti koščičasti plod je višnjevkasto ali belkasto nahukel (slivast). Srednja plast osemenja je mesnata, koščica je ploščnata in jamičasta, a brez brazdic. Jedro je podolgasto in grenko. Sliva je doma v orijentu. Zdaj sade pogostoma tudi v mrzlejših krajih mnogo zvrstij, med katerimi so najvažnejše: navadna češplja (gemeine Zwetschke) s škrlatnočrnim, sivomodro slivastim sadom; mirabela, cesarska ali damaščanska sliva (Mirabelle, Kaiser- oder Damascenerpflaume) s škrlatnordečim, belkasto slivastim sadom, ki je debel kakor kurje jajce, in štrboncelj (Eierpflaume) z velikim, zlatorumenim, belkasto slivastim sadom. 83 Po žametastokosmatih mladikah in skoraj oblili, slivastih plodovih se razločuje od češplje trnoselj ali cibora {Prunus insititia, Kriechenpflaume), ki je divja krevljast, trnat grm s plodovi lešnikove debelosti (trnoslji, Haferschlehen oder Kriechen). Sajena pa rodi velike, okrogle, rdečkaste, rumene ali zelene plo¬ dove, med katerimi so posebno imenitne francoske cibore (Renkloden). — Slive in cibore cveto aprila in maja. Njih okusni sad uživamo sirov in posušen. Krhki, trdi, rjavi les rabimo za mizarske in strugarske izdelke. 5. Trnoljica ali črni trn (Prunus spi- nosa, Schlehenpflaume, Schleh- oder Schwarz- dorn) je krevljast, raz- rastel, trnat grm z majhnimi, pakrožnimi, napiljenimi listi. Majhni, snežnobeli cveti stoje posamezno ali po dva do trije vknp in se časih pokažejo v toliki mno¬ žini, da pokrivajo po¬ polnoma veje. Drobni, okrogli sad je modro- črn, višnjevkasto slivast in trpek, užiten pa po¬ stane, kedar ga je opekla slana. Trnoljica je povsod po mejah in kraj potov prav Pod. 89. Trnoljica. 1. Cvetoča vejica. 2. Vejica s plodovi. navaden grm in cvete aprila in maja. Les se rabi za rogljate palice in za razne druge strugarske izdelke. 6. Marelica {Prunus armeniaca, Aprikosenbaum). To nizko drevo poraščajo širokojajčasti, nekoliko srčasti, dvakrat napiljeni listi. Kratkopecljati, vonjavi, beli cveti se razvijejo prej nego listi. Obličasti, temnorumeni plod je na solnčni strani rdečkast. Mesnati del osemenja pokriva žametastodlakava koža. Gladka koščica zapira časih grenko, časih sladko, užitno jedro. Marelica je doma v orijentu; sade jo pogostoma zavoljo prav okusnega sadu. Cvete marcija in aprila. — Žametastodlakavi sad, ki pa ima nepravilno brazdasto in luknjičasto pikasto koščico, rodi tudi breskev {Peršiča vulgaris, Pfirsichbaum), nizko drevo s suličastimi, ostro napiljenimi listi. Njeni rožnordeči cveti se pokažejo večjidel posamezni marcija in aprila poprej nego listi. To v Perziji domačo, jako priljubljeno rastlino sade v raznih zvrsteh pogostoma zlasti v toplejših krajih. Pri nas jo goje posebno po vinogradih. 6* 84 7. Mandljevec (Amjgdalus communis, Mandelbaum) je breskvi po listih in cvetih prav podoben, razločuje se pa od nje in od drugega koščičastega sadja po svojem podolgastojajčastem koščičastem plodu. Veliko, luknjičasto pikasto koščico obdaja namreč nesočno, usnjasto, zeleno in kratkodlakavo zunanje osemenje. Tudi mandljevec je v orijentu doma; sade ga zavoljo velikega, užitnega jedra (mandlja), ki je sladko ali grenko. Pri nas ga goje na Notranjskem in v Primorju. Grenki mandlji imajo v sebi otrovno prusko kislino. Mandljevec cvete jako zgodaj, v toplejših krajih že januarja in februarja. 8. Med koščičastim sadjem nahajamo drevesa in grme s pre- menjalnimi listi. Popolni, pravilni' cveti imajo pet časnih in pet kratkožebicatih venčnih lističev, mnogo prašnikov in pestič, čaša, venec in prašniki stoje po robu razširjenega, zvonasto izdolbenega cvetišča, nadrastli pestič pa sedi sredi cvetišča. Plod je sliva ali koščičast plod, čegar osemenje sestavljajo tri plasti. Zunanja je kožnata, srednja je navadno mesnata in sočnata, redkeje usnjasta in nesočna; notranja je večjidel trda kakor kamen (koščica) in zapira navadno le jedno seme (jedro). Koščičastemu sadju so škod¬ ljive mnoge žuželke, kakor navadni hrošč, likar, slivar, gosenice glogovega belina, prsteničarja in še več drugih. Pod. 90. Hruška. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Podolžno prerezan plod. 4. Diagram. b) Pečkato sadj e (Pomeae, Kern- obst-Arten). 9. Hruška (Pi- rus communis, Birn- baum) je navadno precej visoko, košato drevo, ki nosi divja trnate veje. Preme- njalni, dolgopecljati, jajčasti listi so pri¬ ostreni in drobno napiljeni; v mladosti so pajčinatovolnati, pozneje pa goli in svetli. Pravilni, dolgo¬ pecljati cveti izrasto v pokončnih češuljah istočasno z listi. Cveti 85 imajo pet trpežnih časnih in pet belih, okroglastih, kratkožebicatih venčnih lističev; ti so z mnogoštevilnimi prašniki vred vsajeni na robu razširjenega, vrtavkastega cvetišča. Kosmato cvetišče je zrastlo s peteropredalčasto plodnico; zaradi tega vidiš sredi cveta le pet nezrastlih vratov. Nepravi plod, hruška, je omesenelo cvetišče. Cvetišče ima v sredi tankoluščinato, peteropredalasto peščišče, ki je nastalo iz plodnice. Vsak peščiščni predal zapira po dvoje črnorjavih semen. Okroglasti sad je navadno ob peclju podaljšan (vrtavkast); na¬ sprotni konec, ki je popkasto vglobljen, venča posušena čaša (muha). Divja hruška (drobnica) raste posamezno po gorskih gozdih in rodi droban, kislast in trpek sad (drobnice, Holzbirnen). Po vrtih sade povsod mnogo zvrstij cepljenih hrušk, ki se razločujejo po obliki, barvi in okusu sladkega sadu. Hruška cvete začetkom maja. 10. Jablana (Pirus Malus, Apfelbaum) je nižja od hruške in ima tej podobne liste, ki so pa kratkopecljati in spodaj večjidel kosmati. Tudi beli, zunaj rdeč¬ kasti cveti so podobni hruškovim cvetom, ven¬ dar imajo pet pri dnu z r a s 11 i h vratov. Z muho venčani sad je navadno okroglast ter tudi spo¬ daj popkasto vglobljen. Divja jablana (les¬ nika), ki je precej trnata, raste po gorskih gozdih in ima majhen, jako trpek sad (lesnike, Holzapfel). Cep¬ ljene jablane sade v mnogo¬ številnih zvrsteh, ki se kakor hruške razločujejo po obliki in okusu kislastega sadu. Jablana cvete meseca maja, Pod. 91. Jablana. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašnik. 3. Vrat z brazdo. 4. Podolžno pre¬ rezan cvet brez venčnih listov. 2. do 4. pov. 5. Podolžno in povprečno prerezan plod, pom. pozneje kakor hruška. Hruške in jablane nam dajejo jako okusno in zdravo sadje, katero uživamo sirovo, vkuhano in posušeno. Iz njega pripravljamo tudi hruškovec in jabolčnik. Les obeh uporabljajo mizarji in strugarji za svoje izdelke. Z listi in cveti se hrani mnogo škodljivih gosenic (glogov belin, lipov veščec, prsteničar, veliki nočni pavlinček, veliki in mali zimski pedic, jabolčni zavijač i. dr.). 86 11. Užitno sadje rode še kutina, nešplja in oskoruša. Navadna kutina ali dunja (Cyd6nia vulgaris, gemeine Quitte) ima okroglaste, volnate liste, velike, bele cvete in jabolku podobne, prijetno dišeče plodove, ki so pa le užitni, če so vkuhani. Doma je v orijentu. —■ Nešplja (Mčspilus germanica, gemeine Mispel) poganja kratkopec- Ijate, suličaste liste, ki so zgoraj kosmati in temnozeleni, spodaj pa belovolnati. Njeni veliki, beli cveti rode rumenorjave plodove, katere le medne uživamo. — Oskoruša ali skorš (Sorbus domčstica, Garten - Eberesche oder Speierling) je drevo z lihopernatimi listi. Pod. 92. Jerebika. Majhni, beli cveti stoje v češuljah. Plodovi so podobni drobnicam in so tudi le medni užitni. Oskoruši je po listih in cvetih prav podobna jere¬ bika (Sorbus aucup&ria, gemeine Eberesche oder Vogelbeerbaum), ki pa ima okrogle, koralastordeče plo¬ dove grahove velikosti. Je¬ rebika raste divja po gorskih gozdih, sade jo pa tudi po- gostoma po drevoredih in nasadih. Plodovi so drozdom in drugim pticam priljub¬ ljena pica. — Po velikih, nerazdeljenih, jajčastih listih, ki so zgoraj zeleni, spodaj belokuštrasti, raz¬ ločuje se sorodna moka (Sorbus Aria, Mehlbeer- baum). Moka raste po gor¬ skih gozdih, sosebno na 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Cvet, pov. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Plod. 5. Povprečno prerezan plod. apnenih tleh in rodi večje, okrogle, rdečkaste plodove. 12. Glog ali beli trn (Crataegus Oxyacantha, WeiB- oder Hagedorn) je trnat grm ali majhno drevo s sivim lubom. Narobe- jaj časti listi so plitvo ali globoko tro- do peterokrpi, po robu na¬ piljeni in spodaj bledejši. Majhni, beli cveti se združujejo v pokončne češulje. Na golem, vrčastem cvetišču opaziš pet čašnih krpic, pet školjkastih venčnih listkov, mnogo prašnikov in dva ali tri vratove. Rdeči, majhni, obličasti plodovi (medvedove hruške) imajo trdolušči- nato peščišče, ki razpade na dve ali tri jednosemenske koščice. 87 Glog raste ob gozdih, ob ploteh in po grmovju. Sade ga pogostoma v žive meje, po vrtih tudi rdeče, polnocvetne zvrsti. Cvete maja in junija. Bela, trdna glogovina se različno uporablja, zlasti tudi za strugarske izdelke. 13. Med pečkatim sadjem nahajamo drevesa in grme s premenjalnimi listi. Cvete sestavlja pet časnih in pet kratkožebicatih venčnih lističev, mnogo prašnikov in eno- do peterovraten pestič s podrastlo plodnico. čaša, venec in prašniki so vsajeni po robu razširjenega, vrtav- kastega cvetišča, ki zrašča z eno- do peteropredalasto plodnico. Mesnati nepravi plod, katerega venča po- Pod. 93. Glog. 1. Cvetoča vejica. 2. Plod. 3. Povprečno prerezan plod. sušena čaša, nastane iz omesenelega cvetišča. Cvetišče ima v sredi eno- do peteropredalasto, mehko- ali trdoluščinato peščišče, ki zapira semena. c) Rože (Roseae, Rosenartige). 14. Navadni šipek ali divja roža (Rosa canina, Hundsrose) je nizek grm z mnogo¬ številnimi, šibastimi, visečimi vejami, ki so porastle s srpasto za¬ krivljenimi bodicami. Premenjalne, lihoper- nate liste, ki imajo po dva s pecljem zrastla, suličasta prilistka, se¬ stavlja pet do sedem jajčastih, ostronapilje- nih listkov; ti so zgoraj Pod494. Šipek. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Šipkova jagoda. 4. Orešek. 5. Podolžno prerezan orešek. 6. Diagram. 88 temnozeleni, spodaj bledozeleni. Veliki, pravilni, dišeči cveti stoje posamezno ali v redkocvetnih češuljah. Pojedini cvet ima pet per- nastodelnih, nazaj zavihanih časnih in pet narobesrčastih, kratko- žebicatih, belih ali rožnordečih venčnih listov. Prašniki in pestiči so mnogoštevilni. Čaša, venec in prašniki stoje na robu vrčastega, izdol¬ benega cvetišča. Po notranji, trdokocinasti strani cvetišča so pa vsajeni pestiči, ki imajo vretenasto, dlakavo plodnico, nitast vrat in glavičasto, iz cvetišča molečo brazdo. Skrlatnordeči nepravi plod (šipkova jagoda, Hagebutte) sestoji iz omesenelega cvetišča, katero zapira svilenodlakave, trdoluščinate, jednosemenske oreške. Šipek se nahaja kraj gozdov in potov, v mejah in ob ploteh. Cvete junija in julija. Šipkove jagode so užitne le vkuhane. Na šipkova debla cepijo vrtne rože ali vrtnice. — Na šipku živi šipkova šiškarica in šipkova ušica. 15. Druge šipkove vrste, izmed katerih jih mnogo goje splošno po vrtih, so: planinski šipek {Rosa alpina, Alpenrose), ki raste po planinah in gorskih gozdih in ki ima le na enoletnih mladikah bodice; rumeni, beli in francoski šipek {Rosa lutea, alba, et gallica, gelbe, vveiBe und franzosische Rose), ki so vse doma v južni Evropi, in iz katerih izvirajo rumene, bele in rožnordeče vrtnice. — Mnogo belih in rdečih, bolj ali manj polnocvetnih, dišečih vrtnic izhaja pa tudi iz damaščanskega šipka {Rosa damascena, Damascener-Rose), ki se nahaja divja v Siriji. — Iz indijskega šipka {Rosa indica, indische Rose) izvirajo jako priljub¬ ljene, vrlo dišeče, rumenkaste ali bledo- rdeče vrtnice ča¬ je vke {Rosa thea, Theerose). — Jako mnogoštevilne, čisla¬ ne , prijetno dišeče zvrsti, ki se ponašajo vedno le s polnimi, čisto rožnordečimi cveti, vzgojili so iz vrtnice stolistnice ali goščavke {Rosa centifolia, Centifo- lie). Goščavka j e doma na Kavkazu in v Per¬ ziji. — Venčni listi vrtnic dajejo drago¬ ceno rožno olje. 16. Robida ali kopinjak (Ru- bus dumetdrum, Brombeerstrauch) ima vodoravno ko¬ reniko, ki poganja podzemne pritlike 1 Cvetoča vejica, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Dozorel birni plod, pom. 4. Diagram. 89 in dvoletne, toporobate, polegle ali pokončne, slokasto ukrivljene veje. Veje so porastle s trdnimi, zakrivljenimi bodicami in poganjajo prvo leto le peternate ali trojnate liste; te sestavljajo jajčasti, ostro- napiljeni in spodaj belokuštrasti listki. Še le drugo leto se razvijo v pakobulih beli ali bledordečkasti cveti. Čaša, venec in prašniki so vsajeni po robu ploščnato razširjenega cvetišča, ki nosi po svojem srednjem, stožkasto vzvišenem delu mnogo majhnih pestičev. Po¬ samezni pestiči dozore v majhne, sprva rdeče, pozneje svetločrne košči- časte plodiče. Ti so deloma med seboj zrastli in sestavljajo obličasti birni plod, tako imenovane robidnice ali kopinje, ki se dozorele odločijo s cvetiščem vred. Robida raste■splošno po gozdih, kraj potov in ob ploteh. Cvete julija in avgusta. Njeni kislasti plodovi so užitni. — Po višnjevo slivastih plodih se razločuje ostrožnica (Rubus caesius, Hafer- oder Kratzbeere), ki se pogostoma nahaja po neobdelanih tleh in po grobljah. 17. Malinjak (Rubus idaeus. Himbeerstrauch) poganja le pokončne, okrogle, z mehkimi bodicami porastle, slivaste veje. Jajčasti, dvakrat napiljeni listki lihopernatih ali trojnatih listov so spodaj belokosmati. Birni plodovi, malin j e, so sestavljeni iz rdečih, redkeje rumenkastobelih koščičastih plodičev, ki se lahko odločijo od cvetišča. Raste divji po gorskih gozdih, sade ga pa pogo¬ stoma po vrtih zavoljo užit¬ nih, osladnokislastih plodov. Cvete od maja do julija. 18. Rdeči jagod- njak (Fragaria vesca, Wald-Erdbeere). Iz kratke, valjaste, z vlak¬ nastimi koreninami po¬ rastle korenike izvirajo razen pritličnih listov in cvetnih stebel tudi ležeče, nitaste pritlike, ki se semtertja oko- rene. Na dolgih, koci¬ nastih pecljih stoječi listi so trojnati in imajo jajčaste, debelo napi¬ ljene, spodaj svilenolase Pod. 96. Jagodnjak. 1. Cvetoča rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Dozorel birni plod. 4. Cel in podolžno prerezan orešek, pov. 90 listke. V vrhu kocinastih stebel se združujejo dolgopecljati, pravilni cveti v redkocvetne pakobule. Peterolistna čaša, katero podpira pet ovršnih listkov (zunanja čaša), bel, peterolisten venec in mnogoštevilni prašniki stoje na robu ploščatega cvetišča. Cvetišče nosi po svoji stožkasto vzvišeni sredini mnogo majhnih, rumenkastih pestičev. Škrlatnordeči, jagodi podobni nepravi plod (pajagoda) sestoji iz okroglastega ali stožkastega, omesenelega cvetišča, po katerem so vsajeni pravi plodiči (jednosemenski oreški) kakor drobna zrnca. Raste povsod po gozdih,, zlasti po sečah, goje ga pa s sorodnimi vrstami pogostoma tudi po vrtih zavoljo okusnega, sočnatega sadu. Cvete od aprila do junija. Pod. 97. Plazeči petoprstnik. 1. Del cvetočega stebla. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Plod. 19. Plazeči peto¬ prstnik (PotentUla reptans, kriechendes Fingerkraut) je vztrajno zelišče s poleglim, pla¬ zečim steblom, ki se okoreni na kolencih. Pecljati listi so peter- nati, redkeje trojnati in imajo podolgaste listke inprilistke. Cveti izrasto navadno posamezno na pazdušnih pecljih in so podobni cvetom jagod- njaka, samo da imajo večj e, zlatorumene vence. Cvetišče se ob dozorevanju plodičev ne poveča in ne omeseni. Ta petoprstnik raste pogostoma po vlažnih travnikih, kraj gozdov in po grmovju. Cvete julija in avgusta. — Drugi petoprstniki imajo bele cvete kakor kranjski petoprstnik (Potentilla carniolica,, Krainer-Fingerkraut), ki raste semtertja po goratih, kamenitih krajih in ki je po svojih cvetih in trojnatih listih prav podoben jagodnjaku. 20. Končno naj še omenimo mnogovrstno pleme osladov, ki so deloma zelišča, deloma grmi. Po vlažnih mestih, kraj potokov in vodnih jarkov je prav navaden močvirski oslad (JFilipendula Ulmaria, Sumpf-Madesufi), čegar visoko, pokončno steblo poraščajo pretrgano lihopernati listi z jajčastimi, neenako na¬ piljenimi listki. Končni listek je večji in trodelen, veliki prilistki so nazobčani. Majhni, dišeči, mnogoštevilni cveti se združujejo vrh stebla v sestavljenem latu. Cveti imajo peterodelno čašo, peterolisten, rumenkastobel venec, mnogo prašnikov in pet do osem pestičev. Pestiči se razvijo v majhne, vrtelasto zavite mešičke. Cvete junija in julija. — V gozdih najdeš po vlažnih, senčnatih mestih med¬ vedovo latje (Aruncus Silvester, Wald-GeiBbart), ki poganja velike, dvakrat 91 do štirikrat pernastodelne liste z jajčastimi listki. Majhni, rumenkasti, dvodomni cveti so združeni v drobnih grozdih, ki sestavljajo velik, šopu podoben lat. — Mnogo grmastih osladov sade v olepšavo po vrtih, kakor n. pr. vrbolistni oslad (Spiraea. salicifolia, weidenblattrige Spierstaude), ki ima podolgaste liste in svetlorožnordeče, v gostem latu združene cvete. 21. Rože so zelišča ali grmi z enojnatimi ali pernatimi listi in pravilnimi, navadno popolnimi cveti. Peterodelna čaša, katero podpira časih zunanja čaša, peterolistni venec in mnogoštevilni prašniki stoje po cvetiščnem robu. Pestiči, katerih je navadno mnogo, sede po ploščnatem ali stožkastem ali v vrčasto izdolbenem cvetišču in se razvijo v jedno- semenske oreške ali koščičaste plodiče, redkeje v mešičke. Večinoma sestavljajo na cvetišču združeni plodiči sočnate ali suhe birne plodove. 22. Rožnice (koščičasto sadje, pečkato sadje in rože) se sicer znatno razločujejo glede na obliko svojih plodov, vendar imajo vse pra¬ vilne cvete s peterolistno čašo, peterolistnim vencem in mnogoštevilnimi prašniki. Oprašenje je deloma medsebojno, deloma pa samolastno. 39. družina: Platanovci (Platcinaceae, Platanengewachse). § 39. Vzhodni platan (Platanus orientalis, morgenlandische Platane) je lepo, visoko drevo z gladkim, sivim lubom, ki se lušči v ploščah. Veliki, zeleno- pecljati listi so globoko dlanastokrpi. Jednodomni cveti sestavljajo oble cvetne glavice, ki vise navadno po dve ali tri na skupnem, dolgem, omahlem reclju. V prašnih cvetih pokriva klinasta luska jeden prašnik, v pestičnih po dva pestiča. Pestiči se razvijejo v majhne, na oblem cvetnem ležišču vsajene oreške, katere obdaja mnogo dolgih ščetinic. Doma je v Aziji; sade ga pri nas kot senčno lepotno drevo. Ameriški zahodni platan (Platanus occidentalis, abendliindische Platane), ima rjavo- pecljate, bolj plitvo dlanastokrpe, v mladosti spodaj volnate liste. 40. družina: Krečnice (Saxi- fragdceae, Steinbrech- gewachse). 1. Kosmulja ali agras (Ribes Grossularia, Stachelbeere) je zelo razrastel grm, čegar gladke, zakriv¬ ljene veje poraščajo trodelne bo¬ dice. Premenjalno (na mladikah šopoma) stoječi, kratkopecljati, tro- do peterokrpi listi so debelo napiljeni, dlanastožilnati in bolj ali manj kocinasti. Majhni, kratko¬ pecljati cveti vise posamezno ali po dva do trije na skupnem reclju. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Povprečno prerezana jagoda. 4. Seme, pov. 92 Cveti sestoje iz cevaste, na pet nazaj zavihanih krpic nacepljene čaše, pet prav majhnih, belkastih venčnih listkov, pet prašnikov in jednega pestiča. Podrastla plodnica se razvije v veliko, obličasto, zelenkasto ali kalnordečo jagodo, ki je gola ali kocinasta. Kosmulja raste divja po skalovitih krajih in cvete aprila in maja. Zavoljo užitnega plodu jo sade v mnogih zvrsteh. Z listi se hrani gosenica kosmuljnega pedi ca. Pod. 99. Rdeče grozdjiče. 1. Cvetoča vejica, a S čašo venčani plod. 1) Prilistek. c Podolžno prerezan cvet. 2. Rdeče grozdjiče (Ribes rubram, Johannisbeere) ali ribezelj ima nebodeče, po¬ končne veje in večjidelpeterokrpe, dolgopecljate liste. Rumenkastozeleni cveti so podobni cvetom kosmulje; združujejo se pa v mnogocvetne grozde in rode majhne, oble jagode svetlordeče ali rumenkaste barve. — Raste semtertja divje in cvete aprila in maja. Sade ga prav pogostoma zavoljo užitnih, osladnokislastih jagod. 3. Vednozeleni kreč ali kamnokreč (Saxifra,ga. Aizbon, immergriiner Steinbrech) ima vztrajno koreniko, katera poganja kratke pritlike z debelimi, v rožicah stoječimi listi. Lopatičasti ali jezičasti listi so po napiljenem robu vsled apnenih luskic belopikčasti. Iz sredine listnih rožic se vzdigujejo rahlolistnata cvetna stebla, ki nosijo v grozdastem latu zdru¬ žene cvete. Cveti imajo peterodelno čašo, pet belih venčnih listov, deset prašnikov in dvovraten pestič, čegar plodnica je deloma zrastla s cve- tiščem. Plod je glavica.— Raste z mnogimi drugimi vrstami na apnenih tleh po skalovju naših planin. 41. družina: Debelolistnice (Crassu- laceae, Fettpflanzen). 1. Ostra homulica ali ostri brada- vičnik (Sedam a,cre, scharfer Mauerpfeffer). Nje tanka korenina poganja plazeča, nitasta debelca, iz katerih se dvigajo cvetoča in brez- cvetna stebla. Majhni, jajčasti, valjasti in topi listi so mesnati in sočnati ter premenjalno razvrščeni. Cveti se združujejo navadno v dvo¬ delne pakobule in imajo na pet jajčastih, topih krpic nacepljeno čašo, pet suličastih, rumenih venč¬ nih listkov, deset prašni¬ kov in pet pestičev. Pestiči, katerih dno nosi po jedno medeno luskico, razvijo se Pod. 100. Ostra homulica. 1. Cvetoča rastlinica. 2. Cvet, pov. 3. Diagram. v mnogosemenske mešičke. 93 Ostra homulica je po zidovju, na peščenih in kamenitih krajih prav navadna rastlina in cvete junija in julija. Listi so ostrega okusa. — Po sličnih krajih najdeš tudi belo homulico (Sedam album, weiBer Mauerpfeffer), ki se od prejšnje posebno razločuje po sinjih listih in belih cvetih. — Po kamenitih mestih v gozdih se nahaja velika homulica (Sedum maximum, gemeine Fetthenne), ki pa ima ploščnate, jajčaste ali podolgaste, neenako nazobčane liste in rumenkastozelene cvete. 2. Netresk (Sempervivum tectorum, Dach-Hauswurz) poganja iz vztrajne korenike več kratkih debele, ki nosijo rožice mesnatih, podolgastih listov. Sredi listnih rožic se vzdigujejo pokončna cvetna stebla. Rožnordeči, zvezdasto razprostrti cveti stoje vrh stebel v jednostranskih pakobulih. Pojedini cvet sestavlja večjidel dvanajst (časih 6 do 20) časnih krpic, istotoliko suličastih venčnih listov, dvanajst (časih do 24) prašnikov in dvanajst (časih 6 do 20) pestičev. Plodovi so mešički. Netresk raste na planinah po skalovju in cvete julija in avgusta. Vražni ljudje ga pogostoma sade na strehe, misleč, da strela ne udari v streho, na kateri raste netresk. 42. družina: Rosike (Droseraceae, Sonnenthaugewachse). § 42. 1. Okroglolistna rosika (Dr 6- sera rotundiKIia.. rundblattriger Sonnenthau) ima pritlične, dolgopec- Ijate, okrogle liste, katere poraščajo po gornji, bledozeleni strani in po rdečem robu pecljate, sočne žlezice. Pokončno, enojnato, brezlistno stebelce nosi v vrhu klasasti svaljek majhnih, pravilnih cvetov. Posamezni cvet ima peterodelno, trpežno čašo, pet belih venčnih lističev, pet prašnikov in nadrastel pestič. Plod je mnogo- semenska glavica, ki se troloputasto razpreza. Okroglolistna rosika se nahaja s sorodnimi vrstami po barjih in močvirjih med šotnimi mahovi in cvete julija in avgusta. Omenjene žlezice na rosičnih listih, ki izločajo lepljiv sok, so gib¬ ljive ter omrežijo majhne žuželke, katere privabi bliščeči sok. Ko po¬ ginejo omrežene žuželke, izločajo žle¬ zice kislasto tekočino, ki želodčnemu soku slično deluje, ter použijejo Pod. 101. Okroglolistna rosika. 1. Cvetoča rastlina. 2. Brstič, pov. B. Podolžno prerezan cvet, pov. 94 § 43. Pod. 102. Rosični list z ujeto muho. in vsrkajo polagoma mehke, mesnate žuželčne dele. Radi tega prištevamo rosike k žužkojedim rastlinam. 2. Rosiki sorodna žužkojeda rast¬ lina je tudi severoameriška muholovka (I)ionaea muscipula, Venus-Fliegen- falle). Njeni širokopecljati, okroglasti, po robu ščetinasti listi imajo na zgornji strani šest daljših bodic in mnogo rdečih žlez in se hitro zapro, če teče kaka žuželka po njih ali če se jih zgo¬ raj dotakne kaj drugega. Ujete žuželke použije muholovka na isti način kakor rosika. 43. družina: Besedice (Resedaceae, Besedengewachse). Rumena resedica {Beseda hitea, gelbe Resede) ima vretenasto korenino, pokončno, že od dna vejnato steblo in premenjalne liste. Spodnji listi so podol- gastolopatičasti, nerazdeljeni ali dvo- do trokrpi, ostali enojno- ali dvojnopernati s črtalastimi oddelki. Zelenkastorumeni, somerni cveti imajo šest čašnih in šest razrezljanih, le paroma jednakih venčnih lističev, mnogo prašnikov in trovraten pestič. Plod je mnogosemenska, na temenu odprta glavica. Rumena resedica je po grobljah, kraj potov in po ozarah precej navadna enoletna rastlina. Cvete od maja do septembra. — Po sličnih mestih raste tudi Pod. 104. Dišeča resedica. 1. Grozd s cveti in plodovi. 2. Stebelni del z listi. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. Pod. 103. Cvet (1) in plod (2) rumene resedice. katanec(7?eserfa7uZeo/a, Farber- resede oder Wau), čegar steblo poraščajo nerazdeljeni, podolgasto- suličasti listi. Njegovi rumenkasto- beli cveti imajo štiri čašne in štiri neenake, dlanasto razdeljene venčne listke. Katanec semtertja tudi sejejo radi rumenega barvila. — V severni Afriki domačo dišečo resedico {Beseda odor&ta, wohl- riechende Resede), katera šteje istotoliko cvetličnih listov kakor rumena resedica, sade splošno po vrtih zavoljo prijetnega vonja. 95 44. družina: Križnice (Cruclferae, Kreuzblutler). § 44. a) Luskoplode (Schotenfriichtige). 1. Travniška penuša, tudi travniška kreša imenovana, (Cardamine pratčnsis, Wiesenschaumkraut) poganja kratko, poševno z mnogimi vlaknastimi koreninami porastlo koreniko in pokončno okroglo, otlo in golo steblo, ki je enojnato ali zgoraj vej- nato. Premenjalni listi stoje spodaj gosto vkup ter tvorijo takozvano listno rožico. Listi so lihopernasto razrezani, in sicer spodnji v okroglaste, nazobčane, gornji v podol- gaste ali črtalaste oddelke, katerih končni oddelek je naj¬ večji (lirasti listi). Na končnih oddelkih izrasto časih majhni brstiči, ki se razvijo v mlade rastlinice. Pravilni, popolni cveti se združujejo sprva v če- šulje, ki se podaljšajo pozneje v grozde. Čašo tvorijo štirje ločeni listki, izmed katerih sta dva nasprotna vrečasto vglobljena. Štirje navzkriž stoječi venčni listki imajo na- robejajčasto, žilnato ploščico in kratko žebico (križasti cvet). Prašnikov je šest, štirje daljši in dva krajša, zadnja Pod. 105. Travniška penuša. Z medeno luskico pri dnu Cvetoča rastlina. 2. Cvet od zgoraj. 3. Venčni list, (četveromočni prašniki). Nad- Prašniki in pesM - 5 - Raz P reM J» ;i se P lod - rastli pestič sestavlja podolgasta plodnica, kratek vrat in glavičasta brazda. Mnogosemenski, dvopredalasti plod ima na posrednjo mreno prirastla semena in se dvoloputasto razpreza (lusk). Raste povsod po vlažnih travnikih in cvete aprila in maja. Na njej živi pogostoma ličinka slinarice. Podobna kosmata penuša (Cardamine hirsiita, rauhhaariges Schaum- kraut) ima manjše bele cvete in se nahaja po senčnatih, vlažnih krajih. — Od obeh se razločuje grenka penuša (Cardamine ama/ra, bitteres Schaumkraut) 96 po vijoličastih prašnicah in zgolj jajčastih, oglato nazobčanili oddelkih svojih lihopernatih listov. Raste po močvirnih mestih in ob potokih. Njeni grenki listi služijo kot zdravilo in zelenjava, kakor tudi listi podobne navadne kreše (Cardamine Nasturtiuin, gemeine Brunnenkresse), ki pa ima rumene prašnice. 1. Korenina, pom. 7. Prašniki s pestičem, pov. 8. Prašnik, pov. 9. Brazda, pov. 10. Lusk, pom. 11. Gornji del luska brez sprednje lopute, na katerem se vidijo semena in posrednja mrena. 12. Povprečno prerezan lusk. 13. Oluščeno seme, pov. 14. Kaleča rastlinica. Pod. 106. Repa. 2. List. 3. Cvetoča vejica. 4. 5. Cveta. 6. Venčni list. 2. Repa (Bras- sica Rapa, Riiben- kohl) ima ali drobno, vretenasto ali debelo in mesnato repasto korenino. Pokončno, do meter visoko, enoj- nato ali vej nato, sinje steblo poraščajo pre- menjalni listi. Spod¬ nji, travnozeleni, redkokocinasti listi so lirastopernati in pecljati, gornji, sinje slivasti sopo- dolgasti in obsegajo steblo s srčastim dnom. Križasticveti stoje med razcvi- tanjem v češuljah, pozneje pa v podol- gastem grozdu. Imajo po štiri podolgaste, čolničasto vglobljene čašne in po štiri zlatorumene venčne listke, šest četveromočnili prašnikov in podolgast pestič. Plod je dolgokljunat lusk, čegar loputi nimata nikakoršnih žil. Mnogoštevilna semena so obla in črnorjava. To prvotno v zmerni Evropi divjo rastlino sejejo zavoljo oljnatega semena kot repico ali repno ogrščico (Riibenreps, Riibsen, Sommer- und Winterrubsaat), bolj pogostoma pa zavoljo užitne, mesnate korenine kot belo repo (weifle, Stoppel-, Halm- oder Wasserriibe). Repa je jednoletna in dvoletna in cvete, ako je jedno- letna, v aprilu in maju, če je pa dvoletna, v juniju in juliju. 3. Navadna ogrščica (Brassica Napus, Repskohl oder Raps) je repi prav podobna; razločuje se od repe zlasti le po tem, da ima večje, zlatorumene cvete in vse liste sinje slivaste in gole. Navadna ogrščica je jednoletna ali dvoletna in se nahaja divja po morskem obrežju Angleške, Nizozemske i. t. d. Sejejo jo zavoljo oljnatega semena kot j aro 97 in ozimno ogrščico (Sommer- und Winterreps oder Kohlreps) ali zavoljo užitne, mesnate, belkaste ali rumene repaste korenine kot kavi j o (Kohl- oder Steck- riibe oder Wruke). 4. Kapus (Brassica oleracea, Gemiise- oder Gartenkohl) ima kakor navadna ogrščica zgolj sinje slivaste in gole liste, a gornji ne obsegajo stebla srčasto, ampak sede z ozkim dnom. Veliki, bledorumeni cveti stoje takoj s početka v podolgastem grozdu. Kapus je dvoleten in cvete aprila in maja. Raste divji po morskih obalah, sosebno v južni Evropi; prištevamo ga najkoristnejšim sajenim rastlinam. Ker ga sade že od starodavnih časov, vzgojili so mnogo zvrstij, ki so se neizrečeno izpremenile nasproti prvotni divji rastlini. Sajene kapusove zvrsti nam dajo ali užitne liste ali užitna stebla ali raz- cvetja. Zavoljo mesnatih listov sadimo pravi, rožasti in glavati ohrovt. Pravi ohrovt (Winter- oder Blattkohl) se nahaja kot zeleni, višnjevi, rjavi in kodrasti ohrovt (griiner Kohl, Blau-, Braun- und Krauskohl), čegar ploščnati ali kodrasti, bledo- ali temnozeleni, vijoličasti ali rdečkasti listi stoje narazen, in kot brsota (Wirsing, Bors- oder Savoyerkohl), čegar mehurnati ali kodrasti listi tvorijo rahle glave. Rožasti ali brstičnati ohrovt (Rosen- oder Sprossenkohl) razvije mnogo majhnih, glavičastih listnih rožic, ki izvirajo iz listnih pazduh. Glavati ohrovt ali zelje (Kopfkohl oder Kraut) ima bledozelene (belo zelje, WeiBkraut)ali vijoličastordeče liste (rdeče zelje, Rothkraut), ki delajo trde, obličaste glave, iz katerih pripravljajo kislo zelje (Sauerkraut). Užitno steblo, katero oteče nad zemljo v debel, obel, mesnat gomolj, ima koleraba (Kohlrabi oder Oberriibe). Užitna razcvetja slednjič nam dasta karvijol (Blumen- kohl oder Karfiol), čegar celo razcvetje omeseni v ploščatookroglo, z listi obdano glavo, in brokola (Spargelkohl oder Broccoli), ki pa ima le posamezne, rahlo stoječe, omesenele cvetne mladike. Kapusu, ogrščici in repi je škodljivih mnogo žuželk; tu naj omenimo le bolhača, gosenico kapusovega, repnega in repičnega belina, gosenico kapusove in ozimne sovke in kapusovo ušico. 5. Sorodne vrste z rumenimi cveti so: črna, bela in njivna gorčica. Črna gorčica (Br&ssica nigra, schwarzer Senf) raste semtertja med žitom in se od prejšnjih razločuje sosebno po svojih pecljatih, suličastih, gornjih listih. — Bela gorčica (Sinapis alba, weiBer Senf) razvije le pernasto razdeljene liste in trdokocinaste, dolgokljunate luske, ki imajo na vsaki loputi podolgoma po pet žilic, črno in belo gorčico sejejo tudi zaradi črnega, oziroma belkastega semena, ki se rabi za pripravo gorčične omake (ženof) in v zdravilstvu za priščila. — Njivna gorčica (Sin&pis arvensis, Ackersenf) je nadležen plevel med žitom in ima neenako šobasto nazobčane liste in dlakave ali gole luske s trožilnatimi loputami. 6. Povrtna redkev (Raphanus satlvus, Ackerrettig) je jedno- letno ali dvoletno zelišče z repasto korenino. Pokončno, vejnato steblo je s premenjalnimi listi vred ostrokocinasto. Spodnji listi so lirastopernati in imajo okroglaste, topo nazobčane krpice, zgornji so podolgasti in skoraj celorobi. Lilasti ali beli križasti cveti so Paulin, Rastlinstvo. 7 98 vijoličastožilnati in stoje sprva v Češulji, ki se pozneje podaljša v dolg grozd. Valjastostožkasti, dolgokljunati luski so le malo pre- ščenjeni med semeni in se ne razprezajo. Povrtna redkev je doma na Kitajskem. Sade jo splošno kot črno redkev zavoljo mesnate, užitne korenine, ki je ostrega okusa. Male, podolgaste ali oble korenine bele, rdeče ali vijoličaste barve imenujemo redkvice (Radieschen). Redkev cvete od junija do avgusta. — Precej navaden plevel zlasti med ovsom je njivna redkev ali divja repnica (R&phanus Raphanlstrum, Ackerrettig oder Hederich), ki pa ima drobno, vretenasto korenino in umazanorumene ali bele, vijoličastožilnate, redkeje bledorumene in temnorumenožilnate vence. Dolgokljunati luski so med semeni globoko preščenjeni in se ne raz¬ prezajo z loputami, temveč razpadejo povprečno v jednosemenske delce (členasti lusk). 7. Druge divje luskoplode križnice so: česnovka (AlliAria officin&lis, Lauchkraut), gladka stolpica (Turrltis glabra, glattes Thurmkraut), tenkolistni dvoredec (JDiplotaxis tenuifolia, fein- blattriger Doppelsame), nočnica (Hespe- ris matron&lis, Nachtviole) in še dr. — Po mesnatih, zobatih, belih korenikah se odlikujejo velecvetne konopnice. Te raz- vijo vrh enojnatih stebel v češulje zdru¬ žene cvete in rastejo po senčnatih gozdih ter se deloma hranijo kot gnil oži v k e. Deveterolistna konopnica (Dent&ria enneaphyllos, neunblattrige Zahmvurz) poganja trojnate, po tri v vretencu stoječe liste in rumenkastobele cvete. — Cebulo- nosna konopnica (Dentaria bulbifera, zwiebeltragende Zahnwurz) ima lilaste cvete in premenjalne liste; spodnji listi so lihopernati, gornji so pa enojnati in imajo črnikaste, pazdušne čebulčke. 8. Prav priljubljena lepotna rast¬ lina je Šebenik (CheirAnthus Cheiri, Goldlack oder gelber Feigel). Raste divji po skalovju v južni Evropi in ima po¬ končno, gostolistnato steblo, suličaste, celorobe, kosmate liste in velike, prijetno dišeče cvete zlato- ali rjavorumene barve. — Prav tako pogostoma goje tudi po¬ letni in zimski seboj (Matthiola annua et inc&na, Sommer- und Winter-Levkoje oder blauer und rother Feigel), ki po¬ ganjata sivokuštraste liste in velike, lepo vonjave, vijoličaste, lilaste ali rdeče cvete. Pod. 107. Njivna redkev. 1. Cvetoča vejica in list. 2. Prašniki, pestič in medovnika, pov. 3. Lusk njivne redkve. 4. Lusk povrtne redkve. 99 b) Luščekoplode (Schotchenfruchtige). 9. Plešec (Bursa pastoris, Hirten- taschel) razvije vretenasto korenino in po¬ končno, vejnato steblo. Podolgasti, pritlični listi so nazobčani, pernasto nacepljeni ali škrbinasti in pecljati; suličasti stebelni listi so pernati ali nazobčani in sede s puščičastim dnom. Mali, beli križasti cveti stoje v češuljah, ki se podaljšajo v grozde. Plod je narobetrioglat, zgoraj nekoliko srčasto izrobljen lušček, ki ima ozko po- srednjo mreno in dve čolničasti loputi. Plešec raste povsod in je po obdelanih tleh jako nadležen plevel. Cvete ob ugodnem vremenu skoraj celo leto. 10. Hren (Armoracia rusticana, Meerrettig oder Kren) je vztrajna rastlina z debelo, valjasto, mesnato koreniko, ki sega globoko v zemljo. Veliki, dolgopecljati, podolgastojajčasti, pri dnu časih srčasti, pritlični listi so po robu neenako narezani in kakor vsa rastlina goli in svetlozelene barve. Sedeči stebelni listi so podolgasti ali suličasti; spodnji so češljasto pernati, zgornji pa nerazdeljeni. Pokončno, otlo steblo se razrašča zgoraj na šibke, brez- listne veje. Majhni, beli cveti stoje v grozdih, ki se zelo podaljšajo. Plod je dolgopecljat, jajčast lušček. Hren raste divji po morskih obrežjih in cvete junija in julija. Sade ga pogostoma zlasti na češkem zavoljo ostre, užitne korenike. 11. Kurje zdravje (JDraba verna, Friihlingshungerblumchen) je nežna, enoletna pomladanska rastlinica s pritlično listno rožico in brezlistnim, tankim stebelcem, ki raste pogostoma po peščenih krajih in po suhih tratah; beli cveti imajo dvodelne venčne lističe in razvije podolgastookrogle luščeke. 12. Oblajst ali silina (jsatis tinetoria, Farberwaid) je višnjevkastoslivasta, časih čez meter visoka zel, ki raste tu pa tam po apnenih tleh divja, katero pa tudi sejejo, ker služi vmodrilo. Ima podolgaste, spodaj pecljate, zgoraj s puščičastim dnom sedeče liste in rumene, majhne cvete, ki se združujejo v sestavljene češulje; njeni viseči, klinasti plodovi so črnovijoličasti in se ne razprezajo. 13. Križnice so jednoletne, dvo- ali večletne rastline s popol¬ nimi in pravilnimi cveti, ki se združujejo v grozde ali sprva tudi v češulje. Cveti imajo četverolistno, ločeno čašo kakor tudi četverolisten venec Pod. 108. Plešec. 1. Cvetoča vejica in list. 2. Cvet, pov. 3. Plod. 4. Posrednja mrena s semeni, pov. 100 § 45. z žebicatimi, navzkriž stoječimi lističi (križasti cvet). Prašnikov imajo šest, štiri daljše in dva krajša (četveromočni prašniki), in nadrastel pestič, ki je nastal iz dveh plodnih listov. Njih dvopredalasti, lusk ali lušček imenovani plod ima na posrednjo mreno prirastla semena in se dvoloputasto razpreza. Loputi se ločita od posrednje mrene najprej na spodnjem koncu, pozneje pa odpadeta popolnoma. Redkeje razpade plod povprečno v jednosemenske delce (členasti lusk) ali se pa sploh ne razpreza ter je podoben orešku. H križnicam spada mnogo prav koristnih rastlin, ki nam dajo ali živež ali olje ali barvila. Nekatere rabimo v zdravilstvu, druge zopet gojimo kot lepotne rastline. Nobena med njimi ni strupena. Oprašenje je navadno samolastno, redkeje medsebojno. Dodatek. Navadna kapara (C&pparis spinosa, gemeiner Kappern- strauch) je nizek, bodeč grm, ki raste divji po skalovju in po suhih, peščenih tleh v južni Evropi. Ima premenjalne, okroglaste liste in navadno v bodice izpremenjene prilistke. Belkasti ali rdečkasti cveti imajo štiri časne in štiri venčne listke, mnogo prašnikov in nadrastel pestič. Plod je jagoda. — Z njegovimi v octu vvar- jenimi, nerazvitimi cvetnimi popki, takozvanimi kaparami, začinjamo jedila. /{.Lutke. Pod. 109. Divji mak. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Plod. 3. Povprečno prerezan plod. 4. Diagram. 45. družina: Makovci (Papaveraceae, Mohn- gewachse). 1. Divji mak ali pur- pelica (Papaver Rhoeas, Klatschmohn oder Klatschrose) je enoletno zelišče z vretenasto, razrastlo glavno korenino. Po¬ končno steblo je vej nato in z vso rastlino vred sršastokoci- nasto. Premenjalni, enkrat ali dvakratpernastodelni listi imajo suličaste, narezano nazobčane krpice. Velike, dolgopecljate, sprva kimaste cvete sestavljata dvolistna, razpadljiva čaša in četverolisten, pravilen venec. Škrlatnordeči, okroglasti venčni listi imajo na dnu modročrno liso in so v popku zmečkani. Mnogoštevilni, črnikastomodri prašniki obdajajo brezvratni, nadrastli pestič, ki ima obličasto 101 plodnico in trakasto, ščitasto brazdo. Pestič se razvije v narobe- jajčasto, večpredalasto, mnogosemensko glavico, ki se odpre pod brazdo z majhnimi luknjicami. Nezrelo osemenje napolnjuje kakor vso rastlino bel mlečni sok. Purpelica je v naših krajih navaden njivni plevel in cvete junija in julija. Po vrtih jo sade navadno v polnocvetnih zvrsteh kot lepotno rastlino. 2. Divjemu maku je podoben vrtni mak (PapAver somniferum, Garten- raohn). Njegovi podolgasti, debelo nazobčani, kakor vsa rastlina goli in sinje slivasti listi obsegajo pokončno steblo s srčastim dnom. Veliki, okroglasti venčni listi so lilaste do temnordeče, časih tudi bele barve z vijoličasto liso pri dnu. Vso rastlino, zlasti pa nezrelo osemenje velike, oble glavice, napolnjuje bel mlečni sok. Vrtni mak je doma v orijentu. Sejejo ga pogostoma zavoljo drobnega, oljnatega semena. Naše vrte često lepote njega polnocvetne zvrsti. V orijentu in v Vzhodni Indiji pripravljajo iz mlečnega soka opij. Opij je močno omamen strup, a služi tudi kot znamenito zdravilo. 3. Krvavi mlečnik (Cheliddnium maius, Scholl- kraut) je vztrajna rastlina z jako vlaknato koreniko, ka¬ tero napolnjuje kakor vso rastlino temnorumen mlečni sok. Pokončno, rogovilasto steblo je tu pa tam koci¬ nasto in ima odebelela ko- lenca. Premenjalni, pernasto razrezani listi imajo jajčaste, neenako šobasto narezane oddelke in so zgoraj motno- zeleni, spodaj sinji. Dolgo- pecljati, pravilni cveti se združujejo v redkocvetne ko¬ bule in imajo dvolistno, raz- padljivo čašo, Četverolisten, 1. Cvetoča vejica. 2. Plod. 3. Seme s semensko bradavico, v pov. 4. Diagram. rumen venec, mnogo pras- nikov in nadrastel pestič. Valjasta plodnica. dozori v črtalasto, lusku podobno, dvopredalasto, mnogosemensko glavico, ki se dvoloputasto razpreza. Majhno seme je črnorjavo in nosi mesnato, grebenasto semensko bradavico. Pod. 110. Krvavi mlečnik. Mlečnik je po senčnatih, kamenitih krajih, po zidovju in ob ploteh prav navadna rastlina. Cvete od maja do septembra. Njegov jedki, rumeni mlečni sok, ki na zraku kmalu porjavi, rabi se v notranje zdravilo. Z njim se odpravljajo tudi bradavice. Mlečnikovo razširjatev jako pospešujejo mravlje, katere prenašajo semena v svoja gnezda radi mesnatih semenskih bradavic. 102 § 46. 46. družina: Lavorike (Laurdceae, Lorbeergewachse). 1. Plemenita lavorika (Lnu- ras nobilis, edler Lorbeer) je nizko drevo ali grm s togo pokončnimi ve¬ jami. Podolgastosuličasti, po robu odebeleli in vijugasti, usnjasti listi so vednozeleni in vonjavi. Majhni, dvodomni cveti izrasto v pazdušnih šopkih in imajo četverodelen, rumen- kastobel perigon. Izmed prašnih cvetov jednega šopa imajo stranski devet do deset, končni pa dvanajst prašnikov, katerih prašnice se odpro s poklopci. V pestičnih cvetih ob¬ dajajo pestič štirje neplodni prašniki; ti kakor tudi šesteri notranji prašniki v prašnih cvetih nosijo na niti po dve žlezici. Plodnica dozori v rjavočrno, jajčasto, kakor drobna črešnja debelo, jednosemensko jagodo. Lavorika je prvotno v Aziji doma. Sade jo splošno v južni Evropi po deželah okrog Sredozemskega morja zlasti pa na Grškem, kjer se nahajajo širna lavoričja. Pri nas raste v Istri, okoli Reke in po Dal¬ maciji. Cvete maja in junija. Liste in jagode rabijo kot dišavo in v pripravo zdravil. Lavorika je že od nekdaj podoba časti in slave. Lavorovi venci so krasili pesnike in zmagovite vojskovode starih Grkov in Rimljanov. 2. Srednje visoko drevo je kafrna lavorika (Laurus C&mphora, Kampfer- baum), ki raste divja na Kitajskem in Japonskem. Sade jo pa tu kakor tudi v Vzhodni Indiji zavoljo kafre, znane hlipne snovi, katero ima v vseh svojih delih. — Sorodno cimetovo drevo (Cinnamčmum zeylanicum, Zimmtbaum) sade v Vzhodni Indiji in po zahodnoindijskih otokih zavoljo rjavega luba, ki daje znano dišavo cimet. Pod. 111. Plemenita lavorika. 1. Vejica s pestičnimi cveti. 2. Podolžno prerezan prašni cvet, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Podolžno prerezan pestični cvet pov. 5. Plod. § 47. 47. družina: Češmini (JBerberidčtceae, Berberitzen- gewachse). Navadni češmin ali babkovina (Berberis vulgaris, gemeiner Sauerdorn oder Berberitze) je grm s šibastimi, trnatimi vejami, katere obdaja zunaj rjavkasto, znotraj rumeno lubje. Jajčasti, drobno napiljeni listi izrasto šopoma na prav kratkih mladikah, katere podpirajo enojnati ali tro- do peterodelni trni. Pozneje se na mladikah razvijo v visečih grozdih rumeni, pravilni cveti. Zelo dišeče cvete sestavlja 103 šesterolistna čaša in šest narobejajčastih venčnih list¬ kov. Venčni listki imajo na kratki žebici po dve med izločujoči žlezi (medovnfk). Šesteri prašniki stoje na¬ razen, če se jih pa le ko¬ ličkaj spodaj na notranji strani dotakneš, nagno se proti pestiču (vzdražni praš¬ niki). Nadrastla plodni ca dozori v podolgasto, živo¬ rdečo, kislo jagodo. češmin raste tu pa tam po grmovju in cvete maja in ju¬ nija. časih ga sade tudi po vrtih. Lepo, rumeno češminovino rabijo za strugarske izdelke in iz korenine pripravljajo rumeno barvilo. Vkuhan plod je užiten, češminovo listje redi žitu škodljivo travno rjo; zaradi tega izruj češmin v bližini žitišč. Vzdražnost češminovih prašnikov pospešuje medsebojno oprašenje. Žuželka, iščoč medu po češminovih cvetih, sili namreč do medovnika ter se dotakne spodnje, notranje strani prašne niti. Ker je pa prašnik tu vzdražen, nagne se proti pestiču, zadene ob žuželčno telo ter ga opraši. V drugem cvetu buti žuželka kolikor toliko z oprašenim telesnim delom ob brazdo; ta si prisvoji nekoliko pelodnih zrnc, in oprašenje je zvršeno. 48. družina: Zlatičnice (Ranunculdceae, HahnenfuB- gewachse). a) Oreškoplode (Nusschenfriichtige). 1. Jetrnik (Anemone Hepatica, Leberbliimchen) ima kratko, valjasto koreniko, katero poraščajo mnogoštevilne, vlaknaste koreninice. Vrh korenike poganja nekoliko podolgastojajčastih luskolistov in iz njih pazduh sprva več enocvetnih stebel (betev) in pozneje do šest pritličnih pravih listov. Dolgopecljati, na zgornji strani goli in zeleni, na spodnji rdeče nadahnjeni in s peclji vred kocinasti listi so srčasto- trokrpi. Krpice so širokojajčaste in celorobe. Betve se v vrhu razširjajo v kratka, stožkasta cvetišča, katera podpirajo čaši podobni ovoji. Na cvetiščnem dnu opaziš šest do dvanajst podolgastookroglih, zvezdasto razprostrtih, vencu podobnih (venčastih) čašnih listov, ki so višnjeve, redkeje bele ali rožnordeče barve, čašni listi obdajajo mnogo prašnikov in več pestičev. Pestiči se razvijo v podolgaste, kratkokljunate, dlakave plodiče, ki zapirajo po jedno seme in ki se ne razprezajo (oreški). Pod. 112. Oešmin. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Venčni list. nov. 4. 5. Prašnika, pov. 6. Plod. § 48. 104 Jetrnik raste pogostoma po senčnatih gozdih in po grmovju ter cvete od marcija do aprila. Po vrtih goje tudi polnocvetne in pisane zvrsti. Rastlino so v prejšnjih časih rabili kot zdravilo zoper jetrne bolezni, in od tod ji je tudi ime. Pod. 113. Jetrnik. Pod. 114. Podlesna vetrnica. 1. Cvetoča rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Cvetišče s plodiči in ovojem. 1. Cvetoča rastlina s pritličnim listom, pom. 2. Cvetišče s plodiči. 3. Plod, pov. 4. Podolžno prerezan plod, pov. 2. Podlesna vetrnica (Anemone nemordsa, Buschwindrbschen). Okrogla, rumena ali rjavkasta, vodoravna korenika te pomladanske rastline poganja navadno jeden sam pritličen, dolgopecljat, trodelen list, ki ima bolj ali manj globoko razdeljene, debelo napiljene oddelke. Iz korenike izvira tudi pokončno, enojnato steblo, ki nosi v vrhu tri v vretencu stoječe ovojne liste, podobne pritličnemu listu. Sredi ovoja se vzdiguje dolgopecljati cvet, katerega sestavlja navadno šest belih, redkeje zunaj rožnordečih, pakrožnih ali jajčastih časnih listov, mnogo prašnikov in mnogo pestičev. Pestiči se razvijo v jednosemenske oreške. Podlesna vetrnica raste prav pogostoma po gozdih in po grmovjih, kjer najdeš semtertja tudi belocvetočo trolistno vetrnico (Anemone trifolia, drei- blattriges Windrbschen), ki ima trojnate ovojne liste z nerazdeljenimi oddelki, in zlatičnato vetrnico (Anemone ranunculoides, hahnenfuBartiges Wind- roschen), katera se pa od obeh razločuje po svojem rumenem cvetnem odevalu. 105 3. Kosmatinec (Pulsatilla nigricans, Wiesenkuchenschelle) razvije valjasto, navpično v tla rastočo koreniko. Pritlični, dvakrat do trikrat pernasto razrezani listi imajo črtalaste, koničaste oddelke in se pokažejo po¬ zneje nego cveti. Jednocvetno steblo obdaja pod kima- stim cvetom ovoj, ki je zrastel iz treh dlanasto razdeljenih listov. Zvonasti cvet ima kakor na je- trniku in vetrnici le enojno cvetno odevalo, katero se¬ stavlja šest črno- vijoličastih, venča- stih časnih listov. Ti so na koncu nazaj zavihani in na zunanji strani s steblom in z listi vred gosto kosmati. Mnogoštevilni praš¬ niki obdajaj o mnogo zgoraj vijoličastih Pod. 115. Kosmatinec. pestičev, ki dozore v dolgorepate oreške. Kosmatinec je po pustinjah precej navadna 1. Cvetoča rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Cvetišee s plodiči, pom. suhih, apnenih gričih, po peščenih pašnikih in po rastlina ter cvete aprila in maja. — Kosmatincu je podobna velikonočnica {Pulsatilla vulgaris, gemeine Kiichenschelle), ki pa ima večje, pokončne in modrovijoličaste cvete. Obe rastlini sta strupeni. 4. Enojna cvetna odevala imajo tudi sroboti. Navadni srobot ali vezela {Clematis Vitalba, gemeine Waldrebe) ima dolga, lesasta debla, ki se vzpenjajo v vrhove visokih dreves, pokončni srobot {Clematis reda, aufrechte Waldrebe) pa poganja pokončna, zelnata stebla, ki se ne vzpenjajo. Obe vrsti imata nasprotne, lihopernate liste in v mnogocvetne pakobule združene cvete z belimi, oziroma zelenkastobelimi časnimi listi. 5. Kipeča zlatica (Ranunculus acer, scharfer HahnenfuB). Iz kratke, jako vlaknate korenike izvira pokončno, vejnato steblo, ki je z listi vred dlakavo ali golo. Dolgopecljati, pritlični listi obsegajo steblo z rdečekožnato nožnico ter so dlanasto razrezani v klinaste 106 Pod. 116. Kipeča zlatica. 1. Cvetoča vejica. 1. a List. 2. Cvet od spodaj. 3. Venčni list. 4. Plod. 5. Diagram. oddelke, ki so pernasto nacepljeni. Spodnji stebelni listi so podobni pritličnim, srednji so čim više tem bolj jednovito razdeljeni in sede kakor zgornji, ki so nerazdeljeni in črtalasti. Pravilne, popolne cvete sestavlja po pet čolničastih časnih in po pet zlatorumenih, narobe- srčastih venčnih listov. Venčni listi imajo svetlo ploščico in kratko, medlo žebico; na gornji strani žebice opaziš majhno luskico, ki pokriva med izločujočo jamico (medovnik). Prašnikov je mnogo, kakor tudi več pestičev. Pestiči se razvijo v majhne, gole, kupičasto na cvetišču sedeče oreške. Kipeča zlatica se nahaja povsod po travnikih in cvete od maja do septembra. Sveža rastlina je nekoliko strupena. 6. Druge vrste zlatic_z rumenimi cveti so: po travnikih rastoča gomoljasta zlatica (Ranunculus buTbosus, knol- liger HahnenfuB), ki ima pri dnu čebu¬ lasto odebelelo steblo in nazaj zavihane časne listke; volnata zlatica (Ra/niin- culus lanugin6sus, wolliger Hahnen¬ fuB) z dolgokocinastimi listi in stebli, ki raste po senčnatih, vlažnih krajih; njivna zlatica (JRtinunculus arvensis, Acker-HahnenfuB) z majhnimi cveti in bodičastimi plodiči. — Nahajajo se pa tudi zlatice z belimi venci. Izmed teh najdeš po gorskih in planinskih gozdih platanolistno zlatico (Ranijnculus platanifolius, platanenblattriger HahnenfuB), ki ima časih do meter visoko, listnato steblo, velike petero do sedmero stopalastodelne liste in v rahlem pako- bulu združene cvete. — Po kamenitih, vlažnih mestih na planinah zlasti blizu snežišč pa biva planinska zlatica (Raniinculus alpestris, Alpen-HahnenfuB). Ta razvije pa prav nizko, jednocvetno stebelce in majhne srčastookroglaste liste, kateri so na tri do pet narobejajčastih, spredaj zarezanih krpic nacepljeni. — A tudi v stoječih in tekočih vodah rastejo belocvetne zlatice, kakor n. pr. navadna žabja zel (Ranunculus aguatilis, gemeines Froschkraut), ki poganja gole, dvo- like, namreč potopljene in plavajoče liste. Potopljeni listi so navadno srčasto- okroglasti in na nitaste roglje vilasto razdeljeni, plavajoči listi so pa ledvičasti in dlanasto tro- do peterokrpi. 107 7. Od drugih zlatic se razločuje lopatica (7?a nunculus Fi- caria, gemeine Feigwurzoder Scharbocks- kraut) zlasti po svojih cve¬ tih, ki imajo tri do sedem časnih listkov in pet do dva¬ Pod. 117. Lopatica. 1. Del cvetočega stebla, pom. 2. Cvet, od spodaj. 3. Cvetišče s plodiči. 4. Korenika. najst daljših, podolgastopakrožnih, zlatorumenih venčnih listov. Njeno koreniko sestavljajo mesnati, betičasti gomolji in vlaknaste korenine. Polegla ali kipeča, gola stebla nosijo pecljate, okroglastosrčaste ali ledvičaste, svetlozelene liste, ki so po robu zasločeni ali oglato na¬ zobčani. V pazduhah nekaterih listov izrasto čebulasti brstiči, ki se razvijo v mlade rastlinice. Lopatica je po senčnatih mestih prav navadna rastlina; (cvete marcija in aprila. b) Mešičkoplode (Balgfriichtige). 8. Kalužnica (Ca7- tha palustris, Sumpf- dotterblume) ima pre¬ cej kratko, z mnogimi dolgimi, vlaknastimi koreninami porastlo koreniko. Ležeče ali kipeče, vejnato, okroglo, zgoraj otlo steblo je z vso rastlino vred golo, jako sočnato in svetlo ter pri dnu navadno rdeče nadah- njeno. Srčastookrogli Pod. 118. Kalužnica. ali ledvičasti listi SO i. Cvetoča vejica, pom. 2. Cvetišče z mešički, pom. 3. Seme, pov. 108 dlanastožilnati in drobno narezani ter obsegajo steblo s kožnato nožnico; pritlični in spodnji so pecljati, gornji pa sede. Veliki, pecljati cveti imajo enojno cvetno odevalo, katero sestavlja pet do osem rumenjakastih, zunaj zelenkastih, pakrožnih čašnih listov, mnogo prašnikov in pet do dvanajst pestičev. Mnogosemenski plodiči (me¬ šički) se razprezajo po jedni strani (trebušnem šivu) in so na cvetišču zvezdasto razprostrti. Kalužnica raste povsod po vlažnih travnikih, ob potokih in po mlakužah. Cvete aprila in maja. Sveži sok te ostrogrenke rastline je strupen. Nerazvite cvetne popke, vvarjene v octu, uživajo semtertja kakor kapare. 9. Črni teloh ali kurjica (Hellčborus niger, schwarze Nies- wurz) je vztrajno zelišče z debelo, jako vlaknato, črno koreniko. Iz pazduh luskolistov poganja korenika pritlične liste in jednocvetne betve. Dolgopecljati, usnjasti, prezimujoči listi so stopalasto razrezani na sedem do devet podolgastih, na koncu napiljenih listkov. Veliki cveti imajo po pet belih, pozneje rdečkastih, pakrožnih ali podolgastih, trpežnih čašnih listov in mnogo majhnih, rumenkastih venčnih lističev. Ti stoje v kolobaru in se izpremene v cevaste medovnike. Mnogoštevilni prašniki obdajajo več pestičev, ki se razvijo v mešičke. Ta lepa, strupena rastlina raste po gorskih gozdih na apnenih tleh. Cvete prav zgodaj spomladi, v toplejših zimah včasih celo že v decembru. — Zeleni teloh (Helleborus vlridis, griine Nieswurz) ima zeleno koreniko, neprezimujoče liste, vejnata, listnata stebla in zeleno, peterolistno čašo. 10. Dve prav navadni vrtni rastlini sta potonika in damaščanska črnuha. Navadna potonika (Paeonia, peregrlna,, gemeine Pfingstrose) raste divja po gorskih gozdih (pri nas na Notranjskem) in ima dvakrat do trikrat trojnate liste in prav velike cvete, ki imajo pet čašnih in pet do deset škrlatnordečih venčnih listov. — V južni Evropi domača, jednoletna damaščanska črnuha (Nigilla, damascena,. Gretchen im Busch) poganja jako na drobno pernasto razdeljene liste. Njeni veliki cveti imajo po pet bledomodrih, zelenožilnatih čašnih in po pet do deset manjših, med izloču¬ jočih venčnih listov ter so obdani z mnogodelnimi ovoji. 1. Gel cvet. 2. Cvetišče z venčnima listoma, prašniki in pestiči. Pod. 119. Preobjedni cvet. 11. Prava preobjeda ali omej (Aconitum Napšllus, echter Eisenhut oder blauer Sturmhut). Črna korenika, katero sestavlja več repastih gomoljev, poganja po¬ končno, navadno enojnato steblo. Premenjalni, temnozeleni in svetli listi so dlanasto razrezani v po- 109 dolgaste oddelke, ki so razdeljeni na črtalaste roglje. Vrli stebla se združujejo veliki, somerni cveti v enojnat, mnogocveten grozd. Čaša sestoji iz petih temnomodrih, venčastih listkov, izmed katerih sta spodnja kakor tudi stranska dva med seboj paroma jednaka in ploščasta. Zgornji, največji časni list je čeladasto vzbokel ter pokriva jedina dva dolgožebicata , zakrivljena venčna lističa. Otla ploščica venčnih lističev izloča med in je podobna oglavnici. Prašnikov je mnogo, pestičev do pet, ki se razvijo v narazen stoječe mešičke. Prava preobjeda je jako omamno strupena rastlina in raste z drugimi tudi modrocvetočimi, a manj strupenimi vrstami le po gorskih gozdih in po planinah, po¬ sebno pogostoma blizu planšarskih koč. Njeni gomolji rabijo v zdravilstvu. — Druge preobjede imajo bledorumene cvete, kakor lisjak (Aconltum Viilp&ria,, AVolfstod). Pod. 120. Poljski ostrožnik. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Plod. 4. Seme, pov. 12. Poljski plevel, ki ga sade s sorodnimi vrstami tudi po vrtih, je poljski ostrožnik (Delphinium Cons6Iida,VM- Rittersporn), čegar pokončno steblo nosi trodelne, pernasto na črtalaste oddelke razdeljene liste in modre, somerne cvete. Spodnja in stranska dva časna listka sta medseboj paroma jednaka, zgornji pa je podaljšan v dolgo, otlo ostrogo, v kateri tiči krajša, iz četverih listov zrastla venčna ostroga. — Kot vrtna rastli na j e tu di pril j ubl j ena navadna orlica (Aquil6gia, vulgaris, gemeiner Akelei), ki Pod. 121. Orlični cvet. raste divja po grmovju in po gozdnih plešah. Ima dvakrat trodelne liste in popolne, pravilne, kimaste cvete. Čaša sestoji iz petih podolgastih, modrih ali temnovijoličastih listov; venec sestavlja pet istobarvnih, ostrožnih listov, ki izločajo med. 110 13. Zlatičnice so zelišča, redkeje vzpenjajoči se grmi s pre- menjalnimi ali nasprotnimi listi, ki so ali enojnati ali dlanasto ali pernasto razdeljeni. Dvospolni cveti so pravilni ali somerni in imajo dvojno ali le enojno cvetno odevalo, časni listi so mnogokrat podobni venčnim listom (so venčasti), venčni’ so včasih izpremenjeni v me- dovnfke. Cvetno odevalo je z mnogoštevilnimi prašniki vred večinoma odpadljivo. Nadrastli pestiči, katerih je navadno tudi več, razvijo se v jednosemenske oreške ali mnogosemenske mešičke. Zlatičnice so večinoma ostre, ripeče, nekatere tudi hudo strupene rastline. Posamezne se rabijo v zdravilstvu; mnogo jih sade tudi po vrtih kot depotne rastline. Zlatičnice so ponajveč žužkocvetke. Mnogo jih izločuje med v posebnih, iz časnih, venčnih ali prašnih listov nastalih medovnikih. Mnogokrat opazujemo razen tega na cvetih velike, posebno barvane odevalne liste, s katerimi vabijo dotične cvetke že od daleč k sebi žuželke. § 49. 49. družina: Lokvanji (JXymphaeaceae, Seerosengewachse). Pod. 122. Beli lokvanj. 1. Odprt cvet, pom. 2. Podolžno prerezan cvetni brstič. 3. Izprememba venčnih listov v prašnike. 4. Plod, pom. Beli lokvanj ali bared (Nymphaea alba, weiBe Seerose). Dolga, debela, v blatu plazeča korenika te vodne rastline poganja prav dolgopecljate liste in cvete. Veliki, vrh vode plavajoči listi so okroglasti, na dnu ostro izrezani in usnjasti. Krasni, dišeči cveti se odpro vrh vode in imajo navadno po štiri zelene, znotraj belkaste časne liste in mnogo belih venčnih listov. Zadnji se vedno bolj 111 zožujejo proti cvetnemu središču in se tako polagoma izpremene v prašnike, ki so z venčnimi listi vred vrtelasto vsajeni na vrčastem, s plodnico zrastlem cvetišču. Obla plodnica, katero pokriva medeničasta, na robu trakasto razcepljena brazda, se razvije v mnogosemensko jagodo. Beli lokvanj cvete junija in avgusta, raste po stoječih vodah in je prava krasota naših jezer in ribnjakov. — V afriških rekah se nahaja podobni egiptovski lokvanj (Nymphaea Lotus, agyptische Seerose oder Lotosblume), sloveči lotos starih Egipčanov, in v južnoameriških veletokih velikanski kraljevi lokvanj (Victdria regia, konigliche Wasserrose), ki ima okrogle, plavajoče liste do 2 m v premeru in do 40 cm široke, škrlatnordeče, vonjave cvete. — Sorodni rumeni pljučnik ali blatnik (Nuphar luteum, gelbe Teichrose oder Nixenblume), ki raste tudi po naših stoječih in tekočih vodah, ima belemu pljučniku podobne liste, a manjše rumene cvete. 50. družina: Klinčnice (JJaryophyllaceae, Nelkengewachse). § 50. 1. Kukavičja lueica (Lychnis Flos cuculi, Kuckucks-Lichtnelke) poganja iz vlaknate korenike pokončno, enojnato ali vejnato steblo, ki je na kojencih nekoliko oteklo Nasprotni listi so pri dnu zrastli v precej kratko, steblo obsegajočo nožnico; spodnji so suličasti in pecljati, zgornji črtalasti pa sede. Popolni cveti se združujejo v grozdasto sestavljene pakobule. Valjastozvonasta, peterozoba čaša je zrastla iz petih lističev in ima deset podolžnih žilic. Pravilni, rožnordeči venec sestoji iz petih dolgožebicatih listkov; njih ploščica je razcepljena v štiri raznodolge, črtalaste, narazen stoječe roglje in nosi pri dnu po dve ozki krpici (privenček). Izmed desetih prašnikov je na dnu venčnih lističev vsajenih pet, pet pa na cvetišču. Nadrastli pestič ima jajčasto plodnico, ki nosi in navadno rdeče nadahnjeno. Pod. 123. Kukavičja lučica. pet nitastih vratov. Plod je mnogo- semenska glavica, katera se v vrhu 1. Cvetoča vejica. 2.Venčni list s prašnikom, pov. 3. Cvetišče s peterimi prašniki in pestičem, pov. 4. S čašo obdana, odprta glavica, pov. 5. Seme, pov. razpreza peterozobo. Raste sploh po vlažnih travnikih in cvete od maja do julija. — Sorodna navadna smolnica (Viscaria viscosa, gemeine Pechnelke), ki se često nahaja po suhih travnikih in po grmovju, ima škrlatnordeče, le izrobljene venčne lističe 112 brez privenčka. Kolenčasto steblo izloča pod kolenci temnorjav klej, ki zabranjuje pristop do cvetov nekrilatim, za posredovanje oprašenja ne¬ sposobnim žuželkam, n. pr. mra 2. Kokalj (Agrostemma Gi kosmat, sivozelenkast njivni plevel z Pod. 124. Kokalj. 1. Cvetoča vejica. 2. Venčni list s tremi prašniki, pov. 3. Podolžno prerezana plodnica z vratovi, pov. 4. Diagram. vij am. 'hAgo, Kornrade) je jednoleten, hrapavo vretenasto korenino. Pokončno steblo nosi nasprotne, črtalastosuličaste liste. Veliki cveti izrasto posamezno na dolgih pecljih in imajo rebrato čašo, ki je na pet dolgih, čez venec molečih, ozkih rogljev nacep¬ ljena, škrlatnolilast, peterolisten venec, deset prašnikov in peterovraten pestič. Jajčasto glavico, katero obdaja trebušasto napeta čaša, napolnjujejo velika, črna, hrapava semena. Kokalj raste povsod med žitom in cvete od junija do avgusta. Semena so otrovna in zlasti kuretnini škodljiva. 3. Vrtni nagelj ali klinček (Dianthus Caryophyllus, Garten- nelke) ima razrastlo koreniko in mnogo poleglih debele, ki tvorijo s svojimi gostolistnatimi vejicami rahlo rušo. Iz ruše se dvigajo po¬ končna, kolenčastočlenasta cvetna stebla, ki so kakor vsa rastlina gola in sinje barve. Nasprotni, črtalasti listi so žlebasti in nekoliko zavihani. Veliki, vonjavi cveti izrasto posamezno vrh stebla in vej. Valjasto, peterozobo čašo podpirajo pri dnu skoraj rombu podobni, priostreni ovršni listki. Venec se¬ stoji iz petih listov, ki imajo narobejajčasto, neenako nazobčano ploščico in prav dolgo žebico. Deseteri prašniki obdajajo dvovraten pestič. Mnogosemenska glavica se četveroloputasto razpreza. Raste divji v južni Evropi po skalah in po zidovju ter cvete julija in avgusta. Goje ga kot jako priljubljeno lepotno rastlino v loncih in po vrtih, a navadno le v polnocvetnih, belih, rdečih ali mično pisanih zvrsteh. 4. Tudi pri nas raste več vrst divjih klinčkov. Nekateri razvijo šopoma stoječe cvete z nazobčanimi venčnimi listi, kakor po suhih travnikih rastoči kartavžar (DiAnthus Carthiisianorum, Karthausernelke), ki ima ozke, črtalaste liste in škrlatnordeče cvete, in bradati klinček (JDiAnthus barbAtus, Bartnelke) s širokimi, suličastimi listi in rožnordečimi cveti, katerega najdeš semtertja po 113 Pod. 126. Brhki klinček. Njivna smiljka. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. Pod. 125. Poljski klinček. 1. Cvetoča vejica. 2. Venčni list, pov. (Diiinthus su- košenicah in gozdih, pa tudi cesto saj enega po vrtih. — Drugi zopet poganjajo po¬ samezno sto¬ ječe cvete z nazobčanimi venčnimi listi, kakor poljski klinček (Z>r- iinthus del- toideus^AA- nelke) in ne- dišeči klinček (DiAnthus inodorus, ge- ruchlose Nel- ke), ali z mično razrezljanimi venci, kakor brhki klinček pirbus, Prachtnelke), ki ima do žebice dlanasto razrezane ploščice, in predgorski klinček (Di&nthus monspessulAnus, Vorgebirgs- nelke), čegar ploščice so pa na¬ cepljene le do polovice. 5. Ob ploteh, zlasti pa kraj rek med grmovjem najdeš pogostoma piperat ali navadno milnico (Sapon&ria officinalis, gemeines Seifenkraut). Ima bledordeče ali bele, pecljate cvete, ki se združujejo v pakobule. Njegova korenika se peni kakor milo in se uporablja namesto mila. — Mehurno lepnico ali pokalico (Silene vendsa, Taubenkropf), ki raste pogostoma po suhih tratah, spoznaš lahko po mehurnati, mično žilnati čaši, ka¬ tera obdaja bele, dvodelne venčne liste. 6. Njivna smiljka (Cera- stium arvense, Acker-Horn- kraut). Drobna, kolenčasta, plazeča korenika poganja mnogo poleglih, kolenčastih P a ti 1 i n , Rastlinstvo. Pod. 127. 1. Cvetoča vejica, pom. 3. Plod. 4. Seme, pov. 5. Prerezano seme, pov. 8 114 stebel, ki so z vso rastlino vred bolj ali manj kosmata. Brez- cvetna stebla so na gosto porastla z nasprotnimi listi, kvišku se dvigajoča, vilasta in cvetoča pa bolj na redko. Listi so črtalasto- suličasti in pri dnu zrastli v nožnico, ki obsega steblo. Precej dolge, žlezastokocinaste cvetne peclje podpirajo nasprotni, belokožnato obrobljeni ovršni listki. Pravilne, zvonaste cvete sestavlja pet ločenih, jajčastosuličastih časnih in pet dvakrat tako dolgih, narobesrčastih venčnih listov, deset prašnikov in peterovraten pestič. Plod je valjasta, ukrivljena, mnogosemenska glavica, ki se razpreza deseterozobo. Njivna smiljka je po solnčnatih gričih, kraj potov in po ozarah precej navadna rastlina in cvete aprila in maja. 7. Navadna zvezdnica ali kurja čreva (StellAria, media, gemeine Sternmiere oder Huhnerdarm) je majhna jednoletnica z drobno, dolgo korenino in zelo vejnatim, poleglim, okroglim steblom, ki je podolgoma jednoredno kocinasto. Iz pazduh nasprotnih, jajčastih listov izrasto posamezno kratkopecljati, majhni cveti, ki imajo pet časnih in pet krajših, do dna dvodelnih, belih venčnih lističev, pet (redkeje tri ali deset) prašnikov in trovraten pestič. Plod je podolgasta glavica. Raste povsod po obdelanih in neobdelanih tleh. Cvete skoraj vse leto in je pticam pevkam priljubljena piča. 8. Klinčnice so zelišča s kolenčastočlenastim steblom in na¬ sprotnimi, nerazdeljenimi, celorobimi listi. Pravilni cveti se navadno združujejo vrh stebel in vej v rogovilaste pakobule, redkeje izrasto posamezno. Cveti imajo štiri do pet zrastlih ali ločenih čašnih in štiri do pet časih prav dolgožebicatih venčnih listov, deset (redkeje tri, pet ali osem) prašnikov in nadrastel, tro- do peterovraten pestič. Plod je jednopredalasta, mnogosemenska glavica, ki se razpreza z zobci ali z loputami. Nekatere klinčnice se ponašajo z lepimi, vonjavimi cveti in so zbog tega prav priljubljene lepotne rastline. Klinčnice so večinoma žužkocvetke, ki izločajo med na dnu prašnikov ali v kolobarastem ihedovniku na plodničnem dnu. Oprašenje zvršujejo deloma metulji, deloma dvokrilci in kožekrilci (zlasti muhe in čebele). Nekatere vrste (n. pr. piperat) dehte le na večer ali ponoči in imajo kakor druge cvetke, katere obiskujejo somračniki in ponočnjaki, umazanoblede ali bele vence. § 51. 51.družina: Lobodnice (Chenopodiaceae, Meldengewachse). 1. Pesa {Beta, vulgaris, Runkelriibe) razvije samorastla drobno, vretenasto, sajena pa debelo in mesnato repasto korenino in pokončno, vejnato, brazdato steblo. Spodnji listi so dolgopecljati, jajčasti in topi, časih pri dnu srčasti, zgornji so rombasti in koničasti, vsi zeleni ali rdeči. Majhni, zelenkasti, dvospolni cveti sede po dva do trije vkup v pazduhah gornjih listov ter sestavljajo podolgaste klase, ki se združujejo v 115 lat. Cveti imajo le enojnato, peterodelno cvetno odevalo (perigon) in pet prašnikov, vsajenih na mesnatem kolobaru, ki obdaja nadrastli pestič. Okroglaste, jednosemenske plodiče po¬ kriva hrustančasto odreveneli perigon. Pesa raste divja po obalah Sredozemskega morja. Cvete od julija do septembra in je jednoletna ali dvoletna. Sade jo v raznih zvrsteh zavoljo listov, ki dajo obilo zelenjave, zlasti pa radi mesnate, sladornate, različno barvane korenine. Rdečo peso (rothe Riibe) uživajo ljudje, z belo peso (weiBe Runkelrube oder Burgunderriibe) hranijo živali, iz rumene pese (gelbe Runkelrube und Zuckerriibe) pa pripravljajo pesni slador. 2. Kot kuhinjsko zelišče sade tudi vrtno špinačo (Spin&cia, oler&cea, Gartenspinat), ki ima podolgasto- jajčaste ali tri oglate, na dnu puščičaste ali kopjaste, užitne liste in zelene, dvodomne cvete. Prašni cveti stoje v pazdušnih in končnih klaseh ter imajo četvero- do peterodelen perigon in štiri do pet prašnikov. V listnih pazduhah klobčasto združeni pestični cveti imajo pa le dvo- do četverozob perigon, ki obdaja četvero- brazdat pestič. Dozoreli plod zraste z odrevenelim perigonom. Špinača je v orijentu doma. 3. Beli kozji rep ali bela metlika (Cheno- podiurn album, vveifier GansefuB) je jednoletnica z Pod. 128. Pesa. 1. Cvetoča vejica. 2. Cvet, pov. 3. Podolžno prerezan cvet. pov. 4. Trije plodiči. 5. Diagram. vretenasto korenino in pokončnim steblom, ki je navadno z vso rastlino vred kakor z moko potreseno. Spodnji listi so jajčastorombasti in neenako nazobčani, zgornji so suličasti in navadno celorobi. Neznatni, zelenkasti, klobčasto združeni cveti sestavljajo klase in imajo peterodelen perigon, pet prašnikov in dvobrazdat pestič. Plod je majhen, ploščnat orešek, katerega obdaja trpežni perigon. Raste kakor mnogo drugih sorodnih vrst po pustih, neobdelanih tleh in po njivah, kraj potov in blizu človeških naselbin. Cvete od julija do oktobra. — Sem spada še mnogo drugih, neznatnih plevelov, ki rastejo po zapuščenih in po obdelanih mestih, blizu hiš, sosebno pa po solnatih pustotah in na morski obali, kakor n. pr. razne lobode (Atriplex, Melde), slanice (Siilsola,, Salzkraut) i. dr. Lobodnice, ki v svojih neznatnih cvetih ne izločajo nič medu, so vetro- cvetke; dogaja se na njih pa tudi samolastno oprašenje. 52. družina: Dresni {Polygondceae, Kn6terichgewachse). § 52. 1. Navadna ajda (Fagopyrnm sagittatum, Buchweizen oder Heidekorn) ima jednoletno, vretenasto korenino in pokončno, enojnato ali vejnato, okroglo, kolenčastočlenasto steblo, ki je otlo in sočnato ter spodaj navadno rdečkasto. Steblo poraščajo premenjalni, spodaj pecljati, zgoraj sedeči, srčastopuščičasti, priostreni listi; listni 8* 116 prilistki so zrastli v kratko škornjico, ki obsega steblo. Majhne, v gostocvetnih pakobulih združene cvete sestavlja peterodelen, bel ali rožnordeč perigon, osem prašnikov in nadrastel, trovraten pestič. Vrh vsakega vratu sedi glavičasta brazda. Cveti so deloma dolgovratni, deloma kratkovratni. Plodnica dozori v majhen, trorobat, črnorjav, z moko napolnjen orešek. Doma je v srednji Aziji; sejejo jo posebno po peščenih tleh za drugo setev zavoljo močnatih plodov. Cvete julija in avgusta. Ajda je žužkocvetka in izloča med v majhnih medovnikih na dnu prašnikov. Njeno medovito cvetje daje čebelam izborno pašo. Pod. 129. Ajda. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Plod, pov. 4. Diagram. Pod. 130. Navadna kislica. 1. Rastlina s pestienimi cveti. 2. Vejica s prašnimi cveti, pov. 3. Prašni cvet, pov. 4. Pestični cvet, pov. 5. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 6. Plod, pov. 7. Diagram. Med navadno ajdo se mnogokrat nahaja nora ajda (Fagoptfrum tataricum, tatarischer Buchweizen), ki ima zelenkaste cvete in jajčaste oreške s šobasto nazobčanimi robovi. Navaden njivni plevel je sorodni breskvolistni dresen (JPolygonum Persic&ria, pfirsichblattriger Knoterich), ki razvije suličaste, črno- lisaste liste in majhne, v gostih, valjastih klasih stoječe cvete bele ali rožaste barve. 2. Navadna kislica (Bumex Acetosa, gemeiner oder grofier Sauerampfer) je zelišče z vztrajno koreniko in pokončnim, brazdastim steblom. Premenjalni, pecljati ali sedeči listi so podolgasti s puščičastim 117 dnom in obsegajo steblo z razrezljano škornjico. Majhni, rdečkasto- zeleni, šopoma združeni cveti sestavljajo brezlisten, končen lat. Cveti so dvodomni in imajo šesterodelen, iz treh manjših zunanjih in treh večjih notranjih krpic sestavljen perigon. Perigon obdaja ali šest prašnikov ali trovraten pestič. Notranje tri perigonove krpice se ob dozorevanju povečajo in obdajajo trorobati orešek. Navadna kislica raste skoraj povsod po travnikih in cvete od maja do julija. Kislica je vetrocvetka in ima zbog tega čopičaste brazde, na katerih se lahko ulove po vetru razpršena pelodna zrnca. Kislasti listi te vrste kakor tudi listi nekaterih po vrtih sajenih vrst služijo kot zelenjava. 3. Od kislic se razločuje v Aziji domači rabarbar s tem, da ima v svojih cvetih po devet prašnikov. Nekatere vrste tega plemena, kakor n. pr. valoviti rabarbar (Rheum undulatum, welliger Rhabarber), ki ima velike, dolgopecljate, po robu valovite liste, goje po vrtili kot listno lepotno rastlino, pa tudi zavoljo mesnatih listnih pecljev, ki dajo različno pripravljeni zlasti na Angleškem in v Ameriki priljubljeno zelenjavo. — Pravi rabarbar (Rheum offfcln&le, echter Rhabarber), ki raste divji v Tibetu in na Kitajskem, pa daje v svoji korenini obče znano zdravilo rabarbaro. 53. družina: Podrašci ( A ristolochiaceae, Osterluzeigewachse). 1. Navadni virh ali ko¬ pitnih (Asa,rum europaeum, gemeine Haselwurz) je nizko, vztrajno zelišče s tanko, plazečo koreniko. Jako kratko steblo po¬ ganja dva dolgopecljata, okrog- lastoledvičasta lista; med njima moli jeden sam kratkopecljat cvet. Pravilni, zvonasti, zunaj zelen¬ kasti, znotraj temnordeči perigon ima trodelen rob in sedi na pod- rastli plodnici, ki nosi dvanajst prašnikov in kratek, šesterobrazdat vrat. Plod je šesteropredalasta glavica. — Kopitnik raste po list¬ natih gozdih in po grmovju sem- tertja pogostoma in je strupen. Cvete meseca aprila in ima po¬ seben duh. 2. Navadni podrašec (Ari- stolochia Clematitis, gemeine Osterluzei) ima plazečo koreniko, ki poganja enojnato, pokončno Pod. 131. Kopitnik. 1. Cvetoča rastlina. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Diagram. § 53. 118 steblo. Premenjalni, pecljati listi so jajčasti in pri dnu srčasti ali ledvičasti. Dvospolni cveti se pokažejo v pazdušnih šopih. Bledorumeni, cevasti perigon ima jezičasto podaljšan, someren rob in trebušasto razširjeno dno ter sedi na podrastli plodnici. Perigonovo dno obdaja šesterorobi vratni stebrič (s prašniki zrastli, kratki vrat), ki nosi pod šesterimi brazdnimi krpicami šest prirastlih prašnic. Navadni podrašec se nahaja tu pa tam po vinogradih, kraj njiv in ob ploteh. Cvete maja in junija. Medsebojno oprašenje zvršujejo majhne mušice. — V severni Ameriki domači velelistni podrašec (Aristolochia Sipho, groBblattrige Osterluzei oder Pfeifenstrauch) sade po vrtih, da prepreza lope in pokriva stene. § 54. 54. družina: Omele (Loranthaceae, Mistelgewachse). Pod. 132. Bela omela. Bela omela (Viscurn album, weiBe Leimmistel) je vednozelen, vilastovejnat zajedalni grm, ki se naseli na raznih drevesih, katerim vriva v les svoje sesalne korenine. Nasprotni, le koncem mladik stoječi listi so suličastolopatičasti in usnjasti. Rumenkastozeleni, dvodomni cveti se združujejo po trije do pet v klobčičih med rogovilami ali koncem vej. Prašne cvete sestavlja četverodelen perigon, ki nosi štiri sedeče, prirastle prašnice. Pestični cveti imajo majhen, četverolisten perigon, ki sedi na jaj¬ časti, podrastli plodnici. Plod je obla, 1. Cvetoča vejica s pestičnimi cveti in plodovi. 2. Tro- cvetni klobčič pestičnih cvetov, pov. 3. Prašni cvet, pov. 4. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 5. Podolžno prerezan plod. bela, jednosemenska jagoda, katero napolnjuje lepek sok. Omela raste na vrbah, javorih, topolih, robinjah, na sadnem in tudi jelovem drevju tu pa tam pogostoma. Cvete februarja in marcija in je vetrocvetka. Okrogli, omelovi grmi se vidijo že od daleč, zlasti po zimi, ko je drevje golo. Z jagodami se hranijo sosebno drozdi (carar), ki tudi omelo po drevesih razširjajo. Iz kuhanih jagod pripravljajo ptičji lim. — Beli omeli je podobno evropsko ohmelje (LorAnthus europaeus, europaische Riemenblume oder echte Eichenmistel), ki pa nima zimzelenih listov in ki raste samo na hrastih. § 55. 55. družina: Koprivnice ( TJrticdceae, Nesselgewachse). 1. Velika kopriva (Urtica diočca, grofic oder Wald-Brennessel) je vztrajno zelišče s plazečo koreniko in pokončnim, četverorobatim steblom. Nasprotni listi so srčastojajčasti, priostreni in debelo na¬ piljeni. Steblo in listi so kratkodlakavi in porastli z daljšimi pekočimi ščetinicami. Te so majhne, spodaj mehurnato napihnjene kocinice, ki se okončavajo v tanko, jako krhko ključico. če se jih dotaknemo, odlomijo se ključice, in žgoči sok (mravljinja kislina) se izlije skozi 119 otlo kocinico v kožo ter povzroči boleči spuščaj. Dvodomni cveti izrasto v pazdušnih, visečih latih in imajo zelenkast, četverodelen perigon. V prašnih cvetih obdaja perigon štiri prašnike, v pestičnih jajčasto plodnico, ki nosi mnogodelno, čopičasto brazdo. Plod je majhen, ploščnat, s trpežnim perigonom obdan orešek črne barve. Pod. 133. Velika kopriva. 1. Cvetoče steblo s pestičnimi cveti. 2. Del razcvetja s prašnimi cveti, pov. 3. Prašni cvet, pov. 4. Prašnik, pov. 5. Pestični cvet, pov. 6. Brazda, pov. Velika kopriva je ob ploteh, kraj potov, po pustotnih mestih in tudi po gozdih prav navadna rastlina. Cvete od junija do septembra. Zanimivo je, kako iztresa vetrocvetna kopriva iz prašnic cvetni prah. Prašne niti so namreč v cvetnem popku na znotraj ukrivljene; ko se pa cvet odpre, izprožijo se prašne niti in razprše tako cvetni prah, katerega veter donaša čopičastim brazdam pestičnih cvetov. Koprivne mladike so gosem priljubljena hrana. Z listi se žive razne gosenice (admirala, dnevnega pavlinčka, malega koprivarja i. dr.). Iz ličjih vlaken pripravljajo semtertja koprivno prejo. — Po grobljah, pa tudi po njivah se nahaja jednoletna, veliko bolj pekoča mala kopriva ( Urtica urens, kleine Brennessel), ki ima majhne, pakrožne, zarezano napiljene liste in jednodomne cvete. 120 2. V pripravo koprivne preje in koprivnega platna se zlasti uporabljajo ličja vlakna raznih v Vzhodni Indiji rastočih kopriv. Nekatere izmed teh spečejo tako silno, da povzročijo večletne bolečine. Prav fina, bela, svilasta vlakna daje kitajska kopriva (Bohmeria nivea,, Chinanessel), ki pa ne peče. 3. Koprivnice so vetrocvetna zelišča s četverorobatim steblom, nasprotnimi listi in nepopolnimi, jedno- ali dvodomnimi cveti. Nekatere so porastle s pekočimi ščetinicami. § 56. 56. družina: Konoplje (Canndbaceae, Hanfgevvachse). 1. Navadna konoplja (Cannabis sativa, gemeiner Hanf) je srhkokocinasto zelišče z jednoletno vretenasto korenino in pokonč¬ nimi, vejnatimi, dvolikimi stebli. Dolgopecljati, na zgornji strani srhki listi stoje spodaj nasprotno, zgoraj navadno premenjalno in Pod. 134. Konoplja. 1. Stebelni del prašnocvetne rastline. 2. Stebelni del pestičnocvetne rastline. 3. Prašni cvet, pov. 4. Pestični cvet, pov. 5. Plod, pov. imajo suhokožnate, črtalaste prilistke. Ploskev je petero- do devetero- prstasta, posamezni lističi so suličasti in ostro napiljeni. Nepopolni cveti so dvodomni. Prašni cveti stoje v rahlih, latasto združenih pakobulih in imajo zelenkast, peterodelen perigon in pet prašnikov. Pestični cveti, katere podpirajo posamezni krovni listki, sestavljajo kratke, pazdušne klase. Imajo jajčasto plodnico, katero obdaja nožnici podoben, jednolisten, jednostransko nacepljen perigon; iz perigona molita dve dolgi, nitasti in dlakavi, rdečkasti brazdi. Plod (konopno zrno) je siv, jajčast orešek, katerega pokriva povečani, trpežni perigon. Konoplja je doma v Indiji. Sejejo jo pogostoma tudi pri nas zavoljo ličjih vlaken, iz katerih delajo vrvi, debelo platno za jadra i. t. d. Iz zrn stiskajo konopno olje, ki se rabi v zdravilstvu. Oljnata konopna zrna so pticam pevkam 121 priljubljena hrana. Konoplja izloča v žlezastih kocinicah na listih neko smolo, ki daje rastlini poseben, omoten duh. Ta smola je glavna sestavina hašiš ali molak imenovanega mamila, katero Indi, jugozahodni Azijci in Afričani strastno ljubijo, pušijo ali jedo. 2. Hmelj (Huniulus Lupulus, Hopfen) ima vztrajno, vejnato koreniko, iz katere izvira mnogo jednoletnih, srhkokocinastih stebel. Stebla se ovijajo na desno visoko navzgor po oporah in nosijo dolgopecljate, nasprotne liste, ki imajo kožnate, dvodelne prilistke. Listi so srčasti, tro- do peterokrpi, po robu debelo napiljeni in zgoraj srhki. Nepopolni cveti so dvodomni. Prašni cveti imajo zelenkast, petero- delen perigon in pet prašnikov ter se združujejo v stranske in končne late. Pestični cveti sede paroma v pazduhah bledozelenih, srčastih krovnih lusk, katere sestavljajo jajčasto mačico. Posamezni cvet, katerega podpira majhen krovni listek, sestoji iz vrčastega perigona in jajčaste plodnice. Plodnica nosi dve dolgi, dlakavi brazdi, ki molita čez krovne luske. Ker se krovne luske ob dozorevanju povečajo, so dozorele mačice podobne zelnatim, visečim storžem. Storžne luske po¬ krivajo razen oreškov tudi mnogo rumenih, močno dišečih zrn vonjavo- grenkega okusa (hmeljeva moka). Hmelj raste divji po grmovju in cvete julija in avgusta. Po nekaterih krajih (na Bavarskem, Češkem, v Savinjski dolini na Štajerskem) sade hmelj v velikih množinah po posebnih rabi v pivovarnah in v zdravilstvu. Z 1 1. Razcvetje s prašnimi cveti. 2. Vejica s pestičnimi mačicami. 3. Pestična mačica, pov. 4. Dva pestična cveta s krovno lusko, pov. 5. Storž. 6. Plod, pov. hmeljnikih zavoljo hmeljeve moke, ki se sti se hrani gosenica dnevnega pavlinčka. 3. Konoplje so vetrocvetna zelišča z dlanastožilnatimi listi in vztrajnimi prilistki in nepopolnimi, dvodomnimi cveti. V svojih delih izločajo aromatične snovi. 57. družina: Murve (Moraceae, Maulbeergewachse). § 57. 1. Bela murva {Mor us alba, weifier Maulbeerbaum) je nizko drevo ali grm in poganja debelo napiljene, raznolike liste, ki so jajčasti in nerazdeljeni ali srčasti in šobasto tro- do peterokrpi. Majhni, 122 Pod. 136. Bela murva. 1. Vejica s prašnimi mačicami. 2. Vejica s pestičnimi mači¬ cami. 3. Prašni cvet, pov. 4. Pestični cvet, pov. 5. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 6. Pajagoda. Pod. 137. Navadni figovec. 1. Cvetoča vejica, pom. 2. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 3. Prašni cvet, pov. 4. Podolžno prerezana smokva, pom. jednodomni cveti sestav- Ijajo jajčaste mačice. Ce- tverodelni, zelenkasti peri- gon obdaja ali štiri prašnike ali dvobrazdato plodnico, ki se razvije v majhen orešek. Ker perigoni pestičnih cve¬ tov ob dozorevanju ome- sene ter se z oreški kakor tudi med seboj zrastejo, nastanejo belkasti, mali- nicam podobni birni plo¬ dovi (pajagode). Bela murva je prvotno doma na Kitajskem. Sade jo v raznih krajih toplejše in srednje Evrope, ker je njeno listje gosenici sviloprejki neobhodno potrebna hrana. Cvete meseca maja. Kislaste pajagode so užitne, a manj okusne kakor črnovijoličasti plodovi podobne črne murve (Morus nigra, schwarzer Maulbeerbaum), ka¬ tere srhki listi pa se navadno ne pokladajo gosenicam svilo- prejkam. 2. Navadni figovec ali smokva (Fic us Carica, Feigen- baum) je grm ali nizko drevo z dolgimi, razprostrtimi vejami. Dolgopecljati, premenjalni listi so navadno srčasti, tro- do peterokrpi in po robu šobasto nazobčani, sicer pa prav razno¬ liki. Kosmate mladike in liste napolnjuje bel mlečni sok. Jednospolni cveti so vsajeni po notranji strani mesnatega, hruški podobnega cvetnega ležišča, katero zapirajo na zgornjem koncu skoraj popol¬ noma luskasti listki. Prašni cveti sede blizu vrha in imajo trodelen perigon in po tri 123 prašnike. Pestični cveti stoje bolj blizu dna; njih peterodelni perigon obdaja jajčasto plodnico, ki nosi nitast vrat in dvodelno brazdo. Ker se snujejo v cvetnih ležiščih jednega debla popolno razviti prašniki in neplodni pestiči, v cvetnih ležiščih drugega debla pa poleg nerazvitih prašnikov plodni pestični cveti, smatrati moramo cvete za dvodomne. Cvetna ležišča s pestičnimi cveti se razvijo v znane, mesnate in mehke, hruškam podobne birne plodove (fige ali smokve), ki imajo v svojem mesu drobne, zrnaste, prave plodiče (oreške). Smokvo sade po deželah okrog Sredozemskega morja, kjer se nahaja tudi podivjana. Nosi skoraj vse leto zrele plodove s cveti vred. Oprašenje zvršuje majhna šiškarica, ki jajca v cvetna ležišča polaga in pri tem cvetni prah prenaša. Sladke fige so zdravo sadje in za južne kraje važno hranivo. Posušene in v ploščice stisnjene smokve se prodajajo kot sploh znano južno ovočje. — Nekatere v Afriki in Vzhodni Indiji domače smokovne vrste imajo v sebi prav mnogo mlečnega soka, iz katerega se prideluje kavčuk (Gummi elasticum, Federharz oder Kautschuk), kakor n. pr. gumovec (Ficus eliistic.a, Gummibaum). Gumovec goje pa tudi pogostoma v loncih kot lepotno rastlino zavoljo velikih, usnjastih, vednozelenih in svetlih listov. 3. Pravi kruhovec (Artoc&rpus incisa., echter Brotfruchtbaum) je srednje- visoko drevo z velikimi, do meter dolgimi, pernastodelnimi, usnjastimi listi in jednodomnimi cveti. Prašni cveti se združujejo v dolge, betičaste mačice, pestični v obličasta razcvetja. Ker omesene perigoni pestičnih cvetov, razvijo se kakor na murvi pajagode, ki časih dosežejo velikost človeške glave. Kruhovec raste po otokih Južnega morja in podaja tamošnjim prebivavcem velevažno hranivo. Nezreli plodovi imajo namreč v grbasti luščini bel, rahel, močnat stržen, ki zadobi, na vročih kamenih pečen, pšeničnemu kruhu podoben okus. 4. Znamenit je tudi mlekovec (Brosimum Gada.ctodendron, Kub- oder Milchbaum), ki raste po kolumbijskih in venezuelskih gorah. Ako se navrta njegovo deblo, izteče po barvi in okusu kravjemu mleku podoben mleček, ki je ondotnim prebivavcem cenjena pijača. — Sorodni, na otoku Javi domači upaš ali antijar (Antiaris toxicaria 1 Upasbaum) ima pa v svojem mlečku hud strup, s katerim namažejo Javani svoje smrtonosne puščice. 5. Murve so drevesa ali grmi z mlečnimi sokovi, premenjalnimi listi in neznatnimi, jedno- ali dvodomnimi cveti. Ti se združujejo v goste mačice in v hruškasta ali obla cvetna ležišča, ki se razvijo navadno v mesnate birne plodove. 58. družina: Bresti (JJlmaceae, Ulmengewachse). § 58 Poljski brest (Ulmus camp&stris, Feldulme oder Feldriister) je visoko drevo z jako vejnatim deblom in širokim, košatim vrhom. Deblo pokriva črnikasto, na drobno razpokano lubje. Poševno stoječe veje poganjajo dvoredno razvrščene vejice in so mnogokrat porastle s plutastimi letvami. Tudi kratkopecljati, premenjalni listi stoje dvoredno po vejicah. Podolgastojajčasti, kratko priostreni listi so neenako dvakrat napiljeni in imajo vegasto dno. Majhni, 124 § 59. Pod. 138. Poljski brest. 1. Cvetoča vejica. 2. Listnata vejica. 3. Cvet, pov. 4. Podolžno prerezan cvet, pov. 5. Plod. dvospolni cveti so šopasto združeni in se pokažejo prej nego listi. Posamezni cvet sestavlja zvonast, pe- terokrp, zelenkast perigon, ki obdaja pet prašnikov in ploščnato plodnico. Ta nosi dve razkrečeni brazdi in se razvije v ploščnat, okroglast, z mrežastožil- nato kožico okriljen ore¬ šek, ki kmalu odpade. Brest raste po gozdih navadno posamezno in cvete marcija in aprila. Kot jako senčnato drevo ga sade po vaseh, po drevoredih in parkih. Bela, trdna brestovina daje dober tesarski les zlasti za navodne stavbe in se uporablja za razne izdelke. — Dolgo- pecljati brest {Ulmus effiisa, Flatterriister) ima dolgopec- . Ijate, viseče cvete in po robu dlakave plodiče. 59. družina: Skledičnice (CupuUferae, Becherfruchtler). a) Bukve (Fageae, Buchenartige). 1. Dob, gnilec ali poletni hrast (Quercus Robur, Stiel-oder Sommereiche) je lepo, mogočno drevo, čegar glavna korenina sega globoko v tla. Debelo, visoko deblo nosi znaten, košat vrh, katerega sestavljajo debele, krive in razkrečene veje. Lubje mlajših debel in vej je sivozeleno in gladko, na starejših deblih je pa sivorjavo in globoko razpokano. Premenjalni, kratkopecljati, goli listi so šobasto pernastokrpasti s topimi krpami. Prašni cveti sestavljajo tanke, raztegnjene, viseče mačice in imajo šestero- do sedmerodelen, rumen- kastozelen perigon, kateri obdaja šest do dvanajst dolgonitastib prašnikov. Pestični cveti se pokažejo po dva do trije vkup vrh dolgega peclja, ki se pozneje še znatno podaljša; cveti sestoje iz pestiča, čegar jajčasta plodnica je zrastla s šesterokrpim, vrčastim perigonom. Plodnica nosi kratek vrat in trodelno, škrlatasto brazdo; na dnu jo obdaja luskasti ovoj. Ovoj se poveča ob dozorevanju v 125 lesasto skledico, v kateri sedi dozoreli plod, jajčastopodol- gast oreh (želod). Gozdi poletnega hrasta, ki cvete meseca maja, pokrivajo nižine, griče in nizka predgorja. Trdna, svetlorjava hrastovina je jako dober les za stavbe in razne izdelke. Hrastovo lubje, dalje jezice in drugovrstne šiške, katere po¬ vzročajo šiškarice na dobu in drugih hrastovih vrstah, rabijo se v strojarstvu, barvilstvu in zdra¬ vilstvu. Z želodom pitajo svinje. 2. Dobu je podoben graden ali črepinjak (Quercus sessili- flora, Stein- oder Wintereiche), ki pa ima dolgopecljate, v mladosti nekoliko kosmate liste in po štiri do deset klobčasto vkup sedečih, manjših plodov. — Po ostnatih listnih krpah, trpežnih, nitastih prilistkih in dolgih, črtalastih ovojnih luskah se razločuje od obeh avstrijski hrast ali cer (Quercus Cerris, osterreichische Eiche oder Zerreiche), ki se pri nas po Dolenjskem in Notranjskem nahaja. — V južnih krajih, sosebno po deželah okrog Sredozemskega morja raste plutec (Quercus Suber, Korkeiche), ki se ponaša z vednozelenimi, usnjastimi, skoraj srčastopodolgastimi listi. Njegovo jako debelo, razpokano, gobasto lubje, katero odlupijo vsako šesto leto,daje znano pluto ali probko- vino. — Na hrastih živi mnogo žuželk, kakor rogač, lešnikar, strigoš, izprevodni prelec, hrastov zavijač, zlasti pa ježičarica in mnOgo drugih šiškaric. Z želodi se hrani veverica, šoja i. dr. 3. Pravi kostanj {Cast&- nea sativa, Edelkastanie oder echter Kastanienbaum) razvije vi¬ soko deblo, katero obdaja sivkast, v starosti razpokan lub. Veliki, suličasti, ostnato nazobčani listi so usnjasti, cveti jednodomni. Pod. 139. Dob. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašna cveta, pov. 3. Pestični cvet, pov. 4. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 5. Plod. Pod. 140. Pravi kostanj. 1. Cvetoča vejica. 2. Podolžno prerezan ovoj s pestičnimi cveti, pov. 3. Povprečno prerezana plodnica, pov. 4. Prašni cvet, pov. 5. Plod, pom. 126 Rumenkasti prašni cveti stoje klobčasto v raztegnjenih, dolgih, pokončnih klasih in imajo šesterodelen perigon in osem do dvanajst dolgonitastih prašnikov. Pestični cveti sede na dnu prašnocvetnih klasov ali vrh mladik po dva do trije vkup, obdani z zelenkastim, četverodelnim, mehkobodičastim ovojem. Posamezni cvet ima petero- do osmerodelen perigon, ki se zrašča z okroglasto, petero- do osmerobrazdato plodnico. Skupni ovoj (skledica) se poveča ob dozorevanju in je končno podoben obli, bodičasti, četveroloputasti glavici, ki zapira po dva do tri polobličastih, rjavih orehov (kostanjev). Pravi kostanj raste že pri nas, dela pa v južni Evropi velike gozde. Cvete junija in rodi znane užitne plodove. 4. Bukev (Fagus silvatica, Buche oder Rothbuche). To prelepo drevo naših gozdov ima visoko deblo z velikim, košatim, oblim vrhom. Deblo in veje pokriva gladko, svetlosivo lubje; šibke vejice, ki nosijo koželjaste popke, pa so rjavozelene. Premenjalni, pa- krožni listi so proti koncu plitko nazobčani in imajo po dva odpadljiva, ozkosuličasta pri- listka. V mladosti so listi sve.tlo- zeleni in po robu vejicati, pozneje temnozeleni, goli in skoraj usnjasti. Cveti so jedno- domni in se raz- vijo z listi vred. Prašni cveti se združuj ejo v dolgo- pecljate, obličaste, rumenozelene ma¬ čice ; posamezni cvet sestoji iz Pod. 141. Bukev. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašni cvet, pov. 3. Podolžno prerezan ovoj s pestičnima cvetoma, pov. 4. Povprečno prerezani plodnici. 5. Dozorel plod. 6. Žir. zvonastega, petero- do sedmerodelnega, zunaj kociničastega perigona, ki obdaja štiri do petnajst dolgonitastih prašnikov. Pestični cveti sede navadno po dva, redkeje po trije vkup na debelem peclju koncem mladik; obdaja jih četverodelen, rdečkast, kociničast, skupen ovoj, katerega podpirajo ozki krovni listki. Trorobata, 127 podrastla plodnica poj edinega cveta, katero venca šesterokrp, lasat perigon, nosi tri škrlataste brazde. Skupni ovoj se poveča ob dozorevanju v trdolupinasto, mehkobodičasto skledico, ki je podobna osemenju četveroloputaste glavice. Skledica obdaja dva do tri tro- robate, priostrene, svetlorjave orehe (žir, Bucheckern). Bukev dela mnogokrat sama ali z jelovino pomešana, zlasti po nižjih, apnenih gorah, velike, razsežne gozde. Cvete aprila in maja. Trdna, rdečkasta bukovina je izborno kurivo, daje najboljše leseno oglje in izvrsten pepel v pripravo pepelike in luga. Uporablja se pa tudi za razne izdelke, sosebno za kolarska, stolarska in strugarska dela. Z žirom, ki je svinjam izvrstna pica, hranijo se dleski, oreharji, šoje, veverice in polhi. Iz plodov pripravljajo tudi bukvično olje za razsvetljavo. Po vrtih in nasadih goje pogostoma zvrst s temnordečimi listi, takozvano krvno bukev (Blutbuche). b) Leske (Corjleae, Haselartige). 5. Navadna leska (Cdrylus Avellana, gemeine Haselnuss) je navadno jako vejnat grm z mnogimi, šibastimi, pokončnimi vejami. Gladka površna kožica njenega sivorjavega lubja se rada odlupi. Premenjalni, kratkopecljati, spodaj dlakavi listi so okrog- lastosrčasti, kratko priostreni in dvakrat napiljeni. Ne¬ popolni cveti se razvijo prej nego listi in so jednodomni. Prašni cveti se združujejo v viseče mačice in sestoje iz majhnega, proti dnu klinasto zoženega krovnega lista, ki je zrastel z dvema predlistkoma; vsak krovni list nosi po štiri na srednji žili vsajene, dvo¬ delne prašnike (navidezno tedaj po osem prašnikov). Razcvetja s pestičnimi cveti so podobna listnim popkom, iz katerih mole škrlatnordeče, nitaste brazde. Vsako pestično razcvetje ima po osem do šestnajst z luskastimi listki pokritih cvetov. Pojedini pe¬ stičih cvet sestoji iz dvovratne Pod. 142. Leska. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašni cvet, pov. 3. Polovična prašnica. 4. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 5. Plod z ovojem. 6. Lešnik. 7. List. 128 plodnice, katero venca nadrastel, iz prav majhnih zobcev sestavljen perigon. Plodnico ogrinja jedna večja, podrastlemu perigonu podobna krovna luska, katero podpirata še dve manjši krovni luskici. Po¬ samezne plodnice se razvijo v jajčaste, jednosemenske, užitne orehe (lešnike). Lešniki tiče v zvončasti, zelnati, nepravilno nacepljeni skle¬ dici, ki je nastala iz povečanih krovnih lusk. Leska se nahaja kot podraščina splošno po gozdih in šumah. Cvete že februarja in marci ja, lešniki pa dozore septembra. Belo, trpežno leskovino rabijo košarji in bednjarji za svoje izdelke. Z lešniki, katere uživajo tudi ljudje, hranijo se zlasti veverice, podleski, oreharji in šoje; tudi živi v njih lešnikar- jeva ličinka. 6. Gaber (Carpinus Betulus, Hainbuche, Weifi- oder Steinbuche) je drevo srednje visokosti z gostovejnatim deblom in temnosivim, gladkim lubom. Premenjalni, podolgastojajčasti listi so priostreni in dvakrat napiljeni. Jednodomni cveti se razvijo v visečih mačicah istočasno z listi. Valjaste, goste prašne mačice sestavljajo- školjkasti, po robu kocinasti, rumenozeleni krovni listki, ki nosijo po štiri do deset prašnikov. Tanjše, rahle pestične mačice poraščajo odpadljivi krovni Pod. 143. Gaber. 1. Cvetoča vejica. 2. Prašni cvet, pov. 3. Prašnik, pov. 4. Pestična cveta s krovnim listkom, pov. 5. Pestični cvet, pov. 6. Plod s krovno lusko. listi, ki pokrivajo po dva cveta. Cvet je dvobrazda.ta plodnica z nazobčanim, čašici podobnim, nadrastlim perigonom in tiči na dnu trokrpe krovne luske. Plod je ploščnat, podolžno rebrast orešek, katerega obdaja zelo povečana, usnjasta, tro- krpa krovna luska. Gabrovi gozdi so v neka¬ terih krajih, sosebno na apneni zemlji, dostikrat prav razširni. Pogostoma sade to drevo v žive meje, tvarjajo ž njim obloke in brajde po nasadih in parkih. Bela, trdna gabrovina je dobro kurivo in se rabi za razne iz¬ delke. Z listi 'se hrani gosenica malega nočnega pavlinčka. 7. Skledičnice so drevesa, redkeje grmi s premenjalnimi listi in od- padljivimi prilistki. Njih jednospolni in večinoma jednodomni cveti se zdru¬ žujejo navadno v mačice. Rode jednosemenske, suhe, 129 nerazprezajoče se plodove (orehe), kateri sede v raznolikih ovojih, v tako- zvanih skledicah (ciipula, Becher). Skledičnicam prištevamo najvaž¬ nejša listnata drevesa, ki tvorijo naše gozde. Dajo nam izvrstno kurivo in gradivo ter les za razne izdelke; nekatere rode tudi užitne plodove. Vse skledičnice so vetrocvetke. dehla in veje pokriva rjavozeleno, jelša. 1. Cvetoča vejica: a prašne, b pestične mačice. 2. Krovna luska s prašnimi cveti, pov. 3. Pestična mačica, pov. 4. Pestična cveta s krovno lusko, zelo pov. 5. Plodovje. 6. Orešek, pov. 7. List. 60. družina: Breze (Betulaceae, Birkengewachse). § 60. 1. Črna jelša ali črna olša (Alnus glutinosa, Schwarzerle oder Eller) je večjidel drevo, redkeje grm, z vodoravnimi ali poševno se dvigajočimi vejami. Mlajša pikasto, starejša pa črnikasto in razpokano lubje. Premenjalni, pecljati, okroglasti, topi listi so neenako napiljeni, temnozeleni in svetli, popolnoma goli, in do¬ kler so mladi, nekoliko smol¬ nati. Prašne in pestične cvetne mačice so grozdasto združene na mlajših vejah istega debla (so jednodomne) in se razvijo pred listi. Dolgo, valjasto, visečo prašno mačico sestavljajo šči- taste, rjavordeče krovne luske, ki imajo po dva prirastla pred- listka. Vsaka krovna luska nosi po tri prašne cvete, ki sestoje iz četverodelnega perigona in štirih prašnikov. Mnogo manjšo, jajčasto, temnoškrlatasto pe- stično mačico tvorijo okroglaste krovne luske; tudi te nosijo po dva prirastla predlistka ter pokrivajo po dva pazdušna pestiča. Okrogla pestičeva plodnica ima dve nitasti brazdi, ki molita čez krovne luske. Plodiči so jednosemenski, le na jedni strani nekoliko okriljeni oreški. Ker olesene trpežne krovne luske pestičnih mačic, so oreški združeni v jajčaste birne plodove (plodovja), ki so podobni majhnim storžkom. črna jelša raste splošno po vlažnih gozdih, po močvirjih in mužah, oh rekah in potokih. Cvete marcija in aprila. Rjavordeča, trdna jelševina služi za mizarske in strugarske izdelke. S semeni se hranijo ptice pevke, zlasti Paulin, Rastlinstvo. 9 n - Pod. 144. črna 130 Žižek. — Po sličnih mestih najdeš tudi belo jelšo (Alnus inc&na, Grau- oder Weifierle), ki ima gladko, belosivo in svetlo lubje ter jajčaste, spodaj sivozelene in dlakave liste. 2. Navadna breza (Bčtula verrucosa, gemeine Birke) je precej visoko drevo s šibkim deblom in pokončnimi vejami. Spodaj na deblu je lubje rjavočrno in razpokano, više na deblu in po vejah je belo Pod. 145. Navadna breza. 1. Cvetoča vejica: apestični, b prašni mačici. 2. Krovna luska s tremi prašnimi cveti, pov. 3. Kfovna luska s tremi pestičnimi cveti, pov. 4. Plodovje. 5. Orešek, pov. listkoma zrastle in vsled tega trokrpe in gladko ter se lušči v obliki pergamenastih listov. Sibaste, tanke in upogljive vejice, ki navadno vise, pa pokriva rjavo- rdeč, bradavičast lub. Pre- menjalni, dolgopecljati, svetlo- zeleni in goli, le v mladosti nekoliko smolnati listi so tri- oglati ali rombasti, dolgo pri¬ ostreni in deloma neenako dvakrat napiljeni. Jednospolni cveti se združujejo v jedno- domne mačice, ki se pokažejo istočasno z listi. Valjasto, ne- pecljato, visečo prašno mačico stvarjajo ščitaste, z majhnim predlistkom zrastle krovne luske, ki nosijo po tri iz lu- skastega perigona in dveh praš¬ nikov sestoječe cvete. Tanjšo, dolgopecljato pestično mačico narejajo zelene, z dvema pred- krovne luske, ki pokrivajo po tri gole, dvobrazdate plodnice. Krovne luske pestičnih cvetov posta¬ nejo pozneje usnjaste in odpadejo s široko okriljenimi oreški vred. Navadna breza se nahaja posamezno ali pa sestavlja tudi zlasti na Ruskem in Skandinavskem cele gozde ter sega izmed vsega listnatega drevja najdalje v severne kraje. Cvete meseca maja. Trdna, bela brezovina se uporablja za tolarske in za marsikatere druge izdelke. Iz mlajših debel in vej delajo obroče, iz šibkih vejic pa metle. Lubje služi za strojitev in za napravo brezovega katrana. Iz sladornatega, pomladanskega soka (brezovice) pripravljajo brezovo vino. Z brstiči se hranita divji petelin in ruševec. — Po planinskih močvirjih raste pritlikava breza (Betula nann. Zvvergbirke), majhen grm s kratkopecljatimi, skoraj okroglimi, narezanimi listi. 3. Breze so drevesa ali grmi s premenjalnimi listi in odpad- Ijivimi prilistki. Njih jednodomni cveti sestavljajo cvetne mačice. 131 Plodiči so majhni oreški, katere pokrivajo trpežne krovne luske. Ker se krovne luske ob dozorevanju povečajo ter postanejo lesaste ali usnjaste, razvijo se majhnim storžem podobni birni plodovi (plodovja). Breze so v severnem zmernem in v mrzlem pasu jako važna gozdna drevesa. Breze so vetrocvetke. 61. družina: Vrbe (Salicaceae, Weidengewachse). § 61. 1. Bela vrba (Sa/ix alba, weibe Weide oder Silberweide) je samorastla precej visoko drevo, katero pokriva rjavosivo, podolžno razpokano lubje. Zelenosive, šibaste in upogljive vejice nosijo pre- Pod. 146. Bela vrba. 1. Prašna mačica. 2. Prašni cvet, pov. 3. Vejica s pestično mačico. 4. Pestični cvet, pov. 5. Plodna mačica. 6. Razprezana glavica, pov. 7. Seme. menjalne, kratkopecljate liste. Suličaste, priostrene, drobno napiljene listne ploskve so na spodnji strani ali pa tudi na obeh straneh porastle s priležnimi, belosivimi, svilnastimi kocinicami. Listne peclje podpirata po dva suličasta prilistka, ki pa kmalu odpa¬ deta. Istočasno z listi se razvijo vrh kratkih vejic valjasta raz- cvetja z nepopolnimi, jednospolnimi cveti, takozvane cvetne mačice. Mačice so dvodomne; na jednem drevesu se nahajajo namreč le 9* 132 mačice s prašnimi cveti (prašne mačice), na drugem zopet le mačice s pestičnimi cveti (pestične mačice). Prašni in pestični cveti stoje v pazduhah podolgastih, rumenozelenih, po robu sivokocinastih krovnih lusk, ki na gosto poraščajo skupno mačično vreteno. Cveti so goli in sestoje ali iz dveh prašnikov ali iz jednega pestiča, ki ima lagvičasto plodnico in kratek vrat z dvema brazdama. Prašniki in pestiči nosijo na dnu po eno ali po dve pecljati žlezi, ki izkrgavata med (medov- nik). Pestič se razvije v jednopredalasto, dvoloputasto glavico z mnogimi drobnimi semeni, katera odevajo belovolnate kocinice. Bela vrba raste ob stoječih in tekočih vodah, ob jarkih, kraj potov in travnikov. Cvete aprila in maja. Iz vitkih vejic pleto koše, jerbase in druge pletenine. Mehka vrbovina je le malo vredno kurivo, pač pa daje za risanje in za izdelovanje smodnika dobro oglje. 2. Krhka vrba (JSalix fr&gilis, Bruchweide) se razločuje od bele vrbe zlasti po suličastih, na obeh straneh golih listih in polsrčastih prilistkih. Kakor belo vrbo obsekajo tudi to navadno vsako tretje ali četvrto leto, da se omladi. Uporablja se kakor bela vrba. — Najboljše vejice za pletenine daje beka (SaJix vimin&lis, Korbweide), ki raste kot grm pogostoma kraj voda. Beka ima ozkosuličaste, spodaj belosvilnastodlakave liste in dolge, rumenozelene, prav vitke, šibaste vejice. — Po vrtih in na pokopališčih sade žalobno vrbo (Sa,lix babyl6nica, Trauerweide), ki je doma v orijentu. To je lahko spoznati po dolgih, tankih, visečih vejah in črtalastosuličastih, golih, sinjih listih. 3. Iva (Salix Ciiprea., Sahlweide) je drevo ali grm z debelimi vejami in golimi mladikami. Pakrožni, valovito narezani listi so zgoraj goli, spodaj belo- kuštrasti ter imajo po dva ledvičasta prilistka. Dvodomni, goli cveti se združujejo v velike, valjaste mačice s kodrastodlakavimi krovnimi luskami. Prašne cvete tvorita dva dolgonitasta prašnika. Pestični cveti sestoje iz dolgopecljate, dlakave plodnice, ki nosi dve sedeči, dvokraki brazdi. Prašni in pestični cveti imajo pri dnu po jeden čašast medovnik. Plod je mnogosemenska glavica, ki se dvo¬ loputasto razpreza. Iva je po grmovju in po gozdih prav navadna. Cvete, predno se lista, meseca marcija in aprila. Njene s prašnimi mačicami porastle vejice kakor tudi vejice drugih zgodaj cvetočih vrb nosijo v butarah cvetno nedeljo blagoslavljat. Zgodaj cvetoče vrbe podajajo čebelam in čmrljem prvo pomladansko hrano, katero srkajo iz medovnikov prašnih in pestičnih cvetov. Ker se te žuželke opraše na prašnih mačicah, prenašajo cvetni prah na brazde prostorno ločenih pestičnih cvetov in zvršujejo tako oprašenje (žužkocvetke). 4. Trepetlika (Populus trcmula, Zitterpappel oder Espe) je vitko, srednje visoko drevo z gladkim, zelenkastosivim lubom in raz¬ krečenimi vejami. Premenjalni listi vise na dolgih, ploščnatih pecljih, ki se tresejo pri najmanjši sapici. Na starejših vejah so listi okrog- lasti, zaokroženo ali oglato nazobčani, spodaj bledejši in v mladosti svilnastodlakavi, pozneje pa goli. Listi na omladih so široko tri- oglati, priostreni in na dnu srčasti. Cveti so dvodomni in se pokažejo 133 v visečih mačicah prej nego listi. Posamezne cvete pod¬ pirajo na mačičnem vretenu krovne luske, ki so dlanasto nacepljene in po robu gosto- dlakave. Prašni cveti sestoje iz kratkega, poševni skledici podobnega perigona, ki ob¬ daja večjidel osem škrla- tastih prašnikov. PestiČni cveti imajo v tankokožnati čašici jajčasto plodnico, ki nosi na prav kratkem vratu dve globoko nacepljeni, mes¬ nati brazdi škrlatnordeče barve. Plod je jednopreda- lasta, dvoloputasto se raz- prezajoča glavica in zapira mnogo lasastočopastih semen. Trepetlika raste pogostoma po svetlih gozdih, sade jo pa tudi v drevorede. Cvete marcija in aprila in je kakor vse njene sorodnice vetrocvetka. Beli, mehki les je kot gradivo in gorivo le malo vreden, pač pa služi za izdelovanje korit, kadunj in drugih takih izdelkov. 5. Beli jagned ali bela topol (Populus alba,, Silberpappel) ima kakor trepetlika kosmate mačice, a jajčaste, topo nazobčane, zgoraj gole, v mladosti spodaj belokuštraste liste, ki so pa koncem omladov večji, dlanastokrpi in pri dnu srčasti. — Črna topol (P6pulus nigra, Schwarzpappel) razvije gole mačice, ima jako razširjen vrh in rombastotrioglate, gole, narezano napiljene liste. — Od črne topoli se razločuje zlasti po svojem piramidastem in ozkem, na dolgo raztegnjenem vrhu laška topol (Populus piramid&lis, Pyramiden- pappel oder italienische Pappel), katero so prej prav navadno sadili v drevorede in ki je doma ob reki Misisipi. 6. Vrbe so lesaste rastline z dvodomnimi, v mačicah zdru¬ ženimi cveti, ki se navadno razvijo prej nego listi. Cveti so ali goli ali jih obdaja čašast perigon. Plod je zelena glavica, ki se dvo¬ loputasto razpreza. Drobna semena obdajajo lasasti čopiči. Vrbe rastejo jako hitro in se navadno ne vzgajajo iz semen, ampak se pomnožujejo z zatiči, ki se prav lahko ukorene. Njih mehak, bel, lahek les je kot gradivo in kurivo le malo vreden. Mnogo žuželčnih Pod. 147. Trepetlika. 1. Vejica s prašno mačico. 2. Vejica s pestično mačico. 3. Prašni cvet, pov. 4. Pestični cvet z diagramom, pov. 5. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 6. Glavica, pov. 7. Razprezana glavica, pov. 8. Seme, pov. 9. Diagram prašnega cveta. 10. List. 134 vrst živi v njih deblih (topolov kozliček, ličinka moškatnega kozlička in črnega kosca, gosenica vrbovega zavrtača i. dr.),' druge zopet se hranijo z listi (rjavi hrošč, prosnica, topolovka, gosenica pogrebca, kalinarja, rdečega trakarja, vrbovega prelca i. dr.). Razširjatev teh rastlin pospešujejo njih drobna, z lasastimi čopiči porastla semena, katera veter lahko raznaša daleč na okrog. § 62. 62. družina: Orehi (Juglandaceae, Wallnussgewachse). Navadni oreh (luglans rčgia, gemeiner Wallnussbaum). Njegovo visoko, v velik, znatno razširjen vrh razrastlo deblo pokriva Pod. 148. Navadni oreh. 1. Cvetoča vejica: a prašna mačica, b pestični cveti. 2. Prašni cvet: a prašnik od znotraj, b od strani, vse pov. 3. Pestični cvet, pov. 4. Podolžno prerezan pestični cvet, pov. 5. Plod, deloma brez^zunanjega osemenja, pom. 6. Podolžno prerezana koščica, pom. svetlosivo, v starosti razpokano lubje. Debele mladike poganjajo ve¬ like, premenjalne, liho- pernate liste, katere sestavlja pet do devet pakrožnih, svetlih in golih, vonjavih listkov. Jednospolni cveti so jednodomni in se po¬ kažejo le malo pred listi. Prašni cveti se združujejo v viseče, va¬ ljaste mačice in imajo zelen, tro- do petero- delen, s krovno lusko zrastel perigon, ki nosi štiri ali več prašni¬ kov. Pestični cveti iz- rasto posamezno ali po dva do pet vkup vrh mladik; imajo četvero- delen, nadrastel perigon in jajčasto, podrastlo plodnico, ki nosi dve ve¬ liki, mesnati, peresasti brazdi. Plodnica dozori v jajčast koščičasti plod. Zunanje osemenje (oblakovina) je sprva usnjasto, zeleno, grenko in vonjavo, pozneje pa počrni in se lahko odlupi. Notranje osemenje (koščica) je dvokoritasto in grbavo ter zapira jedno seme, ki ima dve veliki, dvokrpi, gubasti kalici. 135 Oreh raste divji na Grškem in v Prednji Aziji. Cvete meseca aprila in je vetrocvetka. Goje ga pogostoma po zmernejših krajih kot senčnato drevo in zavoljo oljnatih, užitnih semen, iz katerih tudi pripravljajo orehovo olje. Trdno, lepo žiličasto, rjavo orehovino uporabljajo zlasti za mizarske izdelke. — Dve ameriški vrsti, t. j. črni oreh (luglans nigra, schwarzer Wallnussbaum) in sivi oreh (luglans cinerea, grauer Wallnussbaum), sade pri nas kot lepotna drevesa. Dodatek. Črni poprovec (Piper nigrum, schwarzer Pfeffer) je vednozelen grm z vzpenjajočimi se, za prst debelimi debli in okroglimi vejami, ki na kolencih odebele. Premenjalni listi so srčasti in usnjasti. Majhni, goli, dvospolni cveti, katere podpirajo po¬ samezni ščitasti listki, se združujejo v viseče betice in imajo dva prašnika in obel pestič. Plod je za grah debela, rdečkastorumena, jednosemenska jagoda. črni poper raste divji v Vzhodni Indiji. Tam ga goje kakor pri nas hmelj po njivah, po katerih zasajajo dolge kole, da se ovija okrog njih. Nezrele in posušene jagode, katerih zeleno osemenje počrni, so znane pod imenom črni poper. Beli poper je olupljeno zrelo seme. Skledičnice, breze, vrbe in orehe imenujemo mačičnice(21 men- taceae, Katzchenbaume), ker so njih jednospolni cveti združeni večinoma v veliki množini na omahlem, na¬ RCUNTHEfi. Pod. 149. Črni poprovec. 1. Del cvetočega stebla, pom. 2. Končni del betica. vadno visečem, skupnem vretenu, tvoreč takozvano mačico (amen- tum, Katzchen). Njih cveti se pokažejo pred listi ali istočasno z. listi. Cvetno odevalo je prav neznatno ali ga manjka popolnoma; večinoma so cveti tudi brez medovmkov. V cvetih tedaj navadno pogrešamo slehernih vabil za žuželke, ki bi zvrševale oprašenje. Oprašenje posreduje tu (izvzemši vrbe) veter, ki mnogoštevilna, gladka in suha zrnca cvetnega prahu donaša na kocinaste brazde prostorno ločenih pestičnih cvetov (vetrocvetke, Windbliitler). Pregled prostolistnih dvokaličnic. Kobulnice, bršljan, drenovce, volčine, kaktice, vijolice, krčne zeli, čajevce, sleznice, kakavovec, lipe, vinike, krhlikovce, divje kostanje, javorje, zeleniko, mlečnice, pomaranče, kokavec, lanove, krvomočnice, metuljnice, rožičevec, rožnice, platanovce, krečnice, debelolistnice, rosike, resedice, križnice, kaparo, makovce, lavorike, 136 češmine, zlatičnice, lokvanje, klinčnice, lobodnice, dresne, podrašce, omele, koprivnice, konoplje, murve, breste, skledičnice, breze, vrbe, orehe in poprovec (družina 20. do 62.) imenujemo prostolistne dvo- kaličnice ali prostolistnice (Choripetalae, Freiblattrige). Prosto- listnice imajo večinoma dvojno cvetno odevalo, katero tvorita čaša in venec. Venec sestavljajo posamezni prosti (nezrastli) listi, izmed katerih lahko vsak za se odpade. Redkeje manjka venca; enojno odevalo (čaša) je potem perigonu podobno in se tudi tako nazivlje. Nekatere družine imajo pa tudi gole cvete, ker jim povsem ne- dostaja odevala. Prašniki so večinoma vsajeni na cvetišču. Volčine, zeleniko, mlečnice, lavorike, lobodnice, dresne, pod- rašce, omele, koprivnice, konoplje, murve, breste, skledičnice, breze, vrbe, orehe in poprovec, kateri imajo le enojno odevalo ali pa gole cvete, so prej prištevali posebni skupini dvokaličnic, namreč brez- venčnicam (Apetalae, Kronenlose). Pregled dvokaličnic. Zrastlolistnice in prostolistnice imenujemo dvokaličnice (Dicotyledoneae, Zweikeimblattrige), ker imajo njih kali skoraj splošno po dve nasprotni kalici. Večinoma imajo glavno korenino. Mnogo vztrajnih zelišč poganja tudi koreniko, redkeje gomolj, nikdar pa ne čebule. Nadzemna debla so navadno vejnata in mnogokrat tudi lesasta ter sestoje iz lubja, lesa in stržena. Listi so večjidel mre- žastožilnati, enojnati ali sestavljeni in imajo mnogokrat prilistke. Na cvetih razločiš navadno dvojno, iz čaše in venca sestoječe odevalo; redkeje je cvetno odevalo enojno ali ga pa manjka popolnoma. V cvetnih listih vladata večinoma osnovni števili dve ali pet. II. razred: Jednokaličnice (Monocotyleddneae, Einkeimblattrige). § 63. 63. družina: Kukavice (Orchidčiceae, Knabenkraut- gewachse). 1. Sirokolistna kukavica (Orchis latifolia, breitblattriges Knabenkraut oder breitblattrige Ragwurz) ima šopasto korenino, katero sestavljajo vlaknaste koreninice in dva mesnata, dlanasto razdeljena korenska gomolja. Nadzemno, mesnato, pri dnu lusko- listnato steblo je vzrastlo iz jednega gomolja, ki za razcvitanja 137 deloma že skrkne in počrni. Drugi čvrsti gomolj bele barve doraste še le v jeseni; iz njega požene nastopno spomlad nadzemno steblo, in iz jedne odebelele stranske korenine se sedaj snuje zopet nov go¬ molj. Ker izraste vsak izmed poznejših gomoljev ob strani stebla, premika se vsako poznejših stebel temu pri¬ merno, kar povzročuje nekako počasno premeščanje rastline na svojem bivališču. Preme- njalni, podolgastojaj časti ali suličasti listi so celorobi, vzporednožilnati in navadno rjavolisasti ter obsegajo steblo z nožničastim dnom. Škrlatno- rdeči cveti so podprti s krov¬ nimi listki in stoje vrh stebla v klasu. Cvet ima zasu¬ kano, podrastlo plodnico, ki nosi someren, šesterolisten perigon. Srednji zunanji in dva notranja lističa tvorijo vkup nagnjeni nekako čelado, druga dva zunanja lističa pa „ , „„ v. , , . ° J 1 Pod. 150. Sirokolistna kukavica, stojita razprostrta ah se celo • »v m 1 •• 1. Cvetoča rastlina. 2. Cvet od spredaj in 3. cvet od zadaj: nazaj zaviseta. Iretji notranji, abc def šesteri perigonovi listi;

sti listi. 3. Podolžno prerezan cvet, pov. 4. Prašnik, pov. pod j zrob . Ijenim koncem ledvičasto, zeleno liso. Vsak izmed šestih stožkasto vkup nagnjenih prašnikov sestoji iz kratke, bele niti in rumene, koničaste prašnice, katero napolnjuje cvetni prah. Perigon in praš¬ niki so vsajeni na travnozeleni, jajčasti ali čašasti, p o dr a s tli plodnici. Vrh plodnice se sredi prašnikov vzdiguje nitast vrat, ki se končuje v majhno, koničasto brazdo. Plodnični trije predali so na¬ polnjeni z jajčastimi, belimi semenskimi popki, iz katerih se razvijo semena. Dozorelo seme zapira iz plodnice nastali plod, glavica, ki se troloputasto razpreza. Zvonček raste pri nas pogostoma po listnatih gozdih in tudi po travnikih. Cvete prav zgodaj, časih že februarja, kakor hitro skopni sneg. -— Po listnatih 145 gozdih in po mejah cvete meseca marcija in aprila veliki zvonček (Leucoium vernum, grofies Schneeglockchen oder Friihlingsknotenblume), čegar zvonasti perigon sestavlja šest jednakih, jaj¬ častih listov. 2. Beli narcis (Narcissus počticus, weifie Narcisse) poganja iz jajčastoobličaste, zunaj rjavo- kožnate čebule pritlične, črtalaste, tope, vzporednožilnate, sinje liste in dvorobo, enocvetno betvo. Kimasti, vonjavi cvet, katerega podpira suho- kožnat tulec, ima pravilen, z r a s 11 o - listen perigon. Ta sestoji iz dolge, zelene, na podrastli plodnici se¬ deče cevi, ki razhaja ob grlu v bel, pladnjast, na šest jajčastih rogljev razrezan rob. Nad grlom se vzdi¬ guje rumen, skledičast privenček (medovnik), čegar drobno narezani rob je kakor cinober rdeč. Pod grlom opaziš šest na perigonovo cev prirastlih prašnikov, sredi cevi pa dolg, nitast vrat, ki izvira vrh topotrorobe plodnice. Vrat se okončuje v trokrpo brazdo, ki sega do grla. Plodnica dozori v podol- gasto, mnogosemensko glavico, ki se troloputasto razpreza. Beli narcis se nahaja pri nas in po drugih planinskih deželah divji po košenicah in cvete 'aprila in maja. Po- gostoma ga goje tudi s polnimi cveti po vrtih kot lepotno rastlino. — Druge vrste 1 več kobulasto vrh betve združenih cvetov. Pod. 158. Veliki zvonček. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Podolžno prerezan cvet. 3. Dva prašnika in pestič, pov. jelo cvetočih narcisov imajo po dva ali . Nahajajo se pa tudi narcisi z rumenim perigonom, kakor navadni rumeni narcis (Narcissus Pseudonarcissus, gemeine gelbe Narcisse), ki ima tudi rumen, dolgocevast medovnik. Raste po košenicah nekaterih planinskih dežel; sade ga prav navadno po vitih, sosebno v polnocvetnih zvrsteh. 3. Ameriška agava (Agave americana, amerikanische Agave) razvije mogočno rožico debelih, mesnatih, po robu trnato nazobčanih listov. Sredi listov izvira za razcvitanja do 10 m visoka, zgoraj lestenčastovejnata betva, Paulin, Rastlinstvo. 10 146 Pod. 159. Ameriška agava. 1. Cvetoča rastlina. 2. Vejica s cvetjem. 3. Cvet. 4. Plod. — Vse pom. ki poganja na tisoče rumenkastih, vonjavih cvetov. Posamezni cvet ima šesterodelen perigon, šest prašnikov in pestič s podrastlo plodnico, ki dozori v glavico. Agava raste divja po suhih, nerodovitnih tleh toplejše Amerike. Po večjih vrtih jo pri nas goje v rastlinjakih kot lepotno rastlino. Na južnem Tirolskem, po Dalmaciji in po Italiji jo sade v žive plotove; tu se nahaja tudi podivjana. V svoji domovini cvete vsako šesto do deseto leto, pri nas pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. Ker pri nas tako redkokdaj cvete, imenuje se napačno stoletna aloa. Ko ocvete, odmro nadzemni deli, podzemno deblo pa poganja nove mladike. Ako se mlada betva izlomi, teče iz kratkega stebla sladornat sok, iz katerega pridelujejo v Ameriki, sosebno Mehikanci, zelo priljubljeno pijačo, pulk (Pukjue) imenovano. Tudi listni stržen je užiten, in iz listnih vlaken delajo motvoze, vrvi in druge vrvarske izdelke. 4. Narcisi so zelišča, ki vztr a j a j o večinoma po č e b u 1 a h. Njih nerazdeljeni, vzporedno- žilnati listi so navadno črtalasti, njih betve večinoma enojnate, redkeje vejnate. Cveti so navadno s tulci podprti in imajo venčast perigon, katerega sestavlja šest ločenih (prostih) ali med seboj zrastlih listov, šest prašnikov in jeden pestič s podrastlo plodnico. Plod je tropredalasta, mnogosemenska glavica, ki se razpreza s tremi loputami. Oprašenje je deloma medsebojno, deloma samolastno. § 67. 67. družina: Lilije {Liliaceae, Liliengewachse). a) Beluši (Asparageae, Spargelgewachse). 1. Šmarnica ali jurjevica (Convallaria maialis, Maiglockchen) je vztrajna rastlina s poševno, plazečo, kolenčastočlenasto, razrastlo koreniko, katero poraščajo dolge, debelovlaknaste korenine in majhni 147 luskolisti. Izpod koreničnega vrha izvirajo do trije pecljati, široko- suličasti, slokastožilnati listi in pokončna, enojnata betva. Listne peclje in betvo obdaja spodaj nekoliko belokožnatih, na koncu zelenih, nožničastih luskolistov. Pecljati, ki- masti, prijetno dišeči cveti se zdru¬ žujejo v enostranski grozd in so pod¬ prti z majhnimi krovnimi listki. Pravilni, obličastozvonasti cvet se¬ stavlja zrastlolisten, šesterozob, bel perigon, šest kratkih prašnikov in nadrastel pestič. Na pestiču razločiš jajčasto plodnico, kratek, debel vrat in trokrpo brazdo. Plod je obla, tro- predalasta, svetlordeča jagoda, ki zapira v vsakem predalu navadno po dve semeni. Šmarnica raste po senčnatih listnatih gozdih in cvete maja in junija. Goje jo tudi po vrtih in v rastlinjakih. 2. Po košatih gričih in senčnatih gozdih se nahajajo razne solzice, med temi prav pogostoma mnogocvetna solzica ali Salomonov pečat (Polyg6natum multi- flonirn. vielbliitiges Salomonssiegel). Vodo¬ ravna korenika te rastline poganja vsako leto eno nadzemno steblo, katero poraščajo pakrožni, dvoredno razvrščeni, sedeči listi. V listnih pazduhah nosi steblo lijastocevaste, bele, zeleno obrobljene, kimaste cvete, ka¬ tere sestavlja šesterolisten perigon, šest prašnikov in jeden pestič. Nadrastla plodnica dozori v obličasto, črno, modro slivasto jagodo grahove debelosti. Obrunki, katere popuščajo na koreniki vsako jesen odmrla stebla, so podobni pečatnim vtiskom. — Po senčnatih Pod. 160. Šmarnica. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Plod. 4. Povprečno prerezan plod. 5. Diagram. gozdih najdeš tudi dvolistno senčnico (MctiAnthemum bifolium, zweiblattriges Schattenblumchen), ki ima drobno koreniko in tanko, nadzemno steblo. Steblo razvije dva nasprotna, srčastojajčasta lista in v vrhu grozd majhnih, belkastih cvetov, ki imajo četverolisten perigon, štiri prašnike in nadrastel pestič. Plod je rumenkasta jagoda. 3. Porabili beluš ali špargelj (Asparagus officinalis, ge- brauchlicher Spargel). Iz kratke, debele, gostovlaknate korenike požene pomladi več luskolistnatih, mesnatih mladik, ki doraščajo v 10* 148 Pod. 161. Porabni beluš. pokončna, zelo vejnata stebla. V pazduhah majhnih, po steblu in njegovih šibastih vejah stoječih luskolistov izrasto šopoma zelene, ščetinaste vejice. Na dnu teh vejic izvirajo na členastih pecljih majhni, kimasti, časih dvodomni cveti. Cvet ima zvonast, zelenkastobel ali rdeč- kastozelen perigon, ki obdaja šest prašnikov ali nadrastel pestič. Plodnica dozori v obličasto, kakor grah debelo, tropredalasto, svetlo- rdečo jagodo. Beluš raste po nekaterih krajih divji po vlažnih travnikih in kraj rek. Cvete meseca junija in julija. Sade ga pogostoma zavoljo mesnatih, užitnih mladik. — Po gorskih travnikih in po grmovju raste pri nas tenkolistni beluš (Asparagus tenuifolius, diinnblattriger Spargel). — Sorodni navadni zmajevec (Dracačna Draco, gemeiner Drachen- baum), ki raste divji po Kanarskih otokih 1. Cvetoča vejica s prašnimi cveti. 2. Pestična cveta. S. Razcepljen prašni cvet, pov. 4.Podolžno prerezana plodnica, pov. 5. Jagodi. in katerega pri nas goje v rastlinjakih, ima lesasto, v starosti vilastovejnato in nad 20 m visoko deblo, čegar starost cenijo na več tisoč let. Mečasti, nad meter dolgi listi so vrh debla, ozi¬ roma vrh vej šo- pasto nakupičeni. Iz zarezanega debla curlja neka temnorjava smola, takozvana prava zmajeva kri (echtes Drachen- blut). Na zraku strjena in v prah stolčena da ta smolalepo krvavo- rdeč prašek, ki se rabi za razne po- koste in v pripravo Pod. 162. Beluševa korenika z mladikami, pov. zobnih tinktur. 149 4. Voleja jagoda (Pariš quadrifdlia, vierblattrige Einbeere) ima vodoravno, kakor cev gosjega peresa debelo koreniko. Iz kore¬ nike izvira enojnato, nadzemno steblo, katero poraščajo v vrhu navadno štirje v vretencu stoječi, pakrožni ali narobejaj-časti, mrežastožilnati listi. Sredi listov se vzdiguje pecljat cvet z osmerolistnim perigonom; zunanji štirje perigonovi lističi so suličasti, zeleni in sprva razprostrti, štirje notranji so pa ozkočrtalasti, rumenozeleni in nazaj zavihani. Prašnikov je osem; njih srednja vez je čez prašnico šilasto podaljšana. Jedini nadrastli pestič ima četverorobo, nekoliko okroženo plodnico, ki nosi štiri nitaste vratove. Ti imajo na koncu kocinaste brazde. Plodnica se razvije v obličasto, četvero- predalasto, črnomodro jagodo. Volčja jagoda se pogostoma nahaja po senčnatih lokah in po vlažnih gozdih ter cvete aprila in maja. Sveže rastline zlasti pa jagode so omotno strupene. Pod. 163. Volčja jagoda. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Plod s prašniki in perigonom. 3. Diagram. 5. Belušnice so večinoma vztrajna zelišča, redkeje lesaste rastline s plazečo koreniko, enojnatim ali vejnatim steblom in pre- menjalno ali vretenčasto stoječimi listi. Listi so večinoma celorobi in slokastožilnati; redkeje poraščajo nadzemna stebla luskolisti. Cveti imajo čašast ali venčast perigon, ki sestoji iz šestih, redkeje iz štirih ali osmih listov. Tudi prašnikov je navadno šest, redkeje so štirje ali jih je osem. Nadrastla plodnica dozori v tro- ali čet ver opredalasto jagodo. b) Prave lilije (Lilieae, eigentliche Lilien). 6. Vrtni tulipan (Tulipa Gesneriana, Gartentulpe) je zelišče z jajčasto čebulo. Ploščnati čebulni krožeč obdajajo lupinasti lusko¬ listi, izmed katerih so notranji mesnati in beli, zunanji suhokožnati 150 in rjavi. Na spodnjem koncu nosi čebulni krožeč vlaknaste korenine, iz njegovega vrha pa izvira nadzemno, jednocvetno, golo steblo. Pre- menjalni, mesnati, sinji listi so podolgasti in progastožilnati ter obsegajo steblo z nož- ničastim dnom. Pokončni, zvonasti cvet ima enojno cvetno odevalo (perigon), katero se¬ stavlja šest velikih, pakrožnih, jednobarvnih ali pisanih, ločenih listov. Razen perigona opaziš v cvetu šest prašnikov in trorobo, nadrastlo plodnico, katero pokriva tro- krpa, sedeča brazda. Plodnica dozori v tropredalasto, mnogosemensko glavico, katera se razpreza s tremi loputami. Vrtni tulipan je doma v orijentu. Sade ga kakor tudi druge sorodne vrste prav pogostoma po naših vrtih zavoljo lepih cvetov v mnogoštevilnih, tudi polnocvetnih zvrsteh. Cvete meseca aprila in maja. — Po nekaterih krajih raste po gozdnih trav¬ nikih divji tulipan (Tiilipa, silvestris, wilde Tulpe), čegar perigon sestavlja šest rumenih, vonjavih, priostrenih listov. 7. Močvirski tulipan ali logarica (Fritil- Iciriti, Meleagris, gemeine Schachblume) poganja iz rumenkastobele, sestavljene čebule enojnato steblo. Steblo nosi premenjalne, črtalaste, žlebaste, sedeče liste in v vrhu navadno en sam kimast cvet. Zvo¬ nasti, ločenolistni perigon sestoji iz šestih mesno- rdečih ali rumenkastih listov, ki imajo temnordeče, četverooglate lise. Znotraj blizu dna izločujejo perigonovi listi v vglobljeni žlezici med. Prašnikov je šest. Jedini pestič ima trorobo, nadrastlo plodnico, stebričast vrat in trodelno brazdo. Plod je tropredalasta, mnogosemenska glavica. Raste semtertja po močvirnih travnikih in cvete aprila in maja. — Po vrtih goje sorodni, v Perziji domači cesarski tulipan (Fritillaria, imperialis, Kaiserkrone), čegar steblo nosi pod vršnim listnim šopom kimaste, rumenordeče, zvonaste cvete. Vsak obodni list ima pri dnu svetlobel medovnik. Njegova čebula je otrovna. 8. Beli limbar (Lilium candidum, weifie Lilie) ima jajčasto, z mesnatimi, bledorumenimi luskolisti porastlo čebulo in precej visoko, nadzemno, listnato steblo. Premenjalni, sedeči listi so suličasti, vzporednožilnati in svetlozeleni. Vrh stebla krase grozdasto združeni, veliki cveti, ki izvirajo iz pazduh krovnih listkov. Posamezne cvetne peclje porašča po jeden predlistek. Pravilni, zvonasti, ločenolistni perigon sestavlja šest močno vonjavih, belih listov, ki izkrgavajo na Pod. 164. Vrtni tulipan. 1. Odrezano steblo s cvetom. 2. Cve- tišče s prašniki in pestičem. 3. Diagram. 151 dnu v podolžnem žle¬ biču med. Prašnikov se nahaja šest; njih zlatorumene, gibke prašnice so nekoliko pod sredino nasajene na niti. Pestič ima trorobo, brazdasto plodnico, dolg, tro- rob vrat in veliko, žametasto, trokrpo brazdo. Plod je ve¬ lika, troloputasto se razprezajoča, tropre- dalasta glavica, ki zapira mnogo okri- Ij enih, svetlorj avih semen. Beli limbar, ki je že iz starega veka sem podoba nedolžnosti in čistosti, je v orijentu doma. Sadegapogostoma kot lepotno rastlino po vrtih. Cvete meseca ju¬ nija in julija. 9. Po vrtih goje čestokrat tudi navadno rdečo lilijo (Lilium croceum, gemeine Feuerlilie), ki ima velike, Pod. 165. Beli limbar. 1. Končni del cvetočega stebla, pom. 2. Pestič. 3. Čebula, pom. žareče, vrh stebla kobulasto združene, pokončne, zvonaste cvete. Doma je v Pijemontu. — Tej podobna, pri nas po košenicah rastoča divja rdeča lilija (LiliunCbulbiferum, wilde Feuerlilie) se razločuje od prejšnje po majhnih, v listnih pazduhah izvirajočih čebulčkih. — Po košenicah in po grmičastih gričih najdeš kranjsko lilijo ali zlato jabolko (Li/iurn carniblicum, Krainer-Lilie), čegarj steblo nosi premenjalne, suličaste liste in v vrhu navadno en sam kimast cvet s šestimi nazaj zavihanimi, žarečimi ali rumenimi obodnimi listi, ki so znotraj do polovice posuti z rjavordečimi bradavičkami. — Po obliki podobne, a lilaste ali vijoličaste, v grozdih stoječe cvete ima zlati klobuk (Lilium Mhrtagon, Tiirkenbund), čegar steblo poraščajo vretenčasto stoječi, širokosuličasti listi. Raste divji po gorskih gozdih; po vrtih ga sade kot lepotno rastlino. 10. Navadna čebula (AlHum Cepa, gemeine oder Kiichen- zwiebel) ima obličasto ali jajčasto čebulo, katero sestavljajo deloma mesnati, sočnati in beli, deloma suhokožnati, rumenordeči, lupi- 152 Luk drobnjak. Pod. 166. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Podolžno prerezan cvet, pov. 3. Razprezana glavica, pov. 4. Seme, pov. nasti luskolisti. Cevasto, pri sredi napihnjeno steblo nosi samo pri dnu steblu podobne, cevaste in tudi napihnjene liste. Vrh stebla požene obel kobul drobnih cvetov, katerega podpira dvo- do četvero- delen tulec. Cveti imajo zvonast, zelenkast, šesterolisten perigon, šest prašnikov in pestič. Plod je topotroroba glavica s črnimi, roba¬ timi semeni. Čebula je v Aziji doma; sade jo splošno kot kuhinjsko zelišče. Cvete julija in avgusta. — Sorodna kuhinjska zelišča so: luk drobnjak ali askalonski luk (Allium ascalonicum, Schalotte), ki je navadni čebuli podoben, a rodi prav majhne, užitne čebule; tu upodobljeni, rožnordeče cvetoči luk drobnjak (Al Hum Schoenoprasum, Schnittlauch), ki se goji zavoljo tenkih, cevastih listov; belo cvetoči navadni luk ali por (Allium Porrum, gemeiner Lauch oder Porre), katerega sade zavoljo ploščatih listov in ozkih čebul, s katerimi začinjamo juhe; navadni češenj (Allium sativum, Knoblauch), ki ima užitno, iz več majhnih, jajčastih čebulčkov sestavljeno čebulo, ploščate, dolgo priostrene liste in vrh stebla obel, z dolgokljunatim, kapici podobnim tulcem podprt kobul, katerega sestavljajo rdečkastobeli cveti in posamezni majhni čebulčki. — Divji raste po vlažnih listnatih gozdih čemaž (Allium urslnum, Barenlauch) s pritličnimi, dolgo- pecljatimi, suličastimi listi in večjimi, belimi, v ploščatem kobulu združenimi cveti. 11. Druge divje, k lilijam spadajoče rastline z ločenolistnim perigonom so: pasji zob (Erythr6nium J) en s canis, Hundszahn), ki ima dolgo, ozko čebulo, pecljate, širokosuličaste, škrlatnorjavo lisaste liste in vrh rdeče betve en sam kimast cvet, čegar perigon sestavlja šest podolgastih, svetlordečih, nazaj zavihanih listov; dvolistni višnjevi čebulček ali morska čebula (Scilla bifolia, zvveiblattrige Meerzwiebel oder Bifolie) z jajčasto čebulo, dvema pritličnima, črtalastima listoma in zvezdastimi, višnjevimi cveti, ki stoje v rahlem grozdu; češuljasto ptičje mleko (Ornithogalum umbellatum, doldentraubiger Milchstern oder Vogelmilch), čegar čebula poganja ozkočrtalaste, žlebaste liste in večcvetno betvo z velikimi, v češulji združenimi, belimi, zunaj zelenoprogastimi cveti; rumena in njivna pasja čebulica (Giigea lutea et arvensis, gelber und Acker-Goldstern), ki imata črtalaste liste in v nepravih kobulih stoječe cvete z zvezdastim, rumenim, zunaj zeleno črtastim perigonom i. dr. 153 12. Vrtni hijacint (Hyacinthus orientalis, Gartenhyacinthe) poganja iz obličaste, z mesnatimi in suhokožnatimi lupinami pokrite čebule več pritličnih, širokočrtalastih, topih, nekoliko žlebastih listov in pokončno, mnogocvetno betvo. Betva nosi v vrhu grozd prijetno vonjavih, kimastih, s krovnimi listki podprtih cvetov bele, rdeče, modre ali rumenkaste barve. Zrastlolistni, cevast oz vonasti perigon ima pravilen, šesterodelen, nazaj zavihan rob, ki se zožuje v kratko, spodaj nekoliko razširjeno cev. V cevi opaziš šest prašnikov in nadrastlo, tropredalasto plodnico, ki nosi tri v prav majhne brazde končujoče se vratove. Plod je mnogosemenska glavica, ki se troloputasto razpreza. Vrtni hijacint je v orijentu doma. Sade ga pogostoma kot jako priljubljeno lepotno rastlino v cvetlične gredice in tudi v lonce. Cvete meseca marcija in aprila, v lonce sajen pa že po zimi. V jako velikih množinah in najlepših zvrsteh goje hijacinte kakor tudi tulipane v Harlemu, kjer so čebule teh rastlin važno kupčijsko blago. — Zrastloli s tni perigon ima tudi pri nas divje rastoči grozdnati hijacint ali hrušica (Musc&ri racemosum, Traubenhyacinthe), ki razvije ozko- črtalaste, pritlične liste in vrh enojnate betve grozd gosto stoječih cvetov z jaj- častovrčastim, temnomodrim obodom. 13. Pravim lilijam prištevamo tudi navadno aloo (Aloe vulgAris, gemeine Aloe), ki raste z mnogimi drugimi sorodnimi vrstami divja v južni Afriki. Aloa ima gomoljasto koreniko in je po svojih v rožicah stoječih, debelih, mesnatih listih prav podobna ameriški agavi, od katere se pa zlasti razločuje po nad- rastli plodnici. V svojih listih ima neko smolasto, grenko snov, ki se rabi v zdravilstvu. Pri nas goje aloe cesto v rastlinjakih. 14. Prave lilije so večinoma vztrajna zelišča s čebulami, redkeje s korenikami, z enojnatim ali vejnatim, nadzemnim ste¬ blom in s celorobimi, vzporednožilnatimi listi. Cveti imajo navadno lep, venčast perigon, ki sestoji iz šestih ločenih (prostih) ali med seboj zrastlih listov. Prašnikov je šest, pestič jeden. Nadrastla plodnica dozori v tropredalasto glavico, ki se troloputasto razpreza. c) Podleski (Colchiceae, Giftlilien). 15. Jesenski podlesek (Colchicum autumnale, Herbstzeitlose) ima globoko v zemlji jajčast gomolj, ki je podoben čebuli, ker ga pokrivajo rjave, usnjaste lupine. Iz gomoljevega dna poganja na spomlad podzemen brstič, ki se na jesen razvije v cvet z zrastlo- listnim, venčastim perigonom rožnordeče ali lilaste barve. Pravilni, lijastozvonasti perigon ima šesterodelen rob in dolgo, trorobo cev, katera tiči s svojim spodnjim, z listnimi nožnicami obdanim koncem v zemlji. Na perigonovem grlu je vsajenih šest prašnikov, na cevnem 154 Pod. dnu se pa nahaja jajčasta, troroba, nadrastla plodnica. Ta nosi tri dolge, nitaste vratove, končujoče se v škrlatnordeče, zakrivljene brazde, ki segajo čez grlo. Plodnica dozori še le nastopno spomlad v trodelno, mnogosemensko glavico, katero obdajajo mesnati, širokosuličasti, vzporednožilnati listi. Podlesek, katerega ne zamenjuj s podobnim pomladanskim žefranom, se nahaja semtertja v veliki množini po vlažnih travnikih, katere krasi septembra in oktobra s svojimi lepimi cveti. Rastlina je v vseh svojih delih strupena. Živina ne je nje svežega listja (volovnik). Ker je tudi posušeno listje zlasti govedi škod¬ ljivo, mora se pri košnji iztrebiti. Gomolj in velika, skoraj obla, rjava semena se rabijo v zdravilstvu. 16. Sem spada tudi bela čmerika (VerAtrum album, weiBer Germer), ki ima velike, pakrožne, podolžno gubaste liste in majhne, zvezdaste, v sestavljenih grozdih združene cvete s šesterolistnim, znotraj belim, zunaj zelenim perigonom. Raste tu pa tam po vlažnih travnikih in je tudi otrovna. Korenika se rabi v zdravilstvu. —- Podobna črna čmerika (VerAtrum nigrum, schwarzer Germer) s škrlatnorjavimi cveti raste po gorskih gozdih. 17. Podleski so vztrajna zelišča s čebulastimi gomolji ali z gomoljastimi korenikami, enojnatim ali vejnatim steblom in celo- robimi, vzporedno- ali slokastožilnatimi listi. Njih cvete sestavlja navadno venčast, šesterolisten perigon, šest prašnikov in pestič s tro- vratno, nadrastlo plodnico. Plodnica dozori v tropredalasto glavico, ki se troloputasto razpreza. Skoraj vsi imajo v sebi otrovni alkaloid ver atrin. 167. Jesenski podlesek. 1. Rastlina s plodom, pom. 2. Cvet, pom. 3. Po¬ dolžno prerezan spodnji del cveta. 4. Povprečno prerezana glavica, pom. 18. Lilije so večinoma vztrajne, zelnate, redkeje lesaste rast¬ line s čebulami, korenikami ali čebulastimi gomolji, enoj- natimi ali vejnatimi debli in celorobimi, progastožilnatimi listi. Cveti imajo čašast ali venčast perigon, ki sestoji navadno iz šestih, redkeje iz štirih ali osmih ločenih (prostih) ali med seboj zrasti ih listov. Prašnikov imajo navadno šest, redkeje štiri ali 155 osem. Nadrastla plodnica jedinega pestiča dozori v jagodo ali tropredalasto glavico. Med njimi štejemo mnogo prav priljub¬ ljenih lepotnih rastlin, pa tudi važnih kuhinjskih zelišč. Nekatere so tudi strupene in se rabijo v zdravilstvu. Oprašenje zvršujejo žuželke (zlasti metulji, čebele in čmrlji), iščoč medu ali cvetnega prahu po njih večjidel živobarvanih, časih tudi vonjavih cvetih. Pri nekaterih vrstah se pa tudi dogaja samolastno oprašenje. 68. družina: Bromelije ali ananasi (Bromelidceae, Ananas- § 68. gewachse). Pravi ananas (Ananas sativus, echte Ananas) ima kratko, pokončno steblo, ki se dviguje sredi šopa ozkih, mesnatih, trnato nazobčanih listov. Pod vršnim listnim šopom razvije steblo klas tesno stoječih cvetov, katere podpirajo krovni listki. Šesterolistni perigon sestoji iz treh zelenih (čašastih) zunanjih in treh vijoličastih (venčastih) notranjih listov. Prašnikov je šest, pestič jeden. Podrastle plodnice se zraščajo z omesenelimi krov¬ nimi in zunanjimi odevalnimi listi in se razvijo v jagode, ki se združijo v mesnat, pinijevemu storžu podoben, aromatičen birni plod zlatorumene barve. Vrh zrelega plodu sedi šop trpežnega listja. Prvotna domovina te rastline je vroča Amerika, od tod so jo presadili tudi v druge tropiške kraje. V Evropi jo goje v posebnih, zakurjenih rastlinjakih zavoljo sladkokislastih, prav okusnih, hla¬ dilnih plodov. Pod. 168. Plod pravega ananasa. 69. družina: Kačniki (Araceae, Arongewachse). § 69. 1. Pegasti kačnik ali štrkovec {Aram maculatum, gefleckter Ar on) je zelišče z gomolj asto koreniko, iz katere izvirajo veliki, dolgo- pecljati, puščičasti, časih črnopegasti listi in pokončna cvetna betva. Betva se končuje v kijast betič, katerega obdaja bledozelen, trebušnat, priostren tulec. Zgornji, debelejši betičev del je gol in rjavovijoličast, spodnji, tanjši pa nosi iz golih prašnih cvetov sestavljen obroč; nad prašnimi cveti in pod njimi kroži nitast venec. Goli pestični cveti sede na betičevem dnu, na tesno v kolobar stisnjeni. Prašne cvete sestavljajo trije do štirje kratkonitasti prašniki, pestične cvete pa obličasta plodnica. Plodovi so škrlatnordeče, kakor grah debele jagode in so klasasto združeni. 156 Kačnik raste semtertja pogostoma po senčnatih lokah in vlažnih listnatih gozdih. Cvete meseca maja. Medsebojno oprašenje zvršujejo majhne mušice, ki se, iščoč v tulcu zavetja, tu ujamejo. Presna korenika ima hudo žgoč strup v sebi, ki izgine v posušeni koreniki. Pod. 169. Pegasti kačnik. 1. Cvetoča rastlina. 2. Cvetni betic. S. Praš- nika. 4. Pestič. 5. Podolžno in 6. povprečno prerezan pestič. 7. Plodni klas. — 1.,2., 7.pom., 3., 4., 5., 6. pov. Pod. 170. Kolmež. 1. Spodnji del rastline z odrezanimi listi, pom. 2. Cvetna betva, pom. 3. Cvet, pov. 4. Po- . vprečno prerezana plodnica, pov. 2. Kolmež (Acorus CiiJamus, Kalmus) ima za palec debelo, v blatu plazečo koreniko, ki je členasta in gobasto mesnata. Visoki, pri dnu rdečkasti listi so mečasti, jezdeči in vzporednožilnati. Betva je na eni strani ostroroba, na drugi žlebasta. Vrh betve sedi na žlebasti strani dolgostožkast betic, nad katerim se vzdiguje kot podaljšek betve listast tulec. Drobni, rjavorumeni, gosto nakupičeni, dvospolni cveti imajo šesterolisten perigon, ki obdaja šest prašnikov in obličasto plodnico. Plod je podolgasta, rdečkasta jagoda. Kolmež je v toplejši Aziji doma, a že davno pri nas udomačen. Raste pogostoma ob rekah in mlakužah. Cvete junija in julija, a pri nas ne rodi. Aromatično vonjava korenika se rabi v zdravilstvu. 157 70. družina: Palme (Falmae, Palmen) § 70 a) Pernate palme (Fiederpalmen). 1. Datlova palma (Phoenix dactylifera, Dattelpalme) ima kakor večinoma vse palme enojnato, pokončno, do 15m visoko in Pod. 171. Datlova palma. do meter debelo deblo. Iz svojega vrha poganja deblo gost šop lihoper- natih, do 3 m dolgih listov, katere sestavljajo suličasti, žlebasti, togi in bodeči listki. Izmed listov izvirajo veliki cvetni lati, katere ob¬ daja sprva usnjast, rjav, čolničast tulec. Majhni, jednospolni cveti so dvodomni in imajo Pod. 172. Kaleča datlova palma, pom. 1. Pestičnocvetno drevo, a, b cvetna lata. 2. Prašni cvet, pov. 3. Pestični cvet, pov. 4. Podolžno prerezan datel. 5. Diagram pestičnega cveta. G. Diagram prašnega cveta. 5 Seme; a kalica; b' prvi, b" drugi stebelni list; c glavna korenina; c'stranska korenina. 158 rumenkast perigon, katerega tvorijo trije manjši zunanji in trije večji notranji lističi. V prašnih cvetih obdaja perigon šest prašnikov, v pestičnih cvetih pa trodelen, nadrastel pestič. Prašni cveti se pokažejo v jako veliki množini, do 10 000 v enem latu. Pestični cveti, katerih je mnogo manj v latu, dozore v enosemenske, rumene ali živordeče jagode. Mesnato, užitno osemenje obdaja valjasto, rože- nasto seme, ki je na jedni strani podolžno žlebasto. Datlova palma raste po deželah severne Afrike in jugozapadne Azije in je za prebivavce teh krajev prevažna rastlina, kajti le ona omogoči bivanje po ondotnih puščavah. Njen sad (datel), ki se uživa svež in posušen raznovrstno pripravljen, je po teh krajih najvažnejši živež ljudem, konjem in velblodom. A tudi druge njene dele izkoriščajo tamošnji prebivavci. Listne brstiče uživajo kot zelenjavo (palmovo zelje). Z listi, ki so znani pod imenom pravih palmovih vej, pokrivajo kolibe in pleto iz njih jerbase in druge pletenine. Les rabijo za stavbe. To palmo, ki se razmnožuje navadno z zatiči, goje sicer tudi že v Italiji in Dalmaciji, a tu ne prinaša užitnega sadu; pač pa dozoreva sad v Siciliji in na Španskem. 2. Kokosova palma (Cocos nucifera, Kokospalme) razvije eno j nato, ravno, pokončno, do 30 m visoko, pa le do pol metra debelo deblo. Vrh debla se nahaja šop 4 do 5 m dolgih, liho- pernatih listov, katere sestavljajo črtalastosuličasti listki. Izpod listov izrasto veliki, betičasti lati, obdani z debelokožnatimi, zelenimi, znotraj belimi nožnicami (tulci). Neznatni jednodomni cveti so podobni cvetom datlove palme. Vsak lat nosi mnogo prašnih in le pri dnu nekoliko pestičnih cvetov. Dozoreli, jajčasti, topotrorobi košči- časti plodovi (kokosovi orehi) so veliki kakor človeška glava. Debela, z gladko zunanjo kožo pokrita srednja plast osemenja sestoji iz trdnih vlaken in obdaja oblo, enosemensko koščico. Ta zapira veliko, jajčasto, rjavolupinasto, otlo jedro. Jedrovo otlino napolnjuje sprva kislastosladka, mleku podobna tekočina, ki se pozneje strdi v belo, trdo, zelo oljnato snov (beljakovino). To prekoristno palmo sade dandanes po vseh tropiških krajih. Zlasti se nahaja po otokih in bregovih Indijskega oceana, kjer je bržčas tudi njena prvotna domovina. Cvete in rodi vse leto. Ni je rastline, ki bi koristila tako mnogostransko kakor kokosova palma. Mleku podobna tekočina je prijetna, hladilna pijača, strjena pa je tečna hrana; tudi pripravljajo iz nje kokosovo olje, katero se raz¬ lično uporablja. Mladi vršni popki ali srca dajo okusno zelenjavo (palmovo zelje). Iz zarezanih tulcev, oziroma betičev izteka sok, iz katerega pridelujejo palmovo vino, arak (žganje) in palmov slador. Trde koščice izdelujejo v razne posode, žlice in gumbe in v druge rezbarske izdelke. Listje se uporablja kakor ono datlove palme. Iz vlaken, katera prevlekajo liste in cvetne tulce, pleto razne pletenine. Vlakna osemenja uporabljajo v vrvarstvu, ščetarstvu in tkalstvu. Sta¬ rejša debla dajo les za stavbe in za razne izdelke; lubje služi v strojarstvu. 159 3. Trstasta palma (C&lamus Botang, Rotang- oder Rohrpalme) ima ve j nat o, drobno deblo, ki ne nosi vršnega listnega šopa, ampak ki je povsod porastlo s premenjalnimi, pernatimi, bodečimi listi. Deblo te vzhodnoindijske palme, ki je navadno le malo čez prst debelo, a časih nad ICO m dolgo, se vije po drugem drevju ter križema prepreže gozd, da postane mnogokrat neprodiren. Pri nas prodajajo deblo kot takozvani španski trskovec (spanisches Rohr), iz katerega pripravljajo izprehodne in iztepalne palice in paličice za dežnike; iz trskovca izdelujejo pa tudi raznovrstne pletenine. — Deblo vzhodnoindijske sagove palme (Sagus Hiimphii, Sagopalme) napolnjuje bel, mehak, močnat stržen, ki daje posušen pravo sagovo moko. b) Pahalaste palme (Facherpalmen). 4. Pritlična palma (Charnaerops humilis, Zwergpalme) je z listi vred k večjemu 5 m visoka in nosi vrh debla šop dolgopec- Ijatih, okroglih listov, ki so trakastogubasti in deloma dlanasto raz¬ deljeni (pahalasti listi). Njeni v lateh združeni cveti so dvodomni; plodovi so neužitne, enosemenske jagode. Pritlična palma je jedina v Evropi domača palma, ki pokriva veliko sveta ob izlivu reke Ebro in okoli Valencije. Tudi okoli Nice dela gosta grmovja. Zavoljo lepih listov jo goje pri nas pogostoma v loncih po rastlinjakih in po sobah, tako tudi podobno, na Kitajskem in na otoku Burbonu divjo latanijo (Lat&nia burbonica, Latanie). 5. Palme so navadno drevesaste rastline s pokončnim, redkeje z ovijajočim se deblom, katero- pritrjuje na podlago šop debelih, vlaknastih korenin. Deblo nosi večinoma le v vrhu šop velikih per¬ natih ali pahalastih listov, ki ne odpadejo, ampak polagoma na deblu odmro in se posuše. Deblo je sestavljeno iz raztresenih vlaken (konopcev cevnih povezkov) in kaže na površju vlaknate ostanke listov ali kolobaraste listne obrunke. Neznatni cveti se združujejo v lateh ali v latasto sestavljenih betičih, katere obdajajo sprva prav veliki, trdni, čolničasti tulci. Jednospolni, jedno- ali dvodomni cveti imajo neznaten, šesterolisten perigon, ki obdaja šest prašnikov ali nadrastel pestič. Plod je enosemenska jagoda ali koščičasti plod. Palme moramo prištevati najkoristnejšim rastlinam, ki rede v tro- piških krajih na milijone ljudij in živalij. 71. družina: Poltrave (Cyperdceae, Halbgraser). § 71. 1. Pomladanski šaš (Carex verna, Friihlings-Segge oder Friihlings-Riedgras) je vztrajna rastlina z drobno, vlaknato koreniko, ki poganja plazeče, z luskolisti porastle, podzemne živice, listnate mladike in kipeča ali pokončna, nadzemna stebla. Tanka, nizka stebla so topotroroba in zgoraj nekoliko ostra. Travnozeleni, črta- 160 lasti, priostreni listi so vzporednožilnati, žlebasti in po robu ostri. Vrh stebla opaziš tri do štiri gostocvetne, s krovnimi listi podprte, jednospolne klase. V končnem klasu se namreč združujejo le prasni cveti, ostale klase pa sestav¬ ljajo zgolj pestični cveti. Cveti stoje na klasnih vretenih v pazduhah jajčastosuličaštih, svetlorjastih krovnih lusk, katere prevleka zelena hrbtna proga. Gole prašne cvete tvorijo po trije dolgonitasti prašniki; pestični cveti imajo narobejajčasto, z mehastim ovojem (mehom) obdano, nadrastlo plodnico, ki nosi tri nitaste brazde. Plod je narob.ejajčast, dlakav, eno- semenski orešek, katerega do cela pokriva trpežni meh. Pomladanski šaš se nahaja prav pogostoma po suhih tratah in po gričih. Cvete marcija in aprila in je, kakor vse ostrice, vetro- cvetka. — Druge vrste šašev pa rastejo po mokrih travnikih, po močvirjih in ob vodnih jarkih, kakor n. pr. povsod navadni ostri šaš (Carex acuta, scharfe Segge), čegar pestični cveti imajo le po dve nitasti brazdi. — Šaši so malovredna pašna zelišča, ki dajo takozvano kislo seno. 2. Jezerska biča ali srpica (Scirpus laciistris, Teich-Binse) ima členasto, plazečo koreniko in brezlistno, pokončno, z belim strženom napolnjeno steblo. Majhni klasi sestavljajo pecljate glavice, ki so vrh stebla pakobulasto združene. Dvospolni cveti stoje v pazduhah rjavih krovnih lusk in imajo po šest ščetinic, ki obdajajo tri prašnike in nadrastel pestič. Plod je trorob orešek. Jezerska biča je po stoječih in počasi tekočih vodah prav navadna rastlina in cvete junija in julija. Raste večjidel v veliki množini, sestavljajoč z drugimi močvirnimi rastlinami takozvana trstja, ki so pticam močvirnicam prava bivališča. Iz bic pleto Štorje in druge pletenine. 3. Sem spadajočo užitno ostrico (Cypenis esculentus, Erdmandel) sade v južni Evropi, severni Afriki in po orijentu zavoljo užitnih korenskih gomoljev. — Iz ličja sorodnega egiptovskega papirovca (Cjperus Papyrus, agyptische Papierstaude), katerega pri nas goje kot lepotno rastlino v rastlinjakih, so delali v starem Egiptu «papir». Pod. 173. Pomladanski šaš. 1. Cvetoča rastlina. 2. Prašni cvet, pov. 3. Krovna luska iz pestičnega cveta, pov. 4. Pestični cvet z mehom, pov. 161 § 72. 72. družina: Trave (Gramwae, Graser). a) Klasnate trave (Ahrengraser). 1. Rž (SecaJe cereale, Korn oder Roggen) poganja vlaknato korenino in pokončna, tanka, okrogla, kolenčastočlenasta stebla (bili), ki imajo otle člene. Bil .poraščajo sivozeleni, vzporednožilnati, dvoredno razvrščeni listi. Ozkočrtalasta, koničasta, spodaj gladka, zgoraj neko¬ liko srhka listna ploskev prehaja neposredno v dolgo, na kolencu prirastlo nožnico, ki steblo cevasto obsega. Med ploskvijo in nožnico opaziš majhen, kožnat privezek, listno kožico. Cveti se združujejo v nepecljate, drobne, dvocvetne klaske, ki so s širjo stranjo obrnjeni proti skupnemu vretenu ter sestavljajo končen, kimast klas. Posamezne klaske podpirata po dva nasprotna, šilasta, hrapava ovršna listka, ogrinjalni plevi, ki sta krajši nego med njima se nahajajoča cveta. Na cvetu raz¬ ločiš dva čolničasta ovršna listka, takozvani cvetni plevi. Spodnjo (zunanjo) cvetno plevo, ki je krep¬ kejša in večja ter podaljšana v hrapavo reso, imenujemo krovno plevo; zgornja (notranja), tako- zvana predpleva, je tankokožnata in nima rese. Cvetni plevi obkolju¬ jeta dve majhni luski (naznambo cvetnega odevala), tri dolgonitaste prašnike in nadrastlo plodnico, ki nosi dve peresasti brazdi. Plodnica se razvije v jako močnat, jedno- semenski plod, na katerem je ose- menje na tesno zrastlo s semensko lupino (žitni plod ali goleč). Dozoreli plod (žitno zrno) je podol- gastovaljast, spodaj koničast in rjav; zrno je golo, ker ga cvetni plevi ne obdajata. Paulin, Rastlinstvo. Pod. 174. Rž. 1. in 2. Stebelni del z listi in korenino ; a listna kožica. 3. Klas. 4. Klasek, pov. 11 162 Rž, ki je prvotno divja v gorovjih po deželah okrog Sredozemskega morja, je za naše kraje, zlasti pa za severovzhodno Evropo najvažnejše žito. Seje se kot ozimno žito na jesen, ki dozoreva meseca julija nastopnega leta, ali kot jarina spomladi, ki dozoreva nekoliko tednov pozneje kakor ozimina. Zmleta zrna dajo rženo moko, iz katere peko zdrav in tečen rženi kruh, ki ostane dolgo mehak. Z zrni pitajo tudi kuretnino; iz njih pripravljajo žganje. Ržena slama se raznovrstno uporablja, kot rezanica za konjsko in govejo klajo, za steljo, za pokrivanje streh i. t. d. 2. Navadni ječmen ali ječmen četverorednik (Hordeum vulgare, gemeine Gerste) razvije travnatozelene, na obeh straneh hrapave liste in precej dolg, kimast klas, katerega sestavljajo jednocvetni klaski. Klaski sede navidezno v štirih, istinito pa v šestih neenako razvidnih, navpičnih redeh po trije v vretenovem izseka. Ščetinasti ogrinjalni plevi pojedinih klaskov sta kratkoresasti; krovna pleva se pa končuje v prav dolgo, ostro reso. Jajčasta, na obeh koncih ko¬ ničasta, rumena zrna so luščinata, ker jih obdajata trpežni cvetni plevi. Ječmen uspeva med vsem žitom najbolj daleč proti severu. Sejejo ga večinoma po vseh deželah zmernega pasu, po toplejših kot jarino, po mrzlejših kot ozimino. Ustopana zrna kuhajo kot ječmenovo kašo (Rollgerste), iz moke peko sicer nekoliko hrapav, a tečen in zdrav kruh. Luščinata zrna rabijo za živinsko pičo, zlasti pa v pripravo sladu (Malz). Ječmenovo slamo uporabljajo kakor slamo drugega žita. — Poleg navadnega ječmena sejejo prav pogostoma tudi ječmen dvorednik (Hordeum distichum, zweizeilige Gerste), na katerem rode le srednji izmed treh klaskov, ki sede v posameznih vre- tenovih izsekih. Redkeje sejejo ječmen šestero- rednik (Hordeum hexastichum, sechszeilige Gerste), ki razvije razvidno šesteroredne klase. 3. Navadna pšenica (Triticum vulgare, gemeiner Weizen) poganja toge, precej debele bili in travnatozelene liste. Pokončni, četverorobi klas sestavljajo tro- do četverocvetni klaski, ki sede posamezno v vretenovih izsekih, čolni- časti, kratkoostnati, od strani jajčasti ogrinjalni plevi sta na koncu prisekani in le v vrhu hrbtičasti. Krovna pleva je podobna ali ogrinjalnima plevama (na Pod. 175. Pšenica. 1. Klas. 2. Klasek, pov. 3. Cvet brez krovne pleve, pov. 4. Krovna pleva, pov. 5. Diagram. 163 pšenici golici, Kolbenweizen) ali se pa končuje v dolgo reso (na pšenici resici, Bartweizen). Podolgasti, debeli goleč je zgoraj top, spodaj koničast in svetlo- ali rjavorumenkaste barve ter ni luščinat. Pšenica, katero zdaj splošno sejejo, sosebno po toplejših krajih kot jaro ali ozimno žito, ljubi boljša tla in več toplote nego rž, katero prekosi glede na redilnost zrn. Največ pšenice sejejo v Evropi po Banatu na Ogrskem. Vedno večje množine pridelujejo dandanes pa tudi v Zjedinjenih državah severoameriških in v Vzhodni Indiji, od koder jo deloma vvažajo v Evropo. Močnata pšenična zrna dado lepo, belo moko, iz katere peko jako okusen, bel kruh in razne močnate jedi in iz katere pripravljajo pšenični škrob. Pšenična slama je dobra živinska klaja in se rabi v napravo mnogovrstnih pletenin, sosebno pa slamnikov. S slamni- karstvom se pečajo že od davna na Laškem (v Toskani). V novejšem času so nastale tovarne za izdelovanje slam¬ nikov tudi na Kranjskem (v Domžalah na Gorenjskem). — Divja raste pšenici sorodna plazeča pirnica (Tri- ticum repens, gemeine Quecke) z vztrajno, na daleč okoli plazečo koreniko, ki se rabi v zdravilstvu. 4. Klasnate trave so tudi razne ljulike, ki se pa po tem od rži, ječmena, pšenice in pirnice razloču¬ jejo, da so njih klaski obrnjeni z ožjo stranjo proti skupnemu vretenu, in da imajo razen končnega klaska navadno le eno ogrinjalno plevo. Omotna ljulika (Loliurn temulentum, Taumellolch) raste pogostoma med jarim žitom, sosebno med ovsom in ječmenom, in je jedina strupena trava. Nje petero- do sedmerocvetni klaski so tako dolgi kakor ogrinjalna pleva ali nekoliko krajši; cvetni plevi sta pakrožni, zunanja je resasta. — Trpežna ljulika (Lolium perenne, ausdauernder Lolch oder englisches Raygras) ima od klaskov krajšo ogrinjalno plevo in suličasti cvetni plevi; zunanja je topa ali kratko priostrena. Trpežna ljulika je dobra pična trava in dela prav lepo, gosto rušo. Pod. 176. Omotna ljulika. l.Klas. S.Cvetbrez krovne pleve, pov. 3. Krovna pleva, pov. b) Latnate trave (Rispengraser). 5. Navadni oves (Ar/lnu šaliva, gemeiner oder Saathafer) ima vlaknato korenino in pokončno, kelenčastočlenasto, otlo bil. Na listih razločiš ozkočrtalasto, priostreno, po robu ostro ploskev in dolgo, cevasto, steblo obsegajočo nožnico, med njima pa majhno listno kožico. Cveti se združujejo po dva v viseče, svetlozelene klaske, ki sestavljajo pokončen, jednakomerno razprostrt lat. Pojedini klasek sestoji iz dveh suličastih, priostrenih ogrinjalnih plev, ki obdajata po dva cveta. Cvet tvorita dve cvetni plevi, ki obkoljujeta dve mesnati luski (naznambo cvetnega odevala), tri dolgonitaste prašnike in nad- 11* 164 rastlo plodnico z dvema peresastima brazdama. Krovna pleva je večja in nosi na hrbtu kolenčasto preganjeno reso; predpleva je manjša in na koncu dvo- zoba. Podolgasti, ko¬ ničasti plod (ovseno zrno) je luščinat in rumenkastobel ali črnikast. Oves se dandanes ne nahaja nikjer več divji. V Evropi ga sejejo že od starodavnih časov kot jaro žito, posebno po severnih deželah. Po nerodovitnih krajih, ka¬ kor v Škociji in na Norveškem, pa tudi pri nas peko iz ovsene moke kruhovsenjak; semtertja pripravljajo iz zrn tudi ovseno kašo. Navadno krmijo pri nas z zrni konje, ovseno slamo pa pokladajo sosebno goveji živini. 6. Po toplejših krajih (na Štajerskem, Kranjskem, Hrvatskem) sejejo na peščenih tleh pogostoma kot jaro žito proso (Pcinicum mili&ceum, Hirse), ki je v Vzhodni Indiji doma. Proso ima neotle bili in širokočrtalaste, z vso rastlino vred kosmate liste. Majhni, dolgopecljati, jednocvetni klaski se združujejo navadno v kimaste late. Drobni, okroglasti, navadno svetlorumeni plodiči dajo phani proseno kašo. Na Rumunskem in v Italiji peko tudi proseni kruh. — Po južni Evropi, zlasti pa po Afriki in Mali Aziji jako važno žito je navadni sirk (Sorghum vulg&re, Moorhirse, Durrha); pri nas ga sejejo le tu pa tam na redko. Iz sirkovih zrn pripravljajo moko za kruh in opojne pijače; iz cvetnih latov delajo metle. 7. Navadni riž (Oryza sativa, gemeiner Reis) razvije čez meter visoko bil s črtalastosuličastimi listi in jednocvetnimi, pakrož- nimi, nekoliko robatimi klaski, ki stoje grozdasto po latnih vejicah. Ogrinjalni plevi sta majhni in suličasti, cvetni sta čolničasti, usnjasti in rebrasti. Prašnikov štejemo šest. Plodiči so kakor ovseni luščinati. Pod. 177. Oves. 1. Lat, pom. 2. Klasek. 3. Diagram. 165 Riž sejejo po vsej južni Aziji, v Egiptu, po južni Evropi in v toplejši Ameriki po rečnih nižinah, katere je mogoče časih poplaviti. Oluščena zrna so Kitajcem in vzhodnim Indom najpoglavitnejša hrana. Tudi pripravljajo iz zrn neko žganje (arak) in rižni škrob. 8. Trstika ali navadni trst (Phragmites commiinis, gemeines Schilfrohr) ima vztrajno, debelo, na daleč po blatu plazečo, kolenčasto koreniko, ki poganja visoke, spodaj za prst debele, otle bili. Veliki, suličasti, dolgo priostreni, sinji listi so po robu zelo ostri. Četvero- do peterocvetni klaski se združujejo v gost, rjavordeč, sprva skrčen, pozneje razprostrt lat. Cvete obdajajo lasasti čopiči, ki se ob dozorevanju znatno podaljšajo. Pod. 178. Riž. 1. Lat, pom. 2. Odprt cvet, pov. Pod. 179. Indijski trst. 1. Trstova šuma. 2. Stebelni del z vejami, pom. Trstika je največja izmed naših domačih trav. Raste družno po stoječih, plitkih vodah, posamezno tudi po močvirnih travnikih in cvete julija in avgusta. V največjih množinah se nahaja trstika po razprostranih močvirjih ogrske in spodnje donavske, nižave, kjer često sestavlja jako razsežne, nepristopne, trstaste gozde. Na jesen porezana trstika se uporablja raznotero. Ž njo pokrivajo strehe in jo pribijajo na stene in strope, da se jih drži malta. Tudi izdelujejo iz nje Štorje in razne pletenine. S svojimi razrastlimi korenikami prispeva trstika tudi precej v tvoritev šote. 9. Indijski trst ali bambus (Bambusa arandin&cea, Bambusrohr) raz¬ vije lesaste, otle, vejnate, do 30 m visoke bili, ki imajo spodaj do 25 cm v premeru. Iz svojih kolenc poganja bil šibke, a trdne veje, katere poraščajo veliki, 166 črtalastosuličasti, dvoredno razvrščeni listi. V lateh združeni dvospolni cveti imajo šest prašnikov, sicer se pa cveti le redkokdaj pokažejo. — Bambus je največja izmed vseh trav. Raste v tropiških krajih zlasti v Vzhodni Indiji in na Sundskih otokih, kjer sestavlja s sorodnimi vrstami velikanske, nepredirne travnate šume (jungle). Trdne, lahke bili rabijo za kole, droge, vodovodne cevi, čaše i. t. d. Kratko- členasti, grčavi izrastki vztrajne korenike služijo obdelani za izprehodne palice. 10. Sladorni trst (Saccharum officiiiiirum, Zuckerrohr) poganja iz vztrajne, lesaste korenike nad 3 m visoke in do 5 cm debele, na kolencih le malo odebeljene bili, katere napolnjuje rahel, sočnat, sladek stržen. Širokosuličasti, do 1'5 m dolgi listi sede dvoredno po bili, ki nosi v vrhu piramidast lat majhnih, mnogoštevilnih, lasastih, jednocvetnih klaskov. Sladorni trst sade v raznih zvrsteh po vlažnih tleh Vzhodne in Zahodne Indije in po zahodnoafriških otokih zavoljo sladkega strže- novega soka, iz katerega se prideluje trstni slador. Porezane, enoletne bili zmlinčijoz železnimi valji in na ta način iztlačeni sok potem z apnom po¬ mešan ukuhajo. Med kuhanjem se odloči iz soka takozvani sirovi slador, katerega potem v to¬ varnah in večinoma še le v Evropi prečistijo. 2 z h.gunther..x.a7 i Pod. 180. Sladorni trst. Pod. 181. Travniška bilnica. 1. Cvetoča rastlina. 2. Cvet brez cvet¬ nih plev in lascev. 1. Lat. 2. Klasek, pov. 3. Cvet brez krovne pleve, pov. 4. Krovna pleva, pov. 11. K latnatim travam spada mnogo naših senožetnih trav, izmed katerih so najvažnejše: latovke (Poa/ Rispengras) in glistniki ali stoklase (Bromus, Trespe), travniška bilnica (Festuca pratensis, Wiesen- Schwingel), pasja 167 trava (Dci<:tylis glomerata, Knauelgras), srednja migalica ali solzice Device Marije (Briza media, mittleres Zittergras), visoka pahovka (Arrhen&therum el&tius, hoher Glatthafer oder franzosisches Raygras), volnata medena trava (Holcus laniitus, wolliges Honiggras), travniški svinjski rep (Phleum pra- tense, AVieseiilieschgras oder Timotheusgras), travniški lisičji rep (Alopeciirus pratensis, Wiesen-Fuchsschwanz), dišeča boljka (Anthoxanthurn odoratum, gelbes Ruchgras), navadna grebenica ali pasji rep (Cynosiirus crist&tus, gemeines Kammgras). — Po vrtih goje pogostoma kot lepotno travo trstikasto pisanko (Baldingera arundinacea, Bandgras) z zeleno- in beloprogastimi listi. 12. Koruza ali turščica (Zea Mays, Mais, Kukuruz oder ttir- kischer Weizen) se od vseh prej imenovanih trav razločuje po tem, da ima jednospolne, in sicer jednodomne cvete. Visoko, debelo, s sladkim strženom napolnjeno bil poraščajo širokočrtalasti, svetlozeleni listi, ki imajo močno srednjo žilo in ki pokrivajo z velikimi nožnicami bil popolnoma. Bledovijoličasti, prašno- cvetni klaski stoje v navideznih klasih, ki sestavljajo vrh bili latasto raz- cvetje. Posamezne, dvocvetne klaske obkoljujeta po dve zelnati ogrinjalni plevi; pojedini cvet sestoji iz dveh kožnatih cvetnih plev in treh praš¬ nikov. Pestičnocvetni klaski sede gosto stisnjeni na mesnatih, pazdušnih be- tičih, katere pokrivajo nožničasti krovni listi. V teh dvocvetnih klaskih, katere obdajata dve mesnati ogrinjalni plevi, je en cvet neploden. Cvet se¬ stavljata dve mesnati cvetni plevi, med katerima tiči jajčasta plodnica, ki nosi dolgonitast, dvobrazdat vrat. Vra¬ tovi na betiču nakupičenih cvetov vise Pod. 182. Koruza. 1. Cvetoča rastlina, pom. 2. Pestični?klasek, pov. 3. Prašni klasek, pov. 4. Storž, pom. 5. Zrno. čopasto izpod storževih krovnih listov. Plodnice se razvijo v gola, okrogla, nekoliko ploščnata, rumena, bela, rdeča ali pisana zrna, ki sede na storžu v šestih do dvanajstih podolžnih redeh. Prvotna domovina koruze je južna Amerika. Dandanes jo sade po toplejših krajih v vseh delih sveta. Nezrelo zrnje je mlečno in se na storžih pečeno uživa. Zrela zrna zmelejo v lepo, rumeno moko, iz katere peko dober, tečen kruh in kuhajo žgance in polento. Tudi kuretnini in drugim živalim, zlasti prešičem so zrna priljubljena pica. Krovne storževe liste, takozvano turšcično slamo, uporab¬ ljajo v pripravo papirja, za vrvi in razne pletenine; ž njimi tudi polnijo lubnice in podvzglavnike. 168 13. Trave so večinoma zelnate, enoletne in dvoletne ali s korenikami vztrajajoče rastline. Steblo je navadno enojnato, kolen- častočlenasto in otlo, redkeje s strženom napolnjeno in se imenuje bil (Halm). črtalasti, vzporednožilnati listi sestoje iz ploskve in iz dolge, cevaste, steblo obsegajoče nožnice, ki je na kolencu prirastla. Na ploskvenem dnu se navadno nahaja listna kožica (Blatthautchen). Neznatni, skoraj vedno dvospolni cveti se združujejo v klaske, katere obdajata večinoma po dva ovršna listka, ogrinjalni plevi (Hiills- pelzen). Klaski so ali nepecljati in sestavljajo klas (redkeje betič), ali so pecljati in združeni v lat. Posamezni cveti sestoje iz dveh cvetnih plev (Bliitenspelzen); spodnjo (zunanjo) cvetno plevo imenujemo krovno plevo (Deckspelze), zgornjo (notranjo) pa predplevo (Vor- spelze). Cvetni plevi obkoljujeta dve majhni luskici (naznambo peri- gona), večjidel tri prašnike in nadrastlo plodnico, ki nosi dve peresasti ali čopičasti brazdi, redkeje dolgonitast vrat. Plodnica se razvije v jednosemenski, nerazprezajoč se močnat plod, goleč (Kornfrucht) imenovan, na katerem je osemenje na tesno zrastlo s semensko lupino. Dozoreli goleč je ali gol (rž, pšenica) ali luščinat, to je s trpežnima cvetnima plevama obdan. Trave rastejo družno po nižinah, po gorah in visokih planinah, po travnikih in tratah, po pašnikih in senožetih ter dajejo presne kot krma in posušene kot seno in otava brezštevilnim domačim in divjim živalim potrebno hrano. Zlasti pa pokrivajo trave velike zemeljske nižave, kakor puste, stepe, pampase, prerije, savane in jungle. Travam prištevamo najvažnejše in najkoristnejše kulturne rast¬ line, naša žita ali cerealije, ki nam podajajo v svojih močnatih zrnih najtečnejši in najnavadnejši živež in s slamo in plevami vred tudi dobro živinsko klajo. Sejejo jih zavoljo tega po vseh deželah zmernega pasu po njivah. Žitu škodljivih je mnogo živalij, kakor poljske miši, hrček, razne zrnojedne ptice, sosebno vrabci, ličinke poljske pokalice, črnega žužka, navadnega hrošča in drugih plojkašev, gosenice travne sovke, žitnega molja i. dr. Tudi nekatere glive zmanj¬ šujejo žitni pridelek, kakor razne sneti, travna rja in rženi rožiček. Vse trave so vetrocvetke. Pregled jednokaličnic. Kukavice, banane, perunike, narcise, lilije, bromelije, kačnike, palme, poltrave in trave (družina 63. do 72.) imenujemo jednokaličnice (JMonocotyledoneae, Einkeimblattrige), ker imajo njih kali le jedno 169 koničasto kalico. Glavne korenine nimajo; njih vlaknato ali šopasto korenino sestavljajo mnogoštevilne, vlaknaste korenine. Pogostoma se nahajajo podzemna debla, zlasti čebule in korenike, redkeje gomolji. Nadzemna debla so navadno zelnata, redkeje lesasta in večinoma enojnata, malokdaj vejnata. Debla nimajo niti lubja niti pravega lesa, ampak le raztresene konopce cevnih povezkov, ki prevlekajo njih osnovno staničje. Listi so navadno enojnati, celorobi in pro- gastožilnati. Cveti imajo le enojno cvetno odevalo (perigon ali obod) ali so brez odevala. V cvetnih delih vlada navadno osnovno število tri. Pregled kritosemenk. Dvokaličnice in jednokaličnice razvijo osnove bodočih semen, semenske popke, v plodnicah. Ker vsled tega njih semena obdaja in pokriva iz plodnice se razvijajoče o sem en j e, imenujemo jih kritosemenske rastline ali kritosemenke (Angiospčrmae, bedeckt- samige Bliitenpflanzen). II. oddelek. Golosemenke (Gymnospermae, Nacktsamige). III. razred: Storžnjaki (Coniferinae, Zapfenbaume). 73. družina: Iglasto drevje (^Coniferae, Nadelholzer). 1. Gozdni bor ali navadni borovec (Pinus silvistris, Wald- oder Weififohre, gemeine Kiefer) je visoko drevo z vretenčasto razvrščenimi, vodoravnimi ali poševnimi vejami, ki tvorijo na starih drevesih precej razširjen, okrogel vrh. Spodaj na deblu je sivo- ali rjavordeče lubje globoko razpokano, više zgoraj na deblu in po vejah se lupi v tankih listkih. Vednozeleni, iglasti, koncem vej šopasto nakupičeni listi (igle) zrasto na zelo prikrajšanih vejicah po dva in dva vkup, obdana pri dnu s kožnato nožnico. Bodeče igle so ne¬ koliko zavite in na jedni strani vzbočene, na drugi pa precej ploščnate. Prašni (moški) cveti se združujejo v rumene, jajčaste mačice, ki stoje koncem vej na tesno vkup pod mladimi, še nerazvitimi iglami. Po¬ jedine prašne cvete tvorijo posamezni, ščitasti prašni listi, ki so pri dnu med seboj zrastli. Prašni listi nosijo na zunanji strani po dve prašnični vrečici, napolnjeni z mnogo žveplenorumenim cvetnim pra¬ hom, ki se prav lahko raztrese. Plodni (ženski) cveti so združeni v § 73. 170 majhne, rdeče, storžaste mačice, katere opaziš vrh mladik posamezno ali po dve do tri vkup. Posamezni plodni cvet sestavlja prav majhna krovna luska, ki podpira večjo plodno lusko. Zadnja nosi na notranjem dnu dva gola semenska popka, ki imata navzdol obrnjeni ustji. Krovne luske se ob dozorevanju kmalu posuše; druga na drugi tikoma ležeče plodne luske se pa povečajo, na koncih odebele in olesene ter sestavljajo rjavosivi birni plod, storž imenovan. Storž dozori še le na jesen nastopnega leta in ne odpade. Vsaka storževa luska pokriva po dve krilati semeni; te iz¬ padeta ali že na jesen, ko se odpre storž, ali še le na spomlad tret¬ jega leta. Bor tvori po nižavah in po nizkem gorstvu, zlasti na peščenih tleh, razsežne gozde. Cvete meseca aprila in maja. Borov les je dobro tesarsko gradivo, služi za razne izdelke in se ceni tudi kot kurivo. Gorljivost in odpornost borovine zdatno povikšuje v njej se nahajajoča smola. Smolo dobivajo s tem, da globoko narezujejo drevesa. Iz borove smole delajo terpentin, kolofonij, katran i. t. d. Iz svežih igel pridelujejo v novejšem času gozdno volno, katero rabijo v zdra¬ vilstvu; ž njo polnijo tudi blazine. Boru je škodljivih mnogo žuželčnih ličink (borova grizlica, borov veščec in prelec, borova sovka, borov rilčkar in krasnik in razni lubadarji). 2. Dve drugi borovčevi vrsti, ki imata po dve igli v jednem šopu, sta črni in pritlikavi borovec. Črni ali avstrijski borovec (JPinus nigra, Schwarzfohre oder osterreichische Kiefer) je visoko, navadnemu boru podobno drevo s sivim lubom, mnogo daljšimi iglami in večjimi storži; raste divji po apnenih gorah na Kranjskem, Nižjem Avstrijskem, na Koroškem in v Dalmaciji, sade ga pa pogostoma tudi po drugih krajih. — Pritlikavi borovec ali rušje ali košutje (Pinus montAna, Pod. 183. Gozdni bor. 1. Cvetoča vejica: a prašne mačice, & plodni mačici, c jednoleten storž, d igle. 2. Prašni listi: a od strani, b od zunaj, pov. 3. Krovna in plodna luska s semenskima popkoma: a od znotraj, b od zunaj, pov. 4. a Plodna luska s semenoma, b krilo, c seme. 5. Podolžno prerezano seme, pov. 171 Zwergkiefer, Legfohre oder Latschen) je nizek, po naših visokih gorah in planinah, drugod pa tudi po grezeh rastoč grm, ki ima ležeče, semtertja zvito deblo, pokončne veje in od navadnega bora krajše, nebodeče igle in manjše storže. 3. Limba ali cemprin {Pinus Cembra,, Zirbelkiefer oder Arve) se raz¬ ločuje od prej imenovanih borovcev, da ima po pet igel v jednem šopu. Cemprin je srednje visoko, pokončno drevo z valjastimi storži in raste po visokih gorah n. pr. na Koroškem in Tirolskem. Njegova velika semena, cemprinovi oreški, so užitna, njegov les cenijo za rezbarske izdelke. — Tudi po pet, a daljših in tanjših igel v jednem šopu ima severoameriški Vajmutov borovec {Pinus Strobus, Weymouths-Kiefer), katerega pri nas pogostoma sade kot lepotno drevo. 4. Po svoji posebni rasti se od drugih borovcev odlikuje pinija {Pinus Pinca, Pinie), ki razvije na svojih visokih, šibkih deblih jako razširjen, ploščnat vrh, čegar veje poraščajo prav dolge igle. Njeni veliki, jajčasti storži rode velika užitna semena, takozvane pinij o lice (pignoli, Pinienniisse). Pinija raste po toplejši Evropi zlasti v Italiji in na Grškem. Pod. 184. Smreka. 1. Cvetoča vejica: a prašne mačice, b plodna mačica. 2. Prašnik: a od zunaj, Jod strani, pov. 3. Plodna luska: a od znotraj s semenskima popkoma, b od zunaj s krovno lusko, pov. 4. Storž, pom. 5. Plodna luska s semenoma. 6. Seme. 7. Podolžno prerezano seme, pov. 5. Smreka (Picea excčlsa, Fichte oder Rothtanne) je visoko drevo z ravnim, pokončnim deblom, katero pokriva rjavo, pozneje razpokano, skorjasto lubje. Vodoravne, šibke veje nosijo navzdol 172 viseče vejice in sestavljajo gost, piramidast vrh. Cetverorobate, koni¬ časte, temnozelene, trpežne igle izrasto posamezno okrog in okrog po vejah, a stoje na njih gornji strani gosteje. Cveti so jednodomni. Prašni cveti sestoje iz posameznih prašnih listov, ki se združujejo v kratkopecljate, semtertja po vejicah stoječe mačice. Mačice so pred razcvitanjem škrlatnordeče, pozneje rumenkaste. Prašni listi, katere venča nazobčana, kožnata luskica, nosijo na spodnji strani po dve pelodni vrečici. Plodni cveti tvorijo vrh vejic karminasto- rdeče, storžaste mačice in sestoje iz majhne, trpežne krovne luske in veliko večje, okroglaste, proti koncu nazobčane plodne luske, ki pokriva dva pazdušna semenska popka. Plodne luske olesene med Pod. 185. Jelka. 1. Cvetoča vejica: a prašne mačice, b plodna mačica, 2. Prašni list: a od zunaj, b od strani. 3. Krovna in plodna luska s semenskima popkoma: a od znotraj, Jod zunaj, pov. 4. Storž, pom. 5.^ Plodna luska s semenoma. 6. Krovna in plodna luska iz dozorelega storža. 7. Seme, pov. 8. Podolžno pre¬ rezano seme, pov. 9. Igla od spodaj. 173 dozorevanjem in sestavljajo kakor strešniki razvrščene dolg, valjast, svetlorjav, viseč storž, ki odpade cel. Toporombaste, ploščnate stor- ■ževe luske pokrivajo krilata semena, ki večinoma še le nastopno spomlad izpadejo. Smreka tvori po gorah srednje in severne Evrope velike gozde. Cvete maja in junija. Rdečerumenkasta smrekovina je dobro gradivo za stavbe ter je uporabna za razne izdelke; tudi delajo iz nje papir in celulozo, kot kurivo pa nima velike vrednosti. Smola se uporablja kakor borovčeva, lubje se rabi za čreslo. Znana je uporaba mladih smrečic za božična drevesca. 6. Navadna jelka ali hoja (Abies alba, Tanne, WeiB- oder Edeltanne) se razločuje od smreke, da ima gladko, belkastosivo lubje in česlasto, dvoredno razvrščene, ploščnate, na koncu nekoliko izrobljene igle. Igle so zgoraj svetle in temnozelene ter imajo spodaj dve podolžni, belkasti progi. Storži stoje pokončno. Topo zaokrožene, skoraj trioglate plodne luske so krajše nego trpežne krovne luske in odpadejo z dozorelimi, velekrilatimi semeni vred, tako da ostane le golo storževo vreteno. Jelka raste v razsežnih gozdih po višjih gorah in cvete meseca maja. Lubje, les in smola se uporablja kakor pri smreki; beli les cenijo sosebno za izdelovanje godal. — Jelkam in smrekam so pogubonosni razni lubadarji. V lesu obeh živi ličinka velike lesne ose. S semeni se hranijo zlasti krivokljuni. 7. Mecesen (Lai'ix europaea, Larche) je visoko drevo z rahlim, pirami¬ dastim vrhom, čegar deblo pokriva rjavordeče, razpokano lubje. Tanke, mehke, ozkočrtalaste igle stoje ali šopoma po 20 do 24 vkup na zelo prikrajšanih, starejših vejicah ali pa posamezno na daljših mladikah in se obletč na jesen. Jednodomni, borovim podobni cveti izrasto v obličastojajčastih mačicah. Karminastordeče plodne luske so ploščnate ter sestavljajo olesenele majhen, jajčast storž. Mecesen raste po Alpah, Karpatih in na severnem Ruskem, sestavljajoč razsežne svetle gozde; sade ga pa tudi drugod v gozdih in po nasadih. Cvete aprila, kedar se lista. Trdno mecesnovino čislajo za tesarska dela, sosebno za navodne stavbe. Iz smole delajo benečanski terpentin. 8. Libanonski ceder (Cedrus libanotica, Ceder vom Libanon) se razločuje od mecesna po svoji hrastu podobni rasti, po svojih vednozelenih iglah in večjih, pakrožnih storžih. Ceder je sestavljal nekdaj imenitne cedrove gozde po Libanonu; dandanes se nahaja tam le še nekoliko več tisoč let starih dreves. Dišeča, rjavordeča cedrovina služi za rezbarske izdelke in za kadilo; poprej so rabili les tudi za stavbe (jeruzalemski tempelj). 9. Navadni brin ali brina (luniperus communis, gemeiner Wachholder) je grm, redkeje nizko drevo z dolgimi, šibastimi, raz¬ krečenimi ali precej pokončnimi vejami. Vednozelene, sinje slivaste igle so ploščnate, zelo priostrene in stoje bolj ali manj vodoravno po tri v vretencu. Dvodomni cveti se pokažejo v listnih pazduhah. Prašni, v jajčastih, majhnih mačicah združeni cveti sestoje iz po¬ sameznih ščitastih prašnih listov, ki nosijo na spodnji strani po tri do šest pelodnih vrečic. Plodni cveti tvorijo prav majhne, storžaste mačice, katere sestavljajo trištevna, premenjalna vretenca plodnih 174 lusk. Najzgornje vretence obdaja tri pokončne semenske popke; plodne luske tega vretenca zrastejo in omesene ter stvarjajo trosemenski, jagodi podoben, mesnat storž (jagodasti storž). Storž je sprva zelen, pozneje črn in modroslivast in dozori še le nastopno leto. Navadni brin se nahaja kot pod- raščina po svetlih, suhih gozdih, kakor tudi po nerodovitnih goljavah, zlasti na peščenih tleh. Cvete aprila in maja. Iz brinovih jagod kuhajo brinovec, rabijo jih za kadilo in za kuhinjsko začimbo. Jagode služijo tudi raznim pticam v hrano (brinovka). Brinov les uporabljajo za strugarske izdelke. — Sorodni, otrovni smrdljivi brin (luniperus Sabina, Sade- oder Sevenbaum), ki raste po višjih gorah, je nizek, razrastel grm z luskastimi listi; njegove mlade vejice rabijo v zdra¬ vilstvu. — Vonjav, rdečkast, trden les, katerega rabijo za svinčnike, daje vir¬ ginijski brin (luniperus virginiana, virginischer Wachholder); pri nas ga goje pogostoma v nasadih in ga zamenjavajo navadno s cipreso. 10. Vednozelena cipresa (Cupres- sus sempervirens, immergriine Cypresse) je drevo z navpično pokončnimi vejami in prav majhnimi, temnozelenimi, luskastimi listki, ki so popolnoma pritisnjeni k četv er or obati m, šibkim vejicam ter jih tako pokrivajo. Cveti so jednodomni. Majhni, obličasti, lesasti storži imajo pod vsako ščitasto in debelo plodno lusko mnogo semen. Cipresa raste v toplejši Evropi, zlasti v Italiji in na Grškem, kjer jo sade že od starodavnih časov kot podobo žalosti na pokopališčih. — Pri nas sade na pokopališčih in po nasadih prav pogostoma kleke ali drevesa življenja (Thuia occidentalis et Biota orientalis, Lebensbaume), ki so v rasti in v svojih majhnih, k vejicam pritisnjenih, luskastih listkih nekoliko podobni cipresi, s katero jih tudi zamenjavajo; razločujejo se pa lahko po svojih ploščnatih vejicah. 11. Tisa (Taxus baccata, Eibe) je nizko drevo, katero pokriva rdečerjavo lubje. Dvoredno razvrščene, črtalaste, ploščnate igle so trpežne, zgoraj svetle in temnozelene, spodaj rumenozelene. Cveti so dvodomni. Pojedini prašni cveti so ščitasti, pecljati, petero- do osmerokrpi prašni listi, ki nosijo na spodnji strani po pet do osem pelodnih vrečic; združujejo se v majhne, oble, na dnu z luskami obdane, pazdušne mačice. Plodni, tudi pazdušni cveti so podobni majhnim brstičem, ki nosijo med najzgornjimi luskami en sam na cvetišču sedeč semenski popek. Ob dozorevanju se razvije iz dna semenskega popka živordeč, mesnat plašč (semenski plašč), ki objema zrelo seme, tvoreč kakor grah debelo pajagodo. Pod. 186. Navadni brin. 1. Vejica s prašnimi cveti. 2. Vejica s plod¬ nimi cveti in plodovi. 1. a Prašna mačica, pov. 2. a Plodna mačica, pov. 3. Vrh plodne ma¬ čice s semenskimi popki, pov. 4. Seme, pov. 175 Tisa se večinoma le posamezno na¬ haja po gorah in cvete marcija in aprila. Po vrtih jo sade kot lepotno drevo, v žive plotove in v zelene lope. Rdečkasto rjavo tisovino rabijo za strugarske izdelke, zlasti izdelujejo iz nje pipe za sode. Listi in plodovi so otrovni. 12. Storžnjaki so lesaste rastline, drevesa ali grmi, z vrete¬ nasto vejnatim deblom in enoj- natimi, večinoma vednozelenimi in iglastimi (šilastimi), redkeje luska- stimi listi. Po navadni listni obliki se imenujejo tudi iglasto drevje ali šilovje (Nadelhblzer). Jedno- spolni, jedno- ali dvodomni cveti nimajo nikakršnega cvetnega ode¬ vala. Prašni ali moški cveti sestoje iz posameznih prašnih listov, ki so navadno na dnu med seboj zrastli ter združeni v mačice. Prašni listi nosijo po dve ali več pelodnih vrečic, napolnjenih z mnogo pe¬ lodom, katerega zanaša veter do plodnih (ženskih) cvetov (vetro- Pod. 187. Tisa. 1. Vejica s plodnimi cveti. 1.a Prašna mačica, po v. 1.6 Ščitasti prašni list od zgoraj in l.c od spodaj, pov. 2. Plodni cvet, pov. 2. a Podolžno prerezan plodni cvet, pov. cvetke). Plodne cvete, ki se večinoma združujejo v storžaste mačice, sestavljajo enojnate, mnogokrat s krovno lusko (Deckschuppe) podprte plodne luske (Fruchtschuppe), za katerimi tiče nepokrite osnove bodočih semen, goli semenski popki. Plodne luske se povečajo ob dozorevanju in olesene ali omesene. če olesene, tvorijo lesasti storž (Holzzapfen), če omesene, mesnat jagodasti storž (Beerenzapfen). Seme mnogih je krilato in se lahko raztrese po vetru. Storžnjaki se nahajajo večinoma v zmernem in mrzlem pasu. Mnogo jih sestavlja, družno rastoč, cele gozde. Njih mehek, lahek, zelo smolnat les uporabljajo pri stavbah, za razne izdelke in za kurjavo. Nekateri dajo tudi užitna semena. Skoraj od vseh se dobiva smola in terpentin. Dodatek. H golosemenkam spada tudi sagovo drevje (Cyc4 Predkal. c Brstiča. sebna plodila (anteridiji in arhegoniji) in iz teh pecljate trosne puščice, ki stoje ali vrh stebel in vej (vrhoplodni mahovi, gipfelfriichtige Laubmoose) ali ob strani na steblih in vejah (stranskoplodni mahovi, seitenfriichtige Laubmoose). Puščice, ki so navadno pokrite s kapico (Haube), se odpro s pokrovci in imajo večinoma pravilno, zobato ustje (ustni obrob, Mundbesatz). Mnogoštevilna, drobna klična zrna 186 (trosi), ki napolnjujejo puščice, razvijo se v nitasto, zeleno predkal (protonema, Vorkeim), na kateri izrasto v mlade rastline se razvijajoči brstiči. V svojih steblih in listih nimajo pravih cevnih povezkov. Listnati mahovi rasto večjidel družno v gostih rušah in blazinah ter po¬ krivajo tla zlasti po mrzlejših krajih in visokih gorah časih v velikih množinah. Naselijo se pa tudi po golem skalovju, po drevju in po strehah. Ker vsi bolj ali manj vsrkavajo vodo, so važni v prirodi za ohranitev vlage. A tudi drugače jim pripada ne malo važna uloga, ker uspevajo i po golem pečevju i po nerodo¬ vitnih, peščenih tleh ter tvorijo tu, ko strohne, prst in omogočijo naselitev drugim rastlinam. Mnogim majhnim živalim so zlasti čez zimo varno zavetje, človeku pa dado gradivo za paženje, zavijanje i. t. d. §78. V. razred: Jetrenjaki (Hep&ticae, Lebermoose). Pod. 198. Studenčni jetrenjak s plodilonosci, na katerih se snujejo anteridiji. Pod. 199. .Studenčni j; jetrenjak,. s plodilonosci, na katerih se snujejo arhegoniji in puščice. 1. Studenčni jetrenjak (Marchantia polymdrpha, Brunnen-Lebermoos) ima li¬ staš to, rogovilasto razrastlo in po robu valovitokodrasto steblo. Zgornja, svetlozelena stran tega stebla, na kateri opaziš temnozeleno ali rjasto srednjo žilo, je razdeljena na rombaste ščite, ki imajo v sredi prav majhno luknjico (listno režo, Spaltoffinung); spodnjo stebelno stran poraščata dve redi luskastih listov in mnogo korenskih kosmatin. Iz stebla se dvigujejo dolgopecljati, po¬ sebni plodilonosci, ki so ali ščitaste ali zvezdaste oblike. Na poslednjih se razvijo obli- časte, kratkopecljate posodice, trosne puščice. Puščice se razprezajo četvero-ali osmero- zobo in raztrosijo mnogošte¬ vilna, spračicami pomešana klična zrna (trose), iz ka¬ terih se razvijo zopet mlade rastline. Razmnožuje se pa 187 jetrenjak tudi z majhnimi, zelenimi zarodnimi brstiči (Brutknospen), ki nastanejo na zgornji stebelni strani v majhnih, odprtih, čašastih posodicah. Studenčni jetrenjak je kraj studencev, po mokrem zidovju, po vlažnih jarkih in drugih mokrotnih mestih precej navadna rastlina. Prej so ga rabili v zdravilo zoper jetrne bolezni, in od tod mu je tudi ime. 2. Podobna navadna pelija (Pellia, epiphylla,, ge- meine Pellie) ima listasto, časih temnordeče steblo, ki razvije posamezno na dolgih pecljih stoječe, črne, četveroloputasto se razprezajoče puščice, ki so velike kakor proseno zrno. Raste po vlažnih tleh v gozdih, po obronkih in jarkih. — Drugi jetrenjaki pa imajo razločna, okrogla stebelca, katera poraščajo dvoredno stoječi listki. Rastejo po deblih in skalah in po tleh na vlažnih mestih. — Jako mnogovrstno tako pleme je jungermanija. Precej navadna je napih¬ njena j ungermanij a (lungerm&nnia infliitn, aufgeblasene Jungermannie), ki se nahaja po močvirjih in grezah. 3. Jetrenjaki imajo deloma lista- sta (stelj kasta) ste¬ bla, na katerih ni razločevati pravih Pod ' 20 °' Napihnjena jungermanija. listOV ter SO podobni Rastlina. 2. Plodno stebelce, pov.; a zaprta in b razprezana puščica. , . 3. Pračica, 300krat pov. 4. Trosi, lOOkrat pov. algam in lišajem. Deloma pa imajo listnatim mahovom podobna, okrogla stebelca, ki so porastla z razločnimi, a dvoredno vsajenimi lističi. Od listnatih mahov se razločujejo tudi s tem, da so njih puščice ne samo s trosi, ampak večinoma tudi s pračicami (Schleuderer) napolnjene, da se ne odpro s pokrovcem, ampak z zobci ali loputami in da nimajo kapic. Množe se s trosi, iz katerih se navadno neposredno razvijo mlade rastline, na teh pa po osnovi posebnih plodil trosonosne puscice. Pregled mahov. Listnati mahovi in jetrenjaki tvorijo skupino mahov ali mahastih trosocvetek (Bryophyta vel Muscineae, moosartige Sporen- pflanzen). Mahaste trosocvetke imajo pač stebla in liste ali vsaj listasta stebla, a so brez cevnih povezkov. Pravih korenin jim nedostaja, mesto njih imajo le korenske kosmatine. 188 III. oddelek. Steljčnice (Thallophyta, Lagerpflanzen). § 79. VI. razred: Lišaji (Lichenes, Flechten). a) Grmičasti lišaji (S t r a u c hf 1 e c h t e n). 1. Izlandski lišaj (Cetriiria islandica, islandische Moosfleclite) razvije pokončno, grmičasto steljko olivastozelene ali rjavkaste barve. Na najgornjih, ploščnatih, po robu tankokocinastih rogljih se snujejo Pod. 201. Izlandski lišaj. Pod. 202. Navadni bradovec. Pod. 203. Pravi jelenovec. skledičasta, temnorjava plodišča (apoteciji). Plodišča razvijo v ki- jastili stanicah (trosnih mehovih) obličasta klična zrna (trose). Izlandski lišaj raste po tleh med mahovjem in vresjem, zlasti v severnih krajih, pri nas na visokih gorah in po planinah. Na severu služi ljudem in severnim jelenom v hrano, pri nas se rabi v zdravilstvu kot pljučni čaj. 2. Drugi grmičasti lišaji so: navadni bradovec (Usnea barb&ta, gemeine Bartflechte oder Baumbart), ki raste po starem jelovem drevju ter visi časih čez meter dolgo raz suhih vej. — Po suhih tleh v svetlih gozdih in po goljavah rastoči pravi jelenovec (Cladonia rangiferina, 189 Renthierflechte), čegar belkastosivo, grmičasto steljko sestavljajo pokončna, okrogla stebelca, ki so zgoraj na tanke vejice razdeljena. Vrh vejic se razvijo temnorjava, vozlasta plodišča. Jelenovec je v severnih krajih ljudem, zlasti pa severnim jelenom važen živež. — Enojnata ali vilastovejnata, okroglasta stebelca tvorijo steljko barvil- nega skalovca (Roccella tinctdria, Lakmusflechte), ki raste na skalah po obrežju Atlantskega, Sredozemskega in Indijskega morja. Iz njega in nekaterih drugih sorodnih lišajev pridelujejo modre in rdeče barve (lakmusovo barvo in orsilijo). 3. Grmičasti lišaji imajo grmičasto, večjidel vejnato steljko in rastejo po starem drevju, po zemeljskih tleh in po skalovju. b) Listasti lišaji (Laubflechten). 4. Stenski skledičar (Physcia pariAtina, gelbe Wand-Schussehlechte) ima rumeno, tankolistasto steljko, ki se na svoji podlagi krogasto razširja in se s tankimi vlakni tesno drži te podlage. Po robu je steljka razdeljena na šobaste, mično kodraste krpice; proti sredi jo pokrivajo mnogoštevilna, rumena, majh¬ nim skledicam podobna plodišča (apo- teciji). Plodišča razvijo v trosnih mehovih obličaste trose. Stenski skledičar raste povsod po dre¬ vesnih skorjah in po starih deskah. 5. Po mahovitih tleh v gozdih je precej navaden pasji lišaj (Peltigera canina. Hunds- Pod. 204. Stenski skledičar. flechte) s široko, okroglokrpasto, sivo steljko, l.RastUna.2.Podolžnoprerezanoplodišče: , . .. . . w, , , tv v « steljčna plast, b plodna plast, ki razvije kostanjevorjava, scitasta plodišča. 6. Listasti lišaji razvijo ploščnate, listaste steljke, katere večinoma lahko odločiš od podloge, na kateri rastejo. c) Skorjasti lišaji (Krustenflechten). 7. Navadni pismenski skorjevec (Graphis scripta, gemeine Schriftflechte) se naseli v drevesnem lubju, ki zadobi na dotičnih mestih vsled tega večinoma belkasto ali sivkasto barvo. Njegova črtasta, črna plodišča se pokažejo iz lubja, ki se potem vidi, kakor da bi bilo s hieroglifi popisano. Pismenski skorjevec se nahaja v lubju raznih dreves povsod po nižini in po nižjih gorah. 8. Po drevesnem lubju, starem lesu in po skalah se splošno nahaja sivorjava krastika (Ze- canora subftisca, graubraune Krustenflechte), Pod. 205. Navadni pismenski skorjevec. A Košček lubja z lišajem v naravni velikosti in B nekoliko povečan. 190 § 80. Pod. 206. Del iz liša- jevega plodišča pov. A Steljčna plast. 13 Plodna plast, a Trosni meh s trosi. b Sočne niti. redkeje birsasta krastika (Lecanora tartdrea, vveinsteinartige Krustenflechte); iz zadnje pridelujejo tudi lakmusovo barvo. — Sem spadajoči zemljevidni skor- jevec (Lecidea geographica, Landkartenfleehte) dela žveplenorumene, z majh¬ nimi, črnimi plodišči posute prevleke po kremenastih skalah na visokih gorah. — Na nerodovitnih tleh po goljavah je prav navaden rožnordeči koralovec (Baeomyces roseus, rosenrothe Korallenflechte) s sivo, skorjasto steljko, ki razvije obla, pecljata, rožnordeča plodišča, podobna majhnim klobučastim glivam. 9. Skorjasti lišaji imajo drobnozrnatim ali močnatim skorjam in krastam podobne steljke. Te tvorijo lisam slične prevleke po golih tleh, v drevesnem lubju in na njem in po kamenju. Teh steljk navadno ne moreš odločiti od podloge. 10. Lišaji so brezcvetne rastline z grmičastim, listastim ali skorjastim telesom, ki se imenuje steljka (thallus, Lager). Steljka razvije skledičasta, ščitasta, vrčasta, glavičasta ali črtasta plodišča (apotecije), na katerih se snujejo v kijastih stanicah (trosnih mehovih) ali na posebnih nastavkih takih stanic klična zrna ali trosi. Ako natančneje opazujemo povprek prerezano steljko pod povečalom, vidimo, da sestavljajo steljko majhni, s klorofilom napol¬ njeni, jednostaničnim algam podobni mehurčki in belkaste, glivnim steljkam podobne niti. Smatrati nam je tedaj lišaje za nekake zadruge, v katerih žive nekatere glive kot zajedavke na algah. Razmerje v teh zadrugah je za oba dela ugodno. Lišaji rastejo po drevesnem lubju, po starem le- sovju, na preperelih pečinah in po golih tleh ter vsrkavajo potrebno hrano večinoma iz vlažnega ozračja. V polarnih krajih in po visokih gorah pokrivajo tla skoraj jedino le lišaji z listnatimi mahovi vred. Ker po¬ spešujejo preperelost kamenja, tvorijo trohneč tanke sklade prsti ter pripravljajo tako tla bolj razvitim rastlinam. Nekateri lišaji služijo v hrano in v zdravila, iz drugih pa se pripravljajo barvila. VIL razred: Alge (Algae, Algen). 1. red: Rdeče alge {Rhodophyceae, Rothalgen). 1. Rdeče alge ali cvetne haluge se ponašajo po svoji krasni, navadno karminastordeči, redkeje vijoličasti barvi. Večinoma rastejo v morju na pečeh in na kamenju ter so glede na zunanjo obliko neizmerno različne. Njih steljka je nitasta, ploščnata ali grmičastovejnata. Nekatere med njimi posnemajo v svoji razrastli, na videz iz korenin, stebel in listov sestoječi steljki cvetne rastline, druge zopet so koralam podobne. 2. Sem spada hrustava haluga (Chondrus crispus, Knorpeltang oder Karaghenmoos). Ima hrustančasto, jako vejnato steljko, ki se posušena pod imenom karagen uporablja v zdravilstvu. 191 — 2. red: Rjave alge (Melanophjceae, Braunalgen). 1. Navadna me¬ hurjasta haluga (Fuchs vesiculdsus, gemeiner Blasen- tang). Njena vilasto- vejnata steljka je trakasta, časih čez meter dolga ter prirastla z okrog¬ lim, peclju podobnim delom na morske peči ali na kamenje po plitvem morskem dnu. Usnjasta steljka je mokra olivastozelena, suha pa črnorjava. Poleg krepkega posrednjega rebra ima steljka ve¬ like, napihnjene zračne mehurje, s katerimi plava rastlina. Vrh ne¬ katerih vej se pokažejo vozlaste plodne posodice, v katerih se snujejo plodila, iz teh pa jajčasti trosi. Mehurjasta haluga se nahaja v veliki množini v Atlantskem, Severnem in Vzhodnem morju. Iz njenega pepela se dobiva soda in jod. 2. Jagodna haluga (Sargassum bacciferum, Beerentang) ima jako vej- nato steljko, ki se razrašča v črtalasto- suličaste, ostnate, napiljenim listom podobne oddelke in plava s pecljatimi, jagodam podobnimi zračnimi mehurji. Jagodna haluga, ki plava prosto po morju, pokriva s sorodnimi vrstami površje Atlantskega oceana v skupinah, podobnih plavajočim otokom. Posebno znana je njena velika skupina v onem Pod. 207. Navadna mehurjasta haluga; delu Atlantskega morja, ki leži med “ plodne posodice, b zračni mehurji, c pečevje. Bermudskimi in Kanarskimi otoki, in katerega imenujejo Sargasovo morje. Zavoljo njegove iz halug sestoječe odeje so mu nadeli ime Atlantski travnik. 3. Rjave alge imajo mnogostanično, nitasto, trakasto ali listasto in večjidel prav različno vejnato, rjavozeleno steljko. Navadno je steljka usnjasta; zavoljo tega se imenujejo tudi usnjaste haluge (Ledertange). Vse so morske rastline ter se nahajajo po vseh morjih. Njih steljke so ali prirastle na morske peči in na školjke ali pa pokrivajo prosto plavajoče časih v ogromni množini morsko površje. § 81. — 192 § 82. 3. red: Zelene alge (Chlorophyceae, Griinalgen). 1. družina: Parožnice (Characeae, Armleuchtergewachse). 1. Parožnice imajo vretenastovejnato, po obliki preslicam podobno steljko, katero sestavljajo velike, cevaste Staniče. V staničnih mrenicah izločajo večinoma mnogo vapnenca in so zavoljo tega lomljive in krhke. Rastejo na dnu stoječih voda, časih v veliki množini, in imajo presne zoprn duh. — Precej navadna je lomljiva parožnica (Cfiara frAgilis, zerbrechlicher Armleuchter). 2. družina: Okraki (Confervaceae, Wasserfaden). 2. Okraki imajo nitasto, enojnato ali vejnato steljko. Steljčne niti sestoje iz posameznih, prav majhnih členov (stanic), katere je mogoče le s povečalom razločevati. 3. Prav navaden je potočni okrak (Confčrva rivularis, Bach- wasserfaden), ki sestoji iz enojnatih, členastih nitij; te niti so tanke kakor lasje in mnogokrat čez meter dolge. Členi so dvakrat do štirikrat tako dolgi kakor široki; napolnjuje jih sluzasta, tekoča vsebina (protoplasma), v kateri se nahaja mnogo prav drobnih, zelenih zrnc (listno zelenilo ali klorofil). Potočni okrak tvori v potokih in rekah dolge, temnozelene, plujoče šope in ruše, ki so prirastle na kamenje. — Sem spada tudi spodaj upodobljena dolga kladofora (Cladophora. longissima). 3. družina: Jarmaste *j-žr p o v. z blodilicami Pod. 209. Dve jarmasti algi, zelo pov. 1. Povodni meseček. 2. A Zvezdasti krožeč; P> v dva dela razpadajoči krožeč, a delitvena stena. Pod. 208. Nitaste alge, 1. Dolga kladofora; a in b stanici (Schwarmsporen). 2. Dve niti navadne spirogire; a stanici v navadnem stanju, b dve tros snujoči sta¬ nici, c tros. 3. Zvezdasta cignema. alge (Coniugdtae, Jochalgen). 4. Nekatere jarmaste alge so po svoji iz jednolikih stanic sestavljeni, nitasti steljki podobni okrakom. Razločujejo se pa od njih s tem, da nimajo klorofila upodobljenega v zrncih, ampak v zelenih, vijakastih trakovih, kakor navadna spi- rogira (Spirogyra elongata), ali pa v zvezdastih ploščah, kakor zvezdasta cignema {Zygnema stellinum). 193 5. Druge sem spadajoče alge sestoje pa iz posameznih, jako majhnih stanic, ki so večinoma v sredi tako zažete, da kažejo dve somerni polovici. Staniče so navadno v verigastih ali trakastih redeh nanizane in imajo tudi klorofil upodobljen v ploščah. V vodnih jarkih in po močvirjih prav navadni vrsti sta povodni meseček (Clost6rium lunula) in zvezdasti krožeč (Cosm&rium Botrytis). 6. Vse omenjene zelene alge žive po stoječih ali tekočih vodah. Nahajajo se pa tudi vrste, ki delajo zelene prevleke po drevesnem lubju in po vlažnem zidovju, kakor spodaj upodobljena navadna stenska alga(P7ezzroc<5ccas vulg&ris, gemeine Maueralge), ki sestoji iz posameznih, prav majhnih, oblih stanic. 7. Zelene alge se odlikujejo po čisto zeleni barvi svoje steljke, sicer so pa glede na steljčno obliko jako različne. 4. red: Modričaste alge (Cyanophyceae, blaugriine Algen). § 83. 1. Modričaste alge so majhne, s prostim očesom nevidne, jednostanične, modrozelene alge, ki se združujejo v ni¬ taste, ploščaste ali obličaste zadruge. Žive v vodi ali na vlažnih mestih. 2. Po dežju se pogostoma po tratah pokaže navadni nostok (Nostoc com- mtine, gemeines Nostok), čegar oble, v vrvico nanizane Staniče leže v sluzavi, rjavozeleni, tresoči se tvarini, katero izločujejo stanične mrenice. — Sem spa¬ dajoče nihavke (Oscill&ria, Schwing- faden) tvorijo modrozelene, trepetajoče niti, ki plavajo prosto po stoječih vodah in ki se časih nakupičijo v veliki množini. 3 Pod. 210. 1. a Navadna stenska alga in (b, c, d) nje množitev. 2. Navadni nostok. 3. Nihavka.— Vse zelo po v. 5. red: Kremenaste alge {Diatomdceae, Kieselalgen). § 84. Kremenaste alge so jako majhne, jednostanične, rumene ali rjave alge, ki bivajo po vlažni zemlji, v blatnicah in močvirnih vodah, pa tudi v morju. Oblike so jako raznovrstne ter podobne paličici, čolničku, vretencu, polmesecu, Pod. 211. Razne kremenaste alge. 1. Bacilldria paradoza. 2. Sur ir čila ovdta. 3. Pleuro- sigma attenudtum. 4. Didtome vulgdre. 5. Pinnuldria maior. — Vse zelo pov. krogu i. t. d. V staničnih mrenicah izločajo kremen in se tako obdajajo s trdnim, trpežnim oklepom, ki preostaja tudi potem, ko poginejo posamezne rastlinice. Ker se čudovito hitro množe, tvorijo na dnu voda vedno rastoče zemeljske plasti, Paulin, Rastlinstvo. 13 194 kakršne vidimo semtertja še iz prejšnjih časov. Tako sestoji kremenova sipa ali brusnik, katerega dobiš pri Bilinu na češkem, iz majhnih, na drobno očrtanih oklepov kremenastih alg. Alge so brezcvetne, večinoma povodne rastline neizmerno razno¬ vrstne zunanjosti. Njih telo, steljka (thallus, Lager), sestoji ali iz posameznih stanic, ki so časih prav majhne in oble ali drugačne oblike, časih pa velike in razrastle, ali pa je steljka sestavljena iz jednovitih stanic in potem nitasta, ploščasta, enojnata ali vejnata. Staniče napolnjuje sluzastotekoča vsebina, v kateri se nahaja listno zelenilo (klorofil) ali še druga rumena, rjava, rdeča, vijoličasta ali modrozelena barvila. Množe se alge s kličnimi zrni (trosi) ali pa s tem, da se dele posamezne stanice. Alge se večinoma nahajajo po stoječih in tekočih vodah, zlasti pa v morju. Manjše je število onih, ki bivajo tudi na kopnem po vlažnih mestih. Nekatere morske alge uživajo ljudje, druge zopet rabijo za gnoj. Iz rjavih alg pripravljajo sodo in jod. V velikih množinah nakupičene vodne alge služijo brezštevilnim vodnim živalim v prebivališče in živež. VIII. razred: Glive (Fungi, Pilze). § 85. 1. red: Oprtotrose glive {Basidiomycetes, Stiitzsporen- Pilze). 1. družina: Kožaste glive {Hymenomycetes, Hautpilze). a) Lističaste glive (Blatterpilze). Pod. 212. Cele in podolžno prerezane pečenke razne starosti. 1. Pečenka ali kukmak (Agaricus campčstris, Cham- pignon) ima gladek, precej enakodebel, mesnat bet (kocen, rep), ki nosi vzbočen, sprva bel klobuk, ki pozneje porjavi. Na spodnji strani ima klobuk tra- kasto razvrščene, tanke, krhke listke, katere sestavljajo jako drobne, gosto zamotane niti. Te niti tvorijo s svojimi kijasto razširjenimi konci (bazidiji) na obeh straneh posameznih 195 listkov prav tanko plodno plast, plodovnico (himenij). Plodovnica razvija na pecljastih nastavkih (sterigmah), ki se snujejo na kijastih nitnih koncih, drobna klicna zrna, trose. Klobukovo dno pokriva sprva na bet prirastla, tanka, bela kožica, zastiralo, ki se pre¬ trga, kedar se bet podaljša, ter ob betu obvisi kot takozvani zgornji obroč. Bet in klobuk tvorita le nadzemni, trose snujoči glivni del, plodišče, prava glivna steljka se pa nahaja pod zemljo v obliki drobnega nitkovja, podgobja (micelija), ki se razvije iz trosov. Pečenka raste po travnikih in tratah, po njivah in kraj gozdov in je prav okusna gliva, katero semtertja tudi goje v posebnih gnojnih gredah. Pod. 213. Podgobje pečenke z nerazvitimi plodišči. Pod. 214. Mušnice razne starosti. 2. Mušnica (Agaricus muscarius, Fliegenschwamm) nosi na belem betu škrlatnordeč, belokocnjast klobuk. Razen zgornjega obroča opaziš na betovem dnu kožnato nožnico, spodnji obroč. Ta kožnata nožnica in bele capice na mušničnem klobuku so ostanki kožnatega zavoja, ki sprva popolnoma pokriva mlado mušnico. 13* 196 Mušnica raste po gozdih, zlasti po svetlih jelovinah, in spada med najbolj strupene glive. Z mlekom, v katero namočimo mušnico, otrujemo muhe. Prebivavei severovzhodne Azije pa pripravljajo iz nje neko omotno pijačo. 3. Užitne, sem spadajoče glive so še: karželj (Agaricus caesareus, Kaiserling), ki je mušnici nekoliko podoben, ki pa ima pomarančastorumen, belokocnjast klobuk in rumen bet; sirovka (Lactarius deliciosus, Reizker) s ploščnatim ali vglobljenim, pomarančastorumenim klobukom in kakor žefran rumenimi listki, ki se nekoliko stegujejo po betu navzdol, in iz katerih izteče rdečerumen sok, ako jih nalomiš. — Po nepravilnem, rumenem, znotraj belem klobuku, ki je po robu kodrast in zguban, razločuje se od prejšnjih užitna lisičica (Cantharčllus cibarius, Eierpilz oder Rothling); njeni trosonosni listki so deloma med seboj zvezani in se stegujejo po betu navzdol. 4. Kukmak, mušnico, karželj, sirovko in lisičico imenujemo lističaste glive, ker pokriva na njih plodovnica listke. b) Luknjičaste glive (Locherpilze). 5. Užitni goban ali jur (BolAtus ediilis, Herrenpilz oder Pilzling) ima kratek, belkast ali rumenorjavkast, z mrežastimi žilami opisan bet, ki nosi močno vzbočen, blazini podoben klobuk. Zgornji Pod. 215. Užitni goban. 1. Dve celi gobi. 2. Del podolžno prerezanega klo¬ buka; a mesnati del, b plodna plast. — Vse pom. del klobuka sestoji iz belega mesa, katero pokriva gola, rumena ali rjavkasta koža. Na spodnji strani klobuka se nahaja lahko odločljiva, sprva bela, pozneje rumena in končno zelena plodna plast, katero sestavljajo prav ozke, na tesno sto¬ ječe, pokončne cevke. V cevkah leže rumena klična zrnca, trosi, ki se snujejo na pecljastih nastavkih (sterigmah) kijastih stanic (bazi- dijev), katere pokrivajo notranjo steno cevij. Na betovem dnu tiči v zemlji nitkovje, sestoječe iz tankih, srebrnosvitlih, s tekočo vsebino napolnjenih nitij. To nitkovje je prava glivna steljka (podgobje ali micelij), ki se razvije iz trosov; na nje se še le osnuje goban. Goban je tedaj le plodišče, ki razvije trose. Goban raste poleti in jeseni, sosebno po dežju, pogostoma po gozdih in je prav okusna in priljubljena, a težko prebavna jed. — Njemu podobni so mnogi drugi, a strupeni gobani (n. pr. vražji goban, Boletus Satanas, Satanspilz), katere lahko spoznaš na tem, da njih meso hitro pomodri, med tem ko ostane meso užitnega gobana lepo belo. 197 6. Kresilna goba (Polyporus foment&rius, Buchen- oder Zunderschwamm) ima kopitast, lesast klobuk, ki je brez beta ob strani prirastel na bukova debla. Trdi, zunaj sivi klobuk sestoji iz rumenkastorjavega, melikokocnjastega mesa, ki prehaja spodaj v neodložljivo plodno plast. To sestavljajo kakor pri gobanih tanke cevke, v katerih se snujejo trosi. — Iz kresilne gobe se pripravlja znana netilna goba, ki se rabi tudi v ranocelstvu za ustavljanje krvi. 7. Plodno plast gobanov in kresilne gobe sestavljajo drobne cevke in se zavoljo tega vidi od spodaj, kakor da bi bila luknjasta. Glive, ki imajo tako osnovano plodno plast, imenujemo luknjičaste glive. c) Bodičaste glive (Stachelpilze). 8. Na bodičastih glivah prevleka plodovnica bodice, zobce ali bradavičice, katere nosijo njih pecljati ali nepecljati klobuki. — Sem spada užitna žlebnja- kasta ježevka (Hvdnurn imbricatum, Habichts- Stachelpilz), ki ima časih prav velik, okroglast, precej ploščnat, pozneje v sredi nekoliko vglob- Ijen, svetlorjav klobuk. Klobuk pokrivajo zgoraj velike, debele, v krogih razvrščene luske. Troso- nosni zobci so svetlorjavi ali sivkasti in se deloma po betu stegujejo navzdol.— Raste od septembra do novembra zlasti po borovih gozdih. Pod. 216. Žlebnjakasta ježevka. Cela goba in (a) del podolžno prerezanega klobuka, pom. Pod. 217. Rumena griva. d) Betičaste glive (Keulenpilze). 9. Na betičastih glivah pokriva plodovnica površino kijastih ali grmičasto- vejnatih plodišč. Za primer te skupine naj omenimo rumeno grivo ali lisičje parkeljce {ClavAria finva, gelbe Barentatze oder gelber Ziegenbart), ki ima na širokem betu rumeno ali rumenordečkasto, jako krhko, gostovejnato plodišče. — Rumena griva raste septembra in oktobra po gozdih in je užitna. 198 10. Lističaste, luknjičaste, bodičaste in betičaste glive tvorijo skupino kožastih gliv, ker ima njih trose snujoča plast, plodovnica (himenij), obliko tanke kožice. Kožaste glive razvijo na svoji steljki, podgobju (miceliju), ki sestoji iz tankih, s tekočo vsebino napolnjenih nitij, večjidel mesnata, redkeje lesasta ali usnjasta plodišča. Na plodiščih, katera imenujemo v navadnem življenju gobe (Schwamme), razločujemo večinoma bet in klobuk. Plodovnica pokriva razno upodobljene klobukove dele (listke, cevke, bodice in zobce) ali celo plodiščno površje. Plodovnico sestavljajo kijaste Staniče (bazidiji), ki razvijo na pecljastih nastavkih (sterigmah) trose. Plodišča mnogih kožastih gliv so užitna, drugih zopet jako strupena. Ker nedostaja zanesljivih znakov, po katerih bi zamogli razločevati strupene in ne¬ strupene glive, pogodimo najbolje, ako uživamo le one gobe, katere se navadno jedo, in tudi te le tedaj, če so presne in nedorastle, ostalih se pa ogibljemo. Strupene ali sumljive moramo smatrati vse one gobe, katere hitro barvo izpremene, če se narežejo, ki imajo neprijeten duh in zoprn okus, ki so sluzaste ali slinaste ali že nagnite in ki rastejo po nesnažnih krajih. Mnogo je pa gob, ki nimajo ravno teh svojstev, a so vendar zelo strupene. 2. družina: Trebuhaste glive (Gasteromycetes, Bauchpilze). Pod. 218. Navadna krvnica, na levi še nerazvita, na desni godna, pom. 11. Trebuhaste glive se razloču¬ jejo od kožastih gliv po svojem navadno jajčastem ali obličastem plodišču, katero napolnjuje trosonosna plast. 12. Obličasto, časih kakor človeška glava veliko plodišče razvije navadna krvnica ali velikanski bovist (Lyco- perdon Bovista, Riesenstaubling), ki raste s sorodnimi vrstami po pašnikih in tratah. Mlado plodišče je mesnato, godno pa razpade na mnogoštevilne, rjave trose. Trosi se razkade skozi luknjico na temenu, da ostane končno le prazni lonec. Mlada krvnica je užitna. 3. družina: Rje ( Uredineae, Rostpilze). 13. Travna rja (Pucciniu gr&minis, Getreiderost) je bolezen, ki se pokaže na listih in bilih raznega žita sprva v obliki rjastih lis in črt. Te lise in črte (enojnata travna rja, Rostbrand) so nakupičena klicna zrna (trosi), katera razvije v rastlini živeča, nitasta glivna steljka. Povečalo nas pouči, da so ti trosi (poletni trosi) enojnati, z rumenkasto vsebino napolnjeni, jajčasti mehurčki. Po¬ letni trosi, katere raznašajo žuželke in veter od bili do bili, klijejo prav lahko in hitro ter tvorijo, prodrši skozi listne reže, v listnem ali bilnem staničju zopet nove nitaste steljke. Tako se travna rja tekom spomladi in poletja razmnožuje in zanaša od rastline do rastline, od njive do njive. Od meseca julija počenši se 199 izpreminjajo rjaste pege in črte v temnorjave lise (dvojnata travna rja, Doppelbrand), ki sestoje iz podolgastih, debelostenastih, dvostaničnih trosov (zimski trosi). Zimski trosi prezimujejo in se razvijo nastopno pomlad le takrat, če pri¬ dejo na spodnjo stran češminovih listov. Kaleči tros se prevrta skozi vršno listno kožico ter se nastani v listu. Tu se napravijo v klobčič zavita, iz jako tankih, Pod. 219. Travna rja. J. Ovsen list, na katerem se je naselila ija. 1. Trije poletni trosi in jeden zimski tros. 2. Zimski trosi. 3. Povprečno prerezan češminov list s kupičasto rjo (b); a spermogoniji, katerih pomen je neznan. rumenkastih nitij sestoječa, obličasta telesa, ki se končno izpremene v čašaste, od vseh stranij zastrte, rumenordeče posodice (ecidije). Sedaj se gliva imenuje kupičasta rja (Aecidium Berberidis, Becherrost). Iz dna posodic kupičaste rje vzrasto pokončne steljčne niti, ki se dotikajo druga druge in ki tvorijo na koncih v vrvico nanizane, oglate, rumene trose, ki prodro končno navzven. Pridejo li ti zdaj osamljeni trosi na žitne trave, tvorijo zopet ondi steljke, ki razvijejo poletne trose. Travna rja škoduje žitu in ovira zelo njega razvitek. Da se tedaj kolikor mogoče uniči, treba je odstraniti češminove grme iz bližine žitišč. 14. Rja je jako mnogovrstna, in nje steljke žive kot zajedavke v mnogo¬ številnih rastlinah. Tu naj še omenimo kupičasto rjo mlečkov (Aecidium Euphorbiae, Becherrost der Wolfsmilch), ki se nastani na cipresastem mlečku in ki kot grahova rja (Uromfrces Piši, Erbsenrost) razvije poletne in zimske trose na grahu in nekaterih grašicah. 15. Kožaste in trebuhaste glive in rje imenujemo oprtotrose glive, ker razvijajo trose na posebnih, pecljastih nastavkih (sterigmah), ki se snujejo na kijastih stanicah (bazidijih). 200 § 86. 2. red: Sneti (Ustilagineae, Brandpilze). 1. Prašnata snet (UstilAgo Garbo, Staub- oder Flugbrand). V klaseh in lateh nekaterih žit, zlasti ječmena in ovsa, najdemo pogostoma mesto dozorelih zrn neizmerno droban, rahel, črn prah. Pod povečalom vidimo, da sestoji ta prah iz obličastih mehurčkov, katere napolnjuje, prozorna vsebina. Vsak tak mehurček predstavlja jedno klično zrno (tros) prašne sneti, ki v ugodnih okoliščinah namnoži zopet na tisoče sebi jednakih zrn. Tros ostaja po žetvi na njivi ali se prilepi na žitna zrna. Po setvi poganjajo trosi jako tanke niti, ki se zavrtajo v mlade žitne kali, rasto ž njimi in se nazadnje nastanijo v pestičevi plodnici. Te niti tvorijo glivno steljko. Kedar se je steljka popolnoma razvila, razpade, snujoč trose, v same oblice. Vsled tesnega prostora prodro trosi zunanjo kožico razvijajočega se zrna in dospo v obliki črnega prahu na dan. To škodljivo glivo uničiš, ako odstraniš tros. V to svrho namoči za setev namenjeno žito v razredčeno raztopino modre galice. V dvanajstih urah uničiš na zrnih slučajno prilepljeni tros, a žitu ne škoduješ. Ker pospešuje vlažna, topla zemlja razvijanje te škod¬ ljive glive, skrbi za suho njivo in odpravi vso vlago ter ne gnoji z mladim, hlevnim gnojem. 2. Zelo škodljiva je tudi Pod. 220. Razsnova prašnate in smrdljive sneti. 1. Ječmenov klas, 2. ovsen klasek in 3. ječmenov cvet, na katerih se je naselila prašnata snet. 4., 5., 6. Celo, podolžno in povprečno prerezano pšenično zrno s smrdljivo snetjo. 7., 8., 9., 10. Kaleči trosi smrdljive sneti, zelo pov. 11., 12. Steljčne niti smrdljive sneti. 13. Iste v pšeničnem staničju. 14. Trose snujoče steljčne niti smrdljive sneti. 15. Trosi prašne sneti. 16. Kaleči trosi prašne sneti. 11. do 16. pov. smrdljiva snet ( Tilletia Caries, Schmierbrand), ki se naseli le na pšenici. Zrna, v katerih se nastani, so za polovico debelejša, in njih vsebina se je izpremenila v črno- rjavo, sluzavo in smrdečo trosno tvarino. — Na koruzi vidiš mnogo¬ krat turščično snet (UstilAgo MAydis, Maisbrand), ki nareja debele, kakor človeška glava velike, črnorjave bule, nastale iz pokvarjenega storža. — Prosena snet (TTstilago distruens, Hirsebrand) razvije svoje črne trose v zavitem latu ter ga uniči popolnoma. 201 3. red: Zaprtotrose glive (Ascomycetes, Schlauchsporen- § 87. 1. družina: Kolutaste glive (I)iscomycetes, Scheibenpilze). 1. Užitni mavrah (Morchella esculenta, Speisemorchel oder Maurache) ima mesnat, znotraj votel, belkast in gladek bet, ki se končuje v jajčast, mesnat, tudi votel, rjav klobuk. Jamičastogrbavo površino klobukovo pokriva plodna plast, ki razvije klična zrna (trose) v mehastih stanicah, v takozvanih tros n ih mehovih (ascus). Bet in klobuk tvorita trosonosno plodišče, ki izraste iz nitastega, pod zemljo skritega podgobja. Pod. 221. Kolutaste glive. 1. Užitni smrček. 2. Užitni mavrah. 3. Trosni mehovi in sočne niti iz plodovnice čašaste glive Peziza convezula. Užitni mavrah raste spomladi po gozdih in senožetih pogostoma. — Po jelovinah se nahaja sorodni užitni smrček (Helvella esculenta,, Speiselorchel), ki se pa razločuje po svojem kapičastem, nepravilno krpastem in kodrastem klo¬ buku. Obe vrsti sta sveži užitni; posušene glive se dado ohraniti tudi za zimo. 2. Sorodne čašaste glive (Pezizeae, Becherpilze), ki rastejo po njivah in po travnikih, pa tudi po drevju in starem lesovju, razvijo hrustančasta, nepecljata, čaši, skledici ali krožcu podobna plodišča. Plodovnica pokriva notranje površje plodišč. 3. Nekatere sem spadajoče glive razvijo bolj ali manj kolutasta plodišča, kakor Rhytisma> acerintim, ki se naseli v javorjevih listih. Njena plodišča se pokažejo na jesen na listih v podobi črnih, rumeno obrobljenih, le malo izbočenih, okroglastih peg. 4. Kolutaste glive razvijo prav raznolika, mnogokrat tudi kolutasta, mesnata ali usnjasta plodišča, katerih površje pokriva plodovnica. Plodišča ne¬ katerih so užitna. 202 2. družina: Jedraste glive {Pyrenomycetetf, Kernpilze). 5. Skrlatnordeča glavnica (Cl&viceps purpiirea, rothes Keulenkopfchen). Steljka te glive se naseli v plodnicah raznega žita, sosebno rži, in raztvori polagoma plodnico popolnoma ter se sama izpremeni v valjast, podolžno brazdast, črnovijoličast, rogu podoben izrastek, rženi roži ček (Mutterkorn). Rženi rožiček je znotraj bel in sestoji iz gosto zamotanih nitek glivne steljke (trajnega micelija ali sklerocija, Dauermycelium, sclerotium). Rožiček odpade, prezimi in se še le nastopno spomlad na vlažnih tleh dalje razvija. Redar cvete rž, poganja majhne, belopecljate, Pod. 222. Skrlatnordeča glavnica. 1. Godni rženi rožički. 2. Rženi rožiček z glavnicami. 3. Podolžno prerezana glavnica s plodišči, zelo pov. 4. Plodišee s trosnimi mehovi, zelo pov. 5. Trosni meh z nitastimi trosi, zelo pov. rdeče glavice (glavnice, Keulenkopfchen). V glavnici se nahaja mnogo vrčastih plodišč, katera razvijo v mehovih nitaste, neizmerno drobne trose. Ce pride nitasti tros v rženi cvet, razvije se v mehko, belkasto steljko, katero sestavljajo zamotane niti. Na tej steljki se odločijo brezštevilni poletni trosi, ki se v drugih zdravih cvetih takoj zopet razvijo v nove, podobne steljke. Trosi leže v slador- nati, mastni snovi, katero izkrgava steljka in ki se cedi iz cvetov kot takozvana medena rosa (Honigthau). Medena rosa privabi žuželke, katere potem raznašajo trose. Steljke se pozneje izpremene zopet v trajne micelije, to je v nove rožičke. Rženi rožički so otrovni. Tudi moka, kateri so zmleti rženi rožički v večji množini primešani, je škodljiva in povzročuje neko posebno bolezen, ako jo dlje časa uživaš. Rabijo se pa rženi rožički v zdravilstvu. 6. Druga sem spadajoča gliva, Polgstigma rubrum, je škodljiva sadnemu drevju, ker povzroči, da listje prezgodaj odpade. Njena plodišča se pokažejo zlasti na slivnih listih v podobi živordečih peg. 203 7. Jedraste glive razvijajo obličasta ali vrčasta plodišča (peritecije), ki se s prostim očesom vidijo kakor majhna, črna ali živobarvana jedra ali istobarvane pege. Trose tvoreči mehovi polnijo plodiščno votlino. Plodišča se snujejo ali posa¬ mezno neposredno na nitasti steljki ali pa skupno na večjih, posebnih plodonoscih. 3. družina: Gomoljike (Tuberaceae, Truffelpilze). 8. Črna gomoljika (Tuber melanosporum, schvvarze Triiffel) ima podzemeljsko, kakor oreh ali jabolko debelo, gomoljasto plodišče. Plodišče pokriva zunaj črna, bradavičasta skorja, ki obdaja rumen- kastobelo, z mnogimi rjavkastimi, razrastlimi žilami prevlečeno meso. V žilah se naha¬ jajo okroglasti mehovi, v katerih nastanejo bodi¬ časti trosi. Go¬ molj ičn a steljka opleta sesalne korenine listna¬ tega drevja in živi s temi v nekaki zadrugi. Gomoljika raste v toplejših krajih (na Francoskem, v Švici) po listnatih gozdih na apnenih tleh in je užitna. Iščejo jo na jesen z nalašč v to svrho pri¬ učenimi psi ali s prešiči. — Na češkem, Nemškem in Ruskem se nahaja bela gomoljika (Choiromyc.cs meandrifdrmis. weifle Triiffel), ki je podobna krompir¬ jevemu gomolju. Pod. 223. Orna gomoljika. 1. Celo plodišče. 2. Prerezano plodišče z okroglastimi mehovi in bodičastimi trosi. 4. družina: Plesni {Hyphomycetes, Schimmelpilze). 9. Plesni tvorijo belkaste ali sivkaste pre¬ vleke ali žametaste, majhne ruše na gnijočih živalskih in rastlinskih snoveh, na jedilih (kruhu, sadju, pre¬ kajenem mesu), na tinti, usnju i. t. d. Te prevleke so steljke teh gliv in sestoje iz jako drobnih, s tekočino napolnjenih nitij. Trose odločijo te glive na posebnih trosonoscih, v gotovih okoliščinah pa tudi v okroglastih mehovih. 10. Prav navadna je sivozelena čopičasta plesen (Penicillium crustAceum, graugriiner Pinselschimmel), čegar sivozeleni, mnogostanični, drobnovejnati micelij razvije vrh pokončnih, vejnatih trosonoscev oble, v vrvico nanizane trose. — Na sličnih tvarinah, sosebno na ukuhanem sadju, se Pod. 224. Sivozelena čopičasta plesen. a Trosonosci, b trosi, pov. 204 nastani podobna sivozelena betasta plesen (Eurotium Aspergillus glaucus, graugriiner Kolbenschimmel), ki tvori vrli pokončnih trosonoscev posamezne, obli- časte glavice, sestavljene iz mnogoštevilnih, sivozelenih trosov. 11. Druge sem spadajoče glive razvijo svojo steljko na površju rastlinskih delov. Te steljke so podobne močnati prevleki, katero imenujejo močnato roso (Mehlthau). Tako prevleče n. pr. grozdna gliva (Erysiphe Tuckeri, Traubenpilz) sprva spodnjo listno stran, pozneje pa tudi jagode vinske trte ter je vzrok grozdni bolezni. Najpreje odstraniš to bolezen, ako potresaš rastlino z žve¬ plenim cvetom. 5. družina: Glive kvasovke QSaccha,romycetes, Hefepilze). Pod. 225. Olovni kvas, 550 krat pov. 12. Kvasovke so jednostanične glive, ki imajo podobo prav majhnih, jajčastih mehurčkov, napolnjenih s tekočo vsebino. Večinoma žive v sladornatih tekočinah ter povzročujejo v teh alkoholsko vrenje, to je, izpremene sladornate tekočine v opojne. Te glive se v takih tekočinah neizmerno hitro množe na ta način, da poganjajo iz sebe majhne popke, ki rasto in se končno odločijo od prvotnega mehurčka. Množe se po cimi c ah (Sprossung). V posameznih slučajih se pa množe kvasovke tudi po trosih. Vsebina mehurčkov razpade potem v posamezne trose, kakor v trosnih mehovih drugih zaprtotrosih gliv. Radi tega jih prištevamo tudi v to skupino. 13. Sem spadajo vinski in olovni kvas in birsna gliva. Vinski kvas (Saccharbmyces ellipsotdeus, Weinhefe) povzroči vrenje mošta ter pretvarja sladornati sok vinskih jagod v vino. Ker se ta gliva vedno nahaja na grozdju, je ni treba še le pridevati moštu, da začne vreti. Vinski kvas je glavna sestavina vinskih drožij. — Olovni in žganjevi kvas {Saccharom^ces cerevisiae, Bier- und Brantweinhefe) pretvarja olovno začimbo (Bierwiirze) v pivo in sladornate sokove v žganje. Na pol suhi, v večji množini nakupičeni olovni kvas imenujemo drožice (Presshefe, Pressgerm). — Birsna gliva (Saccharomyces Mycoderma, Kahmpilz) pa učini gnitje ter povzročuje, da postane vino kanasto. Birsna gliva sestavlja birsno kožico (Kahmhaut). 14. Zaprtotrose glive razvijo večinoma na svoji nitasti steljki raznolika plodišča. Trosi se osnujejo v mehastih stanicah, trosnih mehovih (ascus, Sporenschlauch), kateri tvorijo mnogokrat s sočnimi nitmi (Paraphysen oder Saftfaden) vred plodovnico. Plodovnica pokriva ali plodiščno površje ali tiči v plodiščih. Nekatere teh gliv odločijo tudi trose na posebnih trosonoscih, druge zopet se pa tudi množe po cimicah. Plodišča nekaterih so užitna. § 88. 4. red: Algaste glive (Phycomycetes, Algenpilze). 1. Krompirjeva gliva (Phyt6phthora infestans, Kartoffelpilz) se nastani v krompirjevih listih in gomoljih. Rastline, v katerih se je naselila ta gliva, spoznajo se lahko na črnorjavih lisah, ki se pokažejo na obolelih listih. S po- večalom se vidi v listnem staničju plesni podobna, iz drobnih nitij sestoječa steljka. Posamezne niti (trosonosci) se vzdigujejo skozi listne reže nad listno površino 205 in razvije na koncu svojih tankih vejic jajčaste, priostrene trose. Ti trosi se morejo na krompirjevih rastlinah takoj zopet razviti v nove steljke. Listi za to boleznijo obolelih rastlin končno popolnoma počrne ter se posuše in usahnejo. Oboleli gomolji, katere spoznaš po umazanorjavih lisah na lupini, raz¬ padejo v suho, krušljivo snov ali se izpremene v gnojnato, črno tvarino. Ako se hočeš za¬ varovati pred to neizmerno škodljivo plesnijo, ki se je leta 1845. prvikrat v veliki množini pokazala v Evropi, sadi le popolnoma zdrave gomolje na suhih njivah; vlaga namreč po¬ spešuje razvitek glive. Pokosi in uniči tudi nemudoma le količkaj obolelo zelišče. 2. Trtna gliva, tudi trtna plesen imenovana (Perončspora, viticola,, Reben- pilz, auch Rebenschimmel genannt), živi v listih in jagodah vinske trte in povzroča tudi jako nevarno bolezen, ki se je v naši državi leta 1881. prvikrat pokazala na južnem Ti¬ rolskem, zdaj se je pa že razširila po vseh deželah. Da jo odstraniš, škropi listje z raz¬ topljeno modro galico. — Takozvana bela rja (Cystopus candidus, weiBer Rost) živi na nekaterih križnicah, zlasti na plešcu, ter raztvarja njih staničja. Pod. 227. Vejnata steljka navadne glavičaste glive s trosonosci a, b, c. 3. Navadna glavičasta gliva, tudi glavičasta plesen ime¬ novana (Mucor Muc&do, gemeiner Kopfchenpilz, auch Kopfchen- schimmel genannt), tvori kakor plesni sivkaste prevleke na gnijočih Pod. 226. Razsnova krompirjeve glive, in tros in blodilice bele rje. 1. Del povprečno prerezanega krompirje¬ vega lista z listno režo, iz katere se vzdi¬ guje trosonosec; a trosi, b kaleč tros. c Blodilice snujoč tros in d blodilici bele rje, e kaleči blodilici bele rje. f Kaleč tros krompirjeve glive, ki se zariva v krom¬ pirjevo staničje. 206 § 89. živalskih in rastlinskih snoveh. Sivkasta prevleka je steljka ali micelij, ki sestoji iz jedne same, razrastle nitaste stanice. Posamezne, mehaste steljčne vejice (trosonosci) vzrasto pokončno in se v vrhu razširijo v obel, rjav mehurček, trosno glavico (sporangij). Vsa vsebina mehurčkova razpade v jako drobne, jajčaste trose. Iz trosov se raz- vijo na ugodni podlagi nove, jednostanične, razrastle steljke. Ta gliva pa razvije trose tudi na ta način, da se združi v jeden sam bradavičast tros tekoča vsebina dveh kijastih cimic, ki se snujeta na dveh različnih steljčnih vejicah. 4. Nekatere sem spadajoče glive se naselijo tudi v živili in mrtvili živalih, kakor n. pr. mušja smrt (Empusti Muscae, Fliegentbdter), ki se nastani v mušjem telesu ter pokonča na jesen mnogo teh žuželk. 5. red: Glive cepljivke (Scliizomycetes, Spaltpilze). 1. K najnižjim glivam, pa tudi k najjednovitejšim bitjem spadajo glive cepljivke ali bakteriji (Bakterien). Cepljivke so vedno le pojedine stanice, sestavljene iz mrenice, ki zastira tekočo vsebino. Glede na obliko so jako različne. Nekatere so podobne oblim mehurčkom; nahajajo se pa tudi krajše ali daljše, črtaste in paličaste stanice (bakteriji v ožjem smislu ali bacili, Bacillen). Časih so paličaste in nitaste stanice slokasto ali vrtelasto zavite (spirili, Spirillen). Vselej so neizmerno majhne, vidijo se le z najmočnejšim povečalom. Razmnožujejo se bakteriji navadno po delitvi, to je, Staniča se preščipava, dokler ne nastaneta iz ene glive dve; po tej delitvi se znanstveno imenujejo bakteriji glive cepljivke. Ta razmnožitev se vrši silno naglo ter se neomejeno brez prestanka ponavlja. A Bakteriji vraničnega prisada (Bactdrium dnthracis) med rdečimi krvnimi telesci (b). B Isti bakteriji trose snujoči. C Neki gnilobni bakteriji (Microcdccus). D Bakteriji iz obolelega želodca (Sdrcina ventriculi). E Mejni bakteriji (Bacterium Termo). 2. Bakteriji se naselijo kot gniloživke v tekočinah ali na površini organskih teles, v katerih se vsled tega vrše prevažne kemijske preosnove, ali se nastanijo v živih človeških in živalskih truplih ter jim kot zajedavke ple¬ nijo njih last in jih mnogokrat pokončajo. Zaradi tega jih moremo deliti na gnilobne, barvilne in bolezenske bakterije. 3. Gnilobni bakteriji (Faulnisbakterien) povzročujejo gnitje in troh¬ ljivost organskih snovij, kakor tudi vrvež. — Mejni bakterij (Bact6rium Termo, Schlussbakterium) sestoji iz valjastih ali pakrožnih mehurčkov in je glavni povzročitelj gnitja zlasti v tekočinah. — Ocetna gliva ali zakvas (Bacteriurn acčti, Essigpiiz oder Essigferment) se pokaže pri kisanju (saure Gahrung) ter povzroči pretvorbo alkohola v ocetno kislino. Ocetni klobuk (Essigmutter) sestav¬ ljajo same ocetne glive. — Po drugih bakterijili se vrši kisanje mleka in zelja. 207 4. Bar vilni bakteriji (Pigmentbakterien) povzročajo v mleku in po¬ kvarjenih močnatih jedilih izredne barve. — Tako se pokaže čudovita monada (Micrococcus prodigiosus, Wundermonade) v obliki krvavordečih, sluzavih kapljic na kruhu in kuhanem krompirju. 5. Bolezenski bakteriji (Krankheitsbakterien) povzročajo nalezljive bolezni in preneseni v zdravo človeško ali živalsko truplo istotako bolezen. — Tako so spoznali bakterije kot povzročitelje azijatske kolere (Bacterium cholerae), tuberkuloze (Bact6rium tuberculosis), davice (Bacterium diphtheridis), vraničnega prisada (Bactčrium anthracis) in drugih nalezljivih boleznij. Glive so brezcvetne rastline, katerih telo, glivna steljka (podgobje ali micelij, Pilzlager oder Mycelium), sestoji iz posameznih stanic ali iz dolgih, tankih, večjidel belih nitij, ki so sestavljene iz stanic in združene v pletenino ali nitje. Staniče napolnjuje tekoča vsebina, v kateri se nahajajo mnogokrat tudi razna barvila, a nikdar zeleno barvilo (listno zelenilo ali klorofil), kakor ga sicer opazujemo skoraj splošno na rastlinah. Glive se množe večinoma s trosi, ki nastanejo na jako različne načine. Mnogoštevilne glive razvijejo trose na posebnih plodiščih, ki se snujejo na steljki. Trosi se odločijo ali koncem stanic ali pa nastanejo v mehastih stanicah. Nekatere glive se množe tudi z delitvijo ali po cimicah. Ker nimajo glive klorofila, hranijo se le z organskimi hranivi. Žive tedaj le kot prave zajedavke (Schmarotzer, Parasiten) v živalih in rastlinah ali se naselijo kot gniloživke (Faulnisbewohner, Saprophyten) na gnijočih živalskih in rastlinskih snoveh. Pregled steljčnic. Lišaji, alge in glive imajo jednostanično ali iz samih stanic sestavljeno telo, st el j ko (thallus, Lager) imenovano. V svoji steljki so sicer časih podobne višjim rastlinam, a nikoli ne razločujemo na njih stebel in listov. Imenujemo jih zategadelj steljčnice (Thallo- phyta, Lagerpflanzen). Pregled brezcvetnih rastlin. Praprotnice, mahovi in steljčnice tvorijo drugi glavni oddelek rastlinstva. Rastline, v ta oddelek spadajoče (lisičjaki, preslice, praproti, listnati mahovi, jetrenjaki, lišaji, alge in glive) ne razvijo nikakršnih cvetov in tedaj tudi ne semen, množe se temveč s klicnimi zrni, s trosi (Sporen). Zavoljo tega jih imenujemo brezcvetne rastline ali trosocvetke (Cryptdgamae vel Sporophjta, bliitenlose oder Sporenpflanzen). Pregled vsega rastlinstva § 90. 1. Naravni rastlinski sestav. Rastline v tej knjigi naštete, oziroma popisane, tvorijo le prav majhen odlomek ogromnega števila onih mnogoličnih rastlinskih oblik, ki bivajo na' naši zemlji, in izmed katerih se vsaka nahaja v mnogoštevilnih pojedinkah (individuih). Pojedinke jedne in iste rastlinske oblike se popolnoma ujemajo v vseh bistvenih znakih. Ako n. pr. poseješ seme travniške detelje, vzrastle bodo iz po¬ sameznih semen rastline travniške detelje, katere se med seboj, kakor tudi z rast¬ lino, na kateri si nabral semena, v vseh bistvenih znakih tako skladajo, da jih ni mogoče razločevati. Vse pojedinke jedne in iste rastlinske oblike, ki se, kakor v našem slučaju posamezne rastline travniške detelje, v vseh bistvenih znakih popolnoma ujemajo, prištevamo jedni rastlinski vrsti (Art). Pojedinke jedne in iste vrste, ki se razločujejo v nebistvenih znakih, tvorijo zvrsti (Abarten, Varietaten). Ako primerjamo razne deteljne vrste, n. pr. travniško deteljo, plazečo deteljo in rdečo deteljo, opazimo, da se te sicer nekoliko med seboj razločujejo, vendar se pa ujemajo v bistvenih znakih, zlasti glede na osnovo cveta in plodu. Take vrste, ki se ujemajo v osnovi cveta in plodu, pa tudi v drugih delih, tu n. pr. v obliki listov, prištevamo jednemu plemenu (Gattung). Da moremo posamezne vrste jednega plemena določno zaznamovati, nadeli so vsaki rastlinski vrsti dvojno latinsko ime, izmed katerih označi prvo ime pleme, drugo pa vrsto. Tako imenujemo pleme, v katero spadajo navedene detelje, Trifolium; posamezne vrste pa razločujemo, da imenujemo travniško deteljo Trifolium pratense, plazečo deteljo Trifolium repens in rdečo deteljo Tri¬ folium incarn&tum. Sorodna plemena, t. j. taka, ki se ujemajo v osnovi cveta in plodu, zdru¬ žujemo v družine (Familien), tako n.pr. detelje (Trifolium), fižole (Phaseolus), grašice (Vicia), lečo (Ervum) i. t. d. v družino metuljnic (PapilionAceae). Dru¬ žine, ki se v gotovih znakih ujemajo, vvrščamo v rede (Ordnungen) ali sku¬ pine (Gruppen), rede s skupnimi znaki v razrede (Classen) in razrede končno v oddelke (Abtheilungen). Glavni oddelki (Hauptabtheilungen) pa sestav¬ ljajo vse rastlinstvo (Pflanzenreich). Tako razvrstitev rastlinstva, po kateri združujemo večje in manjše skupine po medsebojni sorodnosti, imenujemo naravni rastlinski sestav (natiirliches Pflanzensystem). Naravni sestav, po katerem je rastlinstvo v tej knjigi razvrščeno, prične z najpopolnejšimi rastlinami in konča z najjednostavnejšimi rastlinskimi bitji. 209 Po pregledih, katere smo dodali skupinam, razredom in oddelkom, dobimo nastopni glavni pregled vsega rastlinstva, oziroma sledeči naravni rastlinski sestav: A. Cvetne rastline ali seinenocvetke (Phanerdgamae vel Spermatophyta, Sluten- oder Samenpflanzen). I. oddelek. Kritosemenke (Angiospermae, Bedecktsamige). I. razred. Dvokaličnice (Dicotyled6neae, Zweikeimblattrige). 1. skupina. Zrastlolistnice (Sympetiila,e, Verwachsenblattrige). z 2. skupina. Prostolistnice (Chorip6talae, Freiblattrige). II. razred. Jednokaličnice (Monocotyled6neae, Einkeimblattrige). II. oddelek. Golosemenke (Gymnospermae, Nacktsamige). III. razred. Storžnjaki (Coniferinae, Zapfenbaume). B. Brezcvetne rastline ali trosocvetke (Crypt6gamae vel Sporophgta, blutenlose oder Sporenpflanzen). I. oddelek. Praprotnice (Pteridophpta, Farnpflanzen). I. razred. Lisičjaki (Lvcopodinae, Barlappe). II. razred. Preslice (Equis6tinae, Schachtelhalme). III. razred. Praprotnice (Fillcinae, Farne). II. oddelek. Mahovi (Bryophyta, Moospflanzen). IV. razred. Listnati mahovi (Musci frondosi, Laubmoose). V. razred. Jetrenjaki (Hep&ticae, Lebermoose). III. oddelek. Steljčnice (Thallophyta, Lagerpfianzen). VI. razred. Lišaji (Lichenes, Flechten). VII. razred. Alge (Algae, Algen). VIII. razred. Glive (Fungi, Pilze). 2. Umetni rastlinski sestav. § 91. Vsak sestav, ki ni osnovan na medsebojno sorodnost rastlin, temveč le urejen po jednostranskih načelih, imenujemo umeten rastlinski sestav (kiinstliches Pflanzensystem). Tak umeten rastlinski sestav je priredil slavni prirodoslovec Karol pl. Li n ne ter ga osnoval po številu, nameščaju in po razdelbi bistvenih cvetnih delov, prašnikov in pestičev. Po tem sestavu spadajo vse rastline v 24 razredov. Prvih 23 razredov obsega cvetne rastline, 24. razred pa brezcvetne rastline. Linne-je v umetni sestav je znamenit, ker se dajo na njegovi podlagi rastline večinoma lahko določiti po posameznih znakih, ki jih navadno ni težko najti. Vsled tega se še sedaj ta sestav mnogokrat uporablja v knjigah, ki so namenjene v določbo rastlin. Pregled tega sestava je sledeč: I. Rastline z očitnimi cveti (Phanerdgamae, Sichtbarbliihende): A. Rastline z dvospolnimi cveti (Monoclineae, Zwitterbliitige) in &) z ločenimi (prostimi) in jednako dolgimi prašniki spadajo, če imajo 1 prašnik v 1. razred (Monandria) 2 prašnika v 2. > (Diandria) 3 prašnike » 3. > (Tridndria) Paulin, Rastlinstvo. 14 210 20 ali več na čašo prirastlih prašnikov v 12. » 20 » » » cvetišče » » » 13. > (Tetrandria) (PentAndria) (Hexandria) (Heptdndria) (Octdndria) (Enneandria) (Decandria) (Dodecandria) (Icosandria) (Poly£ndria) b) z ločenimi, a razno dolgimi prašniki spadajo, če imajo dva daljšain dva krajša prašnika (dvomočne) v 14. razred (Didynamia) štiri daljše in dva » > (četveromočne)»15. » (Tetradynamia) c) z zrastlimi prašniki spadajo, če so prašniki zrastli z nitmi v jeden kosmič v . . » » » dva kosmiča v . . » » »tri ali več kosmičev v s prašnicami v. s pestičem v. 16. razred (Monadelpliia) 17. » (Diadelphia) 18. » (Polyadelphia) 19. » (Syngenesia) 20. » (Gvnandria). B. Rastline z jednospolnimi cveti (Diclineae, Eingeschlechtige) spadajo, če se nahajajo prašni in pestični cveti a) na istem deblu v.21. razred (Monoecia) b) na raznih deblih v.22. » (Dioecia) c) in poleg teh tudi dvospolni cveti v .... 23. > (Polygamia). II. Rastline s skritimi cveti (Crypt6gamae, Verborgenbliihende; pravil¬ neje brezcvetne rastline) spadajo v . . 24. razred (Cryptogamia). Teh 24 razredov je razdelil Linne zopet na rede, in sicer v prvih trinajstih razredih po številu pestičev ali vratov, v 14. (ustnatice in črnobine z zakritim cvetom) in 15. razredu (križnice) po kakovosti ploda, v 16., 17. (metuljnice) in 18. razredu po številu in stališču prašnikov (prašnic), oziroma prašnikovih snopičev, v 19. (košarice) po spolu cvetov, v 20. (kukavice) po številu prašnikov, v 21. in 22. razredu po številu in stališču prašnikov in po tem, kako da so prašniki zrastli. 23. razred se je opustil pozneje, in rastline v ta razred spadajoče so se razvrstile po obliki dvospolnih cvetov v prejšnje razrede. Rastline v 24. razred spadajoče je že Linne po naravni sorodnosti razdelil na praprotnice, mahove, alge in glive. Drugo poglavje. 0 glavnih delih (organih), o razplodbi, raz- množitvi in razširjatvi cvetnih rastlin. 14* Rastline ali vegetabilije so žive prirodnine, ki kakor vsa živa bitja hrano vzprejemajo in rastejo in se plode ter se pri tem izpre- minjajo in prej ali slej zopet poginejo. Po teh znakih se rastline jednačijo živalim, razločujejo se pa od njih, da ne čutijo in da se samovoljno ne gibljejo. Pri nekaterih rastlinah, zlasti pri najnižjih rastlinskih bitjih, opazujemo sicer tudi časih razna gibanja, a ta gibanja se ne vrše iz lastnega notranjega nagona, ampak le vsled raznih zunanjih vplivov. Kakor druga višja živa bitja so tudi vse višje rastline sestavljene iz raznih delov ali organov, katerim pripadejo posebna opravila. O teh posameznih delih in o njih opravilih razpravlja nekoliko obširneje naslednje poglavje. Prvi odstavek. 0 glavnih delih cvetnih rastlin Cvetne rastline se raz¬ plojujejo po semenih. Ako od- lupimo n. pr. fižolovemu semenu semensko kožico ali se¬ mensko lupino (Samenhaut oder Samenschale), pokaže se nam semensko jedro (Samen- kern). Jedro je pri fižolu le tako- zvana kal (Keim). Razcepimo li jedro po vidni, drobni reži, opa¬ zimo med poljajčastima polovi¬ cama, kateri zovemo klična lista ali kalici (cotvledoncs, Keimblatter; pod. 229. i.c,c 2 ), majhno, ukrivljeno telesce, tako- zvani kalček (Keimling oder Embryo; pod. 229. u). Kalček je osnova poznejše rastline. Nje¬ gov čepasti, pod kalicama ležeči podaljšek imenujemo koreni- čico (Wiirzelchen; pod. 229.ia), nasprotni, nad kalicama ležeči konec pa brstič ali peresce in njih najvažnejših oblikah. Pod. 229. Kaleči fižol. 1. Obe semenski polovici, namreč kalici C\ C 2 ; k kalček; a koreničica; b brstič; d x d 2 prva dva mladična lista. 2. Kaleče seme; a iz koreničice snujoča se glavna korenina. 3. Kaleče seme brez jedne kalice: a glavna in a x prva stranska korenina. 4. Kal z nerazvitima mla- dičnima listoma (d t d 2 ): a glavna korenina, a t stranske korenine, l> steblo. 5. Kal z razvitima prvima mla- dičnima listoma (<ž t d 2 ) ; e vršni brst. Puščici kažeta rastno mer stebla, oziroma korenine. § 92. § 93. 214 (Knospchen oder Federchen; pod. 229. is). Ako vsadimo fižol v vlažno prst, podaljšuje se koreninica, raste navzdol ter se razvije v ko¬ renino (Wurzel; pod. 229.3a). Brstič se dviguje nad zemljo; iz njega se snuje deblo, oziroma steblo (Stamm und Stengel), ki poganja razne listne tvorine. Vse te listne tvorine, ki se razvijejo na deblu, oziroma pozneje na njegovih odrastkih (mladikah), ime¬ nujemo mla dične liste (Sprossblatter; pod. 229. s^a,). Korenina, deblo in listi so glavni deli (organi) vsake cvetne rastline. Notranja osnova rastlinskih delov v obče. § 94. 1. Korenino, deblo in liste sestavljajo prav majhne, jako raznolike tvorine, katere imenujemo stanice (Zellen). Staniče so večjidel prostim očem nevidne; spoznavati jih moreš navadno le s pomočjo povečala. 2. Najnižja rastlinska bitja, kakor n. pr. stenska alga (pod. 210. i), povodni meseček (pod. 209. i), kremenaste alge (pod. 211.), glive kva¬ sovke (pod. 225.) in cepljivke (pod. 228.), pa tudi trosi tajnocvetek in pelodna zrnca cvetnih rastlin sestoje iz pojedinih stanic. Posamezno stanico si moraš misliti kot prav majhen mehurček, čegar drobna ko¬ žica (stanična mrenica, Zellhaut) zastira sluzavo tekočino, proto- plazmo. Nahajajo se pa tudi stanice, ki sestoje le iz nezastrte kapljice protoplazme. Razen staničnega zrna (Zellkern) se še v protoplazmi mnogokrat nahajajo druge, večinoma zrnato upodobljene snovi, med katerimi so najvažnejše škrobna zrna (Starkemehl) in zrna listnega zelenila ali klorofila (Chlorophyll oder Blattgriin). Listno zelenilo polni stanice vseh zelenih rastlinskih delov. Ako raz¬ padejo stanične mrenice, ki ločijo stanice, razvrščene drugo vrh druge, nastanejo daljši ali krajši cevasti mehovi, takozvane cevi (Gefafie). §95. Na vseh delih višjih rastlin se stanice združujejo, tvorec staničj a (Gewebe). Staničja so trovrstna: 1. Kožasto staničje (Hautgewebe), katero pokriva kakor koža rastlinske dele od zunaj. Na listih in jednoletnih steblih ima kožasto staničje podobo tanke kožice in se imenuje gornja ko¬ žica (Oberhaut). V gornji kožici se nahajajo mnogokrat majhne reže, listne reže (Spaltoffnungen). Cesto se posamezne stanice ali tudi cele stanične skupine zgornje kožice navzven podaljšajo. Take v zrak, v zemljo ali v vodo moleče stanične podaljške, ki so prav raznolike podobe, imenujemo ko¬ smat in e (Haare; pod. 230.). Kosmatine so mehke in puhaste ali šče- tinaste ali trde in ostre ali žlezaste in narejajo mehkodlakave, svilnate, 215 baršunaste, volnate, ku- štraste, ščetinaste, srhko- kocinaste, žlezaste pre¬ vleke. Posebne vrste ko- smatin so pekoče ščetine, žlezaste kocine in sesalne kosmatine. Pekoče šče¬ tine (Brennhaare) imenu¬ jemo v trdo, krhko ost se končujoče, z ostro, žgočo tekočino napolnjene ko¬ smatine, kakor jih imajo n. pr. koprive. Žlezaste kocine (Drusenhaare) so na koncu glavičasto ode¬ belele in izločajo razne, mnogokrat lepljive, tekoče snovi. Sesalne kosma¬ tine (Saughaare) vsrka¬ vajo vodo in v vodi raz¬ topljene hranilne snovi. Sesalne kosmatine se na¬ hajajo splošno na koreni¬ nah in se po tem imenujejo korenske kosmatine Pod. 230. Raznolike kosmatine. 1. Goltne kosmatine iz Jegličevega cveta. 2. Kocinica bro- ščevega stebla. 3. do 5. Razno razvite pekoče ščetine kopriv; x in 6 listno staničje. 6. Kosmatina iz vijoličnega venca. 7. Žlezasta kocina iz cevi odolinovega venca. (W urzelhaare). Na starejših rastlinskih delih, na deblih in koreninah, se snuje mesto gornje kožice kožasto staničje, katero sestavlja več staničnih plastij in ki se imenuje plutasto staničj e (Korkgewebe). Ako se ne snuje pluta neposredno pod gornjo kožico, odmro nad pluto ležeče stanične plasti in tvorijo potem skorjo ali lubje (Borke). Glej pod. 238.! 2. Konopčasto staničje (Stranggewebe) ima obliko konopcev, ki prevlekajo korenino, deblo in liste. Ti konopci so ali tankim nitim ali debelejšim vrvem ali celo debelim stebrom podobni. V listih višjih rastlin tvorijo ti konopci takozvane žile (Nerven oder Adern), ki so jako različno razvrščene. Konopčasto staničje sestavljajo raznolike stanice, zlasti pa iz stanic nastale cevi. Najnavadnejša oblika konopčastega staničja so cevni povezki (GefaBbiindel). Na cevnem povezku razločujemo lesno staničje, ki sestavlja les, in ličnato staničje, ki tvori ličje, med njima pa 216 tankostensko, jako sočno tvorilno staničje, takozvani kambij. Notranje stanične plasti kambija se izpremene v les (Holz), zunanje pa v ličje (Bast). Glej pod. 238.! 3. Osnovno staničje (Grundgewebe) je od zunaj obdano s kožastim staničjem ter izpolnjuje popolnoma prostor med konopci cevnih povezkov. Glej pod. 236. in 237.1 O korenini. §96. 1. Korenina raste trajno od debla v nasprotno mer, tedaj večjidel navzdol, in ne poganja nikakršnih listov. Navadno tiči ko¬ renina v zemlji ter pritrjuje rastlino v njeni podlagi; časih pa sega Pod. 231. Glavne korenine. tudi v vodo ali visi v zraku. Kore¬ nina vsrkava iz svoje podlage živež, kateri mora biti tedaj raztopljen, kapljiv ali plinast. 2. Korenina je osnovana ve¬ činoma že v kali. Ako je nastala iz povečane klične koreničice, je neposredni podaljšek debla in se imenuje glavna (srčna) kore¬ nina (Haupt- oder Pfahlwurzel). Glavna korenina se na mnogih rast¬ linah krepko dalje razvija in je ali enoj na ta, ako se ne razrašča, l.Vejnata glavna korenina mačehe. 2. Vrete¬ nasta korenina mrkve. 3. Repasta korenina redkve. 1 ali vejnata ali razrastla (pod. 231. i), ako poganja stranske korenine (Nebenwurzeln), ki se mnogokrat zopet razraščajo. Po obliki so glavne korenine ali nita¬ ste (fadenformig, pod. 231. i) ali valjaste (walzenformig), ali vre¬ tenaste (spindelformig, pod. 231.2), če so zgoraj debele in se polagoma zožujejo v tanek konec, ali repi podobne ali re- paste (riibenfor- mig, pod. 231.3) ali oble (kugelig; redkvice). Pod. 232. Sestavljene korenine. 1. Vlaknata korenina trave. 2. Šopasta korenina lopatice z betičastimi korenskimi gomolji. 3. Šopasta korenina navadne kukavice z oblimi korenskimi gomolji. 217 3. Na mnogih rastlinah pa kmalu odmre glavna korenina; mesto nje izraste na steblovem dnu več ali manj korenin, ki tvorijo sestavljeno korenino (zusammengesetzte Wurzel). Sestavljena korenina je ali vlaknata ali šopasta (Faser- und Biischelvvurzel). Vlaknata korenina (pod. 232. i) sestoji iz mnogih vlaknastih korenin. Šopasto korenino sestavljajo tanjše ali debelejše, vlaknaste in zajedno tudi posamezne, mesnate, gomoljaste korenine (korenski gomolji, Wurzelknollen). Korenski gomolji so betičasti (lopatica, pod. 232.2), obli (navadna kukavica, pod. 232. 3) ali dlanasto razdeljeni (široko- listna kukavica, pod. 150. 1). 4. Korenine, ki izvirajo iz nadzemnega debla, zovemo pri¬ stopne ali adventivne korenine (Adventivwurzeln). Take so kore¬ nine zatičev, zračne korenine (Luftwurzeln) nekaterih po toplejših krajih rastočih rastlin (vanilija, pod. 153. 1) in plezalne korenine (Kletterwurzeln), s katerimi se nekatere rastline (bršljan) vzpenjajo po oporah. 5. Glede na čvrstost (Consistenz) so korenine mesnate ali lesaste, glede na trpežnost (Lebensdauer) jednoletne, dvoletne ali večletne. 6. Koreninam so podobne tudi sesalne korenine ali sesal- nice (Saugvvurzeln oder Haustorien), s katerimi se zarijejo prave zajedavke (predenica, pod. 43.2; omela) v druge rastline ter jih izsesavajo. O deblu. 1. Deblo raste od korenine v nasprotno stran, navadno navzgor. § 97. . Deblo je tudi trajne rasti in poganja raznovrstne listne tvorine, mladične liste. Živila, katera je vsrkala korenina, prevaja deblo dalje ter jih deloma prenareja. 2. Navadno smatramo za deblo le nadzemne, listnate rastlinske dele, to je nadzemno deblo. Natančneje opazovanje pa nas pouči, da imamo deblom prištevati tudi nekatere rastlinske dele, ki tiče večinoma pod zemljo, in katerim tudi navadno napačno pravimo korenine, ker imajo deloma korensko lice. Ti podzemni organi se imenujejo podzemna debla in se razločujejo od korenin s tem, da nosijo vedno liste, če tudi nepopolne, takozvane lusko lis te. Najvažnejše oblike podzemnih debel so čebula, korenika in gomolj. 1. Čebula (Zwiebel) ima v sredi prav prikrajšano, ploščasto § 98. ali kratkostožkasto, mesnato deblo, čebulni krožeč (Zwiebel- 218 Pod. 233. Dve čebuli. 1. Čebula belega limbarja z luskastimi luskolisti. 2. Po¬ dolžno prerezana čebula vrtnega hijacinta z lupinastimi luskolisti. scheibe oder Zwiebelkuchen), iz katerega izvirajo luskasti (pod. 233. i) ali lupinasti (pod. 233. 2) luskolisti. No¬ tranji luskolisti so mesnati, zunanji so navadno suhokož- nati, redkeje mesnati. Na spodnjem koncu nosi čebulni krožeč vlaknato korenino, iz svojega vrha pa poganja vsako leto zelene liste in cvetna stebla (čebula, vrtni hijacint, zvonček). 2. Korenika (Wurzel- stock) je podaljšano pod¬ Pod. 234. Dve koreniki. 1. Korenika mnogocvetne solzice: a končni brst, b obrunka. 2. Korenika brezstebelnega jegliča. zemno deblo, katero poraščajo vlaknaste korenine in mnogo¬ krat razločni lusko¬ listi. Navadno leži v zemlji vodoravno ali poševno. Kore¬ nika je večinoma vztrajna in poganja vsako leto nova, nadzemna listnata stebla. Ta odmro in popuščajo navadno na koreniki obrunke (Narben). Primerjaj koreniko jegliča (pod. 234.2), korenike podlesne vetrnice (pod. 114.), solzice (pod. 234.1), kolmeža(pod,170.)l 3. Gomolj (Knolle) je kratko, odebelelo in omese- nelo podzemno deblo, ki nosi vlaknaste korenine in prav neznatne luskoliste, ter razvija vsako leto nadzemna cvetna Pod. 235. Krompirjevi gomolji. stebla. Gomolj je jednoleten A Razsnova gomoljev; k snujoči se gomolji; b luskolisti; r korenine. B Podolžno prerezan mlad gomolj: b lusko¬ listi, g končni brstič, m stržen, / cevni povezek. (krompir, pod. 2 9. e in pod. 235.) ali večleten (kokorik). 219 1. Nadzemno deblo je oni rastlinski del, ki poganja prave §99. in o vrš ne liste. Točke, kjer sede na deblu listi, ali iz katerih se vsaj morejo pravilno razvijati listi, zovemo kol en c a (Knoten). Kolenca so časih zelo odebelela. Debelni del med dvema kolencema imenujemo debelni člen (Stengelglied, Internodium). 2. Deblo, ki živi le jedno rastno dobo, zove se steblo (Stengel). Rastline s stebli imenujemo zelnate rastline ali zelišča (krautige Pflanzen oder Krauter). Zelišča so jednoletna, dvo- ali večletna. Večletna (vztrajna) zelišča zovemo tudi šibja (Stauden). 3. Deblo, ki vztraja več let, imenuje se lesasto deblo ali skratka deblo (Holzstamm oder Stamm). Rastline z debli so lesaste rastline (Holzgewachse) in se dele v drevesa (Baume) in grme (Straucher). Pol grmi (Halbstraucher) se razločujejo od pravih grmov s tem, da olesene le njih spodnji debelni deli. 1. Notranja deblova osnova in deloma tudi zunanja oblika je § 100. na deblih jednokaličnic in dvokaličnic precej različna. Na povprečnem deblovem prerezu jednokaličnic (pod. 236.) vidimo, da so cevni povezki v osnovnem staničju, katero se tudi celo stržen nazivlje, raztreseno, in sicer proti sredini bolj razredčeno vstlani. Na vsakem cevnem povezku je ličnati del navzven in lesni del navznoter proti deblovemu središču obrnjen, med njima se pa nahaja kambij. Ker se ves prvotni kambij izpre- meni v les, oziroma v ličje, in se nov kambij ne snuje, se cevni povezki ne debele. Zavoljo tega se tudi lesasta debla jednokaličnic navadno ne debele, temveč le daljšajo in nimajo niti pra¬ vega lubja niti lesnih letnic. Lesasta debla jednokaličnic ne izvirajo iz nikakršne glavne korenine in so nerazrastla ali pa imajo le malo vilasto razdeljenih razrastkov. V vrhu nosijo enojnat šop velikih listov, ki popuščajo po G Pod. 236. Povprečni prerez debla jednokaličnic. 6r cevni povezki. k?® V m® deblu obrunke ali vlaknate listne ostanke. 2. Deblom jednokaličnic slično sestavljena so tudi zelnata stebla dvokaličnic (pod. 237.), samo da so cevni povezki tu v krogu razvrščeni. Oni del osnovnega staničja, ka¬ terega obdajajo cevni povezki, imenujemo tu stržen. Stržen je mnogokrat v sredi votel. 3. V mladih deblih lesastih dvo¬ kaličnic in storžnjakov (in tudi v mladih Pod. 237. Povprečni prerez zelnatega stebla dvokalič- nice (buče). G Cevni povezki. Mh Strženova votlina. 220 Pod. 238. Povprečni prerez tro- letnega stebla dvokaličnice. A Gornja kožica in osnovno staničje. B Ličnati del cevnega povezka. C Kam- bijev kolobar. H Lesni del cevnega po¬ vezka s tremi letnicami. M Stržen. St x Prvotni in St 2 drugotni strženovi trakovi. vejicah teh rastlin) so v krogu raz¬ vrščeni cevni povezki sprva tudi vidno ločeni (pod. 238.). Nahajajo se namreč med njimi ozke, trakaste proge osnov¬ nega staničja, prvotni strženovi stremeni ali trakovi (primare Mark- strahlen), ki vežejo stržen in kožo. Tudi tu razločujemo na vsakem cevnem po- vezku proti središču obrnjeni lesni del in navzven obrnjeni ličnati del, med njima pa kambij. A staničje kambija se tu vedno obnavlja ter snuje vsako leto navznoter jedno lesno plast, navzven jedno ličnato plast. Ker se kambij cevnih povezkov pozneje združi s sosednjim tvorilnim sta- ničjem posameznih strženovih stremenov, Pod. 239. V trojno mer prerezano lesasto deblo dvokaličnic, Q povprečni prerez; Ji radialni prerez; T tangencialni prerez; A zgornja kožica; B ličje; C kambij ; H les z letnicami; J meja letnic; M stržen: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 strženovi trakovi. snuje se kambijev kolo¬ bar (oziroma plašč), če- gar stanice se neprene¬ homa množe (pod. 239.). Notranje plasti tega kolobarja se izpremene leto za letom v j eden lesni kolobar (oziroma plašč) in njega zunanje plasti istotako v j eden ličnati kolobar (oziroma plašč). Ta debla, ki se daljšajo in debele, ra¬ stejo tedaj med lesom in ličjem. Najmlajši ličnati.skladi leže navznoter, najmlajši lesni skladi (belina) navzven. Stanice na jesen snujočega se lesa so ozke in imajo debele stene, stanice pomladnega lesa so pa široke ter imajo tanke stene. Vsled tega lahko že s prostim očesom razločiš na povprečnem deblovem prerezu jesenski in pomladanski les, oziroma posamezne letne lesne kolobarje, lesne letnice (Jahresringe). Razen zgoraj omenjenih prvotnih strženovih stremenov snujejo se tudi v cevnih povezkih drugotni strženovi stremeni (secundare Markstrahlen), ki so pa krajši in ne segajo do stržena. 221 Vsa lesasta debla dvokaličnic in storžnjakov, katera zunaj vedno pokriva lubje, izvirajo tudi iz velike glavne korenine, ki je ravno tako razrastla kakor deblo samo. 1. Deblo, oziroma steblo je enojno, če nima nikakršnih razrastkov, izvzemši one, ki nosijo ne¬ posredno cvete. Posebne vrste enojnatih debel so: bil (Halm), navadno zelnato in votlo, na kolencih (kolenčasto) odebelelo, po vsej dolžini listnato steblo (trave, pod. 240.); k ocen (Strunk), lesasto deblo, ki nosi le v vrhu liste in ki ni votlo (palme, pod. 171.); cvetna betva (Bliitenschaft), večinoma zelnato steblo brez pravih listov, ki razvije v vrhu j eden sam cvet ali več cvetov (navadni regrat, pod. 10.; veliki zvonček, pod. 158.; pegasti kačnik, pod. 169.). 2. Deblo, ki poganja stranske razrastke, veje (Aste), ki se navadno zopet dalje razraščajo na drobnejše veje in vejice (Zweige), imenuje sevej- nato (verzvveigt). Vejico, ki se je tekom jedne rastne dobe razvila iz brsta, imenujemo mladiko (Spross). zovemo drevesa, ako imajo glavno deblo, ki je spodaj brez vej, grme pa, ako se precej pri tleh razraščajo na veje. Kot med vejo in glavnim deblom, vejni kot (Astwinkel), je večji ali manjši. Od velikosti tega kota zavisi, so li veje k deblu pritisnjene, pokončne, razkrečene, vodoravne ali viseče. Veje stoje po deblu posamezno, raztreseno ali premenjalno (zerstreut oder wechselstandig) ali v isti višini po dve nasproti, nasprotno (gegenstandig), ali izrasto po tri ali več v isti višini, vretenčasto (quirlstandig). Ako se pri nasprotni razrasti glavno deblo dalje ne razvija, imenujemo razrast vil as to (gabelig); nasprotni veji se navadno v tem slučaju zopet razrasteta, in sicer opetovano vilasto (omela). O razrasti cvetnih mladik govorimo pozneje (glej str. 245.). 1. Vodoravno nad zemljo ali pod njo rastoče veje, ki izvirajo iz § 102. debelnega dna in poganjajo brste, ki se ukorene, zovemo pritlike ali živice (Auslaufer; jagodnjak, pod. 241.). Trdne, navadno lesaste veje, ki se okončavajo v šilasto priostren vrh, imenujemo trne (Dornen; trnoljica, pod. 242.). Tanke, vlaknaste, brezlistne vejice, ki se ovijajo okoli drugih predmetov, zovemo debelne rocice ali debelne vitice (Stammranken; vinska trta, pod. 243.). Pod. 240. Cel in podolžno prerezan del travne bili s koleneem. Lesaste rastline 222 Pod. 241. Živica jagodnjaka. Pod. 242. Trn trnoljice. Pod. 243. Debelna ročica vinske trte. 2. Po obliki so debla navadno podolgasta in valjasta ali stožkasta, časih tudi drobna in nitasta. Nahajajo se pa tudi obličastain ploščnata debla (kakti, pod.62.). — Povprečni prerez je večinoma okrogel, redkeje pakrožen, dvo-, tro-, četvero- ali mnogorobat (narcis, šaš, ustnatice, kakti). — Po čvrstosti so debla lesasta, zelnata ali mesnata. 3. Z ozirom na mer so debla pokončna (aufrecht; zeleni klobuk, pod. 77.; debla dreves), ako rasto takoj iz korenine navpično navzgor. Dvigajoča se ali kipeča debla (aufsteigend) se pri dnu prilegajo tlem in se vzdignejo še le potem (vrednikov jetičnik, pod. 28.; materina dušica, pod. 37.). Vzpenjajoča se debla (klimmend) se morejo vzdigovati le po oporah, in sicer na razne načine. Deblo pleza (klettert), ako s plezalnimi koreninami prirašča na oporo (bršljan); deblo se oprijemlje (rankt), če si kvišku pomaga z roči¬ cami ali viticami (vinska trta, pod. 243.); deblo se ovija (windet), ako se vije okoli opor v ovojnici (Spirale), ali na desno (hmelj, pod. 244.), 223 ali na levo (slak, pod. 245.; predenica, pod. 43.). Ležeča debla (liegend; plazeči petoprstnik, pod. 97.) leže popolnoma pri tleh, plu- j o č a (flutend) se vzdrže plavajoč v vodi (navadna mešinka, pod. 22.). Pod. 244. Na desno ovijajoče se hmeljevo steblo. Pod. 245. Na levo ovijajoče se slakovo steblo. Brsti ali popki (Knospen; pod. 246.) so zelo prikrajšani debelni § 103. deli, ki se razvijo v nadzemna debla ali njih razrastke. Brsti so tedaj nerazvite osnove nad¬ zemnega debla, oziroma nje¬ govih listnatih in cvetnih mladik, in se snujejo pod zemljo vrh korenin in na podzemnih deblih ali pa na nadzemnih deblih in njih raz- rastkih. Luskolisti, ki pokri¬ vajo v brstu nerazvite debelne Pod. 246. Razsnova-Jjesenovega brsta. in listne osnove, imenujemo brstne luske (Knospenschuppen). O listih. 1. Liste (Blatter) imenujemo na deblu izvirajoče in pravilno § 104. razvrščene, navadno ploščnate dele omejene rasti. Liste delimo v k 1 i č n e in m 1 a d i č n e liste. 224 §105. 2. Klicni listi ali kali c e (cotyledones, Keimblatter) imenu¬ jemo one listaste tvorine, katere nosi med brstičem in koreninico ležeči del kali, takozvano klično steblo (Keimstengel). Klični listi se snujejo na kaleh skoro vseh cvetnih rastlin. Kal ima jedno ali dve, redkeje več kalic. Po številu kalic delimo kritosemenske rastline na jednokajične rastline ali jednokaličnice (Monocoty- ledoneae, Einkeimblattrige; primerjaj pod. 247. in pod. 305.), katerih kal ima jedno kalico, in na dvokalične rastline ali dvokaličnice (Dicotvledoneae. Zweikeimblattrige; primerjaj pod. 229.), katerih kal ima dve kalici. Več nego dve kalici imajo nekatere golosemenske rastline. 3. Klični listi so v mnogih semenih (kakor pri fižolu, pod. 229.) mesnati in polni hrane, moke in tolšče, katero potrebuje in použiva mlada rastlinica, dokler še ne more sama vzprejemati in prilikovati sirove hranilne snovi. V drugih semenih pa dobiva mlada rastlina za svoje nesamo- stalnosti potrebno hranivo izven kalic. V tem slučaju vsrkavajo in dovajajo kalice mladi rastlini hranivo, ki je nakopičeno v semenu (kakor pri palmi, pod. 247.). Ako ostanejo kalice ob kaljenju pod zemljo, ne ozelene (želod, divji kostanj); če se pa vzdignejo nad zemljo, ozelene in se časih še po kaljenju razvijajo dalje (javor, buča). 1. Mladične liste (Sprossblatter) imenujemo vse one listne tvorine, katere poganja mladika, kedar se raz¬ vija iz kličnega brstiča v nadklično deblo, oziroma one listne tvorine, katere poganjajo poznejše mladike, ki izvirajo iz debla in njegovih vej. Mladične liste razločujemo na luskoliste, prave liste in ovršne liste. 2. Luskolisti (Niederblatter oder Schuppenblatter) so blede ali rjavkaste listne tvorine na podzemnih, red¬ keje na nadzemnih deblih, ki so mesnate in s hrani vi napolnjene ali suhokožnate. Sem spadajo tedaj mesnate in kožnate lupine, luske in nožnice na čebulah (pod. 233.) ter luske, ki poraščajo korenike (volčja jagoda, pod. 163.; pomladanski šaš, pod. 173.), gomolje (pomladanski žefran, pod. 155.; podlesek, pod. 167.) in cvetna stebla nekaterih rastlin (lapuh, pod. 1.; luš, poletni koren, beluš). Luskolistom prištevamo pa tudi one luske, ki mnogokrat izločajo smolnate snovi in ki pokrivajo brste lesastih rastlin, brstne luske (Knospenschuppen; pod. 246.). Pod. 247. Ka¬ leča datlova palma. a Kalica, ki do¬ vaja kaleči rast¬ linici, v semenu nakopičeno hranivo. Glej pod. 172.! 225 3. Pravi listi ali skratka listi (Mittelblatter, Laubblatter oder Blatter scblechtweg) so mnogoštevilni, navadno ploščnati in zeleni organi, ki izvirajo ob straneh pravih nadzemnih debel. Od strans kih debelnih razrastkov se razločujejo po svoji rasti kakor tudi po svojih opravkih. Zeleni listi prenarejajo sirovi redilni sok, katerega jim preskrbujeta korenina in deblo. Pretvorba se vrši s tem, da vzpreje- majo listi skozi majhne luknjice (listne reže) plinaste snovi iz zraka, izdihavajo pa drugačne plinaste tvarine in vodeni hlap. Listi nekaterih rastlin vsrkavajo tudi tekočine (šotni mahovi, žužkojede rastline). 1. Na listih razločujemo listno ploskev (Blattflache oder § 106. Blattspreite), večinoma ploščnat, razširjen del, in listni pecelj Pod. 248. List navadnega dežena s trebušasto nožnico. Pod. 249. Listna nožnica travnega lista z listno kožico. (Blattstiel), ki nosi ploskev in ki se na mnogih listih nadaljuje v sredi ploskve kot srednja žila ali srednje rebro (Mittelnerv oder Mittelrippe). Dno, s katerim se pecelj ali ploskev, če manjka peclja, drži debla, je mnogokrat razširjeno in se zove listna nožnica (Blatt- scheide), ki je sosebno velika pri kobulnicah (pod. 248.) in travah (pod. 249.). Mnogokrat obdajajo listno dno prilistki (Nebenblatter), ki stoje večjidel paroma ter so ob strani nejednaki. Prilistka sta ali odpadljiva (hrast, bukev) ali trpežna (hmelj, grah), časih neznatna in luskasta (bukev; hmelj, pod. 250.4«), časih velika in pravim listom podobna (grah, pod. 250.s«; dišeča perla). Semtertja sta prilistka s pecljem podolžno zrastla (šipek; oslad, pod. 2o0.i»). Ako zrasteta prilistka s svojima notranjima in zuiianjima robovoma, nastane cev, ki popolnoma obdaja steblo in ki se zove listna skornjica (Blatt- stiefel, Tute; dresni, pod. 250.3<). Na robiniji (pod. 86.) in kosmulji Paulin, Rastlinstvo. 15 226 Pod. 250. Prilistki raznih rastlin. 1. n Prilistka gomoljastega oslada, 2. « kosmulje, 3. I dresna, 4. n hmelja, 5. n graha. (pod. 250.2«.) se prilistka izpremenita v bodice (Stacheln). Po pomoti se imenujejo v popisu robinije (str. 79.) ti izpremenjeni pri¬ listki trni mesto bodice. § 107. 2. Liste brez peclja imenujemo sedeče (sitzend, pod. 251.1), ako se ploskev dotika ste¬ bla (stebelni listi pljučnice, ptičjega semena, listi la¬ kot); steblo ob¬ Pod. 251. Razne oblike sedečih listov. 1. Sedeča lista njivnega ptičjega semena. 2. Steblo obsegajoč list navadne kresnice. 3. Zrastla lista kovačnika. 4. Prorastel list zajčjega ušesa. jim dnom, oziroma z nožnico steblo obsega (vrtni tulipan, pod. 164.; trave, pod. 174.; navadna kresnica, pod. 251.2); prorastle (durch- wachsen), ako sta krpi zrastli, ki obsegata steblo (zajčje uho [Bupleurum], pod. 251.4). Zrastla (verwachsen) imenujemo na¬ sprotna lista, ki se zraščata z dnom (kovačnik, pod. 2 51. s). Ako se listna ploskev letvasto nadaljuje navzdol po steblu, zovemo liste navzdol se stegujoče (herablaufend; gabez, pod. 40.). 1. Pri listih je treba gledati na obliko ploskve, na deli¬ tev lista, na razvrstitev listnih žil, na trpežnost in čvr¬ stost in na razvrstitev listov po deblu. 2. Listna ploskev je navadno na obeh straneh srednje žile jednaka, somerna (symmetrisch), redkeje je nesomerna ali vegasta (unsymmetrisch oder schief), kakor n. pr. pri lipi (pod. 69.). Navadno je ploskev ravna (eben), časih pa tudi grbasta (runzelig; segajoče (sten- gelumfassend), 227 brezstebelni jeglič) ali gubasta (gefaltet). Večinoma je ploskev ploščnata (flach), redkeje je valjasta (stielrund; bomulica, pod. 100.), cevasta (rbhrig; luk drobnjak, pod. 166.) ali napih¬ njena (aufgeblasen; čebula). Ploskveno obliko določuje pa tudi očrt in kakovost konca in dna. 3. Glede na očrt (Umriss) so listi ščetinasti (borstenformig), če so prav ozki, ščetinam podobni (žabja zel); mlahave ščetinaste 1. Črtalast list madronščice. 2. Iglast list borovca. 3. Suličast list krhke vrbe. 4. Podolgast končni listek uročnika. 5. Pakrožen list skalne hrušice (Amelanchier vulgaris). 6. Jajčast bukov list. 7. Okrogel list trepetlike. (linealisch) se imenuje list, če je dolg in povsod jednako širok (pod. 252. i; zvonček, pod. 157.); prav ozkočrtalaste liste zovemo tudi črtaste (linienfbrmig; grebenika, pod. 51.). Toge in vednozelene črtaste liste imenujemo iglaste (nadelformig; borovec, pod. 252.2), in če se okončavajo v bodečo ost, šilaste (pfriemenfbrmig; brin, pod. 186.). Ako so črtalasti listi togi in z robom obrnjeni proti deblu, zovejo se mečasti ali tudi sabljasti (schwertformig, auch sabelformig; kolmež; perunike, pod. 156.). Liste, ki so v sredi najbolj široki, imenujemo suličaste (lanzettlich, pod. 252. a), ako se proti dnu in koncu jednakomernopriostrujejo; pakrožne (elliptisch; pod.252 s) in podolgaste (langlich; pod. 252.4) pa, ako se proti dnu in koncu jednakomerno zaokrožujejo; pakrožni listi so dvakrat do tri¬ krat, podolgasti trikrat ali več¬ krat daljši nego širši, če je list podoben podolgoma prere¬ zanemu jajcu, zove se jajčast (eifbrmig; pod. 252. s), ako ima proti koncu, innarobejaj- čast (verkehrt eifbrmig; pla¬ zeči skrečnik, pod. 38.), ako ima 15* Pod. 253. Listne oblike. 1. Trioglat list vrtne lobode. 2. Ronibast list laške topoli. 3. Ščitast list vodnega popnjaka (Hydroc6tyle vulgaris). 228 proti dnu vedno krajše in krajše povprečne premere. Okrogli (kreis- rund; pod. 252.?), skoraj okrogli (fast rund; kopitnik, pod. 131.) in okroglasti (rundlich; lopatica, pod. 117.) se zovejo listi, če je obseg njihove ploskve popoln krog ali -če se vsaj njega obliki pri¬ bližuje. Okroglaste liste, na katerih izvira pecelj iz ploskvene sredine, imenujemo ščitaste (schildfbrmig; pod. 253.3). Rombasti listi (rautenfbrmig; pod. 253.2) so rombu, trioglati (dreieckig; pod. 253. i) trikotniku podobni. 4. Konec listne ploskve more biti pri isti listni obliki jako različen. Koničast (spitz; pod. 254. i) je konec, ako se polagoma priostruje, priostren (zugespitzt; lipa, pod. 69.), ako se hipoma priostri; ostnat (stachelspitzig; krovni list šašev, pod. 173. s) konec ima nasajeno kratko ost. Dalje je ko¬ nec okrogel (rund; lopatičnilist, pod. 117.), top (stumpf; pod. 251.i; veliki zvonček, pod. 158.) ali prisekan (abgestutzt; pše¬ nični ogrinjalni plevi, pod. 175.). Izrobljen (ausgerandet; pod. 254.2) je konec, če ima široko, topo ali ostro in bolj plitko zarezo, zarezan (eingeschnitten), ako je zareza ozka, ostra in globoka. 5. Tudi dno listne ploskve je različno. Ako je dno zoženo in v pecelj podaljšano, imenuje se list klinast (keilformig; listki divjega kostanja, pod. 259.2), in če ima zajedno tudi okrogel konec, Pod. 254. Dve obliki ploskve- nega konca. 1. Koničast list lipovke. 2. Izrobljen list navadnega tratorja (Amardnthus silvčstris). Pod. 255. Oblike ploskvenega dna. 1. Lopatičast list marjetice. 2. Srčast list vijolice. 3. Ledvičast list grenkuljice. 4. Puščičast list stre- luše (Sagittdria sagittaefoliae). 5. Kopjast list male kislice (Rumex Acetosdlla). 6. Narobesrčasti listki zajčje deteljice (Oxalis Acetosella). lopatičast (spatelformig; pod. 255.i). Mnogokrat je dno pri sredi bolj ali manj izrezano. Ako sestoji izrezano dno iz dveh topih rogljev ali krp in ima list koničast konec, imenuje se srčast (herzformig; pod. 255.2), ledvičast (nierenformig; pod. 255.3) pa, če ima topo 229 zaokrožen konec. Puščičasti (pfeilformig; pod. 255.4) in kopjasti (spiefiformig; pod. 255. 5) listi imajo koničast konec in ostro izrezano dno s koničastima rogljema, ki sta na puščičastih listih navzdol, na kopjastih v stran obrnjena. Narobesrčasti (verkehrt herz- formig; pod. 255. e) listi imajo koničasto dno in ostro izrobljen konec. 1. Pri delitvi (Theilung) listov je treba gledati, ali je raz- § 108. deljen samo rob ali ploskev ali celo tudi pecelj. 2. Listni rob (Blattrand), kateri nima nikakršnih zarez, ime¬ nuje se cel (ganz); list se imenuje potem celorob list (ganzrandig; pod. 256.1). Mnogokrat pa je rob bolj ali manj zarezan in se imenuje napiljen (gesagt; pod. 256.2), če so zareze ostre in roglji (zobci) Pod. 256. Oblike listnega roba. 1. Celorob drenov list. 2. Napiljen list melise. 3. Narezan list kalužnice. 4. Dvakrat napiljen list poljskega bresta. koničasti; narezan (gekerbt; pod. 256. s), če so zareze ostre in roglji topi; nazobčan (gezahnt; strupena ločika, pod. 11.) pa, če so zareze tope in roglji koničasti. Po velikosti rogljev, oziroma zarez razločujemo drobno (trnoljica, pod. 89.) in debelo (jagod- njak, pod. 96.) napiljene in narezane, oziroma drobno in debelo nazobčane liste. Ako so roglji napiljenih in narezanih listov zopet napiljeni in narezani, oziroma zareze nazobčanih listov zopet nazobčane, govorimo o dvakrat napiljenih (pod. 256.4) in narezanih (doppelt gesagt und gekerbt), oziroma o dvakrat na¬ zobčanih listih. Zasločen (geschweift; veliki trpotec, pod. 20.) je rob, ako ima plitke, tope zareze in topo zaokrožene roglje. Šobasto nazobčan (buchtig gezahnt; kristavec, pod. 32.) je debelo in nepravilno nazobčan rob, trnato nazobčan (dornig gezahnt; ameriška agava, pod. 159.) in ostnato nazobčan (stachelspitzig gezahnt; pravi kostanj, pod. 140.) je nazobčan rob, čegar roglji se končujejo v osti. Pri vseh teh raznih oblikah more biti rob zajedno plan (flach), vijugast ali valovit (wellig; lavorika, pod. 111.) ali kodrast (kraus; potna bodika, pod. 8.); vejicat (gewimpert; bukev, pod. 141.) je rob, če ga poraščajo gosto stoječe kocinice. 230 3. Listna ploskev (Blattflache) se imenuje cela ali n er az- d el j ena, če nima nikakršnih globočjih zarez. Ako je listna ploskev bolj ali manj globoko razdeljena, merijo ali vse zareze proti dnu, iz katerega tedaj izhajajo roglji ali odrezki kakor na roki prsti iz dlani, ali pa so zareze vzporedne na obeh straneh srednje žile, in si roglji stoje ravno nasproti tako, kakor na peresni kosmači po¬ samezna perca. V prvem slučaju imenujemo liste v obče dlanasto- delne (handformig getheilt), v drugem slučaju pernastodelne Pod. 257. Razne listne oblike glede na ploskvene zareze. 1. Trokrp list jetrnika. 2. Dlanasto nacepljen list kosmulje. 3. Pernasto nacepljen hrastov list. 4. Pernastodelen list plavice. 5. Dlanasto razrezan list travniške krvomočnice (Geranium pra- tense). 6. Stopalast telohov list. 7. Pernasto razrezan list mlečnika. (fiederformig getheilt). Ako ne segajo zareze do sredine polploskve, zove se list krpast ali krp (gelappt); če pa segajo do te sredine, razcepljen (gespalten). če segajo zareze čez sredino polploskve, a ne do dna, oziroma do srednje žile, je list razdeljen (getheilt); če pa segajo do dna, oziroma do srednje žile, razrezan (zer- schnitten). 4. Po številu in velikosti zarez so dlanastodelni listi tro- petero-, sedmero-, devetero-, mnogokrpi, oziroma tudi tako razcepljeni, razdeljeni in razrezani (zwei-, drei-, viellappig, -spaltig, -theilig, -schnittig). Ako na dla¬ nasto razrezanem listu posamezni listki ne izvirajo iz jedne točke, ampak jeden listek poleg drugega (po¬ dobno kakor na nogi prsti iz stopala), imenujemo list stopalast (fufiformig; črni in zeleni teloh, pod. 257.e). Isto tako so glede na velikost zarez pernastodelni listi pernastokrpi, pernasto raz¬ cepljeni, pernasto razdeljeni in pernasto razrezani (fiederlappig, -spaltig, -theilig, -schnittig). Ako so roglji razrezanih listov zopet razrezani, nastanejo Pod. 258. Pernasto- delna lista. 1. Škrbinast regratov list. 2. Lirast list njivne redkve- 231 dvakrat razrezani listi (doppelt fiederschnittig), in če se to večkrat ponavlja, trikrat, štirikrat, večkrat razrezani listi (dreifach, vierfach, vielfach fiederschnittig; primerjaj liste kobulnic, pod. 55. do 59.). Isto velja tudi o razdeljenih, razcepljenih in krpastih listih, če se na njih ponavlja istovrstna delitev. Škrbinaste liste (schrottsageformig; pod. 258.i)zovemo pernastodelne liste, ki imajo velike, v stran in proti dnu namerjene zobčaste roglje (regrat). Per- nastodelen list, ki ima velik, okroglast končni rogelj, in čegar stranski roglji se proti dnu zmanjšujejo, se imenuje lir as t (leier- formig; pod. 258.2). Krpaste, razcepljene, razdeljene in razrezane liste imenujemo enojnate (einfach). Od enojnatih, razrezanih listov je treba razločevati sestav- § 109. Ijene liste (zusammengesetzte Blatter), ki nastanejo, ako se cepi tudi pecelj. Skupni pecelj nosi potem več posameznih, navadno prav kratko pecljatih listkov, ki se sklepajo s skupnim pecljem po zgibih (durch Gelenke) in ki se morejo zase pregibati in Pod. 259. Sestavljeni listi. 1. Trojnat list nagnoja. 2. Sedmernat list divjega kostanja. 3. Lihopernat šipkov list. 4. Parnopernat list grahorja. posamezno odpasti. Sestavljeni listi so dlanasti ali prstasti (handformig oder gefingert), ako izvirajo posamezni listki vrh skup¬ nega peclja iz jedne točke, podobno prstom na dlani; pernati (gefiedert), ako stoje listki na obeh straneh skupnega peclja na¬ sprotno ali premenjalno kakor perca na kosmači. Dlanasti listi so po številu listkov trojnati (pod. 259.i), peternati (pod. 95.i), sedmernati (pod. 259.2) ali deveternati (drei-, fiinf-, sieben- oder neunzahlig). Pernati listi so lihopernati (unpaarig gefiedert, pod. 259.3), ako nosi skupni pecelj na koncu jeden sam listek brez para, parnopernati (paarig gefiedert; pod. 259.4), ako nimajo tega končnega listka. Ako nosi skupni pecelj zopet pernate liste, ki morejo biti sami zopet sestavljeni, nastanejo dvojno-, trojno- in mnogoterno pernati listi (doppelt, dreifach, vielfach gefiedert). 232 § 110. Oblika in delitev lista je bistveno v zvezi z razvrstitvijo listnih žil (Blattnerven). Listne žile so iz debla, oziroma iz peclja v ploskev vstopajoči cevni povezki (Gefafibundel), ki prevlekajo ploskev kot svetla, časih vzvišena vlakna. Izmed teh gre srednja žila (Mittelnerv), ki je navadno močnejša, skozi sredino ploskve. Po razvrstitvi listnih žil solisti progasto- ali mrežastožilnati. I Progastožilnati listi (streifennervig) so oni, na katerih vstopi naenkrat več enojnatih (glavnih) žil v ploskev. Ako so te žile ravne, zovejo se listi ravno- ali vzporednožilnati (gerad- oder parallelnervig; pod. 260. a); ako so žile krive, pa slo- kastožilnati (bogennervig; pod. 260. c). Mrežastožilnati listi (netznervig) imaj o le j edno glavno (srednjo) žilo, ki se v ploskvi cepi v postranske žile. Poslednje se zopet ce¬ pijo na veje in vejice, ki se razhajajo prav raznovrstno, tako da se vidi vsa ploskev preprežena z nekako mrežo (listna mreža, Blattnetz). Ako se razhajajo v mrežasto- žilnatih listih stranske žile iz jedne točke, tedaj trakasto (strahlig), zovemo liste tra¬ kasto- ali dlanastožil- nate (strahlen- oder hand- nervig; pod. 260. c); če se pa cepi glavna žila pernasto na stranske žile, imenujemo liste Pod. 260. Listne oblike glede na razvrstitev žil. A Vzporednožilnat list trave. C Slokastožilnat list sol¬ zice. D Pernastožilnat list bele jelše. G Dlanastožilnat list hribske rese (Alch&milla vulgdris). pernastožilnate (fieder- nervig; pod. 260. o). Progasto- žilnati listi so navadno celi in celorobi, dlanastožilnati listi so mnogokrat dlanastodelni, pernasto- žilnati pa pernastodelni. § 111. 1. Glede na trpežnost (Dauer) razločujemo vednozelene ali zimzelene (immer- oder wintergriin; zelenika, lavorika) in po- letnozelene (sommergriin) liste. Vednozeleni listi vztrajajo na¬ vadno po več let in odpadajo le po malem (storžnjaki, vednozeleno drevje toplejših krajev). Poletnozeleni listi vztrpe le za čas jedne rastne dobe (Vegetationsperiode) in odpadejo na jesen (lesaste 233 rastline zmernega pasu). Listi zelnatih rastlin in palm ne od¬ padejo, nego z venejo in se na steblu posuše, pri zelnatih rastlinah ž njim vred. 2. Z ozirom na čvrstost (Consistenz) so listi zelnati (krautig), sočnati (saftig; kalužnica), mesnati (ideischig; homulica), usnjasti (lederartig; pravi kostanj, lavorika). 3. Glede na barvo so pravi listi navadno zeleni, redkeje druge barve. 1. Razvrstitev listov (Blattstellung). Listi so po mladikah § 112. razpostavljeni vedno v določnem redu. Ako stoje listi v razni višini posamezno po deblu, pravimo, da so premenjalno stoječi (premenjalni) ali raztreseni (wechselstandig oder zerstreut; navadna grašica, pod. 83.). V tem slučaju se nam zdi, kakor da stoje listi nepravilno semtertja raztreseni. A če sledimo črto, poteg¬ njeno od lista do lista, vidimo, da se ta črta ovija okrog debla kakor ovojnica (Spirale), časih stoje premenj alni listi po dveh stra¬ neh debla, dvoredno (zwei- zeilig; brest). Ako si stojita v isti višini na deblu dva lista nasproti, imenujemo ju na¬ sprotno stoječa ali na¬ sprotna (gegenstandig), na¬ vzkrižna pa (kreuzstandig oder decussiert; plazeči skreč- Pod. 261. Dve obliki listne razvrstitve. 1. Nasprotni listi lipovke. 2. Vretenčasti listi lakote. nik, pod. 38.), ako tvorita po dva para nasprotnih listov križ. Vre¬ tenčasti (quirlstandig; dišeča perla, pod. 18.; pod. 261.2) so listi, ako stoje trije ali več listov na deblu v jednaki višini. O listih, ki stoje gosto vkup na zelo prikrajšanih mladikah, pravimo, da stoje v šopih ali šopasto (biischelig; češmin, pod. 112.; mecesen), in če so prav gosto vkup stisnjeni vrh podzemnega ali na dnu nadzemnega stebla v podobi zvezde, pravimo, da tvorijo listno rožico (Blattrosette; kokovičnik, pod. 2.). Iz zemlje rastoče liste podzemnega stebla, ki so mnogokrat posebne oblike, in tudi najnižje, blizu tal na nad¬ zemnem deblu stoječe liste zovemo pritlične (grundstandig; rozika, pod. 101.). 2. Kot, katerega tvori list z deblom, imenujemo listni kot (Blattwinkel) ali listno pazduho (Blattachsel). V listnih pazduhah stoječe tvorine (brste, mladike, cvete) zovemo pazdušne (achsel- standig). 234 §113. Listne ročice in bodice. Na nekaterih rastlinah so celi listi (pri zmetenjaku [Fumariaf .ali le njih končni deli (na pernatih listih mnogih metuljnic) izpremenjeni v listne ročice ali listne vitice (Blattranken; grah, pod. 82., navadna grašica, pod. 83.), s katerimi se oprijemljejo kakor s stebelnimi ročicami, časih se izpre- mene listi v bodice (Stacheln), kakor n. pr. češminovi listi (pod. 112.). Po pomoti se pri češminu (str. 102.) imenujejo ti izpremenjeni listi trni mesto bodice. O cvetu. § ii4. 1. Ovršne liste (Hochblatter) imenujemo vse one raznolike tvorine, ki sestavljajo ali ki podpirajo one rastlinske dele, katere zovemo cvete (Bliiten). 2. Ovršne liste, ki sestavljajo neposredno cvete, imenujemo cvetne liste (Blutenblatter). Cvetni listi so navadno razvrščeni v Pod. 263. Cvetiščne oblike. Al. Kolutasto cvetišče. D Stožkasto cvetišče. A2, B, C. Vrčasto vglobljena cvetišča. B2. S plodnico zrastlo vrčasto cvetišče. bd Cvetišče, k čaša, kr venec, st prašniki, fr plodnica, g vrat, n brazda, krogih, ki stoje tikoma drug nad drugim, če opazujemo cvet od zdolaj navzgor (od zunaj na znotraj), moremo razločevati cvetlične listh (Blumenblatter; pod. 262.ta, i&), prašne liste (Staubblatter; pod. 262.2) in plodne liste (Fruchtblatter; pod. 262.3). Mladični 235 vrh, iz katerega izvirajo ti listni krogi, zovemo cvetišče (Bliiten- boden). Cvetišče je kolutasto razširjeno (pod. 263. n) ali stožkasto (pod. 263. d) ali vrčasto vglobljeno (pod. 263. a z, b, bz, c). 3. Cvetlični listi stoje navadno v dveh krogih, odevajo v brstu ali popku prašne in plodne liste, varujejo jih mnogokrat proti dežju tudi pozneje ter tvorijo takozvano cvetno odevalo (Bliitendecke). Ako sestoji spodnji (zunanji) krog iz zelnatih in večinoma zelenih, gornji (notranji) pa iz nežnejših, razno, le ne zeleno barvanih listov, govorimo o dvojnem cvetnem odevalu in zovemo zunanje odevalo čašo (Kelch, pod. 262. i a), notranje venec (Blumenkrone oder Krone schlechtweg; pod. 262. i ?>). če so pa cvetlični listi vsi jednaki ali vsaj precej jednake oblike in barve, je cvetno odevalo enojno in se zove perigon ali obod (Perigon). O čaši. 1. Listi, ki sestavljajo čašo, čašni listi (Kelchblatter), so § 115. navadno zeleni; ako so druge barve, so potem večjidel vencu po¬ dobni in se imenujejo venčasti (kronenartig). Posamezni čašni listi so ali ločeni (prostolistna ali ločenolistna čaša, pod. 264.?) ali med seboj zrastli (zrastlolistna čaša, pod. 264.i do e). Ako so čašni listi vsi jednaki, je čaša pravilna (regelmahig; pod. 264 i, 2, 4, v); ako so pa le deloma med seboj jednaki, da je mogoče čašo samo po jedni ravnini razdeliti v dve somerni polovici, je čaša somerna (symmetrisch; pod. 264.3,5, e). 2. Pravilna zrastlolistna čaša je kolesasta (radformig), kijasta (keulenfbrmig), valjasta ali cevasta (walzen-oder rbhren- formig), vrtavkasta (kreiselformig), v r čas ta (krugformig), lij as ta Pod. 264. Razne čašne oblike. 1. Zobnik. 2. Mehurna lepnica. 3. Travniška kadulja. 4. Petoprstnik. 5. Bledorumena detelja (Trifolium ochroleiicum). 6. Kapucinska kreša (TropaMum maius). 7. Križnica. (trichterformig), trebušasta ali napihnjena (bauchig oder auf- geblasen). Somerna zrastlolistna čaša je časih razdeljena v dva nejednaka dela ter je tedaj dvoustnata (zweilippig; pod. 264.s); časih je tudi ostrožna (gespornt; pod. 264. e). Rob zrastlolistne čaše je navadno bolj ali manj globoko zarezan, če ne segajo zareze do 236 polovice, se imenuje čaša nazobčana (pod. 264. 2), če segajo do polovice, nacepljena (pod. 264.1,5), in če segajo globokeje, raz¬ deljena (pod. 264.6). 3. Ako odpade čaša med razcvitanjem, zove se razpadljiva (hinfallig; makovci); ako odpade z vencem vred, kedar ocvete cvet, odpadljiva (abfallig). Trpežna (bleibend; zobnik) čaša ostane toliko časa, da dozori plod, in se mnogokrat zelo poveča med dozorevanjem. Trpežna lasasta ali peresasta čaša (Haar- oder Federkelch; pod. 8 2; pod. 11.2) košaric se imenuje kodeljica (pappus). Zunanjo čašo (AuBenkelch), katera se nahaja le na nekaterih rastlinah, sestavljajo navadno krovni listki (sleznice, ščetice), redkeje paroma zrastli prilistki čašnih listov (rdeči jagodnjak; petero- prstnik, pod. 264.4). O vencu in perigonu. § 116. 1. Venec sestavljajo venčni listi (Kronenblatter) v do¬ ločnem ali nedoločnem številu. Kakor čašni so tudi venčni listi prosti ali ločeni (prosto- ali ločenolistni venec) ali zrastli (zrastlolistni venec). V obeh slučajih more biti venec pravilen ali someren. Pravilen venec sestoji iz jednakih listov in se more na več stranij razdeliti na jednake polovice; na somernem vencu, katerega sestavljajo raznoliki listi, je to mogoče le po jedni ravnini. Malokdaj je venec nepravilen. 2. Na ločenih venčnih listih (pod. 106.e) razločujemo spodnji ožji, peclju podobni del, žebico (Nagel), od gornjega razširjenega dela, ki se imenuje ploščica (Platte). Ako je žebica, kakor pri klinčnicah, precej razvita, imenujemo venčni list žebicat (genagelt; pod. 125.2). Ploščica je jako različne podobe, navadno je cela ali nerazdeljena ali izrobljena (pod. 124.2), narobesrčasta (pod. 127.2), dvodelna (navadna zvezdnica), nazobčana (pod. 125.2), razrezljana (pod. 266.). časih je podaljšana v votlo ostrogo ter se zove ostrožna (gespornt; pod. 63.). 3. Pravilni ločenolistni ali prostolistni venec je po številu listov dvo-, četvero-, petero-, mnogolisten. Najvažnejše njegove oblike so: križasti venec (Kreuzbliite, pod. 265.), ki sestoji iz štirih, navadno dolgožebicatih, navzkriž stoječih listkov (križnice); klin- časti venec (Nelkenbliite, pod. 266.), ki ima pet prav dolgožebicatih listkov v cevasti čaši (klinčnice); rožasti venec (Rosenblute; pod. 267.), katerega sestavlja pet narobesrčastih ali okroglastih, prav 237 Pod. 265. Križasti venec ogrščice. Pod. 267. Rožasti venec šipka. Pod. 268. Slezasti venec sleza. Pod. 269. Metuljasti venec. Na levi od strani, na desni razprostrt; a jadro, b krili, c ladjica. kratkožebicatih listov (rožnice), in slezasti venec (Malvenbliite; pod. 268.) s petimi kratkožebicatimi, pri dnu nekoliko med seboj zrastlimi listi (sleznice). Pod. 266. Klinčasti venec brhkega klinčka. 4. Med somernimi loč enolistnimi venci je najvažnejši metuljasti venec (Schmetterlingsblute; pod. 269.), katerega sestavlja pet lističev. Izmed teb je zunanji gornji, neparni naj¬ večji in nazaj zavihan; zove se jadro (Fahne). Stranska, med seboj jednaka lističa se zoveta krili (Fliigel), in spodnjima dvema, ki sta tudi med seboj jednakolika in deloma zrastla, pravimo ladjica (Schiffchen 238 oder Kiel). Druge oblike somernih ločenolistnih vencev nahajamo pri vijolicah (pod. 63.), pri ostrožniku (pod. 120.), pri omejih (pod. 119.) i. dr. 5. Na zrastlolistnih vencih razločujemo spodnji ožji del, cev (Rohre), in gornji odprti in navadno razširjeni del, rob (Saum). Med cevjo in robom je bolj ali manj označeno grlo (Schlund). Grlo nosi časih raznolike zaklopce ali votle goltne luske (pri- venček, Nebenkrone; pod. 40. a in 41. 2), ki zapirajo vhod v cev. Rob je redkokrat cel, večinoma je bolj ali manj globoko na krpice razdeljen. 6. Najvažnejše oblike pravilnih zrastlolistnih vencev so: obli venec (kugelformig), ki ima obliko zgoraj odprte krogle; vrčasti venec (krugformig; pod. 270. 1), ki je podoben oblemu, Pod. 270. Razne oblike pravilnih zrastlolistnih vencev. 1. Oblovrčasti venec črne jagode. 2. Zvonastocevasti venec travniškega svišča. 3. Valjastozvonasti venec gabeza. 4. Zvonasti venec zvončice. 5. Lijastozvonasti venec slaka. 6. Pladnjasti venec potoč¬ nice. 7. Cevastopladnjasti venec plamenke (Phlox). samo da je bolj podolgast; valjasti ali cevasti (walzen- oder rohrenformig; pod. 14.2), podoben votlemu valju ali cevi; zvonasti (glockenfbrmig; pod. 270.*), širokocevast venec z razširjenim ustjem; lijasti (trichterformig; pod. 270. s), z ozko cevjo, ki se razširja polagoma proti robu; kolesasti (radformig; pod. 28.2), s prav kratko cevjo in ploščnato razprostrtim robom; pladnjasti (teller- formig; pod. 270. sin?), z daljšo cevjo in ploščnatim robom. Pod. 271. Somerni zrastlolistni venci. 1. Ustnati venec bele mrtve koprive in 2. grenkuljice. 3. Zakriti venec odolina. 4. Jezičasti venec košaric {g vrat, r cev, z rob). 7. Somerna zrastlolistna venca sta ustnati in jezičasti venec. Ustnati venec (Lippenbliite; pod. 271. i in 2) je cevast, iz petih listov zrastel venec z večinoma razširjenim grlom, čegar rob 239 je razcepljen po zarezi na dva nejednaka dela, ki se imenujeta gornja in spodnja ustna (Ober- und Unterlippe). Gornja ustna je večinoma velika in čeladasto vzbokla (pod. 271.i), časih pa tudi prav majhna (pod. 88.2); spodnja je navadno razdeljena na tri krpe. Ako je gornja ustna spredaj zelo vzbokla in je grlo odprto, zove se dvoustnati venec zijalast (rachenformig; pod. 271. 1 in 2); če pa grlo ustnatega venca zapira gubasto napihnjena spodnja ustna, imenuje se zakrit (maskiert; pod. 271.3). Zakriti venec je pogostoma ostrožen (pod. 24.a). Jezičasti venec (Zungenbliite; pod. 271.4) ima cevasto dno in v podobi pasa (Band) ali jezika podaljšan rob. 8. Perigon je ali zelen ter čaši po¬ doben (čašast; pod. 272.) ali drugače barvan in vencu podoben (venčast; pod. 164.). Tudi perigon je ločenolisten ali zrastlo- listen, someren (pod. 15O.a) ali pra¬ vilen (pod. 158.). Pri popisu perigonove oblike se poslužujemo istih izrazov, ki smo jih naveli pri čaši, oziroma pri vencu. Pod. 272. 1. Razdeljen perigon travniškega dresna. 2. Peterokrp perigon bresta. O prašnikih. 1. Prašni listi (Staubblatter) tvorijo takozvane prašnike § 117. (Staubgefahe). Na prašniku (pod. 273.) razločujemo niti ali peclju podobni del, prašno nit (Staubfaden), ki nosi dve navadno dvo- predalasti vrečici, sestavljajoči prašnico (Staubbeutel). Obe prašni vrečici veže podaljšek prašne niti, srednja vez (Zwischenband). Prašnica stoji na svoji niti ali pokončno ali povprečno. Predale prašnice napolnjujejo jako drobni, navadno rumeni mehurčki, cvetni prah ali pelod (Bliitenstaub oder Pollen). Vreči prašnice se odpreta večinoma s podolžno režo, redkeje z luknjicami ali s poklopcem. 2. Pri prašnikih je treba paziti na njih število, na mesto, na katerem so vsajeni, na medsebojno razmerje njih dolgosti in končno na to, ali so zrastli in kako so zrastli. Prirastli so prašniki na cvetišče (pod. 277.1) ali na čašo (pod. 277.2) ali na venec (pod. 277.3) ali perigon, redkeje na pestič (pod. 122.2). Glede na dolgost so ali vsi jednako dolgi ali pa so nekateri daljši od drugih. Ako sta izmed 240 Pod. 273. Prašnik njivne redkve. 1. Cela prašnica; o reži. 2. Povprečni pre¬ rez negodne in 3. godne prašnice; c srednja vez, z medstenje predalčkov, o reži. Pod. 274. Razne oblike prašnikov zlasti glede na prašno nit. 1. Pšenica. 2. Krhka vrba. 3. Njivni mak. 4. Brunelica. 5. Kurja črešnjica (Anagdllis arvensis). 6. Zimzelen (Vinca minor). 7. Mačeha. Pod. 275. Razne oblike prašnikov zlasti glede na srednjo vez (c).' 1. Beli limbar. 2. Zlatica. 3. Zobnica (Odontites rubra). 4. Lipa. 5. Gaber. 6. Govšec (Mercuridlis). 7. Kadulja. 8. Dinja. 9. Volčja jagoda. Pod. 276. Razne oblike prašnikov zlasti glede na prašnice. 1. Vrtni tulipan. 2. Navadna črnobina. 3. Pasje zelišče. 4. Brusnica. 5. Češmin, k in k' poklopca. 6. Navadna kukavica, s lepljiva ploščica. Pod. 277. Nameščaj prašnikov. 1. Na cvetišču vsajeni prašniki. 2. Na čaši vsajeni prašniki. 3. Na vencu vsajeni praš¬ niki. a Cvetišče, k čaša, b venec, s prašniki, g pestič. štirih prašnikov dva mnogo daljša, imenujemo jih dvomočne (zweimachtig; pod. 278. i), in ako so izmed šesterih prašnikov štirje mnogo daljši od ostalih dveh, zovemo jih četveromočne (vier- machtig; pod. 278.2). Večinoma so prašniki med seboj prosti. Časih se zraščajo z nitmi, in sicer v jeden, dva, tri ali več kosmičev in se potem imenujejo jednobratinski (pod. 278.3), dvobratinski 241 Pod. 278. Razne oblike prašnikov glede na medsebojno razmerje njih dolgosti in glede na to, kako da so zrastli. 1. Dvomočni prašniki skrečnika. 2. Cetveromočni prašniki njivne redkve 3. Jednobratinski prašniki selzenovca. 4. Dvobratinski prašniki čistnika (Ldthgrus). 5. Trobratinski prašniki krčne zeli. 6. S prašnicami zrastli prašniki potrošnika, a Posamezen prašnik, b prašni kosmič, g vrat, r prašnična cev. (pod. 278.4), trobratinski (pod. 278.s) ali mnogobratinski (ein-, zwei-, drei- oder vielbriiderig). Na košaricah se zraščajo praš¬ niki s prašnicami v cev (pod. 278. e). O pestiču. 1. Plodni listi (Fruchtblatter) se večinoma preobrazujejo v § 118. pestiče (Stempel). Na pestiču razločujemo navadno tri dele (pod.279.), namreč spodnji, večjidel debelejši del, plodnico (Fruchtknoten), srednji, večinoma nitasti ali cevasti del, vrat (Griffel), in gornji, jako raznoliki del, brazdo (Narbe). Pestič, oziroma plodnica, na- 1. Cel, 2. podolžno in 3. povprečno prerezan pestič, a Semenski popek, b vrat, c brazda. Pod. 280. Razne povprečno prerezane plodnice. 1. Jednopredalasta plodnica jegliča. 2. Dvopre- dalasta plodnica grenkoslada. 3. Dvopredalasta sebojeva plodnica. 4. Tropredalasta plodnica vrt¬ nega tulipana. stane iz jednega ali več plodnih listov. V grahovem cvetu se pri¬ meroma oba robova plodnega lista zavijeta navznotraj ter zrasteta tu v takozvani trebušni šiv (Bauchnaht), tvorec plodnico; srednja žila tvori hrbtni šiv (Ruckennaht) plodnice, v svojem podaljšku pa vrat. Paulin, Rastlinstvo. 16 242 če se izmed več plodnih listov jednega cveta izpremeni vsak za se na omenjeni način v pestič, nahajamo v jednem cvetu po več prostih pestičev (teloh, kalužnica, zlatica). V drugih cvetih pa, ki imajo le jeden pestič, je nastal pestič iz več plodnih listov s tem, da so ti zrastli s svojimi rohovi. V tem slučaju se večinoma lahko spozna po številu šivov ali po številu vratov, koliko je bilo plodnih listov. Navznotraj zaviti robovi plodnih listov se stikajo časih ter dele plodnico bolj ali manj v dva, tri, štiri ali več predalov. Plodnica je nadrastla (oberstandig; pod. 44.2 in I6O.2), ako izvirajo cvetlični listi izpod njenega dna; podrastla (unterstandig; pod. 54.2 in 157.3), ako izhajajo ti deli okrog njenega vrha. V zadnjem slučaju se zrašča mnogokrat z izdolbenim cvetiščem (pod. 90.2). 2. V plodnici, oziroma njenih predalih se snujejo na posebnih mestih, semenskih letvah (Samenleisten), jajčaste osnove bodočega semena, semenski popki (Samenknospen;pod.280.). Semenski popek (pod. 289.) sestoji iz popkovega jedra (Knospenkern), ki zastira jajčno stanico. Popkovo jedro obdajata navadno dva ovoja, notranji in zunanji popkov ovoj (innere und aufiere Knospenhiille), katera pa v gornjem koncu ne zapirata popolnoma popkovega jedra, ampak puščata votlino, popkovo ustje ali kličnico (Knospenmund). 3. Na cvetnih rastlinah so semenski popki večinoma zaprti v plodnici. Vse te rastline imenujemo kritosemenske rastline ali kritosemenke (Angiospermae, bedecktsamige Gewachse). Na¬ haja se pa tudi skupina cvetnih rastlin, h katerim spada naše jelovo drevje, ki nima semenskih popkov zaprtih v plodnici; semenski popki sede nepokriti, goli v pazduhah plodnih lusk. Te rastline imenujemo golosemenske rastline ali golosemenke (Gymnosp6rmae, nacktsamige Gewachse). 4. Vrat je navadno cevastonitast ali stebričast in sedi veči¬ noma vrh plodnice, redkeje ob strani na plodnici. Ako je plodnica nastala iz več plodnih listov, so vratovi ločeni ali pa v cev zrastli. V zadnjem slučaju se more spoznati iz števila M brazd število zrastlih plodnih listov. Časih manjka tudi vratu (mak). 5. Brazda je jako raznolika: š i 1 a s t a, (pfriemlich; pod. 281.1), nitasta (fadenformig; pod. 281.s), peresasta Pod. 281. Razne oblike pestičevih brazd. 1. Mrtva kopriva. 2. Njivni mak (Papdver Argemone). 3. Slez. 4. Perunika. 243 (federformig; trave, pod. 175.s), čopičasta (pinselformig; kislica, pod. 130.4), krpasta (lappig; dob, pod. 139.4), glavičasta (kopfig; črešnja, pod. 279.), kolutasta (scheibenformig; pod. 281.2), mede¬ ni časta (beckenformig), lis tast a (blattformig; pod. 281.4) in zraven gladka (glatt), lepljiva (klebrig), bradavičasta (papillOs) ali dlakava (bebaart). Iz pestiča se razvije plod, iz semenskih popkov seme, a le če § 119. pride cvetni prah v dotiko z brazdo. Zavoljo tega imenujemo praš¬ nike in pestiče (oziroma semenske popke) bistvene (wesentlich), cvetna odevala pa nebistvene (unwesentlich) cvetne dele. Cvete, ki imajo bistvene in nebistvene dele, imenujemo popolne (voll- standig); ako jim manjka jednega bistvenih ali nebistvenih delov, pa nepopolne (unvollstandig). Cvete s prašniki in pestiči imenujemo tudi dvospolne (zweigeschlechtige oder Zwitterbliiten). Ako se na¬ hajajo v cvetih le prašniki ali le pestiči, zovejo se jednospolni (eingeschlechtige Bliiten), in sicer prašni ali moški cveti (Staub- bliiten oder mannliche Bliiten), ako imajo le prašnike, in pestični ali ženski (plodni) cveti (Stempelbliiten oder weibliche Bliiten), ako imajo le pestiče, oziroma le gole semenske popke. Jednospolne cvete imenujemo jednodomne (einhausig), če se nahajajo prašni in pestični cveti na isti rastlini; dvodomne (zweihausig), ako so na jedni rastlini le prašni, na drugi rastlini iste vrste le pestični cveti. Cveti brez vsakršnega cvetnega odevala se imenujejo goli (nackt), cveti brez prašnikov in brez pestičev brezspolni ali neplodni (geschlechtslos, unfruchtbar oder steril). Postranski cvetni deli. Stranske cvetne dele imenujemo razne tvorine, ki se § 120. nahajajo le v nekaterih cvetih in ki ne pripadajo kot bistveni deli niti cvetnemu odevalu niti prašnikom niti pestičem. Sem prištevamo uže omenjene razrastke na grlu odevalnih listov, goltne luske (Schlundschuppen), katerim so nadeli tudi ime privenček (Neben- krone). Nahajamo jih n. pr. na vencih nekaterih klinčnic in srhko- listnic in na perigonu nekaterih narcisov. Najvažnejši med stranskimi deli so medovniki (Honiggefafie oder Nektarien). Medovniki iz- krgavajo cvetni med ali nektar, ki privablja za posredovanje oprašenja potrebne žuželke. Medovniki pripadajo po nastanku ali odevalnim listom (zlatica, orlica, teloh, močvirski in cesarski tulipan) ali prašnikom (vijolica) ali pestičem (kobulnice, buča). 16* 244 § 121- § 122. Pod. 282. Osnovni načrt križastega cveta. Osnovni načrt. Da moremo hitro in lahko pregledati število in medsebojno lego cvetnih delov jednega cveta, narišemo si osnovni načrt ali diagram (Grundriss; pod. 282.) v obliki povprečnega prereza, ki za¬ dene vse cvetne dele. Ako so posamezni cvetni deli zrastli, zvežemo jih v načrtu s črticami (pod. 38.3). O podpornih listih. Ovršni listi, ki podpirajo posamezne cvete ali tudi cela raze vetja, zovemo podporne liste (Stiitzblatter). Ako so podporni listi po obliki in barvi podobni globokeje stoječim pravim listom, imenujemo jih listaste (laubartig); če se pa glede na barvo in obliko razločujejo od pravih listov, zovejo se krovni listi (Deckblatter; pod. 283. do 285.). časih ogrinja j eden sam velik krovni list celo razcvetje in se Pod. 283. Krovni list lipovega razcvetja. imenuje tulec (Bliitenscheide; kačnik). Ako pod¬ pira več krovnih listkov vse razcvetje, tvorijo Pod. 284. Tulec pegastega kačnika. Pod. 285. Krovni listič petelinčkovega cveta (Cor'ydalis sdlida). cvetno ogrinjalo in ogrinjalce (Bliitenhulle und Hiillchen; kobulnice) ali cvetni ovojek (Hlillkelch; košarice). Krovni listi, ki podpirajo posamezne cvete, so jako raznoliki. Sem spadajo krovne luske (Deckschuppen), pleve (Spelzen; trave), ovojni in ogrinjalni listi (Hiillblatter), predlistki (Vorblatter; skledičnice), plevnati lističi ali plevnate luske (Spreublattchen oder Spreuschuppen; košarice). Ako podpira več ogrinjalnih ali ovojnih listkov pojedin cvet, govorimo istotako o ogrinjalih in ovojih (jetrnik, hrast). 245 O razcvetjih. 1. Mladiko, ki se okončava v cvet, imenujemo cvetni pecelj § 123. (Bliitenstiel). Ako je cvetni pecelj skoraj popolnoma prikrajšan, je cvet sedeč. Cveti stoje redkokrat posamezno; navadno izvira več cvetnih pecljev, oziroma sedečih cvetov iz skupnega stebla, takozva- nega cvetnega vretena (Bliitenspindel) ter sestavlja razcvetje (Bliitenstand). V vsakem razcvetju so posamezni cveti razvrščeni v obče ali drug poleg drugega v jedni ravnini, ali drug nad drugim v podolžnih vrstah. Po redu, v katerem se razcvitajo posamezni cveti, moremo razcvetja deliti v dve skupini, v sredotežna in sredobežna razcvetja. 2. Sredotežna ali grozdasta razcvetja (centripetale oder traubige Bliitenstande) imenujemo ona, v katerih se razcvitajo naj¬ prej zunanji ali spodnji, najslej pa notranji ali zgornji cveti. Ker so v vrhu, oziroma v središču stoječi cveti najmlajši, razcvitajo se ta razcvetja tedaj od oboda proti središču (sredotežno). Z ozirom na dolžino vretena razločujemo sredotežna razcvetja s podaljšanim in s prav prikrajšanim vretenom. A. Sredotežna razcvetja s podaljšanim vretenom so mnogotera: a) Klas (Ahre; pod. 286..-i) je razcvetje z navadno pokončnim in vrh stebla stoječim vretenom, po katerem sede ob strani posamezni cveti. Klas je enojnat ali sestavljen; sestavljen klas nosi mesto posameznih cvetov klaske (Ahrchen). b) Mačica (Katzchen; pod. 144.) je klasu podobno razcvetje z omahlim, navadno visečim vretenom, ki razvija mnogo gosto združenih, ne¬ popolnih cvetov. Nahaja se posebno na nekaterih lesastih rastlinah (mačičnicah). c) Betič (Kolben; pod. 169. 2) je klas z debelim, mesnatim vre¬ tenom, ki nosi mnogo tesno vkup stisnjenih, večjidel nepopolnih cvetov. d) Grozd (Traube; pod. 286. b) je razcvetje s pokončnim ali visečim vretenom, ki nosi podolgoma posamezne, precej jednakodolgo pecljate cvete. Ako so grozdi zopet grozdasto združeni, imenujemo grozd sestavljen. Grozd z razločnim, skupnim vretenom, čegar stranske Pod. 286. Načrti sredotežnih razcvetij. A Klas. B Grozd. C Češulja. D Lat. 246 veje so tembolj razrastle na vejice, čim niže izvirajo, tako da je vse mnogocvetno razcvetje piramidasto, zovemo lat (Rispe; pod. 286. n), če stoje cveti v latu tesno vkup stisnjeni, tvorijo kito (Straufi; pod. 46.a). e) češulj a (Doldentraube; pod. 286. c) nosi na skupnem vretenu raznodolgo pecljate cvete, in sicer imajo posamezni cveti toliko daljše peclje, kolikor globokeje izvirajo, tako da stoje vsi cveti v isti ravnini (križnice). B. Sredotežna razcvetja s prikrajšanim vretenom so tudi mnogotera: a) Cvetna glavica (Bliitenkbpfchen; pod. 287. nphytum 40 Sgringa 45. Šaš 159, 160 Ščetka 16 Ščetice 15 Šebenik 98 Šeboj 98, 241 Šetraj 37 Šilovje 175 Šimšir 69 Šipek 87,88, 231,237 Škrobotec 25, 27 Škrzolica 11 Šmarnica 146, 147 Špajka 16 Špajke 16 Špargelj 147 Štrboncelj 82 Štrkovec 155. Tagetes 7 Tardxacum 10 Tavžentroža 44 Taxus 174, 175 Teloh 108, 230 Terpentin 170, 173 Tedcrium 38 Tevje 56 Thallopbgta 188, 207 Thea 60 Thedceae 60 Theobroma 63 Thuia 174 Thgmelaedeeae 51 Thgmus 37 Tikva 13 Tilia 63, 64 Tiliaceae 63 TiUetia 200 Tisa 174, 175 Tobak 33, 34 j Topinambur 5 Topol 133, 227 Torilnica 41 Torkanj 7 Tragopogon 11 Trator 228 Trava, medena 167 j — pasja 166 Trave 161, 168, 225 | — klasnate 161 j — latnate 163 Trepetlika 132, 227 Trifblium 77, 235 Triticum 162, 163 Trn, beli 86 — črni 83 Trnoljica 83, 222 Trnoselj 83, 253 Troba, cvetna 141 Trobelika, mala 54 — velika 55 Trobentica 46 Tropaeolum 235 Trosocvetke 207, 248 — cevnate 183 — mahaste 187 Trpotci 21 Trpotec 21 Trskovec, španski 159 Trst, indijski 165 j — navadni 165 | — sladorni 166 I Trstika 165 Trta, vinska 64, 65, 222 Tuber 203 Tuberdceae 203 Tulipa 149 Tulipan 149,150,240, 241 — cesarski 150 — močvirski 150 Turek 8 Turritis 98 Turščica 167 Tussildgo 3 Typha 256. 267 Udikovina 18 Uho, mačje 138, 139 — zajčje 226 Ulmdceae 123 Ulmus 123, 124 Umbelliferae 52 Upaš 123 Uredineae 198 Uročnik 80, 227 Uromyces 199 Urtica 118, 119 Urticdceae 118 Usnda 188 Ustilagineae 200 Ustildgo 200 Ustnatice 35, 38 Ušivec 26 Utriculdria 22, 23 Utriculariaceae 21. Vaccinium 51 Valeridna 16 Valeriandceae 16 Valeriandlla 16 Vanilija 140 VaniUa 140 Veje, palmove 158, 175 Velikonočnica 105 Veratrin 154 Verdtrum 154 Verbdscum 26, 27 Verdnica 27 Vetrnica 104 Vetrocvetke 250 Vezela 105 Vibdrnnm 17, 18 Vida 76, 77 Victdria 111 Vijolica 58, 59, 215, 228 Vijolice 58 Vimenjak 138 Vinca 240 Vinika 66 Vinike 64 Viola 58, 59 Violdceae 58 Virk 117 Viscdria 111 Viscum 118 Višnja 82 Vitdceae 64 Vitis 64 Volčič 31 Volčin 57, 58 Volčini 57 Volovec 4 Volovnik 154 Vrba 131, 132, 227, 240, 256 Vrbe 131, 133 Vrbovec 256 Vrednik 38 Vres 49, 50 Vresnice 49, 51 Vrtnica 88. Zajedavke 23,43,118 139, 206, 207 Zakvas 206 Zaspanček 43 Zdravje, kurje 99 Zea 167 Zel, krčna 59, 241 — prisadna 5 — žabja 106 Zelena 53 Zelenika 69 Zeli, krčne 59 Zelišče, pasje 29, 34, 240 Zelje 97 — palmovo 158 Zijavke 27 Zimzelen 240 Zinnia 7 Zlatica 105, 106, 240, 257 Zlati čnice 103, 110 Zmajevec 148 Zob, pasji 152 Zobnica 240 Zobnik 32, 33, 34, 235, 252 Zrastlolistnice 3, 52, 136 Zrcalica 13 Zvezdnica 114 Zvonček 144, 145, Zvončica 13, 238 Zvončice 13 Zvonec, Marijin 13 Zggnema 192. Žabica 25 Žabjak 6 Žabri 24 Žajbelj 37 Žefran 141, 142 Žeravec 74 Žoltilica 80 Žužkocvetke 248. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000057603