‘i -02- 2002
Domoznanski oddelek
35
VESTI iz vasi 2001
352(497.4X061 )
6005737,3
o
Sreče nikoli ne smeš iskati: srečaš jo spotoma.
(I. Eberhardt)
Zelivn vam nenehnih srečanj z njo...
Slavko Visenjak župan Občine §orišnica
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2002!
e
Občina Cjonsmca
Ui/eAt^Uc
Spoštovane občanke in občani!
Tako težko pričakovano novo I tisočletje se končuje na prvi stopnici, na stopnici, kjer je zapisano leto 2001. Vsak zase in vsi skupaj smo veliko pričakovali. Imeli smo veliko načrtov in želja, tako doma, v družini, v službi pa tudi vsak v svoji vasi in na koncu lokalni skupnosti občini, v kateri živimo. Za nami so dnevi veselja in žalosti, dnevi zadovoljstva in jeze, dnevi, ki smo si jih poskušali narediti. Nekateri so napovedovali konec sveta, drugi spet so bili zadovoljni s tem kar imajo, nekateri pa smo skupaj z vami načrtovali naš jutri.
Kolikokrat se imamo čas vprašati, kaj je pravzaprav tisto, s čemer bi bil zadovoljen, danes, jutri ali vedno. Se vprašamo, kaj so tiste vrednote, ki nas delajo srečne in zadovoljne. Odgovorov bi bilo nešteto, toliko kolikor nas je. Ob vsem kar nas vsakodnevno spremlja je pomembno, da ostanemo sosed sosedu in da vsaj poskušamo razumeti drug drugega in drug drugemu tudi pomagati. Na vse to mnogokrat pozabimo, pozabimo, da smo vsi samo ljudje, ki nam je čas odmerjen in da je še kako pomembno, v kakšnem okolju živimo in delamo. Za to okolje pa smo soodgovorni vsi, vsi smo sokreatorji našega vsakdana.
Občina Gorišnica in vsi tisti, ki smo danes tej občini malo bližje, vsi tisti voljeni občani, ki delate kot predsedniki vaških odborov, člani ali predsedniki komisij in odborov, ki delajo v občini, občinski svetniki, občinska uprava in župan, smo in še delujemo za en cilj, to je ustvariti takšne bivalne pogoje, da bi se lahko vsi dobro in varno počutili. Želimo ustvariti pogoje, da bi imeli zagotovljeno pitno vodo, da bi se lahko vozili po urejenih cestah, da bi imeli možnost delovanja v raznih društvih, kijih v naši občini ni malo, da bi imeli zagotovljeno požarno varnost in varnost v primeru elementarnih nesreč, da bi naše vasi, naše pokopališče, naši kulturni spomeniki izražali videz urejenosti in dokazovali delavnost ljudi, ki
skrbijo za njih in na tak način izražali kulturo časa. Želimo ustvariti dobre pogoje za predšolsko vzgojo, želimo zgraditi šolo, v kateri bo našim otrokom omogočeno osnovno izobraževanje, da bodo lahko nadaljevali šolanje na srednjih in visokih šolah.
Skrbimo za zdravstveno varstvo v občini s primernimi objekti, v katerih imamo že danes zdravniške ekipe, s katerimi smo vsi zadovoljni. V občini je lekarna, ki prav gotovo sodi v sredino, kakršna je naša. Prek socialne službe mora občina prisluhniti občanom, ki niso sposobni zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov poskrbeti zase ali svoje otroke.
Občina mora imeti posluh za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma, pa čeprav se danes na občini zavedamo, da so sredstva namenjena za to, veliko premajhna. Prepričan sem, da bo tudi v občini Gorišnica prišel čas, ko bo mogoče to področje še boljše razvijati in dati dodatne možnosti in vzpodbude za razvoj gospodarstva.
Prav gotovo se bodo investicije, ki jim vrsto let dajemo prioriteto to so javna infrastruktura, šolstvo in zdravstvo - enkrat končale. Vsa ta leta odkar je občina leta 1995 tudi nastala, smo želeli zadovoljiti čim več naših potreb. Za vse to je bilo vloženega veliko dela in naporov, da smo lahko prišli do denarja in na koncu do realizacije zastavljenega cilja. Nič ni prišlo in ne bo samo od sebe. Čaka nas še veliko, kar bi želeli in morali narediti po naših vaseh in centrih, da bi postali še lepši, da bi ljudje, ki prihajajo k nam, od nas odhajali z lepimi spomini. To so prav gotovo želje večine nas, spoštovane občanke in občani.
Prepričan sem, da lahko s skupnimi močmi, voljo in nenazadnje tudi
denarjem še veliko naredimo. Na vsakem koraku se je treba gospodarno obnašati, potrebno je spremljati potek investicije in za vsak tolar biti prepričan, da je bil vložen v pravo stvar. Med varčevalno akcijo, ki poteka v pripravi proračuna za prihodnje leto, tudi ne bo tradicionalnega ognjemeta in prireditve pred občinsko zgradbo. Ta denar in še veliko drugega bo namenjen za opremo učilnic v osnovni šoli. Spoštovane občanke in občani, v nekaj besedah sem želel opisati delo naše občine, v katerem vas veliko tudi sodeluje in tako soustvarja z nami. Želel sem iz vsega tega potegniti tisto pozitivno, iz katerega nekaj nastane, nekaj kar nam daje zadovoljstvo in nekaj, za kar bi želel vsem skupaj in vsakemu posebej izreči besedo hvala za tvoj prispevek in pomoč pri razvoju naše lokalne skupnosti.
Pred nami so božični in novoletni prazniki. To je čas, ko si iz srca zaželimo vse najboljše, ko si zaželimo zdravja in sreče. Vse to in še veliko več Vam ob vstopu v 2002 želim tudi jaz.
Slavko VISENJAK župan občine Gorišnica
m
Pogovor s podžupanom Občine Gorišnica
Gospod Jože Klinc, kako bi opisali investicije, ki so v teku in tiste, ki jih v letu 2001 končujete?
Investicijski ciklus, ki smo si ga zadali pri sprejemanju proračuna za leto 2001; je bil dokaj obsežen in zahteven. Obseg sredstev v proračunu za leto 2001 je znašal dobrih 765.000.000,00 SIT. Naštel bi samo nekaj glavnih investicij, ki so se izvajale v letu 2001.
Praktično je končana izvedba vodovodnih priključkov v celotni občini, posebno vrednost ima to v haloškem delu občine; končan je eden naj večjih problemov oskrbe z vodo - prevezovalni vod na področju Paradiža Medribnika - Gruškovca Mej, v dolžini 3830 m, s katerim so občani dobili nemoteno oskrbo s slovensko pitno vodo; vrednost investicije je 32 mio SIT.
Končana so dela na čistilni napravi v Cirkulanah, kapaciteta naprave je 500 enot, vrednost del je 19 mio SIT.
Končali smo tudi zelo pomembno investicijo pri OŠ Cirkulane, ki smo ji dali nov in lepši zunanji videz, vrednost del je 25 mio SIT.
Na stanovanjskem bloku v Gorišnici smo obnovili streho, vrednost del je 3,5 mil. SIT.
približno 500 mio SIT.
Kako bi lahko ovrednotili vlaganja na cirkulanskem področju, glede na zaostritev odnosov?
Pri dosedanjem delu v občini smo se cirkulanski svetniki bolj ali manj uspešno, kar je tudi logično, vsak na svojem področju zavzemali za čim večji kos pogače, da bi tako nadoknadili razvojni zaostanek v primerjavi z ravninskim delom občine. V vseh teh letih nisem imel občutka, da bi bili zapostavljeni, saj smo vse ključne dokumente in odločitve sprejemali več ali manj soglasno. S podrobno analizo dosedanjih investicij posebej za leto 2000, kije že bila objavljena v našem glasilu, je razvidno, da nikakor nismo bili »oškodovani«. Aktivnosti, ki jih je izvedel iniciativni odbor za ustanovitev
Nekaj denarja je bilo vloženega tudi v obnovo kulturnih spomenikov - v cerkev sv. Ane, kjer so bila izvedena obnovitvena dela v višini 3 mio SIT.
V	cestno dejavnost je bilo v letošnjem letu vloženih 80 mio sredstev; izvedli smo nekaj modernizacij cest v skupni dolžini 3840 m (Dolane - Brezovec 2000m, Veliki Vrh 1050 m, Tibolci 530 m, Zamušani 260 m) in preplastitev (Gradišča 1000 m, Zamušani 930 m, Gorišnica 350 m, Tibolci 1030 m, Moškajnci 470 m, Zagojiči 660 m, Cirkulane 110 m, Formin 75 m). Končan je most v Muretincih, vrednost del 7 mio SIT.
V	izvedbi je kanalizacija odpadnih vod v Gorišnici v vrednosti 14 mio SIT, v polnem teku so tudi dela na pločniku s kolesarsko stezo, 38 parkirišči in novo razsvetljavo v vrednosti 32 mio SIT.
Eden največjih investicijskih zalogajev pa je vsekakor prizidek in adaptacija OŠ v Gorišnici, gradbena dela so že v teku, z izvajalcem del je podpisana pogodba v vrednosti 437 mio SIT za proračunsko leto 2002. Z dokončanjem tega projekta bodo v obeh šolah v občini dani pogoji za enoizmenski pouk s popolno
devetletko.
Tu je navedenih nekaj večjih investicij, so pa tudi druge, manjše, ki so prav tako pomembne za razvoj občine in zadovoljstvo občanov.
Koliko teh se bo preneslo v naslednje leto in koliko sredstev je potrebnih za njihovo dokončanje?
V naslednjem proračunskem letu bo potrebno predvsem dokončati prizidek k OŠ Gorišnica in aktivirati čistilni napravi v občini. Ocenjujem, da bo za to potrebno zagotoviti

samostojne občine in želje po samostojnem razvoju, bo žal prispevale k temu, da so se sredstva investicij na naši strani občine gibala samo v višini primerne porabe, kar je imelo za posledico izpad nekaterih investicij v letu 2001, pa tudi za leto 2002 ne kaže bolje.
Naše in moje delo v občini ni bilo v smeri zaostritve odnosov, še vedno verjamem, da je kompromise potrebno dosegati z argumenti, dogovarjanjem in toleranco.
Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja?
V kolikor bo prišlo na osnovi odločitve državnega zbora do referenduma za ustanovitev nove občine, bi bilo potrebno in pošteno do ljudi, da se jim predstavijo vse pozitivne, pa tudi negativne strani, ki jih prinaša samostojnost. Predvsem morajo ljudje vedeti, kakšen bo nov način financiranja občin.
Na osnovi tega vedenja se kaže moja in vizija vsakega posameznika glede bodočega razvoj a našega kraja.
Kaj bi bilo potrebno še storiti, da bi dosegli želj eno ?
Za razvoj vsake sredine, posebej še male lokalne skupnosti, so potrebni ljudje, ki v slogi delujejo v cilju razvoja svojega okolja, imajo skupno vizijo in s tem uresničijo želj ene cilje, samo par posameznikov je pri tem premalo.
Prehod v Zamušanih
Prihaja božično - novoletni čas. Kaj vam ta pomeni?
V tem božično - novoletnem času se izpostavi vrednota družine, s tem pa tudi razmišljanje o opravljenem delu. Sam pri sebi naredim nekakšno inventuro, zadovoljen sem, če mi je uspelo narediti kaj dobrega za družino, za skupnost in zase.
Kaj si kot podžupan želite, da bi se uresničilo?
Želja je veliko, vseh se ne da niti našteti, želim pa si predvsem, da bi do izteka svojega mandata postoril vse tisto, kar sem si zadal pred izvolitvijo, pa tudi še kaj več, in s tem opravičil poslanstvo v občinskem svetu.
Z oktobrske in novembrske seje občinskega sveta
11. oktobra 2001 so se sestali člani občinskega sveta na 21. redni seji, na kateri je prisostvovalo 14 svetnikov. V začetku so bili informirani o ustanovitvi lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti od drog. Predlagali so, da se že v začetku vključi v skupino še en član iz Cirkulan, saj je tudi tam potrebno pomagati mladim, da bodo osveščeni na tem področju.
Osrednja tema seje je bila realizacija proračuna in rebalans proračuna za leto 2001. Posamezna vprašanja so
se nanašala na določene točke proračuna na strani Cirkulan. V tem delu proračuna je prišlo do prerazporeditev, tako da financiranje poteka po glavarini. O tem so bili člani občinskega sveta že predhodno seznanjeni, seznanjeni pa so bili tudi predstavniki vaških odborov. Investicija v čistilno napravo v Cirkulanah je zaključena, investiranje kanalizacije pa bo predmet naslednjih proračunov. Cesta Dolane - Meglošak Lovski dom j e realizirana, za cesto v naselju
Gradnja pločnika v Gorišnici
In še vaša osebna želja ?
Tudi jaz se pridružujem z dobrimi željami ob bližajočih se praznikih, predvsem pa želim vsem občanom obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
Peter Kirič
Pohorje pa ni bila urejena dokumentacija in bo realizirana v letu 2002. V letu 2001 pa so bile realizirane posamezne točke iz planov za naslednje leto. Z lastniki posameznih parcel ob pokopališču v Cirkulanah in v Gorišnici, za katere je zainteresirana širša skupnost, je bil dosežen dogovor do te mere, da je možen odkup. Zato so v okviru rebalansa, na predlog Jožefa Klinca in Slavka Čagrana, namenili sredstva za nakup teh potrebnih zemljišč. Na predlog župana in
e
komisije za kmetijstvo so namenili del sredstev za pripravo dokumentacije za namakalni sistem, na osnovi katere bo občina lahko kandidirala na razpise v prihodnjih letih.
Višina sprejetega proračuna za leto 2001 je znašala 566 mio SIT, od marca do oktobra pa je bilo v občino "pripeljanih" še 197 mio SIT dodatnih sredstev. Rebalans proračuna za leto je znašal 764 mio SIT prihodkov, odhodkov pa je nekaj manj, saj je del sredstev rezerviranih za prihajajoče investicije. Tudi v rebalansu je proračun razvojno naravnan, poudarek pa je na teritorialni razdelitvi prihodkov ter s tem na sredstvih za investicijske dejavnosti.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali in potrjevali predloge posameznih odborov in komisij, ki so se nanašali na zamenjavo člana sveta zavoda OŠ Gorišnica, člana sveta zavoda Lekarne Ptuj, obračun vložkov in najemnine v gradu Bori, namembnost sredstev od deleža v Lovskem domu, ureditev obrob v mrliških vežicah ter sklep o pripravi seznama gospodinjstev, ki nimajo namenskih posod za smeti. Prav tako so izdali soglasje za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v občini Juršinci in v Žetalah.
Na koncu so razpravljali še o posameznih aktualnih vprašanjih. O vprašanju južne meje in cest ob njej, za katere mora poskrbeti država, so bili informirani tudi VO ter zaprošeni, da podajo svoja mnenja o problemih, ki nastajajo. Mnenja o problematiki bodo poslana na Ministrstvo za zunanje zadeve. Komisija za kulturo je obravnavala pobudo skupine občanov o ureditvi prostorov pod policijo v muzejske namene. Sredstva za kulturo so namenjena za sprotno dejavnost posameznih društev, predlog pa zelo podpirajo. Kulturniki bodo kmalu dobili namenske prostore za odrom kulturne dvorane, kjer bi lahko zbrali gradivo s področja gledališke dejavnosti. Beseda je tekla tudi o urejenosti okolice in vzdrževanju
zdravstvenega doma v Cirkulanah, prizadevanjih, da bi v tem letu pridobili »zdravkomat« tudi v Cirkulane, za postavitev katerega je namenila sredstva občina, v Cirkulane pa želijo tudi bankomat. Janko Ivanuš je ponovno predlagal ureditev kolesarske steze ob magistralni cesti, kar pa je vezano na velika denarna sredstva.
November 2001
/"Občinski svet se je 29. 11. 2001 Vssestal na 22. redni seji. Prisotni so bili vsi člani OS, k prvi točki dnevnega reda pa je bil povabljen še g. župnik Ivo Holobar.
V začetku je svetnik Janko Ivanuš pripomnil, da je dal za razvoj lokalne skupnosti že več pomembnih predlogov, a se jim daje premalo poudarka. Ponovno je izpostavil naslednje: predlagal je kolesarsko stezo ob cesti Ptuj -Ormož, plinifikacijo v občini in kanalizacijo. V odgovoru mu je bilo pojasnjeno, da so se priprave na projekt kanalizacije začele pred leti, plinifikacija in kolesarska steza pa nista odvisni od občine.
Kot prvo temo so obravnavali problematiko lastništva na zemljišču za nogometno igrišče v Gorišnici, ki ga uporablja Športno društvo Gorišnica. G. župnik je pojasnil, da je bil del teh parcel vrnjen v naravi, del pa je bil odvzet in se ni vračal. Slovenska odškodninska družba sprašuje, kaj naj bi bila ovira za vračanje celotnega zemljišča v naravi. Predlagal je, da se nepremičnina v celoti vrne v last župniji, igrišče pa ostane tako, kot je zasnovano in dalje služi svojemu namenu. Ker sta občina, kot lastnik, in Športno društvo v to zemljišče vlagala določena sredstva, se lahko dogovori za kompenziranje in se za daljše obdobje ne plačuje najemnina. Ker se po društvih
v#
marsikaj spreminja, se boji, da gredo s časom takšne nepremičnine v privatne roke, kar pa ne more biti v interesu župnije. Poudaril je, da smo v manjšem kraju, kjer se med seboj dobro poznamo, smo odvisni drug od drugega in je modro, da sodelujemo.
V	diskusiji je bilo marsikaj povedano, saj se ta problematika vleče že več let. Del igrišča je last cerkve, del pa je v lasti občine, ker pa tako ne more biti, se bo potrebno dogovoriti o možnih rešitvah; bodisi, da se zemljišče vrne cerkvi ali da ga občina odkupi. Občina in župnik sta pred časom podpisala najemno pogodbo in pričakovati je bilo, daje to osnova za dobro sosedsko sodelovanje. Zdaj pa se ponovno kaže, daje problematika odprta in bo potrebno poiskati celovito rešitev. Ker postopek glede denacionalizacije teče na Upravni enoti, naj se tudi spelje po zakonskih predpisih, OS pa naj poda mnenje, ko ga o tem povpraša Upravni organ. Večkrat je bilo poudarjeno, da so vzrok nezaupanju slabi odnosi. V upravi ŠD se trudijo, da do nesoglasij ne bi prihajalo. V diskusiji so posamezniki razmišljali o povsem novi lokaciji igrišča, lahko pa se dokupi del zemljišča in se nogometno igrišče zamakne za določeno dolžino. Igrišča ni mogoče enostavno izbrisati, saj prostor služi tudi šoli kot učno rekreacijski prostor, hkrati pa je namenjen višjim nivojem športa, ki niso pridobitne dejavnosti. Predlagano je tudi bilo, da o tem razpravlja tudi župnijski svet. Vsi so se strinjali, da se napake, ki so bile storjene, popravijo, za kar pa po zakonu obstaja več načinov. Svetniki so tokrat to sprejeli kot informacijo, potrebno pa bo še veliko modrosti in razumnih potez.
V	nadaljevanju so razpravljali o osnutku proračuna za leto 2002. Že na prejšnji seji so bile dane smernice, tako da bi predlogi odborov in komisij bili primerni času in investicijam, ki so pred nami. Vrednost prihodkov proračuna je bistveno višja od predhodnih in
fj- jUltl
znaša 844 mio SIT. Želje in potrebe odborov so višje kot so trenutne možnosti pri prihodkih. Ker se morajo prihodki pokrivati z odhodki, je uprava morala to uskladiti, kar je razvidno v gradivu kot predlog župana, tako da so bila odvzeta sredstva vsem odborom in komisijam. Vsak izmed predstavnikov odborov in komisij je poudaril, da ni zadovoljen z višino sredstev, dogovorjeno pa je bilo, da se pred sprejemanjem proračuna ponovno sestanejo predsedniki odborov in komisij ter uskladijo pričakovanja in realne možnosti proračuna. V predlogu proračuna je bila dana prednost investicijam v osnovno šolo v Gorišnici in kanalizacijo v Cirkulanah. Odkar je bilo izraženo, da hoče biti vsak gospodar na svojem dvorišču se tudi sredstva delijo tako kot poteka financiranje - po glavarini. Na haloški strani ima prednost kanalizacija, čistilna naprava, je že narejena in mora služiti svojemu namenu. V kolikor se bodo našla dodatna sredstva, se bodo naredile še ceste, ki so bile predvidene.
V nadaljevanju seje so razpravljali in sprejemali sklepe, ki sojih pripravile posamezne komisije. Občinska uprava bo obvestila pristojne organe, da je bilo opuščeno redno vzdrževanje komasacijskih jarkov. Na predlog komisije za stanovanja so razpravljali o stanovanjih, ki so v lasti občine. Teh objektov je veliko, so stari in predstavljajo velik strošek. Zato je bil sprejet sklep, da se odprodajo najemnikom in sijih le-ti sami vzdržujejo, pridobljena sredstva pa bo občina namenila za ureditev novih stanovanjskih kapacitet.
Ponovno so razpravljali o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, kjer so uskladili posamezne člene, saj so Dravske elektrarne spet sprožile ustavni spor, v katerem spodbijajo plačevanje »kanalščine«. Vrednost točke se je uskladila na 0.80 SIT, občane, ki pa niso prijavili oz. so prijavili premalo
površin pa se opozori in pristopi k kaznovanju.
Razpravljali so o odloku o priključitvi na kanalizacijsko omrežje, ki je v pripravi. To je bila prva informacija, informirati bo potrebno še vaške odbore, treba pa bo pristopiti k sprejemanju tega odloka, saj se bodo kmalu priključili prvi koristniki kanalizacijskega omrežja. Odlok mora biti pripravljen tako, da bo enako sprejemljiv za gospodinjstva, ki bodo priključena prva, kot za tista, ki bodo priključena šele čez nekaj let. Razpravljali so še o podaljšanju pogodbe s Čistim mestom o zbiranju, sortiranju in odvažanju komunalnih odpadkov. V diskusiji je bilo opozorjeno, da bo tisti, ki bo imel odlagališče lahko izsiljeval, saj bo teh odpadkov vedno več.
V nadaljevanju so dali soglasje k imenovanju go. Metke Petek Uhan, dr. med. za direktorico Zdravstvenega doma Ptuj in soglasje za vknjižbo lastninske pravice mestni občini Ptuj za parceli v K.O. Ptuj, ki sta navedeni v prošnji.
Slišali so še informacijo o dinamiki izgradnje mejnih prehodov z republiko Hrvaško, zlasti na območju, ki zanima naše občane. Vsa dokumentacija za mejni prehod Meje se ureja prek prostorskega plana, po katerem je v planu izgradnje v letu 2003. Pristojna ministrstva pa so bila opozorjena tudi na prehod v
Paradižu.
Na koncu je bilo opozorjeno, da bi nekaj veljalo storiti glede kategorizacije in usposobitve Gasilskega društva Cirkulane, ki pokriva široko področje. Urejanje teh zadev pa ni v pristojnosti občine, pač pa se ureja prek Gasilske zveze. Župan Slavko Visenjak seznani občinski svet z zahvalo družine Kelenc iz Bresnice, ki se zahvaljuje za pomoč, ki jim je bila namenjena ob elementarni nesreči. Županje podal tudi informacijo o novi občini Cirkulane, kar se bo obravnavalo na eni od naslednjih sej. Seznani, da so kopije vse dokumentacije, kije bila poslana iz strani iniciativnega odbora v Ljubljano, vrnjene na občino in se bodo hranile v arhivu občine.
Čeprav je bila seja razburljiva, so izstopale posamezne opazke, ki ne morejo biti v ponos posamezniku oz. članu občinskega sveta, ki se je spotikal tako ob kmete, kulturnike, gasilce, posameznike v pokopališkem odboru in tudi ob izobrazbo svetnikov in občinske uprave. Ob koncu pa še eden od ugovorov Zvonka Amečiča: »... potrebno je paziti z besedami, ker s tem žali kmeta in marsikaterega, ki obrača to slovensko grudo, kmetje pa so tisti, ki proizvajajo kruh.«
Igor Horvat
Ob športnem igrišču stoji tudi lepo urejen spremljevalni objekt
Iz letošnjega dela komisije za zdravstvo
jh/omisija za zdravstvo, ki ji iVpredseduje Zlatko Sok, pokriva področje socialnega skrbstva in zdravstva. Obseg sredstev za ta področja znaša 47 mio SIT, kar predstavlja predvsem zakonsko določena plačila obveznosti. Naloge občine s področja socialnega varstva so subvencioniranje stanarin, plačilo ali doplačilo stroškov institucionalnega varstva v domovih za starej še osebe, v posebnih zavodih za odrasle in varstveno delovnih centrih in sofinanciranje dejavnosti Centra za socialno delo Ptuj. Te postavke se plačujejo po računih na predlog Centra za socialno delo Ptuj. S področja zdravstva se poravnavajo sredstva za obvezno zavarovanje brezposelnih oseb, ki jih je v povprečju 350 in mrliški ogledi za tiste, ki nimajo svojcev.
Investicije v zdravstvu so v Cirkulanah zaključene. Prizadevamo si, da bi tudi v Cirkulane pridobili avtomat za potrjevanje zdravstvenih izkaznic, kar bo verjetno uspelo v decembru tega leta. Objekt zdravstvenega doma v Gorišnici je še vedno predmet delitvene bilance, vendar Zdravstveni dom Ptuj zanj ne namenja niti sredstev za osnovno vzdrževanje. Ker bodo na osnovi delitvene bilance zdravstveni domovi pripadali po sedežnem principu, je bil v okviru proračuna
predviden del sredstev za nujne investicije v tem objektu. Ker pa objekt kliče po temeljiti sanaciji oz. drugi dolgoročni rešitvi, je bilo potrebno pripraviti širše zastavljen projekt. Narejen je projekt, ki zadošča standardom in zakonskim zahtevam. Pripravljena je bila še druga, cenejša varianta, v kateri standardi niso upoštevani. Mnenje komisije in OS je, da je potrebno poiskati dolgoročno rešitev, lokacija pa mora biti mirna. K sodelovanju sta pristopila oba najemnika prostorov, ki sta zainteresirana za nadaljevanje dejavnosti na že obstoječi lokaciji.
Na komisiji smo v začetku leta sprejeli sklep, da se mamicam ob rojstvu otrok podari knjiga Veliki leksikon otroške bolezni. S tem želimo doprinesti k boljši izobraženosti mamic s področja otroških bolezni oziroma jim nekako stati ob strani ob premagovanju prvih otroških težav. V obdobju od januarja do sredine novembra je bilo 61 novorojenih otrok, od tega 45 na ravninskem delu in 16 na haloškem delu občine.
V drugi polovici leta je bila ustanovljena komisija Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam, ki jo vodi ga. Žalika Obran. Droge so velik problem, zato je pomembno, da na področju osveščanja naredimo kaj tudi med
Lokalna akcijska skupina - preprečevanje drog v občini
^Nroge niso le problem mladine, so ^problem našega časa. Zato je nujno potrebno, da na področju osveščanja mladine in staršev nekaj naredimo. Meseca oktobra se je na prvi seji sestala komisija za preprečevanje drog v občini Gorišnica. Vodja akcijske skupine ga. Žalika Obran je predstavila načrte ter poudarila, da imajo na Ptuju to že zelo dobro organizirano. Delo skupine bo predvsem preventivno in na promociji zdravja. V komisiji so predstavniki različnih področij, predvsem iz tistih, kjer se
nahaja mladina, k delu pa je potrebno pritegniti tiste ljudi, ki lahko na tem področju nekaj naredijo. Uspehi na tem področju ne bodo vidni že naslednje leto, oz. jih sploh ni mogoče ovrednotiti. Na temo drog so že tekle posamezne aktivnosti v osnovnih šolah in še kje, potrebno pa je delati načrtno, ker bodo le takrat možni premiki. To je skupina, ki bo koordinirala delo določenih strokovnjakov in bo pripravljala razne programe. Skupina bo delala na tem, da ne bi prihajalo do problema drog, v kolikor pa pride do

4
K1
F
našimi občani in
otroci.
Komisi jase ukvarj a še z reševa njem individ ualnih prošenj
iz	Zlatko Sok
osnovnih šol za finančno pomoč pri financiranju šole v naravi ali letovanja za posamezne učence, ki se zaradi socialnega statusa le teh ne bi mogli udeležiti.
Že nekaj časa se ukvarjamo z vprašanjem soustanoviteljstva v Zdravstvenem domu Ptuj, saj bi morali zanj odvajati določena sredstva, bodisi za sanacijo doma v Čučkovi oziroma sofinanciranje centra za nujno medicinsko pomoč. Na celotnem območju občine je urejena splošna zdravstvena dejavnost ter zobozdravstvena dejavnost. V občini imamo dane možnosti tudi za nenujne zdravstvene prevoze, ostale dejavnosti iz področja osnovnega zdravstva pa bo veljalo reševati na nivoju širše skupnosti.
Igor Horvat
tega, pa to delo opravljajo pristojne službe.
Po začetnih korakih je delo kar hitro steklo, saj je bil v začetku meseca novembra preventivni teden boja proti drogam. Stekli so dogovori na obeh OŠ, konkretna akcija pa je v začetku stekla na OŠ Gorišnica. Tu so otroci pripravili več panojev, kjer so se učenci predstavili s pisnimi in likovnimi prispevki na temo drog. Prav tako je bila organizirana okrogla miza za učence višjih razredov osnovne šole. Problematiko drog in deviantnost
H

človeških osebnosti sta zanimivo predstavila vabljena strokovnjaka, katerima so otroci z zanimanjem prisluhnili. Razen otrok so na okrogli mizi sodelovali še učitelji, šolska pedagoginja, predstavniki LAS, g. župan in predstavnica iz OS Cirkulane.
V okviru dela LAS so predvidena še predavanja za starše, pri delu pa seje potrebno povezati s sosednjimi podobnimi skupinami in vključiti v mrežo v Republiki Sloveniji. K delu akcijske skupine je vključen še en član iz OŠ Cirkulane, celoletni program dela pa bo stekel na območju celotne občine.
Delo skupine je šele na začetku, problematika pa ni enostavna. Zato so k sodelovanju vabljeni vsi, ki so pripravljeni na kakršenkoli način pomagati mladim, da bi bila njihova mladostna pot v zrela leta lepa in duhovno bogata.
Igor Horvat
Lekarna Gorišnica
^Sobro poldrugo leto je minilo L^odkar smo dobili v občini svojo lekarno. Do tega dogodka je bilo treba počakati precej časa. Ko je občinski svet sprejel odločitev, da se sme izpeljati načrt postavitve lekarne v občini, se je začelo zbiranje raznoraznih dovoljenj. Potrebni so bili trije osnovni pogoji. Ti so: stalen zdravnik v kraju, dovolj veliko število občanov in dovolj velika oddaljenost od najbližje lekarne. Šele ko je občina dobila potrditev teh pogojev, se je lahko načrt izpeljal, saj je bila Lekarna Gorišnica uvrščena v mrežo lekarn v Sloveniji. 5. julija 2000 je bila otvoritev novih lekarniških prostorov.
Izziv, ki ga prinaša s sabo novo delovno mesto je sprejela magistra farmacije, gospa Srečka Mileta. Zraven nje sestavlja ekipo farmacevtskih uslužbencev še farmacevtski tehnik gospa Martina Rizman. Vodja lekarne gospa Mileta z zadovoljstvom ugotavlja, daje bila
Eden izmed plakatov, ki sojih na temo odvisnosti pripravili osnovnošolci
njena odločitev pravilna. Najpomembnejše vodilo, ki mu je sledila, je bilo približati lekarniške storitve pacientom. Pravi, da se v lekarni oglašajo tako pacienti, ki imajo izbrane zdravnike v Cirkulanah in Gorišnici, kot tudi pacienti iz markovske občine in iz Ptuja. Gospa Mileta poudarja, daje zraven dobrega odnosa farmacevtov s pacienti potrebno tudi vzajemno sodelovanje z zdravniki. Tega pri Zdravnikih Saftičevi, Pribožičevi in Soku ne manjka. Zaenkrat lekarna povsem zadovoljuje povpraševanja pacientov. Trudi se, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Lekarna v Gorišnici
Ob bližajočih se praznikih želita mag. Srečka Mileta in Martina Rizman vsem pacientom vesel božič in srečno ter zdravo novo leto 2002. Maja Tuš Kolarič
ŽELIMO VAM OBILO ZDRAVjA,
DROBNIH POZORNOSTI IN VESELIH PRESENEČENj.
LEKARNE PTL.j
LEKARNA CjORIŠNICA CjORIŠNICA GOA T 02 743 02 36
DELOVNI ČAS:
PON. TOR. ČET. pet.: 7.00 - 1 5.DO SRE.: 1 2.00 - 20.00
OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
e
Podjetje ŽIHER d.o.o. iz Moškanjc je prejelo certifikat ISO 9002
odjetja Žiher d.o.o ni treba posebej predstavljati, saj s svojim delom in vizijo podjetja: »Biti v ponos in zadovoljstvo zaposlenim, kupcem, kjerkoli se naši izdelki in storitve prodajajo ali najdejo«, potrjujejo politiko podjetja skozi slogan: »Izboljšati kakovost življenja, kjerkoli to zmoremo in znamo!«
Ustanovitelja podjetja sta Alojz in Marija Žiher, ki sta začela izvajati samostojno obrtno dejavnost na področju prevoza betona leta 1983. Danes je družinsko podjetje med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji, tako imenovanimi gazelami. To ime potrjujejo različni pokazatelji: 37 delavcev, od tega so štirje člani družine Žiher aktivni nosilci podjetja, dobiček podjetja, ki je v letu 2000 bil izkazan v prihodku 1.675 milijonov SIT, prodaji prek 12 milijonov litrov naftnih derivatov, blizu 13000 m3 betona in prevozu preko 6 milijonov litrov naftnih derivatov.
Ker so v vodstvu podjetja ciljno naravnani že od ustanovitve naprej in se trudijo v smeri kakovostnega poslovanja, kadrovskega izpo-
polnjevanja, investicijskega vlaganja in izdelovanja kakovostnih izdelkov ter izvajanja uspešnih storitev, so se odločili, da bodo vse potrebe, posebne cilje in procese obvladovali s Sistemom vodenja kakovosti poslovanja. Ta izhaja iz mednarodnih standardov kot so: ISO 9002/1994, ISO 9001/2000 in delno iz SIST ISO 14001/1997 ter drugih standardov s področja dejavnosti. Na ta način bodo v največji meri zadovoljili potrebe kupcev, pa tudi na posameznih področjih poslovanj a želijo biti vse boljši in kakovostnejši ter uspešni.
Pridobivanje standarda je trajalo slabo leto, pri tem pa je podjetju s strokovnim svetovanjem pomagala Lokalna razvojna agencija Halo iz Cirkulan.
Svečana podelitev certifikata ISO 9002, s katerim so v podjetju Žiher natančno uredili notranje poslovanje, je potekala v hotelu Botra v Gorišnici 10. decembra. Ob tej priliki so v vodstvu podjetja pripravili srečanje s poslovnimi partnerji in nazdravili poslovno zelo uspešnemu letu z željo, da bi bila naslednja še uspešnejša. Peter Kirič
\)4>
Alojz Žiher prejema certifikat
iz rok direktorice GZS - enote Maribor
Dubravke Breznik
Člani družinskega podjetja Žiher
c mr
"Preventiva" zdravila brez recepta in medicinski pripomočki v Cirkulanah
a mi je le uspelo, da lahko pričnem z dejavnostjo, za katero sem si tako močno prizadevala. Življenje je včasih res nepredvidljivo, ko nas preizkuša in meri našo potrpežljivost. Gotovo ste se tudi vi kdaj znašli v podobnem položaju in šele takrat pravzaprav ugotovili, kaj vse zmorete. Kakor koli že, življenje je lepo, življenje je dar.
Na kratko vam želim predstaviti dejavnost, PREVENTIVE. Že ime samo nakazuje, da gre za obliko samozdravljenja, za ohranjanje zdravja in preprečevanja lažjih oblik vaših bolezenskih znakov. Zdravje je ena najpomembnejših vrednot, ki jo prav gotovo zaupamo le strokovnjaku, zdravniku. Prav gotovo tudi sami želimo, da nam
zdravnik, ko ga obiščemo posveti vso pozornost, predvsem takrat, ko smo zares bolni. To pa je mogoče le, če zdravniki niso preobremenjeni s številnimi pacienti, ki želijo pomoč za težave, ki bi jih lahko sami rešili. Samozdravljenj e posredno omogoča torej tudi temeljitejšo delo zdravnika v primeru resnejših obolenj. Kultura samozdravljenj a pa je prvo zdravilo. V razvitih družbah je samozdravljenj e priznano kot pozitivni družbeni pojav, ker utrjuje skrb posameznika za lastno zdravje in pomembno prispeva k racionalizaciji v zdravstvu. V ZELIŠČNI LEKARNI v Cirku-lanah, se lahko po lastni presoji ali po nasvetu vašega zdravnika odločate za zdravila brez recepta, medicinske pripomočke, dietetiko, živila,
sanitetni in obvezilni material, pomožna zdravilna sredstva ter negovalno in medicinsko kozmetiko.
Odprta bo vsak dan od 8. do 17.ure, v soboto pa med 8. in 12 uro.
Veselim se vašega obiska, veselim se pogovora z vami.
Tanja Maroh
Zeliščna lekarna v Cirkulanah
IB
Recept "PREVENTIVE" za leto 2002
RP./Vzemi vseh dvanajst mesecev Prav skrbno jih očisti zagrenjenosti, strahu, pohlepa in laži.
Vsak mesec razdeli na trideset ali enaintrideset delov, tako, da bo zaloga zadoščala za natanko eno leto.
V sak dan posebej pripravi-iz enega dela DELO,
In iz dveh delov veselje.
Dodaj tri zvrhane žlice optimizma,
Kavno žličko potrpežljivosti in zrnce razumevanja.
Jed pripravi z lj ubeznij o!
Okrasijo z šopkom drobnih pozornosti in vsak dan ponudi z nasmeškom.
■prlV^/a-zpkai/iuekzrlot
I—| •—J vh	bde 2002.
Tanja N/|ar»h s.p. Cirkulane 29 2282 Cirkulane
V Zamušanih varno čez progo
Prebivalci Zamušanov so pred novim letom lahko upravičeno zadovoljni, saj se jim je uresničila dolgoletna želja po varnem prečkanju železniške proge. Občina Gorišnica je skupaj s Slovenskimi železnicami in krajani Zamušanov 14. decembra 2001 s svečano otvoritvijo proslavila odprtje križišča cestno - železniškega prehoda, ki je opremljen z avtomatskimi zapornicami. Investicija vredna okoli 35 mio SIT je bila pokrita s sredstvi občinskega proračuna in Slovenskih železnic. Omenjena pridobitev pomeni izpolnitev obljube župana Slavka Visenjaka, da bo v svojem mandatu
odpravil vse črne točke pri križanjih ceste z železnico na območju občine Gorišnica.
Na relaciji železniške povezave Pragersko Ormož - Središče so po križišču ceste z železnico v Moškanjcih, kjer so postavljene avtomatske zapornice, z lansko otvoritvijo nadvoza v Zamušanih in tokratno svečano otvoritvijo obljube izpolnjene. Križišče cestno-železniške proge z avtomatskimi zapornicami v Zamušanih so svečano predali namenu župan Gorišnice Slavko Visenjak, direktor za investicije pri Slovenskih železnicah Andrej Godec in predsednik Vaškega odbora
Zamušani Alojz Žiher.
Tako bo veselje v Zamušanih ob praznikih še večje in kar je zelo pomembno - varnejše!
Peter Kirič
Nov, avtomatiziran, železniški prehod v Zamušanih.
TELEFONI
02/74811 20 041/611404
PC DOMINO PTUJ
Cas nas neusmitjeno potiska v novo Četo, v naročje novih pritožnosti in izzivov.
V še enem iztekajočem se Cetu se Vam iskreno zahvatjujemo za čas, ki smo ga preživeti skupaj.
Oh htižajočih praznikih Vam žedmo htagostovtjen (Božič in srečno ter uspehov potno novo teto 2002.
kotektiv IZZIV VEUETOm - VRCjOVnm
q PgTO šoy

n
Tel.: 740 82 74 041/678 - 328 (Marjan Petek)
KATEGORIJE: A, B, C, E, F, H
m
(5
Adventni klic
( J začetku julija sem prvič zapeljal V po cesti, ki vodi v Haloze. Šel sem pogledat župnijo, kamor me je škof dodelil na diakonsko prakso. Prvič sem se srečal z župnikom Emilom Drevom, ki me je prijazno uvedel v utrip župnije Sv. Barbare v Halozah. Ko sem v prvih septembrskih dneh začel svojo prvo cerkveno službo, sem bil nemalo vznemirjen, saj sem za celo leto stopil v službo haloškemu človeku, ki ga skoraj nisem poznal. Pomirila meje zavest, da me pošilja Bog in da se je doslej po Njegovi zaslugi vse v mojem življenju dobro izteklo. Čudoviti verniki, ki tvorijo jedro cirkulanske župnije, so me prepričali in v meni zbudili ljubezen in zaupanje do tukajšnjih ljudi. Danes lahko potrdim rek, ki pravi, da je človek doma povsod tam, kjer lahko ljubi in je ljubljen.
Moj prvi dom so hmelj sko zelene ravnice Spodnje Savinjske doline, kjer sem odraščal v ljubeznivi in verni družini. V župnijskem občestvu Sv. Jurija ob Taboru sem v sebi zaslutil Božji klic, ki meje tiho spremljal tudi ko sem načrtoval svojo inženirsko prihodnost. Šest napornih let iskanja in osebnega zorenja je moralo preteči, da sem Božji klic jasneje slišal in bil sposoben odgovorno sprejeti Njegovo vabilo na pot posebnega služabnika v Cerkvi. Sprejel sem Božji načrt in se odločil za duhovniški način življenja. Po petih letih teološkega študija in življenja v Bogoslovju sem bil s sošolcema Robertom in Ivekom posvečen v diakona. 28. oktobra smo v vojniški cerkvi prejeli pečat upodobljenosti po Jezusu Kristusu. Diakonska služba je izrazito strežniške narave. Že od prvih let življenja Cerkve so diakoni pomagali bolnikom, stregli pri mizi in pomagali škofom in duhovnikom. Danes naloga diakona obsega oznanjevanje in razlago evangelija, sodelovanje pri daritvi svete maše, obhajanje zakramentov krsta in poroke, katehezo, pridiganje,
P4
C64
obhajanje, delitev svete popotnice, pogrebe in blagoslove oseb in stvari. Ko opravljam te svete in čudovite reči, okušam Božjo ljubezen do nas ljudi. Čutim, da ima Bog po meni rad moje bližnje.
Rad bi Vam spregovoril tudi o adventu in božiču, o dveh pomembnih trenutkih cerkvenega leta. Advent je izraz človekovega brezkončnega pričakovanja in hrepenenja po Lepoti, Dobroti, Ljubezni. Obenem pa sveti adventni čas to hrepenenje tudi prebuja in mu daje krila. Cerkev nam ponavlja besede, ki jih je Sveto pismo zapisalo kot prve, ki jih je izrekel tako Janez Krstnik kot tudi Jezus Kristus: »Spreobrnite se in verujte evangeliju! Približalo se je namreč nebeško kraljestvo.« To je neizprosna zahteva, če hočemo, da se bo v našem življenju kaj popravilo. Bog mora znova biti na prvem mestu, da bo vse ostalo na pravem mestu. Postimo se in spokorimo, izpovejmo se svojih grehov in z Božjo pomočjo začnimo prenovljeno bivanje. Bog prihaja na pomoč naši slabotnosti. Ponuja nam svojo roko. Ker ne želi, da bi jo odklonili, prihaja med nas kot otrok. Ročice, ki nam jo izteza nebogljeno dete, namreč v svoji dobrosrčnosti ne moremo zavrniti. Bog torej prihaja med nas tako, da bi ga kar najlažje sprejeli in živeli z Njim. Največji čudež in osupljiva skrivnost je trditev krščanske vere, da je v Jezusu Kristusu Bog sprejel človeško naravo in človek sprejel Božjo naravo. Bog je postal človeški, da bi/je človek lahko postal Božji. V božiču se zemlja druži z nebesi, Bog poljublja človeka. Veselimo se! Strah naj zbeži in presune naj nas Božja ljubezen, ki se je v božični skrivnosti razodela na tako iznajdljiv način. Jezus želi tudi v našem življenju dokazati, da je ljubezen močnejša od smrti.
Naš advent naj ne bo le naše enostransko pričakovanje (od) Boga, da kaj stori za nas, marveč trdna vera in zaupanje, da tudi Bog
Novoposvečeni diakoni Ivek, Danilo in Robert
pričakuje nas in našo dobro voljo. Prvi korak je že napravljen in tega je napravil Bog. Sedaj smo na potezi mi.
Iz ljubečega srca želim, da bi nas božično srečanje z Jezusom spremenilo in v nas odzvanjalo skozi celo leto 2002. Bog nas ima neskončno rad.
Danilo Jesenik, diakon v Cirkulanah Božič
Ob grobo stesani kmečki smo mizi v kotu sobe zbrani.
Oče , mati, sestra, jaz vsi mi,
ki nas ni še povozil čas.
Vsak s svojega konca sveta nocoj spet našel je pot.
Počasi od ust do ust gre molitve beseda,
med sklenjenimi dlanmi polzijo jagode rožnega venca.
Neka čudna otožnost je legla med nas.
Skupaj smo a vendar vsak zase.
V mislih ujeti v neke dmge, boljše čase, danes vsak misli nase.
Mateja Muršec
či++'
Advent čas pričakovanja
l/dov hoče razumeti advent in IVnjegovo skrivnost, mora začeti pri Izraelcih in njihovi zgodovini.To ljudstvo je namreč naredilo dve revolucionarni odkritji, ki sta bili in sta še za verski in kulturni razvoj človeštva nadvse pomembni. Abraham, očaki z Mojzesom, preroki z Janezom Krstnikom in mnogi drugi so razvijali pri Izraelcih vero v enega boga. V tem razvoju je presenetljivo in do neke mere skrivnostno, kako je majhen in nepomemben izraelski narod ohranjal vero v enega Boga skozi stoletja in tisočletja. Posebno, ker so jih obkrožala ljudstva, ki so častila več bogov.
Izraelci imenujejo svojega Boga Jahve, ker se jim je On tako predstavil. Res skrivnostno ime. Pravzaprav Bog nima imena, ker bi ga le-to preveč omejevalo. O tem Bogu pojejo psalmi in ga nagovarjajo molitve; tega Boga so oznanjali preroki; s tem Bogom živijo verni Judje še danes.
Preroški testi stare zaveze, ki jih beremo v adventnem času, govorijo o svobodi, miru in sreči. Lahko bi rekli, daje v bistvu vsa stara zaveza eno samo veliko pričakovanje: upanje v svobodo, v božjo svobodo. To osvobojenje zažari na božič v Jezusu Kristusu. V njem je Bog sprejel nase vso človeško stisko in se izenačil s človeškim trpljenjem. Toda dokončna svoboda še ni napočila. Še vedno j o pričakujemo in tja je usmerjen naš advent. Kristjanov advent je med Kristusovim prvim in drugim prihodom. Tako ima dva pomena: advent je priprava na božične praznike - prvi prihod božjega Sina k ljudem - in usmeritev srca k drugemu Kristusovemu prihodu ob koncu časov. Obe zgodovinski točki nas navdajata s pričakovanjem.
Za nas župljane Sv. Marjete, je letošnji advent nekaj posebnega -imeli smo MISIJON. V času posebnih milosti smo se srečevali med seboj, z misijonarji in s svojim Bogom. Upam, da smo v teh
srečanjih poglobili svojo vero in ljubezen do Boga in bližnjega in, da bodo letošnji božični prazniki globoko doživeti. Znani mislec pravi: «Tudi če se Kristus tisočkrat rodi na slami, je vse zaman, če se ne rodi V NAŠIH SRCIH!«
Želim vam vsem blagoslovljene praznike Gospodovega rojstva in obilo Božje ljubezni v letu 2002.
Vaš župnik Ivan Holobar
Miklavž v Cirkulanah
Četrtošolci z adventnimi venčki
m
Decembrska dobrota Miklavž
Pridi k meni N ikolaj in tudi meni nekaj daj, če pa ne veš kje sem doma, naj te sveti angel pripelja.
Se še spomnite dragi prijatelji, kako smo molili na topli krušni peči in se veselili prihoda svetega Miklavža? Ta namreč prvi vstopa skozi naša vrata v hladnih decembrskih dneh in nas razveseli s svojimi radosti. Kako smo se razveselili suhih hrušk, klojcev, posrebrenih orehov in morda še česa, ko smo zjutraj v očiščenih čevljih našli te skromne dobrote. Moj Bog, kje je že to? Pan,i kajne? Pomembno je, da nas Miklavž obišče vsako leto. Tudi letos nas je. V Cirkulanah je obiskal vse pridne otroke na predvečer svojega godu, to je v sredo 5. decembra ob 17.00.
107 malih bistroumnežev je prejelo njegova darila. Za srečanje z njim smo poskrbeli člani Karitas sv. Barbare, skupaj z voditeljico šaljivega programa o čeveljčkih Marto Bratušek. Njegov prihod pa je ves zasopihan prihitel na oder oznanit diakon Danilo. Otrokom je lepo razložil njegov pomen. Vsebino paketov je obogatila občina Gorišnica, oblikovali pa sojo dobri ljudje v trgovini Mercator. Tudi starši so prispevali svoj delež. Iskrica v otroških očeh, veselje in radost ob srečanju z Miklavžem, pa je nekaj resnično lepega.
Tanja Maroh
Advent pri veroukarjih četrtega razreda OŠ Gorišnica
Vsako leto znova se spominjamo Jezusovega prihoda na svet. V adventnem času imamo veliko možnosti, kako se pripravimo nanj. Adventni venec ob katerem se družina zbere pri molitvi, je eden od mnogih načinov. Veroukarji četrtih razredov so se jih učili izdelovati pri verouku. Pletenje zelenja je bilo za vsakega otroka edinstveno doživetje. V sproščenem vzdušju in ljubezni do
izdelkov so učenci naredili čudovite adventne venčke, ki so jih odnesli domov.
Lučke pričakovanja so se v srcih teh otrok že prižgale. Kako seje advent dotaknil naših src, pa je odvisno od vsakega posameznika. Bomo pustili Otroku, da vstopi v naše srce, v našo družino?
Maja Tuš Kolarič
0^ ^
Miklavž pri Sv. Marjeti
Na predvečer goda sv. Miklavža j e le ta obiskal tudi otroke iz župnije sv. Marjete. Zbralo se je veliko otrok s svojimi starši. Po večerni maši so gosta prič&kali v prijetnem vzdušju, ki so ga pripravili sedmošolci OŠ Gorišnica. Folklorna skupina Klas deluje pod vodstvom Darinke Žnidarič že četrto leto. Letos so razveselili majhne otroke z dramsko igrico Berte Golob. Miklavž prihaja. Po igri so otroci nestrpno pričakovali pravega sv. Miklavža, kije le počasi prikorakal skozi glavna vrata v cerkev. Male glavice so se radovedno obračale nazaj in ga spremljale do oltarja. Sv. Miklavž jih je lepo nagovoril. Povabil je pogumne in pridne otroke, da na glas povedo, katere molitve so jih starši naučili. In nenazadnje je s pomočjo svojega spremstva razdelil darila, ki jih je prinesel za njih. Preden pa so se z molitvijo poslovili so otroci le plaho povedali, da pogrešajo parkeljna. Za hip je prišel med njih, ker pa so bili v cerkvi sami pridni otroci, je hitro odšel. Odšel je tudi sv. Miklavž s spremstvom in otroci, ki so dobili obljubo, da se srečajo spet čez leto dni.
Zahvalna nedelja v domači župniji
Letošnja zahvalna maša za vse darove, ki jih uživamo, je bila še posebej skrbno pripravljena. V župniji Sv. Marjete namreč vsako leto druga vas simbolično položi pred daritveni oltar vse pridelke, ki smo jih skozi leto pridelali z božjo pomočjo. No, marljivi ljudje so deležni več teh darov, malo manj pridni pa se po navadi pritožujejo
Žegnanje pri Sv. Barbari
Prvi decembrski dnevi so v naši fari že tradicionalno praznično obarvani. Četrtega decembra namreč goduje farna zavetnica sveta Barbara, ki je bila za svojo vero pripravljena tudi umreti. Letošnje praznovanje je bilo nekoliko okrnjeno, a zato nič manj slovesno.
Sredi tedna je skupina faranov očistila cerkev in jo okrasila za praznovanje. Zunanja slovesnost je sovpadala s prvo adventno nedeljo. V odsotnosti domačega župnika je bogoslužje vodil pater Marjan Maučec, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Ker je sočasno potekalo žegnanje tudi v drugih župnijah, se povabilu na kosilu ni odzvalo toliko duhovnikov, kot bi se sicer.
V torek na barbamo je bila iz znanih razlogov letos samo ena maša, ki jo je daroval g. Jože Pasičnjek župnik iz Zavrča.
Kramarjev stalnih spremljevalcev žegnanj je bilo tokrat opazno manj kot minula leta. Svoje je gotovo naredilo tudi neprijazno, že prav zimsko vreme, ki pa ni prestrašilo zgolj kramarjev temveč kot kaže tudi nekatere farane.
Mateja Muršec
nad slabo letino in še bi se lahko našli izgovori.
Stari latinski rek namreč pravi: »ORA ET LABORA«, kar po naše pomeni moli in delaj. Bo že držalo, da eno brez drugega ne gre.
Letos so Cunkovčani imeli to prijetno dolžnost, da so simbolično položili pridelke pred oltar. Pri zahvalni daritvi je ob domačem župniku, g Ivu Holu barju, somaševal domačin g. pater Mirko Vršič.
Pri maši pa so sodelovali z branjem božje besede in prošenj starejši in mladi Cunkovčani. Po obeh mašah pa so cunkovske gospodinje pogostile vse prisotne.
Maja Tuš Kolarič
Alojz Župec
OJ


Mladinska skupina Cirkulane
T?iti mlad je blagoslov in ^preizkušnja obenem. Mlad človek se vsakodnevno srečuje z zahtevami okolice, ki jim ni vedno kos. Velikokrat po začetnih neuspehih obupa, dovoli, da ga tok življenja odnese v deroče valove. Iz tega obupa, včasih celo apatije, se rodi uporništvo, želja po biti drugačen, del nečesa, nekomu ali nečemu pripadati. Neredko si takšni mladi izberejo napačne ideale in idole ter se nevede znajdejo na robu družbe in življenja. Številne vladne in ne-vladne organizacije se trudijo, da bi bilo takih mladih čim manj. Ena od možnosti kako se izogniti pastem vsakdanjega življenja je tudi mladinski verouk. Ob omembi besede verouk jih večina najbrž avtomatično pomisli na nadaljevanje klasičnega osnovnošolskega verouka. Vendar to nikakor ne drži. Mladinski verouk ni zgolj obnavljanje že osvojenega znanja in učenje novega. Gre za mnogo več. S pričujočim sestavkom želim to trditev potrditi.
Tradicija mladinskega verouka pri sveti Barbari je zelo bogata. Po nekaj letni prekinitvi delovanja se je v devetdesetih letih ponovno začela formirati nova skupina. Jedro sedanje skupine je nastalo pred dobrimi petimi leti, ko je v naši župniji deloval gospod Jože Škrinjar. Nekateri so v tem času iz takšnih in drugačnih razlogov prenehali obiskovati tedenska srečanja, na srečo pa se je skupini priključilo nekaj novih obrazov. Letos se jih na sobotnih srečanjih zbira devet. Kljub temu, da se starostni razpon giblje med 27-timi in 14-timi leti se med sabo zelo dobro razumejo. Letos srečanja vodi diakon Danilo, v preteklih letih pa sta jih poleg g. Škrinjarja vodila še Jože Prah in Tomislav Roškarič, ki sta tukaj opravljala diakonsko prakso, med tem ko so se lani sestajali kar sami. Ker smo ravno v mesecu decembru, ko na vseh področjih delamo inventure, naj na kratko predstavim
njihovo dosedanjo dejavnost. Najbolj so ponosni na zmago na kvizu o Slomšku leta 1999 na Ptuju, ki sojo pošteno zalili (s sokom, da ne bo pomote!) tako, da jim je nagrada (pice) šla še bolj v slast. Naslednje leto sicer niso bili več tako uspešni, kar pa jim ni vzelo volje. Poleg omenjenega kviza se najraje spominjajo Jožetove nove maše v Rogatcu, kjer so pomagali kot natakarji. Nekajdnevno skupno bivanje j e utrdilo vezi, ki so se začele tkati med njimi. Že res, da je bilo naporno, toda obenem nepozabno. Farani jih gotovo najbolj poznajo po sodelovanju pri bogoslužju. Trudijo se popestriti predvsem praznične maše (velika noč, božič....). Tudi letos bodo tako kot preteklo leto pripravili božičnico, ki se bo malo razlikovala od lanske. Poleg tega je v njihovi "domeni" priprava križevega pota na veliki petek (lani so ga pripravili še na predvečer aninskega žegnanja). Poleg tega pomagajo pri pripravi slovesnosti v župniji: ponovitve novih maš, farno
žegnanje, birma...Nekateri med
njimi so se poizkusili kot animatorji birmanskih skupin.

Najpogosteje pa so sobotna srečanja vendarle namenjena pogovoru o aktualnih dogodkih, reševanju težav, morda ogledu kakšnega kvalitetnega
filma...Največji projekt, ki so se ga
lotili je bil prav gotovo farni časopis. Barbarčan, kot so ga poimenovali, je med farani naletel na zelo dober odziv. Toda žal je bil to za majhno skupinico prevelik zalogaj in so ga morali začasno prenehati izdajati. Pozivajo pa vse tiste, ki vas veseli pisanje oziroma ustvarjanje časopisa, da se jim pridružite in pomagate "prebuditi" Barbarčana. Udeležujejo se dekanijskih in škofijskih srečanj mladih, svojo udeleženko so imeli tudi v Parizu, kjer je bil pred štirimi let svetovni dan mladih. Letošnjo jesen so v glavnem posvetili navezovanju in utrjevanju stikov z mladinskimi skupinami v bližnji in daljni okolici. Na obisku v Breznu pri g. Dušanu Todoroviču, ki so ga spoznali na duhovnih vajah v Podčetrtku, so se z mladimi iz Poljčan dogovorili za tesnejše sodelovanje. Plod tega dogovora je bil piknik, ki je sledil slab teden potem. Kljub temu, da čas žal ni bil ravno posrečeno izbran, saj so se morali mnogi zaradi trgatve odpovedati prijetnemu druženju, pa so tisti, ki so vseeno prišli, uživali med vinskimi goricami ob pesmi klopotcev in trgačev.
To je le nekaj dejavnosti majhne, a toliko bolj aktivne cirkulanske mladinske skupine. Ob koncu bi povabila vse mlade, ki so se "našli" v pričujojoči predstavitvi, da se jim pridružijo. Ne čakajte na maj pridite zdaj!
Mateja Muršec
*	Člani mladinske skupine v trgatvi
IB
0^ -VA^v
C
140.obletnica rojstva Ivana Jurančiča
Ivan Jurančič je bil slovenski I potovalni učitelj čebelarstva in organizator štajerskih čebelarjev.
V petek, 14. decembra 2001, ob 12. uri je potekala otvoritev čebelarske razstave. Razstava je na ogled v avli Mestne občine Ptuj. Pripravila jo je Zveza čebelarskih društev Ptuj v spomin 140. obletnice rojstva čebelarja Ivana Jurančiča. Razstavo so sooblikovali tudi čebelarji Gorišniške občine.
Po nagovoru predsednika Zveze čebelarskih društev Ptuj g. Ivana Vojska je sledil kulturni program. Zapela je Zenska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj. Na tamburice pa so veselo zabrenkali člani Tamburaškega orkestra Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica. Razstavo je odprl župan Mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci.
Na razstavi lahko vidimo veliko zanimivega in poučnega gradiva o čebelarstvu. Posebej pa je izpostavljen čebelar Ivan Jurančič. Bilje odličen potovalni učitelj in organizator štajerskih čebelarjev. Organiziral je čebelarske shode in tečaje. Pisal je članke in bil pobudnik za ustanovitev mnogih čebelarskih podružnic.
Po programu so čebelarji skupaj posedeli ob medenih in drugih dobrotah in izmenjali svoje izkušnje čebelarjenja.
Maja Tuš Kolarič
	
[ji k	^ ' ' i i
Zanimivo delo - Uganke vaščanke
Pri varuhih reda
Pri svojem vsakodnevnem odgovornem delu smo za hipec poklepetali z uslužbenci Mejne policije Zavrč, z vodjo patrole g.Ivanom Jagarincem in policistom g. Marjanom Prelogom.
Ob pogovoru sta opravljala kontrolo prometa na relaciji Ptuj Ormož. No, kaj dosti se nista pustila motiti. Na vprašanje kaj se jima najbolj vtisnilo
»Čeprav je po Sloveniji le še peščica takšnih koč kot je Dominkova, pa so drag spomin na otroštvo in prvo materino besedo, na očetovo strogo roko, na rojstno vas in zibelko.«
S temi besedami nas avtor knjige Ivan CIMERMAN, z naslovom Uganke vaščanke, odpelje v brezskrbna leta otroštva. Vzpodbudi nas tudi k razmišljanju, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. Predstavitev avtorjeve knjige se je odvijala v predprostoru grajske kapele na Borlu, delo pa je posvečeno Angeli Arnuš, rojeni prav na Dominkovi domačiji. Ivan Cimerman je v svoji predstavitvi poudaril, daje delo nastajalo dobrih petnajst let, opremljeno pa je z avtorskimi fotografijami, ki predstavljajo slovensko podeželje.
V kulturnem programu so sodelovale lukarice iz Gorišnice, Marjan Skripač s harmoniko,
v spomin v letu,ki se posljavlja sta odgovorila, da so to dogodki 11. septembra, ko je bil izveden teroristični napad na svetovni trgovski center v Nev Yorku. Ob koncu klepeta, pa sta zaželela vsem občanom občine Gorišnica mnogo delovnih uspehov, zdravja in seveda srečno vožnjo v novem letu.
Alojz Župec
Ljudske pevke iz Hajdine. Svojo besedo pa je podala tudi direktorica založbe Tuma, pri kateri je knjiga izšla. Župan Slavko Visenjak se je zahvalil za bogat kulturni prispevek knjižne zbirke, avtorju pa izročil maketo Dominkove domačije. Osrednji dogodek prireditve pa je bilo presenečenje Ljudskih pevk iz Hajdine. Te so namreč gospe Angeli Arnuš spekle veliko torto v obliki Dominkove domačije.
Kulturni program na Borlu se je zaključil s skupno ljudsko pesmijo vseh prisotnih. Ivan Cimerman, po rodu Ptujčan, se je ob koncu vidno ganjen zahvalil županu, Slavici Cvitanič, vsem nastopajočim, posebej pa Branku Zupaniču, kije bil glavni organizator prireditve.
TanjaMaroh
Pri opravljaju službenih obveznosti
Uganke vaščanke Ivana Cimermana
0^ \Z6/Ja, jbo-
9
Dva gospodarja na enem posestvu
a, resje, brez dobrih odnosov med »Zeleno bratovščino« in lastniki kmetijskih zemljišč ne gre. Tako rekoč oboji gospodarijo na istih njivah in gozdovih.
Njihov revir šteje 2500 ha. Včasih nastopijo tudi kakšne težave, vedno pa se rešijo v obojestransko dobro, je poudaril starešina Lovskega društva Sv. Marjete niže Ptuja g. Anton Jurič. Od ustanovitve društva je 35 članov pošteno zavihalo rokave. Zgradili so namreč prijeten lovski dom, ki je danes v ponos celi občini. V njem so pustili na stotine prostovoljnih delovnih ur, pa tudi finančno so po svojih močeh pomagali. Le redki so primeri v občini, ki se lahko kosajo z njimi.
Vsak se po svoje trudi, da so odnosi med njimi in občani na primerni
ravni. Občasno radi pogostijo naše občane z lovskimi specialitetami, da se jim vsaj malo oddolžijo. V ekstremnih zimskih razmerah polagajo hrano, gradijo krmilnice in zavetišča za divjad. Spremlajo bolne in poškodovane živali, ter jih z odstrelom pravočasno umaknejo iz narave.
V bodočnosti načrtujejo odkup zemljišč in ureditev okolja pri lovskem domu. Legalizirali bi radi tudi športno strelišče na glinaste golobe. Skrbno se držijo gospodarskega in gojitvenega načrt. Pa še bi lahko naštevali. Skratka pri naših lovcih je vse na svojem mestu. Skrbi pa jim povzroča bližnji kanal, pa tudi bodoča hitra cesta bo zelo grobo posegla v njihov lovski revir.
Ob tej priliki se obračajo na naše
Lovski dom
občane in jih prosijo naj ne odlagajo odpadkov v naravo, predvsem to velja za živalske odpadke - svinjske kože. Posledica tega je širjenje nalezljivih bolezni, ki se preko divjih in domačih živali lahko prenašajo tudi na ljudi.
V tem prazničnem času želijo vsem občanom veliko zdravja in razumevanja v novem letu 2002. Alojz Župec
Srečno pot v šolo
e kdo ga ne pozna, saj ga vsakodnevno z živopisanim avtobusom srečujemo na naših lokalnih cestah. To zahtevno nalogo šoferja opravlja pri Certuso d.d. že celih 16 let. To je g.Stanko Rižnar iz Moškajnc, ki skrbi da otroci pravočasno in predvsem varno pridejo v šolo in domov. Skoraj vsakega svojega mladega potnika dobra pozna. Posebno pozoren pa je do naj mlajših.
Z letošnjim septembrom so mu zaupali nov sodoben autobus MAN 223. Vozilo je sodobno opremljeno z EKO motorjem, premore pa vso najnovejšo tehniko; kot je ABS, ASC - proti zdrsu pogonskih koles, vgrajene pa ima tudi retarder zavore. Vozilo zagotavlja mladim potnikom veliko varnost.
No, pri svojem delu se srečuje tudi s problemi. Dogaja se, da so vaške ceste zasedene z osebnimi vozili in kmetijskimi stroji in zato mora mnogokrat ustavljati avtobus kar sredi ceste. Tudi oznak na vozilu, kot so opozorilne table za prevoz otrok
skoraj nihče ne upošteva, pa tudi vključeni vsi štirje smerniki kaj dosti ne zaležejo. Zato prosi vse, da naredijo kaj za večjo varnost najmlajših.
Dodatne težave se dogajajo tudi pri šoli. Nekateri starši prihajajo po svoje otroke z avtomobili in s tem onemogočajo parkiranja avtobusa na primernem mestu ter zastirajo pogled otrokom, ki prihajajo z nasprotne strani ceste.
Če bomo vsi skupaj pazili, potem ne
bomo vsako leto izgubili toliko mladih življenj. Svoje mlade potnike pa naproša, da se na avtobusu obnašajo tako, kot se morajo s starši v avtu.
Vsem pa želi obilo sreče, mladim potnikom pa dober šolski uspeh v novem letu.
Alojz Župec
Stanko Rižnar pred šolskim avtobusom
OA i/6/jA, Aq \J64*>
Razstave in tekmovanja Društva za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica
IJ tem kratkem času so dosegli V zavidljive uspehe, ki so ponesli ime občine Gorišnica širom po Sloveniji. Sodelovali so na:
-5. društveni razstavi Rakun v Slovenski Bistrici
-od 26 do 28. 10. na razstavi ptic in malih živali društva Polegek«v Slovenskih Konjicah -2.odprtem prvenstvu Maribora, kjer je g. Hren dosegel 2. in 3.mesto, g. Čuš pa 1., 2. in 3 .mesto -regijsko prvenstvo Ajdovščina 2001 jim je prineslo naslednje rezultate: g. Hren 1.mesto (veliki alexandri), Čuš Janko l.in 2.mesto (velike papige) in vicešampion celotne razstave, g. Poplatnik 3.mesto (srednje papige)
Ime občine Gorišnicaje bilo prisotno pri podeljevanju najvišjih odličij na vseh tekmovanjih.
Pred dngvi so se vrnili iz 11. državnega prvenstva, ki je potekalo od 7. 12.-9. 12 v Delavskem domu v Zagorju. Tuje sodelovalo 24 društev, 162 gojiteljev z 1250 primerki ptic. Doseženi so bili naslednji rezultati: Hren 1.mesto (veliki alexandri), Poplatnik 3. mesto (srednji alexandri) in 3.mesto (gorske papigej.ter Čuš 2.in 3. mesto (sive papige).
Torej v tem kratkem času zavidljivi uspehi.
Alojz Župec
Član društva za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica
V tednu Karitas
življenju je zelo potrebno, da si človek vzame čas za drugega človeka. Toda ravno tako je potrebno, da pomagamo človeku pri osnovnih življenjskih potrebščinah. Geslo v tednu Karitas je imelo naslov »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«. Tudi letos smo v ta namen člani Karitas Sv. Barbare v Cirkulanah namestili posebne škatle po trgovinah z živili. Za vsak vaš dar, ki ste ga izkazali pomoči potrebnim, se vam v njihovem imenu iskreno zahvaljujemo.
Človek se lahko v trenutku znajde v položaju, ko ostane brez službe, ko pride bolezen, nesreča ali kaj
podobnega. Položnice pa ne vprašajo ne za bolezen, ne za nesrečo, ne za brezposelnost. Stiska danes res ne pozna počitnic in praznikov. Zato smo danes velikokrat malodušni. Nikar! Slabo in zlo v svet prinašamo ljudje. »Drug drugega bremena nosite...«, lahko preberemo v Svetem pismu in to je prav tisto, kar naj človeka vzpodbuja na poti dobrote in življenja v današnjem času. Ne velike besede, majhna dejanja dobrote spreminjajo svet v svet z bolj prijaznim obrazom.
TanjaMaroh
Uspešno tekmovalno leto PGD Zamušani
letu 2001 smo se gasilke in gasilci udeležili dveh velikih tekmovanj, ki sta nam prinesli dve uvrstitvi na državno prvenstvo.
V soboto, 08.09.2001, smo se udeležili občinskega tekmovanja gasilske zveze Gorišnice. Nastopalo je pet ekip iz PGD Zamušani, ki so dosegle zelo dobre uvrstitve. Tako so pri najmlajših pionirke dosegle 4.mesto, pionirji pa 3.mesto. Že po tradiciji so članice B zopet osvojile 1.mesto in s tem uvrstitev na regijsko tekmovanje. Prav tako kot članice so bili tudi člani zelo uspešni, saj so tako člani B, kot člani A dosegli zmago v svoji kategoriji in
si s tem priborili nastop na regijskem tekmovanju. S temi rezultati smo osvojili tudi pokal za najbolj uspešno društvo v občini Gorišnica.
Že teden dni po občinskem tekmovanju nas je čakalo regijsko tekmovanje v Slovenski Bistrici. Zaradi različnih službenih obveznosti in zelo malo časa za pripravo na regijsko tekmovanje, smo vaje opravljali kar pod reflektorji na igrišču za gasilskim domom. Vaje so trajale krepko v noč, kajti cilji vseh treh ekip so bili zelo visoko postavljeni in sicer uvrstitev na državno prvenstvo. Imeli smo tudi precej smole, kajti kar nekajkrat nas
Zamušanski gasilci
m
0^ i/A^V jLtI
jena vajah spremljal dež.
V nedeljo, 16.09.2001, smo se odpravili na regijsko tekmovanje. Ko smo prišli v Slovensko Bistrico, nas je pozdravilo zelo hladno in vetrovno vreme začinjeno z dežjem, ki je iz ure v uro postajal vse močnejši. Polni treme smo začeli s tekmovanjem. Najprej so bili na vrsti člani B, ki so svojo vajo opravili zelo hitro, vendar jim zelo močna konkurenca ni dopuščala dosti upanja za zmago. Nato so na sceno stopile članice, ki so dokaj suvereno opravile vajo, saj pri njih ni bilo čutiti kaj dosti strahu pred nastopom. Na koncu smo nastopili še člani A. Trema, ki jo je bilo čutiti pri nas skoraj na vsakem koraku, je bila še hujša kot grdo vreme. Po opravljeni vaji na naših obrazih ni bilo videti kaj prida zadovoljstva.
Dan se je že prevešal v večer, ko se je začela razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Članice B so postale regijske prvakinje, člani A pa so dosegli 3.mesto in se prav tako uvrstili na državno prvenstvo. Uspeh so dopolnili še člani B s 4.mestom. Seveda je bilo veselje nepopisno še posebej pri članih A, ki so svoj uspeh proslavljali globoko v noč.
Ob tej priložnosti se PGD Zamušani zahvaljuje vsem za pomoč, vsem gasilkam, gasilcem in simpatizerjem gasilstva pa želimo VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 2002.
Klementina Pukšič Benjamin Ciglarič
Z martinovanja na gradu Bori
Na Borlu spet martinovali
t/omaj smo uspeli v Halozah iVpospraviti pridelke iz svojih vinogradov, že nas je prihajajoči 11. november opozarjal, da se moramo naravi zahvaliti za vse darove, ki nam jih je podarila. Turistično društvo Cirkulane je skupaj z društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Prosvetnim društvom Cirkulane pripravilo že šesto Martinovanje na gradu Bori.
V kulturnem programu so zraven MPZ PD Franček Kozel iz Cirkulan in PD Ruda Sever iz Gorišnice prepevali še številni zbori iz bližnje in daljne okolice ter skupaj s solistom županom občine Gorišnica družno zapeli napitnico.
Na svojsten način nam je mošt krstil v vino naš nekdanji sokrajan Tonček Žumbar ml. Ob zabavnem krstu nam je kljub hladnemu vremenu v zavetju viteške dvorane postajalo vse topleje. Še topleje pa nam je bilo po pokušini dobrega že krščenega mladega vina, ki so ga pripravili vinogradniki DVS in ga ponujali na stojnicah. Škoda, da nismo uspeli pritegniti več vaških odborov, da bi pripeljali svoj mošt in ga krstili tako kot se za to žlahtno kapljico spodobi.
Upamo, da bomo naslednje leto lahko krstili več mošta in ga seveda tudi poskušali.
TD Cirkulane je v letošnjem letu razpisalo tekmovanje za naj lepše urejeno domačijo. Komisija se je odločila, da vsem petim prijavljenim domačijam izroči enaka priznanja.Pohvaliti moramo tudi VO Gradišča, ki je prijel priznanje za najlepše urejeno vas.
Vabimo vse, da se v naslednjem letu udeležite v večjem številu in tako dokažete, da imamo v tem delu Haloz veliko lepih in urejenih domačij.
Brez lepo pripravljenih vinogradniških iger si našega Martinovanja ni mogoče zamisliti.Vsako leto nas predsednik DVS Haloze Zvonko Arnečič razveseli z domiselnimi in zabavnimi igrami. Tekme so bile napete, zmagali pa so tisti, ki so si to najbolj želeli. Ob topli malici in dobrem hladnem vinu smo se zabavali in veselili vse do večera.
Predsednik TD Cirkulane Zvonko Bratušek
Od	d*ti \/6/1**
Sv. Misijon
dventni čas, ki je poglobljena priprava na Božič, ne bi mogel biti lepši, bogatejši in slovesnejši kot je bil letos v naši župniji sv. Marjete. Imeli smo sv. Misijon, ki sta ga vodila misijonarja pater Maks Klajnšek iz Ptujske Gore in pater Andrej iz Vidma.
Naslov sv. misijona je bil: Jaz sem v vami... ne bojte se. Tako kot j e Jezus pomiril svoje učence s temi besedami, tako je to uspelo misijonarjema patru Maksu iz Ptujske Gore in patru Andreju iz Vidma. S svojo besedo sta znala vnesti v bogoslužje in posebne govore pogum, mir, radost in veselje od dejstvu da smo kristjani. Prevetrila sta naše duše in misli. Znala sta doseči poslušalčevo srce. Globoke misli so nagovorile tako mlade kot odrasle starejše. Skupaj z njima in drugimi duhovniki smo imeli župljani veliko milost, da smo lahko sooblikovali sv. misijon in rasli v veri. Cilj, ki smo ga zasledovali je bil, najti pravo pot do človekove osebne sreče. To pot pozna le On, ki nam z vso svojo ljubeznijo pri hoji pomaga.
Misijon se je dotaknil vsakega vernika posebej. Tako sta ga doživljala osnovnošolca, ki se pripravljata na zakrament sv. birme. Kaj mi je bilo najbolj všeč pri sv. misijonu?
Sprva sem mislil, da bo sv. misijon dolgočasen. Bilo pa je čisto drugače. Misijonski dnevi so bili
zanimivi, polni pridig in zgodb iz Svetega pisma. Bilo je drugačno vzdušje, kot ob navadnih nedelja. V misijonskih dnevih so se ljudje zavedali pomena sv. misijona in so se lahko zamislili nad sabo. Razmišljali so o stvareh, ki jih ob drugačnem času ne bi. Darovali so za cerkvene potrebe in za ljudi, ki so potrebni pomoči. Najbolj mi je bila všeč pridiga, ki jo je zelo zanimivo razlagal in pridigal misijonar Maks. Ko sem poslušal njegove besede sem se globoko zamislil nad sabo in premišljeval o izgovorjenih besedah. Želim si, da bi bilo takšnih dni več v župnijski cerkvi.
AlenKesar
Kaj mi je pomenil sv. misijon?
Sveti misijon se odvija v posamezni župnijski cerkvi vsakih deset do petnajst let. Pri nas sta bila pater Maks in pater Andrej. Misijonar Andrej je zelo dobro igral na kitaro. Najlepši del maše je bil zame takrat, ko smo prikazali naše grehe kot blatne packe na belo rjuho. Res ni lepo videti čiste duše tako umazane od grehov. Med mašami smo tudi peli, kar mi je bilo še v posebno zadovoljstvo. Peli smo najlepšo pesem moje babice, ki jo pojeva kadar sva skupaj. Vesel sem, da hodimo v cerkev cela družina, takrat posije v našo družino svetloba in navdih.
V času sv. misijona sem dobil večje veselje do obiska sv. maše in poglobil sem svojo vero. Zvečer smo molili, saj vsaka molitev vzpodbuja vero v človeku.
Rejc Renato
Maja Tuš Kolarič
Mladi v cerkvi Sv. Marjete na zahvalno nedeljo
Skavti pri Sv. Marjeti
I J naši župniji sv. Marjete deluje že V tretje leto krščanska skupina skavtov. Zanimalo me je, kaj počnejo otroci na svojih srečanjih in kaj je tisto zaradi česar se vsakega srečanja tako zelo veselijo. Vodnica in pobudnica ustanovitve skavtske skupine v župniji sv. Marjete je Maja Visenjak. Razložila mi je osnovne podatke o svetovni organizaciji skavtov.
»Ustanovitelj skavtskega gibanja je bil anglež Robert Stephenson Smyth Baden Powell, rojen 22. 2. 1857. Na njegov rojstni dan praznujemo skavti Dan spomina. Začetki slovenskega skavstva segajo že v leto 1922. Skavtska organizacija vzgaja mlade ljudi in otroke v krščanskem duhu. Skavti smo si podobni kot bratci in sestrice. Druži nas vera v Boga in domovino, humanost, pogum, samozavest, čistost in prijateljstvo. Naš skavtski pozdrav je Bi-Pi, kar pomeni bodi pripravljen.
Pred tremi leti smo se ustanovili skavti iz župnije sv. Marjete v steg Sončna pesem na Ptuju. V ta steg so vključeni skavti iz različnih občin okrog Ptujske občine. Steg sestavljata četa in klan, ki se razlikujeta le v starosti članov. Po krajih pa se skavti delijo v vode. Vsak vod ima svoje ime, ki je ime neke živali. Gorišniški skavti so edini vod izven Ptujske občine. Spadajo v vod čaplje in vod lastovke.
Vod čaplje sestavljajo: vodnica Maja Visenjak, podvodnica Anja Vojsk, zastavonoša Miša Prelog, tajica Lea Horvat, gospodar Špela Vilčnik, blagajničarka Doroteja Štrakl, bolničar Ina Sok, kuharica Sabrina Slodnjak in zabavnica Ana Firbas. Vod lastovke pa sestavljajo: vodnica Barbara Firbas, podvodnica Tamara Erhatič, zastavonoša Anja Krajnc, tajnica Tamara Kelenc, gospodar Tamara Erhatič, blagajničarka Tamara Kelenc, bolničarka Barbara Firbas, kuharica Špela Štrucl, zabavnica Tina Raj s in novinki Tina Žiher in Maja Brumen.
O/ ^ \J6sIa,
Po starosti od 11 do 16 let sta naša voda čaplje in lastovke združena v četo na Ptuju. Naš duhovni asistent je farni župnik Ivo Holobar, pomočnik voditelj paPavelFirbas. Naša voda se srečujeta enkrat tedensko v veroučni učilnici v Gorišnici. Vodniki in podvodniki voda pa moramo še posebej na srečanja na Ptuj. Tam dobimo naloge in zadolžitve, ki jih posredujemo skavtom na srečanjih. Istočasno pa podamo poročilo o uspešnem predhodnem srečanju voda.
Zanimiva so tudi naša oblačila, kijih imamo oblečena na vseh skavtskih srečanjih. Naš skavtski kroj je sestavljen iz opečnato oranžne srajce z našitki, rutke, temno modrih hlač in pokrivala po dogovoru. Vsak skavt ima tudi svoje ime po katerem je prepoznaven na srečanjih. Ime dobi po svojih sposobnostih, zraven pa se dopiše še ime voda. Moje ime je Ponosna lastovka. Razen srečanj v učilnici se skavti udeležujemo skupnih izletov, ki se imenujejo izhodi čete. Ti izhodi so nekaj posebnega. Znajdemo se na različnih krajih, kjer smo popolnoma prepuščeni lastni iznajdljivosti. Poznati moramo skavtska znamenja, da se lahko znajdemo v naravi in srečno prispemo do cilja.
Zelo sem vesela in ponosna da sem lahko skavtinja. Všeč so mi izzivi pred vedno novimi nalogami in zadolžitvami. Ob tem se veliko naučim. Nas skavte druži posebno prijateljstvo, ki temelji na zaupanju, pomoči in spoštovanju.))
Z Majo bi se lahko še dolgo pogovarjala in veliko zapisala. Pa vendar, naj nekaj ostane skrito in neizrečeno. O vsem, kar vas dragi osnovnošolci zanima, lahko vprašate vodnici Majo in Barbaro. Veseli bosta vsakega novinca.
Maja Tuš

Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni
sredo, 10. 10. 2001, je 46 učencev Osnovne šole Gorišnica pod mentorstvom Mojce Valenko tekmovalo na šolskem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni. Kar dobro so se odrezali, saj je trideset učencev doseglo bronasto priznanje, štirje pa so se uvrstili na državno tekmovanje.
Državno tekmovanje za učence osnovnih in srednjih šol j e potekalo v Ravnah na Koroškem 10.11.2001. Na njem so sodelovali naslednji
Zima
ravimo, da je pomlad naj lepši letni čas. To je tudi res. Lepo je poletje, lepa je tudi jesen. Kaj pa zima? Zimaje za nas otroke najboljši letni čas.
Zakaj je prav zima tako lepa? Ker je vse belo. Bele so ceste, beli so travniki, bela je livada, na kateri se poleti tako radi žogamo. Pod zimsko odejo spijo njive, da se odpočijejo in spomladi zopet sprejmejo sonce in toploto. Bele so strehe hiš, iz dimnikov se zasanjano vleče dim. Lepo je pozimi. V sosedovi jami je vedno polno otrok. Zjutraj se živ -žav začne, konča pa se pozno popoldan. Otroci se vračajo domov z mrzlimi in rdečimi nosovi ter prezeblimi rokami. Mencajo z
tekmovalci naše osnovne šole: Mateja Kelenc iz 8.b in Marko Žlahtič iz 8.c, ki sta prejela zlato priznanje ter Tanja Vinkovič iz 6.c, kije osvojila srebrno priznanje. Neja Roškar se zaradi tekmovanja iz logike državnega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni ni mogla udeležiti.
Vsem dobitnikom priznanj čestitamo.
Klementina Pukšič
nogami, ker se zgodi, da padejo in se v čevljih nabere sneg. To potem strašno zebe.
Kaj pa če letos ne bo snega? Da je zima, vemo po koledarju. Mati narava j e že drugo leto tako skopa, da nam pošlje le malo snega. O tisti pravi zimi lahko le sanjamo. Kako čudovito j e, če pade snežinka na nos, potem pa se stopi in žeje več ni. Pozimi ni veliko dela, zato imamo kmečki otroci več časa za igranje. Upajmo, da bo letos zima res prava zima in se bomo lahko sankali in kepali po mili volji.
Nina Sok, 4.b
Športno srečanje združenja "KAM"
soboto, 4.avgusta, ob lO.uri je združenje katoliške mladine KAM organiziralo že 3. športno srečanje, letos na igrišču v Moškanjcih. Fantje so se pomerili v nogometu, dekleta pa v odbojki. Sodelovale so naslednje ekipe: župnija sv. Jurij Ptuj, župnija sv. Ožbolt Ptuj, župnija sv. Trojica iz Haloz, sv. Marjeta niže Ptuja in nogometaši Viole pod vodstvom duhovnika Branka Cestnika. Za igranje odbojke so se prijavile tri dekliške ekipe: sv. Ožbolt, sv. Jurij in sv. Vid. V peklenski vročini in s
požrtvovalno igro so prvo mesto pri fantih osvojile Viole, pri dekletih pa je slavila ekipa iz župnije sv. Ožbolta.
Da pa bi bilo srečanje zanimivejše in pestrejše so se po končanem turnirju pomerili v nogometu še duhovniki posameznih župnij. Po ogorčenem boju so zmagali vztrajnejši.
Športni dogodek so v večernih urah zaključili še z družabnim srečanjem.
Klementina Pukšič
v
Kultura v letu 2001
Alani komisije za kulturo v naši Vobčini se z zadovoljstvom oziramo v iztekajoče leto 2001. Bilo je nadvse bogato s številnimi kulturnimi prireditvami, ki si jih je ogledalo veliko število gledalcev. Člani obeh kulturno prosvetnih društev so z vso vnemo in odgovornostjo pristopili k izvedbi prireditev, za kar gre seveda vsa zahvala obema predsednicama, ga. Kristini Antolič in Tanji Maroh. Vse sekcije so s številnimi nastopi pred domačim občinstvom in tudi izven svoje občine, predstavile bogat pevski, igralski in instrumentalni spored, za pripravo katerega je bilo potrebno vložiti veliko ur vaj in dobre volje. O kvalitetnem delu kulturnih zanesenjakov pa pričajo tudi uspehi naših skupin na območnih revijah, kjer so s svojim kvalitetnim podajanjem programa prepričale strokovne ocenjevalce, da sodijo med najboljše, tudi na medobmeenih srečanjih. Da pa je temu tako, gre predvsem zahvala dobro strokovno podkovanim vodjem, ki znajo s svojim znanjem in izkušnjami pravilno usmerjati in kvalitetno voditi skupine. Zraven številnih manjših, priložnostnih nastopov, ki so jih posamezne sekcije izvedle v naši občini, naj omenim le tiste najodmevnejše: slovenski kulturni praznik so obeležoli člani KPD Franček Kozel Cirkulane, ki so z izbranim programom navdušili številne poslušalce v borlski kapeli. Člani obeh gledaliških skupin so pripravili dve igri, pevci so predstavili svoje delo na koncertu, v Gorišnici smo bili priča slavnostnemu koncertu MePZ PD Ruda Sever ob 50 letnici obstoja, tudi tamburaši so nas večkrat razveselili s svojim nastopom. Posebej svečano smo obeležili 10. obletnico samostojnosti z nastopom glasbenikov Pro mušica tibicinia iz Maribora. Ob 6. občinskem prazniku so se izkazali gledališčniki obeh društev. Na prireditvi Pesem
klopotcev in Martinovanju se je zbralo okoli 400 pevcev iz domačih logov in drugod. V tem letu smo doživeli še en pomemben kulturni dogodek, ko so člani otroškega pevskega zbora OŠ Gorišnica na mednarodnem tekmovanju na Češkem desegli zlato medaljo. To je tudi porok, da bo kultura na našem področju še naprej delovala na zavidljivo visokem nivoju. To koledarsko leto bomo zaključili z božičnimi koncerti, lutkovno igrico za najmlajše ter pravljičnimi uricami pri Dominkovi domačiji.
Predsednica komisije za kulturo Slavica Cvitanič
Mladi veseljaki
Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica
S proslave občinskega praznika
Gledališčniki iz Cirkulan
Mešani pevski zbor Prosvetnega društva "Ruda Sever" Gorišnica je praznoval 50 - letnico zborovskega petja v Gorišnici

Tudi mi se imamo radi
'To je bil delovni naslov že pete I tradicionalne prireditve, ki se je odvijala v soboto, 8.11.2001 v vaški dvorani Moškanjci. Prireditev so pripravili Mladi liikarji v sodelovanju s PD Ruda Sever iz Gorišnice. Vaška dvorana je bila to soboto skoraj premajhna za vse ljubitelje kulturnih dejavnosti. Prireditev se je pričela s pesmijo mladih lukaric Mi pa smo doma iz železnih Moškanjc. Prisotne so znova navdušili že legendarni tamburaši iz Zagojičev. Hanzek in Micika iz OŠ Cirkulane sta dodobra nasmejala občinstvo, prijetno vzdušje so s koreografijo gibov naredile Ritmičarke (migice) iz OŠ Gorišnica. Dostojno je opravila svoj nastop tudi folklorna skupina Klasek prav tako iz OŠ Gorišnica. V programu ni manjkala tudi g. Marija Kolarič z vnukinjo. Z otožnimi melodijami citer sta izvabljale lepe melodije. V programu je nastopila z novejšimi skladbami s svoje nove zgoščenke tudi mlada, a že uveljavljena pevka Melita Golob. Tudi Zastavjaki iz KD Mala vas so
O
Nastopajoči na tradicionalni prireditvi Moškanjskih liikarc "Tudi mi se imamo radi"
nas s svojim plesom popeljali desetletja v preteklost. Nenazadnje so se spet predstavile Stare lukarice. Gost večera je bila tudi domačinka dr. Tilika Kren, ki je obogatila njihovo zbirko z etnografskimi predmeti. Vsem prisotnim so
spregovorili v vzpodbudo Kristina Antolič, Slavica Cvitanič in župan Slavko Visenjak.
Nasvidenje drugo leto ob tem času v Moškanjcih.
Alojz Župec
Uspešna predstavitev prvega glasbenega projekta mlade pevke Melite Golob
elika prireditev, na kateri se je zbralo res lepo število obiskovalcev, je zapolnila šotor pred bencinskim servisom Žiher v Moškanjcih. Bilo je v soboto, 15. septembra in bolj se je ura bližala 17., bolj je naraščala napetost med organizatorji, obiskovalci in nenazadnje v srcu Melite Golob, kije skupaj z gosti predstavila prvi glasbeni projekt.
Promocija se je začela s predstavitvijo pesmi Mama, hvala ti, ki jo je Melita posvetila mamici. V nadaljevanju so se predstavili gostje, ki so se z veseljem udeležili promocije Melitinega projekta. Tako so zapeli pevka Mili (Nekje obstaja svet, Naj bo kot želiš), otroški pevski zbor OŠ Gorišnica, ki je v češkem Olomucu osvojil 1. mesto v svoji kategoriji. Zapeli so venček slovenskih narodnih, vodila pa jih je zborovodkinja
Slavica Cvitanič.
Štajerski Mišo je zapel pesmi Ti si pesem moje duše in Iz srca za rojstni dan. Edvin Fliserje za Melito napisal tudi skladbo Srce j e zlata urica, ki sta jo skupaj predstavila občinstvu. Ob 30. letnici glasbenega delovanja je Edvin predstavil še pesem z naslovom Tota naša Štajerska, ki jo ljubitelji njegove glasbe uvrščajo med večne uspešnice. Mladi liikarji, kijih vodi teta Fefa, so se predstavili v skeču, ki sta ga odigrala Franček in Micika in dodobra nasmejali publiko. Drago Jošar, popularni »Franček s Prekmurja«, je z Melito zapel pesem Dedek in vnukica, kije posneta tudi na video spotu in zgoščenki, sam pa je predstavil novo uspešnico Kura in kokot.
Naj mlajši so z navdušenjem pozdravili Spidija in Gogija, ki sta razveselila otroke.
Melita Golob
KaJXwi^
Nekaj utrinkov delovanja ljudskih pevcev iz Cirkulan
^kupina deluje dokaj aktivno, sicer ^pa to iz napisanega presodite sami. V letu, ki se izteka je imela skupina Ljudski pevci iz Cirkulan 28 nastopov in 48 vaj. Na TV3 smo posneli dva videospota, ki si jih lahko ogledate v oddaji Iz domače skrinje na omenjeni televizijski postaji, kjer smo bili tudi gostje.
Z delom in nastopom smo sodelovali na prireditvi 5. noč, kije potekala v Cirkulanah 24.novembra. Po odmevih občinstva j e prireditev zelo dobro uspela, čeprav je bila udeležba manjša od pričakovanja. Zato si upam trditi, da takšne prireditve v Cirkulanah še ni bilo. Osebno me moti, daje okoli prireditve same bilo toliko polemik in hude krvi s strani posameznikov, ki bi morali takšno
Ljudski pevci iz Cirkulan
dogajanje podpreti, ne pa kritizirati. Osebno in v imenu skupine se jim iskreno zahvaljujem za sodelovanje! To naj bo pobuda za nadaljnje delo!
V imenu skupine Ljudski pevci iz Cirkulan zapisal Jože Petrovič
Kljub pripravljenemu scenariju sta (z izgovorom, da se jima mudi) izsilila nastop v začetku predstavitve, po svojem nastopu pa med samo prireditvijo prodajala kasete in kompaktne plošče, kar prav gotovo ne potrjuje njune profesionalnosti.
Vse navzoče je popolnoma znorel ansambel Ptujskih 5, tudi po zaslugi njihovih uspešnic Katrca, Telebajski in Naša zlata oma, pri katerih je bilo čutiti veliko energije.
Omeniti je treba mlade lukarje in njihovo mentorico teto Fefo, ki so pomagali Meliti s prodajo kaset in CD plošč ter video spotov in skrbeli za avtentično predstavitev Liikarije. Celotno prireditev je podprlo podjetje Ziher, ki je omogočilo promocijo Meliti Golob (trdno ji stoji ob strani oče), poskrbelo pa je tudi za nagrade obiskovalcev, katerih kuponi od kupljenih kaset, CD-plošč in video spotov so bili izžrebani.
Za prijetno zabavo po uradnem delu je poskrbel ansambel Petovio, množica zbranih pa je potrdila potrebo po druženju in dobri zabavi tudi na vasi. Zato si takšnih in podobnih prireditev v prihodnje lahko le želimo, seveda ob dovršeni ponudbi, s katero se je izkazal generalni pokrovitelj podjetje Ziher d.o.o..
Meliti pa lahko zaželim le uspešno glasbeno pot in veliko uspeha pri snovanju novega projekta.
Peter Kirič
Program prireditev ob koncu leta
23. 12. 2001 bo ob 17. uri božični koncert otroškega, mladinskega in mešanega pevskega zbora iz Gorišnice pod vodstvom Slavice Cvitanič. Sodeloval bo tudi Orffov ansambel. Vabljeni ste v cerkev sv. Marjete v Gorišnici.
25.	12. 2001 bo ob 16. uri božični koncert Mladih veseljakov v cerkvi Sv. Barbare v Cirkulanah.
Na pravljičnih uricah bodo otroci lahko prisluhnili različnim pravljicam, ki jih bodo pripovedovale Frančka Vajda, Bernarda Kolar in Bojana Šober dne
26.	12. od 10. do 12. ure predšolski otroci, od 12. do 14. ure pa šolski otroci. Vabljeni v Dominkovo domačijo.
Naše naj mlaj še pa bo v prazničnem tednu v Cirkulanah in Gorišnici obiskal tudi Dedek Mraz in jim prinesel darila. Na prireditvi si bodo lahko otroci ogledali lutkovno igrico Trije prašički v izvedbi lutkovne skupine PD Ruda Sever iz Gorišnice.
Prizorišče pravljičnih uric pri Dominkovi domačiji
Cirkulanski gledališčniki med vajo
Cirkulanski gledališčniki ne počivajo
teh poznojesenskih dneh, ko nas mraz opozarja na bližajočo se zimo, je na odrskih deskah v Cirkulanah znova živahno. Dramska skupina KPD "Franček Kozel" Cirkulane vzpodbujena z uspehom lanske predstave, je v začetku novembra pričela z vajami za novo sezono. Ker iz izkušenj vedo, da na podeželskih odrih najbolj "zažigajo" komedije, so se tudi letos odločili za to zvrst. Za razliko od lani tokrat niso posegli po domačem avtorju ampak so izbrali komedijo Branislava Nušiča: Žalujoči ostali. V prvi vrsti gre za situacijsko komedijo, čeprav ne manjka duhovitih dialogov. Sicer pa je to že tretje Nušičevo delo, ki bo uprizorjeno na odru Večnamenske dvorane. Spomnimo se, da se je sodelovanje z Lojzetom Matjašičem pred leti pričelo s komedijo Doktor, kasneje pa je dve sezoni na odru "kraljevala" Gospa ministrica. Prav gotovo je uspeh omenjenih predstav dobra "popotnica" režiserju in igralcem.
Igralski ansambel je letos nekoliko manjši kot lani. V primerjavi z
Božični koncert
f\b koncu leta, v času, ko naši najbližji, prijatelji, znanci, sosedje, izrekajo naj lepše želje ob bližajočih se praznikih, se tem lepim željam pridružujemo tudi člani vokalne skupine Mladi Veseljaki iz Cirkulan.
Leto je naokrog in za nami precejšnje število nastopov, vaj, koncertov. Med temi naj posebej omenim nastop na medobmočni reviji malih vokalnih skupin na Ptuju, ki je gostila izbrane skupine območnih revij širše okolice, po izbiri strokovnega ocenjevalca prof. Alda Kumarja. Nepozaben je bil tudi kulturni večer v domu na Kredarici, ki ga je vodil znan slovenski igralec Jernej Kuntner.
To leto je bilo tako kot za marsikoga, tudi za našo skupino prelomno.
minulo sezono je moč opaziti le dva nova obraza. Njune identitete zaenkrat ne bom odkrila, lahko pa vam zaupam, da gre za igralca, ki sta v minulih letih že navduševala na našem odru in prepričana sem, da nas tudi to pot ne bosta razočarala. Režija je v rokah Lojzeta Matjašiča, ki z jedrom skupine dela že desetletje. Ker mu je vedno uspelo najti pravo vlogo za pravega človeka, oziroma obratno, ni strahu,
Zadali smo si nove naloge in cilje. Jeseni smo pričeli delati pod novim umetniškim vodstvom, ki smo ga zaupali študentki 4. letnika glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, gospodični Jani Kovačec. Ob tej priložnosti pa bi se rad v imenu skupine in v svojem imenu zahvalil našemu dolgoletnemu učitelju, g. Jožetu Demikoviču. Za ves trud in požrtvovalnost, ki jo je delil z nami, brez njega ta skupina ne bi bila to kar je danes.
Naslednje leto je za nas jubilejno, saj praznujemo 5. obletnico delovanja, ki jo bomo obeležili s celovečernim koncertom. Kot uvod v praznovanje pa smo vam, spoštovane občanke in občani, naši zvesti poslušalci, pripravili božični koncert v cerkvi Sv. Barbare v Cirkulanah, na dan
da mu letos ne bi uspelo.
Trenutno Cirkulančani dvakrat tedensko pridno vadijo premike po odru, medtem ko bi tekst naj že znali. Tako kot lani želijo tudi letos pohiteti s premiero saj se zavedajo, da lahko le v tem primeru računajo na čimbolj polne dvorane. Torej, počakajte še dober mesec in zvedeli boste kdo (ne) žaluje za pokojnim Matom, kdo
je (so) dedič (i)..
Mateja Muršec
Jezusovega rojstva, 25. decembra ob 16. uri.
Verjamemo, da vam bomo pričarali čudovito božično vzdušje.
Ob koncu naj vas še vse, ki želite skupaj z nami deliti srečo, še enkrat povabim na koncert.
Za Mlade Veseljake Aleš Klinc
vokalnaTkupina MLADI VESEUAKI
e
In memoriam
eseni je v Halozah najlepši čas. Čas, ko se pesem beračev meša s pesmijo klopotcev in se iznad vinogradov dvigajo jate škorcev trudeč se pobrati čimveč sladkih grozdnih jagod. To je čas, ko se praznično odeta narava začne pripravljati na zimski počitek, ko kmet pobira sadove svojega dela čez leto. Čeprav ga takrat čaka kopica velikih in majhnih opravil, se vsak kmet še posebej veseli jeseni, ki mu prinaša plačilo za vloženi trud. In potem, ko so darovi narave varno spravljeni v zidanicah, kaščah, kleteh..., so pozabljeni vsi žulji, strah, vse garanje, vse težave in nevšečnosti, ki so mu med letom oteževali že tako težko delo. Tudi zaradi tega haloški kmet nikoli ne obupa in začne vsako pomlad znova z ljubeznijo obdelovati domačo zemljo. Kajti, kdor je enkrat ljubil Haloze, jih ne bo nikoli pozabil. To je veljalo tudi za Jožeka Vidoviča, ki se je s prvim jesenskim vetrom poslovil od nas. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s Halozami. Že zgodaj je skusil kako neusmiljeno znabiti življenje tukaj.
Rodil seje v Gradiščah pred 75-timi leti kot drugi otrok manjšega vinogradnika Franca in njegove žene Ane. Toda skromno posestvo ni zadoščalo za preživetje cele družine in Jožek je moral že zgodaj za
pastirčka k premožnemu kmetu v Gorišnico, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Nato seje v obrtni šoli izšolal za čevljarja. Še preden si je lahko z novim poklicem ustvaril novo boljše življenje, je svet zajela vihra II. svetovne vojne in njegovemu življenju prilila novo kapljo pelina. Skupaj s številnimi drugimi sovrstniki je bil komaj 17-leten vpoklican v okupatorsko vojsko. Konec vojne in težko pričakovano svobodo je dočakal v ujetništvu.
Po vojni je nekaj časa deloval kot čevljar v Kidričevem. Zatem se je zaposlil v TGA Kidričevo. Vmes se je še nadalje izobraževal in ob delu končal delavsko šolo za vodenje in nadzorovanje tehnološkega procesa glinice v TGA.
Leta 1952 seje poročil z domačinko Pavlo Zebec in z njo preživel 26 let. Po njeni smrti mu je zdravje začelo pešati in moral se je upokojiti. Potem, ko se je leta 1979 v drugo poročil, seje z ženo Francko vrnil v rodne Haloze.
Jožek je bil vseskozi zelo dejaven na kulturnem področju. Pel je že pri pevskem zboru TGA Kidričevo, po preselitvi v Haloze pa seje priključil domačemu MePZ. Poiskusil se je tudi kot igralec in odigral kmeta v Finžgarjevi drami Razvalina življenja. Že dobro leto po vrnitvi je začel aktivno delovati tudi v UO KPD Franček Kozel Cirkulane. Med
Najiskrenejše novoletne želje učencev 8.a in 8.c razreda
pelini si, da bi bilo celotno ^-naslednje leto veselo in nepozabno predvsem za nas osmošolce.
Leta osnovnošolskega izobraževanje se naj zaključijo uspešno in vsakdo se naj odloči za sebi primemo srednjo šolo. Najbolj pa si želim, da bi bila vse dni zdrava.
Lea Horvat, 8. a
Želim si, da bi bilo leto 2002 nepozabno in še veliko lepše kot je bilo leto 2001.
AlenKesar, 8. a
V	prihajajočem letu si želim le dobrih ocen in veliko novih spoznanj. Upam, da bo na svetu zavladal mir in da bodo vsi ljudje spoznali v vsakem človeku prija-telja.
Anja Vojsk, 8. a
V	zadnji minuti tega leta bodo moje misli uhajale k željam, da bi imel več sreče v ljubezni kot doslej in da bi ostal v nepretrganem stiku s svojimi dosedanjimi prijateljicami in prijatelji.
Bojan Majar, 8. a
Najbolj si želim ogromno snega med

leti 1985 in 1993 je bil njegov tajnik. Leta 1986 je prevzel delo arhivarja in se posvetil zbiranju gradiva za brošuro o zgodovini dmštva. Pri pripravi brošure ob devedesetletnici dmštva je bil desna roka dr. Bračiču. Le on sam je vedel koliko dela na terenu, knjižnici in še kje je bilo potrebno, da je lahko brošura izšla. Začel je pisati tudi društveno kroniko in to delo opravljal vse do leta 1995, ko mu je zdravje opešalo v toliki meri, da je moral, čeprav nerad, prepustiti mesto arhivarja.
Za svoje dolgoletno prosvetno udejstvovanje je prejel številna priznanja. Med drugim zlato, srebrno in bronasto Galusovo priznanje. Na prvi prireditvi Pesem klopotcev avgusta 1997 na Borlu je prejel tudi priznanje KPD Franček Kozel Cirkulane. Dmštvo pa mu je podelilo še eno priznanje, in sicer ob svoji stoletnici dve leti kasneje.
Kljub temu, da je Jožeku zdravje zadnja leta vidno pešalo, ga je bilo vendarle še vedno moč srečati takorekoč na vsaki kulturni prireditvi. Veselilo ga je, če se je v kraju kaj dogajalo in po svojih močeh je bil vedno pripravljen pomagati.
Jožeka ni več, ostalo pa je njegovo delo, ki je obveza za vse nas, da ne odnehamo, kadar nam mogoče ne gre vse po načrtih.
Mateja Muršec
božičnimi in novoletnimi prazniki in dovolj sreče za vse ljudi na svetu. Miha Horvat, 8. a
Rad bi ostal zdrav, se uspešno prebil skozi osmi razred in s pomočjo prave srečke postal milijonar.
Mišel Kaisersberger, 8. c
Za birmo bi rad dobil novo motorno kolo; rad pa bi se tudi vsaj malo popravil v šoli.
Peter Trofenik, 8. c
Bernardka Vogrinec 7.a
fj, wUUj^
Utrinki
Osnovna šola Gorišnica
3.9.2001 Prvi šolski dan v šolskem letu 2001/2002; zadnje šolsko leto, ko pouk še vedno poteka v dveh izmenah.
17. 9.2001- Skupni roditeljski sestanek. V uvodnem delu predstavljena najuspešnejša raziskovalna naloga v šolskem letu 2000/2001 »Telovadno društvo Orel pri Sveti Marjeti niže Ptuja«.
Gost: g. Slavko Visenjak, župan občine Gorišnica.
1.	10. 2001 Podpis pogodbe o pričetku gradnje prizidka k osnovni šoli.
Obstoječa šolska stavba in športna dvorana se znajdeta na robu gradbišča. Delo bo moteno, vendar bomo potrpeli. Potrudili se bomo, da se učni uspeh učencev zaradi hrupa ne bo poslabšal.
25.10. 2001-1. Seja sveta šole.
10.11.2001:
-državno tekmovanje iz logike (mentorica ga. Jožica Roškar)
Neja Roškar iz 7.c doseže 10. in Eva Reberc iz 6.b 2. mesto.
-državno tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni (mentorica Mojca Valenko)
Mateja Kelenc iz 8. b in Marko Žlahtič iz 8. c dosežeta zlato priznanje, Tanja Vinkovič iz 6. c pa srebrno 20. 11. 2001	1. seja sveta
staršev (predsednica: ga. Bojana Šober)
Od 12. 11. do 23. 11. 2001 potekajo
na šoli projektne delavnice na temo: kje sem jaz? (oblike zasvojenosti sodobnega časa). Učenci pišejo, rišejo, iščejo, izrezujejo, lepijo, montirajo.
Dne 22.11.2001 organizirana okrogla miza na to temo za vse učence od 5. do 8. razreda. Okroglo mizo vodi ga. Žalika Obran ustanoviteljica Lokalne akcijske skupine v občini Gorišnica. Predavata Metka Jurešič in Grega Solovjev, specialna pedagoga s Centra za socialno delo Ptuj. Gosta: predstavnica osnovne šole Cirkulane in župan občine Gorišnica. Ugotovitev: tudi podeželje ni varno
pred oblikami zasvojenosti sodobnega časa.
10. 12. 2001- roditeljski sestanek za starše učencev 8.razredov (poklicno usmerjanje). Pripravi in vodi šolska svetovalna delavka: Edita Kovač.
20. 12. 2001 prvo ocenjevalno obdobje zaključujemo z ogledom gledališke predstave »Čarovnik iz Oza« (velika dvorana Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru). Predstavo si ogledajo vsi učenci gorišniške osnovne šole.
zbrala: Dragica Petrovič (pomočnica ravnatelja osnovne šole Gorišnica)
Želim si, da bi se v naslednje letu lahko vsaj malo bolj učil, da bi ostal zdrav in vedno dobre volje. Moja največja želja pa je, da bi mi prihajajoče leto prineslo veliko novih presenečenj.
Franjo Vincek, 8. c
V letu 2002 si želim, da bi vsi ljudje na svetu vsaj za trenutek občutili novoletni mir in sklenili prijateljstvo s svojimi sovražniki.
Moja najgloblja želja pa je, da bi si vedela izbrati takšen poklic, ki me bo zares veselil in ga bom z zado-
voljstvom opravljala. Najustreznejša srednja šola - odkrij se mi!
Barbara Firbas, 8. c
V letu, ki prihaja, želim doseči čim boljši učni uspeh in uspešno zastopati našo osnovno šolo na tekmovanjih iz znanja in športa. Zavedam pa se, da se bom morala zelo zelo potruditi.
Tamara Kelenc, 8. a
zbrala: Dragica Petrovič, učiteljica slovenščine
Matic Kostevc, 3 leta Novoletna jelka
g
Želim si, da bi bila srečna v šoli in da bi vedela veliko. Tudi, da bi se imeli vsi radi in da ne bi bilo vojne.
Nina
Da bi znal zelo zelo lepo risati in da bi vsi v šoli in doma bili srečni. Želim si tudi, da bi moj ati doživel 100 let.
Grtegor Finžgar
Želim si, da bi bilo veliko snega. In da bi naredila velikega snežaka. In da bi imele živali dovolj hrane. Rada bi spoznala veliko ljudi. In radabi dobila smuči. Zdravka
V	novem letu si želim veliko sreče, zdravja in da bi ubogala očeta in mamico. Želim veliko sreče mojemu bratu, sestricam pa veliko uspeha v šoli. Karina Černivec
V	novem letu si želim, da bi bila v šoli pridna in da bi ubogala atija in mamico. Želim jima veliko zdravja in sreče. Drugim želim, da bi imeli veliko denarja. Želim, da bi dobila sestrico. Bratu želim, da bi bil priden.
Samantha Veselič
Želim si nove lego kocke in novo kolo. Drugim pa zdravje. Mami želim novi avto. Atu želim veliko zdravja. Želim si, da bi me imela rada. Drugim ljudem želim zdravja in da se ne bi streljali. Matej Krajnc
V	novem letu si želim novo kolo, uro in igrače. Očku želim srečo, veselje in denar. Mami želim, da bi me imela rada. Bratu želim, da se ne bi kregala. Želim si, da bi se imeli radi.
N ejc Belšak
Želim si televizijo, igrice, srečo zdravje in sneg. Vsem ljudem želim, da bi se imeli radi.
Žan Belšak
fJ/	faLojps,
Veseli december na OŠ Cirkulane
Na osnovni šoli Cirkulane bodo v okviru "Veselega decembra" potekale naslednje aktivnosti:
-	učenci razredne stopnje bodo prihajali v knjižnico na pravljične ure;
-	pripravili bomo razstavo z izdelki učencev na temo prihajajočih praznikov;
-	okrasili bomo šolske prostore;
-	v sredo, 19. 12. bo filmska predstava 102 dalmatinca;
-	organizirali bomo delavnice na temo novega leta;
-	OPZ in MPZ bosta sodelovala na božično - novoletnem koncertu;
-	8. 12. smo nastopali na prireditvi "Tudi mi se imamo radi" - seveda z dialogom Hanzeka in Micike v narečju.
-	v okviru projekta ZDRAVA ŠOLA bodo našo šolo obiskali predstavniki drugih šol. Naši učenci jih bodo razvedrili s kratkim programom;
-	obiskali nas bodo člani društva SONČEK, kupovali bomo novoletne voščilnice; itd
V času božično novoletnih praznikov veliko govorimo o sreči. Enkrat na leto srečo zaželimo skoraj vsakemu, ki ga srečamo, tistim, kijih dobro poznamo, pa tudi tistim, s katerimi se le občasno srečujemo. SREČNO NOVO LETO!
Učenci OŠ Cirkulane
Marko 1. a/9
Samantha Veselič 2. a
Tadej Kelc 1. a/9
Nuša 1. a/9
Elvira Jurgec 2. a
mn
*

Uspešne igre vseh selekcij RK Gorišnica
Gorišnica je tudi v letošnji f^ezoni nadaljeval z uspešnimi predstavami v vseh selekcijah. Kljub temu, da so v ospredju zanimanja člani, bomo tokrat dali prednost mlajšim selekcijam, saj se zavedamo, da je prihodnost gorišniškega rokometa v njihovih rokah.
Prvič so okusili slast prave tekme najmlajši - dečki do 4.razreda osnovne šole. Tekmujejo v mini-rokometu , tekmovanje je organizirano po turnirskem sistemu. Svojo prvo tekmo so odigrali v Ormožu, kjer so se pomerili z vrstniki iz Ormoža in Velenja. Obe tekmi so žal izgubili, vendar verjamemo, daje pred njimi še lepa rokometna prihodnost.
Ostale selekcije tekmujejo po ligaškem sistemu. Mlajši dečki A in B do 6. oziroma 5. razreda so sredi tekmovanja. Jesenski del prvenstva je že za njimi, čaka pa jih še spomladanski del. Tudi letos se obeta napredovanje v polfinale, posebej uspešni so tudi letos dečki do 5. razreda.
V	polfinale pa so se že uvrstili starejši dečki in kadeti. Starejši dečki so v svoji skupini zasedli četrto mesto in nadaljujejo z ligaškim sistemom tudi v polfinalu. Kadeti pa so se uvrstili na drugo mesto v svoji skupini.
V	letošnji sezoni smo v tekmovalni sistem vključili še mladinsko ekipo. Ker imamo v klubu premalo mladincev smo skupaj z RK Velika Nedelja sestavili ekipo, ki tekmuje v drugi mladinski ligi. Trenutno so na 4. mestu.
Na koncu pa si bomo ogledali še rezultate letos naše najuspešnejše selekcije. To so člani RK Gorišnica, ki letos tako uspešno tekmujejo v 1. B državni ligi. Za nami j e že jesenski del tekmovanja in prva tekma 1/8 finala pokala Slovenije.
V	prvenstvu so odigrali 11 tekem, od tega 5 v domači dvorani in 6 na gostovanjih. Izkupiček je precej boljši kot smo pričakovali. Dosegli smo 6 zmag, 2 neodločena izida in 3
poraze. Upoštevati moramo dejstvo, da smo vse štiri tekme proti kandidatom za napredovanje v 1. A državno ligo odigrali v gosteh in namesto 4. pričakovanih porazov uspeli doseči 2 neodločena rezultata in dva poraza.
Igralci RK Gorišnica so dosegli tudi največ golov med vsemi ekipami v jesenskem delu tekmovanja, kar dvakrat zapored so na tekmi dosegli več kot 40 golov. Vsi, ki kolikor toliko spremljajo rokomet, vedo, da to ni posledica slabega nasprotnika, ampak predvsem izvrstne igre v napadu. Malo je ekip, ki dosežejo tak rezultat na tekmi dveh nasprotnikov v istem rangu tekmovanja. Dejstvo, da med najboljšimi strelci lige ni nobenega našega igralca pa samo potrjuje pravilo, da tekme zmaguje moštvo, ne pa par posameznikov.
V nekaterih letošnjih tekmah je prišla do izraza nova kvaliteta naše ekipe. Če so v lanski sezoni že dobljene tekme v končnici izgubljali, pa je letos situacija ravno obratna. Vse to je verjetno posledica drugačnega pristopa k tekmi, zasluge za to pa ima predvsem nov trener prof. Vlado Hebar. To se je pokazalo tudi na zadnji tekmi jesenskega dela, ko je v Gorišnici
Ekipi starejših dečkov in kadetov vadita pod vodstvom Branka Bratuša
Sestavljena ekipa mladincev RK Gorišnica in RK Velika Nedelja
i,vn
Članska ekipa RK Gorišnica je po jesenskem delu prvenstva v 1 .B državni rokometni ligi na 5. mestu
gostovala ekipa RK Ormož. Tekma je opravičila sloves lokalnega derbija, ki je v dvorano privabil okrog 500 gledalcev. Kljub temu, da jev dvorani vrelo kot v kotlu, pa se j e tekma končala brez izgredov. Naši igralci so hitro povedli in držali razliko 4. 5. golov do druge polovice drugega polčas, ko so gostje uspeli izenačiti. Z izredno samozavestnim pristopom k igri so uspeli obdržati prednost do konca tekme. V zadnji sekundi so imeli gostje priložnost za izenačenje s sedemmetrovko. V igri živcev se je kot zbranejši izkazal domači vratar Darjan Sterbal, ki je strel ubranil in tako postal junak tekme.
V torek 4. 12. so odigrali tudi prvo tekmo 1/8 finala pokala Slovenije. Žreb je ekipi namenil RK Rudar Trbovlje, ki se trenutno nahaja na 5. mestu 1. A državne lige, kljub temu pa so zmagali samo z enim golom razlike.
Vsem zvestim navijačem hvala za vso spodbudo in veliko lepega v prihajajočih praznikih.
NikolinaZorli
Mlajši dečki s trenerjem Darkom Žnidaričem
Najmlajšo selekcijo vodi Drago Ranfl
Lestvica l.B državne rokometne lige po odigranem jesenskem delu prvenstva:
L RK Gorica leasing	19
2.	RK Pivka Perutninarstvo	18
3.	RK Cimos Koper	17
4.	RK Dobova	16
5.	RK Gorišnica	14
6.	RKNovoles Novo mesto	13
7.	RK Ormož	12
8.	RK Dol TKI Hrastnik	7
9.	RK Chio Kranj	6
10.	RK Mito Pro-mak Sežana	6
11 .RK Šmartno 99	3
12. RK KIG Mokerc Ig	1
Za pravo vzdušje na tekmah skrbijo člani navijaške skupine
Bojan Petrovič in njegovi pokali
jT\ Bojanovih uspehih smo lahko v L/prejšnji številki Vesti iz vasi že prebirali, toda število osvojenih nagrad se je do danes močno povečalo. Ni dvoma, da je pravi mojster v streljanju na glinaste golobe, saj le takrat, ko na tekmovanju ne sodeluje, ne osvoji nagrade. Če ga povprašate, od kod takšen talent za natančen strel v tarčo, ostaja skromen, se rahlo nasmehne in skomigne z rameni. Bojan rad pove, da mu mnogo pomeni podpora staršev, saj se je na račun treninga in tekmovanj treba marsičemu odreči. V sorazmerno kratkem času sodelovanja na tekmovanjih v streljanju na glinaste golobe je osvojil:
1.	mesto v LD Leskovec v športnem stavu 1. mesto v LD Destemik v lovskem stavu
1. mesto v LD Cirkulane v športnem stavu 3. mesto v LD Maj šperk v športnem stavu 1. mesto na prehodnem pokalu v Cirkulanah v športnem stavu
3. mesto v LD Cirkulane v lovskem stavu
1.	mesto LD Središče ob Dravi v lovskem stavu
3. mesto LD Destemik v športnem stavu 3. mesto LD Tomaž pri Ormožu v športnem stavu
2.	mesto LD Ivanjkovci v športnem stavu
1. mesto ZLD Ptuj- Ormož v športnem stavu v Ormožu
1. mesto ZLD Ptuj-Ormož , športna drža + kombinacija
1.	mesto Maj šperk nagradno
2.	mesto Središče ob Dravi nagradno
1. mesto Tomaž pri Omrožu nagradno
3.	mesto Destrnik nagradno
Udeležil se je tudi državnega prvenstva na Krasu in dosegel zavidljiv rezultat.
TanjaMaroh
Obsežna zbirka trofej Bojana Petroviča
Ok/a£l6t
Taksa za
obremenjevanje okolja
1 J uradnem listu št. 70/01 je bila V objavljena Uradba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališča odpadkov. Zavezanci za plačilo takse bodo morali takso vključiti v ceno odvoza komunalnih odpadkov, kar bo storitev nekoliko podražilo. Na višino takse pa lahko vplivamo predvsem z zmanjšanjem količine odvoza, kar pa je možno predvsem z ločevanjem odpadkov na izvoru. Z izločanjem bioloških odpadkov, papirja, kovin, stekla, plastike, bomo zmanjšali količino odpadkov za trajno odlaganje, hkrati pa polepšali okolje.
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
Posodobitev CATV Gorišnica
I J društvu uporabnikov CATV so
V	pred kratkim zaključili drugo fazo posodobitve omrežja kabelskega distirbucijskega sistema. V prvi fazi so celoten sistem priključili na optični sistem podjetja Telekom, s čimer se je povečalo število programov, kijih lahko sprejemamo, hkrati pa so se znižali stroški vzdrževanja lastnega sprejemnega sistema.
V	drugi fazi, ki seje zaključila pred kratkim, pa so vse ojačevalnike v omrežju zamenjali s sodobnejšimi, dvosmernimi ojačevalniki. S to zadnjo posodobitvijo pa je omrežje pripravljeno za priklop kabelskih priključkov na internet, kar omogoča neomejeno uporabo interneta brez uporabe telefonskega priključka, pri tem pa so hitrosti prenosa podatkov neprimerno večje kot preko telefonskih povezav.
Podrobnejše informacije dobite pri Društvu uporabnikov CATV Gorišnica, ali na tel. št.:743 02 10 (Davorin Zorli)
VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja.
Uredništvo: Peter Kirič, Tanja Maroh, Mateja Muršec, Maja Tuš Kolarič, Igor Horvat, Alojz Župec in Klementina Pukšič.
Fotografije:
Foto Laura, Alojz Župec, Maja Tuš Kolarič, Mateja Muršec, Davorin Zorli, Peter Kirič.
Računalniški prelom in oglaševanje ALINEA, Davorin Zorli s.p.
Sprejem oglasov: tel./fax: 02/743 02 10 e-mail: alinea@amis.net
Tisk: MA tisk d.o.o.
Naslov uredništva:
Občina Gorišnica, Gorišnica 54 2272 Gorišnica Telefon: 02/743 11 11 e-mail: vesti@gorisnica.si
Davorin Zorli
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji
8%.
Glasilo VESTI IZ VASI j e vpisano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509.
MARKET SOLID
Dornava 81 c, 2252 DORNAVA
ODPRT TUDI VSAKO NEDELJO
8-12
vsakdan 730-1900
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
TEŽJE BESEDE: ACTON, E LAS, ILLA, ITALA, KERR, OULO, TROŠAN
Oštevilčene črke vam dajo geslo, ki ga pošljete kot rešitev križanke na naslov: Občina Gorišnica Gorišnica 54, 2272 Gorišnica. Med pravilnimi rešitvami bomo v januarski mesečni kroniki na catv Gorišnica izžrebali pet praktičnih nagrad.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23 ,	24	25	26	,27	28	29	30	31	32
33	34	35	36	37	38	39	40	41	42	43	44	45	46	47	48