STANJE IN DOSEDANJI RAZVOJ DROBNOPRODAJNE MREŽE ZA OSNOVNO PRESKRBO V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Ljubljana ima v povprečju zadovoljivo razvito trgovino osnovne preskrbe. Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije pride na prebivalca Ljubljane 0,1783 m3 neto prodajne površine v trgovini za osnovno preskrbo. Po podatkih Statističnega letopisa Ljub-Ijana '86 in zadnjih statističnih podatkih Republiškega zavoda za statistiko, ki smo jih obdelaii sami, je stanje trgovine osnovne preskrbe glede neto prodajne površine na prebivalca v Ijubljan-skih občinah naslednje: Ljubljana Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik 0,178 0,1286 0,0781 0,112 0,266 0,112 Iz pregleda, ki je za območje Ljubljane, občine Ljubljana Vič-Rudnik in občine Ljubljana Moste-Polje (slednja zaradi predzad-njega oziroma zadnjega mesta, ki si ga izmenoma deli z 'našo občino) korigiran na stanje 31/12-1986 je razvidno, da je OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Z 0,0781 NETO PRODAJNE POVRŠINE NA PREBIVALCA, med petimi Ijubljanskimi občinami, na zadnjem mestu, ob tem pa sta v izračunu leh površin v naši občini zajeti tudi že v letu 1987 zgrajeni novi trgovini na Golem in v Horjulu. Obstoječe trgovine osnovne preskrbe na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ne pokrivajo potreb povečanega števila prebi-valcev. V občini je 98 prodajaln s skupaj 6.339 neto prodajne in 4.448 m2 skladiščne površine. Od tega je 55 prodajaln oziroma 67,7% vseh prodajnih površin v mestnem območju, ki zajema 11,4% vsega teritorija občine in kjer živi 68,3% vseh prebivalcev. V izvenmestnem delu, ki obsega 88,6% teritorija občine z 31,7% vseh prebivalcev je 43 prodajaln. Po trgovskih panogah (tabela 1) je stanje v občini naslednje - 59 je enot z živili in gospodinjskimi potrebščinami, 20 je trgovin z mesom in perutnino, 16 trgovin je s sadjem in zelenjavo (od tega 12 kioskov) ter 3 trgovine s kruhom. Po tipih prodajaln (tabela 2) ima občina kot celota 26% vseh trgovin samopostrežnih, 62% trgovin s klasičnim načinom pro-daje (v tej skupini so stoodstotno zajete vse trgovine z mesom) in 12 kioskov. Vzrok za precejšen delež »klasičnih« trgovin je predvsem v veli-kem številu malih trgovin, saj je več kot 60% manjših od 40 m2. Proces modernizacije teče počasi in postopoma, velikokrat na račun skladiščnega prostora. Največkrat pa samopostrežnega načina prodaje, bodisi zaradi prostorske utesnjenosti, bodisi zaradi precejšnjih finančnih sredstev, ki so potrebna za mini-malno povečanje površine in spremembno opreme, objektivno ni mogoče organizirati. tabela i : 5tan|e Proda|ain po trgowkih stmkah v obsini, Dobrova, SP Trzaška 22, SP Jeranova, SP Brezovica, SP Rozna ločeno na mpstnl in izvenmestnl del . ¦ ... __ _ . ______________________________________________________ dohna, SP Brdo. ___ __51e^v^io projia\3\n _ Kljub temu povečanju, pa niti po številu, niti po kvadraturi, še Trg-5trotea | -^f^r - :mrr±im"~z' fj^l^™}.T^J mani pa p0 teritorialni razporeditvi, stanje drobnoprodajne mreže. I f — - - — -- osnovne preskrbe ne zadošča povečanemu številu prebivalcev. ske potr^šiine 59 55 26 20 33 35 Zaskrbljujoče je stanje maloprodajne mreze, zlasti v nekatenh ^iT^^T ~2o"Tir " 12 Yi s To mestnih krajevnih skupnostih (Barje, Galjevica, Kozarje, Lavrica, ----------------------------i------------------------------------------------------------- Peruzzi, Rakova Jelša, Zeleni log). To so tiste krajevne skupnosti, sadie in zeien|ava 16 5 i* 4 2 i ^^ ^e ^a stanovanjska gradnja grajena v pretežnem obsegu k^h 3~i 3 3 3 - - brez dovoljenj. Logično pa nedovoljeni gradnji ni sledila gradnja -----------------------------i-------------------------j----------------------------------— spremljajočih objektov, torej tudi ne trgovine. skupa-1 98 | 89 " " I *' *' V tem srednjeročnem obdobju posebnih možnosti za pokritje „,„,„„„„„«„====„„„== >=====J==«,«==.=«™=J==..===U««=..™«===_ defjcita, v leh krajevnih skupnostih ni, za razliko od KS Trnovo in tabela2: stanjs ^^^'j^^Jf11^ sosednjih KS, kjer bo deficit neto prodajnih površin trgovine --------------------.-------------------.—_---------------------,--------------------------1 osnovne preskrbe z izgradnjo trgovskega centra v celoti odprav- obClna mestno o b m o č . livenmestno območje lien . Tlpl p""*1''1"________lMT^ isbi l987 19B1 I9B7 I9B1 V izvenmestnem območju občine je štanje po neto prodajnih ¦ samopostreina * is I 18 io 8 8 površinah pravzaprav najboljše. Le štiri krajevne skupnosti imajo ------------------------------------------j-------------------------------------------—----------- neto kvadraturo na prebivalca precej nižjo od povprečja občine *^H____________!L____j__________________?-____________ (Škofljica kot peta KS bo v letu 1988 dobila novo sodobno kl°sk__________ lž __'_!___10__ __ "_______l______J_____ trgovino), v 12 krajevnih skupnostih pa je povprečje višje od .. . . ... ; ., občlnskega. Kljub temu, da je to teritorij s povprečno največjo Najpomembnejs. nosilec osnovne preskrbe v naši občini je neto dajno šin0 na prebjva|ca jn najmanjšim številom Mercator KIT DO Rozn.k TOZD Dolomiti, na katerega odpade kar prebi;alcev; ki gravitirajo na posamezno trgovino ocenjujemo, da 63% vseh prodajaln z z.vili m gospodinjskimi potrebščinami in tudi tu stanje osnovne krbe ni zadovo|jivo. Specifičnost tega 69% vseh prodajmh povrsin zivilskih trgovin. Na področju de,a občine je namreč predvsem v obsežnem teritoriju, ki ga osnovne preskrbe so zastopane tudi druge organizacije združe- oskrbujejo podeželske trgovine in razpršenost naselij, ki so med nega dela, vendar v manjsem obsegu, z 10% Mercatorjeva Seboj oddaljena, istočasno pa odmaknjena od potrošniških cen- temeljna organizacija Savica in ABC Pomurka DO Tabor Grosup- trov ', Ije; s 7% KZ Velike Lašče, za njim pa še Emona Merkur in drugi. ¦ ¦ ¦ - TAEFLA ": Bt»ue V čbčini TASELAi: delel prodajaln po posameznih O2D in strokah _______________________________________________________________________________________ ------------------------1------------—,--------------1-------------1----------,-----------1-----------------1-------- Zap. »evlki Itnllo 3o»»J reto r2 """ * Pro*une iivlla in meso in sadje In skioal *^»| |^ SL_ Kra|e»na skupnosl pralvalcev pnsfa|aln en*b3r* t«j»r5lne mrSire/prebivalca gosp.potret| perutnlrv lelenjava stevilo rEtoj^«iyre -S3rg!|. ~" ' ~....... *........ "..........'. ' --------------;------------------------'---------------------------'------------1--------^ I. BARJE 1.977 1 30 " 0>015 Mercator KIT j 2. BROO 1.659 J 209 0.128 DORj*,«. TO2D „ ! , „ ,m 5. GALJEVICA 2.5,2 2 6D • 0JJ24 ¦ . ------------------------------------------------------1____I-----------1---------------------------------------------------------------------1______ 4. KOLEZDA 4.024 3 498 0,12* Mercator KIT ] 5. KOZARJE 2.89B 1 43 0.015 SS,S°Ln"5 ' .»,„'¦ ^f"" 2.m 4 430 0,198 TOZD Savica 6 i - - - 6 599 9,4 ________________________________I___________________________________________________________ 7. LAVRICA 1.537 1 27 0,018 ABC POMURKA I ; 8. MALCl BELIC 3.656 10 340 C.093 DO Tabor Grosuplje 6 ; - I - 6 316 4,98 ____________ |____________j___________J________________________________________j_______ 9. MILAN CESNIK 3.892 6 444 0,114 KZ^eTai* ! 4 : 1 j - . 5 185 2.9 10- MURGLE "" > » °''22 ' • ___________________J___________;__________J______...............___________________|_______ II. PERUZZI 1,251 I 29 0,023 Emona Mercur i 4 . . j 4 178 I 2,8 [2. RAKOVA JEL5A 3A9B 1 15 , 0J104 ------------------------------J------------------:----------------J----------------1--------------------------------:-----------------1----------- I, RO2NA DOLINA 5.159 5 382 0J174 ABC Pwnu!i