anmmHHf
časopis slovenskih delavcev
15
Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat
Odgovorni urednik: _________Ciril Brajer
Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubl jana
Ljubljana, 28. marca 1996 • letnik 55
TEDEN POTRESA
»O dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva smo se intenzivno pogajali skoraj poldrugo leto.
V zadnjih tednih smo pogajanja intenzivirali do te meje, da smo se vendarle uspeli dogovoriti za čimprejšnji podpis usklajenega besedila sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe naše dejavnosti...«
Erih Šerbec, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v članku »Teden dni, ki so pretresli zdravstvo« na 22. strani DE
ejei"
dlif
larfl*
ligi!"
njafl'
•nart
justil
eljna
■a bili lunfr n d0 ;zikJ jdnO" no n*
avbo
ulW'
:talco tri ral mm0
dni'
iško;
ut«( lasti |
Sita0;
SINDIKALNI ZAUPNIKI V PRIMEŽU POLICISTOV
Naprej diskreditacija z nadlegovanjem, potem - kot ježe pred časom napovedal strokovnjak za policijska vprašanja
Pavle Čelik-tepež, in na koncu bodo menda policaji začeli stavkajoče delavce kar zapirati?!
5. stran
osla-liki o lOZi-ejal: šega ded-par-priz;: ’ezai <po-lOgill skd 0
i«.
I
. I
'I
1
:! 11 i i
i
A
TE, sreda 1400
Policija nadleguje sindikalne zaupnike
Letošnjega 1. marca so v mariborski Hidromontaži eno uro opozorilno stavkali zaradi neizplačanih plač. Teden kasneje so delavci na zboru ponovno izrazili nezadovoljstvo, ker niso dobili plač za lanski december in letošnji januar, Zaposleni v tujini pa zasluženega plačila niso dobili za lanski oktober, november in december in letošnji januar.
Na omenjenem zboru delavcev so izvolili stavkovni odbor ter zagrozili s stavko 18. marca, če do tedaj denarja za plače že vedno ne bo.
Svobodni sindikat je med člani preveril razpoloženje in ugotovil, da stavka nima podpore. Predvsem sojo zavračali na gradbiščih.
Zato izvršni odbor svobodnega sindikata EM Hidromon-taže stavke za 18. marec ni napovedal.
Denar za plače seje kljub temu našel in delavci sojih za lanski december dobili v petek 15. marca.
»Policija pa je v tem času delala po nam neznanih navodilih. V četrtek, 14. 3. 1996 so policaji na delovnem mestu obiskali našo članico IO sindikata podjetja EM Hidromontaža KATARINO KOLIČ. Od nje so zahtevali informacije o stavki, ki naj bi bila 18, marca.
V	nedeljo, 17. marca 1996, sta dva policista obiskala Katarino Količ v njenem stanovanju. Ponovno sta zahtevala informacije o stavki.
V	ponedeljek, 18. 3. 1996, ko naj bi bila stavka, je policija istočasno obiskala Katarino Količ v službi in predsednika sindikata podjetja EM Hidromontaža ANTONA BRATUŠO na delovnem mestu.
Oba so ponovno spraševali o predvideni stavki.
V	torek, 19. 3. 1996, je policija ponovno prišla na pogovor z Antonom Bratušo v njegovo službo.
Na osnovi vsega tega pričakujemo od MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE pojasnilo ravnanja policije in vzrokov zanj.
Stvar bomo obravnavali na organih RO SDGD Slovenije, zato pričakujemo skorajšnji pisni odgovor.«
Jernej Jeršan, sekretar SDGD Stane Čelesnik, predsednik SDGD

OD UDBE DO SOVE
stran 14
KOVINOTEHNA PREBRODILA KRIZO
stran 20
SODELOVANJE ZAPOSLENIH PRI ODLOČANJU O VARNEM IN ZDRAVEM DELU
stran 21
POPOLNA
ANARHIJA
Lastninski zapleti v Založbi Mladinska knjiga
stran 23
TE
28. marca 1996
DRUGA PLl I
Če ste prišli do spoznanja, da politiki brijejo iz nas norce, ste prišli že dokaj daleč.
Rudi Ringbauer
Piše: Ciril Brajer
velmož
sivih ekonomistov
Pride Janez Drnovšek, prvi vseh slovenskih ministrov, s šihta domov. Artur mu prijazno poliže oznojeno lice, nakar se družno butneta v naslonjač.
Janez se razpase, malo odsope in ugotovi, da je zgodba pač uspela. Gospodarstvo cveti, šolmaštri pridigajo in otroci pridno molijo. Zdravniki zdravijo, bolniki jim nosijo kure, šunke, potice, in vzrokov za stavke ni več. Sindikate je toliko časa ignoriral, da so se iz obupa sami razpustili. Saj dela vci so tako ali tako že skoraj vsi na cesti, ukvarjajo se s sivo ekonomijo, direktorji so lastniki. Prvi nimajo časa krasti, drugi nimajo več česa krasti in potemtakem tudi s sodniki ni več težav. Ko sta mu še šef tajne službe in pobegli direktor Tama poslala razglednico s skupnih počitnic v slovenski Istri tam ob Mirni in ga je prišel šef italijanske vlade na kolenih prosit, naj se mu vendar pridruži v Evropski skupnosti, pa ga je zavrnil, naj pride drugič, ker je ravno zmenjen s Clintonom za tenis...
Pa res, kaj naj človek počne s tolikšno obilico prostega časa, ko je postoril vse, kar sta mu velevala čast in dolžnost? Sina ima, kakšno drevesce tudi raste v ljubem mu murgelskem vrtičku, hišo je že zgradil pa še eno mu je po ugodni ceni odstopilo hvaležno ljudstvo.
Aha, knjigo bo treba spisati. Zmage so za nami, časa je na pretek in tek pa tenis ne zaležeta več. Tudi možgančke bo treba razmigati, zdaj ko ni pametnejšega dela.
Uf, ta grozljiva belina praznega papirja! Naslov, Artur, vsaj naslov. Potem bo že steklo.
Saj se rešitev ponudi kar sama. Pri nas ima vsak svojo resnico, pa naj bo torej Moja resnica.
In tako je dragi nam predsednik vlade, komu je zmanjkalo vsakega pametnejšega dela, vrgel na papir svojo resnico. Založniki so jo prebrali, jo odrinili tržnikom in ti so iz vsebine potegnili srčiko za reklamo:
Kaj vse je potrebno za spreminjanje sveta?
V bistvu nič. Svet, ki se mu pravi Slovenija, ti z malce sreče, kančkom prekanjenosti in po zaslugah stranke, ki te posvoji, kar sam pade v roke.
Ljubkujoče ga držiš v dlaneh, gledaš ga in gledaš, prav nič žalega mu ne storiš. Pravzaprav mu ne storiš ne žalega ne dobrega, pustiš ga v miru toliko časa, da se spremeni kar sam.
Kakor se hoče. Če na slabše, si je sam kriv.
Žilavost in jeza.
Jasno, žilav je treba biti, ko ti vsi povprek solijo pamet, da je treba vedeti, kaj s svetom, ki ti je prifrčal v roke, da je treba imeti vizijo, da kaže narediti koncept in podobne bedarije.
Žilav mož se na to požvižga. Zato pa je žilav.
In jezen tudi! Ko ga nočejo razumeti. Ko mu kar naprej težijo. Ko vrtajo s to butasto vizijo. Bodo že videli hudiča, ko pridejo naslednje volitve. Ljudje bodo do tedaj že prebrali knjigo in...
Znanje in upor.
Gotovo, brez znanja ni nič. Če kdo misli, da se knjiga sama spiše, da je za tenis dovolj le moč, da Artur uboga kar tako, brez upora ?!
Globoko razmišljanje.
Pač, če leta držiš v rokah svet in buljiš vanj, te obhajajo vse mogoče globoke misli.
Hitri posegi. \
Ja, ti so nujni. Ker se najdejo pridaniči, ki te v globokem razmišljanju motijo, je treba hitro hitro poseči in jih odpihniti, da se kar pokadi za njimi.
Hladno potrpljenje.
Tega pa zvrhano mero! Če ti očitajo., da crkava industrija, da je vse več brezposelnih, da se kopičijo socialne razlike, da so delavci brez pravic, da boleha sodstvo, da nimamo zunanje politike, da je država vse dražja, da...
Kaj ti še ostane razen hladnega potrpljenja!
Neskončna vztrajnost.
To je pa zadnja rešitev. Brez te ni nič. Vztrajati je vedno treba, vse do konca. Le mojega ne! Zato pa sem žilav, jezen, uporen, hladen in neskončno vztrajen, si reče Janez in se globoko oddahne.
Če že vladanje ne gre, kot bi moralo, če že tako pišejo, da vse več rojakov preživi le s sivo ekonomijo, zakaj bi se je ne lotil še sam. Prvi je pač prvi!
.........................
časopis slovenskih delavcev
A
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:..............................
Naslov:..................................................i.
Podpis naročnika:
		\
W		X
		
A.	Ji!	
da volitve dobi kakšna stranka, ki bi morebiti začela raziskovati nepravilnosti iz polpreteklega obdobja in krivce ustrezno kaznovati. No, potem pa bi verjetno v svojo obrambo štartali s predznakom ideološkega obračunavanja in zgodovina bi se ponovila, mar ne!?
Zdenko Kolar, sekretar Neodvisnih sindikatov Slovenije
Predlagam, da ne nadaljujemo razprave o zamudah, temveč se v naslednjih dneh osredotočimo na pomembne zunanjepolitične izzive in, kolikor je le možno, čim bolj poenotimo naša stališča.
Sprejmite, spoštovani g. Anderlič, moje najboljše želje.
Borut Pahor
Zgodba o uspehu ZLSD Slovenije
Javni odgovor
Članek državnega svetnika dr. Petra Glaviča meje spodbudil k pisanju tega sestavka, saj se čutim dolžnega, da stvari, o katerih piše, tudi sam, kot sekretar Neodvisnih Sindikatov Slovenije, preko-mentiram in podam videnje problema s strani našega sindikata.
NSS že vsa leta po osamosvojitvi opozarjamo na divje privatizacije in korupcijo, napisanih je bilo precej člankov v zvezi s temi pojavi, podanih ogromno kazenskih ovadb, vendar je vse ostalo le na papirju, saj se nikomur ni zdelo pomembno niti odzvati, kaj šele razsoditi »v imenu ljudstva«. Vsa leta se iščejo krivci za propad gospodarstva, za maso brezposelnih itd. V medijih se napadajo napačni politiki. Napadeni so žrtve iger obtožujočih, katerih cilj je z obtožbami vse-povprek zvaliti krivdo na druge in s takšno strategijo sebe prikazati kot odrešitelje in edino poštene ter sposobne voditi slovensko državo. Takšno nabiranje političnih točk je lahko zelo nevarno za državljane Slovenije, saj praksa potrjuje dejstvo, da se slovenski narod z lahkoto zmanipulira in da ni imun na takšne podle igrice določenih političnih strank in posameznikov. In ko g. Glavič v svojem sestavku trdi, da je slovensko gospodarstvo, sodstvo, policija, ZSSS, DeSUS v dobršni meri pod okriljem partije oz. ZLSD in da je ta stranka velik krivec za nastalo situacijo v Sloveniji, se z njegovo trditvijo popolnoma strinjam, saj praksa sindikalnega dela z dnevnimi primeri to ugotovitev samo potrjuje. Stanje v slovenskem gospodarstvu in masa brezposelnih ter nizek standard in pohlapčevanje Slovencev je izključno produkt rdečih direktorjev, ki so s pomočjo ZLSD in njenih inštitucij pripeljali podjetja v sedanjo situacijo in jih sedaj,ko so navidezno uničena, veselo lastninijo ker na ta način pred delavci in državo izpadejo dobronamerneži in heroji, saj so zagotovili nova delovna mesta in podjetja rešili tečajev itd. Pozabljamo pa, da so ti isti ljudje pred tem podjetja uničili z namenom, da se jih zastonj polastijo. Sedaj, pred volitvami, pa ZLSD napada vsepovprek, od vlade pa do zadnje opozicijske stranke. Preko svojega sindikata v podjetjih organizirajo stavke, uperjene proti vladni politiki, in se prikazujejo v javnosti kot socialdemokrati in popolni privrženci delavskega razreda in upokojencev. Upamo samo lahko, da jim njihova igra ne bo uspela in da ne bodo mogli Slovencev še enkrat pretentati, saj je partija zadnja, ki nam lahko deli nauke o poštenosti in obljube o ozdravitvi gospodarstva in pravne države, to njihovo igro razumem kot strah, saj se lahko zgodi,
Spoštovani g. Anderlič,
zahvaljujem se Vam za pismo, v katerem ocenjujete, »da v Odboru za mednarodne odnose ni več pripravljenosti za obravnavo zunanjepolitične strategije Republike Slovenije«.
Predvsem bi Vam rad zatrdil, da poskušamo v odboru po svojih najboljših močeh pripomoči h kvalitetnim zunanjepolitičnim odločitvam države. To ni vselej lahko, ker so dileme in izzivi na tem področju v zadnjih letih izostrili različne poglede strank tudi na tem občutljivem podmčju državne politike. Zato smo lahko vsi skupaj toliko bolj zadovoljni, da smo prav pred nekaj dnevi po temeljiti razpravi vendarle oblikovali Predlog stališč in sklepov Državnega zbora o naših odnosih z Evropsko unijo, Italijo in NATO-m. To je pomemben prispevek k težavnemu tkanju nacionalnega soglasja o slovenskem ravnanju glede teh vprašanj.
Glede zamude pri obravnavi zunanjepolitične strategije bi Vas utegnilo spraviti v slabo voljo dejstvo, da je vlada pripravljala ta dokument 41 mesecev (vse do njenega oblikovanja v začetku leta 1992, ko je prevzela to obveznost od prejšnje). Vlada ga je končno posredovala Državnemu zboru v sredini prejšnjega leta, odbor pa ga je takoj uvrstil na dnevni red svoje 82. seje, 4. julija 1995. 13. julija 1995 smo pozvali poslanske skupine, naj pisno predstavijo stališča do dokumenta. 14. septembra 1995 smo organizirali javno predstavitev mnenj. Poslanske skupine dolgo časa niso posredovale pisnih pripomb, do 7. decembra 1995 so to storili SKD, SDSS, ZLSD ter DS.
Odbor je obravnaval strategijo 7. decembra 1995 ter po krajši razpravi odločil, da je kljub pripombam osnova za razpravo v Državnem zboru. Istega dne je odbor sprejelsklep, dapredlaguDržavnemuzboru sklic izredne seje, na kateri bi razpravljali o zunanji politiki Republike Slovenije s posebnim poudarkom na odnosih z Evropsko unijo, Italijo in NATO-m. Poslanske skupine je odbor zaprosil, naj do 15. januarja predložijo predloge svojih stališč, da bi jih odbor uskladil in predložil parlamentu. Ocenil sem, da bi bilo koristno, če bi o predlogu strategije in predlogu stališč in sklepov v zvezi z Evropsko unijo, Italijo in NATO-m razpravljali na isti seji parlamenta. Odbor je moj predlog podprl. Hkrati pa je spremenil svoj prejšnji sklep in je za pripravo osnutka stališč in sklepov zaprosil ministrstvo. Tak ose je oblikovanje tega dokumenta zavleklo za mesec dni. ker pa smo, kot rečen, Predlog stališč in sklepov o odnosih z Evropsko unijo, Italijo in NATO-m uskladili šele pred nekaj dnevi, so zdaj končno izpolnjeni pogoji za razpravo Državnega zbora o teh vprašanjih. Seja je sklicana za 26. marec 1996.
Dosedanii rezultati delovne skupine za preprečevanle oškodovani družbenega kapitala LI. »Ropove komisije«
Pojasnilo vlade po vprašanjih Janeza Janše
Vlada je na seji 22.2.1996 obravnavala poročilo o delu delovne skupine za preprečevanje oškodovanj družbenega kapitala za obdobje od 14. 9., ko je bila ustanovljena do 31.12.1995. Izpontčila je razvidno, da je delovna skupina v tem obdobju obravnavala 18 primerov sumov oškodovanj, v postopku obravnave pa jih je imela še nadaljnjih 12. Skupaj gre torej za 31 primerov sumov oškodovanj družbenega kapitala do 31.12. 1995.
Na podlagi svojih ugotovitev je delovna skupina podala 9 pobud Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, za izvedbo revizijskega postopka in rednega inšpekcijskega pregleda zakonitosti razpolaganja z družbeno lastnino. Sprejela je 3 pobude za prenos 60 % družbenega kapitala na Sklad RS za razvoj, v 3 primerih je posredovala pobudo za nadzorstveno pritožbo Ministrstva za pravosodje in v I primeru podala enako pobudo Računskemu sodišču RS.
Na podlagi zaključkov, do katerih so pripeljale obravnave posameznih primerov v delovni skupini, so lahko organi za notranje zadeve vložili 5 kazenskih ovadb, skupno pa že 17, upoštevajoč tiste, ki so bile vložene že pred obravnavo v delovni skupini.
Hkrati s poročilom je vlada na isti seji obravnavala predloge delovne skupine za spremembe in dopolnitve kazenske zakonodaje. S tem v zvezi je vlada Ministrstvo za pravosodje zadolžila, da v najkrajšem možnem času preuči in vladi tudi formalno podlaga v sprejem ustrezne spremembe Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku. Ministrstvo za pravosodje je vladi že formalno predlagalo v sprejem spremembe Kazenskega zakonika, ki jih je vlada sprejela na seji 7. 3. 1996, ter spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku, katere je vlada obravnaval na seji 14. 3. 1996.
Omenjene spremembe in dopolnitve vključujejo boljšo definicijo kaznivegapranja denarja, razširi se ukrep odvzema premoženjske koristi tudi na odvzem legalnega premoženja storilcu kaznivega dejanja pranja denarja ter olajšuje mednarodno sodelovanje in izmenjavo podatkov v zvezi z nezakonitimi odlivi denarja v tujino. V tem smislu dopolnjena zakonodaja bo pristojnim organom predvsem pa sodiščem in tožilstvom, omogočala hitrejše in učinkovitejše delo na področju preganjanja in sankcioniranja gospodarskega kriminala, vključno s kriminalom, ki je povezan z lastninskim preoblikovanjem podjetij.
»Neodgovorno,«
pravi Jože Smole 14. 3. v DE. Pa ne samo to. Tudi destruktivno, naivno, trapasto, žvajznjeno, butalsko, izdajalsko - in še bi se dalo naštevati, pa je škoda papirja oziroma smrek, ki bodo padle samo zato, da bi se nepoučeni kaj naučili, tisti, ki kaj vedo, vendar rdtrobe mislijo in na-
robe stvari razlagajo, pa spoznali svojo zmoto. Sicer pa: W Italia! in vse druge sosednje in strašno prijateljske
SS znanosti Joseph Putschnigg, ildottore Giuseppe Puce-niči, presidente d’iredente, predstavnik NDH dr. Josip Pučnič in drugi. Ta znanstvenorazbrskovalna skupina si zelo prizadeva zanikati slovenski narodnoosvobodilni boj in antifašistično usmeritev tega boja, prav tako pa tudi prikazati vlogo slovenskih domoljubov in okupatorjev, ki so medvojno delovali v Sloveniji samo v obliki
države po vsem svetu in še nekaj vasi za njim.
Ja, ni-kaj. Slovenija ima rahlo smolo na svoji poti v Evropo, ko se s težavo prebija s tromeje med Novo Gvinejo, Bosuano in Mongolijo. Slovenija je na tej poti, začeti Že v sivi prazgodovini, mimogrede opravila genocid nad Italijani, popolnoma uničita vzhodnogotsko cesarstvo, nabila na ražnje vse Skite in skoraj vre Samojede, da o pekinških ljudeh niti ne govorimo.
Jasno je, da vsa naša javnost popolnoma podpira našo vlado, zunanjega ministra in vse druge, ki se trudijo, da bi svetu pokazali, kako zmotne, zavajajoče in krivične so italijanske trditve o povojnih pobojih, o genocidu nad Italijani, o fojbah itd. Zato vsa naša javnost podpira tudi najostrejše vladne proteste, naslovljene na rim, Bruselj, na sedež Združenih narodov, posebno pa osebne proteste gospoda dr. Novška, ki se je zadnjič v Parizu zaradi neupravičene gonje proti Sloveniji tako razhudil, daje razbil govorniški oder, vrgel Agnellijevi šopek rož z vazo vred v njen lažnivi kljun in obrcal varnostnike, ki so nekaj onegavili okrog njega. Vsi skupaj so spoznali, da se z njim ne da drugače kot zlepa. Sicer pa je govoril v francoščini z nasmehom v levo spodaj.
Jasno je tudi, da Sloveniji zelo pomaga dr. Drobnič, nekdanji belogardist (torej zelo zaveden slovenski rodoljub), ki se je med drugo svetovno vojno skupaj z Italijani in Nemci, tako rekoč z roko v roki z njimi, hrabro in odločno boril proti okupatorju in domačim izdajalcem. Bilje resnično velik borec proti fašizmu in nacizmu in je tak ostal tudi danes. V nedavnem intervjuju je izdavil, da bo osebno na gobec vsakogar, ki bo kakorkoli poskušal zanikati pivtifašistični značaj slovenske NOB. Obsodil je tudi vse tiste, ki s potvarjanjem polpretekle zgodovine pomagajo italijanski iredenti in neofašistompri uveljavljanju njihovih pravičnih zahtev - in jim seveda zagrozil s pregonom po uradni in službeni dolžnosti. (Čestitamo...!) Poudariti je treba tudi, da so v prikazovanju novejše
zgodovine in pri njenem potvarjanju zelo pomembna odkritja znanstvenoraziskovalne parlamentarne skupine po-
klicnih in amaterskih zgodovinarjev, arheologov, antropologov in drugih takih logov iz domovine in ujme. Posebno dejaven je pri tem njen pedsednik dr. Jože Pučnik, zelo vestno pa mu pomaga tudi njegov podpredsednik dr. Pučnik Jože, prav tako pa člani in zunanji sodelavci kot npr. doktor
munizmu. Te ugotovitve so seveda nekoliko sporne, še bolj pa zmešane, vendar pa po Pučnikovih besedah to nikakor ni moteče. Važno je, da se resnične, pa čeprav niti ne. Dokazov na to, pravi dr. Pučnik, je na kupe, pomembna pa sta dva. Prvi je ta, da so okupatorji na koncu vojne zbežali iz naše domovine (ker so se pač nasmrt bali svojih največjih sovražnikov, svojih sodelavcev -kolaborantov, s katerimi so se skupaj, tako rekoč z roko v roki borili proti komunističnim in navadnim partizanom), drugi dokaz pa je v podzemlju, kamor so se takoj po vojni zatekli skoraj vsi okupatorski sodelavci in potem v strahu pred komunizmom kar tam ostali. Zgodovinskih dokazov, da imajo iredentisti in neofašisti prav, ko se obupno borijo proti komunizmu, pa je še veliko več. Gospod Pučnik se je pred dnevi udeležil proslave ob obletnici odkritja »Krapinskega človeka«. V svojem govoru je poudaril, da je najdišče krapinskih neandertalcev sicer po svetu zelo znano. Znano je tudi, da so ti praljudje lam živeli v človeški pradavnini. Šele njemu pa je uspelo ugotoviti, da najdena okostja nedvoumno dokazujejo, zakaj so ti ljudje nekoč umrli oziroma kako so umrli. Dr. Pučnik, svetovni strokovnjak za take kosti, je nedvoumno ugotovil, da so bili tudi krapinski ljudje žrtve povojnega komunističnega nasilja. Za to trditev ima dva znanstvena dokaza. Prvičrkrapinski ljudje sv vri do zadnjega Že davno mrtvi: taki pa so lahko samo zaradi komunističnega nasilja. Druge možnosti za mrtvost do danes še nihče ni odkril. In drugič; ostanki teh ljudi so bili najdeni v podzemeljski jami. Jasno je torej, kako so reveži prišli vanjo...
Seveda pa ne moremo zamolčati, kako zelo odmeva (po vsem svetu in še nekaj vasi za njim) resnica o naši silni znanstvermrazbrskovalni misli in o sposobnostih naših znanstvenikov z g. Pučnikom na čelu. Taje že povabljen, da obišče najdišča Kromanjoncev v Franciji, prav tako pa tudi v ZDA, kjer nikakor ne morejo ugotoviti, kdo je s sveta spravil njihove znamenite dinozavre. Pučnik pa z znanstveno mirnostjo skromno ugotavlja, da so vzroki povsod po svetu etuda...
Pri vsem tem pa kuža Sultan, ki vsega tega seveda ne razume, laja v Kušlana, dvigne desno zadnjo nogo in se polula na DE in še kaj.
Brane Praprotnik
Kar se Janezek nauči, to Janezek znal
Odgovor Albertu Vodovniku
V vašem članku, objavljenem v 14 & DE, dne 14. 3. 1996, je zaslediti kontrU' dikcije, v katere ste zašli. Ali je to nam1' noma ali slučajno, ne vem, niti ni vainf Pokazali ste pač svoje prepričanje in c$ kateremu sledite, to pa je ortodoksni rdečekmerski-boljševistični način v rWi »kdor ni z nami, je proti nam«. S tem, h’ v uvodnem delu prepričujete ljudi, dasi, se sindikat uskladiti glede izhodiščnih stališč za pogajanja z delodajalci o vsebin1 nove kolektiven pogodbe, v drugem delj i blatite Neodvisne Sindikate Slovenije H Tomšičev sindikat, katerima odrekali legitimnost, kar dokazuje vašo dvoličnih. in nemoralnost, saj delavcem, razeh medisindikalnih razprtij, ki jih povzročali ravno vi, kar dokazuje omenjeni članek pripisujete pa drugim sindikatom! Verjem11 kaj drugega konkretnega svojemu član’ stvu nimate ponuditi, saj le-to dnevno p«' stopa v druge sindikate.
Moti nas tudi tole, da se želite priU' zovati kot edini sindikat kovinarjev, sal prikrivate znamko ZSSS, kateri pripadali v nasprotju z nami, ki smo na znamko NSj ponosni, kot tudi to, da je opaziti voh gibanje v krogih ZLSD. Prosim vas, dn mi javno odgovorite, kakšne povezave ah funkcijo imate v ZLSD. Ne vem pa, zuM tega niste javno sami priznali, ampak val, moramo spomniti mi.
Za konec pa vam postavljam vprašanju kakšna razlika je med vami in lažjo?
Zdenko Kola! sekretar Neodvisnih sindikatov Sloveniji
Med pomembnejše predlagane dopol nitve Kazenskega zakonika sodi odvzel premoženjskih koristi, ki so bile prid11' hijene s kaznivim dejanjem. Tako b( mogoče storilcu kaznivega dejanja ah drugemu prejemniku koristi odvzeti tud tisto legalno pridobljeno premoženje, b ne bo izhajalo neposredno iz premoženjsb koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem Da se prepreči izigravanje navedenih zakonskih določil, bo mogoče odvzd i ilegalno ali legalno premoženje tul} bližnjim sorodnikom ali zakoncu v pri' mem. če j e storilec kaznivega dejanja tab1 premoženje prenesel nanje. Tako bo stir rilcu kaznivega dejanja oziroma tiste0 na katerega je bila premoženjska kot« j prenešena, dejansko onemogočeno, s* j
bi s kaznivim dejanjem obogatel. . Kot novost v kazenskem zakoniku N
je predvidena tudi »dvojna kaznivost« ko lahko storilec odgovarja za dve dejanji-za prvotno dejanje, ki je vir umazanegh denarja, pa tudi za pranje denarja, p«' dobljenega s prvotnim kaznivim dejanjem-Poleg kazenske zakonodaje je delovna skupina doslej obravnavala tudi pf. blematiko izvajanja Zakona o prisilni poravnavi, tečaju in likvidaciji terZakonh o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sk hida RS za razvoj in obveznosti Agencij1 RS za prestrukturiranje in privatizacijo-Vlada RS je kot prioriteto dela kritni' nalistične službe opredelila predvsem spremljanje in odkrivanje nezakonitost) pri procesu lastninskega preoblikovanju podjetij. Tako so organi za notranje id' deve ustanovili posebno projektno skupinh in posebne skupine kriminalistov, ki sl ukvarjajo z lastninskim preoblikovanjem Iz poročila organov za notranje zadev* izhaja, da so od leta 1990 do sedaj tih pristojna državna tožilstva podali skupith 314 kazenskih ovadb, od tega 58 kazeh' skih ovadb v času do sprejema lastnin' ske zakonodaje in 256 kazenskih ovadi po sprejemu lastninske zakonodaje. ” % vseh ovadb je bilo podanih na podla', gi podatkov SDK oz. Agencije za plačilu promet, 18%pa na podlagi lastnih ugh' tovitev kriminalistične službe.
Uprave za notranje zadeve so v letu I podale 107 kazenskih ovadb, v katerih sl ovadile skupno 151 osumljencev zaradi utemeljenega suma storitve 254 različnih kaznivih dejanj. V strukturi raziskanih kaznivih dejanj so prevladovala naslednji kazniva dejanja: zloraba položaja, zh' raba pooblastil, sklenitev škodljivih pl' godb in ponarejanje poslovnih listin.
na podlagi poročila organov za notraNj, zadeve je delovna skupina m seji 15.3.1 kjer so bili prisotni tudi poslanci draf' ru/zborske komisije za nadzor nad izvajanjem lastninskega preoblikovanja podjetij I-1 Rejčeve komisije, sprejela sklep, dasepozs'« generalnega državnega tožilca Antoni Dmbniča, da delovni skupini sporoči uradu1 podatke in tudi razloge za zastoje pri v°', denju kazenskih postopkov v zvezi z vloženim) kazenskimi ovadbami na podmčju lastnin' skega preoblikovanja.
Delovna skupina za preprečevanj oškodovanj družbenega kapitala je dl sedaj obravnavala 37 primerov sutnil oškodovanj družbenega kapitala. Del1 delovne skupine bo še naprej vodil tnal-Anton Rop.
Urad Vlade za informiran)*
I
i
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 32'-255 • Marketino: 321-255. 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik-
< ~ «5 ta Z S F 3 -"S .2. < ° a. % g- I
s
FE
28. marca 1996

14 & nntrt’ nami' MŽnO' in cilj' oksni 1 slugi :/n, da s" iščnfr •sebiii n deli lije is ■ekutt
ičnosl
razes
ničUlt
ianek
rje0
član-
aprt'
trika-?v, sa! •udatt
uNSS
! vati is, ia we zakaj
ikvos
sanje-
?
Kola',
venij1
'opol-
Ivzein
>rido-io b«
ia « J 'i tueb ije, ti mjsti
njenj
ients
Ivzd, rui)' /pti-itak1 } SUr
tentr
a#
:urS
•osl‘,
janjk
nega
.P'1'
njem
elov
•pro-
isiln
ikona ■i Sk-ncije tcijo-
rimi-
vsetn itosfi /anja e zfl-ipirvi kiti Vem tdeti ij na upna aen-min-vadb e. Si idla-ičilni uga-
1995 ihti iradi ičnik 'koz-dnja zlo- ]
ipti-l
i.
ranje
1996,
•avv-
njem
jl-‘-
an* tona udnt i varnimi
min-
anj‘
e da
mm'
Delo
nag-
Modeli industrijskih odnosov
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
SOCIALNI DIALOG
Po drugih volitvah v letu 1992 je pri nas na oblasti koalicija strank, v kateri so reformirani komunisti, ki se programsko in praktično-politično profilirajo kot socialnodemokratska stranka. Ta stranka je nadpovprečno °dprta (oziroma dojemljiva) za interese, ki jih predsta-v|jajo najmočnejši sindikati, obenem pa znotraj koalicije trenutno nadzoruje resorje, ki se v tipično neokor-Porativnih aranžmajih najintenzivneje vključujejo v t.
'■ socialni dialog. Lahko rečemo, da vključitev reformiranih komunistov v vladajočo koalicijo oziroma konsociativni značaj te koalicije sugerira oceno o (za sdaj) ugodnih političnih razmerah neokorporativizma na Slovenskem. Upoštevanje omenjenih podedovanih struktur to oceno sicer rahlo spreminja. “Konsociativ-na” koalicija namreč funkcionalizira elemente nekdanje ‘velike koalicije”, kar njen neokorporativni potencial zvišuje, posebni aranžmaji, s katerimi se usmerjata privatizacija in restrukturacija gospodarstva, pa so po drugi strani oblike, ki legitimizirajo dokaj intenzivno prenavljanje podedovanih obrazcev neposrednega povezovanja med gospodarsko in politično elito.
Gospodarske razmere: Na prvi pogled obstaja na Slovenskem skoraj idealna kombinacija strukturnih po-gojev neokorporativizma, saj je Slovenija majhna država, ki je podedovala visoko centralizirano in koncentrira-n° industrijo, ob tem pa je zaradi svoje majhnosti obsojena na nadpovprečno vključevanje v mednarodno menjavo. Dinamika tranzicijskega procesa seveda to idealno kombinacijo bistveno relativizira. Majhnost slovenskega gospodarstva in njegova nadpovprečna vključitev v mednarodno menjavo sta novejši dejstvi, saj sta rezultat izklapljanja Slovenije iz gospodarskega sistema nekdanje federacije. Ta sprememba je implicirala naglo restruk-turacijo/dekoncentracijo gospodarstva. Skupaj s procesom Privatizacije (oziroma s prehodom na tržno gospodar-- stvo) povzroča širšo dinamično spremembo socialne strukture, kar seveda zapleta mrežo interesov in jo sprevrača v težaven predmet neokorporativnega posredovanja. Ilustrativen primer je celoten kompleks slovenske strojne industrije. Znotraj klasičnih neokorporativnih regulacij je ta industrija nosilni izvozni sektor ter integrator velikih ekonomskih interesov celotnega gospodarstva, Pri nas pa je, po razpadu jugoslovanskega trga, izpostavljena močnim dezintegracijskim procesom, saj je njena mednarodna konkurenčnost vprašljiva.
Ker za Slovenijo kljub primerjalnim uspehom ne bi mogli reči, da je v obdobju izrazite konjunkture, stopnja brezposelnosti pa je pri nas visoka, lahko rečemo, da tudi v tej točki razmere za neokorporativna posre-'tovania na Slovenskem niso pretirano ugodne:
Politična polarizacija sindikatov
Zapletena interesna struktura, ki izvira iz nagle re-strukturacije gospodarstva in nasploh prehoda v tržno gospodarstvo po eni strani ter visoka brezposelnost po drugi strani, sta dejavnika, ki sta za strukturacijo neokorporativnih povezav izrazito neugodna. To neugodno konstelacijo rahlo korigira pojav rastočih plač. V Postsocializmu samoregulativni učinki trga delovne sile (oziroma brezposelnosti) očitno še ne delujejo, kar tripartitno regulacijo plač spodbuja. Gospodarske razmere so torej na Slovenskem za strukturacijo neokorporativizma neugodne, s tem da pojav rastočih plač avtonomno spodbuja oblikovanje bolj pragmatično naravnanih neokoiporativnih prijemov.
Organizacijsko-institucionalni pogoji: Tako kot v sistemih industrijskih odnosov, ki so značilni za krog držav, kijih v našem “vzorcu” predstavljata Italija in Francija, je tudi slovensko sindikalno prizorišče močno sfragmen-tirano. Najpomfembnejša razsežnost te fragmentacije in najbrž tudi najpomembnejši dejavnik drugih oblik frag-mentiranja (sindikalnega sekcionalizma, avtonomnega “podjetniškega” sindikalizma) je politična polarizacija sindikatov. Ta polarizacija nedvoumno poteka po črti Polarizacije slovenskega političnega prostora. Vodstvi dveh največjih central (ZSSS in KNSS) sta politično in tudi kadrovsko navezani na dva tabora slovenske politike.
Na Slovenskem je 60 % delovno aktivnega prebivalstva včlanjenih v sindikate. Primerjalno je to dokaj visoka stopnja sindikaliziranosti delovne sile
Absolutno večino sindikaliziranih delavcev pokrivajo na Slovenskem štiri “krovne” organizacije: ZSSS, KNSS, K-90 in PERGAM. Med temi organizacijami sta največja ZSSS, ki pokriva približno polovico (48 %) sindikalno °rganiziranih delavcev, ter njemu ideološko in politično konkurenčen KNSS, v katerem je 11 % vseh sindikaliziranih delavcev. Preostalo članstvo pokrivajo avtonomni sindikati v posameznih družbenih dejavnostih in državnih urganih, druge centrale ter številni samostojni sindika-•' na ravni podjetij.
Na mikro ravni, posebej v večjih podjetjih, se sfrag-mentirano sindikalno prizorišče običajno kaže v obliki konkurenčnega, politično inspiriranega sindikalnega 'htalizma. V podjetjih običajno prevladuje ena večja sindikalna organizacija, ob njej pa se pogosto pojavljajo manjšinske organizacije. Profesionaliziranost sindikalnih zaupnikov v večjih industrijskih organizacijah ter visoka stopnja sindikaliziranosti delavcev kažeta, da so (večinske) sindikalne organizacije v slovenskih podjetjih (Primerjalno) dokaj močne.
V celoti gledano je slovensko sindikalno prizorišče torej poudarjeno pluralistično ter (latentno in manifestno) neenotno. Ker so enotni, izrazito centralizirani sindikati elementarna organizacijska predpostavka močnega neokorporativizma, je upravičena ocena, da Je slovensko sindikalno prizorišče dejavnik, ki strukturacije ueokorporativizma zagotovo ne spodbuja.
Delodajalci
Na Slovenskem deluje organizacija delodajalcev, ki v sodelovanju s posebnima organizacijama delodajal-
cev manjših podjetij ter z Gospodarsko zbornico Slovenije zagovarja delodajalske interese. Ker je formalno organiziranje in predstavljanje interesov delodajalcev proces, kije odvisen od še nedokončanega diferenciranja nosilcev lastniško-menedžerskih funkcij podjetij, so pri nas aktualna delodajalska združenja oblika ohlapne koordinacije, ki delodajalskih interesov ne konstituira v dejavnik razvitejšega neokorporativizma. Ob medsebojni ohlapni koordinaciji se slovenski delodajalci povezujejo z državo tudi neposredno, po omenjeni tra-dicionalno-korporativni navadi (privatizacijske restruk-turacije, sanacije in podobno). Zaradi tega lahko rečemo, daje, v celoti gledano, tudi delodajalska stran organizacijskega dejavnika za strukturacijo neokorporativizma na Slovenskem neugodna.
Na Slovenskem je država pomemben delodajalec. Velikost slovenskega javnega sektorja je primerljiva s sektorji ter ustreznimi interesnimi strukturami, ki so se v deželah nekoč močnega neokorporativizma sprevrgli v dejavnik njegove demontaže. Tudi na Slovenskem se ob pritisku zaposlenih v javnem sektorju interesni razcepi med zaposlenimi poglabljajo, kar partnersko vlogo vlade zapleta, neokorporativizma pa ne spodbuja.
Vsi potencialni akterji neokorporativizma na Slovenskem kažejo torej značilnosti, ki močno izstopajo iz okvirov logike neokorporativne regulacije.
Te izrazito omejevalne učinke organizacijskih dejavnikov delno blažijo politike vlade, ki v kontekstu “izvoznega imperativa” skušajo zagotavljati primerjalno konkurenčnost ravni plač. V funkciji teh poskusov vlada sprejema in inducira tripartitno interakcijo ter delno integrira organizacijsko sicer šibke akterje tripartizma. Bean (1985) je dokazoval, daje taka naravnanost vladnih politik lahko močen, če ne celo odločilen dejavnik oblikovanja aranžmajev, ki smo jih zajeli s konceptom neokorporativizma. Ob drugih, pretežno neugodnih organizacijskih pogojih ta dejavnik torej deluje v nasprotni smeri, bolj v prid neokorporativizmu. Ker je v tranzicijskih družbah pomen političnih podsistemov nasploh nadpovprečen, lahko rečemo, da omenjene organizacijske pomanjkljivosti vladna politika najbrž vsaj delno nadomešča in “odpravlja”. Kljub tovrstnim “popravkom” so organizacijski dejavniki neokorporativizma na Slovenskem, gledano v celoti, izrazito neugodni. Po nekaterih ključnih značilnostih je interesno organiziranje potencialnih akterjev neokorporativizma, posebej delojemalcev, na Slovenskem očitno tipično mediteransko- romansko. Ta oblika interesnega povezovanja je bila element tradicionalno nestabilnih in šibkih neokorporativnih aranžmajev.
V primerjavi z organizacijskimi dejavniki so vsi institucionalni aranžmaji na Slovenskem poudarjeno neo-
korporativno naravnani. Formalno je sistem kolektivnih pogajanj na Slovenskem centraliziran. Ta sistem je združen z institucijo in prakso tripartitnega sporazumevanja, podpira pa ga tudi sistem soodločanja na ravni podjetij. Sodeč po institucijah, neokorporativizem ni le zaželena, temveč tudi aktualna oblika integriranja velikih civilnodružbenih interesov na Slovenskem.
Čeri sindikalnega pluralizma
Kljub delno očitno nekritičnemu prevzemanju rešitev iz nemškega (in delno avstrijskega) sistema industrijskih odnosov je zelo verjetno, da imajo te institucije na Slovenskem dokaj močan avtonomen neokorporativen učinek. Eksplicitno neokorporativne institucionalne rešitve, ki posnemajo germansko pravno zakonodajo, najbrž preusmerjajo regulacijo industrijskih odnosov na Slovenskem v obliko, ki teži k neokorporativizmu.
Tovrstni preusmeritvi navkljub je tudi gotovo, da njeno kombiniranje z neugodnimi organizacijskimi pogoji (sindikalni pluralizem) konsistentnega sistema neokorporativnih regulacij ne more proizvesti.
Tudi celovitejši vpogled v evidentirano konstelacijo pogojev ne kaže slike, ki bi bila neokorporativnim regulacijam zelo naklonjena, hkrati pa to ni konstelacija, ki bi neokorporativne regulacijo nedvoumno zavračala. V kontekstu delno ugodnih političnih razmer, bolj ali manj (vsaj srednjeročno) neugodnih gospodarskihrazmer ter v glavnem neugodnih organizacijskih pogojev indukcija močnega neokorporativizma zagotovo ni mogoča.
Kakšen “tip” regulacije industrijskih odnosov potem sploh imamo na Slovenskem? Do odgovora na to vprašanje se bomo skušali “prebiti” s pomočjo rekonstrukcije regulacije industrijskih konfliktov na Slovenskem.
Regulacija industrijskih konfliktov: Ključni vir konfliktov v slovenskih podjetjih je distribucija dohodkov, s tem da se pogosto kot vir najostrejših konfliktov pojavljajo zamiki pri izplačevanju plač, ko delavci en mesec ali celo več plač sploh ne dobijo. Drugi najpomembnejši vir konfliktov na Slovenskem je ogroženost delovnih mest oziroma odpuščanje delavcev. Nekakšno posebno kategorijo vzrokov konfliktov predstavljajo zapleti, ki nastajajo v povezavi s privatizacijskimi procesi. Divje
privatizacije, organizacijske in kadrovske spremembe, povezane z lastninjenjem in restrukturacijami družb, ter neustrezna obveščenost delavcev o teh procesih so dejavniki konfliktov v slovenskih podjetjih, ki so z zahodnimi družbami neprimerljivi. Zelo pomemben vir konfliktov v precejšnjem delu slovenske industrije je tudi medsindikalno tekmovanje. Ker ob občasnih izbruhih konfliktov skušajo medsebojno konkurenčni sindikati s stopnjevanjem zahtev pridobiti delavce na svojo stran, se radikalizirajo njihova stališča, nastajajo pa tudi zaostrovanja in politizacije, ki presegajo okvire “realističnega”.
Ogroženost delovnih mest
Primerjava vzrokov konfliktov v slovenski industriji s tistimi v razvitih industrijskih družbah kaže, da sta tako pri nas kot v razvitih družbah ključna vira konfliktov distribucija dohodkov (oziroma vprašanje plač) ter ogroženost delovnih mest. Že razlike v “poudarkih” znotraj teh podobnih vzrokov pa sugerirajo oceno o primerjalno visokem konfliktnem potencialu slovenskih podjetij. Zamujanje pri izplačevanju osebnih dohodkov je namreč ekstremna kršitev standardov, ki tudi v kriznih razmerah v zahodnih sistemih preprosto ni mogoča. Tudi konfliktni potencial ogroženosti delovnih mest je kljub primerljivosti stopenj brezposelnosti v Sloveniji večji, saj slovenska družba več desetletij brezposelnosti sploh ni poznala. Ker pa procesi lastninjenja ta zaostrena razmerja pri nas še bolj zapletajo, sindikalni pluralizem pa je takšna konfliktna razmerja občasno prevajal v odprte in spolitizirane konflikte, lahko z gotovostjo zatrdimo, da so slovenska podjetja primerjalno (latentno) visoko konfliktna okolja.
Kljub tej visoki stopnji latentne konfliktnosti Slovenija (za zdaj) ni dežela stavk. Po neizraziti pogostnosti industrijskih konfliktov ni ravno “tipična” sredozemska država. Razlaga te nizke pogostnosti stavk, ki je v očitnem neskladju z visoko stopnjo latentne konfliktnosti, je v za zdaj očitno učinkoviti večnivojski regulaciji industrijskih konfliktov na Slovenskem. Ob njihovi samoregulaciji, ki jo v izvirno neoliberalnem diskurzu zagotavlja visoka brezposelnost, delujejo na Slovenskem tudi druge regulacije. Na makro ravni se dosegajo sicer nestabilna soglasja, ki zagotavljajo delovanje “socialnih partnerjev” v skladu z “nacionalnim interesom”. Na mikro ravni delujejo mehanizmi integracij ožjih skupin zaposlenih in podjetij, ki imajo vsaj tri sestavine: strukturo industrijske demokracije, podedovano iz socializma, norma-tivno-pravni okvir participacije, kije povzet po nemškem modelu, ter relativno močne sindikalne organizacije po podjetjih. Zelo je verjetno, da se pri nas ti mehanizmi, podobno spremembi funkcij soodločanja v recesijskem kontekstu, ki jo omenja Streeck, sprevračajo v mrežo močnega povezovanja strateških skupin zaposlenih in vodstev podjetij, saj pri nas oblikovanja tovrstnih koalicij ne podpira le recesijski kontekst, temveč tudi privatizacija in (pogosto radikalna) restrukturacija podjetij. Zelo je verjetno, da se na ravni slovenskih podjetij oblikujejo številne in kakovostno nove mikrokorporativne strukture. Te seveda integrirajo ožje, strateške skupine zaposlenih, obenem pa segmentirajo delovno silo, saj skupine, ki so manj pomembne za preživetje, izključujejo iz svojega kroga. Na ta način se “samodejno” zmanjšuje možnost učinkovitega širšega interesnega povezovanja zaposlenih oziroma možnost artikulacije za delojemalce obetavnejših industrijskih akcij.
Leve utopije
Težišče regulacije industrijskih konfliktov na Slovenskem je torej na mikro ravni. Brezposelnost disciplinira najbolj ogrožene skupine nekvalificiranih in delno kvalificiranih delavcev, ta pritisk pa v kombinaciji z nujo re-strukturacije in privatizacije postavlja tri sestavine industrijske demokracije v okvir oblikovanja močnih koalicij “lastnikov poslov", ki so obenem tudi (vsaj) delni lastniki podjetij v našem postsocializmu.
To je smer, v kateri sistem soodločanja, v kontekstu slabljenja širših neokorporativnih povezav, tudi na Slovenskem spreminja svojo funkcijo.
Sklep: Mikrokorporativizem?
Evropske regulacije industrijskih odnosov ob koncu 20. stoletja je mogoče izraziti s konceptom dereguliranega neokorporativizma. Ta koncept je seveda dokaj podoben številnim “post” konceptom, s pomočjo katerih se sedanjost
Dr. MIROSLAV STANOJEVIČ je napisal študijo, ki jo bodo gotovo z zanimanjem prebirali tako delodajalci, stebri državne oblasti, kot tudi delojemalci.
IVAN SVETLIK jo je pospremil takole:
»Besedilo prinaša sistematični pregled problematike industrijskih odnosov in je v tem pogledu prav gotovo prvo delo te vrste pri nas. Glede na novi kontekst družbene in ekonomske ureditve ima splošno informativno vrednost, neposredno vpletenim stranem pa daje tudi povsem uporabna izhodišča za regulacijo industrijskih odnosov v slovenskem prostoru...
Izvirna je avtorjeva interpretacija samoupravljanja kot najvišje stopnje industrijskih odnosov. Pri tem se oddalji od avtorjev, ki so samoupravljanje interpretirali bodisi kot politično in ideološko prevaro bodisi kot obliko, ki se ne more razviti zaradi ureditve, ki je temeljila na institucijah realsocializma.
To je po molku o samoupravljanju, ki je sledil spremembi sistema, prva razprava, ki ta pojem zelo realno umesti in ga na neki način postavi v okvir zgodovinske neponovljivosti...
Študiji lahko brez oklevanja pripišemo ne le splošno izobraževalno, ampak tudi regulativno oziroma razvojno vrednost.
POLEG ŠTUDENTOV BI JO MORALI BRATI PREDSTAVNIKI SINDIKATOV, DELAVSKI ZAUPNIKI, MENEDŽERJI IN VSI, KI SE S TEMI VPRAŠANJI UKVARJAJO NA NACIONALNI RAVNI!«
Knjigi, ki bo izšla pri naši založbi, bo v popotnico tudi Delavska enotnost v nadaljevanjih objavila nekaj zanimivih odlomkov.
prebira kot prejšnji red, ki je izgubil (ali izgublja) nekatere svoje značilne elemente. Po tej navadi tudi koncept dereguliranega neokorporativizma “meri” izgube elementov neokorporativizma v območju sicer fragmentarne neokorporativne izkušnje evropskega romanskega sveta ter britanske radikalne neoliberalne deregulacije na eni strani ter v območju germansko-skandinavskega sveta, ki tudi očitno presega in decentrira svoje tradicionalno sistematične neokorporativne regulacije, na drugi strani. Tovrstna evidenca izgube elementov neokorporativizma po svoje izraža nekakšno negotovo konvergenco različnih evropskih svetov. Koncept dereguliranega neokorporativizma le povzema to konvergenco; ni model; je prej zaznava odprtega, še nerešenega problema evropske integracije.
Ali sploh obstaja neka zgodovinsko utemeljena, skupna točka evropskih svetov, na kateri bi bila mogoča konstrukcija “pozitivnega koncepta”, nekakšne skupne oblike integracije, v katero se deregulirani neokorporativizem izteka? Po hipotezi, s katero zaključujemo to knjigo, različni evropski svetovi razpolagajo s to skupno integrativno točko. Ta točka je rezultat evropske zgodovine, saj izvira iz njenih levih utopij in njihove postopne, občasno krute, nedvoumno pa vseevropske “socializacije”. Ta točka je tako v romansko-mediteranski kot v germansko-skandinavski Evropi bolj ali manj institucionalizirana in zakonsko zavarovana. Evropski delodajalci sojo reinterpretirali, ne pa tudi zavrgli. Ta točka je humanizirana različica upravljanja s človeškimi viri, na kateri lahko Evropa utemeljuje svojo svetovno konkurenčnost, saj promovira njeno demokratično tradicijo v produkcijsko silo. Ta točka je industrijska demokracija. Integrativno-razvojni potencial te, empirično seveda razvejane mreže svetov delavcev, skupnih komitejev in sindikalnih predstavništev smo povzeli v matrico nekega novega, množičnega mikrokorporativizma. Japonizacija industrijskih odnosov? Zdi se, daje logika teh integracij drugačna, saj izhaja iz demokratične procedure kot temeljnega mehanizma integracije na mikro ravni.
Slovenski “sistem” (regulacije) industrijskih odnosov ima značilnosti germanskega in romanskega, nemško-avstrijskega in italijanskega sistema. Elementi teh dveh svetov obstajajo pri nas kot vzporedni, še ne povezani fragmenti. Z njihovim povezovanjem bo Slovenija razreševala problem svoje notranje regulacije. Ker pripadajo elementi regulacij, ki jih bo morala povezovati, različnim Evropam, bo Slovenija ob razreševanju svojega notranjega problema “sproti” razreševala tudi bistveno evropski problem. Ob tem pa razpolaga s tipično evropsko točko mikrointegracije, saj je podedovala strukturo industrijske demokracije, ki jo v obliki germanskega modela lahko racionalizira in prevede v tržno učinkovit, posebej za strateške skupine zaposlenih visoko motivirajoči mikrokorporativizem. V popolnem soglasju s to tendenco je, tako kažejo nemške in britanske izkušnje, tudi delavsko delničarstvo. To bo nedvoumno pomemben rezultat sedanjega procesa privatizacije na Slovenskem.
(Konec)
Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, bo v aprilu izšla knjiga Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO, s podnaslovom: Modeli industrijskih odnosov.
Prednaročniška cena knjige je 5.300 SIT in 5-% prometni davek. Po izidu bo njena prodajna cena 7.000 SIT in 5-% prometni davek.
Naročilnica - PriČZPEnotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročamo ......... izvodov knjige
Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO
Naročeno pošljite na naslov: ......................................................................
Ime in priimek: ............................................
(Račun bomo plačali v zakonitem roku, po prednaročniški ceni)
Žig
Naročeno dne .........................
Podpis
................. ...............................................I
Prednaročila sprejemamo tudi po telefonu (061) 321 255 in 133 52 55 ali po faksu 311 956.
28. marca 1996
DELODAJALCI IN SINDIKATI ŠE ZELO VSAKSEBI
Tretji sestanek pogajalcev, ki naj bi pripravili usklajeno besedilo socialnega sporazuma, se je po besedah Dušana Semoliča končal z zelo majhnim napredkom. Delodajalci so sprejeli le sindikalno zahtevo o črtanju hierarhije kolektivnih pogodb. Ta bi namreč omejevala možnost pogajanj o kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pristanek delodajalcev na to črtanje pa je povezan s sindikalnim popuščanjem pri drugih vprašanjih.
Plače pri izgubarjih se po mnenju delodajalcev ne bi smele povečevati, podobno mislijo tudi v vladi. Za izgubarje delodajalci zahtevajo avtomatizem zniževanja plač za pet odstotkov. Sindikati bi na zniževanje pristali le s soglasjem sindikata podjetja. Osrednji cilj delodajalcev pa je reguliranje dejanskih plač, pri čemer jih podpira tudi vlada.
Delodajalci se še vedno ne strinjajo z ločenim izkazovanjem plač po individualnih pogodbah. Ponujajo le člen, po katerem bi velike gospodarske družbe v letnih obračunih morale posebej prikazati število delavcev s posebnimi pooblastili in njihovo maso plač.Takšno rešitev sindikati enotno zavračajo.
Predlogi višine najnižjih plač in regresa za letni dopust so zelo povezani. Delodajalci so nekoliko že popustili in so pripravljeni podpisati 50.000 bruto plače (36.000 neto) in 94.000 bruto regresa. V ZSSS še vedno vztrajajo pri 55.000 (najnižja plača) in 107.000 (regres).
Ker so delodajalci pri regresu že nekoliko popustili, verjetno pričakujejo, da bodo sindikati pri najnižjih plačah ravnali enako.
Skladnejši so pogledi na povečevanje plač v letošnjem letu, ki naj bi znašalo 80 odstotkov povečevanja drobnoprodajnih cen. Masa plač naj bi bila odvisna tudi od naraščanja bruto družbenega proizvoda. Povečevanje najnižjih plač pa naj bi bilo odvisno od povprečja plač v gospodarstvu, ne več vseh plač.
Zaradi nedokončanih pogajanj bo v aprilu verjetno nastala pravna praznina. Med pogajalci zaenkrat prevladuje mnenje, da podjetja tega ne bodo izkoristila za zniževanje najnižjih plač, izjema bi lahko bila le nekatera majhna podjetja, kjer nadzor skoraj ni mogoč.
Upravni odbor gospodarske zbornice je nedavno sklenil, da bodo vsa pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti nadzirana iz enega centra. Takšen sklep je verjetno posledica nezaupanja v delodajalskih vrstah, na vsak način pa bo velika ovira za sklenitev socialnega sporazuma.
Minister Tone Rop je pogajalce obvestil, da je predlog zakona o izvajanju socialnega sporazuma že pripravljen, vlada bo o njem verjetno razpravljala še v tem tednu. Ministrstvo je pripravilo tudi predlog separata o zaposlovanju, ki naj bi bil sestavni del socialnega sporazuma.
F. K.
PREDLOG________________
sprememb in dopolnitev Aneksa Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti
Sindikati podpisniki Aneksa:
-	Sindikat vzgoje, izboraževanja in znanosti Slovenije,
-	Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije,
-	Sindikat carinikov Slovenije,
-	Policijski sindikat Slovenije,
-	Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije,
-	Sindikat delavcev v vzgojni in izobraževalni dejavnosti Slovenije,
predlagajo naslednje spremembe in dopolnila h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti:
2. člen se spremeni tako, da glasi: Dodatek na tarifno skupino pripada zaposlenim v vseh tarifnih skupinah.Višina dodatka, izražena v količniku (količnik 1.00), znaša za:
I.	tarifno skupino	0.25
II.	tarifno skupino	0.23
III.	tarifno skupino	0.21
IV.	tarifno skupino	0.19
V.	tarifno skupino	0.16
VI.	tarifno skupino	0.14
VII.	tarifno skupino	0.12
VIII.	tarifno skupino	0.10
IX.	tarifno skupino	0.10
4.	člen
Prvi stavek drugega odstavka 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
Izhodiščna plača iz prejšnjega odstavka se od 1. 4. 1996 dalje usklajuje trimesečno v skladu s stopnjo rasti drobnoprodajnih cen.
7.	člen
Doda se besedilo:
Določbe člena 2 in 4 se uporabljajo od 1.4. 1996 dalje.
Sindikati podpisniki so Vlado Republike Slovenije preko Koordinacije obvestili že 18.12.1995 o naslednjih stališčih:
1) Sindikati negospodarstva Slovenije že od leta 1993 dalje zahtevajo, naj se v Sloveniji uvede enoten plačni sistem za vse uporabnike proračuna in javnih skladov. V plačnem sistemu je potrebno v osnovi enotno urejati položaj vseh zaposlenih in poklicev v negospodarstvu, posebnosti pa urejati v posameznih kolektivnih pogodbah. Plače vseh morajo biti primerljive, valorizacija plač in eskalacija pa mora biti enaka za vse.
Vlada tem stališčem v svojih pismih 29. junija in 21. septembra 1995 ni nasprotovala, 7. 3. 1996 pa je sprejela stališče, da bo predlagala zakon o zdravniški službi v enem mesecu, koncept in teze zakona o javnih uslužbencih pa v treh mesecih. Po izjavi ministra Toneta Ropa ni verjetno, da bi bil zakon o javnih uslužbencih sprejet v sedanjem mandatu državnega zbora. Ta sklep Vlade je nesprejemljiv, ker bi moral biti najprej sprejet ali vsaj istočasno sistemski zakon o javnih uslužbencih; posebnosti pa bi se urejevali v pod-
ročnih zakonih. Vlada še naprej sprejema parcialne rešitve, to je že storila s plačnim sistemom za sodnike, kar bo nujno pripeljalo do različnih plačnih sistemov po poklicih z vsemi posledicami neuravnoteženih vrednotenj.
Sindikati negospodarstva so nasprotovali sprejemu zakona o razmerjih plač. Čeprav je zakon rigiden, je vzpostavil določena razmerja v vrednotenju poklicev in delovnih mest. Parcialno rušenje tega zakona bo povzročilo nova nesprejemljiva razmerja v plačah.
Plačni sistem mora v osnovi ostati enoten; posebnosti dela, delovnih pogojev in poklicev pa je potrebno razreševati v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pogajanja za nekatere dejavnosti že potekajo, za druge pa se pripravljajo predlogi.
Podpisniki predlagajoVladi Republike Slovenije, naj sproži postopek za spremembo zakona o razmerjih plač, s katerim bi se sredstva za delovno uspešnost povečala do 10 odstotkov.
Po pooblastilu podpisnikov:
Vinko Kastelic: vodja pogajalske skupine sindikatov
v
v
SAMOSTOJNI SINDIKATI HRVAŠKE V VELIKIH TEŽAVAH
Hrvaška vladaje 12. januarja letos zamrznila plače za celo leto. Sindikati so se takoj odzvali in organizirali “sindikalni blok”, v katerem so vse tri hrvaške sindikalne konfederacije in nekateri samostojni panožni sindikati. Sindikalni blok* pritiska na vlado, naj odpravi ta ukrep in se začne pogajati o kolektivnih pogodbah.
V februarju so član Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške (ZSSH) izvedli pohod proti poslopju hrvaške vlade z namenom, da bi ji predali zahteve in dosegli pogajanja. V svoji nameri niso povsem uspeli, saj jih je na poti ustavila policija. Pritisk so nadaljevali 21. februarja, ko so na velikem zborovanju v Zagrebu zbrali 7.000 sindikalnih zaupnikov iz vse Hrvaške. Bilo bi jih še veliko več, če vlada ne bi na različne načine ovirala njihovega potovanja v glavno mesto. Naslednji dan je Sindikat želez-
niških delavcev pričel splošno stavko, stavkali so tudi delavci pošte in telekomunikacij. Obe stavki sta bili uspešni, saj so sindikati v začetku marca podpisali novi kolektivni pogodbi dejavnosti.
Ker je vlada vztrajala pri zamrznitvi plač, so se v Zvezi samostojnih sindikatov Hrvaške odločili za podpisovanje posebne peticije vladi. Z njo zahtevajo umik vladnega ukrepa o zamrznitvi plač, povečanje najnižjih osnovnih plač na 1.100 kun, pravičnejši davčni sistem, tako da bi bile plače do 1.100 kun neobdavčene. Zahtevajo tudi podpis kolektivnih pogodb, ki naj bi nadomestile vladne odloke in ukrepe. ZSSH pričakuje, da bo peticijo podpisalo 500.000 zaposlenih.
Vodstvo ZSSH ocenjuje, da vlada vseeno ne bo umaknila odloka o zamrznitvi plač, upajo pa, da bo pristala vsaj na nadaljevanje kolektivnih pogajanj.
Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške bo imela izredni kongres ZSSH 29. marca v Zagrebu. Sklicali so ga zaradi sprejema statutarnih sprememb, ki so potrebne zaradi novega zakona o delu. Vse registrirane sindikalne organizacije morajo svoje statute uskladiti z zakonom do 31. marca.
Kot vse kaže, pa bodo na izrednem kongresu volili tudi novega predsednika. Dosedanji predsednikDragutin Lesarje namreč v januaiju na seji Sveta ZSSH ponudil svoj odstop. Kot vzrok zanj je navedel splošno izčrpanost. Ta je posledica zadnjih petih nemirnih in vročih let, zaznamovanih z intenzivnim delom in stalnimi pritiski. Kot je dejal, je izgubil preveč energije in kreativnosti, zato daje prednost novim močem. Za mesto predsednika kandidirajo trije.
P. V.

otroci jo potrebuješ'
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
SKEI SE USPESNO POGAJA NERED V DRŽAVNI UPRAVI
Pogajanja o novi kolektivni pogodbi so se začela uspešno, saj so pogajalci uskladili precejšen del normativnega dela pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo, metalurgijo in livarne. Nadaljevali bodo v torek, ko bodo skušali uskladiti še določbe o delovnem času. Zatem bo ostala le še tarifna priloga, sta nam povedalaBogdan Ivanovič, vodja pogajalske skupine, in Lidija Jerkič, pravnica, ki skupaj s predstavnikom delodajalcev Adijem Zuncem pripravlja usklajeno besedilo nove kolektivne pogodbe.
Dogovorili so se tudi o višini izhodiščnih plač v drugem trimesečju. Sedanji enki 44.420 tolarjev bodo prišteli še 80 odstotkov rasti cen na drobno v prvih treh mesecih letošnjega leta.
O večini vprašanj iz normativnega dela nove kolektivne pogodbe so imeli tako enotne poglede, da sta jih uskladila strokovnjaka Lidija Jerkič in Adi Žunec, pogajalski skupini pa sta jih le odkljukali. Nekaj odprtih vprašanj sta pogajalski skupini rešili takole:
-Trajno presežne in že odpuščene delavce bodo delodajalci obveščali o možnosti nove zaposlitve. Pisali jim bodo, ko bodo zavodu za zaposlovanje prijavili potrebe po novih delavcih.
-	Sindikalni zaupniki, ki so bili odpuščeni kot trajno presežni delavci, bodo dobili prednost pri novi zaposlitvi, vendar le če izpolnjujejo pogoje, ki jih je delodajalec zahteval v prijavi zavodu za zaposlovanje.
-	Pravica zaposlenih iz obveznosti spoštovanja konkurenčne klavzule še ni povsem dorečena. Skei je predlagal 20-odstotni dodatek, delodajalci pa so pripravljeni sprejeti to obveznost, vendar zaenkrat brez kvantifikacije. Ivanovič in Jerkičeva poudarjata, da ne gre za konkurenčno klavzulo v individualnih pogodbah, ampak za obveznosti delavcev iz pogodb o zaposlitvi in na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti.
-	Delodajalci bodo sindikat pre-
dhodno seznanjali z metodo vrednotenja delovnih mest. Če jim bo sindikat poslal predloge in pripombe, pa so se do njih dolžni opredeliti.
O teh in dragih vprašanjih je soglasje doseženo, za kar sta zaslužni obe strani, saj sta se konstruktivno pogajali, pravita naša sogovornika Oba upata, da bo tako ostalo tudi naprej. V tarifnem delu pogodbe bodo najtrši
oreh izhodiščne plače, Skei predlaga najmanj 51.600 tolarjev, delodajalci precej manj. Le-ti bi radi uveljavili možnost zniževanja plač, čemur sindikat odločno nasprotuje. Obe strani različno gledata tudi na višino regresa za letni dopust. Odprtih vprašanj je še nekaj, z dobro voljo pogajalcev pa razlike niso nepremostljive.
F.K.

DELAVSKA HRANILNICA d.o.o.
Ljubljana, Dalmatinova 4
SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC MAREC 1996
Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM »12,47%
Obrestne mere za bančne vloge :
hranilne vloge na vpogled : vezane vloge :
-	do 30 dni
-	od 31 do 90 dni
-	od 91 do 180 dni
-	od 181 dni do enega leta
-	nad 1 leto
T+0% = 12.47% T+6% = 19.22%
T+7.5% = 20.90%
pravne osebe
2.00%
T+0% = 12.47% T+5% = 18.09% T+5.5% = 18.65% T+6% = 19,22% T+7.5% = 20.90%
Obrestne mere za posojila :
obročna posojila na :
- 6 in 12 mesecev -15, 18 in 24 mesecev
T+ 9,36% = 23% T+ 10.25% = 24%
pravne osebe
T+ 9.36% =23% T+ 10.25% = 24%
OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM.
ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI.
Bančne vloge občanov , društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu hranilnice .
Pričakujemo vaše sodelovanje.
S spoštovanjem
)IF EKTOR ' J 3Ž i Ste<
jpH

Sindikat državnih in družbenih organov iz sestave ZSSS je prejšnji teden na tiskovni konferenci razgrnil nekatere pomanjkljivosti urejanja delovnopravega položaja državnih uslužbencev. Kar 2500 zaposlenih je razporejeno na delo, ne da bi državni organi imeli akt o sistemizaciji delovnih mest. To daje delodajalcem možnost, da zaposlene prerazporejajo brez prave utemeljitve, dopušča tudi šikaniranje.
V urejanje delovnih razmerij seje začelo spuščati še računsko sodišče, ki je upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pred kratkim predlagalo sklepanje pogodb o zaposlitvi. Očitno se je to sodišče odločilo za nadzor dodatkov in nadomestil, čeprav ima verjetno v programu pome-
mbnejša vprašanja, ugotavlja Drago Ščemjavič. Zaradi odprave obračuna dodatkov za delovno dobo so se v tej upravi plače zmanjšale za pet odstotkov. Če bi uprava sprejela potreben pravilnik, se to ne bi zgodilo, so prepričani v sindikatu delavcev državnih in družbenih organov. Sindikat je v zvezi z navedenim računsko sodišče obvestil, da po zakonu o delavcih v državnih organih še vedno veljajo odločbe, ne pa pogodbe. Sodnica računskega sodišča seje na pismo sindikata že odzvala in Draga Ščer-njaviča povabila na pogovor, ki bo še ta teden.
V ministrstvu za obrambo so posameznim delavcem spremenili delovno razmerje za nedoločen čas vrazmetje za določen čas.V zvezi
s tem spreminanjem zaposlitve j® sindikat že lani junija sprožil ustavni spor, vendar na odgovor ustavnega sodišča še čaka. Delavci so prizadeti, saj zaradi narave delovnega razmerja v bankah ne dobijo kreditov. Ker ima v drugih državnih organih še 300 delavcev delovno razmerje za določen čas, sindikat predlaga spremembo vseh teh odločb v razmerja za nedoločen čas.
Zaradi nejasnosti pri sklepanju delovnih razmerijje sindikat vladi predlagal, naj pripravi urad no tolmačenje zakona o delov nih razmerjih in zakona o dela vcih v dražavnih organih, saj bodo delavci sicer morali čakati na prepočasi nastajajočo sodno prakso.
Et
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni _________zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in dragih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih dražb, dogovor o medsebojnih razmeijih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacij« z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavniledelavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij)-
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
[
2
D Prih« o mi leto: Jože dalj Nje: den dru; je h te p vsel pov ods Pod zap tok sed
I
I
iz
17
mi
‘je
vr
Us
je
m
za
va
vi
El
v
V«
I u‘
j E te d« P' g P sl P T v d 7 \ P
5
I
t
c
t
s
i
1
i
DOBILI BOMO PUČNIKOV ZAKON O MINIMALNIH PUČAH
iaprej )jež« i sod-
lo do
aokli-avno-
>o na-s raz-i rigi'
izme-
delo-
: tega;	Državni zbor je na dnevni red prve
spre- j Pnhodnje seje uvrstil predlog zakona
J* minimalni plači, kot sta ga pred
ostau etom dni pripravila poslanca SDSS )vnid Jože Pučnik in Ivo Hvalica (v na-Hhh Ma'jevanju: Pučnikovega zakona), t/re ^e80V0 obravnavo je prejšnji teče na ^envP°dprl matični odbor za delo, g r dmžino in socialno politiko, ki se i Re- f °°*j strinjal z nujnostjo ureditve osto- e Pr°blematike kot s predlagano zme- Vsebino. Pučnik namreč predlaga vaza P°višanje minimalnih plač na 68 lo 10 °dstotkov povprečja plač. Na tej
Podlagi bi po neuradnih izračunih r_	Zannol —:---:-----1:—:-----
telic,
■ oi po neuraomn izracunin ^aPosleni prejemali najmanj 76.000 olaijev ali skoraj dvakrat toliko kot fcuwv sedaj, Prav zato je matični odbor

e je ta-ta-so lo-do-gih ;ev ;as, seh len
iju
la-
id-
)V-
la-
saj
ati
no
: .
predlagal vladi, naj predlog med proceduro nadomesti s svojim predlogom, pri njegovi pripravi pa naj sodelujeta tudi ekonomsko-socialni svet in stranka predlagateljica.
Predlog dveh poslancev je prišel v proceduro prav v času, ko se izteka veljavnost lanske plačne zakonodaje in ko socialni partnerji skušajo zgladiti nasprotne poglede na letošnjo plačno politiko, ki naj bi bila urejena le s socialnim sporazumom. Uvrstitev Pučnikovega predloga na dnevni red državnega zbora pa do zaključka obravnave vladi in vsem drugim onemogoča predlaganje drugega zakona o najnižjih plačah, tudi zakona, ki naj bi uzakonil
morebitni podpis socialnega sporazuma za letošnje leto.
Že lani je sekretariat za zakonodajo ugotovil, da Pučnikov zakon posega v problematiko drugih sistemskih zakonov s plačnega področja. Posebej je opozoril na zakon o zajamčenih plačah in zakon o izvajanju dogovora o plačni politiki. Ker vsi trije urejajo podobno problematiko, bi lahko prišlo do prekrivanja.
Najnižje plače, kot jih do konca tega meseca določa dogovor o plačni politiki za lansko leto, znašajo nekaj več kot 47.000 tolarjev ali polovico povprečne plače, zajamčene plače pa le 32.000 tolarjev ali
34 odstotkov povprečne plače. Razlika med najnižjimi plačami in zajamčenimi osebnimi dohodki je posledica metodologije izračunavanja socialnih prejemkov, ki uporablja le zajamčene osebne dohodke. Na dosedanjih pogajanjih so delodajalci izražali pripravljenost podpisati znesek minimalne bruto plače 48.000 tolarjev. Sindikati so zahtevali 55.000 (ZSSS) oziroma 60.000 (KNSS).
Višina naj nižjih plač je v sleherni državi odvisna od politične presoje in ekonomskih možnosti. Košarica minimalnih življenjskih stroškov za tričlansko družino znaša po izračunih strokovne službe ZSSS
okroglih 88.000 tolaijev, štiričlanske pa 102.000. Pred leti so strokovnjaki računali, da sta v tričlanski družini zaposlena skoraj dva, danes je položaj bistveno slabši. Strokovnjaki so upoštevali tudi druge prejemke, ki so zaradi sive ekonomije zdaj precej večji. Zajamčene osebne dohodke danes prejema 32.600 zaposlenih.Ti zdaj znašajo le okroglih 32.000 tolarjev.
Zakon o minimalnih plačah, torej tudi tisti, ki bi lahko nastal iz Pučnikovega predloga, bo zato nadomestil kar dva dosedanja. Ker pa se minimalne plače zelo razlikujejo od zajamčenih osebnih dohodkov, bo njihova določitev zahtevala izjemno veliko strokovnega dela in tudi veliko politične modrosti. Evropske dežele jih običajno računajo iz povprečja vseh plač, nekatere pa le iz delavskih. Že Pučnik je predlagal postopno zviševanje minimalnih plač, ki naj bi evropsko raven dosegle šele čez tri leta. Odbor je menil, da bi morale naše minimalne plače upoštevati košarico minimalnih življenjskih stroškov, hkrati
pa poudaril, da ne bi smele biti prevelik strošek gospodarjenja.
Zakon o minimalnih plačah bi bil za delavce seveda zelo dobrodošel, in zato ga je ZSSS na uvodoma omenjenem odboru odločno podprla. Podprle so ga tudi parlamentarne stranke, posebej ZLSD. Poslanci so Pučnikov predlog pravzaprav izkoristili za kritiko na račun vlade in ekonomsko-socialnega sveta, ki za ureditev te problematike v enem letu nista naredila ničesar, čeprav je za ljudi zelo pomembna. V razpravi je bilo slišati tudi, da ni zagotovil za podpis letošnjega socialnega sporazuma.
Pučnikov zakonski predlog bo torej že v prihodnjih dneh predmet državnozborske procedure. Postopek obravnave bo lahko tudi hiter, vlada pa mora prej pripraviti izračun posledic uveljavitve zakona, s čimer se Pučnik ni ukvaijal. V času, ko stranke ob najmanjših priložnostih zbirajo politične točke, ima precej več možnosti kot socialni sporazum, o katerem pišemo na drugem mestu.
Franček Kavčič
MARIBORSKI TSN-ELING SE JE PONOVNO POSTAVIL NA NOGE
. Čeprav so podjetju TSN-Eling 'z Maribora, ki daje delo in kruh 1'0 delavcem, pred dvema letoma Jtinogi napovedovali kratko živ-‘Jenje, dosega danes dobre poslo-Vne rezultate in se prebija med UspeŠne izvoznike.
. Tovarna stikalnih naprav-Eling Je hči podjetja Elkom-TSN, ki je koralo v začetku devetdesetih let Zaradi razpada nekdanjegajugoslo-vanskega tržišča in tudi zaradi sterilnih notranjih slabosti v stečaj. Elkom-TSN, Pred desetletjem je bilo v njem zaposlenih okoli 700 dela-ycev, naravnan je bil zlasti na tržišča drugih republik bivše Jugoslavije, Jjer je imel tudi več tozdov.
Pred propadom je Elkom-TSN ustanovil hčerinsko podjetjeTSN-Lhng, na katerega je prenesel del erjatev in strojev ter vanj prezaposlil delavce. Tako je lahko TSN-Eling Posloval z istim proizvodnim pro-Sramom tudi po uvedbi stečajnega Postopka za Elkom-TSN. Hčeri sPbčetka ni šlo veliko boljše kot pro-Padli materi. Jeseni leta 1994 paje •SN-Elingu zlasti zaradi zanimi-^ga proizvodnega programa s krediti priskočila na pomoč SKB banka, la je hkrati spudbudila menedžerja Vladimirja Palčeca, da je takrat Poprijel za krmilo podjetja.
S skupnimi napori so Pomagali težave
‘Podjetje je bilo takrat v velikih avah. Delavci že dva meseca niso dobili plač, pet mesecev niso dobili nadomestil za topli obrok, šest me-Secev niso dobili povrnjenih stroškov Za prevoz na delo, prav tako pa je Podjetje delavcem dolgovalo regres 'n jubilejne nagrade,” pojasnjuje alčec. “Najhuje paje bilo, ker so oili delavci demoralizirani in brez-y°ljni, saj so pričakovali, da bo 'Uienovanju novega vodstva sledil n°vi val odpuščanja trajno presežnih delavcev. V preteklosti so v Tovarni stikalnih naprav namreč sledili lo-8'ki, da bodo težave podjetja tem ntanjše, čim več delavcev bodo odpu-^ Ju. Tako je bilo jeseni 1994. leta . PSN-Elingu zaposlenih samo še 'P delavcev. To je bilo napačno, ^aj je zaradi odpuščanja delavcev Podjetju grozilo, da se bo samo krnilo in se spremenilo v nekoliko oejo obrtno delavnico. Tudi cena 7e‘a v stroških proizvodnje se ne sme ntanjšati pod določeno mejo, saj Je od delavca, ki ga pestijo social-jn Problemi, težko pričakovati, da 0 zadovoljen in uspešen pri delu.” Vladimir Palčec zato sanacije Podjetja ni začel z ekonomskimi (krepi, pač pa seje najprej temelji-in odkrito pogovoril z delavci, azložil jim je svojo razvojno vizijo P1 Povedal, da so časi, ko so lahko Ppldtjajemala iz prazne vreče, minili. Najprej je treba vrečo napolniti, šele natP je mogoče iz nje deliti.
s skupnimi močmi smo nato ačeli povečevati proizvodnjo in sPešnost poslovanja. Prva plača
po začetku sanacije je bila še 80-odstotna, nato pa smo s povečanim obsegom poslov zaslužili že za 90-odstotne plače. V začetku leta 1995 jeTSN-Eling začel izplačevati plače po kolektivni pogodbi, danes pa so zaradi količine in kakovosti proizvodov in deseženih poslovnih rezultatov plače celo za 10 do 20 odstotkov višje. Delavci dobivajo tudi vse druge prejemke po kolektivni pogodbi. Pravkar pa izpopolnjujemo sistem nagrajevanja, ki bo delavce stimuliral za dodatno izobra-ževanje in usposabljanje, kar bo prispevalo k večji kvaliteti dela v podjetju.”
Vladimir Palčec: Prihodek smo lani povečali za 45 odstotkov
Usposobili so se za delo z računalniki
V	TSN-Elingu se zavedajo, da so se časi spremenili in da se morajo nenehno usposabljati. Od 170 delavcev se jih je 80 že usposobilo za delo na računalnikih, ki jih imajo v računovodstvu, komerciali, nabavi in delno že tudi v proizvodnji. Največ uporabljajo program Gady in še nekatere druge. “V naslednji fazi nameravamo izpeljati celovito informacijsko preobrazbo v podjetju, tako da bomo računalniško podprli logistiko v celotnem podjetju, še zlasti pa v pripravi in proizvodnji.”
V	času sanacije so vTSN-Elin-gu veliko organizacijskih in drugih sprememb uvedli tudi v proizvodnjo. “Z dobavitelji smo se dogovorili za natančno določene roke, tako da poslujemo z majhnimi zalogami. Repromaterial smo začeli nabavljati pri najbolj ugodnih in zanesljivih dobaviteljih, s spoštovanjem rokov dobave in kakovosti izdelkov pa smo si ustvarili tudi zaupanje pri kupcih,” pojasnjuje Palčec. Sicer pa jeTSN-Eling ostal zvest svojemu staremu proizvodnemu programu. V glavnem v podjetju proizvajajo električna stikala za nizko in visoko napetost. Kupci Elingovih električnih stikal in celic so elektrogospodarska podjetja in industrija, posredni uporabniki njihovih proizvodov pa so pravzaprav vsi, ki uporabljajo električno energijo. Trideset odstotkov kapa-
Alojz Markovič: Plače prejemamo po kolektivni pogodbi
citet v prostih terminih pa podjetje izkoristi za proizvodnjo kovinske galanterije, saj jim njihov strojni park nudi velike možnosti za viso-kokvalitetno obdelovanje kovin. “V vrednosti izdelkih kovinske galanterije zajema 80 odstotkov naše delo, zato smo še toliko bolj veseli, da veliko omenjenih izdelkov izvozimo,” pravi direktor TSN-Elinga.
SKB banka je sanacijo podjetja podprla po projektnem principu. Banka se vključuje samo v projekte, ki seji zdijo zanimivi in rentabilni.To teija od vodstva podjetja veliko ekonomskega znanja in spretnosti, saj mora ob pomanjkanju kapitala samo finansirati lastno proizvodnjo. Zato so v verigo financerjev pritegnili vse, ki so zainteresirani za proizvodnjo v TSN-Elingu, od dobaviteljev do kupcev.
V letu dni so prihodek povečali za 45 odstotkov
Zaradi uspešnega dela in poslovanja, kije v veliki meri tudi rezultat ekonomskega in menedžerskega znanja nove vodilne ekipe, seje prihodek TSN-Elinga v 1995 letu povečal v primerjavi z letom poprej kar za 45 odstotkov in presegel 600 milijonov tolarjev. Na začetku sanacije je letna realizacija na delavca znašala 32.500 mark, sedaj pa se že približuje 50.000 markam. Podjetje izvozi 30 do 40 odstotkov proizvodnje. Zadnje čase uspešno prodira na Kitajsko, Japonsko, v Iran, Kanado, Avstralijo in Avstrijo.
Podjetje, ki so mu pred dvema letoma napovedovali propad celo nekateri v njem zaposleni, je začelo ponovno zaposlovati delavce. “Glede na naše kapacitete in program bi bilo optimalno, če bi v podjetju delalo 300 delavcev. Zato smo postopno že začeli povečevati število zaposlenih, vendar pa imamo pri tem kar nekaj težav. Z zavoda za zaposlovanje prihajajo k nam “iskat” delo tudi takšni delavci, ki si ga sploh ne želijo najti,” pojasnjuje Palčec. Sicer pa se v kolektivu vsi trudijo, da delo nemoteno teče, tudi če je kdaj v posameznem oddelku ali
Jože Krumpak: Naši kupci so zadovoljni s proizvodi
proizvodnji preveč dela. V takšnih primerih vodstvo podjetja po potrebi začasno prerazporedi delavce med oddelki.
Kaj bo po stečaju matere
Daje v podjetju zavladal realni optimizem, smo se prepričali tudi v pogovoru z nekaterimi delavci in predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetju Alojzom Markovičem. “Odkar imamo novo vodstvo, je delo pri nas čisto drugače steklo, poleg tega pa prejemamo delavci tudi plače in druge prejemke po kolektivni pogodbi.” Jože Krumpak, vodja nizkonapetostne montaže, pa nam je ponosno razkazal veliko električno celico, ki jo izdelujejo za Ljubljanske mlekarne. “Z našimi proizvodi so kupci zadovoljni,” je pribil.
Čeprav čedalje uspešneje poslujejo, pa imajo elingovci velik problem. Prostore in del tehnološke opreme imajo namreč v najemu od matere Elkoma-TSN v stečaju. Njegova prodaja se je že sprevrgla v sodni spor, v katerem neko zasebno podjetje dokazuje, daje bilo najugodnejši ponudnik, čemur ugovarja SKB banka, ki bi menda rada prostore kupila za potrebe TSN-Elinga. Če se pravda ne bo končala uspešno zaTSN-Eling, se lahko zgodi, da bo ostal brez proizvodnih prostorov. V zvezi s prodajo in lastninjenjem posameznih delov bivše Tovarne stikalnih naprav krožijo med delavci tudi različne zgodbe, v katerih nasto-
pajo nekateri bivši vodilni delavci.
Država bi morala podpirati odpiranje novih delovnih mest
Delavci Elinga so prepričani, da bi jim lahko bolj pomagala tudi država. Kako? “Prav bi bilo, da bi država prevzela skrb za reševanje socialnih problemov v celoti. V našem podjetju imamo 25 invalidov, podjetje pa bremenijo tudi bolezenski izostanki. Veliko več bi država morala narediti tudi za odpiranje novih delovnih mest. Nekatere razvite države menedžerjem in delavcem posojajo denar, da odprejo tovarno s pametnim proizvodnim programom, zaposleni pa terminske delnice odplačujejo 5 do 10 let iz dobička podjetja,” pojasnjuje Vladimir Palčec, ki je bil poslovnež tudi v Novi Zelandiji, Sovjetsko zvezo, Združenih državah Amerike in drugih državah.
Ključ za uspešno sanacijeTSN-Elinga je bilo tudi uspešno in korektno sodelovanje med vodstvom podjetja in sindikatom. Sedaj spoštujejo sklenjeni socialni sporazum, in oboji, vodstvo in delavci, usmerjajo vse svoje močiv kar najbolj kakovostno delo.
Tomaž Kšelu
SINDIKALNI ZAUPNIKI V PRIMEŽU POLICISTOV
Ker delavci mariborske Hidromon-taže sredi marca še vedno niso dobili decembrskih, januarskih in februarskih plač, so pred nekaj več kot desetimi dnevi napovedali za 18. marec stavko v prostorih obrata v Hočah. Na protestnem zboru so opravičeno nezadovoljni delavci zagrozili, da bodo med stavko zasedli tudi bližnje križišče na magistralni cesti od Maribora proti Ljubljani.
“Nekaj dni po tem meje obiskal na delovnem mestu vHidromontaži policist in se pozanimal, kako bo s stavko. Zanimalo gaje zlasti, ali nameravamo zares blokirati promet na magistralni cesti Maribor-Lju-bljana,” pravi Katarina Količ, članica izvršnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti in namestnica predsednika stavkovnega odbora v Hidromontaži. “Povedala sem mu, da so to zahtevali delavci na zboru. Prav tako sem mu povedala, da bo stavka, če bo do nje prišlo, organizirana skladno z zakonom o stavki, tako kakor so bile doslej vse v Hidromontaži. V tej zvezi sem ga opozorila, da bo stavkovni odbor policijo vsekakor pravočasno obvestil o svojih akcijah, kakor to določa naša zakonodaja. Nato se je policist vljudno poslovil in mislila sem, da je s tem zadeva opravljena.”
čitno pa ni bilo tako. “V nedeljo popoldne sta me obiskala na domu dva uniformirana policista. Začela sta mi postavljati ista vprašanja kot policist v četrtek, čeprav sem nanje
že odgovorila. Povedala sem jima, da stavke 18. sploh ne bo, ker smo jo odložili. Zato ni nobene bojazni, da bi naslednjega dne zasedli križišče. Po odhodu sta mi pustila številko z zahtevo, naj ju pokličem, če bi si premislili ali če bom kaj zvedela o nameravani zasedbi križišča. Moram reči, da meje obisk dveh uniformiranih policistov na domu šokiral, saj doslej še nisem videla policijske postaje od znotraj. Bila sem šokirana, kako so me sploh našli doma...”
V ponedeljek, 18. marca, pa me je obiskal še policist, ki seje predstavil kot šef dveh policistov, ki sta me obiskala v nedeljo doma. Opravičeval seje za nedeljski obisk, vendar mi je postavljal ista vprašanja kot policisti ob prejšnjih obiskih.Takšna navodila naj bi imeli “od zgoraj”. Povedala sem mu, daje stavka odpovedana in da si policiji ni treba beliti glave z zasedbo križišča. Ko pa je omenjeni policist zapustil pisarno, meje poklical predsednik našega stavkovnega odbora Anton Bratuša in mi povedal, da so bili policisti tudi pri njem. Očitno so obema istočasno postavljali enaka vprašanja. Mislim si, da zato, da bi videli, ali govoriva enako. Vendar s tem obiskov policistov v Hidromontaži še ni bilo konec. Dan po napovedani stavki so še enkrat obiskali predsednika našega stavkovnega odbora,” pripoveduje Katarina Količ, dolgoletna in izkušena sindikalna zaupnica, ki uživa zaupanje delavcev.
“O obiskih policistov sem obvestila naš sindikalni odbor na območju in sodelavce, saj menim, da je šlo v tem primeru za izvajanje določenega psihološkega pritiska na sindikalne zaupnike.”
Katarina Količ je zaradi vsega tega ogorčena. “Sindikalni zaupniki danes opravljamo v podjetjih težaško delo. Vsak dan se srečujemo z ljudmi v stiski, poslušamo njihove zgodbe in jim poskušamo pomagati. Mislim, da bi pred takšnim delom pobegnil tudi marsikateri psihiater. Hkrati pa moramo na pogajanjih reševati hude socialne napetosti in družbene konflikte, ki so posledica neodgovornega dela drugih. Mislim, daje od države nekorektno, da še ona izvaja psihološki pritisk na nas. Naj država raje pokliče na odgovornost tiste, ki so odgovorni za nastalo gospodarsko in socialno krizo in agonijo delavcev.”
Delo sindikalnih zaupnikov je izjemno pomembno in družbeno koristno. Brez zavzetega in poštenega dela sindikalnih zaupnikov, ki uživajo zaupanje delavcev, številnih družbenih konfliktov pri nas ne bi bilo več mogoče reševati po normalni poti. Za državo, ki v reševanju zapletenih družbenih konfliktov izgublja živce in začenja izvajati psihološki pritisk na sindikalne zaupnike, ki povsod v civiliziranem svetu uživajo vse spoštovanje in imuniteto, pa lahko rečemo, da začenja izgubljati tudi pamet.
Tomaž Kšela
28. marca 1996
Sindikalna lista
marec-april 1996
Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	44.766,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.191,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje november 95-januar 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 71.728 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
- za 10 let	35.864,00
-za20 let	53.796,00
-za30 let	71.728,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	215.184,00
3.	Solidarnostne pomoči	71.728,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
V republiških odborih
Sindikat dejavnosti energetike
V SDE Slovenije smo po konferenci v Zagorju skladno z operativnim planom in sprejetimi zaključki dejavni zlasti na teh področjih:
Kolektivno pogajanje
SDE Slovenije kljub dolgotrajnim pogajanjem za podpis obeh panožnih kolektivnih pogodb vztraja pri cilju, da s podpisom ne smemo poslabšati ekonomskega položaja naših delavcev. Za dosego zadovoljivih rezultatov smo opravili vrsto pogovorov v SDE Slovenije in s partnerjem MGD - sekretariatom za energetiko. Na zadnjih pogajanjih z MGD 25. t. m. sta bili obe panožni KP usklajeni do te mere, da smo se dogovorili o zaključnih pogajanjih, okvirno tudi o datumu podpisa.
Premalo izplačane plače
Čeprav smo v SDE Slovenije rešitev tega vprašanja postavili za prednostno, se zadeva nikamor ne premakne. Zaradi tega smo nezadovoljni, kar nedvoumno izražamo v naših akcijah, naslovljenih na partnerja kolektivnih pogodb in delodajalca. Pri tem smo uspeli, da so podjetja opravila individualne izračune.
V	SDE Slovenije ugotavljamo, da so pogajanja s partnerjem izčrpana. Naše stališče zato je, da sprožimo postopek, da bomo preko arbitraže oziroma po pravni poti zagotovili realizacijo za nas upravičenih zahtev delavcev.
V	tem okviru smo zastavili tudi aktivnosti, da bi zakon, ki bo urejal lastninjenje državne lastnine, omogočal to pravico tudi delavcem dejavnosti energetike in premogovništva.
Razreševanje problematike rudnikov, v zapiranju
Naloge, povezane z uresničevanjem zakona o zapiranju Rudnikov Senovo, Zagorje in Kanižarica, so za SDE Slovenije med prednostnimi in so organizacije in organi v to stalno vključeni.
Največji poudarek dajemo sedaj zlasti tistemu delu kadrovsko-socialnega programa, ki omogoča predčasno upokojevanje rudarjev ter zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcem, ki jim zaradi zmanjšanja proizvodnje in zapiranja v prihodnje ne bo možno zagotoviti dela.
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Ohranili dobro sodelovanje
Mednarodna dejavnost
Letos je SDE na področju mednarodnega sodelovanja kar močno dejaven. Poleg s sindikati, s katerimi sodeluje že več let, sodeluje tudi s sindikati, ki so izrazili interes za to.
V tem okviru smo imeli v februarju po dogovoru z nemškimi sindikati 1GBE v Berlinu enotedenski seminar za večje število naših sindikalnih zaupnikov. V marcu pa smo bili na enotedenskem delovnem obisku pri sindikatu energetskih dejavnosti OTV v Miinchnu.
SDE je delovni skupini PSI za Srednjo Evropo, ki združuje tudi dejavnosti elektrogospodarstva, kot soorganizator v začetku marca omogočil delo v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo s predstavniki PSI na pogovorih s sindikati dejavnosti s področja javnih služb v Sloveniji, med katere se šteje tudi SDE Slovenije, izrazili interes za vključitev v mednarodno sindikalno organizacijo.
Na povabilo slovaških sindikatov s področja elektrogospodarstva in premogovništva je bila tam na obisku tričlanska delegacija SDE, da bi proučila možnosti o bodočem sodelovanju.
S
1
Druge aktivnosti
Poleg doslej naštetih teče v SDE Slovenije še vrsta drugih akcij, med katerimi velja omeniti:
-	Intenzivno pripravljamo realizacijo programa izobraževanja in dodatnega strokovnega usposabljanja sindikalnih zaupnikov SDE. Temeljni program bomo začeli izvajati sredi aprila in bo potekal vse letošnje leto.
-	Ta teden so sklicane seje vseh treh konferenc sindikata posameznih dejavnosti energetike. Namenjene so predvsem odprtim vprašanjem panožnih KP ter najbolj žgočim nalogam in akcijam v dejavnosti energetike.
Iztok Cilenšek, podpredsednik SDE Slovenije
Na povabilo Samostojnega sindikata komunalnih delavcev Hrvaške sem se 14. t. m. udeležil njihove volilne skupščine v Stubiških Toplicah. V tem sindikatu je včlanjenih preko 16.000 delavcev iz 210 organizacij ali 75 odstotkov vseh zaposlenih v tej dejavnosti. So edini reprezentativni sindikat za komunalno stanovanjsko dejavnost na Hrvaškem. Največ so se tudi oni posvečali sprejemu kolektivnih pogodb, usposabljanju poverjenikov, urejanje številnih socialnih problemov, ki jih je povzročila vojna, in varstvu pravic delavcev.
Na skupščini so verificirali 31 članov republiškega odbora, izbranih v poverjeništvih, za predsednika pa izvolili Ivana Babiča, kije to funkcijo že opravljal od vojne naprej.
Naše sodelovanje in stiki s hrvaškim sindikatom so že tradicionalni. Upamo, da se bomo povezovali tudi v mednarodne sindikalne grupacije. Ena takih je sindikat Internacionalne javne službe (IJS), ki povezuje delavce javnih služb v Evropi. Njihovo vodstvo je pred kratkim obiskalo tudi Slovenijo. V razgovoru z njimi sem predstavil našo sindikalno organiziranost, o včlanitvi pa se še nismo odločali, saj to pomeni tudi finančno obveznost. Zaenkrat je kandidat za vstop v IJS svobodni sindikat delavcev v dejavnosti energetike, na podlagi njihovih izkušnjah pa se bomo odločali tudi drugi.
Miloš Mikolič, sekretar
sindikalni
lun
iMiiii
||I" Ulj
"l| Mitu |||| jlll
AKTIVNI OBMOČNI 0DB0I
V tem mesecu potekajo programsko volilne seje območnih odborov Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Sindikalni zaupniki trgovinskih družb ocenjujejo delo območnih odborov, njihovih nosilcev funkcij in volijo ter imenujejo
nove.
Tako so na Gorenjskem za predsednico območnega odbora izvolili Nevenko Rajhman iz “Rožce” Jesenice, za sekretarko pa imenovli Mileno Sitar iz Škofje Loke.
Dobro pripravljena in izvedena je bila tudi programsko volilna seja Območne organizacije sindikata delavcev trgovine Ljubljana in okolica. Člani konference so po sprejemu poročila o delu in programu dela odbora ponovno izvolili Iztoka Špolarja za predsednika. Staneta Drobniča pa za sekretarja odbora.
Svoje delo v preteklem obdobju so ocenili tudi v območnem odboru v Pomurju. Sindikalni zaupniki so ugotovili, da so njihovi kolegi v podjetjih in družbah še vedno premalo zaščiteni, ko gre za sindikalno delo. Zato bo ena od pomembnih nalog novega vodstva območnega odbora, pa tudi Sindikata delavcev trgovine Slovenije, večja aktivnost in pomoč v takih primerih - teh pa bo očitno iz dneva v dan več. Izvolili so tudi vodstvo. Območni odbor bo še naprej vodila Marjeta Benko iz Potrošnika Murska Sobota, sekretarske naloge pa bo opravljal Danilo Šipoš.
Tudi na Dolenjskem se je območni odbor sestal na svoji redni seji. Razveseljivo je, da se v delo odbora vključuje vse več sindikalnih zaupnikov. Ocenili so, daje ta oblika delovanja
učinkovita, ter sekretarki odbora Majdi Marolt naročili, naj pripravi vse potrebno za konstituiranje odbora ter izvolitev nosilcev funkcij za Območni odbor Sindikata delavcev trgovine za Dolenjsko.
Sklican je bil tudi območni odbor v Novi Gorici, pa žal zaradi izjemno majhnega števila
članov ni mogel sklepati o pomembnih organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih zadevah. Delo odbora bo vsekakor potrebno čimprej oživeti.
Vsem novoizvoljenim bodo izdane “Izkaznice pooblaščenega zunanjega strokovnega sodelavca”, s katero bodo skladno z določbami
spremenjene Kolek!1' godbe dejavnosti Slovenije opravljali ^ izvajanja pravic del* družbah.
Vsem izvoljenim vanim čestitam, v pref da bodo svoje odgovoj opravljali v interesu t1 Sandi BarV^
Sita vmna lačni ne verjame^
V prejšnji številki DE smo bralce obvestili o posameznih pojavih grobega kršenja pravic delavcev invalidov II, stopnje, ki jim njihovi delodajalci mesečno ne obračunavajo in izplačujejo invalidnin. Razlogi so različni. Ponekod so zaradi razmer enostavno razpustili službo za obračun plač, drugje pa ta delavčeva sredstva po naših informacijah celo uporabljajo zafinanciranje tekočega poslovanja.
Da bi ta problem razrešili v korist prizadetih delavcev, smo se s pismom obrnili na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s pobudo, naj prouči možnost izplačevanja invalidnin direktno delavcem upravičencem na njihove domače naslove.
Priznati moramo, da smo bili prijetno presenečeni nad ažurnostjo te institucije, ki je v desetih dneh odgovorila na naš dopis. Toda presenečenja je bilo hitro konec, ko smo se seznanili z vsebino odgovora.
Pričakovali smo njihov aktiven odnos do razrešitve tega, za delavce invalide eksistenčnega problema. Prejeli pa smo le suhoparno informacijo v obliki citiranja določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo sami v Sindikatu delavcev trgovine dobro poznamo.
Tudi pri tem primeru ugotavljamo, kako daleč smo še od pravne in socialne države, za katero se Slovenija ustavno deklarira, in kako posamezne paradržavne institucije nimajo nobenega interesa, da bi se temu približale. Odgovor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije to nedvomno potrjuje.
Potrjuje pa tudi znani rek: Sita vrana lačni ne verjame...
Sandi Bartol, sekretar
zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje^.1
Kotodvofska ulk:a 15. 61000 Ljubljana • letelon 061/132 4' ^
Številka
Datum
17-46/96/03000
21.3.1996
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
Republiški odbor Dalmatinova 4
1000 LJUBLJANA
ZADEVA: Izplačila nadomestil delovnim invalidom II. katei invalidnosti
ZVEZA:	Vaš dopis št. 29/96 z dne 11.3.1996

Delovni invalidi II. kategorije invalidnosti imajo pravic®j domestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. ,J
raestilo je enako razliki med plačo, ki za krajši delovni čas od polnega, in plačo, rcx ux ju bi opravljal delo s polnim delovnim časom. Organizacije alci so dolžni delovnim invalidom II. kateeoriie inv*1 ,
daj.
jo prejema delovni „ -2- ki bi jo dob‘ 1
alidu Zavod ciji oziroma deloi
dolžni delovnim invalidom II. kategorije invi
iti in izplačati v mesečo^,« in izplačano nadomestilo o*, ninsko in invalidsko zavarovanje
e na njegovo zahtCVO.	/
višino nadomestila plače ugotoviti in izplačati v mesečne®, skupaj s plačo. Tako odmerjeno
pokojni
dajalcu
Navedli smo določila Zakona o pokojninskem in vanju (Ur. 1. RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96), ki 139., 142. in 191 členu.
invalidske* 1 :i so v itf'1
Na podlagi navedenih določil Zavod za pokojninsko in zavarovanje izda odločbo, s katero prizna pravico do na^1 delovnemu invalidu, in naloži delodajalcu, da odmerja Je nadomestilo cb izplačilu mesečnih plač. Šele tako * < nadomestila Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanj® delodajalcu.
Drugačno ravnanje, da bi delovnemu invalidu, bi bilo
Zavod odmerjal in izplačeval nafl0' nasprotju z veljavnimi predP. tudi^ odmera višine nadomestila je možna le pri delodaj3' obračunu plače.
Pripravil.: Emil Kosec
Direktor
izvajanja zavari Boris Gačnijf

A je to kak odgovor?

ZGLEDNO
SODELOVANJE
Konferenca sindikatov v Telekomu Slovenije, v katero so vključeni vsi sindikati, ki delujejo v sistemu - večinski smo Svobodni sindikati - je uspešno končala pogajanja za pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.
Pogodbo sta po končani seji konference sindikatov Telekoma 13. t. m. podpisala predsednik upravnega odbora Telekoma Slovenije dr. Matija Škof in predsednik konference sindikatov Telekoma Anton Kastelic. Po svečanem podpisuje predsednik UO izrazil željo, da bi bilo sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno in na taki ravni kot doslej.
Pogodba, kije specifična glede na organizacijo sistema Telekom in posledično tudi sindikata, zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje vsem organizacijskim skupinam - od sindikalnih skupin, sindikatov v poslovnih enotah in upravi do konference sindikatov kot naj višjega sindikalnega organa v Telekomu. S pogodbo je zago-
tovljena imuniteta 51 sindikalnim zaupnikom, kar ocenjujemo za izreden dosežek. Poleg predsednikov sindikatov v poslovnih enotah in upravi Telekoma imajo imuniteto tudi nekateri člani izvršilnih odborov.
Hilda Žežko, sekretarka-SDPZ
i......	.......g_____.. ..^.........- .............■	^
VELIK DOSEŽEK - S pogodbo, ki sta jo podpisala predseduj Matija Škof (levo) in predsednik Konference sindikatov Teleko“j Kastelic (desno), je zagotovljena imuniteta Sl sindikalnim

Učitelji opozarjajo!
V ponedeljek se je sestalo predsedstvo Sindikalne konference osnovnih in glasbenih ^ dikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. V zvezi s stavko zdravnikov in zobcf nikov je sprejelo sklep, da morajo razmerja plač med zdravniki in zaposlenimi v vzgoj1-braževanju in znanosti ostati ustrezno primerljiva. SVIZ v nobenem primeru ne sme pri5’' marginalizacijo pedagoških poklicev, zato naj v najkrajšem času oblikuje predloge zahtev posreduje Ministrstvu za šolstvo in Vladi RS.	d
Predsedstvo je razpravljalo tudi o pravkar sprejeti zakonodaji in se izreklo proti l4o-Zakona o organizaciji in financiranju, ki mentorje postavlja v neenakopraven položaj s sv#“ ci in svetniki in jim neupravičeno preprečuje opravljati nalogo mentorstva pripravnikom.^ li so, da je potrebno to predhodno določbo zakona čim prej odpraviti. Predsedstvo odlocn' sprotuje dejstvu, daje zakon znižal le učno obvezo za slaviste v srednjih šolah, ne pa tudi vim kolegicam in kolegom v osnovnih šolah. Poslanke in poslance državnega zbora poziw to težko razumljivo napako po skrajšanem postopku odpravijo.
Predsedstvo osnovnih in glasbenih šol SVIZ Sl
0
si
z
p
o
A
a
D
im rt ' preP govo*1
:SU
jeji
12 4122
Vinko Debelak, direktor Ingrada VNG
LETOS PRIČAKUJEMO TAK POSLOVNI IZD). DA BOMO
SANIRAT J STVARI T7
kJiil lAAVrllJl 01 TfllVll/J
PRETEKLOSTI IN VSA.I ZA 30 ODSTOTKOV
POVEČALI
REALIZACIJO
“Ogromno ljudi, domačinov in tudi tistih, M so sem prišli in tu pognali korenine, je tesno vezanih na to družbo. Vidite, daje dokapitalizacija predvidena s konverzijo njihovih terjatev do koncerna. Niso dobivali regresov, niso dobivali plač, tako kot bi jih morali, in še zdaj pač tega ne bodo dobili. Čeprav bi si s prodajo premoženja lahko vse to poplačali, so pripravljeni te svoje terjatve vložiti v družbo.ff
w
, im anje
daJa
A
OBLASTNO
KORUZNIŠTVO
‘Gre za nekakšno samoslepilo, ki učinkuje °benem na prevaranta in prevaranega. In
Š? A .

,/f
pojavnost na ta način, da obljubljajo iskanje krivcev in razčiščevanje zadev. Kako Pritlehno, kako podlo, kako poniglavo.n
t.
M
kon
rpt
A
»Natakar, pivo, prosim!«
Pravzaprav se je akcija slovenskih policistov minuli teden imenovala »Natakar, taksi, prosim«. Namen je bil pre-v«riti slovenske voznike - in teh je bilo kar čez tri tisoč -v kakšnem stanju sedejo za volan. Kot vselej seje izkaza-lo, da so pri Slovencih pravila eno, njihovo upoštevanje pa kak^j drugega. Kar 1800 ustavljenih voznikov seje znašlo »v pasti«, in to pod vplivom alkohola. Dobra tretjina torej!
Proti ministru zato, ker ni naš, ali zato, ker ni sprejel naših predlogov?
OPOZICIJA IN ODGOVORNOST
^Pozicijske stranke imajo v glavnem dve možnosti obnašanja: da predloge vlade oziroma v njej S^stopanih strank zavrnejo a priori ali pa da Podprejo dobre rešitve in glasujejo proti slabim 0Siroma se obnašajo državotvorno. Nevarnost apriornega obnašanja enih in drugih je v tem, izginja prostor za politični dialog in da se ožijo strpnosti.
Po nastopu šefa Sove v poslovnem klubu Socius • Kdo pri nas je
varnostno nepismen
SOVA SE PREBUJA
Nastop šefa Sove v poslovnem klubu Socius je za slovenske razmere nekaj nenavadnega. Nenavadno je morda, da so bili prisotni predstavniki javnosti, vsekakor pa ni v tem nič škodljivega. Zaskrbljujoča je reakcija dr. Drnovška. Dejstvo, da predsednik vlade ne ve ničesar o tem, kar je govoril Ferš, pomeni, da je nekaj narobe z vlado. Predvsem pa je potrebno poudariti, daje delovanje obveščevalnih služb po hladni vojni v večini primerov povsem legalno.
Zgovornost skrivnostnega Ferša
Šef slovenske varnostno obveščevalne službe Sove Drago Ferš, kije pred časom (menda zaradi interesov službe) skrival celo svojo letnico rojstva, se je nenadoma na veliko razgovoril. V podjetniškem klubu Socius je skupini gospodarstvenikov pripovedoval, »da se po padcu berlinskega zidu in režimov« delo obveščevalnih služb ni zmanjšalo, ampak se je težišče s političnega in vojaškega področja preneslo na gospodarstvo. Svet je v obdobju novih, trgovinskih vojn, v katerih odloča gospodarska moč posameznih držav, kon-kurenčni boj pa sili podjetja, da o svojih tekmecih pridobijo čim več podatkov. Tudi Slovenija ni izjema, delovanje tujih služb, pa je usmerjeno v pridobivanje podatkov o varnosti tujih naložb in njihovo varovanje, pri čemer so nadvse pomembne bonitete gospodarskih partnerjev... Po letu 1991 nismo zaznali neposrednih interesov za rušenje naših ekonomskih temeljev, ampak za prelivanje kapitala. Tnje službe so zaitneresirane za gospodarske podatke, da bi si ustvarile prednost pred tujo konkurenco. Z obveščevalno dejavnostjo se v manjši meri ukvarjajo tudi posamezna podjetja (Siemens, Renault, Creditanstalt). Veliko pa je zanimanje za podjetja z namensko proizvodnjo, kot na primer z Iskro elektrooptiko, Tam, železarne. Po ukinitvi nekdanje protiobveščevalne zaščite firm, je nastala praznina, ki so jo tujci izkoristili za tehnično vohunstvo in poskuse uničiti nekatere dejavnosti... Kot je povedal Ferš, kažejo Avstrijci velik interes za nuklearko Krško, ne le zaradi možnosti sevanja in zaprtja, marveč jih zanimajo tudi notranje razmere. Zbirajo podatke o luki Koper, graditvi slovenskega cestnega križa, o železarni Ravne, preverjajo bonitete nekaterih firm, pri čemerje še posebno dejavna Creditanstalt... Italija je pod močnim vplivom skrajnih desnih sil, italijanska obveščevalna služba SISN pa je Sloveniji izrazito nenaklonjena, tako da večina dejavnosti proti Sloveniji, fojbe in zavlačevanje pri gradnji cestnega križa, ni naključnih. Ena izmed italijanskih opcij je, da prodre na Balkan, osrednji interes pa velja nekoč okupiranim območjem. Italijani se močno povezujejo z Zvezno republiko Jugoslavijo in že načrtujejo skupne akcije, podatki o fojbah pa izvirajo iz Beograda. Navzoči so v slovenskih igralnicah in poskušajo vplivati na rezultate, v zamejstvu (Trst, Gorica) pa se prepletajo interesi Italije, ZRJ in pravoslavne cerkve z interesi obveščevalnih služb, banke TKB Trst in Saf-tija, vsi pa uničujejo moč slovenske manjšine oziroma dejavnosti. Ustanovljene so bile različne firme (Siemmens s 18.000 milijardami lir kapitala in Fines). Slednjaje na Češkem pokupila žganjame, jih povezala in uničila, želela pa je kupiti tudi Videm Krško... Velika Britanija seje močno angažirala v zvezi s spremljanjem naših deviznih sredstev in posredovala podatke naprej, kaže pa interes za večje gospodarsko sodelovanje. 0 razmerah pri nas nima slabega mnenja, ima pa slabe informacije. Prek Cimosa, Renaulta in Citroena kažejo Francozi interes za vse naše gospodarstvo, že pred osamosvojitvijo so v Renaultu sistematično prevajali članke injih pošiljali v Francijo, s čimer so želeli zaščititi trg v tem delu Evrope. Revoz je iz taktičnih razlogov popustil, svojim ciljem pa se ni odrekel. Francozi so zaradi tradicionalnega prijateljstva s Srbi angažirani pri nasledstvu deviznih sredstev. Vladam predlagajo, naj Slovenijo uvrstijo na črno listo... Dejavna je tudi obveščevalna služba Tajvana, ki išče možnosti za pridobivanje kapitala, ker te države mnogi ne priznavajo. Sova je ugotovila hrvaško navzočnost v JE Krško in podžiganje strasti varčevalcev zagrebške ljubljanske banke. Zlasti močan pa je hrvaški lobi na Madžarskem (cestne povezave). Na gospodarskem področju je dejavna tudi obveščevalna služba ZRJ, ki želi priti do imen direktorjev, ki so mimo zakonov pripravljeni sprejeti denar sumljivega izvora, v nekatere dejavnosti pa je vključena še obveščevalna služba jugoslovanske vojske... (Dnevnik, 22. marca 1996)
Vseh teh navedb direktor Sove Ferš ni demantiral niti popravil, čeprav gre
pri novinarskem poročilu za mestom izrazito neprecizne in nelogične trditve in povezave. Je bil potemtakem v pogovoru z gospodarstveniki tudi Ferš enako konfuzen?
Feršev nastop in konkretno navajanje vrste držav in podjetij ter njihovih »obveščevalnih« dejavnosti proti Slovenjji je vsekakor šokantno. Ves svet se medsebojno špijonira, vendar o tem ne govorijavno, še zlasti ne skozi usta predstojnikov obveščevalnih služb, če to zares ni posebej potrebno in posebej motivirano. Kritiki Feršu očitajo netaktnost, bojijo se, da bo to povzročilo dodatne (in nepotrebne) zunanjepolitične težave Sloveniji in hkrati razglabljajo, ali je marsikaj od tistega, o čemer je govoril, sploh mogoče kar tako uvrstiti med klasične (nedopustne) obveščevalne dejavnosti? Denimo, zbiranje podatkov o bonitetah posameznih firm, saj je vedenje o tem pogoj za sklepanje kakršnih koli (varnih) poslovnih aranžmajev. Je prevajanja člankov špijonska dejavnost?
Ob vsem tem pa je veliko bolj skrb zbujajočega nekaj drugega. Sova in njen direktor sta se pojavila vjavnosti s svojimi (v bistvu) nepomembnimi odkritji v času, ko je Slovenija preplavljena z alarmantimi glasovi in ocenami o kriminalnih povezavah domačega in tujega kapitala, o dvomljivih prodajah nacionalno pomembnih podjetij tujcem (pod ceno) in po različnih sumljivih kanalih, o organiziranih »zarotah« proti mariborskemu gospodarstvu (v katerih naj bi sodelovala ljubljanska in avstrijska) podjetja, o ogrožanju varnosti poslovnih ljudi...
Kaj v zvezi s tem počne Sova, kakšna so njena spoznapja, odkritja in ukrepi? Ah ne bi bilo treba spregovoriti predvsem o tem?
Prav tako bi morali ugotoviti, kdo (in zakpj) je ukinil nekdanjo protiobveščevalno zaščito slovenskih firm in povzročil praznino, ki sojo izkoristili tujci«?
Drnovšek »nič ne ve«
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na svoji zadnji tiskovni konferenci poskušal zmanjšati pomen spodrsljaja direktorja Sove Draga Ferša in njegovih nenavadnih izjav pred direktorji s tem, daje poudaril, daje bila to Ferševa »solistična« akcija, o kateri sploh ni bil obveščen. S tem pa je pravzaprav samo priznal, da ne obvladuje varnostno informativne službe, kije v neposredni pristojnosti vlade oziroma predsednika vlade. V urejeni državi se preprosto ne sme zgoditi, da bi dajal šef varnostne službe sam (samovoljne) javne izjave o vprašanjih, ki so neposredno povezana s politik vlade in z interesi države. To preprosto ni in ne more biti domena »obveščevalcev«. Ne gre za pomanjkanje izkušenj ali »za nekoliko nerodno izražanje«, kot pravi premier dr. Drnovšek, ampak preprosto za princip.
Še bolj nenavadno pa postane vse skupaj po izjavi predsednika vlade, da nima poročil, da bi se podjetja, kot so Creditanstalt, Siemens in Renault ukvarjala z obveščevalno dejavnostjo, nima poročil. Tudi v zunanjem ministrstvu so povedali, dajih Sova o obveščevalni dejavnosti tujih služb in podjetij doslej ni obvestila.
»Primer Ferš« znova opozarja, kako pomembno je, kdo ima v rokah kakšne podatke in kako jih uporablja. V Sloveniji to očitno še daleč ni jasno inurejeno. Tako nekdanji minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar ni bil pravočasno obveščen o delu in odkritjih kriminalističnih organov v Tamu, poslanci pa so prav na zadnjem zasedanju državnega zbora vladi tudi očitali, da jim je prikrila oziroma prepozno dostavila podatke kriminalistične in obveščevalne službe o Tamu.
Seveda še zmeraj velja, daje tisti, ki razpolaga z različnimi »tajnimi« podatki marsikdaj v prednosti in da se gre lahko različne politične igre.
Thalerjevo »popravljanje« -»govedarji« v diplomaciji
Ministrstvo za zunanje zadeve je v torek, 26. marca v Dnevniku objavilo
*
Q
O
O
O
naslednje (čudno) pojasnilo: »Dnevnik, ki je 18. marca pisal o slovenskih veleposlanikih in zavzemanju zunanjega ministra Zorana Thalerja, da v prihodnje iščemo kandidate med poklicnimi diplomati, je v zadnjih dneh sprožil nekatera polemična razmišljanja injih povezal s konkretnimi imeni. Ministrstvo za zunanje zadeve daje v zvezi s tem naslednjo izjavo: Nobenega razloga ni, da bi ministrstvo za zunanje zadeve dvomilo o častnem, odgovornem in poštenem opravljanju zaupanih dolžnosti slovenskih veleposlanic in veleposlanikov v tujini. To velja tudi za pred kratkim imenovanega veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja, kije pred odhodom v Buenos Aires bil redni profesor na biotehnični fakulteti in bo nedvomno izpolnil vsa pričakovanja, kijih nalaga odgovorno opravljanje dolžnosti veleposlanika«.
In kaj je v resnici zapisal Dnevnik 18. marca 1996? »Slovenski zunanji minister Zoran Thaler v kratkem pogovoru na temo zamenjave v dvanajstih veleposlaništvih, v katerih veleposlanikom letos poteče štiriletni mandat, oziroma imenovanja za letos predvidenih sedmih novih veleposlanikov ni zanikal, da v strankah vladajoče koalicije obstaja interes imenovanja 'lastnih’ ljudi. Za krščanske demokrate je dejal, da bi radi uveljavili načelo 'dajte nam določeno število veleposlaništev, mi pa bomo med seboj poiskali ustrezne ljudi’. Minister Thalerje dejal, da se bo upiral takšnemu načinu, ne samo zato, ker vodi v situacijo, da za, denimo, Buenos Aires potem dobimo za stranko 'zaslužnega' strokovnjaka za prehranjevanje govedi, ampak tudi zato, ker bi bilo uveljavljanje tega načela korak vstran od sprejete politike, da čimprej dobimo karierne, ne pa politične diplomate...«
Pozabljiva Hilda Tovšak (SKD)
Hilda Tovšak v.d. glavne tajnice Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je pred nekaj dnevi novinarkama Dnevnika zatrdila, da »želijo krščanski demokrati sodelovati pri oblikovanju predlogov, kdo bo zasedel katero od veleposlaniških mest«. Čeprav sta novinarki tudi v samem vodstvu SKD »neuradno izvedeli, da stranka vztraja zlasti pri tem, da dobi veleposlaniški mesti v Bonnu (kamor naj bi šel njihov podpredsednik Peter Vencelj) in na Duanju (za kar pa konkretnega kandidata iz svojih vrst še nimajo), pa je Tovšakova zatrdila, da niso zahtevali nobenih konkretnih veleposlaniških mest, saj menijo, da seje treba najprej dogovoriti o predlogih kandidatov... Po njenih besedah bi moral predloge možnih kandidatov za veleposlanike pripraviti zunanji minister in z njimi seznaniti na skupnem sestanku obe koalicijski stranki, ki bi se potem odločili, kdo od kandidatov je primeren in kdo ne ih kdo naj bi šel kam...« (Dnevnik, 18. marca 1996)
Pred kakšnimi tremi tedni pa je v. d. glavne tajnice SKD Hilda Tovšak v intervjuju za Slovenca dejala: »Pol leta je že dogovorjeno, da Peter Vencelj dobi veleposlaniško mesto v Bonnu, pa zadeva še vedno ni šla v postopek. Če SKD ne bo pokazala svojega jaza in se bo ob vsakem kandidatu spraševala, ali bo všeč drugi strani, potem ne bo prišlo daleč... Delitev veleposlaniških mest bi najbolj pošteno opravili tako, da bi mi dobili eno tretjino, LDS pa drugi dve tretjini mest... (Slovenec, 9. marca 1996) v
Čudna vprašanja -%wudmi nadškof
Ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropohta dr. Alojzija Šuštarja so zelo začudila, celo vznemirila nekatera vprašanja, ki mu jih je v pogovoru zastavil novinar zagrebškega Globusa. Tudi nekateri poročevalci slovenskih medijev iz Zagreba so brž pohiteli z ugotovitvami, daje bil reporter provokativen in pravzaprav v službi nekakšnih hrvaških interesov. V resnici pa je novinar snov za »problematična« vprašanja črpala iz slovenskih medijev, za tista najbolj provo-

kativna kar iz Družine ali Slovenk čeprav je nadškof, ko je kritično gov' ril o pisaryu posameznih slovensK-časnikov, kot pozitiven primer izvZ' ravno Slovenca in Družino.
Eno izmed Globusovih vprašanj: je tako glasilo: »Dejstvo je, da slove1-ska Katoliška cerkev doslej ni bila 2* dovolj na z odnosom slovenske drže' ne oblasti do nje in da so med Cerkvi in državo potekale različne polemik' Leta 1994 so govorili celo o nezaii^ resiranosti same slovenske Cerkve * papežev prihod v državo, kjer sta V oblasti bivša komunista Milan Kuče in dr. Janez Drnovšek.« Nadškof dr. ŠuŽ®’ je odgovoril, »daje to popolnoma netoči> Ne vem od kod imate te govorice.« vinar Globus daje dejal, daje tako P: sal in poročal slovenski tisk. »Kate1 tisk? Dokažite mi to. Tukaj gre za politi#1 zadeve, midva pa sva se dogovorila^ pogovor o papeževem obisku. Obžaluješ da postavljate taka vprašanja, saj tu za politiko,« seje hudoval nadško1
»V nekem slovenskem tedniku j e bil-pred kratkim napisano, daje edina us^ nova, ki v Sloveniji prakticira enouicj' prav Katoliška cerkev.
»Enoumje? Kaj si mislite pod teffl^
»Najbolj preprosto povedano, tojf ko morajo vsi misliti na en in isti način.'
»Za božjo voljo, ali vi vsaj malo p# nate Katoliško cerkev? Če ste zar« katoličan, potem morate vedeti, kaj J katoliška cerkev. Ona oznanja Krist1 sov nauk, vsakemu pa prepušča svc bodno odločitev, da ga sprejme ali n6 Izraz enoumje, se pravi vsiljevanj' česarkoli komurkoli, je izraz iz prejšnje! obdobja, ko se je govorilo, da se j' komunistično enoumje vsiljevalo otrokof in mladini. Naša dolžnostjo oznanjevanj6 to je vabiti, nikogar ne prisiljevati, amp^ spoštovati svobodno voljo vsakega filc veka.«
»...V dokumentaciji sem našel po#8' tek, daje že leta 1993 neka anketa,8 je bila opravljena med slovensko raW dino, pokazala, da večina mladih ne ka# velikega zanimanja za religijo in da Cerk^ ni ustanova, ki bi uživala posebno panje.«
»Te ankete ne poznam in od tedaj je minilo tudi veliko časa. Celo tri leta-'
»Koliko so polemike med Cerkvij^ državo v Sloveniji pogojene s tem, t8 so v Sloveniji (za razliko od Hrvašk® na oblasti dovčerajšnji komunisti? . namreč zavzemajo najvišje funkcije, k0’, so predsednik republike, predseduj vlade...«
»To je največja težava. To so ljudj® ki so spremenili ime svoje stranke t programe, njihova miselnost paje ostal1 ista. Za spremembo miselnosti je P6 trebno veliko časa, veliko potrpljenj1 in razumevanja. Od danes do jutri A mogoče spremeniti miselnosti.«
»Ali lahko rečemo, da največjo kri'1 do za sedanje težave slovenske Katolik cerkve nosijo najbolj izpostavljeni politi#* funkcionarji, kot sta Kučan in Drnovšek?«
»Ne bom sodil, kdo nosi največjo kP vdo.«
»Anketa v nekem slovenskem čaS® pišu je pokazala, da celo 44,5 odstotkj Slovencev ocenjuje zahtevo Cerkve, $ seji vrne njeno po drugi svetovni v<S' ni nacionalizirano premoženje, kt neupravičeno, in samo 41,1 odstotki daje upravičena.«
»To delajo propagando.«
»Kdo?«
»Tisti, ki pišejo o tem«.
»Kje je po vašem mnenju središče16 propagande?«	,
»Tam, kjer ti novinarji delujejo. M® seboj se dogovorijo o tem, katere člahk6 je treba spustiti v javnost. In ves & glodajo eno in isto kost in se je $ naveličajo.«
»Anketo, o kateri sem govoril, je opr® vilo Delo, vodilni politični dnevnik' Sloveniji.«
»V Delu lahko vsak objavi, kar hoče-1
»No, dejstvo je, da take ideje in stališ® objavljajo novinarji, ne samo navad1* ljudje.«
»Po tem se vidi, kakšne novinarje ifl18 mol Vsak novinar deluje po svoje*5 prepričanju. Imamo pa tudi drugači*6 novinarje, tiste, ki pišejo na primer ' Slovencu, toda na ta časopisje naročen*5 sorazmerno malo ljudi, in ima zato msjb®5 vpliv. Tuje tudi Družina.«
Pripravil: J 8
Yinko Debelak, direktor Ingrada VNG
to jf 5in. i poi :&v6-kaj) ’istn sv« lin« ranlj
'axie
nF
icl<>
)oda’
mla
irK^
za^'
lajj«
fS
šVe)
L?f
kot
iri^i
idjei :e i1 stali i po enj® ?i o
;rW
0
tico
df
Vinko Debelak, štiridesetletni diplomirani inženir gradbeništva, seje pred poldrugim letom preselil iz varne občinske pisarne v Žalcu v Ingrad. Kot pravi, je bil to zanj izziv, saj se je moral tu spopasti s Povsem drugačnimi vprašanji. Skupaj s svojimi sodelavci v vodstvu in Ingradovimi delavci, ki jih je od | nekdanjih štiri tisoč ostalo le dobrih tisoč, seje lotil sanacije najbolj občutljive družbe v koncernu Ingrad Visoke in nizke gradnje. In s skupnimi močmi jim je to tudi uspelo. Letos bodo obseg realizacije povečali za 30 odstotkov, dobiček pa bržkone še za kaj več. So v sklepni fazi lastninskega preoblikovanja podjetja. Model, ki so ga pri tem izbrali, omogoča večjo pripadnost delavcev družbi in
tesnejše povezave tudi z investitorji gradbenih del.
Panorama: Boapod direktor, bi se morda najprej predstavili, kdo ste?
Debelak: Sem diplomirani gradbeni inženir, deset let sem bil v projektivni službi, potem »tiri leta na občini v Žalcu podpredsednik ^vršnega sveta, nakar sem na prigovarjanje kolegov iz Ingrada v začetku lanskega leta Prišel sem skupaj s še nekaterimi. Prevzeli smo precej odgovorno delo vodenja družbe mgrad VNG.
Panorama: To so visoke in niške gradnje?
Debelak: To je družba, v kateri je združena Vsa gradbena operativa nekdanjega velikega sistema Ingrada. Ukvarjamo se z visokimi in nizkimi gradnjami, vendar so nizke gradnje v tem trenutku res bolj samo omembe vredne, ker ne delamo cest in tudi drugih nizkih graderj ne. V mostogradnji je Ingrad,skoraj naj večji v Slovenci in tudi po ocenah investitorjev kvaliteten izvajalec. Fizično pa seveda ni več tako velik, kot je bil včasih. Panorama: Bi lahko to izrazili v številkah ? Debelak: Ingrad VNG je družba s 500 zaposlenimi, kar je še vedno precej velika družba za slovenske razmere. Organizirani smo v Petih profitnih centrih, to je profitni center Mehanizacija, profitni center zaključna dela, Vendar imamo na področju zaključnih del samo strojne inštalacije in ključavničarska dela, Potem so pa trije bolj operativni profitni centri, kot je profitni center mostogradr\ja, profit-bi center Celje in profitni center Ijubljana. Predvsem v Celju in v Ljubljani se odvija vsa ostala visoka gradnja, medtem ko se mosto-Sradrja ukvarja samo z mostograditeljstvom.
“Veste, tudi med slovenskimi gradbeniki vlada precejšnja neenotnost oziroma občutek nekaterih, da bodo pač oni kreirali in krojili usodo vsega gradbeništva v Sloveniji. Je pa vprašanje, ali so raimo oni pristojni za te stvari, ali so tako organuzirani, da so lahkn oni cvet slovenskega ^gradbeništva.” ________________________
^oljska je zanimiv trg
Panorama: Kolikšen je obseg vaše vrednosti, recimo za lansko leto?
Debelak: Naša lanskoletna realizacijaje bila dve milijardi 400 milijonov tolarjev na domačem trgu in 500 milijonov tolarjev na poljskem trgu. V Varšavi imamo svoje predstavništvo M tam smo v preteklih letih zgradili nekaj izredno dobrih in velikih objektov, kakršnih v Sloveniji sploh še nismo. Na poljskem trgu srno si ustvarili ime. Gradili smo za naše firme, ki nastopajo na poljskem trgu, Lek, Merkur M še nekatere druge in tudi za poljske izvajalce.
* delo na Poljskem smo vključili kup slovenskih Podizvajalcev. V preteklem tednu pa smo na Poljskem znova podpisali kar veliko pogodb z nizozemskim investitorjem, kjer smo pa mi Pjihov podizvajalec.
Panorama: Kakšen odnos pa tam doživljate do vrednotenja delovne sile?
Debelak: Mi na Poljskem nastopamo brez delovne sile. Imamo vodstvo gradbišča, in to do ravni preddelavcev in delovodij, torej je seveda naše operativno vodenje gradbišča, delavci so pa Poljaki.
Panorama; Kako bi primerjali poljskega in našega delavca, kaj bi rekli o njihovih delovnih navadah?
Debelak: Težko bi primerjal. Mi nastopamo na Poljskem z našimi preddelavci, ker drugače nikakor ne bi mogli, ker so oni motor tega dela na Poljskem. Naši Poljake pravzaprav tudi naučijo delati kvalitetno, predvsem pa tudi v rokih- izdelati tisto, kar se dela. Mi smo namreč na Poljskem v preteklih letih usposobili podjetje za proizvodnjo betonov, in Poljake naučili delati betone. Mislim, da so sedaj kar dobri, saj pokrijejo na varšavskem področju dobro tretjino potreb po betonu. To je mešano podjetje.
Panorama: Petino realizacije ustvarite torej sedaj žena tujem trgu ? To je za gradbeništvo glede na sedanje razmere kar dobro.
Debelak: Na tujem trgu smo zelo previdni. Nekaj časa bili z delovno silo prisotni tudi na nemškem trgu, vendar smo se od tam umaknili. Nemški trg ni več tisti pravi, tam so cene zelo nizke, po drugi strani pa so nemški investitorji postali zelo nezanesljivi, svojih obveznosti nočejo ustrezno zavarovati, potem pa se tudi drugače zapleta.
Država mora narediti red
Panorama: Opišite nam, prosim, malo širše, kako gradbenike prizadevajo spremenjene družbene in gospodarske razmere.
Debelak: Gradbeništvo je bilo verjetno prizadeto bolj kot katera koli druga panoga. Bilo je najprej deležno negativnih učinkov razpada Jugoslavije, umika z azijskih trgov, iz Iraka in morda do neke mere tudi neuspelih projektov na tistih tržiščih. Nazadnje, v primeijavi morda tudi s kakšnimi hrvaškimi gradbeniki, slovensko gradbeništvo ni bilo deležno nikdar, pa tudi danes ni, čisto nobene državne pomoči. Gradbeniki sedaj vsaj pri nas niti ne želimo ne vem kakšnega administriranja države in kakšne pomoči v smislu, da nam dajo ali pa poceni dajo denar, samo uredijo naj razmere za poslovanje. Naj začnem kar pri zapo-slovarju. Pojavlja se kup manjših družb, nekaj časa so bile d. o. o., polovica delavcev je redno zaposlenih, druga polovica je na črno najetih. To je drugačna cena in to je tista nelojalna konkurenca. Mi pa s takšnimi izvajalci konkuriramo na trgu. Investitorja v večini primerov niti ne zanima, kakšne so razmere potem na gradbišču, ali so prijavljeni, kot morajo biti, ali izvajalec plačuje za rjih vse, kar je potrebno. Zanj je pomembna cena in kakovost ter čas, ko dobi objekt. Inšpekcija tudi tu ne dela. Zakonodajo imamo po mojem mnenju dovolj dobro urejeno, In za lase so privlečeni izgovori, da se ne da narediti reda, ker nismo še niti svojih zakonov sprejeli. Napisati skušajo nov zakon o graditvi objektov in v tem zakpnu potem združiti kup nekih drugih reči. Če bi pogledali zadnje osnutke, bi videli, da tak zakon ni zrel za življenje in je boljše, da delamo po starem, kljub vsemu do neke mere preizkušenem.
Panorama: To je prvi problem, ki otežuje vaše poslovanje.
Debelak: Tako je. Že doma se srečujemo s tujo konkuren- hhmmmbmssh co, ki je na domačem trgu in v svoji državi deležna urejenih razmer in tudi državne pomoči.
Konkretno, Italijani so deležni državne pomoči pri nastopanju na našem trgu. Tu bi se dotaknil avtocestnega programa, ki ga imenujemo nacionalni program, vendar bi se težko strinjal, da ga lahko tako imenujemo. Res zagotavljamo sredstva za ta program tako na široko, skoraj bi lahko rekel
z mobilizacijo množic, samo za faze izvajanja. V pristopu k izvajanju smo v celoti pogoreli. To, da odpremo, tako kot smo mi odprli vrata tujcem, je katastrofa. Tega nihče na svetu ne dela. Pogoji za oddajo del so sicer takšni, kot veljajo tudi na tujih trgih, ampak problem je, kako naj se uveljavijo domači izvajalci, kako mi pridemo do opreme za gradnjo takšnih objektov.
Kako lahko tujci pridejo do tega, vemo. Država je sicer uredila nekaj stvari in je za tiste, ki gradijo avtoceste in ki vgrajujejo material v avtoceste, sprejela zakon oziroma uredbe o olajšavi oziroma celo o prostem uvozu določenih stvari. Toda od tujih izvajalcem moraš zahtevati, da se tako kot mi pojavijo na razpisu, z znanimi resursi, od kot bodo vzeli material, kjer ga bodo dobili, ne da dobijo posle brez odgovorov na zgornje vprašanje, mi pa stojimo in čakamo.
Razlika med domačimi in tujimi izvajalci
Panorama: To je krivda DARS-a oziroma države?
Debelak: Seveda, investitorja, to je pa država
Panorama: Kje je prihajalo do razlik s tujci, kje so oni imeli večje bonitete, da so bili izbrani na razpisih?
Debelak: Enostavno so bili cenejši, pa vendar ne toliko, da bi to odtehtalo tisto, kar po drugi strani v tem projektu tudi drugje dodano. Mi smo pravzaprav tudi dovolj cenovno konkurenčni, če bi ta država pri razpisu upoštevala, da smo mi nekatere stroje kupovali prej pač z vsemi carinami in vsemi dajatvami, ki pri nas niso tako majhne.
Panorama: In k^j sedaj vi delate na cestah ? Debelak: Na cestah gradimo nekaj mostov, nekaj lepih objektov, vmes, nekaj manjših. Panorama: ih to delate sami ali greste tudi v kooperacijo s kom drugim? Podizvajalec pa niste pri Italijanih ?
Debelak: Tu smo mi podizvajalec Italijanom, pravzaprav temu celo rečemo kooperant, to je še manj kot podizvajalec po tolmačenju DARS-a. Vendar smo bili v to žal prisiljeni. Veste, tudi med slovenskimi gradbeniki vlada precejšnja neenotnost oziroma občutek nekaterih, da bodo pač oni kreirali in krojili usodo vsega gradbeništva v Sloveniji. Je pa vprašanje, ali so ravno oni pristojni za te stvari ali so tako organizirani, da so lahko oni cvet slovenskega gradbeništva, "
Panorama: Ali govori pri tem iz vas malo lokalpatriotizma ali gre za strokovne reference?
Debelak: Za strokovne reference. Saj sem lahko konkreten: poglejte, 15 do 20 let nazaj smo gradili avtocesto proti Primorski, in
“Veste, učinki razprodaje stanovanjskega fonda so počasi zbledeli. Sedej je treba stvar sistemsko urediti, ker danes gradnja stanovanj za trg ali pa najemnih stanovanj še za tiste, ki imajo denar, ni tako zanimiva, da bi pač vlagali v to vrsto gradijo, ker denar, kot kaze, drugje hitreje in bojše obračajo. Zato mora malo pomagati tudi država.”
naši objekti niso bili v vseh letih do sedaj deležni nobenih sanacijskih posegov.
Panorama: Kakšna je kreditna politika pri visokih gradnjah? Ko greste z gradnjami na trga, se tam srečujete verjetno z enakimi pogoji kot vsi drugi?
Debelak: V bankah je denarja dovolj, samo dragje, ko ga vzameš. Mi pa nimamo denarja, noben gradbenik v Sloveniji, da bi lahko sami financirali svojo proizvodnjo. Izjema so projekti, kjer že pred pričetkom gradnje oziroma v pri-pravljalnili delih poiščemo kupce za cel objekt in ga kupci pravzaprav potem financirajo. Tako vsaj mi ne poslujemo s krediti oziroma z denarjem, ki si ga sposodimo, kar je po eni strani lahko tudi slabo. Moram tudi pošteno povedati, da nimamo vseh dostopov do tega denarja ker do konca še nismo izpeljali
“Bilo je že nekaj poskusov, kako se dogovoriti, kako enotno nastopati, kako urediti zakonsko regulativo in kaj podobnega, ampak kot pravite, najboj smo glasni takrat, ko pride do sporov med nami, kar nam škodi.”
lastninskega preoblikovanja. Malo se zapleta z dolgotrajnimi postopki na registracijskih sodiščih. Toda pri nas je potem potrebna še dokapitalizacija družb, ker je lastninsko pre-oblikovarje sistema Ingrad tako zastavljeno, da se družbe dokapitalizirajo in se ga tudi preoblikuje.
Panorama: In kje boste našli te partnerje, strateške?
Debelak: Tu zaenkrat ne iščemo strateških partnerjev, ampak bomo dokapitalizacijo izvedli s konverzijo terjatev delavcev do nekdanjega sistema Ingrad. To ni nov kapital, ni to svež kapital, gre pa za nepremičnine, ki so sedaj v lasti matične družbe in se potem vložijo v posamezne družbe in se na ta način družbe dokapitalizirajo. Pripravljenih imamo tudi nekaj programov, s katerimi bomo prvič kandidirali za pridobitev sredstev, kijih vlada oziroma država Slovenija namenja sofinanciranju razvojnih programov. Hkrati bomo k financiranju teh programov pritegnili tudi nekatere vlagatelje, se pravi tudi svež kapital, ne iz proračunskih virov, pač pa iz drugih virov.
Učinki prodaje stanovanj so zbledeli
Panorama: Gradilo se bo verjetno čedalje več?
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
Debelak: Upam. Tu mora tudi država še k£y storiti, predvsem na področju stanovanjske gradnje. Veste, učinki razprodaje stanovanjskega fonda so počasi zbledeli. Sedaj je treba stvar sistemsko urediti, ker danes gradnja stanovanj za trg ali pa najemnih stanovanj še za tiste, ki imajo denar, ni tako zanimiva, da bi pač vlagali v to vrsto gradnje, ker denar, kot kaže, drugje hitreje in boljše obračajo. Zato mora malo pomagati tudi država. Panorama: Vidi se, da stanovanjskih skladov pri podjetjih ni, stanovanj v zadnjih desetih letih skoraj nismo gradili. Debelak: Z uveljavitvijo nove stanovanjske zakonodaje je bila skrb za stanovanje pač prepuščena posamezniku, in seveda tudi državi, kjer vlaga občina v sklad za socialna stanovanja. Ampak tako država kot občina morata za to nekaj narediti. Samo to, da sta »prevzeli skrb«, ni nič.
Panorama: Kaj pa južni trgi? Vi ste bili na teh trgih ?
Debelak: Mi smo bili zelo prisotni na Hrvaškem, v Bosni in tudi v Srbiji. Nekateri od teh trgov so začasno za nas še vedno izgubljeni oziroma bodo vsaj nekaj časa zaprti. Brez državne pomoči se, recimo konkretno, v Bosno ne bo dalo priti.
Panorama: Vendar pa mi do Bosne nimamo urejene strategije?
Debelak: Ko država konkretizira neko svojo pomoč, mora tudi nastopati z neko svojo strategijo. To me malo čudi, da nismo za to poskrbeli, saj smo bili z Bosanci ves čas v nekih kontaktih.
Panorama: Bes pa je, da bo to verjetno zelo neusmiljen trg?
Debelak: Zagotovo, tam se bomo srečevali z vso evropsko konkurenco. Ampak nič hudega, saj če se srečamo na Poljskem, če se srečamo v Nemčiji z njimi, se bomo tudi v Bosni.
Panorama: Koliko vam je pa ostalo premoženja zunaj?
Debelak: Predvsem je ostalo na Hrvaškem.
Panorama: Ali ste tam ustanovili kakšne mešane družbe?
Debelak: Ne, nič. V preteklosti je bilo sicer neko naše podjetje v Zagrebu, ki ga pa v lanskem letu oziroma letos, ko je potekel rok, nismo dokapitalizirali. Seveda je bilo to podjetje ustanovljeno bolj zaradi nastopa na tistem trgu, ker smo v Zagrebu v preteklosti precej gradili. Ampak Zagrebu smo se nekaj časa odrekli, kajti že prej smo se usmerili v Srednjo Evropo, zlasti na Poljsko. Imamo pa na Hrvaškem precej vrednosti v počitniških kapacitetah, saj je bilo v Ingradu v preteklosti zaposlenih tri do štiri
“Ogromno ljudi, domačinov in tudi tistih, ki so sem prišli in tu pognali korenine je tesno vezanih na to družbo. Vidite, daje dokapitalizacija predvidena s konverzijo njihovih terjatev do koncerna. Niso dobivali regresov, niso dopivali plač, tako kot bi jih morali, in še zdaj pač tega ne bodo dobili. Čeprav bi si s prodajo premoženja lahko vse to poplačali, so pripravljeni te svoje terjatve vložiti v družbo.”
Ne zmoremo lobirati
Panorama: Alije ta razdrobljenost slovenske gradbene operative in inženiringa tudi vzrok, da ne naredimo večjega prodora na tujih trgih? Kakšno vlogo imajo pri tem slovenske gospodarske asociacije, Poslovno združenje pri Gospodarski zbornici in sama Gospodarska zbornica?
Debelak: Gospodarska zbornica se tu trudi postaviti stvari na pravo mesto. Kljub vsemu pa je država tista, ki bi morala biti v takem primeru iniciator. Morda je prav, da v trem trenutku, ko smo vsi, bolj kot ne še sveži na tistem trgu, še ni postavljena vsa nadgradnja. Morda bomo na tem trgu potegnili za sabo tudi državne inštitucije, ki nas bodo podprle v tistih stvareh, kjer nas pač lahko, to je pridobivanju raznih viz, delovnih dovoljenj, pa v stikih s poljsko državno in lokalno upravo. V teh kontaktih je nujno, da se angažira tudi naša država, ker pač Poljska hoče kontakti-rati z državo, ne z direktorji.
Panorama: Kaj pa je gradbeniškim lobijem. Nekateri v ljubljeni znajo kar dobro lobirati in pridobivati pomembne posle, vi, ki ste malo oddaljeni od tega centra in tudi od državne vreče...
Debelak: Mislim, da so nekateri pravilno ocenili, daje gradbenikov v Sloveniji za naše potrebe preveč. Morda se sedaj po avtocesti res malo »razgubimo«, drugače nas je pa preveč za domači trg. In to lobirapje ima cilj nekatera domača podjetja zatreti. Za vsak slučaj, da morda komu ne bi uspelo, da bi nam doma preveč pozaprl vrata pri investitorjih, smo seveda poiskali alternativo na tujem. Vlada mora čimprej sprejeti zakon, ki ureja licitacije del v gradbeništvu. Saj neke uredbe že imamo, ampak zadeve se urejajo in posli oddajajo tudi drugače.
Panorama: Tu pa je potreben pritisk na parlament, ne toliko na vlado. Tam so lobjji. Imamo tobačnega, pivovarniškega, gradbenike pa slišiš takrat, ko gre za licitacije, in dostikrat, ko se med seboj prepirajo, namesto da bi enotno nastopili s svojim konceptom, kako stvari racionalno urediti doma in za prodor na tuje.
“Kot ste že sami povedali, ni primerjave med mojo službo prej in službo sedaj. Tu si moramo plačo zaslužiti. No, saj smo si jo tudi tam, da ne bom koga užalil, ampak kljub vsemu nihče ni čakal. Prvega so pač razdelili kuverte. Tuje pa kar potrebno razmišljati, ali bomo ali ne bomo imeli plače. Predvsem pa je delo z ljudmi cisto nekaj drugega, česar prej nisem bil navajen. Tuje S00 ljudi in jih je treba znati voditi, motivirati, znati seje treba z njimi pogovarjati in se dogovarjati.”
tisoč ljudi, z bogatim družbenim standardom. To je ostalo zunaj, videli bomo, kako bo država Slovenija uredila s Hrvaško ta razmerja in kako se bo to sodelovanje razvijalo naprej.
Panorama: Je pa hrvaški trg precej zaprt?
Debelak: Trenutno je zelo zaprt, vendar pa nekateri znaki kažejo, da investitorji na Hrvaškem in predvsem v jadranskem delu postajajo strahovito zanimivi za tujce. Kako bodo oni to uredili, in če bodo v celoti prepustili iniciativo tujemu kapitalu oziroma investitorjem, potem bo investitorski trg bolj odprt, mi pa bomo pač preko teh tujih investitorjev nastopali, tako kot tudi drugje. Panorama: Nekatera naša podjetja, gradbeniška in projektantska, so zelo usmerjena na ruski trg. Taje po svoje zanimiv, velik, tudi marsikaj ti lahko da, je pa verjetno problematičen glede plačil in odnosov. Vi še niste poskusili tam? Debelak: Ne, na ruskem trgu se nismo poskusili. Vendar strategijo za nastop na zunanjih trgih imamo pripravljeno. Poljski trg, ki je navsezadnje tudi velik, in predvsem Varšava nam je tisti del, ki naj bi bil nekako odskočen za nastop naprej proti vzhodu. Ali bo to ravno Rusija, je vprašapje. Ponudb je kup, ampak malo dvomljive so potem garancije plačil na tistem trgu.
Panorama: Kakšno pomoč pa nudijo naša predstavništva in veleposlaništva po svetu, saj bi veleposlaništva morala biti podaljšana gospodarska roka?
Debelak: Tako je povsod. Razen pri nas. V lanskem letu smo bili nekaj časa pred tistim, ko je ambasador postal Grobovšek pri njem. Bilje zelo prijazen in ustrežljiv, vendar pa samo v okviru tistega, kar on tam zmore. On tam potrebuje močan gospodarski resor, tega pa zaenkrat še nima. Upam, da se bo glede na to, da nas je na poljskem trgu že veliko, kaj storilo. Glede na načrte Zahoda s Poljsko in samih Poljakov mislim, da bomo tam še nastopali, in to v večjem obsegu, zato bo tudi država morala okrepiti svojo prisotnost. S takšnim predstavništvom, kot je sedaj, v tujini nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Debelak: Bilo je že nekaj poskusov, kako se dogovoriti, kako enotno nastopati, kako urediti zakonsko regulativo in kaj podobnega, ampak kot pravite najbolj smo glasni takrat, ko pride do sporov med nami, kar nam škodi.
V gradbeništvu moraš delavcem nuditi nekaj več
Panorama: Prej je bilovlngradu 4000 delavcev, sedaj vasje ostalo v tej družbi SOO, v sistemu pa še okrog 1000. Kaj je ostalo v sistemu Ingrad?
Debelak: Še tri Ingradove hčerinske družbe: Gramat, kjer poteka proizvodnja gradbenega materiala, pa tudi polizdelkov ali celo končnih izdelkov, montažnih betonskih konstrukcij; Projektivni biro in še Ingrad gostinstvo, ki je nastal iz bivših obratov družbene prehrane in upravlja tudi precejšnje nastanitve kapacitete, sameske domove in podobno. Panorama: Pri vas imate še zmeraj ljudi z juga, saj je verjetno problem dobiti Slovence za to delo.
Debelak: Izmed 500 ljudi imamo samo 52 takšnih, ki niso pridobili državljanstva ali pa ga niti iskali niso. Vsi drugi so slovenski državljani. Resje med njimi precej takšnih, ki so prišli z bivših jugoslovanskih republik, ampak so si sedaj tu uredili življenje. Panorama: S temi SZ ljudmi pa tudi nimate problemov z delovnimi vizumi?
Debelak: Doma, kot ste ugotovili, ni posebnega povpraševanja po delovnih mestih v gradbeništvu, zato ni nobenega problema dobiti delovne vizume za te ljudi. Zaenkrat še ni problem dobiti delavce z juga, doma pa jih je seveda zelo težko dobiti. Res pa je, da je težje dobiti dobre mojstre. Sedaj to popravljamo z novim šolskim sistemom, ampak trajalo bo 10 let, da se izšolajo prve generacije in da potem pridobijo še nekaj prakse.
Drugače pa je v gradbeništvu nujno potrebno poskrbeti za svoje ljudi. Moraš jim dati stanovanje in še kaj drugega, organizirati tudi prehrano na terenu. Brez tega bi verjetno izgubili še nekaj ljudi ali pa tudi drugi ne bi prišli k nam. Marsikatero drugo področje ali pa druge gospodarske družbe se s stanovanjski-
mi problemi enostavno ne ukvarjajo več, mi se pa še moramo, ker drugače ne pridemo do ljudi.
Panorama: Kaj pa sivi trg v gradbeništvu? Debelak: Mi nimamo priložnosti in tudi ne iščemo možnosti, da bi prišli na sivi trg delovne sile.
Panorama: Imate pa konkurenco...
Debelak: Konkurenco pa seveda imamo, ki ima to možnost, da ljudi plačuje tudi kar na roko. To je tista nelojalna konkurenca, nad katero se kar precej pritožujemo. Pred časom to ni bilo tako vpijoče, je pa danes to kar hud problem. Nastalo je kup manjših, ki imajo po 50 odstotkov ljudi najetih na hitro in jih plačajo kar ob koncu službe. In ti se z manj kot 30, 40 ljudmi že kar prijavljajo za gradnjo vseh mogočih objektov.
Panorama: Slovensko gradbeništvo je imela dobre reference. Našijjradbeni inženirji, tehniki in tudi naši delavci so bili na Zahodu cenjeni po kvaliteti, znanju in tudi po pridnosti. Alije tako tudi danes? Debelak. Te reference seveda še obstajajo in jih tudi tuji investitorji priznavajo. Problem pa je, da nimamo več mladih ljudi, da bi lahko to kontinuiteto vzdrževali. Danes se hudo trudimo, da dobimo tistih nekaj mladih inženirjev, ki zdaj končujejo šole, jim omogočimo nadaljnje izobraževanje za delo pri takih zahtevnih objektih, da se parma-nentno šolajo. Enostavno jih je premalo. V gradbene šole se pravzaprav nihče ni več vpisoval, sedaj postaja mlajšim znova bolj zanimivo. Morda paje to tudi eden od učinkov nacionalnega avtocestnega programa. Ljudje mislijo, sed^j se pa le gradi. Mislim, daje n^jhujša kriza v gradbeništvu vsaj do neke mere prebredena, zato mladi ljudje lahko vidijo svojo perspektivo tudi v pjem.
Panorama: Poprej ste bili neke vrste državni uslužbenec na občini. Prešli ste v novo okolje, kije čisto nekaj drugega, tako po mantaliteti kot po pristopu. Kakšen je bil ta prehod s človeškega vidika?
Debelak: Kot ste že sami povedali, ni primerjave med mojo službo prej in službo sedaj. Tu si moramo plačo zaslužiti. No, saj smo si jo tudi tam, da ne bom koga užalil, ampak kljub vsemu nihče ni čakal. Prvega so pač razdelili kuverte. Tu je pa kar potrebno razmišljati, ali bomo ali ne bomo imeli plače. Predvsem paje delo z ljudmi čisto nek^j drugega, česar prej nisem bil navajen. Tuje 500 ljudi in jih je treba znati voditi, motivirati, znati seje treba z njimi pogovarjati in se dogovarjati. Panorama: Je to za človeka izziv?
Debelak: To zagotovo.
Panorama: Kaj pa pogrešate? Končali ste gradbenao fakulteto, ki da temeljno znanje. Menite, da naše šolstvo da dovolj znanja tudi v podjetniškem smislu?
Debelak: Ne. Šola, tudi tista, ki sem jo jaz končal, sploh ni naravnana v tej smeri, in to znanje mi seveda sedaj še vedno manjka. Ni druge pomoči, kot da se izobražuješ, da izkoristiš vse mogoče načine za to Želim pa dobiti tudi mlajše ljudi in naše mlajše sodelavce navdušiti in jim omogočiti, da to nekako nadomestijo, da bodo lahko prevzeli delo za nami.
Pripadnost podjetju meje presenetila
Panorama; Kakšna pa je pripravljenost ljudi za delo na gradbišču?
Debelak: To paje tisto, kar me je v tej družbi zelo presenetilo. Ko sem prišel v to firmo, sem bil seznanjen s težavami, ki so jih prebrodili oz. v katerih so bili. Toda takšne pripravljenosti med ljudmi na gradbišču za delo tega pa prej nisem videl. Tudi v primerjavi s kakšno konkurenčno gradbeno firmo imamo v tem precejšnje prednosti pred drugimi. Ogromno ljudi, domačinov in tudi tistih, ki so sem prišli in tu pognali korenine je tesno vezanih na to družbo. Vidite-, da je dokapitalizacija predvidena s konverzijo njihovih terjatev do koncerna. Niso dobivali regresov, niso dobivali plač, tako kot bi jih morali, in še zdaj pač tega ne bodo dobili, čejft-av bi si s prodajo premoženja lahko vse to poplačali, pa so pripravljeni te svoje teijatve vložiti v družbo.
Vsak bo vložil kar nekaj tisoč mark v novo družbo, kiji, kot kaže, zaupa. In tudi na gradbišču dela tako, kot daji zaupa.
Panorama: Stavke niste imeli v zadnjem času nobene?
Debelak: Ne, stavk nismo imeli. Veste, to je ravno zaradi tistega o čemer sva prej go' vorila. 0 pripadnosti. Mislim, da bi naši ljudje lahko našli kdaj kakšen razlog za malo bolj trden nastop, ker plačo komEjda izplačujemo v višini kolektivne pogodbe, minimum, ki ga določa kolektivna pogodba. Tudi organizacija dela na gradbišču nam tu in tam še zašepa-Ljudem ne omogočimo takšnega dela, kakršno si želijo, da bi lahko tudi zaslužili, koliko si res zaslužijo.
Panorama: Sporov s sindikati nimate?
Debelak: Nimamo. Mislim, da se s sindikatoiu kar lepo pogovarjamo in imamo kar pogoste kontaktne. Je pa jasno in seveda razumem da sindikat zahteva za svoje ljudi nekaj vee in ne morem biti zadovoljen s tistim, kar jim damo. A kljub vsemu z obojestranskim razumevanjem kar peljemo zadeve.
Panorama: Kaj pričakujete za letos in
naslednje obdobje?
Debelak: Letošrye leto je za našo družbo prelomno. Letos namreč pričakujemo tak poslovni izid, da bomo dokončno sanirali stvari iz preteklosti, da ne bomo več delali pod stalnim pritiskom preteklosti. To moramo enkrat spraviti z dnevnega reda. let se nam je pričelo tako, da imamo zmogljivosti več kot polno zasedene, dela dovolj, in to kvalitetno pridobljenega dela.
Panorama: Za koliko povečano realizacijo
pričakujete?
Debelak: Za 30 odstotkov, dobiček pa seveda še malo več.
Panorama: Kakšno pa bo podjetje, ko bo
olastninjeno?
Debelak: Sedaj je podjetje v fazi dokapitalizacije in registracije na sodišču. Iz družbe z omejeno odgo . ornostjo bo preoblikovano v delniško družbo. Delničarji v tej družbi bodo delavci z okrog 40 odstotkov delnic in tudi nekateri upniki pri koncernu oziroma matični družbi, ki jim je dala delnice te družbe namesto kakega drugega poplačila. Ti lastniki so nekatere kar pomembne slovenske firme med drugim investitorji pa državni skladi, ki bodo preko lastninjenja koncerna potem tu imeli tudi svoje deleže.
“Ko država konkretizira neko svojo pomoč, mora tudi nastopati z neko svojo strategijo. To me malo čudi, da nismo za to poskrbeli, saj smo bili z Bosanci ves čas v nekih
kontaktih.”
Panorama: Se koncern lastnini v celoti?
Debelak: Da, koncern se lasntini po zakonu o lastninskem preoblikovanju v celoti.
Panorama: Kaj pa bodo potem sedanja
podjetja?
Debelak: Ta bodo potem povsem samostojna, naše delnice bodo pač v lasti vseh teh delničaijev.
Panorama: Zaposleni pa bodo imeli različno
število delnic?
Debelak: No, med delavci bo različno, kolikor je pač komu koncern dolžan. Delavci so vložili v to vse terjatve, toda ne vseh 500, kar je nekaj delavcev pač prišlo v hišo kasneje. Lani smo zaposlili okrog 54 ljudi na novo, in to samih Slovencev, domačih, mlajših-Dela je bilo dovolj hi je bilo treba na novo zaposliti ljudi.
Panorama: Koliko se pa politika vtika v
vaše podjetje?
Debelak: K sreči se še ni ali pa se zelo malo in zaenkrat ni nobenih tovrstnih problemov.
Marjan Horvat
PULSAR
d.o.o.
POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN INVESTICIJSKIH DRUŽB
CETRIFIKATE ZBIRAMO do 31.3.1996
Vlagateljem nudimo del provizije v višini 0,8 % v gotovini.
Informacije:
061/13 13 325 ali 062/224 756 ali 066/38 401
Ljubljana/ Dalmatinova 2
Piše: Martin Ivanič
VOLILNI
OSTRAKIZEM
SE BLIŽA
Ondan so državnozborski modreci spet enkrat sanirali Tam. Pri nas je pač tako, da najprej nihče ne vidi drvečega voza, ko Pa nekdo vendarle dvigne preplah, ga hitijo vsi “zaustavljat” pri tem naredijo takšno norišnico, da voz zlahka zdrvi tnimo in v prepad. Zato imamo Pogosto vtis, da vsi vse delamo, naredi pa ne nihče ničesar.
Med omenjeno državnozborsko sanacijo Tama so številni izvoljenci napadali koalicijo in vlado, hkrati Pa vpili, da je kriva tudi Združena asta, četudi seje menda skušala Pritajiti v opoziciji. Seveda je povsem jasno, da nosi izdaten del (sojkrivde za Tamovo mizerjjo tudi te stranka, a obnašanje politikov On tudi javnosti) je več kot značilno, njutje z nekakšno neverjetno topoumnostjo pričakujemo, da se bo država vendarle zdramila in (če ostanemo pri Tamu) skušala najprej rešiti, kar se rešiti da. Ko bi enkrat podjetje bilo nad vodo, bi imeli še vedno dovolj časa, da se mirno posvetimo krivcem ter Jih pravično nagradimo.
Takšnemu stališču se dandanes reče bojševiški trik, ki naj bi Pozornost javnosti obrnil stran °d greha in grešnikov. Sam menim, da je prav to tista politi-zacija, o kateri zlasti v tem primeru, a tudi sicer, tako rad govori predsednik vlade. Kar se
tiče vlade in predsednika, je prej mogoče govoriti o pogosto zapoznelem in zmedenem ukrepanju, ki ima lahko v Tamovem primeru hude posledice v državni blagajni, pa še podjetje utegne potoniti. Po moji sodbi se v takšnih primerih ukrepa odločno in učinkovito, ko pa je voz enkrat zunaj živega peska, se je treba pogovarjati o kazni ali nagradi. Nedvomno drži, da Drnovšek s svojim načinom ukrepanja dopušča, pa celo izziva politizacijo problemov. Enaka ali še hujša je zadeva s prodajo Vidma. Ne nazadnje nam bo prinesla nekaj krepkih točk minusa v očeh mednarodne poslovne javnosti.
Sicer pa je politizacja skrajno resnih razvojnih vprašanj, ki jih lahko označimo kratko malo kot vprašanja nacionalnega interesa, več kot značilna za sedanjo slovensko družbo. Moči, da bi se ji izognili, nimamo vsaj iz dveh razlogov. Eden je gotovo objektivne narave in je spremljevalec vseh nenaravnih družbenih sprememb. Včasih smo preveč verjeli, da se dogajajo samo z revolucionarnimi prevrati, zdaj pa imamo tudi že praktično izkušnjo, da do enakih pretresov pride pri vsaki globinski spremembi, pa najsi je usmerjena v nekaj novega ali pa pomeni vračanje v prejšnje stanje.
Posebna težava takšnih (prevratnih) spremembje dejstvo, da jih spremlja ideološko in propagandno nabito ozračje, v katerem so stvari zamegljene, trezna presoja pa največkrat pod hudim čustvenim pritiskom. V takšnih okoliščinah dobivajo velike in majhne, hude in postranske krivice, do katerih je prihajalo v prejšnjem stanju, boj ali manj enako težo. Svojega “prav” ni niti treba dokazovati, dovolj je, če se lahko, ali pa mislimo, da se lahko, sklicujemo na kakšno pregreho prejšnjega sistema (oblasti). Že prebolene rane oživijo, kakor da smo jih pravkar dobili. Zato seveda ne preseneča, da Slovenci ne zmoremo čez brezno druge svetovne vojne in da to travmo s pridom izkoriščajo nenaklonjeni sosedje in sebični partnerji v svetu. Tam pač, kakor že zdavnaj vemo, ni simpatij, temveč vladajo interesi. Seveda, interesi vladajo tudi na domači •sceni". Toda ta bi po vsaki razumni predpostavki morala imeti vsaj en skupni imenovalec, ki mu običajno pravimo strateški nacionalni interes.
Drugi pomemben razlog politizacije nadvse resnih zadev je sicer tudi povezan s •tranzicijskimi" družbenimi spremembami, ima pa drugačno, lahko bi rekel subjektivno ali celo kar kadrovsko ozadje. Ob velikih spremembah se uvejavijo nove kadrovske garniture. Med njimi je sicer ožja voditeljska skupina, ki je nedvomno sposobna, saj bi sicer ne mogla sprožiti sprememb. Toda če prevzame oblast ali pri rjej vsaj sodeluje, je nenadoma potrebno veliko sposobnih ljudi. Teh pa jim manjka - pravzapravje še huje: med njimi je veliko nesposobnih, a bolestno povzpetnih ljudi, ki niso mogli prodreti v prejšnjih razmerah. Prilepijo se novim političnim silam in tu uspevajo pred-
vsem s tistim, kar je po mojem jedro problema: nesposobni ali premalo izkušeni ljudje ne morejo položaja (in sebe) reševati s plodnimi idejami in potezami, zato so toliko bolj hrupni pri kritiki -jasno, da pri kritiki prejšnjega.
Ta •sindrom" smo zlahka opažih tudi pri komunistih po letu 1945. V končni fazi vodi v primitivno udrihanje čez vse, ki niso na ves glas z nami, ter do Tojstva* famoznega notranjega in celo zunanjega sovražnika. Zlahka boste opazili, da imajo danes vse slovenske (zlasti parlamentarne) stranke svojega notranjega sovražnika. Izjema je morda, to je treba reči zavoljo objektivnosti, Demokratska stranka. A več kot zanimivo je, da si še nobena ni izmislila zunanjega sovražnika, četudi bi bilo dobro, da bi v svoji zunanji strategiji vsaj na tihem ravnali tako, kot da v resnici imamo sovražnike. Ni se namreč mogoče sprijazniti s frazo, da smo sami sebi največji sovražnik, četudi ima včasih precej podlage.
Ne vem sicer, v kolikšni meri bi ta moja »analiza" prenesla neusmiljeno kritiko, toda več kot boleče dejstvo je (in v predvohl-nem času nas bo še veliko huje bodlo), da smo priča veliki ustvarjalni (razvojno-vizionarski) jalovosti domala celotne politične •scene" in da se vsi njeni subjekti (stranke in posamezniki) zatekajo k neučinkovitemu, a obenem potratnemu verbalnemu obračunavanju s svojimi “notranjimi sovražniki”na terenu preteklosti. Zaman pričakujemo njihovo ostro programsko tekmovanje.
Z vidika nacionalnih interesov bi takšnemu stanju pohtične oblasti ironično zlahka rekli verbalni delikt. Toda mar res nihče ni sposoben ničesar narediti? Bomo pa spet volili po tem, kako kdo zmerjal
Piše: Jože Smole
IGRE Z NATOM
. Ko so Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska pred leti u?adno zaprosile za članstvo v Atlantskem paktu, je Ston reagiral zadržano. Pred-Mgalje tako imenovano partnerstvo za mir, z drugimi besedami, ohlapno povezavo z Natom. Omenjene in tudi druge države, ki so vstopile v čakalnico za Nato, so bile globoko razočarane. Tedanji poljski Premierje duhovito opozoril, da se vino v odprti steklenici lahko skisa. Ameriška obrazložitev pa je takrat bila, da s sirjezijem Nata na Vzhod ne bi Pilo smotrno izzivati Rusije. Na nedavnem srečanju zunanjih rninistrov sredrje- in vzhodno-nvropskih držav v Pragi pa je Ameriški državni sekretar varren Christopher obrazložil novo ameriško strategijo. Zavzema se za širjepje Nata na vzhod. Poudaril je, da se bo to zgodilo ne glede na stališča Rusije. Vsem državam, ki so Zaprosile za članstvo v Nato, J? obljubil, da ne bodo dolgo v tkalnici. Kaj je vplivalo na
spremembo ameriške politike? Washlngton se je resno zamislil nad posledicami resolucije ruske dume, ki je razveljavila sklep o razpustitvi Sovjetske zveze. Drugi razlog, vodilni ameriški krogi ne izključujejo možnosti zmage predstavnika K partije Rusije Genadija Žuga-nova na junijskih predsedniških volitvah.
V dumi sprejeta resolucija lahko pomeni, da se bo sedanja Skupnost neodvisnih držav, v kateri sodeluje večina republik nekdapje Sovjetske zveze, okrepila, in bi iz sedanje ohlapne zvezenastalo kaj močnejšega. Na to možnost opozarja najnovejši sporazum med Minskom in Moskvo. Ali je to začetek obnavljanja Sovjetske zveze? Sodeč po pisanju ameriškega tiska, je Washington razočaran nad Borisom Jelcinom, še bolj pa ga skrbi, da bi na predsedniških volitvah zmagal šef KP Rusije Genadij Žuganov. Mnogi ameriški komentatorji so zapisali, da ne en ne drug kandidat ne ustrezata interesom
ZDA. Čudi jih, da ruske demokratične stranke niso sposobne vključiti močnejše osebnosti v volilno kampanjo.
Vzhodnoevropske države upravičeno skrbi možnost nekakšne obnove Sovjetske zveze. Ge bi se to res zgodilo, bi bile ponovno izpostavljene ruskemu pritisku. Zato so svojo varnost skušale zagotoviti s članstvom v Atlantskem paktu. Pri tem pa se očitno ne zavedajo, da jih ZDA danes izkoriščajo kot kmete v šahovski partiji z Rusijo. Nedavne Ghri-stopherjeve izjave o nujnem širjenju Nata na Vzhod so očitno v funkciji neposredne podpore Borisu Jelcinu, kije ne glede na vse slabosti za ZDA vendarle boljša varianta od Žuga-nova. Če bo Jelcin zmagal na junijskih predsedniških voktvah, bodo ZDA odložile sprejem omenjenih držav v Nato. Ce pa bo zmagal kandidat KP Rusije Genadij Žuganov se bodo takoj lotile k razširitve Nata na Vzhod. Voditelji vzhodnoevropskih držav bi se morali zavedati, da so jeziček na tehtnici v odnosih med Rusijo in ZDA. Nikakor ne bi smeli klečeplaziti pred Natom (kar danes počno), ampak ohrapjati pokončno držo. Nato bi jih morali snubiti v članstvo, ne pa da se mu brez pogojev prodgjgjo. Tega bi se morali zavedati tudi tisti naši politiki, ki klečeplazijo pred Atlantskim paktom. Če je ta res zainteresiran za vključitev Slovenije, potem naj se on zavzema za to, mi pa bomo postavljali pogoje.
Ne pa narobe, kot je to sedaj, da nam Nato postavlja pogoje. Vsaka suverena država se mora obnašati samostojno in dostojanstveno. Nikakor ne sme privoliti v položaj navadnega objekta velikih sil.
Ameriška igra z nevklju-čevanjem in vključevanjem vzhodno- evropskih držav v Nato bi morala biti še kako poučna za naše ravnanje. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi bili drobiž v trgovanju med velikimi silami (kot je na to opozoril že maršal Tito v govoru v Ljubljani leta 1945).
Pri nas se članstvo v Evropski uniji pogosto povezuje s članstvom v Nato. Pri tem se pozablja, da nekatere članice Evropske unije (Švedska, Finska, Avstrija) niso članice Nata in se vanj tudi ne mislijo vključiti. Gre za dve povsem različni organizaciji.
Razvoj dogodkov dokazuje, da je opcija aktivne nevtralnosti danes še kako aktualna. Če si država želi zagotoviti popolno samostojnost, nikakor ne sme postati orodje kake velike sile. Konkretno, v današnjih razmerah ne sme biti sluga »ameriškega miru« Ne glede na številčnost svojega prebivalstva mora biti v vseh pogledih suverena. To pa pomeni, da mora za vstop v posamezne organizme postaviti svojo ceno. V nasprotnem primeru lahko postane cunja, s katero si velesila briše madeže v odnosih z drugo velesilo.
Piše: Branko Ziherl
mOMMM
obiasti/lu pmm
NORMAM DRŽAVA
Prejšnji teden je eden največjjlh zaalužnikov za slovensko pom-jad spet zapisal, kako globoko doživlja Slovenjo kot popolnoma normalno državo. Takšna oi morala biti, vsaj po njegovem mnenju, za slehernega prebivalca naše dežele. Iz njego-Vega besedila je mogoče sklepati na dobrikarje prihodnjemu državnemu vodstvu ali morebitnim sogovornikom pri pogajanjih o novi vladajoči koa-nojl, manj pa izraža pripravljenost na dolgotrajnejšo opo-bJojsko držo. Ker normalnost, Povezana z državo, spada v govorico oblastnikov, kadar bokazujejo neoglbnost svojega Položaja, svoje t.l. zgodovinsko Poslanstvo, moramo takšna pi-
sanja presojati skrajno resno, čeprav nas obenem prepričujejo, da ne razumemo tistega, česar ni mogoče razumeti. Kajti nič nenavadnega ni, če se tekstilci, delavci v obutveni industriji ali kovinarji odločijo za štrajk, upokojenci množično protestirajo po ulicah, če zaposleni v zdravstvu in zdravniki neusklajeno stavkajo ali če policijski sindikat javno namiguje na nezadovoljstvo v policiji, ki da že vpliva na njeno lojalnost. V gospodarstvu je normalno, da nekonkurenčna poletja propadajo. Nekdanjim velikim socialistlčno-samoupravnlm delovnim organizacijam je politično priporočljivo kar najbolj znižati vrednost, tako
da j ih lahko kupi vsak prišlek z nekaj smisla za poslovnost. Spričo množice tovrstnih vsakdanjosti ni nihče več presenečen, če zjutraj na prvih straneh slovenskih dnevnikov lahko prebere poročilo o tem, kako je ugledna finančna revija pomenljivega naslova Euromoney na lestvici tveganja za tuje naložbe uvrstila Slovenjo na 46. mesto - takoj za Češko in sosednjo madžarsko državo. Naložbe iz tujine so torej na Slovenskem za štiri mesta manj tvegane kot prejšnje leto, toda še vedno dokaj nezanesljive v primerjavi z evropsko petnajsterico, Singapurjem, Japonci in Američani. Skratka, štirje razlogi več za normalno samozadovoljstvo. In naprej: v okviru projekta Evrobarome-ter so z javnomnenjsko raziskavo ugotovili, da bi 53 odstotkov Slovencev na referendumu podprlo članstvo v Evropski uniji, čeprav se je ugled pričujoče državne zveze v naši javnosti malo zmanjšal, menda zaradi skrbi za prihodnost slovenskega kmetijstva. Glede na propadajočo industrijo je povsem razumljivo, da smo zaskrbljeni nad kmetijsko politiko Evropske
unije. Vendar smo po navdušenju za takojšnje polnopravno članstvo v bruseljski skupini spet na prvem mestu med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, kar je vsekakor ugodno za naše počutje, še posebej pa občutke vladajoče koalicije. Nekoliko presenetljiva je samo ugotovitev, da je nekaj manj Slovencev prepričanih o pravilnosti usmeritve v tržno gospodarstvo. Toda vseeno ni razloga za vznemirjanje. Ko so novinarji največjega javnega poročevalskega zavoda na Slovenskem stavkali, menda naročniki niso bili prikrajšani za plačane storitve, kakor se to dogaja pri zdravniškem štrajku - se je zapisalo enemu izmed komentatorjev. Kot da ne poznamo več ustanove obveznega zdravstvenega zavarovanja, pač pa neposredno plačujemo zdravniške storitve. Obe stavki sta povezani prek istega posrednika, mogočnega in hkrati popolnoma nenormalnega -imenuje se država. To je tudi razlog več, zakaj ne verjamem prvemu Ljubljančanu, ko pravi, da imamo Slovenci normalno državo.
arena
Piše: Boža Gloda
Nada Skok
Te dni smo v parlamentu dobili dva nova zakona, zaradi katerih naj bi se nekaterim ali pa mnogim, najbrž prej mnogim, pokvaril mirni spanec na »težko pri-služenih« milijonih. Gre se-, veda za davkarijo. Ta žal še! vedno en bo prava finančna ^ policiUa, kakršno bi kar krvavo potrebovali za preganjanje novodobnih mobi-telskih povzpetnikov, bo pa le imela precej več pristoj-
»PRAVNICA
nosti kot doslej.
Tisti ki so znali obogateti na račun države tudi z izmikanjem davčnim obveznostim, bodo sicer lahko mirno spali še šest mesecev, ko bo davkarija začela delovati po novem, pa tudi še nekaj časa po tem, saj ni pričakovati, da bodo da-carji kar čez noč odvezali hudiču rep, vendar varen pred pjim ne bo nihče več.
Naposled bodo davkarji lahko vsakega vprašali, od kod mu drag avtomobil, jahta, vila in drugo bogastvo. Doslej so zaradi takih reči lahko mencali le okrog obrtnikov m samostojnih podjetnikov, SKD, kije imela na skrbi pobiranje davkov od družb, pa se s takimi »malenkostmi« ni ukvarjala, saj se glede davkov še z večjimi ni preveč vneto.
Poslanska gospa Nada Skuk iz krščanske demokracije v parlamentu seje novih predpisov tako ustrašila, da ji sploh ni šlo v glavo, da bo moral lastnik bogastva državi dokazovati, od kod ga ima m s kakšnim denarjem si gaje pridobil. Očitno je nekje slišala, da mora osumljencu za kako kaznivo dejanje država dokazovati, da gaje storil, zato bi tudi pri davščinah moralo biti tako. Sveta preproščina. Gospe Skukov! ne gre v glavo, da mora tisti, ki se prevaža naokrog z avtom za denimo dvesto tisoč mark, povedati, od kod mu denar zanj. Geje s tem denarjem vse v redu, pomeni, daje zanj plačal državi tudi vse davke, kar pomeni, daje bil legalni prislužen. Tudi ko izpolnjujemo obrazce za dohodnino, gre za isto stvar: državi dokazujemo, koliko in kako smo prislužili denar, in ne leta država za vsakim od nas, da bi nam dokazala, koliko smo zaslužili in koliko davkov moramo plačati. Gospe Skukov! očitno ni jasno, a gre pri davkih za nadzor izpolnjevanja obveznosti do države in ne za dokazovanje storitve kaznivega dejanja na sodiščih. To lahko sledi pozneje in v drugih postopkih.
Breda Pečan
Prav zabavno je bilo v parlamentu slšati, ko je gospa Breda Pečan iz Združene. liste, torej iz tabora rdečih, krščanski demokratki gospe Skukovi povedala, daje sedanji papež v novem katekizmu zapisal, da je eden najhujših grehov, ki ga lahko zagreši vernik, neplačevanje davkov državi. Papež že ve, kako pomembneje pobiranje davkov in da država brez tega, tudi Vatikan je država, pač ne more živeti.
»PAPEZIN.IA«
Gospa Skukova je po tej pripombi obnemela, saj si res ni smela privoščiti polemike s papežem, ki bo čez slaba dva meseca slovenski gost. Še tega bi se manjkalo, da bi pred tem pomembnim obiskom prav krščanski demokrati metali papežu polena pod noge. Saj papež gotovo zelo dobro ve, kako deluje, na primer, italijanska finančna policija, ki se pojavija tudi s pištolami za pasom, če je treba, pa ne samo s pištolami, pa še vedno ne uspe odkriti vseh davčnih utajevalcev. Kako to gre, so te dni videli tudi v slovenski banki v Trstu. Neplačevanje davkov in drugi finančni prekrški so pač za vsako pravo državo, he glede na papeža, od nekdaj bili naglavni greh. In če je tako, razmišija vsaka pametna država, si pač sme tisto, kar je njenega, vzeti tudi s silo.
Upamo, da bodo tudi pri nas končno minili časi, ko so davkarji preganjali zgojj obrtnike kot »kapitalistične elemente«, pa še kakšne šušmarje, ki so sosedovi Franci popravili pipo, spotoma pa njenemu Janezu naredili še fasado. Cas je že, da pridejo na vrsto malo večje in velike ribe, pri katerih se - takšne so ocene - zelo verjetno skriva na desetine miljjard tolarjev neplačanih in utejenih davkov. In ker jih velike ribe ne plačujejo, jih mora namesto njih množica majhnih.
Ge bi država od velikih rib pobrala vse davke, dohodnine tistim, ki jo plačujejo od plače in še kakšnega postranskega zaslužka zraven, sploh ne bi bilo treba plačevati. Kaj takega sicer ni pričakovati, ker je dohodnina pač sestavni del vsakega sodobnega sistema, lahko pa bi bila nižja. Država bo z dobrim pobiranjem davkov onemogočila ba-
dobnim ne bo treba vsako leto groziti s stavkami.
Pri davkih solidarnosti pač ni, z utajevalci pa se ne dela v rokavicah, kar bi pri krščanski demokraciji že lahko vedeli.
Nagrada za materinstvo -spet k zibki in štedilniku
»SVOBODNO IZBRATI« SLABSO MOŽNOST
Imeti družino in doseči ekonomsko neodvisnost in socialno varnost z lastnim delom - to sta dve enakovredni, najvišje postavnem vrednoti ljudi obeh spolov in vseh generacij v Sloveniji. Toda tržna ekonomija brez razvojne politike, ki bi zavestno zasledovala ta dva cilja, usmerja družbeni razvoj v nasprotno smer: nastaja množična in dolgotrajna brezposelnost, zlasti mladine, žensk, ljudi poznih srednjih let in slabše izobraženih ljudi, možnosti imeti otroke pa se zanje zmanjšujejo.
Potrebujemo torej razvojno politiko omogočanja zaposlenosti vsega za delo spo-sobnega prebivalstva in državno politiko usklajevanja delovnih in družinskih obveznosti obeh staršev. Potrebujemo pa tudi močno socialno in pravno državo in stroge kazni za vse vrste prikrajšanj na delovnem mestu zaradi uveljavljanja pravic iz naslova starševstva. Delo za oba, stanovanja za mlade družine, cenejši vrtec in vsem dostopna šola - to je vrstni red naših, levičarskih zahtev in zahtev mladih, ki so pred odločitvami o rojevanju, do socialne države.
Vladna naveza LDS-SKD pa namesto tega pripravlja
novo kravjo kupčijo - tokrat na račun mladih, brez-poslenih in žensk: »izbiro« porodniške, ki bi trajala do dve leti. Kaj se skriva za to kravjo kupčijo?
Liberalci hočejo evropsko konkurenčnost slovenskega blaga očitno doseči tudi tako, da bi delo dobili samo tisti, iz katerih lahko kapital z najmanjšimi stroški iztisne naj večji profit, breme brezposelnosti enega partnerja, praviloma ženske, in celotno skrb za otroke pa bi prevalili na družino in njeno sivo ekonomijo. SKD in drugi desničarji točijo krokodilje solze o izumiranju slovenskega naroda in svetosti materinstva, obenem pa ženske, ki rodijo, kaznujejo tako, da jim ne dovolijo niti ohraniti, kaj šele dograditi tistega, kar so že dosegle - in jih v bistvu potiskajo spet samo k zibkam in štedilnikom.
Kako bi znale teči te stvari, so najbolj nazorno pravkar pokazali v izvršilnem odboru SKD. V eni sapije ta strankin organ ugotovil, da bi bila vrnitev njihove bivše glavne tajnice stranke na to mesto po letu dni njene odsotnosti zaradi materinstva »škodljiva diskontinuiteta« in ji »velikodušno« ponudil več drugih možnosti za zaposlitev, glede katerih se lahko svobodno sama odloči!
Pa prevedimo to stališče v sporočilo, ki ga dejansko naslavlja na ženske: po vrnitvi z leto dni trajajoče odsotnosti zaradi materinstva ženske, celo na najvišjem političnem položaju, njeno delovno mesto ne čaka. Njen privilegij je, da si sme »svobodno izbrati« - slabo možnosti
»Privilegij« velike večine drugih žensk v podobnem položaju pa je, da so lahko srečne, če jih namesto ponudbe slabšega delovnega mesta ne počaka samo še - delavska knjižica!
Ženska, ki si omisli otroka v času, ko bi morala voditi volilno kampanjo ali npr.: uvajati novo tehnologijo ali projekt trženja, biti na voljo za podaljšan delovni čas za delo podnevi, ponoči, ob nedeljah in praznikih, v tekstilni tovarni, ki dela dodelavne posle, ali v trgovini pri zasebniku, naj posledice svoje odločitve nosi sama! Največ, karje zanjo pripravljena storiti sedanja vlada, je to, da ji kruto srečanje z neizprosnimi interesi delodajalcev - odloži za podaljšek porodniške!
V parlament bo prišel zakon, ki na videz ponuja ženskam izbiro dveletne odsotnosti zaradi materinstva, v resnici pa ženske sili v same slabe izbire. Izberemo lahko ekonomsko odvi-
snost ali revščino ali pa sploh ne rodimo. Kajti če rodimo in nas partner pusti na cedilu ali pa ostanemo brez možnosti poklicnega napredovanja ali kar brez dela, nimamo s čim dostojno preživljati svojih otrok. Koliko je ta predlog moder, kažejo znani podatki: družina v Sloveniji brez dveh
povprečnih rednih plač je potisnjena v revščino! Loči se vsak peti zakon. Manj kot 10 odstotkov je plač, ki presegajo znesek dveh povprečnih plač!
Za tiste, ki bodo rodile, je predlagateljem zakona o podaljšanju porodniške samoumevno, da bo namesto njih dejansko izbral de-
lodajalec. In ta bo izbral kar je za svojo nekdahF glavno tajnico izbral izVi šilni odbor SKD. Še dobro da se bližajo volitve, in bodo volivke in volivk lahko odločili tudi za r®' šitve, kijih zares potr*' bujejo mladi, brezposeb1' in ženske!	1
Sonja Lok&
Piše: Dr. Ciril Ribičič
PREBIRAN,
Presoja štirih modelov na podlagi petnajstih vprašani
Na slovenskem političnem tržišču ponujajo danes štiri različne modele volilnih sistemov: proporcionalni volilni sistem, kot ga ureja Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ), proporcionalni volilni sistem s preferenčnimi glasovi, ki ga predlaga ena od vladajočih strank (LDS), mešani volilni sistem s proporcionalnim okvirom, ki ga predlaga društvo Slovenski razvojni svet (SRS) in sistem absolutne večine, z3 katerega se zavzemajo Janševi socialdemokrati (SDSS). Če vse štiri modele razvrstimo na premici, ki poteka od (čistega) proporcionalnega sistema na skrajm levi do (čistega) večinskega sistema na skrajni desni, bi bilo to videti približno takole:
LDS	ZVDZ	SRS	SDSS
«-o->	•	O	O
			
			
proporcionalni volilni sistem	večinski volilni sistem
Modele volilnih sistemov vrednotim z naslednjih vidikov:
1.	Katera je bistvena posebnost modela?
2.	Kakšen je način glasovanja (glasovnica) in vpliv volilnih glasov?
3.	Kakšen pomen ima osebnost kandidatov (personalizacija)?
4.	Ali so politični programi (stranke) sorazmerno zastopani?
5.	Kakšne so možnosti neodvisnih kandidatov?
6.	Kolikšen je prag za vstop v parlament?
7.	Kateri glasovi gredo v koš?
8.	Kako sistem vpliva na povezovanje strank?
9.	Kako sistem vpliva na stabilnost vlade?
10.	Ali poznajo podoben volilni sistem v drugih državah?
11.	Ali lahko stranka zagotovi izvolitev kandidatov proti volji ljudi?
12.	Kakšne so možnosti za manjšine in druge podzastopane skupine?
13.	Kako se uveljavlja odgovornost poslancev?
14.	Ali sistem zagotavlja enakomerno teritorialno zastopanost?
15.	Kakšne so možne izboljšave sisl^Kia?
m
28. marca 1996

Po nastopu še fa Sove v poslovnem klubu Socius • Kdo pri nas ie varnostno nepismen
Nastop šefa Sove v poslovnem klubu Socius je za slovenske razmere nekaj nenavadnega. Nenavadno je morda, da so bili prisotni predstavniki javnosti, vsekakor pa ni v tem nič škodljivega. Zaskrbljujoča je reakcija dr. Drnovška. Dejstvo, da predsednik vlade ne ve ničesar o tem, kar je govoril Perš, pomeni, daje nekaj narobe z vlado. Predvsem pa je potrebno poudariti, daje delovanje obveščevalnih služb po hladni vojni v večini primerov povsem legalno.
Predvsem faza zbiranja podatkov je postala zelo enostavna, saj so gospodarski podatki povsem javno dostopni. Za primer lahko navedemo bazo podatkov, z imenom EDGAR, ki je na voljo na računalniški mreži Internet. Ameriška državna komisija za trg vrednostnih papirjev (SBC - Serurity Exchange Gommission) brezplačno nudi vsakemu uporabniku Interneta vse poslovne podatke o vsakem izdajatelju vrednostnih papirjev. Tudi obveščevalna dejavnost avstrijske banke Creditanstalt je znana slovenski strokovni javnosti. Dejstvo, da se ta banka zanima za slovensko gospodarstvo, morda preseneča slovensko vlado, strokovne finančne javnosti pa nikakor.
V eni prihodnih Panoram bomo podrobneje predstavih sporne vprašalnike, ki jih je omepjal direktor Sove. Na takšen način je ta avstrijska banka zbirala podatke na Češkem, ko je ustanovila svoj privatizacijski sklad. V ta namen je najela nekaj tisoč študentov injih poslala v češka podjetja. Češki direktorji so kar tekmovali, kdo jim bo povedal več. V pričakovanju tpjega kapitala so menili, da je to koristno za njihova
podjetja.S temi dejstvi je bila seznanjena tudi slovenska privatizacijska srenja. To znanje je slovenskim DZU posredoval kar predstavnik banke Creditanstalt na seminarju, ki ga je organiziral C.E.E.P.N. v Ljubljani leta 1994. Sporna je bila njihova metoda prevejanja pridobljenih podatkov. Vsebino izpolnjenih vprašalnikov so Avstrijci preverjali pri konkurenčnih podjetjih. Na takšen način so pridobili podatke o tistih podjetjih, ki niso hotela sodelovati pri anketi.
Dr. Drnovšek bi moral biti seznanjem s temi dejstvi, saj so ta seminar organizirali ljudje, ki so v pjegovi najožji strokovni ekipi. Res pa je, da so ti ljudje varnostno nepismeni. Nepismenost je posledica popolnega razpada V/ 0 sistema in popolnega nezaupanja v predstavnike slovenskih V/O služb. Reakcija banke Creditanstalt d. d. iz Ijubljane pa kaže, da ne vedo, kaj dejansko počne njihova matična banka na Dunaju.
Sicer pa je tuje obveščevalne službe na Slovenskem neprestano delujejo. Treba je ločiti med njihovimi legalnimi in nezakonitimi dejavnostmi. Večino primerov, ki jih je navedel Ferš, smo lahko
zasledili že objavljene, vendar javnost nanje ni reagirala drugače kot zgolj na aferice. Dodatno težo dosežejo, če jih omeni kot problematične direktor Sove. Splošni vtis Perševega nastopa pa je vsekakor pozitiven.Rresnica je, da so se vse glavne obveščevalne službe preorientirale na spremljanje gospodarstva v tujih državah in zaščito lastnih podjetij. Zanimiva j e tudi Perševa ponudba slovenskim podjetjem za kontraobveš-čevalno zaščito. S takšno dejavnostjo bi si ta služba že zdavnaj lahko zagotovila dolgoročnejši obstoj in našla svoje mesto pod soncem.
Evropske korporacije se do nedavnega niso ukvarjale z obveščevalno dejavnostjo. V tem poslu so prednjačih Američani in Japonci. Legalne oblike obveščevalnega dela so poimenovali »business intelligence« oziroma »com-petitiveintelligence«. Podobne metode so razvile nekatere švedske banke (Wallenberg), francoske korporacije in predvsem nemška podjetja. V zadnjem primeru skoraj ne moremo govoriti o legalnem delu. Strokovna literatura s tega področja obravnava celoten spekter nemških poletij, ki financirajo delovanje nem-
ške zvezne obveščevalne službe BND. Jasno je, da so nemška podjetja uporabljala obveščevalno službo za industrijsko špjjonažo, kontra-obveščevalno zaščito lastnih tehnologij in za pridobivanje podatkov o konkurenci. Lansko leto pa je Evropska komisija ustanovila posebni komite, ki se ukvarja z “business intelligence”. V njem sedijo predstavniki največjih evropskih korporacij. Na tem mestu lahko potrdimo, daje tam zastopan tudi Siemens.
Če Sova ugotavlja, da se ta korporacija ukvarja tudi z obveščevalno dejavnostjo, potem je to posledica organiziranega delovanja tega komiteja. Seveda ima slovenska vlada vse možnosti, da zahteva od Evropske komi-sye uradna pojasnila. Vsekakor bi bilo koristno spremljati vsako obveščevalno potezo podjetU, ki so zastopana v tem komiteju. Če vlada nima podatkov, katera so ta podjetja, jim jih bomo z veseljem posredovali.
Povsem nekaj drugega pa je delovanje Sove v primeru Tama. Zdaj že javno dostopno poročilo Sove o Tamu je tako prozorno, da samo smeši delovanje te službe. Zanimiv je začetek poročila, ki pravi, daje Sova začela spremljati dogajanje na podlagi opozoril tujih obveščevalnih služb. Torej j e dejstvo, datpje obveščevalne službe spremljajo dogajanje v Tamu, vendar Sova tega ni vedela. Primer Tam je prvenstveno zanimiv zaradi gospodarskega kriminala. Kontraobvešče-valno razsežnost pa dobiva zgolj zaradi navedbe Sove, da so jo o dogajanjih v tem podjetju obvestile tnje obveščevalne službe. Vsekakor bi kazalo raziskati namen zanimanja tujih obveščevalnih služb za to slovensko podjetje. Ampak mislim, da gre vsekakor za ponavljanje starih obrazcev. Včasih je SDV javnosti sporočala, da so jo o domnevno sovražnem delovanju posameznika obvestih ozaveščeni občani (sistem SLO in DS). Očitno sedanja obveščevalna birokracija ne more preboleti starih vzorcev govorice. Zamenjali so zgolj samostalnike. Metode so ostale enake in so popolnoma neprimerne za današnji svet. Prepričani smo namreč, da »tuje obveščevalne službe« obveščajo Sovo zgolj o stvareh, ki sodijo v osnovne učbenike te stroke, in da Sova kvečjemu izpolnjuje naloge, ki jih jim nalagajo v drugih državah. Predvsem gre za naloge zbiranja podatkov v bivši Jugoslaviji. Očitno se ta služba ne zaveda tega dejstva. Morda pa so resnične govorice, ki namigniejo, da celo najvišji slovenski državni funkcionarji delujejo v skladu z navodili ene najpomembnejših svetovnih obveščevalnih služb?
Boštjan Horvat
X. Zakon o volitvah v državni zbor
1.1.	Veljavni model volilnega sistema (ZVDZ) spada med proporcionalne volilne sistem. Teži k personalizaciji volitev, ki se zagotavlja prek nastopanja posameznih kandidatov vsake stranke v 88 volilnih okrajih. Je dokaj negotov, tako za stranke kot za kandidate. Prispeva k umirjanju politične polarizacije in oblikovanju koalicij raznorodnih strank. Radikalne kritike na njegov račun so pretirane, razen glede nacionalnih list.
1.2.	V vsakem volilnem okraju so na glasovnici imena po enega kandidata vsake stranke. Vsak volivec ima en glas, s katerim izbere med kandidati in s tem sočasno tudi med strankami. Takšen način glasovanja označujejo mnogi za “prevaro”, ker volivci niso dovolj nazorno opozorjeni, da samo na videz odločajo med posameznimi kandidati, v resnici pa glasujejo (tudi) o strankah.
1.3.	Osebnost kandidatov je v ospredju, saj stranke zbirajo glasove samo prek kandidatov. Toda izvolitev kandidata je odvisna tudi od dejavnikov, na katere sam nima večjega vpliva (kako uspešnaje bila njegova stranka v enoti in vsej državi, kako uspešni so bili kandidati te stranke v drugih okrajih, kako uspešni so bili kandidati drugih strank ipd.). Tudi če ne upoštevamo nacionalnih list, lahko na volitvah izgubi kandidat (uspešnejše stranke) s pet- do šestkrat večjim deležem glasov, kot jih dobi izvoljeni (z liste manj uspešne stranke).
1.4.	Volilni sistem ne zagotavlja popolne sorazmernosti predvsem zaradi druge delitve glasov (na državni ravni), ki daje prednost strankam, ki nimajo neposredno izvoljenih poslancev (imajo pa zato večje ostanke glasov). Posamezen poslanec najbolj uspešne stranke je potreboval za izvolitev v povprečju 11.449 glasov, poslanec ene od najmanj uspešnih strank pa le 8.803 glasove.
1.5.	Na teoretični ravni možnosti neodvisnih kandidatov niso slabe, saj zadošča, da v volilni enoti (neodvisni kandidat nastopa hkrati v vseh 11 okrajih volilne enote) dobijo najmanj 9,09 odstotka glasov. Praktično pa se kandidat, ki nima podpore nobene stranke, zelo težko prebije v državni zbor. Leta 1992 se ni prebil niti en sam. Tudi ne Miroslav Cerar, čeprav je dobil
več glasov kot nekateri poslanci, ki so to postali po zaslugi nacionalnih list (3638 glasov vil okrajih).
1.6.	Neposredno izvoljenemu poslancu v volilni enoti ni mogoče odvzeti mandata. Pri drugi delitvi, iz ostanka glasov, pa stranka sodeluje le, če dobi najmanj tri sedeče (3,41 odstotka veljavnih glasov). Leta 1992 se ni v nobenem primeru zgodilo, da bi bil izvoljen posamezen kandidat z liste stranke, ki ni izpolnila praga za vstop v državni zbor.
1.7.	V koš gredo glasovi strank, ki niso izpolnile praga. Takšnih glasov je bilo Leta 1992 16,45 odstotka, kar je veliko. Upoštevati namreč moramo, da so bili oddani v prepričanju, da bodo vplivali na sestavo parlamenta, pa so se sorazmerno porazdelili med tiste stranke, ki so prag izpolnile.
1.8.	Sistem spodbuja samostojno nastopanje tistih strank, ki so sposobne izpolniti prag. K skupnim kandidaturam jih deloma sili večinski sistem pri predsedniških volitvah in pri volitvah državnega sveta.
1.9.	Relativno nizek prag omogoča, da pridejo v parlament številne manjše stranke, kar otežuje nastanek večinskih koalicij in stabilnih vlad. Tudi opozicijskih strank ne sili k povezovanju. Veljavni model volilnega sistema prispeva k manj radikalnim zasukom vladne politike.
1.10.	Napačno je prepričanje, daje veljavni volilni sistem izvirna zamisel. Proporcionalni volilni sistem z volilnimi okraji kot obhko personalizacije je poznala že jugoslovanska kraljevina. O njem je v 20. letih tega stoletja pisal dr. Leonid Pitamic: »Glas, kije oddan za okrajnega kandidata, velja obenem za vso listo, h kateri spada okrajni kandidat, kije na ta način lahko privlačno sredstvo za listo stranke; osebnost kandidata ima poleg programa stranke tudi nekaj pomena; zato so stranke primorane postaviti za vse okraje, to pa pomerja za vso listo, znane in veljavne osebnosti.«
1.11.	Stranka lahko vsili v parlament največ štiri kandidate prek nacionalne liste (polovica sedežev, pridobljenih na podlagi ostanka glasov). Za izvolitev kandi-dataje usodnega pomena, v katerem okraju ga stranka kandidira, saj ima vsaka stranka v enih večje in drugih manjše možnosti za izvohtev.
1.12.	Narodni skupnosti, italijanska in
madžarska, imata svoja poslanca, ki se izvolita po posebni različici večinskega sistema. Volilci dajejo enemu kandidatu več in drugim manj točk, rangirajo kandidate. Na ta način se zmanjša možnost deformacij, ki so sicer značilne za eno-krožni večinski sistem. Druge podzasto-pane skupine (ženske, delavci, mladi) se lahko uveljavljajo prek nacionalnih list in na druge načine, kijih uporabijo posamezne stranke (obvezne kvote na kandidatnih listah ipd.).
1.13.	Odpoklic poslancev ni mogoč, prav tako ne razpust državnega zbora (razen če hi sposoben postaviti niti manjšinske vlade). Kadar poslanci delujejo mimo volje ljudi, je njihove odločitve mogoče korigirati z referendumom. Odgovornost posameznega poslanca se uveljavlja na naslednjih vohtvah, pri čemer je lahko ponovno izvoljen tudi z relativno zelo majhnim deležem volilnih glasov (zlasti na listah manj uspešnih strank).
1.14.	Največje deformacije glede neenakomerne regionalne zastopanosti povzročajo nacionalne liste. Če jih ne bi bilo, bi imela vsaka od osmih enot po 11 poslancev (danes jih imajo od 8 do 16). Tudi odprava nacionalnih list pa ne zagotavlja zastopanosti vsakega volilnega okraja.
1.15.	Ne da bi bistveno posegli v model ZVDZ, ga je mogoče izboljšati z odpravo nacionalnih list ali vsaj zagotovitvijo njihove objave v sredstvih informiranja in na voliščih; z odpravo možnosti kandidiranja istega kandidata v dveh volilnih okrajih; z znižanjem praga za neposredno izvolitev poslanca (Hagen-bach-Bischoffov sistem) z 9,09 na 8,33 odstotka »Prevaro« pri glasovanju v volilnih okrajih bodo volilci v vedno večji meri spregledali in upoštevali, tako da bo izgubljala pomen, če bo model volilnega sistema ostal v veljavi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem.
Knjiga s 500 stranmi kot
-	dialog med posameznikom in religijo,
-	med teologijo iti humanistično znanostjo in
-	med Cerkvijo in družbo.
Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša;
-vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
-	fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
Založnika sla ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevze-mu knjige in drugi s položnico naslednji mesec.
Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Lju-

Slovenska nacionalna
(H) UDBE DO SOVE
varnost
Piše: Boštjan Horvat
(Nadaljevanje iz prejšnje
Varnostno-informativna služba, kije nastala na podlagi spremeru enega zakona o notranjih zadevah, ni doživela velikega uspeha. Afere so se ponavljale, in s prihodom dr. Janeza Drnovška za predsednika vlade je moral oditi tudi njen šef dr. Miha Brejc. Neprestano, osladno pojavljanje v vseh pomembnejših slovenskih medijih, govorjenje, da Vis prislušknje osemdesetim telefonskim naročnikom in podobne neslanosti, so ga stale glavo. Končno!
Brejc je administrativno upokojil precej uslužbencev. Zakonska podlaga za administrativno upokojevanje je bil spremenjeni zakon o notranjih zadevah. Torej Bavčarjev zakon, ki velja še sedaj za celotno notranje ministrstvo. Ob svojem odhodu je Brejc upokojil še dodatno število uslužbencev VISa. Znan mi je primer, ko je bil administrativno upokojen pravnik, kije nekaj mesecev prej opravil pravosodni izpiti Javnosti so znani zapleti z Brejčevimi igralniškimi dosjeji, ki so sledili maščevanju ob prihodu novega šefa - mag. Janeza Siršeta. Veljati je začel tudi novi zakon o vladi, kije Vis izločil iz notranjega ministrstva in določil tričlansko skupino ministrov (pravosodni, notranji in ministre za znanost in tehnologijo), ki odobrava vsak predlog te službe za uvedbo posebnih metod in sredstev. Služba j e bila dokončno blokirana. Dejansko je lahko delovala le še na podlagi »vohunjenja«. Oblast je porinila V/O sistem na najnižjo možno raven delovanja. Njena objektivna moč v procesu obveščevalnega dela, ki obsega zbiranje, analizo in podporo procesu odločanja, je zgolj najosnovnejši, preventivni del prvega segmenta. Ta služba lahko služi zgolj delu preventivnega, kontraobveščevalnega dela. Torej objektivno ni sposobna niti popolnega preventi-vega dela.
Starye je poskušal bistveno popraviti njen novi predstojnik, mag. Janez Širše. V tistem času sem v Republiki objavil precejšnje število člankov o nacionalni in ekonomski varnosti. Takrat so se obveščevalne skupnosti po vsem svetu začele zavedati potrebe po redifiniciji nacionalne varnosti, kar je bilo nujno po koncu hladne vojne in po padcu berlinskega zidu. Nacionalna varnost seje začela umikati nacionalni ekonomski varnosti. V svojih javnih nastopih je tudi Širše večkrat omenil možnost takšne preusmeritve. Z njim sem poskusil napraviti intervju, vendar se nisva uspela dogovoriti. Nekajkrat sva se vseeno sestala, in dobil sem občutek, da vlada končno namerava napraviti pametno potezo. Širše je imel vse možnosti. Bilje človek, ki je dobro poznal obveščevalne in varnostne potrebe gospodarstva, užival je veliko podporo predsednika vlade, skratka, pravi človek na pravem mestu. Očitno so prevladali drugačni interesi, in pod težo igralniške afere je moral odstopiti. Pripravil je načrt reorganizacije Visa, ki paje zaradi njegovega odhoda propadel. Ostalo je le novo ime, ki ga je vlada določila z internim sklepom, in sledilo je množično administrativno upokojevanje. Nastalaje današnja Sova.
Pred Siršetovo zamenjavo sta me poklicala dva visoka funkcionarja LDS. Zahvalila sta se mi za moje objavljene članke v Republiki, ki so jim v precejšnji meri pomagali pri argumentaciji za zavrnitev
Janševega predloga resolucije o izhodiščih nacionalne varnosti. Predvsem juje zanimalo moje videnje dogajanja v zvezi z aferami, ki so pretresale Vis. Povedala pa sta mi tudi, da iščejo novega predstojnika te službe. Odgovoril sem jima, daje najprej potrebno pripraviti nov koncept V/O sistema, pripraviti ustrezno pravno podlago (zakon o nacionalni varnosti, zakon o obveščevalni službi ter zakon o preiskovalnem uradu) ter ukiniti Vis. Začeti bi bilo potrebno povsem na novo. Jasno je, da velika večina uslužbencev ne more opravljati del, ki jih zahteva delo pri novi problematiki. Predvsem bi potrebovali ekonomske in finančne strokovnjake. Potem me nista več klicala.
Problem kadrov v Sovi je vsekakor pereč. Sedanji sistem administrativnega upokojevanja ni ustrezen, ker je predrag in na drugi strani pomeni izredno psihično breme za posameznike. Verjetno bi kazalo razmisliti o ameriškem sistemu upokojevanja v represivnih državnih agencijah. Vsekakor bi bilo potrebno zgodnje upokojevanje za kadre, ki jih ne bi mogli uporabiti na vodilnih funkcijah. Pokojnina bi bila lahko zgolj sorazmerje opravljene delovne dobe. Veliko število upokojenih operativnih uslužbencev pa bi lahko našlo delo v privatnih detektivskih agencijah. Na takšen način bi dvignili njihovo strokovno raven, opravljali pa bi naloge, ki bi j ih določila država (kontaobveščevalna zaščita varnostno zanimivih tehnologij, zaščita intelektualne lastnine, ščitenje poslovnih skrivnosti državnih organov,
inšpekcijski nadzor evidenc, ki vsebujejo osebne podatke in podobne naloge). Verjetno bi takšno rešitev dosegli z ustreznimi dopolnitvami zakonov o detektivski in varnostni dejavnosti.
Politične stranke so instrument predstavniške demokracije. Tekmujejo za naklo-njenost javnosti, s čimer si omogočijo večji ali manjši vpliv v parlamentu ali vladi. Vladne stranke, ki imajo praviloma tudi parlamentarno večino, imajo za upra-vljapje države oziroma javnih zadev pretežno, toda ne izključno odgovornost.
Dejstvo, da vladne stranke vladajo, ne pomeni, da so lastniki države. Prav tako dejstvo, da opozicijske stranke ne vladajo, ne pomeni, da so izven države ali celo nasproti državi. Odgovornost strank za upravljanje države je potemtakem določena predvsem z pjihovo participacijo na oblasti, izvršni in zakonodajni. Tista politična stranka, ki ima več oblasti, ima tudi več odgovornosti.
Ne gre za akademsko razpravo. Gre za razumevanje
Janša prepreči nujno reorganizacijo
Program reorganizacije Sove jeblokiral Janez Janša. Začela seje bitka za politično razdelitev vodilnih mest v Sovi. Pojavile so se nove afere (mariborska orožarska afera), ki so poskušale kompromitirati zastopnike posameznih političnih grupacij v tej službi. Rezultat je bila nadaljnja pa-sivizaclja V/O sistema. Politične grupacije, ki si niso uspele zagotoviti vpliva v V/O sistemu, so začele ustanavljati lastne V/O skupine (trojke ipd.) Očitno gre za posledice razpada V/ O sistema in privatizacijo varnosti. Takšno stanjeje zelo
nevarno in je neposreden dokaz, da Slovenija nima nacionalne varnosti, ki bi varovala celoten sklop slovenskih nacionalnih interesov.
Po kratkotrajnem Jakino-vem vodepju Sove, ki se je
politike in vloge strank v njej. Ge namreč pristanemo na tezo, da opozicijske stranke nimajo druge odgovornosti od te, da napadajo vlado in skrbijo za lastno popularnost, se znajdemo v nevarnem položaju, ko je interes stranke pred interesom države. Gre za razpravo o tako imenovani državotvornosti opozicijskih strank, kije močno prisotna tudi pri nas.
Interes države ni vnaprej določena, od političnih strank neodvisna kategorija. Vladne stranke imajo na njegovo določanje večji vpliv, toda spet ne izključnega. Če bi pristali na tak pogled, bi zavrnili smisel pluralne demokracije, politični dialog. Ta se med vladnimi m opozicijskimi strankami vodi predvsem v parlamentu. ,kjer se državni interes oblikuje skozi zakone in druge odločitve. Večji vpliv in s tem
končalo s prozornim Janševim poskusom kontrole te službe, je vodstvo prevzel Drago Ferš. V tistem času sem se na podlagi pravnomočne odločbe sodišča vrnil v službo. Nastala je precejšnja zadrega. V obdobju merjavarja šefov službe meje sprejel Marjan Kranjc, kije pred leti zapustil SDV, ker je zlorabil pooblastila uradne pooblaščene osebe organov za notranje zadeve. Baje sije moral sam poiskati novo službo, sicer bi zoper njega uvedli disciplinski, postopek. Očitno je šlo za človeka, ki se ni znal brzdati in je svoje lastne frustracije sproščal na nedolžnih občanih. Takšni Iju-clje še vedno opravljajo viso-
ke funkcije v Sovi! Najprej sem moral na dopust, potem pa sem bil nekaj tednov kar doma. Ko sem prišel v službo, so me razporedili v ogromno pisarno. Dela ni bilo nobenega, ker so vsi čakali imenovanje nove-
večja odgovornost vladnih strank pri tem je, da praviloma one posredujejo v parlamentarno razpravo predloge zakonov in drugih odločitev in s tem postavijo njen referenčm okvir. Bistveno je tudi, da imajo pri glasovanju praviloma na razpolago večino.
Opozicijske stranke imajo v glavnem dve možnosti obnašanja: da predloge vlade oziroma v njej zastopanih strank zavrnejo a prior! ali pa da podprejo dobre rešitve in glasujejo proti slabim oziroma se obnašajo državotvorno. Nevarnost apriornega obnašanja enih in drugih je v tem, da izginja prostor za politični dialog in da se ožijo meje strpnosti. Kot rečeno, to nujno vodi v strankarsko lastninjenje države. Toda tudi glede tega je odgovornost vladnih strank večja.
ga šefa. Sovo sem zapustil oktobra 1993.
Agonija slovenskega V/O sistema še vedno traja
Od leta 1988 do danes se mi zastavlja vprašanje, čemu Slovenija ni sposobna rešiti tako elementarnih stvari, kot je lastna nacionalna varnost. Koliko je bilo v tem času zlorab, koliko ljudi je moralo neslavno končati svoje kariere, koliko nepotrebnih človeških tragedij, kako je Slovenija nebogljena žrtev organiziranega kriminala, slovenski politiki so njetniki tnjih obveščevalnih mrež, ter kako je
Slovenija nebogljena v odnosih do Rima, Bruslja, Washin-gtona, Zagreba, Beograda in Dunaja. Dr. Drnovšek je ob menjavi dr. Brejca nekje izjavil, da so mu bile takšne službe vedno zoprne. Takšna izjava je zastrašujoča zaradi očitnega dejstva, da jim ni kos, in zaradi dejstva, da Slovenija še dolgo ne bo imela lastnega V/ 0 sistema. Prav gotovo je začetna krivda v nepojmljivi zlorabi SDV za aretacijo četverice. Sledila je politizacija te problematike. Demos je eno svojih osnovnih predvolilnih gesel namenil ukinitvi politične policije. Tega seveda ni storil, ker jo je potreboval tudi
Poglejmo za primer interpelacijo proti zunanjemu ministru Thalerju. Če gre pri tej pobudi zgolj zato, da se napada vlada in da po možnosti minister pade, potem razprava o ry ego vem delu in o zunai\ji politiki ni potrebna. Če pa želijo opozicijske stranke na ta način izkoristiti priložnost, da vplivajo na odločitve glede zunanje politike, potem lahko pred glasovanjem ministru in vladi postavijo pogoje, pod katerimi so pripravljene interpelacijo umakniti. Na ta način bi najuspešneje zastavile svoj vpliv na oblikovarje zunanje politike,ki ni njihova politika, temveč politika države.
Vlada seveda lahko te pripombe sprejme ali zavrne. Toda z vidika opozicijskega ravnarja je pomembno, ali bodo na koncu njeni poslanci glasovali proti ministru zato, ker ni iz njihove stranke ali
Miha Brejc	Janez Širše
“Poudariti je potrebno, da predsednik države ni pristojen za organiziranje sveta za nacionalno varnost. Takšna naloga gre nedvomno predsedniku vlade. Ampak v Sloveniji ni organizirane politične sile. ki bi bila pripravljena kaj narediti za ureditev V/O področja. Očitno so te stvari vsem zoprne. Največji problem, ki ovira napredek na tem področju, so v resnici kadri. ljudje so bili zvečine navajeni politične poslušnosti. Stroka je prišla na vrsto mnogo kasneje oziroma nikoli.”_________________________________
Proti ministru zato, ker ni naš, ali zato, ker ni spreiel naših predlogov?

sam. Če je Demos zaslužen za slovensko osamosvojitev, potem je bila ena glavnih njegovih napak, da ni ukinil SDV Zgolj s delnimi reorganizacijami je na široko odprl vrata novim političnim policijam, ki nastajajo na zelo različnih mestih. Njihova skupna značilnost paje, daje to zelo slabo za demokracijo.
Zelo usoden je bil tudi spor, ki je potekal za pristojnost ustanovitve sveta za nacionalno varnost. Glede na dolgoletne zaplete in utemeljene sume, da je slovenski V/O sistem le del veliko širše obveščevalne skupnosti, kjer slovenske V/O službe opravljajo le posamezne, preventivne naloge, ki jim jih določijo v ^ tujini, bi bilo potrebno podpreti vsako politično pobudo, ; ki bi lahko vplivala na spremembo sedanjega stapja.
Poudariti je potrebno, da predsednik države ni pristojen za organiziranje sveta za nacionalno varnost. Takšna naloga gre nedvomno predsedniku vlade. Ampak v Sloveniji ni organizirane politične sile, ki bi bila pripravljena kaj narediti za ureditev V/O področja. Očitno so te stvari vsem zoprne. Največji pro- š blem, ki ovira napredek na tem področju, so v resnici kadri. Ljudje so bili zvečine navajeni politične poslušnosti. Stroka j e prišla na vrsto mnogo kasneje oziroma nikoli. Ljudje na ključnih položajih, ki so se zaradi strahu pred eksistenco strokovno potuhnili, niso več sposobni udejanjanja sprememb. Vsa ta leta smo bili priče mnogim javnim nastopom priznanih strokovnjakov s področja varnosti (npr. dr. Pečar), ki so neprestano opozarjali na pasti in nevarnosti pri reorganizaciji obveščevalne službe. Največja napaka paje, da so 1 se v to področje neprestano mešali policijski kadri. Ljudje, ki niti približno niso občutili dejanske narave kontraobveščevalnega It obveščevalnega dela, sodelujejo pri spremembah zakonodaje in odločajo o zelo specifičnih in strokovnih stvareh.
Obveščevalne službe po vsem | svetu so v nekakšni krizi, j Obdobje hladne vojne je dalo j posameznim sklopom obveščevalnega ciklusa svojevrstven pečat. Seveda so časi romantičnega obdobja špljonaže minili. Nikakor pa ni minilo obdobje, ko oblast ne bi potrebovala obveščevalnih informacij. Poleg spremembe organizacije V/O sistema je potrebno spremeniti metode dela in predvsem redefinirati nacionalno varnost.
koalicije, ali pa zato, ker ni sprejel njihovih predlogov. Vidimo torej, da ima sicer opozicija glede njegove razrešitve manjši vpliv, toda hkrati ni povsem brez njega in zato tudi ne povsem brez odgovornosti za ravnapje. Kajti, kot rečeno, on ni samo minister neke vlade in vladne koalicije, ampak minister, ki predstavlja diplomacijo države.
Tudi glasovanje proti mi- I nistru je lahko državotvor-no ravnanje, če opozicija oceni, da njegovo delo škodi interesom države. Toda pred tem jih mora določiti. To pa je natančno tisto, kar se mi zdi tako pomembno za politični dialog, namreč polemika med koncepti oziroma izmenja-va argumentov. To ni dolžnost opozicije, je pa njena pravica in priložnost. Tako lahko tudi prepriča javnost, daje sposobna prevzeti oblast, ker ve, kaj z njo početi.
Pri državotvornem, torej odgovornem obnašanju opo-zicije gre torej za to, da svojega vpliva ne zastavlja za apriorno napadanje vlade, temveč da po svojih močeh vpliva na odločitev države, kije tudi njena.
Borut Pahor
28. marca 1996
Bo izbirna vsebina bogatila Znanie ali disciplinirala v enoumju?


Poimenovanje novega vzgoj-noučnega predmeta, za osno-yno šolo In za srednje šole je strokovno, zlasti pa politično kompromisarstvo. Imelo bo prav gotovo nepopravljive negativistične posledice pri vseh šolajočih se generacijah, ki se bodo prisiljene spoprijeti s to za zdaj še neopredeljeno in nedefinirano vzgojnoučno vsebino, saj se ne da skriti Pretirane enostranosti, tendencioznosti, populističnosti, enostranskosti, ideologizacije, Politizacije, klerikalizacije, sektaštva, nazorskega moralizma, skrajne institucio-nalizacije tako človeka kot Posameznika in naroda kot nacije.
Zagotovo je potrebno pohvaliti zamisel, da se v osnovni in srednjih šolah ponudijo obvezne izbirne vsebine, vendar pa naj bodo take, da bodo šolajočemu se učno in vzgojno dopolnilo v ustvarjalno osvobajajočem smislu in s ciljem ter smotrom bogatiti vedenje in znanje kot samo-kreacljo, ne pa da se na tem seznamu lahko znajde predmet, ki ima samo en namen, disciplinirati človeka in celo cel narod v enou-ipju, skratka odvzeti vsem Pravico do samo-odraščanja in do samo-zrelosti, kar seveda pomeni, da lahko enakopravno živjjo le vsestrani odvi-sneži in ponižneži. Zakulisje tega predmeta je črno kot sani hudič, ki ni bil še križan. Potrebno se mu je upreti in ga Pregnati iz civilne družbe, ker ni vse tako lepo, kakor se sveti, ampak se pravzaprav blešči in nas vse poskuša oslepiti.
Postaloje očitno, daje izhod iz agonije na delniškem trgu vrednostnih papirjev edino njegov zlom. Pravzaprav takšno stanje škodi samo bankam, ker posledično grozi nevarnost tudi njenim delnicam in obveznicam. Problem bank je v tem, da njihova finančna skrb ni edino trg vrednostnih papirjev. Ostal jim je kot pribežališče pred grozljivim pritiskom Banke Slovenije, ki že nekaj let neprestano Povečuje prag njihove kapitalske ustreznosti. Postale so njetnik tega trga. Banke so se seveda nadejale mnogo zanimivejše vloge tega trga, vendar so se žal uštele. Na trgu ni nobenih privatizacijskih delnic, kjer bi lahko Poceni kupovale deleže olastninjenih podjetij. Najopti-mističnejši analitiki za letos napovedujejo kotacijo dvajsetih olastninjenih podjetij na Ljubljanski borzi. To pa je seveda premalo za celo kopico bank in borznih posrednikov, ki čakajo na svoj plen.
Borzni posredniki se pripravljajo na prevzeme podjetij injim je čisto vseeno, ah bodo ta posel opravljali preko borze ali v samih podjetjih, ali pa kar preko malih oglasov. Verjetno bodo delnice na takšen način še cenejše. Ampak čemu imamo na Slovenskem zakone in celo plejado državnih institucij, katerih edino delo je regulacija trga vrednostnih papirjev? Agencija za trg vrednostnih papirjev še vedno ni storila ničesar za vzpostavitev normalnih odnosov v njegovih najosnovnejših segmentih, kot so na primer vzajemni skladi. Očitno se tako zelo boji zloma, daje v popolnem krču. Problem je v dejstvu, da banke finančno niso sposobne vzdrževati tečajev delnic, in kot naročen se je pojavil drug »veliki investitor«, ki finančno kljubuje vsem bankam skupaj. Banke bodo finančno Posredovale le, če bodo dobile jasna navodila za takšne Posege. Za njihov naloženi
Predlagatelji poimenovanja tega predmeta in parlamentarci, ki so to sprejeli zgolj s pritiskom na gumb, ne pa z odgovornim in treznim premislekom, se sploh ne zavedajo, kak nesmisel so dali v življenje. Še zmerom je upanje, da bodo jeseni novo izvoljeni poslanci ta vzgojno-
življenjsko zaželeno, potrebno in koristno, predvsem pa osvobaja in samo-kreira človeka kot individuuma. S tem pa se konstituira tudi narod, ki ga krasita drugačnost in enakopravnost. Ce se Slovenci odkrito in brez konfliktnosti, brez pretiravanja in sprenevedanja, brez
bi se morali zavedati dejanskosti in vsebino predmeta zastaviti stvarno, torej da bi se šolajočim se krščanstvo predstavilo v svoji pr-votnosti, se pravi prakrš-čanstvo kot katolištvo, ki se je zaradi hlepenja po oblasti in državništvu preoblikovalo v svojo deformacijo, v
“Precej šlampastoje v en koš metati vero, veroizpoved in verstva, da ne omenjamo sekt in različnih idejnobožjih in idejnosvetniških grup in grupic, ter celo trojic, dvojic in samooklicnežev. Df se vsak seznani, pouči in uči, najbolje pa nauči omenjene vsebine, je priporočljivo, življenjsko zaželeno, potrebno in koristno, predvsem pa osvobaja in samo-kreira človeka kot individuuma. S tem pa se konstituira tudi narod, ki ga krasita drugačnost in enakopravnost.”
učni predmet zavrnili in se bodo obveznih izbirnih vsebin lotili znova; in to predvsem s strokovno, ne pa politikantsko in kompromisarsko.
Že prva beseda v imenu predmeta je neposrečeno izbrana, da ne rečemo kaj bolj primernega za tako napako, storjena zaradi prepričanja, saj se ubogo ljudstvo tako ne bo spraševalo, kaj dobiva, ampaikbo sprejelo, kar dobi, saj je nevedno; tista peščica godrnjačev pa naj kar jezika, kdo pa je že kdaj poslušal manjšino, saj je ja večina Bog in batina.
Precej šlampasto je v en 'mš metati vero, veroizpoved in verstva, da ne omenjamo sekt in različnih idejnobožjih in idejnosvetniških grup in grupic, ter celo trojic, dvojic in samooklicnežev. Da se vsak seznani, pouči in uči, najbolje pa nauči omenjene vsebine, je priporočljivo,
spreminjanja preteklega skušamo pogovarjati o svoji veri, ne moremo mimo dejstva, da sta v našem življenju samo dve avtonomni veri, in sicer rimokatoliška in protestantska oziroma evangeličanska. Poudariti pa je potrebno, daje samo slednja avtohtono slovenska, saj je rimokatoliška vera izvorno tujostna in seje skozi časo-vje bivanja poslovenjevala, pravzaprav udomačevala. To pa ji še ne daje pravice do samooklicanosti za narodno, nacionalno in celo državno vero, za kar si njen kler z vsemi sredstvi prizadeva, ker se samo tako da priti na oblast in zradirati ločitev med državo in cerkvijo. Tega pa seveda ne smemo dovoliti, saj nas zgodovina opozarja na grozote, ki jih je Slovencem storila s silo vcepljena tujostna rimokatoliška vera. Predlagatelji
rimo katolištvo, in se reformiralo v svojo avtentičnost in avtohtonost, v protestantizem z raznimi ožjimi poimenovanji, pri nas v evange-
ličanstvo. Brez skrajne te-ologizacije, ki ne vodi nikamor drugam kot v klerika-lizacijo, bi bila učnovzgojna vsebina, izhajajoča iz tako razumljene vere, prav gotovo koristna, življenjska, vzgojna in neprecenljivega bivanjskega pomena za vsakega Slovenca in za narod kct nacijo. Tako razumljenega krščanstva ne bi smeli poučevati goli teologi, ampak za to vsebino posebej izobraženi družboslovci, ki ne bi bili obremenjeni s cerkvenostjo. Saj bi navsezadnje bila njihova služba vjavni in civilni šoli oziroma v državni posvetni šoli, ki se nikokar ne sme spariti s cerkvijo. Ta naj se gre veroučnost na svojem dvorišču, in to z verniki, katerih prepričanje je ali rimokatoliško ali evangeličansko. V tistem tenutku, ko država dovoli stopiti te-
ologom za kateder, se bo pravzaprav začelo novo porimokatoličevanje Slovencev, saj bo rimokatoliški kler z vsemi sredstvi pritisnil na starše vernike, da naj pjihovi otroci obvezno izberejo za svoj dodatni predmet VERSTVA IN ETIKAO. In tako bi se začele delitve in izolacioni-zem ter diskriminacija; torej o drugačnosti in enakopravnosti ne bi bilo več ne duha in ne sluha. Prizadevanje za vsebinsko tako zastavljeni vzgojnoučni predmet ni nič drugega, kljub dobrimnamT"' 'nekaterih, kot neposredno vplivati na nazorskost vsakega posameznika in ga s takšnimi ali drugačnimi institucionalnimi sredstvi imeti pod kontrolo; s tem pa bi se ustvarilo večinsko narodno nazorsko enoumje. - Zakaj ne ETIKA IN VERSTVA?!
Drago Kuhar
Izdelal: Jernej Horvat
Slovenski borzni indeks - SBI
Vir: Ljubljanska borza
Nemška marka v Sloveniji
9.1.13.1
. 6.2. 14.2.20.2.24.2.
.3. 7.3. 13.3.19.3.23.3.
Menjalniški NLB ■- NLB podjetniški — Srednji tečaj BS
Izdelal: Jernej Horvat
denar jim v zadnjem času ne zadostujejo več niti državna poroštva. Po drugi strani pa je res, da kupovanje tako eksotičnih delnic, kot so Dadas, Primofin, Finmedia, Salus, Mladinska knjiga, Terme Čatež in podobne, ni posebno hvalevredno investiranje. Postalo pa bi nujno, če bi želele imeti svojo borzo.
Naslednji problem na trgu vrednostnih papirjev, je, da imajo nekateri borzni posredniki tako polne portfelje vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, da bi njihovo panično prodajanje v zelo kratkem času pripeljalo do zloma trga. In natančno v tem grmu tiči zajec. Tega se bojijo regulatorji: Ljubljanska borza in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Takšen razplet bi pomenil konec vodstvaborze in konec vodstva agencije. Ampak konec se jim približuje v vsakem primeru. Če bo agencija preprečila divje investiranje v vzajemne sklade, ki vlagajo kapital zgolj v lastne vrednostne papirje, bomo priča propadu vseh družb za upravljanje, ki upravljajo vzajemne sklade. Tudi tistih, ki poslujejo na videz pošteno. Struktura naložb slovenskih investicijskih skladov kaže, da na takšen način ne posluje zgolj Proficia-Dadas, kot pravi agencija v svojem sporočilu
za javnost. Na trgu vrednostnih papirjev bodo ostale le banke. Nasploh so bili odzivi na sporočilo agencije zelo zadržani. Večini je postalo jasno, da gre sedaj zares in da nihče ne ve, kaj bi storil.
Problemi se kažejo na tečajih delnic. Slovenski borzni indeks jev dobrem tednu dni padel kar za sto točk. Nadaljevanje takšnega trenda pomeni padec delniškega trga v nekaj tednih. Najbolj je padel tečaj delnicam Finmedije, iz
45.000	SIT na 36.000 SIT, potem delnicam Petrolovega Primofina, s 83.000 SIT na
70.000	SIT, ter delnicam Mladinske knjige,s 14.000 SIT na 12.000 SIT. Padle sov glavnem vse cene delnic.
Zanimivo je, da vlada ne ukrepa. Če v kratkem ne bo prišlo do spremembe v vodstvu Agencije za trg vrednostnih papirjev, kjer še vedno sedijo ljudje, ki predstavljajo posamezne ključne državne funkcije, teh pa ne opravljajo več, bo vso odgovornost za zlom delniškega trga nosila vlada. Če ne more poskrbeti, da bi v ključni instituciji postavila vodstvo, ki bi bilo sposobno nadzorovati neko kriminalno finančno družbo bo morala pač sama nositi breme zgodbe o kriminalcih na trgu vrednostnih papirjev.
Nadaljuje se tudi agonija podjetij, kjer je APPNI ugotovila oškodovanje družbenega premoženja. V Mladinski knjigi so kar nasilno odstranih novo vodstvo, ki ga je postavila družba Finmedia. Staro vodstvo je objavilo sporočilo za javnost in realiziralo odločbo APPNI ter umaknilo sodno tožbo. Ugotovili so, daje novi upravni odbor izvoljen nezakonito. Delniško družbo upravlja upravni odbor, ki gaje skupščina
delničarjev imenovala leta 1992. Struktura kapitala je takšna: 66,7 odstotkaje družbenega kapitala in 33 odstotkov delniškega kapitala. Delniški kapital seje torej zmanjšal za celih 63 odstotkov. Sporočilo za javnost je bilo objavljeno v soboto. Seveda bo ta informacija bistveno vplivala na ceno te delnice, ko bo zopet kotirala na borzi. Veijetaobo informacija vplivala tudi na tečaj delnic, ki so povezane z njo. Te pa
so: Finmedia in Dadas in Primofin.
Še vedno se nadaljuje padanje menjalniškega tečaja za nemško marko. Zanimiveje, da sta podjetniški tečaj in tečaj Banke Slovenije kar za pol tolarja nad menjalniškim. Očitno je ponudba te tuje valute v menjalnicah tako visoka, da je presenetila tudi kreatorje menjalniških tečajev v Banki Slovenije.
B. Krznar
Računalniški šah (2)
Nedavni šahovski turnir, ki sta ga odigrala G. Kasparov in Globoko modri (Deep Blue), ni bil zgolj merjenje intelektualnih sposobnosti med človekom in strojem, temveč tudi svojsevrsten prispevek k spoznanju značaja veščin šahovske igre, o umetni inteligenci in prihodnosti znanosti. Kajti šahiranje proti računalniku nikakor ni samo intelektualni ali športni izziv, ampak nosi v sebi mnoge teoretske in praktične pomene. Dragocene izkušnje, ki sojih pridobili z razvojem računalnika korporacije IBM Globoko modri, denimo, lahko neposredno uporabimo v ekonomiji, kemični industriji, farmakologiji, pri nadzorovanju zračnega prometa in na mnogih znanstvenoraziskovalnih področjih. Spoznanja, do katerih smo prišh na področju oponašanja človeškega načina razmišljanja, so dokaj pomembna pri razvoju umetne inteligence.
Nedoumljive številke
David Levy, predsednik Mednarodnega združenja za računalniški šah (ICCA), in njegov tovariš Monty Newborn sta v svoji knjigi Kako računalniki igrajo šah zapisala, da ima ta starodavna igra »v svetu umetne inteligence podoben pomen kot vinska mušica pri genetiki« - v obeh primerih gre torej za ključno raziskovalno orodje. Starodavna igra namreč omogoča dokaj natančno določene vaje, pri katerih ravni računalniških zmogljivosti lahko izmerimo z enakimi nominalnimi vrednostmi (rating) kot pri ljudeh. Največ šahistov, ki sodelujejo na računalniških turnirjih (takšnih je samo v Združenih državah Amerike približno 35.000), ima t. i. rating med 1.200 in 2.000 enot. Šahisti, ki dosežejo več kot 2.200 točk, takoj postanejo mojstri-večina mednarodnih mojstrov ima t.
i.	rating nad 2.450, velemojstrov pa prek 2.550 enot. Računalnik Globoka misel, če se ozremo po leto dni starih podatkih, ima t.i. rating približno 2.550, medtem ko ga ima Karpov 2.850, Kasparov pa kar 2.900 merskih.enot. Če so načrtovalci Globoko modrega sprva upali, da bo njihov stroj dosegel več enot, potem je zmaga G. Kasparova nad tem računalnikom zagotovo zmanjšala njegove možnosti za boljši t. i. rating. Vendar imajo tudi po februarski razvrstitvi računaLniki-šahisti dokaj ugodne rezultate: Mchess Pro 5.0 2.442, Genius 3.0 2.433, Genius 4.0 2.423, Rebel 7.0 2.420, Rebel 6.0 2.417, Hiarcs 3.0 2.397 in Hiarcs 4.0 2.379 točk (karje dobro, če upoštevamo, dajih upravljajo 90-megaherčni pentiumski procesorji).
Strokovnjaki za šah ocenjujejo, daje pri tej igri skupaj približno 10 na 43. potenco možnih pozicij na šahovnici, pri čemer je mogoče teoretsko odigrati 10 na 120. potenco različnih šahovskih partij. Števila na omenjene potence lahko izpišemo tudi kot 1 s 43 oziroma 120 ničlami, vendar gre v obeh primerih za tako velike številke, ki pravzaprav presegajo dojemljivosti poprečnega Zemljana. Za primerjavo naj navedem, da premer celotnega vesolja, izražen v mikrometrih (milijonti del metra), znaša približno 200 x 10 na 30. potenco, kar pomeni, da bi za 10 na 43. potenco morali razvrstiti kar 50 milijard kozmosov (Sicl). Število vseh atomov v vesolju znaša “kom£y” 10 na 70. potenco, pri čemer niti skupno število vseh osnovnih delcev skupaj ne doseže »zastrašujoče« šahovske številke 10 na 120. potenco (Sicl).
Intuicija in aritmetika
Kakorkoli že, nobenega razloga ni, da bi nas zmaga G. Kasparova nad računalnikom uspavala. Kot je znano, imajo človeški možgani neizmerne prednosti pred računalnikom, vendar ne tudi pri tistih operacijah, kijih lahko zve-demo na posamezne nize operacij na področju kombinatorike, statistike in drugih matematičnih disciplin, in sicer ne glede na to, kako so te operacije sicer zapletene. Pri šahu je takšno zvajanje načeloma mogoče, zaradi česar seje na tem področju računalnik bolj približal človeku kot pri drugih disciplinah. Zato samo dejstvo, daje računalnik svoje vrhunske zmožnosti pokazal ravno pri šahu, niti ne preseneča poznavalcev računalništva. Navadno pravijo, da gre za igro z razmeroma preprostimi pravili in majhnim številom figur, katere bistvo in zapletenost sta osnovani na skoraj neskončnem številu možnih potez. Nemara sta ravno zaradi bistvene preprostosti te starodavne igre lahko tako učinkovita intuicija in estetika človekovega intelekta, seveda v primerjavi z grobo močjo aritmetike. Globoko modri sicer nima nobene intuicije ah miselne elegance, vendar lahko v sekundi pre-analizira dobro milijardo potez.
Sicer pa so tudi sami šahisti prepričani, da jih bodo računalniki na koncu le premagali. To potrjuje tudi anketa, ki stajo leta 1989 opravila Levy in Newborn na Svetovnem prvenstvu v računalniškem šahu. Na vprašanje namreč, kdaj bodo šahovski programi in stroji postali tako
zmogljivi, da bodo lahko premagali šahovskega svetovnega prvaka, so vsi udeleženci - razen enega - odgovorili, da se bo to zgodilo približno leta 2005, ko naj bi dosegli že takšne povprečne rezultate. Celo Kasparovje prepričan, da bodo računalniki pri šahu na koncu zmagali, toda ne pred njegovo upokojitvijo. Skupina projektantov in programerjev Globoko modrega - Chung-Jen Tan, Murray Campbell, Joseph Hoan, Feng-Hsiun Hsu, Thomas Ananthama-ran in Andreas Nowatzsky - napoveduje, da bo do leta 1998 izdelala superračunalnik, ki bo dosegel t. i. rating 3.400 točk, kar naj bi zadoščalo za zmago, kajti tolikšnega števila enot ljudje preprosto ne morejo doseči. Direktor Globoko modrega Chung-Jen Tan nenehno poudarja, da cilj njihovega projekta ni bila zmaga računalnika nad svetovnim prvakom v šahu, pač pa boljše
Človek proti stroju: Kasparov pri igri proti Globoko modremu
Skupina ljudi proti posamezniku: ekipa korporacije IBM z računalnikom Globoko modrim
razumevanje razvoja arhitekture masivne paralelne obdelave podatkov. Spoznanja, do katerih so prišli v tem procesu, bodo lahko uporabili pri dinamičnih simulacijah molekul v farmacevtski industriji, iskanju podatkov na finančnem trgu, regulacijah prometa, pri izdelovanju načrtov za prevoze tovorov in podobnih operacijah. Tudi sam Kasparov pravi, da pri tem turnirju ni bil v igri samo šah. “V nekem smislu smo igrah za človeštvo. Vse to doživljam kot znanstveno delo, kije pomembno za naša spoznanja o relacijah med človekom in računalniki.”
Ptice in letala
Svetovni prvak je sicer prepričan, da lahko turnir v Philadelphiji presojamo ne le kot dvoboj med njim in strojem, temveč tudi kakor njegov spoprijem z množico ljudi, operaterjev torej, ki so razvih računalnik in pripravili programsko opremo. Zato si prizadeva, da bi v prihodnjih
tovrstnih turnirjih »človeški šahisti« smeh tudi sami uporabjjati masivno bazo podatkov o vseh odigranih partijah in možnih pozicijah, saj ne vidi nobenega razloga, zakaj naj bi bila ta raba računalniku omogočena do neskončnosti, medtem ko naj bi se šahisti zanašali samo na svoj spomin. Pravi, da šahisti zato niso v enakopravnem položaju, še posebej ne v primerjavi s programerji in operaterji - da o visokem t. i. ratingu strojev niti ne govorimol Globoko modri je namreč tudi za svoje projektante predvsem približevanje k odgovoru na osnovno vprašanje računalniške znanosti: Kako zgraditi inteligenten sistem? Ker je preteklo že precej časa, odkar je Claude Shannon iz Bell Telephone Laboratories (pisalo seje leto 1949) opisal strategijo za razvoj računalniškega programa za šah, oziroma je Alan Turing z Univerze v Manchestru (1951) izdelal takšen program, danes lahko trdimo, da smo že v obdobju takšnih računalnikov in pripadajočih programov, ki lahko premagajo tudi svetovne šahovske prvake. Vendar to še vedno niso resnično inteligentni sistemi, pač pa samo »groba sila aritmetike«. Monty Newborn, član raziskovalne skupine korporacije IBM, je prepričan o tem, da bo njihovo delo na koncu obrodilo najboljše sadove. Spominja na dejstvo, da je človek dolgo in popolnoma neuspešno poskušal leteti tako kot ptica, kar so mnogi zagnanci drago plačali, vendar šo na koncu izdelali letalne naprave, ki v ničemer ne oponašajo ptic, a vseeno letijo mnogo bolje in bolj človeku primerno. »Človek danes leti zelo dobro, zlasti zelo visoko in hitro. Podobna analogija velja tudi za računalniški šah,« pravi Newborn.
V kratkem komentarju, ki gaje proti koncu februarja objavil britanski The Economist, opozarja na dejstvo, da so od začetka industrijske revolucije stroji uničili na milijone delovnih mest, podobno kot so hkrati ustvarili nova in nova delovna mesta. Zgodovina dokazuje, vsaj dolgoročno gledano, da nove tehnologije nimajo kakega večjega vpliva na splošno raven zaposlenosti, čeprav na drugi strani širijo potrebe po najrazličnejših novih vrstah delovnih mest. V preteklosti so nove tehnologije bolj ali manj nadomeščale fizične delavce, karje v mnogih državah pripeljalo do poglabljanja razlik med nizko- in visokospecializiranim znanjem oziroma izkustvom. Posamezni ekonomisti danes opozarjajo, da bodo takšne tendence postale z razvojem informacijske tehnologije še bolj neugodne.
Razumevanje človeškega
Vendar razvoj t. i. strojnega šaha napoveduje še nekatere druge tendence. Videli smo, kako lahko računalnik s pomočjo programerjev in operaterjev postane izvrsten igralec te preproste igre z razmeroma majhnim številom figur in neskončnimi možnostmi potez. Toda na podoben način lahko avtomatiziramo skoraj vsako operacijo, sleherno delo, če ga je le moč zvesti na večkratno rabo določenega pravila. Tako smo prišli do pravcate poplave “strokovnjakov”, saj lahko z dobro programsko opremo, recimo, vsakdo opiše kak postopek, napiše oporoko, pripravi zaključni račun ali celo diagnosticira kako bolezen. Zato bomo bržkone v bližrji prihod; nosti rabili mary pravnikov, računovodji ali zdravnikov, h katerim se bomo zatekali samo v izjemnih primerih.
Postopoma bo zrasla veljava nekaterih poklicev, ki jih danes niti ne cenimo kaj dosti-Mnogih delovnih opravil, za katera ni potrebna visoka izobrazba ali dolgotrajno šolanje -' kakor so, denimo, pospravljanje stanovanja, vzgajanje cvetlic, vzdrževanje električnih napeljav ali negovanje otroka -, ni mogoče zvesti na takšna pravila kot pri šahu. Pač paje pri vsakem takšnem poklicu potreben poseben »občutek« za predmet »obdelave« in razmere; ma dobro poznavanje nekaterih drugih podroci) človeškega udejanjanja, včasih celo sveta kot celote. Kajti računalniki niso dorasli niti za naS preprostim operacijam razločevanja določene osebe v množici, prepoznavanja komičnega prizor9 v filmu ali ocenj evanja primernej šega tona mo$® barve. Zakaj naj potem računovodja, pravnih ali vrhunski šahist zaslužijo bolje kot snažilk9 ali vrtnar? Zato, ker velja zakon ponudbe in povpraševanja: dobrih računovodij je, preprosto rečeno, še vedno manj kot zglednih snažilk Vendar računalniki tudi ta razmerja spreminjajo-Od njih nekako pričakujemo, da nam bodo po; magali k boljšemu razumevanju enkratnosti človeške misli. Vzgoja otrok je zagotovo neizmerno bolj človeško delo kot neskončno nizanje števil. Do takšnih novih spoznanj o naravi človeškega bitja vsekakor lahko hitreje pridemo prek spoprijemov t. i. sivih organizmov, človeških možganov s tvorbami iz silicjja, kakršeno je bilo tudi nedavno srečanje Garija Kasparova z Globoko modrim v Philadelphii i.
Esad JakupovM
Patentirani paradižniki - Kalifornij ska družba Calgene, ki jo v javnosti najbolj poznamo po paradižniku Flavr Savr, ki naj bi zaradi spremenjenih genov dlje ostal svež. A po razočarujočih uvodnih preskusih je proizvodnja paradižnika zastala, podjetje pa je komercializacijo preložilo na čas, ko bodo preučili tudi druge inačice osnovne sorte.
Neki sodnik iz Delawara je ugotovil, da družba ni zlorabila treh patentov, ki pripadajo newyorški družbi Enzo Biochem in so povezani s tehnologijo, na kateri temelji podaljšana presnost paradižnikov Flavr Savr. Sodnik je prišel do spoznarja, da ti trije patenti sami še ne omogočajo uporabe te tehnologije, in priznal patent tudi kalifornijskemu podjetju.
Nedavno paje družba Calgene objavila, da hektarski donos njihovega proizvoda, ki tudi ni zadosti odporen proti raznim boleznim, ni dovolj velika. V podjetju menijo, da bo k izboljšanju lastnosti nove sorte precej prispevalo znanje, s katerim se lahko pohvalijo strokovnjaki njihovega novopečenega partnerja, družbe Monsanto, kije za 30 milijonov dolarjev kupila 49.9 odstotka delnic Calgena.
Rak in ženske - Nedavna raziskava je pokazala, da je smrtnost zaradi raka med ženskami v Veliki Britaniji prvikrat v zgodovini višja kot med moškimi. Med leti 1971 in 1988 seje pogostnost te bolezni pri mladih moških le rahlo povečala, pri ženskah v dvajsetih in tridesetih letih pa kar za štirikrat oziroma trikrat.
Anglija in Wales sta med razvitimi državami po uspešnosti zdravljenja rakavih obolenj v samem vrhu. A pogostnost novih oblik raka
prehiteva zdravnike, ki se trudijo premagati bolezen.
Najbolj se je razširil rak na materničnem vratu, kije med ženskami v dvajsetih in v tridesetih kar petnajstkrat oziroma sedemkrat pogostejši kot leta 1971. Odtlej je pri ženah, ki so starejše od 50 let, več tudi rakavih obolenj na jajčnikih, pri moških pa na modih, prostati in koži.
Sodobno kmetovanje - Poljedelci, ki bi želeli sejati ob kar najprimernejšem času, bodo vse potrebno o tem kmalu lahko prebrali tudi na Internetu. Evropska unija se je odločila podpreti projekt Univerze v Edinburghu, s katerim naj bi informacijske tehnologije približali kmetom, ki živijo daleč od urbanih središč. V okviru projekta bodo vzpostavili sistem, ki jim bo na voljo preko Interneta in ga bo lahko uporabljali.
Znanstveniki, ki sodelujejo v projektu, so pred izjemnimi tehnološkimi izzivi. Prvi od teh je povezan z dejstvom, da so zanimive informacije razpršene po najrazličnejših bazah podatkov. Univerzitetni raziskovalci se s takimi problemi srečujejo vsakodnevno. A vendar se zavedajo, daje med sistemom, ki deluje v laboratoriju, in tistim, od katerega bodo imeli kmetje zares kako korist, precejšnja razlika.
Štirinajst minut pred dvanajsto - Jedrski sodni dan je po mnenju znanstvenikov, ki so kazalca zlovešče ure nedavno pomaknili proti dvanajsti, zopet nekoliko bliže. Odtlej kaže ura 14 minut pred polnočjo. Od leta 1991 je bila katastrofa za tri minute bolj oddaljena kot danes - in obenem najbolj vse od leta 1947,
ko so ta instrument uvedli -, karje izražalo optimizem ob krčenju jedrske oborožitve ih razpadu Sovjetske zveze. Dobršen del tega optimizma je odtlej izpuhtel.
O tem, kam pomakniti kazalca, so to pot prviž razpravljali javno. Predlogi so bili zelo različni: od 10.00 do le sekundo pred dvanajsto. Nekateri so menili, daje zlovešča ura anahronizem in ostanek hladne vojne, ki bi ga bilo treba odpraviti. Ob koncu so se znanstveniki uspeli dogovoriti, da smo danes jedrskemu sodnemu dnevu bliže kot pred petimi leti.
Trgovina z orožjem cveti, razoroževanje je zastalo, možnosti za jedrski terorizem je vse več. Zemlja je še vedno zelo nevaren del vesolja in nič ne kaže, da bi se to kmalu spremenilo.
Nova karta vesolja - Letos bodo japon; ski in ameriški astronomi pričeli izdelavoti novo trirazsežno kanto, ki bo prostornino znanega dela vesolja povečala za več kot stokrat-Pri tem si bodo pomagali s sistemom teleskopov Državnega astronomskega observatorija iz Nove Mehike.
Astronomi bodo določili položaj stotih milijonov galaksjj - od katerih so nekatere oddaljene celih 250 milijard svetlobnih let - in nato izmerili razdajo med kakim milijonom le-teh in Zemljo. Danes poznamo lego kakih 100 000 ga; laksij in le za kako tretjino teh vemo, kako dale° od nas so. CCD kamera, s katero je opremi)en sistem teleskopov, naj bi bila največja tovrstn0, naprava na svetu. Opazovati bodo pričeli poleti, takoj po koncu potrebnih preskusov, karta pa bo dokončana do leta 2001.
(Pripravi Primož Ziherl)
Odlomki t dela in življenja Slovenk v zeodovini (3.)
Zgodovinska preteklost slovenskih šena k ni le zanimiva, temveSprikasnje njihovo težko življenje, trdo delo, upornost, dostojanstvo in vsestransko ustvarjalnost. Slovenke so anale v vseh obdobjih prisluhniti potrebam naroda in so v natvečji meri vplivale na ohranjanje in razvijanje SLO-
• zgodaj seai se srečala v svojem poklicnem in družbenem delu a vprašanjem položaja žensk in družine. Mnogokrat sem se vprašala, kako so sivele in delale Slovenke v preteklih časih. Iskala in prebirala sem staro literaturo, revije, zapiske o življenju žensk.
Ob predstavitvi teh odlomkov, zbranih v zgodovinskih zapiskih, se zavedam, da to ni celovit pregled, da ni zgodovinsko urejeno gradivo, da bi o nekaterih vsebinah lahko napisala še več m da ta del prikazuje življenje in delo slovenskih žensk le do leta 1926.Upam, da bodo morda raziskovalne institucije nekoč tudi o tem kaj več prispevale.
Ob prebiranju tega gradiva sem imela grenak občutek, kot da je to »pozabljena, manj pomembna preteklost«, morda tudi zato, ker je to opis »ženskega dela«, čeprav so to kora-
le, da te odlomke posredujem javnosti.
šbi« ponavljamo podobne zahteve po enakopravnosti.
Zaželeno je, da bi bralke in bralci tega podlistka poslali uredništvu svoja mnenja in predloge. Veseli bomo vseh razmišljanj.
Narodne pesmi so zrcalo živjjerua slovenske žene; v njih se izraža njihovo trpljene, vrline, njihov ponosa in narodna zavest. V narodnih pesmih se ohranjajo spomini na ljubezenska, družinska, rodbinska, tragična zgodovinska doživetja Prababic, babic, dedov in pradedov, ki so umirali za svoj narod, za svojo domovino. V pesmih so opevani vsi sloji revnih služkinj.Povesti, pravljice In pripovedke preteklih časov pričajo o težkih časih slovenske zgodovine. V narodnih pesmih je več .žalosti in solza, kar je izraz življenja tistih časov. Ivan Tavčar je nekoč zapisal: ‘ljudska poezija se suče okoli ženske kakor tančica ženstva, kije tragična moč, prežeta čez njo.« Slovenska dežela je bila eno samo polje žalosti, solza, trpljenja, saj je bila eno samo polje podložništva,lakote, bolezni, izkoriščanja, ponižanja in zatiranja. Zato res ni čudno, da so slovenske matere čutile potrebo po naravnem uporu proti vs©m nasilnim izkoriščevalcem.
Ženske so se vključile v kulturno ustvarjanje
Slovenska žena je ne le v kulturi, temveč tudi na gospodarski razvojni poti zavzemala pomembno mesto. Prvim izdelkom ženskih rok so sledili še drugi ustvarjalni ženski izdelki, ki so spadali v slovensko narodno obrt in proizvodnjo. Ženska vestnost, poseben smisel za ustvarjalnost je bil vrednota v razvoju slovenskega gospodarstva nasploh; predvsem pa so se ženske odlikovale na področju narodne umetnosti.
Ivana Kobilica, akademska likovna umetnica, kije razstavljala in delala v raznih mestih po Evropi
Prve likovne ustvarjalke
V XVH. stoletju srečamo prvo slikarko miniatur Marijo Nikolajevo - Grahovarjevo, ki je sledila slikarstvu svojega očeta. Po letu 1776 se z Langusom začenja prva slikarska šola. Med prvimi slikarkami je bilo tudi več redovnic, kar pomeni, da v rednih šolah niso mogle uveljaviti svojih interesov. Med njimi je bila Josipina Štrausova, rojena leta 1803, kije skupaj z Langusom naslikala več pomembnih zgodovinskih upodobitev, med njimi tudi sv. trojico, božji grob, več fresk v samostanih, cerkvah. Njej je sledila Alojzija Petričeva, kije naslikala glavni oltar v Uršulinski cerkvi. Amalija Oblakova je študirala slikarstvo na Dunaju in upodabljala portrete, zgodovinske in nabožne, razna tihožitja in se uveljavila v mnogih deželah. Njen
Narodne pesmi o slovenski ženi • Slikarka Ivana Kobilica ie razstavljala po evropskih mestih • Naiboli samorasla in plodovita v slovenski ženski literaturi ie bila Zofka Kvedrova

Čopov portret visi v ljubljanskem muzeju. Zelo znana je bila Terezija Lipičeva, kije razstavljala v Benetkah.
Med njimi je bila tudi grofica Manja Auerspergeijeva, kije bila znana po oblikovanju cvetličnih motivov. Zelo nadarjena je bila Ana Skadlova, roj. 1856 v Šentrupertu na Dolenjskem, kamor je rada prihajala vse do svoje smrti leta 1920.
Moderni čas je naklonil Slovencem nekaj ustvarjalnih umetnic, katerih sloves je segel daleč po svetu.
Ivana Kobilca, roj. 1861. leta v Ljubljani, je z 18 leti šla študirat na Dunaj. Kmalu je postala slikarka in je razstavljala na Dunaju in v Ljubljani, Parizu, Pragi, Monakovem, Berlinu in drugod. Živela in ustvarjala je v različnih evropskih mestih, med drugim tudi v Sarajevu. Veliko njenih slik je v zbirkah v ljubljanskih galerijah, pa tudi pri zasebnikih. Avgusta Santlova, roj. 1852 v Stainzigu na Štajerskem, je zaslovela po mnogih portretih, zlasti še po Beethovnu. Njej je sledila tudi njena hči Henrika, kije bila leta 1900 organizatorka prve slovenske likovne razstave. Leta 1904 je sodelovala na jugoslovanski likovni razstavi, kjer jo je kralj odlikoval z redom sv. Save.
Iz teh časov so znane še Roza Klein - Sternenova, Melita Rojčena, Helena Vurnikova, Špela Mladičeva, Karolina Bulov-čeva, ki seje med prvimi ženskimi umetnicami lotila kiparstva. Anica Sodnik - Zupančičeva pa je bila znana zlasti po upodabljanju ženskih poklicev.
Slovenke v slovstvu in literaturi
Leta 1848 je posijala pomlad tudi na slovensko deželo. Razplamtela seje dolgo časa prikrita kulturna ustvarjalnost. Slovensko slovstvo je bilo odvisno od tujcev, svoje umetnosti niso smeli izražati Slovensko gledališče je smelo nastopati pod tujčevo oblastjo le v deželni hiši. Vendar so se tudi na podeželju ustanavljala razna kulturna društva. V spominu je zapisana prva slovenska pesnica Fani Haustmanova, roj. 1824. leta v Petrovčah pri Celju. Svoje pesmi je najprej objavljala v »Celjskih novicah«, leta 1848 pa je izšla njena prva pesniška zbirka. Njene pesmi so izpovedovale narodno zavest, družinske tragedije, predvsem pa hrepenenje po nedoživeti ljubezni.
Josipina Urbančičeva - Tur-nograjska, (po kateri je poime-
Luiza Pesjakova, pesnica in prevajalka, z znanjem večje-zikov, pisala je tudi prozo in dovršila besedilo Gorenjskega slavček
novana znana ulica v Ljubljani) se je rodila leta 1833 na gradu Turnu pri Preddvoru. Že z 18 leti je pričela objavljati povesti-ce, npr. »Nedolžnost in sila« v Slovenski bčeli, pozneje je izdala zbirko črtic. Komaj 21 let je imela, ko je umrla na porodu. Njena dela so vzbudila zanimanje ne le doma, temveč tudi pri pisateljih sosednjih dežel. Josipina Tumogr^jska je bila izredno nadarjena. V »Novicah« je leta 1849 izšlo več rjenih pesmi, izšla pa je tudi rjena literarna zbirka pod naslovom »Josipina Turnograjska, njeno delo in življenje«. V tem času soji sledile še Luiza Pesjakova, Ljudmila Gomilškova, Milica Žvegljeva, Pavlina Pajkova, Stanislava Skvarča, Klara, Duhačeva, Albina Pirčeva, Matilda Tomšičeva, Roza Kosova, Janja Miklavčičeva in druge.
* * *
Luiza Pesjakova
Zakaj
Za nami še listje bo gnala dobrava,
za nami še slavca odmeval bo . glas,
za nami v svetlejše dni vstala bo SLAVA
ves svet bo očaral ponosni njen gla.s.
A srcu, ki zanjo od nekdaj je vžgano,
ki ljubi jo vdano kot mater gorko,
zakaj temu srcu gorečemu dano je kratko življenje in eno samo?
* * *
Po ustanovitvi časopisa ljubljanski zvon leta 1881 seje med prvimi v njem pojavila Ernestina Jelov-škova, Prešernova hči. Rodila se je 1842. leta. Ernestina je obiskovala uršulinsko šolo, Iger se je izkazala kot dobra, pridna učenka
z veliko inteligentnostjo. Vendar jo je mati Ana Jelovškova, predvsem zaradi socialnih razmer, vzela iz šole in jo dala učit šivanja. Kasneje je Ernestina tudi prek svoje matere zbirala spomine na očetovo življenje. Prve spomine na Prešerna je izdala leta 1903..
Objavila je še nekaj utrinkov iz Prešernovega življenja po pripovedovanju svoje matere. Naslovljeni so: Samotna ura, Prešeren kot človek, Dan na Vrbi, Prešernov album in še nekaj zbirnih spominov. Ernestina Jelovškova je umrla 3. decembra 1917 v ljubljanski ubožnici.
Kmalu za njo so se pojavile še druge ženske, npr. Lucila Podpognikov, Tatjana Litvinova, Radiča Blrščka Jerajeva, Sava Adamičeva, Vida Jerajeva, Ivanka Govekarjeva, Pavlina Pajkova, leta 1898 pa seje predstavila Zofka Kvedrova. Kristina Schuler je objavila lirske pesmi v lepem jeziku, Ljudmila Poljančeva je izdala Poezijo lirskih pesmi. Se
Zofka Kvedrova-Demetrovi-čeva, n^jbojjpomembna osebnost v zenski literaturi. Leta 1900je izdala prvo knjigo Misterij žene. V njej je izpovedala trpljenje ženske od rojstva do smrti, kar je vzburilo pravo senzacijo
veliko je bilo pesnic, morda manj tistih, ki so pisale prozo, pravljice in povesti. Manca Komanova je izdala knjigo »Šopek samotarke« in več črtic iz domačega življenja. Anica Černejevaje namenila nekaj deklamacij celjskemu gledališču, lika Vaštetova pa je bila znana mladinska pisateljica, kasneje je izdala nekaj zgodovinskih romanov. Luiza Pesjakova je pisala pesmi in prozo, Pavlina Pajkova je pisala novele in romane, Marica Bartlova je bila znana pripovednica, napisala je tudi nekaj romanov. Zofka Kvedrova je bila ngjplodovitejša in najbolj samorastniška v slovenski ženski
literaturi, v Zagrebu pa je urejala revijo Ženski svet. Napisala je tudi nekaj zgodovinskih krjig. Vida Jerajeva, daljna Prešernova sorodnica, je Izdala zbirko pesmi, predvsem otroških, svoje prispevke je objavljala v raznih revijah. Lea Faturjeva je napisala več povesti. Marija Kmetova, pisateljica, je pisala impresionistično obarvane črtice in povesti ter bila znana prevajalka iz ruščine in nemščine.
Vse to dokazuje, kako veliko vlogo so imele slovenske žene že v zgodnjih letih razvoja kulturne zgodovine.
* * *
Anica Černejeva
Spomin
V	moji sobi so stene kot strune: rahlo jih boža roka daljin.
V	meni še pojejo srečanja bela, v meni drhti še topel spomin.
Dnevi in tedni padajo v sobo, da bi izbrisali drage sledi, jaz pa jih čuvam kakor svetinjo, ki mi tesno ob srcu leži.
Slovenske igralke
Leta 1867je bilo ustanovljeno slovensko dramsko društvo, ki je imelo za razvoj gledališke dejavnosti velik pomen. Poleg kasnejših poklicnih igralk, Nigrinove, Borštnik-Zvonaijeve, Danilove, Slavčeve, je vredno posebej omeniti Ivanko Jamnikovo in Ceciljjo Podkrsjškovo. Borštnikova je igrala v štirih jezikih (slovenskem, hrvaškem, češkem in bolgarskem), bila je tudi učiteljica v dramski šoli. Tudi v kasnejšem času je mnogo Slovenk doseglo izredno velike uspehe, in sicer v dramski, operni in koncertni umetnosti, tako doma kot v svetu. Mnogo slovenskih umetnic je študiralo na Ugem, sgj doma nismo imeli ustreznih izobraževalnih šol in akademij.
Pevke glasbenice in plesalke
Slovenke so v vseh časih gojile umetno in narodno pesem ob spremljavi raznih glasbil. Velik glasbeni dogodekje bila premiera prve slovenske operete Tičnik Benjamina Ipavca leta 1866 v ljubljanski čitalnici. Še istega leta sta prvič nastopili v Stanovskem gledališču Roza Froehlichova in Ivana Podkrajškova. Večina slovenskih opernih pevk seje izobraževala v Zagrebu, Pragi in na Dunaju. Kmalu po šolanju so prevzele glavne vloge v opernih predstavah.
(Nadaljevanje prihodnjič)
AKTUALNO
»Natakar, pivo, prosim!«
Pravzaprav se je akcija slovenskih policiste minuli teden imenovala »Natakar, taksi, prosin Namen je bil preveriti slovenske voznike - in te je bilo kar čez tri tisoč - v kakšnem stanju sede za volan. Kot vselej seje izkazalo, da so pri sl
•v pasti« in to pod vplivom alkohola. Dobra tretjii torejl Zato je povsem normalno, daje na slove sluh cestah na vrhu povzročiteljev prometnih nesr Prav alkohol. Pa kako ne bi bil, s^j ga kljub veljavni Predpisom o prepovedi še vedno na takšen £ drugačen način reklamirajo.
Zadnji zgled akcije, kako ujeti potrošnika,, agresivno reklamiranje vračanja stare emb laže za pivo pivovarne Union. Pri tem je še tal ■zarukanemu« Slovencu jasno, da gre za reki miranje piva, ko eminentni slovenski igral neštetokrat ponovijo, daje v novi embalaži v tka steklenica.
Nauk iz navedenega bi bil: Akcijo »Nataka taksi, prosim« bi morala slovenska policija uves mesečno in se pri tem natančno držati sprejet: Predpisov, kajti le na ta način bi morda slovensl voznike prepričali, daje modro biti za volano: trezen, če ne zaradi svoje, pa vsaj zaradi va nosti drugih udeležencev v prometu.
Hager, strašni bik...
Oglat, kakor zidana omara, in močan kot vol: Hager (saj poznate znanega stripovske-ga junaka) bi si tega volva izbral za bojni voz.
Gre za volvo 850 R combi, ki ga lahko vidite tudi na naših cestah. Njegov pogon na
prednja kolesa komajda lahko primerjamo s kakim drugim vozilom. Z 250-kompresor-skim turbo motorjem sodi v roke pravih voznikov.
Ta siloviti Šved skriva svojo moč za oglato neopaznostjo. V notranjosti pa ima odlične usnjene sedeže, oprema kokpita iz brezovega lesa z vso ustrezno haifi opremo. Poraba ima velik razpon, ob normalni vožnji do 11 litrov na 100 kilometrov, za voznika s težko nogo pa tudi do 22 litrov.
Ce povzamemo: volvu 850 R combi ni kaj očitati. Sodi med modele, ki bi se jih splačalo imeti, seveda če premorete 100.000 nemških mark.
Še nekaj tehničnih podatkov: motor in prenos moči petvaljnik spredaj prečno, vrtina 81 mm, gib 90 mm, gibna prostornina 2319 cm3, zmogoljivost 184 kv/250 KM pri 5400 vrtljajih, elektronski vbrizg goriva, pogon na prednja kolesa, spredaj in zadaj kolutne zavore, vodenje s servo krmiljeno zobato letvijo.
Dolžina 4700 mm, širina 1761 mm, višina 1414 mm, teža praznega vozila 1502 kg, skupna dovoljena teža 2000 kg.
Pospešek iz 0 na 100 km v 7,4 sekunde, pospešek od 60 do 120 km/uro, največja hitrost 250 km/uro, poraba goriva 14,5 litra/100 km.
Cena. 9.060.110 tolarjev.
»Hager strašni« bi ga izbral za bojni voz
Študija novega nadomestka 4 CV-»Fiftie«, kot je bil prikazan na ženevskem sejmu
»Katrca« se vrača
Spomin na renault 4 CV in štiridesetih oz. petdesetih let je še vedno živ. Gre za vsem Slovencem znano »katrco«. Ob 50. obletnici rojstva 4 CV, prvič so ga predstavili leta 1946, ga pripravljajo ponovno na tržišče. V novi obliki in z novim motorjem.seveda. To malo novo limuzino so predstavili kot razvojni projekt v Ženevi. Kot kaže študija, je zanj, enako kot za znanega nemškega »hrošča«, pri ljubiteljih te zvrsti avtomobilov ponovno velik interes. Upati je, da se bo Renault resnično odločil za serijsko proizvodnjo in ne bo ostalo le pri študiji.
Ponudba tretjič
Še naprej, tokrat tretjič, pozivamo pristojne, naj poskrbijo za označitev tujih krajev v Sloveniji. V pomoč jim podarimo 1000 nalepk, da bodo lahko krajem, ki niso slovenski dodali oznaki države, kamor sodijo.
Pripravil: J. Temlln

»O komunističnem« novem razredu« je bilo mogoče slišati in brati marsikaj, znano in škandalozno krjigo o rjemje napisal Milovan Silas. V povojni Sloveniji so komunistični oblastniki uživali mnoge privilegije, ki so škandalozni predvsem iz dveh razlogov: ker so vnebovpijoče štrleli iz bede drugih državljanov in ker so bili v popolnem neskladju z vladajočo ideologijo, ki je propagirala predpravice delavskega, ne pa
dialog in konfrontacijo v zvezi s spomeniki na Slovenskem gre.
Mali in pridni pa so spremenili zgolj naslov firme. Medtem ko so še pred nekaj leti bili malodane vsi pod kapo enotnega SOZD-a ZKS, so v devetdesetih letih postali sodelavci srednje velikih (LDS, SKD, ZLSD, SNS, SLS, SDSS) in manjših firm (Zeleni, DS, DeSUS) ter - tu in tam - zelo majhnih, specializiranih obrtnih delanic
lastnine. Da so mimo »njih« oropali Tam, Videm, Iskro, Litostroj in še in še. Ja, zakaj, vraga pa potem imamo vlado, policijo, tožilce, sodišča, 27.000 državnih uslužbencev, ministre in državne sekretarje, specializirane agencije in neštete komisije in sklade za privatizacijo in ne vem kaj še. Na koncu bodo ti isti oblastniki rekli, da so delavci, ki so ostali na beraški palici, okradli sami sebe, zaklad v obliki zlatih palic pa zakopali kje
OBLASTNO KORUZNIŠTVO
oblastniškega razreda, enakost, askezo itd. Ti privilegiji slovenskega pohtičnega razreda so bili in so nemara še danes primerljivi z normalnimi dosežki ameriškega ali nemškega srednjega razreda - z eno bistveno razliko: da so bili komunistični oblastniki sami nad zakonom.
Tako je eden od »eminentnih« nekdanjih Demosovih in današnjih liberalnodemokratičnih oblastnikov opisal povojno oblast, čeprav je tudi res, da rjemu samemu ni bilo prav nič hudo. Pridobil sije doktorat na »socialistični« Univerzi, mnogo študiral v tujini na komunistične stroške in se danes, zaradi teh pridobljenih privilegijev, avtoritativno postavlja nad tiste državljane, ki teh privilegijev niso mogli ali znali izkoristiti. Toda moje današnje razmišljanje ni namenjeno temu, kdo je k^j bolje ali slabše izkoristil v prejšnjem sistemu. Opozoril bom na absurdnost in čudno fatamorgano, ki smo ji priča že celih šest let, od prvih demokratičnih volitev naprej. Imenuje pa se preprosto sprenevedanje, politično preoblačenje, izguba spomina itd. itd. No, klinična psihologija tu še ni rekla svoje zadnje besede, zato bo ta fenomen slovenske politike zagotovo dobil ustrezno mesto v klinični nomenklaturi. Morda bi še najbolje ustrezal termin »partijska vrtača«, saj gre dejansko za nekakšno spominsko luknjo.
Namreč, ko danes zaskrbljeno ugotavljamo, daje nov sistem vrednot, ki smo ga sprejeli in se imenuje kapitalizem, posameznikom omogočil, da so si nagrabili neverjetno količino nekdanjega družbenega (našega) kapitala. Istočasno ne priznamo, da so današnji oblastniki mnogo, mnogo hujši kot nekdanji komunistični, pa čeprav imajo mnogo manj »sistemskih« privilegijev, kot sojih imeli nekdanji oblastniki. Zato si včasih rečem, da celo drži teza o tem, da šele sedaj pri nas v Sloveniji živimo in čutimo pravi »komunistični režim«. Da šele sedaj dejansko doživljamo 'paradigmo nekdanjega statusa družbene lastnine, ko ta bila od vseh in od nikogar. Pravo dejstvo pa je, da so nekdanji veliki komunisti in oblastniki (kajti vsi, ki so bili na oblasti, tudi niso imeli rdečih knjižic) v procesu spreminjanja svojega obličja in imena. Za
(LS, NDS). Povsod so in v vseh strankah. In dejansko so se infiltrirali, kot replikanti (t. j. stvori, ki prevzemajo telesa oz. obliko pravih ljudi) v kakšnem cenenem in predvidljivem hollywoodskem Science fiction izdelku, v vse stranke, v vse pore nove družbe. Povsod se pojavljajo, pa se nikjer ne predstavijo s polnim imenom in priimkom. Nekaj časa so se skrivali pod novo firmo, imenovano Demos, znotraj katere so prav tako funkcionirali srednje veliki im majhni TOZD-i. Več kot dve leti je imela ta »tovarna« popolno oblast. In po razpadu Demosa seje ponovil proces, ko so se nekdanji demosovci razkropili po številnih današnjih parlamentarnih in neparlamentarnih strankah. Torej, da ponovimo: Mnogo nekdanjih komunistov seje »zdemokratiziralo«, nato »zdemo-siralo« in danes »zdepolitiziralo«. Skratka, ti spreobrnjenci se kot manjkajoči pojavljajo povsod tam, kjer se na stare oblastne podstavke postavljajo novi oblastniki, ko se na stare tovarne pribijajo nove table, novih lastnikov, ko se s prstom kaže na tiste, ki so že tako in tako vse priznali (n. pr. ZLSD-jevce).
v tujini. Ali pa, da so nekdanji veliki komunisti vstali od mrtvih in izvedli to roparsko operacijo. Tako kot so krožile zgodbe pred šestimi leti o nekdanjih partijskih naložbah v tujini. Nahj-mo si enkrat že čistega vina in se ne sprenevedajmo. Agencijo za sancijo slovenskih bank že od samega nastanka kontrolira in vodi SKD, privatizacijo oz. lastninjenje podjetij in agencijo, ki daje soglasja za programe lastninjenja, pa LDS v kombinaciji z SKD, sklad za razvoj LDS itd. itd. Veliko število politično opredeljenih ljudi za ti dve stranki sedi v skoraj vseh pomembnejših upravnih in nadzornih odborih podjetih, skladov in še česa. Celo nekateri ministri sedijo v najbolj pomebnih upravnih odborih, najodgovornejši v državi pa celo predsedujejo skupščinam pomembnih državnih podjetij. Torej, spoštovana gospoda, ne iščite krivcev drugje. Izključna in objektivna odgovornost je v vaših rokah. Zakaj pa mislite, daje Peterle pred dvema mesecema izjavil, daje po odhodu ZLSD iz koalicije situacija bolj čista? Preprosto zato, ker pač ZLSD v teh igrah ni sodelovala. In daje ta ista stranka (SKD) opravila kadrovsko čistko SDSS-jevih no-
“Zato se seveda prav prijetno nasmejem (čeprav gre za zelo resne stvari), ko danes poslušam novodobne politike Drnovškovega in Peterletovega kova (izbral sem ju zato, ker sta imela odmevne govore ob obletnicah svojih »novih« strank), da ne naštevam dalje, kako kot najbolj odgovorni oblastniki nič ne vedo o tem, kje in koliko seje v zadnjih letih pokradlo nekdanje družbene lastnine. Da so mimo »njih« oropali Tam, Videm, Iskro, Litostroj in še in še."
Zato se seveda prav prijetno nasmejem (čeprav gre za zelo resne stvari), ko danes poslušam novodobne politike Drnovškovega in Peterletovega kova (izbral sem ju zato, ker sta imela odmevne govore ob obletnicah svojih »novih« strank) da ne naštevam dalje, kako kot najbolj odgovorni oblastniki nič ne vedo o tem, kje in koliko se je v zadnjih letih pokradlo nekdanje družbene
vinarjev v Slovencu? Morda bo celo sedaj kdo od poslancev slovenskega parlamenta »pogruntal«, zakaj je moral oditi minister Tajnikar. Pa pustimo to, to so igre in vragolije oblasti in njenih akterjev.
Pomebnejšaje izjava najodgovornejšega človeka v državi za te stvari, predsednika vlade in LDS Drnovška pred dnevi, ko je dejal, da bo še na-
prej vzdržal napade z leve in kritike z desne. Gre za izjavo, kije popolnoma nična, ko jo izreče tisti, ki bi moral povedati resnico, ter čista poceni politična parola. Spominja boj] na nekdanje čase, ko se je vodstvo edine stranke (partije) branilo pred napadi in kritiko od spodaj. Je pa lahko dobra popotnica njegovi lastni izjavi nekoč v Strasbourgu, ki jo je ponovil v Ljubljani in se glasi približno takole: »Prvič sem v Svetu Evrope nastopil kot predsednik Jugoslavije, zdaj sem nastopil kot predsednik vlade Slovenije; mogoče bom prihodnjič nastopil kot župan mesta Izlake.« Kakšna samoironija v zvezi z zmarjševanjem svoje vloge kot predsednika vlade, ko ima ob sebi »vestnega in zanesljivega« koalicijskega partnerja, nekdanjega predsednika vlade Peterleta. Je pa res, da je to oblastno koruzništvo (Drnovšek-Peterle) temejjni vzrok za posledice, ki se kažejo v raznih Vidmih, Tamih in še kje. Kajti dejstvo je, o čemer se v javnosti ne govori, da imata ta dva akterja zadaj za zaveso oblasti in svojih strank LDS in SKD močno oporo v parastrankarskih in paraoblastnih forumih in zvezah, ki držijo vse niti v rokah. Ko bodo stvari postale transparentne tudi za slovenske državljane in državljanke, pa bo seveda že daleč prepozno. Nič ne bo mogoče več odvzeti, kajti odločili smo se za kapitalizem, kjer sta la-
stnina in njen nosilec (bolje rečeno, kapitalist) najbolje varovani vrednoti z državne strani.
In tu smo pri zgoraj omenjeni fatamorgani. Namreč problem fatamorgane je problem prevare v postopku, s katerim ti spreobrnjenci najprej prepričajo sami sebe, da so nekaj drugega, da so skratka to, za kar se predstavljajo. Gre za nekakšno samoslepilo, ki učinkuje obenem na prevaranta in prevaranega. In problem zadnjih dni je, da poskušajo tisti, ki so si največ nagrabili, prevarati slovensko javnost na ta način, da obljubljajo iskanje krivcev in razčiščevanje zadev. Kako pritlehno, kako podlo, kako poniglavo.
P.S. »Pravijo, da velikim osebnostim umre samo telo, duh pa se naseli v drugi osebi, in res, mnogi so mi v teh dneh rekli, da so videli, kako se K-ji, M-ji, D-ji, P-ji sprehajajo v telesih znanih, malce plešastih, tudi bradatih politikov astenične postave, ki sojih tako prepričljivo in enoznačno opisali, da raje pri priči neham s pisanjem.«
|
1.	Pred četrt stoletja sem tri mesece delal v marketingu. Ves čas so me učili, kako in kaj. Od takrat fantastično uspevam. Posebej zato, ker z lučjo pri belem dnevu ne najdem nobenega posameznika, ki bi znal kaj več o tem predmetu. Vse vas bom naučil: najprej morate ugotoviti, kaj kupci hočejo do sedaj. Potem morate ugotoviti, kaj kupci do sedaj običajno dobijo in po kakšni ceni. Potem morate kupce prepričati, daje tisto, kar vi reklamirate, boljše in cenejše... To je prvi del marketinga in se imenuje reklama, drugi del pa je, da zaračunate vaše usluge in naredite primerne stroške, vendar ne takšnih, da bi proizvajalec izdelka, ki ga reklamirate, propadel. Nekaj, kar se dogaja pravzaprav brez vas (če ste vi v sklopu tistega, čemur se reče marketing), je prodaja. Prodajo je potrebno budno spremljati. Navade prodajalcev. Navade kupcev. Če prodaja pade ali pada, so tri možnosti: a) izdelek je zanič b) marketing je zanič c) prodaja je zanič. Možnost, da je zanič vse troje, pozabite; tega vam nihče ne bo hotel verjeti. Naslednja skrivnost marketinga pa je: da proizvajalec nikoli ne verjame, daje zanič izdelek, da marketing nikoli ne verjame, daje zanič reklama, da prodaja nikoli ne verjame, da je zanič organizacija prodaje in umazanija v štacuni.
2.	če vse to veste, boste nujno obogateli. Preden pa boste to dosegli, boste morah doseči, da vam kdo verjame; ne reklame, ne prodaje in ne tržnega uspeha ni brez tega, da nekdo nekomu nekaj verjame.
3.	Da, brez vere ni mogoče.
4.	Pred četrt stoletja so mi dali prebrati nekaj ameriških priročnikov o marketingu: tam piše, na primer, da ničvrednih izdelkov ni mogoče na dolgi rok zanesljivo
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
Simbas norih krav
statistik meje avtor prepričeval, da gospodinje dojamejo, kateri pralni prašek je boljši od drugega. Da tistega praška, ki res ne pere, ne bo šlo v nedogled prodajati. Potem je avtor nadaljeval, da je mareketing bolj kot boj med praški za pozornost gospodinj, boj za ustvarjanje prisrčnejšega stika med to ali ono vrsto podobno kakovostnih praškov in to ali ono vrsto gospodinj. (Vrsti gospodirj se reče - ciljna skupina.)
5.	Poglobil sem se v problem in ugotovil, da ameriški marke-tingarji, kadar reklamirajo in prodajajo politike, le-te prodajajo kot pralni prašek. Zato ne opazijo nič posebnega. Na primer, razlike. Slovenski marketingarji ne znajo prodajati pralnih praškov, ker menijo, da so pralni praški nekaj živega, na primer tako živega kot domači politiki, in ker ne znajo prodajati pralnih praškov, ne znajo prodajati niti politikov, niti simbolov, niti zgodovine, niti zunanje politike.
6.	Gre za neprestani boj med videzom in resnico.
7.	Slovenska država si ne more privoščiti dovolj sposobnih reklameijev: ni dovolj, da si čudovita in uspešna država s cenenimi in popolnimi izdelki: potrebuješ tudi marketingarje, ki jim bodo po svetu verjeli. Takih marketingarjev Slovenija ne proizvaja. Slovenja proizvaja izključno Slovence, kijim ničesar
ne moreš verjeti. Ko takle slovenski marketingar gre prodajat živega politika, stranko, državno politiko, simbol, zgodovino, politično idejo, kaj se zgodi?
8.	Državi, ki proizvaja ljubke cunjice v mavričnih barvah in primerne reklame s šokantno miroljubno protirasistično vsebino, boš pa ja verjel, da ni država fašistov. In da so Slovenci genocidni prasci. (Sploh pa - ali niso pred kratkim povzročili klanja na Balkanu? Kar sicer trdijo Srbi, najbrž že vejo, kdo je sokrivec.)
9.	So države, ki se ne izogibajo odgovornosti do svojih ljudi, nekoč pregnanih z domov in nekoč pometanih v fojbe - so pa države, ki se izogibaju plašilu dolgov za vse nekdanje brate v orožju, za vse tiste, ki so jim pomagali pri prej omenjenih genocidih. So pa seveda tudi neprijetne države, ki nočejo prodajati zemljišč najdemo-kratičnejšim prebivalcem tega sveta.
10.	Kako ima lahko kdo dobro mnenje o Čehih, ko vendar delajo tri- ali štirikrat cenejše, ja naravnost cenene avtomobile, kot pa jih gradi najimenitnejša nemška firma? Samo vidiš končni izdelek, samo zavališ se vanj, in že ti je jasno, kaj je z demokracijo v kakšni državi.
11.	Če hoče svet doseči mir na Balkanu, si mora kdo zanj prizadevati. Najbolj si lahko zanj
prizadeva tisti, ki ima v rokah največ platna in Škarij. To je pa gotovo Miloševič. In ker je Miloševič največji mirotvorec, je paš potrebno pogledati, zakaj drugi niso tako veliki mirotvorci? Ker so se vojskovali? Aha. Zakaj pa so se? Ker jih je mirotvorec napadel? Kaj je to mogoče? Da mirotvorec napada tiste, ki jim potem ni do miru?
12.	Kdo je naročil pokole v Srebrenici? Kdo jih je izvedel? Komu so koristili in komu zdaj v zadnji fazi koristijo? V vsakem primeru pridejo prav, daje Ka-radžič hvijši zločinec kot Miloševič. Uspešen genocid in uspešna podrobnost, da je najhujši znani krivec vseeno zd^j nekje drugje, ne pa v Beogradu.
13.	Če tisti v Beogradu niso ničesar krivi, potem so krivi tisti v Bosni. Če Italijani niso ničesar zakrivili, kako naj bi, ko se vsi njihovi šolarji že desetletja učijo, da niso, potem so krivci neki drugi. In ker seje Slovenija 1991 odcepila, to ne more biti jugoslovanska zadeva, ampak zgolj slovenska. Gnusen narod pač.
14.	V jeziku marketinga je zdravilo preprosto. Slovenija mora izrazito obžalovati, da ni pobila vseh Tržačanov in sploh Italijanov nekje do polovice poti do Benetk. Kdor se da preslepiti z antifašizmom nekaterih Italijanov in ne kaznuje krivcev, tak ne more biti dober zaveznik. Ker že takrat ni bil, čeprav je bil, kako naj bo potem danes, ko res ni, ker ga nočejo sprejeti v NATO? No, in potem naj Slovenija zahteva od Evropske unije Trst in Koroško: če smo se že trudili z genocidi, nas je potrebno tudi še malo nagraditi! Zdaj, ko smo se poboljšali, smo demokratični in skrbimo za manjšine (vzorno! in ne tako kot druge evropske države, posebno še Italija in Avstrija).
15.	Vse je stvar marketinga. Država se ne razlikuje od pral-
nega praška. Dolgoročno se je ne da reklamirati, če ni učinkovita. Vendar tudi če je še tako čudovita in učinkovita, brez dobre reklame (dobra reklama pa je vedno znanstveno preizkušena, na izsledkih temelječa in visoko strokovna zadeva), brez dobre reklame je tudi najuspešnejša država prazna pena nesnage na lokalnem potočku.
16.	Multinacionalke in večje države so v rahli prednosti pred majhno državico: če nič drugega imajo na razpolago na milijone marketingarjev. Lažje ponavljajo eno in isto. Poleg tega: bolj se splača verjeti veliki in bogati državi. To je tako, kot da te kdo vpraša, ali se boš zanesel na majhnega in revnega ali na velikega in bogatega. In to ravno v Evropi, kije končno odkrila, kaj so prave vrednote?
17.	Težko je biti fašist. Težko je biti krivec za ropanje in požiganje v sosednji državi. Težko seje hvaliti, da si požigal vasi in pobijal civilno prebivalstvo in da prihejaš iz države, kije surovo tlačila lastne državljane drugih narodnosti. Italijani bi bili nori, če ne bi poskušali kaj ukreniti s svojim imid-žem. Torej pač ukrepajo: najlažje je (in po navedbah ameriških makretinških teoretikov najpravilnejše), da dokažeš, kako ima tvoj predmet reklamiranja neke, četudi drobne, komparativne prednosti pred konkurenčnim. To seveda stane, je pa jasno, da se utegne splačati.
18.	Če mene vprašate, narod, ki meji na Italijane, nekdaj (in tudi zdaj?) grozne fašistične pošasti, in Avstrjjce, ki so dali človeštvu Adolfa Hitlerja in sploh bili v tem ali onem hujši in prizadevnejši kot Nemci, potem pa še na Hrvate, ki mejijo na še bolj grozne Srbe... narod, ki živi na tako čudnem mestu, ne
more biti drugega kot biser fašizma in komunizma in volje do metanja v fojbe kogarkoli in kadarkoli. Ni važno, če Slovenci kaj priznamo ali ne: svirjarjje se vedno dogajajo nekje okoli nas. Ali ni to že dovolj? Je res važno, kakšne pokole smo izvajali mi Slovenci in zakaj in ali smo obstreljevali Sarajevo ali ne? Obdajajo nas same žrtve. Kdor je med samimi žrtvami, menda ne more biti nedolžen?
19.	Znamenito načelo marketinga: ni morda niti nujno, da je vse res: važno je, da predmet reklamiranja primerno diskretno povežeš s čim prijetnim. S čim prepMčljivo prijetnim.
20.	Če pa ni prijetnega, pa vsaj s čim šokantnim: tudi vtis je namreč nekaj.
21.	Medtem, ko je nekaterim državam na Balkanu, posebno Bosni, uspelo leta in leta briljirati v svetovnih medijih, je Slovenija zapustila naslovnice in poročila raznih medijev. Česar ni v časopisih, tega ni (je rekel Mussolini). Česar ni, tega ni mogoče reklamirati. Česar ne reklamiraš, ne moreš prodajati.
22.	Medtem ko nekatere države tooooolikooooo naredijo za mir, Slovenije ni med njimi. Pa tudi če je, tega ni mogoče opaziti. Ko pa ima ta država toliko neprijetnih napak. Najneprijetnejša: ne zna se prodajati. Ne zna narediti vtisa. Še Petru Handkeju ni všeč. Če to ni dovoij. Kaj bi potem zadostovalo?
23.	Recimo, da ste Anglež. Prodajate govedino. Še včeraj je bilo vse v redu. Zdaj pa vsi bolj verjamejo svojim časopisom in strašnim zgodbam o norih kravah - kot pa vam. Potrošnik je kot rahla cvetlica: prestraši se. Slovenija pa je alpska državica sredi samih norih krav. Pa tudi eno atomsko elektrarno ima, Francija pa jih ima štirideset... ampak...
fto,
-8|
lSk
Ho
De
•i5
C6l
o!
I*ic
L'
l.p
ko
o CD S ' ~ 6 <P s* & B v S B ? ra & ŠS S CD ?	®
EKSTILCI IŠČEJO TAKEGA Z JAJCI
„ sindikat bije neizprosno bitko s časom in državo,« je na Di-rf k°vne konference Sindikata delavcev tekstilne in usnjar-^nelovalne industrije uvodoma povedal predsednik ZSSS L.Usan Semolič, svojo trditev pa v isti sapi utemeljil z na-J ma krutima dejstvoma: vsak teden gre v stečaj kakšna v j ,z teh dveh dejavnosti, v tistih »fabrikah« pa, ki so še “o, četrtina zaposlenih (10.000) ne zasluži niti 40.000 to-Vna mesec...
eJ6 V nadaljevanju tiskovne )n d Ce Povc<-lal podpredsednik n: ,zitlan, Sindikat tekstilne ^ ^-predelovalne industrije 0a®jstvi že od jeseni sem ne-»1» “^fijbardira« vse najodgo-i v J'a^titucije v državi (o čemer ije S poročali sproti), vendar a ?nizanje prispevkov in da-Prineslo kakšnega otip-il DausPe^a- »Nasprotno,« je i ^0zrnan, »samo od 22. ja-
ovd°VxŽeraj(26- '• m'’°P- a')
Oti leCaJ a*' v prisilno porav-iatr^.evet podjetij naše branže. >bn'	nesre(-a še večja, lahko
s ,a Usoda kot zaposlene v Pla->o r? ^0*et' tucl> delavce Peka. eni ' °’se ^oJin1' da bodo po Sliv Za&le Poloni socialne bom-Poraznih razmer je dopolnil )r ifark’ sekretar Območnega nj Sindikata delavcev tekstilne 3®,^-predelovalne industrije našem območju brez večjih . °v Posluje le pet firm, drugih v težavah. Predilnica Laško v st v rla bo šla prihodnji telil kecai • • ■ ®
m^rnu pa v Sindikatu tekstilne ,evf. 0'Predelovalne industrije 'to'm n's0 vr§l' puške v ia ki? Podlag* gradiv »Ocena K ■ obuke pomoči in predlogi za inr Položaja proizvodnje preje, ini konon*h tekstilnih izdelkov ^^sko predelovalne industrije ^ S' ukrepov« ter »Operacio-!la ji?utropov za izboljšanje pole e ovno intenzivnih panog«, i Pripravilo Ministrstvo za go-. Nedejavnosti RepublikeSlo-b? S|? Pr'Prav‘li predloga dveh Utvk nov: 0 spremembah in do-a« zakona o prispevkih za soparnost ter o odkupu terjatev Jeto ali uničeno premoženje akah bivše Jugoslavije. Prejš-(21. p m.) so ju poslali vladi,
ustreznima ministrstvoma, odboru za gospodarske dejavnosti pri državnem zboru (DZ) ter komisiji za žensko politiko in nekaterim poslancem. Prvi seje odzvaz odbor DZ za gospodarske dejavnosti in predloga uvrstil na sejo, ki je bila v torek (26. t. m.). »Ugotavljal je pomembnost obeh branž zaradi ženske delovne sile, lociranosti po vsej državi, izvoza, poceni delovnih mest itd., ni pa imel toliko poguma, da bi predloga zakonov dal v uradno proceduro,« je dogodek razočarano komentirala .sekretarka Branka Novak.
In kakšen bo naslednji korak? »V sindikatu dejavnosti bomo vztrajali
NE BORIMO SE ZA VEČJE PLAČE, TEMVEČ ZA DELOVNA MESTA - Tako so na tiskovni konferenci Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije poudarjali (z leve proti desni) Porto Turk, Dušan Semolič, Anton Rozman in Branka Novak.
pri svojih zahtevah,« je pribil Rozman. »Zdaj med poslankami in poslanci iščemo uradne predlagatelje obeh zakonov. Če jih ne bomo našli,
se bomo morali odločati pa o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja za naša delovna mesta...«
D. K.
r
Tudi Peko na bobnu?
-v
V
Prejšnji četrtek je bila v SIC Radovljica 2. konferenca Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, na kateri so vzeli pod drobnogled »gibanje industrijske proizvodnje na Gorenjskem v preteklem letu«, zavoljo kritičnega položaja pa seveda nikakor niso mogli mimo sedanjih zapletenih razmer, ki utegnejo imeti usodne posledice - predvsem za Tržič. Te dni je namreč šla tam v stečaj tekstilna tovarna Modena, v že tako ali tako prepolovljenem BPTnačrtujejo novo odpuščanje (SO delavcev), na pragu drastičnih posegov pa seje zdaj znašel še Peko: njegov stečaj (ki ni nemogoč!) bi po županovih izračumh število brezposelnih v tržiški občini zaokrožil na grozljivih 72 odstotkov!
Kot je povedal član konference iz Peka Anton Rozman, sicer tudi podpredsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, je usoda Peka v rokah glavnih upnic -Gorenjskebanke (dolguje ji poldrugo milijardo tolarjev) in SKB (v podjetju ima svojih 500 milijonov tolarjev), ki pa sodita, da predlagani sanacijski program vseljuje preveč nedonosnih poslov
in premajhno odpuščanje delavcev. Namesto predvidenih400 naj bi jih bilo po njunem mnenju odveč kar 665. Kako se bosta odločili, do zaključka redakcije še nismo zvedeli; vemo pa, daje (tudi) od tega odvisno, ali bodo delavci Peka do 29. t. m. dobili plače ali ne.
Medtem so se razmere v Peku tako zaostrile, da sta Svobodni sindikat in Neodvisnost že ustanovila stavkovni odbor, ki pa stavke za zdaj še ni oklical, ker je predsednik uprave Andrej Frčej obljubil, da bo storil vse, da bodo plače v celoti izplačane do zadnjega delovnega dne v tem mesecu.
Naj končamo zAntonom Rozmanom. »Državnemu zboru bomo predlagali spremembo zako-nao odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje, saj smo si ob razpadu jugoslovanskega trga nakopali za 37 milijonov mark obveznosti,« je povedal na konferenci v Radovljici. »Glavni kri vec za nastale razmere je namreč država, kije omogočila sanacijo bank na račun izčrpavanja gospodarstva z oderuškimi obrestmi...«
D. K.
KAJ DELAJO
V republiških odborih
Sindikat finančnih organizacij
Podvig naših smučarjev na Češkem
V češkem smučarskem središču Ričky v Orlickych horach je bilo državno prvenstvo čeških zavarovalnic, na katerem je nadvse uspešno sodelovala tudi 12-članska reprezentanca Sindikata finančnih organizacij Slovenije: osvojila je kar 12 kolajn, od tega sedem zlatih! »Tega vam ne bomo kar tako 'odpustili’«, so gostitelji komentirali podvig naših smučarjev...
Uvrstitve naših - ženske, slalom -1. kategorija: 1. Zabukovec 1:19,25 (1. tek: 38,20; 2. tek: 41,05), 4. Pogačnik 1:27,22 (40,80; 46,42), 5. Hmeljak 1:30,96 (48,22; 42,74); veleslalom: 1. Zabukovec 45,25, 4. Hmeljak 48,62, 8. Pogačnik 51,06;moški-slalom, 1. kategorija: 1. Zdovc 1:01,84(30,37; 31,47), 2. Markič 1:06,10 (32,60; 33,50); 2. kategorija: 4. Iglič 1:21,43 (37,93; 43,50), 5. Pančur 1:23,83 (42,16; 41,67); veleslalom - 1. kategorija: 1. Zdovc 39,73, 2. Markič 42,32; 2. kategorija: 8. Iglič 49,83, 9. Pančur 50,48; tek - moški, X. kategorija: 1. Sušnik 28:41,91,2. Pančur 29:11,04;2. kategorija:2. Lanišek 32:33,30; 3. kategorija: 1. Kosi 32:02,90;štafeta: 1. Slovenija 39:10,84 (12:57,20; 13:08,90; 13:04,70).
Naša ekipa je povabljena tudi na evropsko prvenstvo zavarovalnic, ki bo v Italiji.
D. K.
T
k: :>
7
KDOR SE ZADNJI SMEJE... - Zmagovita ekipa Sindikata finančnih organizacij Slovenije (klečijo z leve proti desni); Mateja Hmeljak, Saša Zabukovec in Jana Pogačnik ter (stojijo z leve proti desni) Rado Iglič, Anton Pančur, Rado Markič in Dejan Zdovc, kije bil najboljši udeleženec prvenstva.
V soboto skupščina PSS
V soboto bo v Novi Gorici redna letna skupščina Policijskega sindikata Slovenije, na kateri se bo članstvo osredotočilo predvsem na posledice sprememb v delovnopravnem in socialnem položaju policistov, kijih povzročajo spremembe v organiziranosti policije na lokalni ravni, nastajajoči zakon o policiji ter vsakdanji ukrepi delodajalca in njegov odnos do policije.	f(
4-0 f.
figa sindikalnega turizma
WS-
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 12
Plem B0R2a SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, l'0sti Ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmo-Lnj ’°r9anizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stalite1' “dogalovov, prikolic in drugih možnosti.
ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali t^5.naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-~ Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
i&TNfŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
llevn ~ počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, Ih',9 s°ba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od 'OGa* aprila.
)6r,a KA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC. /Pi i Za.4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena, lena BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. JLelPoinega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine.
14	rtp ~ HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion Sratia ’ doPlaeil° za P°lni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let telo p0cl 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko ekrpHoP°lnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in (Opcijski program za najzahtevnejše goste.
lOpc ^ - garsonjera, 65 DEM dnevno - posamezni termini.
garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v marcu.
15	q^4SKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema
i^pVLJicA - hotel za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe,možnost uporabe trim kabineta, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
.trk ?KA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-1,5at?'1-štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
~ POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, cena od 65 do 85
SKETOPLICE - bungalov za 4 osebe, enotedenski paketi -
I.M^havno. Prosto v marcu. cenaB-AVSKE TOPLIC I. M^DEM na dan.
Cehi. AV?KE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. ži0n,n°čitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni pen-•Pr>£,150 SIT-
'Uhini JUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, '?0kia’ kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. tohai-UKA- počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, Csa103 ’ 5°0 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v 'B^.^jnarcu.Idealne tekaške proge.
$5 rt,-P ~ Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena
IIP'
a , fcCE - |
garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb,
- PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-■ NOvirpM, polnega penziona pa 41 DEM.
4$ QgK»HAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena
"a	SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje
), Doi vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM. koriai ■ NjskE TOPLICE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica, I,	Cena 65 DEM na dan.
teihini \L*BKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, nafgJ^Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. Možnost
Pc&TNiŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
miške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih to-
plicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
7.	KORZIKA - vikend na Korziki - avtobus, luksuzna ladja. Odhodi 5., 12., 19. in 26. aprila. Cena 490 DEM.
8.	PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avionski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM.
9.	ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine.
Informacija sindikalnim zaupnikom
ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog.
D.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
B. DOPUST11996 - POLETJE 1996
OD 22.06. DO 05.09.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje, najem 7 dni, 65 do 75'DEM dnevno.
2.	PIRAN - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 65 do 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan.
4.	FIESA -tri- ali štiriposteljne sobe, tuš,WC.Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 12. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT.
6.	LOVRAN - privatna vila - tri-a li štiriposteljne sobe (možnost prehrane). 85 DO 110 DEM za apartma.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 420 DEM
- apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 856 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 461 DEM.
9.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 506 DEM
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel RIGAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM
-	apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM.
10.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
11.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 780 DEM, za 6 oseb 970 DEM.
12.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 476 DEM
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 396 DEM
-	apartmaji BON REPOŠ za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 650 DEM, za 6 oseb 830 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
C. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam
posredujejo svoje želje za družabni alf strokovni izlet ali potovanje doma
ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	KOČEVSKA REKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
3.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE M AR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
4.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
5.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. C§ng 1 700 tolarjev.
6.	GOSTIŠČE - CORONE - Dolenjci pri ADLESICIH, prava belokranjska kulinarična ponudba. Ugodno za enodnevni sindikalni izlet.
E.	SEJMI
1.	BASEL -WORLD-DIDAC - novosti s področja izobraževanja od 8. do 11. maja - enodnevni ali štiridnevni ogled. Cena 495 oz. 435 DEM.
2.	BOLOGNA - COSMOPROF - sejem lepote, kozmetike - od 26. do 29. aprila. Cena dvodnevnega ogleda 139 DEM.
3.	HANNOVER - industrijski sejem - od 22. do 24. aprila. Robotika, logistika, površinske obdelave materiala, livski in kovaški izdelki, okolje, inženiringi, inovacije. Cena tridnevnega ogleda je od 998 do 1390 DEM, odvisno od kategorije namestitve.
F.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
2.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
G.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIHVOZOVNIC
H.	VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELAN Dl JA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEWYORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo Washingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM.
3.	ŠRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
1. maj • 1. maj • 1. maj
1. Apartmaji v Strunjanu - za 2, 3 ali 4 osebe, 7 dni - 210 DEM/ osebo.
3- Poreč - hotel Tamarls - 3 do 8 dni - polpenzion v dvoposteljni sobi - 39 DEM/osebo na dan.
3.	Bohinj - počitniška hiša za 6 oseb - cena 80 DEM/dan.
4.	Rabac - karavana mlajših - 5 polpenzionov 13.900 tolarjev.
5.	Barbarlga - enosobno stanovanje - 52 DEM dnevno.
6.	Val Thorens - Kompasov klub - najem apartmaja za 4,5 ati 6 oseb za 7 dni. Cena 520 DEM za osebo.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava ja sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
Poslovne odločitve direktorja Silvestra Lemuta so vseskozi pravilne
GLAVNA ADUTA: KAKOVOST IN RAZLIČNOST
Komisija Gospodarske zbornice Slovenije je za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v preteklem letu nagradila tudi direktorja Silvestra Lemuta,diplomiranega inženirja agronomije. V obrazložitvi laskavega priznanja je med drugim zapisano, da je Silvester Lemut s svojim delom in rezultati oblikoval podjetje, kije steber gospodarske moči občine Vipava in ki sodi v sam vrh slovenskega kmetijstva in vinogradništva.
Po diplomi na Biotehnični fakulteti leta 1963 seje nagrajenec zaposlil pri Kmetijsko vinarski zadrugi vVipavi, vVinski kleti, kjer je po stažiranju bil obratovodja. Po združitvi Kmetijske vinarske zadruge v Vipavi in Kmetijske zadruge Gorica v Kmetijski kombinat Vipava je prevzel dela direktorja Kmetijske predelave, ki je vključevala obrata Vinsko klet in Mlekarno v Vipavi. Po letu 1990 pa je prevzel kot direktor vodenje podjetja Agroind »Vipava 1894«, ki še vedno vključuje Vinsko klet in Mlekarno v Vipavi ter servisne dejavnosti.
»Glede na to, da je Vipavska dolina največji in obenem najpomembnejši živilski bazen v Sloveniji in da tu ni velikih mest, ki bi potrebovala toliko, kot pridelamo in napravimo, smo bili že od nekdaj
primorani posvetiti vso pozornost trženju in iskanju kupcev,« pravi Silvester Lemut. »In ker svojih trgov nimamo pred domačimi durmi, si vseskozi prizadevamo, da prihaja iz naših obratov čim več trajnih izdelkov. Takih, ki jih ni nujno potrebno vnovčiti od danes na jutri. Skratka, veliko vlagamo v razvoj, reklamiranje in predstavitve naših izdelkov, v oblikovanje in ugled. Imperativ vseh naših prizadevanj pa sta vrhunska kakovost in različnost oziroma izvirnost. Masovnost postaja za nas vse bolj nezanimiva. Zato si želimo, da bi romalo iz naše kleti na najrazličnejše trge čim več kakovostnih in vrhunskih vin, iz mlekarne pa najboljši mlečni proizvodi.Taki, kakršnih naši konkurenti ne morejo ponuditi. Vse to je kajpak najtesneje povezano s cenovnimi razredi in sploh uspešnostjo poslovanja. Če si zares dober, boljši od povprečnežev in lahko ponudiš stvari, ki jih drugi ne premorejo, potlej so možnosti za uspeh...«
Ko direktor Silvester Lemut govori o različnosti, kakovosti in
Silvester Lemut, direktor podjetja Agroind »Vipava 1894* in letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije
vsem tistem, kar je danes potrebno za obstoj na trgu in pridobivanje novih kupcev, ima v mislih zelo določene proizvode. Mednje sodijo - poleg številnih jogurtov, sirov in drugih proizvodov iz mleka - nekatera izbrana vina, kot so zelen, pinela,
»Zakaj bi vendar vi Slovenci, katerih očaki so rod za rodom kmetovalci bili, tudi enkrat in sicer v kmetijstvu ne napredovali?... Predragi! z molitvenimi bukvicami se še vse pri ljudstvu ne doseže!«
(Matija Vertovec, 1847)
pikolit..., pa vrhunski sauvignon iz Lož ali iz vinogradov Zemona. Med omembe vrednimi posebnostmi vipavske kleti so tudi arhivska vina letnik 1985. Izborni majhen: barbera, cabmet, merlot. Prav poseben sloves imajo tudi barriqe vina, starana v hrastovih sodih. Za pollitrsko steklenico takšne kapljice, denimo merlota, cabmeta ali char-donnaja je treba odriniti 720 tolaijev. Kajpak vVipavi, pri proizvajalcu. In ko že omenjamo posamezna vina, po katerih je zaslovel kolektiv di-rektoijaLemuta,seveda ne moremo mimo penečih vin, na primer the-odosiusa, stoletne in silvestrske penine...
»Ni naključje, da smo v Vipavski dolini uspešni vinogradniki in dobri kletaiji. Prvo slovensko knjigo o trtah in vinu je namreč napisal naš krajan. Matija Vertovec. Naslov znamenitega dela, ki je izšlo že leta 1844, je Vinoreja. Poleg tega se v tej dolini ponašamo z najstarejšo vinsko kletjo v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1894, zato je ta spoštljiva letnica tudi v naši blagovni znamki »Vipava 1894«.Zdaj jevnaših rokah kar 400 hektarov vinogradov, ki se raztezajo prav do Biljenskih gričev oziroma slovensko-italijanske meje. Letno pridelamo do 3 milijone kilogramov grozdja, 5 milijonov pa ga pridelajo naši koopemati,« nam je povedal nagrajenec.
Zmogljivost vipavske kleti je 21 milijonov litrov. V primerjavi z drugimi slovenskimi kletmi je to zelo veliko, saj se s tolikšno zmogljivostjo lahko pohvalijo samo še Brici. Preostale kleti so manjše. In po nagrajenčevi zaslugi oprema vinske kleti v Vipavi ne zaostaja za najsodobnejšimi kletmi v svetu, saj premore najsodobnejši prevzem grozdja z največjo in obenem najsodobnejšo baterijo stiskalnic v Sloveniji ter sodobno omrežje hladilnih sistemov, ki omogočajo nadzor vseh tehnoloških postopkov v fazah dozorevanja vina. Pomembneje tudi, da so vso tehnološko opremo kupili z lastnimi sredstevi.
»Rezultati v proizvodnji se med drugim zrcalijo tudi v pridobljenih odličjih, tako na razstavah doma kot tudi v svetu. Slednje je pomemb-
no zato, ker želimo še več izvažati'; Naše podjetje je obdelovalo nove trge postopoma in s ciljem dolgoročnega poslovanja. Delno smo ta cilj že dosegli, saj smo izvoz vina precej povečali. Zunaj dobimo za steklenico do osem nemških mark, kar pomeni, da smo v srednjem cenovnem razredu. Izvažamo v Belgijo, Kanado, Nemčijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo in Združene države Amerike, nova izvozna prizadevanja pa so usmerjena na Finsko, Norveško, Švedsko, Švico in JužnoAfriko...« dodaja direktorSil-vester Lemut.
V starem delu vinske kleti v Vipavi je pravo »svetišče« vipavskega vina-Vipavski hram. Hram (»meni za vipavsko vinsko klet kraj, v katerem se ne hrani le vino, ampak se v njem ljudje srečujejo, modrujejo, dogovarjajo in veselijo. Vipavski hram podjetjaAgroind »Vipava 1894« je zato dragocen prostor za predstavitev njihovih izdelkov. Majhna reklama naTV zaslonu namreč velja podjetje približno toliko kot 20.000 čaš žlahtne kapljice.
Andrej Ulagu
V Kovinotehni so prebrodili krizno obdobje
POLOVICO PRODAJO NA TUJIH TRGIH
Razpis izobraževalnega seminarja
»Delavski predstavniki v nadzornih svetih gospodarskih družb«
Namen izobraževalnega seminarja je usposobitev članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev. Zaradi pomembnosti in odgovornosti funkcije je nujno, da se člani nadzornih svetov usposobijo za učinkovito zastopanje delavskih interesov v nadzornih svetih gospodarskih družb.
Seminarja se lahko udeležijo le člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Seminar bo izveden v dveh delih, in sicer:
-	prvi de! 22. in 23. aprila 1996 ter
-	drugi del 20. in 21. maja 1996.
Kraj seminarja: Sindikalni izobraževallli čarter Radovljica, Gradnikova 1. Vsebina
I. del
Ponedeljek, 22. april 1996
od 9.15 do 10.15 ure
Tema I:
STRATEGIJA ZSSS NA PODROČJU SOUPRAVLJALSK1H PRAVIC DELAVCEV
Predavatelj: Milan UTROŠA, član predsedstva Sveta ZSSS Od 10.15 do 13.30 ure
Tema II:
TEMELJNI POJMI IZ DELNIŠKE ŠOLE
-	korporacijsko pravo - s poudarkom na delniški družbi
-	osnovni pojmi DD: delničar, dividenda, organi idr.
-	partnerska DD - organizacijska oblika
-	organiziranje delničarjev danes v Sloveniji
-	aktivno lastništvo
Predavatelj: prof. dr. Krešo Puharič, predavatelj na EF, Ljubljana, ekspert za mednarodno gospodarsko pravo Od 13.30 do 15. ure - ODMOR Od 15. do 18. ure
Tema III:
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
-	pojem vrednostnih papirjev
-	borze vrednostnih papirjev
-	dividendna politika in odgovornost uprave
Predavatelj: Leonardo F. Peklar, dipl. iur., direktor Socius d.d. Ljubljana, ekspert za področje mednarodnih papirjev,nosilec številnih projektov lastninskega preoblikovanja
Torek, 23. april 1996
Od 9.15 do 12.30 ure
Tema IV:
NADZORNI SVET V RAZMERJU DO UPRAVE, SKUPŠČINE IN SVETA DELAVCEV
-	vloga, sestava in vsebina dela NS v prehodnem obdobju in dokončno imenovanje v NS
-	praksa doma in primerjava s tujino
-	formalno pravna ureditev NS
-	NS v razmetju do drugih ključnih organov v delniški družbi
-	nagrajevanje in odgovornost članov NS
Predavatelj: Franc Sladič, dipl. politolog, direktor Agencije za kadre, Socius d.d., Ljubljana, nosilec pomembnih mednarodnih projektov s področja lobiranja ipd. Od 12.30 do 15. ure: odmor Od 15. ure do 18. ure
Tema V:
LETNO POROČILO
-	vsebina, pomen ter zakonska utemeljitev letnega poročila
-	elementi letnega poročila
-	oblikovanje letnega poročila (delavnica - igranje vlog)
Predavateljica: mag. Cvetka Peršak, jinančna izvedenka, cenilka podjetij
II. del
Ponedeljek, 20. maj 1996 Od 9.15 do 12.30 ure
Tema I:
PODJETNIŠKA IN MENEDŽERSKA FILOZOFIJA
-	pojem podjetništva in menedžerska
-	poslovna vizija
-	način podjetniškega razmišljanja, vrednote in lastnosti
-	podjetnik in odgovornost
-	prehod v menedžersko funkcijo
Predavatelj: prof. dr. Bogo Kovač, predavatelj na EF, Ljubljana, avtor več strokovnih del Od 12.30 do 15. ure: odmor Od 15.do 18.ure
Tema II:
POSLOVNI NAČRT
-	poslovni načrt kot orodje podjetniškega načrtovanja
-	osnove podjetniškega izhodišča pri oblikovanju poslovnega načrta
-	strukturni elementi poslovnega načrta
-	praktična uporabnost
Predavatelj: doc.dr. Boris Šuštar, predavatelj na EF, Ljubljana, specialist za področje poslovnega načrtovanja
Torek, 21. maj 1996
Od 9.15 do 12.30
Tema III:
TRG DELOVNE SILE IN KADROVSKA STRATEGIJA
-	pojem trga delovne sile
-	vzvodi dela na trgu delovne sile pri nas in v razvitem svetu
-	krmiljenje s človeškimi viri v gospodarskih družbah
-	pogled v bližnjo prihodnost
Predavatelj: prof. dr. Ivan Svetlik, dekan FDV, Ljubljana Od 12.30 do 15. ure: odmor Od 15. do 18.ure
Tema IV:
USPEŠNO VODENJE PROJEKTOV
-	projektno vodenje kot način realizacije poslovne strategije in definicija projekta; določitev aktivnosti in interaktivnosti
-	organizacija in matrika odgovornosti
-	oblikovanje projektnih timov
-	metodologija mrežnega planiranja
Predavatelj: doc. dr. Jure Kovač, predavatelj na PEF Maribor ter FOD Kranj
Metode dela: Kombinirane: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog, grafoskop
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov:
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 11. aprila 1996.
Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 34.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji_(kopijo virmana).
Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite Seminar III, sklic na številko 08.
Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko na prijavnici.
Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 4.500 SIT).
Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/ 316-489.
Milan Utroša,
član predsedstva Sveta ZSSS
Prijavnica za izobraževalni seminar »Delavski predstavniki v nadzornih svetih gospodarskih družb«
ki bo 22. in 23. aprila 1996 ter 20. in21.maja 1996
Ime in priimek:..........................................................
Datum rojstva:...........................................................
Naslov doma:.............................................................
Zaposlitev: naziv in naslov družbe:......................................
delovno mesto:......................................................
Član sindikata dejavnosti Slovenije:.....................................
Član nadzornega sveta:...................................................
. (naziv in sedež družbe)
Telefonska številka: - doma:.............................................
-v službi:............................................
OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica:
DA	NE
V.......................... Žig in podpis odgovorne osebe:
dne........................
V	mednarodnem trgovskem podjetju Kovinotehna d. d. Celje so zaključili sorazmerno dolgo obdobje lasminskega preoblikovanja. V ponedeljek je bila prva »polastninska« skupščina. Z njenimi rezultati in rezultati glasovanja so novinarje seznanili na torkovi tiskovni konferenci. Na skupščini so delničarji med drugim glasovali o delitvi dobička iz let 1993 in 1994, ki je ostal nerazporejen, izvolili nove člane nadzornega odbora in imenovali revizorja delniške družbe.
V	Kovinotehni pravijo, da so prebrodili krizno obdobje. Za letos imajo smele načrte. Celotni promet naj bi se povečal za najmanj 7 odstotkov, stroški naj bi se zmanjšali za tri odstotke, stopnja donosnosti na osnovni kapital pa naj bi bila štiriodstotna. Dolgoročni cilj Kovinotehne je, da bi polovico prodaje uresničili na trgih izven Slovenije. Pri tem mislijo zlasti na tržišče nekdanje Jugoslavije in Rusijo. Letošnja vrednost prodaje naj bi znašala dobrih 34 milijard tolarjev, večino prometa pa bodo ustvarili v grosistični prodaji. V tujini bodo grosistično prodajo povečali preko lastnih skladišč s črno metalurgijo in blagom za široko porabo. Dolgoročno strateško pomembna je seveda tudi maloprodaja. V Sloveniji bo Kovinotehna letos odprla tri nove prodajne centre (v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti), poleg tega pa še prodajne centre v Srbiji (Požarevac), Rusiji (Moskva) in na Hrvaškem. Za naložbe v maloprodajno dejavnost bodo letos
Stalno upravo Kovinotehne sestavljajo:
Aleš Ilc, predsednik Tomaž Berginc, član za področje komerciale
Milena Sedovnik, članica za področje ekonomike in kadrov Janez Marovt, član za področje financ
Alojz Kure, član za organizacijo in informatiko
Vinko Žgajnar, delavski direktor
•
V Kovinotehni je zaposlenih 1150 delavcev, kar 9500 pa je delničarjev, ki so vplačali certifikate ali gotovino.
U:
ir
S1
P
i
b
tf
v
s
t
namenili okrog sedem milijonov mark-Še lani so poslovali s sorazmerno majhnimi dobički, letos pa si obetajo boljše rezultate. Lani je bruto dobiček znašal le okrog 18 milijonov tolarjev.
Del lastninjena v Kovinotehni je končan, pravo pa se bo šele začelo. Formalni pogoji za kotacijo na borzi so izpolnjeni. V zvezi z novo organiziranostjo poteka druga faza reorganizacije. Na novo oblikujejo prenovo in racionalizacijo vseh postopkov. V pripravi nove organizacije in delovnih postopkov upoštevajo principe standarda ISO 9000. Ob zaključku reorgani-zacjie naj bi tudi prejeli certifikat ISO 9000.
Jenez Vedenek
dr. Adam Pvrg
OBVEŠČEVALNE
SLUŽBE
... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo gra- 1 ditev države in njene suverenosti ter j želja po oblikovanju visokoprofesional j ne obveščevalne službe. Avtor spoš- | tuje dosežke tujine, ki pa jih po nepotrebnem ne favorizira. Je nasprotnik mehaničnega prenašanja tujih izkušenj v naše razmere. Išče in najde kompromis med množico tujih rešitev in slovensko prakso. Vfes čas se zaveda dejavnikov, ki determinirajo slovensko stvarnost.
... Delo je rezultat vestnega, načrtnega, sistematičnega ter teoretičnega in znanstveno zaokroženega proučevanja. Predstavlja soliden ; prispevek ne samo stroki, temveč tudi j sodobni politološki znanosti.
...V pravem času je prišlo v javnost ustrezno znanstveno delo, ki popre vija mučen občutek kvari poznavanja, degradiranih in večinoma depiasire nih razprav v javnosti o problemu organiziranja in delovanja obveščevalnih služb pri nas.	Andrej Anžič
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).
izvod(ov) knjige avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:.......................................
Ime in priimek podpisnika:.........................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. p0dpis naročnika:
Naročeno, dne:..............


Fin-:o in rSU-
/Vi-<ega neni ' ka-ipak mo-.Vi->Vi-sro-dei-onu >to-ice.
'aga
Položaj delavskega predstavnika Vzgoja za komuniciranje v nadzornem svetu družbe v delavskem soupravljanju
S^dr. Zvonka Šarman
i
Z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je dejansko uvedeno soodločanje v nadzornem svetu. To je nedvomno naj višja oblika soupravljanja gospodarske družbe, kajti gre za pravo soodločanje, in sicer pri najpomembnejših, t. j. poslov-no-stratešicih odločitvah. Delavski člani nadzornega sveta so pri sprejemanju odločitev enakovredni članom na kapitalski strani in imajo dpi Pravice do urejanja posameznih vprašanj pri I ’u sveta. Prav tako so tudi enako informirani z depalske strani, saj velja v tem pogledu določena “conska obveznost.
Glede na to, daje večina naših podjetij še vedno v P °cesu lastninskega in organizacijskega preobliko-pja ali v prehodni fazi na poti v kapitalsko družbo r so prvi »pravi« nadzorni sveti komaj začeli delo-in/r e n'marno lastnih izkušenj niti tovrstnih raziskav v ' teoretskih prispevkov o tem, kako (naj) dela-ki predstavniki v nadzornem svetu uresničujejo svoj k ra>ativni položaj in izvajajo svojo vlogo. Zato je tžkone koristno vireti, kakšna je teorija in praksa v pčiji posebno zato, ker smo se pretežno zgledo-a‘i po njihovi korporacijski zakonodaji.
Položaj predstavnikov delavcev v nadzornem svetu e niške družbe v Nemčiji je, tako kot pri nas, po-tak n°ma enak Položaju predstavnikov kapitala ter je, v l? za ene kot druge najpomembnejše, da imajo do-in h stro*covnega znanja, zadostno poznajo problematiko dovolj objektivnih informacij, da so sposobni sprem-od) ^o nadzornega sveta in tvorno sodelovati v procesu
, pregled nalog članov nadzornega sveta nemških ^niških družb je zelo obsežen in raznovrsten ter asnovan na strogo postavljenem načelu, da »politika bajanja nalog nadzornega sveta nikakor ne sme biti ■ ^otjena proti delu uprave družbe«.Torej - nekakšna aierna pravna norma, ki jo mora nadzorni svet obvezno Poslovati in upoštevati, tako pri izdelavi svojega Poslovnika dela kot pri postavljanju notranje orgahi-, danosti. V teh predpisanih okvirih se torej mora gi-at> tudi predstavnik delavcev; kajti - kot je bilo v eJ rubriki že omenjeno - položaj predstavnika dela-dev v nadzornem svetu nemške družbe se šteje za krajno protislovnega. Izhaja iz pravno predpisanih "a'og, to je zastopati in uresničevati interese delavcev
ter hkrati upoštevati in uresničevati interese družbe oziroma družbenikov; temu zadnjemu je treba celo dajati prednost pri sprejemanju odločitev. Takšno je tolmačenje velikega dela nemških raziskovalcev s področja soodločanja. In če je tako, je uresničitev takšne, vsekakor dvojne vloge delavskih predstavnikov v nadzornem svetu izredno težavna, saj so tako rekoč »med kladivom in nakovalom«. Kako pa bomo to tolmačili pri nas, še posebej glede na dejstvo, da so zaposleni v večjem delu družb tudi njihovi lastniki?
Še posebno težavno je za predstavnike delavcev v nadzornem svetu takrat, ko se razpravlja o zadevah, ki so življenjsko pomembne za delavce in imajo za posledico spremembe glede delovnih mest.To so razni investicijski in sanacijski programi, racionalizacijski ukrepi, ukinitev obratov, prenos proizvodnje v drugo državo ipd. Politika plač in učinkov, zaposlitvena politika in socialna politika pa se sploh štejejo med najtežje problemsko interesne komplekse na delavski strani, kjer se morajo predstavniki delavcev še posebno močno angažirati. Pri tem so izpostavljeni velikim pristiskom, in to z obeh strani. Zato morajo poznati ne samo svoje pravice in legitimno moč, temveč imeti tudi pravo taktiko do predstavnikov kapitala, pogajalske in komunikacijske sposobnosti in, nenazadnje, podporo vseh nosilcev soupravljalske strukture ter zaposlenih kot celote. V ta namen je predstavnikom delavcev še kako potreben vsebinski ter tehnično-organizacijsko izgrajen sistem razmerij z vsemi soakterji v procesu sodelovanja; pravzaprav je to prvi pogoj za uresničevanje njihove predstavniške vloge.
Kar zadeva sestav nadzornih svetovje nasploh, in tudi z delavske strani, zaznati odpore proti vključevanju t. i. »zunanjih« med delavske predstavnike v nadzornih svetih, pa najsi gre za redne člane ali pa svetovalce z različnih področij.To se kaže v določilih statutov nekaterih družb in v drugih oblikah nasprotovanja, kar prav gotovo ni v prid delavski strani in zaposlenim.
Glede na pomen in položaj nadzornega sveta v sistemu upravljanja in soupravljanja delniške družbe lahko zaključimo, daje za učinkovito doseganje interesov zaposlenih in stopnje participativnostfv gospodarski družbi izredno pomembno predvsem, KDO so člani nadzornega sveta na delojemalski strani(znanje, prodornost, komunikacije) in KAKŠEN je njihov sistem vrednot ter KAKO so vključeni v celoten sistem razmerij, kjer so prek informacij in komunikacij povezani vsi organi v soupravljalski substrukturi. Od tega je namreč v največji meri odvisno, kako bodo ti »izbrani« ljudje izpolnjevali svojo v prvi vrsti predstavniško vlogo v nadzornem svetu, ob organizacijski in informacijski.
>> Vprašanja - odgovori«
Ge ste sindikalni zaupnik, San novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, a«avski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju ^ojih funkcij zagotovo že naleteli na številna vprašanja, ki jih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne
--■uvjvs acijo »sruaiu purucipaus« vam oouo z azumum ougovon v rej ruonKi raai pnsKociii na pomoč, fj*’3 vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PAR3ICIPATIS, Bavdkova ul 50,64000 Kranj, ali na uredništvo J^javske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942.
so stranke participacijske-dogovora Vprašanje:
Svet delavcev v našem podjetju t sklenil, da je treba v podjetju !mPrej priti do participacijskega govora po 5. členu ZSDU. S kom J se pogajamo in s kom podpišemo aksen dogovor?
Odgovor:
Takoj menovani participacijski °govor je dogovor med svetom ueiavi
cev in delodajalcem o obse-f ter načinu in oblikah uresni-I evanja participacijskih pravic de-vcev na podlagi zakona o sode-yanju delavcev pri upravljanju. v'°gi delodajalca nastopa podjetje, ^rganizjrano v obliki delniške ali tege gospodarske družbe, lahko W tudi zadruga, zavod ali drug podajalec iz 1. člena istega zakona.
. |Je Pa je vprašanje, kdo se v imenu podajalca pogaja in sklepa omenje-1 dogovor s svetom delavcev.
Ge vzamemo za primer delniško tezbo kot najpogostejšo pravno-Jganizacijsko obliko podjetja, je et>a vedeti, da njeno upravljalsko j/u!ctUro sestavljajo trije organi, ki aJ° različne pristojnosti, in sicer; a) skupščina delničarjev nadzorni svet
^ uprava oziroma (poslo)vod-
Glede na t0j jg je na(]zornj svet
Janško le nadzorni organ v pra-te pomenu besede, sta teoretično
°žna partnerja svetu delavcev v tevnavanem smislu še uprava in PŠčina. Ker skupščina delničatjev
ni operativni organ, bo pogajanja s svetom delavcev seveda vodila uprava oziroma (poslo)vodstvo podjetja. Glede velike večine vprašanj, ki so materija participacijskega dogovora, je uprava pristojna tudi samostojno odločati in je zato pristojna v imenu delodajalca tudi skleniti dogovor s svetom delavcev. Le glede tistih vprašanj, ki spadajo v materijo statuta delniške družbe (npr. število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, določitev delavskega direktorja ter njegovih pravic in pooblastil, delegiranje pristojnosti na morebitne avtonomno dogovorjene in dvopartitno sestavljene organe za posamezna področja v podjetju, možnost sodelovanja predstavnikov sveta delavcev na skupščini itd.), uprava ne more dokončno odločati, kajti za sprejem statuta je po zakonu pristojna skupščina delniške družbe. Lahko in mora pa takšne spremembe in dopolnitve statuta skupščini prelagati, če je tako dogovorjeno na pogajanjih o participacijskem dogovoru.
Če torej participacijski dogovor zajema tudi vprašanja, ki tako ali drugače posegajo v statutarno materijo (in temu se v praksi skorajda ne da izogniti), lahko o sklenitvi dogovora o teh vprašanjih odloči le skupščina. V praksi bo seveda treba stvar izpeljati tako, da bo participacijski dogovor v imenu delodajalca sklenila uprava in bo takoj veljal v vseh določbah, razen v tistih, ki bodo zahtevale morebitno spremembo ali dopolnitev statuta.
Glede teh se bo morala uprava ob sklenitvi dogovora zavezati, da bo skupščini ob prvi priložnosti (na prvi naslednji.seji) predlagala sprejem takšnih sprememb in dopolnitev statuta.
Iz zgoraj navedenih razlogov pride teoretično v poštev tudi možnost, da celoten dogovor v imenu delodajalca s svojim sklepom sprejme kar skupščina. S tem bi odpadle vse dileme glede pristojnosti ter morebitnih neskladij med določili statuta in participacijskega dogovora. Vendar pa je treba vedeti, da se bo skupščina praviloma sestajala le enkrat letno. Zato je ta možnost v praksi uporabna le v primeru, da se v času, ko so končana pogajanja za sklenitev participacijskega dogovora, predvideva skorajšen sklic skupščine. Nikakor pa morebitna pristojnost skupščine za določena vprašanja iz materije participacijskega dogovora ne bi smela služiti poslovodstvu za zavlačevanje podpisa celotnega dogovora. V tem primeru je seveda bolje, da se takšna vprašanja v prvi fazi izločijo iz vsebine dogovora in se o njih na skupščini odloča posebej.
Odgovor pripravil: mag. Malo Gostiša
To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis.
Podatki o avtorjih: Lučka Bohm, sociologinja, svetovalka Sveta ZSSS; Mato Gostiša, diplomirani pravnik in teagister organizacijskih ved, s. p., Studijski center za industrijsko demokracijo “Studio participatis” (izobraževanje, letovanje, založništvo); Ivan Kejžar, doktor pedagoških ved, profesor za komunikacijsko področje na Fakulteti ža Organizacijske vede v Kranju; Zvonka Šarman, doktorica ekonomije, direktorica IROS- Inštituta za razvijanje animacijskih sistemov iz Ljubljane;	___________________________________________________
Piše: dr. Ivan Kejžar
Pri uveljavljanju sodelovanja delavcev pri upravljanju je za uspešno sporazumevanje delavskih predstavnikov - par-ticipativno komuniciranje -potrebno najprej urediti organizacijske razmere in pripraviti ljudi za sprožanje in odvijanje procesov komuniciranja. Ti procesi so bistvenega pomena za vplivanje na urejanje vprašanj dela, socialnih problemov delavcev ter za soodločanje pri sprejemanju upravljalskih odločitev. Za uresničevanje vloge delavskih predstavništev v sistemu delavske participacije je pomembna demokratična razprava, ki vključuje stališča in pobude komunikacijskih partnerjev, s pomočjo katere ti lahko organizirano vplivajo na oblikovanje politike in sprejemanje upravljalskih odločitev. Pretakanje stališč, pobud, mnenj in sprejemanje odločitev na svetih delavcev, v nadzornem svetu in drugih komunikacijskih situacijah pa je mogoče le, če so razvite poti medsebojnih stikov, ki vključujejo kot sestavni del tudi medsebojno sporazumevanje ali komuniciranje.
V medsebojnem komuniciranju se srečujemo z mnogimi težavami oziroma problemi.Ti se začenjajo že s tem, ker se večkrat ne znamo izraziti ali pa se izražamo nerazumljivo, nekateri pa se izražajo tudi preveč učeno. Ne znamo poslušati, opazovati, brati gradiva. Ne znamo razumljivo napisati sporočila, poročila, referata. Ne znamo
Kaj je to...
Delavski zaupnik
Tako kot sta sindikat v podjetju in svet delavcev podjetja dve različni, formalno ločeni delavski predstavništvi, ki imata tudi različne funkcije in pristojnosti, katere se med seboj ne prekrivajo oziroma sine “konkurirajo" (kot zmotno mislijo nekateri), sta tudi sindikalni zaupnik in delavski zaupnik v podjetju dve različni in medsebojno neprimerljivi funkciji.
Medtem, ko je sindikalni zaupnik le eden izmed funkcionarjev sindikata podjetja, ki je pristojen zastopanje in predstavljanje sindikata navzven (ne more pa ga nadomestiti), pa je delavski zaupnik v bistvu »nadomestek« za celotni svet delavcev v manjših podjetjih in ima vse funkcije in pooblastila tega organa. Po zakonu namreč delavci v podjetjih, ki štejejo manj kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico, ne volijo sveta delavcev, pač pa le delavskega zaupnika, preko katerega potem sodelujejo pri upravljanju na enak način kot delavci v večjih podjetjih.
O vprašanju, kdaj sta lahko funkciji delavskega in , sindikalnega zaupnika v podjetju personalno združeni v isti osebi, pa smo v tem časopisu že pisati.
jasno predstaviti, nastopati, jasno in razumljivo prenesti stališč, predlogov, se obnašati na sestanku, se strokovno pogajati. Nemalo je bilo že člankov v dnevnem časopisju, komentarjev na radiu in televizi o težavah in neznanju pri našem komuniciranju v najrazličnejših situacijah medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Gre za pomanjkljivo omiko, nizko stopnjo komunikacijske kulture, nesposobnost pooblaščenih predstavnikov za nazorno in prodorno predstavljanje predlogov in pobud, aktivno sodelovanje v razpravah, slabo vodenje zborov delavcev, sestankov svetov delavcev, nespretnost v pogajalskih situacijah, neprepričljivost zavzemanja stališč v odločitvah nadzornih svetov in podobno. Pri tem je pogosta hiba tudi preslaba ali neresna priprava za komunikacijskih nastop oziroma sodelovanje v procesu sporazumevanja.
Nedvomno da izobrazba, ki smo jo dobili, ni dala dovolj poudarka temu pomembnemu življenjskemu procesu -procesu komuniciranja, vzpostavljanju povezav med ljudmi. Naša napaka je, da se nismo dovolj kultivirali v izražanju, uglajenem nastopanju, strokovnem dialogu. V vlogi pooblaščenih predstavnikov je še kako pomembno, da znamo nastopati, izraziti stališče, predlog, zastopati delavsko pripadnost. Za to vlogo se moramo izobraziti, usposobiti, vzgojiti.
Vzgoja za participativno komuniciranje naj bi uresničila naslednje cilje:
•	seznanila pooblaščene delavske predstavnike z njihovo vlogo,
•	oblikovala kooperativna stališča in pripravljenost za sodelovanje,
•	oblikovala komunikacijske spretnosti, veščine,
.navajala udeležence na sprotno medsebojno informiranje,
•	navajala udeležence na vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih soupravljalskih razmerij in razvijanje par-ticipativnih odnosov,
•	razvijala komunikacijsko kulturo in participativno etiko.
Osnovno napotilo za uspešno komuniciranje je, da se je treba za to pripraviti. Za zagotovitev ustreznih pogojev za sporazumevanje moramo že vnaprej razmišljati o dejavnikih, kijih komuniciranje vključuje. Popreje seje treba pripraviti na prenos sporočila. Preden sprožimo razgovor, se odpnmmo na sestanek, skličemo sejo, gremo na pogajanje, napišemo pisno obvestilo itd., razmislimo malo o tem, kaj bi morali storiti, da bi se izognili oviram komuniciranju in dosegli zastavljene cilje našega poslanstva. Kot udeleženci oziroma zastopniki na razpravah se moramo še posebej potruditi, ko moramo ovreči ali podpreti predlagane zamisli ali rešitve, z drugimi stališči podkrepiti predlagane alternative, k večinskim stališčem dodati opozorila tudi glede drugačnih mnenj in podobno. Naš prispevek mora biti vnaprej domišljen in tudi dobro povedan.
Skratka, uspešnost našega sporazumevanja v različnih oblikah in situacijah delavskega predstavništva narekuje, da se za posamezne komunikacijske vloge vnaprej pri-pravimo in ustrezno usposobimo. * v
Sodelovanje zaposlenih pri sprejemanju odločitev za varnost in zdravje pri delu
Piše: Lučka B6hm
Slovenska Vlada pripravlja predloge predpisov o soupravljanju delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
upoštevajoč zglede iz Evropske unije. Znano je, daje eden izmed pogojev za priključitev k tej evropski integraciji harmonizacija nacionalne zakonodaje z obvezujočimi dokumenti Unije na področju varnosti in zdravja pri delu.
Evropska unija je v letu 1989 sprejela splošno (Fra-mework) direktivo o vpeljavi ukrepov za spodbujanje napredka varnosti in zdravja delavcev. V tej direktivi so, med drugim, opredeljene minimalne pravice zaposlenih za učinkovito zastopanje delavskih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih članice Unije delavcem lahko zagotavljajo ali z določili zakona ali pa z določili kolektivnih pogodb:
1.	pravica zaposlenih, da organizirajo izbiro predstavnikov za varnost in zdravje pri delu,
2.	varovanje delavskih predstavnikov za varnost in zdravje pri delu pred šikaniranjem zaradi dela v zvezi s svojo vlogo,
3.	delavski predstavnik za varnost in zdravje pri delu je upravičen do plačanih ur znotraj rednega delovnega časa za izpolnjevanje nalog, za katere je izvoljen,
4.	delavski predstavnik za varnost in zdravje pri delu je upravičen do plačanih ur znotraj rednega delovnega časa za izobraževanje, ki je potrebno za učinkovito predstavni štvo,
5.	pravica nadzorovati varnost delovnega mesta,
6.	pravica dobiti zadostno informacijo od delodajalca o trenutnih in bodočih tveganjih za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu,
7.	pravica raziskati pritožbe delavcev zaradi zadev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu,
8.	pravica, da se delodajalcu predstavijo predlogi na področju varnosti in zdravja pri delu,
9.	pravica do posvetovanja z delodajalcem o organizaciji varnosti in zdravja pri delu, vključno z načrti za bodočo ureditev,
10.	pravica do posvetovanja z delodajalcem o strokovnjakih za varnost in zdravje pri delu, ki jih je delodajalec najel,
11.	pravica, da spremlja inšpektorja za delo, ko ta izvaja nadzor delovnih mest, in pravica, da se mu posredujejo pritožbe.
Direktiva torej med minimalne pravice soupravljanja ne prišteva pravice do soodločanja. Slovenski Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/ 93) pa po nemških zgledih določa najvišjo obliko pravi-
ce, to je soodločanje, prav za vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Delodajalec MORA predložiti
v SOGLASJE svetu delavcev predloge odločitev v zvezi z:
»- organizacijo in izvajanjem ukrepov varnosti pri delu, če gre za odločitve, ki niso predpisane z zakonom, drugimi predpisi ali dogovorjene s kolektivnimi pogodbami,
- določitvijo ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu in obolenj v zvezi z delom, kot tudi za varstvo zdravja delavcev, če gre za odločitve, ki niso predpisane z zakonom, drugimi predpisi ali dogovoijene s kolektivnimi pogodbami.«
Kmalu Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju ne bo edini predpis, ki bo v Sloveniji urejal pravico zaposlenih do soupravljanja na specifičnem področju varnosti in zdravja pri delu. Predlog Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 39/1995) v skladu z evropskimi zgledi določa, kdaj MORA delodajalec organizirati odbor za varnost in zdravje pri delu. Kriterija za obvezno organiziranje odbora naj bi bila proizvodnja, kjer je ugotovljena povečana nevarnost za zdravje in življenje, ali določeno število zaposlenih. Odbor naj bi bil sestavljen v enaki meri iz strokovnjakov (strokovni delavec za tehnično varstvo, pooblaščeni zdravnik, socialni delavec, pooblaščeni delavec) in iz predstavnikov delavcev (predstavnik sindikata, predstavnik delavcev invalidov, predstavnik sveta delavcev oziroma delavskega direktorja oziroma delavski zaupnik). Funkciji odbora bosta pomoč delodajalcu pri organizaciji varnejšega dela ter možnost za izražanje interesov zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu. Odbor bo delodajalcu dajal MNENJA IN PREDLOGE. Odbor torej ne bo soodločal. Sestava in pooblastila obeh soupravljalskih organov kažejo na njuni različni funkciji.
Evropske rešitve varovanja pravice zaposlenih do soupravljanja na področju varnosti in zdravja imajo prav gotovo globoke vsebinske in ekonomske razloge. Visoka občutljivost države je posledica razsežnosti posledic slabega varstva na zdravju ljudi in življenjskega okolja.
Visoka raven varnosti in zdravja pri delu pa bo prav kmalu tudi pri nas, tako kot v Evropski uniji, ekonomski interes delodajalcev. Matični odbor Državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je tako v preteklem tednu sklenil na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Državnemu zboru predlagali, da »Plan zdravstvenega varstva - zdravje v Sloveniji do leta 2000« določi, da bodo delodajalci plačevali različne prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni glede na stopnjo obolevnosti in invalidizacije zaposlenih.
28. marca 1996
V tednu, od prejšnjega četrtka, ko seje začela stavka več kot 3.000 zdravnikov in zobozdravnikov v sindikatu Fides, je Slovenija doživela pravi zdravstveni potres. V ambulantah in ordinacijah so sprejemali le nujne primere. Zdravniki so odpovedali specialistične preglede in operacije, številni naročeni pacienti so ostali pred zaprtimi vrati. V vladnih uradih so medtem mrzlično pripravljali pogajanja s Fidesom pa tudi z obema panožnima sindikatoma, sindikatom zdravstva in socialnega varstva in sindikatom zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS.Tadva sta za 27. marec napovedala 12-urno opozorilno stavko, če ne bo pred tem izpolnjene njihove zahteve, zlasti kar zahteva uresničevanje in spremembe panožne kolektivne pogodbe za področje zdravstva.
Na tiskovni konferenci sindikata zdravstva in socialnega varstva: Stavka preložena na 3. april
sindikata pa skupaj. Na pripombo, da se Fides obnaša kot ceh, ne pa kot sindikat, je dr. Konrad Kuštrin odgovoril: »Tega ne jemljemo kot očitek, ampak kot kompliment...«
Panožna sindikata sta dan pred napovedano stavko dosegla s pogajalsko skupino nekatere spremembe panožne kolektivne pogodbe, ki naj bi jih v četrtek potrdila vlada, v petek pa bijih obe pogajalski strani podpisali. Ce se to ne bo zgodilo, bodo 3. aprila stavkali.
Pogajalski dosežki
»O dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva smo se intenzivno pogajali skoraj poldrugo leto, v zadnjih dveh tednih pa smo po-
stvo posebnega družbenega pome' Uporabniki zdravstvenih storite' naj ne bi bili prizadeti, zato smo tut* preložili stavko, ki bi ohromila#' lotni zdravstveni sistem v drža'1 saj bi stavkali vsi zaposleni v zdtf vstvu, lekarnah, socialnih zavodil to pa je več kot 38.000 ljudi,« J* rekel Erih Šerbec.
Ugodili so tudi stavkovnim zal# vam, ki zadevajo spremembe pf? vilnika o napredovanju za vse za; poslene. Pri aneksu h kolektiva1 pogodbi pa so se s pogajalsko sW' pino dogovorili, da dodatek za # fekcije in socialne stike znaša 0,1-količnika glede na izhodiščno pla^ (kar je 5.125 tolaijev bruto na 34.1™ tolarjev bruto izhodiščne plače).'!? dodatek bodo dobili vsi zaposleni
Najvišji dodatek je 17.850 tolarjev
Drugi dodatek, ki upošteva sp«' cifičnost in selektivnost dela paj(
Pričakovati je bilo, da bo prišlo to sredo do splošne stavke v zdravstvu, ki bi ohromila delo tudi po socialnih zavodih, lekarnah, centrih za socialno delo. Stavkalo bi blizu 38.000 zaposlenih v omenjenih dejavnostih. Zadnji hip pa sta panožna sindikata s pogajalsko skupino, ki jo vodi ministerTone Rop, le dosegla skupno kompromisno rešitev in stavko prestavila na 3. april, če vlada na četrtkovi seji njihovih rešitev ne bi podprla. Zdravniki in zobozdravniki pa še vedno stavkajo.
V zdravstvu seje začelo zapletati že lansko jesen, ko so v decembru zdravniki in zobozdravniki opozorilno stavkali in med drugim zahtevali višje plače (osnovna plača splošnega zdravnika naj bi dosegla 2, specialista pa.3 povprečne plače, dosežene v gospodarstvu). Od te zahteve še danes ne mislijo odstopiti. Sedanje plače so podcenjevanje našega dela in naše odgovornosti, menijo zdravniki, ki danes zahtevajo tudi svoje soodločanje v zdravstveni politiki.
Zapleti od lanske jeseni
Ministrstvo za zdravstvo seje v začetku leta s sindikatom Fides dogovorilo o višjih plačah. Minister za zdravstvo je dodatek k poklicni pogodbi, s katerim se zdravnikom in zobozdravnikom prizna dodatni količnik 1,5, celo parafiral, veljavno pa ga ni nikoli podpisal, saj gaje vlada kasneje zavrnila. Šlo je za tihi manever, ki naj bi zdravnike pomiril, a seje izjalovil, saj seje morala vlada, na protest preostalih sindikatov, pogovaija-ti s celotnim zdravstvom, ne le z zdravniki. Znanje očitek svobodnih sindikatov dr. BožidatjuVoljču, daje »minister za zdravnike, ne pa za celotno zdravstvo,« pri čemer so mislili predvsem na podcenjeno delo medicinskih sester.
Pogajanja so se začela na novo. Fides seje čutil opeharjenega, zato
je tudi ves čas pogajanj vztrajal pri prvotnih zahtevah o povišanju plač za 1,5 količnika, ki si gaje že prej izbojeval.
Omenjeni količnik pomeni k zdravnikovi plači 22 do 26 tisoč tolarjev neto, kar naj bi veljalo do sprejetja zakona o zdravnikih. Tega pa bi državni zbor v najboljšem primeru sprejel šele letošnjo jesen.
Če bo zakon o zdravnikih sprejet takšen kot je predlagan, bi bila njihova plača v osnovi izenačena s poslansko, zdravnik specialist z vsemi možnimi najvišjimi koeficienti pa bi dosegel plačo sodnika vrhovnega sodišča, kar naj bi pomenilo, da bi
mu priznali 3,7 količnika, pa še 50-odstotni dodatek zraven. Dr. Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je omenjeni osnutek zakona, ki ga vlada dosedaj namenoma ni poslala v proceduro komentiral z besedami: »To je zakon, ki bo, ko bo, če bo...«
Stavkovne zahteve
Zdravniki hočejo ustrezno urediti plače tudi v tem prehodnem obdobju. Njihovim zahtevam ni moč oporekati, če vemo, daje zdravniški poklic edini v državi, ki zahteva vsakih sedem let preizkušnjo znanja, kar je pogoj za obnovo licence.
Osnovna plača del.mesta Osnovna plača z dodatkom za del. dobo (brez napredovanja in	(za 15 let del. dobejin z napredovanjem
brez dodatkov)________ (cb normal, izpolni, popojev za napred.)
Delovno mesto	Količ.	Bruto	Neto	+ PR	Količ.	Bruto	Neto
Čistilec	1,10	37.587,00	26.531,20	+3	1,25	45.531,50	31.667,90
Bolničar II. Laborant	1,50	51.255,00	35.368,50	+3	1,70	66.204,40	45.034,30
Zdrav, tehnik - amb. Farmac. tehnik II.	2,20	75.174,00	^so.ess.so l	+3	2,50	91.831,90	| 61.604,30
Zdr.tehnik z dod.znan. Zobotehnik 1.	2,30	78.591,00	53.043,10	+ 3	2,65	97.341,80	64.602,90
Zdrav, tehnik - intenz. terapija 1. st.	2,50	85.425,00	57.461,80	+3	2,90	106.525,00	69.252,80
Višja med. sestra Fizioterapevt	2,65	90.550,50	60.775,80	+3	3,00	110.198,30	71.112,70
Sccial.del.l (jav.poob.) Viš.med.ses. nep.en.	2,75	93.967,50	62.894,30	+3	3,10	113.871,50	72.972.70
Viš.med.ses. spec. Soc.del. specialist	2,C0	99.093,00	65.489,60	+3	3,25	119.381,40	75.762,60
Dipl. sociolog Dipl.psiholog	3,25	111.052,50	71.545,30	+3	3,80	139.584,50	85.992,40
Farmacevt receptar	3,60	123.012,00	77.601,00	+3	4,20	154.277,60	93.432,30
Zdravnik	3,80	129.846,00	81.061,40	+5	5,00	183.663,80	108.096,20
na nun . Zdravnik specialist	4,40	150.348,00	91.442,60	+5	6,00	220.396,50	126.123,50
Med stavko Fidesa so hodniki pred specialističnimi ambulantami v Kliničnem centru samevali.
šestletni študij, dveletni sekundariat in še strokovni izpit, za morebitne napake pa tudi kazensko odgovornost.
Medtem je s stavko zagrozil tudi sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki se mu je pridružil tudi sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS. Stavkovne zahteve obeh panožnih sindikatov obsegajo predvsem odpravo kršitev panožne kolektivne pogodbe (iz-
Dr. Alenka Fetih, ginekološka klinika: »Med stavko nam telefonirajo ljudje, da plače niso edini problem v zdravstvu, ampak da so tudi čakalne dobe. Mi smo sposobni narediti več, pacientov bi lahko sprejeli še enkrat toliko, vprašanje pa je, kdo bo to plačal. Zavod ima izgubo, ker naredimo več, kot je zavarovalnica pripravljena plačati. Zato hočemo zdravniki soodločati pri vodenju zdravstvenih ustanov.«
Dr. Rasta Rakar, predsednica stavkovnega odbora Fides v Kliničnem centru: »Sem zdravnik specialist, vodja dejavnosti na Infekcijski kliniki, s 30 leti delovne dobe. Moja neto plača je okrog 130.000 tolarjev z vsemi dodatki vred, brez dežurstev. Z dežurstvi vred pa 190 do 200. OOO tolarjev, kar pomeni vsak teden 17 dodatnih ur. Vlada pravi, da bi zvišanje plač zdravnikov za nekaj več kot 20.000 tolarjev neto porušilo makroekonomsko politiko države. V to ne verjamem, kajti če je to res, ima ta država zelo slabe ekonomske temelje...«
dodatek na posebne obremenit# in odgovornosti. Tega so oprede" lili le v zadnjih petih razredih o11 0,05 do 0,35 količnika, kar v bn1" to masi pomeni od 1.075 do 12.073 tolarjev. Za zdravnike specialist pomeni to skupaj (0,35 plus 0,l3' I 17.850 tolarjev kot dodatek k brut0 plači. »Glede na trenutne razmet je to največ, kar smo uspeli doseči,« je tik po pogajanjih povedal predsednik drugega panožnega simJi'^® za zdravstvo in socialno varstvo e1' Igor Kodrič.
Pogajalski skupini vlade in sin; dikata Fides še ni uspelo poiskah skupnega dogovora, čeprav seje zanj potegoval sam ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek s svojin1
plačilo nadurnega dela, izplačilo mentorskega dela, izplačilo solidarnostnih pomoči in podobno), podpis aneksa številka 2 ter sprememb in dopolnitev panožne in poklicne pogodbe, dodatek za povečane obremenitve, izplačilo obresti za manj izplačane plače v obdobju junij 1992-januar 1993, spremembe pravilnika o napredovanju delavcev, izločitev dejavnosti zdravstva in socialnega varstva iz zakona o razmerjih plač, sprejem kadrovskih normativov in standardov.
Za teden dni, ki so pretresli zdravstvo, je značilno tudi, da seje Fides ves čas pogajal s pogajalsko skupino ločeno, druga dva panožna
gajanja intenzivirali do te meje, da smo se na koncu vendarle uspeli dogovoriti o čim prejšnjem podpisu usklajenega besedila sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za našo dejavnost,« je po pogajanjih povedal Erih Šerbec, predednik panožnega sindikata zdravstva in socialnega skrbstva.
V pogajanjih so dosegli tudi odpravo vseh kršitev panožne kolektivne pogodbe do 31. maja letos. To pomeni, da bodo zaposleni v zdravstvu in sociali do tega datuma prejeli vsa izplačila nadurnega dela, mentorskega dela, solidarnostnih pomoči in podobno. »Sindikat se zaveda, da je zdrav-
znanim leporečjem. Zdaj so # oglasili tudi drugi sindikati n«' gospodarstva, ki zahtevajo višje plače. Za petek, 29. marca, pr1' pravlja Fides sestanek predsednikov vseh stavkovnih odborov’ predsednikov regijskih odbore'’ in poslancev skupščine sindikat Fides. Takrat naj bi odločili, a'1 bodo stavko nadaljevali ali paj° prekinili, da bi zadovoljili potre# bolnikov, ki na koncu vedno p°' tegnejo najkrajši konec. Tako Pid«5 kot vlada bi morala čimprej p°' iskati kompromisno rešitev, sice( bo zdravje ljudi ogroženo.
Marija Frančeškin
u
I
I
de
ka
ve,
mi
Po
M
str
Pr
s&
Čb
dr
Pc
ki
in
la
na
gt
r;
m
m
0(
rt
ri
Sl
P
h
k
j«
V
V;
n
b
n
sl
it
P
P
s.
Si
v
l
li
s
d
c
1 c c
2
)

lastninski zaplet v Založbi Mladinski knjigi
POPOLNA ANARHIJA
, Če bi sodili po Mladinski knjigi Založbi, je moč za slovenski mo-el lastninjenja reči samo to: popolna anarhija! Stvari je dokončno *?Pletla revizija oziroma odločba agencije za plačilni promet, nad-rarye in informiranje, po kateri morajo odgovorni »povečati« družbeni "apital s 3,7 na 66,7 odstotka. Pomeni, da v tem podjetju ne velja /Sc lastninska struktura, v kateri so bili večinski lastniki delničarji, p16*! njimi na prvem mestu podjetje Finmedia s povezanimi podjetji. 0 reviziji jim namreč pripada le še 33 odstotkov kapitala podjetja.
teresiranim finančnim družbam ter drugim pravnim in fizičnim osebam. Delničaiji Mladinske knjige Založbe zdaj lastniki le še 20 odstotkov vsega zasebnega kapitala.
Hkrati so delničaiji tega podjetja prejeli kot vsi drugi državljani certifikate. Z odločbo agencije pa še možnost, da ponovno postanejo delničarji oziroma večinski lastniki podjetja. Če te delavce primerjamo z večino drugih, ki so dobili samo certifikate in možnost nakupa
delnic s 50-odstotnim popustom, ali z državljani, ki so dobili samo certifikate, je jasno, da imamo pri nas dve kategoriji državljanov.
Vso stvar je kajpak zakuhala država, pri čemer se ni mogoče izogniti vtisu, da v ozadju vlečejo niti posamezne politične grupacije.
Na novinarski konferenci, ki sta jo skupaj sklicala Konfederacija sindikatov Pergam in izvršni odbor tega sindikata v Mladinski knjigi, so nam razgrnili podrobnosti tega lastninskega zapleta, nastalega po zahtevi agencije, da se lastninska razmeija uskladijo z njeno odločbo. Predvsem je zanimivo, daje direktor podjetja Milan Matos v štirinajstih dneh »zamenjal ploščo« (najbrž je bil v to tudi prisiljen), kar pomeni, da zdaj ne deluje več v interesu delničarskega temveč zaseb-
nega kapitala. Lahko si zamislite sceno, ko družbeniki na pobudo družbenega kapitala skličejo izredno skupščino, potem pa jih varnostniki z mest za večinske lastnike predvi-iuganje
v stilu, daje ta in ta samo še danes v službi, je lahko pod kulturno ravnjo, vsekakor pa razumljiva reakcija.
Sindikat ugotavlja, da so nastale okoliščine zelo nezdrave za normalno funkcioniranje podjetja, kar seveda lahko ogrozi njegovo uspešno poslovanje in varnost delovnih mest. V tem pogledu se zdi optimalen in koristen predlog predsednika Pergama Dušana Rebolja, da naj se »sprte« strani (poslovodstvo, zasebni lastniki in zaposleni) pobotajo. Napovedane tožbe bi bile vsekakor najslabša možnost za podjetje. Vendar je vprašanje, na podlagi česa naj bi se strani pobotale, če je treba spoštovati odločbo agencije.To paje spet prvina, s katero se v nobenem primeru ne morejo strinjati večinski delničarji, ki so bili prepričani, da na borzi kupujejo
celo hruško, zdaj pa ugotavljajo, da so dobili samo nekaj vej.
Približno tak je okvir te anarhije, ki so jo s svojo (nes)pametjo zakuhali zakonodajni modreci v vladnih službah in parlamentu. To je tudi legitimno polje delovanja sindikata in njegove utemeljene skrbi za usodo podjetja in delovnih mest.
Nekaj povsem drugega paje sindikalno lamentiranje o »zaroti« institucij, ki skušajo preprečiti izvršbo agencije, ki naj bi snovale diktatorski monopol v založništvu in medijih. Podobno velja za ocene predsednika sindikata v Založbi Mladinski knjigi Aleksandra Zorna, ki v »izvršnikih« zasebnega kapitala (odvetniku Stojanu Zdolšku, Milanu Smolnikarju, Marjanu Rožniku in VladimirjuVrečarju) vidijo sumljive ljudi, ki s kulturo in založništvom nimajo nič skupnega. Čista demagogij a. Kajti nekaj je kultura in založništvo, nekaj povsem drugega pa skrb za poslovanje in oplajanje kapitala. Sicer pa: borci za poseben pomen kulture in založništva v Založbi Mladinski knjigi so imeli v rokah
Sedanja italijanska vladajoča garnitura se dobro zaveda, da ji Ukazovanje mišic na plečih Majhne Slovenije ne bo prineslo n®benih koristi v mednarodnih jjdnosih. Je pa to zanje kratko-?cni predvolilni uspeh, s kate-ritri računajo dobiti dovolj gla-Sovi da se obdržijo na oblasti tudi Po volitvah. Uspeli so od vrniti pokornost od dejanskih težav, v katere je Italija zabredla pod Ojihovo vladavino. To jim niti ni P1*0 težko doseči glede na to, da ■*e vsa povojna vladajoča politika v Italiji svojemu ljudstvu prikri-Vala zločine, ki sojih zagrešili nad Pprodi, katere so okupirali. Da o* prikrili svojo nacionalno sramoto, so tej politiki prikrivanja jedila vsa občila, tudi opozicijska ln celo levičarska. Rezultat takega Prikrivanja je, daje danes povprečni Italijan prepričan, kako so bili Italijani žrtve in ne agresorji v drugi svetovni vojni. Njihovo mediji so svoje agresorje prika-žovali kot dobrohotne prinašalce in misijonarje kulture.
Ob poslušanju in prebiranju sta-'sč italijansekga advokata Augu-sta Sinagre in preiskovalnega so-ooika in tožilca (v Italiji je to ista oseba) Giuseppeja Pititta, ki sta 8‘ayna akterja odpiranja povojne oezinformiranosti. Saj brez vsakega občutka za resnico in brez sramu Onikata celo to, da bi v Italiji sploh
Narod naš dokaze hrani
ITALIJANSKA
TRADICIJA
IZSILJEVANJA
so poleg vseh krajevnih imen poitalijančili tudi 56.000 družinskih imen (priimkov). Otrokom je bilo prepovedano dajati slovenska (slovanska) imena. Mene, na primer so krstili z imenom Žarko. V matično knjigo na občini so mi samovoljno vpisali ime Ignazio. Le Cerkvi je uspelo delno ohraniti slovenščino, pa pe od tod sojo na začetku druge svetovne vojne izgnali. Sicer je bila slovenska duhovščina pod hudim pritiskom fašizma, ravno tako tudi ostali intelektualci. Leta 1936 so katoliškega intelektualca Lojzeta Bratuža prisilili, daje za kazen popil liter strojnega olja, ker je vadil slovenski cerkveni pevski zbor peti
časa, ki ni tako ali drugače osebno občutila fašistični teror. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko Primork in Primorcev interniranih ali konfiniranih ter zaprtih. Ostale moške so mobilizirali v vojsko. Večina je bila kot nezanesljiva dodeljena v kazenske bataljone, kjer so bili do kapitalucije Italije. Avgusta leta 1942 je bila požgana vas Ustje pri Ajdovščini, pogorelo je 80 hiš skupaj z gospodarskimi poslopji. Istočasno so še 7 hiš požgali v vasi Uhanje. Ustreljenih je bilo 8 moških. Vse ostale so odpeljali v koncentracijsko taborišče. Zenske in otroke pa pregnali iz domačega kraja.
kdaj obstajala koncentracijska taborišča in da bi njihova vojska izvajala poboje in genocid na zasedenih ozemljih. Za vse to zahtevata, da bi jim jih morali ponovno dokazovati, kot da jim tega ne bi že dokazali. Gospod Pititto je dal objaviti celo naslov, kamor naj bi naši državljani in drugi pošiljali te dokaze. Z obljubo, da bo na osnovi teh dokazov on sprožil postopek tudi proti italijanskim zločincem. Seveda mu tega ne gre verjeti, če bi mislil resno, bi te podatke poiskal v italijanskih arhivih ali v arhivih Organizacije združenih narodov. Tam so zbrani podatki o vseh zločinih in zločincih, tudi njihovih državljanov. Kljub temu objavljamo njegov naslov: Giuseppe
Pititto Procura della Republica, V/ 249, Piazzale Slodio, 00100 roma, Italija.
Pokažimo temu gospodu, da nas spomin še ni zapustil in da naš narod dokaze hrani. Nekaj teh dokazov navajam v nadaljevanju tega pisanja.
Mnogi naši ljudje mislijo, da se je pogrom proti Slovencem, ki smo ostali pod Italijo, začel šele s prihodom fašistov na oblast. Motijo se. V času fašizma je ta pogrom (genocid) dosegel svoj višek, začel pa seje kmalu po zasedbi slovenskega ozemlja in se nadaljuje tudi v sedanji demokratični Italiji, še po skoraj petdesetih letih, odkar je del slovenske zemlje ponovno prišel pod Italijo. Slovencem demokratična Italija še ni zajamčila zakonske
.
rr
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delivca dr. Milana Divjaka z naslovom
»Sola, morala, cerkev«
3 -f ■ f , (X „ , 'J ,
jg ^ y MBUB& ^
morala'

Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
:........
Entralo r»el topi
ict ki
Stebra
....
CVl	Noj '
Segn«
■	W«k:	/£/J
'Dita vM riiasci^, fs	* Cstutn iti*;*
Pir-tia <3*» Utc-ar« t.»stnor<«V4
JUjv
■ . u PRE5IOENTS
,...w ‘-.'V.TA
J
zaščite. Seveda sedanjega položaja Slovencev v Italiji ni moč primerjati s tistim pod fašizmom, pa vendar še zdaleč ne uživajo enakih pravic kot Italijani pri nas v Sloveniji.
Po prvi svetovni vojni je ostalo v Italiji okrog 3.000 Slovencev. Nasilje nad temi Slovenci seje začelo že leta 1921 s požigom zadrugi in organizacij. Sprejeli so posebno reformo šolstva, s katerim so odpravili večino slovenskih šol. Začasa fašizma so se leta 1927 odločili za takojšnjo italijanizacijo še preostalih slovenskih šol ter ukinitev vseh, tudi prosvetnih in dobrodelnih, slovenskih društev, časopisov in drugega tiska. Leta 1928 so zaplenili vse imetje prepovedanih slovenskih društev. Vseh skupaj je bilo okrog 500 zaplemb društevenega premoženja, ki so si ga prisvojile fašistinčne organizacije. Zunanji videz slovenskih krajev se je tudi na zunaj popolnoma spremenil. Izginili so vsi slovenski napisi in imena ulic, mest in vasi. Doleta 1933
slovenske nabožne pesmi. Fašisti so se v italijanščini drli nanj: »Pij, lopov. Namazalo ti bo grlo, da boš lepše pel.« Bratuž je po tej torturi hudo zbolel in na začetku leta 1937 za posledicami umrl v hudih mukah. Leta 1930 so v Bazovici ustrelili štiri, na Opčinah leta 1941 pa še pet slovenskih domoljubov. Najmanj
100.000	Slovencev in Hrvatov Primorske in Istre je bilo deportiranih v notranjost Italije. Okrog
200.000	Slovencev in Hrvatov je pred terorjem zbežalo v Jugoslavijo in drugam po svetu.
Ne razpolagam niti s približnimi podatki, koliko ljudi je šlo skozi italijanske zapore (brez sodbe), kjer so jih mučili in silili piti ricinusovo ali strojno olje. Slednje so fašisti uvedli kot stalno prakso in se pri tem zabavali, ko je njihova žrtev morala požirati razna olja. Zelo »kulturna« zabava, mar ne? Koliko ljudi je bilo tepenih (tudi jaz) samo zato, ker smo govorili slovensko. Vem, da je le redek Primorec ali Primorska iz tistega
Fasimile obeh strani kurirske izkaznice Leopolde Čuk (mame sindikalista Dušana Djordjeviča iz Postojne), ki je umrla zaradi posledic naporov v vojni, stara komaj 38 let. Dokaz več, da so registrirani vojni zločini samo del gorja, ki ga je fašistična Italija prizadejala Slovencem. Vsega ne bo moč nikoli popisati.
Julija 1942 so italijanske oborožene sile v Brkinih požgale 7 vasi. usmrtili so 34 domačinov, 462 pa odgnali v taborišča, še pred tem so marca istega leta vojaki divizije Novara aretirali 192 ljudi in požgali vas Kozjane. Istega leta so na tolminskem požgali vas Foni in na Idrijskem Vojsko. Maja 1944 so italijanski Musolinijevi vojaki ponovno v Brkinih požgali 6 vasi in pomorili 69 domačinov. Italijanska vojskaje med vojno na Primorskem požgala še več posamičnih hiš in drugih poslopij. Med drugim so oropali in požgali tudi mojo domačijo, že marca 1943, na Banjšicah nad Gorico.
Po okupaciji in razkosanju Jugoslavije v letih 1941 do 1943 so italijanske okupacijske oblasti samo v t. i. Ljubljanski pokrajini pobile 5.757 moških in 461 žensk. Kar tako brez pravega razloga. Ustrelili so 1.030 talcev, telesno poškodovali 6.138 moških in 1.618 žensk. Svoboda je bila odvzeta 36.885 osebam. V slovenskih mestih so porušili 483 zgradb, na podeželju 13.390 požgali Poškodovanih je bilo 756 mestnih in 9.695 zgradb na podeželju. Italijanska vojskaje, še posebno v roški ofenzivi 1942. leta, vsevprek ropala, požigala in pobijala civiliste, med njimi tudi starce, ženske in otroke. Vsepovsod, kode so hodili, so za seboj puščali opustošenje in trupla ubitih. Tiste, ki so imeli »srečo«, so odgnali v
škarje in platno, pa so s prodanimi delnicami oboje zapravili.
Ljudje, ki imajo možnost kar trojne participacije v lastninskem kolaču, pač ne bi smeli soliti pamet tistim, ki so dobili samo certifikat ali prišli do svojih delnic za pošteno plačilo na borzi. Enako velja za nekakšne pogovore Kluba Nove revije o »privatizaciji in monopo-lizaciji v založništvu«, v katerih sodelujejo kulturni minister dr. Janez Dular, direktor MKZ Milan Matos in Evald Flisar, predsednik Društva slovenskih pisateljev, vodi pa jih Rudi Šeligo. Za takšne pogovore je bil čas pred sprejemom slovenske lastninske zakonodaje, ko bi pač z njimi pritisnili na zakonodajalce, da bi za medije in založništvo oblikovali poseben lastninski zakon. Ker pa seje Mladinska knjiga Založba lastninila po Markoviču, Šeligo pa kot poslanec takrat o tem ni črhnil nobene, v njihovem početju pač ne vidim drugega kot neko drugo »določljivo« skupino z zelo prepoznavno politično konotacijo.
Ivo Kuljaj
taborišča, ki jih po trditvah odvetnika Sinagre v Italiji ni bilo. Italijanski general Robotti paje bo vsem tem dejal: »Si amazza trope poco« (Premalo se pobija).
Samo v italijanskih koncentracijskih taboriščih Rab, Gonars, Renici, Padova, Trevisio in Visco je bilo 36.000 naših ljudi. Od tega je zaradi sestradanosti, nemogočih higienskih in bivalnih razmer umrlo 5.347 ljudi. Najhuje je bilo na Rabu, kjer je umrlo 4.600 internirancev, med njimi veliko otrok in žena. Vojaško sodišče v okupirani Ljubljani je v času od oktobra 1941 do septembra 1943 obravnavalo 8.737 primerov, proti 13.186 Slovencem in Slovenkam. Izreklo je 83 smrtnih sodb, 412 obsodb na dosmrtno ječo, 3.082jih je obsodilo za dobo do 30 let zapora. Ko so Italijani zapustili Ljubljano, je potekalo še 1.369 procesov proti 4.428 osebam.
To so samo v glavnem našteti zločini, ki sojih zagrešile italijanske oblasti in vojska na Primorskem in v Ljubljanski pokrajini. Zagrešilo jih je več italijanskih vojnih zločincev, med njimi so tudi generali in višji oficirji redne vojske in ne le fašisti. Povojna demokratična Italija pa ni niti enega od njih obsodila. Obsodili so pa mnoge italijanske državljane, ki so se uprli, da bi izvajali zaukazani teror in so se rajši pridružili partizanom. Tak primer je italijanski vojak Givanni Cucco, doma iz Samassija na Sardinji. Februarja leta
1943	seje skupaj s kaporalom Zaf-ferinom Graziosom pridružil borcem NOB vTomšičevi brigadi. Oba sem osebno spoznal, ko sem aprila leta 1943 s Primorske prispel v to brigado. Grazioso je menda kasneje padel. Cucca sem zadnjič videl aprila
1944	nekje blizu Žeženberka. Kot sem pozneje po vojni zvedel, je kmalu zatem odšel v Italijo in na svoj rodni otok Sardinijo. Tam so ga dale »demokratične« Badogliove oblasti zapreti in obsodili so gakot izdajalca in dezerterja na večletno zaporno kazen. Napisal je tudi knjigo »Štirinajst mesecev med Slovenskimi partizani«.
Med tem so v demokratični ita-liji ni nič zgodilo 670 italijanskim vojnim zločincem, ki so svoje zločine počenjali v okupirani Jugoslaviji, mnogi med njimi tudi v Sloveniji. Med slednje sodijo: Roatta, Robotti, Gambara in vodja fašistične squadre v Trstu (pod nacistično okupacijo) Colotti, ki ga je povojna Italija celo odlikovala za »zasluge«, ko je po Krasu in Brkinih pobijal Slovence ali jih odgnal v tržaško rižarno, kjer so jih mučili in ubijali.
Čudna je »demokracija«, v kateri so obsojali in zapirali borce za demokracijo, ki so se na okupiranem ozemlju uprli fašističnim poveljem, ki sojih silili v izvajanje zločinov, kot je opisani primer z Giovannijem Cuccom, po partizansko Ivom. Ščitili in celo odlikovali pa so zločince. Sedaj pa si drznejo celo obsojati državljane nekdaj okupirane dežele, ker so se uprli njihovemu terorju in genocidu ter pri tem morda res nekoliko prekoračili vojn pravila. Toda ne glede na to okupatorji ne morejo biti tožniki in sodniki tistim, ki so se uprli njihovi okupaciji in z njo povezanim hudodelstvom, katerih namen je bil, da nas kojt narod tudi fizično uničijo. ’2r!.'
Žarko Žbogar
Humoreska
Svobodna novinarska izbira
V
-	No, kaj pravite na to, da .m na Slovencu trem njihovim novinarjem prepovedali vstop v hiko ? smo nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je načeloval skupini za stike za šankom bi feja Bližnja srečanja posebne sorte in skladno s svojim svetovnim nazorom pridno praznil čaše piva.
»Kaj naj bi rekel na to !? Recimo, da imamo pri nas preveč novinarjev.*
-Ampak, tovariš Neposredni, kako morete trditi kaj takega!? Saj je vendar vsem jasno, da novinarjev pri nas primanjkuje, ko pa rastejo časopisi in radijske ter TV postaje kot gobe po dežju. In vsi potrebujejo novinarje...
»Že res, ampak očitno jih je ponekod preveč, da jih mečejo na cesto. Pa ne samo pri Slovencu. Tudi Republika menda finančno crkava in tako bo spet nekaj deset ljudi na cesti, pa...*
-	Ampak jaz sem hotel dobiti odgovor na vprašanje, kaj mislite o postopku glavnega urednika Slovenca...
»No, Slovenec je res nekaj posebnega. Tam so na cesto zmetali že toliko ljudi, da se slovenskemu žurnalizmu sploh ni treba bati za kadre. Pravzaprav je Slovenec huda konkurenca novinarski fakulteti, kar se zna prej ali slej pojaviti kot problem v parlamentu. Kar predstavljajte si, da Slovenec in drugi krščanskodemokratski mediji začno od šolskega ministrstva terjati denar za vzgojo mladih novinarskih kadrov, ki jih bruhajo njihove medijske ustanove po tekočem traku na cesto. Še sreča, da je liberalna demokracija, ki ji pripada tudi šolski minister Gaber, v koaliciji s krščanskimi demokrati. Tako se lahko zmenijo vse o novinarstvu, še preden pride stvar v parlament.*
-	Pa kaj mešate parlament v tale najin pogovor?
»Parlament in naša politika sta še kako vmešana v novinarske peripetije, ki se zadnje čase pojavljajo pri nas. Očitno je namreč, da imajo vladajoče stranke novinarjev in medijev čez glavo in bi jih najraje zadušile. Novinarje in medije. Predvsem časopise. *
-	Od kod pa spet ta divja trditev?
»Če ti gredo časopisi na jetra, jih je pač treba onemogočiti. In ker nismo več v časih, ko je to naredil kakšen tiskovni svet pri SŽDL, je pač treba ubrati druga pota, demokratična in podprta s tržnimi zakonitostmi...*
-	Ja in kakšna so ta pota?
»Recimo, treba bo podražiti časopisni papir. Za prvo silo!*
-	Pa saj ga niso podražili!
»Za zdaj še ne. Zato pa so prodali papirnico v Vidmu nekemu Čehu, pri čemer ni čisto jasno, kaj bo ta mož s to papirnico naredil. Ampak znano je, da zahodnjaki kupujejo na Vzhodu tovarne papirja, da se znebijo poceni konkurence. In ko videmska papirnica ne bo več proizvajala poceni časopisnega papirja, ga bo treba dražje kupovati v tujini. Čim dražji papir, tem manj časopisov. In čim manj časopisov, tem več brezposelnih novinarjev, in čim več brezposelnih novinarjev bo, tem bolj bodo tisti, ki bodo imeli službo, ubogljivi in poslušni.*
-	Tele vaše napovedi pa so prečrnoglede. Kaj pa ustavno zajamčena svoboda tiska!?
»Zakaj pa naj bi bile te napovedi pretirane? Vsaka oblast si želi poslušnih novinarjev. V tem se naša demokracija prav nič ne razlikuje od prejšnjega totalitarizma. Kar pa zadeva svobodo novinarskega ustvarjanja, pa je ta zagotovljena. Novinar ima svobodno izbiro: ali bo poslušen ali pa na cesti.*
-	Vi torej trdite, da v novinarstvu danes veljajo enake razmere, kot v prejšnjem sistemu?
»No, malce razlike pri svobodi poročanja je. Danes imaš svobodno izbiro med poslušnostjo in cesto, včasih pa si imel svobodno izbiro med ubo-glivostjo in arestom. *
-	Saj bi vam še verjel, če bi mi navedli vsaj en dokaz?!
»A dokaz! ? No, ozrite se malce po uredništvih. Večina tistih urednikov, ki so bili uredniki v bivšem režimu, seveda če niso že v penzionu, je tudi zdaj na uredniških stolčkih. In to pri različnih strankarskih medijskih projektih. Pri tem sploh ni važno, kakšnega prepričanja so bili nekoč in kakšnega so danes. Politično prepričanje se da zamenjati kot gate. Za politiko je važno le to, da je urednik oziroma novinar upogljiv, poslušen. In če je bil ubogljiv prejšnjemu gospodarju, bo tudi novemu. Za takšne novinarje bo torej vselej dovolj dela in denarja.*
Bogo Sajovic
"N

19$2 ItTA
1*
2.
—	HOltOSKOl*
oven —	Odličen pripomoček
Nemški državnik in politik Otto von Bismarck (rojen l. aprila 1815). je razdrobljene nemške dežele združil v enotno državo Bil je plemič iz brandenburške pokrajine, skrajno konservativnega prepričanja in član pruskega palamenta. Leta 1848 seje do skrajnosti upiral zahtevam po ustavnih spremembah, leta 1851 pa je kot poslane frankfurtskega parlamenta, kjer so imele predstavnike vse nemške dežele, zahteval za Prusijo enake pravice, kot jih je imela Avstrija. Njegovo delo mu je prineslo mesto veleposlanika Prusije v Rusiji in v Franciji, leta 1862 pa je postal ministrski predsednik Prusije. Povečal in reorganiziral je prusko vojsko in ta prenovljena armada je leta 1864 prvič udarila. Premagala je Dansko in ji odvzela del pokrajine Schleswick Holstein. Dve leti kasneje se je začel spopad z Avstrijo, ki je po njenem porazu prinesel prvenstvo v nemški zvezi Prsiji. Od tod do združitve je bil le še korak, saj je Bismarck severnonemške dežele že povezal v zvezo, južnonemške pa je povezal s severnonemškimi leta 1871, ko je Prusija
porazila Francijo. Nastal je drugi rajh ali nemško cesarstvo. Kot ministrski predsednik je Bismarck v tej novi državi, katere dežele so formalno obdržale nekatere vsaj navidezne avtonomne atribute, poenotil upravo in pravni sistem, uvedel enoten denar in centralno banko, šolski sistem, neuspešno pa je poizkusil zlomiti moč katoliške cerkve na jugu Nemčije. Da bi ohromil socialistično in sindikalno gibanje, je uvedel prvi program socialnega skrbstva v zgodovini in več zakonov o socialni varnosti, čeprav je s socialisti neusmiljeno obračunal. Poskrbel je, da je parlament ostal šibek, da so druge države v cesarstvu ostale podrejene centralni oblasti, cesar (ki je bil istočasno tudi pruski kralj) pa je s pomočjo izključno sebi odgovormih ministrov, upravo in vojsko izvajal vso oblast v državi. Zunanjepolitično je Bismarck skoval več vojaškopolitičnih zvez, uspešno je predsedoval berlinski konferenci in konferenci o Afriki, podpiral je kolonializem in poskrbel za razcvet trgovine in industrije. Kmalu potem, ko je prestol prevzel mladi cesar Vilijem II., med njim in Bismarckom je prišlo do spora, zato je Bismarck leta 1890 odstopil in se umaknil v zasebno življenje. Umrl je leta 1898.
Nekoč je bil Bismarck častni gost na nekem banketu. Natakar, kije stregel za mizo, je bil od strahospoštovanja ves trd. I seveda seje zgodila nesreča, Bismarcku je zlil na glavo celo skledo tekoče majoneze. Vsi prisotni so v grozi onemeli, le Bismarck seje znašel in preplašenega natakarja veselo vprašal: »Kaj mislite, bo to sredstvo moji pleši kaj pomagalo?«
Deni
Jtoor
BORUT
lEVtC
LETOVIŠČE PRI POREČU
LIBANONSKI
POLITIK
(RAŠID)
JADRANSKI
OTOK
AMERIŠKI
FIZIK
(EDW1N
HERBERT)
SLOVENSKA
IGRALKA
(LJERKA)
Nogrodno
križanko
IZRIT
KUP ZEMLJE
JAP. UMETNOST ARAN2. CVETJA
ORIENTALSKI PRASEKZA BARVANJE LAS
RIIKO
DEBENJAK
MOZOLJAVOST
SMOLA
TROPSKIH
DREVES
PISMONOŠA
SVOBODNO POSESTVO V FEVDALIZMU
VRSTA
HRUŠKE
MADŽARSKO
ZENSKO
OBLAČILO
DOLOČENEGA
OBDOBJA
EST.ESTR. PEVEC (GRIGORU)
RUDNIK PRI TUZLI
STAR
SLOVAN
NOBELU
ROJSTVO POTOMCA PRI KRAVI
51 Sb
121,75
NOVINARKA
PESEK
REUKT
KANTAVTOR
KERSNIK
IZDELOVALEC
ŠUMNIKOV
RIMSKI
KOMEDIOGRAF
IVO
ANDRIČ
poZreSneZ
MOČNO
POŽELENJE
RAZMERJE
IGRA
S KARTAMI
ZALOŽBA
OBZORJA
DEPARTMA
V
FRANCIJI
MUSLIMANSKA
VERA
STADION
VNlSU
AMERIŠKA
ROPARSKA
MAČKA
PERJE PRI REPI
IVAN
TAVČAR
NAOČNIKI
AZIJSKI POLOTOK
POMOŽNI IZREK V LOGIKI
GRSKAMUZA
PETJA
POPOTNA
BISAGA
JAP. NABIRALKA BISEROV
ALFI NIPIČ
ASTAT
FRANC. FILOZOF (HIPOLVTE)
JUGOSLOVANSKI NARODNI HEROJ (DJURO)
SLOV. ZELEZAR-SKISTROKOV. (CIRIL)
REKUMNI
LISTIČ
ZIMSKO
Športno
središče
vSvia
STRUPEN
BOJNI
plin
IZKUŠEN
STAREC
PISAT. PEROCI
REKA V RUSIJI
)DPRTA TELESNA POŠKODBA
BAJESLOVNA
ASIRSKA
KRALJICA
KDOR IZVEDE ZAČETNI UDAREC PRI TENISU
ORANZADA
KONJA
DEL
FOTOAPARATA
KARLOVAC
.ALUMINIJ
KAREL
DESTOVNIK
KAZALNI
ZAIMEK
/Ji.
STENA V GRŠKIH TEMPLJIH
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
NOVINARKA
REBERNIK
Nagradna križanka št. 15
Rešeno križanko nam pošljite do 9. aprila 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 15. Nagrade za rešeno križanko so (1.) - ura Etic Quar-tz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT in (5.) pleteni pulover.
Rešitev nagradne križanke št. 13
APOKAL1TPITKA, RETORTN1PL1N, 1RADA, DK, KNA, Al, ALBI, MAST, ANKA, STAVA, KA, SVAUEK, NARCIS, BALET, EDI, BALSA, ELAN,
OSINKA, JAN1S, RANČAR, NEOREALIST, NB, AVTO. MIKI, ANTA, HAARLEM, ANAN, AR, AST, AGLOMERAT, AO, RTIČ, AEDA. ORLEANS, DEKOR, TOPOL, ERIKA, TRAPA, ARARA, TOLAR
Izžrebani reševalci nagradne križanka št. 13
1.	Anže Dežman, V Dobje 9, Ribno, 4260 Bled,
2.	^Muriju Korošec, Z§. Sencirsku 61, 2235 Svetu Trojicu, j^riitunfco pnpruvil
3.	Fani Časi, Šempeter 37, 3311 Šempeter,
4.	Branka Zupančič-Flisek, Čolnišče 12,
1410 Zagotje ob Savi,
5.	Franc Gruden, Jurčičeva 11, 1293 Šmarje-Sap Nagrade bomo poslali po pošti
SAlOMONOVj
UGANKAR:
Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, je v razpravi o slovenski zunanji politiki dejal, da skuša italijanska politika v zadnjem času pokazati, da Slovenija ni pripravljena sprejemati evropskih pravil obnašanja in prilagoditi svoje zakonodaje evropskim normam. Drnovšek
se seveda ni vprašal, ali se italijanska politika mogoče moti. Če bi se, bi moral namreč pri priči ugotoviti, da država, ki seje pripravljena pogajati o že rešenih osimskih vprašanjih, resnično ni pripravljena sprejemati evropskih pravil obnašanja. Hkrati pa bi moral Drnovšek tudi priznati, da to ne velja za slovenski narod, kije bil prisiljen svoje balkanske politike poučiti o evropskih diplomatskih standardih. Problem torej ni italijanska politika, ki skuša trgovati, temveč naša, ki na to brez kakršne koli potrebe pristaja. Ali še bolj natančno, problem so: Drnovšek, Peterle, Thaler in comp., ki prepričljivo potrjujejo velikosrbsko tezo o Slovencih kot dunajskih konjušnikih.
Jelinčičeva
napaka
Zmago Jelinčič, prvak SNS, se je v parlamentu vprašal, ali bomo Beograd kar preprosto zamenjali z Brusljem in dopustili propad naše industrije in kmetijstva. Napaka, gospod Jelinčič! Slovenci ne za-
menjujemo Beograda z Brusljenii temveč z Vatikanom. To pa pomeni, da v Bruselj lahko pridemo samo kot njegova podružnica. Se pravi, komunističnih grehov očiščeni in zanje primemo spokorjeni! V si kom-
plimenti Lojzku - bilje prvi, kije to spoznal. Se danes trdi, daje imel tudi prav!
Podobnikova košarica
Marjan Podobnik, šef SLS, je na Peterletovo pobudo za združitev SKD in SLS vnovič diplomatsko odgovoril s košarico. Zraven pa dodal, daje SLS kot demokratično stranka odprta za vse tiste, ki so pripravljeni detovafrvškiadu s statutom in programom SLS in ki jim je neka? do poštenja in poslovne morale^ slovenski družbi. Se pravi, daje Podobnik na stežaj odprl vrata zn vse člane Peterletove stranke - razen za Lojzka in njegove povzpetniške | ministre.
V
Rudi Šeligo, pisatelj in ekspo-litik, ugotavlja, da se vsaka živa kultura utemeljuje na razlikah. Živo nasprotje temu pa so na borzi kupljene delnice Založbe Mladinske knjige, za čemer stoji »zelo določljiva skupina, ki se poskuša polastiti nacionalnega podjetjaslo-venske države«. Prav primer Založbe Mladinske knjige pa je po Šeligu »degradacija tiste duhovne naravnanosti, zaradi katere smo zgradili lastno demokratično državo«, ali z drugimi besedami povedano - lastni kulturniški fevd! Brez tega bi v Sloveniji zelo težko izšla še kakšna Šeligova knjiga.
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja hi trgovine), ki hi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.