dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana	junij 1975
Trije vogali vsake družine — tudi trije vogali družbe?
Letošnje leto je generalna skupščina organizacije Združenih narodov z resolucijo (18. decembra 1972) razglasila za mednarodno leto žensk. Cilji te resolucije so predvsem:
— pospeševati enakopravnost moških in žensk, zagotoviti popolno integracijo žena v svetovnem razvoju s poudarkom nalog žena Pri odgovornosti v socialnem kulturnem in ekonomskem razvoju — enako na mednarodnem področju kot na regionalnem in nacionalnem. Nadalje so cilji te resolucije povečati prispevek žensk k razvijanju Prijateljskih vezi in sodelovanja med državami ter krepitvi miru v svetu. Te dni se odvija tudi mednarodna konferenca žensk v Ciudad Mexicu, na kateri sodeluje tudi Predstavnica Jugoslavije, tov. Vida Tomšič.
Mi smo se ob tej priložnosti Pogovarjali z nekaj ženami našega kolektiva, ki so na to temo povedale nekaj svojih misli.
Angelca Uhan (25 let službe, dva otroka — 15, 9 in pol let):
»Ko se nama je rodil prvi otrok (in kasneje tudi drugi), sva oba z možem delala troizmensko, prvo leto sva se oba celo vozila z Dolenjskega in sva cele dneve prebila na poti v službo, na delu in na poti domov. Punčko sva imela v varstvu pri bratovi družini, pa pri sestri; kdorkoli jo je imel čas varo-Vati, jo je vzel k sebi. Potem sva dobila preko moževega podjetja stanovanje (13 m2). Tam smo živeli 4 leta. Potem sva varčevala, prosila vsak pri svojem podjetju za posojilo in končno sva si v šiški kupila stanovanje, kjer živiva še danes. Ta nenehna prevažanja, stiska
kam z otroci in delo sta mi dopuščala prav malo ali skoraj nič časa za kakršnokoli udejstvovanje. Pri naju, ki sva imela troizmensko delo, je moral nujno prijeti za gospodinjska dela tudi mož. Otroke sem videvala praktično vsak tretji teden, ko sem imela dopoldansko izmeno. Sicer pa le zvečer in ob koncu tedna.
Nežka Štangelj (14 let v službi
7 let v »Dekorativni«, 2 otroka
— H, 8):
»Dokler sta bila otroka še majh-da^sem imela to srečo, da sta ho-
dila oba v vrtec, zdaj pa, ko hodita oba v šolo, sta po šoli doma. V začetku, ko sem se poročila, sem bila še doma v Beli Krajini, nato sem se preselila k možu v Ljubljano, kjer sva živela v podnajemniški sobi. Ob drugem otroku sva se preselila v drugo podnajemniško sobo. Zdaj živim z otrokoma sama v baraki na Ižanski cesti. Fantek hodi v prvi razred, deklica v četrtega. Oba sem imela nekaj časa v varstvu, ker pa je bilo zame predrago, ju imam sedaj doma. Otroka sta neprestano bolna, skoraj vsakih 14 dni sem morala biti zaradi enega ali drugega v bolniški. Zdaj bom dobila novo eno in pol sobno stanovanje in tega se z otrokoma najbolj veselim.«
Nuša Bege (5 leto v »Dekorativni«, en otrok, 2 sestrina v varstvu, majhno stanovanje ...):
»Poleg svojega dveletnega otroka imava z možem v varstvu še sestrina dva otroka — ker je sestra z možem na delu v Nemčiji. Doma imamo še mamo, ki pa je že stara in pomaga kolikor more. Hodim v službo in domov, kjer me vsak dan čaka toliko dela, da niti pomisliti ne morem na prosti čas za kakršnokoli udejstvovanje, bodisi družbenopolitično ali športno. Tudi do kina ne pridem, kaj šele na kako drugo prireditev.«
Kališnikova Helena ima eno hčerkico in je samohranilka, Košakova Polona ima družino, enega otroka in drugega na poti, Prem-kova Nuška ima dva otroka, ki sta bila oba v vrtcu, Meglenova Roza ima leto dni starega otroka, letos dobi tovarniško stanovanje in ga bo vzela k sebi od staršev s Štajerskega ...
Vse tovarišice, ki so sedele skupaj za mizo, in se pogovarjale o vprašanju mesta in vloge žensk v naši družbi, so si bile edine, da je žena v naši družbi še vedno preobremenjena. Neskladje nastopi ponavadi v razpetosti žene med službenimi dolžnostmi in obveznostmi, ki jih nalaga družina, med željo po družbenem uveljavljanju, kulturnem izobraževanju in razvedrilu in nenehnim pomanjkanjem časa.
Beseda je seveda najprej nanesla na varstvo otrok, saj je stiska v vrtcih in jaslih še vedno zelo ve-
lika in pridejo na vrsto le najnujnejši primeri. Vse tovarišice so v pogovoru večkrat poudarile prednosti in pomen celodnevnega pouka v osnovnih šolah, o katerem je zadnje čase toliko govora. Tudi nočno delo je za žene dodatna obremenitev, zlasti tam, kjer delata oba družinska člana v različnih izmenah. Skoraj pri vseh zgoraj imenovanih tovarišicah smo srečali na začetku njihove samostojne življenjske poti stanovanjski problem, ki je prav gotovo ena izmed nemajhnih ovir pri uspešnejšemu uključevanju žena na vseh področjih izvenslužbenih dejavnosti.
Na koncu sem postavila vsem sogovornicam vprašanje, kako si predstavljajo, da se lahko v naši družbi žena, delavka in mati družbeno politično, športno in kulturno udejstvuje? Vse v en glas so mi odgovorile, da se v sedanjih pogojih lahko žena udejstvuje na vseh teh področjih samo na ta način, če si odtrga čas od družine in otrok — o tem času pa tako in tako vemo, da ga je že sedaj izredno malo.
Urejena stanovanjska vprašanja, urejena vprašanja varstva predšolskih otrok in ne nazadnje — celodnevna šola, bodo našim ženam nedvomno dopuščala več časa za vse tisto, česar so si doslej lahko le želele.
Ce imamo zagotovljene vse enakopravne pravice in dolžnosti za svoje uveljavljanje v naši družbi, si bomo morale priboriti tudi pogoje za njihovo dejansko uresničevanje.
VSEM NAŠIM BORCEM IN AKTIVISTOM ČESTITAMO K DNEVU BORCA, 4. JULIJU IN JIM ŽELIMO ZDRAVJA IN ŠE DOSTI DELOVNIH USPEHOV.
Ocena poslovanja v mesecu maju in juniju 1975
Poslovanje podjetja je v mesecu maju potekalo normalno. V proizvodnji smo realizirali količinski plan in tudi prodaja je bila uspešna. Skupna fakturirana realizacija v mesecu maju je bila dosežena v višini 30 milijonov dinarjev, plačana pa je bila celo višja in sicer 32 milijonov dinarjev. Prvi pojavi manjšega povpraševanja po naših tkaninah vsled vse večjih zalog v tovarnah pohištva, so se pokazali v mesecu juniju, tako da pričakujemo v juniju za 5 milijonov manjšo realizacijo kot v mesecu maju. V mesecu juniju pa prav tako plačana realizacija kaže na najboljše in pričakujemo vplačil v enaki višini t. j. 32 milijona dinarjev. Vsled tega se bodo naše terjatve do kupcev nekoliko zmanjšale za približno 7 milijonov. Konec meseca maja smo imeli skupno terjatev do naših kupcev 97 milijonov. Kar zadeva plačano realizacijo oziroma plačil s trani naših kupcev ugotavljamo, da še vedno le nekaj večjih renoimranih lesno trgovskih podjetij v redu plačuje svoje obveznosti. Večina kupcev še vedno zaradi naraščanja zalog in pomanjkanja obratnih sredstev ne plačuje po redni poti svojih obveznosti, vendar smo v juniju uspeli preko sodišč izterjati večje zapadle terjatve, kar je znatno pripomoglo k relativno dobri plačani realizaciji. V tem mesecu smo ponovno predali gospodarskim sodiščem 15 naših kupcev ter jih terjali za znesek 2,5 milijona dinarjev. Pri tem naj povemo, da imamo še vedno velike težave spričo tega, ker sodi-
šča izredno počasi rešujejo naše tožbe in so dojemljiva za vse ugovore, ki jih navajajo naši kupci z namenom, da bi zavlačevali postopek in tako čim dlje odlagali obveznosti plačila. Mnogo imamo posla v zvezi z dokazovanjem popolnoma že jasnih dejstev, ponovnim pošiljanjem dokumentov in nepotrebnim dopisovanjem s toženimi kupci in sodiščem. Delamo na tem, da bi se z našimi kupci dogovorili, da bi bilo za rešitev takih sporov edino pristojno gospodarsko sodišče v Ljubljani, preko katerega bi prav gotovo hitreje in kvalitetnejše reševali to problematiko.
Na področju izvoza so se v tem mesecu dogodile globalne spremembe, s tem da se je dosedanji tako rekoč prosti uvoz, zaradi kritičnega poslabšanja izvozno-uvozne bilance, ukinil in se je zopet prešlo na sistem vezave uvoza z izvozom. Novi devizni režim zahteva, da vsak uvoznik lahko uvozi za enako vrednost blaga kot v letu 1974 s pogojem, da v letu 1975 poveča izvoz za 20% v primerjavi na leto 1974. Mi smo ta pogoj izpolnili, saj smo v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozili za 48 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. V prvih petih mesecih smo realizirali izvoz v vrednosti 800.000 dolarjev, kar je za 100.000 dolarjev več od planirane vrednosti za pol leta. V naslednjih mesecih sicer pričakujemo manjši izvoz, vendar je realno upati, da bo izvoz v celoti vendarle presegel lanskoletnega za več kot 20 %.
V tem mesecu smo izdelali tudi natančen pregled vseh zalog surovin, pomožnih surovin, polizdelkov, pogonskega materiala in izdelkov. Te zaloge smo evidentirali po letih nastanka t. j. od leta 1972, 1973 in 1974 dalje v smislu zakonskih predpisov, ki nam nalagajo, da od vrednosti zaloge nabavljenega materiala v letu 1972 odpišemo 50 % v breme ustvarjenega dohodka v letošnjem letu, od vrednosti nabavljenega materiala v letu 1973 25 % in v letu 1974 5 %. Seveda se bodo ti odpisi vršili ob koncu leta, ko bomo z zaključnim računom ugotovili dohodek. Do takrat pa imamo možnost in tudi nalogo, da vse stare zaloge porabimo ali odprodamo. Na strokovnih posvetih smo temu problemu posvetili veliko pozornost in posamezniki so prejeli konkretne zadolžitve, da te zaloge odpravimo ali zmanjšamo na naj nižjo možno količino. S tem se bomo izognili zmanjšanju dohodka zaradi obveznih odpisov, na drugi strani pa s porabo teh materialov aktivirali v teh zalogah zamrznjena obratna sredstva.
Na osnovi poslovnih rezultatov, doseženih v prvih petih mesecih lahko sklepamo, da bodo rezultati letošnjega prvega polletja zelo ugodni in bodo na razpolago kolektivu takoj po končanem kolektivnem dopustu.
F. K.
Dopusti, počitnice, letovanja
V okviru naše OZD nimamo nobenih kapacitet za letovanja naših delavcev. V času, ko je še delovala Počitniška skupnost, smo preko te urejali letovanja naših delavcev — potem pa, ko se je ustanovilo podjetje Alpe-Adria, je stvar nekoliko zamrla. Trenutno rešujemo ta problem z izposojanjem tovarini-ških šotorov (imamo jih 16), vendar je to le začasna rešitev, saj imamo kolektivni letni dopust in
v tem času ne morejo priti na vrsto za šotore vsi, ki bi želeli. Preko Mladega turista bi si lahko ljudje izposojali šotore, vendar ne preko našega podjetja, ampak le kot posamezniki.
Lani smo dobili v neki starejši hiši v Piranu 4 sobe v najem, letos je za te vrste letovanja nekoliko manjše povpraševanje. Prijave za dopuste v teh privatnih najemniških sobah sprejemamo prav zato še vedno, kljub temu, da je dogovorjeni rok za prijave že potekel. To velja za meseca avgust in september.
Žal ni prišlo do načrtovanega nakupa počitniških stanovanj, ki smo ga prvotno planirali za letošnje leto. Letos smo, kot je znano, morali v ta namen odmerjena sredstva pustiti za gradnjo skladišča gotovega blaga, ki je trenutno bolj nujno potrebno.
Letošnje počitniške možnosti so resnično skromne in v prihodnje bomo morali karkoli že ukrepati za reševanje problema s tega področja. Našim delavcem smo, (edino kar smo lahko ta trenutek storili), posredovali cenike letovanj najrazličnejših jugoslovanskih turističnih agencij in podjetij ter opise njihovih uslug.
Od letošnje pomladi sem član iniciativnega odbora za ponovno ustanovitev Počitniške skupnosti pri občini šiška. Že so stekli razgovori o tem, na kak način bi lahko počitniška skupnost povrnila svoje prejšnje kapacitete, kar pa je tako zapleteno, da je uspeh tega početja zelo malo verjeten. Odbor dela na tem, da bi se ustanovila skupščina počitniške skupnosti Ljubljana-Ši-ška.
Na zadnjem sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev te
(Nadaljevanje na 3. strani)
skupnosti je tekla beseda o možnosti za sodelovanje ali združitev s počitniško skupnostjo Murske So-bote, kjer so že kupili zemljišče za gradnjo počitniških kapacitet v Rovinju. Kolikor bi se pravočasno formirala naša Počitniška skupnost in bi vsi zainteresirani prispevali tudi finančna sredstva, bi se s Sobočani morda lahko začeli pogovarjati o sofinanciranju.
Na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev Počitniške skupnosti Ljubljana-šiška smo obravnavali tudi tako imenovani delavski turizem. Pripravili bomo organizacijo za delavski piknik ob Kolpi, da bi na ta način spodbudili ljudi za počitnikovanje in izlete tudi v teh krajih, in da bi opozorili ljudi na njihovo lepoto. Doslej so se ijudje zvečine odločali za počitnice na morju ali v hribih.
Prav tako se zavzemamo za podaljšanje Viatorjeve avtobusne linije do škofjeloškega območja (Poljanska in Selška dolina), ki je zelo blizu in izredno primerno za počitnice in izlete.
Franci Prek
NA PLESU Z VOJAKI
(v domu JNA)
Naši mladinci so 13. junija vrnili obisk vojakom kasarne Borisa Kidriča. Povabljeni so bili na kulturno zabavno prireditev v domu JNA v Ljubljani. Naših mladincev je bilo na prireditvi približno 15.
Celoten kulturno-zabavni program so pripravili vojaki sami. Med točkami programa je bil ples ob vojaški godbi. V kulturnem programu smo slišali nekaj recitacij jugoslovanskih pesnikov in tudi vojakov samih. Povabljeni so bili tudi drugi mladinci, ki sodelujejo z drugimi vojaškimi aktivi.
Peti mladinski vojaški aktiv kasarne Borisa Kidriča, ki sodeluje z mladinci »Dekorativne«, nas je lepo sprejel.
Mi smo v programu (z velikim odobravanjem ostalih) sodelovali s točko »plesa s srčki«.
Zabava je trajala do 23. ure, nakar smo se v dobrem razpoloženju počasi razšli.
Sonja Kosec
Seznanjamo se z delom naših delavcev na posameznih delovnih mestih
Ana Bogataj dela v novi plišar-s*ti tkalnici že šesto leto.
»Začela sem delati v bivšem obratu B. Na novih Giinne strojih dejani, odkar so prišli v tovarno. Dejo je dvostrojno, kar pomeni, da “krati pazim na obratovanje dveh strojev, med malicami pa tudi štirih.«
»Preden stroj začne obratovati Pripravijo preddelavke navod, ga nastavijo na stroj in zvežejo lasne jn temeljne-osnovne niti. Liste z 'Učalnicami (skozi katere so vdete Piti), je treba pritrditi na stroj. Luknjane karte, na katerih je zabeleženo zaporedje dviganja listov trazlično za posamezne artikle) se Vstavijo na odrejeno mesto v stroju, nato je potrebno privezane osnovne niti — njihove vozle — povleči čez greben. Votkove niti se speljejo iz križnih navitkov preko zavor do »glave«, nakar jih »graj-fer« povleče skozi zev. Pri tem, ko se listi dvigujejo teče »grajfer« za motkom do sredine, od koder ga drugi »grajfer« potisne do nasprot-
nega roba stroja. Tako se začne tkati blago.«
»Delavka mora paziti na signale kajti, če se utrga votkova ali osnovna nit, se stroj avtomatično ustavi. Prižge se signalna lučka in delavka mora — če se je utrgala nit osnove — zvezati dva konca skupaj in jo potegniti preko lamel, lučalnac in grebena, nakar se spet vključi delovanje stroja. Kadar pa se utrga votkova nit, je več različnih možnosti: če votka zmanjka se končna nit zadnjega križnega na vitka zveže z začetno nitjo drugega križnega navitka. Votek avtomatično steče; če se votek utrga je potrebno potegniti votkovne niti iz zeva, nato z ročico dvakrat obrniti zev, potem pa prijeti votkovne niti in ponovno obrniti zev. Z iglo je treba pobrati iz zeva potrgano votkovno nit.«
»Nujno je od časa do časa kontrolirati spodnjo stran blaga, da bi ne manjkala na kakem mestu osnovna nit. Ravno tako mora delavka neprestano paziti, da niso osnovne niti križem zvezane.«
ODPRTA VPRAŠANJA
(prejeli smo):
Javno vprašanje.
Smo nekadilci dolžni na raznih sestankih po cele ure požirati cigaretni dim neuvidevnih kadilcev?
Nekadilec
Gotovo je gornje vprašanje provokativno in tudi upravičeno. Vprašanje pa je tudi, kako bi ta problem v zadovoljstvo kadilcev in nekadilcev rešili. Morda bi bilo primerno, ko bi sklicatelji in vodje sestankov pred začetkom vsakega sestanka opozorili navzoče na kajenje in se dogovorili za vzdržnost ali pa morda »čik pavze«? (op. novinarja) •— Sicer pa — tovarišice in tovariši — predlagajte!
Odgovor na vprašanje iz prejšnje št. glasila (Odgovarja Nada Burič):
Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu načelno določa, da mora delavec izkoristiti svoj redni letni dopust v tekočem koledarskem letu. V pripombah, ki jih določa sporazum o med seboj nih razmerij delavcev v združenem delu pa se lahko letni dopust prenese v naslednje leto.
55. člen našega sporazuma o razmerjih delavcev v združenem delu šteje med izjeme tudi porodnice, če izkoristijo redni letni dopust po porodniškem dopustu 105 dni. Torej ima porodnica pravico, da se ji prenese redni letni dopust prejšnjega leta v naslednje leto, če le tega izkoristi po preteku 105 dni porodniškega dopusta, in če dela do dvanajstega meseca otrokove starosti po 4 ure. Kolikor pa ostane nadaljnjih 141 dni doma, te pravice do koriščenja letnega dopusta iz prejšnjega leta nima.
Krajevni skupnosti Dravlje smo ob priliki krajevnega praznika podarili 20 m dekorativnega blaga, za ureditev slavnostnega prostora, v vrednosti 1958 din (art. RV 8 po 9790 din). Upamo, da je bil tudi to z naše strani skromen doprinos k tej proslavi.
Preko sindikata na zdravljenje
Tovarišica Kavšek Marija je bila letos preko sindikata poslana na zdravljenje v Rogaško Slatino. Ker je bila na zdravljenju pod novimi pogoji, ki so bili sprejeti šele pred nedavnim, nam bo o tem povedala nekaj sama.
Kdaj ste bili prvič na zdravljenju?
»To je bilo leta 1966 in od takrat sem bila v zdravilišču še štirikrat.«
Zdaj ste bili po nekajletnem premoru zopet v zdravilišču. Kako ste prišli do zdravilišča?
»Sem želodčni bolnik in imam išijas v hrbtenici, že prejšnjekrati sem hodila v zdravilišče Rogaška Slatina, kjer so specializirani za zdravljenje prebavil.«
Kako je bilo z zdravljenjem pred leti?
»Ko sem bila prvič na zdravljenju, sem bila tako hudo bolna, da sem odšla v zdravilišče preko socialnega zavarovanja in sem imela vse brezplačno. Naslednje leto mi je ob ponovnem obisku zdravilišča prispevala k stroškom zdravljenja 50 % naša OZD, 50 % pa sem prispevala sama.«
»Tako je bilo vse do leta 1970; sedaj, ko pa sem bila nazadnje v zdravilišču, so se moji stroški zdravljenja in bivanja v zdravilišču obravnavali po novem, namreč tako, da so bile zdravniške usluge (po predhodnem pregledu zdravniške komisije) plačane iz sklada socialnega zavarovanja, medtem ko so ostale hotelske usluge (hrano in prenočišče) polovico prispevali v podjetju, polovico pa sem dala sama.«
»Tak način plačevanja je zame in menim — tudi za ostale, ki so potrebni zdravljenja — dosti bolj ugoden kot prej, saj se na tak način bistveno zmanjša vsota denarja, ki jo mora oskrbovanec prispe-
v Beogradu
Kot pripadnik specialne enote slovenskega štaba vojske sem se letos udeležil velike prvomajske parade v Beogradu. Na poziv sem se javil svoji komandi in tam so določili, da nas gre iz moje enote v Beograd 30. Iz cele Slovenije nas je bilo približno 300.
Najprej smo se iz Ljubljane odpeljali v Maribor na desetdnevne vaje (tam smo dobili tudi nove uniforme), nato pa smo se z vlakom odpeljali v Beograd. Tja smo prispeli že nekaj dni pred parado, zaradi nujnih skupnih vaj z ostalimi nastopajočimi. Namestili so nas v šotorski tabor na Banjici, ki se
vati iz lastnega žepa. Posebno je to pomembno zdaj, ko so se zdraviliške storitve zelo podražile in si le malokdo more privoščiti zdravljenje na lastno pest, pa tudi na način, kot je bilo prej.«
Vsa ta leta ste hodili na zdravljenje v Rogaško Slatino. Kako ste bili zadovoljni v zdravilišču?
»Zelo. Veste, ne vem, če bi bila danes še med živimi, če me ne bi tam tako dobro zdravili. Imela sem rano na želodcu, rano na dvanajsterniku poleg pa še išias. Smrečne kopeli, blatne kopeli in pitje mineralne vode, so mi vsako leto zdravstveno stanje vidno popravile. Seveda imajo v zdravilišču še vrsto različnih terapij in kopeli, ki jim niti imena ne vem, vendar sem jaz dala skozi le nekaj vsega tega, ker so morali pri meni upoštevati dve, po svoji naravi različni vrsti bolezni.«
Kakšen pa je odnos zdravstvenega osebja do bolnikov?
»Moram reči, da je ta odnos vzoren. Vsi so pozorni in izredno natančni pri svojem delu.«
»Prejšnja leta je bilo s hotelskimi uslugami bolj za silo. Dobila sem občutek, da so mnogo bolj pozorni do inozemskih pacientov, kot do nas. Letos pa je tudi to povsem izginilo in bila sem prav veselo presenečena.«
»Posebno pomembno za mojo bolezen je, da so me poslali na zdravljenje večkrat zapovrstjo, saj enkratno bivanje v zdravilišču pomaga le začasno. Sedaj čutim tudi sama, da mi je mnogo bolje.«
»Za to, da sem lahko zopet odšla v zdravilišče, se moram zahvaliti našemu sindikatu, ki je preveril mojo potrebo po zdravljenju in prispeval polovico stroškov za hotelske usluge. Opozoriti moram, da je za čas bivanja v zdravilišču potrebno koristiti redni letni dopust.«
je imenoval »Bratstvo i jedinstvo do pobede«. Najprej smo vadili sami, dvakrat pa tudi z vsemi ostalimi.
Na sam dan parade smo vstali že ob štirih zjutraj, pozajtrkovali, nakar smo imeli dve »smotre« drugo za drugo. Ob sedmi uri smo z vso pripadajočo bojno opremo korakali proti zbornemu mestu.
Natančno ob devetih smo zaslišali tri topovske salve, kar je pomenilo znak za začetek parade. Komandant parade — general-polkov-nik Doko Jovanič je raportiral tovarišu maršalu Titu, ki je dal dovoljenje, da se slavnostna parada
22. junij — praznik občine Ljubljana -Šiška
Ob 9. uri smo se zbrali pred občinsko skupščino Lj .-šiška. Približno ob 9,30 je krenila slavnostna povorka po Celovški cesti mimo slavnostne tribune do hale Tivoli. V povorki so sodelovali:	delovne
organizacije, športniki, šolska mladina, gasilci ter ostale organizacije ter društva naše občine. Iz naše tovarne se je povorke udeležilo 20 mladincev, in sicer: 8 strelcev, 8 športnikov ter 4 članice pohodne enote. Prav tako so v povorki sodelovali tudi naši gasilci.
Ob 11,30 se je v hali Tivoli začel program. Najprej je bilo slavnostno skupno zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, ki ga je vodil tov. Plemenitaš. Zbor je sprejel sklep o podelitvi domicilov in prapora Rašiški četi in Dolomitskemu odredu. Nato so bila prvič podeljena občinska priznanja iz področij: šolstva, (prejel ga je Šolski center Litostroj), gospodarstva (naš tovariš Rode), iz zdravstva (višji laborantski tehnik Okršlar Anica — zdravstveni dom Lj .-šiška) in iz kulture (KUD — Medvode). Za nas mlade je bilo največje veselje, ko so poklicali na oder tov. Rodeta in mu izročili občinsko priznanje. Bili smo ponosni nanj in smo ga pozdravili z dolgim ploskanjem.
Po končani podelitvi nagrad se je začel kulturni program v katerem so sodelovali: partizanski pevski zbor, recitatorji, folklorna skupina »Emona«, gimnastična vrsta pionirjev, združeni šolski pevski zbori, ter pihalni orkestri milice, Litostroja in Medvod.
Sonja Kosec
lahko prične. Nato je krenila mno-žira ešelonov vseh rodov vojske, milice, gasilcev, enot za splošni ljudski odpor, rdečega križa, mladincev, PRVOBORCEV, športnikov, delavcev... v mimohod mimo slavnostnih tribun vzdolž širokega bu-levara Revolucije.
Moj ešelon je prikorakal mimo slavnostne tribune natančno ob devetih in 10 minut.
Potem, ko smo svojo pot uspešno odkorakali, smo zavili v stranske ulice, kjer smo se za kratek čas ustavili, odložili orožje in si odpočili. Tisti trenutki se mi zdijo od vsega najbolj nepozabni. Ljudje so hiteli iz hiš, nam nosili cvetje, jedačo in pijačo. Z oken so nas pozdravljali, nam metali pomaranče in cigarete. Bili smo »Naša vojska« in čutili smo, da so ponosni na nas.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Bil sem na prvomajski paradi
Po tem kratkem a tako prisrčnem objemu beograjskih ulic in ljudi smo v Strojevem koraku krenili po obhodni poti nazaj proti Banjici — do tabora. Vso pot smo peli, ljudje pa so nam ploskali, peli z nami in nas pozdravljali.
Bilo je naporno, vendar enkratno in nepopisno lepo.
Janez Tomažič
Slovenka, Avstrijka in Švicarka
V dvorani nad jedilnico
Veseli sprevod med stroji
Slovaška nevesta — »lepotica dneva«
Kmečke neveste v »DEKORATIVNI«
V zadnjih majskih dnevih so našo tovarno obiskale »kmečke neveste« v okviru vsakoletne ljubljanske turistične prireditve — kmečke ohceti.
Delavci, ki so tistega dne delali v dopoldanski izmeni, so si lahko od blizu ogledali skupinico brhkih deklet, ki so jih organizatorji letošnje kmečke ohceti še zadnji dan njihovega »ledig« stanu popeljali naokrog po Sloveniji. Na svoji poti proti Bledu so se ustavili tudi pri nas, da bi si ogledali našo tovarno in proizvodnjo.
Čudovite narodne noše teh deklet so bile prava paša za oči. V naši dvorani nad jedilnico jim je povedal nekaj pozdravnih besed naš tovariš generalni direktor. Za pozdrav se je zahvalil »starešina« deklet.
Med potjo, ko so si dekleta ogledovala obrate, sem jih nekaj uspela vprašati od kod prihajajo, kako so prišle k nam na »ohcet« in kako se pri nas počutijo. Večina — pravzaprav vse razen slovenske neveste, so se odločile, da stopijo v »zakonski jarem« pri nas preko turističnih organizacij in birojev v njihovih krajih. Slovenko pa so, kot se gotovo spominjate iz dnevnega časopisja, izbrali bralci »Ljubljanskega dnevnika«. Od kod vse so pripotovali poročni pari, smo tudi že lahko brali.
Slovakinja mi je povedala, da je etnologinja, mož (takrat še bodoči) pa študent-absolvent.
Črnogorka je doma iz Tivata, živi v Hercegnovem in je ekonomski tehnik. Mož je strojni tehnik v Igalu.
Italijanska gospodična — gospa je iz našega pobratenega mesta Parme, njen mož je elektrikar, ona pa prodajalka. Oba sta bila tokrat prvič pri nas in sta bila oba zelo zadovoljna.
Kanadčanka je bila nevesta iz najbolj oddaljene dežele od vseh. Oblečena je bila v obleko iz jelenove kože, (ki so ji jo sešili Indijanci iz nekega rezervata). Mož je potomec izseljencev iz Prekmurja
—	kje pa je Prekmurje in katera republika je to, pa gospodični ni bilo čisto jasno.
Prevajalke, ki so imele nalogo spremljati neveste in prevajati, so mi mimogrede namignile, da so sicer neveste »kar v redu«, da pa so ženini še bolj »fejst« (kar je seveda z ženskega stališča razumljivo
—	op. novinarke).
Dekle v lepi vojvodinski noši nam je pomagala, da smo slišali par besed tudi od madžarske neveste. Tako hitro sta klepetali, da nisem mogla razločno slišati niti ene same madžarske besede. No, v prevodu se je izkazalo, da je Ma-džarka iz Kalaša, .da je medicinska sestra, mož pa radijski in TV tehnik, da sta planirala dva otroka in da sta se na kmečko ohcet prijavila na pobudo prijateljice, ki dela v turistični organizaciji.
Srbkinja je iz Kruševca (takoj sem se spomnila na njihovo razglašeno kruševačko mučkalico). Hrvatica iz Reke je nosila narodno nošo, ki je bila med vsemi najbolj kričeča in povedala mi je, da je to noša z otoka Suska v hrvat-skem primorju (nedaleč od Lošinja.) Prav neverjetno, odkod taka živa (»roza«) barva s tako pustega (a čudovitega) otoka. Slovenka je bila še najbolj utrujena od vseh nevest, saj je morala »dati skozi« pred ohcet j o že tekmovanje za slovenski par, pa še peča, ki jo je nosila na glavi je bila precej težka. Sicer so bile pa tudi ostale neveste nekoliko trudne in so vse po vrsti komaj čakale, da se omožijo in »vržejo svojim vrlim možičkom v objem«.
Preden nas je pisana skupina deklet s spremstvom zapustila, je vsaka od nevest dobila v dar še po eno našo okrasno blazinico.
PISMO VOJAKA
Spoštovani kolektiv!
Prejmite lepe pozdrave od vojaka črniča iz Banja Luke. Tu preživljam lepe, hude in prijetne dneve, ki počasi tečejo naprej. Za odslužiti imam samo še 401 dan.
Vsem skupaj želim polno uspeha pri delu.
Lepo vas pozdravljam!
Vojak ČERNIČ FRANC,
V. P. 6565/5 VE 4 78002 Banja Luka Bosna in Hercegovina
Občinsko priznanje
Našemu generalnemu direktorju, tovarišu Bernardu Rodetu, je občinska skupščina Ljubljana-šiška podelila 21. junija 1975 priznanje za osebne zasluge na področju gospodarstva.
V	obrazložitvi priznanja je rečeno, da je tov. Rode, generalni direktor »Dekorativne« od leta 1952 in je s svojim posebnim prizadevanjem in zavzetostjo v največji možni meri prispeval, da je delovna organizacija v preteklih letih izredno napredovala na vseh področjih svoje dejavnosti.
V	proizvodnji pohištvenega blaga s katero pokrivamo ca. 45 % potreb jugoslovanskega tržišča je delovna organizacija dosegla poseben uspeh, kakor tudi primerno mesto v evropskem merilu in, gotovo je eden zaslužnejših za to prav tovariš Rode.
Navajamo nekaj številčnih podatkov, ki prikazujejo rast »Dekorativne« v času, odkar je tovariš Rode njen generalni direktor:
Pri vsem navedenem pa ni bilo zanemarjeno področje družbenega standarda. Od leta 1956 dalje je 92 delavcev dobilo najemniška stanovanja, 381 pa kredit za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj. Samo v letošnjem letu se bo vselilo v nova najemniška stanovanja še 64 delavcev, 76 delavcev pa bo dobilo posojila za reševanje stanovanjskega problema.
Kot generalni direktor delovne organizacije »Dekorativna« prenaša tovariš Rode nesebično svoje znanje in izkušnje na sodelavce in jih vzpodbuja k ustvarjalnem delu. Tako je vsa ta leta pod njegovim vodstvom rasel homogen kolektiv, ki zna konstruktivno reševati vse težavne situacije in ustvarjati pogoje in sredstva za zadovoljevanje lastnih in širših družbenih potreb.
Za podeljeno priznanje tovarišu Rodetu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva.
1954
820.983
1.857
8.368.363
4.161.179
8.864
442
1964
2.410.622
2.730
45.132.450
9.605.450
11.677
883
1974
6.652.870
5.335
353.479.701
118.619.341
32.889
1247
Celotna proizvodna v m2 Proizv. m2/l zaposlenega Celotni dohodek Vrednost osnov, sredstev Uporabna površina v m2 število delavcev
Delovni pogoji v OZD »Dekorativni« so se močno izboljšali. Zazidane so bile nove površine za proizvodne obrate in moderniziran je bil precejšen del strojnega parka. Z novimi tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi sta se pomembno dvignili produktivnost in kakovost dela.
Mnogo je bilo vlaganj v obratna sredstva — prav tako v osnovna sredstva, kar je na pobudo tovariša Rodeta delovni kolektiv dosegel z nesebičnim odrekanjem in večinoma z lastnimi sredstvi.
Za svoje izdelke — njih kakovost in oblikovanje, je prejela »Dekorativna« 44 domačih in mednarodnih priznanj.
Pod vodstvom tovariša Rodeta je kolektiv premagoval vse kritične ali problematične trenutke in situacije tako, da ni prišlo nikoli do večjih pretresov ne znotraj kolektiva, kot tudi ne navzven.
Tovariš Rode je bil vedno za vzor, kako se tovariško in na samoupravni podlagi dela s sodelavci. Vedno je poudarjal in naglašal pomembnost izobraževanja delavcev tako, da smo v »Dekorativni« kontinuirano skrbeli za dopolnilno izobraževanje delavcev (bodisi za dopolnitev osnovnega šolanja kot tudi za višja strokovna izpopolnjevanja).
IZLET NA KAMNIŠKO SEDLO
V	nedeljo, 22. junija 1975 je 33 naših vnetih izletnikov odrinilo na Kamniško sedlo.
Avtobus nas je popeljal do Kam niške Bistrice, od koder smo krenili po prijetni gozdni senci proti Sedlu. Nekje na polovici poti smo prvič dobili občutek, da smo v pravih hribih. Kmalu za tem smo zagledali že vrh (Sedlo) s planinsko kočo.
V	pomikajoči se koloni so postali vici in veselo klepetanje vse
Ovce... kot v starih časih ...
V koči — razpoloženje na višku
bolj redki, obenem pa smo bili veseli, saj smo se z vsakim korakom bolj približevali planinski koči... in že smo bili na vrhu. še enkrat smo se ozrli na prehojeno pot in zadovoljno ugotavljali, da ni bilo prehudo. Na robu Sedla se nam je odprl čudovit pogled na Logarsko dolino. V koči smo se nemudoma podprli z okrepčilno kapljico in jedačo. Vsega smo imeli s seboj na pretek. Razpoloženje je bilo na višku.
Megla je pa nagajala...
Skupina najbolj vnetih med nami je potem odrinila proti vrhu Planjave, kjer pa nas je nekje ca. 10 minut do vrha ujel dež in nas do kože premočil. Nekaj jih je vedrilo pod skalico, nekaj pa jih je hotelo vztrajati, vendar so se tudi po nekaj minutah hoje premislili.
Na poti smo srečali tovariša Te-kavca, ki se je iz nasprotne strani sam spuščal proti Sedlu. Na tej poti smo prečkali tudi nekaj snežnih plazov in ob precejšnji premraže-nosti nam je misel na toplo kočo v Sedlu pospeševala pot nazaj. Ko smo se vrnili, smo vsi skupaj posedeli v koči še približno dve uri. Vzdušje je bilo zares planinsko. V dolino smo se vračali v skupinah in v Bistrici smo še približno eno uro čakali na avtobus.
V Ljubljano smo prišli prijetno utrujeni ob približno 8. uri in se razšli.
Sonja Kosec Silva Rink Milan Katič
Izumi — izboljšave
Ni naključje, da se v zadnjem času vse več razpravlja o prizadevanju za pospeševanje večje ustvarjalnosti. V splošnem prizadevanju za dosego večjih gospodarskih uspehov se vse bolj zavedamo, da smo v preteklih letih premalo izkoristili možnosti, ki nam jih nudijo tehnični izumi, tehnične izboljšave in predlogi.
Poročali smo že, da je zvezni izvršni svet v začetku letošnjega leta sprejel vrsto ukrepov, s katerimi želi organizirati večjo družbeno skrb za pospeševanje izumiteljskega dela, kakor tudi za priznanje tega dela. Z namenom intenzivnejšega pospeševanja tehničnega in gospodarskega napredka in zavedajoč se, da novatorstvo in raziskovanje, kljub doseženim uspehom, zaostaja tako za potrebami kot tudi za možnostmi je bilo leta 1975 proglašeno za leto inovacij.
Kot večina podjetij, skuša tudi naša organizacija združenega dela, s svojim programom doprinesti k Pospeševanju lastnega tehničnega in gospodarskega napredka. Zavedamo se, da imamo na tem področju še velike rezerve in da bi nam izkoriščanje teh v veliki meri lahko dvignilo gospodarski uspeh. Zavedamo se tudi, da se moramo v glavnem opreti na lastne tehnične dosežke, saj je uporaba tujih licenc zelo draga ter nas v preveliki meri vodi v ekonomsko odvisnost. Naš program temelji na vzpodbujanju zavesti, da bi vsak član delovne organizacije na svojem delovnem področju lahko dajal predloge za izboljšanje tehnoloških postopkov za izboljšanje kakovosti proizvodov, pogojev dela, organizacije dela itd. Pri tem pa ne želimo postavljati nobenih omejitev tudi ne za strokovni in vodstveni kader, ker nam je izhodišče le gospodarska korist, ki nam jo prinaša izum ali tehnična izboljšava. Od strokovnega in vodstvenega kadra pričakujemo, da bodo v bodoče še bolje znali prisluhniti problematiki v obratih in na podlagi teh znali zainteresirati posameznike ali skupine za iskanje ustreznih, boljših re-' šitev. Pri tem kadru želimo doseči, da bo povsod znal vzpodbujati k razmišljanju in nakazovanju rešitev, da bo s svojo strokovno pomočjo pomagal posameznikom, da bodo svoje zamisli lažje razvili.
Člani komisije za inovacije v našem podjetju (Gregorčič ing. Marjana, Šoba Albert, Prek Franci, Vidmar Dušan in Lozar Edvard) smo se v tem letu že večkrat sestati z zastavljeno nalogo kako povečati zanimanje za večjo inovacijsko ustvarjalnost v podjetju. Svojo delavnost želimo popularizirati preko strokovnih služb, preko družbenopolitičnih organizacij preko sredstev obveščanja in podobno. Pregle-
dali smo obstoječi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah in ga poskušamo uskladiti z družbenimi smernicami za pospeševanje inventivne dejavnosti. Prav tako želimo doseči večjo stimulativnost z ustreznejšimi Oblikami priznanj in nagrajevanja. Rezultat prizadevanja članov komisije je, da so po oddelkih pregledi kaj so v zadnjem obdobju izboljšali in poiskali posameznike ali skupine, ki so sodelovale z idejami in pri realizaciji teh idej. Tako je komisija tudi že proučila 13 predlogov iz pripravljalnice in predlagatelji so že prejeli s strani DS ustrezne nagrade.
Zavedamo se, da je verjetno večini neprijetno pripravljati svoje misli, zato se trudimo, da vsaj sam postopek prijave ne bi deloval zaviralno. Izumitelj ali racionalizator naj v kratkem opiše svoj predlog in prednosti, ki jih on vidi v svojem predlogu nasproti obstoječemu stroju, postopku... Zaželjeno je, da se opiše, ali je to predlagateljeva izvirna zamisel, ali pa je to le prenos ideje. Popolnejši podatki so potrebni za realnejšo ocenitev vrednosti izboljšav, ker je od njih odvisna tudi višina nagrade. Priporočljivo je, da se sprememba tudi nariše, če je to le mogoče. Tako izdelan predlog je potrebno izročiti enemu izmed članov komisije. Komisija bo predlog proučila, izračunala vrednost prihranka, ki bi nastal v proizvodnji in predlagala ustrezno nagrado. Zavedamo pa se tudi, da bi ta postopek utegnil povzročiti nekaterim težave, zato naj povem, da so člani komisije vedno pripravljeni pomagati posameznikom pri prijavi predlogov (tako pomoč lahko išče predlagatelj tudi pri svojih nadrejenih) tako, da bodo oni predlog zapisali na podlagi ustne obrazložitve.
Verjetno bodo v zvezi s tem nastajale še druge ovire kot npr., da posameznik vidi določen problem za katerega pa sam ne najde najustreznejše rešitve.
V takih primerih bi bilo prav, da se išče ustrezno pomoč pri strokovnih službah. Tako bi dosegli večji napredek, saj bi se število nerealiziranih idej zmanjšalo na minimum. Prav tako posamezniki svojih idej ne bodo mogli preizkusiti, ker nekatere izdelave naprav zahtevajo večja materialna sredstva. Tudi v teh primerih se je potrebno obrniti na komisijo, ki bo precenila vrednost predloga in poskrbela za izdelavo prototipov.
Mnenja smo tudi, da je v podjetju vedno dovolj problemov, ki bi jih komisija zbrala in jih objavila. Posamezniki ali skupine bi te probleme skušali rešiti, za rešitev pa bi prav tako prejeli ustrezno nagrado.
Edi Lozar
DVA TOVARIŠA IZ PRIPRAVLJALNICE, KI STA ŽE DELALA NA IZBOLJŠAVAH, STA POVEDALA
Tovariš Franc Kristan je za svoje zamisli in izboljšave že prejel nagrado na predlog komisije za inovacije:
»Prvič sem začel misliti na izboljšave še pri starih sukalnih strojih, ki jih danes skoraj ni več v tovarni. Pri tistih strojih je bil problem ročnega dviganja »miz«. Takrat sem v sodelovanju z mehaniki iz mehanične delavnice skonstruiral regulator, ki je s prenosom zobnikov sam dvignil mizo na sukal-nem stroju.«
»Pri pletilskih strojih, ki smo jih izdelali doma v tovarni smo opažali, da se niti vse prepogosto trgajo. Zato, in da bi dosegli boljšo kakovost izdelkov, sem prišel na idejo, da bi se niti ne trgale več, če bi bile mehkejše, in če bi bolj gladko tekle. Tako se mi je izčistila zamisel o napravi za aviviranje (z esimolno tekočino), ki se dodatno montira na tkalski stroj.«
Zamisel je realizirana in efekt izboljšave je očiten.
»Svojo zamisel sem najprej razložil svojemu obratovodji, ta pa je moj predlog posredoval na obratnem sestanku in komisiji za inovacije.«
»Najprej so v mehanični delavnici izdelali prototip, ko pa se je ta dobro izkazal, so izvršili izboljšave oziroma — dodali naprave za aviviranje na vse ostale tkalske stroje domače izdelave.«
»Mojo izboljšavo je komisija za inovacije ocenila in jo nagradila. Bil sem veselo presenečen, saj sem že precej let v tovarni, pa tega prej še ni bilo. Menim, da je tak način obravnavanja izboljšav in izumov zelo dober, da je tudi nagrada stimulacija za delo te vrste.«
»Posebno pomembno se mi zdi, da bi se vsi morebitni izumi ali pa izboljšave morali nanašati predvsem na tri stvari: boljšo kakovost izdelkov, racionalnejši izkoristek časa in olajševanje dela (ročnega in umskega) pri različnih fazah dela.
Med vrsticami je tovariš Kristan večkrat omenil tesno sodelovanje ljudi v pripravljalnici. Pravzaprav je za vse izboljšave, ki so se porodile v njihovem oddelku, natančno vedel, v čem je njih prednost in funkcija. To dejstvo je pogojeno z medsebojnimi izmenjavami izkušenj, posvetov in tudi teamskim delom.
Ni torej naključje, da je komisiji za inovacije prišlo v roke toliko predlogov za izboljšave — ravno iz pripravljalnice.
Dušan Vidmar dela enako kot tovariš Kristan — v pripravljalnici. O izboljšavah in izumih nasloh in o svoji nagrajeni izboljšavi pa pravi takole:
»Moja nagrajena izboljšava je (Nadaljevanje na 8. strani)
Zlati znak sindikatov Slovenije
j	»Ve • T \/ • fr V e e	e	\Z •	1	e	■	•
tovarišici Joži Koširjevi, naši upokojenki
pravzaprav nastala iz čiste nuje. Predilnice, (ki nam pošiljajo prejo), vse po vrsti prehajajo iz starih ali manjših strojev k delu na velikih supercopsih. Naši križnonavi-jalni stroji pa so urejeni za previjanje iz war-copsov. Tako sem skonstruiral načrt za natična vretena za previjanje na super-copsih navite preje. Obratovodja je po pregledu moje zamisli — dal nalog za izdelavo prototipa. Ta je bil narejen za en stavek na stroju; kasneje so v mehanični delavnici naredili še ostala natična vretena —za cel stroj. Zdaj bodo taka vretena izdelali tudi za ostale stroje.«
Tovarišu Vidmarju se zdi način nagrajevanja primeren in pravi, da je tudi denarna nagrada, pa čeprav ni velika, neke vrste posebna (uporabna) pohvala. Nekateri se ogrevajo tudi za pismene pohvale, pa tudi za interne natečaje (v okviru OZD), ki naj bi jih razpisali strokovnjaki s člani inovacijske komisije v glasilu »Dekorativne« za prav določene izboljšave.
V bodoče bomo o ljudeh, ki so na področju izumiteljstva in nova-torstva že kaj naredili, še pisali, dobrodošli pa bodo tudi predlogi, vprašanja in mnenja o tem.
(op. novinarja)
POZDRAV Z DELOVNE BRIGADE — Z-D-R-A-V-O !
Oglašam se iz Tjentišta, kjer delam v prvi izmeni mladinskih delovnih brigad na akciji Sutjeska 75.
Vseh brigad v prvi izmeni je osem, prišle pa so iz različnih krajev Jugoslavije: Sarajeva, Zenice, Bosanskega broda, Svetozareva, Bi-jelega polja, kombinirana brigada iz vseh šol za notranje zadeve iz vse Jugoslavije, kombinirana brigada iz Karlovca in Kragujevca ter iz Ljubljane.
Brigada, v kateri sem jaz šteje 42 brigadirjev, (od tega je le 6 brigadirk). V povprečju smo naj mlajša brigada, zato se pri delu ne moremo primerjati z drugimi, ki so prišli »na lov« za prvo mesto. Največkrat smo pri delu zadnji, ali predzadnji, zato pa smo v športu in kulturno-političnih dejavnosti pri vrhu.
Prejšnji teden smo širili cesto Tjentište—Dugo selo, ta teden pa kopljemo kanale na neki drugi lokalni cesti. Tukaj smo vsi zelo zaposleni, vstajamo ob 3,30, spat pa hodimo ob 22. Po kosilu, približno ob 14,30. so na vrsti različni krožki. Brigada je sklenila, da se mora vsak brigadir udeležiti vsaj enega, sicer pa se lahko ukvarjamo s športom, ali pa spimo (največkrat). Dolgega časa tukaj ni, med seboj se vsi dobro razumemo in smo res pravi tovariši. O tem bi lahko pisal še in še pa sem utrujen, saj smo pravkar prišli z dela. Večina jih že spi, ostali pa pišemo pisma.
Pozdravljam vse člane kolektiva, posebno še moje sodelavce.
Janez Polenšek
Tovarišica Joža Koširjeva upokojenka naše OZD, je prejela letos za svoje dolgoletno požrtvovalno delo v sindikatu ZLATI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE. Na pismeni utemeljitvi priznanja je zapisa-
Tistega dne sredi junija, ko sem odhajala na obisk k tovarišici Joži v Mozirje, je bilo žalostno deževno in mrzlo. Celi dve uri sem se vozila z avtobusom. Kljub vremenu in zarosenim šipam pa so bežali mimo mene zeleni savinjski hribi, prijazne vasice in lepa asfaltna cesta.
V Mozirju, sem se hitro znašla. Že prvi, ki sem ga vprašala po upokojenskem bloku, mi je ljubeznivo pokazal pot.
Lepa, bela hiša z lesenimi balkoni še vsa diši po novem. Vrata še niso »utečena« ;in skoraj po prstih sem stopala po čistem stopnišču proti stanovanju št. 6, kjer stanuje tovarišica Koširjeva. Ravno krpo za prah je stapala, in ko me je zagledala, je takoj uganila od kod prihajam. Povabila me je noter in po prvih besedah sva sedli k mizi, kjer mi je pripovedovala o svojem življenju, o delu v »Dekorativni« in v sindikatih.
Petindvajset let je delala tovarišica Koširjeva v tekstilni industriji. Pred vojno je bila pri »Eifler-ju«. Tudi za časa znanega štrajlca leta 1936 je bila tam. Bila je v pripravljalnem stavkovnem odboru. Vse to delo je bilo strogo konspi-rativno, da bi ne prišlo do kakšne zmede še pred stavko.
Tistih dni se tovarišica Joža izredno dobro spominja, bila je tudi v delegaciji, ki je odšla k banu Natlačenu z zahtevo po izgonu mojstra Deimecka... Te spomine bomo prihranili morda za neko drugo pripoved, vseeno pa so mi bili dobro-
no, da je to visoko priznanje prejela »za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju«.
došli, saj sem iz njih lahko izvedela, kako zgodaj se je tovarišiva Joža že borila za pravice delavskega razreda kot napredna in zgrajena osebnost, in kje so prave korenine njenega dolgoletnega sindikalnega dela.
»Moje življenje je bilo že od rojstva zelo težko. Doma nas je bilo veliko. Vsakdo si je moral utirati pot v življenje sam. Poročila sem se še mlada, hodila v službo, otrok se je rodil — bilo je hudo. Po šestih letih mi je mož zbolel in umrl. Ostala sem sama z majhnim sinčkov v Ljubljani, v slabem, majhnem stanovanju.«
Sredi pogovora je pri vratih pozvonilo. Vstopil je Jožin sin in prisedel. Naprej smo se pogovarjali v troje. Dan preden sem prišla na obisk, je ravno praznoval 50. rojstni dan in na mizo so hitro priromale dobrote, ki jih je mati pripravila zanj in sem jih bila tudi sama deležna.
Jožin sin je odšel v partizane z nepolnimi šestnajstimi leti, in ko je beseda nanesla na vojno, sta mi oba pripovedovala o tistih letih.
Na sončku ...
»Hude čase sem prestajala takrat. Kar predstavljajte si ga, bil
je še otrok pa tako droben je bil. že od začetka vojne sem bila tudi jaz v ilegali. Z začetkom leta 1942 sem slovesno zaprisegla za delo v OF. Do leta 1944 sem bila neprekinjeno v ilegali — dokler me niso zaprli.
»Sin je odšel najprej v Dolomitski odred in nekaj časa sploh nisem natančno vedela kje je. Zamislite si, kako predrzen je bil — nekega dne se je sredi belega dneva pojavil doma. K sreči je bil res še tako majhen, da ga ni nihče iz soseščine opazil in izdal. V partizanih so mu rekli Punčka.«
»Precej sem se namučila, preden sem dobila zvezo s partizani, kjer je bil moj sin. Zvezo sem vzpostavila preko tovarišice Nine (kasneje je tudi ona odšla v partizane).
»Ves tisti vojni čas sem nabirala material in hrano za partizane — vse do tistega dne, ko so me končno (1944.) dobili belogardisti in me zaprli«
»Vrgli so me v samico. Zasliševanja in mučenja so se vrstila. Trikrat so me z gumijevkami pretepli do nezavesti. Niti ped kože na meni ni ostala cela. Potem pa zopet zasliševanje, reflektor in glasba z gramofonske plošče. Od mene so hoteli izvedeti, kdo so moji sodelavci in kdo mi daje denarne prispevke za OF... Niti besedice niso slišali od mene. Nenehno sem mislila na verigo sodelavcev, ki bi jih že moja majhna nepazljivost potegnila v kolesje sovražnikovega mučenja.«
»Moram povedati, da so bili moji mučitelji Slovenci. Vso lisasto in zabuhlo so me z drugimi odgnali v »podmornico« na glavni policiji — na takratni Bleiweisovi cesti. Od tam so nas ponoči prestavili v Cukrarno. Tiste, ki smo bili najhuje »obdelani« (zraven je bila tudi Krivčeva Mici), so nas stlačili v nekakšno »bolniško sobo«. Po tednu dni negotovega čakanja so nas odgnali s transportom v Nemčijo. Vso noč in pol dneva smo se vozili do taborišča pri Lan-genbergu. Tam smo iz barak hodili na prisilno delo v vojaško tovarno, kjer so izdelovali VI in V 2. Niti spregovoriti nismo smeli med seboj.«
»Ko se je že bližal konec vojne, so nas Nemci vse skupaj pobasali v velikanske kleti — podzemne hale, kjer smo eno noč in en dan ždeli, ne da bi vedeli kaj bo. Kazalo je tako, kot da bi nas hoteli zastrupiti s plinom.«
»Sredi naslednjega dopoldneva so se pa pripeljali Američani in nas izpustili na svetlo. Ti so nas potlej prestavljali iz taborišča v taborišče in nas končno predali sovjetom, ki so nas 28 dni vozili domov — Preko vse Nemčije, češke, Madžarske ... Neka deklica je umrla tik Preden smo prišli v domovino, ker se je preveč najedla nezrelega sadja.«
Potem sva se s tovarišivo Koširjevo pogovarjali še malo o predvojnih letih. Spomini so privreli na
dan in izpodrivali drug drugega. Protidraginjska akcij a pri magistratu leta 1940, prvi prvi maj s sodelavci iz »Eiflerja« na Toškem čelu in Katarini leta 1936 .. sami biseri v življenju neke žene, delavke-revo-lucionarke, borke za naše današnje lepše življenje.
»Po internaciji (25. avgusta sem prišla v Ljubljano), sem bila zelo slabotna. Domov sem prišla na prazno; mesec dni sem bila doma, nato pa sem šla nazaj v tovarno.«
Joža Košir se je vrnila v tovarno (bivši »Eifler«) tokrat v delavsko tovarno! Postala je vodja oddelka snovalnice. Takoj na začetku je že družbenopolitično delala, predvsem v sindikatu. Enkrat je bila tudi članica delavskega sveta. Pri svojem strokovnem delu je bila trikrat udarnica. Na delu pri strojih je uvajala nove delavke.
»Denarja je bilo vsesplošno malo in tudi sindikat je imel izredno skromna sredstva za reševanje najnujnejših primerov. Tista leta je
bila največkrat izgovorjena beseda DELO; delo v službi, udarniško delo, družbenopolitično delo ...«
Danes je tovarišica Joža Koširjeva zadovoljna. Ima lep, svetel dom — enosobno stanovanje v upokojenskem bloku v Mozirju, sina, ki ima družino in je znan družbenopolitični delavec v Mozirju in njen ponos, vnukinjo, ki je že vzgojiteljica in pa goro spominov na hude — in obenem lepe čase dela, borb, odrekanja in vztrajnosti. Zdrava je — pravi — »še kar«, le žal ji je, da ni malo mlajša, da je moralo miniti toliko let do tega toplega mirnega bivališča.
Ko sem odhajala, mi je tovarišica Joža naročila, naj pozdravim vse v tovarni, in da bo prišla, kadar se bodo upokojenci zopet dobili skupaj.
Čestitamo ji k visokemu sindikalnemu priznanju, ji želimo zdravja in veliko veselja ob njenem sinu in njegovi družini.
B. Ž. J.
Malica pri »Eiflcrju«
Joža med sodelavkami iz »Eiflerja«
Kronika
VSTOPI:
Markovič Slavko, plemenitilnica Popovič Dušan, šivalnica Božič Desanka, tkalnica Štupnik Janko, električna delavnica
Bičanin Mladen, plemenitilnica Rehorič Ljiljana, upravne službe
IZSTOPI:
Remih Gabrijela, izjava delavca Sever Drago, izjava delavca Hren Justi, izjava delavca Pavič Žarko, hujša krš. obvez. Kustec Ana, izjava delavca Komatar Jože, izjava delavca
POROKE:
Hudelja Marija, poroč. Škof Justin Ivanka, poroč. Tavčar Rifelj Jernej in Muminhodžič Ismet
ROJSTVA:
Sirnik Sonja, Tone — hči Jerše Silva — sin Kos Tatjana — hči
DELOVNI JUBILEJI:
Po 15 let:
Ambrožič Marija, Cankar Ana, Končan Francka, Krže Ljudmila, Maček Helena, Marinko Marija, Setnikar Rezka, Skukan Zora, Skrbinšek Ana, Založnik Silva, Založnik Rozalija, Pečjak Marija, Kovač Ana
po 30 let:
Anžur Marija, Šlosar Marija Pismeno opozorjenih je bilo 11 delavcev
Tovariš Bernard je prejel pismeno pohvalo DS za dobro pripravljeno vajo civilne zaščite.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem iskreno zahvaljujem: za tople besede in lepo poslovilno pismo tov. generalnemu direktorju, Bernardu Rodetu, sindikalni organizaciji ter sodelavcem in sodelavkam tkalnice za prelepo darilo in lepe želje. Obenem se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč zdravljenja v Dolenjskih toplicah. Celotnemu kolektivu »Dekorativne« pa želim še veliko delovnih uspehov.
Vas pozdravlja
Zofka Verbič
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč; posebno pa sodelavkam iz priprave.
Dragica Živko
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta, se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darovani venec in izrečeno sožalje.
Jolanda Bukovec
IVO ANDRIČ
Poleg Miroslava Krleže je Ivo Andrid največji sodobni jugoslovanski pisatelj. Rodil se je v Travniku dne 10. oktobra 1892. lita. Doma je iz Sarajeva in izvira iz stare obrtniško družine. Po očetovi smrti se je družina preselila iz Sarajeva v Višegrad v vzhodno Bosno, kjer se mešajo srbski in muslimanski eiementi. V gimnazijo je hodil v Sarajevu in se že kot dijak vključil v narodno
Poti
Na začetku vseh steza in poti, v osnovi same misli o njih, leži ostro in neizbrisno vrezana pot, po kateri sem prvič svobodno stopil.
To je bilo v Višegradu, na trdih, nepravilnih, kot izglodanih poteh, kjer je vse suho in pusto, brez lepote, brez radosti, brez upanja na radost, brez pravice do upanja, kjer neki grenak grižljaj, ki ga ni človek nikoli pojedel, poskakuje v grlu z vsakim korakom, kjer pripeka in veter in sneg in dež jedo zemljo in seme v zemlji, vse pa, kar vendar vzklije in se rodi, bičajo, zvijejo in upognejo, tako da bi vse to, ko bi mogli, z drugim krajem zatolkli v zemljo, samo da bi se vrnilo v brezobličje in temo, iz katere se je rešilo in pognalo.
To so brezštevilne poti, ki kakor pisane niti in vrvice prepredajo hribe in rebri okrog mesta, ponikajo v belo cesto ali izginjajo ob vodi in v zelenem vrbovju. Nagon ljudi in živali je zarisal te poti, potreba pa jih je utrla. Tukaj se je prav tako težko odpravljati kakor hoditi in se vračati. Tukaj ljudje sedijo na kamnu in se skrivajo pod drevesom, na suhem ali v revni senci, zaradi počitka, zaradi molitve ali kmečkega preštevanja sejmov. Na teh poteh, ki jih pometa veter in izpira dež, sonce pa okužuje in raz-kužuje, na katerih srečuješ samo izmučeno živino in molčeče ljudi s trdimi obrazi, sem zasnoval svojo misel o bogastvu in lepoti sveta. Tukaj sem neveden in slab in praznih rok bil srečen, opojno srečen do nezavesti, srečen od vsega, če-
c/JCLt&diia
Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud’ ne tkalcu trgala, dr dr dr dr dr dr.
Poštena predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima, dr dr...
revolucionarno gibanje proti Avstriji, ki ga imenujemo Mlada Bosna. Njegova mladost jc bila bridka in je mnogokdaj trpel pomanjkanje, ker je že zgodaj izgubil tudi mater. Toda Andrid je s trudom in marljivostjo dosegel visokošolsko izobrazbo, študiral je slovansko književnosti v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je dokončal študije z doktoratom leta 1923.
©11®	©iro)	611®
		a—i
©ir®	61 f®	©ir®
sar tukaj ni, ne more biti in nikoli ne bo.
In na vseh cestah in poteh, ki sem jih pozneje v življenju prehodil, sem živel samo od te uboge sreče, od svoje višegrajske misli o bogastvu in lepoti ustvarjenega sveta. Kajti pod vsemi cestami sveta se je stalno vila samo zame vidna in občutna ostra višegrajska pot, od dne, ko sem jo zapustil, pa do danes. Dejansko sem po njej meril svoj korak in uravnaval hojo. Vse življenje me ni zapustila.
V trenutkih, ko me je utrujal in zastrupljal svet, v katerem sem po zlem naključju živel in čudežno ostal živ, ko se je temnilo obzorje in je smer postajala negotova, sem kot vernik molitveno preprogo pobožno razgrinjal predse trdo, ubogo, vzvišeno višegrajsko pot, ki zdravi vsako bolečino in uničuje vsako trpljenje, ker vse nosi v sebi in jih vse po vrsti prekaša. Tako sem po nekajkrat na dan, izrabljajoč vsako zatišje v življenju okrog sebe, vsak premor v pogovoru, prehodil po en del te poti, s katere sploh nikdar ni bilo treba stopiti. In tako bom do konca življenja neopazno in skrivoma vendarle prehodil usojeno dolžino višegrajske poti. Takrat pa se bo s koncem življenja tudi sama ustavila. In izgubila se bo tam, kjer ni več hoje in napora, kjer se bodo vse zemeljske ceste zmešale v nesmiseln klobčič in zgorele kot rešilna iskra v naših očeh, ki tudi same ugašajo, ker so nas privedle do cilja in resnice.
Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela, kolovrat pojde rad okrog, bo tekla lepše nit od rok, dr dr...
Boš tanko nit storila, da ne bi pozabila, kako življenje nežno je, ki kakor nit pretrga se, dr dr ...
Nekaj iz obsežnega predloga gradiva o izhodiščih za sestavo družbenega plana 1976 — 1980 občine Ljubljana - Šiška
Izhodišča za sestavo družbenega plana občine Ljubljana—šiška so razdeljena na štiri Poglavja:
I.	Temeljni cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja občine,
II.	Osnove dosedanjega razvoja,
III.	Ključni problemi in naloge sektorskega razvoja,
IV.	Globalni kazalci s projekcijami v letu 1976-1980.
ad I. V tej točki je govora o uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov, Poglabljanju le-teh v združenem delu, o združevanju sredstev;
o odpravljanju strukturnih nesoglasij v gospodarstvu (modernizaciji, avtomatizaciji, racionalnem investiranju — kar bo pospešilo produktivnost in ustvarjanje dohodka na zaposlenega in dajalo večje možnosti za izvoz;
o načrtnem zaposlovanju (ne več tako ekstenzivnem kot doslej, ampak bolj smotrni Razvrstitvi strokovnih kadrov in njih vključevanju v proizvodnjo);
o stabilni rasti standarda prebivalstva (o Uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela obenem pa večanju rasti družbenega standarda kot tudi osebnega standarda — o hitrejšem napredovanju in urejanju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, stanovanjske gradnje, izobraževanja, kulturnih dejavnosti in raziskovalni dejavnosti).
ad II. Občina Ljubljana-šiška zavzema Površino 156 km*. Od tega je izkoriščenega P° katastrskih podatkih za kmetijske najdene 42 % te površine, gozdov je 50 •/•, neplodnih površin pa 8 %.
Številčna slika prebivalstva je razvidna iz statističnih podaktov beleženih leta 1960, 1970 ln 1974, in je naslednja:
Kast:
1960 — 45.352 oseb — kar je 22,6 % ljubljanskega prebivalstva,
1970	— 64.469 oseb — ali 25 % ljubljanskega prebivalstva,
1974 — 74.124 oseb — ali 26,4 %.
Zaposlenost:
. V letu 1974 je bilo zaposlenih na območju te občine 29.747 ljudi (v gospodarstvu
27.360, v negospodarstvu — 2.227); od leta 1960 je naraščalo število zaposlenih za 4,2 o/0 letno;
, v letih 1965—1973 je porast osebnih do-‘Odkov_ v gospodarstvu 17,1 % letno. Družbeni proizvod:
V industriji narašča od 1960—1965 za 23,5 st ftotkn letno, od 1965—1970 pa je ta od-n?i j nižji, vendar še vedno nad repub-uskim poprečjem.
Narodni dohodek:
ftasel je na prebivalca v občini za 16,7 % ‘etno, ali:
1960 — 4.348 din
1965 — 11.349 din
1970	— 20.898 din
1971	— 25.142 din
1972	— 29.046 din
1973	— 32.614 din
Investicije:
V industrijo smo investirali od skupnihinvesticij:
1970	1971	1972	1973	1974
	37,1 »/„	60,5 %
v kmetijstvo		0,4 %
v promet	30,3 %	10,2 %
stanov, in komunala	9,2 %	9,2 %
Urbanizem:
Razvoj občine v letih 1976—1980 Dograditev sosesk ŠS 9 — Koseze, ŠS
10 — Dravelj, gmajne; izgradnja sosesk ŠS 7, ŠS 8 — Dravlje, ŠS 4/1 — Stara cerkev in priprava dokumentacije za gradnjo v Podutiku in Stanežičah; gradnja spremljajočih objektov v soseskah.
Promet in gradnje:
Podvoz v Drenikovi; rekonstrukcija Celovške ceste; rekonstrukcija Tacenske ceste; prenovitev območja okoli »Urbana«; ureditev območja Medvode: bloki v soseski Me S 7 — Preska; izgradnja VVZ, šole in zdravstvenega doma v Svet ju; ureditev krajevnega parka »Dolomiti« (zavarovati krajinske znamenitosti), ceste, nedovoljene gradnje in nadaljnja preprečitev le-teh; ureditev urbanistične dokumentacije Tacen—Garnel j ne—Šmartno—Vodice.
60,4 %	61,4 %	51,7 %
0,5 %	0.2 %	
5,9 %	12,2 %	9,1 %
13,7 %	9.3 »/„	26,6 %
Urediti bo	treba javno	razsvetljavo,
lenice, parke, gozdove in rekreacijske površine, igrišča, pokopališča — krematorij, promet, ceste, zveze in obvoznice.
Stanovanjsko gospodarstvo:
Zgraditi 6.000 stanovanj, pri tem pa je nujno upoštevati izrabo prostora; preprečiti črne gradnje; odmrzniti stanarine; samski domovi; domovi počitka itd.
Vzgoja in izobraževanje:
Predšolsko varstvo — odklonejnih 1.034 otrok.
Gradnja še 4 VVZ: Šentvid, Litostroj, Koseze, Medvode.
Osnovne šole: povečati kapacitete in dograditi šolo Brod—Pirniče.
Varstvo v šoli: 1.396 učencev ali 17% je v varstvu sedaj; v bodoče: zagotoviti pre hrano vsem učencem, ki se ne morejo hraniti redno doma.
Zgrajenih bo 1.000 stanovanj in ena šola.
Gospodarstvo:
Industrija: težišče za bodoče: kovinska — elektro — kemična (tekstilna?).
Kmetijstvo in gozdarstvo: prostorski načrti in večja ulaganja.
Gradbeništvo: velika razdrobljenost, slaba tehnologija, fluktuacija in visoke cene storitev.
Trgovina:
Ni dohitevala potreb občanov — premalo interesantnih lokacij za trgovino — (raje v centru!) Ni povezanosti med proizvodnjo in trgovino. Slaba zunanja trgovina in trgovina na debelo. Ni spremljajočih objektov: skladišč, hladilnic, manipulativnih prostorov itd.
Treba bo novih vlaganj v to vejo gospodarstva.
Gostinstvo — turizem:
Dokaj dobro razvita, vendar so prenočitvene kapacitete pomanjkljive.
Obrt:
Slabo je razvita, stagnira, produktivnost je nizka.
Pospešiti bo treba integracijske procese v družbeni obrti!
Komunalno gospodarstvo:
Utrditi bo treba:
Komunalno interesno skupnost; sodelovanje med KS; stanovanjsko interesno skupnostjo; programsko zasnovo za komunalne organizacije združenega dela; opremljanje kmetijskih območij; načela ljudske obrambe in civilne zaščite.
Zagotoviti bo treba dodatne energetske vire: električne, toplotne, plinske in vodovodne.
Zdravstveno varstvo:
Preureditev objektov: v šiški in Medvodah. Rešiti kadrovske probleme o varstvu delavcev na delovnih mestih!
Kultura:
Obstoječe stanje. Na območju občine Ljubljana-šiška delujejo: Muzej ljudske revolucije Slovenije, Muzej izvenevropskih kultur v gradu Goričane, Knjižnica šiška ter kulturno umetniška društva in skupine: pihalna godba Litostroj, pihalna godba Medvode, pevski zbor ZB Karol Pahor, KUD Otona Zupančiča v Sori, kulturna sekcija OO sindikata Avtomontaže in pevski zbor, moški pevski zbor upokojencev Šentvida, pevski zbor Viator, folklorna skupina »Emona«, lutkovno gledališče Jože Pengov, DPD Svoboda Medvode, KUD Tacen, KUD Skaručna in KUD Vodice. Zveza kulturno prosvetnih organizacij združuje ljubiteljsko kulturno umetniške skupine in društva, jim nudi strokovno pomoč pri delu in je tudi nosilec kulturne akcije na področju občine. Vrsto kulturnih prireditev organizira tudi Zveza socialistične mladine Ljubljana-šiška.
Konec leta 1944 je bila ustanovljena v občini Ljubljana-šiška samoupravna interesna skupnost s področja kulturnih dejavnosti.
Načrtovanje in naloge:
Sirjenje in razvoj kulturnih dejavnosti med najširšim krogom delovnih ljudi in občanov,
širjenje aktivne in umetniške znanosti, umetniške ustvarjalnosti, širjenje publike, širjenje knjižničarske mreže in rast ter razvoj ljubiteljskih dejavnosti, krepitev kadrovske zasedbe ob ustreznem večanju knjižnega sklada, ki naj bi do leta 1980 dosegel poprečje dveh knjig na prebivalca občine.
Intenzivneje naj bi se povečevala skrb za nastajanje kultumo-umetniških društev v KS, večji OZD, za kar bo skrbela zlasti Zveza
(Nadaljevanje na zadnji strani)
kultumo-prosvetnih organizacij v povezavi z družbeno političnimi in ostalimi dejavniki kulturnega razvoja.
Na osnovi enotne kulturne akcije ljubljanskega prostora bo treba stremeti za zvišanje števila obiskovalcev kulturnih prireditev vseh vrst (dejavnosti v novih soseskah!).
V	srednjeročnem planu bo treba prioritetno zagotoviti finančna sredstva za sanacijo kulturnih objektov na območju šišenskih KS.
V	srednjeročnem programu bi bilo potrebno (glede na nenehen porast prebivalstva), planirati tudi izragdnjo osrednjega doma kulture.
Telesna klutura:
V	letu 1974 je delovalo na območju občine Šiška 72 telesno kulturnih delegacij s 124 tisoč člani. Telesna kultura v občini se odvija v vseh športno rekreacijskih oblikah v okviru temeljne telesno kulturne skupnosti.
Rekreacija zajema športne igre, individualno športe, množična pa sta izletništvo in trim.
Tekmovalni šport obsega: atletiko, gimnastiko, nogomet, košarko, smučanje, smučarsko skoke, rokomet, hokej, namizni tenis itd. Kolektivna gimnasitka je namenjena predvsem šolski mladini in se odvija v telovadnicah Hinka Smrekarja in Riharda Jakopiča. Razvit je tudi šport za paraplegike in ostale invalide.
Strokovni kadri:
V	športnih organizacijah vodi delo 274 delavcev (90 % amaterjev, 9 % poklicnih strokovnjakov, 1 % trenerjev).
Objekti — načrtave na področju občine
Šiška:
10 telovadnic, 7 nogometni higrišč (4 pomožna), 12 rokometnih, 13 za košarko, 6 zr. odbojko, 2 atletski stezi z napravami. 5 igrišč za tenis, 9 smučarskih skakalnic, 2 dvorani za namizni tenis, 3 dvostezna avtomatska kegljišča, balinišča, speedway steza, jezero za vodne športe, trim steza, planinski domovi, postojanke, rekreacijski center v Mostecu, drsališče, otroška igrišča . . .
Tri telovadnico in nova trim steza so v izgradnji.
Predlog za srednjeročni plan:
Razvijanje športno-rekreacijskih panog za zagotavljanje množičnega vključevanja v telesne kulturne dejavnosti občanov, poglabljanje prioritetnih športnih panog, izdelava programa za izvajanje rekreacije občanov z vidika potreb KS (športne rekreacijske površine, otroška igrišča), programiranje telesno kulturnih centrov, ki bi zajemali več KS, proučitev možnosti za izgradnjo občinskega telesno kulturnega centra in optimalno koriščenje že obstoječih kapacitet, upoštevanje enotnih izhodišč razvoja telesno kulturnih dejavnosti za celotno ljubljansko območje (enako v razvoju vrhunskega športa kot tudi razvoja znanstveno raziskovalnega dela na področju telesne kulture, prioritetnih telesno kulturnih objektov in izpopolnjevanja strokovnih kadrov).
Socialno skrbstvo:
Dosedanj t razvoj:
V	letu 1970 reševana problematika 7745 občanov (t.J. 13% vseh prebivalcev šišenske občine), denarno pomoč je prejelo 821 članov.
V	letu 1974 reševana problematika 9530 občanov, finančna pomoč nudena 1160 občanom.
Na osnovi dosedanjih pokazateljev je občinska skupnost socialnega skrbstva programirala svoje delo za leto 1975.
Bodoči razvoj:
Iz predvidevanj o porastu števila prebivalcev v občini Šiška izhajajo izhodišča za srednjeročni plan 1976—1980. Po teh predvidevanjih bo narasla problematika občanov ne le za 30 %, ampak še več ob upoštevanju povišanega števila prebivalcev.
Potrebno bo:
povečati delež skupne porabe za potrebe socialnega skrbstva (skladno z gibanjem narodnega dohodka in naraščanjem ostalih porab),
sistematično razvijati oblike družbene skrbi za starejše občane, osamljene in bolno (k temu bo prispevala tudi izgradnja doma upokojencev),
razvijati večjo skrb in odgovornost za vključevanje osebnostno in vedenjsko mote-
nih otrok in mladoletnikov v zdravo družbeno sredino, širiti mrežo vzgojno varstvenih kapacitet in možnosti za usposabljanje težje prizadetih otrok (telesno in duševno) — s tem v zvezi zavzeti stališče o dejanski pomoči pri gradnji POS Janeza Levca in širjenje ostalih zavodov za duševno prizadeto otroke ...,
posvečati skrb članom ZB in njihovim družinam,
kompleksno reševati težje asocialne pojave (alkoholizem, prostitucija, klateštvo, brezdel-nost . . .),
reševanje stanovanjske problematike na področju socialno ogroženih družin (z dodeljevanjem družbenih stanovanj, ki se na kakršenkoli način izpraznijo) ob upoštevanju predlogov organa socialnega skrbstva, intenzivno razvijati vse oblike družbenega varstva na področju zaščite družine (prvenstveno socialno ogrožene družine),
pospešiti strokovno reševanje in skupne probleme v OZD v okviru OSSS,
formirati komisje za socialno dejavnost v KS z več kot 4500 krajani.
Raziskovalna dejavnost:
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je zainteresirana za raziskovanje na vseh 16 strokovnih področjih RSS, zlasti pa: optimalizacija preskrbe z energijo, odkrivanje novih tehnologij v strojništvu in varilstvu (za večjo ekonomičnost in produktivnost),
odkrivanje novih tehnologij na področju elektrotehnike,
za čimširšo uporabo gospodarstva in družbenih službah, za odkrivanje novih kemij-sko-tehnoloških procesov (s tem v zvezi tudi zr, manjše osnaževanje zraka),
za odkrivanje novih gradbenih materialov in racionalnejših načinov gradnje, zr, intenziviranje kmetijstva, za temeljito vzgojo ožje specializiranit-kadrov potrebnih gospodarstvu in družbenim službam,
za zagotavljanje potrebne energije v sklopu splošnega ljudskega odpora v izjemnih pogojih,
zr. racionalizacijo prometa v smislu zaščito pred. osnaževanjem atmosfere.
Ljubdska obramba in samozaščita:
S tem v zvezi je treba okvirno izhajati iz načrtovanja za celotno področje Ljubljane, v ta načrt bo potrebno vključiti urbanistično oblikovanje stanovanjskih in industrijskih con glede na možnosti gradnje zaklonišč, skladišč za evakuacijo blagovnih rezerv. S planom bo treba zagotoviti blagovne rezerve reprodukcijskega materiala, goriva, hrane in ostalega potrebnega v vojnih razmerah, prav tako pa pristopiti k oblikovanju kmetijske politike s tega vidika (višinski predeli predstavljajo preskrbovalno bazo oboroženih sil in prebivalstva ob morebitnem spopadu).
Pod točko IV izhodišča za sestavo družbenega plana 1976—1980 občine Ljubljana-Siška se obravnavajo globalni kazalci s projekcijami za to obdobje. O tem bomo pisali v naslednji številki glasila.
ŠPORT
Za dan borca (4. julij) bodo (so) naši mladinci priredili športna tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, streljanju in balinanju v okviru naše tovarne. Tekmovanja bodo ekipna in posamezna. Vse se bo odvijalo na športnem prostoru v jami za tovarno.
Ta čas, ko je izšel časopis, so tekmovanja že mimo zato bomo o poteku in izidu tekmovanj poročali v naslednji številki glasila.
cfe ana natodtia
Bod’ moja, hod’ moja, t' bom lešnikov dal; boš tiste potolkla, bom drugih nabral.
»Pa nisem še stara čez petdeset let., da b’ mogla jaz tebe za lešnike imet’.
Ne hodi za mano, ne boš me dobil, sem tist'ga župana, k’ je rib’ce lovil.«
ALI VESTE
Kje je ta starodavna stavba in kako se imenuje?

(odg. v prihodnji številki)
PRISPEVAJTE S SVOJIMI ČLANKI K VEČJI PESTROSTI SVOJEGA GLASILA
»Dekorativna« glasilo delovne skupnosti De- f korativna Ljubljana. Odgovorni urednik Via-dimir Kočevar. —- Tisk: Tiskarna Ljubljana. ( Po zakonu o javnem obveščanju Ur. 1. SRS , (121-1/72) oproščeni davka na promet.