Jurij Štesl Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 Jurij Štesl1 Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 IZVLEČEK V prispevku je predstavljeno delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo. Odporniškemu gibanju v Prekmurju v tem obdobju ni uspelo orga- nizirati nobenih večjih vojaških enot, le štiri manjše oborožene skupine, ki jih lahko označimo kot vojaške organizacije. Prva izmed teh skupin je bila odporniško gibanje, ki ga je poleti in v za- četku jeseni vodil ter povezoval Štefan Kovač. V gibanju so v začetku avgusta 1941 začeli izvajati manjše sabotažne akcije, madžarskemu okupatorju pa ga je v drugi polovici oktobra 1941 uspelo popolnoma zatreti. Do ponovnega organiziranja oboroženega odpora je prišlo šele oktobra 1944. V začetku tega meseca je četa Lackovega odreda pod vodstvom Ivana Majnika - Džemsa opravila krajši pohod po vzhodnem delu Prekmurja. Kmalu po tem, sredi oktobra, je oborožena skupina, ki sta jo organizirala Jože Kramar - Juš in Slobodan Šumenjak - Miran, poskušala izko- ristiti negotove razmere na Madžarskem in prevzeti oblast v Prekmurju, vendar pri tem ni bila uspešna. Januarja 1945 je Prekmurje z ustanovitvijo Prekmurske čete dobilo prvo partizansko enoto. Ključne besede: Prekmurje, druga svetovna vojna, odporniško gibanje, partizani, komunizem. 56 | 1 Mag., Serdica 109, 9262 Rogašovci, jurij.stesl@gmail.com. Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 UVOD Dogajanje v Prekmurju se je med drugo svetovno vojno v številnih pogledih razlikovalo od dogajanja v drugih slovenskih pokrajinah. To velja tudi za obo- roženi odpor proti okupatorju, saj je bil ta v primer- javi z drugimi slovenskimi pokrajinami zelo slabo razvit. O tem zgovorno priča podatek, da je bilo ja- nuarja 1945, ko je bila v Prekmurju prva partizanska četa šele ustanovljena, v partizanskih enotah v dru- gih predelih Slovenije več kot 30.000 pripadnikov.2 Udeleženec odporniškega gibanja v Prekmurju pisa- telj Miško Kranjec je avgusta 1944 na podlagi pri- merjave odporniškega gibanja v Prekmurju z odpor- niškim gibanjem v preostali Sloveniji napisal: »Pa- sivnost Prekmurja v osvobodilnem boju, ki ga v tej vojni z brezmejnimi žrtvami in v zgodovini z edin- stveno hrabrostjo, bije slovenski narod mora začu- Slika 1 Miško Kranjec diti človeka. Kajti medtem, ko vse druge slovenske Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. pokrajine doprinašajo v tem boju razmeroma enak delež, stoji Prekmurje daleč pod njimi, tako rekoč docela ob strani in nekam hladno brezbrižno gleda To odporniško gibanje v Prekmurju je bilo na končen izid in da mu je kaj malo mar usoda slo- del enotnega odporniškega gibanja, ki ga je v Sloveni- venskega naroda.«3 ji organizirala Komunistična partija Slovenije, ta pa je Tudi v Prekmurju se je sicer v zelo majhnem začela odpor proti okupatorjem po nemškem napa- obsegu razvil oboroženi odpor proti okupatorju. du na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Za to se je odlo- Tako so med madžarsko okupacijo tam delovale tudi čila zaradi prepričanja, da bo Sovjetska zveza v nekaj štiri manjše oborožene skupine, ki jih lahko označimo mesecih premagala nacistično Nemčijo. V okviru kot vojaške organizacije. zmagovitega pohoda po Evropi naj bi Sovjetska zve- za in njena Rdeča armada osvobodili tudi Slovenijo, ODPORNIŠKO GIBANJE V PREKMURJU LETA 1941 zato so v centralnem komiteju (CK) KPS organizira- Prva oborožena odporniška skupina v Prekmurju li oboroženi odpor proti okupatorjem kot podporo med drugo svetovno vojno je bila odporniško gibanje, Rdeči armadi. Ob njenem prihodu so s svojimi obo- ki ga je poleti in v začetku jeseni leta 1941 organizirala roženimi silami nameravali prevzeti oblast in izvesti komunistično revolucijo.5 Komunistična partija Slovenije (KPS) v Prekmurju. Ta je sicer delovala pod vodstvom okrožnega komite- ja (OK) KPS Prekmurje, na čelu katerega je bil njegov sekretar Štefan Kovač, ki je bil tudi vodja in glavni or- 2 Griesser - Pečar, Razdvojeni narod, str. 345–346. ganizator odporniškega gibanja. V to gibanje je bilo 3 SI AS 1487, t. e. 21, a. e. 2161, Poročilo Miška Kranjca iz Prek- murja, avgust 1944. poleti in zgodaj jeseni povezanih več kot 100 posame- 4 O začetkih in organizacijski strukturi odporniškega gibanja v znikov, ki so delovali v približno desetih odporniških Prekmurju leta 1941 glej podrobneje: Štesl, Odporniško giba- nje, str. 38–40. skupinah.4 5 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje, str. 22–28. Vojaška zgodovina | 57 Jurij Štesl je Šlander voditeljem odporniškega gibanja v Prek- murju in Prlekiji Kovaču, Štefanu Kuharju - Bojanu, Vinku Megli in Josipu Hedžetu dal navodila za organi- ziranje oboroženega odpora.7 Glavna oblika boja proti okupatorjem na Slo- venskem leta 1941 je bila izvajanje sabotažnih akcij. Z njimi so želeli povzročiti vojaško in gospodarsko ško- do Nemčiji, Italiji ter Madžarski in tako posredno po- magati Sovjetski zvezi, zato je zbrane na sestanku v Moravcih v Slovenskih goricah k temu delovanju poz- val tudi Šlander. Tako naj bi izvajali okvare in požige, razširjali letake s propagandno vsebino, rezali tele- fonske žice ter razstreljevali, če bi lahko pridobili raz- strelivo.8 V okviru teh direktiv so v okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije (OK KPS) Prekmurje začeli organizirati oboroženi odpor v več fazah proti madžarskemu okupatorju. Najprej so predvideli le iz- vajanje sabotažnih akcij brez uporabe orožja.9 Šest sa- botažnih akcij, kot so rezanje telefonskih in telegraf- skih žic ter požigi snopov žita, s čimer so povzročali Slika 2 večjo gospodarsko škodo, so v odporniškem gibanju Štefan Kovač izvedli avgusta ter septembra 1941. Sodeč po ugotovi- Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. tvah madžarskih preiskovalnih organov, naj bi prvo tako akcijo s požigom snopov žita v Lendavi Štefan Po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko Kovač izvedel 15. avgusta 1941 ob 23.30.10 S Kovačem zvezo 22. junija 1941 so v odporniškem gibanju začeli je pri tej akciji sodeloval tudi Ludvik Rapoša.11 Prvo odpor proti madžarskemu okupatorju, vendar so se akcijo rezanja telegrafskih in telefonskih žic naj bi po omejili na izvajanje propagandnih akcij, tiskanje in ugotovitvah madžarskih preiskovalnih organov iz- razširjanje letakov ter drugega propagandnega gradi- va in pisanje parol po stenah.6 6 Štesl, Odporniško gibanje, str. 38–39. Na številnih drugih območjih v Sloveniji so že 7 Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 705. PMMS, Madžarska uprava v začetku julija 1941 začeli izvajati sabotažne akcije in 1941–1944, Prevod spomenice madžarske vlade italijanski vla- di o komunističnem gibanju v Prekmurju, 7. november 1941. priprave na ustanovitev partizanskih enot. V pokra- MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo jinskem komiteju KPS za severno Slovenijo, ki je bil v poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- političnem pogledu nadrejen okrožnemu komiteju vember 1941. Novak, Prlekija 1941–1945, str. 132. 8 Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 705. KPS Prekmurje, so ta oboroženi odpor želeli razširiti 9 Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 705. Čačinovič, Časi preizku- tudi v Prekmurje in Prlekijo. V ta namen je sekretar šenj, str. 30–34. 10 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo komiteja Slavko Šlander sklical sestanek z voditelji poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- odporniškega gibanja v Prekmurju in Prlekiji. Na se- skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- vember 1941. stanku 29. julija 1941 v Moravcih v Slovenskih goricah 11 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 66. 58 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 vedla Bojan Gabrijelčič ter Rudi Zrinski, saj naj bi 19. omrežje v Prekmurju. Med drugim so razmišljali o raz- avgusta 1941 rezala telegrafske in telefonske žice v strelitvi železniškega predora v Stanjevcih. Razstreliti Murski Soboti.12 naj bi nameravali tudi Sokolski dom v Murski Soboti, ki Kmalu po začetku sabotažnih akcij je odpor- ga je madžarska vojska uporabljala kot vojašnico.18 niško gibanje v Prekmurju doseglo vrhunec organiza- V odporniškem gibanju so se pripravljali tudi cijskega razvoja, do katerega je prišlo na sestanku 30. na konec vojne, ko bi morali v Prekmurju prevzeti ob- avgusta 1941 v gozdičku na Kamenščicah pri Trnju. last, v okviru teh pričakovanj pa so se pripravljali na Na tem sestanku, ki se ga naj bi po ugotovitvah ma- prihod Rdeče armade. Tako kot drugod v Jugoslaviji džarskih preiskovalnih organov udeležilo 12 ljudi, so se je tudi med komunisti v Prekmurju pojavilo prepri- ustanovili okrožni narodnoosvobodilni odbor OF za čanje, da bo prišlo do skorajšnjega desanta padalcev Prekmurje, katerega člani so postali Štefan Kovač, Ev- Rdeče armade. Za lažje razumevanje s padalci Rdeče gen Kardoš, Miško Kranjec, Štefan Horvat, Vinko armade so si nekateri pripadniki odporniškega giba- Megla in Martin Žalik. V okviru tega odbora so usta- nja pridobili slovensko-ruski slovar.19 novili še poseben akcijski odbor, v katerem so bili Ko- vač, Megla in Horvat, njegova naloga pa je bila, da je vodil izvajanje sabotažnih akcij.13 V drugi polovici septembra 1941 je prišlo do 12 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- vrhunca izvajanja sabotažnih akcij. skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- vember 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 706. Najprej je Slobodan Šumenjak 19. septembra 13 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo 1941 ob sodelovanju Štefana Cvetka in Stanka Šerbca poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- zažgal več oslic slame v Rakičanu.14 Pri tej akciji je so- vember 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 706. Godina, deloval tudi lekarnar iz Štrigove Ivan Kovač, ki je na- Prek murje 1941–1945, str. 67. 14 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo redil zažigalne bombe iz aluminijevega silikata.15 poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- Med 23. in 30. septembrom so v odporniškem skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- vember 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 712. gibanju izvedli še tri akcije rezanja telegrafskih in tele- 15 PMMS, Spomini in izjave udeležencev NOB v Prekmurju, Zapi- fonskih žic, najbolj obsežna pa je potekala 27. sep- snik komisije za zbiranje materiala NOB v Prekmurju, 1960. 16 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo tembra 1941. Na ta dan se je sedem pripadnikov od- poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- porniškega gibanja odpravilo v Fokovce, da bi prido- vember 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 712. bili orožje, ki naj bi bilo zazidano v nekdanji orožniški 17 SI AS 1548, t. e. 7, a. e. 173, letak, ki ga je izdalo odporniško gi- banje v Prekmurju leta 1941. Godina, Prekmurje 1941–1945, str. vojašnici. Orožja niso našli, so pa na poti domov uni- 70–73. MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, čevali krajevne napise v madžarskem jeziku in na šti- Poročilo poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o preiskavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, rih mestih v Fokovcih, Renkovcih, Dobrovniku ter 25. november 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 712. Turnišču rezali telefonske žice.16 Poleg sabotažnih ak- 18 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- cij so v odporniškem gibanju v Prekmurju avgusta in skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- septembra nadaljevali še propagandne akcije.17 vember 1941. PMMS, Madžarska uprava 1941–1944, Prevod spomenice madžarske vlade italijanski vladi o komunističnem V odporniškem gibanju so načrtovali tudi večje gibanju v Prekmurju, 7. november 1941. 19 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poroči- sabotažne akcije, ki bi jih začeli izvajati, ko bi si pridobi- lo poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o pre- li dovolj orožja in razstreliva. Tako so razmišljali o izva- iskavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. november 1941. Zbornik dokumenata i podataka XV/1, Su- janju usmrtitev častnikov madžarske vojske in Sloven- marni izveštaj suda načelnika mađarskog generalštaba o re- cev, ki so sodelovali z okupatorjem. S sabotažnimi akci- zultatima istrage protiv komunista u Bačkoj i Međimurju, str. 224. Dostopno na: http://znaci.net/zb/4_15_1.htm (pridoblje- jami so tudi nameravali onesposobiti železniško no 10. 9. 2019). Vojaška zgodovina | 59 Jurij Štesl Slika 3 Obešanje Štefana Cvetka in Evgena Kardoša 31. oktobra 1941 na dvorišču soboškega gradu Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. Po nalogu PK KPS za severno Slovenijo so v konca julija 1941 niso razmišljali o oboroženem odpo- odporniškem gibanju v Prekmurju načrtovali ustano- ru, zato se nanj niso pripravljali.22 Zaradi moči okupa- vitev partizanskih enot, in sicer najprej eno četo, ki cijskih sil leta 1941 nikjer v Sloveniji ni bilo pogojev za naj bi postopoma prerasla v bataljon. S temi partizan- uspešen oboroženi odpor proti okupatorjem. Do skimi enotami naj bi oktobra ali novembra začeli ob- oboroženega odpora proti okupatorjem je prišlo za- sežen oboroženi odpor proti madžarskemu okupa- radi ideološkega pogleda v CK KPS na drugo svetov- torju. Prekmurje je bilo kot ravninska in gričevnata no vojno. Ko so v CK KPS začeli oboroženi odpor pokrajina brez večjih strnjenih gozdov neprimerno proti okupatorjem, zmage Rdeče armade pa ni bilo, so za delovanje partizanskih enot, zato so načrtovali, da organi pregona okupacijskih sil v številnih slovenskih bi se prekmurski partizani, če ne bi bilo prej konca pokrajinah popolnoma uničili odporniška gibanja, ki vojne, pozimi umaknili na Pohorje in se spomladi jih je organizirala KPS. Taka je bila tudi usoda odpor- vrnili v Prekmurje.20 niškega gibanja v Prekmurju.23 Odporniškemu gibanju ni uspelo ustanoviti Madžarski organi pregona so že od začetka partizanske enote ali izvajati večjih oboroženih akcij. julija, ko so aretirali 18 pripadnikov odporniškega gi- Za uresničitev teh načrtov jim je primanjkovalo tako banja, spremljali delovanje odporniškega gibanja v vojaško usposobljenega kadra kot orožja. Sodeč po Prekmurju, septembra 1941 pa so začeli obsežnejšo ugotovitvah madžarskih preiskovalnih organov in spo- minih pripadnikov odporniškega gibanja, je v sabotaž- 20 PMMS, Zapuščina Miroslava Štubla, t. e. 18, Prepis izjave Miška nih akcijah sodelovalo 15 pripadnikov odporniškega gi- Kranjca o odporniškem gibanju v Prekmurju leta 1941. banja, večina pa je bila mlajša od 20 let. Od orožja jim je 21 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- uspelo pridobiti le nekaj pištol in ročnih granat.21 skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- V odporniškem gibanju niso bili pripravljeni vember 1941. Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 712. 22 Štesl, Odporniško gibanje, str. 40–41. na izvajanje oboroženega odpora tudi zato, ker do 23 Prav tam, str. 49. 60 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 preiskovalno akcijo. Tako so med 27. septembrom in 8. novembrom aretirali 78 pripadnikov odporniškega gibanja v Prekmurju24 in v okviru te akcije jim je okto- bra 1941 uspelo odporniško gibanje v Prekmurju po- polnoma razbiti. Najprej so 18. oktobra 1941 v zasedi ubili Kovača. Konec oktobra je v Murski Soboti sledil proces pred izrednim vojaškim sodiščem, končal pa se je z obešanjem Štefana Cvetka in Evgena Kardoša na soboškem grajskem dvorišču 31. oktobra 1941.25 Po teh dogodkih odporniško gibanje v Prekmurju ni več delovalo. Člani odporniškega gibanja, ki niso bili are- tirani ali mrtvi, so pobegnili iz Prekmurja ali so se skrivali in niso več razmišljali o odporu. Številni iz- med njih so tudi doživeli tragično usodo. Med drugo svetovno vojno je iz različnih razlogov umrlo 59 pri- padnikov odporniškega gibanja v Prekmurju leta 1941.26 Slika 4 POHOD DŽEMSOVE ČETE V PREKMURJE Ivan Majnik - Džems Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. Po uničenju odporniškega gibanja v Prekmurju okto- bra 1941 je šele oktobra 1944 prišlo do ponovnega oboroženega odpora v Prekmurju. Med tem časom bo iz fronte umikalo v avstrijske predele. Poleg tega tudi vodstvo odporniškega gibanja v Sloveniji ni na- bo Prekmurje verjetno postalo tudi baza za obnavlja- menjalo Prekmurju skoraj nobene pozornosti. To se nje in organiziranje novih nemških edinic. Verjetno je spremenilo šele v drugi polovici leta 1944, ko sta s bodo tu nastala tudi skladišča za fronto. Vse to je tre- približevanjem Rdeče armade srednji Evropi Prek- ba imeti v dobrem vidu. Nadalje lahko Prekmurje murje in vzhodna Štajerska v strateškem pogledu postane odstopnica nemških in hrvaško-fašističnih postajala vedno pomembnejša. Kako so konec okto- edinic proti Nemčiji. Vsled svoje strateške lege bo bra 1944 v Glavnem štabu narodnoosvobodilne postalo pomembno tudi kakšnih koli fortifikacij, ki vojske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in naj bi branila oz. ovirala sovjetskih pobočnih sil.«27 POS) ocenjevali strateški pomen Prekmurja, je jasno V okviru te strateške pomembnosti Prekmur- iz pisma, ki so ga v obveščevalnem oddelku GŠ NOV ja je GŠ NOV in POS poleti leta 1944 naredil prve in POS 27. oktobra 1944 poslali Ludviku Kreču - Ro- manu ob njegovem imenovanju za vodjo obveščeval- nega centra v Prekmurju. V tem pismu so strateški 24 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1942-1-7619 – 75. škatla, Poročilo pomen Prekmurja opisali tako: »Geografska lega vse- poveljstva žandarmerijskega preiskovalnega oddelka o prei- skavi komunistične organizacije v Prekmurju leta 1941, 25. no- ga vzhodnega dela Štajerske oz. Prekmurja je pač vember 1941. Zbornik dokumenata i podataka XV/1, Zahtev Ko- mande 3. korpusa načelniku generalštaba da zbog diverzija i taka, da bo neposredno važna za bližnje in daljne komunističke aktivnosti u Međimurju izvrši pregrupisavanje je- frontne operacije. Preko tega ozemlja vodijo nadvse dinica, str. 187. Dostopno na: http://znaci.net/zb/4_15_1.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). važne komunikacijske linije, katere pridobivajo na 25 Ferenc, Nekaj dokumentov, str. 703–704. svoji važnosti dan za dnem. Po njih se bo vozilo vo- 26 O tem glej podrobneje: Štesl, Odporniško gibanje, str. 47–48. 27 SI AS 1851, t. e. 106, a. e. 2093, Pismo obveščevalnega oddelka jaštvo in material, ki bo šlo na fronto, ali pa tudi, ki se GŠ SNOV in POS Ludviku Kreču - Romanu. Vojaška zgodovina | 61 Jurij Štesl konkretne korake za organiziranje partizanskih enot to posvetil pohodu Džemsove čete v Prekmurje, naj v Prekmurju. Tako je 30. julija 1944 v navodilu IV. ope- bi se Majnik s četo premaknil na Goričko, ker je bil rativni coni predvidel organiziranje Lackovega odre- prepričan, da je tam teren primernejši za delovanje da, ki naj bi deloval v Slovenskih goricah in na Kozja- partizanske čete. Z Goričkega naj bi Majnik namera- ku. V navodilu so temu odredu tudi dali nalogo, da naj val vzpostaviti stike z aktivisti narodnoosvobodilnega prodre čez Muro v Prekmurje in tam vzpostavi parti- gibanja (NOG) v Prekmurju in z njimi tam organizi- zanske enote ter politične organizacije.28 rati NOG.33 V IV. operativni coni so sledili tem navodilom Njegove načrte so preprečile madžarske sile, in 19. ter 20. septembra 1944 na Kozjaku iz Pohorske- saj jih je prihod partizanske čete v Prekmurje zelo ga odreda ustanovili Lackov odred, ki je imel nalogo, vznemiril, zato so njenemu delovanju namenile vso da deluje na levem bregu reke Drave, Kozjaku, v Slo- pozornost. Že 6. oktobra je madžarskim silam v venskih goricah in Prekmurju. V Lackovem odredu Fokovcih uspelo obkoliti Džemsovo četo. Partizanom so takoj po ustanovitvi 22. septembra 1944 ustanovili se je najprej uspelo umakniti iz obroča, vendar so jih tako imenovano specialno četo, ki je bila določena za madžarske sile ponovno odkrile, zato so se začeli pohod v Prekmurje29 in v kateri je bilo približno 20 umikati proti Muri. 7. oktobra 1944 so s splavom preč- pripadnikov. Za njenega poveljnika je bil določen kali Muro in zapustili Prekmurje.34 Džemsovi četi Rudi Maglica - Danilo, za političnega komisarja pa tako ni uspelo opraviti nalog v Prekmurju. Jože Duh - Silvester. Na pohodu v Prekmurje jo je vo- dil obveščevalni častnik IV. operativne cone Ivan SKUPINA SLOBODANA ŠUMENJAKA - MIRANA Majnik - Džems, ki sploh ni bil član čete. Četo so po IN JOŽETA KRAMARJA - JUŠA njem tudi poimenovali Džemsova četa. Po trditvi Mi- V času, ko je Džemsova četa delovala v Prekmurju, je lana Ževarta v monografiji Lackov odred naj bi imel bila tam še ena oborožena skupina odporniškega gi- Majnik v Prekmurju posebne obveščevalne naloge, in banja. Organizirala in vodila sta jo Slobodan Šume- sicer naj bi vzpostavil obveščevalno točko z radijsko njak - Miran in Jože Kramar - Juš, vendar noben iz- postajo.30 med njiju v Prekmurju ni imel uradne vojaške funkci- Džemsova četa se je, sodeč po poročilu IV. je. Šumenjaka, ki je bil obveščevalec, so njegovi operativne cone Glavnega štaba NOV in POS 15. no- nadrejeni spomladi leta 1944 poslali s posebnimi ob- vembra 1944, 22. septembra 1944 odpravila proti Pre- kmurju. 30. septembra naj bi pri naselju Gibina pres- 28 Zbornik dokumenata i podataka VI/15, Pismo operativnega od- topila Muro in prišla v Prekmurje. Že 3. oktobra 1944 delka GŠ NOV in POS štabu IV. operativne cone, 30. julij 1944, naj bi se v okolici Male Polane z madžarskimi silami str. 225. Dostopno na: http://znaci.net/zb/4_6_15.htm (prido- bljeno 10. 9. 2019). zapletla v spopad, iz katerega se ji je uspelo uspešno 29 Zbornik dokumenata i podataka VI/15, Poročilo štaba Lackove- rešiti.31 Džemsova četa se je po prihodu v Prekmurje ga odreda štabu IV. operativne cone o ustanovitvi in nalogah odreda, 1. oktober 1944, str. 571. Dostopno na: http://znaci. prve dni zadrževala na Dolinskem, predvsem v triko- net/zb/4_6_15.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). tniku med vasmi Tešanovci, Dobrovnik in Črenšovci, 30 Ževart, Lackov odred 2, str. 481–482. 31 Zbornik dokumenata i podataka VI/17, Poročilo štaba IV. opera- tam pa so tudi pripravili več političnih srečanj z do- tivne cone štabu GŠ NOV in POS o delovanju podrejenih enot, 15. november 1944, str. 401–402. Dostopno na: http://znaci. mačini. V noči na 6. oktober 1944 se je četa premakni- net/zb/4_6_17.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). la na Goričko v Fokovce, kjer so si v gozdu uredili ta- 32 Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 37–40. 33 Prav tam, str. 39–40. bor.32 Tam je Majnik s sodelavci načrtoval nadaljnjo 34 Zbornik dokumenata i podataka VI/17, Poročilo štaba IV. opera- dejavnost svoje čete. Sodeč po besedah Mitje Hribov- tivne cone štabu GŠ NOV in POS o delovanju podrejenih enot, 15. november 1944, str. 402–403. Dostopno na: http://znaci. ška, ki se je v monografiji Prekmurska brigada temelji- net/zb/4_6_17.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). 62 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 Slika 5 Slika 6 Slobodan Šumenjak - Miran Jože Kramar - Juš Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. veščevalnimi nalogami v Budimpešto, kamor je prišel no številčnejšo madžarsko vojsko in prevzelo oblast v v prvi polovici julija 1944. Med potjo na Madžarsko se Prekmurju. Iz povojnih izjav je tudi vidno, da sta načrt je vključil v organiziranje odporniškega gibanja v Prek- za to akcijo pripravila 11. oktobra 1944, ko se je Šume- murju. Pri tem je sodeloval s Kramarjem, ki je avgusta njak prav zato za nekaj ur vrnil iz Madžarske v Pucon- 1944 prišel iz Bele krajine v Prekmurje z nalogo, da ce, kjer se je sestal s svojimi sodelavci.36 ponovno organizira politične organizacije odporniš- Šumenjak se je kmalu po tem sestanku vrnil kega gibanja. Kramar in Šumenjak sta v Prekmurju na Madžarsko, Kramar in drugi pripadniki odporniš- tudi nameravala ustanoviti partizansko enoto, vendar kega gibanja pa so se začeli pripravljati na kapitulacijo jima je uspelo vojaško organizirati le svoje najožje so- Madžarske. Del teh priprav je bila tudi obsežna akcija, delavce. Tako je bilo v oboroženi sili, ki sta jo vzposta- ki jo je 12. oktobra izvedel Kramar s štirimi sodelavci, vila v Prekmurju, manj kot deset pripadnikov.35 s katerimi so v Puconcih napadli in razdejali pisarno Majhnost ni bila ovira, da s to oboroženo skupino ne notarja, železniško postajo ter pošto.37 Ta akcija je bi načrtovala velikopotezne vojaške akcije. imela velik odmev v javnosti, kar je bil tudi njen na- To akcijo sta načrtovala sredi oktobra 1944 v men, saj so pripadniki odporniškega gibanja z njo že- pričakovanju kapitulacije Madžarske. Sodeč po po- leli opozoriti na delovanje partizanov v Prekmurju. V vojnih izjavah članov njune skupine, naj bi bila Šume- pričakovanju kapitulacije Madžarske so člani Kramar- njak in Kramar prepričana, da bo ob kapitulaciji Ma- jeve in Šumenjakove skupine želeli vzpostaviti stik džarske prišlo do popolnega razpada madžarske vojske in upravnega sistema v Prekmurju. Tako naj bi 35 Štesl, Delovanje Slobodana Šumenjaka, str. 400. nastale razmere, v katerih bi lahko manj kot deset čla- 36 PMMS, Zapuščina Štefana Kuharja - Petra, t. e. 16, Ožja delovna skupina Miran. Červič, Spomini na partizanska leta, str. 49–50. nov njune skupine brez odpora razorožilo neprimer- 37 Partizáni v Muraszombati, str. 3. Vojaška zgodovina | 63 Jurij Štesl in pridobiti za sodelovanje Džemsovo četo, za katero Murski Soboti in prevzeli oblast. Po tem načrtu naj bi niso vedeli, da je že zapustila Prekmurje.38 nameravali poveljnika madžarske vojske v Murski So- 15. oktobra 1944 je madžarski vodja regent boti z zvijačo spraviti v hotelsko sobo. Tam naj bi ga Miklos Horthy v radijskem govoru zaprosil zaveznike pričakal Šumenjak, ga prisilil, da telefonira v svoj štab za mir in pretrgal stike z Nemci,39 vendar nadaljnji do- in ukaže podrejenim, naj madžarska vojska v Murski godki niso potekali tako, kot sta pričakovala Šume- Soboti odloži orožje ter se preda. To akcijo so name- njak in Kramar. Tako ni prišlo do kapitulacije madžar- ravali izvesti naslednje jutro.42 ske vojske, saj je oblast na Madžarskem s pomočjo Prehitele so jih madžarske sile, ki so 17. oktobra Nemcev prevzela fašistična stranka puščičastih kri- zjutraj začele izvajati množične aretacije po vsem Prek- žev. Tako Šumenjakov in Kramarjev načrt, da bi z murju. Na njihovem spisku za aretacijo so bili tudi člani manj kot desetimi oboroženimi pripadniki razorožila družine Brumen, pri katerih so tisto noč prespali Šume- neprimerno številčnejšo madžarsko vojsko v Prek- njak, Kramar in še dva člana njune skupine Franc Kosi murju, ni imel nobenih možnosti za uspeh. ter Stane Červič - Bojan. Ko je skupina vojakov prišla k Kljub vsemu je Kramar, Šumenjaka namreč 15. Brumnovim, da bi aretirala njihovo družino, so si člani oktobra ni bilo v Murski Soboti, po Horthyjevem radij- Šumenjakove in Kramarjeve skupine z orožjem izboje- skem govoru svojim sodelavcem takoj predlagal, da bi vali izhod iz hiše, nato pa so jih madžarski vojaki začeli začeli razoroževati madžarsko vojsko, kar so ti zavrni- zasledovati. Med zasledovanjem je bil Kramar kmalu li.40 Namesto tega so se odločili, da bodo madžarskemu smrtno ranjen, preostalo trojico pa je v posušeni strugi vojaškemu poveljstvu v Murski Soboti poslali pismo, v potoka Dobel na Tišini pričakala zaseda petih madžar- katerem naj bi ga pozvali, da se skupaj uprejo Nemcem. skih žandarjev in graničarjev. V boju, ki je sledil, se je Del pisma se glasi tako: »Madžari ste odložili orožje, enemu izmed partizanov uspelo prikrasti pripadnikom vaša država je podpisala premirje, narodnoosvobodil- madžarskih sil za hrbet in jih štiri ubiti ter enega raniti. na vojska Jugoslavije vodi boj proti fašizmu, zato pozi- Po tej uspešni bitki so nadaljevali beg, ki se je končal 20. vamo murskosoboško vojaško poveljstvo za skupno oktobra 1944, ko so jih madžarske sile obkolile na viniča- dejanje v bojih proti Hitlerju. Če ste pripravljeni sode- riji na Vaneči, kjer je Kosi v boju z madžarskimi silami lovati, dajte znak s sireno, in sicer 3x s 5-5 tuljenjem si- padel, Červič in Šumenjak pa sta bila ranjena. Šumenjak rene. Če bomo dobili signal, bomo poslali osebo, ki bo je za posledicami poškodb kmalu umrl.43 spremljala kakšnega vašega častnika, na določeno loka- cijo, da se bomo dogovorili. Naj živi Horthy, naj živi ge- 38 SI AS 1724, t. e. 656, a. e. 6, Potrdilo s podpisom Jožeta Kramar- neral Tito, smrt fašizmu, svoboda narodu.«41 Kramar in ja - Juša, 12. oktober 1944. Červič, Spomini na partizanska leta, sodelavci madžarske sirene niso slišali. str. 50. 39 Zbornik dokumenata i podataka XV/1, Proglas regenta Horti Ko je 16. oktobra 1944 Šumenjak prišel v Mur- Mikloša od 15. oktobra 1944. Dolazak Njilašovaca na vlast u sko Soboto, so se tam pri družini Brumen sestali člani Mađarskoj. Dostopno na: http://znaci.net/zb/4_15_1.htm (pri- dobljeno 10. 9. 2019). Šumenjakove in Kramarjeve skupine ter še nekaj akti- 40 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 141. vistov NOG. Po spominih več udeležencev tega 41 MNL OL, K-149, fond 651, 2/1944-1-2013 – 75. škatla, Situacij- ska poročila III. domobranskega okrožja Szombathely o delova- sestanka naj bi Šumenjak kritiziral svoje sodelavce, nju slovenskih partizanov, oktober 1944. Dostopno na: http:// www. arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/evidentira- ker po Horthyjevem govoru niso začeli razoroževati nja/e18/11._HU-MNL_Soev_2017.pdf (pridobljeno 15. 9. 2019). madžarske vojske. 42 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 142–143. Červič, Spomini na partizanska leta, str. 52. PMMS, Spomini in izjave udeležen- Na tem sestanku naj bi Šumenjak skupaj s cev NOB v Prekmurju, Zapisnik komisije za zbiranje materiala Kramarjem pripravil nov načrt, s katerim naj bi pripa- NOB v Prekmurju, 1960. 43 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 143–147. Červič, Spomini dniki njune skupine razorožili madžarsko vojsko v na partizanska leta, str. 53–61. 64 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 PREKMURSKA ČETA Po uničenju Šumenjakove in Kramarjeve skupine je delovanje odporniškega gibanja v Prekmurju spet skoraj popolnoma zamrlo. Do ponovne obuditve tega gibanja v Prekmurju je prišlo s prihodom treh skupin aktivistov odporniškega gibanja, ki so pod vodstvom Ferda Godine - Marka, Gabrijele Letonje - Atene in Frančka Majcna od 5. do 24. decembra 1944 prišle v Prekmurje iz drugih predelov Slovenije.44 Skupina, ki jo je vodil Godina, je v Prekmurje prenesla tudi radijsko postajo. Po njej mu je Glavni štab NOV in POS 13. januarja 1945 poslal obsežno de- pešo, v kateri so mu sporočili, da je treba takoj preiti k organiziranju vojaških enot v Prekmurju, in mu dali navodila za njihovo organizacijo ter delovanje. Tako naj bi v Prekmurju organizirali majhne enote, v kate- rih naj bi bilo od pet do 15 pripadnikov. Prav tako naj bi se izogibale večjim spopadom in izvajale le manjše diverzantske akcije, kot so napadi iz zasede na manjše patrulje ter sabotaže. V depeši so posebej poudarili potrebo po preganjanju, izvajanju usmrtitev sodelav- cev okupatorja in političnem delovanju na terenu. Nakazali so tudi potrebo po vzpostavitvi kanalov, po Slika 7 Lovska koča v Motvarjevcih, katerih bi lahko pošiljali za boj sposobno prebivalstvo kjer je od sredine februarja do začetka čez Pohorje in Hrvaško v partizanske enote v drugih marca 1945 bivala Prekmurska četa Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. predelih Slovenije.45 Partizani in aktivisti, ki so decembra 1944 prišli v Prekmurje, naj bi se po trditvi Majcna že pred skrivačev, zato so načrtovali na Goričkem organizira- prejetjem te depeše v začetku januarja 1945 združili v ti partizanski odred, vendar skrivače, tudi tiste, ki so vojaško enoto, za katero se je uveljavilo ime Prekmur- podpirali partizane, ni zanimal vstop v Prekmursko ska četa.46 Njeno jedro je predstavljalo sedem partiza- četo in tako ta ni nikoli prerasla v odred, saj v njej ni- nov, ki so prišli v Prekmurje iz drugih predelov Slove- koli ni bilo več kot 30 pripadnikov.47 nije. Med njimi sta bila tudi Filip Korošec - Bor in Poleg stalne sestave se je četi občasno priklju- Franček Mirtič, ki sta bila imenovana za poveljnika čilo več manjših skupin, ki so opravljale druge naloge, oziroma političnega komisarja čete. Tem partizanom oziroma je z njo vzdrževalo zveze. Poleg manjših sku- so se postopno priključevali skrivači iz Prekmurja in Prlekije, ki so se zaradi dezerterstva oziroma neodzi- va na vpoklic v madžarsko oziroma pri moških iz Pr- 44 Godina, Prekmurje 1941–1945, str. 152–164. Majcen, Prekmur- ska četa, str. 52–56. lekije v nemško vojsko skrivali večinoma pri sorodni- 45 SI AS 1487, t. e. 6, a. š. 16350, Depeša GŠ SNOV in POS Ferdu kih v Prekmurju. Sodeč po Majcnovih spominih, naj Godini - Marku, 13. 1. 1945. 46 Majcen, Prekmurska četa, str. 76. bi v Prekmursko četo najprej nameravali vključiti več 47 Majcen, Tudi beseda je bila orožje, str. 258–259. Vojaška zgodovina | 65 Jurij Štesl pin političnih aktivistov sta s četo sodelovala tudi aprila 1945 pričakali prihod borcev Rdeče armade v Kreč, ki je zbiral vojaške obveščevalne podatke, in Slovenijo in nato sodelovali pri prevzemu oblasti v Bogdan Hrovat - Puklasti Miha, ki je v Prekmurju or- Prekmurju.55 ganiziral politično obveščevalno službo oddelka za Prekmurska četa je bila edina partizanska zaščito naroda (OZNO).48 enota, ki je v Prekmurju nastala v času madžarske Prekmurska četa v skladu z navodili GŠ NOV okupacije. Malo pred koncem vojne 7. maja 1945 je in POS ni izvajala nobenih večjih vojaških akcij. Njena bila v Prekmurju ustanovljena še druga partizanska dejavnost se je omejevala na rekvizicije in izvajanje vojaška enota, in sicer Prekmurska brigada, ki je že 8. manjših akcij, tako da je predvsem napadala posame- maja 1945 zapustila Prekmurje in tam ni vojaško delo- zne okupatorjeve vojake, žandarje ter notarje. V Vučji vala. Deli te brigade so vojaško delovali na Koroškem Gomili so tudi usmrtili dva tako imenovana njilaša, in v okolici Celja, 29. maja 1945 pa je bila razpuščena.56 pripadnika madžarske fašistične organizacije.49 Madžarske oblasti so bile z delovanjem Prek- SKLEP murske čete seznanjene od začetka njenega delova- Pri pregledu delovanja oboroženih skupin NOG v nja. Proti koncu februarja 1945 so madžarske obramb- Prekmurju se nam postavlja vprašanje o razlogih, za- ne sile začele sistematično napadati njene pripadnike. kaj se to delovanje ni razvilo v večjem obsegu. Pri tem Do začetka marca so v teh bojih padli štirje pripadni- moramo najprej omeniti naravne razmere, saj Prek- ki Prekmurske čete oziroma aktivisti odporniškega murje kot ravninska in gričevnata pokrajina brez več- gibanja.50 jih strnjenih gozdov ni primerno za partizansko boje- Prekmurska četa je prvotno imela svoje po- vanje. Nepremostljivo oviro za razvoj partizanskega stojanke v strehovskih in filovskih goricah,51 sredi fe- gibanja je pomenila tudi meja med nacistično Nemči- bruarja 1944 pa se je preselila v lovsko kočo v Motvar- jo in Madžarsko na reki Muri, ki je bila za partizane jevcih.52 To kočo so 3. marca 1944 madžarske sile zače- med okupacijo zelo težko prehodna ali povsem le obkoljevati, vendar je partizanom pravočasno neprehodna. uspelo opaziti namero madžarskih sil in se umakniti Poleg naravnih in političnih razmer je razvoj iz madžarskega obroča, še preden je bil ta sklenjen. Po odporniškega gibanja v Prekmurju omejevala tudi ne- umiku iz lovske koče se je del čete, ki je ostal v vojaški zainteresiranost avtohtonega slovenskega prebival- formaciji, odpravil na pohod na Goričko, kjer so se v stva za odpor proti okupatorju, ki je izvirala iz razme- Bodoncih in Radovcih zapletli v spopada s pripadniki roma strpnega odnosa madžarskih oblasti do doma- madžarskih sil. V spopadu v Bodoncih je bil Korošec čega prebivalstva.57 ranjen in je konec vojne pričakal v Pečarovcih.53 Da bi se izognila nadaljnjim napadom madžarskih sil, se je četa umikala na sever in 20. marca 1944 prešla v slo- vensko Porabje, kjer so jo 21. marca 1944 v Sakalovcih 48 Majcen, Prekmurska četa, str. 77. obkolile madžarske sile. Iz obkolitve se ji je uspelo re- 49 Majcen, Tudi beseda je bila orožje, str. 267–269. 50 Majcen, Prekmurska četa, str. 99–114. šiti, pri tem pa je padel poveljnik Alojz Škerjanec - 51 Prav tam, str. 82. 52 Majcen, Tudi beseda je bila orožje, str. 269. Mirko.54 Iz Porabja se je četa umikala proti svojemu 53 Sreš, Na Goričkem od vasi do vasi, str. 2–3. Majcen, Prekmurska staremu terenu, goricam nad Bogojino, Filovci in četa, str. 120–136. 54 Majcen, Prekmurska četa, str. 137–151. Strehovci, kjer se je odločila počakati prihod Rdeče 55 Majcen, Prekmurska četa, str. 159–165. Majcen, Tudi beseda je armade. Konec marca 1945 se je devet članov Prek- bila orožje, str. 282–285. 56 Hribovšek, Prekmurska brigada, str. 95–220. murske čete začelo prebijati proti Hodošu, kjer so 1. 57 Fujs, Osvoboditev ali okupacija, str. 305. 66 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 VIRI IN LITERATURA Štesl, Jurij. Odporniško gibanje v Prekmurju leta 1941. Zbornik soboškega muzeja, 28, št. 1 (2023), 35–50. Arhivski viri Ževart, Milan. Lackov odred, 2. knjiga. Maribor: Založba MNL OL – Magyar Nemzeti Levéltár Országos Levéltár: Obzorja, 1988. MNL OL – Belügyminisztérium, K-149, 651. fond 2/ 1942-1-7619. Gradivo, dostopno na svetovnem spletu PMMS – Pomurski muzej Murska Sobota: MNL OL, Belügyminisztérium, K-149, 651. fond 2/1944- PMMS – Zapuščina Miroslava Štubla. 1-2013, Dostopno na: Arhiv Republike Slovenije, PMMS – Madžarska uprava 1941–1944. http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/ PMMS – Spomini in izjave udeležencev NOB v Prekmurju. pageuploads/ evidentiranja/e18/11._HU-MNL_ PMMS – Zapuščina Štefana Kuharja - Petra. Soev_2017.pdf (pridobljeno 15. 9. 2019). SI AS – Arhiv Republike Slovenije: Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom SI AS 1487 – Centralni komite Komunistične partije ratu naroda Jugoslavije, tom VI, knjiga 15. Beograd: Slovenije (CK KPS). Vojnoistorijski institut, 1969. Dostopno na: Biblioteka SI AS 1548 – Zbirka letakov Centralnega komiteja Zveze Znaci, http://znaci.net/zb/4_6_15.htm (pridobljeno komunistov Slovenije. 10. 9. 2019). SI AS 1724 – Okrožni odbor Osvobodilne fronte Ljutomer. Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom SI AS 1851 – Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in ratu naroda Jugoslavije, tom VI, knjiga 16. Beograd: partizanskih odredov Slovenije. Vojnoistorijski institut, 1969. Dostopno na: Biblioteka Znaci, http://znaci.net/zb/4_6_16.htm (pridobljeno Periodični tisk 10. 9. 2019). Partizáni v Muraszombati. Muraszombat és Vidéke, 38, Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom št. 43 (1944), 3. ratu naroda Jugoslavije, tom VI, knjiga 17. Beograd: Sreš, Štefan. Na Goričkem od vasi do vasi. Obmurski tednik, Vojnoistorijski institut, 1970. Dostopno na: Biblioteka 6, št. 50 (1954), 2–3. Znaci, http://znaci.net/zb/4_6_17.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). Literatura Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom Čačinovič, Rudi. Časi preizkušenj: Prispevki k zgodovini ratu naroda Jugoslavije, tom XV, knjiga 1. Beograd, Prekmurja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1998. Budimpešta: Vojnoistorijski institut, Vojnoizdavačka Červič, Stane. Spomini na partizanska leta 1944 v Prekmurju. organizacija »Zrinji«, 1986. Dostopno na: Biblioteka Znaci, Lendava: Združenje borcev za vrednote NOB Lendava, http://znaci.net/zb/4_15_1.htm (pridobljeno 10. 9. 2019). 2009. Ferenc, Tone. 1967. Nekaj dokumentov o NOB v Prekmurju leta 1941. Borec, 38, št. 8/9 (1967), 701–712. Fujs, Metka. Osvoboditev ali okupacija, Madžari, Vendi ali Slovenci. V: Janez Balažic (ur.), Branko Kerman (ur.). Katalog stalne razstave. Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota, 1997, 297–306. Godeša, Bojan. Slovensko nacionalno vprašanje. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007. Godina, Ferdo. Prekmurje 1941–1945. Murska Sobota: Pomurska založba, 1980. Griesser - Pečar, Tamara. Razdvojeni narod: Slovenija 1941– 1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Hribovšek, Mitja. Prekmurska brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. Majcen, Franček. Tudi beseda je bila orožje. Ljubljana: Zavod Borec, 1968. Majcen, Franček. Prekmurska četa: prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju. Ljubljana: ČZP Enotnost, 1994. Novak, Drago. Prlekija: 1941–1945. Ljubljana, Ljutomer: Borec, ZZB NOV Ljutomer, 1987. Štesl, Jurij. Delovanje Slobodana Šumenjaka med drugo svetovno vojno. Zbornik soboškega muzeja, 25, št. 1 (2019), 393–407. Vojaška zgodovina | 67 Jurij Štesl The operation of armed resistance groups in Prekmurje during the hungarian occupation of 1941-1945 ABSTRACT During WWII, the situation in the Prekmurje region was vastly different from the situation elsewhere in Slovenia. This also holds true for the armed resistance against the occupying forc- es – compared to the other Slovenian regions, the armed resistance in Prekmurje was very poorly developed. It did exist, but on a much smaller scale. During the Hungarian occupation, there were four small armed groups operating in Prekmurje which could be described as mili- tary organisations. During WWII, the first armed resistance organisation in Prekmurje was one led and or- ganised by Štefan Kovač, the secretary of the Prekmurje District Committee of the Communist Party of Slovenia (CPS). This movement was part of a larger resistance movement organised in Slovenia by the CPS in 1941. After war broke out between Germany and the Soviet Union on 22 June 1941, the resist- ance movement began their revolt against the Hungarian occupying forces, at first focusing only on propaganda. In late July 1941, the Prekmurje District Committee of the CPS received an order from the Northern Slovenia Regional Committee of the CPS to begin preparing for armed resistance against the occupying forces. This order was based on the belief that the Sovi- et Union’s involvement in the war would lead to the Red Army defeating Germany in a matter of months. The Prekmurje District Committee was therefore to organise armed resistance against the Hungarian occupying forces to support the Red Army, which would then also liber- ate Prekmurje. The Prekmurje District Committee received these directives in mid-August 1941, and began carrying out sabotage operations such as cutting telephone and telegraph wires and burning sheaves of hay. In August and September 1941, they completed six sabotage opera- tions of two kinds. They also planned some larger operations, but they were hindered by the Hungarian occupying authorities, who ended all sabotage operations with large-scale raids on 27 September 1941. In October 1941, Kovač’s death and a trial before a special military court in Murska Sobota were followed by the hanging of two members of the resistance, Štefan Cvetko and Evgen Kardoš, in the courtyard of Murska Sobota Castle on 31 October 1941. These events left the Prekmurje resistance movement in shambles. 68 | Vojaška zgodovina Delovanje oboroženih skupin odporniškega gibanja v Prekmurju med madžarsko okupacijo od leta 1941 do 1945 It took another three years, until October 1944, for the resistance movement against the Hungarian occupying forces to be revived. The revival was carried out by two independent groups. The first was the Jože Lacko Detachment Company, which was called the Džems Com- pany after its leader, Ivan Majnik (»Džems«). They crossed the Mura River on 30 September, penetrating into Prekmurje. Their task was to organise the partisan units and political organisa- tions in Prekmurje, but, after several engagements with Hungarian forces, it withdrew from Prekmurje on 7 October 1944. The second partisan group, organised and led by Slobodan Šumenjak (»Miran«) and Jože Kramar (»Juš«), arrived in Prekmurje in the summer of 1944. Although neither of the lead- ers had an official military function in Prekmurje, they organised an armed partisan group of about ten members. In mid-October 1944, the group failed to take advantage of the uncertain conditions in Hungary to take over the rule in Prekmurje. Both Šumenjak and Kramar were killed in action, and the Prekmurje resistance movement once again almost completely died out. New groups of resistance movement activists soon arrived from other parts of Slovenia. In January 1945, they established the Prekmurje Company, the first partisan unit in Prekmurje and the only partisan unit that operated during the Hungarian occupation. Throughout its ex- istence, the Prekmurje Company remained a small military unit, consisting of just over 30 mem- bers at the peak of its activity. It did not carry out large-scale military operations, but had a mostly political significance. The company played an important role after the arrival of the Red Army in Prekmurje, helping it with the takeover of power. Vojaška zgodovina | 69