Murska Sobota, 23. marca 1989 • Leto XLI • Št. 11 • Cena 2200 din
Jok ne more pomagati
Tako smo naslovili aktualno temo v današnjem vestniku na str. 5. Zanimalo nas je, kako je z (ne)zaposlovanjem v Pomurju in med drugim smo zvedeli, da se je število iskalcev zaposlitev dvignilo že na okrog 3.300. Večina jih sicer nekako shaja brez zaposlitve, nekateri pa se zaradi stiske tudi zjočejo na skupnosti za zaposlovanje.
Volilna predjed
V nedeljo, 2. aprila, se bomo v Sloveniji neposredno izrekali o našem članu v predsedstvu SFRJ, ki bo takoj posta! za eno leto tudi predsednik kolektivnega šefa države. S tem dobivamo volilci predjed z neposrednega volilnega menija. Ne bomo se torej šli čisto pravih neposrednih volitev, ki so ustavna pravica in dolžnost, ampak bo to prostovoljno neposredno glasovanje, katerega rezultat bo osnova za dokončno izvolitev v zborih republiške skupščine. Zdajšnja volilna zakonodaja za to in večino pomembnejših funkcij ne določa neposrednih volitev. Tako smo doslej volili le svoje delegacije v »bazi« in delegate občinskih družbenopolitičnih zborov, potem pa je bilo neposrednih volitev konec. Očitno takšno volilno zakonodajo demokratizacija družbenih odnosov prehiteva, zato je vse pogostejšim pobudam in zahtevam po neposrednem glasovanju o vodilni državniški funkciji morala prisluhniti vsaj SZDL. Sicer zapletenim volilnim postopkom je dodala še enega, res neposrednega, v katerem se ni mogoče iti kadrovske kombinatorike in drugih »presenečenj« iz doslej veljavnih volilnih postopkov.
Za nameček bomo lahko izbirali še med dvema kandidatoma, do katerih smo prišli po daljšem in zapletenem predvolilnem postopku. Na volilnih lističih bosta imeni Marka Bulca in Janeza Drnovška. O njiju nekaj že vemo, predvsem iz dveh televizijskih nastopov, v dneh neposredno pred volitvami (na dan volitev in dan pred njimi bo volilni molk) pa upamo na še kakšno dobro priložnost spoznavanja. Sploh ne bi bito slabo, če bi ju ta zadnji teden povabili tudi k nam v Pomurje. Veliko ljudi pravi, da ju premalo pozna in da se bodo med njima težko odločili. Če kje že dolgo ni bilo zbora občanov ali volilcev, bo te dni vsekakor nujen.
Pa ne samo zaradi glasovanja — ljudi »mučijo« tudi številna druga vprašanja aktualnega jugoslovanskega trenutka. Za dajanje odgovorov nanje nam ne bi smelo biti žal ne časa ne denarja.
Tudi za napovedano neposredno aprilsko glasovanje o članu predsedstva SFRJ iz Slovenije je veliko govora o denarju. Politiku iz starejše pomurske generacije je ob neki priložnosti celo ušlo, da je tovrstni vseslovenski referendum politično snobovstvo iz Ljubljane, ki nima osnove v veljavni zakonodaji. Pomursko politično vodstvo pa je le ocenilo, da gre za začetek neposredne volilne demokracije, ki jo diktirata čas in razvoj. Za serviranje takšne volilne predjedi pa so resnično potrebna že kar precejšnja sredstva, ki pa jih je premalo in vsakdo se otepa dodatnih stroškov, ker sredstev nima kje vzeti. V pomurskih občinah odločno pravijo, da mora biti to stvar republiških virov in prav imajo. Vsaka šola nekaj stane. Ne da bi denar v teh težkih časih na veliko razmetavali, za vsa nujno potrebna informativna in druga gradiva ter delo pri izvedbi volitev pa bo že potrebno najti denar, če želimo dobro opravljeno delo. Če ne bomo delali kakovostno, pa bi bilo bolje nič kot zanič.
V pomurskem političnem vrhu je bil tudi dvom, kako bo z udeležbo na glasovanju. Anketa Delovnega Stika je pokazala na izjemno visok odstotek udeležbe Slovencev na neposrednih volitvah. Če smo Pomurci tako množično hodili na referendume, ko smo odločali o samoprispevkih, bomo zdaj imeli priložnost potrditi še, ali je demokracija samo želja politikov ali smo zanjo tudi vsi državljani. Bolj verjamem v slednje.
Irma Benko
Po potokih curiio, po bregih zelenilo-oj, veselo bo! (|z Pomurja)
Morda ima uvodniško premišljevanje ob času, ko smo (koledarsko) vzeli slovo od zime in dočakali prihod Vesne, boginje pomladi, to prednost, da si po zvrstnosti sporočanja more privoščiti nekaj več čustvenega, izpovednega izrazja. Nagovarjati hoče predvsem ponovno prihajajoče ati vračajoče se iz širnega sveta, ki mnogi upravičeno s strahom in upanjem zrejo na usodo tega in tukajšnjega nemirnega vsakdanjika.
Rado bi pravzaprav seglo k izvoru, h koreninam, ki se jih ob enakonočju ponavadi močneje zavemo. Bližji nam je naravni ritem
POMURSKO ZDRUŽENO DELO V LETU 1988
Dragi zdomci!
Želimo vam prijetno bivanje v domovini in lepo praznovanje!
V tej številki Vestnika objavljamo gospodarsko-propagandna sporočila številnih podjetij. Praznični in prvi pomladni dnevi so primeren čas za nakupe. Prepričani smo, da vam bo naša ponudba pri tem v veliko pomoč!
Služba GPS Vestnika
in duša si požeti odrešujočega očiščenja in pomlajenja. Kaj bi tu s politiko kot umetnostjo varanja ljudi, vselej pri volji osvojiti in ohraniti oblast? Mar ni razvidno, kam nas je prignalo obtastništvo in povzpetništvo? Ne veleva zaman mislec: »Vsaka stranka živi od svoje mistike in umrje od svoje politike.«
Gre torej za vračanje k sebi, samozavedanju, izročilu. »Kmečko ljudstvo je tisto, ki je stoletja in stoletja skoraj edino varovalo dediščino našega izročila. Da je s tem bistveno pomagalo ohranjati našo narodno samobitnost, je vsakomur jasno. Zato pa vzbuja skrb, da se naš kmečki živelj razkraja, še preden je delavstvo utegnilo v narodni skupnosti kulturotvorno polnovredno zavzeti njegovo mesto,« opominja razumnik.
Nekaj globljega, skrivnostnega se lušči iz nedavnega slovesa od zime s pustom in pepelnico, ki sta ju nasledila postni čas in veli-
ki teden. (Na današnji veliki četrtek so med Muro in Dravo nabirali koprive in jih zatikali za streho, da bi v hišo ne treščilo.) Ob južnih sapah se nam razpre obnebje šeg in navad, ki so spremljale praznovanja našega ljudstva v preteklosti. Kakšno kulturno, civilizacijsko bogastvo!
Božič smo končno uradno razglasili za dela prost dan; nemara si bomo upali še kakšno sorodno starosvetno praznovanje. Velika noč je pred durmi in spet nam zazveni v premislek, da »šele pravo razmerje med delom in praznovanjem in šele smiselna vsebina praznovanja samega ali vsaj zdrava sprostitev človeškega jaza (kakor denimo ob. pustu) ustvarjajo tisto duševno uravnovešenost, ki je osnova srečnega življenja.«
Je to večno vračanje enakega? Zdomci, štorklje, običaji...
POSPEŠEVANJE PRIDELAVE HRANE V OBČINI LENDAVA
Še vedno v začaranem krogu
Spreminjajoče razmere gospodarjenja v letu 1988 so se kazale tudi pri poslovanju pomurskih organizacij združenega dela, zato so se rezultati gospodarjenja od enega obračunskega obdobja do drugega bistveno spreminjali. Je pa bilo v vseh obračunskih obdobjih nekaj skupnih značilnosti, ki so se kazale tudi pri rezultatih zaključnih računov. V letu 1987 začete težnje o zmanjševanju obsega industrijske proiz-
vodnje so se nadaljevale tudi v lanskem letu, ko je bila le-ta v primerjavi z letom poprej manjša za 1,9 odstotka. Če ob tem upoštevamo 0,8-odstotno rast zaposlenosti, potem je skrb zbujajoč predvsem podatek, da je produktivnost padla kar za poltretji odstotek.
Vzroki za takšna gibanja so različni in jih ne gre iskati v nepripravljenosti pomurskih delavcev za boljše delo, pač pa v prvi
NAGRAJUJEMO!
Motel Čarda
či NAGRAJUJE NAROČNIKE § VESTNIKA
1X1 Super li po celotni Sloveniji, od Bleda do Murske ” 3 Sobote!
TRIJE NAROČNIKI VESTNIKA BODO IZ-ŽREBANI IN VSAK BO DOBIL BREZPLA* ČNO VEČNO VSTOPNICO IN Z NJO BO K	LAHKO DO NESKONČNOSTI OBISKOVAL
CD	VSE SUPER LIJE V SLOVENIJI.
ZČimprej postanite naročnik VESTNIKA in morda čaka sreča prav vas!
vrsti v manjšem povpraševanju po nekaterih izdelkih. Prav zaradi teh razlogov so morali v pre-nekateri organizaciji združenega dela zmanjšati proizvodnjo, ne-zasedenost proizvodnih zmogljivosti pa je le-to seveda tudi po-draževalo. Manjše povpraševanje na domačem tržišču so mnogi želeli nadomestiti z večjim izvozom, čeprav včasih tudi pod ceno, in temu primerni so seveda tudi izvozni rezultati. Pomursko združeno delo je tako v primerjavi s predlanskim letom povečalo izvoz kar za 34 odstotkov, delež prihodkov na tujem trgu pa se je v celotnem prihodku povečal z 9,6 odstotka v letu 1987 na 13 odstotkov v lanskem letu, vendar ne v celoti na račun večjega fizičnega izvoza, pač pa dodobra tudi na račun višje vrednosti tujih valut v primerjavi z dinarjem. Skoraj za 55 odstotkov se je lani povečal tudi pomurski uvoz, od lega konvertibilni za blizu 70 od-slotkov, kljub Ionu pa je pokritost uvoza z izvozom še vedno 140,5-odstolna, konvertibilnega pa celo 171,1 odstotna. V sestavi pomurskega uvoza še vedno prevladuje reprodukcijski material za več kot 84 odstotki, delež uvoza opreme znaša le dobrih 13 odstotkov, uvozili pa smo tudi nekaj blaga široke porabe. < e prav se v izvoz usmerja verlno več organizacij združenega dela, je v Pomurju le nekaj velikih izvoznikov, največji pa je še vedno soboška Mura, ki je v skupnem pomurskem izvzu udeležena z več kot 35 odstotki.
Ne preveč zadovoljivo sliko pa dajejo tudi nekateri finančni
podatki. Povečanje celotnega prihodka zaostaja za rastjo cen, porabljena sredstva so naraščala hitreje od celotnega prihodka, zaostaja pa tudi rast dohodka.
Pri razporeditvi slednjega je sicer bilo čutiti nekatere pozitivne premike v prvem polletju, v drugem pa so se razmere spet začele slabšati. Cilji zmanjšanja vseh oblik tekoče porabe in okrepitve akumulacijske in reproduktivne sposobnosti gospodarstva so se sicer uresničili, vendar so, kot že rečeno, v drugem polletju ponovno bile nekater nasprotne težnje.
Zlasti močno so se povečale druge obveznosti iz dohodka, najbolj skrb zbujajoče pa je povečanje obveznosti zaradi obresti, za katere je moralo pomursko združeno delo lani plačati kar 49 milijard dinarjev ali šestkrat več kot v letu 1987. Tako je moralo gospodarstvo več sredstev nameniti za obresti kot za poslovni sklad, skupne obresti pa so znašale skoraj toliko kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Te težave pa se še naprej povečujejo, saj morajo organizacije združenega dela zaradi likvidnostnih težav najemali draga posojila.
Dolgoročna in kratkoročna posolila so tako konec lanskega leta znašala več kot 670 milijard dinarjev, takšen položaj pa se bo gotovo neugodno kazal tudi v poslovanju letošnjega leta.
Ludvik Kovač
Plemenske telice na izposojo
V lendavski samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje pridelave hrane bodo z denarjem, ki ga bodo zbrali, regresirali nakup zaščitnih sredstev za pridelavo poljščin, ne pa grozdja; regresirali pa bodo tudi nakup semena za setev ajde. Še več: kmetovalec, ki bo sklenil z zadrugo pogodbo, s katero se bo obvezal, da bo s hektarja oddal vsaj 600 kilogramov ajde, bo seme prejel zastonj. Hvale vredna je tudi odločitev o sofinanciranju nakupa »pšeničnih« sejalnic, in sicer 10 odstotkov od nakupne vrednosti. Prav gotovo bo ustrezna spodbuda za nakupe, s tem pa tudi za odpravo ročne setve, za katero vsi vemo, da porabi več zrnja kot strojna. Z namenom, da bi se na naših kmetijah ob tradicionalnih proizvodnjah lotili še česa drugega, bodo dali v skupnosti za pospeševanje pridelave hrane nekaj denarja za poskusno pridelavo gob kukmakov oziroma šampinjonov.
S tem pa program »naložb« še ni izčrpan. V tem zapisu niti ne nameravamo opisovati vsega. Vsekakor pa se nam zdi potrebno omeniti, da bodo zagotovili denar tudi za plemenske telice. Te bodo dobili kmetje v 5-letno »izposojo«. Po preteku dogovorjenega časa bodo morali vrniti druge enako stare in tako visoko breje, kod jih bodo zdaj dobili. V 5-let-nem obdobju bodo rejci prav gotovo veliko pridobili (teleta, mleko).
Š.Sobočan
NAJVECJA PREDSTAVITEV GRADBENIŠTVA V JUGOSLAVIJI
— specializirane razstave
— strokovna posvetovanja
— srečanje gradbenih strokovnjakov in gradbenega šolstva
aktualno doma in po svetu
Pravijo, da se vsaka nova vlada smeje, tudi naše seveda, pa ne zato, ker bo imela manj članov kot vse prejšnje, ampak najbrž zato, ker ji kasneje ob kopici problemov ne bo več do smeha. V novem zveznem izvršnem svetu so tudi trije Slovenci: Živko Pregl, Feri Horvat in Jože Slokar.
Neprijazne
MI IN »ONI«
Če človek malo pokuka v svojo kosmato dušico, si mora priznati, da je najbrž »miting« (»Bosancev«) v Cankarju tudi eksplozija vsa leta nabirajočega se nezadovoljstva južnjakov zaradi slabih stikov z domačini. Zagotovo so naši »Bosanci« včasih ljudje druge vrste, vsaj za take jih marsikdo ima. Dokaz? Dobro bi bilo, ko bi si Slovenci kdaj pogledali barake in samske domove, v katerih živijo »uvoženi« gradbinci. Če človek leta in leta živi v svinjariji, se na cesti zagotovo ne bo obnašal preveč poduhovljeno. Zanimivo bi bilo videti, kdo naših od politikantov je postavil v Ljubljani dva geta za prišleke, Fužine in Štepanjsko naselje. To je idiotizem, saj je jasno, da se v takem podrtem narodnostnem ravnovesju Slovenci in Neslovenci ne morejo razumeti. Dovolj je, da je od dvajsetih priseljenih baraba le eden, pa pade slab glas na vse.
Tako je zapisal v Delovi prilogi Petkov teden Primož Kališnik.
Tito ukazal umoriti Stepinca
Umrli jugoslovanski predsednik države in partije naj bi naročil umor zagrebškega nadškofa Alojza Stepinca. To trdi nekdanji vodja tajne službe v jugoslovanski armadi Jefto Šašič v svoji knjigi Otroci komunizma, ki predstavlja vodilne osebnosti narodnoosvobodilne vojne. Šašič piše, da mu je ta ukaz Tito izrekel ustno. Nadškof naj bi se za svoje življenje zahvalil takratnemu hrvaškemu partijskemu voditelju Vladimirju Bakariču, ki je označil ta ukaz za težko taktično napako in je umor preprečil.
Kleine Zeitung
JUGOSLAVIJA IN SVET
V Skupščini SFRJ je bila lani izrečena trditev, da sta JLA in uprava notranjih zadev veliko bolj odprta kot naš zvezni sekretariat za zunanje zadeve. To se je zgodilo po tistem, že pozabljenem incidentu, v Avstraliji. Beograjska Borba je pred dnevi na dveh straneh objavila imena naših diplomatskih predstavnikov v tujini (narodnost, starost, izobrazba, diplomatske izkušnje itn.). Seznam ne potrjuje kakšne »diskriminacije« po republikah. Zanimivi pa so tudi naslednji podatki: Jugoslavija ima vzpostavljene diplomatske odnose v 144 državah. Od leta 1983 do danes je bilo zaradi varčevanja ukinjenih 24 diplomatsko-konzularnih predstavništev, s tem pa se je za 39 odstotkov zmanjšalo število zaposlenih v diplomatskih službah. Trenutno je v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve zaposlenih 2266 delavcev: 1213 doma in 1053 v tujini.
Bliže novi cesti
Posebna slovensko-hrvaška delegacija, ki sta jo vodila predsednika obeh izvršnih svetov, je prejšnji teden na Dunaju v pogovoru z avstrijskim kanclerjem Vranitzkim prišla korak naprej glede gradnje 117 kilometrov dolge avtoceste od Šentilja do Zagreba. Prve pogovore o tej zadevi je opravil bivši predsednik ZIS Branko Mikulič, ko je bil septembra lani na obisku v Avstriji. Gre za eno najpomembnejših evropskih prometnic od za-hodnonemškega NUrnberga prek avstrijskega prelaza Phyrn, Maribora do Zagreba. Do 15. aprila bo naša stran Avstrijcem predstavila dokončen projekt s predlogi za finančno konstrukcijo. Stroške za gradnjo deli te ceste
AVTOMATI
V vseh večjih krajih v Srbiji imajo na železniških in avtobusnih postajah fotografske avtomate. Sedeš na stol, vržeš v avtomat 15 kovanih stotakov, pritisneš na gumb, poziraš tako, malo drugače in spet drugače — čez četrt minute ti avtomat »izpljune« tri fotografije, primerne za osebno izkaznico, potni list... Ce vržeš v avtomat 20 stodinarskih kovancev, dobiš sliko v barvi. »In kaj bi bilo, če bi nasitil avtomat s 25 kovanci?« je nekoga zanimalo. »Hm, ce st Srb bo prišla iz avtomata Slika Slobodana Miloševiča, če Slovenec, kajpak slika Milana Kučana!«
Dobra volja je najbolja ...
med Šentiljem in Zagrebom cenijo na šest milijard šilingov, od tega pa bi avstrijska stran prispevala nekaj več kot polovico. Jugoslavija naj bi posojila za cesto vračala z oddajanjem objektov ob avtocesti (bencinske črpalke, restavracije itn.) v najem — prav tako pobiranje cestnine — avstrijskim in drugim udeležencem pri kreditiranju gradnje imenovane ceste.
Lončarjeve tolažbe-ali kaj več?
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar meni, da obstojajo realne možnosti, da ZR Nemčija vendarle (po dveh mesecih) ne bo uvedla vizumov za Ju-
razmere
Ob dogodkih v zadnjem času smo globoko zaskrbljeni, da se ne bi ponovila drama s Kosova. Ali mislite, da je količkaj možnosti, da se zadeve urede po mirni poti?
To so med drugim občani Ribnice na nedavnem pogovoru vprašali predsednika predsedstva CK ZK Slovenije Milana Kučana, ki je odgovoril:
Najbrž je nad temi dogodki tako kot vi zaskrbljen vsak od nas. Tudi sam sem zaskrbljen. Tisti, ki smo starejši in tisti, ki ste še starejši od mene, ste to bojazen gradili na lastnem zgodovinskem spominu in izkušnji. Razmere gotovo niso prijazne. Zdaj je v ospredju to, kar seje dogajalo na Kosovu.
Svoja stališča do tega smo opredelili. Tisto, kar je izzvalo nesporazume, je to, ali je potrebno, kadar so ogrožena življenja ljudi, staviti vse na to, da se rešijo življenja ljudi, in ko je ta naloga opravljena, začeti razpravljati o politiki, se začeti pogovarjati tudi o tistem, kar je te ljudi pri-
peljalo v položaj, da so zastavili svoja življenja. Ali je tej nalogi potrebno podrediti vse ravnanje, tudi političnih organov, ne samo na Kosovu in ne samo v Srbiji, ampak v vsej Jugoslaviji, ali pa je potrebno razpravljati o tem, da je te ljudi v ta položaj, v ta način protesta 800 metrov pod zemljo pripeljala politična manipulacija in moramo razpravljati najprej o njej. Mi smo se postavili na prvo stališče.
Rezultat nerazumevanja takšnega stališča je v veliki meri povezan tudi s tem, kar se je nedavno zgodilo v Cankarjevem domu. O tem imamo lahko vsak svojo sodbo, politično je stvar mogoče razumeti samo po sporočilu, ki ga je to zborovanje imelo in ki ga nosi s seboj tudi za naprej. Sporočilo tega zbora pa se zavzema za mir in sožitje, za tisto politiko, ki preprečuje nastajanje dram, v teh dramah pa nastajanje izrednih ukrepov. Ta poziv je podprlo 500 tisoč občanov SRS in ni naperjen zoper nikogar in je izraz, da našega življenja ni mogoče graditi na nezadovoljstvu sprtih ljudi, na poglabljanju sovraštva, ampak je to mogoče samo na trdnem prepričanju, da je rešitev za boljše življenje lahko samo v bratskem sožitju. Sovraštvo je v preteklosti naredilo veliko gorja.
goslovane. Znano je že, da ZR Nemčija pritiska na našo državo, kako naj bi z nekakšnimi ukrepi zmanjšala priliv naših ljudi v ZR Nemčijo. Pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Jovan Vučkovič je v zvezi s tem povedal, da je sekretariat za notranje zadeve že prišel na sled številnim organizatorjem potovanj, ki pošiljajo naše ljudi v ZRN pod pretvezo, da jih tam čakajo stanovanje, služba in politično zatočišče. Budimir Lončar sodi, da bi naša prizadevanja v tej smeri utegnila vplivati na to, da po poteku odpovednega roka ZR Nemčija vseeno ne bo uvedla vstopnih vizumov za Jugoslovane, ki nameravajo potovati v to deželo.
as
C as ca
N
O 5
(Dez)informacije
Nedavno sem oh trafiki ob avtobusni postaji zagledal poster s sliko Slobodana Miloševiča s parolo: Smrt fašizmu-SlobodaN narodu. Ta podoba me je spomnila na naslovno stran Politikinega tednika iz časov prvih mitingov, kjer je bila naslikana deklica modernega videza s parolo v desnici Živeo Miloševič in jugoslovansko zastavico v levici. In še na marsikaj, kar je bilo nedavno zbranega v Startu pod naslovom Vse ikone Slobodana Miloševiča, ki da se vztrajno izogiba slikanju in objavljanju svojih fotografij.
V dneh, ko na beograjski televiziji defilirajo ankete o bojkotu blaga, izdelanega v Sloveniji, in podobnih rečeh, ki so rezultat stopnjevanja nestrpnosti,- me je to dodatno poosebljanje svobode vznemirilo, kajti že tako nimam miru pred stalnim spraševanjem najrazličnejših znancev, kaj sodim o tem kot novinar, kaj mislim o društvu beograjskih Slovencev in podobnem. Seveda tudi o pobudi iz Črne gore, da bi v Cankarjevem domu oni vzpostavili neposredni kontakt s slovenskim ljudstvom, ki da je drugačnega mnenja od slovenskega vodstva in mu je zato potrebno pomagati. . .
Razpravljanje z ljudmi, ki vnaprej izključujejo drugačno mišljenje. je kajpak sila jalov in nesmiseln posel, zato se mu najraje izognem z ugotovitvijo, da je sodba o tem ali onem stvar zgodovine, prihodnosti, da bomo odkrili resnice, ki jih zdaj še slutimo ne.
Za sedanjost so dovolj vtisi, ki nastajajo iz slutenj tistega, kar bo ali ne bo sledilo. Kot je bilo na primer z dogajanjem v Črni gori, kjer se je prevrat naglo zgodil in so bile posledice pač takšne, da v vodstva sploh ni lahko dobiti ljudi za premoščanje nastalih razmer, zlasti ne med mladimi, ki so bili in so pač vselej najglasnejši v svoji mladostni neizkušenosti.
Psihoza množice je pač že po sami naravi plaz velike rušilne moči danega trenutka izgubljanja lastne ustvarjalne osebnosti in traja pač. kolikor traja, relativno kratko. Potem ko nastopa obdobje graditve, se pričakovanja navadno ne izpolnjujejo in razočaranja so neizbežna, najprej pa prevzemajo tiste, ki so največ pričakovali, zlasti pa one, katerih pričakovanja so bila že od začetka neuresničljiva.
Zdi se mi torej, da nastajajo časi, ko je za sprožanje plazov vse manj podlage, ker so skorajda povsod že sproženi, a rezultati vendarle niso takšni, kakršne so množice pričakovale: kadar pač ljudje razmišljajo s svojo glavo, razbremenjeni psihoze mase, vidijo marsikaj, česar v masi niso videli, in postajajo kot opazovalci vsega doživljene-ga vse bolj kritični, pa tudi oprezni.
Navsezadnje je marsikakšno početje, kot na primer tisto, da ljudje dvigajo denar iz Ljubljanske banke v Beogradu in ga nalagajo v Beograjsko, čist nesmisel, ker beograjska Ljubljanska banka sploh več ni beograjska, odkar je postala osnovna beograjska banka samo pod starim imenom ljubljanska. Tako se navsezadnje tudi vsak drugačen bojkot slovenskih podjetij maščuje vsem drugim podjetjem, ki sodelujejo z njimi v proizvodnji kot se tudi vse dogajanje na Kosovu vrača kot bumerang na primer kragujevski Crveni zastavi, ker ima tamkaj veliko kooperantov.
Vzbujanje političnih strasti in političnih plazov torej nima dobrih posledic za tiste, kijih vzbujajo, ker potresi pretresajo prav vse, praviloma najbolj pri epicentrih. Gopodarski rezultati prihodnosti bodo to še dolgo potrjevali, a sedanje padanje vrednosti dinarja že razločno kaže.
Igračkanje z narodnoosvobodilnim pozdravom SlobodaN narodu za geslom Smrt fašizmu pa tudi ni kdo ve kako posrečeno, saj asociira na mišljenje, da ljudstvu pravzaprav ni do svobode, če naj bi
jo bdi pripravljeni zamenjati za (vojsko)vodjo.
Viktor Širec
VLADI V PREMISLEK
Ekonomski institut Pravne fakultete v Ljubljani je novi zvezni vladi poslal paket predlogov in priporočil o tem, kako se lotiti kratkoročne gospodarske politike. Zadeva ne bi bila končno vredna prevelike pozornosti, če ne bi šlo za v jugoslovanski strokovni javnosti tako imenovani Bajtov institut, za katerega trdijo — kar zadeva gospodarske analize in napovedi — da v Jugoslaviji nima konkurenta.
Paket vsebuje zbirko ciljev, metod, časovno razporeditev in vrstni red potez, kakor tudi oceno posledic, predpostavke, dileme in tudi ceno posameznih ukrepov. Celoten projekt je tiskan v 650 izvodih, kolikor naj bi bilo v naši državi posameznikov in ustanov, ki o ekonomiji vedo »nekaj več«, in z oznako, »samo za interno uporabo.«
Na temeljno vprašanje, pred katerim stojijo danes tako ekonomska misel, nova zvezna vlada in politika, namreč, ali mora nova vlada v prvi vrsti poskrbeti za oživljanje proizvodnje, ali kolikor hitro se le da, zmanjšati inflacijo, ponuja predstavnik instituta dr. Franjo Štiblar tri variante.
Prvič: oživljavanje proizvod nje in povečavanje zaposlenosti kot prvenstvena naloga, zmanjševanje inflacije kot drugotna, posledična naloga; drugič: nevtralna
NAKLJUČJA
Pred štirinajstimi dnevi je v delegaciji strassbourskega evropskega parlamenta obiskal Madžarsko tudi Otto von Habsburg, sin poslednjega avstrijskega cesarja in madžarskega ter hrvaškega kralja Karla, ki je poslanec v omenjenem, parlamentu. Ožji krog pristašev monarhije mu je pripravil prisrčen sprejem, vendar se Otto ni hotel ogreti za zgodovino.
Nekakšno naključje pa je tudi, da je teden po tem obisku v švicarskem kraju Zizers v kantonu Graubiinden v sedemindevetdesetem letu starosti umrla njegova mati, zadnja avstrijska cesarica in ogrska kraljica žita, pred poroko s Karlom nadvojvodinja Parmska. In spet naključje: cesar Karl, ki je po smrti Franca Jožefa še upal, da bo rešil monarhijo, seveda na demokratičnih temeljih, je ob koncu prve svetovne vojne poskušal, da bi ga Madžari vseeno sprejeli kot kralja. Bilo pa je že prepozno.
Žito von Habsburg ki je daijnja sorodnica cesarice Marije Terezije bodo prvega aprila dali na Dunaju v cesarsko grobnico.
strategija (varianta med prvo in tretjo); tretjič: dezinflacija, ki ji
je prvi cilj zmanjševanje rasti cen, oživljanje proizvodnje pa naj bi bilo pri tej varianti na vrsti, ko bi bil dosežen prvi cilj.
In kaj bi bilo pri tem za Jugoslavijo najceneje? Šlibar omenja pet kriterijev optimalne in najmanj boleče gospodarske politike, kar naj bi bilo za obdobje enega leta, ko bo potrebno pripraviti še vrsto novih predpisov, spremeniti sedanje in ko se bo treba pogovarjati z Mednarodnim denarnim skladom, najbolj
globus
WASHINGTON - Lani je v ZDA pri opravljanju poklica zgubilo življenj' 26 novinarjev, hkrati pa so zabeležili tudi 800 napadov, pri katerih so novinarje pretepli oziroma jim grozili s smrtjo. Ugotavljajo, da je najbolj nevarno pisati o korupciji in o kriminalu in to na lokalni ravni.
PARIZ — Institutu za koruzo v Zemun Polju so poverili specializacijo kmetijskih strokovnjakov iz sredozemskih držav. Za institut je to veliko mednarodno priznanje, prav tako 350 tisoč dolarjev, ki jih bo mednarodni center za sredozemsko agronomijo namenil omenjenemu institutu.
RIM — Italijanske oblasti so prejšnji teden predale našim obmejnim organom 120 Romov, ki niso imeli dokumentov za bivanje v Italiji, rimska občina pa zahteva, da Jugoslavija plača 200 milijonov lir za povzročeno škodo, ki naj bi jo ti jugoslovanski Romi storili v rimskih predmestjih s tem, da so požagali nekaj drevja in uničili električno in vodovodno napeljavo.	_____
NEW YORK - Po najnovejših statističnih podatkih Svetovne banke je na seznamu najbolj zadolženih držav še vedno Brazilija z 120 milijardami dolarjev dolgov, sledi ji Mehika 107 in Argentina z 60 milijardami dolarjev dolga. Sedmo mesto na tem sezmanu z 22 milijardami deli Jugoslavija z Marokom.
LONDON — Britanski institut, ki zadržuje direktorje podjetij meni, da ni nobenih zagotovil o tem da bo leta 1992 skupni trg držav Evropske skupnosti res lahko deloval. Institut navaja vrsto razlogov za svojo trditev, od nejasnih ciljev do slabe organizacije, premajhne motivacije, osebnih političnih ambicij in grabežljivosti evrokratskih oblasti. Evropske oblasti v Bruslju so obtožili, da so birokratski geto, v katerem cvetijo zastareli koncepti, ne pa dinamična podjetniška miselnost.
STOCKHOLM - Na Švedskem je trenutno brez dela 1,7 odstotka za delo zmožnih drža-vljanov. Že čez leto ali dve, naj bi v tej severnoevropski državi potrebovali tudi delavce iz tujine.
primerno, seveda s predpostavko, da se bodo umirila, včasih že skoraj tragikomična dogajanja v državi.
Kaj je po Šlibarjevo teh pet zadev? Prvič: usklajenost z ekonomsko teorijo in prakso držav, ki so uspešno izvedle stabilizacijske programe; drugič: valorizacija tekoče gospodarske situacije (trenutek starta v reformo); tretjič: izpolnjevanje obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada; četrtič: družbeni konsenz za eno od strategij, in nazadnje: strokovna sposobnost ljudi, ki bodo izvajali reformo.
Glavni vzrok jugoslovanske krize imenuje Šlibar »negativno inflacijsko pričakovanje,« zato je odpravljanje te prakse prvi cilj gospodarske politike. Predlagana sta dva načina; prvi so »nominalna sidra«, ko bi za čas dveh ali treh mesecev popolnoma zamrznili cene blaga, plače, obresti in tečaje. V trajanju takšne »terapije« bi bilo gospodarstvo prisiljeno iskati izhode v večji proizvodnji, večji produktivnosti, v večjem izvozu. Na ta način so v osemdesetih letih v nekaterih Latinskih deželah hiperinflacijo uspešno odpravili.
Drugi način, znan iz dvajsetih let (Nemčija): izredne restrikcije v monetarni in davčni politiki, kar pa terja visoko socialno ceno.
Šlibar se nagiba k strategiji desinflacije, ki naj bi bila nadaljevanje »majskih ukrepov«, ki so veljali vsega pet mesecev in katerih neodločno izvajanje bi moral biti glavni razlog za odstop vlade, kar pa ni bil. Torej restriktivna denarna politika, omejevanje proračunske porabe, liberalizacija uvoza, nadaljnje reprogramiranje in tudi vračanje tujih dolgov ter sanacija previsokega pribitka v trgovini na klirinškem področju, da naštejemo samo nekaj poglavitnih zadev.
STRAN 2
VESTNIK, 23. MARCA 1989
od tedna
Gospodarska manjrazvitost vodi v asimilacijo
Dokument za prihodnost
MURSKA SOBOTA — Na seji koordinacije predsednikov KO SZDL in predsednikov svetov KS v mestu so obravnavali več pomembnih točk. Tako so dali pobudo za razpis referenduma za dodatni krajevni samoprispevek, namenjen za obnovo soboškega gradu, govorili so o pripravah na volitve, predstavili projektno nalogo za omrežje satelitske televizije, skušali pa so rešiti tudi kadrovsko problematiko v Turističnem društvu Murska Sobota.
MURSKA SOBOTA — Na predlog občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je izvršni svet sprejel pobudo, da se v družbeni načrt za letos uvrsti tudi naložba delovne organizacije za PTT promet. Tako bodo v letu 1989 zgradili kabel na relaciji Puconci-Mačkovci in Tišina-Gederovci, razširjena bo telefonska centrala v Beltincih za 1152 priključkov ter montiran prenosni sistem od glavne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti do Beltinec. Vključevali pa se bodo tudi v položitev krajevnih naročniških omrežij in krajevnih kablov.
MURSKA SOBOTA — Miloš Prosenc, sekretar predsedstva CK ZKS, je bil v začetku tedna na obisku v soboški občini. Skupaj z izvršnim sekretarjem predsedstva CK ZKS Silvom Komarjem seje najprej udeležil razširjene seje sekretariata MS ZKS za Pomurje. Na njej so spregovorili o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in pripravah pomurskih komunistov na kongres. Popoldne pa je Miloš Prosenc govoril članom OK ZKS o prenovi Zveze komunistov, kot izhaja iz osnutka dokumenta predsedstva CK ZKS.
GORNJA RADGONA — Poudarek na humanizaciji odnosov med otroki in vzgojno-varstvenim osebjem, izkoriščanje danega naravnega okolja v vzgojno-varstvene namene, poglabljanje stikov s starši in okoljem ter težnja po višji kakovosti telesne in govorne vzgoje je tisto, kar vsebinsko izstopa v poročilu o uresničevanju vzgojnega programa v vzgojno-varstvenih organizacijah radgonske občine za preteklo šolsko leto. Obravnavali so ga na petkovi skupščini otroškega varstva, na kateri so delegati soglašali tudi z načrtom sredstev skupne porabe in finančnim načrtom ter programom skupnosti otroškega varstva za tekoče leto.
GORNJA RADGONA — V četrtek, 16. marca, je bila seja radgonskega izvršnega sveta. Pogovarjali so se o izobraževanju v občini, možnostih za razvoj drobnega gospodarstva ter pomanjkanju kakovostnih turističnih kmetij in .vinotočev.
Murska Sobota — Medobčinska gospodarska zbornica je v petek, 17. marca, v hotelu Diana v Murski Soboti organizirala zanimiv seminar o spo- -minkarstvu in prireditvah v Sloveniji. Predavali so dr. Janez Bogataj, tajnica TZ Slovenije Danica Zorko in predstavnika Gorenjske turistične zveze. Žal se je seminarja udeležilo le malo pomurskih poklicnih in ljubiteljskih delavcev. Naslednji seminar bo namenjen mentorjem turističnega podmladka.
Gornja Radgona — V sredo, 15. marca, so se v zadružni dvorani v Gornji Radgoni srečali člani Sveta OS ZSS, vendar v premajhnem številu. Kljub temu je bil pogovor s predstavnikom republiškega sindikata o aktualnih problemih in nalogah zelo zanimiv.
MURSKA SOBOTA — S 1. aprilom bodo stanarine in najemnine v soboški občini višje za 65 odstotkov. Tako so se odločili na seji občinskega izvršnega sveta, kjer so obravnavali vlogo samoupravne stanovanjske skupnosti. Odobrili so tudi povišanje cen osnovnih komunalnih storitev od 58 do 107 odstotkov. Za kubični meter vode bodo gospodinjstva od 1. aprila plačevala 982, gospodarstvo pa 1093 dinarjev. Dražja bosta tudi kanalščina in odvoz smeti. Razpravljali so tudi o osnutku zakona o zaključnem računu SRS in vlogi OK ZSMS za povečanje dotacije.
MURSKA SOBOTA.— Na vsebinsko bogati in sklepčni skupščini občinske kulturne skupnosti so delegati soglašali s pobudo predsednika odbora za svobodno menjavo dela, normativno dejavnost in kadrovska vprašanja Igorja Klinarja, daje nujna prerazporeditev sredstev za družbene dejavnosti, ker bo sicer zdravstvo zadušilo druge, kulturi pa se že predolgo obljublja prednost, ki je ni deležna. Zavzeli so se tudi za sprejetje takšnega finančnega načrta, ki bo omogočil dejavnost ter realnejši prikaz z deleži in ne indeksi. Obenem pa so podprli pobudo o ureditvi gradu v Murski Soboti ter načrtovano kulturno ponudbo v njem, o kateri se bodo opredeljevali prebivalci v anketi na aprilskih volitvah.
o
Konferenca komunistov Mure
Brez dobre kadrovske politike ni razvoja
V Tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti je bila v ponedeljek popoldne konferenca Zveze komunistov, ki se je je udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Silvo Komar. Ob navzočnosti sekretarja MS ZKS za Pomurje Bele Banfi-ja, predstavnikov občinskih partijskih komitejev iz Gornje Radgone, Ljutomera in Murske Sobote, kjer ima Mura svoje tozde, so osrednjo pozornost namenili uresničevanju kadrovske politike v tej največji pomurski delovni organizaciji.
Po predhodnih razpravah v OO ZK v tozdih in DSSS je konferenca Z K obravnavala ugotovitve in stališča ter sprejela tudi več ugotovitev. Predsednica konference Zveze komunistov Anica Karba jih je'strnila v sedmih to-
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
OBJAVLJA
na osnovi 1. in 3. člena Odloka o priznanjih občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 9/80)
razpis
ZA PODELITEV DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1989
Priznanje se podeljuje vsako leto ob prazniku občine Ljutomer. Družbena priznanja se podeljujejo organizacijam, skupnostim. organom in posameznikom za uspehe pri razvijanju gospodarstva družbenopolitičnega sistema in družbenih dejavnosti ki so pomembni za razvoj občine, dela in življenja v njej ter njen ugled; podeljujejo se strokovnjakom in inovatorjem v gospodarskih organizacijah, posameznikom in skupinam za posebne uspehe trajnejšega pomena v organizaciji m pri vodenju organizacije, če so takšni uspehi bistveno vpUvah na 'zboljšanje ekonomskega položaja in razvoj organizacije, kot tudi za uspehe v delavskem samoupravljanju.	Hrr,Ain dn>?
Družbena priznanja se podeljujejo tudi na področju druz benih dejavnosti posameznikom ali skupinam za posebne uspehe v izobraževanju, kulturi, telesni kulturi, zdravstvuimsociab nem varstvu ter za izredne uspehe pri podruzbIjanju splosne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ce so ti uspeh stveno vplivali na izboljšanje dela v posamezni
Predlagatelji naj obrazložene predloge Pos|ieiako™s,>' za odlikovanja Skupščine občine Ljutomer do 21. aprila 1989 l
Predlogi morajo biti utemeljeni s stalisci m priporočili druz benopolitičnih organizacij in delovnega okolja, iz katerega pre -
lagani izhaja.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
do tedna
čkah. Dejala je, da se opredeljeni cilji v srednjeročnem razvojnem načrtu uresničujejo, kar drži v prvi vrsti za ohranjanje doseženega obsega zaposlenih, zaposluje se več strokovnih kadrov, zagotavlja pa se tudi boljša kadrovska sestava. V srednjeročnih planskih dokumentih pa bo potrebno konkretno opredeliti kadrovske potrebe za vse procese proizvodnje, čemur mora biti prilagojeno štipendiranje. Pogoji in zahtevnost dela strokovnih kadrov v proizvodnem procesu namreč povzročajo njihova večjo fluktuacijo, zato se Murini komunisti zavzemajo, da se ugotovijo in razčlenijo vsi vzroki za ta pojav. yo ve|ja predvsem za sprejem kadrov, ki bi se ukvarjali z organizacijo dela v proizvodnji.
O gospodarskem položaju pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji potekajo razprave že vrsto let. Vendar pa se je v zadnjih letih malo spremenilo. Čeprav obstajajo med obema na-rodnostima mnogo podobnosti, je v gospodarski razvitosti mnogo razlik. Dejstvo je, da se je (in se) italijanska narodnost zaradi svoje lege, možnosti razvoja turizma, industrije in obmejnega sodelovanja z Italijo relativno hitreje razvija kot Slovenija. Z madžarsko narodnostjo je prav nasprotno. Seveda je to povezano s položajem pomurske regije, ki je še vedno slabše razvita, kot bi lahko bila oziroma kot pričakujejo njeni prebivalci.
Ta dejstva so bila tudi izhodišče razprave na posvetovanju, ki ga je pripravila komisija za narodnosti in mednacionalne odnose pri RK SZDL. Posvetovanje naj bi torej odgovorilo na vprašanje, kako naprej, oziroma,
Letna seja OS ZSS Murska Sobota
S prenovljenim sindikatom iz krize
Kako s prenovljenim sindikatom, ki ima jasno opredeljen odnos do sprememb v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in socialni politiki, iz sedanje krize? Tako bi lahko na kratko označili vsebino razprav na letni seji občinske organizacije Zveze sindikatov v Murski Soboti, na kateri so pretresali aktivnosti sindikalnih delavcev v minulem letu. V številnih pogovorih v delovnih organizacijah so ugodno sprejeli usmeritve iz sindikalne liste, predvsem pa to, da noben delavec pri premagovanju svojih materialnih in socialnih težav ne sme ostati sam.
V svojem uvodnem referatu pa je predsednik OS ZSS Janez Kovač opozoril tudi na to, da navzlic trenutnem zadovoljstvu nad rezultati gospodarjenja v soboški občini, saj v nobeni delovni organizaciji niso imeli nepokrite izgube, obstajajo problemi. »Osebni dohodki za približno 10 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem, usklajevanje prejemkov delavcev v negospodarstvu z gospodarstvom se ne uresničuje sproti in razkorak se povečuje, kar povzroča dodatno neza-dovojstvo zaposlenih v družbenih dejavnostih. Kljub sprejeti
Ugotavljajo tudi, da napredovanje sposobnih in kreativnih kadrov ni najustreznejše, saj je predvsem odvisno od subjektivne zavzetosti in presoje posameznih vodilnih delavcev. Zato predlagajo, da se pogoji in kriteriji za možnosti napredovanja na vseh delovnih mestih opredelijo že v samoupravnih aktih. Ob krepitvi funkcionalnega usposabljanja strokovnih kadrov iz dela in ob njem pa naj bi dosegli stalnost in dopolnjevanje znanja mojstrskega in tehnološkega kadra. Zavzemajo se, da ostane štipendiranje, ki ga iz leta v leto številčno povečujejo, vsaj na enaki ravni. Povezanost in vključevanje štipendistov v delo in življenje kolektiva Mure je dobro in gaje potrebno nadaljevati. Poleg tega izvajajo pripravništvo za vse kadre konfekcijske stroke iz šol na tukajšnjem območju. Menijo, da se to opravlja zadovoljivo, po obsegu pa ga ne morejo širiti za tiste poklicne profile, ki jih Mura premore.
Uresničevanje teh stališč o kadrovski politiki so naložili članom OO ZK, komunistom v samoupravnih organih in pri opravljanju vsakodnevnega strokovnega dela. Ti tudi predlagajo, da se ob prazniku Mure objavljajo vsa priznanja in pohvale, ki so jih delavci prejeli za različna področja strokovnega in družbenopolitičnega delovanja.
Milan Jerše
Radgonska zdravstvena skupnost najboljša
Po klicanju delegatov (iz delovne organizacije Radenska ni bilo delegatov, ki pa imajo največ mest) so prejšnji teden vendarle uspeli speljati trinajsto sejo radgonske zdravstvene skupnosti. Osrednja točka pa je bila poročilo o lanskem poslovanju.
Radgonska zdravstvena skupnost je imela med pomurskimi lani najboljši rezultat poslovanja, saj je izgube le za 28 milijonov dinarjev. To pa zato, ker so dobili več prihodkov, kot so na-
kakor smo slišali, kako preiti končno od besed k dejanjem.
Čeprav je stopilo Pomurje v zadnjih dveh desetletjih korak naprej v industrializaciji, pa je to ob dobrih straneh prinašalo tudi slabosti. Ker je danes še mnogo, predvsem obmejnih območij, kjer žive pripadniki narodnosti, brez podjetij, so se predvsem mladi ljudje izseljevali iz vaškega okolja v mestna središča, Lendavo in Mursko Soboto. Odpiranje novih delovnih mest je močno znižalo delež kmečkega prebivalstva, poleg tega pa so na podeželju ostali predvsem ostareli ljudje. Vse to pa je bilo za pripadnike narodnosti še posebno boleče, saj je vodilo v postopno asimilacijo.
V zadnjem obdobju ni več čisto tako. Zaradi boljše komunalne urejenosti vaških naselij se je mnogo mladih vrnilo. Zato bo potrebno poskrbeti, da tu tudi ostanejo. Kako to doseči? O tem
sindikalni listi je v januarju od 20 tisoč zaposlenih v družbenem sektorju okrog 200 delavcev prejelo plačo, ki je bila pod najnižjim osebnim dohodkom. Od 900 zaposlenih delavcev pri zasebnikih pa jih je kar 312 dobilo tak znesek; od tega celo 52 zajamčeni osebni dohodek.« Prav tako je omenil, da predstavljajo pereč problem zlasti organizacije, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Delavci podpirajo prizadevanja sindikata, še posebej pri realnem vrednotenju dela. Vendar še ne uspevajo z zahtevo, da so take delovne organizacije dolžne izdelati predsanacijske načrte. Zato so delno upravičene pikre pripombe članstva, da je sindikat kot zaščitnik interesov in pravic delavcev še vedno na obrobju dogajanja, kar terja določene spremembe v metodah njegovega delovanja.
Na vsa ta vprašanja je poskušala odgovoriti tudi obširna razprava. Podpredsednica OS ZSS Angela Novak je znova opozorila na problematiko financiranja družbenih dejavnosti, kjer se že kažejo posledice pri izvajanju
NOVA TOVARNA — V neposredni bližini Ine Nafte v Peti-šovcih gradijo obrat Ilirije Vedrog iz Ljubljane. V novi tovarni, kjer bodo izdelovali sveče in čistilna sredstva za tla, bo dobilo delo 100 delavcev, kar bo nedvomno velika pridobitev za občino Lendava, kjer je tačas okrog 600 iskalcev zaposlitve. Če ne bo motenj, ki sicer po navadi spremljajo tiste, ki investirajo, bodo novo tovarno predali namenu v drugi polovici leta. Nova tovarna je prvi konkreten rezultat angažiranja lendavskega občinskega izvršnega sveta za pridobitev novih proizvodnih programov in s tem za večje zaposlovanje.
Foto: Š. Sobočan
črtovali, ker se jim je močno zmanjšal tako imenovani odliv, visoka pa je bila tudi soudeležba.
Ta iztržek so sicer dobile izvajalske organizacije, vendar pa je toliko manj dala zdravstvena skupnost. Radgonski zdravstveni skupnosti je soboška bolnišnica odpisala za 363 milijonov dinarjev vrednosti opravljenih storitev. Po svobodni menjavi dela se -namreč niso dogovorili za zadostno višino opravljenih storitev.
smo slišali več konkretnih predlogov. Čimprej bi morali začeti z gradnjo manjših obratov v Gen-terovcih, Dobrovniku in nekje na Goričkem. Predvsem bi morali razmisliti tudi o takšnih programih, ki bi zahtevali nekoliko več znanja, kar bi pomenilo, da bi se prilagodili znanju generacije, ki prihaja. Omogočiti bi morali uveljavljanje drobnega gospodarstva na zasebni osnovi. Pri tem bi lahko vključili tudi delavce na začasnem delu v tujini, ki jih ni tako malo. Tudi v kmetijstvu bi se dalo še marsikaj napraviti. Ob pomoči kmetijskih zadrug in ABC Pomurke bi lahko izdelali načrt za modernizacijo in razvoj tržnega zasebneg akme-tijstva.
Sklepe, ki so jih sprejeli na posvetovanju, bodo poslali tudi ustreznim republiškim inštitucijam in pripravili podobna posvetovanja v Pomurju in na Primorskem.
Silva Eiiry
programov. Predlagala je, da damo namesto interventne zakonodaje več možnosti strokovnim odločitvam, pa tudi informacijski sistem mora biti bolj ažuren. Franc Dervarič je poudaril zaskrbljenost delavcev v gospodarstvu za sedanje razmere. Po njegovem mora sindikat ostreje postaviti zahtevo po ustavitvi nadaljnjega upadanja standarda zaposlenih. Sekretar OS ZSS Tonček Gider pa se je hudoval, da od SDK ne dobijo pravočasno nekaterih bistvenih podatkov, zato med sindikalnim članstvom ne morejo takoj uveljaviti določil iz sindikalne liste. Ker mora biti delavec ves čas v ospredju pozornosti sindikata, toliko teže razume napovedane velike podražitve stanarin. Na probleme v kovinskopredelovalni industriji je opozoril Ladislav Abraham in omenil, da so se letos odrekli tekmovanju kovinarjev.
Besede predsednika pomurskih sindikatov Milana Utroše, da se sindikat mora otresti trans-misijske vloge in se ukvarjati le z nekaterimi bistvenimi vprašanji samoupravnega in gospodarskega položaja delavcev, so naletele na odobravanje. Zato vsi veliko pričakujejo od napovedane vsebinske, organizacijske in kadrovske prenove sindikata, ki naj prispeva k njegovi učinkovitosti.
Milan JERŠE
Delegati so sprejeli tudi prispevne stopnje, ki so 9,85 odstotka od bruto osebnega dohodka, 0,63 iz dohodka in 50 odstotkov od katastrskega dohodka in dohodka od posekanega gozda. Za združene kmete je drugačno zavarovanje.
Na seji so z odobravanjem sprejeli akcijski program nege in pomoči ostarelim na domu in predlagali, da se podoben sprejme tudi za nego dojenčkov.
mh
Zvezo komunistov bomo kmalu
prenovili
Osnutek dokumenta o prenovi Zveze komunistov Slovenije, ki ga je pripravila posebna delovna skupina pri predsedstvu CK ZKS, ponuja dovolj možnosti za širšo javno razpravo, ki bo trajala do konca junija. Je namreč jedrnat prikaz treh bistvenih vprašanj sedanjega aktualnega političnega trenutka: kje smo v svetu, ki se vedno bolj povezuje, kaj hočemo in kako to doseči. Pri tem se dokument opira na znanje ter se zavzema za realne možnosti razvoja socializma, pluralistične in civilne družbe.
Ob vsem tem je zanimivo, da omenjeno gradivo vsebuje le nekaj strani strnjenega besedila, kar se do sedaj v naši politični praksi še ni zgodilo. Vsaj ne, kadar je šlo za tako pomembne partijske dokumente. Zanj je značilna predvsem natančnost v I ocenah aktualnih razmer v republiki, vsebuje pa tudi jasne opredelitve o prihodnji dejavnosti komunistov pri preseganju globoke družbene krize. Velika zmaga socialističnih sil bo, če bo ta koncept prenove Zveze komunistov prispeval k primernemu izhodu iz sedanjih zagat. Zato je realno to, da Zveza komunistov res postane Zveza komunistov, ki se bo morala odreči vnaprejšnji avantgardi in se stalno dokazovati v demokratičnem socialističnem političnem sistemu.
In vse to je v osnutku dokumenta o prenovi Zveze komunistov Slovenije jasno opredeljeno. Gradivo namreč ponuja vrsto novih vizij in idej, hkrati pa daje odgovore na številna vprašanja gospodarskega razvoja, kjer je osnovno izhodišče želja, da se sedanji rodovi čimprej otresejo socializma revnih. Nič manjšega pomena ni odnos Zveze komunistov do pluralističnega političnega delovanja in večstrankarskega sistema. V tem smislu je omenjeni dokument resen ugovor monolitni partiji, ki pridiga drugače mislečim, hkrati pa v njem ne postavlja v središče usode socializma-, temveč vprašanje usode človeka in kakovosti njegovega življenja. Gre v bistvu za natančno opredelitev kriterijev za politično presojo razmer in demokratično akcijsko sintezo na točkah, ki lahko pomenijo pot iz krize in možnost za skupno življenje ter socialistični samoupravni razvoj vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. V teh kriznih trenutkih je namreč zelo pomembno, da se Zveza komunistov uveljavi kot sila, ki bo dala novo vizijo in občutek skupnosti. To razumljivo terja, da se ZK prenavlja predvsem v skladu s spremenjenimi družbenimi razmerami, kar seveda pomeni, da mora razmišljati tudi širše od marksističnega koncepta.
Vsekakor velja omeniti, da se dokument zavzema tudi za teritorialno, delovno in interesno načelo organiziranja, kar pomeni, da Zveza komunistov želi pritegniti k sodelovanju vse ljudi, ne glede na njihovo pripadnost temu ali onemu sloju. Zato se ne sklicuje več na delavski razred, svetovni nazor, ki temelji na demokraciji s soglasjem in želi preseči demokratični centralizem. S tem, ko bomo poleg območnega uvedli še funkcionalno načelo pri volitvah v vse organe ZK, bomo zagotovili idejno, torej revolucionarno moč sprememb in razvoja. Samo enotna organizacija ZK, ki bo imela v podrobnosti razvito strategijo razvoja celotne družbe, lahko zmanjša oziroma odpravi nacionalne, egoistične in razdiralne interese, ki so nas pripeljali v sedanjo gospodarsko in družbeno krizo. Reforma ZK pa mora preprečiti vse tisto, kar nas sedaj razdvaja, in ne sme več čakati, da bi jo znova prehiteli dogodki. Splošna partijska razprava, ki naj pritegne ne le člane ZK, ampak tudi širšo javnost, pa bo gotovo okrepila zavest o nujnosti prenove ZK in spremembah v njenem delovanju. Le to vodi k napredku!
Milan JERŠE
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 3
Zrenje v »reko brez
povratka«
»Ustvarjalnost je v vsej zgodovini človeka presenečala. Zavedal se je njene strahotne moči, vendar je ni mogel razumeti. V starih legendah so le bogovi ustvarjali, zato so bili krivi za vse dobro in zlo na tem svetu. Zdaj vemo, da ustvarjamo ljudje, in sprašujemo se. kako pripraviti mogočnega duha ustvarjalnosti, da bi nam služil.«
(dr. Vid Pečjak)
Dve leti minevata, odkar smo z dokajšnjo stalnostjo uvedli tole rubričico s člankom Domača pamet iz gluhe lože, sicer že dvakrat začeto v obdobju februar 1983 — februar 1985. Neke vrste majhen jubilej torej! Mineva tudi leto, odkar se je — vsaj v soboški sindikalni organizaciji — nehalo vidneje migati na polju inventivne dejavnosti. Zdaj se spet prebujajo in to je dober znak. Nekaj malega smo o tem že sporočili javnosti, gotovo pa bomo še — ko se primeri kaj otipljivejšega.
Kriv je Charles Danvin
Če pa smo si že sposodili uvodno Pečjakovo misel, smo si jo namerno, kajti radi bi opozorili na izjemno duhovit esej dr. Iva Baniča v najnovejši (prvi letošnji) številki revije RR (Revija za razvojna vprašanja in podjetništvo), dodobra prenovljeni in posodobljeni, pod naslovom Kriv je Carles Darwin. Prej ko se avtor loti darvinizma in jugoslovanske gospodarske krize, zašili: »Ker zaradi Darwinovih prevratniških idej učinkov naše javne uprave ne moremo pripisati višjim silam, naj se imenovanemu Dar-winu z odlokom prepove nadaljnje delo.« Nato nadaljuje: »Charles Robert Darwin, angleški znanstvenik svetovnega slovesa, je vsekakor glavni povzročitelj večkrat ponovljenega kolapsa našega gospodarstva v obdobju 1945—1988. Z jasno izraženim namenom, da nam škoduje, je že v zgodnjih letih 19. stoletja skušal dobiti potrebne informacije o nekaterih značilnostih in zakonitostih narave, na osnovi katerih je pozneje zgradil in dokazal za nas usodno hipotezo, da se pri različnih bioloških primerkih v procesu evolucije in kot posledica naravne selekcije spreminjajo njihove najbolj pomembne lastnosti in se tako spremenijo v drugačne, nove in neznane primerke. V okvirih takšnega procesa se je iz opice selekcionirala človeku podobna opica in na koncu tega procesa je iz sence prazgodovine stopil homo sapiens. Čeprav ne moremo povsem dokazati, da je ta Charles Darwin že v obdobju preobrazbe opice v človeka gojil (dobro skrite) slabe namene do jugoslovanskega gospodarstva in našega političnega vodstva, pa je mogoče brez sence dvoma dokazati njegovo namerno sodelovanje pri oblikovanju in razširjanju teorije razvoja kot posledice naravne selekcije. Trdnih dokazov je dovolj tako v strokovni kot poljudni literaturi, učinki, povzročeni z delovanjem selekcijskih mehanizmov imenovanega Darwina, pa so razločno vidni v jugoslovanskih planih, resolucijah, izjavah in gradivih komisij in skupin za spremembe, dopolnitve, dograditve in izpolnitve političnega in gospodarskega sistema. Zato predlagamo, da še imenovani Darwin spozna za krivega in primerno kaznuje v skladu s tistim zakonom, ki je trenutno v veljavi, ter da se ga obsodi na branje vseh prej omenjenih dokumentov.« Po tehnični obrazložitvi problema in ponudbi preskusnega modela dr. Ivo Banič sklene v podobnem slogu: »... predlagamo, da se z odlokom prepove delovanje zakona negativne, naravne in pozitivne selekcije, imenovanemu Darwi-nu pa naj se za vse življenje
inouaKiie
prepove (če še vedno živi) teoretično, praktično ali kakršnokoli drugo delo, saj je popolnoma jasno, da je prekucuh in škodljiv element.«
Spet in kar naprej o begu možganov
Ker je ponovno napočil čas vračanja naših zdomcev, ne bo odveč vnovič spomniti na že tolikokrat obravnavano, pa še malo ne zgubljeno temo — pravzaprav vedno bolj dobiva veljavo — namreč beg možganov. Aprila bo Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani slavila 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti se je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v centru za proučevanje znanosti porodila« pobuda za organiziranje posveta s čim širšim krogom slovenskih univerzitetnih in znanstvenih delavcev, ki živijo in delajo v tujini in ki so si tako rekoč vsi visokošolsko izobrazbo pridobili na naši alma mater. Hkrati naj bi vzpostavili izčrpno datoteko o slovenskih izobražencih v tujini, o tem, na katerih področjih delajo in objavljajo. Po sodbi poznavalcev bi to moglo biti izhodišče za dober pregled, na koga se obrniti za sodelovanje, pomoč, mnenje, recenzijo ali za kaj drugega. Čvrst, bolj sistematičen delovni stik z njimi kot doslej bi nam lahko skrajšal marsikatero pot do v svetu že doseženih in cenjenih spoznanj. Beg možganov poznajo tudi naši severni sosedje (Avstrijci) in še marsikdo, pri čemer se misli na elito znanja, razkropljeno po univerzitetnih središčih določene države, Zahodne Evrope, ZDA, Kanade, Afrike in Avstralije, po možganskih središčih velikih gospodarskih združb, raziskovalnih združenj in razvojnih oddelkov. Znatno število jih je, ki so odšli v tujino in ustanovili lastna podjetja. Po nekaterih podatkih je v zadnjem desetletju ušlo iz Jugoslavije 20 do 60 tisoč vrhunskih strokovnjakov. Zgovorno je dodati, da visoko kvalificiran strokovnjak v razvitih zahodnih gospodarstvih ustvari letno približno 200 tisoč ameriških dolarjev. Z drugimi besedami : z begom možganov izgubi jugoslovanska država od štiri do dvanajst milijard ameriških dolarjev na leto. Če pripomnimo, da stane državo šolanje elektroinženirja 50 tisoč ameriških dolarjev, magistra pa sto tisoč, sta širina in dolžina znanstvene »reke brez povratka« dovolj razvidni. Številk — seveda le približnih — za pomurski prostor v tej zvezi ne bi ponavljali, dejstvo pa je, da premoremo doma in v tujini okrog 1200 intelektualcev z najmanj visoko izobrazbo, kar bi zadoščalo za veliko univerzitetno ustanovo.
V slovenskem merilu pride en ustvarjalec v tujini na 1800 Slovencev v domovini, pri čemer je najbolj tragično dejstvo, da dežela na sončni strani Alp ustvarjalnih ljudi ne dobiva nazaj kot druge evropske dežele. Postavlja se usodno vprašanje, če lahko takšen odliv domače pameti prizadene narodove genetske potenciale. Izvedenci za ' to področje menijo, da zaenkrat ni te nevarnosti, saj se izkorišča le del tukajšnjih razpoložljivih intelektualnih možnosti. Toda če se bo proces nezadržno nadaljeval — in očitno se nadaljuje! — zna priti v prihodnje do skrb zbujajočih posledic. Kaj storiti? Kaže, da tiči osnovni problem v ustvarjalnem okolju, ki ga tukaj niso sposobni zagotoviti, predpostavlja pa ustrezno opremo, odprte komunikacije, strokovno literaturo, laboratorije, materialne in moralne spodbude, zlasti pa sprejemljivost vseh organov in zaposlenih za novosti ter ustvarjalne zamisli. V tem pogledu so prvi koraki v Pomuiju že storjeni — med drugim tudi z ustanavljanjem podjetniško informativnega centra (PIC) v Murski Soboti.
Branko Žunec
S skupnimi močmi v tržno gospodarstvo
Ljutomerska občina ima nov izvršni svet. Poleg predsednika, Franca Štrakla, je v njem še nekaj novih članov, precej pa jih je še iz starega sestava, tako da bo zagotovljen nemoten potek dela. Zanimivo je tudi, da je v njem manj direktorjev, poudarek pa je predvsem na strokovnosti. Ta izvršni svet je izvoljen le za eno leto, torej do izteka mandata prihodnje leto, možnosti, da bi mandat nadaljevali, pa vsekakor so, odvisno pa je od njihovega dela. In kaj pravi novi predsednik IS SO Ljutomer Franc Štrakl o delu tega organa v sedanjih zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah?
»Čas, v katerem sprejemamo  to pomembno družbeno delo, i nam ni ravno najbolj naklonjen, zato mislim, da bi bilo ponujanje kakršnih koli velikopoteznih razvojnih načrtov in konceptov v tem času neodgovorno. Vsekakor pa si bomo v novi sestavi izvršnega sveta prizadevali, da v tem obdobju, ki nam je dano, naredimo čim več. Pri oblikovanju programa za naše delo izhajamo iz analize stanja sedanjega družbenega plana v občini Ljutomer, ki je pokazala gospodarsko nazadovanje v občini Ljutomer. Padel je obseg fizične proizvodnje, rast celotnega dohodka je počas-
Slovenski zdravstveni delavci opozarjajo javnost, da je ogroženo delo v zdravstvu in izvajanje zdravstvene dejavnosti. Pravijo tudi, da so odgovorne že opozarjali na težave in na to, kaj se v zdravstvu lahko primeri — razpad sistema, vendar brez odziva. Ob težavah prejšnja leta pa se je del denarja, zbranega po pri-
spevnih stopnjah, blokiral na računih zaradi zakonskega omejevanja porabe. Zato tudi zahtevajo, da se ukine interventna zakonodaja, še posebej, ker smo edina republika v Jugoslaviji, ki ima neproračunski način financiranja zdravstva. Pozivajo k takojšnji rešitvi razmer ter delegate skupščine opominjajo, da z vso
ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Računi lanskega leta
Pomurske zdravstvene skupnosti so imele lani 68922 milijonov dinarjev prihodkov in 70505 milijonov odhodkov. Primanjkljaja je torej za 1582 milijona ali 2,2 odstotka vrednosti odhodkov. Pri tem je treba povedati, da so lani morali plačati tudi izgubo predlanskega leta, ki je bila 1473 milijonov. Primanjkljaj lanskega leta je bil le 109 milijonov, kar je manj kot odstotek vrednosti vseh lanskoletnih odhodkov.
Primanjkljaj soboške občine je bil za 39,3 odstotka večji kot leta 1987. In če upoštevamo stopnjo inflacije, je realno dosti manjši kot leto poprej. Lendavčani pa so imeli nominalno kar za 64 odstotkov manjšo izgubo kot leta 1987, prav tako tudi Radgončani, katerih izguba je bila 0,2 odstotka njihovih odhodkov.
Ljutomerčani pa so imeli skorajda za tristo odstotkov večji primanjkljaj (290), torej toliko, kot je priznana lanskoletna inflacija. To pa pomeni, da je realno ista kot leta 1987.
Za lansko leto namreč ugotavljajo, da so vse tri pomurske zdravstvene skupnosti, razen ljutomerske, zelo zmanjšale tako imenovani odliv. V radgonski občini se je razpolovil (od 40,3 odstotka vsega porabljenega denarja, na 28,2 odstotka), manjši je tudi v Lendavi, od 34,5-odstotnega deleža izdatkov za zdravljenje zunaj regije se je zmanjšal na 29,9. V Murski Soboti pa je ta odstotek zdrsnil od 29,4 na 25,8.
Pomurje je lani dobilo tudi 13267 milijonov dinarjev solidarnosti, vendar pa so dali za zdravstvene storitve zunaj regije 17490 milijonov.
Za lani pa tudi ugotavljajo, da se pojavlja problem nespretnega plačevanja zdravstvenih storitev za tiste zavarovance, ki so zavarovani po konvenciji.	Majda Horvat
PREJELI SMO
Sklepi in stališča OK ZKS Gornja Radgona
— V razpravi o aktualnih družbenopolitičnih razmerah in dogodkih v zadnjem času je OK na 29. seji dne 6. 3. 1989 podprl prizadevanje CK ZK Slovenije in njegovega predsedstva za konsolidacijo razmer na političnem prizorišču v Jugoslaviji.
— Posledice težkega in napetega političnega stanja se kažejo tudi v gospodarstvu občine, kot je občutno zmanjšanje prodaje blaga na jugoslovanskem tržišču, pri čemer so se člani ZK odkrito zavzeli za pospešitev gospodarske reforme.
— Čedalje pogostejše obsodbe nekaterih drugih republik na račun Slovenije so nesprejemljive in v zadnjem času celo žaljive, kar ne vodi k strpnemu dialogu v jugoslovanskem prostoru; zato je nujna odgovornost slehernega posameznika in skupin, ki z neodgovornimi izjavami, velikokrat tudi neargumentiranimi, slabšajo politični položaj v Sloveniji in Jugoslaviji, za kar organi in organizacije ZK ne morejo in ne smejo prevzemati odgovornosti, so pa za to mnogokrat izpostavljeni.
— V tem občutljivem trenutku OK ZKS občine Gornja Radgona poziva vse člane ZK, občane in delovne ljudi k strpnemu dialogu v vseh okoljih za umirjanje napetega vzdušja. Poseben poziv velja vodstvenim in vodilnim delavcem, pedagoškim delavcem in vzgojiteljem za ustrezno razlago nastalih razmer in odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije.
— Podpiramo vsa prizadevanja za pripravo manifestacije Vlaka bratstva in enotnosti, ki bo letos odpeljal tisoče slovenskih družin v bratsko Srbijo, kajti pristne vezi, skovane med NOB, nikoli ne bodo zbledele in smo jih dolžni poglabljati in širiti tudi med mlado generacijo.
t- Občina Gornja Radgona je bratsko in prijateljsko povezana z 11. jugoslovanskimi mesti od Bitole, Bosanskega Samca, Kranja, Nik-šiča, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subotice, Trebinja do Zagreba v okviru najstarejše manifestacije bratstva in enotnosti, kjer so se vedno ustvarjali pristni tovariški in delovni odnosi. Naša mladina je nosilec te aktivnosti, zato želimo, da se odnosi obdržijo na doseženi ravni, ter jih, še krepijo v smislu skupnih prizadevanj za ohranjanje avnojske Jugoslavije.	OK ZKS GORNJA RADGONA
nejša, zmanjšala so se sredstva za akumulacijo gospodarstva in nenazadnje — stopnja rasti zaposlovanja v gospodarstvu je bila negativna. Občina je po kazalcih narodnega dohodka na prebivalca za leto 1987 na 56. mestu (od 65 občin v SR Sloveniji), kar ni najboljša izkaznica za našo občino. To pa so kazalci, ki potrjujejo, da sodimo med slabše razvite občine v SR Sloveniji. Stanje razvitosti proizvajalnih sil pa ni tako slabo, kot kažejo podatki. Seveda je vprašanje, ali bomo uspeli v tako kratkem času racionalneje izkoriščati te proizvajalne sile, ki jih imamo.«
Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se stanje izboljšalo?
Menim, da bi se najprej moralo izboljšati politično stanje pri nas. To bo osnova, da bomo lažje kreativno delali brez stranskih bremen. Pričakujem, da bosta novi izvršni svet in politika, ki jo je nakazal Ante Markovič, izpolnila ta pričakovanja. Gre za uvedbo tržnega gospodarstva in uresničevanje politike razvoja, ne pa za politiko omejevanja.«
Kakšna pa je sposobnost ljutomerskega gospodarstva za preživetje v sistemu tržnega gospodarjenja?
»Pri tej oceni moram poudariti, da je izhodišče v naših pred-
nostih, ki jih imamo. To so predvsem kmetijstvo, kmetijskopre-delovalna industrija, turistično gospodarstvo in drobno gospodarstvo. To so panoge, na katere bi morali posebej paziti in jih razvijati predvsem v kadrovskem in finančnem pogledu. Te panoge se lahko usposobijo za konkurenčni boj na našem trgu. Pri vinarstvu, mlekarstvu in še kje imamo odlične možnosti za razvoj, predvsem v termalnem kopališču Banovci. Pri drobnem gospodarstvu imamo možnost za razvoj storitvene dejavnosti, trgovine in prav v drobnem gospodarstvu moramo iskati ustrezne razvojne zmogljivosti.«
Kaj je industrija?
»V občini Ljutomer imamo zelo pisano industrijo, ki je večstransko razvita. Nekatera je konkurenčna, druga si bo te možnosti še pridobila, zlasti s tehnološkim preustrojem, kar pa bo terjalo seveda tudi nove naložbe. Med razvojno pomembnimi industrijskimi ozdi je predvsem Vitrina, ki ima zanimiv program. Imamo nekaj težavnih ozdov, predvsem dolgoletni problem je Elektrokovina, nekateri ozdi, ki so povezani v večje sisteme, in drugi.«
Kaj pa Tehnostroj in Imgrad? Ti dve organizaciji imata pose
ZDRAVSTVO: OGLASITE SE!
odgovornostjo določijo delež družbenega proizvoda za zdravstvo.
V Opozorilu so sicer omenjeni vsi slovenski zdravstveni delavci, vendar bi se tudi pomurski zdravstveni in strokovni delavci morali oglasiti in pridružiti nastopu zoper družbeno razvrednotenje zdravstva in dela zdravstvenih delavcev. Samozadovoljstvo namreč ne bi smelo biti tolikšno, da bi stali ob strani. In čemu so sploh lahko samozadovoljni?
Ni skrivnost, da so pomurske zdravstvene skupnosti, razen ljutomerske, lansko leto prav dobro poslovale. Resda so imele vse izgubo, ampak je ta mala, še posebej, če upoštevamo, da so lani morali plačati tudi izgubo iz predlanskega leta. Tudi vse zdravstvene organizacije so brez izgub in sanacijskih ukrepov. Sicer je res, da so poiskali vse možnosti, da bi bila prikazana izguba čim manjša, da zdravstvene organizacije nimajo skladov in ne denarja za amortizacijo in še česa, vendar tega ni tudi drugod po Sloveniji (s to razliko, da je zakonsko omejevanje porabe druge zdravstvene organizacije zateklo na višji ravni). Oglasiti bi se morali tudi zato, ker Pomurje dobiva solidarnost (povsem upravičeno!) in je sedaj tako, da so občine, ki dajejo za solidarnost (dajejo tudi pomurske), a je ne prejemajo, v velikih težavah, in si večkrat morajo sposoditi denar za plačilo osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev.
Miroslav Lipuš-Mišo
Pred kratkim so se v Črnu-. čah poslovili od Mira Lipuša-Miša, nosilca partizanske spomenice 1941 in komisarja Prekmurske brigade.
Lipuš je bil politični komisar Kozjanske skupine (dva bataljona) borcev NOB, ki so prve dni aprila 1945 krenili iz Bohorja v pomoč takrat osvobojenemu Prekmurju, kjer bi se vključili v priprave za sklepne operacije ob osvoboditvi Slovenije. Skupina je po enomesečnih borbah in prebojih, v katerih je izgubila 60 borcev, prek Murskega Središča 3. maja prispela v Lendavo, 5. maja pa v Mursko Soboto. Večji del Kozjanske skupine se je vključil v sestav formirajoče se Prek
ben — če mu lahko rečemo — status, saj sta domači delovni organizaciji. Sta med pomembnejšimi organizacijami. Tehnostroj je na prehodu v produktivnejše delo, problemi so se tam v glavnem rešili. Dolgoročna ureditev še ni končana in tu bo potrebno še marsikaj narediti. Prav tako je z Imgradom, ki s strokovnejšim kadrom in zanimivimi programi lahko naredi marsikaj v nadaljnjem razvoju.«
Izvršni svet je obnovljen, kakšen pa bo način dela? »Sam izvršni svet je v sedanji, torej novi sestavi, nekoliko manj številen, to pa pomeni, da bomo lahko bolj operativni. Oblikovali bomo ustrezna delovna telesa, ki bodo prav tako v ožjem sestavu, skrbimo pa, da bodo bolj strokovna. Poskrbeti bomo morali tudi za strokovnejšo raven dela občinskih upravnih organov in drugih inštitucij našega sistema. Zmanjšati bomo morali normativno dejavnost in več časa namenjati operativnemu izvajanju nalog, pri tem pa bo zelo pomembno ponovno uvajanje kolegijskega načina dela tudi v organizacijah združenega dela in z njimi. Tako bomo lahko oblikovali skupne razvojne in druge programe in reševali probleme, ki nastajajo ob prehodu v tržno gospodarstvo.«	Dušan Lopamik
Razmere, ki so, pa so uresničitev napovedi znanega zdravstvenega delavca, ki je pred časom dejal, da je glede na to, kako se stvari obračajo, pričakovati, da bo pomursko zdravstvo še v najmanjših težavah glede na drugi del Slovenije.
Nič olajševalnega, kar bi padlo z neba pomurskemu zdravstvu, ne moremo našteti. Lahko pa povemo naslednje: pomurske zdravstvene skupnosti so namreč majhne. Ob vsakem težavnem trenutku so hitro ukrepale, se znale prav obrniti, pa tudi najti potreben denar. Zaradi majhnosti so se varčevalni ukrepi in ukrepi za racionalnost lahko takoj začeli uresničevati. Manjša organiziranost je torej pomenila prilagodljivost, dogovor in učinkovitost. Mali sistem je bilo mogoče obvladati, kar ne velja za velike. Prav te dobre strani manjše organiziranosti bi bilo seveda treba upoštevati pri sprejemanju prenovljenega zakona o zdravstvenem varstvu (ki še čaka na zeleno luč, saj je mnogo dvomov o njegovi uspešnosti in možnosti izvajanja).
Prav na koncu pa vendar povejmo tudi drugo resnico, ki je vplivala na račune zdravstvenih skupnosti Pomurja. Pomurci se hitro zadovoljijo z malim, z osnovno zdravstveno storitvijo in v nasprotju z urbanim življem ne trošijo toliko za vrhunske zdravstvene storitve.
Majda Horvat
murske brigade, major Lipuš pa je bil imenovan za njenega komisarja. En bataljon te brigade je nato odšel proti Ljutomeru in Ptuju, ostala dva bataljona pa proti Mariboru in Koroški, od teh je tretji bataljon sodeloval v sklepnih bojih pri Dravogradu. V Mariboru je generalmajor Lado Ambrožič Li-puša imenoval za komisarja celotnega Štajerskega vojnega območja.
Po demobilizaciji je Lipuš bil več let, oziroma vse do svoje upokojitve, direktor Žitnega kombinata DE, ljubljansko območje.
Dolga leta je deloval v odboru za pohod po poteh partizanske Ljubljane. Bil je tudi predsednik iniciativnega odbora za opredelitev zgodovinske vloge Prekmurske brigade, najmlajše bojne enote NOB v Sloveniji, ki je dobila svoje mesto v zgodovinskem delu Mitje Hribovška Prekmurska brigada in v domicilnih listinah obeh prekmurskih občin.
Mnogi borci Prekmurske brigade se Lipuša spominjajo kot skromnega in plemenitega človeka, obenem pa razgledanega, sposobnega in resnično tovariškega komisarja.
I. Orešnik
STRAN 4
—-----—f—.........—   
VESTNIK, 23. MARCA T989
(NE)ZAPOSLOVANJE V POMURJU
—_—______'  __i_t_—_____:_:_:_. .
Ste zaposleni? Potem vas morda ta tema ne zanima preveč. Pa bi najbrž morali vsi, ki nam je uspelo dobiti službo, misliti tudi na nezaposlene. V Pomurju se je njihovo število dvignilo že na okrog 3.300 ali na 8 odstotkov. Povprečna stopnja nezaposlenosti v Sloveniji pa je sicer samo 2,6 odstotka. Lansko leto je bilo še posebej kritično za pokrajino ob Muri, saj se je število zaposlenih povečalo le v občini Murska Sobota (za 128), drugje pa se je celo zmanjšalo. Če bo šlo tako naprej, potem se kaj lahko zgodi, da bo ob koncu tega leta v Pomurju že blizu 5.000 iskalcev zaposlitve, med njimi največ mladih, ki končujejo srednje šole in si torej pridobijo določeno strokovno izobrazbo (od IL do V. zahtevnostne stopnje); med nezaposlenimi pa je že tudi 16 iskalcev z visoko in 52 z višješolsko izobrazbo. Tako je med iskalci zaposlitve skoraj 40 odstotkov izobraženih kadrov. Vsekakor se dogaja velika škoda, ko ne moremo izkoristiti njihovega znanja.
Čeprav je precejšen del iskalcev nezaposlenih po lastni krivdi, ker so pripravljeni delati le tisto, za kar so se usposobili, ker se torej otepajo težjih in manj privlačnih opravil (gradbeništvo, komunalna dejavnost, gostinstvo idr.) ker so že bili zaposleni, pa jim je delovno razmerje prenehalo po lastni odločitvi ali zaradi kakšne kazni (alkoholizem, kraje...) in ker so nekako preskrbljeni, pa je marsikdo v hudi stiski. Irena Kuharjeva, ki na skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti sprejema na pogovore kandidate za zaposlitev, nam je med drugim povedala, da se nekateri tudi zjočejo. Jok pa seveda ne more pomagati.
JOK NE MORE POMAGATI
V SR Sloveniji je okrog 870.000 zaposlenih in približno 25.000 nezaposlenih (2,6 odstotka). To je v republiškem merilu še kar ugodno stanje, saj je odstotek nezaposlenih v nekaterih razvitih državah precej višji. Če ostanemo le v Pomurju, pa je ta slika dokaj neugodna. Zaposlenih je okrog 40.500, nezaposlenih pa 3.300 ali okrog 8 odstotkov, torej trikrat več od republiškega povprečja. V soboški občini je stopnja nezaposlenosti celo 10 odstotkov.
Lani se je v Pomurju upokojilo 684 delavcev, nadomestno pa so zaposlili le 378 delavcev. Ali to pomeni, da zaustavljajo razvoj ali pa so v minulih letih zaposlovali preveč nenačrtno in imajo zdaj presežek delovne sile? Možno je eno in drugo.
Lani so v Pomurju sicer prijavili okrog 1.300 novih zaposlitev, dejanskih novih delovnih mest pa je bilo le 107, kajti vse ostalo je šlo za razna nadomeščanja ali nadomestne zaposlitve, tako da se jih je precejšen del spet povrnil v vrsto čakajočih.
Kaj pravijo iskalci zaposlitev?
Med več kot 3000 iskalci zaposlitve je kar nekaj takih, ki si delo izbirajo. To je dokaj razumljivo, saj, kot pravijo nekateri izmed njih, nisem se šolal za to, da bi zdaj delal s krampom. Imajo prav, kajti denar, ki ga je družba vložila v njih (šolanje), je treba povrniti z delom, za katerega so se usposobili. Zal pa so tudi priučeni delavci, ki bi lahko prijeli za »vsako delo«, a tega nočejo. No, še vedno pa je med iskalci zaposlitve še največ takih, ki bi se javili na delo že danes, ko bi le dobili obvestilo, da so sprejeti.
Da bi se neposredno seznanili z usodami delavcev, ki že več let zaman čakajo na delo, smo nekatere obiskali na domu.
RAZKORAK MED PONUDBO IN POVPRAŠEVANJEM
Kako odpraviti razkorak med ponudbo in povpraševanjem kadrov? Vodja strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje Pomurja, Štefan Čahuk,o tem razmišlja takole:
»To je seveda možno doseči predvsem z odpiranjem novih delovnih mest, z boljšo organizacijo dela in notranjimi kadrovskimi premiki, širitvijo zasebnega sektorja in tudi z normativnimi spremembami. Vendar pa se bojim, da se bo ta problem, ta razkorak še stopnjeval. Gre za tele probleme: primanjkujejo sredstva za nove naložbe in tudi ni kakovostnih razvojnih programov, v preteklosti je bilo preveč neproduktivnega zaposlovanja, marsikje je slaba organizacija dela in nezainteresiranost delavcev za funkcionalno izobraževanje, imamo popolno zaščito delovnega mesta, preslabo spodbujamo razvoj drobnega gospodarstva, kmetijska politika je čedalje bolj nespodbudna, marsikaj je narobe v usmerjenem izobraževanju itd. Hitrejši pa bodo premiki glede normativnega urejanja tega področja, saj se v kratkem načrtuje več sprememb v izobraževalnem sistemu, ki naj bi bil bolj usklajen s potrebami združenega dela, glede možnosti predčasne upokojitve (za delavce, ki so presežek ali je njihova delovna organizacija zašla v stečaj), možnosti delne upokojitve ali dokupa let in uvedbe začasnega (posebnega) statusa delovnega razmerja. Obstajajo tudi pobude za skrajšanje delovnega časa (npr. za 4 ure), za možnost dela (zaposlitve) na domu idr. Prav tako se pripravljajo spremembe glede koriščenja sredstev socialne varnosti delavcev, ki bodo namenjena tudi za pridobivanje novih delovnih mest, sofinanciranje pripravnikov, za subvencioniranje delovnih mest v ozdih z motnjami v proizvodnji, materialno pomoč novim iskalcem zaposlitve, za soudeležbo pri ustanavaljanju enot drobnega gospodarstva, za spodbujanje osebnega dela na
področju družbenih dejanvosti itd.«
V ŠOLO SKORAJ VSI, DELO PA LE ZA NEKATERE _
Kakšne pa so sploh letošnje možnosti zaposlovanja v Pomurju? Kot že ugotovljeno, dokaj slabo kaže. Organizacije združenega dela so sicer v kadrovskih načrtih predvidele 1535 delovnih mest, za katere se bodo lahko potegovali iskalci zaposlitve. To pa ni dovolj niti za eno šolsko generacijo (1.800), kaj šele da bi uspeli občutno zmanjšati seznam tistih, ki na to dobrino že čakajo. Ker bo največ potreb po delavcih v gradbeništvu, lesni in strojni industriji, se to spet ne bo ujemalo s kadrovskim prilivom, kajti mladi iz Pomurja se za poklice v gradbeništvu in lesarstvu skoraj ne izobražujejo več. Ko pa je kje razpisano prosto delovno mesto ekonomskega tehnika, se jih običajno prijavi po 30 in tudi več kandidatov. Preveč bo tudi tekstilnih tehnikov, gimnazijskih maturantov, avtomehanikov, prodajalcev in celo kmetijskih tehnikov, če se bodo po končani šoli hoteli vsi zaposliti, ne pa ostati doma na kmetiji, kot bi bilo to. potrebno. Dandanes je pač tako, da skoraj vsem mladim omogočimo nadaljnje izobraževanje po končani osemletki, ne glede na kadrovske potrebe združenega dela. Po eni strani je to seveda dobro, saj s tem dvigamo izobrazbeno sestavo tukajšnjih prebivalcev. In če so nekateri prisiljeni oditi s trebuhom za kruhom na druga območja v Sloveniji, naj vsaj ne gredo tja kot nekvalificirana delovna sila. Večina se jih takšnih del otepa tudi doma. Najbrž bi bilo drugače, če bi takšna dela tudi bolje vrednotili.
Letošnje in sploh možnosti za odpravljanje nezaposlenosti v Pomurju pa bodo še v največji meri odvisne od novih proizvodnih programov. Kaj obetajočega pa žal zaenkrat ni na vidiku.
Zaposlovanje in zdomci
V sedemdesetih letih je odšlo na delo v tujino okrog 6 tisoč Po-murcev. Nekaj časa smo jih vztrajno vabili, naj se vrnejo, ponujali smo jim tudi delovna mesta, ker so nekaj časa res bila na voljo. Približno tretjina se jih je res vrnila. Ali so se zaposlili v tovarnah ali odprli samostojne obrtne delavnice ali pa se >vrgli< v kmetovanje.
Tudi lani je zapustilo tujino 68 delavcev iz Pomurja. Toliko se jih je namreč prijavilo na skupnostih za zaposlovanje pomurskih občin.
V družbenem sektorju se jih je zaposlilo 40 — nekateri med njimi so na to priložnost čakali že od prej — 16 pa so jih črtali iz evidence prijavljenih iskalcev zaposlitve. Le-ti so ali začeli delati kot obrtniki ali pa se zadovoljili z zaslužkom na kmetiji. Med zdomce, večinoma res začasne (sezonske), pa se jih je podalo 39 — največ iz lendavske občine, iz radgonske pa nobeden.
Vsi, ki se vrnejo, pa se ne prijavijo, ker so med povratniki zdaj večinoma že taki, ki so pred upokojitvijo ali pa imajo dovolj delovne dobe, da nekaj let pač počakajo na pokojnino iz tujine.
Ko pride četrtek, v občinskih skupnostih za zaposlovanje izobesijo sezname potreb po delavcih. Svojčas so bili le-ti dokaj dolgi, gospodarska kriza pa jih je močno skrčila. In tako se dogaja, da se za eno objavljeno delovno mesto zanima po nekaj deset iskalcev zaposlitev. Vsak ima osebni karton, iz katerega je razvidno tudi njegovo socialno stanje. Na skupnostih za zaposlovanje poskušajo še posebej pomagati socialno ogroženim.
Zasebna »borza dela«
Nova zakonodaja omogoča, da se občan ukvarja z nešteto de-
Kdaj denarno nadomestilo in kdaj denarna
Marsikdo je najbrž premalo seznanjen, kaj mu pripada med nezaposlenostjo. Svojčas so bile njihove pravice še kar »darežljive«, bolj ko se zaostrujejo naše gospodarske razmere, pa se ožijo tudi te pravice.
Tako lahko pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo sedaj uveljavlja le oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. V vseh drugih primerih pa denarnega nadomestila ni možno prejemati. Poleg tega veljajo še nekatere druge omejitve, in sicer do denarnega nadomestila niso upravičeni tisti, če jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi (lastni) krivdi. Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, pa imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah med-
pomoč državne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, sicer pa to pravico lahko uveljavljajo le, če so plačali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke in če izpolnjujejo pogoje po zakonu o delovnih razmerjih.
Ta pravica pa je omejena tudi časovno. Odvisna je namreč od časa, ki ga je nezaposlena oseba dotlej prebila na delu. Tako se izplačuje denarno nadomestilo tri mesece tistim, ki so bili najmanj 9 mesecev v nepretrganem delovnem razmerju ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih; 6 mesecev prejemajo denarno nadomestilo tisti, ki imajo najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih; 9 mesecev prejema nadomestila tisti, ki je bil dotlej zaposlen nad pet (do 10) let, 12 mesecev pa oseba z več kot 10 leti delovne dobe. Osebi, ki pa ima več kot 15 let delovne dobe, ali tisti, ki ji je prenehalo delovno razmerje zara-
di stečaja ali redne likvidacije organizacije združenega dela ' oziroma stečaja obratovalnice samostojnega obrtnika, pa se nadomestilo izplačuje enkrat dlje kot sicer.
Nekoliko drugače pa je urejeno za nosečnice, ki prejemajo nadomestilo Če so do njega upravičene) toliko časa, kolikor ima zaposlena ženska pravico do skupne odsotnosti zaradi poroda in nege otroka.
Denarno pomoč pa lahko prejema nekdo največ 2 leti, pri čemer se v ta čas všteva tudi čas prejemanje nadomestila. Do te oblike pomoči pa je upravičena oseba, ki jo skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima 15 let delovne dobe, če njeni dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne presegajo dogovorjene ravni socialne varnosti in če v tem času ne prejema denarnih dajatev za izobraževanje.
javnostmi, razen tistimi, ki so izrecno prepovedane. V Beogradu je Gordan Rančič odprl zasebno agencijo za zaposlovanja, ki se imenuje Feniks. Zbira iskalce zaposlitve in pomaga pri iskanju dela. Čeprav je v milijonskem mestu več kot 100 000 nezaposlenih, pravega navdušenja za zaposlitev ni. Ljudje, čeprav vsi nimajo šol, nočejo prijeti za kakršnokoli delo, ampak rajši »luf-tajo«. Pa tudi tisti, ki imajo kake kvalifikacije, vendar ne morejo dobiti dela, ki bi ustrezalo šolski izobrazbi, ne kažejo pravega navdušenja za prekvalifikacijo. Ne glede na vse to pa je beograjska zasebna »borza dela« uspela najti v 4 mesecih delo 120 nezaposlenim. V našem glavnem mestu je največ nezaposlenih žensk, zlasti deklet. Delo si izbirajo in nočejo delati kot kuharice, natakarice, ne bi rade vstajale zgodaj, otepajo se dela, ki je nekoliko oddaljeno od doma. Nekoliko drugače je z moškimi iskalci zaposlitve. Ti so mobilnejši, rajši sprejmejo delo, četudi ni ravno v sorodu z njihovim šolskim poklicem.
Beograd je od Pomurja oddaljen I 000 kilometrov. Ugotovitve o tamkajšnjih iskalcih pa so precej podobne stanju pri nas. V bratskem jeziku se vsemu temu reče: »Tražim posao i molim Boga da ga ne nadjem!«
JOŽE GRAJ, ŠTEFAN SOBOČAN
SONJA KERČMAR iz Petrovec na Goričkem je diplomirana etnologinja in umetnostna zgodovinarka. Ustrezno službo že išče od 1984. leta. Javljala se je že na več objav, vendar uspeha ni bilo, kajti za nekatera delovna opravila, ki jih je bila pripravljena sprejeti, je imela »previsoko« izobrazbo. Tudi potem, ko je navedla, da je kon-
čala srednjo šolo, ni bilo nič. V času, ko je bila v krizi, je bila voljna prijeti za delo, četudi za šivalnim strojem v Muri. Še dobro, da ima mož dobro službo, zato 4-članska družina (2,5- in 8-letni otrok) še nekako >poveže< začetek in konec meseca. Sonja pravilno ugotavlja, da je zaposlitev nekaj več kot zgolj pridobivanje denarja: človek je bolj vključen v družbo, uveljavlja osebnostne pravice ... Še naprej se bo javljala na objave delovnih mest, seveda v upanju, da bo dobila delo, primerno izobrazbi, prav tako se bo odzvala povabilu na zaposlitev, kjer se zahteva srednja šola, na primer v banki.
JOŽE SEČKO je doma v Mlajtin-cih pri Murski Soboti. Formalne srednješolske izobrazbe sicer nima, se je pa usposobil za mnoga dela, med drugim tudi za dela in opravila v kovinskopredelovalni industriji (varjenje, brušenje in podobno). Svojčas je delal v Mesni industriji ABC Pomurke,. potem pa službo pustil, saj mu je znanec
obljubil, da jnu bo uredil dobro zaposlitev v Iraku. Žal pa iz tega ni bilo nič. Že 6 let se odziva na objave prostih del in opravil, nazadnje se je potegoval za skladiščnega delavca pri Potrošniku, vendar so sprejeli drugega. Glede na to, da 33-letni Jože nima družinskih obveznosti (je samski), je voljan sprejeti kakršnokoli delo, najrajši pa bi šel delat v tujino, in sicer v aranžmaju domačih organizacij združenega dela. Dokaz, da je zelo resen interesent za zaposlitev, je tudi to: ker ob našem obisku ni bil doma, je prišel naslednji dan v uredništvo in povedal svojo izkušnjo.
JOŽICA VIDNAR iz Grab v Apa-ški dolini živi z možem v odročnem kraju. Službo išče že 9 let. Rada bi se zaposlila v radgonski Modi ali pa v Sladkogorski na Sladkem vrhu, kjer združujeta delo starša. Če ne v tovarni, bi delala tudi na družbenem kmetijskem posestvu. Tudi dela in naloge negovalke prostorov bi z veseljem spre-
jela. Ker z možem živita v samostojnem gospodinjstvu in imata enega otroka, denar, ki ga zasluži mož, zaposlen v Avtoradgoni, tačas pa je na bolniškem dopustu, hitro poide, potem pa je pri hiši pomanjkanje. Od staršev ne more pričakovati večje pomoči, saj njuni osebni dohodki niso ravno visoki. Vidnarjeva domačija je sicer nekoliko zunaj glavnega dela naselja, na vzpetini, torej v neokrnjenem okolju in na čistem zraku, a kaj, ko pa se od tega ne da živeti. Jožica upa, da bo zdaj, ko je v časopisu, vendarle hitreje dobila delo, četudi za določen čas, na primer nadomeščanje kake delavke.
STANKO KREMPL živi v Črncih pri Apačah, kjer si je našel začasen dom, drugače pa je doma iz lenarške občine. Je eden tistih, ki so ravnali narobe: zaradi slabega osebnega dohodka v Klemosu v Lenartu je delo opustil in sklenil poiskati boljše. Novo zaposlitev išče že kar lep čas, vendar zaman. Zdaj so mu delo sicer obljubili v
lenarškem obratu Tovarne avtomobilov Maribor, žal pa pisne po-
trditve ni in ni. Močno dvomi, da bo sploh kdaj prišla. Da ne bi bil odvisen od prijateljice, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, zdaj hodi na dnino v Avstrijo. Prime za vsako delo, tudi tisto, ki ga ponudijo kmetje. Hudo mu je, ko se mora tako ponižati, lažje pa mu je, ko dobi dobro plačilo. Če z obljubljeno službo v Lenartu ne bo nič, se bo seveda še naprej javljal na objave prostih delovnih mest, kajti, kot zdaj ugotavlja, redna zaposlitev, četudi je osebni dohodek nizek, je veliko več, kot pa vsakdanja negotovost, četudi tu in tam (delo v sosednji Avstriji) zasluži nekaj več cvenka.
LILIJANA ŠTEFANEC iz Krapja blizu Veržeja je tekstilna tehnica. Dobra tri leta je delala v tekstilni tovarni, potem pa delo zaradi družinskih razmer, ki jih seveda ne bomo omenjali, zapustila. Podobno kot marsikdo, ki je ravnal tako, zdaj ugotavlja, da so posledice hude: ne more in ne more se znova zaposliti. Najrajši bi delala v ljuto-
merskem tozdu Mure, kjer se je sicer že večkrat oglasila, a zaman Nekoliko manj pa jo vleče zaposlitev pri kakem zasebnem obrtniku tekstilne stroke, kajti boji se izkoriščanja. Simpatični Lilijani smo predlagali zaposlitev v gostinstvu, kjer bi prav gotovo takoj dobila delo, pa ni bila navdušena, češ da so gostje včasih »težki in da je za to treba imeti živce«. Ker ima Lilijana že precej delovnih izkušenj, upamo, da bo v krajšem času dobila delo. Za to pa se bo treba bolj potruditi. Sogovornica in njena kolegica Milica, sicer inženirka agronomije, ki prav tako že nekaj časa išče zaposlitev, sta ob našem obisku sklenili, da bosta poslej pri iskanju dobre službe vztrajnejši.
JOŽE GRAJ, ŠTEFAN SOBOČAN
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 5
kmetijska panorama
PROGRAM VARSTVA RASTLIN IN SKUPNE OSKRBE ZA POMURJE
Za doseganje visokih pridelkov predstavlja varstvo rastlin enega najpomembnejših ukrepov. Zadnje čase se pogosto pojavlja misel, da pridelamo tisto, kar uspemo obvarovati pred boleznimi, pleveli in škodljivi organizmi. Na eni strani moramo uporabiti vse razpoložljive biološke, mehanične in druge ukrepe, po drugi pa se v široki pridelavi ne moremo izogniti kemičnemu varstvu rastlin.
Za Pomurje je za kmetijske delovne organizacije v sozdu ABC Pomurka organizirana centralna oskrba prek PE Agrooprema v DO POTROŠNIK, in sicer za družbeni sektor neposredno, za zasebnega pa v uspešnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami prek njihovih prodajaln na terenu. Celotna oskrba temelji na odločitvah ustrezne strokovne službe pri ŽVZ Murska Sobota, odbora za poljedelstvo pri sozdu ABC Pomurka ter na izkušnjah pospeševalne službe kmetijskih zadrug, kmetijske šole, kombinatov in naše službe.
V prispevkih bomo skušali predstaviti pregled zaščitnih sredstev za poljedelstvo, zelenjavarstvo in travništvo ter sadjarstvo in vinogradništvo.
KORUZA
Koruza je še pred 15 leti veljala za preprosto poljščino, pri kateri- smo vse probleme varstva rešili z atrazi-nom ali simazinom. Danes je povsem drugače: talni škodljivci, ptice, odporni pleveli ipd. predstavljajo veliko večji problem.
INSEKTICIDI
Mesurol FS (metiokarb 50%) — insekticid za uničevanje strun in odvračalo za ptice uporabljamo ga pri semenu koruze, v količini 0,5 l/ha oz. 1 do 2 f na 100 kg semena.
Prednost mesurola pa je, da ob setvi ni potreben drug talni insekticid. Dotan 5 G (klormefos 5%) — talni insekticid proti strunam, ličinkam majskega hrošča, sovkam in bramorjem na površinah, zasejanih s koruzo, v količini 6 do 12 kg na ha v vrste z obvezno zadelavo. Preparat deluje 2 do 3 mesece in ni nevarno, če pade na seme.
Volaton G 5 (foksim 5%) — talni insekticid proti strunam, ličinkam majskega hrošča, sovkam in bramorjem na površinah, zasejanih s koruzo, v količini 20 do 30 kg v vrste. Podobno deluje volaton G 10 (toksin 10%), različna je samo količina potrebnega sredstva, in sicer 10 do 15 kg na ha v vrste.
Geocid G 5, furadan G 5(korbofo-ran 5%) — sistemični insekticid proti strunam, sovkam, bramorjem in ličinkam majskega hrošča, proti nemato-dam, v količini 20 do 30 kg na ha v vrste. Pripravek uporabljamo ob setvi z obvezno zadelavo in ima podaljšano delovanje na škodljivce, ki napadajo rastline ob vzniku.
Difonat G 5 (fonofos 5%) — talni insekticid proti strunam, sovkam, ličinkam majskega hrošča in bramorjem, v količini 20 do 30 kg na ha, v vrste, ločeno od semena. „
HERBICIDI
Primextra T 500 (metolaklora 300 gr/l in atrazin 200 gr/l) — proti enoletnim širokolistnim in travnatim plevelom (vključujoč kostrebo-, muhviče in krvavo srakonjo) v koruzi, v količini 4 do 7 I na ha. Po setvi, vendar pred vznikom. Možnost setve ozimnih žit pet mesecev po škropljenju.
Ciatral KSZ (alaklor 280 gr/l in cia-nazin 135 gr/l in atrazin 135 gr/l in 620 gr topila trikloretana) — uničuje enoletne travne in širokolistne plevele v koruzi v količini 6 do 8 I na ha, po setvi. vendar pred vznikom koruze. Aktivna snov cianazin se nekoliko prej razgradi, zato pušča manj ostankov v tleh.
Primagran (metolaklor 330 gr/l in atrazin 160 gr/l) — proti enoletnim širokolistnim in travnim plevelom, v količini 4 do 7 I na ha. pred setvijo, z zadelavo na globino 5 cm, ali po setvi pred vznikom ali po vzniku, ko ima koruza 3 do 5 listov oziroma do višine 15 cm. Za razliko od primextra ima močnejše delovanje na travnate plevele.
Lasso combi (alaklor 350 gr/l in atrazin 200 gr/l) — uničuje enoletne travne in širokolistne plevele v koruzi, v količini 5 do 7 I na ha. Površine škropimo po setvi, vendar pred vznikom. Podobne lastnosti ima lasso atrazin, ki vsebuje manj atrazina.
Eradicane 6 E (720 gr/l EPTC in 65.4 gr/l diklornida) — proti enoletnim travnim ptevelom (kostreba, muhviči, divji sirek in podobnim iz semena) in nekaterim širokolistnim plevelom. Za-vira razvoj pirnice in pesjaka. Površine škropimo pred setvijo na dobro pripravljeno zemljo z obvezno zadelavo na globino 5 do 8 cm. Lahko ga kombiniramo s preparati na bazi atrazina, v količini 5 I eradicana in 1,5 do 2,5 kg . atrazina (50% aktivne substance). Setev pšenice je možna čez 5 mesecev.
Surpas (804 gr/l vernolat in 60 gr/l diklormit) — uničuje enoletne travne plevele (kostreba, srakonja, divji sirek, muhviči) in nekatere večletne travne plevele, v količini 4 do 7 I na ha. Škropljenje pred setvijo z obvezno zadelavo
Atrazin T, radazin T, radazin WP — (atrazin 50%)— uničuje večino širokolistnih plevelov v koruzi, v količini 2 do 3 kg na ha, če imamo koruzo v monokulturi, uporabimo 4 kg na ha, v zadnjem leiu pred zamenjavo pa ne uporabljamo preparatov na bazi atrazina ali simazina. Škropimo po setvi pred vznikom ali po vzniku, dokler koruza ne doseže višine 10 cm.
Dual 508 (500 gr/l metolaklora) — preparati na bazi metolaklora niso priporočljivi na zelo lahkih peščenih zemljiščih, ker je kislost nižja od 5,5 ph. Sredstvo uničuje predvsem kostrebo, muhviče in krvavo srakonjo. Uporaba v koruzi je 2 do 4 I na ha po setvi, vendar pred vznikom. Za delovanje na širokolistne plevele uporabljamo kombinacijo s triazini.
Bravo, lasso EC (480 gr/l alaklora in 45% topila ksilola) — uničuje enoletne travne in nekatere širokolistne plevele v koruzi, v količini 4 do 6 na ha. Škropimo pred setvijo s plitvo zadelavo ali po setvi pred vznikom ali po vzniku do prvih treh listov. Za delovanje na širokolistne plevele uporabljamo kombinacijo s triazini.
Banvel 480 (480 gr dikambe na I iz kalijeve in natrijeve soli 1:1) — uničuje širokolistne plevele v koruzi, v količini 0,5 do 0,7 I na ha, škropimo po vzniku, ko ima koruza 2 do 5 listov. Dobro deluje na ščir, belo metliko (loboda), slak in nekatere druge. Koruze ne poškoduje, kot nekateri hormonski pripravki (zvijanje, poleganje).
Lentagran WP (50% piridat) — za uničevanje enoletnih širokolistnih plevelov (ščir, bela metlika). V kombinaciji z atrazinom se mu delovanje razširi na enoletne travne plevele (clap ali lentagran WP 2 kg na ha in atrazin 1,5 kg do 2 kg na ha). Škropimo, ko so pleveli v fazi dveh do štirih pravih listov.
Laddok (180 gr/l atrazina in 180 gr/l dentazona) — uničuje enoletne širokolistne plevele v koruzi, v količini 4 do 5 l/ha z uporabo 200 do 600 I vode na ha, ko je koruza v fazi 2 do 4 pravih listov, pleveli pa visoki 2 do 5 cm.
PŠENICA (in druga ozimna žita)
Predstavljajo skoraj polovico poljščin. Doseganje visokih pridelkov je povezano z velikimi količinami dušika, to pa vpliva na razvoj nekaterih bolezni. Poleg tega nam delajo težave travnati pleveli, smolenec in nekateri škodljivci. Varovanje posevkov je še zmeraj cenejše, kot izguba pridelka,
INSEKTICIDI
Decis EC 2,5 (25 gr/l deltametrin) — kontaktni insekticid za uničevanje ličink žitnega strgača, v količini 0,2 do 0,3 I na ha.
Fastac. 10% SC (100 gr/l alfame-trin) — za uničevanje žitnega strgača in listnih uši, v količini 0,1 do 0,12 I na ha. Spada med najbolj ekološko neoporečne insekticide.
Banco! 50 WP (50% bensultap) — za zatiranje ličink žitnega strgača, v količini 0,5 do 0.7 kg na ha z uporabo najmanj 200 I vode na ha.
FUNGICIDI
Baytan 15 WS (15% triadimenolj — prašivo za vlažno razkuševanje semena pšenice, ječmena in ovsa. Deluje proti snetem in rjam. Ima podaljšano delovanje, tako da varuje posevke pred zgodnjim napadom pepelaste plesni.
Tilt 250 EC (250 gr/l propikonazola) — proti pepelasti plesni in rjam v pšenici in ječmenu, v količini 0,5 I na ha.
Bayleton EC 125 (125 gr/l triadi-mefon in približno 66% topila ksilola) — proti pepelasti plesni in listni pega-vosti v količini 1 do 2 I na ha, proti mrežasti pegavosti, v količini 1,5 do 2 I na ha ob uporabi 300 I vode na ha. Škropimo v začetni fazi bolezni, ob močnem in zgodnjem napadu škropljenje ponovimo.
Caiixin (750 gr/l tridemorf) — sistemični fungicid proti pepelovki, ki ga uporabljamo v količini 0,75 l/ha. Škropimo v začetku močnih okužb od začetka razraščanja do konca kolenče-nja. Običajno ga kombiniramo z drugimi fungicidi, da mu razširimo delovanje.
Sportak 45 EC (450 gr/l proklora-za) — proti listni pegavosti, mrežasti pegavosti, mrežasti pegavosti ječmena, zmanjšuje napad pepelaste plesni, v količini 1 I na ha z uporabo najmanj 400 I vode na ha. Tudi ta preparat običajno kombiniramo z drugimi fungicidi. .
Stabilan (sredstvo proti poleganju žit) — uporabljamo ga v fazi razraščanja žit, v količini 1 do 2 I na ha.
Herbicidi
Dicuran R (500) (500 gr/l klortolu-rona) — uničuje enoletne travne in širokolistne plevele v pšenici in ječmenu. Škropimo jeseni po setvi, vendar pred vznikom, v količini 3 do 5 na ha, ali spomladi, ko je posevek v fazi 3 listov do konca razraščanja. Ne uničuje smolenca.
Tigrex (500 gr/l izoproturona) — uničuje enoletne travne in nekatere širokolistne plevele. Uporabljamo ga jeseni po setvi, 4 do 5 I na ha, ali spomladi v začetku razraščanja, 2,5 do 3 I na ha. Ne uničuje smolenca.
Oxytril M (375 gr/l mekopropa in 75 gr/l joksiniloktanoata in 75 gr/l bro-moksiloktanoata) —' uničuje enoletne širokolistne plevele (vključno s smo-lencem) v pšenici in ječmenu, v količini 2,5 do 3 l na ha. Škropimo od začetka razraščanja (temperatura nad 5“C) do začetka kolenčenja, v jarem ječmenu v količini 1,5 do 2 I na ha z uporabo 500 do 600 I vode na ha.
Aniten MPD (300 gr/l mekoprop in 150 gr/l 2.4 D in 50 gr/l flurenol) — uničuje enoletne širokolistne plevele (vključno s smolencem) v strnih žitih v količini 4 I na ha. Škropimo od sredine do konca razraščanja (temp, višja od 5°C). Podobne lastnosti ima aniten DS.
Dicufluid MP combi (43 % mekopropa in 13 % 2,4 D) — hormonski herbicid proti širokolistnim plevelom (vključno s smolencem), v količini 4I na ha z uporabo najmanj 200 I vode na ha, od sredine razraščanja do sredine kolenčanja
Deherban combi (15% 2,4 D in 40 % mekopropa) — hormonski her-becid proti širokolistnim plevelom v žitaricah, v količini 4 I na ha z uporabo najmanj 200 I vode od sredine razraščanja do sredine kolenčenja.
Deherban A (464 gr/l in 2,4 D iz di-metil amino soli) — hormonski herbe-cid proti enoletnim širokolistnim plevelom v žitaricah, v količini 1,5 do 2.5 I na ha, od sredine razraščanja do sredine kolenčenja. Podobne lastnosti imata dikocid 50 in herbocid.
Starane (250 gr/l fluroksipir v obliki metil heptil estra) — uničuje širokolistne plevele v ozimnih žitih (slakasta dresen, smolenec, navadna zvezdica), v količini 0,6 do 1,2 I na ha, odvisno od zapleveljenosti. Škropimo, ko so žita v fazi .3 listov do pojava drugega kolen-ca.
Lontrel 418 (1,6% klorpiralit in 33 % MCPP) — uničuje enoletne širokolistne plevele (tudi smolenec) v pšenici in ječmenu, v količini 4 do 5 I na ha. z uporabo 300 do 600 I vode na ha, od polnega razraščanja do začetka kolenčenja.
SLADKORNA
PESA
Je poljščina, ki ima trenutno zagotovljeno prihodnost na naših njivah in v predelavi. Tovarna sladkorja Ormož skrbi za sprotno obveščanje o novostih v tehnologiji pridelovanja. Organizirano je tudi varstvo pred talnimi škodljivci in boleznimi.
INSEKTICIDI
Geocid G 5, furadan G 5 (karbo-foran 5 %) — sistemični insekticid proti strunam in sovkam, ki ga uporabljamo v količini 20 do 30 kg na ha, v vrstah. Pripravek deluje tudi na nematode.
FUNGICIDI
Enovit M (70 % tiofanat — metila) — proti listni pegavosti sladkorne pese, v količini 0,3 doi 0,4 kg na ha. Običajno se kombinira s preprostejšimi fungicidi (brestan)
Brestan (60 % fentin acetata) — proti listni pegavosti sladkorne pese, v količini 0,4 do 0,6 kg na ha.
Baycor WP 25 (25 % bitertanola) — sistemični fungicid proti listni pegavosti. Uporabljamo ga v količini 2 do '3 kg na ha.
HERBICIDI
Piramin FL (430 gr/l kloridazona) — proti enoletnim širokolistnim plevelom v sladkorni pesi, v količini 6 I na ha z 200 do 600 I vode na ha. Škropimo lahko pred setvijo s plitvo zadelavo na globino 2 do 5 cm; po setvi, a pred vznikom, ali 2-krat 3 I na ha pred setvijo z zadelavo in 3 I na ha. ko ima posevek 2 do 4 liste.
Piramin WP (65 % kloridazona) — proti enoletnim širokolistnim plevelom v količini 3 do 6 kg na ha. Pred setvijo z zadelavo, po setvi pred vznikom ali po vzniku, ko ima pesa 1 do 2 prava lista, pleveli pa ne več kot 2 lista.
Ro-neet (720 gr/l cikloat) — proti širokolistnim in travnim plevelom, v količini 4 do 6 I na ha z najmanj 400 do 600 I vode na ha. Škropimo pred setvijo z obvezno zadelavo,
Venzar (80 % lenacila) — proti širokolistnim plevelom, po setvi, a pred vznikom — površinsko 0,7 do 1,2 kg na ha, lahko tudi po vzniku, ko ima pesa 3 do 5 listov, v količini 0,8 do 1,2 kg na ha. Zaradi razširjenega delovanja ga lahko mešamo z ro-neetom, in sicer 0,65 kg venzara in'4,5 I ro-neeta.
Dual 508 EC (500 gr/l metolaklora) — proti enoletnim travnim plevelom (kostreba muhvič, srakonja) v sladkorni pesi, v količini 1 I na ha. Škropimo po setvi, toda pred vznikom.
Betanal (160 gr/l fenmedifana) — proti širokolistnim plevelom, v količini 6 do 7 I na ha, ko ima pesa dva prava lista, pleveli pa 2 do 4 liste. Ne smemo ga uporabljati, ko je pesa v fazi kličnih listov, ko so listi vlažni ali ko je nevarnost nočnega mraza.
Goltix (70 % metamitrona) — proti enoletnim širokolistnim plevelom: — z enkratno uporabo po setvi pred vznikom 5 do 7 kg na ha, ali po vzniku, kO imajo pleveli 2 do 3 liste, z dodatkom herbicidnega olja, nopon ali ma-pin, v količini 3 do 5 I na ha,
— z večkratno uporabo pred vznikom 4 kg na ha, po vzniku (ko ima pesa prvi par listov) 4.kg na ha — drugo tretiranje 5 do 10 dni po prvem, tretje tretiranje najkasneje do konca maja, s tem da skupna količina ni večja od 8 kg na ha.
Fusilade (250 gr/l fluazifop-butila) — proti eno- in večletnim travnim plevelom, v količini 1 do 4 I na ha.
Targa (107 gr/l ali 10,4% kvizalofop etila in 15 % topila fenola) -- proti eno in večletnim travnim plevelom, v količini liter do liter in pol enoletne in 1,5 do 2,5 l/ha za večletne plevele. Škropimo po vzniku posevka in plevelov, ko so pleveli v fazi 3 do 6 listov.
Grasidim (200 gr/l setoksidim) — proti eno- in večletnim plevelom v količini 1,5 I na ha za enoletne in 4 I na ha za večletne plevele. Škropimo, ko imajo pleveli 2 do 3 liste. Navedene količine preparatov mešamo s 3 do 5 I belega mineralnega olja na ha.
Lontrel 100 (100 gr/l klorpiralida) — proti širokolistim plevelom (slak) 0,6 do 1,2 I na ha s 300 do 600 I vode, ko imajo pleveli 2 do 6 listov.
KROMPIR
Je poljščina, ki ima organizirano pridelovanje na ožjem ravninskem območju. Ker je pridelava za samooskrbo na širšem območju, je poleg kakovostnega semena in prehrane pomembna tudi pravilna uporaba kemičnih sredstev.
INSEKTICIDI
Ekalux 25 (250 gr/l kvinalfos) — kontaktni insekticid z globinskim delovanjem proti koloradskemu hrošču, v količini 0,8 I na ha. Podobne lastnosti ima ekalux P, vendar se v praškasti obliki uporablja v količini 15 do 20 kg na ha.
Volaton G 5 (5 % foksin) — proti talnim škodljivcem, v količini 20 do 40 kg na ha v vrste, in volaton G 10, v količini 10 do 20 kg na ha v vrste.
Evisect (tiociklam hidrogenoksa-lat) — kontaktno želodčni insekticid proti koloradskemu hrošču: evisect — S WP 50 % 0,3 kg/ha, vised — P 1 % 20 kg/ha.
Bancol 50 (bensultap 50 % — kontaktno želodčni insekticid proti koloradskemu hrošču, v količini 0,5 do 1 kg na ha.
Fastac (alfametrin 10%) — proti koloradskemu hrošču, v količini 0,1 do 0.12 I na ha.
Ofunack 40 EC (piridafentiona) — proti koloradskemu hrošču, v.količini 1,5 do 2 I na' ha,
FUNGICIDI
Dithane M 45 (40 % mankozeb) — proti krompirjevi plesni, v količini 5 do 7,5 kg na ha s 50 do 80 I vode na ha.
Antracol WP, chromoneb S 70 (70 % propineb) — proti krompirjevi plesni in črni pegavosti listja, v količini 1,5 do 1,8 kg na ha.
F Ridomil MZ 7' (10% metalaksila in 64 % mankozeba) — sistematični fungicid proti krompirjevi plesni, v količini 2,5 do 3,5 kg na ha.
Sandofan Z (10% oksadiksila in 50 % folpeta) — sistemični fungicid proti krompirjevi plesni, v količini 2,5 do 3 kg na ha ob uporabi 1000 I vode na ha. Sistemičnih fungicidov naj ne bi uporabljali več kot 2- do 3-krat v vegetaciji.
Cuprabiau Z (35 % bakra in 2 % cinka) — proti krompirjevi plesni, v količini 3,do 4 kg na ha.
HERBICIDI
Sencor (70 % metribuzina) — za uničevanje enoletnih travnatih in širokolistnih plevelov, v količini 0,75 do 1,5 kg na ha po saditvi pred vznikov, po vzniku (5 do 8 listov) 0,5 do 0,75 kg na ha.
Prometrin 500, prohelan
(500 gr/l prometrina) — za uničevanje enoletnih travnih in širokolistnih plevelov, v količini 2 do 3 I na ha po saditvi, toda pred vznikom. Podobne lastnosti ima prohelan.
Patoran (R) 50 (50 % metobromu-rona) — za uničevanje enoletnih plevelov, v količini 2 do-2,5 kg za rane sorte, oziroma 3 do 5 kg na ha za pozne sorte. Na lažjih tleh uporabljamo manj, na težjih več.
Reglone (140 gr/l dikvata) — desi-kant, za uničevanje cime krompirja, v količini 4 do 6 I na ha v času tehnološke oziroma biološke zrelosti. Dodatka vlažila ne priporočamo.
Milenka Cizerl, dipl. inž. agr.
VARSTVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV
Z zmanjšano
količino vode
Vinograde in sadovnjake ogrožajo rastlinske bolezni in škodljivci, ki zmanjšujejo pridelek, slabšajo kakovost, zaradi njih lahko vinogradi ali sadovnjaki propadejo. Proti škodljivcem in boleznim se branimo na več načinov: z vzgojo odpornih sort, vzgojo naravnih sovražnikov, izvajanjem določenih agrotehničnih ukrepov, ki zavirajo razvoj bolezni ali škodljivcev itd ... Od vseh teh naštetih je najpomembnejše KEMIČNO ZATIRANJE rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov. Bistvo kemičnega zatiranja je nanašanje ustreznega pesticida (škropiva) na površino listov vinske trte ali sadnega drevja. Ta nanos pesticidov na ustrezno mesto pa lahko opravimo s pomočjo prašenja, škropljenja ali pršenja. V vinogradništvu in sadjarstvu uporabljamo po večini tehniko pršenja s pomočjo traktorskih pršilnikov (atomizerjev ali molekulatorjev). Pršimo pa lahko na dva načina:
— s standardno porabo vode ali
— z zmanjšano porabo vode.
Pršenje z zmanjšano količino vode od 150 do 600 l/ha predstavlja pri nas tehnološko novost. V svetu je to znano že dalj časa. Pojem »zmanjšana količina vode« pomeni pravzaprav ie to, da normalno količino pesticidov enakomerno nanesemo na list nasada, kot do sedaj, z uporabo manjše količine vode.
Seveda pa je za kvalitetno izvajanje takšnega pršenja potrebno zadostiti nekaterim pogojem: primerna naprava (škropilnica) za pršenje, primeren traktor, ustrezen nasad in ustrezni ljudje. Če te pogoje dobro izpolnimo, se lahko nadejamo uspehov, ki so naslednji:
— 30 % prihranka pri zaščitnih sredstvih,
— 50 % prihranka pri času, ki ga porabimo za varstvo vinogradov,
— 30 % prihranka pri gorivu,
— podaljšana življenjska doba škropilnice, zaradi nizkih obratovalnih tlakov,
— veliko manjša onesnaženost 6kolice,
— 400 delcev škropiva na cm2 lista, kar pomeni zelo dober depozit zaščitnega sredstva na rastlino in s tem zanesljivejšo zaščito.
Vse te rezultate potrjuje praksa in raziskovalno delo pri naš in v tujini.
Pri nas je tehnika pršenja z zmanjšano količino vode našla pot v nekaterih večjih vinogradniško-sadjarskih podjetjih (AK Maribor, Jeruzalem Ormož, AK Lenart itd.), zasebni sektor pa se za to ni odločal, saj je bila oprema za to (pršilniki) le iz uvoza in temu primerna je bila tudi cena. Sedaj so se pričeli pojavljati tudi domači proizvajalci te opreme, ki kakovostno bistveno ne zaostajajo za izdelki iz tujine.
Kako obdelati domače tipe pršilnikov in s kakšnimi deli, da bodo namenjeni za uporabo zmanjšane količine vode, pa drugič.
Andrej KRANER dipl. inž. agr.
BRAJDE - »OKRAS« NAŠE POKRAJINE?!
Brajda je že od nekdaj oblika opore za vinsko trto. Brajde so predvsem razširjene v nevinogradniških legah, v ravninah ob hišah. Dosti pa je takih nasadov na travnikih, ob cestah, te brajde spreminjajo naše ravninske vasi v »prava vinogradniška območja«. Vendar je, žal, večina teh brajd neurejena, kar je posebej opazno in grdo v mesecih, ko trta počiva.
S tem sestavkom želim opozoriti lastnike brajd, da je zdaj še čas, da uredijo in popravijo oporo, da bodo brajde okras naših hiš, naselij in vasi. Brajde, ki jih videvamo, se' razlikujejo po vzgojnih oblikah, v večini primerov so to tako imenovane svo-bodne.vzgojne oblike in so odsev znanja in kreativnosti posameznega lastnika. Naj poudarim, da so pravila in načini rezi brajdnih nasadov enaki kot pri rezi v vinogradu. Pri brajdi bi morali puščati manj dolgega rodnega le-' sa, režemo bolj na čepe, kratke ali daljše^ reznike in na krajše šparone. Že ob zasnovi brajde si moramo zamisliti, kakšna naj bi ta naša brajda bila, in ne spreminjajmo vsako leto njene oblike. Neurejena in nepravilno vzgraja-na brajda ima veliko starega lesa (dolgih ogolelih vej in debel). Brajdo vzgajamo postopoma, enoletni les razporejamo čimbolj enakomerno v prazen prostor. Obremenimo jo lahko z 6—10 očesi na kvadratni meter (sorte z debelimi jagodami manj, sorte z drobnimi jagodami bolj). Ne pozabimo, da potrebuje mlada brajda posebno nego, okopavanje in gnojenje; Če hočemo, da nam trta hitreje zapolni prostor in s tem večjo površino, jo posar dimo bolj gosto, med trtami naj bo 1 — 1,5 m razmaka. Drugače pa je lepša brajda z manj trtami, kjer lahko trto vzgajamo bolj svobodno, obremenitev trsja je večja, vendar je s tem kakovost grozdja slabša in tudi les jeseni slabše dozori, zato je večja verjetnost, da pozebe. Če sadimo brajdo v ravninah, pazimo na višino podtalne vode, ki je največkrat vzrok, da nam trta slabše uspeva ali sploh ne. Ljudje uporabljajo kot oporo za svoje brajde najrazličnejše materiale, kot so les, betpn, železo, pocinkana žica itd. Vendar v želji, da bi bila brajda čim trajnejša, spreminjajo
vrtove v »gozdovek in »odpade železa«. Lesena brajda je najlepša, vendar ni trajna. Trajnost take opore lahko povečamo s posebnimi premazi za les. Del opore, ki pride v zemljo, lahko ožgemo, namakamo v starem olju ali v zeleni galici. Žico uporabljamo čim manj, ker se nam razteguje ali celo raztrga, kar ni videti preveč lepo. Tudi pri barvanju železnih konstrukcij izbirajmo bolj umirjene barve, ki se vklapljajo v okolje čez vse leto, ne samo poleti, ko zaradi obraščenosti z list-* jem opore .sploh ne vidimo. Za konstrukcijo so lepši tanjši profili železa kot pa debelejši.
Ljudje sadijo brajde iz najrazličnejših namenov, kot senčnico za vroče poletne dni, da zakrijejo svoje dvorišče pred pogledi sosedov, ob meji namesto ograje in da pridelajo grozdje. Temu grozdju dostikrat še dokupijo grozdje iz južnih delov Jugoslavije, ki je cenejše, vse skupaj predelajo v »vino«, ki dostikrat ostane tudi za prodajo. Prodaja pa se največkrat kot »dobro vino z brajd«. Pridelek z brajd, predvsem tam, kjer smo za brajdo posadili ali imamo samorodnico, mora ostati doma za lastno uporabo, ne pa da s tem vinom, katerega prodaja je tudi zakonsko prepovedana, konkuriramo poštenim vinogradnikom, ki vložijo dosti denarja in znoja, da pridelajo v svojih vinogradih dobro žlahtno kapljico.
Vinogradnike Goriškega bi na koncu obvestil, da pripravlja DV Goričko v torek, dne 28. 3. 1989, ob 16. uri v prostorih kavarne hotela Diana strokovno predavanje. Predavatelj bo dr. Jože Colnarič, priznani vinogradniški strokovnjak. Govor bo o načinih izpopolnjevanja praznih mest v vinogradu in o sajenju vinske trte.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
VESTNIK, 23. MARCA 1989
S TRAN 5
kmetijska panorama
^Kmetijska zadruga Panonka je letos iz ZDA zvizila seme, s bodo pridelali okrog 600 ton semenske koruze
Semenska koruza z domačih polj
Predstavniki Kmetijske zadruge Panonka so skupaj z nizozemskimi poslovnimi partnerji na Dunaju podpisali pogodbo z ameriško tvrdko Pioneer za pridelovanje semenske koruze. Letos so uvozili seme za setev na 300 hektarjih njiv, na katerih naj bi pridelali okoli 600. ton semenske koruze za potrebe slovenskih pridelovalcev. Uvoženo seme koruze za setev semenske koruze je veljalo 250 tisoč dolarjev.
Kmetijci ABC Pomurke so že leta 1986 in 1987 preizkusili ameriško seme. Letos so uvozili tri sorte, iz programa pioneer, ki raneje dozorevajo in sicer deo, mirno in evo. Te sorte
V KZ Panonka imajo že dobro utečeno pridelavo semen v sodelovanju z Nizozemci. V letu 1988 so pridelali 200 ton semen krmnih rastlin in trav, v sodelovanju z Nizozemci pridelujejo tudi čebulice cvetja. Kooperacijski posli so lani dosegli vrednost 7 milijonov dolarjev.	Boris Hegeduš
Kmetijstva niso odpisali
Čeprav je v občini Lendava čedalje bolj na pohodu industrija, ne zanemarjajo kmetijstva. Na tem območju je namreč 17 000 hektarjev obdelovalnih površin, od tega 10 000 hektarjev njiv, 6 000 hektarjev travnikov, 600 hektarjev vinogradov in 400 hektarjev sadovnjakov. Letno pridelajo 10 000 ton pšenice, 11 000 ton koruze v zrnju, 28 000 ton sladkorne pese, namolzejo 70 000 hektolitrov mleka, vzredijo 2 500 ton goveje živine, 600 ton prašičev, pridelajo 3 000 ton .krompirja, 500 ton grozdja, letni prirastek v gozdovih pa znaša 38 000 kubičnih metrov hlodovine, tehničnega lesa in drv.
DRUGAČNA ORGANIZIRANOST KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V LENDAVSKI OBČINI?
Nedvomno gre za velike številke. Ko jih imajo načrtovalci razvoja družbenopolitične skupnosti pred seboj, se jim povsem logično postavi vprašanje, koliko teh surovin predelajo v občini. Zelo malo, zato je želja, da bi bilo drugače, povsem naravna. Zavedajo pa se, da so vrste pridelav iziroma prireje, katerih sploh ne bo mogoče višje ovrednotiti, na tleh občine. Tako si nihče ne domišlja, da bi predeloval, na primer, sladkorno peso, mleko, govedo in prašiče ..., saj imamo za to znane industrijske obrate drugod. Nekoliko drugače je s krompirjem, ki ga Pomurci samo pridelujemo, ga pa ne predelujemo. In zakaj ga ne bi? Pa žita? No, pšenico že zmeljemo (v Murski Soboti) v moko, tudi kruh in žemlje znamo speči, to pa še ni vse, kar je možno narediti — višje ovrednotiti in zaslužiti. Še bi lahko naštevali.
Skupina strokovnjakov, ki jo je imenoval izvršni svet skupščine občine Lendava, je na nekaj listih papirja strnila stanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Nekaj ugotovitev smo že navedli. V mini študiji so se dotaknili tudi organiziranja kmetijstva in gozdarstva. V lendavski občini ni samostojnega družbenega kmetijskega podjetja, ampak le tozd PoljedeT stvo in govedoreja, ki posluje v okviru delovne organizacije Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Ima sicer 600 pitancev, in sicer na delovni enoti Ginjevec pri Nedelici, ves pridelek s pšeničnih polj pa gre »v Mursko Soboto«, kot v prispodobi pravijo vsakršnemu izvozu surovin. V Lendavi, čeprav je ria območju
Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še vedno skromna, povpraševanje pa veliko. Tako je bilo tudi minuli četrtek, 16. marca, ko so rejci pripeljali na sejem le 13 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 480.000 do 500.000 dinarjev, mnogi kupci pa so ostali praznih rok.
dajejo tudi do 15 odstotkov večji pridelek kot domače. Znano je tudi, da vsebujejo za 10 odstotkov manj vlage. Nakup koruze je ABC Pomurka opravila v sodelovanju s svojimi dolgoletnimi kooperanti iz Nizozemske, ki so tudi porok za sklenjeno pogodbo.
Semensko koruzo bo ABC Pomurka pridelovala v sodelovanju s slavonskimi poljedelci in poljedelci iz Vojvodine. Že prihodnje leto pa jo bodo pridelovali tudi v Pomurju. Pridelava ameriške semenske koruze zahteva izjemno tehnološko disciplino, zato bodo nad letošnjo pridelavo bdeli predstavniki ameriške tvrdke Pioneer.
občine večina družbenih gozdov, ni sedeža gozdarske delovne organizacije, ampak le žagarski obrat. Še bi lahko nizali argumente in »argumente« Lendav-čanov.
Kaj predlagajo? Da, predlagajo, kajti ne morejo zahtevati, saj bodo dali besedo o morebitni drugačni statusni organiziranosti družbenega sektorja kmetijstva delavci, zaposleni v teh kolektivih. Žita, ki jih pridela družbeni in zasebni sektor kmetijstva, naj bi bolje ovrednotili s predelavo v višjo obliko izdelkov. Zametek predelovalnega obrata vidijo v mlinu, ki zdaj posluje, v okviru
Negativna usoda čebelarstva
Pomursko čebelarstvo je prebrodilo že velika krizna obdobja, vendar pa niti največji optimisti ne morejo zatrditi, da bo prebrodilo sedanje, najhujše obdobje. Poleg najrazličnejših bolezni pestijo danes čebelarstvo tudi ekonomske težave, ne prizanašajo pa jiin tudi razne vremenske nevšečnosti (pozebe, suše, toče).
Takšno je strnjeno poročilo z občnega zbora Zveze čebelarskih društev Murska Sobota, ki je bil 5. trn. in na katerem so bili izvoljeni delegati iz pomurskih čebelarskih družin. Največ so čebe
larji razpravljali o že v uvodu omenjenih problemih, t. j. o čebeljih boleznih in ekonomiki čebelarjenja, obravnavali pa so tudi druge manj pereče, a zanimive probleme pomurskega čebelarstva.
Največji problem so seveda bolezni čebel in tako so čebelarji tej tematiki namenjali največ pozornosti. Razne bolezni — predvsem varoza in huda gniloba — so zdesetkale čebelje družine, na veliko pa upada tudi število čebelarjev, predvsem manjših s po nekaj čebeljimi družinami. Veliko čebelarjev se namreč ob poginu čebel preneha ukvarjati s to dejavnostjo. Zveza čebelarskih društev Murska Sobota je že v lanskem letu sofinancirala nakup zdravil za čebelarje in namerava s tem tudi nadaljevati, toda zaradi visokih cen zdravil, njihove učinkovitosti in pomanjkanja finančnih sredstev tovrstne akcije ne zaležejo dovolj. Zveza čebelarskih društev Murska Sobota sicer dobi nekaj sredstev iz sklada za pospeševanje kmetijstva, vendar pa je finančnih sredstev
V SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI V RAKIČANE
Skrb za izobraževanje kmetov in kmečkih žena
Ob skrbi za izobraževanje mladine v srednji kmetijski šoli v Rakičanu ne pozabljajo tudi na usposabljanje odraslih. Že nekaj let uspešno potekajo skrajšani programi šole za kmetovalce, ki so namenjeni tistim kmetom, ki so ostali doma na kmetiji, vsako prvo sredo v mesecu pripravljajo dopolnilno izobraževanje za absolvente šole in ostale zainteresirane, ne pozabljajo pa tudi na kmečke žene. Celo leto poteka na šoli tečaj za gospodinje, za 30. marec ob 9. uri pa pripravljajo v šoli še predavanje, na katerem se bodo udeleženke seznanile z vzgojo zelenjave, okenskih in balkonskih cvetlic ter z ureditvijo kmečkega dvorišča.
Ob tem velja poudariti, da via-
kmetijske zadruge. Nastalo naj bi samostojno podjetje. Prav tako naj bi se čim prej osamosvojil tozd Poljedelstvo in govedoreja in tako dejansko postal nosilec razvoja družbenega kmetijstva. V Lendavi naj bi bil tudi sedež podjetja za gozdarstvo in lesno predelavo. Pozabili tudi niso na »občinsko« klavnico oziroma sedanji obrat predelave divjačine, ki naj bi mu dodali še kak predelovalni program.
Ugotovitve, ideje, zamisli, predlogi. Prav zdaj v sozdu ABC Pomurka tuhtajo, kako se organizirati v skladu z zakonom o podjetjih — najbrž v združeno podjetje —, zato bodo predlogi iz Lendave dobrodošli. Sicer pa sojih dali v pretres še tozdom in obratom na območju občine Lendava. Pričakujejo, da pridejo v enomesečni razpravi tudi od njih koristni predlogi, vsekakor pa taki, ki bodo naravnani v korist razmaha predelave, surovin, ki jih zdaj poceni prodajamo drugim.
Š. Sobočan
še vedno premalo, zato levji delež sredstev prispevajo čebelarji.
V zadnjem času so se v tujini pojavila nekatera uspešna zdravila za boj proti varozi, vendar pa ta sredstva še niso registrirana pri naših pristojnih veterinarskih službah. Čebelarji so poudarili, da bi bilo potrebno pohiteti z njihovo registracijo, kajti tako bi bilo mogoče preprečiti katastrofo našega čebelarstva. Poleg tega pa nekateri čebelarji prodajajo pri nas še neregistrirana zdravila, ki so jih po skrivnih poteh pripeljali iz tujine.
V letošnjem letu bo Zveza čebelarskih društev Murska Sobota začela z t. i. paketno delitvijo zdravil. To pomeni, da prejmejo čebelarji takšno količino zdravil, ki zadostuje za celovito zdravstveno varstvo čebel (varoza, nosema). Z zaporednimi zdravljenji je mogoče (delno) uničiti čebelje zajedalce oz. zmanjšati stopnjo okuženosti z varozo. Učinkovitost zdravil je tako večja, ob doslednem zdravljenju pa bi bilo mogoče (vsaj teoretično) čebelje zajedalce popolnoma izkoreniniti.
Velik problem so tudi čebelarji prevaževalci iz drugih krajev Slovenije, ki brez ustreznih dovoljenj pripeljejo svoje čebele na akacijevo pašo v Pomurje in tako
da za vse oblike izobraževanja izredno zanimanje, saj je doslej skrajšani program šole za kmetovalce uspešno, končalo že nekaj oddelkov, dobro pa so obiskana tudi predavanja, ki jih pripravljajo vsako prvo sredo v mesecu. Ta so prilagojena aktualnim sezonskim opravilom, na njih pa se udeleženci seznanjajo z najnovejšimi dognanji kmetijske tehnologije. Tudi za gospodinjske tečaje je veliko zanimanje, podobna predavanja kot ga pripravljajo za 30. marec, pa bodo organizirali tudi v prihodnje.
L. Kovač
Privatna praksa veterinarjev?
Na dvodnevnem seminarju slovenskih kmetijskih pospeševalcev, ki ga je organiziral republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, je bilo sprejetih več delovnih usmeritev in stališč.
Kot svojevrstno zanimivost velja omeniti pobudo, kije sicer prerasla v zahtevo ter jo je podal sam vodja centra Ervin Kuhar, da bi se naj slovenskim veterinarjem, ki to želijo, zakonsko omogočilo opravljanje privatne prakse.
To je zanimiv izziv veterinarski stroki, še posebej pa kmetijskim proizvajalcem, ki bi pobudo, združeni v svoji kmečki zvezi, sprejeli ter zahtevali čimprejšnjo uresničitev ali pa jo kot neprimerno zavrnili. Torej, na potezi so kmetje.
k	STRU J
ROBIDE IN MALINE
Tudi pri nas, v severovzhodnem delu Slovenije, smo zadnje čase začeli s sajenjem tega jagodičevja v širšem obsegu — za industrijske potrebe.
Med jagodičastim sadjem je malina zelo priljubljena zaradi visoke vitaminske in drugih hranilnih vrednosti. V divji obliki je razširjena po vsej Evropi, od Grčije do skandinavskih dežel, od Azije do Severne Amerike. Evropsko malino so želeli razmnožiti tudi v Ameriki, vendar zaradi novih vremenskih razmer ni uspela. Z različnimi selekcijami so vzgojili kulturno malino, ki rodi obilno in redno do 15 let. V mnogih deželah gojijo malino intenzivno, ker je primerna za vsestransko uporabo, zadnje čase veliko tudi kot svežo. Po svoji vrednosti so maline enake limonam in oranžam, vsebujejo veliko rudninskih snovi in raznih kislin, ki so za normalno delovanje človeškega organizma nujno potrebne. Malino uporabljajo tudi kot zdravilen sadež, saj deluje odlično kot odvajalno sredstvo s pomembno lastnostjo odvajanja odvečne vode v telesu. Je sorazmerno nizka in se goji kot grmovnica ob žični opori ali kolu. Zemljišče mora biti dobro zagnojeno in rabi predvsem veliko humusa. Za večje pridelke je nujno veliko organskega gnojila (hlevski gnoj, zastir, kompost itn.) Malina zahteva tudi vlažnejšo zemljo, zato organska gnojila dobro zadržujejo vodo. Pomemben element je tudi kalij, ki ga rastlina ne sme pogrešati. Slabo prenaša sušo, na mraz ni občutljiva.
KAKO JO SADIMO?
V vrtu jo lahko sadimo kje v kotu z oporo ali pa tudi kot živo mejo. Za tržno pridelavo na večjih površinah pa jo sadimo v vrste, ki naj bi bile oddaljene 1,8 do 2,5 m — glede na to, s kakšnimi stroji bomo negovali medvrstno površino. V zadnjem času negujemo med vrstami travno ledino enako kot pri drugih sadnih vrstah. V vrsti naj bi bilo okrog 6 rastlin na meter za rod. Rez malin je enostaven, po bratvi takoj porežemo rozge (rodne veje), ki so rodile, pustimo pa najlepše (okrog 6 na 1 m) za rod v naslednjem letu. Maline imajo čez leto veliko mladih koreninskih izrastkov, ki jih moramo očistiti prek leta, pustimo le najlepše za rod.
V glavnem uporabljamo enojne žice za oporo, ker je boljše, da jih privežemo k žici, tako da jih veter ne more premikati po žici. Poznamo veliko sort, v glavnem pa jih delimo v dve skupini; ene rodijo dvakrat letno, druge pa enkrat. Poleti rodijo maline iz prejšnjega leta (na njih se razvijejo drobne vejice, na katerih so plodovi), jeseni pa se razvijejo plodovi na mladikah, ki so zrasle v tekočem letu.
omogočajo širjenje raznih nalezljivih bolezni.
Beseda je tekla tudi o rentabilnosti čebelarjenja v današnjih razmerah. Nizke odkupne cene medu in drugih čebeljih pridelkov marsikaterega čebelarja odvračajo od čebelarjenja. Med in drugi čebelji pridelki se vse preveč jemljejo kot luksuzno blago, pri tem pa se ne upošteva vloga čebel pri opraševanju rastlin, ki je mnogo pomembnejša od samega medu. V nekaterih evropskih deželah dobivajo čebelarji denarne nagrade, če pripeljejo čebele v sadovnjake, da tam opravijo svojo opraševalno nalogo. Pri nas o čem pdobnem še niti ne razmišljamo — namesto denarnih nagrad čebelarji v sadov-, njakih pogosto ostanejo brez čebel zaradi zastrupitev, do katerih prihaja pri nedovoljenem škropljenju v cvet.
Prav jako čebelarji pogrešajo tudi ugodna denarna posojila za nakup panjev, čebelarske opreme itd. Cene panjev in čebelarske opreme so astronomske in za marsikaterega mladega čebelarja so ravno visoke cene nepremostljiva ovira na poti v svet čebelarstva.
Pred pomurskimi čebelarji je letos še ena pomembna naloga — maja letos bo v Murski Soboti tradicionalno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev iz vse Slovenije. To prireditev organizirata Zveza čebelarskih društev Slovenije in občinska zveza čebelarskih društev Murska Sobota.
Pomursko čebelarstvo je torej pred velikimi težavami. Brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo preživelo. Bomo torej tudi na tem področju zaniudili, kot že tolikokrat doslej, in začeli reševati probleme takrat, ko bo že prepozno?	Matjaž Horvat
Maline po rezi
Malino moramo prav tako škropiti, če hočemo imeti zadovoljiv pridelek. Zgodaj spomladi z bakrenimi pripravki, potem škropimo proti gnilobi (siva grozdna plesen); pinulin, ronilan, sumilex, dodajamo pa še dithan M 45 ali kaptan ali antracol. Proti pršici škropimo s thiodanom, proti ušem pa s pirimorom. Paziti moramo na karenco in tudi ko zorijo, jih ne smemo škropiti. Proti plevelom v vrsti pa s fusi-ladom ali podobnim pripravkom, ki deluje na ozkolistne plevele. V svetu poznamo veliko sort, za naše kraje pa bi svetovali: Willamette, je drobna sorta, vendar izredno kakovostna in predvsem za industrijo, potem mallingexploit, gradina; schbneman, podgorina in zeva II. Kot pri vsaki vrsti moramo tudi pri malini narediti vse, da uspemo.
ROBIDA spada v isto družino kot malina. Listi so sestavljeni iz 3 5 listov in so skoraj zimzeleni. Tudi robido so kot malino poznali že prvi prebivalci našega planeta. Vsi agrotehnični ukrepi so pri robidi enaki kot pri malini. Način vzgoje je malo drugačen, ker sadimo v razdalji v vrsti okrog 1,8 m ene do druge. Način škropljenja je enak, prav tako ostali ukrepi. Tudi robida je razširjena v večjem delu sveta,
Robide pred rezjo
zahteva pa dobre vinogradniško visoko lego, tam, kjer se ne zadržuje vlaga, torej na zračnih, sončnih legah.
Robida ne prenese nizkih zimskih temperatur, zato rozge ponekod pokrivajo s koruzinjem ali podobnim materialom. Zato povdar-jam, da jo sadimo na višje lege, kjer do ekstremno nizkih zimskih temperatur pride redkeje. Jagoda robide je obarvana temno — črno, vsebuje pa veliko kalcija. Uporabna je vsestransko, zato jo gojimo v vrtovih in tudi na večjih površinah. Poznamo veliko sort breztrnaste robide, in sicer: thornfree, black satin in selekcijo trate (Martinova). Enako kot za malino velja tudi za robido, če bi se odločili za pridelavo tega sadeža, naj bi bile površine velike le do 20 arov — zaradi delovne sile. Pobiranje mora biti pravočasno in takrat potrebujemo več delovne sile. Ce se odločite za saditev, se lahko oglasite na KZ Panonka.	Vlado SMODIŠ
MMHMMMMNHIHHHMMlMMMIjMMMBMM
SPOROČILO JAVNOSTI
Odbor za sladkorno peso pri Slovenski kmečki zvezi, ki ga sestavljata vsaj po dva člana iz vsake podružnice Slovenske kmečke zveze, kjer se prideluje sladkorna pesa, sporoča, da so se pogoji za pridelavo sladkorne pese dokaj snremenili, saj se je obračunsko razmerje med ceno pšenice in sladkorne pese manjalo z 1 : 4 na 1 : 3,5, Da bi ohranili realno razmerje tudi jeseni, se bo upoštevala avgustovska in septembrska inflacija za vsak tnesec posebej, kar pa je sicer delno nepravilno, saj obstaja nevarnost, da se že prej omenjeno razmerje l: 3,5 poruši, v kolikor bo visoka oktobrska inflacija.
Vsekakor pa bodo vsi računi Tovarne sladkorja Ormož odslej odprti, saj je s TSO zagotovljeno redno in trajno sodelovanje, tako da l>o tudi morebitni dobiček pil proizvodnji sladkorja razdeljen med pridelovalce sladkorne pese.
Odbor za sladkorno peso
VESTNIK, 23. MAROK 1989
STRAN 7
Konus Slovenske Konjice, tozd Usnjarna Ljutomer
MOGOČE JE SKORAJ
NEMOGOČE
Pogovor s Francem Hubrom, predsednikom Odbora za gostinstvo in turizem pri MGZ za Pomurje
Poživiti delo
Direktor ljutomerskega tozda Usnjarna Alojz Pozderec se ni otepal novinarskega obiska, čeprav zanj ni prižgal zelene luči ob prvem telefonskem predlogu za srečanje. Pregovor, da gre v tretje rado, se je uresničil in pred nekaj dnevi, ko sva si končno segla v roke, ni gledal na uro. Ker pa vem, da poslovodni delavci praviloma nimajo časa na pretek, sem ga bombardiral z vprašanji, on pa je dajal odgovore, kot da bi streljal — z rafali.
— Menda ima predelava svinjskih kož v usnje v prleški metropoli večdesetletno tradicijo?
»Res je. Tod so izdelovali usnje že pred sto leti.«
— Kako pa je nastal tozd Usnjarna Ljutomer?«
»Leta 1962 se je tovarna usnja Ljutomer priključila h Konusu Slovenske Konjice. Zdaj posluje kot temeljna organizacija.«
— Koliko pa vas je zaposlenih v kolektivu?
»Zdaj nas je 113. V ečina delavcev — okrog 100 — jih dela neposredno v proizvodnji oziroma v službah, ki so vezane neposredno na izdelavo usnja.«
— To pomeni, da v ljutomerskem tozdu nimate veliko administracije?
»Drži. Tu imamo le nekaj takih delavcev zaradi splošne administracije in obračuna osebnih dohodkov, vse druge službe pa so na ravni delovne organizacije v Konjicah.«
»Kupujemo jih pri Koteks To-busu, nekaj pa jih dobimo tudi iz Sovjetske zveze.«
— Ste lani proizvodni načrt dosegli?
»Za nekaj odstotkov smo ga celo presegli. Poslovanje smo sklenili z zelo dobrimi rezultati. Lansko je bilo eno najuspešnejših let.«
— Kam pa ste dali svinjsko usnje?
»Tri četrtine proizvodnje smo prodali domačim kupcem, četrtino pa izvozili. V izvozu smo dosegli celo višje cene kot na domačem tržišču.«
— Boste v letošnjem letu obseg izdelave usnja občutno povečali?
»Občutneje tega ne bomo mogli storiti, saj so stroji že zdaj dobro izrabljeni, saj delo poteka v dveh in delno celo že v tretji izmeni.«
— Ali to pomeni, da ne boste zaposlovali novih delavcev?
»Te, ki jih štipendiramo, bomo že zaposlili. Zdaj imamo pet štipendistov na usnjarski šoli v Domžalah. Najuspešnejšim bomo omogočili nadaljevanje študija.«
— Imate ustrezno strojno opremo?
»Bi kar dejal, da je taka. Stalno jo obnavljamo oziroma kupujemo sodobnejšo.«
— Boste ostali še naprej tozd?
»Zakon o podjetjih je sicer objavljen, vendar je še veliko ne-
Alojz Pozderec, direktor Ijuto-
in odlo-
merske Usnjarne: kratki čni odgovori.
— Imate dobre plače?
»Ne moremo se pritožiti. Osebni dohodek za januar je v povprečju znašal 1,340.000 dinarjev. Seveda pa so plače odvisne od proizvodnih dosežkov. Delo je normirano. Rezultate merimo individualno in skupinsko.«
— Koliko svinjskih kož pa letno predelate v usnje?
»Le kdo bi jih prešteli Lani smo predelali 1880 ton surovih svinjskih kož in pridobili 365.000 kvadratnih metrov usnja.«
— Cene kož so nizke, zato jih na domačem tržišču najbrž ne dobite dovolj?
Tudi ob tako mogočnih strojih, kot je tale, delajo v ljutomerskem tozdu Usnjarna predvsem mlade delavke.
DROBNO GOSPODARSTVO V LJUTOMERSKI OBČINI
znank okrog organiziranja. Naše strokovne službe proučujejo, kako bo s statusom tozdov.«
— Ko sem se odpravljal na obisk v vašo tovarno, sem imel občutek, da bom deležen »dišav«, zdaj pa ugotavljam, da je bila slutnja neupravičena.
»Če ste se do tega dokopali sami, zapišite v časopis. Res je, da veliko dajemo na ohranjanje okolja, pa tako tudi za čiščenje odpadnih voda. Seveda pa bo bolje, ko bomo imeli v Ljutomeru čistilno napravo.«
— Skoraj bi pozabil: kakšne vrste usnja pa pravzaprav izdelujete?
»Surove svinjske kože predelujemo v usnje za potrebe konfekcije, čevljarske industrije in za izdelavo galanterije.«
— Kdo pa so vaši kupci?
»Najpomembnejši kupci so Ko-nusove blagovne hiše v Celju, Iju-bljani, Novem Sadu, Beogradu.«
— Kakšna pa je kvalifikacijska sestava zaposlenih?
»Največ imamo delavcev, ki so se priučili na delovnem mestu. Z njimi smo zelo zadovoljni.
— Pa sodelovanje z matičnim podjetjem?
»Odlično!«
— Osebni dohodki niso slabi. Ste rešili tudi stanovanjske probleme?
»Naši delavci so si pri urejanju stanovanjskih problemov pomagali s posojili, ki so jih dobili v delovni organizaciji, nekaj stanovanj pa smo tudi kupili v blokih. Zdaj imamo le še eno prošnjo za stanovanje.«
Dopustujejo delavci ljutomerske Usnjarne tudi na morju?
»Zakaj pa ne, ko pa imajo na voljo počitniški dom!«
Direktor ljutomerske Usnjarne Alojz Pozderec se, kot vidite, ni dal ugnati. Ne dvomim, daje vse tako, kot je povedal.
Š. Sobočan
Več obratovalnic in več delavcev
Število zasebnih obratovalnic v občini Ljutomer je v lanskem letu naraslo za 20, kar pomeni, da imajo 306 obrtnikov. Tudi število delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, se je povečalo za 20; zdaj jih dela pri zasebnikih 495, kar je 1,6 delavca na obratovalnico. To povprečje pa je višje od pomurskega, prav tako pa tudi od republiškega. Podatek si lahko razlagamo na več načinov, med drugim tudi tako: obrtniki ljutomerske občine želijo prispevati k zmanjševanju nezaposlenosti. Morda je tudi to vzrok, da imajo v tej občini le 330 iskalcev zaposlitve, kar je le ena desetina vseh Pomurcev (3300), ki iščejo delo. Seveda pa zaposlitev v zasebnih obratovalnicah ni »zlata jama«. Prej nasprotno! In sicer zato, ker zasebniki ne plačajo več kot družbeni sektor (izjeme seveda so), delati pa je treba več in bolje. In kdo ni pripravljen ravnati tako, lahko sicer poskusi, ponavadi pa odide. Na občinski skupnosti za zaposlovanje nam je svetovalka Lea Slana povedala, da se iskalci dela neradi zaposlujejo pri obrtnikih.
Niko Šoštarič, tajnik obrtnega združenja Ljutomer, ki je vselej pripravljen za pogovor in dajanje ustreznih podatkov, nam je povedal, da imajo največ zasebnih obratovalnic v krajevni skupnosti Ljutomer, nato v KS Križevci pri Ljutomeru, KS Veržej, KS Stročja vas, KS Logarovci-Berkovci in tako naprej. Sicer pa je število obrtnikov posameznih dejavnosti takole: gostinstvo 29, avtoprevozništvo 51, prevozi z
ploščic 2, soboslikarstvo 10, par-ketarstvo 2, kamnoseštvo 1, zidarstvo in fasaderstvo 8, montaža predelnih sten I, inštalacija vodovoda in centralne kurjave 6, popravilo glasbil 1, montaža ptt naprav 1, predelava plastičnih mas 7, kovinoplastika I. slaščičarstvo 2, pekarstvo 2, mesarstvo 1, aranžerstvo 1, moško in žensko krojaštvo 2, tekstilna galanterija 8, modno krojaštvo 2, pletilstvo 1, montaža lesnih izdel-
pane« številne dejavnosti, tudi take, ki jih v drugih pomurskih občinah ni, kar je tudi vzrok za večjo zaposlenost pri obrtnikih.
Š. Sobočan
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, katere ime že pove, da naj bi bdela nad gospodarstvom celotnega Pomurja, ima pod svojim okriljem številne odbore in komisije, med drugim tudi Odbor za gostinstvo in turizem. Z njegovim delom marsikdo (predvsem tursitični delavci) ni zadovoljen, še najmanj pa predsednik. Težko je namreč uresničevati sprejete naloge, če je treba vsak sestanek zaradi neudeležbe ponovno sklicati. Predsednik odbora Franc Huber je odgovoril na nekaj vprašanj. To vlogo namreč opravlja že šest let, torej drugo mandatno obdobje.
Kakšne naloge ste si zadali in kaj je bilo od tega uresničeno?
»Lani je bila najpomembnejša naloga odbora končanje raz-vojno-raziskovalne naloge v razvoju turizma v Pomurju, vključili smo se tudi v aktivnosti za izdajo novega turističnega prospekta Pomurja, sodelujemo pa tudi pri izdaji mednarodnega turističnega prospekta o turističnih kmetijah v Sloveniji. Naša naloga je tudi ocenjevanje gostinskih lokalov, izobraževanje kadrov za vodenje gostinskih lokalov (v okviru MGZ), podprli pa smo tudi prizadevanja za uvedbo izrednega študija za pridobitev srednješolskega statusa na Srednji šoli za gostinstvo in turizem. V okviru Izvršnega odbora MGZ pa je ena od stalnih nalog spremljanje poslovanja gostin-sko-turističnih organizacij v Pomurju.«
Na kakšen način deluje odbor?
»Člani odbora se sestajajo vsake tri ali štiri mesece, izvršilno delo pa opravljata sekretar in predsednik.«
Katerih nalog pa niste uspeli opraviti?
»Ena od takih je prospekt Pomurja. Tako kot Center za ekonomsko in turistično propagando ga imamo tudi mi letos ponovno v programu. Z udeležbo na sestankih nismo zadovoljni, zato načrtujemo kadrovske spremembe. Nekaj članov bomo zaradi neudeležbe zamenjali.«
Od kod so ti člani — iz družbenega ali zasebnega sektorja?
»Nismo zadovoljni ne z udeležbo teh niti z udeležbo tistih članov, ki so iz »spremljajočih« gospodarskih vej, npr. trgovina, pošta, avtobusni promet ... Zaradi tega je naše delo okrnjeno.«
Katerih nalog ne morete uresničiti zaradi njihove neudeležbe?
»Nismo uspeli pri povezovanju drugih članov gospodar-
stva in zaradi tega tudi ne pri ponudbi turističnega proizvoda Pomurja kot celote. S tem mislim, da poleg gostinsko-turisti-čne dejavnosti nismo obenem predstavljali naše obrti, specializirane trgovske ponudbe . . . to pa je bistvena pomanjkljivost.«
Povedali ste že, da boste menjali člane odbora. Bo to dovolj, ali pa boste morali še na kak način poživiti njegovo delo?
»Ne, to ne bo dovolj, to bo le sveža kri v tem odboru. Mislim pa, da če v izvršnih svetih, zbornici, SZDL in medobčinskih organih ne bo bistvene gonilne sile, potem zadeva ne bo uspela. Moram reči, da se po-

IK
lovica članov izvršnih svetov sej našega odbora ne udeležuje, kar samo dokazuje, kakšen odnos imajo do te panoge. Turizem ima še vedno prednost samo na papirju.«
Kako pa je s sklepi in stališči, ki jih sprejme odbor? Ali jih drugi organi in organizacije upoštevajo?
»Posledica odnosa do sej odbora je tudi upoštevanje naših sklepov v konkretnem življenju. Tisti, ki se sej udeležujejo, jih tudi uresničujejo.« ,
Načrtuje se ustanovitev medobčinske turistične zveze — se njeno delo ne bi prekrivalo z delom odbora pri MGZ?
»Ne, ker bi bila turistična zveza neke vrste izvršilno telo celotnega turističnega gospodarstva in mislim, da brez takega skupnega organa ne bo mogoče priti do skupnega nastopa na tujih trgih. Preveč smo se I namreč zaprli za svoje občinske meje.«
Imate načrt, katere naloge pa bi moral Odbor za gostinstvo in turizem v prihodnje opravljati?
»Glavna naloga je vsekakor izdaja prospekta Pomurja. To bo nekoliko širša predstavitev, saj bomo vključili del obmejne Avstrije, Madžarske in Hrvaške (Medimurje). Želimo pa si tudi bolj poživiti delo našega odbora.« Bernarda B. Peček
GOSPODARJENJE V INA NAFTI LENDAVA
avtobusom 2, prevozi s traktor- , kov 1, splošno mizarstvo 15, ta-
jem 3, taksi služba 2, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo 4, mletje žitaric 6, prodaja na drobno 2, komisijska prodaja 1, svetovalne storitve 1, izdelovanje strojnih delov 1, industrijska elektronika 1, opravljanje specialnih tehnoloških storitev 1, opravljanje videozapisov 1, ža-garstvo 1, steklarstvo 1, vrtnarstvo 1, zlatarstvo 1, čevljarstvo 2, avtomatska obdelava podatkov 1, optika 1, izdelovanje ključev 1, fotostoritve 2, moško in žensko frizerstvo 4, žensko frizerstvo 8, kozmetične storitve 1, ročno slikanje razglednic 1, keramičar-stvo 3, pečarstvo in polaganje
petništvo 1, postavljanje mlinskih naprav 1, sodarstvo 2, montaža anten I, popravilo radiov in tv sprejemnikov 3, servis gospodinjskih aparatov 3, elektroinšta-laterstvo 3, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov 9, žično pletarstvo 2, servis kmetijske mehanizacije na domu 1, popravilo kmetijske mehanizacije 3, avto-kleparstvo 6, splošno kleparstvo in krovarstvo 2, kovinostrugar-stvo 3, avtoeiektričarstvo 1, avtomehanika 8, strojno ključavničarstvo 8, ključavničarstvo 9, pa-sarstvo 1, galvanizerstvo 1, livarstvo 1, kovaštvo 7 ...
Iz teh podatkov se da izluščiti, da so v občini Ljutomer »zasto-
Za naložbe v glavnem amortizacija
V prvih treh mesecih lanskega leta so imeli v lendavski Ini Nafti štiri temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, ostalih osem mesecev pa so poslovali kot enovita delovna organizacija. Ob prvem (četrtletnem) obračunu je tozd Petrokemija prikazal visoko izgubo, zdaj, ob koncu leta 1988, pa je enovita delovna organizacija Ina Nafta uspešno sklenila poslovno leto. K uspehu je brez dvoma prispevala tudi drugačna statusna organiziranost.
Delovna organizacija Ina Nafta Lendava, v kateri je zaposlenih 1236 delavcev, je imela v lanskem letu 304.398.258.000 dinarjev celotnega prihodka. Amortizacija in porabljena sredstva (surovine
V Kobiljanskem UTOKU je zaposlenih 20 delavcev. Izdelujejo usnjene sedežne garniture. 80 do 90 odstotkov proizvodnje izvažajo na konvertibilno tržišče. Ta mladi delovni kolektiv, ki je začel delati leta 1987. se že pripravlja na razširitev proizvodnje, tako da bi ob koncu letošnjega leta v njem delalo že 50 delavcev. Načrtujejo tudi nove delovne programe, saj je mlade delovne sile še vedno dovolj. Povprečni osebni dohodek zaposlenih pa znaša nekaj čez milijon dinarjev. ,1. D.

itd.)
znašajo
skupaj
269.284.015.000 dinarjev,, kar pomeni, da dohodek ni ravno visok: 35.114.243.000 dinarjev. Potem ko so plačali obveznosti iz dohodka (12.926.243.000 dinarjev) jim je ostalo le še 22.188.000.000 dinarjev čistega dohodka. Od tega zneska so za bruto osebne dohodke porabili 20.265.000.000 dinarjev (povprečni OD je bil 809.896 dinarjev), 1.374.000.000 dinarjev so dali v sklad skupne porabe, tako da jim je za sklade, zlasti za rezervnega, ostalo le še 549.000 dinarjev.
Namerno smo prikazali več številk, da bi tako bralce prepričali, da visoka »realizacija«
(celotni prihodek) še ne pomeni, da je možno napolniti sklade za tako imenovano razširjeno reprodukcijo (nove naložbe). Ini Nafti so za ta namen ostala le sredstva sicer visoke amortizacije (18.808.206.000 dinarjev). To so obračunali po minimalni oziroma zakonsko določeni stopnji, kajti če bi to storili drugače (višja stopnja amortizacije), se ne bi mogli izogniti slabšim poslovnim uspehom. Denar, obračunan na račun (ali pa v korist) amortizacije, so namenili za delno odplačilo najetih posojil za rafinerijsko opremo, naložbe v nove plinske vrtine, gradnjo rezervoarjev za naftne derivate, nakup opreme za izdelavo lepil in tako naprej.
Ne glede na to, da Ina Nafta ob koncu lanskega poslovnega leta ni prikazala kake večje akumulacije, so njeni uspehi vendarle spodbudni. Čez leto
je namreč »izpuhtela« izguba, ki je ob prvem tričetrtletju znašala 3,5 milijarde dinarjev. Seveda pa preorganiziranje samo ni prineslo uspeha, ampak delo. Naj nanizamo samo nekaj delovnih dosežkov! Načrpali so 2.737 ton surove nafte in 31.531.000 kubičnih metrov plina. »Svojo« in uvoženo nafto ter tisto, ki sojo dobili od Naf-taplina, (skupaj 514.031 ton), so predelali v naftne derivate, od tega največ (112.387 ton) v kurilno olje, nato (106.339 ton) v plinsko olje D2, tretje po količini je »srednje« kurilno olje (92.716 ton), nato pridejo ben-cini, špirit, specialna topila in tako dalje. V sektorju Ina Nafte (sicer pa nekdanjem tozdu) Petrokemiji je bilo prav tako napeto, saj so pridobili 236.263 ton raznih izdelkov, od tega največ (134.986 ton) plina metanola, nato formalina karbidnih in fenolnih lepil, povsem odpisali pa tudi niso izolacijskega materiala lendapor-ja, ki so ga izdelali 306 ton.
Proizvodnih (količinskih) dosežkov pa s temi podatki še ni konec, saj bi morali omeniti še strojegradenjsko dejavnost in še druge sektorje. Zal pa nam je za to zmanjkalo prostora.
Š. Sobočan
STRAN 8
VESTNIK, 23. MARCA 1989
kulturna obzorja
Koncert zbora Manko Golar
Prvi samostojni koncert so pevke ženskega pevskega zbora DPD Svoboda iz Gornje Radgone prejšnji petek začele z lepo slovesnostjo: zbor si je nadel ime po znanem radgonskem kulturnem delavcu, pesniku in zborovodji Manku Golarju. Utemeljitev je več kot prepričljiva: žal že pokojni Manko Golarje bil ob svojih siceršnjih obveznostih ravnatelja šole tudi eden prvih pomembnejših povojnih zborovodij mladinskih zborov. Celo vrsto pevcev je vzgojil (tudi sam sem šolska leta in prva srečanja z zborovskim petjem doživljal v njegovem zboru), navdušil za petje, ponesel slovensko pesem celo do maršala Tita. Zato je prav, da se bo spomin nanj ohranjal tudi tako, da bo ženski pevski zbor iz Gornje Radgone nosil njegovo ime.
Koncertni program je obsegal triindvajset pesmi, od madrigala Orlanda di Lassa Muziki, Offenbachove Barcarole iz njegovih Hoffmannovih pripovedk do sodobnih slovenskih skladateljev Pavla Sivica (Pomladni pozdrav), Matije Tomca (Pomlad), Petra Liparja (Domovina je vse), Albina Weingerla (Vetru), Jakoba Ježa (Kdaj rože cveto) in drugih. V drugem delu pa še obvezen dolg slovenski ljudski pesmi v priredbah Emila Adamiča, Matije Tomca, Cirila Preglja, Luke Kramolca in drugih. Za prvi samostojni koncert dovolj pogumen izbor, ob katerem bi si morda želel poslušalec nekaj več smiselne razporeditve zapo-vrstja pesmi — zaradi dokaj raznolikih kompozicijskih pristopov, besedil in in-terpretacijskih možnosti, ki jih nudijo, morda po vsebinskih sklopih (domovinske: Svoboda, Bolen mi leži, Domovina je vse; pomladne: Pomladni pozdrav, Pomlad, Vetru, Kjad rože cveto itd.). Sicer pa priznam, da je včasih iz tako raznolikih enot zelo težko skomponirati dovolj homogeno celoto, ki bi ustrezala vsem načelom dobre sestavitve koncertnega programa.
V glasovno-tehničnem smislu je zbor od zadnjih nastopov vsekakor precej napredoval: Kljub nekoliko svetlejšemu tonu, ki se v nekaterih legah približuje celo zvoku mladinskega zbora, je ta dovolj kompakten, brez izstopanja posameznih glasovnih skupin ali celo posameznih pevk. To je znak zborove dobre upetosti. Če bi uspelo zborovodji doseči intenzivnejšo melodično linijo, bi se zbor izognil občasnim nihanjem v intonaciji. Brez intenzivnega petja namreč ni čiste horizontale, brez tega pa tudi akordi ne zvenijo dovolj čisto. Z visokimi glasovi bo treba več delati v smislu pridobivanja sproščene višine in pogumnej-šega ter izdatnejšega oblikovanja pesmi. Sicer visoki glasovi niso bili slabi, od njih pač pričakujemo zaradi izpostavljenih leg več, to so zborove »prve violine«, najpogosteje nosilci melodične linije. Očitna je bila nekoliko pomanjklju-va dikcija: končnice so bile v nekaterih besedah precej zabrisane, nerazumljive. To je majhna »lepotna napaka«, ki jo bo zbor zlahka korigiral.
Interpretacija je praviloma najobčutljivejši problem takega poročanja o koncertih, saj mora biti zborovodja tu najbolj suveren, najmanj možnosti je povedati kaj tehtnejšega. Kljub temu: bilo bi nekaj pripomb k oblikovanju fraz, ki. so bile pri nekaterih pesmih (Bolen mi leži, Konjuh pianinom ...) prevečkrat prekinjene z nepotrebnimi vdihi, premalo napete, s preslabo izdiferencirano dinamiko. Tu in lam je bilo premalo vživetosti v vsebino pesmi (Teče mi vodica, Konjuh pianinom), zaradi česar ima poslušalec občutek preveč avtomatičnega petja. So pa bile tudi lepe, domišljene, dobro izpeljane interpretacije, v katerih je zbor in zborovodja pokazal, da je kos tudi zahtevnejšemu repertoarju.
V celoti je bil to prijeten koncert, ki so ga poslušalci dobro sprejeli; o tem priča dober obisk koncerta in tudi neposredno priznanje zboru v dvorani. Zato je želeti vsem: zborovodji Marjanu Žuli, pianistki Majdi Bicskei (ki je v odmoru zelo dovršeno zaigrala Chopinovo Etudo in Brahmsov Valček), solistkam, korepetitorkam in seveda celotnemu zboru še veliko prijetnih doživetij na prihodnjih koncertih ter predvsem veliko vztrajnosti in potrpljenja pri njihovem napornem, a lepem poslanstvu!
Ivan Vrbančič
Z razstavljenim izborom slik akademskega slikarja Nikolaja Beera v Gozdno-Iesnem gospodarstvu ABC Pomurke v Murski Soboti nadaljujejo s predstavljanjem likovnih ustvarjalcev iz Pomurja.
Za dan žena so predstavili sicer skromen izbor slik, ki pa po besedah prof. Franca Obala, vodje galerije KC Miško Kranjec v Murski Soboti, omogoča spoznati poglavitne značilnosti in karakteristične poteze Beerovega likovnega izraza. Slikar je v prvi vrsti vezan na domačo goričko pokrajino, ki jo upodablja, kot jo doživlja. V GEG razstavljene slike so iz izbora spontanega ustvarjalnega toka, direktnega likovnega jezika in lastne principne forme, ki omogočajo avtorjevo identiteto z njegovo posebno izrazno potezo, kot je v nagovoru ob odprtju poudaril prof. Franc Obal. Slikarjeva izrazna poteza celo prerašča v opisno dovršeno, zaključno, je dokončna oblikovalka z realno domišljijsko skušnjo občutenega goričkega sveta — neprepustna gmota težke, lepljive, ilovnate zemlje, nema dramatičnost zapuščenih in samevajočih domačij z značilnimi studenci, obdajajočimi gozdovi in poljskimi potmi, lepota sončnega vzhoda in zahoda in ozračja po močni nevihti.
Vse to: predmeti, figure, pojavi in poteze so po besedah umetnostnih kritikov na Beerovih slikah
Z NEVENKO BUDNA
Za učinkovitejši sistem tudi v kulturi
O reorganizaciji samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti tudi v tem okolju že dlje časa govorimo; ker je sredstev za dejavnost tudi v kulturi vedno manj, smo strokovno delavko v soboški kulturi Eriko Hriberšek vprašali, kako si predstavlja racionalizacijo, kar naj bi reorganizacija bila:
»Razmišljanja o reorganizaciji samoupravnih interesnih skupnosti so res že lep čas prisotna v vseh naših družbenih okoljih in povsem normalna, saj so spremembe nujne zaradi vsesplošne krize. Pa ne zato, da bi zadovoljili večkrat le govorjenje ma pamet o tem, kako je treba sise ukiniti, ker nam niso potrebni, ampak zato, ker so spremembe nujnp v sistemskem spreminjanju svobodne menjave, verjetno pa tudi zaradi racionalizacije programov posameznih programov določenih področij in s tem sistemov ter načinov njihovega uresničevanja.
Kakšna bo formula teh sprememb, je v tem trenutku preuranjeno govoriti, vsekakor pa vsaj zaenkrat ne bo mogoče zaobiti dejstva, da sistemskih temeljev organiziranja, pa deloma tudi delovanja skupnosti, ni mogoče spreminjati, ker gre pač za določila zvezne in republiške ustave.
Ti temelji so: delegatski sistem in samoupravne interesne skupnosti ter svobodna menjava dela, pa tudi enakopravnost uporabnikov in izvajalcev. Tudi dopolnila k zvezni ustavi tega niso spreminjala. Delovanje skupnosti naj bi v skladu s temi ustavnimi določili temeljilo na enakopravnosti" uporabnikov in izvajalcev, dejstvo pa je, da v praksi ni tako. Delegatski sistem ne funkcionira tako, kot bi mogel, saj je večina skupščin kulturnih skupnosti nesklepčnih. Kot strokovna delavka s tega področja vem, da se delegati (uporabniki) iz določenih okolij sploh ne odzivajo zadnja tri leta.«
Uporabniki so nasploh bolj tiho kot izvajalci, kar je v tem sistemu povsem razumljivo?
»Ja, to samo dokazuje prej povedano, bi pa nakazala izhodišča republiške skupščine v smeri reorganizacije. Ta naj bi bila predvsem racionalizacija: učinkovitejše delovanje skupnosti z možnimi organizacijskimi spremembami. Te so: skupščina skupnosti naj bi bila razbremenjena odločanja o podrobnostih, razpravljala in odločala naj bi predvsem o globalnih zadevah, pa predvsem o kulturni politiki, po potrebi pa še razsojala o spornih odločitvah izvršnega odbora. Po novem naj bi bila enodomna, z majhnim številom delegatskih mest, s čimer bi povečali osebno odgovornost delegatov, pa tudi odgovornost glede odločitev. Ukinili naj bi skupščinske odbore, ker vemo tudi pri nas, da se niso uveljavili niti kot izvršilna niti kot strokovna telesa, ker so morali biti sestavljeni iz vrst uporabnikov, ne pa strokovnjakov. Novo telo skupnosti pa naj bi bil izvršni odbor, ki bi odločal o konkretnih zadevah.«
To bi bilo vsekakor pomembno, kajti s svetovanjem je tako: lahko ga upoštevajo ali pa ne. Predvsem ko gre za prispevno stopnjo ah kaj podobnega.	,
»Resje tako. Po predvidevanjih pa naj bi bilo tudi predsedstvo manjštevilno, povečale pa bi se njegove pristojnosti, saj dosedanja praksa kaže na nemoč odločanja oziroma na ničen vpliv v samoupravnih interesnih skupnostih. Sami opozarjamo, da na reševanje najvitalnejših problemov nismo imeli nobenega vpliva, ker je bilo v večini že vse prej določeno; od omejene porabe sredstev, ki jo se vedno predpisuje interventni zakon.«
Torej bo najprej potrebno spremeniti zakone, vsekakor pa si reorganizacije, tudi kulture med družbenimi dejavnostmi, ne predstavljamo kot preimenovanje v kaj drugega, komite ali kaj podobnega, temveč res v učinkovite interesne skupnosti in z drugo vsebino.
»Vsekakor, vendar bo nekakšna oblika organiziranosti nujna, pa naj se bo imenovala skupnosti ali komite. Kakšne bodo te relacije pa la hip še ne vemo, nakazane pa so tudi možnosti povezovanj' gj ske skupnosti. 
Na vsak način upam, da bo racionalnejša rešitev da bi bilo manj papirja, kajti verjemite, da tudi tisti, ki delamo v strokovni službi pa verjetno nismo krivi, da v njej smo, in smo v javnosti opredeljeni kot birokrati, vlagamo veliko truda, pa tudi znanja v papirje, ki se potem zaradi neučinkovitosti sistema razvrednotijo. Izniči se ves trud.«
Kes ic škoda da se, pa tudi energije in gor papirja. Če delegat, ki dobi za eno skupščino Štiri gradiva, razmišlja, kako drag je papir m kako neučinkovit sedanji sistem, v katerem razmetavamo sredstva, k> so
potrebna za dejavnost.
Brigita Bavčar
NIKOLAJ BEER: KUKEC, ODSEV V VODI, olje, platno; 1987
naenkrat izenačeni na slikovni barvni površini, ki ob pogledu na-
nje napolni vizualnost vsakega, ki
si slike ogleduje.
B. H.
Ob jubileju folklore na Razkrižju
»Začela sem okoli leta 1979,« se svojih začetkov delovanja v folklori spominja na osnovni šoli Jože Hedžet, kjer smo voditeljico folkloristov poiskali pred sobotnim jubilejnim nastopom, s katerim so na Razkrižju proslavili desetletnico obstoja folklorne skupine. »Začela sem na šoli, z manjšo skupino otrok iz razredov nižje stopnje, s plesi in igricami, nadaljevala pa z ustanovitvijo folklorne skupine na višji, torej predmetni stopnji, tako da smo imeli na šoli dve folklorni skupini. Istočasno pa je začela plesati tudi mladinska folklorna skupina, ki jo je vodil Janez Horvat iz Črenšovec. Po štirih letih, ko je izgubila mentorja, sem prevzela še to folklorno skupino, in tako plešemo s šolsko že deset, z mladinsko pa skupaj šest let.«
Kaj pripravljate za jubilejni nastop na domačem odru?
»Ker gre za desetletnico folklore in šole, bo skupni nastop šolskih in odrasle folklorne skupine, vključili smo domače pevce, v goste pa povabili folkloriste iz sosednje Bistrice ter Velike Polane, pa tudi iz pobratene Štrigo-ve s podružnične šole Železna Gora.«
Je prav to pobratenje razlog, da piešete veliko medjimurskih plesov?
»Da. Pred šestimi leti smo začeli tesno sodelovati, hodila sem na folklorne tečaje v Čakovec, izmenjujemo izkušnje in tako plešemo tudi medjimurske plese.
Pobratenje ni le na papirju, ampak resnično, letos pa smo vključili v program tudi belokranjske-plese.«
Kaj pa poleg plesa, kaj poučujete tukaj na Safarskem?
»Poučujem učence tretjega razreda, ker imamo celodnevno šolo, se srečujem tudi z učenci drugih razredov, predvsem pri inte-
resnih dejavnostih, pa tudi pri tečaju prve pomoči v sedmem razredu, in tako sem veliko z učenci. Imamo tudi plesno skupino v četrtem razredu in tako polno dela v šoli, navezujemo stike zunaj nje, kjer se srečujemo, navezujemo pa tudi stike po osnovnem šolanju.
Vam ob vsem naštetem ostaja kaj časa zase?
»Tačas zelo malo, ker zahteva priprava ’ desetletnice folklorne skupine oziroma Večera folklore, kakor se imenuje, veliko dela. Potrebno je poskrbeti za povabljene in nastop, tako da se moja družina v zadnjih dneh sprašuje, kdaj bom kaj več doma, oziroma če bo tega kmalu konec in bom spet član družine.
In v prihodnje, boste nadaljevali s folklorno tradicijo v kraju tudi po jubileju?
Bomo, saj je ostalo še veliko nedokončanega dela pri proučevanju izvirnih plesov s tega območja, s čimer bom s pomočjo starejših ljudi, godcev in pevcev nadaljevala. S folkloro živim že od malih nog, saj izviram iz take družine, ki se je ukvarjala s kulturo, in bom začeto delo tudi nadaljevala.
Želimo, da uspešno in da ne bo zmanjkalo podmladka med plesalci.
Brigita Bavčar.
Gledališka srečanja učenčev
V sredo je bilo v domu kulture v Ljutomeru občinsko srečanje gledaliških in recitacijskih skupin iz osnovnih in srednjih šol, ki ga je označevala količina nastopajočih. O kvaliteti videnega na medobčinskem srečanju, ki je bilo dan kasneje, pa smo se pogovarjali s selektorico Barbaro Bezeljak-Glazer. Ker je bil pogo--vor neposredno po predstavi
Metke in Janka v prostorih osnovne šole Jože Hedžet na Šafar-skem, kjer so gostovali ljutomerski ljubitelji gledališča med učenci osnovne šole Ivan Cankar, še ni imela povsem urejenih vtisov. Omenila pa je, da je raven poenotena, da ni izstopajočih predstav, pa tudi da Naša beseda 89 nima tekmovalnega značaja in gre bolj za izmenjavo iz-
Ti
kušenj nastopajočih in njihovih mentorjev. Mentorica Vera Rudolf je opozorila, da za oder delana predstava veliko izgubi v avli, pa tudi, da otroci potrebujejo nekaj časa za prilagoditev okolju. Zanimivo je poseganje po sodobnejših tekstih, v tem primeru Petanovem, ki bi ga bilo potrebno nekoliko prilagoditi, vendar je vsak poseg v avtorstvo vedno vprašljiv. Po drugi strani pa nujen, kar je potrdila reakcija učencev, ki so predstavo spremljali in jim je bila nekoliko predolga, pa tudi jezik, v katerem se otroci običajno ne pogovarjajo, tuj. Vseeno sta bila posodobljena Metka in Janko aktualna in množičnost sodelujočih jamstvo, da ima tudi otroško gledališče prihodnost — s potrebnimi posegi seveda in izpopolnjevanjem mentorjev na ustreznih seminar-
jih.
bb
Foto: Nataša Juhnov
kulturni koledar
PETEK, 24. MARCA
LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 18.00 otvoritev razstave del akademskega slikarja Nikolaja Beera.
MURSKA SOBOTA — Ob 19.000 se bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec začelo območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev začetnikov severovzhodne Slovenije. Na njem lahko sodelujejo avtorji, ki svojih del (razen v samozaložbi) še niso izdali v knjižni obliki in še niso bili med najboljšimi na dosedanjih srečanjih. Republiško srečanje mladih pesnikov in pisateljev začetnikov bo maja v Novi Gorici, nanj pa se bodo uvrstili tudi izbrani avtorji iz Pomurja, o katerih bo odločala tričlanska žirija, od katere bo enega člana imenoval republiški literarni odbor, dva pa organizator srečanja, to je Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Zorana Nikoliča iz Kruševca.
»Nenehno iskanje lastnega likovnega izraza sodobnemu umetniku ne dovoljuje spremljanja ustvarjanja v nekem premočrtnem gibanju od začetka do zrelosti in izoblikovanje opusa, kar je tudi iraz časa, ki je neločljiv del umetniške ustvarjalnosti. Tisto, kar se zdi, da je radikalno pristopanje in odstopanje od primernih oblik izrekanja določenih opredelitev in iskanje znotraj likovnega izraza, se pri Zoranu Nikoliču kaže kot oddvajanje od redukcionizma in strogo konstruktivistične kompozicije ter kot potreba za močnejšim pomenom likovnih elementov, predvsem barve, tonske harmonije, nekaj figurativriosti, ne pa tudi kot opuščanje konceptualnega razumevanja ustvarjanja slike,« je o slikarstvu Zorana Nikoliča med drugim na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisala Biljana Mijajlovič. Razstava sodi v okvir likovne izmenjave med Zvezo kulturnih organizacij Murska Sobota in Umetniško galerijo Kruševac.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled slike Leopolda Strnada, slikarja in uporabnega grafika iz Sežane.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Marko Sterle — ČLOVEK Z ZAMUDO (Mladinska knjiga), Ela Peroci — MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON in priročnik Moje sobne rastline — LISTNATE RASTLINE (Mladinska knjiga).
kino
Sporni film Poslednja Kristusova izkušnja smo sicer napovedali že v prejšnji številki Vestnika, tokrat pa ob posnetku natančno napovejmo še njegovo predvajanje v Murski Soboti. Na sporedu bo ob 16.30 in 19.00, in to danes (23. marca), jutri in v nedeljo (26. marca).

VAL NA LJUTOMERSKEM ODRU
Učenci osnovne šole Jože Hedžet na Šafarskem so v začetku s pozornostjo spremljali predstavo Metka in Janko, ki aktualizira vsem znano in nekolikanj drugače imenovano pravljico; ker je bila dokaj dolga, pa je njihova pozornost z dolžino upadala. Vseeno pa je bilo zadnje gostovanje mladih gledališčnikov iz ljutomerske osnovne šole zanimiv kulturni dogodek.
Va! je gledališka predstava, ki sojo v režiji razredničarke Cilke Jakelj pripravili učenci drugega naravoslovno-mate-matičnega razreda srednje družboslovne šole Fran Miklošič v Ljutomeru. Z njo so (po poskusu pred dvajsetimi leti na neki visoki šoli v Kaliforniji) želeli dokazati, kako hitro, čeprav skrajno previdno, lahko kamorkoli prodre fašizem. »To ni sistem, ki bi ga ustvaril neki določeni narod. Tiči v vsakem od nas. Če je bil naš eksperiment uspešen, potem ste morali spoznati, do vsakdo
odgovarja za svoja dejanja, da morate vedno vedeti, kaj delate, da ne smete nikomur slepo slediti.« so med drugim zapisali na gledališki list. ki so ga natisnili pred ponedeljskima predstavama na ljutomerskem odru. y predstavi, ki je prva tovrstna na slovenskem prizorišču. sodelujejo vsi in tudi na tak način dokazujejo, da je vsakdo nepogrešljiv del celote — v tem primeru predstave, v kateri so se trudili, da bi prepričali.
bb
VESTNIK, 23- MARCA 1989
STRAN 9
mLJUDSM Ul
O0BURSMIH GUB
»Stopamo v novo leto 1952. To bo enajsto leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju naše ljudske revolucije in globokih družbenih sprememb. To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi naše države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo v svoje roke, je prišla do globokega izraza življenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socaiistične domovine vredne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in mirnemu sodelovanju med narodi.
V minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarili velika in trajna zgodovinske dela, dela, ki nam omogočajo, da dobiva naša stvarnost čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi kruti štiriletni boj tisti, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode.« Kako ponosno in zanosno zvenijo maršalove besede iz novoletne poslanice, objavljene na naslovnici Ljudskega glasa 3. januarja 1952.
Takrat je bil odgovorni urednik Jože Petek, naslov uredništva in uprave Murska Sobota, Trg zmage 5, naročnina pa je znašala: celoletna 300 dinarjev, polletna 150 dinarjev, četrtletna 75 dinarjev, mesečna 25 dinarjev. Cena izvoda je bila 6 dinarjev.
LAŽNA PROPAGANDA IN RESNICA
Budimpeštanski kričači so znova spustili raco v svoje vode: »... zaskrbljeni smo nad usodo naše manjšine, živeče okrog Lendave, ki jo s terorjem gonijo na frontne občne zbore ... V Jugoslaviji ni svobode ...
Na zborih sprejemajo sklepe, ki so v očitnem nasprotju z demokracijo . . . Frontovci, ki neredno plačujejo članarino ali pa se ne udeležujejo članskih sestankov, so podvrženi najostrejšim kaznim jugoslovanskih teroristov ... Na dnevnem redu so kazni od 1000 do 2000 din ...« itd. (Radio Budimpešta dne 16. januarja 1.1. v oddaji za Jugoslavijo.)
Naše delovne ljudstvo, pa tudi pripadniki madžarske narodne manjšine (nad usodo katerih točijo v Budimpešti krokodilove solze!) so se iz bučne informbirojevske propagande marsikaj naučili; oni prav do-
bro vedo, da je to hrana, namenjena trpečemu madžarskemu ljudstvu; njih pa so ogabne laži in klevete še bolj oklenile okrog našega državnega vodstva in Partije ter ojeklenile v ljubezni do svoje domovine in v boju za resnico. Madžarski informbirojevci pa naj se prepričajo, kdo sprejema napovedane sklepe na frontnih občnih zborih. — Kdorkoli je zadnje čase obiskal madžarske vasi v lendavskem okraju, se je lahko prepričal, da se njihovi prebivalci množično zbirajo na fron-tovskih sestankih, da živo govore o Fronti in svojih uspehih ter napakah. Morda želijo prepričati naše Madžare, da sprejemajo sklepe v svojo škodo? Naj jih poslušajo. V letu 1952 (22. avgusta) se je Ljudski glas preimenoval v Obmurski tednik. Uredništvo je pod naslovom Z novim imenom preimenovanje utemeljilo takole: »Z današnjo številko je dobil naš tednik novo ime, na željo mnogih naših bralcev. Odisej naprej bo prihajal v vašo hišo OBMURSKI TEDNIK, naslednik LJUDSKEGA GLASA. Upamo, da bo tudi v bodo-VESTNIK
če ugajal svojim bralcem; želimo, da ugaja še bolj kot doslej.
Vsaj trudili se bomo za to. Tesno sodelovanje bralcev in naročnikov z uredništvom bo gotovo največ pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju našega lista. Z željo, da bi naš list z novim imenom OBMURSKI TEDNIK postal res pravo glasilo delovnih ljudi Obmurja, da bi tesno povezovali in združevali napore delovnih ljudi. Prlekije in Prekmurja v borbi za ustvaritev lepše bodočnosti, pozdravlja vse svoje cenjene bralce in naročnike ob Prekmurskem tednu in Drugi okrajni gospodarski razstavi okraja Ljutomer.«
V Murski Soboti bodo postavili spomenik Štefanu Kovaču, so marca 1952 sklenili na občnem zboru mestne organizacije Zveze borcev. Iz obsežnega poročila povzemamo, da »mestna organizacija Zveze borcev^ v Murski Soboti zavzema po -številu članstva vodilno mesto med organizacijami ZB v Prekmurju, saj se je s pritegnitvijo novih članov v preteklem letu dvignilo število na 166 ljudi.
Odbor je v preteklem letu sklical 10 množičnih sestankov, kjer so bili člani v glavnem seznanjeni z bodočimi nalogami, obenem pa so na teh sestankih bila tudi predavanja o najvažnejših gospodarskih, političnih in drugih tekočih vprašanjih.«
(B. Ž.)
bbb^i sil il
VESTNIK
UTO — 31«. »	MURSKA
---------gorenje
Obiščite nas v razstavno-prodajnem centru
gorenje
v Lendavi, Kranjčeva 10, tel. (069) 75 558.
UGODEN NAKUP:
prodaja na obročno odplačevanje in popust pri gotovinskem plačilu za kuhinje in kopalnice — bela tehnika na posojilo brez obresti.
RAZSTAVO PASEMSKIH MAČK
25. marca 1989 od 9. do 18. ure v Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti.
Razstavljenih bo okrog 40 pasemskih mačk.
Srečelov.
Vabljeni!
ČENG - DU
v središču ČAKOVCA
Štrosmajerjeva 9.
— Odprto vsak dan od 9. do 23. ure. ---------------------------------------
S TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V M. SOBOTI
Ali postajamo nasilnejši?
Na tiskovni konferenci na Temeljnem javnem tožilstvu v M. Soboti so predstavniki tožilstva seznanili javnost o delovanju tožilstva v lanskem letu. Kriminaliteta se je povečala za 4 odstotke glede na leto 1987. Torej se je število kaznivih dejanj, ki je od leta 1984 upadlo, spet povečalo. Rast števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj se iz leta v leto nadaljuje, tako je bilo v primerjavi z letom 1987 za 12,3 odstotka več kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. Najbolj pa narašča število gospodarskih prestopkov, kar za 36,5 odstotka.
Od 1280 ovadb polnoletnih storilcev kaznivih dejanj je tožilstvo vložilo obtožni akt le zoper 942 oseb. Upoštevajoč oprostilne (5 %) in zavrnilne (4,4 %) sodbe, je bila utemeljenost obtoževanja nad republiškim povprečjem.
Kljub zaostrenim gospodarskim, družbenim in političnim razmeram v državi pa v Pomurju tudi v preteklem letu ni bilo evidentiranih političnih kaznivih dejanj in tudi ne hujših prekrškov. Tudi pri tisku tožilstvo ni imelo nobene intervencije. Pri tem je treba ugotoviti, da se družbeni procesi hitreje razvijajo v smeri demokratičnosti družbe, kot pa jim lahko sledi zakonodaja, zato presojajo javni tožilci, upoštevajoč razsodnosti pravico, ne da bi načeli načelo zakonitosti, določene prestopke in druga dejanja širše gledana.
Pri gospodarskem kriminalu je manj kaznivih dejanj davčne zatajitve, grabeža in poneverb, kar je delno pripisati tudi spremenjeni kazenski zakonodaji oziroma posameznim vrednostim, ki so element kaznivega dejanja.
Skrb zbuja naraščanje najhujših kaznivih dejanj zoper življenje, in telo. Tako seje po več letih zgodil umor in trije poskusi umora. Več je tudi nasilniškega obnašanja in kaznivih dejanj v zvezi z mamili. Čeprav mamila še ne predstavljajo posebnega problema, moramo s takimi dejanji računati tudi v prihodnje zaradi gojitve vrtnega maka v Prekmurju.
Kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa so v letu 1988 porasla za 9 odstotkov, in to predvsem kazniva dejanja z lažjo posledico. Največ kršitev je še vedno zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola.
Primerjava podatkov o prestopništvu mladoletnikov s prejšnjimi leti kaže na ponovno rast. Tožilstvo je obsodilo 164 mladoletnikov predvsem za kazniva dejanja objestnosti, poškodovanja tuje stvari, skrunitve grobov.
Tožilstvo je poleg pregona kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov delovalo tudi na preventivnem področju, to pa seje kazalo v opozarjanju oziroma obveščanju posameznih organizacij in organov o nepravilnostih in pomanjkljivostih.
Jani D.
MH 8 10
tel: (064) 631-241, telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261
Prodajna mesta: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola.
Prodajamo posamezne montažne predelne stene!
Od 1. marca naprej še presenečenje — zložljiva vrtna garnitura (pri nakupu hiše)
if JELOVICA lesna industrija. 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58
^HISA KOT HIŠA' KDOR NE VERJAME, NAJ POTRKA! Hiša 90. let
• montažne hiše že od 34 m' naprej in iz zdravih gradbenih materialov,
• osnovni tip lahko prilagodimo vašim željam,
• smotrna izraba prostora,
• dobra izolacija — prihranek energije,
• hitra gradnja — prihranek pri stroških,
• brezplačni nasveti arhitektov, prospekti, katalog (pošljemo po povzetju),
• za stanovanjske hiše
KREDIT za 7 let (30 % pogodbene vrenosti), obrestna mera R + 5 %.
• izjemna ugodnost — 20 % popust za plačilo v gotovini
TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA PUCONCI n.sol.o.
TOVARNA DUŠIKA RUŠE n.sol.o.
Tovarna dušika Ruše
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska
Puconci
69201 PUCONCI
Objavlja
na osnovi sklepa poslovnega odbora prosta dela in naloge:
opravljanje del v laboratoriju
Pogoj: najmanj V. stopnja kemijske smeri
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 8 dni na gornji naslov.
Slovenijales L!
Platana Murska Sobota
razpisuje
na podlagi sklepa ZKO naslednja prosta dela in naloge:
1.	individualnega poslovodnega organa, direktorja
Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom predpisanih še naslednje pogoje:
— da ima VII/1 ali VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe lesne, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri,
— sposobnost vodenja in organiziranja dela,
— da ima tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
2.	Delavci s posebnimi pooblastili	19
a)	Vodja sektorja ekonomike plasmaja
Pogoja:
— VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. komercialne smeri
— tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih
b)	Vodja finančno-račtmskega sektorja
Pogoja:
— VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. finančne smeri
— tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih
c)	Vodja tehničnega sektorja
Pogoja:
— VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri — tri leta delovnih izkušenj
Za vsa razpisana prosta dela in naloge traja mandat 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: Slovenijales, Ll Platana Murska Sobota, Lendavska 29, z ozanko za »razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po odločitvi.
STRAN 10
VESTNIK, 23. MARCA 1989
BAKRENI PRIPRAVKI IN NJIHOVO DELOVANJE
Fungicidi na osnovi bakra so najstarejša sredstva za varstvo rastlin pred glivičnimi boleznimi. Že pred 100 leti je Francoz Millardet ugotovil, da je mogoče z bakrovim sulfatom (CuSOO ali modro galico uspešno zatirati peronosporo vinske trte. Do 2. svetovne vojne je bila bordojska brozga najbolj razširjen fungicid. V kasnejšem obdobju so se temu osnovnemu bakrovemu fungicidu pridružila še druga, za pripravo bolj enostavna bakrova sredstva (Bakreno apno, Bakrocid, Bakreni oksiklorid, Kupropin, Cuprablau-Z).
Ob pojavu velikega števila raznih organskih fungicidov je sprva kazalo, da bodo le-ti izpodrinili bakrove fungicide. Prišlo je sicer do občasnih nihanj, do resnega zmanjšanja pa ni prišlo. Danes so nekatera področja uporabe, kjer so bakrovi fungicidi nenadomestljivi (primer: hmelj samo s čistimi bakrovimi pripravki). Med vzroki, da so se bakrovi pripravki obdržali, sta prav gotovo dva osnovna:
I. Čedalje večji ekotoksikološki pomisleki proti fitofarmacevtskim sredstvom, ki pa ravno proti bakrovim pripravkom niso posebno izraženi.
2. Način delovanja
a)	Bakrovi fungicidi delujejo na širok spekter gljiv. V nasprotju s temi pa delujejo organski, še posebej sistemični fungicidi zelo specifično. Pri slednjih so v številnih primerih že po razmeroma kratkem času uporabe opazili rezistenco. Pri bakrovih fungicidih pa kljub dolgi dobi uporabe doslej še ni znan primer rezistence.
b)	Bakrovi fungicidi večinoma prekašajo organske po dolžini delovanja. Predpogoj je seveda, da imajo ustrezne fizikalne lastnosti. V zadnjem obdobju pa vsaj pri nekaterih ugotavljamo, da ta lastnost ne velja več.
c)	V zadnjih nekaj letih se je močno spremenila agrotehnika. Obilni odmerki gnojil, še posebej dušičnih, so povzročili, da so rastline bujne, vendar imajo zato nežno tkivo. Bakrovi pripravki, še posebej čisti, imajo lastnosti, da rahlo zavirajo rast. S svojim delovanjem utrjujejo tkivo in tako preprečujejo ali vsaj zmanjšujejo okužbe z drugimi boleznimi npr. sivo grozdno plesnijo (Botrytis). To je primer, kako spremenjene gojitvene razmere napravijo neko manj pomembno ali celo koristno obolenje v gospodarsko zelo pomembno bolezen. Siva grozdna plesen je gotovo stara toliko kot vinska trta. Močneje se je pojavljala le v vlažnih jesenih in na sortah, ki imajo zbito grozdje. Blag napad je bil celo zaželjen, saj je povzročal tako imenovano žlahtno gnilobo in tem posebno kakovost vina.
Sedaj pa je bolezen postala zelo nevarna zaradi vzrokov, ki smo jih že prej omenili. Poleg botriticidov. lahko v tem primeru s pridom izkoriščamo stranski učinek bakrenih sredstev.
d)	V zadnjem času se v nekaterih vinogradniških območjih močneje pojavlja črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola). Nekateri avtorji ugotavljajo, da v preteklosti zaradi rednega varstva vinogradov z bakrovimi pripravki omenjena bolezen ni povzročala škode. Ko pa so iz programa škropljenja izpadli bakrovi pripravki, se je bolezen pojavila v večjem obsegu. Poleg rednega škropljenja z bakrovimi sredstvi priporočamo povsod tam, kjer se bolezen močneje pojavlja, pripravek CUPRAMIX.
Škropimo v fazi C-D (po Baggioliniju) — odpiranje popkov oz. pojav prvih lističev — z 1 % raztopino CUPRAMIX-a. Bakrovi fungicidi se pp tradiciji uporabljajo predvsem v vinogradništvu proti peronospo-ri, deloma še v poljedelstvu proti krompirjevi plesni ter peronospori na hmelju in v sadjarstvu proti breskovi kodravosti. Poleg naštetih pa imajo bakrovi pripravki še precej drugih možnosti uporabe. Za primer si poglejmo možnosti uporabe kombiniranega bakrovega fungicida CUPRAMIX:
•	je fungicid v prahu za pripravo suspenzije
•	je kombinacija metiram-kompleksa (40%) in bakra (20%)
Za preprečevanje
•	peronospore vinske trte
•	rdečega listnega ožiga vinske trte
•	črne pegavosti vinske trte
S krompirjeve plesni
ko nastane nevarnost za okužbo.
PREGLED UPORABNOSTI PRIPRAVKA CUPRAMIX
kultura	bolezen	čas škropljenja	koncenlracija/doza
vinska trta	peronospora (Plasmopara viticola) rdeči listni ožig (Pseudopeziza tracheiphila) črna listna pegavost	VSA škropljenja v razmaku 10—l2dni mladice 8 — 10 cm odpiranje brstov	0,30-0,35 % (30-35 g/101 vode) 0,30-0,35% (30-35 g/101 vode) 1,0% (100 g/10 1 vode)
krompir	Krompirjeva plesen-(Phytophtora infestans)	VSA škropljenja v razmaku 14 dni	3,5 kg/ha (35 g v 10 1 vode/100 m2)
paradižnik	Plesen paradižnika	od pojava znakov bolezni (Phytophtora infestans)	dalje vsakih I4 dni črna listna pegavost (Alternaria šolani) okrogla listna pegavost (Sept, spp.)		3,5 kg/ha (35 g v 10 1 vode/100 m2)
čebula	čebulna plesen (Peronospora destructor)	od pojava znakov bolezni na vsakih 10—14 dni	3,5 kg/ha (35 g v 101 vode/100 m3)
zelje	plesen kapusnic (Peronospora brassicae)	od pojava znakov bolezni na vsakih 10— 14 dni	3,5 kg/ha (35 g v 10 1 vode/100 m‘)
jablane	jablanov skrlup (Venturia anaequalis)	v času mirovanja v času odpiranja brstov (E2)	1,0% (100 g/10 1 vode) 0,5 % (50 g/101 vode)
breskve	breskova kodravost	samo v času mirovanja (A —	1,0 %
	(Taphrina deformans)	AB)	(100 g/10 1 vode)
Samo za vas izdeluje
CINKARNA CELJE
v sodelovanju z
Poglejmo si še nekaj rezultatov preizkušanja učinkovitosti Cupramixa.
V letu 1987 so na Institutu za zaščitu bilja u Zagrebu preizkušali njegovo učinkovitost proti paradižniko-
vi plesni (Phytophtora infestans)	1
Škropljenje so opravili trikrat (20. 7., 30. 7. in 10. 8.)
fungicid	doza		%	učinkovitost v %
Cupramix Ridomil MZ Bordojska brozga kontrola	3 kg/ha 3 kg/ha 15 kg/ha		1,98 1,45 2,66 22,70	91,27 93,60 88,25
Rezultati preizkušanja učinkovitosti proti kodravosti grad, lokacija Avala v letu 1988. % % fungicid	konc.	okužba			na breskvah. Poskus je bil opravljen na IZB Beo- % učinkovitost	'	index	
Cupramix Cupramix Bakarni kreč kontrola	0,45 0,60 0,75	34,67 28,33 32,67 91,33	62,04 68,98 64,23 0,00	96,59 107,39 100,00 ,	0,00
Navedeni rezultati potrjujejo dobro fungicidno delovanje. Vsekakor pa bi želeli, da poskuse razširimo, zato vabimo vse, ki želijo izvajati podobne poskuse, da se oglasijo pri nas.	Miran GORINŠEK
dipl, agronom
IMP PANONIJA, Murska Sobota
Obveščamo vas, da izdelujemo LITOŽELEZNE KOTLE za kuhanje hrane za živino.
Prostornina: 90 litrov, 120 litrov in 150 litrov.
Dobava takoj po vplačilu.
Vse informacije lahko dobite:
TELEFONI:
HIŠNA CENTRALA (062) 611221
PRODAJA 611355, NABAVA 611354
62311 HOČE (PRI MARIBORU), JUGOSLAVIJA SLIVNIŠKA C. 6
KMETIJSKI STROJI IN
OPREMA, KI JIH IZDELUJE PANONIJA
Vinogradniška škropilnica
SUPRA 50
Volumen rezervoarja.............101
Motor..................40,2	cm3, 1,5 kW
Masa škropilnice.................9	kg
— stroji za osnovno in dopolnilno predsedstvo obdelavo tal (podrahljalniki, rotacijske freze, rotacijske brane, klasični predsetveniki)
—	mehanske žitne sejalnice, 2,5 m—6 m
—	pnevmatski sadilniki panonija-becker, 4-do 12-redni
— rotokultivarji
—	preše za seno in slamo
— obračalniki
—	• motorne rotacijske kosilnice
—	brzoparilniki in kotli za žganjekuho
—	vinogradniške kosilnice, škropilnice
— traktorski nakladalniki
—	nadomestni deli za šivalne stroje
—	oprema za živilsko industrijo
—	visokonapetostni ločilniki
—	orodja (rezilna, vlečna in za brizganje plastike)
—	razna kooperacijska dela
IMP PANONIJA, Kovinska in elektroindustrija, Murska Sobota, p. o.
Murska Sobota. Bijedičeva 1, tel. (069) 21-750, telex: 35 210 IMP PAN YU
VESTNIK, 23. MARC« 1989
STRAN 11
Graški Triglav — jedro srečanj Slovencev
VOLJA MOČNEJŠA OD BOJAZNI
Nekaj več je v bograču in gibanici
Konec januarja in v začetku marca je deželo ob Muri obiskala številčnejša skupina rojakov, članov Slovenskega športnega in kulturnega kluba Triglav iz Gradca. Zdi se, da ni šlo izključno za vljudnostna obiska, temveč za namenski poskus, da s takim načinom posredništva zaživijo stiki tukajšnjih podjetij z avstrijskimi in se hkrati naši zdomci z manj dvomov ali pomislekov odločajo za vlaganja v različne skupne (družbene) in posamične (drobnogospodarske, zasebne) razvojne programe ali projekte; predvsem seveda na tej, domači strani državne meje.
S predsednikom kluba (v tej vlogi je četrto leto) Ignacem Jantljem, ki je po rodu iz Trnja in že dobri dve desetletji z družino vztraja med severnimi sosedi, smo se srečali decembra lani na sestanku z zdomci v Pekrah pri Mariboru. Nekoliko pobliže nas je seznanil z delovanjem Triglava, ki bi svojčas malone usahnil, a ga je Jantlju in njegovim le uspelo oživiti.
»V tujino sem jo mahnil 1969., se izučil kleparstva in potlej računal, da se vrnem med svojce v domovino in odprem obrtno delavnico. Toda tako preprosto le ni šlo. Delavnica v Trnju je resda nared, a prišla je družina, otroci. Imam dve hčerki in sina, ki se šolajo in šolanja ne morem prekiniti. Ravno to je tisto, da se ne morem odločiti, kaj naj storim.«
Kako ste se sicer zavihteli na položaj predsednika graškega Triglava, saj je to zahtevna in pomembna naloga?
»Ja, je pomembna in zahtevna. Če se prav spomnim, je bilo pred štirimi leti, ravno na moj rojstni dan. Žena mi pravi: Čuj, Ignac! Ne bi šel z mano v klub bratstva in enotnosti, kajti začenjajo se zbirati naši ljudje, ki radi prepevajo slovenske pesmi? Malo sem okleval, nakar ji pravim, pa grem. Ni mi bilo žal, kajti uvidel sem, da ima skupina resen namen nekaj na novo ustanoviti. Vprašam jih, kaj jih najbolj žuli, in dobim odgovor: Triglav je brez prostorov. Ker sem poznal enega ključnih mož v graškem Kulturnem Forumu, dr. Finka, mi ni bilo težko obljubiti, da bom poskrbel za klubsko shajališče. Uspelo mi je in poslej se dobivamo vsako sredo.«
Kakšna je pravzaprav osebna izkaznica te vaše organizacije? Koliko članov združuje, s čim vse se ukvarjajo?
»Predvsem bi pohvalil močno sekcijo kegljalcev (30 jih šteje), ki trenira ob ponedeljkih. Dosežki so vidni, predvsem zaradi stroge discipline. Pred dvema letoma smo bili na evropskem srečanju kegljalcev v Zagrebu in Ljubljani, se udeležili različnih turnirjev po Sloveniji, skratka dejavnost je zgledna. Naš klub je potemtakem — tudi zavoljo številnih drugih oblik in načinov delovanja — jedro srečevanj Slovencev. Pa ne samo Slovencev, kajti vanj prihajajo tudi prijatelji iz vrst drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti.« (V pogovoru za mariborski tednik 7 D — naslovljen: Kapital za zdomce — prave informacije — Ignac Jantelj pravi: »Triglav v Gradcu ni klub zaprtega tipa, to ni ozka slovenska inštitucija. V klubu se srečujejo naši delavci, ki so na začasnem delu v Avstriji iz vseh republik in pokrajin, z našimi zdomci prihajajo na klubska srečanja ali prireditve tudi avstrijski prijatelji in kolegi. Velika družina smo. Mednarodna. Dobro se razumemo, prijatelji smo.«)
Kaj pa kultura, informacije, dopolnilni pouk za otroke, sodelovanje z drugimi štajerskimi klubi, čezmejni stiki?
»V skladu z avstrijsko zakonodajo organiziramo različne kulturne prireditve ob različnih priložnostih. Omenil bi proslavljanja Prešernovega dne v februarju, dan žena v marcu, 29. november, 22. december ... Marljivi so naši folkloristi, povezani v več skupin — od najmlajše do starejše, študentske. V ta namen dekleta z veseljem in z vso resnostjo šivajo narodne noše, ki jih lahko vidimo ob nastopih folklornih sek
cij. Manjka nam konkretnih informacij in natančnih podatkov o vsem tistem, kar zdomce najbolj zanima: kako naložiti v domovini denar, kakšne so možnosti za odpiranje obrtnih delavnic, kaj in koliko smemo uvažati in še marsikaj. Gotovo se bomo tudi v okviru Triglava na ustrezen način organizirali, da pridemo do zanesljivih in točnih informacij. Pri slovenskem dopolnilnem pouku je 39 otrok, pri srbohrvaškem 54. Zelo smo ponosni, ko sami pripravijo kakšen programček.«
Predsednik graškega kluba Triglav Ignac Jantelj: »Klubska srečanja so za vse enkratno doživetje.«
Torej uspeva klub »pokriti« večino hotenj, želja, potreb naših rojakov na avstrijskem Štajerskem in zlasti v Gradcu?
»Trudimo se v tej smeri. Okvirnih podatkov o tem, koliko Slovencev je v štajerski deželni prestolnici, nimam, lahko pa povem, koliko jih je v našem klubu; številka se giblje okrog sto do sto dvajset. Radi prihajajo, se vključujejo in sodelujejo pri vsakršnih srečanjih in akcijah. Zelo pristno in tovariško je sodelovanje z drugimi klubi na avstrijskem Štajerskem, naj bo v kulturi ali špor
Del Triglavovcev na obisku v turniški Planiki. (Foto: Slavko Koren)
Delo človeka krepi, vince pa ga pozivi
tu. Klubski večeri so svojevrstna spodbuda za vse nas in tudi za avstrijske prijatelje.«
Morda ste že slišali za to, da tudi na obmejnem območju avstrijske Štajerske živijo Slovenci. Bi se jim dalo kaj pomagati?
»Slišal sem in z velikim veseljem bi priskočili na pomoč. Pomembno je, da vemo, kje vse živijo Slovenci, in če bi Triglav uspel navezati stike s slovenskimi Štajerci oz. oni z nami, bi bilo to enkratno. Smo za dobre odnose in za dobro sodelovanje.«
(Ignac Jantelj v pogovoru za 7 D: »Veliko se pogovarjamo o usodi naših otrok, ki odraščajo v tujini. Mnogi otroci naših zdomcev so pred pomembnimi odločitvami: kje naj nadaljujejo šolanje, kje naj študirajo. Pogosto se sučemo okrog vprašanja: da bi se vrnili v domovino ali ne, kaj nas spodaj čaka, kakšne so možnosti za življenje, kakšna bo naša prihodnost. Begajo nas jugoslovanske težave, kriza, tudi zdrahe ...«)
Kako pa ste vi osebno in vaša družina povezani z rodnim Prekmurjem, torej z vašo neposredno matico, z vašimi koreninami?
»Srečen sem, da sem iz Trnja. Tako rekoč od malih nog pa živim s tujino in imam je — odkrito povedano — dovolj. Želim si vrnitve. Nezadržno me vleče v rodni kraj. Žena je iz
Polane, šivilja. Povedal sem že, da je z otroki, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, z mano v Gradcu. Otroci se šolajo ... Moral se bom prej ali slej odločiti, kaj nam je storiti.«
Januarja se je Ignac Jantelj-oglasil v našem uredništvu, naročil Vestnik in nam sporočil, da bo konec tega meseca številčnejša skupina članov kluba Triglav obiskala levi breg pokrajine ob Muri. O tem, kako je bilo na izletu, nam je pisal sekretar Triglava Slavko Koren: »Točno 30 nas je bilo. Povabljeni smo bili k našemu predsedniku Jantlju v Trnje, spremljala pa nas je vicekonzu-linja SFRJ v Gradcu Aleksandra Džordževič. Jantljevi so nas pogostili s samimi dobrotami: aperitiv, bograč, gibanica, kava. Z enourno zamudo smo se oglasili — kot je bilo načrtovano — v soboški tovarni Mura, si jo ogledali in izvedeli mnogokaj zanimivega. Sledil je krajši ogled središča Murske Sobote — ker je bila sobota popoldne, so bile trgovine zaprte in ni bilo mogoče ničesar kupiti — in za tem obisk Moravskih Toplic, kjer smo se kopali in sprehajali. Večerja je bila v Polani v gostilni Lovenjak; super večerja v super vzdušju in ostali smo pozno v noč.«
Cez dober mesec je Triglav ponovil izlet v Prekmurje, tokrat bolj delovno, poslovno naravnano. S Triglavovci je bil tudi generalni konzul SFRJ v Gradcu Vladimir Rajh s soprogo. Spet smo dobili pisno_ sporočilo Slavka Korena: »Želeli smo spoznati kar največ delovnih organizacij, njihovo delo in vsakdanje finančne težave. Za-željeno je, da pride do stikov med slovenskimi in avstrijskimi poslovnimi partnerji in zlasti do tega, da bi bili zdomci pripravljeni vlagati svoj kapital v posamezne projekte oz. delovne organizacije v Sloveniji. Gotovo bi se našli taki, a jih
trenutno morda odvrača politična kriza v Jugoslaviji. Sprejeli so nas v turniški Planiki, lendavskem Elektrokontaktu in Lekovem obratu. Predvsem v Elektrokontaktu je bila izražena želja, da bi se radi pojavili na avstrijskem tržišču, in sicer sodelovali z Avstrijo. V okoliščinah pomanjkanja kapitala so zelo zainteresirani za domače in tuje vlagatelje. Morebiti bi se dalo na to vezati nov proizvodni program. Generalni konzul Vladimir Rajh je omenil dozdajšnje pogovore z gospodarsko zbornico Štajerske, poudarjajoč, da-bi se morali konkretneje pogovarjati, če naj iz tega kaj nastane. Ignac Jantelj je obljubil, da bo na avstrijskem Štajerskem poskrbel za propagando za Elektrokontakt in da bo skušal prek generalnega konzulata SFRJ v Gradcu najti morebitne poslovne partnerje za sodelovanje z omenjeno lendavsko tovarno. Tudi na območju skupnosti klubov Štajerske želimo najti pri naših zdomcih morebitne vlagatelje finančnih sredstev.« Najbrž so tudi lendavski občinski možje, ki so sprejeli goste iz graškega Triglava, kaj »odnesli« od nedavnega obiska. Nam pa se zdi, da je/bo nemara le nekaj več v gostoljubno ponujenih dobrotah, kot sta bograč in gibanica
Branko ŽUNEC
Kako vse to, kar se zadnje čase dogaja pri nas, doživljajo naši delavci na tujem? Pomurskih zdomcev je okrog 4.500. Tiste, ki delajo v Avstriji ali bližjih mestih v Zvezni republiki Nemčiji, lahko vidimo, da kar pogosto prihajajo v domače kraje na obiske ob koncu tedna. Večina Pomurcev razmišlja tudi na stalno vrnitev, vendar s tem sedaj vedno bolj odlašajo zaradi problemov, ki so pri nas.
Ko smo nekatere pred dnevi poklicali po telefonu in se pozanimali, kako tamkaj doživljajo dogajanja pri nas in ali se odpravljajo domov na velikonočne praznike, so nam povedali takole:
MILAN POZVEK iz Dolnjih Slaveč, zaposlen v Švici:»Vtujini delam že 18 let. S politiko se skoraj ne ukvarjam, ker me zanima predvsem šport. Tu pa tam sicer kaj preberem v Vestniku, sicer pa je o dogajanju v Jugoslaviji v zadnjem času precej na švicarski in avstrijski televiziji. Vem torej, da doma ni dobro, da so problemi na Kosovu in da prihaja do medrepubliških sporov. V tovarni, kjer delam, sta zaposlena tudi dva Srba in Makedonca. Med nami zaenkrat še ni nobene
Benjamin ŠIMATIČ je rojen daleč od domovine, v Zvezni republiki Nemčiji. Je sin Jugoslovanov in ima tudi naše državljanstvo. V Nemčiji se je izučil tudi za elektroinštalaterja. Je torej v letih, ko ga, kjerkoli je, začnejo vabiti v uniformo. Ni ga bilo potrebno dosti spraševati in odločil se je, da bo prišel v Jugoslavijo in tu opravil svojo državljansko dolžnost. Te dni je tako daleč, saj je dobil poziv, da je napočil njegov čas. Kakšni so njegovi občutki, kaj pričakuje in kako se je odločil za to dejanje?
»Pravzaprav odločitev ni bila težka, kljub vsem govoricam in sporočilom, ki jih prebiramo v Nemčiji. Ker smo dosti v stiku z domačimi, smo si ustvarili sliko o stanju doma, zato odločitev niti ni bila težka. Delno je k moji odločitvi pripomoglo tudi to, da imam poziv za služenje vojaškega roka v Sloveniji, tako da od Krašiča v SR Hrvaški ne bom dosti oddaljen.
Vem, da bo v začetku nekoliko težje, upam pa, da bom hitro
IZPOVED NAŠEGA ČLOVEKA
Ta stari pregovor je moje življenjsko vodilo. Vedno sem rada delala, kozarca dobrega vina pa tudi nisem nikoli odklonila. Komaj štirinajstletna sem že začela delati v bližnji opekarni. Srečna in vesela sem bila, da so me sprejeli na delo, ki za tako majhno dekletce nikakor ni bilo lahko. Štiri leta sem vsako jutro z veseljem šla na delo. Po delu v opekarni sva z mojim dobrim očetom doma pridno pletla vrvi in še vse drugo, kar so kmetje takrat potrebovali. Žal pa je bilo doma premalo dela in kruha, zato sem morala na delo v Francijo. Nisem se bala, zaupala sem v dobre ljudi. Ko smo prispeli v Pariz, me je tam počakal moj gospodar. Peljal me je na kmetijo. Takoj sem spoznala, da sem res prišla k dobrim ljudem. Žal pa nisem vedela niti ene francoske besede. Gospodinja me je kot mlado dekle objela in začela jokati. Kasneje sem se naučila malo francoščine; pa saj za pogovor ni bilo veliko časa, zelo smo mogli delati na zemlji in še pri živini. Nikoli nisem razmišljala, zakaj sem tam, ali zakaj tako živim. Življenje sem živela in ga sprejemala takšno, kot se mi je ponujalo. Večkrat sem si želela na ples, pa za nas, delavce na kmetijah, ni bilo prostih dni, niti ur. Po štirih letih sem lahko prvič šla domov k staršem. Kako je bilo to lepo! Po devetih mesecih sem se morala spet vrniti v Francijo. Tam sem se tudi poročila in 1943. leta sva se z
PONUJAMO VAM:
Betonske strešnike,
ČE ŽELITE LEPO in KAKOVOSTNO, pridite k nam, radi vam bomo svetovali
betonske ograje, betonske tlakovce, cvetlična
korita in vaze, betonske podstavke za fasado in drugo betonsko galanterijo v barvah po želji kupca.
Pri vseh izdelkih jamčimo za kakovost. Dostava do objekta in montaža.
OZ LINDAU Lendava
tel. (069) 75 739, 75 807 in kooperacijska proizvodnja
ŠTEFAN, ŠTEFAN & KOŽNJAK
DONJI KRAUEVEC, PALIH BORACA 72 A tel. (042) 87 492
nestrpnosti, čeprav se včasih kaj pogovarjamo o razmerah v domovini. Srbska sodelavca sta med drugim vprašala, zakaj Slovenci tako močno podpiramo Albance, pa mu je eden izmed Makedoncev odgovoril, da je tako prav, češ, zakaj bi Srbija hotela imeti vse pod svojo .komando’. Toda, to so bolj šale kot resno pogovarjanje, tako da smo si dobri prijatelji. Za velikonočne praznike pa seveda pridem domov in takrat se bom lahko bolj seznanil z razmerami v Jugoslaviji.«
ANTON KELENC iz Križevec pri Ljutomeru, zaposlen v Nemčiji: »Zaposlen sem v Ingolstad-tu, in to že 17 let. Ker to mesto ni predaleč do doma, pridem večkrat na obisk tudi tedaj, ko niso
Domov k vojakom
spoznal prijatelje in da bo 12 mesecev zelo hitro minilo. Z mojo odločitvijo sem sam osebno zadovoljen, mislim pa, da bodo tudi drugi znali ceniti to dejanje. Še najbolj ponosni pa bodo moji starši in sorodniki iz domovine.
Benjamin Šimatič (skrajni desni) na poslovilni zabavi v družbi svojih bratrancev.
možem morala vrniti domov. Takrat smo veliko pretrpeli. Bila je vojna. Ko smo že bežali 18 dni, nisem mislila, da se še kdaj vrnemo v domači kraj. To pa sva si z možem zelo želela, ker sva že imela leto dni starega sina. Mož me je tolažil; »Ne boj se. Kar bo, pač bo, samo, da preživimo to, pa bo potem vse lepše.« Ko pa smo prišli domov, pa je bila tukaj vojna. Človek pa veliko zdrži, le če ima voljo. Tudi vojno smo preživeli in ves povojni čas do danes.
Sedaj dobivam francosko pokojnino. V društvu upokojencev se veliko veselimo in prav je tako, saj smo prej imeli za zabavo le malo časa. Rada sem vesela v družbi, pa naj bodo to mladi ali stari. Družbe si ne izbiram, vsi, stari in mladi, se radi veselijo z menoj. Spoštujem mlade in mladi spoštujejo mene. Nikoli ne slišim slabe besede od nobenega. Še vedno pa rada delam. Sedaj, ko imam že lepa leta, 77. mi teče, spet komaj čakam spomladi, da se začne delo na polju. Ko doma opravim, priskočim na pomoč še sosedom. Še vedno pa je moje življenjsko vodilo star pregovor, da delo človeka krepi, vince pa ga poživi.
Vsem želim, da bi se res razveselili vsakega dela, pa četudi v tako lepih letih, kot jih imam jaz.
prazniki. Tako sem še kar na tekočem, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Sicer pa lahko tu prebiram Delo, Vestnik in druge časopise. Precej pa o nas poročajo tudi na nemški in avstrijski televiziji. Kaj posebnega v zvezi z dogodki pri nas nisem doživel, razmere pa me precej skrbijo. Za praznike pa pridemo na domačo šunko, če bomo lahko šli nazaj ali ne.«
NADA DINULOVIČ iz Hotize, zdomka v Nemčiji: »Poročena sem s Srbom iz okolice Nego-tina. To, kar se dogaja v Jugoslaviji, na naše družinske razmere sicer ne vpliva, ljudje pa govorijo marsikaj. Jaz pa nimam časa za politiziranje. Želim si le, da bi se spori zgladili. Ker za novo leto nismo bili na obisku v domovini, bomo zdaj zagotovo prišli, saj že komaj čakam, da se srečam s svojimi domačimi, znanci in prijatelji.«
Volja za snidenje z domovino je torej še močnejša od bojazni, da bi morda bilo kaj narobe.
Jože Graj
Želim pa si, da bi ta moja odločitev dobila tudi širši odmev, kot dokaz, da ne glede na stanje, ki je trenutno v Jugoslaviji, še mnogi zaupamo in verujemo v domovino.«
D. Loparnik
Marija KOLARIČ, roj. SABO, Iljaševci
STRAN 12
VESTNIK, 23. MARCA 1989
DROBNO GOSPODARSTVO
Le korak do izobrazbe in poklica
Obrtni zakon, sprejet v drugi polovici lanskega leta, objavljen pa je v uradnem listu SRS in reviji Obrtnik, številka 11/88, v 89. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati občan za ustanovitev obratovalnice. Eden od sedmih je, »da ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, ki je določena za opravljanje dejavnosti«. V 93. členu je določeno, da ima strokovno izobrazbo za opravljanje določene dejavnosti, kdor ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po programu srednjega izobraževanja, po katerem traja izobraževanje najmanj dve oziroma tri leta.« V drugem členu pa je določeno: »Obratovalnico lahko ustanovi tudi, kdor nima priznane strokovne izobrazbe, če dokaže, da ima z delom pridobljene delovne zmožnosti in je usposobljen za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti določene stroke oziroma poklica ali pa za posamezna dela.« V nadaljevanju omenjenega člena je zapisano, da bo republiški upravni organ, pristojen za drobno gospodarstvo, predpisal, za katere dejavnosti in pod katerimi pogoji je potrebno preverjanje strokovne izobrazbe.
Predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo
Širok pločnik pred vrati Potrošnikove blagovnice v Murski Soboti je tisti kraj, kjer se srečajo znanci, postojijo, rečejo eno ali dve o vremenu, zdravju, otrocih, draginji — in če postojite, lahko slišite še marsikaj. Pa se srečata znanki, mogoče po letu ali več, in iz navade in vljudnosti povprašata ena drugo o zdravju.
Starejša se potoži: »Ta pritisk, čez 220 ga imam, če me le to ne
Sobočani
za širitev
kabelskega TV omrežja
V naselju Prekmurske brigade v krajevni skupnosti Lendavska v Murski Soboti in v primestnem naselju Cernelavci, kjer že spremljajo tri TV programe prek satelita, imajo že nekaj časa omrežje za spremljanje satelitskih programov. Kot kaže, bodo satelitske programe še letos gledali tudi v drugih predelih Murske Sobote in okoliških vaseh. Računajo, da bodo do jeseni končani idejni projekti in druga dokumentacija za gradnjo kabelskegga omrežja. Do takrat naj bi tudi zagotovili izvajalce del in dobavitelje opreme. S PTT podjetjem v. Murski Soboti pa so se dogovorili, da bodo za kabelsko televizijsko omrežje uporabili poštni vod, kar bo znatno pocenilo dela.
Vsi zainteresirani Sobočani in okoličani pa bodo seveda morali plačati znesek za ureditev kabelskega omrežja v celoti. Po zdajšnjih cenah znaša ta delež od tri do štiri milijone dinarjev. Zanimivo je, da bodo lahko spremljali kar sedem televizijskih programov, en kanal p bo rezerviran za lokalni televizijski program. S pomočjo strokovnjakov pa bodo proučili možnost spremljanja madžarskega televizijskega programa, kar seveda najbolj zanima pripadnike madžarske narodnosti pri nas.	M. Jerse
KLIČEMO 988
Pomurje dobiva čedalje več telefonov in tako skuša tudi s tem komunikacijskim sredstvom ujeti korak z razvitimi deli Slovenije. V tistih gospodinjstvih, kjer so dobili telefon šele pred kratkim (pa ne samo v njih), se bo treba navaditi na »telefonski bonton« — javljanje na klic in obnašanje, ko sami kličemo. Vse to je navedeno v knjigah o lepem vedenju in tudi v telefonskem imeniku, zato ga kaže »prebrati«. Nekaj telefonskih imenikov za celotno območje SR Slovenije (izdaja 1989—90) si stari in novi ter skorajšnji naročniki lahko kupijo na poštah za 23.000 dinarjev, imajo pa tudi imenik za omrežno skupino 069 (Pomurje), ki stane 8000 diparjev.
Kličemo 988! Na hrbtni strani telefonskega imenika je za omrežno skupino Murska Sobota (enako seveda za 10 drugih) navedeno, kaj lahko zvemo, če zavrtimo številko 988. Torej predvsem podatke oziroma številke telefonskih naročnikov. Lahko pa tudi narobe: če se spomnimo številke telefona, nam povejo tudi naslov. Služba informacij na postnem podjetju Murska Sobota dela neprekinjeno 24 ur. Poleg podatkov o naročnikih (predvsem iz Pomurja, lahko pa tudi z območja Slovenije in Jugoslavije) posredujejo še cene poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev, devizni tečaj, podatke o dežurnih trgovinah, program kina Park v Murski Soboti, naslove / dežurnih lekarn .... na tej številki pa lahko zvemo tudi za naslov tistega, ki je naslov ali kako spo-
Jože Strle je te dni izdal Pravilnik o ugotavljanju strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti. V njem je določeno, da preverjanje strokovne usposobljenosti za opravljanje gospodarske dejavnosti pomeni preskus znanja pred strokovno komisijo. Preskus znanja obsega splošni del, strokovno-teoretična znanja in praktični del, ki omogoča oceno strokovne usposobljenosti za opravljanje določene gospodarske dejavnosti. K splošnemu delu sodijo tudi znanja o varstvu pri delu, ki se zahtevajo za opravljanje določene gospodarske dejavnosti. Preskus znanja se izvaja po programu, ki vključuje strokovno literaturo z določenega področja. Kandidat, ki uspešno opravi preizkus znanja, je izpolnil pogoj glede zahtevane strokovne izobrazbe za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Glede na to, da je za marsikoga, ki ga mika obrt, problem v manjkajoči strokovni (formalni) izobrazbi, je možnost opravljanja preskusa dobrodošla in prispevek, da se utegne število obratovalnic povečati, s tem pa bo tudi večja zaposlenost. Poglejmo zdaj, za katere gospodarske dejavnosti je možno opraviti preskus znanja: steklarstvo, izdelovanje predmetov iz gline, izde-
Srečanje kar tako
bi mučilo.« Pa pristopi ženica, ki je slišala to o pritisku (krvnem tlaku), in pritegne: »Poslušajte, kaj vam rečem, to je zelo nevarno. Moj brat je imel 230 pritiska.
Zjutraj je v stali še vse napoiagal in fčino, pa se je spakival na Pa-nonko, lahko tam vprašate. Ko pa je prišel na vrsto in ravno pred blagajno jemal boglaruš iz žepa, ga je prijelo in je padel po
ročilo pustil pod geslom. Seveda na številki 988 povedo tudi za vozne rede avtobusov in železnice. Še bi lahko naštevali! Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota bo v doglednem času obseg svojih storitev povečala, vse to pa z željo, da bi bili imetniki telefonov čimbolj zadovoljni z njeno informacijsko
službo.
š. s.
} Murska Sobota p.o.
69000 Murska Sobota, Bakovska 29
AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
4 VOZNIKOV AVTOBUSA
za nedoločen čas.
Pogoji:
— IV, stopnja šolske izobrazbe, vozniška ali kovinarska usmeritev,
— vozniški izpit kategorije D,
— 2 leti strokovne prakse s kategorijo C ali 6 mesecev s kategorijo D, — bivališče: dva v M. Soboti, eden na Hodošu in eden v Kuzmi oziroma v bližnjih okolicah,
— uspešno opravljen zdravniški pregled in preskus znanja pred komisijo-
ČISTILKA PISARNIŠKIH PRO-
STOROV
za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Pogoj:
— 6 razredov osnovne sole.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29, osem dni od dneva objave.
lovanje predmetov in opravljanje storitev elektromehanične dejavnosti, opravljanje storitev fino-mehanične dejavnosti, izdelovanje predmetov in opravljanje storitev lesne dejavnosti, izdelovanje predmetov in opravljanje storitev tekstilne dejavnosti, izdelovanje predmetov papirne galanterije, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, izdelovanje predmetov in opravljanje storitev usnjarske dejavnosti, krznarstvo, dimnikarstvo, izdelovanje živil, gostinska dejavnost, izdelovanje športne opreme in pribora, ce-mentninarstvo, kamnoseštvo, asfaltiranje in tlakovanje, zidarstvo in fasaderstvo, pečarstvo in kera-mičarstvo, slikopleskarstvo, izo-laterstvo, krovstvo, inštalater-stvo, frizerske storitve, kozmetične storitve, prodaja na drobno, aranžerstvo, fotografske storitve, kemično čiščenje, izdelovanje kemičnih proizvodov, tiskarstvo, sitotisk, storitve z gradbenimi stroji, cvetličarstvo, preparatorstvo, galvanizerstvo, stavbno kleparstvo, graverstvo, zlatarstvo in tako naprej. Skratka: tisti, ki imajo delovne izkušnje, nimajo pa formalne izobrazbe, imajo zdaj možnost, da opravijo preizkus znanja in dobe obrtno dovoljenje. Več o vsem tem pa vedo po-vedati na občinskih obrtniških združenjih.
Š. Sobočan
tleh. Peljali so ga v bolnico in ko so se peljali mimo soboškega brujtofa, je siromak zdihno. Ob treh pa so mi ga še toplega pripe-lali domov. To je bila srčna kap, znate, na desni strani je imel po ušesu še vse kri,« razlaga ženica, si odmakne ruto z ušesa in jima še pokaže, kje je bila kri na ušesu njenega umrlega brata.
mh
Za obrtno
| dovoljenje I 28 tisočakov 1
 Od 15. marca znašajo   stroški postopka za izdajo I £ dovoljenja za opravljanje  obrtne dejavnosti v soboški "
I občini 28 tisoč dinarjev. To je v primerjavi s prejšnjim  zneskom 12 tisoč dinarjev, ki  je veljal od 1. novembra lani, | za 133 odstotkov več. Na ko-
Imiteju za družbeno planira- m nje in družbenoekonomski  razvoj občine Murska Sobo- H ta pravijo, da je višina stro- "
Iškov izračunana na osnovi veljavne višine minidnevnice  za tri osebe in ocenjenih pre- H voznih stroškov za predvide- H ne štiri oglede dnevno.
I Seveda pa bodo pred vsa- * ko izdajo dovoljenja za  opravljanje obrtne dejavno-  sti komisijsko ugotovili, če "
I poslovni prostori in oprema, namenjena za opravljanje te H dejavnosti, ustrezajo spreje-  tim predpisom. Pregled I opravi tričlanska inšpekcij-
 ska komisija.
Zasebno podjetništvo v teoriji in praksi
V LJUTOMERU ZASEBNA TOVARNA METALOPROIZVODNJA
Jugoslovani smo menda svetovni rekorderji po številu zakonskih in podzakonskih (izvedbenih) aktov, vendar kljub temu so področja, ki niso formalnopravno urejena in zato pravimo, da z določenimi zakoni kasnimo. Tako se zdi, da je tudi zakon o podjetjih prišel prepozno, kajti ponekod možnosti, ki jih daje ta predpis, že zdavnaj uresničujejo. Tako'imamo v naši državi že precej zasebnih podjetij, čeprav uradno nosijo ime obratovalnice. Zakon o podjetjih, ki je začel veljati 1. januarja letošnjega leta, je vrzel odpravil in »našteva«: družbeno podjetje, mešano podjetje, pogodbeno podjetje, zasebno podjetje ... V 138. členu zakona o podjetjih je določeno, da se zasebno podjetje ustanovi s sredstvi fizičnih oseb in civilnih pravnih oseb. Zasebno podjetje se lahko ustanovi tudi kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo,- komanditna družba ali družba z neomejeno odgovornostjo. Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom oziroma z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občana, lahko ustanovi obratovalnico za opravljanje gospodarske dejavnosti. Podjetje drobnega gospodarstva kot ena od naslednjih oblik organiziranja, pa je, če ima manj kot 100 zaposlenih, je pa lahko družbeno, mešano ali zasebno podjetje. Še eno obliko organiziranja bomo navedli: pogodbeno podjetje. Zakon o. podjetjih določa, da pogodbena organizacija združenega dela, ki jo ustanovi delovni človek in v njej združi svoje delo in svoja sredstva z delom drugih oseb zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti, posluje kot pogodbeno podjetje. V pogodbenem podjetju lahko združujejo svoja sredstva tudi drugi delovni ljudje in občani. Pogodbeno podjetje lahko ustanovi tudi tuja oseba skupaj z domačo osebo in vanj vloži sredstva v skladu z zakonom o tujih vlaganjih.
BREZ TVEGANJA NI NIČ
Zakon o podjetjih v delih, kjer so obdelane možnosti za zasebne pobude (pravkar smo jih našteli) ne zahteva, da mora občan v njih osebno delati, razen seveda v zasebnih obratovalnicah, ki so ustanovljene na podlagi obrtnega zakona. Povsem logično lahko pričakujemo, da bodo tudi večji pomurski obrtniki, zlasti oni iz proizvodnih dejavnosti, izrabili priložnost, ki jim jo dajejo novi predpisi, in se ustrezneje organizirali. To pomeni, da ne bodo več obrtniki, ampak zasebni podjetniki. V drugačni organiziranosti bodo laže uveljavili svoje ambicije, za katere pa ni nujno, da so osebno pridobitniške. Nasprotno: so obrtniki, ki so hoteli razvijati svojo (obrtno) dejavnost, vendar so bili omejeni; niso smeli zaposlovati več delavcev, kot je to bilo dovoljeno, po-' slovnih prostorov si niso upali širiti, ker je obstajala bojazen, da jim bodo, v primeru prenehanja obrti, površine, večje od 70 kvadratnih metrov, nacionalizirali. Še bi lahko naštevali. Zakon o podjetjih je torej velika pridobitev tako za tiste, ki že poslujejo kot mala podjetja, čeprav so uradno (še) obratovalnice, kakor za vse one, ki imajo denar in so ga voljni vložiti v kak dober biznis. Da pa jih ne bi preveč navdušili, je treba tudi povedati, da čez noč še ni nihče obogatel in gre tudi za poslovno tveganje.
Drži pa tudi, da tisti, recimo naši zdomci, ki ima denar, ne bo vlagal kar tako, ampak bo pretehtal.
Nekateri sicer pravijo, da je'še največ koristi, če imaš devize v banki, manj tvegano pa je bojda imeti denar v nogavici ali pod zglavnikom, vse to pa je lahko le kratkoročna resnica.
DRUŽINSKI PODJETJI V ČAKOVCU IN LJUTOMERU
V ljutomerski obrtniški coni na Jeruzalemski ulici (proti Ormožu) stoji več poslovnih stavb, katerih lastniki so zasebniki. Največja je prav gotovo hala 25 krat 45 metrov. Gre za zasebno podjetje (čeprav formalnopravno še ni tako registrirano), katerega lastnika sta Vera in Hasan Tano-
vič iz Čakovca. Podobno, vendar še večje podjetje pa ima v Čakovcu njuna hčerka Damira Ta-* novič-Ostoja. V ljutomerskem zasebnem podjetju je zaposlenih 70 delavcev, ki (podobno kot v podjetju v Čakovcu) izdelujejo rezervne dele za tekstilne stroje, popolnoma obnavljajo stroje za tkanje, izdelujejo pa tudi nove stroje za preproge in podobne izdelke. Ob našem obisku v Meta-loproizvodnji žal nismo našli podjetnika — gospoda Tanoviča (tako ga ogovarjajo zaposleni), ampak smo se pogovarjali z zelo prijaznim pooblaščenim sodelavcem (šefom proizvodnega obrata), diplomiranim inženirjem Edinom Huričem. Odgovore smo dobili na prav vsa vprašanja.
»V našem podjetju smo imeli težave pri zaposlovanju delavcev. Pa ne zato, da jih ne bi bilo,
Diplomirani inženir Edin Hurič, pooblaščeni vodja obrata Metalo-proizvodnja v Ljutomeru.
ali pa da jih ne bi mogli zaposliti, ampak zato, ker jih nismo smeli zaposliti toliko, kot jih je bilo treba glede na obseg proizvodnje. Nekaj časa smo si pomagali tako, da smo zaposlitev delavcev čez določeno število »izpeljali« prek Zagrebškega storitvenega centra. Naši domači delavci iz čakovske in ljutomerske občine so bili formalno zaposleni pri tem podjetju, dejansko pa so delali v naši tovarni. Pozneje, ko so predpisi o obrti nekoliko povečali število delavcev, ki jih lahko zaposlijo obrtniki, smo jih lahko zaposlili več, med drugim tudi na temelju ustreznega dovoljenja ljutomerske občine. Zdaj nas je tu — v proizvodnji — 70, okrog 10 strokovnih sodelavcev, med njimi je eden celo doktor znanosti, pa ustvarja za nas v Čakovcu ali pa celo na svojem domu,« nam je povedal tovariš Hurič, nato pa odprl buteljko jeruzalemčana.
ZASEBNO PODJETJE NADOMEŠČA UVOZ
Rezervne dele za tekstilne in tkalske stroje izdelujejo kar za 260 tovarn s celotnega območja Jugoslavije. Naj jih nekaj naštejemo: Mariborska tekstilna tovarna, Juteks Žalec, Čateks Čakovec, Beograjski pamučni kombinat Beograd, Niteks Niš, Ti-teks Titograd ... Gre seveda za dele za stroje, ki so uvoženi. Naj tudi to ponazorimo z nekaj imeni tovarn: Saurer, Sulzer, Pica-nol, Toyota, Zbrojovka, Galileo in tako naprej. Ni treba posebej poudarjati, da imajo tekstilne oziroma tkalske tovarne veliko prednost, saj jim po nadomestne dele ni treba na tuje, za kar cesto tudi nimajo deviz. Veseli pa so lahko tudi v tistih tovarnah, kjer imajo povsem izrabljene stroje, saj jih lahko dajo obnoviti v ča-kovskem ali ljutomerskem zasebnem podjetju Metaloproizvod-nja. V tovarni v Ljutomeru je veliko raznih obdelovalnih strojev, nekateri med njimi so specialni, na primer stroj za izdelovanje stožčastih zobnikov. Le-ti so v pogonu (morda ne ravno vsi) 24 ur na dan. Torej imajo 3-izmen-sko delo.
»Delovni čas je 8 ur. Prva izmena začne ob 6.30 in konča ob 14.30, ko začne z delom druga izmena, ki dela do 22.30; nato pride tretja izmena in dela do 6.30. Delo začenjamo pol ure pozneje, kot je sicer navada v združenem delu, ker je precej naših delavcev oddaljenih. Od skupnega števila jih je kakih 70 odstotkov iz ča-
kovske občine, drugi pa so domačini — Ljutomerčani in okoličani. Delavci imajo vse pravice iz dela, kot je to v družbenem sektorju, morda še kaj več. Tako smo pred kratkim kupili 40-sede-žni avtobus, ki vozi na relaciji Čakovec—Mursko Središče — Ljutomer in obratno, s katerim se vozijo delavci na delo in z njega, seveda brezplačno. To prevozno sredstvo pa uporabljamo tudi za strokovne ekskurzije. Najboljšim delavcem firma omogoči tudi brezplačno letovanje na morju. Za prehrano med delom, ki je seveda tudi ni treba plačati, pa smo poskrbeli tako kot druga ljutomerska podjetja — vozimo jo iz družbene prehrane,« nam je v nadaljevanju pogovora razkril tovariš Hurič.
NAJBOLJŠI TUDI 3,5 MILIJONA
»Kakšni pa so osebni dohodki delavcev?« smo vprašali.
»Na podlagi delovnih učinkov so delavci razvrščeni v L, 2., 3., ali 4. skupino. V prvi so najboljši delavci, ki imajo najvišjo urno postavko. Poleg tega pa imamo še stimulacijo do 400 000 dinarjev. Delavci, ki delajo na zahtevnih strojih in zahtevne izdelke, zaslužijo mesečno v povprečju okrog 2 milijona dinarjev, zgodi pa se, da kak posebej uspešen dobi tudi do 3,5 milijona dinarjev. S tako visokimi osebnimi dohodki pa nagrajujemo tudi naše strokovnjake, ki delajo v razvoju, konstrukcijskem oddelku. Skratka: delo, ki občutneje prispeva k uspešnosti naše zasebne firme, je ustrezno nagrajeno.«
»Imate dosti izostankov z dela?«
»Skoraj jih ni. Delovna disciplina pri nas je na vrhuncu. Slabih delavcev si ne moremo privoščiti, sicer bi propadli. Tega pa nočemo, saj imamo še veliko načrtov. Morda se bodo naši vodilni delavci na čelu z gospodom Tanovičem odločili, da bo manjša livarna, ki jo nujno potrebujemo za potrebe čakovskega in ljutomerskega podjetja, v Ljutomeru.«
Še bi lahko nizali stavke iz pogovora, vendar bi potem imel kdo občutek, da delamo reklamo. Te pa ljutomerskemu zasebnemu podjetju ni treba, kajti reklamo mu delajo kakovostni in zahtevni izdelki. Da, zahtevni, saj gre za nadomestne dele za stroje, ki so v tekstilni in tkalski industriji ponavadi zapreženi 24 ur dnevno.
Morda za konec še tole: Na božič ne delajo ne v čakovski in ne v ljutomerski tovarni. Za novo leto so otroci, katerih starši delajo v Metaloproizvodnji, dobili velike pakete z darili, kot dodatek pa še zložljive kovinske sanke, izdelek Metaloproizyod-nje. Letos, 22. februarja, je imel gospod Tanovič 60-letnico, zato je vse delavce iz ljutomerske in čakovske tovarne povabil na slavnostno kosilo, le-ti pa so se oddolžili z ustreznim darilom.
ZASEBNO PODJETJE: DA ALI NE
Če bi naša socialistična družba videla v zasebnem podjetništvu izkoriščanje, že ne bi prižgala zelene luči za tako organiziranje proizvodnje. Tudi delavci v Ljutomeru se nič ne pritožujejo, da bi bili izkoriščani. Tako je Josip Sič iz Štrukovca, ki dela za rezkalnim strojem, ponosen, da zasluži poldrug milijon, Branko Štefanec iz Ljutomera pa nam je povedal, da je plača »težka« 2 milijona. Je pa treba temu ustrezno delati. On dela za brusilnim strojem, kjer brusi (izrezuje) ustrezne vdolbine na nadomestnih delih za tekstilne stroje. Sploh pa so delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, naj je to proizvodna ali storitvena dejavnost, naj se imenuje obratovalnica ali zasebno podjetje ... veliko bolj (samo)angažirani. Da je tako, ni vzrok v strahu pred »delodajalcem«, ampak v dobri organizaciji proizvodnje alj.storitev in seveda v ustreznem nagrajevanju. Če imaš možnost zaslužka, boš pač delal tako in toliko, da te ne bo sram povedati, koliko je v kuverti.
Štefan Sobočan
VESTNI^, 23. MARCA 1989
STRAN 13
LIKO
VRHNIKA
LIKO
Lesnoindustrijski kombinat
Vrhnika (n. sol. o.)
Tržaška c. 90
Telefon: (061) 752 311
Teleks: 31 508
PONUJA CENJENIM KUPCEM STAVBNO POHIŠTVO:
• sobna vrata serijske izdelave za mokro in suho montažo
® sobna vrata, izdelana po naročilu za gradbene organizacije za suho montažo
•	vhodna in garažna vrata sodobne oblike in dizajna, izdelana iz jalovine, macesna, mahagonija, framireja, hrasta in jesena
•	vratna krila, surova, ravno obrezana ali finalizirana, bukova, lesonitna, hrastova, mahagonijeva
•	lužena vratna krila
•	izdelujemo vratna krila za poseben namen — OGNJEVARNA, F-30 min, ter krila za zvočno izolacijo do 32 db
•	krila, na obeh straneh obložena-z ultrapasom
POHIŠTVA KOLONIALNEGA
IN MODERNEGA PROGRAMA
•	sedežne garniture
•	jedilnice
•	mize in stoli

-I 0‘

—NAŠE IZDELKE PRODAJAJO:------------------------
— POTROŠNIK. MURSKA SOBOTA, tel. (069) 22 214
— MERCATOR, ZARJA, ORMOŽ, tel. (062) 701 035
— LES. PTUJ, tel. (062) 771 241, posl. Gramat in Kidričevo
—	MEDŽIMURJE, ČAKOVEC, prod. Šenkovec pri Čakovcu
—	CENTROPROMET TRO VARAŽDIN, Kukufjičeva 14 — LIKO, prodajno skladišče, VRHNIKA, Kolodvorska ul., tel. (061) 751 295
GRADIMO
omogoča:
-	dobro toplotno in zvočno izolacijo
-	toplotno stabilnost
-	prihranek energije do 21 %
-	ekonomično in enostavno gradnjo
V NAŠI OPEKARNI SE
LAHKO OSKRBITE Z VSEM GRADBENIM MA TERIALOM!
OPEKARNA KOŠAKI/ MARIRORO
Šentiljska 116, tel. @62/211-018
211-081
ELEKTROTEHNA
DO SET
Elektrotehna (>Šoping<), Murska Sobota, Titova 23.
BREZOBRESTNA PRODAJA NA PET OBROKOV IN DRUGE UGODNOSTI — 15% POPUST OB TAKOJŠNJEM PLAČILU ZA ELEKTRIČNO ORODJE ISKRA, BLACK & DECKER, VARILNE APARATE GORENJA VARSTROJ, STROJE KOMETA ZREČE
— bela tehnika — mali gospodinjski aparati — šivalni stroji — glasbila — akustika (glasbeni stolpi, kasetofoni, velika izbira televizorjev, videorekorderji, videokasete) — lestenci — kosilnice — ves elektromaterial in drugo.
Elektrotehna Gornja Radgona.
— inštalacijski material in oprema za vodovod —• vse za centralno ogrevanje — vse za ogrevanje s sončno energijo — sanitarna keramika — peči in radiatorji za centralno kurjavo — gorilniki (domači in uvoženi)...
Elektrotehna Titova 15, Murska Sobota.
STRAN 14
VESTNIK, 23. MARCA 1989
 STRELSTVO MB  MH HH EBB * Trplan in ŠŠD Dane Šumenjak  I republiška prvaka I
V Strunjanu je bilo republiško prvenstvo šolskih športnih I društev in finale republiškega tekmovanja za zlato puščico. So-  delovali so tudi pomurski strelci in strelke in se lepo odrezali.  Organizator tekmovanja je bila SD Portorož.
V tekmovanju šolskih športnih društev se je najbolje odre-Izal Tomaž Trplan iz Murske Sobote; s 180 krogi je zasedel pr- _ vo mesto in postal republiški prvak. Trplan je bil že lani repu- B bliški pionirski prvak. Kocbek iz Vidma je s 178 krogi zasedel I četrto mesto, Škedelj iz Murske Sobote paJe bil s 173 krogi de-  seti. Pri pionirjih ekipno je zmagalo ŠSD Dane Šumenjak  Murska Sobota (Trplan 180, Škedelj 173, Makari 173) s 526 I krogi. Ekipa Murske Sobote pa je s 494 krogi bila osma. Pri H pionirkah je bila najboljša Metka Ščančar iz Murske Sobote, I in s 173 krogi osvojila bronasto medaljo. Maja Matis je bila s  170 krogi peta. Ekipno pa so pionirke Murske Sobote (Ščančar
1173, Matis 170 in Cigler 145) s 498 krogi zasedle tretje mesto in n s tem bronasto kolajno.
Na finalu republiškega tekmovanja za zlato puščico je bil I najboljši pomurski tekmovalec Drago Pertoci s Tišine, ki je s * 563 krogi zasedel šesto mesto. Pertoci tako ni ponovil lansko-
I letnega uspeha, ko je bil zmagovalec tega najmnožičnejšega B strelskega tekmovanja. Ostali pomurski strelci pa so dosegli I naslednje število krogov: Bukovec (Nor.) 560, Štefanec (SCT) B 549, Turner 548, Horvat (oba Nor.) 547, Gomboc (Pan.) 546,
I Korošak (Videm) 545, Gider (Tiš.) 539 in Stergar (Videm) 536. B
_____ ________ KJJ
M UM HHi MM MU MU UM
--JUDO --------------------------
Lendavčani prvaki brez poraza
Končano je prvenstvo v drugi republiški judo ligi, kjer sta med dvanajstimi ekipami sodelovali tudi ekipi Lendave in Ljutomera ter se odlično odrezali. Še posebno ekipa Mladosti iz Lendave, ki je prvič tekmovala v tej konkurenci in brez poraza zasedla prvo mesto ter postala prvak. To je doslej največji uspeh Lendavča-nov, za kar so zaslužni vsi tekmovalci in njihov trener Jože Kovač. Lep uspeh je četrto mesto Ljutomera.
Fajhtinger in Meničanin tretja
V Ljubljani je bilo republiško člansko prvenstvo v judu. Sodelovali so tudi trije Sobočani in dosegli solidne uvrstitve. Najboljša med njimi sta bila Fajhtinger v kategoriji do 65 kg in Meničanin v kategoriji do 78 kg. Zasedla sta tretji mesti in dobila bronasti medalji. Kisi-lak je bil v kategoriji do 71 kg sedmi, Šooš pa v isti kategoriji deveti.
V Zagrebu pa je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev v judu. Med 230 tekmovalci iz 16 klubov so sodelovali tudi mladi judoisti soboškega Partizana in se lepo odrezali. Najbolj se je izkazal Dani Ve-hab, in zmagal v kategoriji do 38 kg. Uspešen je bil tudi Šeruga, ki je bil v kategoriji do 55 kg tretji. Erniša in Kerec sta bila v svojih kategorijah peta, Hašaj, Čuk in Mazouzi pa sedmi.	-j- Kos
---Košarka ---------------------------------------
Poraza Pomurja in Radgone
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški ženski košarkarski ligi je ljubljanski Slovan v Murski Soboti premagal Pomurje z 81:68. Strelke za Pomurje: Drožinova 27, Broderjeva 14, Borčeva 10, Malačičeva 8, Brezičeva 4, Friškičeva 3 in Kolarjeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje zopet doma z ekipo Induplati Mengeš.
V razigravanju v drugi republiški moški košarkarski ligi je Zlatorog premagal Radgono z 91:67. Strelci za Radgono: Horvat 17, Do-manjko 13, Senekovič 12, Slavič 7, Mauko 6, Sluga 5, Bodanec 4 in Škof 3. Zadnjo tekmo igra Radgona doma s Tolminom.
---Odbojka----------------------------------------
Zmaga Ljutomerčanov v Celju
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Celju premagal istoimensko ekipo s 3:1. Ljutomerčani so bili boljši od gostiteljev in zasluženo zmagali. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer v soboto ob 19. uri v Križevcih s Fužinarjem.
V predzadnjem kolu druge republiške moške odbojkarske lige je Turbina premagala Pomurje s 3:1. V zadnjem kolu igra Pomurje v Murski Soboti s Strojnsko reko. Paloma Branik II pa je premagala Pomurje s 3:0. V zadnjem kolu igrajo Sobočanke z Granitom.
---Atletika ——-----
Grabar drugi v Varaždinu
V Varaždinu je bil tradicionalni tekaški maraton Yasse. Med številnimi tekači iz vse države so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli lepe uvrstitve. Še posebno Geza Grabar, član AK Pomurje iz Murske Sobote ki je v članski konkurenci na 21,1 km zasedel drugo mesto Z rezultatom 1:08,06 je dokazal, da je dobro pripravljen za letošnja tekmovanja. V malem maratonu so nastopih se Roman Klančar, Zdravko Mauko in drugi iz Radenec ter pristali okrog petnajstega mesta.	GG
----Kegljanje ----
Poraza v finalu pokala
(Kopinja 795, Zupanec 810, Radakovič 823 Horvat 827 Žalik 852 m Pene 865). Pri ženskah pa je MTČ iz Čakovca premagal Nafto z 2.265:2.101 (Ščap 373, Varga 359, Utroša 359).	M. Žalik
Visoka zmaga Radenske
„ j i m l„ln tekmovanja v drugi republiški moški keglaj-
V tem času so strelska tekmovanja na vrhuncu. Tako je tudi strelišče za zračno orožje v Murski Soboti ob koncu tedna vselej zasedeno.
Foto: N. Juhnov
LENDAVA	11 11 0 0 120:34 22
Jesenice	11 10 0 1 11242 20
Reka	11 8 0 3 104:50 16
UUTOMER	11 7 0 4 93:61 14
Alpina	11 6 0 5 85:69 12
Kostroj	11 6 0 5 78:76 12
Koper	11 5 0 6 69:85 10
Tacen	11 5 0 6 69:85 10
ZŠC Maribor	11 5 0 6 64:90 10
Sl. Gradec II	11 2 0 9 48:106 4
N. Gorica	11 1 D 10 43:111 2
Triglav II	11 0 0 11 22:132 0
Nogomet
VERŽEJ : POHORJE 0:1
V tekmi za pokal NZS je Pohorje iz Ruš premagalo Veržej. Edini gol je dosegel domači igralec Merič osem minut pred koncem tekme, ko je nesrečno posredoval. Pred 150 gledalci je sodil Kolarič iz Kidričevega.
MURA : DRAVA 7:0
V prijateljski tekmi so nogometaši Mure pred okrog 100 gledalci premagali ptujsko Dravo. Strelci: Jančar 2 ter Baranja, Ce-ner, Lopert, Kasalo in Gabor. Sodil je Čahuk iz Murske Sobote
Seminar za trenerje
Odbor nogometnih trenerjev Murska Sobota skupaj s trenersko organizacijo Slovenije ponovno organizira seminar za trenerje vseh nogometnih lig v Pomurju. Seminar, ki bo v soboto, 25. marca, ob 8.00 v novi športni dvorani v Murski Soboti, je obvezen zaradi pridobitve licence.
Predprodaja vstopnic
Nogometni klub Mura je dal v predprodajo vstopnice za spomladanski del tekmovanja. Od šestih tekem, ki jih bo Mura igrala doma, je ena vstopnica zastonj. Vstopnice prodajajo v kioskih Dela in Tobaka.
Pokalne tekme
Polana : Črenšovci 1:3
Bistrica : Turnišče 3:1
Mostje : Nafta 0:1
Olimpija : Mladost 1:5
— MALI NOGOMET-------------------
Mura pred Tišino
Nogometni klub Mura je pripravil turnir v malem nogometu za pionirje, ki je bil v novi športni dvorani v Murski Soboti. Med šestimi ekipami je zmagala Mura pred Tišino, Ižakovci, Bel-tinko, Dokležovjem in Bakovci.
Namizni tenis
I.	ONL Ljutomer — moški
Cezanjevci	6	4	2	27:16	8
Kamenščak	6	4	2	25:17	8
Cvenl	6	4	2	25:18	8
Cven II	6	0	6	4:30	0
II.	ONI Ljutomer
Cven III	8	8	0	40:5	16
Vučja vas	8	6	2	31:12	12
Partizan	8	3	5	17:33	6
Kamenščak II	8	2	6	17:30	4
Grlava	8	1	7	12:37	2
ONL Ljutomer - ženske
Cvenl	4	4	0 20:3 8
Cven II	4	2	2 13:10 4
Kamenščak	4	0	4 0:20 0
S. Zunič
--ŠAH ---------------------—-----
Zmagal
domačin Kovač
Mladina iz Dokležovja je pripravila šahovski turnir. Med 12 tekmovalci je zmagal domačin Kovač z 10,5 točke pred Brunči čem (Ljutomer), 8,5, Vučkom (Ižakovci), 8, Cmrekarjern (Ljutomer), 7,5, in Sukičem (Šalinci), 7 točk.
ritmična
GIMNASTIKA
Sobočanke zopet uspešne
V Ljubljani je bilo tretje tekmovanje prvih treh selekcij v ritmični gimnastiki. Sodelovale so tudi mlade Sobočanke, članice Partizana, in se zopet izkazale. V prvi selekciji je med 49 tekmovalkami Tanja Novak zasedla peto, Min^TopIak pa deveto mesto. V drugi selekciji je bila Nina Rogan tretja, Tanja Horvat sedma, Dunja Turk osma in Sandra Brglez deseta. V tretji selekciji so tekmovale Jasna Djordjevič, Katja Bogataj in l ina Šiftar ter zbrale zadostno število točk, da se lahko udeležijo republiškega prvenstva, ki bo maja v Murski Soboti.
--KARATE---------
Balekova tretja
Lanskoletna republiška prvakinja Melita Balek, članica KK Štefan Kovač Beltinci, je na republiškem prvenstvu nastopila poškodovana in kljub temu zasedla tretje mesto. To pa ji omogoča nastop na državnem prvenstvu. Na republiškem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani, je sodeloval tudi Karel Gjureč in zasedel peto mesto.
R. Horvat
Lukačev in Temerjeva uspešni
V Mariboru je bilo kadetsko prvenstvo severovzhodne Slovenije v karateju. Sodelovali so tudi trije pomurski predstavniki in se lepo odrezali. Pri dekletih je bila Tatjana Terner tretja v ka-tah. Med fanti je Zdravko Horvat v katah zasedel peto, Boris Lukašev pa šesto mesto. V borbah pa je bil Lukašev tretji, Horvat pa peti. Vsi trije so se uvrstili na republiško prvenstvo.
J. Rožman
— NAMIZNI TENIS---------
Meolic in Maučec
Mladinska organizacija iz Bakovec je pripravila namiznoteniški turnir. Med 30 igralci je v starejši skupini zmagal Srečko Meolic pred Dušanom Buzetijcm, v mlajši skupini pa Goran Maučec pred Alešem Novakom (vsi Bakovci).
J. Lykač
—ŠAH -------------------
Zmagal D. Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravila hitropotezni turnir za marec. Med 13 šahisti je zmagal Danilo Hari z 10 točkami pred Cirilom Logarjem, 9. Borisom Kovačem, 8,5, Bogdanom Hari-jem, 8, in Ivanom Lukičem, 7,5 točke.
--ODBOJKA----------------
Radenci in Videm
Končano občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke radgonske občine v odbojki. Pri pionirjih je zmagala ekipa Radenec pred Vidmom in Apačami, pri pionirkah pa Videm pred Radenci in Kapelo.
NAMIZNI TENIS
Uspešni po prvem delu
Mesec dni pred nadaljevanjem drugega dela v drugi zvezni ligi je prav, da nekoliko podrobneje analiziramo prvi del tekmovanja, ki je Sobočanom prinesel dobro tretje mesto. Ne gre pa prezreti, da so izgubili naslov jesenskega prvaka prav v zadnjem kolu, ko so nepričakovano izgubili z mlado poletno ekipo dobojske Sloge. Sicer pa so imeli Sobočani pred začetkom tekmovanja veliko težav, saj sta dva ključna igralca, Benko in Benkovič, odšla v vojsko in le veliki iznajdljivosti vodstva gre pripisati, da so uspeli angažirati solidnega igralca Olimpije Gašiča, saj bi se z nastopom mladincev v ekipi le stežka obdržali v ligi.
Najuspešnejši igralec v ekipi je bil Zoran Gašič, ki je dosegel rezultat 21:6 in je bil četrti najuspešnejši igralec lige ter imel tudi najmanj spodrsljajev. Pozna se mu, da načrt treningov v celoti izpolnjuje. Kuzma, za katerega je bilo pričakovati, da bo kot najbolj izkušen igralec nosilec ekipe, je imel vse preveč spodrsljajev in je bil z rezultatom 19:8 sedmi najuspešnejši igralec v ligi, vidno je popuščal proti koncu prvega dela lige in tudi ni izpolnjeval načrta predvidenih treningov, kar je imelo za posledico slabše igre. Najbolj prijetno presenečenje v ekipi je bil Mirko Unger, ki je bil z rezultatom 17:10 deseti najuspešnejši igralec v ligi in je dosegel veliko več,
-- ROKOMET
Druga zmaga Bakovec
V drugem spomladanskem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi so Bakovci v Murski Soboti brez težav premagali Jadran iz Kozine z 28:21. Strelci za Bakovce: Koželj 12, Katona in Lovenjak po 4 ter Želodec, Horvat, Smodiš in Antolin po 2. Bakovci so tako zabeležili drugo spomladansko zmago in so s 13 točkami na sedmem mestu lestvice. V naslednjem kolu pa igrajo v Preddvoru.
Rokometašice Polane pa so gostovale v Novem mestu in izgubile tekmo z domačo ekipo s 23:44. Strelke za Polano: S. Hozjanova 11, Vugrinčeva in M. Hozjanova po 4, Šernekova 3 in Žalikova 1. V naslednjem kolu igra Polana tekmo z Itasom iz Kočevja v soboto, ob 20. uri v Murski Soboti.
--O D BO J K A-----------------------------
Ljutomerčanke prvakinje
V Križevcih je bilo srednješolsko prvenstvo Pomurja v odbojki za ženske, ki ga je pripravila Srednja šola družboslovno-naravoslovne usmeritve Ljutomer. Rezultati — Ljutomer: ESŠ 2:1, ESŠ II : KŠ Rakičan 1:2, ZŠ Rakičan : GŠ Radenci 2:0, SCTPU MS : Ljutomer 0:2, KŠ Rakičan : ZŠ Rakičan 0:2 in SDNŠ Ljutomer : ZŠ Rakičan 2:0. Vrstni red: 1. SDNŠ Ljutomer, 2. SZS Rakičan, 3.-4. SCTPU MS in KS Rakičan, 5—7. ESŠ I, ESŠ II in GŠ Radenci.
T. Ficko
RAZPORED TEKEM
Pomurska nogometna liga — pomlad 1989
XII. kolo — 2. 4. 89
Cankova : Tišina Renkovci : Turnišče Dobrovnik : Mladost Polana : Črenšovci Beltinka : Lipa Dokležovje : Bakovci
XIII. kolo — 9. 4. 89 Dokležovje : Cankova Bakovci : Beltinka Lipa : Polana Dobrovnik : Črenšovci Mladost : Renkovci Turnišče : Tišina
XIV. kolo — 16. 4. 89 Cankova : Turnišče Tišina : Mladost Renkovci : Črenšovci Dobrovnik : Lipa Polana : Bakovci Beltinka : Dokležovje
XV. kolo — 23. 4. 89 Beltinka : Cankova Dokležovje : Polana Dobrovnik : Bakovci Upa : Renkovci Črenšovci : Tišina Mladost : Turnišče
XVI. kole — 27. 4. 89 Cankova : Mladost Turnišče : Črenšovci Tišina : Upa Renkovci : Bakovci Dobrovnik : Dokležovje Polana : Beltinka
kot smo lahko od njega kot skoraj novinca v tem tekmovanju pričakovali, je pa edini v klubu, ki poleg Gašiča v celoti izpolnjuje načrt treningov.
Cilj Sobočanov v drugem delu mora biti, da obdržijo tretje mesto, vendar tudi to ne bo lahko, če se na drugi del ne bodo dobro priprarvili tako kot v lanski sezoni, saj je treba vedeti, da je liga kakovostna in izenačena ter se vsaka slaba pripravljenost maščuje s porazom. V drugem delu bo potrebno občasno vključevati v ekipo tudi kakšnega mlajšega igralca, kar še zlasti velja za Rihtariča in Orija, čeprav je treba povedati, da teh mladih ne zanima preveč igranje v ekipi, kar kaže njihov odnos do dela in količina treningov, ki je premajhna za uspešno nastopanje v tej konkurenci. Sicer pa je to stvar strokovnega vodstva kluba.
LESTVICA PRVEGA DELA
Industrogradnja Partizan	8 9	7 1 7 2	55:17 14 54:27 14
SOBOTA	9	7 2	57:24 14
Strojna	9	6 3	45:36 12
Vitez	9	5 4	39:42 10
Sloga	9	5 4	44:37 10
Ilirija	9	4 5	44:37 8
Mundus	9	2 7	16:47 4
Kočevje	9	1 8	11:70 2
Kvarner	8	0 8	20:52 0
M. U.
XVII. kolo - 7. 5. 89 Polana : Cankova Dobrovnik : Beltinka Dokležovje : Renkovci Bakovci : Tišina Upa : Turnišče Črenšovci : Mladost
XVIII. kolo — 14. 5. 89 Cankova : Črenšovci Mladost : Upa Turnišče : Bakovci Tišina : Dokležovje Renkovci : Beltinka Dobrovnik : Polana
XIX. kolo - 21. 5. 89 Dobrovoik : Cankova Polana : Renkovci Beltinka : Tišina Dokležovje : Turnišče Bakovci : Mladost Upa : Črenšovci
XX. kolo - 28. 5. 89 Cankova : Upa Črenšovci : Bakovci Mladost : Dokležovje Turnišče : Beltinka Tišina : Polana Dobrovnik : Renkovci
XXI. kolo - 4. 6. 89 Renkovci : Cankova Dobrovnik : Tišina Polana : Turnišče Beltinka : Mladost Dokležovje : Črenšovci Bakovci : Upa
XXII. kolo — 11. 6. 89 Cankova : Bakovci Lipa : Dokležovje Črenšovci : Beltinka Mladost : Polana Dobrovnik : Turnišče Tišina : Renkovci
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 15
samozaščita, varnost
PREDSTAVLJAMO VAM
Visoka priznanja za Pavla Mikoliča
V prometnih nesrečah v lendavski občini je bilo v lanskem leta esem mrtvih. 33 hudo poškodovanih in 51 lažje poškodovanih občanov. Večina prometnih nezgod je v naseljenih krajih, nesreče pa povzročijo domačini. Teh nekaj številk je bila iztočnica razprave na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Lendavi. Svet je sprejel program dela za letošnje leto in ocenil lastno delovanje. Vse lanske akcije so bile usmerjene v preventivno in vzgojno dejavnost na šolah in izboljšanje prometne varnosti. V letošnjem leta bodo največ pozornosti namenili izboljšanju prometne varnosti v krajevnih skupnostih. Pregledali bodo cestnoprometne oznake v vseh vaseh. V tem času še tečejo predavanja o prevozu nevarnih snovi in ravnanju z njimi v krajevnih skupnostih, na katerih seznanjajo občane o nevarnostih, ki jih lahko doletijo, če neprimerno ravnajo z nevarnimi snovmi. V aprilu bodo v Odrancih pripravili občinsko tekmovanje na temo Kaj veš o prometa, na katerem bodo sodelovale vse osnovne šole v občini. Tudi letos bodo skupaj z delavci milice pripravili več preventivnih akcij, na katerih bodo voznike motornih vozil opozarjali na varnost v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izdelal uidi program dela za akcijo — 10 odstotkov, ki jo je potrdil izvršni svet. O prometni varnosti v občini bodo letos prvič razpravljali tadi na zborih občinske skupščine in izvrš-
Triinšestdesetletni Pavel Mihelič iz Lendave sodi med tiste, ki so v preteklosti veliko storili za razvoj dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Že kot mladenič se je vključil v gasilske vrste na rojstnem Kobilju in tej humani dejavnosti ostal zvest vse do danes. V tem času je tudi opravljal nekatere najodgovornejše funkcije, med drugim je 'bil dvanajst let predsednik Občinske gasilske zveze Lendava. Po končani šoli za rezervne oficirje, kjer si je pridobil potrebno znanje tudi v strelstvu, se je aktivno vključil v strelsko dejavnost, najprej na Kobilju, nato pa v občinskem merilu. V tistih časih je bilo delo v strelstvu težavno, saj ni bilo potrebnih strelišč in tudi orožja. Iz okrajnega odbora so dobivali ob nedeljah in praznikih vojaško orožje, medtem ko zračnih pušk takrat še niso imeli. Po preselitvi v Lendavo, leta 1960, je bil izvoljen za tajnika Občinskega strelskega odbora Lendava, to funkcijo je opravljal polnih devet let. Predsednik te občinske organizacije pa je bil od 1971. do 1982. le-
strelska organizacija zelo utrdila, saj so delovale strelske družine v Lendavi, Dobrovniku, na Kobi-
nem svetu.
Jani D.
ta. V tem času
Usposabljanje in občanov za
se je občinska
lju, v Žižkih, Crenšovcih, Turnišču, na Bistrici in v Veliki Polani. Zaradi pomanjkanja denarja je nato prišlo do stagnacije strelskega športa v lendavski občini, medtem ko se prav v zadnjem obdobju zopet oživlja. Pavel Mi-holič, ki je bil trideset let zaposlen na sekretariatu za ljudsko obrambo občine Lendava, je tri-
indvajset let po raznih krajih Pomurja poučeval predvojaško vzgojo. Bil je tudi med ustanovitelji organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Lendava, kjer je tudi vrsto let uspešno delal. Kot upokojenec pa še vedno aktivno dela v občinski strelski in gasilski zvezi.
Za svoje dolgoletno in uspešno delo v Zvezi rezervnih vojaških starešin, gasilstvu in strelstvu je Pavel Miholič prejel številna visoka odlikovanja in priznanja, ki krasijo vitrino v njegovem stanovanju. Med drugim je prejel: red zaslug za narod s srebrno zvezdo in red za vojaške zasluge, medaljo zaslug za narod in medaljo za vojaške zasluge, republiška in zvezna gasilska priznanja, zlati znak civilne zaščite, zvezno plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin, zvezno priznanje Strelske zveze Jugoslavije, Bloudkovo značko, srebrna znaka sindikata in Osvobodilne fronte ter drugo. Na vsa ta priznanja je zelo ponosen in pravi, da mu veliko pomenijo za delo, ki ga je vestno in odgovorno opravljal.
Feri Maučec
Največ nesreč povzroči človek
lesnina
LESNINA Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM GRAMEX Ljubljana, Verovškova 72, objavlja prosta dela in naloge
trgovskega potnika za območje Prekmurja
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) ekonomske ali tehniške smeri, 3 teta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo.
Komisija za delovna razmerja tozda MALOPRODAJA — GRADBENI MATERIAL Ljubljana, Titova 36, objavlja
za potrebe trgovine z lesom in gradbenim materialom Murska Sobota
prosta dela in naloge
prodajalca I
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (IV. stopnja) trgovske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
LESNINA Ljubljana, Kadrovsko-pravni sektor, Parmova 53, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi. Za dodatne informacije kličite 061 317 844, int. 233.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa.
delovnih ljudi naloge splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite je letos usmerjeno na spoznavanje nevarnih snovi in zaščito pred njimi. V krajevnih skupnostih lendavske občine potekajo predavanja, na katerih se ljudje spoznavajo z nevarnimi snovmi, ki jih ne poznajo oziroma jih poznajo, pa ne vedo, kako z njimi ravnati. Povzročitelj nesreč z nevarnimi snovmi je naj-
večkrat človek, ki ne pozna njihovih lastnosti, še pogosteje pa v stiski s časom niti ne prebere navodil in ne upošteva opozoril. V kmetijstvu se uporablja čedalje
ka nesreča je tudi razlitje nevarnih in strupenih snovi. Teh se po naših cestah prevaža vedno več. Gasilska društva se v zadnjih letih seznanjajo tudi z načini, kako
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Pešec umrl na kraju nesreče
VOZIL PO LEVI STRANI CESTE
15. marca se je zgodila prometna nesreča pri Ljutomeru. Milan Kolbl iz Babinec je vozil osebni avtomobil iz Stročje vasi proti Ljutomeru. Tik pred mostom ga je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti začelo zanašati po cestišču. Zapeljal je na levo polovico ceste, kjer sta se iz nasprotne smeri pravilno peljala kolesarka Ivanka Dolenc iz Ljutomera in voznik motokultivatorja s priklopnikom Milan Prelog iz Stročje vasi. Kolbl je najprej trčil v kolesarko, nato pa še v motokultuvator. Kolesarka in voznik motokultuvatorja sta padla na travnik ob cesti in se lažje poškodovala.
Slovin KK Jeruzalem Ormož Tozd Kmetijstvo Ormož
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev
TESNO PREHITEVANJE
16. marca seje zgodila prometna nezgoda pri Martjancih. Voznik osebnega avtomobila Jožef Horvat iz Bogojine se je peljal po magistralni cesti proti Martjancem. V bližini gostilne Horvat je pretesno prehiteval kolesarja Jožeta Ciferja iz Martjanec. Trčil je v kolesarja in ga zbil po cestišču. Kolesar se je hudo poškodoval.
SMRTNA NESREČA V DOLGI VASI
18. marca se je zgodila huda prometna nesreča v Dolgi vasi. Voznica osebnega avtomobila Fanika Krpan iz D. Lakoša se je peljala iž Lendave proti Dobrovniku. Pred Dolgo vasjo je dohitela pešca, ki je stal na cesti in ob sebi držal kolo. Zaradi neprimerne hitrosti in mokrega cestišča voznici ni uspelo pravočasno ustaviti. Trčila je v pešca in ga zbila po cestišču, kjer je zaradi hudih poškodob takoj umrl.
več strupenih zaščitnih sredstev, ki so nepravilno shranjena in prevečkrat na dosegu otroških rok. Kot da so številne nesreče tragične le tisti hip, ko se zgodijo ali zanje zvemo, potem pa zopet ravnamo, kot smo navajeni. Veli-
NESNICE, MLADE JARČI-CE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
preprečevati tovrstne nesreče. V vseh občinskih centrih so gasilska društva dobro opremljena za preprečitev nesreč, vendar pa je koristno, da tudi drugi vedo, kaj jim je storiti, če do razlitja pride. Najprej je potrebno zavarovati okolico, ugotoviti, za kakšno nevarno snov gre, potem pa se odločiti za sredstvo za gašenje. Po končanem prečrpavanju izlitih snovi je potrebno teren sanirati. Za gašenje požarov se največkrat uporablja pena. Na fotografiji je prikazano gašenje s peno.
Jani D.
Naziv OS	Letnik	Izklicna cena
Traktor TD 4506	1982	5,000.000
Nakladalnik riko	1976	
Traktor Steyer 8160	1977	50,000.000
T raktor steyer 8160	1977	50,000.000
Kombi Z 850 AK	1983	4:500.000
Kombi Z 850 AK	1984	6,000.000
Žitni kombajn zmaj 161	1980	40.000.000
Adapter, koruzni, zmaj 161	1981	
Plug IMT, 4-brazdni	1981	2.000.000
Plug IMT, 4-brazdni	1981	2,000.000
Predsetvenik regent	1977	1.000.000
Predsetvenik majevica	1984	2,500.000
Klinasta brana, 5-delna	1983	250.000
Računski stroj olympia	1980	50.000
Kotni brusilni stroj	1981	50.000
Mazalnik, pomični, poljski	1980	100.000
Usmerjevalnik toka	1966	200.000
Stroj za rezanje profilov	1977	400.000-
Naprava za demontažo gum	1970	250.000
Dvigalo za menjalnike	1970	300.000
Garažno dvigalo	1973	150.000
Stelaže za material	1971	400.000
Stelaže za material	1971	400.000
Stelaže za material	1971	400.000
Aparat za pranje strahlfiks	1971	700.000
Prodajni pulti	1977	300.000
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
19. marca se je zgodila prometna nesreča v Mostju. Voznik- osebnega avtomobila Štefan Benko iz Lendave se je peljal iz Genterovec proti Mostju. V Mostju je dohitel voznico osebnega avtomobila Marijo Ragotsching iz Avstrije, ki je zavijala v desno na dvorišče hiše. Benko se je zaradi nepazljivosti in premajhne varnostne razdalje zaletel v avtomobil Ragatschnikov, v katerem seje lažje poškodovala sopotnica Agata Zver s Hotize.
PETARDA POVZROČILA POŽAR
13. marca so delavci postaje milice v Lendavi ugotovili, da je 7. marca zagorel leseni skedenj Stanka Hozjana iz Trnja. Zgorel je skedenj, v njem pa tona slame. Škoda znaša 3 milijone dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da je požar zakrivil lastnikov sin, ki je v skednju odvr-
gel manjšo petardo, zaradi česar je začela goreti slama.
J. D.
ZVEZNA CARINSKA UPRAVA
CARINARNICA GORNJA RADGONA
Carinarnica G. Radgona objavlja, da je v Uradnem listu SFRJ z dne 17. 3. 1989 objavljen skupni razpis za delavce carinske službe.
Za carinarnico G. Radgona razpisujejo:
2 STROKOVNA SODELAVCA — pripravnika
Pogoj: končana ekonomska, pravna, strojna, elektrotehniška ali tehnološka fakulteta, znanje enega svetovnega jezika.
Prošnje z življenjepisom, potrdilom o izobrazbi in znanju tujega jezika ter takso za 200 din pošljite najkasneje do 31. 3. 1989 na naslov: Carinarnica G. Radgona, za razpis.
Kandidati bodo pred izborom testirani.
Delovno razmerje s pripravniki se sklepa za določen čas, po opravljenem strokovnem izpitu pa se delovno razmerje sklene za nedoločen čas.
Podrobnejše informacije so objavljene v Uradnem listu, dobite pa jih lahko tudi po telefonu 74 160.
Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna TIBIJA HORVATA, Nemčavci 38, telefon: (069) 24 393 ali (069) 23 375.
DO OPEKARNA LENDAVA, 69220 Lendava, Dolga vas 42, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
— kamiona TAM 5000, voznega, letnik 1976, izklicna cena 8,000.000 din
— traktorja torno vinkovič, nevoznega, izklicna cena 1,500.000 din
— peči za centralno kurjavo, 35000 kcal, rabljena 5
let, din
izklicna cena 1,500.000
Dražba bo 7. aprila 1989 ob 8. uri na dvorišču opekarne v Dolgi vasi 42.
Interesenti vplačajo pred dražbo varščino v višini 10 % izklicne cene.
Ob nakupu plača kupec še prometni davek po zakonu.
DAB
Po najnižjih cenah proda/amo vse jugoslovanske pijače
Vesele velikonočne praznike!
DAB — Martin Žižek. Cvetkova 42. Murska Sobota. Delovni čas od 8. do 17. ure. ob sobotah od 7. do 12 ure.

Dražba bo v četrtek, 30. 3. 1989, ob 9. uri v Ormožu, DE Poljedelstvo, Hardek, ogled je možen uro pred dražbo.
Interesenti morajo predhodno položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljena OS pa takoj plačati in odpeljati.
W MEMOR1AM
Pištin
Peter
Spomin sega v trideseta leta, spomin, ki ga hranijo ljudje še danes. To so leta, ko je Benkovičeva banda veselila duše tega našega življa od Hodoša do Pinc. Prva violina te bande, violina muzikalnega narodnjaka Petra Benkoviča je pred nedavnim za vedno utihnila v daljni Franciji, kjer je zadnja leta preživel pri svoji hčerki. Svoje zadnje vzdihljaje je posvetil naši domači grudi, kobi-Ijanskim ljudem, dobrim in skromnim, ki jih je več kot trideset let razveseljeval, tolažil z zvoki svoje violine. Pa ne samo njih, dobro se ga verjetno spominjajo na Goričkem in v lendavskem kotu. Benkovičeva banda je bila v tistih časih med najbolj priljubljenimi ansambli, nepogrešljiva na svatbah. Kdo je bil ta človek? Pištin Peter, kol so mu rekli domačini, je bil kmečki otrok, zelo nadarjen za glasbo. Oče ga je že v mladih letih poslal v Dolgo vas k znanemu primašu Fityju, ki je igral v večjih lokalih takratne Av-stroogrske. Peter je bil samouk, pri njem pa se je izbrusil v izrednega violinista, ki je poznal domala vse pesmi, ki so bile tiste čase v modi, posebej pa kopico narodnih. Kmalu je sestavil svojo bando. v kateri so bili Pavel Obran. Karel Miholič in Anton Uljančič. Peter pa ni bil samo domači godec, bil je med ustanovitelji lovske družine in med najbolj aktivnimi gasilci. Peter se je poskusil tudi v »pleh« muziki, tako je postal vsestranski glasbenik, poznan zunaj svoje vasi. Ljudski godci iz Kobilja so zasloveli povsod, kjer so nastopili. Dolgo je že od tega, ko so se stari »muzikaši« ponovno sestali v Kobilju, potem je banda prenehala delati. Prišla so leta, ko opešata vid in sluh, prišla je tudi žalostna novica, da je vodja in ustanovitelj Benkovičeve bande Peter Benkovič umrl. Starejša generacija se ga bo z radostjo spominjala.
Jani D.
STRAN 16
VESTNIK; 23. MARCA 1389
IZDELKI KRIŽEVSKIH OPEKARN:
-- opečna kritina BOBROVEC
— zidna opeka MODULARNI BLOK (290 x 190 x 190)
- zidna opeka MODULARNI BLOK (290 x 190 x 97,5)
—	OPEČNO POLNILO (300 x 250 x 140)
-	DIMNA OPEČNA TULJAVA (290 x 190 x 100)
-	OPEČNI TLAKOVEC (250 x 190 x 27)
uahbo
,	%	V’^ ..Ml,	.A'ar^ro^r -UL..
Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o.
69240 Ljutomer
Kolodvorska 28
telefon' 069 81-340, 81-898
— vitrine vseh vrst in dimenzij
— retropulti in nevtralni elementi
— točilni pulti
— izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic
— krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalniška vrsta
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREC! 49 69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Tei. 87-115, 87-123
Priporočamo vam nakup:
naših izdelkov in ostalega gradbenega materiala (cement, apno, betonsko železo, vsi betonski izdelki, vseh vrst kritina, izolacijski materiali, les za ostrešja, ladijski pod in drugo)
V NAŠI TRGOVINI V LUKAVCIH
(v prostorih nekdanje opekarne)
Tei. 87-587
Odprto od 7. do 15. ure
Ob sobotah od 7. do 12. ure
OVČAR MARKO • TRI ZAOBLJUBE • IZPODKOPANA CESTA • CVETKOVA CILKA • TROP BREZ ZVONCEV
I Najlepše Jalenove povesti
Žlahtne planinske in kmečke povesti Janeza Jalena, izvrstnega ljudskega pripovednika, Slovenci prebiramo že celih sedemdeset let. Ovčar Marko pa je poleg Bobrov njegova najbolj znana povest. Zdaj, ko so vam na voljo v novem natisu, poskrbite, da boste tudi vi uživali ob neizumetničeni. živi besedi, ob njegovih ljubezenskih in furmanskih zgodbah, ki so nepozabno branje za vse starosti. Prepričajte se!
Nihče’ drug kot Janez Jalen vam danes ne more več tako živo pričarati neokrnjenih lepot prelepe Gorenjske izpred približno dvesto let. njenih ljudi in običajev. Njegovi junaki so kot gorske rože, vzcvetele med skalami in na zelenih planinskih tratah. Iz mesa in krvi so. radi delajo, še rajši ljubijo.
V planinski pokrajini okoli Bohinjskega jezera se odvijata tudi povesti Cvetkova Cilka in Trop brez zvoncev. Pisatelj je v Cvetkovi Cilki s svojim neugnanim iskanjem najintimnejših zvez med
človekom in naravnim okoljem, ki soodloča pri njegovem ravnanju, prikazal usodo Cvetkove domačije na Koprivniku.
Trop brez zvoncev, naša najlepša lov-sko-planšarska povest, kot jo je ocenila kritika, pa odkriva lepote bohinjskega kota in planinskega sveta okrog Komne,
JANEZ JALEN (1891—1966), pripovednik in dramatik, Prešernov, Čopov in Finžgarjev rojak iz brezniške fare, po poklicu duhovnik, je že kot deček rad prisluhnil možem iz vasi, ki so se v zimskih večerih zbirali v domači hiši, kadili tobak in si pripovedovali zgodbe.
Janez Jaka
Jalenove povesti vam bodo na nevsiljiv način odkrile polpozabljeno življenje s pristno naravo, kmečka dela in opravila, nekdanje običaje in navade. Zato ne odlašajte z naročilom.
DO 25. MARCA 1989 SO KNJIGE CENEJŠE!
Cena kompleta: 132.000 din (do 25. marca 1989) 210.000 din (od 25. marca 1989 dalje)
Oče ga je rad jemal na planino pod Stolom, mu pripovedovat in ga seznanjal z živalmi; pokazal mu je vsako sled, rožo, vsak grmič in ga naučil gledati lepoto na rave. Zato ga imajo bralci nadvse radi.
Janez Jalen
.... t . 5 £


NAJLEPŠE JALENOVE POVESTI
lahko naročite oziroma kupite v knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih ali neposredno na naslov:
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 LJUBLJANA, Prodaja po pošti.
K
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 17
dopisniki so zabeležili
Kristina Ropoša iz Vidonec se ukvarja z barvanjem pirhov že dobrih trideset let. Za izdelavo pisanic potrebuje vsako leto štiri do pet tednov, saj jih naredi tudi do petdeset tisoč. Kristino je te umetnosti naučil mož Anton, pri delu ji pomaga hčerka, tradicijo pa bo nadaljevala vnukinja Sandra. Vsako leto ima Kristina Ropoša vrsto naročil iz vse Jugoslavije in iz tujine, tudi iz Amerike, in sicer po zaslugi naših izseljencev. Največji odjemalec pa je soboška »MURA«.
Kristina pravi, da pri tem delu precej trpijo oči, jezi pa jo, ker pri nas ni mogoče dobiti barv in drugega materiala za izdelavo pisanic.	tekst: Milan Gašpar
foto: Ernest Skrlak
Urediti avtobusno postajališče
K izboljšanju prometne varnosti na naših cestah sodijo tudi označena in urejena avtobusna postajališča. Tega se dobro zavedajo tudi v Žitkovcih, saj so delegati na eni od sej občinske skupščine zahtevali, da se ta problem reši tudi v njihovi vasi. Avtobus se ustavlja na magistralni cesti, ki je zunaj vasi. Mesto, kjer se ustavlja ni označeno, postajališče samo pa neurejeno. V večini vasi lendavske občine so si avtobusna postajališča uredili, postavili so zasilne utice, v katerih so potniki varni pred dežjem in vetrom. Nekaj podobnega si želijo tudi v Žitkovcih.. Problem bi najbrž morali rešiti v okviru krajevne skupnosti Dobrovnik, v katero spada tudi vas Ži-tkovci.	Jani D.
Ustanovitelji gasilskega društva
Pred nedavnim smo pisali o pripravah na 100. obletnico delovanja gasilskega društva v Kobilju. Ker v zapisu nismo objavili vseU ustanoviteljev društva, na prošnjo nekaterih gasilskih veteranov . zapišimo, da so bili to: Moritz Švare, Jože Mihelič, Štefan Litrop in Štefan Seršen. Vsi navedeni, so že pokojni. V letih 1936—1941 je bil vodilni in najbolj agilni član gasilskega društva učitelj Jože Kranjc, ki živi v Poljčanah.	J. D.
V Žitkovcih bodo adaptirali vaško-gasilski dom
Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Žitkovci., ki ga vodi Štefan Bekii, so pregledali rezultate lanskega in sprejeli program dela za letos. Gasilci so se udeležili sektorskih vaj na Kobilju in osvojili tretje mesto. Sodelovali so tudi na raznih proslavah, obletnicah gasilskih društev, očistili štiri protipožarne vodnjake, v mesecu požarne varnosti pa so pregledali gospodarska poslopja, predvsem dimnike. V društvu delujeta članska in pionirska desetina, 50 članov Gd Žitkovci pa je vključenih v sektor Dobrovnik. Med nalogami, ki jih velja omeniti, je nakup opreme, predvsem cevi in trojaka, obnoviti pa želijo tudi vaško-gasilski dom. S krajevnim in lastnim prispevkom bodo organizirali prostovoljne akcije, pričakujejo pa tudi pomoč OGZ Lendava.	Jože Žerdin
Gasilci delujejo preventivno
V delovni organizaciji Gorenje Elrad že 23 let deluje industrijsko gasilsko društvo, ki danes šteje že 38 aktivnih članov. Društvo vestno opravlja svojo nalogo. Največ skrbi posvečajo preventivnemu delovanju in izobraževanju kadrov. V kolektivu je več kot polovica žensk, predvsem mladih, zato želijo ustanoviti žensko gasilsko desetino.
V teh letih so pridobili že veliko gasilske opreme in tudi lastni gasilski prostor, želijo pa si tudi nov gasilski avto. Kot je povedal poveljnik društva Štefan Godina, imajo pri delu v gasilskem društvu veliko podpore pri vodilnih strukturah. O tem priča tudi udeležba novega direktorja mag. Iva Vuka in drugih vodilnih delavcev na občnem zboru. Ob tej priložnosti so nekaterim zaslužnim članom podelili društvena in druga gasilska priznanja.
,	Ludvik Kramberger
ORGANIZIRALI BODO
PETROLOVE ŠPORTNE IGRE
Na letni seji športnega društva Ina Nafta Lendava so med drugim ocenili športno aktivnost v minulem letu ter hkrati sprejeli okvirni program dela za letos. Za uresničitev svoje dejavnosti bo športno društvo letos potrebovalo okoli 19,7 milijona dinarjev. Kot so poudarili člani društva, se zavedajo pomena rekreativne dejavnosti, saj se v športne panoge vsako leto vključuje vse več delavcev. Tako je bilo v lanskem letu v okviru društva organiziranih 83 športnih srečanj. Na vsakoletnih sindikalnih športnih igrah občine Lendava športniki Nafte »poberejo« vsa prva mesta. Na seji so se dogovorili, da bodo športniki lendavske Nafte sprejeli kandidaturo za organizacijo Petrolovih športnih iger — te naj bi bile na športnih poljih v Lendavi sredi junija.
Začele so se tudi tradicionalne delavske športne igre med delavci Ina Nafte — posvečene 3. juniju — dnevu belih rudarjev. Igre bodo trajale do maja, sodelovali pa bodo delavci iz Energetike, Strojegradnje, Vzdrževanja, Rafinerije, Petrokemije, RPNP in sektorji skupnega pomena. Športniki se bodo pomerili v enajstih športnih disciplinah.
Jože Žerdin
Uspešno gasilsko društvo
Prostovoljno Gasilsko društvo iz Križevec v Prekmurju, ki šteje 75 aktivnih članov in pionirsko desetino s petnajstimi člani, je že vrsto le med najboljšimi na Goričkem, deluje pa 81 let. Redno se udeležujejo vseh tekmovanj v sektorju (Križevci, Domanjševci, Košarovci, Lončarovci, Kukeč, Ivanjkovci, Kančevci, Panovci) in zunaj njega. Na lanskoletnem pregledu društva so sodelovali s tremi članskimi in eno pionirsko desetino, na medsektorskem tekmovanju pri Juriju so zasedli tretje mesto, v Petrovcih pa so bili prvi prav tako tudi v domačem sektorju. Na medpokrajinskem tekmovanju v Beltincih so bili deseti.
Križevski gasilci se lahko pohvalijo tudi z dobro opremo, te dni pa se jim je uresničila dolgoletna želja. Dobili so novo orodno vozilo domače izdelave, ki jih je veljalo sto milijonov dinarjev. Sredstva so zbrali z nabiralno akcijo po sedemindvajsetih vaseh, polovico pa je prispeval SIS za požarno varnost občine Murska Sobota.
Gasilci so ponosni tudi na svoj gasilski dom, v zadnjih dveh letih so ga razširili in dogradili garažo. Prebivalci te goričke vasi so v to pridobitev vložili kar 4500 ur prostovoljnega dela. Za omenjeno 'gradnjo je nekaj denarja
USTANOVILI KULTURNO DRUŠTVO
V novi delovni organizaciji Gorenje Varstroj v Lendavi, ki zaposluje 556 delavcev, so v zadnjem času precej aktivni — pa naj gre za družbenopolitično, športno ali kulturno udejstvovanje. Prav kulturi posvečajo vse več pozornosti, saj se zavedajo, da je treba kulturo negovati tudi v delovnih organizacijah. Pred kratkim so ustanovili kulturno društvo Gorenje Varstroj Lendava, ki združuje dvajset kulturnih animatorjev. Letos želijo ustanoviti foto, dramsko-recitatorsko, novinarsko in pevsko sekcijo. Društvo bo pripravljalo tudi proslave ob različnih priložnostih. Za še boljšo informiranost delav-
Kdo ga pozna?
Madžarska ilustrirana revija Orszag-Vilag (H-1906 Budapest, VIL, Lenin korut 9—11) je objavila pismo Nikolaja Grigorjeviča Menjuka iz Lukova v Ukrajini, ki išče svojega znanca Gyulo Pathy. s katerim sta se srečala nekje v Szombathelyu ali Vatu, ali v okolici. Na sliki, ki jo je priložil pismu, je štampiljka z napisom: Foto Purač, Murska Sobota. Mogoče ga kdo pozna izmed bralcev Vestnika?
prispevala tudi vaška blagajna.
Ni dvoma, daje v Križevcih in okolici za požarno varnost dobro poskrbljeno. Milan Gašpar
Kulturna dejavnost
Člani kulturnega društva Sandor Petbfi so se pred kratkim zbrali na programski konferenci. O delu drpštva je poročala pred-sednica Anica Čar. Delo'je bilo dobro zastavljeno in poželi so lepe uspehe. Folklorna in ritmična skupina sta nastopali od Madžarske do Kopra, gostili so tudi več dramskih skupin iz Vojvodine in Madžarske, domača dramska skupina pa je pripravila Veseli večer. Društvo je sodelovalo na večjih kulturnih prireditvah v občini, na Lendavski trgatvi in Veselem gostiivanju. Knjižnica se je preselila v nove prostore, dobili so tudi knjižničarko, ki bo voljna delati z mladimi.
Sprejeli so program dela za letošnje leto; seveda ga bodo med letom dopolnjevali. Največji problem; ki tare člane društva in občane, je vzdrževanje doma. L pajo, da bodo tudi ta problem rešili.
E. Milinkovič
cev želijo uvesti interni radio. Pripravili bodo tudi literarne večere, kjer bodo predstavili literarna dela delavcev Varstroja ter nanje povabili tudi slovenske pesnike in pisatelje ter literarne kritike. Člani društva bodo čez leto obiskali slovenski hram kulture — Cankarjev dom v Ljubljani.
Vrata kulturnega društva Gorenje Varstroj so tako odprta za vse delavce, njihove upokojence in seveda za delavce sosednjih organizacij, ki jim je kultura pri srcu. Kulturno društvo v Varstro-ju bo vodila Agata Serdelič.
Jože Žerdin
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 18
Izšla je Kronika Pomurja |
Gre za drugo številko glasila zgodovinskega društva za Pomurje, ki je pred kratkim izšlo v Murski Soboti. V njem so štirje daljši, strokovni prispevki, ki vsak s svojega zornega kota razčlenjuje zgodovinska dogajanja pred sedmimi desetletji na slovenskih tleh. Tako se Ivo Orešnik s širših vidikov loteva prelomnih dogodkov ob 70-Ie-tnici nastanka predvojne Jugoslavije. Anton Ratiznojnik opisuje prevrat v ljutomerskem okraju in združitev v novi državi SHS, 3. novembra 1918. Prof. Ivan Rihtarič obuja spomine na boje za Radgono v letih 1918/19, ki jim dodaja kronološki pregled nadaljnjih dogodkov. Zlasti tehten, poglobljen in temu primerno obsežen pa je zadnji sestavek, katerega avtor je Tone Rovšnik. Zelo podrobno in argumentirano razgrinja pomen Radgone in njene okolice v bojih za severno mejo v obdobju 1918/19. Čeprav smo večidel prispevkov že objavili v Vestniku, to ne zmanjšuje teže'in pomena zbranemu in urejenemu gradivu. Prej nasprotno. S tem najdemo na enem mestu vse tisto, kar je bilo treba skrbno in dolgo iskati po zaprašenih arhivih in kopati iz spomina redkih pričevalcev.	a
 :	' . ’	. 	D. f-
Letos manj za ceste in komunalne objekte
V letošnjem letu bo samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Lendava vložila manj denarja v ceste in druge komunalne objekte. Z zbranimi sredstvi pa bodo financirali naslednje dejavnosti: gradnjo odlagališče smeti in komunalnih odpadkov, komunalna dela v mestu Lendava in v krajevnih skupnostih. Sofinancirala bo tudi gradnjo, oziroma ureditev infrastrukturnih objektov v krajevnih skupnostih. V programu aktivnosti so še: financiranje javne razsvetljave in razširitev vodovoda za romsko naselje v Črenšovcih, ureditev hudournika pri starem zdravstvenem domu v Lendavi in vzdrževanje židovskega pokopališča v Dolgi vasi.
Kar se tiče cestne dejavnosti, bodo letos sofinancirali ureditev cest Kobilje—Motvarjevci, Lendava—državna meja, v Petišovcih in dela ceste Jula Marof—Dolnja Bistrica. V letošnjem letu bo manjša prispevna stopnja, zato bo manj denarja. Najpomembnejša naložba samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost pa bo vsekakor ureditev odlagališča komunalnih odpadkov v Dolgi
SMELO NAČRTOVANJE MESTNIH KS
V krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota so zadovoljni z uresničevanjem lanskoletnega programa dela. Zbrali so namreč načrtovani delež sredstev iz krajevnega samoprispevka in dohodka organizacij združenega dela in izpolnili dogovorjeno, da zaradi neugodnih obresti več ne bodo najemali posojil, ampak čimprej odplačali dolgove. Sodelovanje z interesnimi skupnostmi za ceste, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo ter podjetjem Sobota ter Zavodom za ekonomiko in urbanizem je bilo vzorno, s čimer je povezano načrtovanje nalog v letu 1988. Kljub zmamnjšanju števila zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb mestnih krajevnih skupnosti (od 7 na 5) so si prizadevali čim smotrneje porabiti denar občanov za redno dejavnost, predvsem pa za naložbe.
Krajši pregled uresničenih naložb v minulem letu pove, da so znatna sredstva namenili za poravnavo dodatnih obveznosti za večnamensko telovadnico pri Osnovni šoli Edvard Kardelj, za naložbeno vzdrževanje grajske dvorane in ureditev Markišavske in Noršinske ceste. Poleg tega je dokončno urejena ena stran pločnika na Cankarjevi ulici, v teku je oprema male Gregorčičeve ulice, asfaltno prevleko na južnem delu Mladinske ulice pa so uredili že v prvi polovici leta. Prav tako so končali z deli v Žitni ulici, uredili otroška igrišča pri prvi osemletki, v Naselju 14. divizije,
pri blokih na Kidričevi ulici, pri vrtcu v Prešernovi ulici, popravili in obnovili pa so tudi druga igrišča. Dokončno je urejeno židovsko pokopališče in otroško igrišče v Finžgarjevem naselju, plačali so ureditev pločnika pred tozdom Elektro v Lendavski ulici, lani pa so začeli tudi z deli na Mali novi ulici, ki je prišla v program dodatno, ker je odpadla ureditev pločnika v ulici Štefana Kovača.
Mestne krajevne skupnosti pa so prispevale tudi svoj delež za sofinanciranje razširitve Kocljeve ulice in poravnale svoje obveznosti za izdelavo dokumenta-
cije in programov v letih 1988-89 pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Tako so za vse naložbe v letu 1988 porabili čez 972,8 milijona dinarjev, za redno dejavnost mestnih krajevnih skupnosti pa je ostalo nekaj nad 205,4 milijona dinarjev. In od kod so dobili potrebni denar? Največji delež odpade na krajevni samoprispevek, s katerim so zbrali blizu 643 milijonov dinarjev. Organizacije združenega dela so iz dohodka prispevale nekaj čez 101 milijon, samoupravna komunalna skupnost je zagotovila 250 milijonov dinarjev za sofinanciranje naložbenega vzdrževanja, iz občinskega proračuna so jim primaknili nad 51,1 milijona dinarjev, za sofinanciranje objektov in programov.krajevnih skupnosti pa so v združenem delu nakazali čez 41,3 milijona dinarjev.
Pripravljen je že tudi osnutek programa dela mestnih krajevnih skupnosti v letošnjem letu. Računajo, da bodo za komunalna dela — prednost imajo neuresniče-
ne naloge iz srednjeročnega načrta in začete naložbe v lanskem letu — potrebovali nekaj manj kot 1,6 milijarde dinarjev. V to so všteti ureditev pločnika in kolesarske steze na ulici Štefana Kovača do Šercerjevega naselja, preboj Gregorčičeve ulice, uredili okolico ZTP, Arhitekta Novaka in Partizanska ulica, ureditev kolesarske steze in pločnika v Koroški ulici, dokončanje Male nove ulice in odseka Kocljeve ulice, pa Markišavske in Noršinske ceste, pločnika na Lendavski ulici in izdelava dokumentacije.
Sem pa je treba prišteti še sofinanciranje urejanja grajske dvorane. Ne manjka tudi dodatnih predlogov, za katere pa bi morali zagotoviti čez 705 milijonov dinarjev. Slednje je vprašljivo, kajti cene so izračunane po januarskih predračunih. Za redno dejavnost pa bo treba zagotoviti nekaj več kot 476,6 milijona dinarjev.
Milan Jerše
KO HIŠA NI DOM
Za mrtvo naravo ali stvar lahko trdimo, da je v njej toliko živega, kolikor oblikuje živi svet. Tudi bivalni prostor ali stanovanje oblikuje odnose med družinskimi člani in ni le statusni simbol ali življenjska potreba.
Zaradi pomanjkanja denarja grajena mala stanovanja predvsem v stanovanjskih blokih, utesnjujejo ljudi in jih zato velikokrat razdružujejo. Zato mnogi sanjajo o večjem stanovanju aii hiši, kjer bi vsak član imel svoj kotiček, kjer bi lahko bil sam s svojimi mislimi in delom ter stvarmi, ko bi se mu tako zahotelo. Odločitev za gradnjo hiše pa se velikokrat konča pri izbiri velike zgradbe. V njej pa se družinski člani skorajda izgubijo, so malo časa v skupnih prostorih in se med sabo manj pogovarjajo. Si torej spet postajajo tuji.
človekova izbira pa je Je manjši del povsem njegova odločitev. Tisti s plitvejšim žepom lahko izbirajo predvsem med ponujenim od arhitektov, ki v zgradbi udejanjajo svoji? ideje in znanje o oblikovanju mrtve tvarine.	ml,
URADNE OBJAVE
Na osnovi Zakona o samoprispevku (Ur. list, SRS, št. 35/85 in Zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77 je Skupščina KS Dokležovje na seji dne 9. 3. 1989 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za spremembo oz. dopolnitev 4. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dokležovje, sprejetega na referendumu dne 15. decemlfta 1985.
L člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Dokležovje za spremembo oz. dopolnitev programa iz 4. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Dokle žovje, sprejetega na referendumu v Dokležovju dne 15. decembra 1985.
Referendum bo 2. 4. 1989 v vaškem domu Dokležovje od 7. do 19. ure.
2.	člen
Program iz 4. člena zgoraj navedenega sklepa o uvedbi samoprispevka se dopolni z alinei:
izgradnja otroškega vrtca v Dokležovju
— razširitev električnega omrežja in ulične razsvetljave
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem del iz 2. člena tega sklepa ter porabo sredstev vrši Skupščina KS Dokležovje.
4.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
5. člen
Volilci glasujejo tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: Glasovnica
za glasovanje na referendumu dne 2. 4. 1989 v vaškem domu žovju za spremembo oz. dopolnitev programa iz 4. člen« p uvedbi samoprispevka na območju KS Dokležovje za o o J 1 4. 1986 do 31. 3. 1991 v naslednji vsebini:
Program iz 4. člena Sklepa o uvedbi krajevnega .samopiispe • na območju Krajevne skupnosti Dokležovje, sprejetega na re ere mu v Dokležovju dne 15. decembra 1985 se spremeni oz. dopo i alinei:
—	izgradnja otroškega vrtca v Dokležovju
—	razširitev električnega omrežja in ulične razsvetljave
»ZA«
»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, spremembo oz. dopolnitvijo programa strinja, oziroma besedo » TI«, če se s spremembo oz. dopolnitvijo programa ne strinja.
6. člen
Sklep o razpisu se objavi v Uradnem glasilu občine M. Sobota Predsednik skupščine:
Gregor Franc s. r.
opekanna^ptui
od temeljev do strehe
OPEKARNA PTUJ
Žabjak 1
62250 PTUJ
Informacije: (062) 775 111
Skladišče Gornja Radgona (069) 74 396
VESTNIK, 23. MARCA 1989
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 24. do 30. marca
PETEK_______SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjo oddajo domačega radia v novi dan. Pregledali bomo kulturno, športno in drugo dogajanje ob koncu tedna, kramljali z vami o času, ki ga živimo. Javite se na telefon 21-2321). 8.00 Konec jutranjega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba). 18.00 21-232 (gostje v studiu člani ansambla Magnet).
TV LJUBLJANA
9.45 — 12.30 in 16.00 -23.50 Teletekst rtv Ljubljana. 10.10 Mozaik: Tednik. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Tednik. 17.35 Svetovni dan meteorologije. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.12 Tv okno. 19.17 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2, 19.55 Vreme. 20.05 Podvodna odkritja, angleška serija, 2/8. 20.50 Korak pred drugimi. 21.20 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka, 12/21. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Mrtvi, ameriški film.
Program: Lj 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.00 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Epp. 20.05 Koncert iz Bratislave, dirigent V. Neumann, Solist Bohuslav Matouška. 22.00 En avtor, en film, oddaja tv Beograd. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 1.00).
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
7.45 — 14.20 in 14.30 — 0.30 Teletekst rtv Ljubljana. 8.00 Otroška matineja. 10.50 Planica: Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, prenos. 13.30 Izbor tedenske programske tvornosti. 15.30 Zadnja nosoroginja, angleški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Zbis: I. Gruden: Jožek ima miško. 17.00 Beograd: Košarka — CZ:Iskra Delta Ježica (ž) (v odmoru video strani). 18.30 Mladina: O mladosti, vrednotah in interesih, dokum. oddaja 1/3. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 N. Katkov: Kri in orhideje, ameriška nadaljevanka, 3/4. 21.15 Ex libris M/M: Sadjarstvo. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.30 Romanca na Orient expre-su, amer. film.
Program: Lj 2
15.30 Jugoslavija, dober dan, oddaja tv Zg. 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.00 Narodna glasba, oddaja tv Sarajevo. 17.30 Otroška predstava, odda, tv Bg. 16.30 Tv nadaljevanka, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zbogom orožje, ameriški film. 22.45 Program jrt 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi.
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
TV ZAGREB
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
10.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek ob volitvah, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
TV LJUBLJANA
7.55 - 23.00 Teletekst rtv Ljubljana. 8.20 Otroška matineja. 10.00 N. Katkov: Kri in orhideje, ameriška nadaljevanka, 3/4. 10.50 Planica: Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, prenos. 14.00 Zbogom orožje, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Annie, ameriški film. 18.55 Video strani. 19.00 Tv mernik. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Smučajmo vsi, zaključek. 21.05 Super 3x3. 22.40 Poročila.
Program: Lj 2
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 13.00 Videomeh. 13.30 Športno popoldne, vključitev. 17.15 GP—Japonske — motociklizem suzuki, posnetek. 17.50 Rio de Janeiro: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Brazilije, prenos. 20.00 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta, angleška dokument, serij, 6/10. 20.50 Poročila. 21.05 Poezija. 21.35 Športne reportaže.
TV ZAGREB
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
, RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Miami Vice. 20.55 Zabavna oddaja. 21.40 Dnevnik. 22.00 Pogovor. 23.00 Nočni program. Sobota, 25. marca, 1989
Prvi program
9.00 Tv v šoli. 13.20 Sobotno mladinsko popoldne. 19.30 Dnevnik. 20.00 Oliver (film). 22.40 Dnevnik. 22.55 Nočni program.
Prvi program
9.30 Nedeljsko dopoldne. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Vzgojna oddaja, 13.00 Mala hišica v preriji. 13.50 Nedeljsko skupno popold-
ne.
16.30 Morje, ljudje,
' AVSTRIJA
obale. 17.05 In na koncu ljubezen (film). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nebeške ptice (drama). 21.15 Polkovnik Radel (film). 23.00 Dnevnik. 23.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 14.00 Otroški in mladinski spored. 18.00 Religija. 19.00 Hribi Kalvarije. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Quo vadiš (film). 23.00 Ledena doba (film).
Drugi program
14.00 Izseki iz Matjaževega pasiona. 16.30 Pasijonsko petje. 17.30 Svet živali. 18.00 Risanke. 19.00 Lokalni programi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zgodovina. 21.45 Šport. 22.15 Kaj pa me briga pomlad ... (film), Vesela mama (film).
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 14.20 Otroški in mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Risanke. 19.00 Tedenski tv spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kdo reče a. . ., (zabavna oddaja). 22.00 Filmske novitete. 22.30 Hldnokrvni mož (film). 0.05 Mojstrove hčere (film).
Drugi program
18.30 Avstrija v sliki, j9.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Preiskava (tv film). 22.30 Pozdrav Olgi. 23.35 Izigrani. 0.00 Jazz.
TV MADŽARSKA
9.10 Lagardereove dogodivščine, 1. del. 10.50 Naš
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve. 13.35 Otroški in mladinski spored. 17.55 Šport. 20.15 Mož v soli (film). 21.50 Figarova svatba (opera).
Drugi program
15.00 Športno popoldne. 17.15 Klub seniorjev. 18.00 Risanka. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nazaj v prihodnost (film). 22.15 Lavinski brzec (film). 23.50 Rop stoletja (film).
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
ekran,
srbohrvaščini.
9.10 Pred Cortezom, poljudnoznanstveni film. 10.10 Država sem jaz, madžarska TV igra. 16.50 Poročila. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Večerna pravljica. 18.30 TV dnevnik. 20.05 Spored Tamasa Vitrayja. 21.20 Pesmi meseca. 21.40 Kratki film. 22.00 Hamburški knez, italijanski film. 23.35 TV dnevnik.
13.55 Svet videa^ 14.35 Bar-kochba. 15.25 Ž. rokomet. 16.50 Človeško telo. 17.15 Nogomet na angleški način. 17.55 Varstvo okolja. 18.40 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Večerja trinajsterice, angleški film. 21.35 Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, TV variacija opere. 23.10 TV dnevnik.
8.55 Reformatsko bogoslužje. 10.00 Spored za otroke. 11.40 Resna glasba. 13.40 Milijon korakov po Madžarski. 14.25 Ž. rokomet. 15.45 Nekaj rock glasbe. 16.05 Tri želje. 17.15 Verdi: Te deum. 17.45 Delta. 18.10 V glavni vlogi igralka Julie Andrews. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Oscarjevi nagrajenci; Zvok glasbe, ameriški musical. 23.00 Telešport. 23.15 Video strani.
SOBOTA, 25. marec
POSLEDNJA NOSOROGINJA, angleški barvni film (THE LAST RHINO)
. Prizorov safarija in iz živalskega sveta, ki so se proslavili predvsem v ameriških filmih, so se lotili tudi Angleži v filmu Poslednja nosoroginja. Taje namenjen predvsem mladim gledalcem, saj opozarja na potrebo po ohranitvi narave in ljubezni do živali, tiste pristne, ki jo premorejo predvsem otroci.
Junaka zgodbe sta mali David in njegova sestrična Susan. David živi v Keniji s stricem, ki skrbi za živali v rezervatu. Sem pa kmalu prispe sprva mestni otrok Susan, ki kmalu spozna, da ima tukajšnje življenje svoje zakonitosti. Osrednji problem je »črna lepotica«, poslednja nosoroginja tega rezervata, ki jo plemenski lovci vseeno skušajo ubiti, a jo le hudo ranijo. Zato postane nevarna in zdaj jo skuša ubiti tudi Davidov stric.
5.30 Prebujajte se z nami! (Z dobro voljo, glasbo in kramljanjem v novi dan. Poleg servisnih informacij o vremenu in cestah boste slišali še zaprašene melodije, zdravniški nasvet, humori-sta-posnemovalca Janija Žilavca, klicali bomo znanega Pomurca). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Sotočje.
5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vas. prebuja in vošči dobro jutro. Tudi z dobro glasbo, kuharskim znanjem Cilke Sukič, minutami za mlade). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami. 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba). 18.00 Rezerviran čas. 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Program: LJ 1
9.45 - 13.30 in 16.00 -23.45 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 11.25 Kitajski sindrom, amer. film. 16.30 TV dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 D. Prebil: Pod sinjim nebom, TV film Lj. 21.40 Osmi dan. 22.20 TV dnevnik 3. 22.35 Antologija slovenske violinske glasbe, 4. oddaja.
Program: LJ 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, potopisna reportaža TV Zg, 18.15 Svet športa. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Po sledeh napredka. 20,30 Ropot. 21.15 Portret: Tryp-tichon. 21.40 Program J RT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi.
9.45 - 11.40 in 16.00 -22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik: Šolska TV. 16.30 TV dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 19.55 Vreme. -20.05 J. Mcgrath: Krvavo rdeče vrtnice, 3. zadnji del angleške nadaljevanke. 21.00 Mednarodna obzorja. 21.50 TV dnevnik 3. 22.00 Jazz na ekranu.
Program: Lj.2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski TV program. 18.45 Ropot, ponovitev. 19.30 TV dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Povečava — oddaja o filmu in film.
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjim programom z murskega vala v novi delovni dan. Slišali boste podatke o vremenu, stanju na pomurskih cestah, napovedovali bomo točen čas. Kramljajte z jutranjim gostiteljem po telefonu 21-232). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba). 18.00 Poslušamo vas (na telefon 21-232 sprejemamo vaše pripombe, kritike, mnenja). 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranje oddajanje murskega vala za dobro voljo in sproščen začetek dneva. Ponujamo vam kmetijski nasvet, poročilo o tečaju dinarja, modroval bo brat Džouži. Sodelujete lahko tudi vil). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno’ (infomativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Študent (drama). 21.15 Fant, dama, kralj in vohun (nadaljevanka). 22.10 Dnevnik. 22.40 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Portret osebnosti. 13.50 Otroški in mladinski spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mož v soli (film). 21.45 Kardinal Konig. 22.30 Velikonočni sprehod.
Drugi program
9.00 Matineja (film, risanka, literatura, glasba). 16.15 Luciano Pavarotti. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Risanka. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Priča (film). 22.05 Lep lesk bogastva (film). 23.45 Tekmeca (nadaljevanka).
TV MADŽARSKA
8.35 Naštevanje mesecev. 9.15 Teden, pon. 10.15 Lagardereove dogodivščine, 2. del. 11.45 Delta, pon. 15.30 Video novice. 15.40 Poročila v romunščini. 15.45 Pesmi Gaborja Vaša. 16.25 Perpetuum mobile. 17.15
Velika gram.
18.50
19.00
19.30
noč, literarni pro-18.00 Koledar 1989. Večerna pravljica. Literarne uganke. TV dnevnik. 19.50
Svetovni dan gledališča.
20.03 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zlomljena veja (drama). 21.40 Dnevnik. 22.00 Teme in dvomi.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovi-
tve! 14.00 Otroški in dinski spored. 18.00 žinski magazin. 18.30 tev angela. 19.30 Čas ki. 20.15 Zabavni
mla-Dru-Vrni-v sli-kviz.
21.05 Dallas. 22.00 Lov na dr. Mabuseja (film). 23.25 Chicago 1930.
Drugi program
17.00 Tv v šoli.
17.30
Usmeritev. 18.00 Risanka. 19.30 Glasbene želje. 18.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Glasbena oddaja. 21.07 Zunanjepolitični raport. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Klub 2.
[TV MADŽARSKA
9.10 James Burke, pon. 10.00 Zob za zob, 12. del vzh. nemške serije. 11.00
Telovadba za
16.30 Panonska
16.40 Poročila v
16.45 Naš ekran.
invalide, kronika, nemščini. 17.30 Pri-
rodoslovec amater. 18.05 Klinika, z. nemška serija. 19.00 Četrt ure za gospodarstvo. 19.15 Narodna za orkester. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Papirnati zmaj, 1. del. 21.10 Studio ’89. 21.55 Živa narodna pesem.’ 22.00 Val šoka. 22.30 TV dnevnik.
Sobota, 25. marec
LJ 2
ZBOGOM OROŽJE, ameriški barvni film, 1957
(A Farrewell to Arms) scenarij: Ben Hecht po romanu Ernesta He-mingwaya
režija: Charles Vidor
Sloviti roman Ernesta Hemingwaya Zbogom orožje je doživel dve neposredni ekranizaciji. Prvo je leta 1932 posnel Frank Borzage (v naslovni vlogi sta zaigrala Gary Cooper in Helen Hayes), čez 25 let pa je posnel svojo verzijo Charles Vidor za Davida O. Selznika, ki se je prav s tem filmom poslovil od producentstva.
TV LJUBLJANA
9.45 — 11.25 in 16.00 -23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik. 10.50 Portret: Triptychon. 16.30 TV dnevnik I. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade: ZBIS: S. Makarovič: Vrček se razbije, O. Wilde: Srečni princ, lutk, serija. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Majhni pobegi, švič. film. 22.35 TV dnevnik 3. 22.45 Svet poroča.
Program: Lj 2
19.30 TV dnevnik. 20.05 Don Kihotove sanje, opera. 22.35 Izbor iz jugoslovanskih programov ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Gibljive slike. 22.35 Dnevnik. 22.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 14.00 Otroški in mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Vrnitev angela. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dedek na posodo (nadaljevanka). 21.15 Peter Strphm. 22.10 Goreča Indija ' (film). 23.45 Chicago 1930.
TV MADŽARSKA
9.10 Krone v našem stoletju, dokumentarni film. 10.00 Studio ’89, pon. 16.50 Video novice. 17.00 Poročila v slovaščini. 17.05 Iz regionalnega studia Pecs. 17.40 Spored Roberta Rato-nyija. 18.20 Poreklo krščanske umetnosti, ameriška serija. 19.00 Mravlje selivke, kratki film. 19.20 TV dnevnik. 20.15 Modra luč, reportaže. 21.20 Igralka Iren Pso-ta. 22.15 TV ogledalo. 22.30 TV dnevnik.
9.45 — 11.40 in 16.00 -24.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Mozaik: Šolska TV. 16.30 TV dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade! 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Tednik. 21.00 J. Hu-bač: Študentska balada, češkoslovaška nadaljevanka. 22.25 TV dnevnik 3. 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen.
Program: Lj 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski TV program. 18.55 Čas, ki živi: Velika izkušnja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mali koncert: Godalni kvartet slovenske filharmonije — Mozart: kvartet v D-molu. 20.15 Prisluhnimo tišini. 20.50 Oči kritike. 21.20 Video na slovenskem. 21.40 Izbor iz J RT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli. 15.15 Ponovitve. 17.15 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odboji (pol. oddaja). 21.05 Zabavna oddaja. 21.50 Dnevnik. 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve. 14.00 Otroški in mladinski spored; 18.00 Družinski magazin. 18.30 Vrnitev angela. 19.30 čas v sliki. 20.15 Klinika v Schwarz-waldu. 22.10 Videoteka. 23.10 Chicago 1930.
TVMADŽARSKA
9.10 Enciklopedija italijanske umetnosti. 10.00 Modra luč, pon. 11.00 Telovadba za invalide. 16.40 Panonska kronika. 17.05 Tretji kanal. 17.55 Živi planet; 8. Sladke vode, pon. 18.50 Večerna pravljica. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Lov na divje race, TV igra po A. Vampi-lovu. 21.45 TV ogledalo. 23.05 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite »tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
STRAN 20
VESTNIK, 23. MARCA 1989
»»»Mi
V SPOMIN
19. marca je minilo leto, odkar me je zapustila moja draga stara mama
Rozalija Ferko
iz Doliča 56
Vsem, ki obiskujete njen grob, se lepo zahvaljujemo!
Vnukinja Frida z družino iz Kranjske Gore
V SPOMIN
28. marca bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, atek in dedek
Franc Horvat
iz Nunske Grabe pri Ljutomeru
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
28. marca bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi in nepozabljeni sin in brat
Tibor Kučan
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
iz Lucove
Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja velika praznina v naših srcih.
ŽALUJOČI: mama, sestra in brata z družinami
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
Marija Ciglar
roj. Jug iz G. Črnec
Tiho, mirno si zaspal, le spomin na tebe bo ostal, hvala ti za vse.
ZAHVALA
23. februarja nas je v 64. letu staro-' sti v Kranju zapustil, naš dragi oče, stari oče in brat
Geza Prosenjak
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Hvala vsem sosedom, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in pogrebcem.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, za sv. maše in v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo dr. Peričevi, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
G. Črnci, 3. marca 1989
V
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Kranj, Nemčavci, Hoče in Maribor, 25. II. 1989
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra Marija Pal roj. Horvat iz Lipe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Prisrčna hvala kolektivu Dinosa enota M. Sobota in Metalne, tozd Družbeni standard Maribor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Še pred letom dni si hotel v sončnem dnevu obrezati trto, a ti kruta usoda tega ni dovolila in ti pretrgala nit življenja.
V SPOMIN
21. marca je minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče in stan oče
Karel Maje
iz Doliča
Ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok, praznina in lepi spomini nate, v naših srcih boš živel večno.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem gro bu in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
-------------------
VESTNIK, 23. MARCA 1889
Ko hodila bova po svetu, sreča! naju bo marsikdo, toda ljubil kakor mami naju nihče ne bo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in teta
Julija Talar
iz Budinec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, jo obiskovali in tolažili med njeno boleznijo.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku, vsem pevcem in govorniku KS. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Emilija in Angela z družinama ter drugo sorodstvo
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš sladko spal.
'ZAHVALA
I 1. marca 1989 nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in tast
Ludvik Flisar
Iz Moravskih Toplic
iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, sovaščanom, znancem, kolektivoma LB, Pomurske banke in Potrošnika, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ter godbi na pihala.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
llllll|| lino lin
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Tiho te je zemlja črna zagrnila, a ne bo spomina nate skrila.
Franc Moravec
iz Lukavec
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali vence in cvetje ali v druge namene, nam pa v težkih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevkam in organistu za odpete žalostinke. Posebna hvala kolektivom Križevskih opekarn, Vesne, Mesne industrije, Mure in Obrtnega združenja Ljutomer. Iskrena hvala gasilcem G D Lukavci ter govornikoma Zvonku Lovrenčiču in Jakcu Belcu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
V SPOMIN
25. marca bo minilo leto, polno žalosti in neizmerne bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Mihael Balažič
iz Bratonec 8
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI NEIZMERNO RADI
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš sladko spala.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, in sestra
Terezija Šuster
roj. Kovač iz Dolnje Bistrice 146
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS.
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI IN SORODNIKI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
N 79. letu starosti nas je po 85 dneh hudega trpljenja, zapustil naš dragi oče in stari oče
Janez Svetec
iz Šalovec 210
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki so darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala osebju pljučnega oddelka ter kirur-škemu-intenzivnemu oddelku bolnišnice M. Sobota za nego in skrb, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Mirjani za poslovilni govor.
Salovci, Markovci, Surahammar, Luckeby, Krefeld, Braubach in Števanovci
Žalujoči: sinovi Janez, Aleksander, Karel in hčerka I erezija z družinami, vnuki, pravnuki ter drugo so--	rodstvo
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA OD 24. do 30. marca 1989
24.	marca ob 16,30. in 19. uri amer, film POSLEDNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA. Režija: Martin Scorsese, gl. vloga Willem Dafoe. ATRAKTIVEN, PRETRESLJIV, INTELIGENTEN IN NAJBOLJ IZZIVALEN FILM O KRISTUSU, KI PA VZBUJA ODPOR IN HKRATI NAVDUŠUJE GLEDALCE!
26.	marca ob 15. uri amer, risanka ČUDODELNI GRM PRIJETEN IZDELEK ŠTUDIJA WALTA DISNEYA!
26.	marca ob 16,30. in 19. uri amer, film POSLEDNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA
27.	marca ob 17. in 19. uri amer, športna komedija OGENJ IN LED PRIVLAČEN FILM, POLN VRATOLOMNOSTI NA SMUČEH, BOBU IN ZMAJIH!
28.	marca ob 17. uri amer, športna komedija OGENJ IN LED
28.	marca ob 19. uri franc, kom. UBEŽNIKA IN PUNČKA
29.	marca ob 17. in 19. uri franc, kom. DOM ZA OBEŠANJE NOVI FILM EMIRJA KU-STURICE - VELIKA USPEŠNICA!
KINO ŠALOVCI
25.	marca ob 19. uri amer, športna komedija OGENJ IN LED.
Prodam
©
MOTORNA VOZILA
prodam
RENAULT 12, karamboliran, letnik 1976, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 60 513. GR-18744
126 P PRODAM. Lidija Slavič, Tur-janci 17, Radenci. GR-18745 KARAMBOLIRAN GS, po delih ali celega, in GOLF, letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu: 062 644 491. GR-18746
ZASTAVO 750, registrirano, ugodno prodam. Telefon: 22 033. M-419
KAM NA RIBICE IN PICO? NA HOTIZO V OSMICO!
MOPED (4 prestave) prodam. Informacije: Murska Sobota, Šercerjevo naselje 22. M-429
APN 6 prodam. Rakičan, Tomšičeva 26. M-431
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1974, naprodaj. Martin Tivadar, Tmje 20. M-432
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam.
Lemerje 12. M-435
AUDI 100 L, letnik 1978, prodam. Dokležovje 69. M-441
SUZUKI 125 RM CROSS, vodno hlajen, BT 50 S, APN 7, Z 101 in FIAT 127 nujno prodam. Telefon: (069) 78 367. M-445
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Marjan Kranjec, Tropovci, Kolesarska 24. M-454
MOTORNO KOLO BMW, R 50/5, 500 ccm, dodatno opremljeno, prodam. Telefon: 77 751. M-458
OPEL KADETT, registriran do marca 1990, prodam. Vinko Horvat, Okoslavci 7, Videm ob Ščavnici. M-463 GOLF JGL, letnik 1981, odlično ohranjen, prodam. Telefon: 21 665. M -469
ZASTAVO 850, letnik 1984, registrirano do marca 1990, prodam. Kušta-novci 36. M-472
ZASTAVO 750 BUGGY prodam. Telefon: 069 69 145. M-479
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jože Kranjec, Martjanci, (069) 48 399. M-293
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Murska Sobota, Naselje 14 divizije 75. M-263
RENAULT 4, letnik 1986, prodam. Car, Beltinci, Panonska 7 b. M-481 GOLF JGL, letnik 1982/8, prodam. Informacije po telefonu: 24 708. M-482
KADETT, letnik 1968, in motokulti-vator gorenje prodam. Telefon: 22 061. M-484
LADO 1500 SL, letnik 1978, prodam.
Telefon: 46 049. M-495
APN 6, nerabljen, ugodno prodam. Telefon: 26 770. M-490
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultu rajt Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček. Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232: direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597. Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
LADO 1200 prodam. Bakovci, Mlinska 2, ali slaščičarna, Partizanska 40. M-496
OPEL MANTO 1600, dobro ohranjeno, prodam. Sadi, Stara 20. M-498 OPEL ASCONO 1,6, prodam. Krajna 43. M-501
DIANO, letnik 1979, in APN 4 prodam. Telefon: 71 175. M-514
AVTO DATSUN NISAN, vozen, registriran, prodam. Telefon po 15. uri: 74 293. M-525
FORD TAUNUS M 17 prodam. Škri-lec, Krnci 1, p. Martjanci. M-530 ASCONO 1.3, letnik 1983, prevoženih 48.000, garažirano, zelo ohranjeno, prodam. Alojz Šbul, Sotina 2, p. Rogašovci. M-532
APN 6 S, malo vozen, nov, prodam 20 odstotkov ceneje. Kostanjevec, Radenci, Kidričevo naselje 4. M-533 JUGO 45, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon: 76 834
TOVORNI AVTO, 5t (z delom v Murski Soboti), prodam. Naslov v upravi lista. M-540
ZASTAVO 128, letnik 1987, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 25 108. M-525
126 P, letnik 1987, prodam. Melinci 97 a. M-553
ZASTAVO 101 prodam. Lea Zemljič, Prisojna 6, Radenci. M-555
LADO 1200 in komb. peč ugodno prodam. Bratonci 14. M-558
BMW 318, letnik 1980, prodam. Tel.: 71 302. M-560
FORD ESCORT 1100, letnik 1982, prodam. Nuskova 2. M-564
126 P/78, registriran, prodam. Tišina 3. M-571
TOMOS AVTOMATIC A3MS, star eno leto, varilni aparat VAREX 210 TURBO in kotni brusilnik black & decker, profesional, oboje novo, nerabljeno, prodam. Tel.: 22 917. M-573
MOTOR TAM 125 — T 12, komplet, ugodno prodam. Tel.: (069) 73 211 po 12. uri. M-574
OPEL KADETT 13 S, letnik 1987, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Vprašati po 15. uri po tel.: 23 318.
M-575
BMW 316 in MERCEDES 1932 prodam. Tmje 101 ali tel.: 70 150. M-581 FIAT RITMO 65 L, letnik 1982, prodam. Marta Bregar, Panonska 3, G. Radgona. M-589
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam.
Borejci 15. M-590
JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. Mlajtinci 11 a. M-591
JUGO CORAL 55, nov, še neregistriran, in kombi TAM 80 T-3, prevoženih 21.000 km, prodam. Tel.: 76 857. M-593
FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Prešernova 59 ali tel.: 25 117. M-595
ZASTAVO 126 P prodam. Kuzmič, Lendavska 37 a. M-596
TOVORNJAK ZASTAVO 650 AD, letnik 1982, v odličnem stanju, prodam. Tel.: (069) 73 142. M-552 MOTOKROS YAMAHA 80 YZ in SUZUKI RM 50 prodam. Tel.: (069) 73 142. M-552
LADO 1200 S, letnik 1985, prodam.
Tel.: 46 071. M-568
GOLF, na bencin, 1982, prodam. Telefon: 72 578. M-597
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
VISO, letnik 1983, prodam. Tel.: 74 153 — popoldne. M-598
JUGO 55, letnik 1987, ugodno prodam. Skakovci 58. M-599
ZASTAVO 10! KONFORT, letnik 1981, in otroški voziček ter stajico prodam. Tel.: 22 515. M-546
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Odranci ali tel.: 70 425. M-548
GOLF JGL, 81/november, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 24 569. M-602
TOVORNI AVTO ROMAN, 161, z motorjem 256 turbo in prikolico goša 181, vse kiper, registriran do decembra prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Tel.: 48 567. M-603
SUBARU 1600 SRX, športna izvedba, 5 prestav, prodam. Tel.: 46 109. M-608
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do februarja 1990 prodam. Alojz Gmjak, Slamnjak 45, Ljutomer. IN-17132
FIAT 132, 2000, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (069) 81 651 int. 213 (Viher), dopoldan. IN-17146
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel.: (062)701 257. IN-17150
GOLF DIZEL, 1987, 20.000 km, v odličnem stanju, ugodno prodam. Lendava, Partizanska 31, ali tel.: (069) 75 137 od 18. do 21. ure. IN-19546
Dragemu sinu in bratu Miranu Horvatu iz Budinec ob praznovanju njegovega 19. rojstnega dne čestitajo in želijo, da bi ga v življenju spremljali sreča in dobrota ter da bi bil še naprej dober vojak: mama, oče, sestra Darinka z možem Štefanom, mali Goran pa pošilja stričku poljubčke.
OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1977, prodam. Ogled po 16. uri. Kidričeva 20, Ljutomer. IN-17127
AVTO ŠKODA 120 LS, prevoženih 54.000 km, dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Mladinska 18, tel.: 71 055. M-MM
ZASTAVO 750, vozno, po delih, prodam. Jože Slana, Podgradje 8, Ljutomer. IN-17126
ASCONO 16 S (AUTOMATIC), 1. 1974, ohranjeno prodam ali menjam za fiat 128, sport Poštrak, Ciril Metodova 42. M-542
VW GOLF JGL, bencin, letnik 1981, oktober, prodam. Fric Zemljič, Ljutomerska 15, G. Radgona. GR-18729
AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI!
novi in rabljeni za motor in pločevino
AUTO RECEK, WINDISCHMINIHOF
tel.: 9943 3156 2269
FIAT 750 v celoti ali po delih prodam. Sep, Moravske gorice 89, MORAVSKE TOPLICE. M-635
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Naslov v upravi lista. M-614
LADO RIVO, staro 2,5 leta, dodatno opremljeno, z vlečno kljuko prodam po ugodni ceni. Tel.: 22 014 — popoldan. M-618
KMETUSKA
MEHANGEACUA
prodam'
TRAKTOR DEUTZ 7206 in traktorski viličar prodam. Horvat Žižki 67 telefon: 70-212. M-4I2
TRAKTOR ŠTORE 504, letnik 1984, in oltovo koso, zadnjo, prodam. Telefon: 78 271. M-448
KOMBAJN DŽURO DŽAKOVIČ z adapterjem in stiskalnico za kombajn zmaj prodam. Naslov v upravi lista. M-464
PLUG, I0-co1ni, in štedilnik gorenje ugodno prodam. Šebjanič, Vaneča 14. M-465
TRAKTOR IMT 560, 400 delovnih ur, prodam. Murska Sobota, Tišinska 25. M-470
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, varilni aparat in nakladalnik za gnoj panonija, zadnji, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-471
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 2824 prodam. Ivan Holer, Dražen Vrh 32, p. Zgornja Ščavnica. M-477
TORPEDO 75, s prednjim pogonom, in škropilnico, 6001, prodam. Gorica 45, Puconci. M-589
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 3001, prodam. Franc Škrilec, Lemerje 49. M-511
JERMENICO ZA TRAKTOR STEYR prodam. Šalovci 114. M-519 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI in slamo prodam. Satahovci 10. M-522 ŠKROPILNICO, 330 L prodam. Bez-novci 49, p. Bodonci. M-MM TRAKTOR IMT 533 prodam. Čepin-ci 45. M-526
NOVO FREZO MIO STANDARD in tlačno črpalko, 30 barov, prodam. Puževci 34. M-532
TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO VICON, nov, prodam. Skakovci 58, M-550
OBRAČALNIK, ŠKROPILNICO in sejalnico prodam. Polana 15. M-562 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ, motor mercedes turbo, tip 125, širina kose 4 m, in heder za koruzo, 6-vrstni, prodam. Menjam tudi za manjši kombajn, lahko tudi brez hederja, tipa 131, 132 in 133. Ivan Rajh, Dražen Vrh 24, Ptuj. M-509
TRAKTOR STEYR prodam. Franc Lepoša, Lahonci 46, p. Ivanjkovci. IN-17134
TRAKTOR URSUS 355, generalno obnovljen, prodam. Lipa 166, telefon: 71 616. M-604
ŽITNI KOMBAJN Massey ferguson s koso, 2 m, dobro ohranjen, prodam. Pentek, Prosečka vas 12. M-610
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodam. Sapač, Beznovci 29. M-612 KOMBAJN ZMAJ 141-142 prodam. Veščica 54, pri Murski Soboti, telefon: 22 159 M-622
TRAKTOR IMT 577 z 1050 delovnimi urami, zaradi nakupa večjega prodam za 55.000.000.— din. Branko Cipot, Polana 48, telefon: 069 23 291. M-563
PREVOZNI MOLZNI STROJ NATIONAL, malo rabljen, traktorski se-jalnik na hidravliko, 15-vrstni, trifazno vodovodno črpalko, generalno popravljeno, drobilnik-kladivar, 18 kld., v dobrem stanju, samonakladal-nik, trosilnik hlevskega gnoja in obračalnik SIP po ugodni ceni prodam. Hodoš 76, telefon: 78 429. M-582 KOMBAJNA 780 in UNIVERZAL prodam. Lukač, Mali Bakovski 86, ali telefon: 76 054. M-586
TRAKTOR HANOMAG BRILAND, 40 KS, prodam. Telefon dopoldne: 062 731 013, popoldne: 062 721 523. M-OP
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP VT 6, 2700, star tri leta, prodam. Nuskova 2. M-564
SADILNIK ZA KORUZO PANONIJA, 4-vrstni in puhalnik prodam. Satahovci 30.
TRAKTOR FERGUSON 535 prodam. Vogrinčič, Pertoča 83. M-AK
prodam
KRAVO, staro sedem let, brejo devet mesecev, prodam. Bakovci, Ob potoku 15. M-430
TELICO, brejo pet mesecev, in kravo, staro sedem let (ni pripuščena), vse kontrola A, prodam. Naslov v upravi lista. M-424
KRAVE PO IZBIRI prodam. Bodonci 100, telefon: 76 855. M-449
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 10. M-466
KRAVO, staro štiri leta, brejo sedem mesecev, prodam. Rantaša, Bakpvci, Zvezna 9. M-486
TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Andrejci 13. M-483
TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Ženavlje 38. M-492
MLADO KRAVO, brejo, moped s tremi prestavami in APN 4 prodam. Kuzma 76. M-543
MLADO KRAVO prodam. Beltinci, Panonska 64. M-557
KRAVO, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Polana 25, p. Puconci. M-559
KRAVO, staro štiri leta, brejo, prodam. Odranci, Vrtna 4. M-567 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Franc Rogač, Sotina 105, p. Rogašovci. M-579
KRAVO, staro štiri leta, prodam. Telefon: 70 579. M-584
BREJE KRAVE, kontrola A,'zaradi bolezni lastnika prodam. Lemerje 55, p. Puconci. IN-17124 .
prodam
MIKROFONA AKG 310 D in
SCHURE 565 S prodam. Telefon: 70 255. M-198
BARVNI TELEVIZOR, star štiri leta, ugodno prodam. Telefon: 24 987. M-417
LADIJSKI POD, 100 m2, prodam.
Telefon: 79 016. M-418
ČEBELJE DRUŽINE V PANJIH in brez njih prodam. Telefon: 70 173. M-425
HRAST, dolžina 6 m, debelina 60 cm, prodam. Ivan Horvat, Krog, Ravenska 2, po 16. uri. M-430
NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom starega eno leto, prodam. Murski Črnci 18. M-433

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gomjt Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIC 56 prodam. Informa-cije: telefon: 22 279. M-434
GUME ZA LADE, semperit 165 x 13, in priklop za prikolico ugodno prodam. Franc Kuhar, Kup-šinci 69. M-436
ŽGANJE, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-439
SUHE PLOHE (hruške), potopno črpalko in otroško pisalno mizo prodam. Petanjci 6 a. M-440
TELEVIZOR R. ČAJEVEC, čmo-be-li, prodam. Telefon: 25 547. M-442 PRENOSNI TELEVIZOR ISKRA, črno-beli, po ugodni ceni prodam. Ogled v soboto ali nedeljo: Bonifarti, Mojstrska 2. M-443
ČEBELJE DRUŽINE NA AŽ satih prodam. Mihael Ficko, Gornji Črnci 36. M-446
GNOJ ZA VINOGRAD prodam. Ve-česlavci 100. M-447
HARMONIKO DELICIA, 120-ba-sno, novo, z elektromagneti, prodam. Telefon: 60 516. M-456
ZAMRZOVALNO OMARO, 120-li-trsko, prodam. Telefon: 26 123. M-459
SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivim kavčem, novo, prodam. Telefon: 23428. M-475
avtokleparstvo — ravnaina miza ličarstvo
komora - barvanje v peči zaščita
BRANKO MOHOR, RADENCI, Kapelska 17, tel. (069) 73-137
BOJLER, 61, tridelno pomivalno korito in peč na trdo gorivo prodam. Koruzo menjam za bučno olje, mast, pšenico ali rž. Štefana Kuzmiča 2. M-473
PISALNI STROJ OLIMPIA A 6 WILHELMSHAVEN, velik, star dve leti, prodam. Cena 2.500.000,— din. Franc Aster, Gregorčičeva 55/3717. M-474
SENO IN SLAMO prodam. Telefon: 72 108. M-478
DRVA, akacijeva, suha 10 m2, prodam. Puconci 9 ali Vadarci 25. M-488 TROBENTO BACH prodam. Turnišče, Štefana Kovača 63. M-491 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 250 1, malo rabljeno, bukova drva in CITROEN GS (po delih) prodam. Ku-štanovci 34, Mačkovci. M-502 ORGLE TEHNIKS prodam. Telefon: 24 968. M-504
BUKOVA DRVA prodam. Strukovci 28. M-506
KORUZNJAK IN hlevski gnoj prodam. Štefan Škraban, Murska Sobota, Kroška 55. M-513
ŠIVALNI STROJ BAGAT, skoraj nov, prodam. Grad 161. M-515 ELEKTROMOTOR, 4 KW, s 30 m kablom, prodam. Vaneča 58 e. M-517 PELARGONIJE (»muškatline«) VSEH BARV ŽE PRODAJAMO. Cvetličarstvo Gyorfi — nasproti avtobusne postaje. M-518
ŠTIRI NOVE BLATNIKE ZA LADO 1600 prodam 10 odstotkov ceneje. Ci-gut, Murska Sobota, Arh. Novaka 19. M-520
KERAMIČNO	PEČ
(2,20 x 60 x 40) prodam. Debelak, Murska Sobota, Severjeva 1. M-521 GRADBENO PARCELO v Tropov-cih prodam. Vprašati: Murska Sobota, Šercerjevo naselje 22. M-429 GRADBENO PARCELO z vinogradom prodam. Telefon: 70 257. M-453 POLNILA, 600 kosov, in plinski štedilnik, nov (10 odstotkov ceneje), prodam. Miro Klement, Logarovci 6, Križevci pri Ljutomeru. IN-19552 ŠIVALNI STROJ in AVTOMATI K prodam. Zavratnik, Nunska graba 44, Ljutomer. IN-17145
MIZARSKO KOMBINIRKO (tri operacije) in GOLF, letnik 1985, prodam. Telefon po 20. uri: (062) 716 264. IN-17144
GRADBENO PARCELO (8 arov) v Murskih Črncih, z vso dokumentacijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-487
NOV PLINSKI ŠTEDILNIK KEKEC in ELEKTRIČNI, rabljen, prodam. Žižek, Črenšovci 42 b. M-527 OJAČEVALNIK, 2 x230W, odlično ohranjen, prodam. Telefon: 21 650, interna 207, dopoldne, popoldne: 76 035 — Dejan. M-529
PRIKOLICO ZA AVTO, tip MB 400, nosilnost 330 kg, bruto 400 kg, atest IMV, prodam. Milan Lebar, Gornja Bistrica 152. M-538
TRAVNIK za košnjo in slive za žganjekuho prodam. Etelka Žohar, Brezovci 40. M-539
ŠTEDILNIK GORENJE na trda goriva, skoraj nov, 80 cm, in dodatno peč kuperbusch ugodno prodam. Kuzma 45. M-540
GRADBENO PARCELO, 15 arov, komunalno urejeno, 6 km iz M. Sobote, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-544 KRMO, slar/ n fleks prodam. Skakovci 56. M-545
BUČNO OLJE prodam. Vaneča 87.
M-500
STARO, dvodelno okno, z roleto, šivalni stroj mirna (navaden) in otroški voziček, globok, prodam. M. Sobota, Tišinska cesta 8. M-547
PRIKOLICO za avto prodam. Skakovci 55. M-554
VIDEOREKORDER GRUNDIG 2000, z 10 kasetami, in električni boj-ler za centralno ogrevanje, znamke panterm, malo rabljen, prodam. Tel.: 76 694. M-577
BELO REPO ugodno prodam. Pod logom 5, Turnišče. M-580
VEČJO KOLIČINO svinjske masti prodam. Karoli, Središče 38. M-585 SENO, JABOLKA in BUČNO OUE prodam. Križevci v Prekmurju 114. M-588
SEDEŽNO GARNITURO MEBLO (2 leti) prodam. Informacije 25 183 — Hakl. M-592
POHIŠTVO ZA JEDILNICO (miza, stoli, vitrina) prodam. Dokl, St. Rozmana 2, ali tel.: 24 312. M-600 MOŠKO USNJENO JOPO št. 16 prodam. Bogomir, Gregorčičeva 32. M-601
BARVNI TELEVIZOR TELEFUN-KEN prodam. Tel.: 74 034 do 15. ure - Nada. M-606
BARVNO TELEVIZIJO ISKRA, staro 1,5 leta, prodam. Žekš, Rakičan, Cankarjeva 18, ali telefon popoldne: 26 025. M-MM
SLAMO V BALAH, seno, travo s travnikov in belo vino prodam. Tel.: 24 381. IN-17125
1300 kosov strešne opeke prodam. Franc Vaupotič, Lukavci 33, Križevci pri Ljutomeru ali tel.: (069) 87 588. IN-17140
PRALNI STROJ, rabljen, prodam za 800.000.— din. Tel.: (069) 81 929 od 6. do 14. ure ali Mihalič, Slavka Osterca 6, Ljutomer. INM-17151 SLADKO SENO in otavo prodam. Mirko Babič, Podgradje 26, Ljutomer ali tel.: (069) 82 128. IN-17149 OHRANJENO SPALNICO prodam. Tel.: 81 850 dopoldan ali 81 763 zvečer. IN-17129
VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Janko Fric, Sp. Kamenščak 28 a, Ljutomer. IN-17136
GRADBENO PARCELO, primerno tudi za sadovnjak, ugodno prodam. Sebeborci 80, p. Martjanci. M-MM UGODNO PRODAM 23 arsko PARCELO, 13 km od Murske Sobote, ob asfaltni cesti, možnost posojila, in kompletno vodovodno črpalko prodam. Tel.: 25 284. M-566
KAMP PRIKOLICO ADRIA (3 + 1) in KUHINJSKO POHIŠTVO s hladilnikom in štedilnikom, kompletno, prodam, informacije po telefonu: 22 709 (Antolin). M-MM
MOTOR Z 101, letnik 1978, prodam. Emil Heric, Radoslavci 23 a, p. Buč-kovci. IN-17148
KOLO MAKSI PONY, kosilnico panonija, dodatno peč na olje in električni štedilnik, vse rabljeno, prodam. Tel.: 21 195. M-MM
STO ČEBELJIH DRUŽIN z maticami, 1988, na AŽ satju, prodam. Janez Rituper, Kuštanovci 13, 69202 Mačkovci ali tel.: (069) 77 135. M-MM SENO prodam. Molnar, Cankova, tel.: 76 689. M-MM
POSEST
prodam
NOVO HIŠO v Radencih prodam. Telefon: 73 550. M-468
STAREJŠO HIŠO, primerno za lokal in stanovanje, v Ljutomeru, prodam. Telefon: 069 81 648. IN-17143 NOVO STANOVANJSKO HIŠO v Filovcih, takoj vseljivo, primerno tudi za obrtnike, prodam. Informacije po telefonu: 75 196. LE-19552
VINOGRAD NA FILOVSKEM BREGU in zamrzovalno skrinjo, 400 1, prodam. Naslov v upravi lista. M-485
STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom, 70 a. nrodam. Andreici 38. M-493
V MČRAVSKIH TOPLICAH HIŠICA, VINOGRAD in sadovnjak, 40 arov, prijetna lega, prodam. Telefon: 069 21 324. M-494
HIŠO NA 10-ARSKI PARCELI, ob asfaltni cesti, na lepi legi, 15 km iz Murske Sobote, primerno tudi za obrt, prodam, najraje ZDOMCU. Naslov v upravi lista. M-499
V SREDIŠČU BLEDA PRODAM ENOSTANOVANJSKO HIŠO, 68 m2, opremljeno, takoj vseljivo. Telefon: (064) 77 055, od 19. do 20. ure. M-508
SADOVNJAK, I ha in 7 arov vinograda v Bokračih prodam. Telefon: 25 537. M-524
STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU DOBROVNIKA, z gospodarskim poslopjem, takoj vseljivo, ugodno prodam. Telefon: 76 222 ali 75 529. M-534
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in približno 2 ha zemlje v Iljaševcih 58 prodam. Ogled možen 25. marca 1989 — popoldne. M-9753 NOVO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, ob glavni cesti, v neposredni bližini Ljutomera, prodam. Telefon: 23 443 ali 81 337, vsak dan po 18. uri. M-392
MEŠANI GOZD v k. o. Tešanovci prodam. Telefon: 24 493. M-257
VELIKA PRITLIČNA VILA NA ROBU RADGONE naprodaj. Informacije ob delavnikih med 7. in 14. uro: D. Ostan, telefon 069 74 010. M-OP
VISOKOPRITLIČNO HIŠO (III. FAZA), v Ljutomeru (Juršovka), prodam. Stefan Kramar, Mekotnjak 3, Ljutomer. IN-17133
HIŠO, primerno za obrt, s sadovnjakom, v bližini Ljutomera, prodam. Informacije po 19. uri: telefon 063 35-260. IN-17118
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 28 arov zemlje v Žiber-cih 34, p. Apače pri Gornji Radgoni, prodam. Telefon: 062 33-112. M-OP GOZD, 25 arov, ugodno prodam. Stanjevci 24, p. Petrovci. M-569 VINOGRAD v Lendavskih goricah, drugi letnik, s kletjo, 600 trsov, pro dam. Informacije: telefon 72 140. M-OP
STANOVANJSKO HIŠO na 25-arski parceli (telefon), 7 km iz Murske Sobote, prodam. Informacije po telefonu: 78 240 ali 71 385. M-587 MEŠANI GOZD V RADENCIH prodam ali po dogovoru zamenjam za avto. Informacije: telefon 74 731, interna 58, vsak delavnik dopoldne. M-594
VIDEOTEKA VHS GORČAN-URŠIČ
Lendavska cesta — zaklonišče
Murska Sobota
ODSLEJ V OKVIRU KUDA
BELTINCI, KNJIŽNICE IN ČITALNICE BELTINCI '
Anonimnost obiskovalcev zajamčena!
STRAN 22
VESTNIK, 23. MARCA 1989
Sobe
OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti — od 1. 4. do oktobra, za konec tedna, išče zdomec. Ponudbe oddajte na upravo lista. M-503
ENOSOBNO STANOVANJE V
LENDAVI vzame v najem mlada družina. Ponudbe pod šifro: »ZANESLJIVI«. M-OP
Zaposlitve
KV ZIDARJA z dvema letoma delovnih izkušenj sprejmem za nedoločen čas. CGM mg. Janez Perko, Žepovci 10 a, p. Apače, telefon: 60-516. M-457 KUHARICO ZAPOSLIMO. Gostišče DOM na Goričkem v Gornjih Pe-trovcih. Telefon: 78-008. M-523 ČEVLJARJA (lahko upokojenec) iščem za pomoč v ekspresnem servisu. Ponudbe na upravo lista. M-578 AVTOKLEPARJA IN AVTOLIČARJA takoj zaposlimo. Matija Kuzma, Črenšovci 61 c. M-528
KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA IN KV STRUGARJA takoj zaposlimo. Pogoj: odslužen vojaški rok. Milan Horvat, Ljutomer, Prešernova 1, ali telefon: 81-600 in 81-285, od 6. do 15. ure. IN-17137
REZKALCA s prakso zaposlim. Drugo po dogovoru. Informacije po telefonu: 22-995. Vinko Ciril, M. Sobota, Matije Gubca 39. M-617
NESNICA, MLADE JAR-ČICE, PASME HISEX, rja ve, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah.
Naročila sprejema in daje vse informacije: JOŽE VERBAN, gostilna, TRO-POVCI, JORDAN 44, telefon: (069) 46-015.
Kupim
SUHE JESENOVE PLOHE, 5 cm, in smrekove deske, 2,5 cm, kupim. Jože Titan, Krog, Murnova 13, ali telefon: 26 159. M-505
ZAZIDLJIVO PARCELO, do 5 arov, v bližini Murske Sobote, primerno za delavnico, kupim. Informacije od 19. do 21. ure po telefonu: 25 194. M-9789
Razno
Preklicujem veljavnost indeksa 81070178, izdanega na VEKŠU v Mariboru. Srečko Kardinar, Bučečovci 36 a. M-428
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga od prodaje mleka za mesec junij 88 za vpis v hranilno knjižico št. 14761-1, izdano pri KZ Panonka Murska Sobota. Jože Dervarič, Vidonci 111, p. Grad. M-444
ELEKTROINŠTALACIJE
Bernard Škafar, Črenšovci 46 (stara šola)
Z VSEMI ELEKTRIČNIMI DELI SE ZA NAROČILA TOPLO PRIPOROČAM.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbe o vezani vlogi na hranilno knjižico 9-39888-3, izdano pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Adolf Hari, Kan-ževci 34, Križevci v Prekmurju. M-460 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga pokojninsko in invalidskega zavarovanja za vpis v hranilno knjižic6 št. 9562-0, H KS KZ Panonka M. Sobota. Ernest Šiplič, Vaneča 56. M-461 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 40482-2, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Marjan Horvat, Melinci 144. M-462
BALE PŠENIČNE SLAME ZAMENJAM ZA GNOJ. Benkovič, Bogojina 62, telefon: 76 222. M-534 ZEMUO V KUPŠINCIH dam v najem. Kupšincil7. M-535 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 19720-2, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Jasna Marič, Murska Sobota, Cvetkova 22. M-537
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga od prodaje mleka za mesec februar 1989 za vpis v hranilno knjižico št. 23229-8, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Marta Horvat, Beltinci, Finžgarjeva 3. M-556 RAZNO!
TRAVNIK V KANČEVCIH, 70 arov, dam v najem. Naslov v upravi lista. M-438
PREKLIC!
Preklicujem zaključno spričevalo Srednje kmetijske šole v Rakičanu, izdano 1. 1982 na ime Marijan Jaušovec. IN-17131
STREŠNO OPEKO MEDITERAN v rdeči, rjavi in črni barvi izdelujemo. Jalkovec Horvat, Varaždin ali tel.: (042) 41 664. M-565 NAKLADALNIK, 26 mJ, zamenjam za manjšega, starega do 2 leti. Tel.: 82 056. IN-17123 PREKLIC!
Preklicujem nalog PIZ za vpis v hranilno knjižico št. 6768-6, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Ludvik Kerčmar, Kuštanovci 66, Mačkovci. M-576 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 14238-0, izdane pri HKS KZ Panonka, M. Sobota. Aleksander Lazar, Stanjevci 43, p. Petrovci. M-605 CVETLIČARSTVO RATNIK, TIŠINA, obvešča stranke, da začnejo s prodajo lončnic. Za obisk se priporočajo! M-619 PREKLIC!
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel Vladu Ivaniču iz Bogojine, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Anton Lutar, Bogojina 28. M-642
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala I. letnika CPŠ M. Sobota — krojaška smer, izdanega v šol. 1. 1975/76. Jožica Škrilec, Tešanovci 58. M-643
Že pet let te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
27. marca bo minilo 5 žalostnih let, odkar nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi sin, brat in stric Jože Ritoper
iz Moščanec
Ne moremo verjeti, da si odšel in da se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: Vsi, ki smo ga imeli radi
Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne se s cvetlicami, raj nebes odel bo zemljo, a tebe k nam nazaj ne bo ...
ZAHVALA
V 63 letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Mirko Rengeo-hnre
Ob Mb« Izgubi s.
vsem sorodnikom in znancem, . e in cvetje ter dra-pomagali, „.m i^kh	pobita. .
gega pokojnika PO^™" £ni obred, cerkvenemu in Posebna hvala g. župniku za P g a odpete žalostinke, pred-upokojenskemu pevskemu zb « ,n tov. Šebjanu za odigrano stavniku KS za poslovilne besede in
Tišino.
x	Radgona, Lipovci, Francija
M. Sobota, Šalovci, Gornja Radg
ŽALUJOČI: DOMAČI
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in mamca
Marija Klar
roj. Rous iz Lendave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, prispevali za sv. maše in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu Kozarju, g. župnikoma Ratni-ku in Režonji za poslovilne besede in opravljeni obred, turniškim pevcem in tov. Mariji Gjerkeš za tople besede ob odprtem grobu.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Antoniču, dr. Lojzetu Horvatu ter drugemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti.
VSI NJENI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Komaj v 51. letu starosti nas je brez slovesa tragično zapustil naš
Janez Lendvaj
iz Dankovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste Janeza pospremili v tako velikem številu k njegovemu poslednjemu domu, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se tudi župniku, pevcem in predstavniku KZ Mačkovci.
Vsem še enkrat — hvala!
Dankovci, 9. marca 1989
ŽALUJOČI: žena Vera, hčerka Marina z družino, mama Neža, sestra Olga z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 10 dneh sta nas za vedno zapustila naša draga mama in babica
Ana Puhan
roj. Casar
in naš dragi oče in dedek
Janez Puhan
iz Bogojine št. 20
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, jima darovali cvetje ali v dobrodelne namene in ju obiskovali med boleznijo. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikom, g. škofu, govornikom in pevcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJUNI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je komaj v 38. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet, stric in svak
Ignac Recek
krojač iz Žižkov
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in šopkov, darovalcem za maše in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu in g. župniku Hajdinjaku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, govornikoma Jožetu Sobočanu in Jožetu Horvatu za poslovilne besede ter GD iz Žižkov in Trnja. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju nevrokirurškega oddelka iz Maribora, del. kolektivom Deloze, Toka, Mure in SO Lendava ter učiteljem in učencem 8. razreda OŠ Črenšovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žižki, 8. marca 1989
V GLOBOKI ŽALOSTI VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
V SPOMIN
18. marca je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš nepozabni mož, oče in brat
Zaprl za vedno si trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živi!
Aleksander Feidvari
iz Sela
Ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok, praznina in lep spomin nate.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, njegov poslednji dom krasite s cvetjem in prižigate sveče.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
Ko si mi zadnjič stisnil roko, še slutili nismo, da to je slovo. Nihče ne ve, kako zelo boli, ker tebe več k meni ni.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa me je v 54. letu starosti zapustil
Matija Karas
avtomehanik s Petanjec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter govorniku KS za poslovilne besede. Posebna hvala družinam Vidonja, Prkič, Rantaša, Nemec, Schitek iz Avstrije ter sestričnama Mariji in Duci z družinama iz Avstralije.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Petanjci, 14. marca 1989
ŽALUJOČA KRISTINA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
4. marca se je pretrgala nit življenja komaj 30-letnemu sinu in bratu
Stefanu Mesariču
iz Lipovec
Ob mnogo prerani izgubi našega sina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in vlivali novo upanje.
Iskrena hvala sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter njegovim sošolcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Pjje^na hvala zdravstvenemu osebju kirurško-intenzivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivu DO Mura, še pose-bej njegovim sodelavcem.
Prisrčna hvala duhovniku, pevcem in govornikom za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, oče, brat in sestri
Niti zbogom nisi rekla, nito roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani, boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestrične in svakinje
Danice Debelak-Bebe
1921-1989
roj. Vesnik iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. pravoslavnemu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in govornikoma za poslovilne besede.
VSI NJENI NAJDRAŽJI
VESTNIK. 23. MARCA 1989
STRAN 23
v besedi in sliki
NE MOTI!
GNEZDIM!
ŠTORKLJE DVIGAJO GLAVE
V naravnih razmerah spletajo gnezda na drevesih, odkar je človek naselil pokrajino, pa najraje na dimnikih hiš in v zadnjih letih na drogovih električne napeljave. Zadnji način je za štorklje in ljudi najmanj primeren. Pogosto se zgodi, da nastanek kratek stik, požar ali pa se ta izumirajoči simbol življenja nerečno zaplete med žice. Vselej se zanj slabo konča. Veliko mu bomo pomagali, če bomo pripravili umetne podstavek za gnezda ter jih namestili na primerna in vama mesta. Prof. Matjaž Jež z mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo oz. varstvo naravne in kulturne dediščine nam je sporočil: »Vse lastnike hiš, na katerih domujejo štorklje, bi prosil, naj se podvizajo s kakršnimikoli popravili dimnikov — pred vrnitvijo ptic, kajti potem bo prepozno. Štorklja je namreč zavarovana živalska vrsta: v času gnezdenja je ne smemo motiti in vznemirjati. Če pa kakšnega popravila ne bo mogoče opraviti, je treba počakati do konca avgusta, ko štorklje spet odletijo. To velja tudi za Elektrogospodarstvo, ki vzdržuje električne drogove nizkonapetostnega omrežja.« Največ težav imajo štorklje s hrano, zlasti takrat, ko se zvali zarod in morata starša nasititi vedno lačne mladiče. Poglavitna hrana so različne male živali: žabe, polži, žuželke in drugo. Najdejo jih predvsem v plitvih vodah in na močvirnih travnikih. Enega in drugega je zadnja leta čedalje manj. Regulacije voda in melioracije močvirij zmanjšujejo možnosti za prehranjevanje štorkelj. Svoje je naredilo še splošno onesnaževanje in zastrupljanje okolja z različnimi kemičnimi snovmi, predvsem s sredstvi za uničevanje plevelov in škodljivcev v kmetijstvu. Zato ni čudno, da se je število mladičev, ki dorastejo v enem gnezdu, zmanjšalo v zadnjih letih od tri na dva in še manj. Žal to pomeni, da se bo število štorkelj še naprej hudo zmanjševalo. Na območju pomurske selitvene postaje sojrrvega, štrka (na sliki) ugledali v Žepovcih v Apaški Dolini. Ali bomo mogli ostale prihajajoče rešiti z učinkovitimi in pravočasnimi varstvenimi ukrepi, bi se vprašali sami, kot se sprašuje prof. Jež v publikaciji Ob Dravi in
Muri.
B. Žunec, foto: Nataša Juhnov
Sl. REDNEGA OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE--
Kmečka žena - temelj družinske kmetije
V Slovensko kmečko zvezo, ki so jo ustanovili 12. maja 1988. leta, se je doslej včlanilo okrog 20 000 kmetov in drugih, so povedali na 1. rednem občnem zboru, ki je bil 15. marca v Ljubljani. Na njem so bili in sodelovali v razpravi tudi delegati iz Pomurja. Na občnem zboru so pozitivno ocenili svoje delovanje, kajti SKZ je v enoletnem obdobju sprožila vrsto razprav o problemih slovenskega kmetijstva in si prizadevala izboljšati položaj kmetstva. Sprejeli so predlog Slovenske demokratske zveze, naslovljen na skupščino SRS, ki naj pripravi slovenski nacionalni pogram, ki bo zagotavljal normalni razvoj slovenske države v mirnem času. Udeleženci občnega zbora Slovenske kmečke zveze pa so sprejeli tudi več »svojih« sklepov in znova izvolili Ivana Omana za predsednika.
Poglejmo zdaj nekatere sklepe, sprejete na 1. občnem zboru SKZ! Zavzemali se bodo za uveljavljanje političnih pravic in svobodne volitve v parlament na podlagi političnih programov in primerno zastopstvo kmetov. Od skupščine SRS iz predsedstva SRS zahtevajo pravno in moralno rehabilitacijo po krivici preganjanih, obsojenih in razlaščenih kmetov,
kar se je dogajalo v času prisilne kolektivizacije in obvezne oddaje. V novi slovenski ustavi terjajo določilo o pravnem varstvu družinske kmetije in odpravo določila o zemljiškem maksimumu. Zahtevajo obnovo arondacijskih postopkov in vrnitev odvzetih zemljišč. Nova kmetijska zakonodaja mora biti taka, da ne bo ovirala gospodarjenja na kmetijah. V sklepih SKZ je tudi rečeno, da zahtevajo sistemsko ureditev na področju politike cen kmetijskih pridelkov, kar naj omogoči delovanje trga. Dalje: predlagajo postopno, vendar pospešeno izvedbo agrarne reforme; zemljo iz družbenega sklada naj dobijo tisti, ki jo bodo najbolje obdelovali. V Sloveniji si ne moremo več privoščiti nadaljnjega zmanjševanja obsega obdelovalnih zemljišč, niti v imenu »višjih interesov«. Ni pravične odškodnine za izgubljeno zemljo! Tega se morajo zavedati načrtovalci posegov v prostor, tudi oni, ki snujejo murske elektrarne. Udeleženci 1. občnega zbora SKZ v sklepih tudi zahtevajo moratorij (mirovanje) gradenj velikih družbenih farm, kajti te so vprašljive iz naravovarstvenega in še kakega razloga. Denar, namenjen za te objekte, naj bi rajši dali za razvoj družinskih kmetij in
infrastrukturo na podeželju. Nevzdržno je, da socialna vprašanja tudi v Sloveniji rešujemo na račun nizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov. SKZ zahteva ekonomske cene po modelnih izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije. Predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj in predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič naj do 12. maja pripravita ustrezno rešitev in z dejanji dokažeta, da ščitita slovensko kmetijstvo. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni zahtevati njuna odstopa. Te ostre besede so izrečene—zapisane zato, da se je slovenska vlada zadnje leto izgovarjal na Mikuličevo politiko, zdaj pa, ko imamo Markoviča, ki obljublja drugačno politiko, mora tudi republiška vlada ustrezno ukrepati. Sicer pa bo SKZ več pozornosti namenila tudi kmečkim ženam in dekletom. Kmečka žena je in bo temelj družinske kmetije. SKZ si bo prizadevala za zboljšanje položaja kmečkih starostnih zavarovancev, več bodo storili za popularizacijo kmetijstva v osnovnih šolah ... Po občnem zboru bodo tudi več naredili za krepitev kmečke stanovske in politične organizacije in si pri-, zadevali za demokratizacijo v svoji organizaciji in družbi nasploh.	Š. Sobočan
Društvo vinogradnikov Goričko je tudi letos pripravilo ocenjevanje vin letnika 1988. Komisija je tokrat dobila v ocenitev 124 vzorcev vin članov tega društva, nekaj vzorcev pa so poslali tudi'vinogradniki Ljutomersko-ormoških goric. Med vzorci so prevladovala mešana bela vina in laški rizlingi, medtem ko je bilo nekoliko manj vzorcev žlahtnejših sort. Po oceni priznanih slovenskih enologov je lanski letnik kakovosten, saj je bila surovina primerna, še vedno pa se pri nekaterih pojavljajo napake v kletarjenju. Značilnost lanskega letnika je, da mnoga vina vsebujejo še precej nepovretega sladkorja.
foto: Nataša Juhnov
Pesem je naš in vaš vsakdan...
EKOLOŠKI ZBOR V BELTINCIH - Vsi so prihajali, le njih ni bilo, bi se lahko pošalili na rovaš sestava zbranih preteklo nedeljo pri beltinski čistilni napravi. Zborovanje so si na cvetno nedeljo (in hkrati Jožefovo) v času velikonočnega slavja in začetka pomladi omislili mladinska organizacija Beltinci, soboška Književna mladina in ekološka sekcija pri pomurskem Društvu za varstvo okolja. Namerno izbran čas, namensko izbran kraj. Komunalni »gigant«, ki je pred dobrim desetletjem požrl skoraj 14 milijard dinarjev, namreč še vedno ne deluje, povezan pa je z ureditvijo krajevnega kanalizacijskega omrežja in potoka Črnec. Za slednje so domačini — po besedah beltinskega tajnika Dejana Kolariča — zadnja leta dali ničkoli-ko referendumskega denarja. Očitno je posredi birokracija, je menil glavni slovenski projektant takih naprav prof. dr. Mitja Rismal, saj podobni objekti drugje obratujejo. Zatika se skratka pri t. i. malih bogovih v komunalnih in vodnogospodarskih ozdih in skupnostih občine Murska Sobota, ki jih ni bilo na spregled. Narod pa sprašuje in plačuje!	(B. Žunec, foto: N. Juhnov)
KRAJEVNA SKUPNOST GANČANI
Visok odstotek za samoprispevek
Nedeljski referendum za sprejem novega samoprispevka v krajevni skupnosti Gančani je bil doslej najuspešnejši. Od 805 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 719 ali okrog 90 odstotkov. Za sprejem samoprispevka je glasovalo 652 ali 81 odstotkov, proti je bilo 63 ali 8 odstotkov upravičencev. S tem rezultatom so Gančanci pokazali visoko zavest in pripravljenost, da s svojim deležem prispevajo k nadaljnjemu razvoju kraja. To tem bolj, ker so tokrat izglasovali večje obveznosti, kot so bile doslej. Zaposleni bodo namreč odslej plačevali 2 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa 11,2 od katastrskega dohodka. Tako bodo lahko v krajevni skupnosti Gančani tudi v prihodnje uspešno uresničevali precej ambiciozne načrte. Poleg vzdrževanja ulične razsvetljave, cest in drugih komunalnih zadev jih čaka gradnja mrtvaške vežice, razširiti in urediti nameravajo vodovodno zajetje, transformator, rekreacijske objekte, kulturno dvorano, telefonsko omrežje in drugo.
F. M.
so prejšnji četrtek v dvorani Kina Park v Murski Soboti trdili pevci Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote na letnem koncertu ob želji, da bi jim, kot že enaindvajsetič od ustanovitve, radi prisluhnili še kdaj. Na vsakoletnem koncertu v domačem kraju je občinstvo tega zbora zares hvaležno pevcem in zborovodji Tomažu Kuharju za vztrajno delo in lepo odpeto pesem in tudi ponosno na njihove dosežke. Lanskoletno bronasto odličje na tekmovanju zborov Naša pe-
narodne pesmi in čutiti je, da prav te pevci najraje pojo. Sicer pa je zbor, kot ponavadi, koncert razdelil v dva dela in v prvem predstavil umetno pesem. Pri nekaterih skladbah je bilo sicer čutiti nekaj negotovosti, gotovo pa je bil to odraz trenutne večje pozornosti narodni pesmi, saj je zbor že neštetokrat dokazal, da je sposoben dobro izvesti tudi najtežje skladbe.
Letos je zbor petdesetčlanska družina s skupnim interesom — lepim petjem. S prepevanjem so ob koncu lanske sezone namreč
Letos je v zboru Štefan Kovač veliko mladih pevcev. Je to korak bliže srebru?
Foto: N. Juhnov
sem v Mariboru, marsikateri glasbeni kritik je pevce postavljal celo stopničko višje, in državno odlikovanje predsedstva S FR Jugoslavije — red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa sta spet kamenček v mozaiku dosežkov tega zbora. Letos je zbor, zaradi gostovanja v ZR Nemčiji in na Madžarskem, izbral pretežno
prenehali nekateri dolgoletni člani, a so se zboru priključili novi, mlajši glasovi.
Ker je tekmovanje v Mariboru vsaki dve leti, kličemo pevcem: drugo leto samo malo več natančnosti in želimo vam srebro.
Kako ne bi rekli, da smo ponosni na naš zbor.
Smilja Gaber
O gradnji knjižnice in dediščini
Knjižnica kot edina poklicna kulturna inštitucija v občini, ljubiteljska kultura z razvito glasbeno dejavnostjo in varstvo naravne in kulturne dediščine so trije temelji oziroma izhodišča kulturne politike v Gornji Radgoni, o katerih je bila beseda na ponedeljkovi skupščini.
Seveda je bilo veliko govora tudi o številkah, o tem, kako zagotoviti potrebna sredstva za zgraditev novih prostorov knjižnice, za katero je republiška kulturna skupnost že namenila 1,127.500.000 dinarjev, kot kaže, pa jih bo v tekočem letu težje zagotoviti v občini. V naslednjem letu naj bi jih predvidoma zbrali s povišano prispe-
vno stopnjo za kulturo, letos pa z neposredno menjavo dela z delovnimi organizacijami od ostanka dohodka po zaključnih računih. Objekt ni v referendumskem programu, vendar bi moral biti zgrajen do konca leta 1990, in to glede na zagotovljen delež in tistega, ki naj bi ga zbrali v občini, v kateri bodo že letos vlagali tudi v druge kulturne objekte. Tako bi radi preuredili prostore za pihalni orkester pri dvorani glasbene šole in konstrukcijo nad odrom v domu kulture. V Stogovcih naj bi uredili električno napeljavo in kurjavo v domu, obnovili pa. tudi kulturni dom v Apačah ter centralno ogrevanje v Vidmu pri Ščavnici.
Tako kot delegati zborov občinske skupščine, so se tudi na kulturni opredelili do varstva naravne in kulturne dediščine in jo kot perečo ponazorili v tistem delu razprave, ki se je nanašala na vzdrževanje domačije Petra Dajnka in spomenikov NOB ter drugih. Soglašali pa so tudi, da je potrebno v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti zaposliti umetnostnega zgodovinarja in tako kadrovsko okrepiti kulturno inštitucijo, ki naj bi skrbela za vso pokrajino.
B. Bavčar
V soboto zvečer so se v kulturnem domu na Razkrižju slovesno spomnili 10-letnice folklornega delovanja v tej krajevni skupnosti. Pred polno dvorano so najprej nastopili člani podmladka iz Osnovne šole Jože Hedžet, nato pa so se predstavili člani, ki so pravzaprav utrli pot razkriški folklori. Oder so nato prepustili gostom, ki so prišli iz Štrigove (SIR Hrvaška) oz. tamkajšnje pobratene osnovne šole, ki tudi goji prekmurske in prleške plese, folklornima skupinama iz Velike Polane in Bistrice, za konec pa so zopet zaplesali osnovnošolci in člani folklorne skupine Kuda Razkrižje.
Proslavo 10-letnice folklore na Razkrižju pa so izkoristili tudi za podelitev številnih priznanj članom, vodji Nevenki Budna in folklorni skupini.
Tretje »provo prleško gostiivaje«
Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru bo tudi letos organiziralo zanimivo prireditev, na kateri bodo prikazali pravo prleško poroko in gostijo. Zanimivost je ta, da bo to tudi v resnici prava poroka.
Že sedaj vabijo vse mlade pare, ki načrtujejo poroko v prvi polovici leta 1989, da se poročijo na njihovi prireditvi. Prijavijo se lahko na Turističnem društvu Križevci do konca aprila. Gostija bo trajala dva dni, v petek in soboto, 17. in 18. junija, mladoporočenci bodo dobili bogata darila, šest njihovih svatov pa bo imelo celotno gostijo plačano.
Za letos, torej na tretji prireditvi provo prleško gostiivaje, načrtujejo številne novosti. Ena je tudi ta, da bo celotna prireditev organizirana v zdravilišču v Banovcih. Pokrovitelja sta DO Radenska in turistična organizacija
Slovenija-turist.
bbp
HI-FI VIDEOSTUDIO, KIDRIČEVA 21 (nasproti avtobusne postaje), MURSKA SOBOTA in VIDEOTEKA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Največji izbor filmov vseh zvrsti po najnižji dnevni ceni, samo 3.000 din za kaseto!
Snemanje in presnemavanje vseh vrst dogodkov na formate VHS, BETA, SUPER BETA. Izposoja videoplayerjev. Odprto: od 12. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.