List 38. N . - 3\ - 'r A - T* 7 «j ! /N 1* rV. * rr v • lecaj XLVI1I. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar jemaje za celo leio 3 gld. 40 k za r 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr.. za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 17. septembra 18SO Obseg: Čebela poletjih ? dopisni obra m nevarna sovražnica. Krompirj Sredstvo, da drevi Naši dop bolj rode ižnik in Razne sredst oper njega reči. Vprašanj m Nov dg Kako obdeluj vrt ob suhih Zemljepisni in naro- Gospodartike stvari. Čebelam nevarna sovražnica. kom naj pa potrebi vsakih, zlasti širokolistnatih rastlin in slednje jutro in večer poišče prežeče roparice in jih odpravi. Žab pa ni treba pobijati, ker so koristne, ampak Kadar prijetno pomladanjsko solnce staja začne se giba po emlji in pod zemljo. Živali sneg, ki so prenese naj jih v zelenjak želke, črve i. t. d. naj škodlj žu spal po zimi, prebude se, rastline jamejo poganjati se zcvitati in prirodni pevci letajo pojoč in žvr Krompirjev sovražnik in sredstvo zoper goleč pridn po duhtečem vzduhu. Posebno zgodaj upajo si trdo zimo, da čebele iz svojega domovja, v katerem so preživele breneč pregledajo vso okolico, kje bodo iz nova začele delo in si nabirale hrane. S paznim očesom 18 ptembra njega. (Konec.) opali so krompir na 20 <2 od leti čebela čez travnike, polja in gaje in utrujena se po- neškropljenega in ravno toliko od škropljenega dela vrača domov. Večkrat mora počivati, ker so jej peroti po zimi postale okorne in ob pičli zimski hrani opešale moči, ali je o prvem izletu precenila moči svoje in na Da prvem Na neškropljenem delu so pridelali 4*15 5 na škropljentm 62 5 % krompirja. Črnega krompirja je bilo (19-2 o U na drugem pa 7'5 Ms vsem dolgem potu ni dobila nič hrane. Take trenutke prete čebeli mnoge nevarnosti. Ptiči in druge lačne živali utrujeoa živalca jim je kaj povoljen (12 0 Enkratno škropljenje zvršili so 26. julija njo, preže na prigrizek, zlasti in ker jo sedaj kaj lahko ujemo. Če je vode vzeli so polovico ve modre galice in apna (nalašč 28 gusta bil je krompirjevec na škrop ušla vsem tem pretečim nevarnostim, pride največkrat ljenem delu še lepo zelen, na neškropljenem pa skoraj vsa upehana domov in pade malo korakov pred uljnjakom popolnoma uničen, 13. septembra poznalo se je tudi na tla. Tu je pa že čaka za vratna hladnokrvna roparica škropljenemu nekoliko, 18. septembra pa je poparila žaba. Pod listom kake rastline ali pa v travi preži »lana, kar je bilo še zelenega s široko odprtimi očmi na izbrano žrtev, katero ujame Tudi s pretnim skokom v ugodnem trenutku. In da si po- richu v Šv ici sponesle so se poskušnje. na polji kmetijske šole „Strickhof* pri Zli tolaži glad, treba je nikdar siti žabi dokaj živalic 20), in toraj v malo dneh čebelarju napravi veliko škode Posebno zjutraj in zvečer hodi na plen in preži s svo- Navedem naj še en vzgled iz časopisa „Der Zû richer Bauer." Na po8kušališči (Versuch8station) v „Champ-de-1, jimi tovarišicami pred uljnjakcm. Če so pred njim na- Air" v „Lausanna" odmerili so oddelke po 10 2 in sajene cvetlice ali zelenja » imajo te čebelne roparice trikrat škropili : 24. junija, 16. julija in 6. avgusta. kaj ugodno skrivališče in zbere se jih obilo. Če hoče Na škropljenem delu pridelali so 30 » na ne čebelar varovati čebele, naj jih spomladi ne izpušča pie- škropljenem 18 zgodaj, ker večkrat poginejo, kadar nenadoma potegne krompirja. Če vzamemo pridelke na neškropljenih njivah mrzla sapa, ali jih pa polove ptiči, prostor pred uljnja- enotno in preračunimo, za koliko je bil pridelek s škro 208 ljeuih njiv veči likem prostoru, dobimo to razmerje Na enoliko ve- kjer so pridelali 100 če niso škro- pili, pridelali so, če so škropili: 1.) na kmetijski šoli v Šmihelu Kako obdeluj vrt ob suhih poletjih? Marsikak prijatelj vrtu misii si morda, da bode 2.) 3.) » r> r> n Rutti poskušališči Champ-de-1'Aier 202 150*6 166-6 svetoval >5 malo sejati in nič ne presajati, dokler je suho, nepotrebnem ne zemlj po rt Tukaj pa se na slab krompir niti oziral nisem. Ce to pa pridno zalivati in zkopavati, da se preveč ne presuši. Mi pa svetujemo ob suhem vremeni sejati, ker baš potem poštevamo tudi njega, ugodno. Vzemimo n. dehili dobrega krompirja 55 na neškropljenem delu razmerje še mnogo bolj tedaj so navadno suhi večeri brez etra, ko je lahko in 2. vzgled v katerem so pri enakomerno sejati. Ako seine ob suhem škropljenem in 33*5 že v remenu sej i mlji, kadar pride dež, in taRoj lahko kali tem slučaj bilo merj po često ne moreš takoj sejati ker je 100 164 in tako ? mudiš en 9 račun, katerega vsakdo lahso izvede po razmerah svojega kraja, pokazal bo, da je krompir, kar se ga lahko več pridela, če se škropi, precej več vreden, nego pa stane škropljenje. dežji zeml ja premo k kaljenje. Ravno zaradi teg presadi, kajti jako se razveseliš, če so rastii sajene, kadar pride dež, in takoj lepo rasto. ; po eter ali pa goduejši čas za pa tudi vse, kar je treba, že po e grecio dni poprej dobro namoči? ? Kedaj in kako pa naj se škropi? to odgovarj pri suhem vremenu , posebno če primejo se lahko tudi jih vzameš sveže iz nam učitelj kmetijske šole „Rutti" g. Ernst Wuthrih tako le: zem,je, če jih presadiš, dobro jim pomočiš in tla pokriješ z gnojem, šotnico, čresloin ali drugimi rahlimi „1.) Čas prvega škropljenja bodi povprečno sredi junija, t. j„ takoj po osipanji, ko se navaduo bolezen že začne prikazovati (vsaj pri zgodujh vrstah). Napačno bi bilo čakati predolgo, ker porjavel list nič več ne ozeleni, če ga še tako škropiš. 2.) Tekočina za pravo škropljenje iaiej stvarmi. Če je treba, naredi jim nekaj sence, pa le ob vročih opoludanskih urah, ker se tako bolje primejo. Nadalje svetujemo večim rastlinam manjkrat, pa tedaj bolje zalivati, to pa zaradi tega, ker korenine ne morejo rasti globoko v emlj ; če malo in se modre gali anje iaiej v sebi 2% ravno toliko apna. Ker so rastline še mlade in občutljive, utegnila bi jim močnejša razstopina škodovati. 3 ) Prvo škropljenje je toliko časa uspešno, dokler je še kaj prisušene usedline na listji, kar je seveda od vremena odvisno. 4.) Nikdar naj se nikar ne š&ropi ob deževnem zemlja globoko ne premoči. Razraščaj koder se posuše ob vročem \ se po površj » remenu, če jim eden- krat pozabiš zaliti, in rastline zatorej pra Če pa stlinam močno přiliješ, poženo koreni ne uspevajo. ne glo- boko v vlažno zemljo in zatoraj lepo rasto in uspevajo tudi ob suhem remenu pra remenu » sicer dež izpere tekočino. Če pa se tekoči Svetujemo, da površje ohraniš ob suhem vremenu da varuje spodnjo prst in jo ohrani vlažno. e gornja plast. ahlo dobro prisuši, ne izpere je tudi večkraten dež. 5.) Drugič je treba škropiti kake 3 prvem škropljenji, toraj nekako sredi julija tedne po Zemlja se tem hitreje posuši, čim trša Narede se razpoke, skozi katere uhaja se potrgajo in rastline silno trpe. vlaga koreni Vse drugače je pa, če zemlja zrahljaš ali vsaj po- kriješ z rahlo plastjo. Luknjice se potem pretrgajo, in 6.) Ker so rastline že krepkejše, naj bode v raz- vlaga potem ne more naravnost na površje. Čim rahl]eje stopini 3% modre galice in ravno toliko apna. 7.) Če je leto je toraj površje, tein vlažnejša ostaje spodnja plast. Za suho, ne razširja se bolezen tako radi tega je dobro, da zrahljaš ml j in jo pokrij z zelo, kakor ob vlažnem vremenu, in tretje škropljenje lahko izostane. Vendar pa je zelo dobro tudi tretjič in drugimi rahlimi snovmi gnojem, sotnico, čreslom, žaganjem, pa^dirjetn, mahom zlasti cestnim gnojem Ako škropiti, posebno če je tisto leto vreme vlažno. Škropiti emlj pokriješ, ni ti treba toliko prilivati, vsa vlaga se je treba 3—4 tedne po drugem škropljenji, uekako sredi ohrani rastlinam, tla se ne razpokajo in sploh manj iz- avgusta, ali nekoliko prej. Tekočina bodi kakeršna pri suše, manj ti je treba pleti in okopavati, kajti pokrita drugem škropljenji, ali pa vzemi na 1 M vode namestu zemlja ostane vedno rahla, ne naredi se jej skorja niti modre galice 4 ty in ravno toliko apna. Za škropljenje rabi brizgalnica, kakeršna pri škropljenji trt zoper strupeno roso. Ker mi je znano, koliko neprilike napravlja omenjena bolezen po krompirjevih njivah, in ker sem raz- pri najmočnejšem dežji, vsako kapljico lahko popije > videl > da modra galica (z apnom) prav dobro sredstvo tudi pri plohi se rastline ne oskrope, oblatijo in onesnažijo. Ako so tla pokrita, tudi lahko polivaš, ko solnce sije, kar je posebno velike važnosti ob suhem vremenu. Vzrok je vsakakor ta le: t v • Če po leti solnce ves čas pripeka na nepokrito proti njej, priporočam slovenskim kmetovalcem, naj pri- zemljo, ogreje se tako hodnje leto obilno poskušajo to sredstvo, ter jim želim mnogo uspeha. j da voda na njej skoro zavre Zaradi tega F. Lahko si misliš, da to rastlinam ni dobro, prijatelji vrtnarstvu obče odsvetujejo polivanje ob vro-čini. Po naših dolgoletnih izkušnjah pa lahko ves dan najhujši vročini polivaš, če so tla pokrita vaš brez škode tudi lahko s svežo studenčnico, tud ob Po- kajti Ogrskem je pa izkusil, da so se mu skoraj vse rezanice prijele, ako je izkopal jame, v katere je dejal na dno skozi krov se voda precedi in omeči. Neštevilni prija- gnoja, nanj precej na debelo peska in slednjič na pesek telj vrtnarstva prev so se po8lednj leta da se tudi zemljo, katero je poprej izkopal. Od petih sto vsajenih ob največi vročini sme zalivati tudi s svežo vodo iz trt se jih 10 ni ukoreninilo. vodnjakov, če so tla pokrita. Ako imaš dežnico, rečnico » potočnico ali pa morsko vodo, zalivaj ž kajti voda t{ sta ? * Izvrstna prst za gnojenje in gorke grede je katere nabereš po travnikih in pašnikih po krtinah. 17 vodnjakov je za polivanje slabša. Le v sili zalivaj s Naberi je pa jeseni, deni jo na kup ter jo večkrat pre- studenčnico ali z vodo iz vodnjaka, kajti boljše je tako vodo dobro zalivaš, nego pa ne zalivati. » da s meči. Ako je zelo mastna, moraš jo seveda s peskom pomešati. Tudi cveticam v loncih se kaj dobro prilega. Sredstvo, da drevesa bolje rodé. Našteti hočemo nekaj sredstev, ki pomagajo ? da Vprašanja in odgovori. Vprašanje. 183. Kako se nareja dober kis iz vina drevesa bolje rode. Ta sredstva se niso le pri nas, temveč a i; uskih droži ? (Št pri sv. M.) po došlih poročilih, tudi drugod dobro obnesla. Prvo Odgov Kis je zmes od vode in ocetne kisline. ^edstvo je, da se zemlja pod drevesno krono prekoplje Ocetna kislina se naredi iz alkohola vsled vpliva ocetne in dobro z lesnim pepelom pognoji. Drugo je, da se premočno rastoče veje privežejo na niže, slabeje rastoče. gli ob primerni toploti (najbolje ob 25 do 30° C.) in ako je dovelj zraka Iz lkohola ii se po teoriji Tako pripogibanje in privezovanje na niže veje je iz- gicer za tretjino več ocetne kisline, a v praksi se računa, vrstno pri vrstnih drevesih in pritlikavcih. Tretje sredstvo ^a določena množica alkohola da enoliko množico ocetne 10 odstotkov ocetne kis-ko hočemo narediti tak kis, je, da se precepijo prehitro rastoča in nerodovitna dre- kisline. Dober kis naj ve8a z vrstami, ki slabo rasto, pa dobro rode v dotičnem ima line zato mora imeti kraji, tako, da so navadno prepolne. Lepe uspehe v tem najmaDj toliko odstotkov alkohola. Ako hočete de dosegli z zimsko zlato parméno, Luikenom, jatj \7 vjna j^is, postavite je na gorko, na pr. za peč oziru so Grafensteinerjem, potem z belimi maslenkami in z Ligel- jn tam se vam bode sčasoma skisalo. Ako pa hočete novko. Četrto sredstvo je, da se drevesa ob cvetji po- ^ro delati kis, morate pa imeti posebne priprave. Vodja škrope nekoliko z medico ali sladorno vodo. Nato se Dolenc priporoča v ta namen kisno kad. Taka kad zbere ca drevesu ^koj cel trop čebel, ki drevo še več ^odi blizu 130 dni obletavajo in hrano že pobrale. plojenje cvetov pospešu Ob tem naj so tudi visoka, spodaj 70 in zgoraj pa 86 času je tudi dobro, drevesu močno prilivati z gorko vodo, v kateri je raztopljeno roka. Spodaj ima pipo i zgoraj posodo, katere dno ima mnogo pra za pokrovo posebno drobnih luknjic, nekaj gnoja. Voda sme biti vroča 50—60° R° ; o nikakor pa primerno pokrovo ki pa propušča zrak m kadi so ne škoduje, če tudi vlivaš v izkopani jarek naravnost dalj v kih presledkih narejena še štiri drobno na korenine pri lepem vremenu in ob cvetji, temveč koristi. preluknjana dna in kad sama je nad vsakima dvema d noma okrog in okrog poševno od zgoraj navzdol pre luknjana od grozdj Na vsaka preluknjano dno se denejo hlastin Razne reči. * Gnojenje zelenjadi se zelenjad hitreje raz- posodo dna, tiko, ali če jih ni, pa bukove stružnice. V vrhno se vlije vino, katero počasi teče skozi vsa ta prihaja v gorkem prostoru obilo z zrakom v do- primerna množica vina trikrat v 48 urah in ako vije, da bode lepša in eča da bodo zelene be- teče v primerno topli shrambi (25 do 30 o skozi to lejše in trše, gnoji v avgustu in septembru z gnojnico, posodo dobi se v tem času popolnoma dober kis. Vinsko Gnoji tako da zasadiš lopato mej vsaki dve rastlini v drožj je pa najprvo izsačiti in tekočino, ki se dobi na zemljo i zemljo toliko za dlan na široko razrineš in noter gorenji način i skisati. Ob priliki bodemo natančnej po da vliješ stanjšane, izvrete gnojnice. Luknje ne zaspeš, lahko večkrat gnojiš. Pri zgodnjem želji, laškem kodravem pisali Dolenčevo kisno kad in pa tlačenj Vprašanje 184. Blagovolite povedati drožij 9 je dobiti želji prej, 9 cvetnem želji, kalerabo moraš gnojiti seveda nekaj dobro pumpo za gnojnico ter pripravo, ki se pritrdi , to je, predno se delajo in kadar se delajo glave. Gnoji kolikor je moč ob mokrem vremenu, ker tedaj najbolj pomaga. sodu 9 da gnojnico razškropeva? v pri R.) Odgovor Vse to Vam priskrbi v Ljubljani gospod Druškovič na mestnem trgu. Lahko pa oboj ite * Ukoreninjen je ameriških trt. Vzlic temu, da sko tudi na Dunaji pri Ig. Hellerji. Pumpa stoji 24 gld raj vse ameriške trte kaj bujno rasto, vendar se njih škropilna naprava pa gld. rezanice nič kaj rade ne ukoreninijo ; to velja posebno Vprašanje 185. Kateri kotli so najboljši za kuhanje o vrstah „žakec* in 99 herbemont". Hoschl v Vršci na droži, najbolj ekonomični in kje se dobe? (A. K. v B.) Odgovor: Za kuhanje droži morajo biti taki kotli, ki imajo mešalno pripravo, da je ž njo med kuhanjem lahko drožje mešati, ker se prižge. Najbolj ekonomični, t. j. najbolj hranilno delujoči kotli za žganje so pa tisti, pri katerih se porabi malo kuriva, a se dobi veliko žganja. To se doseže, če je kotel primerno vzidan in ako je hladilna cev toliko dolga iu gre skozi toliko hladno vodo, da pride ves par popolnoma v tekočino spremenjen iz hladilne cevi. Žganjarski kotel vam naredi vsak Kotlar in cena mu je zavisna od tistočasne cene bakru. Vprašanje 186. Na željo mnogih naročnikov Vašega lista dovoljujem si vprašati, kako se napravljata vini z imenom pikolit in šampanjec, in sicer po načinu, ki je najlaži. Upamo, da se dobi med Slovenci človek, ki zna iu razume to stvar. Izdelovanje bi poskusilo več tukajšnjih vinščakov, ker imamo trto z imenom „osipek", ki ima kaj sladko in rano zrelo grozdje. (Naročnik v Vipavski dolini.) Odgovor : Uže večkrat smo povedali, da odgovarjamo v „Novicah" le na vprašanja, ki jih dobivamo s popolnim podpisom? Zakaj se sramujete zapisati svoje ime? Gotovo Vas je sram, da kot Vipavec ne veste, kako delati pikolit. Pikolit je pravo pravcato vipavsko vino, zato Vam ne bodemo razkladali, kako se dela, vsaj Vas more 0 tem praktično in zato bolje poučiti vsak boljši vipavski vinščak. Kar se pa tiče izdelovauja šampanjca pa je gotovo maogo Slovencev, ki vedo, kako se dela, in tudi urednik našega lista to dobro ve, saj je osebno videl na Francoskem izdelovanje pravega šampanjca ; neprimerno bi pa to bilo v našem listu razkladati, kar bi Vam nič ne hasnilo, kajti za uspešno izdelovanje šampanjca je treba razen velike razumnosti tudi fabriko in velikanske kleti s stroji, ki veljajo nekaj sto tisoč goldinarjev. V Avstriji je pričelo mnogo z denarjem dobro založenih ljudi delati šampanjec, a razen dveh ali treh ni se nihče obdržal. Vprašanje 187. Popravljal sem vino po Vašem navodu, a nič ni hasnilo, noče se učistiti. Blagovolite mi naznaniti, kako bi se dal iz tega vina narediti kis? (D. Č. v I.) Odgovor: Vino je uže močno bolno, a vendar bi Vam priporočali vse to še enkrat poskusiti, in sicer z 1 % oglja na vsak hektoliter. Predno pa potem vino začnete čistiti s francosko žolčjo, dodenite mu tanina. Kolikor vzamete tanina, toliko vzemite tudi žolče, t. j. na hektoliter kakih 10 9j. Kisa ni delati iz takega pokvarjenega vina, ker bi vsled velike toplote in zraka bolezen postala le hujša. Drugi odgovor na 175. vprašanje. Najpripravnejše in tudi najzanesljivejše sredstvo s katerim se kokljam prežene kokanje, je to le: Zapri kokljo v hladno in le toliko svetlo klet, da vidi jesti in piti, in sicer tri do štiri dni. Sredstvo je gotovo, in je priporočam iz svoje izkušnje, kajti samo letus sem tako pregnala tako pregnala kakim 12 kokošim kokanje. V Št. Jurji ob južni železnici 5. septembra 1890. Fani Jarc. Podućne stvari, ^—^»M» —M I I M Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 188. Iskanje zlata v Leichhardtovem distriktu. Osveta. Clermont. Skorbut. Pozneje smo kupili dva konja. Pridružili so se nam triji Šlezaki, in pretaknili smo vso krajino po dolgem in po širokem. Krajina ta se naziva tu navidno „distrikt Leichhardtov*, po nemškem potovalcu doktorju Leieh-hardtu, ki je na svojej odpravi v teh koačinah nekje poginil. Kmalu po našem prihodu so našli v teh krajih dva konja, in vžgana znamenja sta pričala, da sta od Leichhardtove odprave. S pripovedanja starega domačina, ki se je potikal v okolici clermontskej, bilo je razumeti, da se je pleme njegovo klatilo pred nedavnim časom po tej krajini, in to prav oai čas, ko je več belcev na konjih todi šlo. Mej temi belci je bil baje tudi mož male postave iu posivelih las, ki je načeloval tej odpravi. Pleme njegovo, belcem vedno sovražno, pobilo je po noči družbo do tega malega moža, ki ga je menda načelnik plemenov seboj odvedel. Domačini so potem te kraje kar koj zapustili, ali kje se sedaj klatijo, o tem ni mogel starec nič natančnejšega povedati. Vsled teh podatkov so odposlali premožni gospodje melbournski odpravo, da bi poizvedala po osodi Leichhardtovej. Bilo je dne 16. junija 1865. 1. ko je ta odprava šla tu mimo kjer smo ta čas mi bivali. Ali po dr. Leichhardtu tudi pozneje niso dobili nobenega sledu. Naši trije stani so stali blizu velike struge. Na severno in zahodno stran so se širile ravnine, na vzhod in na jug pa je ležal gorat svet, v katerem ni bilo na dolgo in na široko čisto nič vode. Zato smo zgodaj osedlali konje, vzeli seboj vreče, lopate in pike ia se spustili po trije vkup vsak na eno stran v çore zlata iskat. Nasuli smo vreče, in na večer smo se vrnili k svojim stanom, kjer smo v strugi zemljo prali, da bi se prepričali, ali ima kaj prida zlata v sebi. Zlata je bilo v vseh vrečah, ali tako malo, da se nam težavno delo ni dobro izplačalo. Nekega večera smo se zopet po navadi vračali domov. Ali na mestu, kjer so stali naši stani, našli smo pogorišče. Koj smo slutili, da se v stanih ni po nesreči unelo, temveč da je bilo nalašč zažgano. Tudi smo dobili v prahu in pesku mnogo bosih stopinj, kazno toraj, da so se domačini le sem priklatili. Imel sem pod po- 301 steljo, aKO se sme tisti gnjezdo tako imenovati, v glini plemena. Ubogi domačini! Skrajni čas je i da se s zakopano široko vrečo z novci, tudi mnogo papirnatih temi poslednjimi ostanki avstralijskih domačinov priza- šterlingo vse svoj pravice za kopanje zlata vse je zgorelo, samo dovoljenje na kopanj zlata Ali ki je ne8ljivejše ravnalo, saj že tako zelo izumirajo vsled bo- leznij , pomanjkanja itd. Sedaj nam je prešlo vse veselje, da bi se še dalj bilo spisano na kožo, ostalo je do malega nepoškodovano. Najhuje mi je bilo žal krasnega raznopisanega perja ptič- potikali po polnočnej Avstraliji. Zlata je bilo malo do J ega 9 katerega sem imel celo blazino dobiti, živel sem po pasje, in nevarnosti so grozile v»a Drugega dne za rana prijezdi k našemu ležišču 20 kega dne, toraj sem sklenil pray za trdno » da se obr ťrnih policajev pod načelništvom lajtenanta Kerra > rodom nem drugam. Drugovi moji so bili tudi te misli Angleža, povedali in enega belega seržanta. Oni so nam še le sem ge namenil v Sydney, od tu pa Novi Zeland Jaz Čutil kaj in kako se je včeraj tu godilo. Več an- 8em že vse slabosti starih ljudij » rad po tolikih vi gleških milj od tu je bila govedarna, pri katerej se je harnih letih zopet prišel v mirno krijo drage domovine klatilo pleme domačinov. vednimi obiski in nadležnim češke beračenjem je delalo pleme mnogo sitnostij lastniku Pripotovali smo v Clermont Tu smo se razšli talivnice Pobilo mu je tudi mnogo živine, in pred dnevi mu je Blum in Michaelis sta se odpeljala v medene odpeljalo več volov, kateri pa so se razkropili po oko- kake štiri angleške milje od tu ; dva drugova sta ostala lici. tega je nastal ravs mej pastirji in divjaki. Taki v Clermontu, kjer sta našla neke svoje znance, jaz pa pretepi niso tu nič nenavadneg , squatterji žive z div- z eaim Slezakom sem šel najpreje v Rockhampto jaki vedno v neprijateljstvu. Težava pa je vselaj nepri- tam pa v Sydney in dalje od na Novi Zeland stranski presoditi, na katerej strani je večja krivda. Ker Ta čas sem čutil velike slabosti; nogi sta me bo jezdna policija take prepire vedno le na prospeh belcev poravnava, ne smemo zato misliti, da so vsak pot div- leli in stegna so začela otekati. Kmalu sem opazil na nogi tudi rudeče in modre lise, koža se o rbla, iu jaki provzročitelji teh svaj. Divjaki so pomilovanja vredni. fie gem hote| ge8ti ^ vstati, storil sem to z veliko te- Ker so izgnani z naselbin, ker so izgubili nekdanja lo- žaVQ Menil sem s početka, da so me te bolečine napale višča, ker so prišli v najvešjo bedo, zato iščejo pomoči in raai dolge ježe^ Bolezen se je hujšala, po ustih me je zatekališča navadno na postajah, na katere tudi potniki b0iei0 Y86j vsaka škrbina se je majala. Sodil sem, da zahajajo, Ali na postajah jih ne vidijo radi in tudi ne po- me zat0 boli po ker 8em pred časom z bume- rangom udarjen od divjakov, kajti čeljust, s Katere mi ana. Povedal trpe dolgo ž njimi; squatterji kar naravnost nečloveški potov prigaja, da se postopajo ž njimi Zato se dosta divjaki upro ter silo s silo odbijajo. Lastnik omenjene govedarne je glas v Malborough, odkoder je koj drugega dne priha je bilo več zob palo, ni bila še sedaj zacelj nemudoma poslal sem to skušenemu možu, a on koj pogodil, da je to skorbut. Ta bolezen je v teh krajih tako rekoč doma Nastane pa, kaKor znamo 5 vsled pomanjkanj redne jala na poizvedbo policijska četica in je več prepiračev hraQe? ÍQ če ge g početka zanemarja, postane zelo ne-povezala Divjaki so se krepko potegnili za ujetnike in se po robu postavili policiji. Tako se ie pričel nov ravs, v katerem je bilo pet Črncev ustřeleno, a še več ranjeno. Ostali so se spustili v tek. Tri angleške milje od govedarne sta postavljala ta čas dva Škota lastniku omenjene postaje novo ograjo za živino. Ko so črnci prileteli na to mesto, pograbili so neorožena delavca in ju sem trupli grdo varna. Svetoval mi je mož, naj jem kolikor morem samo zelenjavo, zlasti nastrgan surov krompir s kisom. jatelj moj je preletel vse mesto j ali Pri nikjer ni mogel » usmrtili na najokrutnejši način. Videl razmesarjeni. Osvetniki so bežali dalje in dalje, in pri-bežali do naših stanov, kjer so nam odejo pobrali stane pa zažgali. Voditelj policijskoj četici, ki je prišla to zadevo krompirja dobiti. Osedlal je konja in jezdil v talivnice aU tudi ondi ga ni dobil. V sili sem zrezal malo trave ali na to pa kisa ni bilo dobiti. Slednjič sem vendar dobil nekako kislino zmešano s kumarami, cvetnim zeljem in čebulom, ki sem jo s travo použival. Ali bilo mi je to na vso moč zoprno, želodec se je kar vzdigal. Četrtega dne je bolezen že nekoliko odjenjala. (Dalje prih.) in za preiskavat, izpraševal nas je o raznih okolnostih, pisal si vse reči, ki so nam bile ukradene. Potem je šel dalje. Policajem se je pridružilo mnogo oroženih možakov. Ko so slednjič divjake osledili in dohiteli, začeli so po njih 8trelati kakor po zverini. Palo jih je mnogo, največ pa žensk in dece, ki niso mogle tako hitro be- Politiène stvari. v! žati. Samo malo se jih je rešilo od celega plemena. (Pola) iz globoke zapuščenosti k novemu pomenu pretečenih zadnjih desetletjih dvignil se je Pulj , Dve Ukradeno odejo smo pozneje dobili, ali bila je tako za- tisočletji ležita mej začetkom in koncem njegove zgodo mazana s krvjo, da je nismo hoteli v roke vzeti. Taki vine, in mej tem časom preživelo je mesto vse stopinje prizori se prigajajo tu pogosto » in bitke i ki se vsled veljave, krasote in bogastva do najkrajnejše skromnosti tega unamejo, končajo se navadno z iztrebljenjem celega Doživelo je spremembo časa v vsakem oziru prej kot je 302 mogočna beseda Njegovega Veličanstva našega najmilo-stivejšega cesarja in kralja vzbudila k novemu cvetju. Iz revnega pomorskega selišča s 1.200 prebivalcev na-ra8tel je Pulj od tačas v občino s 33.000 prebivalcev. Upravo hitri ta razvoj pa je onemogočil, da bi se bila revna občina ozirala na mnogovrstne opravičene zahteve in potrebe prebivalstva. Tako se že leta in leta živo čuti nedostaja božjih hiš, ker sta oni dve v starem obme8tji stoječi cerkvi tako nali, da nikakor ne zadostujete verski potrebi velikega prebivalstva. Posebno pri Sv. Polikarpu, najprostranejšem in naj-oddaljenejšem predmestji puljskem, je zahteva zidanja cerkve neizogibna ob enem pa prava potreba krščansko-katoliške vere. Kajti Sv. Polikarp, že sam zase mesto, je stanišče mnogobrojnih mornariških družin, sedež mornariških deških in dekliških šol, oddelka garnizije, slednjič sedež vedno bolj naraščajoče delalske naselbine — in ta množica vernih kristjanov nima nijedne božje hiše! Ta potreba mogočno zahteva pomoči in zidanje cerkve postalo je neizogibno potrebno. Ker pa je občina ubožna in ker za zidanje ni sredstev, ne preostaja drugega, kot nabrati stroške za zgradbo po pobiranji prostovoljnih doneskov. Kakor se razvidi iz stav-binskih načrtov, katere je z zahvale vredno prijaznostjo predložil gospod c. kr. višji stavbinski svetovalec in stavbinski mojster pri stolni cerkvi Friderik baron Schmidt, treba bode za cerkev, katero mislimo sezidati v priprostem plemenitem slogu, z zemljiščem vred 99.600 gld. Cerkev bi se posvetila sveti devici Mariji. Prepričani smo, da se zgoraj narisane okoliščine živo tičejo blagra mnogobrojnega prebivalstva, posebno pa onih, ki služijo pri c. in kr. ratno-mornarici, in njihovih družin in da so vredne občne pozornosti. Podpisani odbor obrača se toraj z najiskrencjšo prošnjo do verskega čuvstva in do skazane velikosrčnosti prebivalcev lepe in velike naše domovine, da bi pospeševali plemenito delo, katero bode češtilo dobrohotne daritelje in omogočilo celi krščanski občini deležni biti dobrote in koristi dušne povzdige. Vsak, tudi najneznatnejši znesek se bode najhva-ležnejše sprejel in izkazal z imenovanjem daritelja. Dobrohotni doneski naj se pošiljajo blagovoljno na pisarnico praesidialno c. in kr. oddelka za mornarico na Dnnaji, IX. Wâhringerstrasse 6. Na Dunaji v avgustu 1890. Odbor : Častni predsednik: Dr. A. Gru8cha, knezonadškof dunajski. Predsednik : Admiral baron Sterneck. Tajnik : Kapetan na oklopnici prve vrste: Josip vit. Leh ne r k Patronese : Kamila pl. Buchta. — Grofinja Klotilda Clam-Gallas. — Baronica Antonija Drasche pl. Wartinberg. — Càthi Dreher-jeva. — Terezija Eberan pl. Eberhorst. — Grofinja Ana Harrach. — Knjegiuja Gabriela Hatzfeld. — Klari8a pl. Lindheim. — Baronica Matilda pl. Pitner. — Baronica Angiolina pl. Reinelt. — Roza pl. Rinaldinû — Baronica Avgusta pl. Schloissnigg. — Baronica Sofija pl. Schloissnigg. — Grofinja Kostanca Vrints. — Grofinja Ema Wilczek. — Grofinja Rezi Wurmbrand-Stuppach. Častni člani: Avgust baron Albert pl. Glansttátten, predsednik pomorske oblasti v Trstu. — Kazimir grot Badeni, namestnik gališki. — Karol grof Belrupt-Tissac, deželni glavar predarlski. — Podmaršal Karol pl. Blažekovič, namestnik dalmatinski. — Anton grof Brandis, deželni glavar tirolski. — Ka/ol grof Chorinsky, deželni glavar solnograški. — Fran grof Coronini, deželni glavar goriški in gradiščan8kii — Dr. Josip Erwein, deželni glavar koroški. — Dr. Janez Krstnik Flapp, škof poreško-pulj-ski. — Kristijan grof Kinsky, deželni maršal nižje-av-strijski. — Gvido baron Kubeck, namestnik štirski. — Fran grof Merwelt, namestnik tirolski in predarlski. — Feliks baron Pino-Friedenthal, mini8ter i. p. — Dr. Jos. Poklukar, deželni glavar kranjski. — Teodor vitez Ri-naldini, namestnik primorski. — Dr. Ludovik Rizzi, župan puljski. — Fran baron Schmidt-Zabierow, dežeini predsednik koroški. — Ivan grof Tarnowski, deželni maršal gališki. — Fran Josip grof Thun-Hohenstein, namestnik češki. — Žiga grof Thun-Hohenstein, namestnik solnograški. — Feliks grof Vetter von der Lilie, deželni glavar moravski. — Aleksander baron Wassilko-Serecki, deželni glavar bukovinski. — Tajni svetovalec Hans grof Wilczek. — Andrej baron Winkler, deželni predsednik kranjski. — Gundakar grof Wurmbrand-Stuppach> deželni glavar štirski. Člani : Friderik baron Schmidt, stavbinsKi mojster pri stolni cerkvi. — Podadmiral Aleksander Eberan pl. Eberhorst. — Podadmiral Maks baron Pitner. — Contre-admiral Hermann Czedik pl. Bruadelsberg. — Superior pri mornarici Jurij Račič. — Fregatski kapetan Karol Spetzler pl. Oltramar. — Korvetski kapitan Julij Beck. — Poročnik na oklopnici prve vrste Rihard baron Basso pl. Godel-Lannoy. — Zastavnik na oklopnici prve vrste Ivan baron Hauser. — Višji mornariški komisar Aleksander Fehr. — Višji inženir za tesanje ladij Viktor Lollok. — Višji inženir za stavbe na kopnem in v vodi Fran Oliva. — Pristava pri pomorskem komisarijatu Ivan Stôckel in Josip Storch. # 303 Naši dopisi. Trsta dne 10. septembra 1890. Gozdarski kongres v Trstu, ki se je vršil minulega tedna v torek in sreda bil je zelo dobro obiskan. Kongres sošel se je v Sežani in se e od tod podal na posestvo predsednika tržaške žavna oblastva orožji omikancev, ampak da se opera na orožje poulične druhali, in to naj mu bode dokaz, da tako nasprotovanje » ~■ 'p ^^ nikdar ne traja dolgo. Celjskim dogodbam zelo podobne so one v Opavi, tudi tam so slovanski Sokoli imeli med prvimi nasprotniki mestno oblastvo. tudi tam niso dr- komisije, gospod B u r g s t a 1 1 e r-ja, v Banah poleg Občine. tam našla pokorščine za svoje naredbe} tudi so se po nezaslišani neotesanosti odlikovale rnemške dame zato pa ne dvomimo, da bodo tudi posledice teh Banah sprejel je predsednik deležnike, katerih najnovejših nemških izgredov le povoljni za nas Slovence se je zbralo malo manj kot sto, sijajno, ter jih pogosto-val pri zajuterku na jugu, kakor za Čeho-Poljake na .severu. Laži čas- Med deležniki omenjamo veliko šte- nikarjev ne bodo takih Nemcev izkopale iz blata. vilo inozemcev iz Nemške, ki so se pred vdeležili mednarodnega gospodarskega in gozdarskega kongresa na Dunaji, dalje sta bila navzoča deželni glavar goriški in kranjski in pa cesarski namestnik tržaški vitez Rinal- dini. Po kratkem počitku podali so se deležniki ogle davat kraške nasade krog Banah in proti Opčini na Šiefa- nijski razgled. Z Opčine peljali so se v Trst, kjer je kmalu popoludne debel prah zamočila kratko trajajoča ploha. Drugo jutro bilo je posvetovanje kranjsko-primor- skega in potem državnega avstrijskega gozd arskega društva. Razgovori bili so glede pogozdovanja krasa zanimivi in se morajo smatrati, v kolikor zadevajo teorijo pogozdovanje, dokonečno rešenim. Iz Izubijane Zadnje sokolske svečanosti. Dne in septembra t. 1. praznovala sta sokolska društva v Opavi in v sosednem nam Cel ji svojo ustanovitev. Šlezija šteje veliko večino slovanskega (češkega in poljskega) prebivalstva, glede južne Štajerske pa je tako pri nas vsakemu znano, da je to čisto slovenska zemlja, akoravno se v mestih in trgih, izrekoma pa v Cel j î vzdržuj klika 5 ki 81 domis » U u j e da ji je naloga ? varovati stebi za n Nemški" most do Adrije. Ta klika je 8voj čas tudi v Liublj gospodovala, domišlj uje si, da se slovenski narod še ni probudil in zato si je mestni zastop Celjski prizadeval, Sokolovo slavnost zabraniti, ko pa je deželno namestništvo Slovencem to do- volilo rodu. kar se mora dovoliti vsakemu 8trijskem na segli so celjski nemškutarj po surovem sredstvu pouličnih pobali po kamenji in po blatu, z očividném menom, pouzročiti pretep in ed Mestna policij me- celjska pokazala se je poslušna onim elementom ščanskim, ki so hoteli nered, ki so hoteli za vsako varovati nemški značaj slabega stebriča celjskega. Sokolska slovesnost vršila se je vsem tem zaprekam vkljub, in dostoj društva sijajno Ljudstvo je navdušeno sprejemalo sokolska iz slovenskih pokrajin in iz sosednega Zagreba Celjski Sokol, novorojeno društvo, pa se je takoj prepri čalo » koliko imenitnega posla ga čaka > izrekoma pri prvih naporih zoper malo pa močno podperano ptujo silo. Spoznal je Sokol, da nasprotnik njegov ne sega po Šole. Prva polovica tekočega tedna začenjajo se šole. „Začetek šol" so vedno sila pomenljive, vsakemu narodu važne besede. Rodbina in šola skrbi za naraščaj vsakega naroda, obe se vzajemno dopolnujete in imate nalogo vzgojiti v mladini zdravo pamet v zdravem telesu. Dobra šola rodi dobre narode, napačna šola spači ua-rode, napak osnovane šole ostanejo v najboljšem slučaju za narod brez koristi, narod je vkljub stroškov brez šole tako, da duševno hira zaostaja in pogine. Razum- ljivo je toraj hud boj za šolo, razumljivo zanimanje človeške družbe, izrekoma starišev, za šolo, hrepenenje po dobri šoli. Oče, ki detetu preskrbi dober poduk, najboljše skrbi za boljšo prihodnost svojih otrok. Zato pa pouzroči začetek šol povsod toliko gibanja, toliko skrbi, toliko stroškov 5 da šole stariši svoja deca spravijo v dobre žrtujejo vse svoje imetje, se zakopljejo celo v dol-Kolikor več zanimanja za šolo se nahaja v narodu, toliko več razumništva nastaja med njim, toliko krep- gove kejši. je dotičneg šolo. nje duševni razvoj, toliko večj je i eijava roda. Mi Slov boruiemo se za narodno ker vemo, da nam šola v ptujščini ni šola, mi pa zahtevamo tudi v šoli, kakor doma, vrsko krščansko od- ker uči nas vsakdanja skušnja, da brez Boga ni g°)0, obstanka ne posameznemu in še manj človeški družbi. trenutku, ko je na nogah vse, kar umeva pomen šole, vstopa v šole nad 6000 ter ko na priliko samo v Ljublj mladine, z elj pozdravljamo gibanje starišev jim kličemo : Vstrajajte neomahljivo v skrbi za prihodnost svojih otrok! otrokam pa kličemo: pridno porabite svoje zlate ure, ubogajte stariše in učitelje! Učiteljem pa kličemo : nob3den trenutek ne zgrešite svete dolžnosti imenitnega svojega poklica, prihodnost naroda, najdra cenejše imetje starišev, izročeno je Vašim rokam! Vsem prijateljem naroda pa priporočamo zlato našo mladino ! Kamniška železnica dobila je odločeno preko & Črnuč nekoliko premenjeno progo in zato se dodela nekoliko kasneje, kakor pa je bilo pričakovati. Ker prvotna proga še ni bila potrjena, zato ni nič zavrženega dela, nekoliko zakasnenja pa je razumljivega, ker je nova proga odločena tako pozno. Nadejamo pa se, da se po tolikih zaprekah ne naleti še na novo ! * Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska pre- jela je v dobi 13. mesecev 15920 gld 18 kr. : izdala pa 14963 gld. 2% kr.; toraj je preostalo koncem meseca 304 avgusta letos 957 gld. 15V2 kr. Troški razpredeljijo se takole: Izplačalo se je bolnikom 6891 gld. 42 kr., zdravnikom in za bolniško kontrolo 2493 gld. 70 kr., za zdravila in druga lečilna sredstva 1134 gld. 68 kr., oskrbovalnih troškov v deželni bolnici 962 gld. 48 kr., pogrebščine 410 gld., upravnih troškov 2917 gld. 60 kr., dobro izvežbanje in obnašanje. Cesar izrekel je večkrat svojo zadovoljnost. Navzoči so bili nadvojvodi in zastopniki ptujih držav. • . j » * j Drugič, pričelo se je trebljenje tako zvanih „ž e raznih troškov 97 gld. 7 kr. in povračil na prispevkih 56 gld. 7 kr. Iz statistike je razvidno, da je obolelo 799 moških in 117 ženskih udov, umrlo pa je 23 moških n ženskih udov. leznih vrat" na spodnji Donavi v navzočosti avstrijske, ogerske in srbske vlade. Po pozdravih, prestavljanji in ogledavanji dal je ogerski ministerski predsednik obed, pri katerem so se vrstile napitnice. Tretja zanimivost je neko predrugačenje ogerskega ministerstva vtem, da ima izstopiti minister O rez y in Zakon v povzdigo govedarstva, katerega je sklenil lansko leto deželni zbor kranjski, dobil je naj- na njegovo mesto vstopiti sekcijski načelnik Segonji iz ministerstva unanjih zadev. Vrh tega pa se zagotavlja više potrdilo. Z veseljem prijavljamo to novico, ker smo neuradno, kar je pa po ogerskih običajih vendarle za- prepričani, da bode ta zakon neizmerne važnosti za nesljivo verjetno, da hoče Ogerska razrušiti pogodbo z gmotni napredek naše dežele, seveda, če se bode modro zvrševal, to pa posebno ob začetku. Avstrijsko, zavolj pomorskega brodarskega društva w Lloyd CL in se pogoditi z „A dr i a". Na prodajo plemenskih bikov bode dne 27. septembra t. 1. v Kostanjevici in dne 27. oktobra v Lescah opozarjamo živinorejce, ki potrebujejo bikov. Nemška. Danes popoludne krog 7^5. ure sni deta se nemški in avstrijski cesar v Rohnstoku na e skim potem ko se je naš cesar v Wratislavu mudil par ur. Nemški listi pozdravljajo prihod trijskega cesarja Novičar iz domačih m tujih dežel. kot poroštvo trdnega prijatelstva in tesne zveze med obema državama. Pri teh izjavah se naravno ne prezira tretji zaveznik „Laška". Finančni minister dal je svojo ostavko- Laška. Dunaja. Pri osredoji vladi so še vedno po* m se čitnice za večja politična vprašanja. Več vedno ali večinoma biva izven Dunaja in rešujejo se večinoma samo tekoča opravila. Tudi cesar se še ni vrnil na Dunaj, ampak se je po dokončanih vojnih vajah, e že poslovil od uradnikov svojega delokroga. ministrov še Kralj je sprejel ostavko in je izročil začasno oskrbovanje tega področja ministru zaklada Gioletti-u. Srbska. Minister notranjih zadev objavil je si- potrebne naredbe za ustanovitev osemdnevne kontumace _ noči podal v nemško Šlezijo, kjer se vdeleži tamošnjih pri uvažanji rumunskih prašičev. Po tem soditi, bliža se vojnih vaj ter se snideta tam z Nemškim cesarjem. Za predstoječe deželno-zboiske volitve na Niže konec srbsko-ogerske prašičje vojske V8trijskem pripravljaj Carigrad. Avstrijski poslanik baron Calice stranke, veliko ropota de- odpotoval je včeraj za tri tedne na odpust na Dunaj. lajo protisemiti, tudi združeni kristjani, se ve da se naj- Gotovo je stem potovanjem v zvezi predstoječe obisko- bolj brigajo za svoj daljni obstanek tako znani „libe- ralci vanje velikega kneza ruskega pri Sultanu, pri katerem u 5 je naravno, ker razpolagajo z največjimi gmotnimi 8e bode brez dvoma reševal pomenljiv kos balkanskega sredstvi krogih. m imajo moralično zaslombo v uradniških političnega vprašanja. Vendar pa se sploh sodi da bode zopet pri teh v volitvah izdatno skrč^ dosedanji liberali krog. Poljedelski minister grof Falkenhayn, ki je že od vlanskega leta sim bolehal, je zopet skoraj do dobrega Žitna cena v Ljubljani 9. septembra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. okreval tako, da se nepretrgoma vdeležuje, tudi v jav- 7 nosti, delovanja v svojem področji. kr. turšice 5 gold. 87 kr. soršice banaške 4 gld. 55 kr. rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. Danajski mestni zastop privolil je 20.0C3 gld. pod- pore za poškodo Ogerska. po zadnji povodnji. ri dogodbe obračale so zadnj ovsa 3 gold. 09 kr. 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. ajde 5 gold 20 k Kromp 3 dni pozornost na Ogersko : Vojaške vaje, ki so bi1© dognane V K ran j i. še včeraj in o katerih se poroča dne 15 m Pri Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. vojaških vajah na južnem Ogerskem se je danes prvič rabil brezdimni smodnik. Sedem in sedemdeset (77) bataljonov, 36 eskadronov in 128 topov je bilo štiri ure v 1 Sold- 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. ognji » ne da bilo videti dima. Vse čete so pokazale 44 kr. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi naslednik.