1 čz&mm ČEBELARSKA ZVEZA SIDVENUE Slovenski^ CEBELfl 1___ei_ ^iMum F I^AJ iRJ 1 1" V : 1 , v t» •.••• ' - M-vv . ■ > l »- etniK CAAI • 5/201 9 m V MmNL ^ • c\° k ji -v. Čebele so prilagojene na avtohtone medovite rastline Priprava čebeljih družin za prodajo Kaj nam lahko pove akustično okolje v panju NOVO! J CESTA XIV. DIVIZIJE 75,2000 MARIBOR ponujamo vse izdelke iz naše ponudbe. DELOVNI ČAS: PON. - PET.: 8:00-18:00, SOB.: 8:00-12:00 kontakt: tel.: 02 471 51 73; fax.:02 471 51 70; mobi: 070 630 504 e-pošta: info@gardina.si Lepo vabljeni! Drugo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Belokranjski hram d.o.o. PE Belokranjski hram Domžale Ulica Staneta Rozmana 26,8340 Črnomelj Ulica Nikola Tesla 19,1230 Domžale M: +386 40 748 588, +386 40 745 750, +386 31 695 485 M:+386 40 269 870 Delovni čas: pon.,tor.,čet.,pet.: 09.00-16.00 Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 9.00-16.00 sre.: 09.00-17.00 sre.: 9.00-17.00 sob.: 08.00-12.00 sob.: 8.00-12.00 Logar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA lzdda>w$ smslort ¿a detajle. w MOVOl NAPRAVA ZA PRIDOBIVANJE CVETNEGA PRAHU ■ IZKOPANCA - loči izkopan« od voika Art. 7635 POiODA ZA ODKRIVANJE z AŽ lojtricarni in od I (ganj* m A rt. HU6 VIUCE ZA ODKRIVANJE i itramkim noiem Akcijski cena: 14,10 EUR Alr. 3003 PRENOSNI INKUBATOR i digitalnim termostatom dim- 41*41*21 on. 230 V Cena: 149,00 EUR CEDlLNA POSODA ■ 1 zgornjo preicčno pipo in cedilom, ki jQ) se ob celodnevnem točenju ne iamaii CVETNI PRAH - IZKOPAN EC Ali. 5152 s T. i Jfr V LOGAR TRADE D,D.O. V W SS 19 41Q O ....... ....... jm. .__j__■___ .__,__, Naraferuj lahko odpošljemo s paketnopoiro. JPOSLOVNACONA A 41 CT inr0®toj{Ltr .|r adi .si . ■ A Z „c Z nC Akcnske cene veliaio od 01.05.2019 do 31.05.201 Art. 2i6l DELOVNI CAS TRGOVINE FOHEDEUEH-rElFK: 1J.ifl-17.Dt tOSGT*- VEUKA IZBIRA TOČIL v: Akcijske cene veljajo od 01.05.2019 do 31.05.2019 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. SI-420S Šenčur ® vvvMto.lo&flr-friidP.si p r i gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. UVODNIK Po občnem zboru ČZS - zelo ambiciozen, a realen program v zadnjem letu tega mandata! Zakorakali smo v mesec maj. Mesec, ki ga čebelarji nestrpno čakamo, saj je to mesec bujnega razvoja naših čebelic in mesec, ko čebelarjeva duša drhti ob pogledih na njegove prijateljice. Upamo in želimo si, da bo letos čebelam in čebelarjem narava naklonjena. Aprila smo na ČZS imeli redni občni zbor. Veseli me, da smo vsa poročila sprejeli brez pripomb, torej ste čebelarji z delom ČZS zadovoljni. Še bolj razveseljuje dejstvo, da ni bilo niti ene pripombe in dopolnitve na program dela ČZS v 2019! Zaradi tega sklepam, da so usmeritve zaposlenih, vodstva ČZS in UO ČZS, prave. Na ČZS smo že na začetku leta zavihali rokave, tako smo poleg rednih nalog ČZS in JSSČ že realizirali kar nekaj pomembnih nalog. Ena pomembnejših dejavnosti je reševanje problematike hude gnilobe. Širša skupina vseh deležnikov v čebelarstvu se je večkrat sestala in 15. aprila uskladila nov pravilnik o hudi gnilobi, ki naj bi pripomogel k hitrejšim in učinkovitejšim sanacijam, zmanjšal tveganje za nastanek te bolezni in omogočal boljše izkoriščanje čebeljih paš. Hvala vsem sodelujočim pri pripravi tega pravilnika. Poleg tega pa smo že postavili ploščo Antonu Janši na Dunaju v slovenskem jeziku, izdali monografijo o organiziranem slovenskem čebelarstvu, organizirali ApiSlovenijo v Celju in začeli projekt Pimo kavo in čaj z medom, podelili koncesijo za izdelavo čebelarskih oblek, skupaj z Občino Litija izvedli prvi pustni karneval kranjske sivke, v Mariboru je ČZDM postavila kip dr. Terču, že izvajamo seminar za invalide, postavili smo slovenski čebelnjak na letališču Brnik, soorganizirali posvet v državnem svetu, soorganizi-rali konferenco ob obletnici ustanovitve Slovenske čebelarske akademije, odprli »upokojitveno« lokacijo paviljona Čebelji svet v Mirni Peči, predstavili napihljiv slovenski čebelnjak (ki bo do avgusta dobil še interaktivne vsebine), skupaj s čebelarskimi društvi izvedli dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev, v sodelovanju z Zvezo upokojencev Slovenije izdali knjižico z ustvarjalnimi idejami za otroke, izdelali smo enotne matičnice izključno za registrirane vzrejeval-ce matic s potiskanim zaščitnim znakom Authentic carniolan, skupaj z MKGP-jem in drugimi deležniki v čebelarstvu smo že pripravili EU-program za čebelarstvo za obdobje 2020-2022 ... Žal smo dobili tudi jasen NE - soglasna na UO ČZS in na regijskih posvetih sta bila želja in sklep, da bi vsak začetnik pred vpisom v Register čebelnjakov imel potrdilo o znanju iz čebelarstva, kar pa so nam pristojni zavrnili! V 2019 pa imamo poleg že utečenih nalog v ČZS, JSSČ, velike cilje, in sicer: narediti večji in končni korak do razglasitve ogroženosti čebel v EU in posledično končno postaviti temelj za podpore za vsako čebeljo družino vsakega čebelarja, s trga pregnati med, ki ni med, in v celi EU doseči, da mora ves med biti označen s točno državo porekla; še bolj ozavestiti slovenske čebelarje, da se v celoti držijo vsaj priporočenih cen čebeljih pridelkov s strani ČZS in da se pod temi cenami naš kakovostni med in drugi pridelki ne prodajajo; širša skupina vseh deležnikov v čebelarstvu pripravlja predlog sprememb pašnega reda in samo upam ter želim, da najdejo kompromis, ki ne bo povzročal težav čebelarjem v stacionarnih čebelnjakih in bo hkrati omogočal maksimalno izkoriščanje čebeljih paš in s tem povečanje pridelave medu slovenskih čebelarjev ter večjo samooskrbo z njim; letos začenjamo analiziranje kapljic mane različnih povzročiteljev medenja na različnih drevesnih vrstah, saj bi radi ugotovili oz. določili stopnjo njihove zrelosti (tega v svetu po nam znanih podatkih še ni), ko postanejo zanimive za čebele, in s tem povečali točnost napovedovanja ONS in s tem mnogo boljšega izkoriščanja manovih paš; pripraviti skupaj z zavarovalnico možnost zavarovanj zaradi izgube čebeljih pridelkov ob naravnih nesrečah in plačilo premije uvrstiti na seznam sofinanciranj zavarovalnih premij s strani MKGP-ja; skupaj z VF NVI želimo pripraviti enoten program oziroma pravilnik o varozi; dogovoriti se za povračilo dela trošarin energentov za čebelarje; zmanjšati DDV na zdravila za varozo; razviti elektronsko podnico za štetje varoj; dokončati razvoj nove elektronske tehtnice; razviti čipe za označevanje in spremljanje matic; dokončati razvoj zaščitnega čebelarskega klobuka s povečevalno lupo; raziskati, kaj se zdravilnega skriva v naših čebeljih pridelkih, in to poudariti ob promociji čebeljih pridelkov; raziskati, kaj se iz telesa izloča ob masaži z medom; nadaljevati promocijo medu iz shem višjih kakovosti; nadaljevali bomo tradicionalni slovenski zajtrk; pripravljamo in razvijamo nove didaktične pripomočke za usposabljanje čebelarjev; pripravili bomo program usposabljanj Dobra čebelarska praksa; želimo si urediti dopolnilne („Slovenski 1 icebelftrj 5/2019 letnik CXXI 129 dejavnosti v čebelarstvu in legalizirati apiterapijo; predstavili se bomo na svetovnem čebelarskem kongresu v Kanadi; ČZS želi aktivno prispevati k uveljavitvi Slovenske čebelarske akademije; velik izziv nam je povezati v skupen »grozd ali konzorcij« lokalne skupnosti,kirazvijajo čebelarskiturizem alisi želijo delovati v Slovenski čebelarski akademiji (v ta namen je ministaicaMKGP-ja na našo psbkdaUonecaprila že sklicala sestanek vseh slovenskih občin); aktivno bom o sodclovaiiprierojektu Hiše kranjskeKeGelea Višnji Gori in naredili bomo vse kar je v naši moči, da ta Hiša postane »državni« projekt nacionalnega pomena! Nadgrajevali bomo delo v čebelarskih krožkih ter pripravti vse cašoaaaizanije suetovnegatokmo-vanja mladih čebelarjev leta 2020 v Ivančni Gorici; pasnavilinomovlouenrki šenelniak neMimsameisVim čebelarjem na avstrijskem Koroškem; aktivno sodeluj emn zminištrsooam za kulturr,da bileta ooei slovensko čebelarstvo vpisali na seznam Unesca; sodelujemo pri pripravi načrta Vejuvnosti Vlade RS za projekt »svetovni dan čebel« do leta 2022, katerega eden ključnih projektov je z naše strani predlagan projekt nagrada ZLATA ČEBELA, ki bi jo Slovenija vsako leto podeljevala za najbolje izveden čebelarski projekt na svetu (po vzoru Nobelove nagrade); aktivno bomo sodelovali na mednarodnem praznovanju drugega svetovnega dne čebel maja na sedežu FAO v Rimu; komorni moški pevski zbor ČZS bo 19. maja imel nasedežu ČZS prvisamostojnikoncert...in še mnogo drugih stvari, ki ste jih soglasno potrdili na regijskih posvetih in na organih ČZS, skratka č aR nas delovno leto. No, da ne pozabim, velika želja je, da že v mmu podarimo pnpežu slovenskičebhlnjak, ki bi krasil Vatikanske vrtove! Eden nnrrh zelo pomembnihskupnth cihjev pk je in mora biti, da se registrirajo vsi neregistrirani čebelarji ince belnjkkh Tukaj moramostopoti hkupaj in temu narediti KONEC. Prosim vsa društva in vse čebelarjekaše poznajo beb elarje, hinisora oostrira-ni, da jih pisno pozovejo, da je registracija zakonsko nuj g da jih pbvnbgoeudr v čekelarska društva.kere v določenem roku ne registrirajo, pa naj jih prijavijo in hpenchi.hamh tako šhms nkrekeli kuje prijave tudi od drugih služb, ki odkrijejo neregistrirane čebelarje in čebelnjake, predvsem tu mislim na VF NVI. ČZS je tudi predlagala in podpira pristojne, da se poostri nadzor nad neregistriranimi čebelarji in čebelnjaki in se kršitelji ostreje sankcionirajo! V 2018 smo zgodovinsko praznovali prvi svetovni dan čebel na Breznici, bilo je veličastno in nepozabno, pa vendar samo praznovanje ne prinaša ničesar, želimo si urediti še marsikaj, vendar potrebujemo posluh in podporo pristojnih. Želim si, da bi manj pogosto slišal besede odgovornih in pristojnih, da se preveč posvečajo čebelarstvu, da druge panoge s prstom kažejo na čebelarstvo, da čebelarji največ dosežemo, da se nas privilegira ... da naj se država posveti tudi drugim! Naj država zaradi tega načrtno ne postavi čebelarstva na stransko pot, naj ne bo vodilo države: ne potrebujmo in ne želimo si odličnih, cilj države ne sme biti, da smo lahko v državi samo povprečni in podpovprečni ... da se dobre in odlične zavira in onemogoča, ... mi čebelarji nočemo nobenih privilegijev, hočemo in želimo pa si biti odlični - najboljši -, in država naj nam to zakonsko omogoči!Dodal bi še: stroka doma in v svetu ocenjuje ogromen prispevek čebel in opraševal-cev... Ocena za Slovenijo je 110 mio letno! Koliko da država Slovenija za celotno področje čebelarstva, vemo. Po svetu marsikje že plačujejo za opraševanje od 100 do 150 evrov na panj ... Torej, če bi slovenski čebelarji zaračunali naš opraševalni servis, bi bilo to skoraj 30 mio evrov letno. Torej, ali smo res čebelarji privilegirani in kje? Letošnje leto je tudi zadnje leto tega mandatnega obdobja. Volitve v vse organe ČZS bodo razpisane kmalu, zato vas prosim, da resno in odgovorno razmislite o kandidatih za upravni odbor ČZS, za nadzorni odbor ČZS in za predsednika ČZS. Na vas je, da imenujete ljudi, ki jim zaupate in verjamete, da bodo čebelarski »voz« peljali po vaših željah naprej naslednja štiri leta! Mesec maj je tudi mesec praznovanja. Mesec, ko roj čebelarjev obišče naš čebelarski praznik. Letos bo ta roj na Ravnah na Koroškem. Čebelarke in čebelarji, vzemimo si 18. maja dan zase, dan za naše skupno druženje, dan za praznovanje slovenskega čebelarskega praznika in drugega praznovanja svetovnega dne čebel. Ko smo skupaj kot ogromen roj, takrat pokažemo svojo stanovsko pripadnost in enotnost, svojo čebelarsko dušo in srce, takrat smo opazni, močni ter na koncu zato tudi slišni, bodimo tudi vidni, izobesimo na svoje domove in čebelnjake zastave svetovni dan čebel ter s tem vidno in ponosno pokažimo svojo pripadnost čebelam, čebelarstvu . bodimo ponosni na to, kar smo, na to, da smo slovenski čebelarji! Se vidimo na Ravnah na Koroškem, do takrat pa: NAJ MEDI! ( v Slovenski ] 130 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI 17. ČEBELARSKI PRAZNIK in 2. praznovanjesvetovnega dneva čebel ^TOV,* t ZAVOD ZA KULTURO ŠPORT TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI 18. 5. 2019 // Ravne na Koroškem ''V panju grajskih čebel'' Dobrodošli na Ravnah na Koroškem na slavnostnem praznavanju 17. čebelarskegapraznikaterdrugem praznovanju švetovnega dne čebel, kjer se bomo slovenski čebelarji srečali 18. maja 2019. Uradni začetek proslave bo ob 11. uri v grajskem parku Športnega centra Ravne na Koroškem. Sledi srečanje slovenskih čebelarjev s svečanimi govorniki in bogatim kulturnim programom pod častnim Ob drugem praznovanju svetovnega dneva čebel naj pri vseh čebelarjih ponovno zaplapolajo zastave ... Slovenski čebelarji smo lahko ponosni, da bomo 2 o.majapraznovali Razpis za čebela rskeprao znikev Ietih2022in 2 023 ČZS vabi vse čebelarske organizacije k sodelovanju pri soorganizaciji pokroviteljstvom Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vabimo vas na grajsko tržnico, kjer bodo predstavljene lokalne obrti: čebelarska, kmečka in rokodelska. Pri kuhanju medenega kotlička si boste sladkali in razvajali brbončice, medtem pa boste lahko obiskali tudi razstavo panjskih končnic koroških šolarjev ter razstavo čipk Društva klekljaric Koroške. Prisluhnili boste različnim glasbenim izvajalcem, si ogledali tradicionalne plese folklorne skupine, na koncu pa bo sledila predaja preho- že drugi svetovni dan čebel. Ker smo v preteklosti čebelarji že pokazali, da je v slogi moč, pokažimo tudi tokrat Sloveniji in svetu, da smo ponosni na svoje korenine, dosežke in da smo čebelarji. Zato naj na drugi svetovni dan čebel z naših domov, čebelnjakov ... ponovno zaplapolajo čebelarske zastave. Zastave si lahko slovensčega čebelarskago praznikvv letih 2022 in 2023. Slovenski čebelarski praznit praznujem° na soboto, ki je najbližja 20. maju, rojstnemu dnevu An oonajrnšs. ČaVslaraOe organizacije vabimo, da izrazijo pisno namero za dne zastave 17. čebelarskega praznika predsedniku ČD Dolenjske Toplice. Vse ogledne točke bodo za vas odprte med 9. in 16. uro. Prireditve ob drugi obeležitvi svetovnega dneva čebel organizira Čebelarske zveze Koroške v sodelovanju s Čebelarske zveze Slovenije ter Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem. Dodatne informacije: ludvik. kordez@gmail.com, 041/712 668 (Ludvik Kordež) ter zoranmicic2010@hot-mail.com, 041/754 272 (Zoran Mičič). priskrbite v tajništvu ČZS pri Ines Zajc Žunič. Cena zastave znaša 30,50 EUR. Zaj nišviZS pseamasroavizčcijnslovonbkega čebelarskega praznika v letih 2022 in 2023 ter jo do 3i.2eja 2019 pisradu-jejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Barbara Dimc, tajnik ČZS f „Slovenski 1 [cebelftrj 5/2019 letnik CXXI 131 czs ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE „ Slovenski CEBELARJ letnik CXXI • Številka 5 • Maj 2019 • ISSN 0350-4697 KAZALO ■_ UVODNIK_ Boštjan Noč....................................................................................................129 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Dr. Janez Prešern in dr. Jernej Polajnar: Kaj nam lahko pove akustično okolje v panju...................................................................................................133 Marija Sivec: Priprava čebeljih družin za prodajo (II. del).............................135 prof. dr. Aleš Gregorc, dr. vet. med.: Učinkovitost nekaterih akaricidov za zatiranje varoj in toksičnost za čebele.......................................................137 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, dr. Maja Smodiš Škerl in dr. Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2018........................................................139 Mag. Blanka Ravnjak, dr. Jože Bavcon: Avtohtone medovite rastline.........140 Mojca Pibernik, Blaž Koderman, dr. Danilo Bevk: Projekt SOOS: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje........................................142 Mag. Andreja KandolfBorovšak: Strokovna razprava o produktni odgovornosti ....143 Janez Gregori: Proti kumafosu, težavi današnjega časa...............................144 Tanja Magdič: Prodaja, zagotavljanje sledljivosti in označevanje..............145 Igor Kobe: Naprava za vrtanje satnikov........................................................146 dr. Andrej Gogala: Dolgojezična dišavka (Osmia apicata).............................146 DELO ČEBELARJA_ dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v maju.............................................147 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV_149 OBVESTILA ČZS_151 OGLASI_159 V SPOMIN 164 INDEX EDITORIAL_ Boštjan Noč....................................................................................................129 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Janez Prešern, DSc in Jernej Polajnar, DSc: What does the acoustic environment in the hive tell us.........................................................................133 Marija Sivec: Preparation of honeybee colonies for sale (part II).................135 Prof. Aleš Gregorc, DSc, DVM: The effectiveness of some acaricides for varroa control and toxicity to bees...........................................................137 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl, DSc in dr. Janez Prešern, DSc: Results of breeding activities in 2018.....................................................139 Blanka Ravnjak, MSc, Jože Bavcon, DSc: Indigenous nectar plants.............140 Mojca Pibernik, Blaž Koderman, Danilo Bevk, DSc: Project SOOS: Fruit growers for pollinators and pollinators for fruit growers....................142 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Round table on product liability..............143 Janez Gregori: Against coumafos, the problem of today's time..................144 Tanja Magdič: Sales, ensuring traceability and labelling.............................145 Igor Kobe: Comb frame drilling device.........................................................146 Andrej Gogala, DSc: Longtounged mason bee (Osmia apicata)....................146 BEEKEEPER'S WORK_ Peter Kozmus, DSc: Beekeeper's tasks in May..............................................147 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS_149 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 151 ADS_159 IN MEMORIAM 164 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Mira Jenko Rogelj, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notranjost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1-10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 23. 4. 2019. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Mlada čebelarja. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2019. Foto: Heikki Heinonen, Finska Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2015 2016 2017 2018 2019 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunič, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs. si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. ( v Slovenski ] 132 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kaj nam lahko pove akustično okolje v panju Dr. Janez Prešern* in dr. Jernej Polajnar'*'*_ 'Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za živinorejo, Čebelarstvo in ''Nacionalni inštitut za biologijo janez.presern@kis.si Poznavanje stanja v družinah je obveza vsakega čebelarja, zlasti spomladi, v času rojenja. Kar nekaj desetletij se s pridom uporabljajo čebelarske tehtnice, ki so zdaj avtomatizirane do te mere, da sporočajo podatke na čebelarjev mobilni telefon ali na splet, nekatere še s podatki o temperaturi in vlagi. V današnji dobi digitalne tehnologije pa se tudi to zdi nekam skromno. Zato se, vsaj raziskovalci, pogosto sprašujemo, ali 1) znamo spremljati več kot le omenjene parametre in 2) ali lahko zajemanje in analizo zajetih podatkov avtomatiziramo. Katere podatke še dobimo iz panja? Seveda lahko pred žrelo postavimo kamero. Kamera beleži »promet« v panj in iz njega, vzrokov za tak »promet« v družini pa ne. Tu je še težava kopičenja posnetkov in avtomatizirane obdelave slike v realnem času, ki je mogoča in jo na KIS-u občasno uporabljamo, vendar še ni praktična. Naslednja stvar je temperatura v panju, natančneje v gnezdu, kjer lahko z mrežo termometrov, ki jih namestimo ob žice v satu, ugotavljamo prisotnost zalege, ocenjujemo velikost gnezda in njegov položaj. Če se želimo znebiti žic, lahko namesto tega uporabimo kamero, občutljivo v infrardečem delu spektra, s katero zaznavamo toploto. Take kamere so žal dražje, za sprotno spremljanje pa velja isto kot za video. Ostane še zvok. V zadnjem času smo na tržišču opazili komercialne produkte, ki poleg merjenja mase panja in temperature okolice omogočajo tudi spremljanje akustične dejavnosti v družini. Hkrati ponujajo še skladiščenje zbranih podatkov v oblaku ter njihovo sprotno analizo kot kazalnika zdravstvenega stanja družine ter napovedovalca posebnih dogodkov, kot je npr. rojenje. Zato smo se odločili, da opišemo, kaj se, z akustičnega stališča, pravzaprav dogaja v panju. Čebelarji gotovo poznate izraz »petje matice«, ki ga znanstvena javnost deli na tutanje in kvakanje (Michelsen in sod., 1986). Prvo pripisujejo neoprašeni matici v starosti 1-9 dni, drugo pa proizvaja matica, ko je še v matičniku (Kirchner, 1993). Kako pa čebele te signale sploh zaznajo? Številne žuželke imajo ušesa, ki delujejo na zelo podoben način kot človeška. Vendar če pogledamo anatomijo čebele delavke, matice ali trota, hitro ugotovimo, da takih organov sploh nimajo! V vednost in ravnanje naj povemo, da jih nima niti varoja. Potemtakem obstajata dve možnosti, da čebela zvok sploh zazna. Prvo je gibanje zračnih delcev, ki ga zaznavajo antene in dlačice na telesu čebele. Temu pravimo bližnje zvočno polje. Fizike tu ne bomo razlagali, povemo naj le, da pojav deluje le na zelo kratke razdalje, na primer pri spremljevalkah, ki zaznavajo brenčanje čebele plesalke. Druga varianta, ki jo najdemo pri mnogih žuželkah in je evolucijsko tudi precej starejša, pa so vibracije podlage. Večina žuželk ima v nogah in na površini telesa take ali drugačne organe za zaznavanje vibracij. Dobra stran uporabe vibracij je hiter prenos na dolge razdalje, slaba pa ta, da pride do močnega dušenja višjih tonov v mehkih strukturah, kot je npr. voščeno satje. Pri čebelah torej zvok, ki se prenaša po zraku, nima neke posebne vedenjske vloge. Zakaj pa potem slišimo te zvočne signale? Ponovni pogled v anatomijo pokaže, da čebelam poleg ušes pravzaprav manjkajo tudi »glasilke«. Zvok, ki ga slišimo, proizvajajo letalne mišice, ki se krčijo, ne da bi bila krila pri tem v »prestavi«. Pri tem čebela pritisne spodnji del oprsja k podlagi, s čimer se vibracije prenesejo na podlago, ki deluje kot zvočilo, zato jih lahko slišimo kot zvok. Ta je tako rekoč stranski proizvod čebelje dejavnosti, vendar je zelo uporaben. Vemo, da je komunikacija tisto »lepilo«, ki drži skupaj vsako skupnost, tudi čebeljo. Zvok in vibracije nam pomagajo zaznati naprave, kot so mikrofoni in pospe-škometri (akcelerometri), kar v kombinaciji z računalniki omogoči objektivno beleženje in vzporejanje z dogajanjem v čebelji družini, ki je opazno navzven. Ko te povezave razumemo, lahko le po vibracijah sklepamo o dogajanju. In ker čebele s komunikacijo koordinirajo dejavnosti, preden se kaj pomembnejšega zgodi, lahko v nekaterih primerih s »prisluškovanjem« napovemo vedenje precej vnaprej ali vsaj vemo, kaj se dogaja, brez poseganja v panj. Z vzpore-janjem posnetih vibracij in vidnih sprememb družine so v preteklih letih recimo odkrili, da je možno že nekaj dni pred rojenjem zaznati oglašanje (pipanje) delavk, s katerim te signalizirajo drugim delavkam, da se morajo začeti ogrevati za polet (Bencsik in sod., 2011). Oglašanje se začne mirno in se zlagoma stopnjuje do vrhunca tik pred rojenjem, po katerem se dejavnost povsem umiri. V drugi taki študiji so povprečili vse vibracije v satu in odkrili ujemanje med jakostjo vibracij in ciklom zalege na satu, saj je vibriranje satja močno odvisno od napolnjenosti zaradi čisto fizikalnih osnov (Bencsik in sod., 2015, Slika 1). Raziskovalci so zaznali tudi različne motnje, na primer rojenje in zaleganje Vabilo študentom k sodelovanju: Tandem NIB-KIS ponuja zaključne naloge za študente na temo komunikacije in akustičnega okolja v čebeljih družinah. ( „Slovenski 1 [ cebelo rJ 4/2019 letnik CXXI 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Roj Prva zalega po roju Normalno poleganje zalege na satu 2 Mar Apr Maj Jun Jul Aug Sep Okt Slika i: Prikaz amplitude vibracij na satu po mesecih. S puščicami so označeni cikli poleganja zalege. Skrajno leva puščica označuje roj, druga z leve pa poleganje prve zalege po roju. Normalni cikel je malo daljši od 21 dni, saj morajo čebele celice očistiti, matica pa je v tem času lahko zaposlena na drugem satu. Slika je povzeta po Becsik s sodelavci (2015) in dopolnjena z oznakami. Slika 2: Namestitev pospeškomera na sat. Zaradi dimenzij pospeškomera je potrebna luknja v sosednjem satu. »trotarke«. Verjetno ni treba razlagati, kako koristno bi bilo vsaj en dan vnaprej predvideti rojenje, pa tudi pridobivanje podatkov o stanju zalege brez odpiranja panja bi lahko zelo zmanjšalo stres za družino ter količino dela za čebelarja. Zgoraj omenjene raziskave so bile opravljene s pospeško-meri, ki so le nekoliko boljši od tistih, ki so vdelani v vsak pametni telefon. Pospeškomeri so bili vdelani v posamezne sate v družini (Slika 2). Slabost takega pristopa je v tem, da za pokritje cele družine potrebujete toliko pospeškomerov, kot imate satov zalege, kar pa naredi stvar precej nepraktično. Alternativa je uporaba mikrofonov. Ti so za vibracije premalo občutljivi in hkrati preveč izpostavljeni zvokom iz okolice; ciklov zaleganja po posameznih satih ni mogoče spremljati, ventiliranje, izletno dejavnost ter pipanje in tu-tanje pa lahko, kar ima tudi svojo vrednost. Sistemi na trgu, ki poleg mase ponujajo tudi sprotno analizo akustične dejavnosti, so torej lahko zelo praktičen pripomoček. Kaj pa cena? Ponudba britanskega ponudnika takega sistema je imela ceno približno 10.000 britanskih funtov, sistem pa je bil namenjen 20 družinam. Ob tem je treba povedati, da znesek ni enkraten strošek, saj se podatki shranjujejo in obdelujejo v oblaku, za katerega pa je treba imeti letno naročnino. Skratka, menimo, da cena teh sistemov na enoto (družino) še ni dovolj ugodna, da bi se čebelarju investicija povrnila. Viri: 1. Michelsen, A., Kirchner, W. H., Andesen, B. B., Lindauer, M. (1986): The tooting and quacking vibration signals of honeybee queens: a quantitative analysis. Journal of Comparative Physiology A, 158(5): 605-611. 2. Kirchner, W. H. (1993): Acoustical communication in honeybees. Api-dologie, 24: 297-307. 3. Bencsik, M., Bencsik, J., Baxter, M., Lucian, A., Romieu, J., Millet, M. (2011): Identification of the honey bee swarming process by analysing the time course of hive vibrations. Computers and Electronics in Agriculture 76(1): 44-50. 4. Bencsik, M., Le Conte, Y., Reyes, M., Pioz, M., Whittaker, D., Crauser, D. idr. (2015): Honeybee Colony Vibrational Measurements to Highlight the Brood Cycle. PLoS ONE 10(11): e0141926. ( v Slovenski ] 134 [čebelo rj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Priprava čebeljih družin za prodajo (II. del) Marija Sivec čebelarska mojstrica cebelarstvo.lucka@gmail.com Vsak čebelar misli, da zna ustvariti novo družino. Mnogo družin ustvarimo po naključju, z roji, jih poberemo in vstavimo v panje. Take družine se do jeseni lepo razvijejo in praviloma preživijo zimo, ker niso močno okužene z varojami. Če jih potrebujemo, jih spomladi uporabimo kot lastne pridobitne družine ali pa jih prodamo, znancem ali preko malih oglasov. Le malo, morda le nekaj deset čebelarjev v Sloveniji pa se resno ukvarja s prodajo čebel v velikih količinah, »na debelo«. Ker je naš trg zasičen z »na drobno« pridelanimi in prodanimi čebelami, se te družine praviloma prodajajo v tujino, kjer je trg mnogo zahtevnejši od našega. Čebel ne kupujejo neposredno čebelarji, ampak specializirani čebelarski trgovci, ki nam morajo popolnoma zaupati, saj lahko z neprimernim delom uničimo posel sebi in njim ... Kako začeti Pripraviti družine za prodajo v tujino je delo, ki da rezultate šele čez eno ali dve leti. Večina slovenskih čebelarjev uporablja listovni panj s satniki AŽ-mere, ki je edinstven in zato ni primeren za noben drug panjski sistem, kar pomeni, da moramo najprej preseliti družine v drug panjski sistem. Nabaviti nove panje je velika naložba, saj tu ne govorimo o enem ali dveh panjih, pač pa, za začetek, o vsaj 50. To pomeni, da smo se morali pozanimati, kam in kako bomo družine prodali, ter dobiti vsaj minimalno zagotovilo, da posel bo, še preden gremo v naložbo, ki se lahko izkaže za zgrešeno. Druga stvar, zelo pomembna, je zdravje čebel. Huda gniloba je v Sloveniji še kako prisotna, le malo čebelarjev pa se odloči oddati med na analizo na njene spore. Če prodajamo čebele, ni bistveno, da skrijemo, pač pa da odkrijemo bolezen. Ko spomladi točimo prvi med in se nam pokrovci odcejajo, vzamemo od tega medu vzorec in ga odnesemo veterinarju, ki ga bo dal naprej na analizo. Čebelarji (večina) smo že tudi malo slepi in (večina) površni, zato na zalegi ne opazimo uleknjenih ali naluknjanih pokrovcev, ki lahko pomenijo kugo ali poapnelo zalego. Ne eno ne drugo pri prodaji ni zaželeno. Kako se izvede prehod na drugo mero satov Vedeti moramo, na kakšnem satju želi kupec čebelje družine. Če je prihodnji panj večji od AŽ-mere (in nakladni), AŽ-satnike s plastičnimi vezicami preprosto pripnemo na letvico (ki je zgornja letvica prihodnjega satnika). Tako lahko za začetek prestavimo celo družino ali pa samo, če nam hoče družina rojiti, del družine, npr. matico s par sati zalege, čebelami in kakim satom medu. Na enak način lahko spremenimo panjski sistem tudi, ko zaradi matičnikov v panju popolnoma razdiramo stare družine in delamo nove. Satni-ce, ki jih dodajamo zraven, so pa že v novih, novemu panju prilagojenih satnikih. Družinam, ki smo jih naredili z matico in zalego, postopno dodajamo satne osnove novih mer in od-mikamo staro satje. Ko je etaža polna, staro AŽ-satje poberemo, vezice porežemo in sate spet uporabimo v AŽ-panjih. Drugače je, če so prihodnji panji manjših mer od našega AŽ-panja. Takrat lahko preselimo družino samo tako, da naredimo umeten roj in ga postavimo na satnice. Umeten roj je smiselno narediti takrat, ko se družina pripravlja na roj in ima matičnike. Osnovni družini pustimo en matičnik, ji pa vzamemo matico, čebel pa toliko, kolikor jih nova družina potrebuje, da do konca sezone razvije družino, ki bo preživela zimo. Konec aprila in začetek maja za umetni roj zadošča približno 1 kg čebel, konec maja že malo več, konec junija pa 2 kg, odvisno, na koliko in na kako velikih satih hočemo narediti družino (primer: sredi julija potrebujemo za 6-satni DB 1,2 kg čebel). Ne pozabite takšne družine tretirati proti varojam, saj smo pobrali mlade čebele neposredno iz panja in zraven ometli še nekaj varoj, ki niso bile v zalegi. Do konca sezone se bodo varoje precej razvile in jeseni morda že ogrožale Na DB-satnik z vezicami pritrjen AŽ-satnik. f „Slovenski 1 [cebeubrJ 5/2019 letnik CXXI 135 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE > Ometene čebele v vedru Umetni roji, pripravljeni za prevoz na stojišče družino, morda ne s količino osebkov, pač pa z virusi in boleznimi, ki jih nosijo s sabo. Izdelava narejencev Največ narejencev se običajno pripravi ob koncu paše. Iz medišč poberemo vse sate, tiste z medom in tiste brez. Moč družine hitro ocenimo, saj če nima medu, tudi čebel nima. Slabim družinam čebele vrnemo, močnim pa ometemo vse me-diščne sate in čebele stresemo v za to pripravljeno škatlo z mrežo, stehtamo na primerno težo, zapremo in postavimo v senco. To npr. delamo dopoldne. Popoldne iztočimo med, satje pa sortiramo. Staro, temno ali poškodovano satje z veliko trotovine ni primerno za prodajo in ga izločimo. Vse drugo satje sortiramo po barvi. Družina se bo dobro razvijala na kateri koli barvi satja, pogoj je, da je v enem panju satje enake barve. Tako družino ni težko naseliti na še ne do konca izdelano deviško satje, ampak v panju mora biti res samo tako satje. En sam temnejši sat pomeni, da bo šla matica vanj zalegat, čebele se bodo zbirale okrog njega in drugo satje pustile vnemar. Taka družina bo imela manj zalege, zato manj zimskih čebel in tudi izzimila bo slabše, če sploh bo. Najmočnejše družine imajo čez zimo od 8000 do 12.000 osebkov, kar pomeni od 0,8 do 1,2 kg čebel. Ko ustvarjamo novo družino, ni nobene potrebe, da damo v panj več kot sedem ali osem izdelanih satov, tako imamo spomladi prostor za dodajanje satnic. (Opomba: lahko vstavite tudi deset satov, če si ne zaupate ali če v osnovi uporabite večjo količino čebel). Če pa menjamo panjski sistem ali nam zmanjka primernih satov, lahko naredimo družine tudi na satnicah. V matičnih družinah čebele po koncu paše ne proizvajajo več voska, tu pa so si prisiljene zgraditi satje, ker potrebujejo tako celice za zalego kot tudi za zimsko zalogo. Pri tem moramo biti po- zorni na dve stvari. Prva je, da damo v panj toliko satov, za kolikor je prostora. Čebele rajši gradijo v praznem prostoru kot dograjujejo satnice, in če jim npr. v 10-sa-tnem panju pustimo za dva sata prostora, bomo tam imeli divjo gradnjo, satnice pa ne bodo izgrajene. Druga stvar je, da mora biti količina čebel večja. Če za novo družino na izdelanem satju potrebujemo 1,5 kg, za na satnice potrebujemo 2 kg čebel. Matice takim družinam vedno dodajamo v matičnici, tako je ne poškodujemo ne mi ne čebele. Plastične transportne matičnice so idealna izbira, ne glede na to, ali smo matice kupili ali vzredili sami. Naselitev na novem stojišču Ometenih čebel ne smemo nikoli vrniti na izvorno stojišče, ker se bodo čebele, ki so že kdaj šle iz panja, vrnile v stari namesto v novi dom. To pomeni, da moramo že vnaprej pripraviti novo stojišče, saj ko je čas za naselitev, ni časa za postavitev. Podstavek za panje, podnica, streha in dve nakladi morajo že čakati, prazni. To, kar sledi, je najhitreje opravljeno in meni od vsega najbolj všečno delo. Popoldne preštejemo škatle s čebelami, vzamemo toliko matic v matičnicah, kot jih potrebujemo. Za vsako družino vzamemo osem satov oz. deset satnic, po eno ali dve vedri z vsaj po tri litre sladkorne raztopine in pogačo s cvetnim prahom. Vzamemo še kolut žice za žičenje in risalne žebljičke. Najprej v panje vstavimo satje in ga lepo razporedimo. Matičnice z maticami odpremo na sladkor in jih vtisnemo med dva sata. Da nam ne padejo na dno panja, jih navežemo na žico za žičenje in z risalnim žebljičkom pritrdimo, pri AŽ-pa-njih na satnik, pri nakladnih pa kar na zunanjo stran panja. Neposredno na satje (pri AŽ-panjih na matično rešetko) poveznemo vedra s hrano (3-4 kg sladkorja v vodni raztopini 3:2), in če je potrebno, tudi pogačo s cvetnim prahom. Pri na-kladnem panju na prvo poveznemo še drugo naklado in vanjo stresemo čebele, pri AŽ-panjih pa jih stresemo pa kar v medi-šče. Čebele, ki so v transportnih škatlah, bi nam odletele, ko jih odpremo, zato jih moramo poškropiti z vodo, zadošča približno 0,5 dl . To vodo smo doma že pripravili z oksalno kislino (API bioksal z destilirano vodo, zmešano po navodilih proizvajalca). Tako istočasno na lahek način uničimo še varoje. Nato poveznemo pokrov (oz. zapremo panj), pospravimo in gremo domov. Tako. Za nami je še en naporen, a uspešen dan. Družine pustimo 14 dni in kontroliramo, če je zalega. Krmimo, ko jeseni zdravimo ostale čebele, zdravimo tudi te in kontroliramo količino hrane. Pričakujem, da bodo te družine, tako kot vsa leta doslej, tudi letos, s kako izjemo, preživele zimo skoraj 100-odstotno. Še kaj? Ja, matice. Če jih ne kupimo, kako jih vzrediti? Ampak to je pa že druga zgodba. Pa srečno! (v Slovenski ] 136 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Učinkovitost nekaterih akaricidov za zatiranje varoj in toksičnost za čebele prof. dr. Aleš Gregore, dr. vet. med. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ales.gregorc@um.si Nastopila je aktivna čebelarska sezona in z njo skrb čebelarjev glede stanja varoj v čebeljih družinah in seveda predvsem iskanje rešitev, kako pravočasno pristopiti k uspešnemu zatiranju varoj. Na tem področju je bilo v svetu in v Sloveniji veliko raziskav, ki so uporabne predvsem za čebelarje, ter projektov prenosa rezultatov raziskav v vsako čebelarstvo. Na osnovi zbranih dolgoletnih raziskovalnih in praktičnih izkušenj z zatiranjem varoj v čebeljih družinah je treba opozoriti čebelarje na možna pričakovanja v letošnjem čebelarskem letu. Že vrsto let ugotavljamo, da so varoje eden od glavnih vzrokov odmiranja čebeljih družin. Glede na to, da lahko v posameznih letih v različnih delih Evrope odmre tudi zelo visok odstotek čebeljih družin, je na mestu pričakovanje, da ta neugodni trend zaustavimo. Učinkovitost akaricidov za zatiranje varoj Ugotavljanje razvoja populacije varoj v čebeljih družinah in učinkovito zatiranje sta danes pomembno čebelarsko strokovno in znanstveno vprašanje v sodobnem čebelarjenju. Ko bodo te dileme vsaj delno razrešene, bo mogoče pričakovati zmanjšanje odmiranja medonosne čebele in čebeljih družin. Če družin ne tretiramo proti varojam določeno obdobje, družine odmrejo. Stanje pa se poslabšuje tudi zato, ker se razvijajo populacije varoj, odpornih proti številnim sintetičnim akaricidom. Zaradi tega smo čebelarji vse bolj odvisni od akaricidov na osnovi organskih kislin in eteričnih olj. Poleg tega so na voljo tudi drugi pristopi zatiranja varoj, ki vključujejo apitehnične, biološke metode in kombinacije teh metod in zdravil. Da bi torej zmanjšali možnost pojavljanja ostankov akaricidov v čebeljih pridelkih in se izognili razvoju odpornosti varoj proti akaricidom, uporabljamo tudi zdravila na osnovi organskih kislin in eteričnih olj. Raba teh učinkovin nam pri zatiranju varoj v družinah daje zelo variabilne stopnje učinkovitosti. Uspešnost zatiranja je odvisna od številnih zunanjih dejavnikov, na katere čebelarji praviloma ne moremo vplivati: temperatura, vlaga, intenzivnost ventilacije družine itd. Številni čebelarji še vedno prisegajo na uporabo sintetičnih akaricidov, kot so piretroidi (tau-fluvalinat, flumetrin), organofosforne spojine (kumafos) in analogi oktapamina (amitraz), katerih uporaba je razmeroma preprosta. Imajo podaljšano delovanje, pričakovano oz. znano učinkovitost ter razmeroma nizko ceno. Ne glede na »odvisnost« od omenjenih sintetičnih akaricidov je za dolgotrajno učinkovitost v čebeljih družinah treba upoštevati priporočeno prakso razumne menjave uporabljenih zdravil. Prav tako pa obstajajo akaricidi rastlinskega izvora, ki so registrirani za zatiranje varoj. Tako zdravilo je na osnovi timola (Apiguard), ki se postopno sprošča znotraj družine. V poskusih ugotovljena učinkovitost je bila 76 % do 95 %. V polno razvitih družinah z matico, zalego in zalogami hrane je bila dokazana učinkovitost tudi manj kot 50 %. Številne poskuse z Apiguardom smo v preteklem obdobju, vse od leta 2005 dalje, izvedli tudi v Sloveniji v različnih geografskih okoljih. Akaricid HopGuard je rastlinskega porekla in vsebuje beta hmeljeve kisline (izdelek v EU ni registriran). Preparat deluje na varoje v čebeljih družinah, ki vsebujejo odkrito ali pokrito zalego. Ubije > 80 % varoj v majhnih ali velikih družinah z zalego. V 24 urah po tretiranju pa ubije okrog 65 % varoj. V obdobju intenzivnega razvoja zalege v družinah pa je izdelek manj učinkovit. Laboratorijski preizkus delovanja akaricidov na čebele in varoje v kletkah (i „Slovenski 1 icebelfirj 5/2019 letnik CXXI 137 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Potek raziskave V svoji raziskavi, ki so bili izvedeni v ZDA, smo želeli v laboratoriju ugotoviti primerjalno toksičnost petih akari-cidov, ki so na voljo na trgu in ki so vsebovali aktivne snovi kumafos, tau-fluvalinat, amitraz, timol in naravni rastlinski izvleček kisline iz hmelja (CheckMite, Apistan, Apivar, Apiguard, in HopGuard) na varoje in vzporedno morebitno škodljivo delovanje na čebele izolirane v kletkah. Isti preparati ali z enakimi učinkovinami so dosegljivi tudi na trgu v Sloveniji ali v EU. Za poskuse čebel v kletkah smo uporabili z varojami močno napadene družine. V vsako kletko smo naselili približno 250 čebel, napadenih z varojami, in jih vzdrževali na stalni temperaturi 28 °C ter na 65 % relativni vlažnosti. Čebele smo hranili z vodno raztopino sladkorja v razmerju 1 : 1 ter dodali pogačo s cvetnim prahom. V nadaljevanju raziskave pa smo primerjalno testirali še akaricidno učinkovitost istih pripravkov kot prvo tretiranje v čebeljih družinah. Napadenost čebeljih družin na odraslih čebelah smo določali s štetjem odpadlih varoj z uporabo »sladkornega testa« pred, med in po izvedenih tretiranjih in s štetjem naravno odmrtih varoj na podnici panjev. V družinah smo končno učinkovitost posameznih zdravil ugotavljali na osnovi zaključnega tretiranja družin s kumafosom. Rezultati raziskave Vse uporabljene učinkovine so v laboratorijskih poskusih na čebelah, ki so bile napadene z varojami, povzročile znatno povečan odpad varoj v primerjavi s kontrolnimi, netretiranimi čebelami. Največji odpad varoj je bil ugotovljen že v šestih urah po začetku tretiranja, razen pri uporabi kumafosa in timola. Preparata z omenjenima snovema sta povzročila počasnejše in bolj stalno delovanje na varoje. Delci izvirnega akaricidnega preparata so bili nameščeni v kletki, tako da so čebele imele neposreden stik z aktivno snovjo. Količina uporabljenega zdravila v kletkah pa je bila sorazmerna doza zdravila za 250 čebel, ki se sicer daje po navodilu proizvajalca v celotno čebeljo družino. Enaka akaricidna zdravila, ki jih uporabljamo v čebeljih družinah, smo torej uporabili za tretiranje čebel v kletkah, in sicer za ugotavljanje smrtnosti varoj. Hkrati pa smo imeli možnost natančnega spremljanja odmiranja čebel. Izvedli smo torej istočasni toksikološki test akaricidov za varoje in čebele. V času poskusa smo 6, 24 in 48 ur po začetku tretiranja ugotavljali smrtnost varoj in čebel, jih izločili iz kletk in prešteli. Vse preživele varoje na odraslih čebelah smo po 48 urah poskusa določili kot odporne oz. rezistentne na specifični akaricid. Tudi v čebeljih družinah so vsa zdravila povzročila povečan odpad varoj v primerjavi z naravnim odpadom v netre-tiranih družinah. Poskusne družine so bile polno razvite, s satjem na plastičnih satnicah. Prav tako smo na podnici Terenski preizkus delovanja akaricidov v čebeljih družinah. Ometanje čebel s satja, predno so bile družine tretirane z akaricidom. Stojišče v ZDA, kjer je potekal poizkus. panja redno spremljali odpad varoj pred, med in po končanem tretiranju. Uporabili smo kovinski testni vložek pod pregradno kovinsko mrežo, ki preprečuje dostop čebel do odpadlih varoj in drobirja na podnici. Delovanje akaricidnih preparatov na odpad varoj s čebel v kletkah ali v družinah je pri bežnem pregledu uspešno. Na osnovi zbranih podatkov pa je bilo mogoče izračunati relativne deleže ubitih varoj pri posameznih tretiranjih čebel v kletkah, prav tako pa tudi deleže ubitih varoj v družinah. Primerjava števila varoj pred tretiranji in števila ubitih varoj kot posledica tretiranja je omogočala določiti učinkovitost posameznih postopkov. Podrobnejši pogled na rezultate pokaže, da obstajajo precejšnje razlike v dinamiki odpada varoj in tudi v končni učinkovitosti zatiranja varoj. Pokazala se je tudi večja smrtnost čebel v kletkah, ki so bile tretirane s kumafosom ali z izvlečki iz hmelja. Spremljanje naravnega odpada varoj je priporočljivo izvajati daljše obdobje že pred glavno pašo. Podatek o naravnem odpadu varoj ali stopnji napadenosti družin, ki jo ocenimo s pomočjo ugotavljanja napadenosti odraslih čebel, je koristen za uspešno ukrepanje v obdobju po točenju medu. Pogosto je že v prvi polovici julija pravi čas za začetek zatiranja varoj. V prihodnjih številkah SČ bomo podali podrobnejše rezultate raziskave delovanja akaricidov na varoje in čebele v kletkah oz. čebeljih družinah ter prikaz in interpretacija rezultatov sladkornega testa za ugotavljanje napadenosti čebel. Vira: Gregorc, A., Alburaki, M., Sampson, B., Knight, P R., Adamczyk, J. (2018): Toxicity of selected acaricides to honey bees (Apis mellifera) and varroa (Varroa destructor anderson and trueman) and their use in controlling varroa within honey bee colonies. Insects, 2018, let. 9, št. 2, str. 1-15. Gregorc, A., Knight, P. R., Adamczyk, J. (2017): Powdered sugar shake to monitor and oxalic acid treatments to control varroa mites (Varroa destructor anderson and trueman) in honey bee (Apis mellifera) colonies. Journal ofapicultural research, issn 0021-8839, 2017, let. 56, št. 1, str. 71-75. (v Slovenski ] 138 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2018 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, dr. Maja Smodiš Škerl in dr. Janez Prešern_ Kmetijski institut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, maja.smodis.skerl@kis.si, janez.presern@kis.si V letu 2018 je za odobritev vzreje zaprosilo 35 vzrejevalcev. Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 264 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovljena morebitna prisotnost povzročitelja nosemavosti. Potrjenih je bilo 97 matičarjev in osem trotarjev 34 vzrejevalcev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 45.253 matic, od tega 160 rodovniških. Izvoženih je bilo kar 47 % vzrejenih matic, največ matic v Veliko Britanijo (več kot 3000), sledita Finska in Francija. Izven EU izstopajo Japonska, Libanon in Švica. Skupaj so vzrejevalci prodajali svoje matice v 43 držav, tudi na Bližnji vzhod in celo preko luže. Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2018 se je začel že v letu 2017, ko smo v juniju razdelili 720 matic 29 pogodbenim čebelarjem. Čebelje matice so bile potomke 70 matičarjev. Sprejetih je bilo 620 matic ali 86,1 %. Čebelarji so med letom z ocenami od ena do štiri (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in roji-vost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev (po pet matic od enega vzrejevalca, torej en čebelar dobi matice od dveh do osem vzrejevalcev, glede na to, koliko jih testira). V testiranju sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice petih vzrejevalcev s po šestimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičarja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 x donos medu (v kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem se-lekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2018 St. Vzrejevalec Si 1 Jože Andrejč 20,2178783 2 Štefan Bukovšek 20,0946253 3 Mitja Nakrst 20,0524548 4 Bojan Donko 20,0524521 5 Jože Vidovič 20,0524494 6 Julij Pokorni 20,0524473 7 Janez Dremelj 20,0524460 8 Janez Luznar 20,0524457 9 Matija Koštomaj 20,0524444 10 Čebelarstvo Pislak Bali 20,0524431 Povprečni donos medu v letu 2018 je bil ponovno v normalnih okvirjih, in sicer 22,5 kg na panj. Povprečna ocena rojivosti je bila 3,00 točke in mirnosti 2,82 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na potomstvu v letu 2018 St. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Vasja Jug 39953-2015 +0,79 6 2 Matevž Tomažič R479 +0,67 6 3 Jože Andrejč 37955-2015 +0,61 4 4 Jožef Tratnjek 51423-2016 +0,55 7 5 Ladislav Vozelj 6618-2015 +0,55 9 6 Jože Vidovič R480 +0,52 7 7 Miha Novak R477 +0,51 7 8 Vasja Jug 40362-2015 +0,44 3 9 Janko Bukovšek 30844-2015 +0,38 7 10 Venčeslav Lešek R474 +0,35 9 Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsako družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od ena do štiri. Ocenjena je bila 501 čebelja družina. Povprečna ocena obarvanosti je 3,42 točke od štirih možnih. Najvišjo oceno je dobilo le 53,3 % čebeljih družin, 34,9 % je dobilo oceno 3, 10,6 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo šest. Predstavljeni rezultati poudarjajo, s kakšno težavo vzrejališča ohranjajo čist plemenski material. Zato vsem čebelarjem, ki čebelarijo v okolici vzrejališč, priporočamo, da svoje družine redno pregledujejo in menjajo matice z obarvanimi družinami. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. („Slovenski 1 icebelftrj 5/2019 letnik CXXI 139 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preglednica 3: Najbolj mirni matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2018 Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2018 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) 1 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (kg) n 1 Štefan Bukovšek 30845-2015 +1,19 5 1 Janko Bukovšek 26605-2016 +12,16 3 2 Štefan Bukovšek R415 +0,68 9 2 Janko Bukovšek 30841-2015 +10,24 6 3 Miha Novak R477 +0,60 7 3 Darko Grm R467 +7,74 5 4 Jože Vidovič R480 +0,59 7 4 Janez Dremelj R461 +5,11 7 5 Janko Bukovšek 30844-2015 +0,57 7 5 Henrik Zaletelj 36014-2014 +2,21 4 6 Ladislav Vozelj 6618-2015 +0,56 10 6 Jože Vidovič R480 +2,06 7 7 Vasja Jug 39953-2015 +0,50 6 7 Matija Koštomaj 16303-2015 +1,79 7 8 Jože Vidovič R481 +0,48 7 8 Erik Kapun R468 +1,73 9 9 Vasja Jug 40362-2015 +0,42 3 9 Mitja Nakrst R436 +1,62 15 10 Jožef Tratnjek 51311-2016 +0,39 7 10 Bojan Donko 40851-2014 +1,52 7 V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47-55. Avtohtone medovite rastline Mag. Blanka Ravnjak, dr. Jože Bavcon Botanični vrt Univerze v Ljubljani blanka.ravnjak@gmail.com Vsi organizmi so v naravi med seboj povezani bodisi neposredno bodisi posredno. Narava predstavlja zelo kompleksen splet oz. mrežo, v kateri je vsak organizem pomemben. Tako nam je dandanes že povsem jasna povezava med rastlinami in njihovimi opraševalci. Rastline so pritrjeni organizmi, ki za svoje razmnoževanje nujno potrebujejo zunanji dejavnik, ki je lahko veter, voda ali žival. Vsi našteti dejavniki rastlini pomagajo pri oprašitvi (prenosu peloda na pestič). Le opra-šena rastlina nato naredi plod, v katerem so semena, ki zagotovijo rast potomcev in ohranjanje rastlinske vrste ter posredno hrano za človeštvo. V zmernih podnebjih velik del opraševanja opravijo žuželke, ki v zameno za opraševanje od rastlin dobijo hrano, ki jo predstavljata cvetni prah in medičina. Oboji torej drug brez drugega ne bi preživeli. Tako rastlinska vrstna pestrost kot pestrost opraševalcev sta v naravi veliki. Rastline so kot veleblagovnica, v kateri živali, v tem primeru opraševalci, iščejo hrano. Če bi bila medičina in cvetni prah enako dostopna za vse opraševalce, bi nekatere manj opazne rastline ostale neoprašene in nekateri manj »ak- > ro cc Mali jesen (Fraxinus ornus) (v Slovenski ] 140 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Jesenček (Dictamnus albus) Travniška kadulja (Salvia pratensis) tivni« opraševaici lačni. Zato pravimo, da so se nekatere rastline in njihovi opraševaici na določenem območju razvijali sočasno. Rastline so svoje cvetove in načine privabljanja opraševaicev izoblikovale za specifičnega opraševaica. Opraševalcem pa se je njihovo teio prav tako izoblikovalo za opraševanje doiočenih rastiinskih vrst. Če neka rastiin-ska vrsta zaradi okoijskih dejavnikov iz okoija izgine, iah-ko iz okoija izgine tudi opraševaiec, ki mu ta rastiinska vrsta predstavija hrano. Seveda prav tako veija tudi obratno. Medsebojna prilagojenost rastlinske vrste in opraševalca je torej ključnega pomena. Specifična priiagojenost prav tako viada med medono-sno čebeio in nekaterimi rastiinskimi vrstami, pri čemer je treba izpostaviti avtohtone rastiinske vrste. To so tiste rastlinske vrste, ki rastejo pri nas (v Sloveniji) in so svoje prilagoditve razvijale skupaj z medonosno čebelo (Apis mellifera carnica) in drugimi opraševalci na našem ozemlju. So dei naše vrstne pestrosti in ne predstavijajo grožnje naravi za raziiko od tujerodnih invazivnih rastiinskih vrst. Tujerodne invazivne rastiinske vrste izpodrivajo naše avtohtone, siromašijo in ogrožajo vrstno pestrost naše narave ter posiedično vpiivajo na števiine druge organizme, ki so odvisni od avtohtonih rastiinskih vrst. Med avtohtonimi rastlinskimi vrstami je na opraševanje s strani medonosne čebeie izvrstno priiagojena travniška kaduija (Salvia pratensis). Ustje njenega cveta je ravno dovoij veiiko, da vanj zieze medonosna čebeia, ne da bi cvet pri tem poškodovaia. Jeziček čebeie je ravno prav doig in širok, da ga skozi luknjico na dnu cveta porine do medovnih žiez. Pri tem se v cvetu sproži mehanizem, ki peiod odioži na hrbet čebe-ie. Ta ga nato odnese na pestič drugega cveta. Med naše pomembne medovite rastiine spadajo tudi prve spomiadanske cvetice, kot so navadni maii zvonček (Galanthus nivalis), veiiki zvonček (Leucojum vernum), jarica (Eranthis hyemalis), spomia-danski žafran (Crocus vernus subsp. vernus), nunka (C. vernus. subsp. albiflorus) in progasti žafran (C. reticulatus) in vse vrste pri nas v naravi rastočih teiohov. Te vrste se pri nas pojavijajo v zeio veiikih popuiacijah in nudijo čebeiam prvo obiino čebe- Navadni rebrinec (Pastinaca sativa) ijo pašo poieg raziičnih vrst vrb in ieske. Po poznopomiadni paši na drevesnih vrstah, kot so na primer divja češnja (Prunus avium), čremsa (P. padus), rešeijika (P. mahaleb), maii jesen (Fraxinus ornus), jerebika (Sorbus aucuparia) in druge, narava čebeiam postreže s pestrostjo travniških cvetic, kot so giavin-ci (npr. Centaurea scabiosa), piavica (Centaurea cyanus) in druge vrste tega rodu, jesenček (Dictamnus albus), trpotci (Plantago), navadni rebrinec (Pastinaca sativa) in mnoge druge. Prav ra-stiinska pestrost travnikov, če jih ie ne kosimo prehitro, iahko čebeiam zagotovi pomembno poietno pašo. V poznem poie-tju so travniki, če niso pretirano gnojeni, prav tako pisani. Tedaj cvetijo druge vrste giavincev (C. jacea), deteije, tudi kaduije iahko ponovno zacvetijo. Ko je v spiošnem paše manj, iahko pomembno preskrbo s hrano pomenijo večje popuiacije v naravi rastočih šetrajev (Satureja montana in Satureja subspicata subsp. liburnica) ter iukov (npr. Allium senescens, A angulaosum) in še mnoge druge naše naravne vrste. Čim večja bo pestrost rastlin, cvetočih v različnih sezonah, tem večja bo možnost za čebeljo pašo. Zato pomagajmo ohraniti našo naravo, saj predstavlja zaklad pred našim pragom. G _ Slovenski | cebeiprj 5/2019 letnik CXXI 141 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Projekt SOOS: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje Mojca Pibernik, Blaž Koderman, dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Decembra 2018 smo na Nacionalnem inštitutu skupaj s 13 partnerji začeli projekt, ki se osre-dotoča na pomen pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo sadja. S projektom želimo izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu, vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev ter izboljšati razmere zanje v sadovnjakih. S tem bomo prispevali k zanesljivosti in kakovosti opraševanja. Brez opraševanja ni prehranske varnosti Opraševanje je ključna ekosistemska storitev. Kar tretjina človeške hrane je odvisna od opraševanja, na svetovni ravni zgolj vrednost opraševanja v kmetijstvu znaša več sto milijard EUR letno. Od opraševanja ni odvisna le količina, temveč tudi kakovost pridelka, hrana, pridelana s pomočjo opraševalcev, pa je ključen vir določenih vitaminov, mineralov in maščob. Zaradi višanja števila prebivalcev potrebe po opraševanju naraščajo. Poleg medonosne čebele se v zadnjem času kaže tudi velik pomen divjih opraševalcev, med katerimi so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke, oprašujejo pa tudi druge žuželke. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 563 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar kaže na veliko pestrost opraševalcev. Pestrost opraševalcev pa je ključna za zanesljivo opraševanje. Žal zaradi sprememb v okolju populacije opraševalcev tudi pri nas hitro upadajo. Eden glavnih razlogov je izguba Projekt SOOS Partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner), Zavod Jabolko, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Kozjanski park, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter kmetijska gospodarstva Darsad d.o.o., Matjaž Škof, Stanislav Tojnko, Radovan Jelina, Anže Legat in Manca Omerzu. Trajanje: 14. 12. 2018-13. 12. 2021. Financiranje: 89 % Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) skozi pristop Evropskega partnerstva za inovacije (EIP) (od tega 80 % Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in 20 % Republika Slovenija), 11 % lasten vložek partnerjev. Projekti EIP-ja so namenjeni povezovanju raziskovalcev, kmetijskih svetovalcev in kmetov z namenom boljšega prenosa znanja v prakso. SRDJRRJI za opraševalce OPRAŠEVALCI za sadjarje Logotip projekta SOOS življenjskega prostora. S tem so povezane slabše prehranske razmere ter možnosti za gnezdenje. Travniki so obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni, zaradi česar ne zacveti-jo, z vidika opraševalcev so zato zelene puščave. Prehran-ske vire ogrožajo tudi podnebne spremembe, ki se kažejo kot zgodnjepomladne pozebe in dolgotrajne poletne suše. Opraševalce ogrožajo tudi pesticidi in bolezni. Vse naštete spremembe so za divje opraševalce še usodnejše kot za medonosno čebelo, saj jih ne moremo krmiti in zdraviti, veliko težje opazimo tudi njihovo umiranje, zato težje ukrepamo. Poleg tega se spopadajo še s pomanjkanjem varnih mest za gnezdenje, s čimer medosna čebela zaradi številnih čebelnjakov nima težav. Sadovnjaki so pomemben življenjski prostor opraševalcev Projekt SOOS je namenjen izboljšanju razmer za opraševalce v sadovnjakih. To bomo dosegli s prenosom znanja, pridobljenega z raziskovalnim projektom Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja, k sadjarjem in kmetijskim svetovalcem. Z boljšim poznavanjem pomena pestrosti opraševalcev in njihovega varovanja bomo vzpostavili dobro sadjarsko prakso, ki bo izboljšala razmere za opraševalce v vzorčnih sadovnjakih in hkrati prispevala k varovanju biotske pestrosti. V sadovnjakih bomo vzpostavili naravne habitate, pozno košene travnike, v katerih se divji opraševalci prehranjujejo in gnezdijo. Poleg tega bomo postavili tudi sodobna gnezdišča za čebele samotarke in tako povečali njihove populacije. S sejanjem medovitih rastlin pa jim bomo omogočili pašo tudi po cvetenju sadnega drevja, ko po obdobju obilja nastopi obdobje pomanjkanja. V okviru projekta so predvi- (v Slovenski ] 142 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE dena tudi tri usposabljanja za kmetijska gospodarstva. Pripravili bomo priročnik o pomenu, ogroženosti in varovanju opraševalcev v kmetijstvu, spletne video vsebine, predavanja, delavnice, ekskurzije za študente in strokovni posvet. Februarja 2019 smo že izvedli prvo usposabljanje z naslovom Pestrost opraševalcev za zanesljivo opraševanje. Predstavili smo vrstno pestrost opraševalcev, njihovo biologijo ter razlike med njimi in medonosno čebelo, ogroženost divjih opraševalcev in ukrepe, potrebne za njihovo varovanje. Projekt SOOS v Sloveniji na področju varovanja pestrosti opraševalcev v kmetijstvu orje ledino. Sodelovanje tako različnih partnerjev (kmetov, svetovalcev in raziskovalcev) predstavlja dobro osnovo za iskanje rešitev, ki bodo omogočile tako učinkovito kmetijsko pridelavo kot tudi varovanje narave. Strokovna razprava o produktni odgovornosti Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Čebelar ima dve pomembni nalogi, ena je skrb za čebelje družine, druga pa skrb za varnost in kakovost čebeljih pridelkov. Čebelar je produk-tno odgovoren za svoje izdelke! Kaj to pomeni in kako to izvajati v praksi, smo se pogovarjali na strokovni razpravi 7. marca 2019 ob 16. uri v prostorih ČZS. Sodelovali so direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ga. Andreja Bizjak, ga. Alenka Jurič z VF--NVI ter predsednik združenja profesionalnih čebelarjev g. Boris Seražin. Andreja Bizjak poudarja, da ima čebelar poleg vloge imetnika živali tudi vlogo proizvajalca živil. Imetnik živali mora skrbeti za zdravje čebel in njihovo oskrbo, proizvajalec živil pa za varnost živil. Vsakdo mora varovati živali in ljudi pred posledicami ostankov v živilih. Čebelarji morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z zakonodajo, voditi evidence ter območni urad UVHVVR nemudoma obvestiti, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali ljudi. Čebelje družine morajo biti registrirane, premike družin morajo spremljati predpisani dokumenti. Poleg tega, da morajo čebelarji imeti registrirane čebelnjake, pa se morajo tisti čebelarji, ki ne prodajajo primarnih čebeljih pridelkov samo na mestu pridelave končnemu potrošniku ali pa če čebelje pridelke predelujejo, vpisati v Register živilskih obratov. Vpisati se morajo čebelarji, ki prodajajo na tržnici, po internetu, dajejo med polnilcem, vrtcem, šolam ... in pa vsi tisti, ki se ukvarjajo s predelavo čebeljih pridelkov. Čebelarji morajo poskrbeti, da so družine v dobrem splošnem zdravstvenem stanju, da niso dobivale prepovedanih, nedovoljenih snovi oz. niso v karenci; čebelji pridelki se do oddaje na trg hranijo v čistih, suhih in hladnih prostorih, zavarovani pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev. Nedovoljena je uporaba snovi, ki nimajo dovo- ljenja za promet ali imajo dovoljenje za uporabo pri drugi živalski vrsti, ne pa za čebelarstvo. Čebelar mora upoštevati izdana navodila lečečega veterinarja in dajanje zdravil živali vpisati v dnevnik veterinarskih posegov. Uporaba antibiotikov v čebelarstvu v EU ni dovoljena! Čebelarjeva dolžnost je tudi zagotavljanje sledljivosti korak nazaj in korak naprej v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. To je zelo pomembno, če se presodi ali utemeljeno meni, da živilo ni v skladu z zahtevami varnosti živil. Takrat je treba izvesti umik ali odpoklic živil. Če čebelarji prodajamo med končnim potrošnikom in moramo izvesti odpoklic, lahko obvestimo o tem končne potrošnike, če ne poznamo vseh, pa na vrata svoje prodajalne obesimo obvestilo o odpoklicu živila. Spletna stran uprave, ki objavlja odpoklice, je zelo dobro obiskana. V letu 2018 so v okviru nadzora analizirali 17 vzorcev medu tako slovenskega izvora kot tujega, od tega je bilo 12 vzorcev skladnih, trije vzorci so imeli povišane vrednosti HMF-ja, eden je imel neustrezne senzorične lastnosti in eden je imel nepravilno označeno vrsto medu. Pri 24 vzorcih so ugotavljali prisotnost za med tujih snovi (amilaza, oligosaharidi), pet vzorcev je bilo neskladnih, slovenski so bili vsi skladni. V večjem delu poročilo, objavljeno na spletni strani www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sredisce/novi-ca/6201/, povzema te ugotovitve. Nosilec živilske dejavnosti je odgovoren tudi za pravilno označevanje medu. Alenka Jurič gleda na produktno odgovornost širše. Poudarja pomen vpisovanja veterinarskih posegov v dnevnik, pri tem pa opozarja tudi na skrb za zdravje posameznega čebelarja in drugih oseb, ki pridejo v stik z zdravilom med zdravljenjem in po končanem zdravljenju. Čebelarji se moramo zavedati, da lahko nepravilna, nepotrebna oziroma pretirana uporaba zdravil škodljivo vpliva na čebelarja in čebelje družine, prav tako pa tudi na druge osebe in živali oziroma na okolje, nima pa učinkovitega vpliva povzročitelja bolezni. Uporaba oksalne kisline, ko je v panju čebelja zalega, je učinkovita samo v 10 do 15 %, zato uporaba ni upravičena. Njeno mnenje je, da bi čebelarji morali zdraviti čebele načrtovano in enotno ter v večji meri uporabljati t.i. »sonaravna zdravila« na osnovi kislin in eteričnih olj, medtem ko nekatera druga zdravila, ki v Sloveniji niso re- ( „Slovenski 1 [ cebelo rJ 4/2019 letnik CXXI 143 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE gistrirana (gre za izjemno uporabo zdravil na podlagi dovoljenja za interventni vnos zdravila), kot na primer Varidol (amitraz) in CheckMite (kumafos) uporabljati le izjemoma oz. po navodilu veterinarja specialista za zdravstveno varstvo čebel. Tudi pri uporabi sonaravnih zdravil je treba biti previden in spoštovati navodila. Pri tem morajo čebelarji poskrbeti tudi za ustrezno prehranjenost čebel, da bi lahko le te samo zdravljenje lahko prenesle brez večjih težav! Evidence je treba vpisovati sproti. Dobro bi bilo, da bi aplikacijo, kamor veterinarji vpišejo izdajo zdravil, nadgradili tako, da bi čebelarji vanjo vpisovali uporabo zdravil. Boris Seražin poudarja, da mora vsak čebelar pri sebi poskrbeti za varna živila, saj lahko sicer ogroža sosednjega čebelarja. Uporaba neke nedovoljene snovi enega čebelarja lahko pomeni tveganje tudi za sosednje čebelarje, saj lah- ko čebele z ropanjem v panje prinesejo onesnaženo hrano. Predlaga, da se inšpekcijski nadzori ne izvajajo samo pri večjih čebelarjih, temveč tudi manjših, predvsem tistih, ki se ne udeležujejo usposabljanj. Bizjakova poudari, da je nadzor vedno na koncu, da mora biti čebelar tisti, ki hoče in želi narediti vse tako, kot mora, nadzor ga ne more prisiliti, temveč samo nadzira stanje. Ga. Bizjak je svoje videnje zaključila z besedami, da samo zdrave in pravilno oskrbovane čebele dajejo varen med in čebelje pridelke. Samo čebelar, ki izpolni pogoje za imetnika živali in nosilca živilske dejavnosti, kar pomeni, da spoštuje zakonodajo, daje na trg varne in kakovostne čebelje pridelke in živila. Čebelarji se morajo zavedati, da z neustrezno oskrbovanimi čebelami in neustrezno uporabo sredstev zaradi ropanja čebel škodijo sebi in drugim. Proti kumafosu, težavi današnjega časa Janez Gregori janez.gregori@gmail.com V tretji letošnji številki našega glasila je zanimiv prispevek Vlada Auguština z naslovom Kumafos v panju - kako čebelariti brez njegovih ostankov, v katerem poglobljeno razpravlja o kumafosu, sredstvu za zatiranje varoj, ki pa žal prehaja tudi v vosek in med. Grozljiva je ugotovitev, da je delovanje kumafosa enako načinu delovanja živčnih bojnih strupov. In osebno je zame grozljivo tudi dejstvo, da so pri nas za uničevanje varoj, kljub spoznanim dejstvom, še vedno uradno dovoljena sredstva na njegovi osnovi (Check-Mite). Pa naj človek razume, če more! Ker je kumafos lipofilna snov, se veže z voskom, kopiči se v njem in po vsem panju, z njim pa je onesnažen tudi propolis. Skrb vzbujajoče so analize o ostankih kumafosa v vosku pri nas. Začele so se dejavnosti, kako čim temeljiteje spraviti njegove ostanke iz voska, pa tudi iz panjev. Avguštin izkustveno temeljito opisuje postopke čiščenja, kako spraviti ostanke kumafosa iz panjev, Ni dovolj temeljito jih ostrgati in ožgati, treba jih je tudi namakati v vreli raztopini natrijevega luga (NaOH). Res mukotrpno, a neizogibno delo, če se čebelar hoče znebiti te napasti. Vrnil se bom na začetek omenjenega članka. Avtor je v uvodu zapisal, da smo kemična sredstva, ki lahko puščajo nevarne ostanke v medu, v skoraj 40 let trajajočem boju proti varojam prisiljeni vnašati v panje. Kar je treba podrobneje pojasniti. Na začetku, ko so se pojavile varoje in smo bili vsi (v Slovenski ] 144 [cebelhrj 5/2019 letnik CXXI zbegani, kaj nam je storiti, je bilo res tako, pri nas smo uporabljali amitraz in fluvalinat, za zadnjih 20 let pa lahko trdimo, da uporaba sintetičnih akaricidov ni več neizogibna. V ČD Kranjska Gora smo v tem obdobju za zatiranje varoj uporabljali izključno naravna kemična sredstva - organski kislini, mravljinčno in po potrebi oksalno; zavezo za tako ravnanje imamo tudi zapisano v čebelarskem kodeksu. Ker ves ta čas izdelujemo satnice izključno iz svojega voska, so nam posledično tuje težave z odstranjevanjem ostankov kumafosa iz njega in iz panjev. Na začetku uporabe organskih kislin smo imeli številne sledilce, več kot polovica takratnih članov ČZS je opravila usposabljanje za delo s temi snovmi. Velike zasluge pri tem je imel pokojni dr. Janez Poklukar, ki je za te dejavnosti priskrbel potrebni denar. Potlej pa je bilo vse več kritik na delo Kranjskogorčanov in velika večina naših sledilcev se je porazgubila. Pojavili so se posamezniki, ki so večinoma v maniri Martina Krpana priskrbeli razna sintetična kemična sredstva, zlasti kumafos in fluvalinat (klartan), in začeli z njimi zalagati čebelarsko občestvo. Sejali so, sedaj naj pa čebelarji žanjejo! Ob koncu avtor poudarja, da je satje posoda za med in glede na to v njem ne sme biti nikakršnih sledi kakršnih koli kemičnih sredstev. Svoj zapis končuje z mislijo, da je med že od nekdaj veljal za hrano za bogove. Naj dodam: Med je hrana tudi za naše angelčke v vrtcih in osnovnih šolah, ko jim ga ponudimo za medeni zajtrk! Občni zbor ČZS za prepoved kumafosa G. Vlado Pušnik je 11. aprila 2015 na občnem zboru ČZS v imenu ZČD Maribor predlagal naslednji sklep: ČZS predlaga MKGP-ju, da se v Sloveniji prepove uporaba kumafosa. Delegati so predlagani sklep podprli. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Prodaja, zagotavljanje sledljivosti in označevanje Tanja Magdič_ svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdiv@czs.si Produktna odgovornost je na strani čebelarja, zato mora predvsem poskrbeti za varnost in sledljivost svojih čebeljih pridelkov, saj ti sodijo med živila. Poleg shranjevanja računov zdravil, krme za čebele ... mora zagotavljati sledljivost tudi korak naprej, kar pomeni, da mora vedeti, kam je pridelan med prodal. Vsak čebelar mora imeti zapiske, v katere zapiše količino natočenega medu, označi serijo tega medu in kam je med prodal, v trgovine, polnilcem ali končnemu potrošniku. Serija medu mora biti jasno označena tudi na posodah za med in končni embalaži (kozarcih), če na kozarcu ni zapisanega točnega datuma uporabnosti medu z besedami uporabno najmanj do, čemur sledi točen datum: dan/mesec/ leto (razen v primeru vključenosti čebelarja v SMGO, ko je navedba lota obvezna v vsakem primeru). Pri označevanju medu prav tako ne smemo pozabiti na prelepko, ki zagotavlja originalno zaprtost našega izdelka. Če izdelujete svoje nalepke za med ali imate še kakšno vprašanje glede pravilnega označevanja medu in tudi drugih čebeljih pridelkov, se lahko obrnete na svetovalki za varno hrano ČZS. Več o označevanju najdete tudi na spletni strani ČZS. Čebelar, ki čebelje pridelke prodaja na tržnicah, v trgovini, po internetu, jih oddaja polnilcem ali jih tudi predeluje (mešanice, medene pijače ...), pa se mora vpisati tudi v Register živilskih obratov (RŽO). V RŽO se ni treba vpisati čebelarju, ki oddaja čebelje pridelke končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, izključno na mestu pridelave (na domu). Poskrbite za pravilno označevanje in v primeru prodaje na stojnici to opremite s podatki svojega čebelarstva in ustrezno označitvijo cen izdelkov. In ko smo že pri cenah -spoštujmo svoje delo in delo naših čebel ter ne prodajajmo medu pod povprečno ceno tujega medu! Priporočene cene za čebelje pridelke 2019 Komisija UO ČZS za ekonomiko je na svoji redni seji, 7. marca 2019, sprejela sklep o priporočenih cenah za leto 2019, ki so pripravljene na podlagi priporočila UO ČZS, naj se med ne prodaja pod povprečno maloprodajno ceno uvoženega medu na slovenskem trgu, ki znaša 12,57 EUR za 1000 gramov. S predlogom se strinja tudi Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev, ki prav tako svojim članom priporoča, da se držijo tega priporočila. Cene različnih vrst medu naj se oblikujejo glede na predhodne izkušnje, vendar naj ne bodo nižje od povprečne maloprodajne cene uvoženega medu na slovenskem trgu. Priporočene cene so zgolj priporočilo čebelarjem. Pomembno je, da se zavedamo pomena svojega dela in dela svojih pridnih čebelic in s prodajo po primernih cenah poskrbimo za ekonomičnost svojega čebelarstva. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Čebelji pridelek Cena Cene čebeljih Cena medu za sheme višje (EUR) pridelkov iz kakovosti (SMGO, Kraški ekološke pridelave in Kočevski med itd.) cvetlični med (900 g) 11,3 13,6 14,7 akacijev med (900 g) 11,9 14,3 15,4 lipov med (900 g) 11,9 14,3 15,4 gozdni med (900 g) 12,5 15,0 16,3 kostanjev med (900 g) 12,5 15,0 16,3 smrekov med (900 g) 13,8 16,5 17,9 hojev med (900 g) 15,0 18,0 19,5 cvetni prah (0,1 kg), osmukanec, 5,5 7,0 sušen* cvetni prah (0,1 kg), osmukanec, 5,5 7,0 svež, globoko zamrznjen* cvetni prah, izkopanec (0,1 kg)* 33,0 43 propolis (10 g)** 3,5 4,5 propolis (10 g), pridobljen na 5,5 7,0 ustreznih mrežicah** matični mleček (10 g) 11,0 14,5 vosek (1 kg) 9,5 12 vosek, deviški (1 kg) 16,5 21,5 čebelja družina (sat pokrite 13,0 17,0 zalege s čebelami) * Svež cvetni prah - osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen. * Sušen cvetni prah - osmukanec pomeni cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in obdelan s sušenjem na toplem zraku. * Cvetni prah - izkopanec pomeni cvetni prah, ki je pridobljen z izkopavanjem iz satnih celic. ** Propolis (10 g) pomeni propolis, očiščen vseh primesi, brez vidnih delov voska, navadno strgan iz posameznih delov panja. ** Propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah, pomeni propolis, očiščen vseh primesi, pridobljen s tehnologijo dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki: plastičnimi mrežami, posebnimi plastičnimi vložki, platnom ... ( „Slovenski 1 [ cebelo rJ 4/2019 letnik CXXI 145 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Naprava za vrtanje satnikov IgorKobe_ ČD Kolpa Lahinja igor.kobe55@gmail.com Približno leto dni sem opazoval posamezne čebelarje, na kakšen način vrtajo satnike. To delo je čakalo tudi mene, zato sem si vsak način dela pazljivo ogledal. Videl sem veliko različnih metod in idej, a me nobena ni zadovoljila. Porodile so se mi številne ideje, ki sem jih združeval med seboj, dokler se mi ni porodila ideja o napravi, kjer postavim satnik na sredino, na vsaki strani pa so po tri vrtalne glave s svedri, obrnjene druga proti drugi. To je bila groba zamisel, kako naj bi naprava delovala. Temu je sledilo reševanje podrobnosti, ki je terjalo sestavljanje podsklopov ter podiranje in ponovno sestavljanje naprave v drugačni obliki, dokler se ni izoblikovala končna oblika vrtalnika. Satnik postavim v ležišče na gibljivi mizi, kjer je fiksiran, mizo potisnem proti eni vrsti svedrov in izvrtam tri luknje v satniku, nato jo potisnem v drugo smer in izdelam tri luknje na nasprotni strani satnika. Satnik enkrat obrnem in postopek ponovim. Razpored žic v zažičenem satniku tvori dvojni W, ki daje satu večjo trdost. Dosežena je natančnost izvr- dr. Andrej Gogala_ gogala62@gmail.com Dolgojezične dišavke zbirajo hrano le na cvetovih rdečega korena (Onosma), rastline iz družine srhkolistnic. Ti cvetovi imajo zelo dolgo venčno cev iz zraslih venčnih listov, prašniki pa so pri vrhu zrasli v prašnični stožec in čebelam zapirajo vhod v cvet. Medičino na dnu dolgega cveta lahko dosežejo le čebele z zelo dolgim jezičkom, in dolgojezične dišavke ga imajo. Ko je zložen ob telo, jim sega skoraj do konca zadka. Ob srkanju medičine se obesijo pod cvet in vanj iztegnejo dolgi jeziček. Do peloda, skritega v pra-šničnem stožcu, ne morejo zlesti. Zato med visenjem pod cvetom z nogami potresejo cvet, kar je slišati kot šelestenje papirja. Pelod se iz cveta vsuje na njihov trebuh in ga morajo nato le še postrgati v krtačko za prenašanje peloda, ki jo imajo na spodnji strani zadka. Dolgojezične dišavke so v Sloveniji razširjene le v Istri in na Krasu, saj so sredozemska vrsta. Zadnjih nekaj let jih ni bilo videti. (v Slovenski ] 146 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI tanih lukenj, tako po višini kot tudi po medsebojni razdalji. Vrtalnik poganja trifazni električni motor moči 0,25 kW. Prenos vrtljajev sem izvedel z okroglim jermenom, ki ga varim z lastno tehniko, saj predstavljeni način dobavitelja ne deluje dobro. Pogon vrtalnih glav poteka preko gredi, ki ima na eni strani desno smer vrtenja, na drugi pa levo, zato so tam nameščeni svedri z levim korakom. Vsi gibljivi deli so zaščiteni, kar glede na pravilnik o varnosti strojev preprečuje morebitne poškodbe. Kapaciteta omenjene naprave za vrtanje je od 260 do 280 navrtanih satnikov na uro. Dolgojezična dišavka (Osmia apicata) DELO ČEBELARJA '"V................................................................................................................................................. Cebelarjeva opravila v maju dr. Peter Kozmus - Pilštanj peter.kozmus@czs.si Maj je v čebelarstvu najlepši mesec. Čebele imajo na voljo veliko hrane v okolju, temperature pa razvoj dodatno podpirajo. V tem obdobju je veliko cvetlične paše ter na posameznih območjih še paša na robiniji. Ob primerni oskrbi in ob ugodnih vremenskih ter pašnih razmerah lahko čebele čebelarjem omogočijo prvo točenje. V našem čebelarstvu, kjer večinoma čebeiarimo s panji AŽ 11 + 3, se v tem mesecu najbolj posvečamo robinijevi paši. Čebeie na robinijevo pašo prepeljemo med aii takoj po prvomajskih praznikih. V dnevih pred prevozom družinam dodam po tri satnice v izgradnjo. In sicer iz piodišča izviečem dva pokrita sata zaiege ter druge sate stisnem skupaj. Satnici vstavim na drugem poiožaju poieg sata s hrano. Odvzeta sata z zaiego zadaj vstavim prečno (na topio stavbo), za njima pa dodam tretjo satnico, ki mi siuži kot pokazateij razvoja družin. Družina ima sedaj 25 AŽ-satov. Ob obiinejšem cvetenju robinije družinam dodam še tri sate v medišču. To opravim tako, da tri najboij poine sate z medom izviečem iz medišča in jih umestim zadaj na topio stavbo. Na njihova mesta umestim prazne sate in satnice. Panj ima sedaj skupno 28 satov. Točenje medu Konec cvetenja robinije ugotavijam s spremijanjem eiek-tronske tehtnice, ki mi vsak večer pošije podatke o teži panja. Po končani paši siedi točenje. V našem čebeiarstvu točimo med doma, zato na dan točenja v dopoidanskem času iz panjev poberem sate, ki so primerni za točenje, in jih ziožim v zaboje. Zaboje zaprem in ziožim v avtomobiisko prikoiico in jih prepeijem domov. Pri točenju mi pomagajo čiani družine, ki v veiiki meri že vedo, kaj je njihovo opraviio. Sate vračam čebeijim družinam isti dan zvečer aii nasiednje jutro. Preprečevanje rojenja Po robinijevi paši v našem okoiju nastane krajše brezpa-šno obdobje. Travniki so v veiiki meri pokošeni in nasiednja paša, ki nastopi v juniju, je na iipi in kostanju. Zato iahko čebeie zeio hitro preidejo v rojiino razpoioženje in pozneje v rojenje. Da to preprečim, po točenju robinije začnem nareja-nje rezervnih družin. Družinam odvzamem po dva sata pokrite zaiege in ju premestim v 9-satne panje. Zraven dodam Sati z akacijevim medom še sat medu in prazne sate. V sredino, med sata z zaiego, pritrdim zrei matičnik iz iastne vzreje, če teh nimam dovoij, se dogovorim z vzrejevaicem. Narejence za najmanj en dan prestavim v hiadno kiet in jih na novo iokacijo prepeijem po-poidan nasiednji dan. Družinam žreia odprem proti večeru. Narejence preverim čez dva tedna. Pri tem me zanima, aii se je matica iziegia, oprašiia ter če in kako zaiega. Žeiim si, da se matice sprašijo s čim boijšimi troti. Družine, pri katerih ugotovim, da ni matice oz. da ni zaiege, si označim in ob prvi priiožnosti vstavim miado oprašeno matico. S takšnimi družinami do konca ieta nimam veiiko deia. Poskrbeti moram ie za zdravijenje varoze in za krmijenje v jesenskem času. Skrb za vzrejo kakovostnih trotov Čebeie v tem mesecu gradijo veiiko trotovskih ceiic: pri naravni gradnji jih je pribi. 10 % od števiia vseh ceiic. Seveda matica nikoii ne zaieže vseh trotovskih ceiic v družini, zato je trotov manj od števiia trotovskih ceiic. Števiio zaieženih tro-tovskih ceiic v panju uravnavajo deiavke s čiščenjem ceiic. V srednje močnih družinah ni več kot 2000 trotov, to je 4,8 % skupnega števiia osebkov. Trotovina je pogosteje zgrajena na robovih gnezda, kjer je temperatura nižja kot v središču gnezda. V trotovskih ceiicah se varoje uspešneje razvijajo kot v deiavski zaiegi, zato je eden izmed apitehničnih ukrepov za zmanjševanje števiia varoj odstranjevanje pokrite trotovske zaiege iz panja. Ampak aii čebeije družine ne potrebujejo trotov? Aii jih res iahko brez škode odstranjujemo iz družin? Seveda ne. Troti, čeprav ne opravijajo panjskih opravii in ne nabirajo medu, opravijajo pomembno naiogo, brez katere čebeie ne bi mogie preživeti. Troti z opraševanjem matic omogočajo, da matice zaiegajo opiojena jajčeca, iz katerih se razvijejo deiavke. f „Slovenski 1 icebelftrj 5/2019 letnik CXXI 147 DELO ČEBELARJA Opraševanje matic Pomemben del h kakovosti matic prispevajo troti, s katerimi se matice prašijo. Mlada matica postane spolno zrela približno en teden po izleganju in takrat lahko izleti iz panja na praho. Odleti popoldan, če so v okolju primerni pogoji: • temperatura višja od 20 °C, • vsaj delno jasno vreme, • brezvetrje. Ko so pogoji izpolnjeni, matica odleti na trotišča. Ob mejnih vrednostih matica sicer zleti iz panja, vendar se hitro vrne nazaj in čaka na primernejše pogoje. V povprečju se pari z 12 troti, ki prihajajo iz stojišč, ki so oddaljena več kot 1 km in manj kot 2 km od lokacije, s katere je izletela matica. Seveda se matica lahko pari s troti, ki so oddaljeni celo več kot 5 km, vendar so tovrstna parjenja v naravi redkost. Narejenci v čebelnjaku na novi lokaciji Sam trotovino izrezujem le iz šibkejših in manj kakovostnih čebeljih družin, nikoli pa ne iz najboljših. Tako zagotavljam razvoj čim kakovostnejših trotov, kar bi po mojem mnenju morali početi vsi čebelarji. Z namensko vzrejo trotov iz najmočnejših in najboljših čebeljih družin na širšem območju bi bila možna selekcija čebel po očetovi strani. Nova čebelarska namizna igra Beezness Maja Budna, Anamarija Hauptman, Lea Briški in Manca Lovšin smo dijakinje 3. letnika Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava, ki v okviru projektne naloge ustvarjamo družabno igro, ki temelji na delu čebelarja. Predstavljamo vam novo družabno igro Beezness. Igro, s katero boste lahko svoje otroke navdušili nad čebelarstvom. V igri, ki je namenjena trem do petim igralcem, vsak izmed igralcev postane lastnik svojega čebelarstva. Igra je razdeljena na pet krogov, ki predstavljajo pet let. Vsako leto vsak igralec pošlje svoje čebele na različne paše, kjer pridelujejo med. Na letni izkopiček medu pa vplivajo tudi vremenski pojavi in druge nadloge oziroma prednosti, ki si jih pridobimo v dražbi na začetku vsakega leta. Tako lahko z malo sreče postanete najvplivnejši čebelar na trgu čebeljih pridelkov. Za več informacij nas spremljajte na naših družbenih omrežjih (Face-book: Beezness the Game, Instagram: Beezness the Game), na spletni strani beesness-game.com, če pa imate še kakšna dodatna vprašanja, pa nam lahko pišete na e-naslov: beezness.game@gmail.com. Maja Budna Medeni biskvit z makom in ajdo SESTAVINE: 150 g masla ali margarine, 200 g medu, 10 g vaniljevega sladkorja, limonina lupina, 20 ml ruma, 6 rumenjakov, 6 beljakov -sneg, 50 g sladkorja, 100 g ajdove moke ali tatarske ajdove moke, 5 g vinskega kamna ali pecilnega praška, 200 g mletega maka, 100 g kuhane ajdove kaše, 100 g rozin ali kandiranega sadja. Čokoladni preliv: 100 g temne čokolade, 50 g masla ali margarine. PRIPRAVA: Kašo skuhamo v mleku, ki mu dodamo malo soli. Penasto zmešamo maslo, dodamo med, vaniljev sladkor, limonino lupino, rum in rumenjake. Počasi primešamo ajdovo moko, presejano s praškom iz vinskega kamna. Iz beljakov in sladkorja stepemo trd sneg, ki ga narahlo in postopoma izmenjaje z makom vmešamo v masleno maso. Na koncu dodamo kuhano ajdovo kašo in rozine in ju vmešamo v maso. Stresemo v namazan in pomokan podolgovat pekač ter pečemo pri 170 do 180 °C predvidoma 30 do 40 minut. Ko je kolač pečen in ohlajen, ga prelijemo s čokoladnim prelivom. Avtorici recepta: Marija Horvat in dr. Blanka Vombergar, Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. IC Piramida Maribor ( v Slovenski ] 148 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Spominska slovesnost na svetovni dan čebel ČD Anton Janša Breznica vabi na spominsko slovesnost ob Janševem rojstnem dnevu, in sicer v ponedeljek, 20. maja 2019, ob 18. uri. Prireditev bo na Breznici ob Janševem čebelnjaku, v primeru slabega vremena pa v kulturni dvorani. Nastopili bodo Pevski zbor OŠ Žirovnica, Dramska skupina dr. France Prešeren in ženski instrumentalno-pevski kvar- tet. Po koncu prireditve bomo položili venec pred spomenik Antona Janše na Breznici. Vljudno vabljeni praporščaki, čebelarji in vsi ljubitelji čebel. Č-B&eLAlZSICO WZMÁTVO Antovutjflkvše "ferezKÚ&ei íírwnica -fa^f žmmu«4 ČD Antona Janše Breznica Slovenija prepoznavna kot čebelarska država tudi po kakovostni opremi Konec leta 2018 je bilo »čebelarsko« podjetje Logar Trade d.o.o. nominirano za gazelo 2018 za območje Gorenjske. Podjetja, ki se potegujejo za to nagrado, so najhitreje rastoča in imajo tudi širše družbeno poslanstvo, s čimer pripomorejo k razvoju slovenskega gospodarstva. Poleg nominacije za gazelo gorenjske regije pa je sočasno izšla tudi knjiga Družinsko podjetništvo Slovenija 2018, ki opisuje zgodbe desetih uspešnih družinskih podjetij v Sloveniji, med katerimi je tudi podjetje Logar Trade d.o.o. (www.ey.com/ si/en/home/ey-family-business-book-2018), ki že več kot 40 let izdeluje vrhunsko čebelarsko opremo, ki jo izvaža v več kot 40 držav sveta. Njihovi izdelki slovijo kot eni izmed najkakovostnejših v celi Evropi, saj jih pri delu vodi slogan »Izdelano s smislom za detajle«. Direktorja Zdravka Logarja smo ob teh uspehih povprašali, kako sprejema te uspehe in kakšne izzive vidi ob razglasitvi svetovnega dne čebel v prihodnje: »Vpodjetju sprejemamo take uspehe z velikim veseljem, ker nam to predstavlja tudi odraz našega trdega dela in močne volje. Obenem pa sta to za nas še večji izziv in gonilo, da bomo še naprej uspešno vodili podjetje, vlagali v razvoj ter skrbeli za zadovoljstvo zaposlenih na eni strani Člani družine Logar, ki trenutno delajo v podjetju. ter kupcev na drugi. Naš cilj je tudi vedno večja prepoznavnost na tujih trgih. Svetovni dan čebel zagotovo ponuja veliko priložnosti za nadaljnji razvoj čebelarstva oz. čebelarskih dejavnosti, večjo prepoznavnost Slovenije kot čebelarske države, večjo prodajo slovenskega medu in čebeljih pridelkov ter večjo promocijo apiturizma.« Marko Borko 42. ApiSlovenija z zanimivimi vsebinami za vso družino 16. in 17. marca 2019 sta v Celju potekala tradicionalna, že 42. zaporedna dneva čebelarstva, v sklopu katerih tradicionalno poteka tudi prodajna razstava čebelarske opreme in pripomočkov. Letos je na ogled svojo ponudbo postavilo več kot 75 domačih in tujih razstavljavcev. Na odprtju je nastopil moški komorni pevski zbor ČZS s citrarko Evo Medved. Zbrane so nagovorili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, evropski poslanec g. Lojze Peterle, predstavnik Celjskega sejma mag. Robert Otorepec in ne nazadnje tudi predsednik ČZS g. Boštjan Noč, ki o nerešenih čebelarskih problemih s strani države ni imel medenih besed. Njegov govor lahko poslušate na spletni povezavi www.czs.si/Admin/ Tudi Boštjan Romih obožuje slovenski med in kavo. Predstavitev projekta Pijemo kavo in čaj z medom na Festivalu kave v petek, 15. marca 2019. f „Slovenski 1 icebelftrj 5/2019 letnik CXXI 149 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Novinarska konferenca ČZS Napihljivi čebelnjak Sejemsko dogajanje na razstavnem delu Odprtje 42. ApiSlovenije v soboto, 16. marca 2019 load.php?sif_ob=2&sif_file=objave_podrobno_czs&sif_pa-rent=9970. Navedeni govorci, ki so se jim pridružili še Aleša Mižigoj, direktorica Medexa, in Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano, so na novinarski konferenci spregovorili tudi medijem. Osrednja tema je bila projekt Pijmo kavo in čaj s slovenskim medom, katerega cilj je, da bi prvo ponudili med in šele nato sladkor, saj z dodajanjem žličke medu dodamo tudi žličko zdravja. Slovenija naj tako postane še prepoznavnejša kot čebelarska država. Pobuda, da pijemo kavo in čaj z medom, je že znanstveno dokazana boljša odločitev, pri kateri je treba vztrajati, da se uveljavi. Slovence je treba izobraziti, kaj je dobra, kakovostna in naravna hrana ter da tako popolnega živila, kot je med, v naravi ni. Letošnja osrednja tema sobotnega strokovnega posveta je bila čebelarjeva produk-tna odgovornost pri pridelavi čebeljih pridelkov s poudarkom na dobri čebelarski praksi pri nadzoru nad varojami in hudo gnilobo. Čebelarji praktiki so predstavili svojo čebelarsko prakso in izkušnje. Pomembno sporočilo sobotnega dela posveta pa je bilo tudi to, da huda gniloba čebelje zalege lahko doleti vsakega čebelarja in da morebitno odkritje te bolezni ni sramota za čebelarja, ampak je sramotno, če čebelar bolezni ne prijavi oz. ne ravna pri njeni sanaciji v skladu z navodili pristojnih služb. Strokovni del nedeljskega posveta pa je bil namenjen predstavitvi različnih čebelarskih praks, kjer so slušatelji lahko pridobili informacije o vseh priložnostih, ki jih ponuja čebelarstvo, ter načinih oskrbe čebeljih družin. Ob tej priložnosti smo izdali tudi čebelarski zbornik, kjer so objavljena vsa strokovna predavanja. Letos smo poskrbeli tudi za čebelarjeve družinske člane, saj so lahko v sklopu sejma ALTERMED prisluhnili predavanjem na temo urejanja okolice čebelnjaka z medovitimi rastlinami in izvedeli nekaj načinov uporabe čebeljih pridelkov v zdravilne in kozmetične namene. ApiSlovenija poleg strokovnih vsebin in čebelarskega sejma ponuja tudi predstavitev tehnoloških izboljšav v čebelarstvu ter možnost za izmenjavo izkušenj in druženje s kolegi čebelarji, vsebine za vaše družinske člane, mlade čebelarje, zato največjega letnega srečanja čebelarjev tudi prihodnje leto ne zamudite. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Levo: Za učence iz čebelarskih krožkov je Zveza društev upokojencev Slovenije organizirala čebelarske ustvarjalne delavnice. Desno: Obiskovalci so lahko na stojnici JSSČ prejeli dodatne informacije o aktualnih čebelarskih zadevah. Potekalo je tudi svetovanje o prednostih medu, vključenega v sheme višje kakovosti, obiskovalci pa so se lahko tudi seznanili z delom terenske svetovalne službe. (v Slovenski ] 150 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Odkrili ploščo Antonu Janši v slovenskem jeziku 9. aprila 2019 smo na Dunaju v Au-gartnu odkrili ploščo Antonu Janši v slovenskem jeziku. To so bile želje in sanje številnih rodov slovenskih čebelarjev, kajti plošča velikemu Slovencu na Dunaju v slovenskem jeziku je prava redkost. Na dogodku sta bila med drugimi prisotna tudi predsednika slovenskega in avstrijskega parlamenta ter še nekaj drugih politikov in visokih gostov! Boštjan Noč, predsednik ČZS, je v govoru »politično elito« podučil, da se je že Marija Terezija zavedala pomena čebelarstva in je čebelarjem popol- Predaja paviljona Čebelji svet V sredo, 21. marca 2019, je v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči potekal uradni dogodek ob postavitvi paviljona Čebelji svet. Paviljon, ki ga je oblikovalo Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je gostoval širom sveta, je bil vzpostavljen z namenom ozave-ščanja javnosti o pomembnosti čebel Buča, medovita rastlina s široko uporabnostjo V okviru projekta Kar sejemo, to ža-njemo želimo s setvijo buč spodbuditi setev zanimive rastline, ki je koristna tako za čebele kot za druge opraševal-ce. Pridelek pa je široko uporaben tako za živali kot tudi za ljudi. Arheologi so pri izkopavanju v Mehiki odkrili najstarejša semena buč, ki segajo v sedmo tisočletje pred našim štetjem. Iz Srednje Amerike so buče Španci v 15. stoletju pripeljali v Evropo. Sprva so buče sejali za okras. Z njihovo selekcijo se je večala njihova uporabnost in postale so vse pomembnejša krma za domače živali, predvsem za prašiče. V 19. stoletju se je razširilo stiskanje olja iz semen buč. Danes so buče uporabne za noma ukinila davke, jim brezplačno delila sladkor ... Izrazil je upanje, da bosta temu sledili tudi slovenska in avstrijska politika. Zahvalil se je državi Avstriji, veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju, Občini Žirovnica za financiranje spominske plošče ter sodelavcem ČZS, ki so verjeli v ta projekt. Omenil je tudi g. Antona Špendo-va, ki je bil med najzaslužnejšimi, da je leta 1974 Avstrija priznala, da je bil in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu ter posledično za izboljšanje kakovosti življenja vsakega posameznika. Po praznovanju prvega svetovnega dneva čebel v letu 2018 je paviljon prešel v uporabo ČZS, JSSČ. Ta je na osnovi javnega poziva predala paviljon v nadaljnjo brezplačno uporabo ČD Novo mesto in Občini Mirna Peč. Poleg tega je ČZS muzeju predala tudi leseno maketo čebelnjaka Jana čebele (pomemben vir cvetnega prahu in medičine), živali in ljudi. V jesensko--zimskem času uporabljamo buče kot lepo dekoracijo tudi v svojih prostorih. Buče so v današnjem času cenjene, saj so vsestransko uporabne. Priprava na setev buč hokaido Gojenje buče ni težavno. Le na začetku zahtevajo nekaj oskrbe, saj imajo slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. V vrtu jim izberemo sončno lego, tla pa globoko humusna. V posamezne sadilne lončke jih sejemo konec meseca aprila in na začetku maja, po eno do dve semeni na lonček. Seme hitro kali in sadike hitro rastejo. Presadimo jih na stalno mesto, ko poženejo prvi pravi list. Sredi maja lahko sejemo semena tudi ne- Wl MM wt m ; . IIH VI ■ ■! J: 1 | m U f. o ifr 4-» o Anton Janša Slovenec. Zaključil je z dobro znanimi besedami državne sekretarke Tanje Strniša »svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet« in da naj ta plošča krepi prijateljstvo med Slovenijo in Avstrijo. Zahvala gre tudi vsem prisotnim čebelarjem, ki so se kljub zelo zgodnji uri udeležili slovesnosti. Barbara Dimc, tajnica ČZS Strgarja. Obiskovalci si lahko paviljon ogledajo brezplačno. ČZS Semena buč hokaido sta podarili: fJL ^Semina posredno v gredo. Vedeti moramo, da buče potrebujejo toplo zemljo, zato jih na stalna mesta ne presadimo pred 15. majem, ko ni več nevarnosti za slano. Kadar na vrtu nimamo dovolj prostora za gojenje buč, lahko buče posadimo na rob vrta ali izkoristimo kompostni kup. Lahko pa buče izkoristimo kot živo zastirko. Med mladimi sadikami redno odstranjujemo plevel, dokler rastlina ne preraste in prekrije tal. Med rastjo lahko pod buče položimo slamo, da ostajajo tla vlažna, plodovi kasneje pa niso umazani. f „Slovenski 1 [CEBELftRj 5/2019 letnik CXXI 151 OBVESTILA ČZS Buče cvetijo, ko se dan krajša, in so tako odlična paša za čebele in druge opraševalce. V jesenskem času plodo- Pogovor s Sabino Pirš, novo najemnico Gostišča pri Čebelici Sabina Pirš vam postreže kavo ali čaj s slovenskim medom. Prosim, če se prestavite. Kdo ste, od kod prihajate in kaj je vaš moto življenja? Sem Sabina Pirš, rojena v Ljubljani. Velik del svojega otroštva sem preživela v kuhinji, saj je moja mama odlična kuharica in me je že kot otroka spodbujala k sodelovanju pri pripravi domačih kosil. Kmalu sem tudi jaz imela vse večje želje po kulinariki, in ko je prišel čas odločanja za srednjo šolo, sem takoj vedela, da se želim izobraževati na področju gostinstva in turizma. Svoje šolanje sem končala z odličnim uspehom, poleg tega pa sem bila v svoji generaciji izbrana tudi za najboljšo učenko za gostinstvo in turizem. i „Slovenski} 152 [cebelprj 5/2019 letnik CXXI vi dozorijo. Buče hokaido zrastejo do teže 3 kg in so okroglo-hruškaste oblike. Buče pobiramo skupaj s peclji, da ne poškodujemo plodov. Buče se tako odlično shranijo čez celo zimo. Najbolje je, da jih spravimo neposredno z vrta na hodnike, stopnišča ali na zastekljene terase, kjer ni pretoplo. Buče hokaido so odlična hrana v jesensko-zim-skem času in popestrijo naše krožnike. Letos smo projekt Kar sejemo, to žanjemo nadgradili kot primer dobre prakse in medsebojnega sodelovanja. Semena buč hokaido sta podarili Semenarna Ljubljana, d.o.o., in Semina, d.o.o. Semena buč bodo kmetijske šole, ki sodelujejo v projektu, posejale na svoje vrtove, njive. Dijake in širšo javnost pa bodo seznanjali o pomenu buč v času cvetenja za čebele in kasneje o njihovi široki uporabnosti. Osrednji dogodek projekta Kar sejemo, to žanjemo bo letos na Biotehniški šoli Ptuj v četrtek, 16. maja. Pomen sajenja hokaido buč bomo predstavili tako dijakom, širši javnosti kot novinarjem. Natančneje bosta predstavljeni tehnologija pridelave in tudi demonstracija sajenja buč na posestvu Biotehniške šole Ptuj, šolsko posestvo Turnišče, Zagrebška cesta 86. Vabimo vas na dogodek, da spoznate to čudovito medovito rastlino. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Kaj ste v življenju že počeli, vaše izkušnje? Vedela sem, kaj hočem, vendar takrat še nisem imela pogojev za izpolnitev svoje velike želje in vizije, in to je imeti svoje gostišče. Zaposlila sem se kot gostinka v večji restavraciji. Imela sem srečo in naletela na zares dobre ljudi, od katerih sem se lahko veliko naučila, osebje me je lepo sprejelo in vodja mi je pustil tudi precej proste roke pri mojem delu, ne le to, zanimali so ga moji ideje in predlogi, in to mi je dalo še večjo motivacijo, da sem delila svoje znanje. Po treh mesecih dela obvezne prakse mi je lastnik gostišča povedal, da je z mano zelo zadovoljen, in mi ponudil delo vodje strežbe, ki sem ga jaz z največjim veseljem tudi sprejela. In tako se je začelo ... Vsak dan sem pridobivala nova znanja, nove izkušnje. Na tem področju sem postala močna in do mene so začele prihajati tudi ponudbe različnih gostincev, če bi jim pomagala pri odprtju novih restavracij. Tudi tega izziva sem se z veseljem lotila in na ta način po spletu okoliščin prišla tudi do vodenja svoje restavracije. Vedno pa sem iskala nove izzive in tako sem poleg vodenja restavracije začela delovati tudi na področju sponzorstva in cateringa. Kako to, da ste si za svoj naslednji cilj v življenju zadali obuditi in poživiti Gostišče pri Čebelici? Glede na to, da se je gostišče, ki sem ga imela prej, prodalo, sem se odločila iskati novo primerno lokacijo za svoje delo. Imela sem veliko izkušenj, dobro ekipo in predvsem veliko voljo in željo za nadaljnje delo na tem področju. Gostišče pri Čebelici se mi je zdel lep in primeren izziv glede na moj koncept razmišljanja o gostinstvu in turizmu. Glede na to, da je notranji turizem v porastu, in glede na prečudovito lokacijo Gostišče za vse priložnosti in vrste gostov OBVESTILA ČZS Dobra hrana je tam, kjer so doma dobri ljudje. Gostišča pri Čebelici pa menim, da nas tukaj čaka lepa prihodnost in bomo lahko še veliko stvari nadgradili in obudili. Kakšni so vaši načrti v Gostišču pri Čebelici, kaj boste tržili, na kaj boste dali poudarek? Predvsem bo naš poudarek na tradicionalni sezonski slovenski hrani, nudili bomo malice, kosila, popoldanski ala carte, po naročilu bomo pripravljali tudi jedi izpod peke, v poletnih dneh pa bomo obudili letni žar. Na vikend kosila pa bomo dali še večji poudarek, saj si dolgoročno želimo biti ne le restavracija, ampak tudi destinacija, ki je prijazna družinskim izletom, zato smo obnovili tudi otro- Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma ČZS si prizadeva za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma. Letos nadaljujemo program Državno senzorično ocenjevanje medu 2019 K sodelovanju vabimo izvajalce letošnjih senzoričnih ocenjevanj medu, ki bodo ocenjevanje izvedli in ocenjevali v skladu s Pravilnikom o senzo-ričnem ocenjevanju medu (UO ČZS, 2014) in ki želijo v letu 2019 sodelovati tudi na senzoričnem ocenjevanju za izbor državnega prvaka. Letos ško igrišče, v načrtu pa je še obnova letnega vrta. Poleg hrane bomo imeli v ponudbi tudi odlične tortice, sadne kupe in vse podobne osvežitve za prihajajoče poletne dni. Glede na to, da imamo veliko izkušenj z večjimi skupinami gostov, bo naš poudarek tudi na sprejemu zaključenih družb za različne priložnosti (poroke, krsti, rojstni dnevi, obhajila, obletnice in podobno). Prav tako si želimo privabiti tudi čim več hotelskih gostov in obuditi notranji turizem. V ta namen smo obnovili/ renovirali vse sobe in za gostišče pridobili status treh zvezdic (***), apartma pa bomo še nekoliko nadgradili, da bo primeren za oddajo »poročnega suite apartmaja za mladoporočence«, certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje oziroma ponudnike čebelarskega turizma vabimo, da do najpozneje 1. septembra bo ocenjevanje potekalo v naslednjih kategorijah: akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev, ajdov in gozdni med ter med oljne ogrščice. Zainteresirani izvajalci morajo na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, ali na e-naslov barbara.dimc@czs.si najpozneje do 15. junija 2019 posredovati naslednje podatke: razpisano kategorijo senzoričnega ocenjevanja (slovensko, mednarodno), datum, kraj in ure sprejemanja vzorcev, datum senzorič- tako da bosta mladoporočenca po zabavi lahko pri nas tudi prespala. Kje vidite možnosti sodelovanja s ČZS? Predvsem je to enkratna priložnost pri kulinariki, in to bomo z veseljem izkoristili, saj bomo povezovali svoje jedi z medom, tako v imenu kot v okusih. Tudi gostom hotela bomo z veseljem predstavili čebelarsko pot, jih pogostili z medenimi hišnimi specialitetami, da jim bo obisk našega gostišča nekaj posebnega in še dolgo lep spomin. Kakšna hrana bo prioriteta na krožniku Gostišča pri Čebelici? Naš meni je prilagojen vsem okusom, vsekakor pa bo velik poudarek na tradicionalni slovenski hrani, ki bo odvisna od sezone, tako boste na naših krožnikih lahko našli krvavice, pečenice, pečenke, ajdove žgance, domače skutne štruklje, domačo potico, jabolčni zavitek in še in še ... Naša ciljna skupina so gosti, ki si želijo prijetnega ambienta in okusne hrane, pohodniki, kolesarji, motoristi, družine, zaključene družbe . in za prav vsakega od naštetih se bomo posebej potrudili. Naš slogan je: »Dobra hrana je tam, kjer so doma dobri ljudje.« Pogovarjala se je Barbara Dimc. 2019 na naslov ČZS posredujejo predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma v letu 2019, ki je dostopna na spletni strani ČZS. Za več informacij smo vam na voljo na e-na-slovu: barbara.dimc@czs.si. Barbara Dimc, tajnica ČZS nega ocenjevanja medu, datum sklepne slovesnosti, višino kotizacije ter ime in priimek osebe za stik za dodatne informacije. Izvajalci senzoričnih ocenjevanj, ki prijave ne bodo oddali pravočasno in ocenjevanja ne bodo izvedli v skladu z veljavnim Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu, v tem letu ne bodo mogli sodelovati na državnem senzoričnem ocenjevanju. Barbara Dimc, tajnica ČZS f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 5/2019 letnik CXXI 153 OBVESTILA ČZS Je tudi enotna matičnica priložnost? Pisal se je torek, 27. novembra 2018, ko se je sestala komisija za vzrejo čebeljih matic pri ČZS in sklenila, da se do letnega srečanja vzrejevalcev matic 2019 pripravi predlog izdelave enotne matičnice. 7. februarja 2019 smo predstavili predloge izdelave matičnic na srečanju vzrejevalcev matic. Skupina vzrejevalcev matic je verjela v enotno izdelavo matičnic s potiskom, ki se bo od tujih ločila že na prvi pogled. Sedaj vas obveščamo, da ima skupina registriranih vzrejevalcev matic enotne matičnice, ki so potiskane z logotipom AC (AUTHENTIC CARNIOLAN) in pripisom Bred in Slovenia. Kranjska čebela letos obeležuje 140-Ietnico, ko jo je Pollmann prvič opisal in poimenoval. Tako si matica kranjske čebeIe zasIuži posebno prepoznavnost tudi v tujini, saj jo prepoznajo po njeni deIavnosti, predvsem pa po marljivosti. Skupaj verjamemo v še eno čebelarsko zgodbo in vzrejevalci matic so dokazali, da delujejo enotno kot čebelja družina. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Prenovljen izbirni predmet Čebelarstvo Posodobitev učnega načrta za izbirni predmet ČebeIarstvo je od novembra 2016 do januarja 2018 pripravljala delovna skupina v sestavi: mag. Aleš Rodman, ČZS; dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo; Pavel Bone, Gimnazija Nova Gorica; Marko Borko, ČZS; Vladimir Fajdiga, ČZS; Dušan Ka-pIan, ČZS; mag. Minka Vičar, predmetna skupina za bioIogijo, Zavod RS za Se zanimate za pridelavo cvetnega prahu? Vabljeni, da se udeležite seminarja ČZS, JSSČ, pripravIja seminar o teh-noIogiji pridobivanja cvetnega prahu. Seminar bo obsegaI tako teoretično kot tudi praktično izobraževanje, na njem pa se boste seznanili s pomenom cvetnega prahu, bioIoškimi osnovami pridobivanja cvetnega prahu, s tehnoIogijo pridobivanja cvetnega prahu osmukanca Seminar o pridobivanju medu ČZS, JSSČ, razpisuje 13-urni seminar o pridobivanju medu. Na njem bomo obravnavaIi osnove zakonodaje in ustreznost pripomočkov pri pridobivanju medu, določali bomo vrste medu, spoznavali tehnologijo pridobivanja medu, točiIi med, seznaniIi pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem šolstvo; mag. Mojca Šegel, OŠ Vitanje; Andreja Smrdelj, OŠ Dekani. Strokovno so ga recenzirali: izredni prof. dr. Janko Božič, Biotehniška fakuIteta; Janez Gregori, Prirodoslovni muzej Slovenije; mag. Marko Hrastelj, Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma. Strokovni svet RS za spIošno izobraževanje je 21. junija 2018 sogIasno sprejeI posodobljeni učni načrt ČEBELARSTVO, ki je bil kasneje objavljen tudi na spletni strani ministrstva za šolstvo: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/podrocje/os/devetlet- ka/predmeti_izbirni/CebeIarstvo_iz-birni.pdf. VeseIi nas, da se je v šoIskem Ietu 2018/2019 že povečaIo števiIo šoI, ki izvajajo izbirni predmet ČebeIarstvo, in sicer je to deset šol: OŠ Ob Dravinji SIovenske Konjice, OŠ Šmarje pri JeI-šah, OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Dekani, OŠ MaIa NedeIja, OŠ Srečka KosoveIa Sežana, DOŠ 1 Lendava, OŠ MisIinja, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Lucijana Brat-koviča Bratuša Renče. Upamo, da se za izvajanje ČebeIarstva kot izbirnega predmeta v prihodnje odloči še več šol. MB in njeno probIematiko, s pridobivanjem izkopanca, postopki ravnanja s cvetnim prahom po odvzemu, skIadiščenjem in označevanjem prideIka ter uporabo. Potrdilo o udeležbi na seminarju bodo pre-jeIi Ie tisti sIušateIji, ki se bodo udeIežiIi vseh osmih ur izobraževanja. Seminar bo potekaI predvidoma konec maja oz. v prvi polovici meseca junija v prostorih Čebelarskega centra na Brdu pri Luko-vici in v čebelnjaku Hofer. Na seminar se Iahko prijavite na e-nasIovu natasa. Iilek@czs.si ali po tel. št.: 040/436 519, kjer Iahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna števiIka, števiIka pošte, kraj), ali imate izkušnje s pridobivanjem cvetnega prahu ali ne, tel. št. in e-naslov. Prijave zbiramo do 20. maja 2019. Največje število udeIežencev je 50, zato pohitite s prijavo! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavIjeni kandidati prejeIi po e-pošti pred začetkom tečaja. Nataša Lilek, svetovalka JSSC medu. Seminar bo potekal predvidoma maja in junija na Lukovici. Na seminar se Iahko prijavite mag. Andreji KandoIf Borovšak, in sicer na e-naslovu andreja. kandolf@czs.si. Seminar je namenjen začetnikom in čebelarjem z nekajletnimi izkušnjami. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), teI. št. in e-nasIov ter koIiko Iet čebelarite in v kakšnem panjskem siste- mu. Te podatke potrebujemo, da bomo lažje oblikovali skupine udeležencev s pribIižno izenačenim predznanjem. Prijave zbiramo do 7. maja 2019. ŠteviIo prijav je omejeno, zato pohitite! Predvidoma se bo seminar začeI 13. maja. Natančen urnik z datumi bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po e-pošti pred začetkom seminarja. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ i v Slovenski ] 154 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Seminar o gozdnem medenju Opazovalno-napovedovalna služba razpisuje dva seminarja o gozdnem me- Seminarji za čebelarje ČZS, JSSČ, razpisuje seminarje za čebelarje: Šesturni seminar o apitehničnih ukrepih. Seminar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja. Na seminarju se boste seznanili z osnovami biologije čebel, biologijo varoj, diagnostiko in apitehničnimi ukrepi. Seminar bo potekal 15. maja 2019 ob 17. uri, teorija, 16. maja 2019 ob 15. uri pa praksa v Selu pri Otovcu v Čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. 2-krat šesturni seminar o čebelarjenju v LR-panju. Seminar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja, na Seminarji za čebelarje ČZS, JSSČ, razpisuje seminarje za čebelarje: Dva šesturna seminarja Tehnologija čebelarjenja v AŽ-panju. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Obravnavali bomo zgodovino in lastnosti AŽ-panja ter temeljna načela čebelarjenja v njem. Seminar bo potekal 14. maja 2019 ob 16. uri (teorija) in 15. maja 2019 ob 15. uri (praktični del), drugič pa 21. maja 2019 ob 16. Delo terenskih svetovalcev v mesecu veliki traven Mesec maj ali veliki traven je peti mesec v gregorijanskem koledarju in je že v polnem razcvetu. Čebelarji imamo s čebelami že polno dela, saj jim je treba povečevati prostor za njihov nemoteni razvoj. Če jim bomo nudili ugodno bivališče za njihov nemoteni razvoj, nam bodo vrnile z obilo čebeljih pridelkov, le če nam bo denju s terenskim ogledom. Prvi bo v sredo, 5. junija 2019, na območju Čebelarskega društva Ponikva, oseba za stik je g. Rojs 041/826 690. Zbrali se bomo ob 15.00 na železniški postaji v Poljčanah. Drugi njem pa bomo obravnavali zgodovino LR-panja, temeljna načela čebelarjenja z LR-panjem, izvajanje apitehničnih ukrepov v LR-panju in načine zatiranja varoj v LR-panju. Seminar bo prvič potekal 22. maja 2019 ob 17. uri, teorija, 23. maja 2019 ob 15. uri pa praksa, drugič pa 12. junija 2019 ob 17. uri teorija, 13. junija 2019 ob 15. uri praksa, vsakič v Selu pri Otovcu v Čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. 2-krat šesturni seminar o vzreji matic v svojem čebelarstvu. Po programu bodo v okviru seminarja izvedene tri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževanja. Na njem se boste seznanili s selekcijo, z odbiro družin in načini vzreje matic v lastnem čebelarstvu. Seminar bo prvič potekal uri (teorija) in 23. maja 2019 ob 16. uri (praktični del). Seminar se bo izvajal v prostorih Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici in v bližnjem čebelnjaku. Šesturni seminar Apitehnični ukrepi. Seminar obsega tri šolske ure teoretičnega in tri šolske ure praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali pomen in način izvajanja apitehničnih ukrepov v AŽ-panju. Seminar bo potekal 27. maja 2019 ob 16. uri (teorija) in 28. maja 2019 ob 16. uri (praktični del). Seminar se bo izvajal v prostorih Čebelarskega centra narava naklonjena. Seveda se pri samem delu tudi kje zaplete in nasvet poiščemo pri terenskih svetovalcih v čebelarstvu. Čebelarji pri pregledih čebeljih družin ne smemo pozabiti pozornosti posvečati tudi obarvanosti obročkov na zadku čebel. Če imate tudi s tem težavo, pokličite terenskega svetovalca in skupaj z njim preverite stanje v svojih čebeljih družinah. Trenutno svetovalci opravljajo svetovanja glede morfološke seminar bo potekal 13. 6. 2019 na območju Čebelarskega društva Cerkno, oseba za stik je g. Pegan 031/292 577. Zbrali se bomo ob 16.00 pri čebelnjaku OŠ Cerkno. Aleš Bozovičar, vodja ONS 29. maja 2019 ob 17. uri, teorija, 30. maja 2019 ob 15. uri pa praksa, drugič pa 5. junija 2019 ob 17. uri teorija, 6. junija 2019 ob 15. uri praksa, vsakič v Selu pri Otovcu v Čebelarskem domu ČD Črnomelj in bližnjem čebelnjaku. Na seminarje se lahko prijavite (potrebna je poprejšnja registracija) na e--naslovu vlado.augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Ker se bo seminarja lahko udeležilo največ 12 slušateljev, pohitite s prijavo! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ na Brdu pri Lukovici in v bližnjem čebelnjaku. Na seminarja se lahko prijavite na e--naslovu simon.golob@czs.si ali na tel. št.: 030/604 015. Na tej telefonski številki dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let in s koliko družinami čebelarite, svojo tel. št in e-naslov. Ker se bo seminarja lahko udeležilo največ 12 slušateljev, pohitite s prijavo! Simon Golob, svetovalec JSSČ čistosti čebeljih družin, in če v določeni čebelji družini opazijo več kot 2 % čebel z rumenimi obročki, svetujejo zamenjavo matice. Tako čebelar prejme brezplačno matico za zamenjavo v čebelji družini, v kateri so prisotne čebele z rumenimi obročki. Ob tem sporočamo, da bodo do brezplačnih matic upravičeni le čebelarji, ki imajo v registrih kmetijskih gospodarstev urejene vpise. f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 5/2019 letnik CXXI 155 OBVESTILA ČZS Terenskega svetovalca v čebelarstvu lahko pokličemo tudi v primeru terenske analize medu. Vašemu vzorcu medu bo določil vsebnost vode in električno prevodnost. Pridobljeni podatek vam bo v pomoč pri določanju izvora medu. Prav tako lahko skupaj preverita točnost obveznih podatkov na nalepkah za med in preverita še izpolnitev čebelarske dokumentacije. V tem mesecu poleg svetovanja čebelarjem na terenu izvajajo tudi delavnice, ki so namenjene vsem čebe- larjem. Seznam delavnic je objavljen v nadaljevanju. Čebelarska društva, ki želite, da se na vašem območju izvede delavnica, pokličite na tel. št. 040/436 517 in se dogovorite za izvedbo delavnice na svojem območju. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v maju Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Stik 7. maj 16.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in osnovna odbira Vinko Sajtl Zbirno mesto parkirišče pri cerkvi Gor. Gradišče g. Sajtl 030/604 053 7. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Janez Markič KS Filipiča, Naklo g. Markič 031/365 021 7. maj 17.00 Rejski program in osnovna odbira v čebelarstvu Roman Marinko ČD Krim, Preserje g. Peček 041/482 492 7. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Kobe Kmetijska šola Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 7. maj 19.00 Rejski program in osnovna odbira Franc Kobe Kmetijska šola Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 8. maj 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ ter pridelava medu in kakovostne sheme medu Martin Cuš V prostorih ČD Ptuj, Trstenjakova, Ptuj g. Cuš 030/604 071 10. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in osnovna odbira Roman Marinko ČD Borovnica g. Jereb 051/281 087 23. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu (vzreja čebeljih matic za lastne potrebe) Anton Suši Slapenski most, Vipava g. Suši 041/613 595 23. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Franc Kobe Kmetijska šola Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 23. maj 19.00 Pridelava medu in sheme kakovosti Franc Kobe Kmetijska šola Grm Novo mesto g. Kobe 041/940 606 26. maj 9.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Peter Babnik Na društvenem čebelnjaku v Vojniku g. Babnik 041/211 295 27. maj 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu in izpolnjevanje obrazcev v SDHNČ Franc Tratnjek Biotehniška šola Rakičan (zbirno mesto šolski čebelnjak) g. Tratnjek 041/606 013 Podatki o gibanju tehtnic od 21. 3. 2019 do 20. 4. 2019 Opazovalna postaja Gibanje Opis tehtnice dogajanja ± kg Bohor - Planina pri Sevnici -1,9 N medilo Braslovče -0,4 N medilo Brežice -0,6 N medilo Čentiba - Lendava 3,9 Divja češnja, regrat Činžat - Lovrenško Pohorje -3,6 N medilo Dekani - Koper -0,9 N medilo Dolenjske Toplice -4,7 N medilo Ilirska Bistrica -1,4 N medilo Kojsko - Podsabotin -0,7 N medilo Kostanjevica na Krki - Gorjanci -1,1 N medilo Kozarišče - Loška dolina -5,8 N medilo Kozjak - Radlje -1,9 N medilo Kranjska gora -4,2 N medilo Kresnice - Kresniški vrh -2,5 N medilo Krim - Kurešček -2,2 N medilo Ljubljana - mesto -1,1 N medilo Ljutomer 2,3 Divja češnja, regrat Mali Bakovci - Prekmurje 0,9 Divja češnja, regrat Malič - Laško 1,6 Divja češnja, regrat Menišija - logaška planota -2,4 N i medilo Opazovalna postaja Gibanje Opis tehtnice dogajanja ± kg Metlika - Bela krajina 0,9 Divja češnja, regrat Murska Sobota 0,6 Divja češnja, regrat Oplotnica - Slovenska Bistrica -2,1 Ni medilo Podstenice - Kočevski rog -3,9 Ni medilo Polhov Gradec - Podreber -2,8 Ni medilo Poljane - Raca gora -4,4 Ni medilo Prebold - Vransko -1,1 Ni medilo Ruško Pohorje - vrh 1,6 Divja češnja, regrat Šempeter - Goriško -0,1 Ni medilo Šenčur - Kranj -2,4 Ni medilo Sevniško - Krško 0,3 Divja češnja, regrat Slovenske gorice - Lenart 0,1 Divja češnja, regrat Šmarje pri Jelšah - Šentjur 2,4 Divja češnja, regrat Tolminsko - Kanalsko -0,2 Ni medilo Travna gora - Velika gora -2,3 Ni medilo Trnovski gozd -3,4 Ni medilo Veliki Boč - Kozjak -2,2 Ni medilo Zavrč - Haloze 3,0 Divja češnja, regrat, sadno drevje Žužemberk -3,7 Ni medilo i v Slovenski ] 156 [cebelbrj 5/2019 letnik CXXI OBVESTILA ČZS Nadaljevalni tečaji za čebelarje začetnike ČZS pripravlja več samoplačniških nadaljevalnih tečajev za čebelarje začetnike, ki bodo potekali maja in junija 2019 na različnih lokacijah po Sloveniji pod vodstvom predavateljev Franca Vpis v tečaj apiterapije Vpis v 110-urni tečaj apiterapije I poteka od 1. marca do predvidoma 20. oktobra 2019 oziroma do zapolnitve prostih mest (predvidoma 40 udeležencev). Tečaj se začne v soboto, 19. oktobra 2019. Predavanja bodo pote- Kobeta, Braneta Borštnika, Franca Po-drižnika, Štefana Šemna, Marije Sivec in Vladimirja Fajdige. Tečaj obsega osem šolskih ur praktičnega usposabljanja. Na njem se boste seznanili s čebelarsko opremo in pristopom k čebelam, z oceno moči in urejanjem čebelje družine, izdelavo narejencev in ometencev, oskrbo rojev in izrojencev, kala v Mariboru ob sobotah in nedeljah po vnaprej pripravljenem urniku. Tečaj je namenjen zdajšnjim ali prihodnjim članom Sekcije apiterapevtov Slovenije. Pogoji za vpis so končana srednješolska izobrazba in čebelarsko predznanje. Informacije o usposablja- s tehnologijo pridelave čebeljih pridelkov ter pripravo čebelje družine na prezimovanje. Cena tečaja je za člane ČZS 100,00, za nečlane 110,00 EUR/ osebo. Podrobnejša najava tečajev z urniki in spletnim prijavnim obrazcem bo objavljena na začetku maja na spletni strani ČZS. ČZS nju, prijavnico in urnik lahko najdete na spletni strani www.czdm.si v rubriki Izobraževanja. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na zve-za@czdm.si ali na tajnistvo@czdm.si Sekcija za apiterapijo Slovenije, ČZD Maribor Urnik usposabljanj v maju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja ob- vezno prinesti izkaznico ČZS!Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o Apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinarski dnevnik. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 6. maj 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - Tomaž Samec Kulturni center Rogaška Slatina, soba g. Janžek OBNOVITEV 34, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina 031/608 879 7. maj 16.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v ekološkem čebelarstvu; praktično mag. Ivo Planine čebelnjak, g. Oskar Sovdat, Ravni laz g. Planinc 13a, Bovec 041/740 805 izobraževanje* 9. maj 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Lucija Zvokelj Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, Ljubljana ga. Zvokelj 041/650 158 10. maj 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v ekološkem čebelarstvu; praktično izobraževanje* mag. Ivo Planine Šolski čebelnjak, OS Frana Erjavca, Kidričeva 36, Nova Gorica g. Planinc 041/740 805 11. maj 9.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v ekološkem čebelarstvu; Varoza - pravna podlaga, sledljivost uporabe zdravil in farmakovigilanca; praktično izobraževanje* Alenka Juric Čebelarski dom Hrastnik, Ulica prvoborcev, Hrastnik ga. Juric 041/900 005 13. maj 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov, 2. del: Varoza čebel; praktično izobraževanje* Alenka Juric Čebelnjak ČD Vojnik, Cesta talcev 51, Vojnik ga. Juric 041/900 005 14. maj 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Lucija Zvokelj G. Vodičar, Bruhanja vas 30, Videm -Dobrepolje ga. Zvokelj 041/650 158 15. maj 16.00 Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu* mag. Ivo Planinc Srednja Kanomlja 66, Spodnja Idrija g. Planinc 041/740 805 16. maj 16.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično Mateja Ratiznojnik NVI Murska Sobota, Noršinska 35, Murska Sobota ga. Ratiznojnik 031/622 730 izobraževanje* 16. maj 17.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Lucija Zvokelj Učni čebelnjak ČD Kočevje, Rožna ulica, Kočevje ga. Zvokelj 041/650 158 17. maj 16.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Alenka Juric Čebelnjak ČD Laško pri OS, Sentrupert 89, Laško ga. Juric 041/900 005 f „Slovenski 1 [ cebelo rJ 5/2019 letnik CXXI 157 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 17. maj 16.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov; l.del: Zdravstveno varstvo čebel - splošni del; 2.del: Varoza čebel* Anita Vraničar Novak Župnija Črnomelj, Ulica Mirana Jarca ga. Vraničar Novak 5, Črnomelj 041/649 495 17. maj 17.00 Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu* mag. Ivo Planine Knjižnica Bena Zupančiča, Trg padlih g. Planinc borcev 5, Postojna 041/740 805 18. maj 8.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov, 1. del: Zdravstveno varstvo čebel - splošni del, 2. del: Varoza čebel* mag. Mira Jenko Rogelj Dom čebelarjev Brode, Brode 37, ga. Jenko Rogelj Škofja Loka 041/645 769 21. maj 9.00 Ugotavljanje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v ekološkem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Alenka Jurič Turistična kmetija Ramšak, Podolševa ga. Jurič 13, Solčava 041/900 005 22. maj 16.00 Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* mag. Mira Jenko Rogelj čebelnjak g. Jožeta Klemenčiča za ga. Jenko Rogelj cerkvijo na Tenetišah, Golnik 041/645 769 22. maj 17.00 Ugotavljaje varoj pri čebelah; Zatiranje varoj pri čebelah v klasičnem čebelarstvu; praktično izobraževanje* Alenka Jurič Čebelnjak ČD Vojnik, Cesta talcev ga. Jurič 51, Vojnik 041/900 005 23. maj 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica Marija Sivec Oš Dekani, Dekani 32, Dekani ga. Smrdelj 041/613 067 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci F ii 11 i 1:1: it- l :il : . : ti,- n, označene matice kranjske sivke iz j. ', odbranih matičarjev. Vzreja ■- " poteka pod nadzorom Kmetijskega ^jh > y inštituta Slovenije. Matice lahko .. ■ '' prevzamete osebno ali pa vam — ' " ' i.' '■ V ' jjfifc^ jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. - ' J, - ifr ^ ■ j^jSi»«!^ Tel.: 041/886 652, 031/574 775, i . e-pošta: joze.tratnjek@slol.net ,J -