njIK XII fit. 3 MAREC 2O'0'5" Kakovost življenja je ijpomembnejši cilj izvójne strategije— občine Trzin Materom izrekamo voščilo ob materinskem dnevu, vsem občanom pa želimo bogato velikonočno pojedino. PESKANJE IN ZAŠČITA KOVINSKIH IZDELKOV. ODLITKOV. NERJAVEČE PLOĆEVINE. STEKLA, KAMNA. BETONA. CISTERN. KAMIONOV. AVTOMOBILSKIH PlATIŠČ IN OSTALO i GREGA MOSER Bilečanska 2, 1000 Ljubljana Tel.: 041 624 898 E-mail: gmoser@volja.net www.kamrca.com/gm RT V SERVIS GORENC s.p., Liparjeva 16, Mengeš, GSM: 041/644 121 Popravila: - TV sprejemnikov - PC moriitorjev - audio naprav Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Istrie6' UUBOAN5KA \ZÏ> TfcZlKI mmm SCASTViE PI23E sestrice Ljubljanska c. ( BAHNĚ') Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske sforit Hubatovo 7B, 1236 Trzin, tel.: 01/564 20 27 TEC:041 925 945 Spoštovane Trzinke, spoštovani Trzinci! red vami je nova, marčevska številka Odseva. Z županom sva se namreč dogovorila, da začasno poskrbim za urejanje Odseva in s tem (skupaj s sodelavci) poskrbim za to, da Odsev izhaja še naprej. ODSEV glasilo Občine Trzin Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika: Zoran Jtreb Tehnićno urejanje in tisk : GRAKIKA 2000 d.o.o., Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale Trženje: Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega věstníku): Marija Lukan Naklada: 1.500iz>odov Elektronski naslov: zoran, iereblgsinl.nel Glasilo izhaja enkral mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjsiva v Trzinu ISSN 1408 - 4902 Čeprav bom tudi sam za vsako številko Odseva napisal nekaj prispevkov, predvsem o delu občinske uprave, občinskega sveta in s področja gospodarstva, vašega glasila ne morem napisati sam, vsaj ne takšnega kot ste ga vajeni, zato ob tej priložnosti vabim k sodelovanju vse dosedanje in nove sodelavce. Nekateri so mi svoje sodelovanje že potrdili in se jim za zaupanje iskreno zahvaljujem. Da bo Odsev še naprej kar se da natančen popis dogajanja v občini in zanimivo branje za občanko in občane vseh starosti, bomo prostor v njem zagotovili vsem društvom, športnim in drugim klubom, organiza-cijam pa tudi osnovni šoli, župniji in vsem drugim interesnim skupinám, ki bodo vanj želele prispevati svoj delež. Poleg tega povabilo k sodelovanju velja za vse generacije - od osnovnošol-cev, dijakov in študentov pa vse do upokojencev. Poleg naročenih člankov so pomem-ben del vsakega časopisa tudi nenaro-čena pisma bral-cev. Tudi slednjih bomo veseli in jih bomo tudi objavija-li, seveda pod po-gojem, da bodo pisma korektna, pod-pisana in opremljena s telefonsko številko, na kateri bo mogoče preveriti identileto avtorja. Podjetja so pomemben del občine Trzin, zato tudi slednja že sedaj vabim k sodelovanju; od njih pričakujem, da nas obvešćajo o dogodkih, ki so po-membni za nadaljnji razvoj občine (predvsem ekološke in druge investicije, širitev, dodatno zaposlovanje in podobno). Čeprav so podjetja v OIC ob-čanom že bolj ali manj znana, se vsaj nekatera razvijajo s tolikšno naglico, da jih je obćasno treba predstaviti »na novo«. Prostor bomo rezervirali tudi zgodovinskim dogodkom, obletnicam in literarnim prispevkom ter tako tr- zinskim literarnim ustvarjalcem omo-gočili »prvo promocijo«. Priložnosti za sodelovanje z Odsevom je torej ogromno in jih kaže izkoristiti. Nenazadnje je lokalni časopis ali revija enkratna priložnost, da se preizkusi-te v pisanju, še posebej to velja za tište dijake in študente, ki jih privlači novinarsko delo. Navodila za pripravo in oddajo prispevkov Tehnična in organizacijska pravila igre ostajajo enaka kot doslej. Še vedno bo prispevke treba oddajati do doiočene-ga dne v mesecu, vendar želim, da do zadnjega dne »odlašate« samo s tistimi prispevki, ki so vezani na dogodke ob koncu meseca, vse ostale pa mi pošiljate prej oziroma takoj, kojih pripravite. Članki naj bodo skrbno pripravljeni, »neo-blikovani« (samo leva poravnava, enojen razmik med vrsticami ...), pisava naj bo tipa »Times New Roman«, velikost črk pa 12. Članki naj bodo dolgi od 2.000 (za pol strani) do 5.000 znakov (za celo stran) s presledki vred. Zaželene so tudi fotografije (z ustreznimi podpisi), če se le da, posnete z digitalnim fotoaparatom. Rok za oddajo gradiv za aprilsko številko Odseva je 7. april 2005, za maj-sko pa 4. maj 2005. Za vse dodatne informacije sem dosegljiv na telefonski številki 040 835 356, gradiva pa mi pošiljajte na elektronski naslov zoran.iereb@siol.net Zoran Jereb, v. d. urednika Spoštovani predsedniki in predsednice društev v občini Trzin »Obveščam vas. da bo ODSEV, naše občinsko glasilo, ne glede na prenehanje delà dosedanjega ure-dniškega odbora še naprej izhajalo. in glede na vsebinsko enako orienti-ranost glasila pričakujemo in vas hkrati vabimo k sodelovanju predvsem na področju poročanja o aktualnih dogodkih v društvih, katerih predsedniki in prcdsednice ste.« Tone Peršak, župan ž u K Mi p  N BPPPI O V KO T 1 Č E K (YJeprav so člani zdaj že bivšega ure-TČ> dništva v zadnjih dveh številkah Odseva porabili precej strani za svoj obračun z »mogočniki« v vodstvu Ob-čine in občinskem svetu, ki sprejemajo »po času totalitarizma zaudarjajoče sklepe« (kako zlahka se nam zapiše kakšna res krepka!), dolgo nisem imel namena odgovarjati na njihove trditve ali polemizirati z njimi. Tako kot tega nisem počel že precej časa, ne glede na to, kaj je kdo napisal o tem, da bi bil moral župan storiti, pa ni storil, ali da je storil, čeprav tega nikakor ne bi bil smel. Odgovarjal, zanikal ali pojasnje-val nisem, četudi so bile včasih objavljene tudi kolosalne neumnosti o tem, kaj vse da bi občina morala ali kaj da je storila narobe, ker se mije zdelo, da župan pač ni župan zato, da bi pouče-val ljudi, ki se javnosti predstavljajo kot nedotakljivi novinarji, katerih avto-nomijo in etiko je treba spoštovati, in ki bi potemtakem tudi morali poznati pristojnosti in naloge občine, županov, občinskih svetov in pravila delovanja teh organov, če že tako nedotakljivo neodvisno pišejo o teh rečeh. Vendar so me odzivi nekaterih občanov, ki so jih prispevki gospoda Štebeta in njegovih sodelavcev zelo vznemirili in opo-zorila, da sta prvi letošnji številki vsaj v nekaterih skupinah, društvih in, seve-da, lokalih, povzročili hudo razburje-nje, prepričali, daje morda le smiselno pojasniti nekatere najbolj čudne trditve. Najprej naj omenim stališče, ki gaje zapisal gospod Štebe, češ da po njego-vem mnenju za domnevni obračun z uredništvom ništa razlog sporni obseg Odseva in nespoštovanje roka izhaja-nja (Odsev naj bi praviloma imel 32 strani in naj bi izšel do 20. dne vsak mesec, razen avgusta), temveč vsebina in domnevno upravičena kritika. Pod-pisani seveda zagotavljam, da to ni res, o čemer priča tudi navedeno dějstvo, da tudi na neupravičene objavljene očitke sploh nismo odgovarjali. Sem pa res gospodu Štebetu večkrat rekel, da od ljudi, ki se predstavljajo kot kvalificirani novinarji, pričakujem, da bo-do svoje sume ali informacije o do-mnevnih napakah župana, uprave ali kogarkoli z občine, vsaj nekoliko preve-rili in ne kar obtožili, potem pa se z na-smehom izgovarjali, da so oni pač tako slišali ali pa mislili. Resnica je ravno obratna, da smo tako jaz kot tudi većina svetnikov večkrat poudarjali, da nam je po vsebini Odsev blizu in všeč, da pa je že ves čas zelo vprašljivo sko-raj popolno nespoštovanje z odlokom predpisanih pravil o obsegu in roku iz-hajanja občinskega glasila. Vsaj gospod Štebe ve, ker je bil vedno navzoč, da sem vseh šest let od začetka delovanja Občine Trzin bránil in zagovarjal Odsev, četudi so posamezni svetniki upravičeno opozarjali na to, da uredništvo ne spoštuje odloka in proračuna in zahtevali zamenjavo glavnega in odgovornega urednika, in da je občin-ski svet vedno znova opozarjal uredništvo in sprejemal sklepe, da morajo na-pake (obseg, nespoštovanje roka izha-janja) odpraviti. Še vedno trdim, daje Odsev imel veliko vsebinsko kvaliteto (nekakšna domačijskost ali navezanost na trzinske tradicije in lokalne miselne vzorce), a trdim tudi, da bi uredništvo moralo spoštovati tudi v bistvu zelo ne-zahtevne norme o obsegu in roku, ki jih je predpisal občinski svet. Že zato, ker je v resnici Občina Trzin omogoči-la temu uredništvu zelo udobne finančně pogoje za delo. Občina Trzin, glede na velikost in šte-vilo prebivalcev, finančno daleč najbolj izdatno podpira to dejavnost, saj je v letu 2004 samo za Odsev namenila 10,5 milijona SIT, za obveščanje javnosti v celoti pa 11,000.000 SIT. Desetkrát večja Občina Kranj daje v ta na-men 21 mio SÍT, devetkrat večja Občina Domžalc 14 mio SIT, občini Moravce in Lukovica, ki imata po 2.000 prebivalcev več, pa po 8,5 mio SIT. Stališče uredništva pa lahko strnemo v stávek: Mi bomo odločili o tem, kako de-bel bo Odsev in kdaj bo izšel, vi pa mo- rate to plaćati! Ker je lani zaradi za 25 odstotkov preseženega obsega Odsev že novembra porabil načrtovana sredstva, pač ni bilo mogoče izplačati ho-norarjev pred novim letom in zato se je uradni fotograf odločil, da za januarsko številko ne bo dostavil fotografije za naslovnico. A glavni in odgovorni urednik ni sodil, da bi bilo treba o tem obvestiti izdajatelja in ustanovitelja Odseva (Občino Trzin) in ni niti sku-šal rešiti položaja z drugo fotografijo ali poiskati rešitve v sodelovanju z županom. Morda se zdi komu vztrajanje pri načr-tovanem obsegu in roku izhajanja manj pomembno, vendar je potrebno poudariti, da občina pač deluje v skladu z Zakonom o javnih financah, in mora za vse izdatke načrtovati porabo, da preprosto ne sme preseči načrtova-ne porabe po postavkah, razen iz zelo utemeljenih razlogov. Zamude pri iziđu posamezne številke pa so bile veli-kokrat razlog za to, da oglaševalci preprosto niso želeli plaćati računov za oglas, ker je Odsev izšel kasneje, kot se je zgodil z oglasom napovedani dogodek ipd. Tudi Občina Trzin je nič kolikokrat morala dodatno in zadnji dan z raznosom vabil obveščati občan-ke in občane o tem ali onem dogodku (zboru občanov, kulturni prireditvi), čeprav je bil dogodek na ustrezen način napovedan v Odsevu, ki pa je, kot rečeno, namesto dvajsetega v mesecu izšel še kak dan po napovedanem dogodku, ki je bil, recimo, napovedan za 25. dan v mesecu. Kot rečeno, bivše uredništvo dobro ve, daje bilo to nespoštovanje predpisanih pogojev glavni razlog vseh žolčnih debat v občinskem svetu tako rekoč šest let od ustanovitve občine in vendar je uredništvu samo v letu 2004 prekoračilo predpisani obseg za 25 odstotkov, kar pomeni tudi za vsaj 20 odstotkov višjo ceno Odseva. Gospod Štebe se pritožuje, da je bil z odlokom predvideni dohodek Odseva od oglaševanja, ki naj bi znašal 40 odstotkov odhodkov za Odsev, previsoko ocenjen. Naj poudarim, daje določba o tem deležu nastala na podlagi ocene, pri kateri je leta 1999 sodeloval tudi g. Štebe. Po drugi strani pa tak delež v šestih letih nikoli ni bil dosežen in Občina Trzin tega nikoli ni očitala uredniš- tvu niti postavljala kakršnihkoli zahtev v zvezi s tem. Zato je očitek v zvezi s tem neupravičen. Velja povedati še to, daje bilo v lánském letu res za približno tri milijone tolarjev objavljenih oglasov in reklam, vendar ko odšteje-mo provizijo za pridobivanje oglaševal-cev, ki je seveda povsem upravičena, saj gre za zelo těžko delo, ter popuste in (iz že omenjenih razlogov) neplača-ne račune, smo lahko veseli, če dejan-sko iztržimo dva milijona tolarjev. Pa še beseda o honorarjih. Res je, da honorarji že dolgo niso bili zvišani, a res je tudi, da so honorarji za dopisnike Odseva pravzaprav še vedno relativno znosni, saj marsikateri časopis z veliko višjo naklado ali tudi marsikatera vseslovenska revija izplačuje nižje ho-norarje. Res paje tudi, da uredništvo tudi na tem področju ni ravnalo korektno. Tako je denimo zahtevalo, da se nekaterim avtorjem, ki so pisali o delo-vanju trzinskih društev, njihovi prispevki plačajo, za druge pa tega ni predlagalo, čeprav bi po mnenju občine ti prispevki, ker gre za promocijo društev, v bistvu morali biti vsi enako obravnavani in neplácáni. Hkrati je Občina Trzin ves čas plačevala določe-na delà članom uredništva, ker so pač bili člani uredništva in Trzinci, četudi bi lahko dobila cenejše izvajalce. To se je izkazalo tudi zdaj, ko smo na primer za postavljanje oziroma tehnično obli- kovanje glasila dobili za polovico ce-nejšo ponudbo, kot nas je to delo stalo doslej, in še bi bilo mogoče naštevati. A bodi dovolj! Spoštovane občanke in občani, opravi-čujem se, ker je Županov kotiček tokrat daljši kot običajno in povrhu še tematsko neprijeten zame in najbrž tudi za vas. Naj zato takoj poudarim, da v prihodnje ne nameravam tega prostora več zlorabljati za prepire in polemike, ki so najbrž tako ali tako nekoristne. Vendar je tokrat morda res bilo potrebno vsaj nekaj nesporazumov razčistiti, čeprav verjamem, da bodo nekateri še vedno vztrajali pri svojih trditvah in osebnih ocenah. Želim vam čim bolj prijetno in toplo pomlad! Tone Peršak Po vabilo in prijava na 6. Flor y ano v sej em Turistično društvo Trzin pod pokroviteljstvom Občine Trzin organizira 6. Florijanov sejem, na katerem bodo na Florijanovo nedeljo s parado in koncertom godbe na pihala sodelovali tudi trzinski gasilci. Sejem bo potěkal v soboto in nedeljo (7. in 8. maja 2005) na Ljubljanski cesti v Trzinu (ob Gasilskem domu), oba dneva od 9. do 19. ure. Podjetnike, posameznike. društva in druge vabimo, da na sejmu predstavijo svoje dejavnosti in izdelke. Razstavljalcem etnogradiva in predmetov iz naše dediščine razstavnega prostora ne bomo zaračunali. V času sejma bo potěkal tudi kulturni in zabavni program, igre za otroke, ob že omenjenem programu trzinskih gasilcev pa bo poskrbljeno tudi za hrano in pijaco. Stroški stojnice za dva dni so 10.000 tolarjev, za en dan pa 7.500 tolarjev. Polovica stojnice za dva dni stane 7.500 tolarjev, zapis v reklamni zloženki pa 3.000 tolarjev. Stojnice bodo v času sejma varované. Prijavite se do 18. aprila 2005 na Turistično društvo Trzin, Mengeška c. 9. Informacije so na voljo preko telefona na številki 01/564 45 28 ali 01/564 47 30. Prijavnico najdete na zadnji strani. Čestitka Ob svetovnem dnevu civilne zaščite sta Jože Kajfež in Herman Bradač, prizadevna trzinska prostovoljna gasilca, dobila vsak svoj bronasti znak civilne zaščite, priznanji Uprave RS za zaščito in reševanje za požrtvovalno in prizadevno delo na področju prostovoljnega gasilstva. Jožetu Kajfežu in Hermanu Bradaču z veseljem in ponosom čestitamo! Občina Trzin Župan, Tone Peršak Redni pogovor z županom POGLAVITNI CILJ NAŠE RAZVOJNE STRATEGIJE J JE OHRANJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA Vnajinem prvem pogovoru sva se z županom Antonom Peršakom loti-la vprašanj, ki so bolj ali manj tesno povezana z novo razvojno strategijo občine Trzin - od prometa, sodelovanja s so-sednjimi občinami, urbanizma pa vse do skrbi za starejše občane, katerim bo v naslednjih letih namenjena največja naložba v občini. Poleg varovanih stano-vanj naj bi v naslednjih treh letih občina dobila tudi dom za starejše občane s centrom za dnevno varstvo ter pomoč na domu. Kateri cilji, ki so opredeljeni v tej strategiji, bodo po vašem mnenju najteže do-segljivi in zakaj? Nekateri cilji, še zlasti to velja za večje naložbe, so povezani s pridobivanjem sovlagateljev, v prvi vrsti tu računamo na državo in evropske sklade. Ena tak-šnih naložb je gradnja oddelka menge-škega doma za starejše občane, ki bo v naslednjih letih ena največjih naložb v naši občini. Vendar je ob tem treba po-udariti, da ta investicija ne obsega samo doma za starejše občane, ampak tudi center za dnevno bivanje starejših občanov ter center za izvajanje pomoći na domu. Po trenutni oceni naj bi nas ta projekt stal približno 700 milijonov tolarjev, vendar menim, da bodo dejanski stroški vsaj za petino nižji. V tem znesku je namreč poleg gradnje doma vkJjučen tudi komunalni prispevek, čeprav so tovrstni objekti opravi-čeni plačila komunalnega prispevka. Poleg tega je del zemljišča za novogradnjo že v lasti občine, in nam ga torej ne bo treba kupiti. Če bo šio vse po na-črtih, bi se lahko gradnja začela že prihodnje leto, objekt pa bi bil dokončan v letu 2008. V domu naj bi bilo prostora za 45 oseb, ob njem pa naj bi drugi, že znani investitor zgradil še deset do dvanajst varovanih stanovanj. Med druge zahtevnejše projekte v občini sodi tudi urejanje povezovalne ulice med Mlakami in obrtno-industrijsko cono. Ta problem bi občina rešila že zdavnaj, vendar se pri pridobivanju zemljišč soočamo z velikimi težavami, saj lastniška razmerja na teh zemljiščih niso urejena, ker še niso zaključeni de-dni postopki. No, po zadnjih informa-cijah se dedni postopki zaključujejo, tako da računamo, da bomo kmalu izvedeli, kdo so pravzaprav naši pravi sogovorniki v tej zadevi. Na nekaterih področjih (na primer javni potniški promet, cestna infrastruktura) je razvoj občine Trzin odvisen tudi od razvoja sosednjih občin - MOL, Mengeš, Domžale. Ali so razvojni nacrti oziroma cilji teh občin glede tega že usklajeni? Reševanje problemov v zvezi z me-stnim in primestnim prometom je skupni projekt občin, ki sestavljajo Ljubljansko urbano regijo (LUR). Med njimi je največje podpore deležen koncept »tram - train«, ki naj bi izkoristil že obstoječo železniško infrastrukturo ter avtobusne linije. Mreža tramvajskih prog bi se v Ljubljani gradila postopo-ma, deloma tudi pod zemljo, povezava med Dolgim mostom in Kamnikom pa bi bila zgrajena prva. Ta koncept se po eni strani zdi najbolj uresničljiv, po drugi paje tudi najbolj po meri naše in sosednjih občin, zato ga tudi najbolj podpiramo. Seveda paje to dolgoro-čen projekt, ki ga regija brez finančně pomoči države ali EU ne bo mogla ure-sničiti. Vse druge (alternativne ali za-časne) rešitve so na prvi pogled eno-stavnejše, dolgoročno pa slabše rešuje-jo prometne probleme. To velja tudi za podaljšanje ljubljanske mestne avtobusne proge številka 6, o čemer smo se z LPP že tudi pogovarjali. Morebitno podaljšanje te proge, če bi ga MOL sploh dovolila, bi morala naša občina sofinancirati po povsem komercialni ceni, kar bi nas stalo nekaj milijonov tolarjev na mesec, kar se pa zagotovo ne izplača. Kaj pa prihodnja oskrba občine Trzin z energenti - ali je dokončanje plinifikaci-je občine še najboljša (najcenejša) rešitev ali pa se kaj razmišlja tudi o ogreva-nju z biomaso? Pred kratkim smo utekočinjeni naftni plin zamenjali s precej cenejšim ze-meljskim, vendar celotna občina še ni-ma plinskega omrežja. Problemi se po-javljajo predvsem v starem delu Trzina, kjer v preteklosti niso bili predviđeni komunalni koridorji, to pa plinifika-cijo otežuje in precej podraží. Kar pa zadeva biomaso, moramo vedeli, da dovolj velikega lastnega proizvajalca biomase v občini nimamo, se pravi, da ; bi morali biomaso kupovati drugod. Gozda imamo v občini sicer precej, vendar njegovo krčenje ni mogoče, saj ga ščiti projekt Natura 2000. Pa tudi si- : cer prehod na ogrevanje z biomaso tre- . nutno ne bi bil najbolj ekonomičen, saj . se naložba v plinifikacijo še zdaleč ni povrnila, izgradnja toplovoda pa bi po-menila zelo velik strošek. Prostor je eden glavnih omejitvenih de- ; javnikov v občini Trzin. Kako bo občina v prostorski strategiji usklajevala zelo L različne interese - na eni strani si občani želijo inirnega in kakovostnega bival-nega okolja, po drugi pa se občina soo-ča tudi z velikim povpraševanjem po za-zidljivih površinah - bodisi za stanovanj-sko ali poslovno gradnjo. Kakšen bo torej kompromis med temi zahtevami in pričakovanji? Program, na osnovi katerega sem bil izvoljen, temelji na tako imenovanem trajnostnem razvoju občine in v skladu z njim je pripravljena tudi strategija razvoja občine v obdobju 2005 do 2010. Koncept trajnostnega razvoja temelji na ravnovesju oziroma predpostavki »razvoj da, vendar ne na račun degradacije okolja«. Čeprav mnogi občani že sedaj menijo, da je občina preveč urbanizirana, je to bolj njihov občutek. Štirideset odstotkov občine je namreč še vedno porasle z gozdom, slaba petina njene površine je poseljene, ostalo pa predstavljajo kmetijske površine. To je ena izmed velikih prednosti, za katero se moramo zahvaliti našim predni-kom. Tako strnjena poselitev po eni strani pomeni cenejšo gradnjo in vzdr-ževanje komunalne infrastrukture, po drugi pa imamo zaradi tega še vedno na voljo dovolj naravnega okolja, ki ga lahko izkoristimo za rekreacijo, kmetij-stvo in nenazadnje tudi gozdarstvo. Ta koncept se trudimo obdržati, zato smo se v razvojni strategiji odločili za »širi-tev navznoter« oziroma da pozidamo samo tista zemljišča, ki so znotraj naselja, navzven pa naselja ne širimo. Izjemi pri tem sta samo dve - selitev kmetij iz urbaniziranega delà občine na njegovo obrobje in izgradnja obvoznice za Mengeško cesto. Mengeška cesta je namreč preveč obremenjena s tranzitnim prometom, zato jo želimo razbremeniti in spremeniti v krajevno ulico. Kaj pa příhodnost obrtno-industrijske cone (OIC), ki je že bolj ali manj pol-na? Znotraj območja za OIC, ki je bilo dotočeno že leta 1984, je nepozidan ostal samo še zelo majhen del, ki je predviđen za obrtno dejavnost. Tega namera-vamo za to še pripraviti, medtem ko ši-ntve cone ne načrtujemo. Zanimanja za nakup zemljišč v OIC je sicer veliko, toda prostora za širitev praktično ni več, še zlasti odkar je aktualen projekt Natura 2000. Na nivoju regije je bilo v preteklih letih veliko govora tudi o nekakšni »speciali-zaciji občin«, po kateri naj bi bila občina Trzin pristojna predvsem za podje-tništvo. Kako daleč je trenutno ta projekt in kako se to pokriva z razvojno strategijo, ki med drugim predvideva ohranjanje samostojnosti občine na vseh področjih? Moderna socialna teorija in urbanizem takšne specializacije urbanih okolij (bodisi v spalna naselja bodisi v industrijska področja) ne predvidevata več. Za reševanje tega vprašanja smo med drugim ustanovili tudi tako imenovano podjetno regijo, ki jo poleg naše sestav-lja še sedem drugih občin - Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče in Vodice. Ta regija je po eni strani še tako majhna, da nadaljnje delitve vlog niso smiselne, po drugi strani pa to ne pomeni, da se občine, ki jo sestavljajo, ne bi mogle sporazu-meti, da za vođenje turizma v vseh občinah skrbi en sam zavod ali da podje-tništvo oziroma kmetijstvo razvija en podjetniški oziroma kmetijski center. Smisel nastajanja manjših središč v okolici prestolnice paje v tem, da svojim občanom in občankám pomagajo pri uresničevanju vseh interesov, ne samo nekaterih. V strategiji razvoja je veliko pozornosti namenjene tudi integraciji občanov in občank oziroma oblikovanju enotne identitete občine, da ta ne bo več »raz-deljena na tri dele«. So kakšni rezultati tovrstnih prizadevanj že vidni, kakšni so in ali ste z njimi zadovoljni? Mislim, daje napredek viđen, saj je bilo v času, odkar obstaja občina Trzin, doseženega zelo veliko, največ pa so k temu prispevala trzinska društva in njihovi aktivisti. Tako je sodelovanje med občani iz različnih delov občine danes veliko boljše, kot je bilo še pred nekaj leti. Seveda pa se še najdejo Ijudje, ki občane še vedno ločujejo glede na to, v katerem delu občine živijo, in si želijo, da bi Trzin ponovno postal tak, kot je bil pred denimo petdesetimi leti. Ker pa razvoja ni mogoče ustaviti, še manj pa obrniti v nasprotno smer, si občina ves čas prizadeva, da bi naše majhno mesto ohranilo vaško kakovost življenja, kar pomeni, da se občani med se-boj poznajo, si pomagajo, da čutijo pripadnost kraju in da jim to, da so Trzinci, pomeni neko kakovost. K temu pa lahko največ prispevajo ravno društva in družabni dogodki. Ampak glede medsebojnega poznavanja in pomoći se stari in novi Trzin verjetno kljub vsemu še malo razlikujeta? Ja, ampak vedeti je treba, da seje pri-seljevanje v novi Trzin začelo že v se-demdesetih. Od tistih, ki so se sem pri-selili kot odrasli, popolno integracijo v novo okolje težko pričakujemo, druga-če paje z njihovimi potomci, ki so odraščali v tem okolju. Ti so pravi Trzinci in nekateri od njih že vlagajo veliko svoje energije tudi v delovanje naših društev. Zoran Jereb OBVESTILO EURO INFO CENTRA Euro info center Ljubljana obvešča o možnostih nuđenja pomoči malim in sređnjevelikim podjetjem, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju na evropske trge in iskanju povezav s partnerji z območja EU, srednje in vzhodne Evrope in sredozemskih držav. Še posebej Euro info center opozarja na možnost, da v sodelovanju z GZS in OZS pomaga pri iskanju partnerjev v drža-vah na območju nekdanje Jugoslavije. Vse nadaljnje informacije lahko dobite po elektronski pošti. Pišite na naslov: Emina.7-einic@pcmg.si ! Občina Trzin 27. redna seja občinskega sveta Občine Trzin NOVA RAZVOJNA STRATEGIJA BO KAPITALSKO ZAHTEVNEJŠA OD DOSEDANJE Dnevni red marčevske seje občinskega sveta občine Trzin je bil vsebin-sko zelo pester, saj so svetniki razprav-ljali o razvojni strategiji občine za na-daljnjih pet let, o prostorskih vpraša-njih, příhodnosti Odseva ter o občinskih financah. Prva izmed »finančnih« točk dnevnega reda je bila namenjena sprejemu za-ključnega računa proračuna občine Trzin za lansko leto. Župan Anton Per-šak je v uvodnem poročilu poudaril, da so bili zaradi previdnega načrtovanja ob koncu lanskega leta prihodki občine še za 36 milijonov tolarjev višji od prvotno načrtovanih. »Zaradi višjih prihodkov, ki so v določeni meri tudi posledica prodaje nekaterih manjših občinskih zemljišč, smo pripravili re-balans letošnjega proračuna,« je dejal Peršak in dodal, da seje občinska uprava odločila, da zaposli oskrbnika občinskega premoženja, ki bi skrbel za objekte v lasti občine, športni park in javno razsvetljavo. »S tem bi tudi nekaj privarčevali, saj nam za manjša popravila ne bi bilo treba vcč najemati servi-serjev. Poleg tega borno ta denar name-nili tudi za nadaljnje urejanje javne raz-svetljave, vzdrževanje športnih objek-tov (nad katerimi se v zadnjem času pogosto znašajo vandali), nekaj denar-ja pa bi ostalo tudi za sociálně transfer-je,« je porabo presežka pojasnil župan. Svetniki na njegove besede niso imeli večjih pripomb, in so zaključni račun kot tudi rebalans proračuna za leto 2005 podprli z večino glasov. Nova razvojna strategija občine je potrjena V poročilu o uresničevanju razvojne strategije občine Trzin za obdobje od leta 2000 do 2004 je župan poudaril, da na nekaterih področjih uresničeva-nje strategije malo zamuja. »To velja predvsem za projekt pozidave zemljišč med Mlakami in OIC, modernizacijo Mengeške ceste ter gradnjo doma za starejše občane in varovanih stanovaní, ostali cilji pa so večinoma doseže-ni. To velja tudi za projekt integracije občine, ki jo je sicer težko izmeriti, vendar so njeni učinki dobro vidni, veliko zaslug za to pa imajo tudi trzinska društva.« Občinski svetnik Peter Kralj je v nadaljevanju župana seznanil, da občani, ki živijo ob Mengeški cesti, z uresničevanjem strategije le niso po-vsem zadovoljni, saj so doslej dobili samo semafor, medtem ko pločnik še vedno ni zgrajen. Župan mu je v odgovoru pojasnil, da gradnjo pločnika zavira Na tokratni seji so svetniki raz-pravljali tudi o příhodnosti Odseva. Novega urednika Odseva bodo izbrali na podlagi razpisa, ki ga bo po drugi obravnavi spremenjenega odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu občinske uprave in glasilu občine Trzin pripravila komisija za mandatna vprašanja, vo-litve in imenovanja. predvsem težavno pridobivanje za to potrebnih zemljišč. Nova razvojna strategija (za obdobje 2005 do 2010) je od decembra, koje bil predstavljen njen osnutek, doživela nekaj manjših sprememb, ki sta jih na-rekovala dogovor z Direkcijo RS za ceste o obnovi Mengeške ceste in anketa med občani. Slednja je občini pokazala, kateri projekti so za občane najpo-membnejši. Na prvo mesto so občani uvrstili željo po prometni povezavi med Mlakami in OIC, na drugem městu se je znašla obvoznica Mengeške ceste, na tretjem kanalizacija, sledita pa še dom za starejše občane ter poko-pališče. Po županovih besedah bo tudi nova razvojna strategija občine v prvi vrsti usmerjena v njen trajnostni razvoj in integracijo, kapitalsko pa bo veliko zahtevnejša od dosedanje. »Čeprav bo finančno še vedno prilagojena kapital-ski moči naše občine, pa načrtujemo, da bi pet do deset odstotkov sredstev k njenemu uresničevanju prispevali tudi drugi - država, evropski skladi, zasebni vlagatelji in občani s svojimi prispev-ki.« V razpravi, ki je sledila, je bilo naj-več pozornosti namenjene lokaciji za pokopališče, saj so svetniki in svetnice želeli od občinske uprave izvedeti, ali je izbrana lokacija za pokopališče res najboljša in zakaj so bile izločene ostale lokacije. Na glasovanju je nova razvojna strategija občine Trzin dobila podporo večine svetnikov in s tem zeleno luč za začetek izvajanja. Med drugimi točkami dnevnega reda tokratne seje je treba omeniti vsaj še drugo obravnavo odloka o spremem-bah in dopolnitvah odloka o ureditve-nem nacrtu območja T3 Trzin center. Sprememba odloka je potrebna zato, ker naj bi enega izmed blokov nameni-li za družbene dejavnosti (dom za starejše občane ter varovana stanovanja), poleg tega naj bi se na tem območju spremenila prometna ureditev in uredilo nekaj dodatnih parkirnih mest, ob Pšati pa naj bi uredili javno razsvetljavo. Razprava seje ves čas vrtela okrog vprašanja, koliko parkirišč bi to obmo-čje dejansko potřebovalo in kakšna parkirišča vozniki raje uporabljajo - površinska, podzemna (garaže) ali zeleniće. Po županovih besedah bo parkirišč v soseski sicer dovolj, vendar vsi ne bodo mogli parkirati pred vhodom v svoj blok. »Pod bloki so že sedaj zgrajene zelo velike garaže in je v njih še dovolj prostora, vprašanje pa je, kako lastnike avtomobilov prepričati, naj jih začnejo tudi uporabljati, namesto da parkirajo pred bloki in na zelenicah,« je povzel župan Peršak. Svetniki so na seji obravnavali tudi pre-dlog za odpis delà terjatev do dolžnice Irene Škorc. V razpravi so oblikovali sklep, da se zaradi težkih socialnih ra-zmer Škorčevi dolg zmanjša na 500 ti-soč tolarjev, vendar ga mora dolžnica poravnati najkasneje v šestih mesecih. Zoran Jereb Javno pismo Miru Stebetu SVETNIKI IN ODSEV Na začetku moram povedati, da ni-kakor nisem ne konzervativna, ne absoiutistična in ne prepirljiva. Ker pa sta me obe zadnji številki ODSEVA tako iztirili, se moram oglasiti. Sem svetnica trzinskega občinskega sveta, članica ZLSD, vodja rekreativnc telovadbe za ženske (včlanjenih je 57 članic športnega društva Trzin), članica turističnega društva, članica društva prijateljev mladine, kjer sem v nadzor-nem odboru, članica planinskega društva, podpornica PGD-Trzin. Kot taki mi Miro pač ne more očitati, da ne naredim nič za svoj kraj, kot je napisal v svojem Uvodniku v zadnji številki ODSEVA. Verjemite, da jih je tako dejavnih v občinskem svetu kar še nekaj. Zato trdim, daje vsa nestrpnost in vsa nezadovoljnost, ki jo Miro stresa na občinski svet v zadnjih dveh številkah ODSEVA, popolnoma neutemeljena. Se drugače, mislim, da nas, občinske svetnike, Miro sploh ni hotel razumeti. Če sem nesramna, kot je bil on, potem bi lahko trdila, da mu je bilo to celo zelo dobrodošlo: lahko je objavil (in dobil plačane-od OBČINE seveda- vse objavljene članke, v januarski številki 3, v februarski pa celo 4 članke na isto temo, kako nepravični in nedemokrati-čni smo občinski svetniki in občinska uprava.( Saj, kot je sam izjavil, je pač moral izboljševati svoj družinski proračun. Izjava na seji občinskega sveta). Nisem želela reagirati že januarja, ko je izšel »črni« ODSEV, čeprav smo, Miro, tvoje sporočilo prav dobro razu-meli VSI svetniki. Kot si sam povedal, je bilo sicer namenjeno tudi ali predvsem tvojim sodelavcem, ki se niso držali dogovorjenih terminov, vendar je ODSEV kot občinsko glasilo zamujal vseh 6 let izhajanja. Jstočasno si pravzaprav izkazal sam se-oi nezaupnico, saj je bil glavni vzrok vseh nesoglasij PREPOZNO IZHAJA- NJE ODSEVA. Sam, kot glavni urednik, pa nisi, kljub temu da smo imeli, kot si sam ugotovil, vsako leto dvakrat na tapeti prepozno izhajanje, uspěl v vseh 6-tih letih napake odpraviti. Dokaz: JANUARSKA ŠTEVILKA. Mislim, da ti močno primanjkuje sa-mokritičnosti. Da ne razpravljam o tem, da ima vsak dober »glavni« v pre-dalu nekaj člankov in množico fotogra-fij na zalogo. Pa kot sem obveščena, ima uredništvo ODSEVA tudi nekaj letnih pogodb za objavo reklam, ki pa tokrat niso bile objavljene. Da se pa med seboj niste změnili za pravočasnost, pa nikakor nismo krivi občinski svetniki ali občinska uprava. Denar: Pri oblikovanju občinskega odloka, ki določa ODSEV za občinsko glasilo, si sodeloval sam. Tam je bilo določeno, da uredništvo nabere 40% denarja samo z reklamami. Določeno je bilo tudi, da ima povprečna številka ODSEVA 32 strani, kar pomeni lahko 28 ali 36, glede na potrebe. In seveda je pripravljenega le toliko občinskega denarja v proračunu.Tudi tu ti ni bila kratena nikakršna svoboda odločanja. Ena številka bi lahko imela 24, druga 40 strani. Povprečje je še vedno 32. Ampak, kot si dal lep primer sam, družina, ki zasluži 100.000 tolarjev na mesec, jih le TOLIKO POVPREČNO lahko zapravi. TEGA PA TI NISI ŽELEL RAZUMETI. Tudi denarja, ki ga z reklamami niste pridobili, nismo nikdar oporekali. Ugotavljam, da se obnašaš kot razva-jen otrok, ko mu mamica v trgovini no-če kupiti še ene lizike, čc ima že žvečil-ne v košari. Pa na ves glas toži, kakšna krivica se mu godi. Pa nekatere gospe v bližini še res mislijo, daje mamica nesramna in okrutna, ker mu ne kupi lizike. Kar meje še posebno neprijetno priza-delo, paje, da v svoji otročji ihti huj- skaš in zavajaš svoje sodelavce, kako uprava in svetniki hoćemo vplivati na vsebino in na kritične »odseve«. ZA-GOTAVLJAM, DA O TEM NI BILO NA SESTANKU ODBORA GOVORA. Res paje, da smo o tvojih člankih v januarski številki ODSEVA imeli tovr-stne pripombe, saj si kar v treh širil ne-resnico in tako obrekoval občinski svet. Prav tako mi ni vseeno, da preko ODSEVA ZAVAJAŠ CELOTNO TRZINSKO PREBIVALSTVO, istočasno pa se imaš za verodostojnega poročeval-ca. Toliko iz moje strani. Res mi je žal, da ne moremo, kot ti praviš, po demokratični poti rešiti nesporazuma. Vsaj upam, daje to to? Ali pa morda misliš, daje demokratično biti užaljen, ker ne dobiš več denarja in se ne držiš rokov? Lilijana Smrekar, Občinska svetnica ZLSD (Će že navajaš sirankarske občinske svetnike. Glasovali so pa vsi, ludi nesiran-karski. Da ne bo pomole!) Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43,01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Elektronski naslov: info@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: www.obcina-trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. IZOBRAŽEVANJE BREZ VZGOJE NI MOGOČE — ----—,..-.-------_---------—. „ „ . -------.,.,..-------—-,---« Sola je še vedno vzgojno-izobraževal-na institucija, čeprav se je pojmova-nje vzgajanja v preteklih desetih letih spremenilo in so nekateri celo měnili, daje šola vrednostno nevtralno, samo izobraževalno - storilnostno usmerjena. Ob oblikovanju koncepta šolske reforme sredi devetdesetih let (priprava Bele knjige, šolske zakonodaje in izho-dišč za kurikularno prenovo) so v dokaz temu, da ni tako, posegli po načelu o vzgojnosti pouka (Kovač Šebart, 2002 str. 39) in ga podkrepili s tezami o vzgojnem učinku kot posledici trans-ferja učitelja na učence in o vzgoji kot o bistveno drugotnem stanju, ki ga lahko dosežemo le preko izobraževanja. Vzgojni cilji izhajajo iz temeljnih člo-vekovih in otroških pravic, ki so opisani v zgoraj omenjenih dokumentih. Vendar nekateri, ki se opirajo na posta-vitve sistemske pedagogike, pravijo, da sam transfer in dopuščanje vzgoje samo kot bistveno drugotno stanje ni dovolj, da mora biti vzgoja tudi nacrtna. (Kroflič, 2002, str. 44). Izobraževanje je tesno povezano z vrednotami... Šola brez vrednot ni možná, saj po teoriji o bistveno drugotnem stanju izobraževanje brez vzgoje ni možno. Zato tu velja prepričanje, da javna šola v današnjem času ne more in ne sme izha- jati iz nekega partikularnega vredno-stnega sistema kot edinega zveličavne-ga in tako vsiljevati vrednosti ter zani-kati razlike med ljudmi, ki izhajajo iz njihovega svetovnega nazora, vrednot. Torej je potrebno upoštevati različno tradicijo, prepričanja, kakor tudi zajeti skupna državljanska načela, ki so bila oblikovana v zgodovini in so temelj naše družbe; to pa so člověkově pravice. Vstop otroka v šolo pomeni prenos vzgoje v vzgojno-izobraževalni proces, v katerem se mu posreduje različne vrste znanj, razvijajo spretnosti in spod-buja k miselnemu razvoju. Opredelje-vanje med vzgojo in izobraževanjem paje ena večnih tem pedagoške teorije in prakse. Dějstvo je, da lahko izobra-ževalne cilje dosežemo le, če vzgojo za-snujemo na izobraževanju in če si pri pouku prizadevamo za celovit razvoj otrokové osebnosti. Kljub tesni poveza- nosti paje lahko razmerje med njima sporno. Po eni strani tako vzgoja kot izobraževanje temeljita na přenosu spoznanj, stališe, vrednot, zahtev izku-šene osebe (učitelja) na otroka. Učitelj se pojavi v vlogi bližnje osebe, ki mora otroku nuditi psihično oporo, hkrati pa dajati spodbude za osebnostni razvoj. Izobrazbeni standardi pa morajo otroka usmerjati k polnemu razvoju člověkově osebnosti in k utrjevanju in spoš-tovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospešiti mora razumeva-nje, strpnost in solidarnost med vsemi ljudmi, narodi, rasami in verskimi skupinami (Bela knjiga 1995, str. 71 ). ...in človekovimi pravicami Cilji današnje vzgoje izhajajo iz človekovih pravic in otrokovih pravic (omo-gočiti jim moramo zaščito, oskrbo in Humanitarna akcija na OŠ Trzin Eden od načinov nacrtne vzgoje je tudi sodelovanje v humanitarnih akcijah. Ob koncu lanskega leta smo za slovenske otroke zbirali rabljeno zimsko otroško športno opremo in jo odpeljali v Baby center. Poleg tega smo se od-zvali tudi na nesrečo v jugovzhodni Aziji, zato so se učenci na šoli dogovorili, da bodo za prizadete otroke zbirali denarna sredstva in jih nakazali Unicefu. Učenci so štirinajst dni varčevali in se odrekali priboljškom, svoj prispevek pa so přinesli v šolo. Zbrali so 106.615 tolarjev, v akciji paje bilo največ denarja zbranega v 3.a, 4.a in 2.b. Prometna akcija »BODI preVIDEN« Učenci 3. a in razredničarku Marja Gerbec. Tako kot vsako leto so se tudi v oktobru lanskega leta tretješolci udeležili prometne akcije, ki je namenjena osveščanju o pomenu vidljivosti pešcev v prometu. Starim staršem so pisali pisma, v katerih so jim svetovali, kako so lahko bolj vidni, opazni kot pešci in tako tudi bolj previdni. Pismu so bile priložene tudi razglednice, ki so jih stari starši poslali na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V tej akciji je sodelovalo 500 osnovnih šol in na podlagi števila prispelih razglednicje bil 3.a OŠ Trzin med petdesetimi najuspešnejšimi oddel-ki, zato so učenci přejeli nagrado. To so bile priročne odsevne zapestnice, ki imajo enak namen kot kresničke. Učenci so se nagrade razveselili, saj jih bo spominjala na pomen prometne varnosti, starim staršem pa se za-hvaljujejo za sodelovanje v akciji. soodločanje). Delovati (poučevati in preko tega vzgajati) moramo tako, da spodbujamo tište osebnostne lastnosti in veščine, ki otroku omogočajo, da se znajde v različnih situacijah. Učitelj mora biti s svojo osebnostjo in dejav-nostjo vzor, pri delu moramo biti na-tančni in dosledni in pridobiti zaupa-nje učencev. Ne smemo pa se zanašati na to, da je vzgoja samo bistveno dru-gotno stanje (kajti včasih se lahko do- Konec februarja je Turistično društvo Trzin v sodelovanju s sodelavkama Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Kranj, Tadejo Šubic in Šonjo Ro-zman Bizjak organiziralo predavanje na temo projekta Natura 2000. Gostji sta najprej predstavili organizacijo Zavoda RS za varstvo narave in projekt Natura 2000, nato pa tudi naravne vrednote in območja Nature 2000 v naši občini. Osnovne naloge Zavoda za varstvo narave so ( 1 ) ohranjanje naravnih vre-dnot, ki jih na zavodu evidentirajo, poleg tega pa tudi nadzirajo in spremljajo njihovo stanje, (2) izdelovanje naravo-varstvenih směrnic za varstvo naravnih vrednot, (3) priprava strokovnih pre-dlogov za zavaravanje ter (4) osvešča-nje in obveščanje javnosti, kamor sodi tudi izpeljava učnih poti ter organizacija razstav, predavanj in prispevkov o varstvu narave za medije. Sledila je kratka predstavitev projekta Natura 2000. To je evropsko omrežje Posebnih varstvenih območij, razglaše-nih v državah članicah Evropske unije. Osnovni cilj projekta je ohranitev biot-ske raznovrstnosti za bodoče rodove -gre za posebna varstvena območja. ki so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so red-kj ali na evropski ravni ogroženi zaradi vplivov člověka. To najpogosteje pome-n". daje na teh območjih treba vzdrže-vati ugodno stanje z različnimi ukrepi -bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali ko-SnJ° suhih in vlažnih travnikov po cve-tenju in gnezdenju, bodisi nekatere de-javnosti opuščati ali njihovo uvajanje sežejo negativni učinki), vzgoja v šoli mora biti tudi načrtovana, saj nas v to sili pravni in pedagoški razlog. » Prvi zato, ker šola kot družbena institucija nima pravice do vzgoje otrok in mladine, legitimnost pa ji dodeljujejo starši otrok, ki morajo biti vnaprej seznanje-ni z vzgojnim konceptom šole. In drugi zato, ker je šola zapletena institucija, v kateri delujejo mnogi vzgojni de-javniki (učiteljev karakter, šolska kli- Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Varstvo naravne dediščine predstavlja pentlja, ki simbolizira in vključuje vso naravo - zemljo, rastline, Hvali, zrak, vodo in člověka. Pentlja p krogu pa je logotip Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. preprečiti (na primer agromelioracije mokrišč). Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje direktive o habitatih iz leta 1992 in direktive o pticah iz leta 1979. Slovenija je sodelovanje v Naturi 2000 sprejela ob lánském vstopu v EU kot eno izmed pridružitvenih obveznosti. Naravne vrednote in Natura 2000 v občini Trzin Predstavnici Zavoda za varstvo narave sta v nadaljevanju predstavili pet evidentiranih naravnih vrednot na območju občine Trzin, ki se varujejo s slovensko zakonodajo (Zakonom o ohranjanju narave ter Uredbo o posebnih varstvenih območjih). Te vrednote so osaměli kras Rašica - Dobe-no - Gobavica, Mlake 1, Mlake 2, Pša-ta pri Dragomlju in rastišče močvir-ske logarice v bližini farme ob Pšati. Mlake, na dveh različnih lokacijah, ob potoku Motnica in Blatnica, predstavljajo mokrišče in rastišče okroglo-listne rosike. Rosika je mesojeda ra-stlina, ki raste na območjih, revnih s hranili. Ob Pšati pa je rastišče mo- ma, metode poučevanja, medvrstniški odnosi, organizacija življenja in šolska pravila), ki jih z vzgojnim konceptom povežemo v sklenjeno celoto, ki teži k realizaciji vnaprej opredeljenih vzgoj-nih smotrov oziroma vrednot« (Kro-flič, 2002). Cilj vzgoje namreč je, da vzgojimo moralno odgovorno, ustvar-jalno in avtonomno osebnost, v kolikor to ni odvisno od biološkega dozoreva-nja. Marja Gerbec čvirske logarice. Po kategorizaciji je uvrščena med ranljive vrste in ji z vedno pogostejšim izsuševanjem kmetij-skih zemljišč grozi izumrtje. V občini Trzin pod Naturo 2000 sodi širše območje Rasice, ki delno sega tudi v občino Mengeš. Na območju Rašice živijo evropsko pomembne ra-stlinske in živalske vrste. Kvalifikacijski habitatni tipi so v naši občini jame, ki niso odprte za javnost. Med kvalifikacijske vrste pa sodijo kačji pastir veliki studenčar (Cordulegaster heros), netopir mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), hrošč rogač (Lucanus cervus), metulj trav-niški postavnež (Euphydryas aurinia) in orhideja Loeselova grezovka (Lipa-ris loeselii). Katja Žagar Naslov za pošiljanje NAPOVĚDÍ ZA ODMERO DOHODNINE za leto 2004: MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava RS Davčni urad Ljubljana Izpostava Domžale Ljubljanska cesta 72a 1230 Domžale PREDAVANJE O PROJEKTU NATURA 2000 Pogovor s Francem Pavličem, predsednikom Društva upokojencev Franc Pavlič je bil na nedávnem občnem zboru Društva upokojencev za nadaljnji dve leti izvoljen za predsednika društva. Ob tej prilo-žnosti sva spregovorila nekaj besed o dosedanjem delu društva in njegovih načrtih za prihodnje. Ker sva dobra znanca, sva se v pogovoru seveda tikala. Za tabo je dveletni predsedniški mandat. Na letošnjem občnem zboru si bil ponovno izvoljen. S kakšnimi občutki ga začenjaš? Moji občutki so mešani. Delo v društvu vsekakor zahteva veliko napora in odpovedovanja prostému času, toda ko vidim zadovoljne in razpoložene obraze naših članov ter vpliv društva na vsakodnevno trzinsko dogajanje, me občasno malodušje hitro mine. Člani so želeli moje nadaljnje predsednikova-nje, zato sem ga sprejel še za naslednji dve leti in dano obljubo bom tudi dr-žal. Občni zbor je potěkal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Upam, da se ne motim, če rečeni, daje bilo opaziti na tvojem obrazu izraz zadovoljstva. l'a vendar, kaj je tisto, kar bi želel v prihodnje spremeniti ali izboljšati? Moja velika želja je, da bi v prihodnje še več posameznikov aktivno sodelova-lo z lastnimi pobudami in predlogi ter da bi se v različne dejavnosti vključeva-lo kar največje število članov. Društvu se je uresničila večletna želja po iziđu pesniške zbirke, katere avtorji so člani našega društva. Zbirka je zdaj tu - se ti je »odvalil kamen od srca«? Jasno, da sem si oddahnil. To željo smo gojili več let in nemalokrat je bila vzrok slabe volje prizadetih. Zavlače-vanje pa seje v tem primeru izkazalo kot dobro, saj je edicija pridobila na obsegu. Zbirka je bogatejša in kakovo-stnejša, število avtorjev pa večje. Sreča je, da za dežjem vedno posije sonce in tako je posijalo tudi v naše društvo. Po- ŽELJA, NAČRTOV, IDEJ JE VEČ KOT ZA DVE LETI leg vsebinskih nosilcev je levji delež delà opravil glavni in odgovorni urednik Tone Ipavec. Še enkrat se mu v imenu vseh iskreno zahvaljujem, enako tudi drugim, ki so na kakršenkoli način prispevali k iziđu. Uradno predstavitev zbirke bomo pripravili v tednu prazno-vanja občinskega praznika, v mesecu maju. Kaj bo v prihodnje prednostna naloga društva? V vsakem primeru nadaljevati in izpo-polniti že utečene aktivnosti, poleg tega pa obogatiti rekreativno-športne dejavnosti, in sicer: balinarsko sekcijo z moško in žensko ekipo, strelsko sekcijo pa tudi plesno in druge. Prisluhnili bomo željam in pobudam članstva, kar bo osnovno izhodišče za naše delova-nje. Društvo si želi pridobiti v uporabo svoj stalni prostor, kjer bi se lahko družili, igrali šah, kartali, se pogovarjali o pre-branih knjigah in zanimivih dogodkih, gledali televizijo, poslušali glasbo... Ali meniš, da so naša pričakovanja prevelika? Sem optimist, in menim, da obstajajo realni pogoji za to. Po preselitvi občin-ske uprave se bo naša želja zagotovo Vsa dosedanja vprašanja so se nanašala pretežno na tvoja pričakovanja in možnosti društva za nadaljnji razvoj. Kaj pa ti želiš in pričakuješ od nas? To vprašanje je zelo široko, in bom těžko na kratko odgovoril. Zelo bi bil vesel, če bi se v naše delo in vsebinsko bogatitev programa poleg članov upravnega odbora vključevalo tudi večje število drugih članov. Ti niso le ob-čani Trzina, posamezniki so namreč tudi iz Ljubljane, Domžal, Iga, Mengša in Kamnika. To potrjuje, daje naše društvo dejansko društvo prijaznih Iju- : di, zato želimo, da bi jih bilo še več. Poudarim naj, da bi bilo treba ustvarja-ti pogoje za povezovanje z društvi v ožjem in širšem okolju. Nekaj tovr-stnih izkušenj že imamo, prepričan pa sem, da je na tem področju še veliko možnosti. Naj končam: želja, načrtov in idej - vseh se nisva niti dotaknila - je veliko! Morda celo preveč za dveletno obdobje. Če nas bosta spremljala dose-danja zagnanost in volja, uspeh zagotovo ne bo izostal. In tako je tudi prav! Meta Železník uresničila. To nam je bilo že večkrat obljubljeno, na občnem zboru pa nam je to zagotovil tudi podžupan Valentin Kolene. DELOVNO IN PRIJETNO elani Društva upokojencev Žerjavčki smo imeli 25. februarja v OŠ Trzin redni letni občni zbor. Kljub slabim vremenskim pogojem in raz-sajajoči epidemiji gripe je bila udeležba številna. Našemu vabilu se je odzval tudi Stanko Simčič, predse-dnik Društva upokojencev Kamnik, ki je naš zbor pozdravil [udi v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije ter Zveze društev upokojencev Go-renjske. S svojo prisotnostjo, pozdravi in dobrimi željami za nadaljnje uspešno delovanje društva sta nam pozornost izkazali še predstavnici Društva upokojencev Vir, Mimi Kos in Marija Nahtigal, in Frančiška Tro-bec iz Mengša. Delo in pomen društva pa je posebej pohvalil tudi podžupan naše občine, Valentin Kolene, ki je zbor pozdravil tudi v imenu župana. Za prijetno vzdušje je pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Alenke Markus zapel dve pesmi, z Olgo Stopař pa sva recitirali pesem Resnice in bodice Trzina, katere avtor je Emili-jan Pevec, naš upokojenec, domaćin. V nadaljevanju smo prisluhnili poro-čilom predsednika, tajnice, blagajni-ćarke in nadzornega odbora. Predse-dnik društva Franc Pavlič je po uvo-dnem pozdravu gostov in prisotnih članov z velikim zadovoljstvom ugotovil, daje za nami zelo aktivno in vsebinsko bogato leto. Lani dogajanja res ni manjkalo Organizirali smo pet izletov, ki so ena najbolj priljubljenih in številčno najbolj odzivnih oblik našega druženja. Martinovanje paje bilo sploh nekaj posebnega, saj se gaje udeležilo rekordno število naših članov. Poleg tega smo se družili na novoletnem srečanju in dveh piknikih v Dolgi dolini. Udeležili smo se srečanja upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu in srečanja upokojencev treh dežel v Kranjski Gori. Dobro so se »prijeli« tudi redni teden-ski pohodi (ob četrtkih) po poteh trzinske občine. Iz krajših, dve do triur-nih pohodov so se razvili že tudi daljši in zahtevnejši, na primer na Veliko planino, Svetega Primoža, Javorník, Kriško planino... Med našimi člani so vedno bolj priljubljene tudi naše aktivnosti na kultur-nem področju. Tako smo si v letnem gledališču na Studencu ogledali predstavo Cvetje v jeseni, gostili pa smo kulturno skupino iz Črneč pri Dravogradu. Omeniti je treba tudi prispevke našega pevskega zbora, avtorjev in recitatorjev k številnim občinskim kulturnim prire-ditvam in dogodkom, ki se jih naši člani vedno udeležijo v velikem številu. V preteklem letu smo bili na obisku pri Društvu upokojencev Moravče. Pod strokovnim vođenjem njihovega men-torja smo spoznavali in nabírali zdra-vilne rastline, o pravilnem sušenju, ča- su nabiranja, njihovih učinkovinah ter pravilni pripravi čajev pa nam je preda-val Ivan Koderman. Tudi lani nismo pozabili na naše najstarejše člane. V prednovoletnem času smo se jih spomnili s skromnimi darili, obiskom na domu in prijaznim voščilom. Ob koncu pa ne bo odveč še kritični pogled na dogajanja za dosego športne značke naše občine. Idejo sicer močno pozdravljamo, saj seje zanjo odločilo kar petnajst naših članov, vendar je bilo na zboru izrečenih kar nekaj kritičnih pripomb glede organizacije celo-tnega tekmovanja z vidika neupošteva-nja dogovorjenega programa oziroma njegovega uresničevanja. To je povzro-čilo precej slabe volje in nezadovoljstva. Naj navedem še to, daje športno značko přejelo pet občanov, od tega trije upokojenci. Na koncu uradnega delà občnega zbora smo razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. In še nekaj besed o zaključku oziroma, kot ga radi poimenujemo, zabavnem delu našega zbora. Kot vedno tudi tokrat nismo ostali »praznih ust«. Prava kmečka pojedina, pečenica s kislim ze-ljem, seje vsem prilegla, za porabo pridobljenih kalorij paje poskrbel Franci Župan s svojim pestrim izborom glas-be. Da nam energije še ne primanjkuje, je dokazovalo ves čas polno plesišče. Meta Železnik Trzinska podjetja - Kimi, d.o.o. NAČRTUJEJO ŠIRITEV, VENDAR V IOC TRZIN TA NE BO MOŽNA Proizvodno in storitveno podjetje Kimi je eno izmed naj-starejših v OIC Trzin, saj seje vanjo priselilo že, koje cona sele nastajala. Podjetje raste ves čas, lani pa je dokon-čno preraslo kapacitete njihove lokacije, zato, po besedah izvršnega direktorja Zorana Jerale, že iščejo lokacijo za širi-tev, vendar v Trzinu za to ne vidijo možnosti. Obseg njihove proizvodnje, ki je v veliki meri vezana na dva slovenska partnerja oziroma njuni trgovski blagovni znam-ki, seje lani izjemno povečal, vendar se to v poslovnih rezultati ne odraža. »Pravzaprav so bili v primerjavi z letom 2003 lanski poslovni rezultati celo nekoliko slabši, razlog za to pa so predvsem visoke cene naftnih derivatov, ki se odražajo tudi v višjih cenah surovin za naše izdelke. Poleg tega pa seje podražila tudi embalaža,« pojasnjuje g. Jerala in dodaja, da si zato zelo prizadevajo za ugodnejšo nabavo repromateriala. »Dejstvo je namreč, da naša najpomem-bnejša kupca nastopata na izjemno konkurenčnem trgu, zato cenovnih pritiskov nanju ni mogoče prenašati. Rezerve so tako samo na strani nabave surovin. To bo v letošnjem letu še toliko bolj pomembno, saj poznavalci naftnega trga trdijo, da do sredine leto-šnjega leta po-cenitve nafte ne gre pri-čakovati.« Čeprav visoke cene nafte podjetje vedno bolj silijo v razvoj novih izdelkov na organski osnovi, bodo tenzidi, ki so vezani na naftne derivate, po mnenju Jerale še dolgo osnova čistil. Kljub temu pa so lani kadrovsko precej okrepili razvojni oddelek. »V to nas trenutno bolj kot tehnologija sili EU s svojimi predpisi, ki omeju-jejo ali prepovedujejo uporabo določenih kemikalij, izdelki pa zaradi tega ne smejo biti nič slabši, kot so bili doslej.« V zadnjem časuje v podjetju največja vlaganja zahtevalo pri-lagajanje okoljskim predpisom Evropske unije, ki so, po besedah našega sogovornika, zahtevali izjemno velike finančně vložke. »Seveda pa s tem investicij še ni konec, saj smo v zadnjih dveh letih začeli prenavljati tudi polnilno in me-šalno linijo, njuna prenova pa še ni povsem končana. Velika večina njihove proizvodnje se prek dveh partnerjev proda na domaćem trgu, nekaj pa seje posredno tudi izvozi. Za sodelovanje s trgovskima podjetjema so se odločili zato, ker je Kimi za evropske razmere majhen proizvajalec čistil, in se ne more spopadati z velikimi multinacionalnimi konkurenti in njihovim cenovnim pritiskom, promocija la-stne blagovne znamke pa bi bila izjemno draga in nezane-sljiva naložba. »Še zlasti, ker ima tudi trgovska blagovna znamka določene prednosti. Ena izmed teh je v tem, da se zaupanje potrošnika do trgovca v tem primeru poveže z za-upanjem potrošnika do izdelka.« Največ stavijo na trge jugovzhodne Evrope V prihodnjih letih v podjetju največ stavijo na povećanje proizvodnje, iskanje novih trgov ter izdelke za profesionalno rabo. »Največ si sicer obetamo od trgov v jugovzhodni Evropi, seveda pa moramo biti za dolgoročno preživetjc prisotni tudi v zahodni Evropi,« pravi Zoran Jerala in dodaja, da se bo delež proizvodnje za trgovske blagovne znamke v prihodnje še povečeval. »Znanja za razvoj novih izdelkov nam ne manjka, pomemben del naše razvojne strategije pa so tudi storitve.« Glede na izjemno lego občine Trzin ter dejstvo, da se čeda-lje več podjetij iz pre-stolnice seli na njeno obrobje, Jerala meni, da bi bilo smiselno, če bi občina Trzin razmislila o tem, ali bi lahko na svojem ozemlju uredila še kakšno podobno cono. »Ta cona je polna in seje izka-zala za izjemno dobro nalož-bo. Zato bi bilo smiselno izkušnje z njenim razvojem ter dohodek od te cone nameniti za na-daljnji razvoj obrti in industrije v občini. Razlogov, ki govo-rijo v prid še kakšni coni, je veliko. Po eni strani Ljubljana postaja vse dražja, zato podjetja iščejo nove lokacije v njeni okolici in te priložnosti se zaveda čedalje več občin, saj obrtne in industrijske cone rastejo kot gobe po dežju. Drug argument, ki govori v prid še kakšni coni, so nova delovna mesta za lokalno prebivalstvo, tretji pa prostorske potrebe obstoječih podjetij - med drugim tudi našega. Ker smo zra-sli v tem okolju, bi se radi v njem tudi naprej razvijali in širili, vendar zaenkrat to ni mogoče,« je ob koncu pogovora poudaril Zoran Jerala. Zoran Jereb jcT KammK Letošnja nagrajenca z Zoranom Rinkom, poveljnikom CZ občine Trzin. Prvi marec je svetovni dan civilne zaščite, zato so ob tej priložnosti vsako leto svečano podeljena priznanja in nagrade najzaslužnejšim posameznikom, društvom in ustano-vam za njihovo nesebično in prizadevno delo v pretekiem letu. Tudi v Trzinu je veliko občanov, ki se redno usposabljajo in priskočijo na pomoč tištim, ki pomoč potrebujejo. Ker je število priznanj omejeno, izbira tudi letos ni bila lahka. V občinskem štabu CZ smo se tako po tehtnem premisleku odločili, da sta za preteklo obdobje po prizadevnosti najbolj izstopala Jože Kajfež in Herman Bradač. Svečana prireditev s podeli-tvijo priznanj za nagrajence ljubljanske regije je potěkala 3. marca v Kamniku. Te svečanosti sem se kot poveljnik CZ naše občine udeležil tudi sam in obema nagrajencema osebno čestitah Po priredi-tvi smo še dolgo kramljali in snovali nacrte za prihodnje obdobje o tem, kaj postoriti in kako čim več prostovoljcev prite-gniti k tej humanitarni dejavnosti. Zoran Rink &L" À ! Nagrajenec Jože Kajfež. Nagrajenec Herman Bradač. DRUGI VALENTINŮV TURNIR V MALÉM NOGOMETU V soboto, 19. februarja, je v telovadnici naše osnovne že drugo leto zapored potěkal (zdaj že tradicionalni) turnir v malém nogometu - tako imenovani Valenti-nov turnir. Kljub bojazni, da se prireditev ne bo přijela, daje v najboljšem primeru obsojena na bienále, pa so že pregovorno požrtvovalni trzinski »športni delavci« z ne-človeškimi napori, odrekanjem in avtosugestivnimi tehni-kami samopomoći premostili vse ovire in ponovno zma-gali v bitki s časom. Kot vsako leto, je tudi tokrat sodelovalo dvanajst ekip iz bližnje in daljne okolice, ki so se v štirih skupinah pote-govalc za prvi dve mesti, ki sta vodili v nadaljevanje te-kmovanja. Tokrat smo imeli Trzinci v ognju kar tri železa: MND Trzin, Pekos in na veselje mnogih tudi KK Utrip. V slednjem je z raznovrstno igro, duhovitimi poda-jami in pravim »evrogolom« navduševal zlasti M. Erčulj, bolj znan po visokem odrivu in izvrstnem metu za tri točke. Žal splošni vtis trzinskih ekip tokrat ni bil na ravni iz prejšnjih let, saj so vse po vrsti izpadle v četrtfinalu. Razočaral je zlasti MND Trzin, ki je z redkimi potezami pokazal, daje šio nekoć za vrhunsko moštvo, ki paje da-leč od stare slave. Tako so največ pokazale gostujoče ekipe. Med njimi še največ ekipa Dream Team iz Kisovca, ki je suvereno osvojila lovoriko. Za njo sta se na drugem in tretjem městu zvrstili še ekipi Hišni servis Matič in Si-core. Velja še omeniti, daje vse tekme izvrstno sodil přiznáni, nekdaj tudi mednarodni sodnik D. Petrovič. Da gre za izjemno sodniško avtoriteto, seje pokazalo med samim tekmova-njem, saj igralci njegovim odločitvam praviloma niso ugovarjali. Med in po turnirju so na organizatorja ponovno deževale številne pohvale in obljube, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Morda že v novi dvorani. Ponovno pa gre posebna zahvala vsem sponzorjem, brez katerih tudi tokrat ne bi uspeli - Pizzeria Baron, Habat, Motorino in Pizzeria Sestrice. Hvala še enkrat! MND Trzin ••áffc/ OBČINA TRZIN _____ Mengeška ccsla '). 123<> Tiv.ii». Slov cnijn TiaiN lelcfoii +3W> 0I 564 45 44. faks +38f> 01 564 17 72 ~TRR: 01386-0100001X46 OS: SI337I4789 MS: 1358561 Šifra neposrednog uporabnika oHinskegi prortóuna: 7684 Urad župana OBVESTILO o odvozu kosovnih odpadkov in zbiranju in odvozu nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Spoštovani občani in občanke Trzina, Obveščam vas, da bo Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. v sredo, 30.03.2005 na območju naše občine izvedlo pomladanski ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 05.ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke NE SODIJO: > nevarni odpadki, embalaže skropiv, olj, barv in lakov ípd., > avtomobilski deli, gume vozil in akumulatorji, > gradbeni material, veje dreves, živih meja in grmovnic, > sodi. Prav tako pa bomo v sodelovanju s podjetjem PRODNIK d.o.o. istega dne, v sredo, 30.03.2005, zbirali tudi NEVARNE ODPADKE iz gospodinjstev, in sicer na dveh lokacijah: ... .. med 15.30 in 17.00 uro in > na dvoriscu Obcine Trzin mc" > na parkirišču pred trgovino Mercator med U.30 in 19.00 uro. fÍESiS^FSavila, pesticidi, barvě, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: , . . . 1 Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen přenos do zbirnega kraja. 3 SocgSň^skJSneSS^^bal^e, ker med nj.mi .at,ko pr.de do kemičnereakoje 4 Odpadte S prinesojo polno,etne osebeí k, bodo pri rokovanju z njim, upoštevale varsiveno tehmena navod,la, k, sec j,h'dobil, z na ku po m izdelka, iz kaieregajc odpadek nastal ŽUPAN Tone PERŠAK, l.r. ZBIRANJE IN ODVOZ VEJEVJA Obveščamo vas, da bomo v Občini Trzin organizirali zbirna města za odvoz vejevja. AkÇiB /hirania veievia bo potěkala od petka 1« marca 2005, do ponedeljka, 18. apnla 2005. Predviđene lokacije za zbiranje vejevja so: Stari Trzin: 1 na Habatovi ulici pri mostu - pri mlekarni, 2. za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9 - na zelenici ob platoju, 3. ob Jemčevi cesti, pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto, Trzin Mlake: . 4. pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici, 5. ob Mlakarjevi ulici pri transformatorju, 6. na Ulici Rašiške čete pri objektu PD Onger, 7 na zelenici ob križišču Kidričeve in Bergantove ulice 8. pri zgornjem zaklonišču ob križišču Zorkove in Trdinove ulice, OIC Trzin: 9. v OIC - ob križišču cest Spruha in Motnica, 2UPAN Tone PERŠAK, l.r. v—a-/ OBČINA TRZIN \V MciiKŠka cesia V. 1236 Tr/.in. Slovenija TRZIN telefon +3X601 564 45 44. faks +3S6 01 564 17 72_____ __________,7»ô--MŠ- IJ5S56I Si Ira neposredne« uporabnika oKinske« prorjiun.. 70S4 TRR: 013S6-0100001846 DS: 3J7I47S'> My OBVESTILO S5f (Ur ves« Občine Trzin. š». 2/99, 4,00, ,e župan Obcne Trz,n. dne 18.03.2005 sprejel sklep: o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem nacrtu za obrtno industrijsko cono Trzin (T11) vssz Trzin, Mengeška 9. Trzin. V tem času se organizira tud, javna obravnava ki bo 13.04.2005 ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja). Ljubljanska 12 f, Trzin. pripombe, ki so bile pisno podane v času javne razgrnitve. ŽUPAN ^nton Peršak l.r. tev trzin 2 □ □ 5 XPRiL MAJ JUNU Svetovni dan mladinske PET književnosti - Knjižnica Trzin 1 1 Pekel pri Borovnici - Pokojišče ( PD SOB Čistilna akcija ( OT + društva ) 3 Rezbarska in slikarska delavnica PET ( Grad Jabjje^TD ) -------Trzinska pomlad 3 (OT * KUD I- Pohod po mejah občine ( TD )( ŠZ ) ' n ' i Tek Petra Levca ( ŠZ ) . " Pterrueia - Peter Pan ( H ( KUD ) fi Sportne igre Trzin ( SD X SZ ) Dan odprtih vrat ( OŠ ) _PET Rekreativno streljanje ( SD )( ŠZ ) 5 izlet - Čaven ( PD ) NED Predstava - Peter Pan ( KUD ) Razstava ( TD ) ČET 7 Florjanov sejem ( TD ) S O B Izlet - Kum ( PD ) 3 Likovna razstava ( OT ) PET g Florianova nedelja ( PGD ) Kolesarski izlet " Trzin - bolnica NEO_dr. T. Zaica " ( SmD-KS ) 9 izlet - Vremščica ( PD + DPM )( ŠZ ) SOB Orientacijski tek ( OK ) 1 □ 1 1 1 2 1 3 1 O Piknik - Dolga dolina ( DU ) PET Predstava - Peter Pan ( KUD ) 1 1 1 2 ■zlnska pomrađ -Predstava - Peter Pan ( OT * KUD ) SOS Izlet - Košutna ( SmD + TD )( SZ ) Zaključak planinskoga krožka ( PD ) Predstava - Peter Pan ( KUD ) Občinska proslava ( OT + KUD ) 1 3 1 /] Malonogometni tumir trojk ÇSD ) Tečaj uporabe pole. pl. opreme ( PD s a B Srečanie borcev NOV ( ZB J.__ Sahc 14 1 5 Šahovski tumir ( SahD ) Izlet - Iški vintgar - Vrbica ( PD ) N E _OrientacijsKLtet( QK )___ 1 5 7 Tečaj hoje v snegu - Komna ( PD ) S □ B izlet ( DU ) _ 1 6 16 Balinanje ( DU )( ŠZ ) T7 T7 8 Tečaj hoje v snegu - Komna ( PD ) 1 B Izlet - Dunaj ( DU ) 1 B 19 1 9 Trzinska pomlad 5 ( OT + DU + KUD ) SOB Matajur ( PD ) ČET Družina na kolesu ( SmD-KS ) Kulturni večer ( OT ) E Dan zemlje ( TD ) 2 O Otroška olimpijada ( ŠD ) PET Kriterij Trzina ( SmD-KS ) za ČET 21 Trzinska pomlad 1 ( OT + KUD ) Košarkarski tumir trojk ( ŠD ) 21 22 ' Izlet-Stol (PD) 22 I Drž. prvenstvo v posp. šahu ( ŠahD ) S D b Huđi konec - Kamniški vrti ( PD )( ŠZ ) i--Knjižni sejem - Svet, dan knjige ( OT ) 23 NED Dan Trzina v Sv. Jurij ob Ščavnici ___(OT +društva) 24 PQN 25 Tor 26 X Izlet ( DU ) SfRŠfe 23 24 Občinska proslava ( OT + KUD + SWS ) PET Kresovanje v kamnolomu ( TD ) 25 Trzinska pomlad 6 Folklorni festival ( OT + TD ) SOB<3Qličtai»(PP)_ 26 ČET s R E "zle' - Volčji potok ( TD ) - ČET 2 7 Trzin poje in pleše ( DU + OŠ ) PET Cooperjev test ( OT ) ( ŠZ ) 27 2B Trzinska pomlad 2 ( OTTRuD ) Adrenalinski park ( PD ) ŠZ ) 23 SDB pet Predavanie "Himalaja" ( DU ) X SDB 29 Prvomajski kres ( SmD ) dstavitév Trzina na ražstavi tulipanov v Volčjem potoku -Od 23 4 rio ? si_ Kolesarjenje do NED Kamniške bistrice ( SmD-KS )(ŠZ ) 3D PO N 3 1 TOR 29 3D Kolesarski izleti vsako nedeljo ob 9.30 izpred Mercatorja Nsnapovedana vaia ( PGD I Kolesarski izleti vsako nedeljo ob 8.30 izpred Mercatorja Premier? predstave za odraste ( KUD ) uristićno društvo mk-mladinski klub informacije- reenter družbenih dejavnosti ivana hribarja trelsko društvo oš - osnovna Sola ' občinsko informacijsko središče sortno društvo ot - obùina trzin portna značka zb - oo zb nov LJUBLJANSKA CESTA 12 f tel.: 564 47 30 in ODSEV , MENGEŠKA CESTA 22 tel : 564 45 43 OGLASNE VITRINE OKTDBER Dan hoje ( TD + PD ) Tura- Hudičev borét ( PD ) Jesenske tržnice ( TD ) SOB Orientacijski tek ( OK ) 2r Kulturni večer ( OT ) Izlet - Mavrinc ( PD )( SZ ) SOBlzlet(DU) Î3 sen5ke ,jžrijc®t-t-p ) NED NOVEMBER ' Izlet - Vivodnik sob_(Menina planina ) ( PD ) Izlet - Martinovanje ( DU ) TlX TT 12 13 Malonogometni turnir ( ŠD ) SOB "Po škratkovi poti" ( PD ) 14 1 5 16 Kulturni večer ( OT ) 1 7 TB i g Martinovanje v Trzinu ( TD + OT ) Izlet - Lubnik ( PD ) ^ a B Jesenske tržnice ( TD I_ ZO 21 22 DECEMBER Miklavževanje ( KUD ) Kulturni večer ( OT ) Svetovni dan prostovoljstva ( TD ) TO Izlet - Rudnik v Mežici ( PD ) TT Sprejem za starejše občane ( OT ) 12 T3 Občni zbor ( PD ) 1 4 T 5 16 Silvestrovanje - Žerjavčki ( DU ) 1 7 TB Novoletno srečanje ( MO PD ) 1 9 2D Praznična delavnica ( DPM + TD ) 2T Kulturni večer ( OT ) 22 23 23 24 Dan samostojnost -PET Občinska proslava ( OT + KUD ) 25 Dan podjetništva ( OT+TD->-ČO IOC ) SET pET Predavanje T. Ermana ( DU ) S& KomemoFacijapn SOB sporneniku NOB ( ZB ) Q--Nočćarpvnic t KUD + KD Kresnička j 27 Razstava ( TD ) SOB Šah - Prvenstvo občine ( ŽahD ) 26 27 ZB ZB 29 29 N E D Tura - Okrešelj ( PD ) IBojsl 3D 3D, Dejavnosti v mes. požar. var. ( PGD ) .Dejavnosti v tednu otroka ( DPM ) Dejavnosti v času počitnic ( DPM ) vanje na prostém ( OT ) Tek na smučeh ( SmD )( ŠZ ) SmD-KS - SMUCARSKO DRUŠTVO - KOLESARSKA SEKCIJA DPM - DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LEGENDA: KUQ _ KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FRANC KOTAR PD - PLANINSKO DRUŠTVO ONGER SVVS - SEKCIJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO SmD - SMUČARSKO DRUŠTVO PGD - PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠahD - ŠAHOVSKO DRUŠTVO DU - DRUŠTVO UPOKOJENCEV 2ERJAVĆKI OK - ORIENTACIJSKI KLUB JULU AVGUST SEPTEMBER i PET i PON Srečanje upokojencev Gorenisk. c ET Škofja Loka (DU ) 2 Trzin - Šenturska gora ( PD ) Gasilska veselica ( PGD ) 2 Torkijada ( PD > TOR Piknik - Dolga dolina ( DU ) PET 3 Družina na kolesu ( SmD-KS ) NED Grintovec ( PD ) 3 SRE J Tura - Kalški greben ( PD ) SOB 4 PON 4 ČET Družina na kolesu ( SmD-KS ) NED 5 TD R 5 PET 5 PON ^ Torkijada ( PD ) SRE ^ Planinski Studentski tabor ( PD ) SOB 6 TOR 7 ČET ' Turistični ogledi ( TD ) NED 7 SRE B PET B PON ^ Batinanje ( DU )( ŠZ ) ČET ^ Tura Pokljuka - Velo polje -SOB Jezerski Stog ( PD ) ^ Torkijada ( PD ) TOR 9 Jesenski Coopejev test ( OT )(«. PET Rekreativno streljanje ( SD )( & ^ ^ Mišelj vrti ( PD ) NED TD 1 D Tura _ Kranjska reber ( PD ) SOB Dan košarke ( ŠD ) 1 T PON Tura - Ojstrica ( PD ) NED ' Torkijada ( PD ) TOR 1 2 PET 1 2 PON 1 3 SRE ^ Tura - Lučki Dedec in S 013 nogomet na Korošici ( PD ) 1 3 TOR 14 ČET 1 4 šahovski turnir "Repek" ( ŠahD ) N ED Turistični ogledi ( TD ) SRE 1 5 PET 1 5 PON 15 ČET 1 ^ Planinski mladinski tabor -SOB Dovje ( PD ) ^ 6 Torkijada ( PD ) TOR 1 Ď PET 1 7 NED 1 7 SRE . qb fcdet - Grohat ( PD ) ^ TB PON 1 B ČET "1 ^ "Poti po brezpotju" ( PD ) NED "1 ^ Torkijada ( PD ) TOR i g PET 1 9 ji PON A-J^' 2D ^^ Tura - Km ( PD ) SOB za TrOvS TOR V \ ///%J Z1ČET nmf 2 ^ Turistični ogledi ( TD ) NED 2 ^ Izlet ( DU ) AJN SRE (L 1 _/ ZZPET fef® 22 PON 22 U ČET Z3sdb ^^ Torkijada ( PD ) TOR 23 PET 24 NED 24 SRE 24 SDB __J 25 PON 25 ČET 2 5 Tura - p°»Skl SP,k Nacionalni park Khao Yai Khao Yai je največji tajski nacionalni park, odlikuje pa ga izjemno pester ra-stlinski in živalski svet. Toda na žalost je njegove največje zanimivosti, živali, izjemno težko opaziti, saj se predvsem sloni in tigri skrivajo globoko v objemu skrivnostne džungle, ki je poraščena z visokimi drevesi in lianami, hoja med njimi pa zaradi nevarnosti ni najbolj pri-poroćljiva. Med drevesi so presenetljivi predvsem fikusi, ki jih pri nas poznamo zgolj kot sobne rastline, tam pa segajo tako visoko proti nebu, daje njihove vrhove komaj videti. Poleg tega so ta, na pogled neškodljiva drevesa zajedavci, ki se s svojimi močnimi koreninami okle-nejo drugih dreves in toliko časa sesajo njihove za rast potrebne snovi, da se ugostitelj« nemočno posuši. S Katjo sva se s skupino smešnih in simpatičnih turistov udeležili tudi klasične eno in poldnevne »Wild life« ture. Še posebej zanimivo je bilo druženje s Poljakom Darekom, ki naju je po videzu spominjal na Loleka iz risanke Bolek in Lolek. Malo pred tem je pri-potoval iz Kambodže in me s svojim pripovedovanjem o njej tako navdušil, da sem na Tajsko kar pozabila. Zani-miva je bila tudi Belgijka lise, rdečela-sa in nekam moškega obnašanja, ki se je za National Geografie pripravljala na odpravo na Irian Džajo in sva jo ka-sneje čisto po naključju še enkrat sre-čali, toda ne več na Tajskem. Prvi dan ture smo si ogledovali samo obrobje džungle in tamkajšnje okoliške zanimivosti, pri čemer nam je sicer ne preveč zanimivo ekspedicijo popestrila zabavna vodička, ki seje navduševala skoraj nad vsako malenkostjo, pa naj je šio za metulja, pajka ali kamnine, ter zraven ploskala. Še posebej rada seje postavila v vlogo učiteljice in nas spra-ševala po imenu določene kamenine, njeni sestavi in podobno. Tistemu, ki je uganil, je na koncu v neizmernem navdušenju čestitala ter spet zaploska-la. Edina zares zanimiva je bila vulkanska jama, kjer domujejo netopirji. Na prvj pogled ni videti nič posebnega, običajen hřib z votlino, toda ko se začne mračiti, se v votlini začno prebuja-ti Prijatelji noči in se odpravljati na lov za hrano. Prvi, ki poleti iz votline, je Plaže na tajskih otokih so na pogled sanjske. Vsepovsod droben bel pesek in kokosove palme. S plavanjem pa na tej plaži nisva imeli sreče, saj je bila voda dolgo časa plitka in sem se vedno odrgnila ob skale. vodja oziroma kralj, takoj za njim pa se kot torpedo v vrtincu požene na tisoče in tisoče netopirjev. Potem votlino za-puščajo še približno uro in pol in v čudnih spiralah, ki tvorijo zanimiv, skoraj simetričen vzorec, letijo v eno samo smer. Le tu pa tam je videti kakšnega nesrečneža, ki se je ločil od skupine in izgubljeno leta naokoli. V votlino se zopet vračajo naslednje jutro in pri tem toliko časa krožijo nad odprtino votline, dokler ne prileti vodja, ki ima pravico prvi poleteti v notranjost. Za njim pa se spet v spirali in ob skrivno-stnem brenčečem zvoku, ki ga oddaja-jo, poženejo še ostali netopirji. Naslednji dan smo si pred odhodom v džunglo nadeli zaščitne dokolenke ter se tako zavaravali pred posebnimi Ii-činkami ličiš, ki se prisesajo na kožo in pijejo kri. Toda ena seje mije kljub temu prisesala na zapestje. Čeprav smo jo s cigaretnim pepelom hitro odstranili, si bom njen ugriz zapomnila za ve- Tajski oroči v ribiški vasi tik ob morju na otoku Ko Samui moćno razveselili in nato razigrano těkali po belih peščenih plažah, poraslih z visokimi kokosovimi palmami ob tur-kizno modrem morju. Toda nekaj dni posedanja na plaži in kopanja v plit-kem skalnatém morju, v katerem sem si ranila stopala, je bilo zame dovolj -kljub vsej lepoti in slikovitosti. Želela sem si nečesa bolj razgibanega in bolj divjega, v moj glavi pa je iz dneva v dan bolj bučala in odmevala ena sama beseda: Kambodža, Kambodža, Kambodža. Ta želja je bila tako moćna, da je zlomila celo Katjino željo, da bi ostali ob morju. Zato sva sklenili kompromis. Sposodili sva si maski in dihai-ki ter se odšli v bližnji zaliv potapljat. Pri tem sva viděli nekaj pisanih koral in prav tako barvitih tropskih ribić. Res paje, da ta otok ni ravno raj za po-tapljanje, pa tudi voda je bila dokaj kal-na. K temu je, na mojo srečo, pripo-moglo tudi slabo vreme, ki so ga priča-kovali na jugu Tajske. Naslednji danje postalo najino popo-tovanje zares pestro in zanimivo, kajti v Kambodži imaš, kljub temu da se ne dogaja nič zares razburljivega ali zani-mivega, ves čas občutck nenehnega dogajanja. Življenje v tej deželi je namreč bolj pristno kot pa v precej bolj razviti in turistični Tajski. (nadaljevanje prihodnjić) Mirjam Štih Treking v nacionalnem parku Khao Yai. Na prežiza div jimi živahni, ki prebivajo v džungli. V daljavi smo viděli nekaj munjših opic, gibonov in jelena. dno. Z ostalimi živalmi kakšne posebne sreće nismo imeli, če ne upošteva-mo mravelj in termitov, ki jih je bilo dosti na tleh, ter nekaj opic in gibonov, ki smo jih nerazločno viděli na bolj od-daljenih drevesih. Na nočnem safariju s terenskimi vozili smo živali iskali tudi ob pomoci posebnih svetilk. Ker smo uspeli privabiti samo ježevca, zla-tega rumenega psa, jelene, kuno in divjega slona, smo bili kar malo razočarani. Še posebej zato, ker seje druga skupina, ki je po goščavi kolovratila iz druge smeri, na vso moč hvalila, koliko živali so viděli in da so jim menda gi-boni skakali kar po avtomobilu. Otok Ko Samui Ko sva se z ladjico vozili proti enemu izmed mnogih tajskih otokov, ki sva jih nameravali obiskati, so se nad morje zgrinjali težki črni oblaki. Kmalu žatém, ravno v trenutku, ko smo se izkr-cali na kopno in v vsej zmedenosti s težkimi nahrbtniki na ramenih těkali naokoli ter iskali taksije za převoz na želeno plažo, seje odprlo nebo in na tla so začele z vso silo padati debele dežne kaplje. Zaradi dolgotrajnega prerekanja s taksistom, ki ni hotel spustiti cene, sva bili že čisto přemočeni, in sva se v družbi še nekaterih drugih popotnikov odpeljali proti plaži La-mai. Med najinimi sopotniki je bil tudi neki Izraelec, ki je izgledal kot piflar, ki se mora zaradi svoje naivnosti in ne- iznajdljivosti vedno in povsod prisesati komu za vrat. Tip, ki ni znal skoraj nič angleško, in je kar nekaj blebetal, se je dobesedno přilepil na naju, ćeš da si bo poiskal prenočišče tam kot medve. Ko smo přispěli do plaže, sva s Katjo kar po dežju tekali od enega bungalova do drugega. Cene na otokih so višje kot na celini, zato jih je priporočljivo najprej dobro preveriti, Izraelec pa nama je ves čas sledil in capljal za nama kot izgubljen ku-žek. Odkrižali sva se ga šele, ko sva ugotovili, da bi si z nama rad delil bungalov. Ko sva to odločno odklonili, seje nenava-dno užaljen brez besed odvlekel proč. Kmalu za-tem je posijalo sonce, česar sva se V največjem tajskem nacionalnem parku Khao Yai. Tajci imajo slapove, ki v primerjavi z našimi niso nič posebnega, za neizmerno bogastvo. TRZIN POZIMI Vse lolograliie: Tomaž Erman Fotoreportaža p. .'-'-'S'I Ef?nu30nML SI 1 1 ' V ' 1 IT ^ v-:- ■ m ' " - %...-«► -m'i nK.™™— Peti velesíalom občine Trzin Člani Smučarskega društva Trzin smo letošnji veleslalom načrtovali že v janu-arju, vendar se zima zadnja leta pomi-ka vse bolj proti pomladi, zato so bili primerai pogoji za njegovo izvedbo sele ob koncu februarja. S pomočjo umetnega zasneževanja smo pripravili teren za tekmo v velesla-lomu, ki smo jo sprva načrtovali že za peti marec, vendar so nam nizke temperature preprečile utrjevanje proge. Tekmovanje smo morali zato prestaviti na 12. marec, hitra sprememba temperature pa nam je tudi tokrat skoraj pre-prečila náčrte. Vendar smo s trmo in vztrajnostjo zadnja dva dneva pred tekmo iz gozda znosili dovolj snega na progo, daje bila v soboto zjutraj pripravljena in »zacementirana« za tekmo. Kmalu po deveti uri so se že pričeli zbirati prvi tekmovalci. Prijavilo seje petdeset tekmovalcev, ki so bili razvr-ščeni v šestnajst starostnih kategorij. Tekmovanje so začeli najmlajši tekmovalci, za njimi pa starejše veteranke in veterani ter tekmovalci ostalih kategorij. Gledalci pred brunarico so glasno spodbujali prav vsakega tekmovalca, posebej glasno pa najmlajše udeležen-ce tekmovanja. Po tekmovanju so se tekmovalci okrepčali v brunarici, nato je sledila razglasitev rezultatov in podeli-tev medalj. Medalje sta podělila župan Tone Peršak in predsednik SMD Trzin Anton Župan. Rezultati 5. veleslaloma občine Trzin Čas Uvrstitev Čas Uvrstitev Čas Uvrstitev Predšolski dečki KOMOTAR S1LVO 28,53 3 POZMAN BRANE 25,29 2 LAP MARTIN 59,03 1 KOGOVSEK DOMEN 43,98 4 PETERNEL MIHA IGLIČ ROMAN 26,04 28,02 3 4 Deklice od 1.-4. razreda Mladinci nad 15 do 20 let KOGOVSEK MELITA 28.98 1 PESTOTNIK JURE 21,25 1 Veterani nad 45 do 55 let ŽMITEK MARTIN 22,69 2 KOZINA MARJAN 22,21 1 Dečki od 1.-4. razreda KOGOVSEK GASPER 31,11 3 PESTOTNIK RADO 23,22 2 LAP JAN 24,19 1 HROVAT MARKO 24.24 3 KOGOVSEK JAKA 24,26 2 Članice nad 20 do 35 let RAKEFJANEZ 24,48 4 VERBOVSEK KLEMEN 25,79 3 JANKOVIČ TANJA 26,80 1 JENSTRLETONF. 26,26 5 PETERNELJAKA 27,99 4 RUCMAN MARKO 29,07 6 KOGOVSEK TINE 29,46 5 Člani nad 20 do 35 let PETERNEL MATEVZ 29,70 6 PERKO ZORAN ŠLEBIR MARTIN POGAČAR LOJZE 21,41 1 Veteranke nad 45 do 55 let VERBOVŠEK NEJC 31.26 8 23,04 3 FABJAN MILADA 28,80 1 LJUBESEKTILEN LUBI NEJC ŠKRLEP LUKA 32,72 39,82 44,72 9 10 11 BRAČ1Č BRANKO PERKO BOJAN R1NKALEŠ PESTOTNIK DAVID 24,07 24,11 47,70 D 4 5 6 7 Veteranke nad 55 let (1948) in starejši STRAŽ1ŠAR MILENA 30,50 ERCEG ANGELA 32,95 1 2 Deklice od S. - 9. razreda RUČMAN URŠA 26,26 1 Članice nad 35 - 45 let Veterani nad 55 let (1948) in starejši PETERNEL MATEJA 25,97 1 ŽUPAN ANTON 23,72 1 Dečki od 5. - 9. razreda KOSEC MIHA 25,55 2 LAP GREGA 23,30 1 Člani nad 35 - 45 let STRAZISAR LOJZE 26,31 3 KOZINA JAN 27,50 2 JANKOVIČ JOŽE 19,95 1 ZNIDAR JANEZ 32,94 4 ZBIRANJE IN ODVOZ VEJEVJA Obveščamo vas, da bomo v Občini Trzin organizirali zbirna mesta za vejevje in odvoz le-tega. Predvidene lokacije so: Stari Trzin: 1. Na Habatovi ulici pri mostu - pri mlekarni 2. Za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9 -na zelenici ob platoju 3. Ob Jemčevi cesti, pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto Trzin Mlake: 4. Pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici 5. Ob Mlakarjevi ulici pri transformatorju 6. Na Ulici Rašiške čete pri objektu PD Onger 7. Na zelenici ob križišču Kidričeve in Bergantove ulice OIC Trzin: 8. V OIC - ob križišču cest Špruha in Motnica Akcija zbiranja vejevja bo potěkala od petka, 18. marca 2005. do ponedeljka, 18. aprila 2005. VftOCA ŠTRÁN KAJ SE U© DOGAJALO MARCA IN APRILA V TRUNU 22. 3. 2005 16:00 TD Trzin in DPM Trzin Velikonočna delavnica - avla OŠ Trzin 19. festival Turizmu pomaga lastna glava-turist, podmladek Trzina se predstavi na temo Ledenice in ledeničarstvo v Trzinu na reg. tekmovanju na Rodici 22. 3. 2005 18:30 PD Onger Trzin Predavanje- dvorana Marjance Ručigaj 30. 3. 2005 JKP Prodnik Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 31. 3. 2005 19:00 TD Trzin Občni zbor TD- dvorana Marjance Ručigaj 3. 4. 2005 MO PD Onger Trzin Pekel pri Borovnici- Pokojišče 9. 4. 2005 VO PD Onger Trzin Vremščica 16.-17. 4. 2005 VO PD Onger Trzin Komna: »tečaj« hoje v snegu (če bo dovolj prijav!) 20. 4. 2005 Občina Trzin Kulturni večer ob dnevu zemlje- dvorana Marjance Ručigaj 22. 4. 2005 VO PD Onger Trzin Cicelj (popoldanski izlet) 23. 4. 2005 VO PD Onger Trzin Hudi konec-Kamniški vrh-Po lovski poti na znani vrh 23. 4. 2005 Občina Trzin Knjižni sejem ob svet. dnevu knjige- Center Ivana Hribarja (vhodná avla) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta MARIJA DIMNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sokrajanom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Prisrčna hvala skupini Trzinski izvir, njihovim članicam ter voditeljicama gospe Joži Kurent in gospe Heleni Ogorelec, ker ste ji polepšali dneve na jesen življenja. Posebna zahvala gospe Heleni za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Krtu za lep cerkveni obred, pevcem in organistu ter gasilcem za častno slovo. Zahvala tudi dr. Rižnar-Bregarjevi in sestri Mirjam Světlin. Vsi njeni. Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43,01/564 45 44, 01/564 45 49 In 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Elektronski naslov: info@obeina-trzin.si Domača stran na internetu: www.obcina-trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10 1230 Domžale Obvestilo lastnikom psov! Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS. Veterinarska inspekcija območnega urada Ljubljana izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 84. čl. Zakona o veterinarstvu, 207.ČI. Zup-a in 18. čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v úpravném postopku o izvajanju sistematičnega spremlja-nja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2005. Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini v občini Trzin: Ponedeljek, 11. 04. 2005: Četrtek, 14. 04. 2005 14.00- 15.30 Trzin, pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 15.45 - 16.30 novi Trzin, pri PD Onger, Ul.Rašiške čete 4 Cepljenje psov za zamudnike je v kraj ih ter mestih za redno cepljenje. 15.00 Trzin 15.30 novi Trzin S seboj imejte izkaznico o cepljenju psov! Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 01. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje poteka v VETERINARSK.EM DOMU DOMŽALE, Cesta talcev 10, vsak delovni dan od 7. do 12. in od 17. do 18. ure terob sobotah od 7. do 9. ure. Stroški cepljenja znašajo 7.500 tolarjev. Povabilo in prijava na 6. Florijanov sejem Turistično društvo Trzin pod pokroviteljstvom Občine Trzin organizira 6. Florijanov sejem, na katerem bodo na Florijanovo nedeljo s parado in koncertom godbe na pihala sodeiovali tudi trzinski gasilci. Sejem bo potěkal v soboto in nedeljo (7. in 8. maja 2005) na Ljubljanski cesti v Trzinu (ob Gasilskem domu), oba dneva od 9. do 19. ure. Podjetnike, posameznike, društva in druge vabimo, da na sejmu pred-stavijo svoje dejavnosti in izdelke. Razstavljalcem etnogradiva in pre-dmetov iz naše dediščine razstavnega prostora ne bomo zaračunali. V času sejma bo potěkal tudi kulturni in zabavni program, igre za otroke, ob že omenjenem programu trzinskih gasilcev pa bo poskrbljeno tudi za hrano in pijaco. Stroški stojnice za dva dni so 10.000 tolarjev, za en dan pa 7.500 tolarjev. Polovica stojnice za dva dni stane 7.500 tolarjev, zapis v reklamni zloženki pa 3.000 tolarjev. Stojnice bodo v času sejma varované. Prijavite se do 18. aprila 2005 na Turistično društvo Trzin, Mengeška c. 9. Informacije so na voljo preko telefona na številki 01 / 564 45 28 ali 01 / 564 47 30. PRIJAVNICA za 6. Florjanov sejem: NAZIV (firma, samostojni podjetnik, društvo..) Davčna (identifikacijska) številka: Kontaktna oseba: Telefon (faks ali e-pošta): Dejavnost (priložiti uradna dovoljenja): a--- Slaščičarna Oger Stari Trzin, Mengeška 26. Comme! CITROËN TRZIN Nudimo vam veliko Izbiro porocnih in otroških tort pqjgjk. kataloglh; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabeticne; domačo potico; ročno izdelane domaće piškote in še veliko drugega. Će želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN 00 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50 PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI Čistilni servis Depala vas d. o. o. Depala vas 5. Domžale Tel.: 01/72 41 657. 041/695 339, 01/72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblači), tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne) • tapisone in tople pode ter marmor. Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi lik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h. čistilni servis Za lepo postavo in lepo kožo! Znebite se: - celulita - centimetrov - kilogramov Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih. Storite nekaj koristnega za sebe. Za brezplačno testiranje pokličite na tel.: 041/538 514. Deval d.o.o. Hypoxi studio Ljubljanska 13g, Trzin. Avtomarke i k OUI MMtiaHlétít! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBORKE [ LfiMon ; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si NOVI C4 SAMO PRI AVTOMARKET-u 50% takoj, 50% poenem letu, BREZ OBRESTI! sam T topclon skupina AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINAH SAM Od 21.3. Do 2.4.2005 Timbitop 25/lzosek 25 Vobitekt SV/4-60 Izotem V4 Izotekt V3 Standard DODATNI 5% POPUST DODATNI 6% POPUST Viadur Vilaplan . iftUNIHEM Silikatna opeka DODATNI 10% POP Hidratizirano apno Gašeno apno Maltit osnovni Maltit zaključni DODATNI 5% POPUST lip W\\\Y Prednapete opečne překlade Dtopdoi ZA MALI IN VELIK MOJSTR Uzin PE 360 Uzin NC 150 Uzin Fliesurit KEMA KPM v Opažne plošče DODATNI 5% POPUST Adheziv Kemakol mmssmmm Elastosil 34 DODATNI 5% POPUST SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PC SAM JARŠE - Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE - Zg. Stranje la, 1242 Stahovica tel: 01/729 62 82, 729 62 83; fax: 01/729 62 85