Leto 1881.
149
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 28. maja 1881.
13.
Postava od 15. aprila 1881,
o štemplji na kvarte.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Kvarte ali karte za igro, narejene v kateri tistih dežel, ki za-nje veljâ postava ta, ali prinesene va-njo, razven teh, katere se pod uradnim prigledom izvažajo na vnanje, podvržene so stempeljski pristojbini, in ta iznaša :
a)	15 kr. za vsako igro (skladko) od 36 ali manj listov,
b)	30 kr. za vsako igro čez 36 listov, in
c)	dvojino pristojbine pod a) ali b) ustanovljene za lakirane ali umitne kvarte
dotične vrste.
Gledé önili kvart, od katerih je bil v deželah ogerske krone plačan štempelj bodi pri izdelovanji ali na wozu, ostanejo veljavna določila ministerskega ukaza °d 2. oktobra 1868 (Drž. zak. št. 135).
§• 2.
Zarad plačila davščine naj se kvarte opravijo z uradno zapirno znamko (oiarko) ter podvržejo Štempljanju pri uradu, irnajoč^m pravico v to.
Le-te uradne znamke zapirnice izročajo se plačilo dolžnim na obračun za-8h)nj ter se same za se ne smejo nikomur dalje oddajati.
Finančni minister tanje določa obliko in barvo štonplja za kvarte in zapir-n'b znamek, določa, kateri list od kvart naj se štempl java, in kakö naj se postopa Pri štempljanji,
(sior.oi.ch.)	33
§• 3.
Ako se kvarte prinesö v ozemlje, za katero veljd le-ta postava, dolžnost je tega, kateri jih vnaša ali pa prejemlje, vpovedati jih, kadar se vvažajo, odnosno kadar jih prejemlje, po množini in kakšnosti iger in po številu njihovih listov, z nadaljšnjo naznambo, so li namenjene, da ondukaj ostanejo, ali v pro-voz, in tiste kvarte, ki niso namenjene za vnovični izvoz v kako vnanjo deželo, predložiti, da se opravi pristojbina od njih in da se oštempljajo.
Enako je treba vpovedati tudi ozgornje ali vrhne podobe kvart (§. 6), ki prihajajo iz kake vnanje dežele, s potankö naznambo njihovega namena.
§• 4.
Obrt delanja kvart izrekuje se za obrt dopustila ali koncesije potreben, ter se sme tedaj samo komu podeliti, če je pristojno finančno oblastvo poprej v to privolilo, in samo za take kraje ali selišča, kjer biva štempeljski urad, ki ima pravico kvarte oštempljevati, in okrajno oblastvo, zvano, da skrbi za dohodar-stvene interese.
Izimek od teh potrebnosti sme finančni minister dogovorno z ministrom notranjih reči dopustiti samo gledč podjetij uže bavečih se z delom kvart pod uveti, kateri zagotavljajo delotvoren prigled.
§. 5.
Prošnji za dopuščenje, vršiti obrt delanja kvart, naj se prilaga v dveh soglasnih primerkih ali ekzemplarjih načrtek in potanek opis vseli prostorij, ki jih prositelj namerja rabiti, brez razločka, bodo li služile v obrtovanje, stanovanje ali kak drug namen, s potanko naznambo, čemu je namenjen vsak prostor posamič. En primerek prošnje dd se — v slučaji dovoljenja, — prositelju nazaj, s pristavljeno opomnjo odobrenja.
Prostorije, ki jih hoče prositelj uporabljati, morajo biti takšna, da jih bode uradu moči brez težave svrhi primerno prigledovati.
Kadar se hoče dolalnica razširiti, prenarediti ali drugam preložiti, treba je postopati kakor o prvi prošnji, ter se sme vršenje obrta ustaviti na dotle, dokler postavljeni uveti ne bodo izpolnjeni.
Delalnica mora se kot tokova na poslopji tudi od zunaj poočititi.
§• 6.
Zunaj delalnice po §. 6 vzglašene smejo se samo vrhne podobe kvart tiskati ali listi kolorirati, ako se v to poprej doseže posebno dovoljenje finančnega obla8tva ter se dopolnijo prigledne mere ali naredbe, kakeršne se ukazoma prepišejo.
§• 7.
Od vsake vrste kvart, ki jih obrtnik namerja delati, treba bode finančnemu oblastvu kot vzorec izročiti po tri nezavite in neštempljane igre z dotičnimi zavitki.
Ena se narejalcu nazaj dd s potrdilno opomnjo, zapisano na igro in na zavitek, druga se oddd dotičnemu stempeljskemu uradu in tretja državni tiskarnici-
Obrtnik naj v vsaki vrsti kvart, katere je on naredil, oznamcni en list s svojim imenom in priimkom, po tem z delališčem (krajem ali seliščem, kjer se delajo
kvarte), daljo list list, ki je namenjen biti oštempljan, s štampiljo svoje firme, katera naj tudi obseza delališče.
Zavitek vsake igre mora obsezati : a) obrtnikovo ime s priimkom ali pa firmo njegovo; h) delališče;
c)	vrsto, v katero zavita igra spada;
d)	število listov, kolikor jih ima;
e)	številko vzglašenega vzora (muštra);
f)	če so kvarte lakirane ali umitne, tudi to naznambo, naposled
g)	dva krogovita izrezka eden nad drugim, namenjena za odtisk Štempeljskega znamenja, po tem štampilje od firme.
Ta zavitek naj se pri zavijanji posameznih štemplju podvrženih iger s prim-ljivim lepivom uradne znamke (§. 2) zaprè, še predno se kvarte podadö v oštempljavanje, in znamka zapirnica naj se s štampiljo firme v črnejši oljnati barvi pretiska tako, da bode nekaj odtiska videti na znamki a nekaj na zavitku.
§• 8.
V	delalnici morajo se izgotovljene neštempljane kvarte hraniti v posebnih vzglašenih shrambah, katere naj obrtnik vsegdar skrbno pod ključem imeva.
Liste kvart, kar jih je čez število ali odveč, in kar je izvrženih, treba je v posebni, finančnemu oblastvu vzglašeni shrambi zbirati, in pod ključem imeti ter se ne smejo odpraviti iz delalnice, dokler niso bili v roku, ki ga določi finančno oblastvo, pod nadzorom priglednega organa vsi splazoma storjeni za igro neporabni.
V	prodajališče, odnosno v prodajo po kateri izmed dežel, ki za-nje veljâ postava ta, ne smejo kvarte prihajati drugače, nego v povezkih igrama razdeljenih, po §§. 2 in 7 zaprtih in oštempljanih.
§• 9.
v
Stempeljsko pristojbino je praviloma pred štempljanjem v gotovini odšteti po Številu in vrsti iger, ki se imajo oštempljati.
Vendar se finančnim deželnim oblastvom daje pravica, za plačilo štempelj-ske pristojbine od kvart, narejenih v ozemlji, za katere veljà ta postava, dovoljevati rok na tri mesece največ, ako se dâ primerna varnost.
Od štempeljskih pristojbin, kar jih ostane na dolg čez dovoljeni rok, opraviti bode zamudne obresti po šest od sto.
Posledica take zamude v plačilu je ta, da se dotičnemu človeku pristojbina več ne pušča na počak.
Pristojbino komu izpregledati ali nazaj dati sme sam<5 finančno ministerstvo m samo za domače (tozemske) kvarte tedaj, kadar so oštempljane igre kvart pri hranjenji v delalničnih za to določenih prostorih ali o zavijanji po slučaji, katerega dotični nf sam kriv, izpridile se tako, da niso za rabo, in če se le-to v 48 urah, finančnemu oblastvu naznani in priložč pokažene igre kvart, ako bi 18te po slučaji ne bile celö pogubile se.
§• 10.
Kdor namerja trgovati s kvartarni, dolžan je po obrtnem redu to vzglasiti ln poleg tega osem dni, predno začne vršbo tega posla, naznanilo podati finanč-
nemu oblastvu, svojo poslovalnico tudi od zunaj kot prodajalnico kvart ozname-niti ter kvarte te samo in edino v vzglaŠeni prostoriji hraniti ter prodajati.
Meno poslovalnice vzglasiti je finančnemu oblastvu v treh dneh.
Prodajalci imajo pravico, po eno ne oštempljano, vendar za igranje nepo-rabno igro kvart, kakeršne oni prodajejo, imevati v svoji prodajalnici, da jih kupci lahko ogledujejo, kakšne so.
Na vsaki taki igri zabeleži finančno oblastvo, v kaj je namenjena.
Ukazila tega paragrafa mora tudi obrtnik, ki kvarte dela, tedaj izpolnjevati, kadar namerja kvarte svojega ali tujega dela prodajati.
Po hišah na prodaj nositi se kvarte pod nikakim uvetom ne smejo.
§• H.
Delanje kvart in trgovanje z njimi postavlja se pod dohodarstveni prigled.
Dolžnost je teli, ki kvarte delajo ali z njimi kupčujejo, o kvartali, kar jih imajo v zalogi, kar jih iznova naredč, odkod dobodo, prodado ali kako drugače uporabijo, pisati osobitne, po finančnem oblastvu parafirane zapiske po tanjili, ukazoma določenih propisih, in va-nje precej zabeležiti vsako premeno, ki se primeri.
Tiskanice potrebne za to zapisovanje dobivajo se od finančne uprave za povračilo troskov, kolikor stanejo.
Te prigledne mere ali naredbe naj veljajo tudi za trgovino z ozgornjimi (vrhnimi) podobami kvart, ki prihajajo iz kake vnanje dežele, in za njih uporabo.
§. 12.
Obrtniki v §. 11 imenovani, odnosno njihovi pripadniki, pomočni delavci in namestniki, imajo dolžnost, organom, ki jim je pregledovanje naročeno, kolikor-krat bi zahtevali, pokazati zapiske, ki jih pišejo o kvartah, ter dopustiti, da si kaj iz njih izpišejo, kvarte, kar jih imajo v zalogi, izkazati, sploh postreči ali postreči dati s temi službami, ki jim bodo potrebne v pomoč, da izročena jim uradna dela v prepisanih mejah zvrševati vzmorejo.
Finančnim oblastvom dodeljuje se pravica, v slučaji, ko bi se zoper imetelja take prostorije, v katerih se kvarte po obrtno trošijo, podala ovada, da se ondukaj uporabljajo kvarte neltempljane ali ne po propisu štempljane, na podlogi te ovade ukazati,, da njihovi tjekaj poslani organi s sodelovanjem osebe od krajevnega oblastva raziščejo poslovalnico in prostorije v stanovanje namenjene, ako bi z isto bile v zvezi.
§.13.
Kadar kdo dela zoper propise te postave ter neštempljane ali z uradno znamk > zapirnieo nezaprte kvarte za potrošek po ozemlji, za katero veljâ ta postava, na prodaj ima, prodaje, razdeljuje, pridobiva, vedfič jih brani ali z nc-štempljaniiui kvartarni igra. nuj se od njega, ne pognavši kazenskega postopka — na podlogi najdenja prestop postave poisiinjajočega (konstatujočega) potirja 50krat toliko, kolikor iznaša prikrajšana pristojbina.
Narejalci kvart in trgovci so zavezani za povišano pristojbino, ki prihaja za take v njih poslovnicah ali staniščih najdene kvarte.
Krčmarji in druge osebe, v prostorijah katerih so kvarte po obrtno pofro-šujejo, zavezani so nerazdelno in v prvi vrsti za prej določeno povišico pristoj-
bine ter vrh tega jim je naložiti globe od 100 do 300 gld., ako se v njihovih prostorih in staniščih z neštempljanimi kvartarni igrd ter ni izkazano, da se je to zgodilo brez njihove vedi.
Pri društvih zadeva le-ta zavezanost in posebna globa dno osebo, katerej je izročeno dotično poslovodstvo.
Prej omenjene pristojbine odmerjajo se po finančnih oblastvih ter dospevajo za izplačilo 14 dni po vročbi plačilnega naloga.
Samo polovico tistega iznosa, za katerega bi bilo po tem paragrafu povišati redno pristojbino, pobirati je poleg redne pristojbine kot povišek pristojbine v tem šlučaji, kadar stranka, katerej je nositi škodljive posledice prestopka postave, le-ta prestopek sama naznani finančnemu oblastvu, predno je ono o tem z druge strani zvedelo, ter ob enem precej opravi prikrajšano pristojbino s po-višico vred, odpovedavši se vsakega pritoževanja.
Razen tega slučaja ne znižuje ali izpregleduje se nikomur v tem paragrafu ustanovljeni pristojbinski povišek.
§• 14.
Pri drugih, v §. 13 ne navedenih prestopkih te postave in ukazov, ki se izdadd v nje zvršbo, uporabljajo se — nezavisno od kazni, ki utegne nastopiti po občnem kazenskem zakonu ali po drugih dotičnih postavah, — določila kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih, a v Dalmaciji propi«i, veljajoči za prestopke carinskih (čolnih) postav, pazeč ob enem na premene v naslednjih paragrafih izrečene.
§• 15.
Kot težek dohodarstveni prestopek je kazniti:
1.	Ako kdo brez poprejšnjega dovoljenja ali zoper prepoved pristojnih oblastev ali v drugih prostorih delalnice, ki niso bili vzglašeni in potrjeni, kvarie dela ali delati dâ;
2.	ako tiskarnice imetelj podobe kvart tiska, ne mogoč izkazati dotično dovoljenje finančnega oblastva in pismeno naročbo dotičnega obrtnika kvarte delajočega;
3.	kadar kdo, predlagaje kvarte v oštempljavanje neresnično pové kaj takih podatkov, kateri imajo vpliv na visokost pristojbine;
4.	ako kdo kvarte v času ali na mestu, kadar ali kjer bi imele biti po pro-pisu oštempljane, z izopačenim (krivim), ponarejenim, predjanim ali na višjo pristojbino predelanim štempljem ali pa s krivimi, ponarejenimi ali predjanimi zapirnimi znamkami, — da si je za to okolnost vedel ali bi po svojem poslu, s pravo pazljivostjo vedeti imel — hrani, pridobi, na prodaj ponudi, drugemu prodà ali kako drugače razširi ali razširiti skuša;
5.	ako kdo kvarte svojega dela oznameni s tujo firmo;
6.	ako se na wozu ali o prejemanji kvart ali podob od kvart iz vnanje dežele zanemari katera v §. 3 postavljenih dolžnosti;
7.	ako se neštempljane kvarte izvažajo v kako vnanjo deželo ter se ne spolnijo carinski (čolni) in prigledni propisi ;
8.	ako se uradne znamko zapirnice zoper prepoved komu dalje oddadö;
9.	ako 80 v §. 11 ukazani zapiski pišejo takö, da se razsežaj, hod in kakovost obrta neresnično prod oči postavlja, zasledba dohodarstvenc pri krate otežko-
čuje ali onemogočuje, ter je sploh iz postopka razvidna namera, dolžnosti pri-stojbinskega plačila umakniti se.
V	teh slučajih prisojati je kazen ali globo s 500 gld. in o ponovljenj s 1.000 gld.
To kazen treba je tedaj, kadar je dohodarstveni prestopek storjen z več nego 50 igrami kvart ali zapirnimi znamkami, povišati za 10 gld., in o ponovljenji za 20 gbl. od vsake nadaljšnje igre ali od vsake nadaljšnje znamke zapirnice.
Vrhi tega je izreči propad predmetov težke dohodarstvene prikrate, kakor so : kvartc celo ali na pol izgotovljene, znamke, podobe, in pa za nareje istih služeče priprave in tvarine, kar se jih najde v zalogi.
§• 16.
Drugi prestopki (§. 14), sosebno če kdo ne izpolnjuje določil obseženih v §§. 7, 8, 10 in 11 te postave, naj se čislajo za proste prestopke ter kaznjijo z globo od 5 do 200 gld., v slučaji ponovljenja do 400 gld.
§. 17.
Globe na temelji §§f0T 13 (odstavek 3), 14 do 16 prisojane ne smejo se nikdar ublažiti pod določeno v zakonu najmanjo mero, niti takrat, kadar bi se zakoniti postopek popustil.
Pravica, ublaževati nadomestne kazni zapora, pridržuje se finančnemu mini-sterstvu.
§. 18.
Izguba pravice obrtne, delati kvarte ali trgovati z njimi, sme se in to na določeni čas ali na vsegdar izreči zoper obrtnika tedaj, če je gledé stem pij a od kvart užo bil pokaznjen enkrat zarad težkega ali dvakrat zarad prostega doho-darstvenega prestopka, ali če mu je dvakrat bila naložena povišba pristojbine (§. 13).
§• 19.
Poleg glob opraviti je še prikrajšano štempeljsko pristojbino z zamudnimi obrestmi po 6 od sto, računeč od časa storjenega prestopka.
§. 20.
V	§§. 11 in 12 imenovani obrtniki zavezani so za globe, katerej njihovi rodovinci, pomočni delavci in služabniki po tem zakonu zapadejo.
Ako obrtniki ti vendar vztnorejo izkazati, da je postopek bil storjen brez njihove vedi, zavezani so samo za redno pristojbino.
§. 21.
v
Škodljive posledice povišanja pristojbine, izrečene v §. 13 in pa dohodar-stvenih glob, ki jih pretč ta in §§. 14 do 16, tedaj ne bodi, kadar je od .časa storjenega prestopka postave preteklo tri leta.
O zastarovanji enovite pristojbine veljajo določila, ki jih postava od 18. marcija 1878 (Drž. zak. št. 31) ustanavlja z ozirom na zastarevanjo štempelj-skili in neposrednjih pristojbin.
§. 22.
Ni o vprašanji, je li pristojbino po tej postavi opraviti ali ne, niti o odmeri te pristojbine postopek pred rednimi sodišči nima mesta.
Neopravljene pristojbine in zamudne obresti potirjevati je takisto, kakor je pisano za iztirjevanje dolžnih cesarskih davkov.
§. 23.
Ovadniki prestopkov dobivajo v nagrado */, a, a popadniki */6 potirjanega iznosa globe ali povišice.
§. 24.
Obrtniki, kvarte delajoči, in tisti ljudje, ki se o času, ko obveljâ ta postava, bavijo po obrtno s prodajanjem kvart, dolžni so, da ne zapadejo poviŠbi pristojbine v §. 13 zagroženi, zarad poštempljanja vzglasiti po propisu, ki se ukazoma določi, vse pri njih v zalogi bivajoče in za tozemsko (domačo) potrošbo določene kvarte, katere so doslej bivalo štemplja proste, kakor kvarte za otroško igro in podobnim svrliam služeče, dalje kvarte, katerih po ena igra sestoji iz več nego 36 listov, in tako tudi — brez ozira na število listov — vse lakirane in umitne kvarte.
Uže opravljeni iznos štemplja vračunja se v štempeljsko pristojbino, kolikor je pride po tej postavi.
Imeteljem javnih prostorij, v katerih se kvarte po obrtno potrošajo, dopušča se še tri mesece od dne, ko obveljti ta postava, trošiti kvarte, od katerih je pristojbina po prejšnjih zakonitih določilih plačana. Ko izteče tarok, treba je še ne potrošene zaloge tistih vrst od kvart, katere so po tej postavi podvržene večji štempeljski pristojbini, v 48 urah predložiti v poštempljanje, odnosno v doplačilo štemplja, kolikor bi ga — vračunivši pristojbino uže opravljeno — prišlo več, ali pa, ako bi kdo tako raji hotel, oddati finančnim oblastvom, da bodo uradno uničene.
Druge osebe smejo kvarte, kar jih imajo ta čas, ko pride v moč le-ta postava, brez ovire tedaj dalje rabiti, če je od njih bil uže opravljen onolik iznos štemplja, kolikoršen prihaja po §. 1 ; a v nasprotnem slučaji dolžno bodo, kvarte ne stempljane ali po §. 1 prenizko štempljane v treh mesecih podvreči poštemplja-vanju, ker sicer zapadejo škodljivi posledici §f* 13.
§. 25.
Ta postava pride v moč 1. dne januvarja meseca 1882.
Počenši od tega dne izgubé svojo veljavnost določila v postavi od 6. septembra 1850 gledé štemplja od kvart za igro obsežena z dotičnimi dodatnimi ukazi vred.
§• 26.
Zvršitev te postave naroča se ministroma za notranje reči in za finance.
Na Dunaji, dne 15. aprila 1881.
Franc Jožef s. r.
TaafIV s, r,
Duiiajcanki s. r,
44.
Ukaz ministerstev za finance in deželno bran od 6. maja
1881,
o zaračunjanji vojaških taks, pobranih po postavi od 13. jnnija 1880 (Drz. zak. št. 70).
Dogovorno s c. kr. vrhovnim računiščem ukazuje se, da imajo blagajnice (kaše) in uradi, katerih delo je vojaške takse (vojârine) pobirati, v to k stanov-nemu dnevniku finančnega upraviteljstva pisati poseben poddnevnik (Sub-Journal) z oznamenilom „Vojaške takse“, v katerem je zaračunjati vojaške takse, v vplačilo odkazovane od političnih okrajnih oblastev.
Podatki tega stanovnega poddnevnika naj se s koncem vsacega meseca prepisujejo sumarno v omenjeni stanovni dnevnik (Etat-Journal).
Preizkus teh stanovnih poddnevnikov naložen je računskim oddelkom ravnajočih finančnih oblastev, katerim bodo za tega delj politična okrajna oblastva pošiljala prepise dotičnim davkovnim uradom priobčenih imenikov (Priloga IV Drž zak. od 1. 1881 Št. 26) o vojaških taksah, ki jih bode vplačati.
Finančno-računski oddelki naj te upravne podatke v stanovno knjigo pri „Založbi občne blagajniške uprave“ pod novim naslovom „Vojaške takse“ vpisujejo.
Pod tem naslovom naj se predočujejo tudi dotični uspehi v upravstvenih izkazih in računskih završkih, kijih je predlagati c. kr. vrhovnemu računiŠču.
Welserslieimb s. r.
l>unajewskt s. r.