GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. ŠT. 11 - 15. JUNIJ 1980
Planskih nalog v maju nismo izvršili
V zadnji številki Emajlirca smo objavili povzetek realizacije najpomembnejših stabilizacijskih nalog in ocenili uresničevanje ciljev za realizacijo plana za leto 1980. Ugotovili smo, da naloge prepočasi in slabo izvršujemo in da smo premalo aktivni in prizadevni pri našem delu.
Rezultati v mesecu maju Skupno za DO smo do- paj je proizvodnja doseže-dokazujejo, da se stanje ni segli plan proizvodnje v na 92 %, prodaja pa 95 %. izboljšalo, lahko celo trdi- mesecu maju 93 %, plan Večja odstopanja od planimo, da se je položaj v ne- prodaje pa samo 82 %. V rane proizvodnje so pred-katerih TOZD še poslabšal, prvih petih mesecih sku- Vsem pri TOZD EMOKON-
TEJNER in TOZD POSODA. Zato je položaj teh TOZD zelo resen, v kolikor planske naloge tudi v naslednjih mesecih ne bodo realizirane.
Slovenke iz Koroške pri nas
Konec maja je našo delovno organizacijo obiskalo petdeset slovenskih žena iz Celovca, Podjune, Obirja, Zilske doline in drugih krajev Slovenske Koroške, ki pripada avstrijski oblasti. Ogled po oddelkih TOZD Posode in razgovor z njimi so vodili z naše strani Ervin Belak, Pavla Bizjak, Mirko Gorjup.
Tovarišice iz Slovenske Koroške so se živo zanimale za naše samoupravljanje, delo in delovne pogoje, dohodkovne odnose, na katera področja prodajamo naše izdelke, kakšni so naši odnosi do dela in sodelavcev, kako imamo urejeno varstvo otrok, izobraževanje ob delu, prehrano in še mnogo drugih vprašanj je bilo. Z odgovori so bile zelo zadovoljne, saj so svoje zadovoljstvo izrazile tudi s prisrčnim ploskanjem.
Toda na njihovih obrazih, v globini njihovih oči sem opazila trpko bolečino, ki se je razlila in delno olajšala, ko so nam pripovedovale o svojem delu, o pravicah, ki se jim še kar naprej kratijo, čeprav so v zakonih priznane. Med njimi so bile tudi sivolase žene, ki so se v svoji mladosti s puško v rokah borile za osvoboditev Slovenske Koroške in še danes aktivno, organizirano branijo pravice Slovencev na Koroškem. Pripovedovale so, da jim manjšinski vladar Wagner dopušča le tretjino pravic, ki jim pripadajo. Da sredstva za obveščanje ne pišejo o realnem življenju, političnem in kulturnem delu koroških Slovencev. S ponosom so pripovedovale o volji in delu koroških Slovencev, navkljub težavam, ki jih spremljajo, o gradnji prvega Slovenskega doma v Sent Primožu v Podjuni, katerega otvoritev je bila 26. maja letošnjega leta. Tudi prvi slovenski vrtec že imajo v Šentvidu, katerega so zgradili s prostovoljnimi prispevki in delom mladinskih delovnih brigad. Pri izgradnji tega objekta so poudarile, je prišla do izraza velika bratska enotnost in pomoč iz matične domovine. Spoznanje, da niso sami, da s skupnimi močmi, sredstvi in delom lažje ustvarjamo in negujemo tisto, v kar nas je pripeljal in nas učil tovariš TITO.
S ponosom so govorile, da so srečne, da živijo v dobi, katero je s svojim ljudstvom ustvaril in vodil naš veliki predsednik, voditelj in učitelj tovariš TITO. Še intenzivneje se bomo borile za svoje pravice in še lepšo prihodnost naših mlajših rodov so obljubile.
Ob slovesu smo skupaj zapeli pesem: »Tam kjer teče bistra Žila«, podarile pa so nam veliko ploščo Obirskega ženskega okteta. Ob odhodu topel stisk roke in obljuba, da se še vidimo, da jih obiščemo ter naš prisrčen pozdrav vsem slovenskim družinam na Koroškem.	Pavla BIZJAK
Z rezultati ne moremo biti zadovoljni, povzročajo pa tudi še izredne težave pri zagotavljanju likvidnosti, oziroma pri zagotavljanju sredstev za osebne dohodke in nabavo materiala. Nedosežena planirana proizvodnja in prodaja bo i-mela vpliv na dohodek v I. polletju in v zvezi s tem tudi na višino OD. Zato je skrajni čas, da organizirano in usklajeno pristopimo k realizaciji planskih nalog, ker bomo v nasprotnem primeru imeli spet izgube v nekaterih TOZD in občutili posledice neizpolnjenih planskih nalog.
Drago Mravlak
Zbrano delo v naši kovačnici. V prihodnje še vee prizadevanja vseh in uspeli bomo
Delavci, občani občine Celje
Smo na novi veliki preizkušnji uresničevanja zastavljenega družbenoekonomskega in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Tovariša TITA ni mogoče nadomestiti, mogoče pa je nadaljevati njegovo delo s tem, da v času resne mednarodne ekonomske krize in posledic, katastrofalnih naravnih nesreč učinkoviteje premagujemo naše notranje težave z večjo zavzetostjo za gospodarsko stabilizacijo ter dosledno uresničevanje sprejetih sklepov in načrtov.
Za nadaljnji razvoj naše občine je še posebej pomembno, da se odločneje usmerimo v povečevanje obsega in izboljševanja proizvodnje, v preusmerjanje njenega sestava ter v povečevanje izvoza. Za vse to so potrebni dodatni napori vsakega posameznika ter da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost, kot je dejal tov. TITO v svoji poslanici jugoslovanskim narodom in narodnostim za
letošnje novo leto.
Pred nami so velike naloge, da uresničimo letošnje in z njimi sedanje srednjeročne naloge ter se čimbolj gospodarsko in politično močni pripravimo za prihodnje srednjeročno obdobje. Obljubo tovarišu TITU, da bo naša revolucija ostala takšna, kakršna je bila, bomo izpolnili:
— z doslednim uveljavljanjem in razvijanjem socialističnih, samoupravnih odnosov,
—	s krepitvijo bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi,
—	z uresničevanjem in preseganjem nalog na .svojih delovnih mestih za večjo in kakovostnejšo proizvodnjo,
—	z varčevanjem na vseh področjih naše dejavnosti in našega življenja,
—	s premagovanjem težav z udarniškimi akcijami v organizacijah združenega dela ter drugih delovnih in samoupravnih skupnostih,
—	s prostovoljnim delom mladinskih delovnih brigad pri urejevanju delovnih in življenjskih potreb delovnih ljudi.
S tako zastavljenim delom bomo krepili samo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
cobiss ®
OSREDNJA KNJ. CELJE

Inovacije - nekoč in danes
O inventivni dejavnosti, to je dejavnosti v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, modeli, vzorci in drugimi koristnimi predlogi proizvodno-poslovnega značaja, je bilo tako v naši širši družbeni skupnosti, kot tudi v naši DO že mnogo govora. Zlasti v zadnjih letih je opaziti živahnejše poizkuse za uveljavitev te dejavnosti na vseh področjih gospodarstva, pri čemer tudi naša DO ni izvzeta.
Nepoučen opazovalec bi ob tej živahnosti lahko sklepal, da gre za novejšo aktivnost, ki jo pogojuje le današnje gospodarsko stanje in, ki naj bi z ostalimi ukrepi v smislu stabilizacije istega, prispevala k isti.
Res je, da inventivna dejavnost lahko, če jo le pravilno koristimo, k temu o-gromno prispeva, vendar pa to ni ugotovitev novejšega časa. V bistvu gre za spoznanja, ki so znana odkar obstoja proizvodnja oziroma proizvodni pripomočki. Brez novosti v izgradnji in uporabi le-teh namreč napredka v kakršnikoli proizvodnji sploh nikoli ne bi bilo. V našem primeru je mišljena pri tem takozvana množična inventivna dejavnost, ki lahko s svojo uveljavitvijo, to je vključitvijo kar največjega števila raznih inovatorjev, od izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov kakršnegakoli proizvodno-poslovnega značaja, odločilno vpliva na gospodarsko uspešnost. Ta vpliv bi lahko bil takšen, da je povsem nerazumljivo zakaj inventivna dejavnost ne predstavlja pri nas take gospodarske aktivnosti, kot bi jo lahko in morala. To je nerazumljivo še tembolj, ker obstajajo za učinkovitejšo inovatorsko dejavnost dandanes formalno najugodnejši pogoji, od materialno tehničnega do strokovno kadrovskega značaja. To velja tudi za našo DO, v kateri segajo začetki širše inventivne dejavnosti že v prvo leto po zadnji vojni. Ko govorimo o načrtni inventivni dejavnosti v naši DO, torej ne gre za neko novo dejavnost, gre le za to, da bi ta bila pravilno vrednotena kot poslovna aktivnost, ki nam je že v preteklosti pomagala pri premagovanju proizvodno poslovnih problemov, v bodoče pa nam ob novih pogojih da lahko še neprimerno več.
Posamezni primeri izumov in tehničnih izboljšav so sicer bili znani že v nekdanji tovarni emajlirane posode pred zadnjo vojno, vendar ne kot rezultat organizirane dejavnosti, ki naj bi v končni obliki prispevala k boljšemu materialnemu položaju delavcev, temveč kot sredstvo, ki je prinašalo le dodaten dobiček takratnemu lastniku, delavca pa je postavljalo v še večjo odvisnost od njegove samovolje v obliki še hujšega izkoriščanja. Da v takih razmerah, kjer je po-
leg lastnika tovarne imel določeno korist le še avtor izuma ali tehnične izboljšave, širše inventivne dejavnosti ni bilo mogoče pričakovati je razumljivo.
Povsem drugačno stanje je glede inventivne dejavnosti nastalo po končani vojni. Opustošeno gospodarstvo je prevzela nova družba, družba delovnih ljudi, ki so se zavedali, da bo vse kar bodo odslej delali v korist vsem. V delovnem vzdušju nastalem ob taki zavesti so zato bila v najtežjih gospodarskih pogojih opravljena taka dela, za katera rabimo dandanes tako materialna sredstva kot strokovno u-sposobljenost številnih strokovnjakov v obsegu, o kakršnem si v prvih letih po vojni ni bilo mogoče niti zamisliti. Vse poslovanje, od načrtovanja proizvodnje, nabave in prodaje do delitve ustvarjenega dohodka, je v prvem povojnem razdobju bilo kolektivu tako v vsebini kot obsegu dano kot naloga, ki je bila postavljena izven njega. Vkljub temu pa so vsi člani kolektiva pri izpolnjevanju te naloge sodelovali s kar največjo zavzetostjo. Pri tem so svoj nemajhen, delež prispevali tudi takratni novatorji in racio-nalizatorji, kot so se imenovali današnji avtorji raznih inovacij.
Kot novatorji in raciona-lizatorji so se udejstvovali enakovredno tako vodilni in vodstveni delavci, kot neposredno proizvodni delavci. Vsak predlog, ne glede na to ali je šlo za novo rešitev tehničnega značaja ali rešitev kakršnegakoli proizvodnega ali drugega poslovnega problema, ki je prispeval k izboljšanju izpolnjevanja danih nalog, je bil ustrezno nagrajen. Nagrade je predlagala preko vodstva podjetja pristojna strokovna služba v začetku takratnemu republiškemu ministrstvu za industrijo in rudarstvo, kasneje pa direkciji za kovinsko predelovalno industrijo. Ta je na osnovi prikazanih vred-nosti predlogov, odobravala ali pa tudi določala višino nagrad, ki jih je podjetje lahko izplačalo avtorjem raznih izboljšav. Za današnje razmere skorajda nepojmljiv način delovanja takrat ni povzročal nikakršnih problemov, tako pri osvajanju kot pri nagrajevanju predlogov. Pri tem tudi ni bila nikdar sporna upravičenost do nagrade. Nagrado je za osvojen predlog prejel vsak
predlagatelj ne glede na njegovo delovno zadolžitev v podjetju. Edino merilo za nagrado je bila koristnost predloga. Skoraj stoodstotno sodelovanje (takratnega števila) visoko, višje in sred-njestrokovnih delavcev v tovarni zato ni predstavljalo neke nerazumljive posebnosti. Pa danes?!
Nagrade za osvojene predloge so bile sorazmerno višje kot današnje odškodnine. Najmanjše so znašale 500 dinarjev, kar je predstavljalo še leta 1950 šestino do petino OD kvalificiranega delavca na mesec, do enkratnih 100.000 takratnih dinarjev. Nagrade so bile izplačane .enkratno v celoti ali z enkratno akontacijo. V vsein tem prvem povojnem obdobju ni bilo zabeleženega, kot že rečeno, niti enega spora s področja inovatorske dejavnosti, kar je še posebno glede upravičenosti do nagrad poudarka vredno. Po današnji opredelitvi so se predlogi nanašali tako na »prave« tehnične izboljšave kot na koristne predloge tehničnega in netehničnega značaja. Vsi pa so imeli za vrednotenje in s tem nagrajevanje isto osnovo, to je koristnost predloga.
Prvi evidentiran predlog izboljšave je poleti leta 194.5 prijavil Jože Zibret, orodjar v izdelovalnici ročajev. Predlog se je nanašal na zavarovanje pri vklapljanju stanc. Po njegovi zaslugi so dotakratne pogoste poškodbe zaradi takozvanih dvojnih udarov, popolnoma odpadle. Zaradi odmaknjenosti od omenjenih začetkov evidentirane inovacijske dejavnosti v naši tovarni bi naštevanje takratnih avtorjev raznih izboljšav in vsebine predlogov bilo preobširno, pa tudi zaradi pomanjkanja raznih podatkov, v mnogo-čem nepopolno. Vseeno pa je med mnogimi nekdanjimi racionalizatorji treba omeniti nekdanjega vodjo strojno-ključavničarske delavnice in kasnejšega vodjo proizvodnje Franca Germadnika, ki je poleg tega, da je bil najaktivnejši racionalizator, bi’ istočasno tudi sicer glavni pobudnik za množično inventivno dejavnost, tako v sami tovarni kot izven nje in kot takšen poznan tudi v republiškem in zveznem merilu. Na njegovo pobudo je v naši DO bilo delo na organiziranem vodenju, spodbujanju in nadzorovanju inventivne dejavnosti vključeno v redno delo in naloge, ki v najnovejši organizaciji po-
slovanja dobiva v oddelku za industrijsko lastnino, višjo in predvsem potrebno obliko.
Da smo zopet pri tistem — pa danes?! Ko primerjamo aktivnost nekdanjih inovatorjev in racionalizatorjev ob takratnih proizvodno-po-slovnih, posebno pa še kad-rovsko-strokovnih pogojih s tozadevno dejavnostjo v da-dašnjiih pogojih, potem se upravičeno sprašujemo, zakaj inventivna dejavnost ni tako razširjena kot bi bilo pričakovati.
no in v preteklem letu u-stanovljeno »Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav« (DIATI) v EMO. Prav slednje ima, preko svojega programa delovanja, odgovorno vlogo pobudnika za odpravo vsega kar ovira nadaljnji razvoj inventivne dejavnosti v naši DO in iskanja vsega kar bi tej dejavnosti lahko pripomoglo k večji uveljavitvi. Upamo, da bomo o delu društva DIATI EMO še večkrat slišali in mu istočasno pri njegovih prizadevanjih za uveljavljanje
Montaža klima omar v TOZD TOBI
Del odgovora na to je mogoče razbrati že iz predhodnih navedb, seveda z u-poštevanjem tudi sicer novih razmer, zlasti na področju medsebojnih odnosov, izvirajočih iz združenega dela. Vsekakor so splošni pogoji za izboljšanje inventivne dejavnosti podani tudi v naši DO. Kako te pogoje koristiti in s tem pospešiti širjenje te dejavnosti, je naloga, ki stoji pred vsemi člani kolektivov TOZD in DO kot celote in njihovimi samoupravnimi organi, kot naloga dobrega gospodarjenja. Pri tem sta za strokovno plat organizacije posebno zadolžena že omenjeni a še ne dokončno formiran oddelek za industrijsko lastni-
inventivne dejavnosti želimo čimveč uspeha.
Obširnejša obravnava področja inventivne dejavnosti, na splošno in posebno v naši DO, presega okvir tega sestavka, je pa zaradi konkretnejših problemov tega področja potrebna, zato o tem še drugič.
Dopisujte v naše glasilo!
OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV
Minulo delo
sta preprosti in enostavni besedi, za katerima se v večini primerov skriva
ustvarjalna pot slehernega od nas
Mnogokrat poslušamo različne življenjske zgodbe delavcev, ki nam znajo živo obarvati svojo dolgoletno življenjsko pot. Bila je povezana s tovarno, v kateri so prebili velik del svojega življenja, kakor tudi z delom, ki so ga opravljali in ki jim je povzročalo vsakodnevne skrbi in težave a so ga vendar opravljali.
Ljudje velikokrat pozabijo nase, na čas, naenkrat mine mladost in je tu jesen življenja. Naš družbeni sistem jih spomni, da so svoj delež, ki ga je družba od njih zahtevala, izpolnili in prišel je čas, ko naloge, ki so bile prej zaupane njim, predajo sedaj drugim — mlajšim. Ti bodo svoje znanje povezali z izkušnjami paših predhodnikov, s čemer bodo sebi in nam vsem gradili lepši jutri.
V kroniki tovarne je zapisano, da se je konec prej-
šnjega stoletja nemški trgovec odločil na tem mestu zgraditi tovarno. Povod za gradnjo so mu bili energetski viri v okolici in cenena delovna sila, ki so bili naši predniki. Po pripovedovanju starejših je sporočilo v kroniki resnično. Zaposlili so se, ker v takratnem obdobju ni
bilo ugodnih pogojev za razvoj kmetijstva, industrije pa še ni bilo. Prvi delavci so pričeli ustvarjati, zgradili so temelje vsega, kar imamo danes. Svoj trud so vlagali v delo, za katero niso bili ustrezno nagrajeni.
Vedno bolj so se tega zavedali, v njih je rasel revo-
lucionarni duh, zahtevali so del svojega vloženega dela. Boj za uveljavitev delavskih pravic je bil trd, povezan z mnogimi žrtvami, vendar je na koncu zmagal delavski razred. Delovni pogoji so se izboljšali in začele so se izplačevati prve pokojnine.
Po II. svetovni vojni so
Pogled na naše upokojence, ki so leta 1978 obiskali Savinjske Alpe
delavci s Titom na čelu dosegli popolno zmago. Tovariš Tito, ki je hil tudi sam delavec, je občutil vso tiranijo takratne družbe na lastni koži, kar mu je še bolj potrjevalo zavest, da pomaga pri borbi za pravice delavskega razreda.
Ob poslušanju pripovedi naših, vendar danes že bivših sodelavcev, kako s ponosom pripovedujejo o delovnih akcijah in zmagah, ki so jih dosegli se v nas poraja občudovanje. Privoščimo jim mirno in zadovoljno življenje na stare dni.
Ta naša začetna delovna sila so danes ponosni ljudje —• upokojenci, ki se ne sramujejo položaja, v katerem so bili, ko so pričeli ustvarjati in ponosno gledajo na prehojeno pot. Zavedajo naj se, da so opravili veliko de-
lo.
V	delovni organizaciji EMO se letno upokoji približno 50 do 60 delavcev, od tega je približno 15% invalidskih upokojitev.
V	želji, da so upokojenci seznanjeni z delom in življenjem naših delavcev, prejemajo na dom interno glasilo »Emajlirec«.
Ob vsakem zaključku leta prejmejo koledar.
Postopek pri obravnavanju predlogov inovacij
UVOD
Postopek izdajamo v skladu s 34. členom Pravilnika o inovacijah, ki določa, da se postopek pri obravnavanju predlogov inovacij ureja z organizacijskim predpisom.
SPREJEM INVENTIVNIH PREDLOGOV
Inventivne predloge sprejema od članov kolektiva in oseb izven delovnega razmerja odgovorni delavec za inovacijsko dejavnost.
Odgovorni delavec za inovacijsko dejavnost vodi administrativno poslovanje za vse komisije za racionalizacije ter za odbor za inovacije. Nadalje vodi zanje vse potrebne evidence, sestavlja poročila, zbira potrebno gradivo, ga strokovno obdeluje ter daje svoje mnenje k posameznemu predlogu. Pomaga pa tudi delavcem, v kolikor je potrebno, pri sestavljanju inventivnih predlogov.
Inventivne predloge prijavljajo delavci na obrazcih
IN-1 in IN-2 in to ne glede, ali obravnavajo zadeve iz pristojnosti posamezne, ali več TOZD oziroma celotne DO EMO.
Inventivne predloge odgovorni delavec za inovacijsko dejavnost takoj po prejemu predloga pregleda in po potrebi zahteva od avtorja — predlagatelja še dodatna pojasnila in dopolnila.
Vse prejete predloge vpi-
še v knjigo inventivnih predlogov, iz katere so razvidni naslednji podatki:
—	registrska številka, ki označuje zaporedno številko inventivnega predloga v DO ter zaporedje predlogov v določenem letu,
—	datum prejema,
—	priimek in ime avtorja,
IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV IN-1 IN IN-2
Obrazec IN-1 »prijava inventivnega predloga« vsebuje podatke, ki jih določa 35. člen Pravilnika o inovacijah.
Obrazec izpolni avtor inventivnega predloga v dveh izvodih. Oba izvoda obrazca IN-1 pošlje v oddelek za industrijsko lastnino, naslovljeno na komisijo za racionalizacije ali odbor za ino: vaciie.
Odgovorna oseba za inovacijsko dejavnost vrne potrjeno kopijo obrazca IN-1 predlagatelju.
V glavi obrazca IN-1 »Prijava inventivnega predloga« je na desni strani prostor, kamor vpiše odgovorna oseba za inventivno dejavnost, ob prevzemu, naslednje podatke:
—	registrsko številko, ki jo vzame iz knjige prijav inventivnih predlogov,
—	datum prejema prijave,
—	čas,
—	priimek in ime osebe, je v oddelku za indu-
— kratek naziv inventivnega predloga.
Na vsakem delovnem mestu lahko dosežemo inovacije ki
strijsko lastnino prevzela inventivni predlog.
Obrazec IN-2 predstavlja prilogo k IN-1 in vsebuje opis starega in novega postopka.
Avtor inventivnega predloga izpolni IN-2 v enem izvodu in ga dostavi skupaj z obrazcem IN-1.
V	primeru, če avtor inventivnega predloga ne naslovi predlog na pravi naslov, mora odgovorna oseba za inovacijsko dejavnost dostaviti predlog komisiji, ki je pristojna za reševanje.
V	nadaljevanju postopka predvideva ves proces do izplačila nagrade inovatorjem. V tej skrajšani obliki želimo vse inovatorje obvestiti, kakšen je postopek prijave.
Postopek je izdelala služba za organizacijo in informatiko v sodelovanju z oddelkom inovacijske dejavnosti in so ga prejeli vsi vodilni delavci in vsi predsedniki KR po posameznik TOZD.

Druže Tito, mi ti se kunemo
j
Mladina iz vse Jugoslavije je svoj največji praznik dan mladosti sklenila z veličastno prireditvijo pod naslovom: »DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO«, ki je bila v nedeljo, 25. maja 1980 na stadionu JLA v Beogradu.
Prvič je mladina Jugoslavije praznovala brez ljubljenega tovariša TITA, vendar s TITOM v srcu in z zaobljubo, da bo hodila po poti, ki ji jo je kazal po poti miru, neuvrščenosti in samoupravljanja.
Osrednji prireditvi, na kateri je sodelovalo 12.000 mladincev in mladink iz Nikšiča, Banja Luke, Novega Kneževca, Brčkega, Strumice, Gnjilana Sente, Niša, Varaždina, Ade, Ka-njiže, Čakovca, Beograda, Novega mesta in Celja, so prisostvovali najvišji voditelji in družbenopolitični delavci naše države ter gostje iz vseh republik in pokrajin.
Med prisotnimi partijskimi in državnimi delavci so bili Cvijetin Mijatovič, Stevan Doronjski, Sergej Kraigher, Vidoje Žarkovič, Petar Stambolič, Veselin Djuranovič in drugi družbenopolitični delavci. Med njimi predsedniki predsedstev . in centralnih komitejev ZK republik in pokrajin ter najvišje starešine JLA z generalom armade Nikolo Ljubičičem.
Več kot šestdeset tisoč gledalcev na stadionu Jugoslovanske ljudske armade se je zbralo v nedeljo zvečer, da bi skupaj s še
stotisoči Jugoslovani, ki so spremljali prenos po televiziji proslavili dan mladosti.
S tribun, kjer so se že zgodaj zvečer zbirale nepretrgane množice ljudi iz vseh koncev in krajev naše domovine, je že pred pričetkom prireditve pelo in zaobljubljalo druže TITO, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo. Nato je prisotne goste, gledalce in izvajalce programa predsednik Konference ZSMJ Vasil Tupurkovski pozval, naj z minuto molka izkažejo čast predsedniku TITU, velikanu naše revolucije.
Z besedilom ob zadnji štafeti:	»Naš	dragi, naj-
dražji tovariš, brez tebe, pred nami, vendar s teboj v nas v vseh srcih delovnih ljudi in državljanov tvoje in naše Jugoslavije, odločno in trdno nadaljujemo tvojo pot. Pionirji in mladina Jugoslavije«, in s himno se je prireditev začela. Nato je tisoče mladih rdečih, belih, modrih in rumenih teles vzvalovilo v veličastno podobo Jugoslavije, ki jo varuje naša ljudska armada. Simboli se preliva-je, rdeča petokraka zvezda se je spremenila v srp in kladivo, znamenje de-
Diati-Emo
1.	redni občni zbor društva DIATI je potekel v delovnem vzdušju ob sorazmerno visoki udeležbi. Pogrešili smo vodilne delavce in delavce družbenopolitičnih organizacij DO.
Potrdili smo finančni načrt in program dela, sprejeli Pravilnik o vsakoletnih nagradah in priznanjih najuspešnejših inovatorjev. Društvo DIATI EMO združuje ca. 100 inovatorjev in njegova naloga je 'propagiranje inovacij, pomoč pri njihovi izvedbi, organizacija strokovnih posvetovanj, predavanj in ekskurzij itd.
Urejujemo arhiv od leta 1945 naprej. Trenutno je registriranih 952 inovacij in pričakujemo, da bo 1000. inovacija kmalu registrirana in vpeljana v proizvodnjo.
Na občnem zboru smo podelili priznanja najuspešnejšim inovatorjem
zadnjih let. Tako so diplome, knjižno nagrado in značko »Inovatorja« dobili:
Alojz Agrež — upokojenec, Mirko Breznik — E-mokontejner, Stanko Cocej
—	DSSS, Alojz Drofenik
—	Vzdrževanje, Jože Gu-. benšek — ERC, Ivan Kajba — Odpreski, Milan Kavčič — Posoda, Jože Korent
—	Vzdrževanje, LT EMO, Dani Mauer — Orodjarna, Marjan Petelinšek — O-rodjarna, Marjan Rejc — Posoda, Stanko Rojnik — Posoda, Ferdo Sibanc — Posoda, Edo Umek — Posoda, Martin Zagožen — upokojenec in Ivan Zav-šek — Posoda. -
Število uspešnih inovatorjev je seveda mnogo večje, vendar vseh ni bilo mogoče nagraditi, zato naj priznanja tem inovatorjem predstavljajo priznanje vsem, ki delujejo na tem področju.
lavcev. Dekleta in fantje sestavljajo sliko, ki predstavlja osem narodov in narodnosti. To morje mladih teles, ki valovi, obsijano z reflektorji in ki ga spremljajo topli pogledi s tribun, se ritmično pregib-lje ob pesmi, ki pripoveduje o svetlem nebu in mirnem morju Jugoslavije, o pridnih rokah, ki delajo čudeže. Pesem govori o poteh miru in svobode, o razcvetelih dneh.
Nato udeleženci hitro spremenijo simbole iz prejšnje slike v trobojnico z zvezdo. Ploskanje gledalcev, zahvala za tisto, kar so videli doslej, se poleže v pričakovanju novega dogodka.
V naslednji sliki mladina s svojim plesom prikaže boj za samoupravne odnose. V lahkotnem in raznovrstnem gibanju prikazujejo mladi lastno življenje in izpričujejo vedrino, optimizem in odločnost, da sami razvijajo, gradijo in izpopolnjujejo samoupravne odnose.
Nato hitro, kot znajo samo vojaki Titove armade, prikorakajo pripadniki o-boroženih sil. Vsak njihov gib razodeva pripravljenost, da skupaj z ljudstvom branijo neodvisnost in neokrnjenost SFRJ. Slika zgovorno sporoča misel: »Vsi smo armada«. Nato mladi vojaki s puškami v rokah izpišujejo napise: mladost — zmaga, svoboda — Tito. Njihova vaja simbolično prikaže delež mladosti pri izbojevani svobodi in zmagi pod vodstvom tovariša TITA.
To veličastno sliko zamenja druga. Izoblikujejo se naši simboli: rdeča zastava s srpom in kladivom ter napisom Vukovar 1920, z napisom mesta drugega kongresa, ko je Komuni-
stična partija Jugoslavije dobila svoje ime.
Na koncu sestavijo udeleženci reliefni simbol grba SFRJ, ki skupaj z o-smimi skupinami predstavlja moč naše skupnosti, sestavljene iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin.
S pesmijo »Bodi srečna v svobodi, maršal Tito naj te vodi« so udeleženci izpričali pripravljenost in odločnost, da branijo svojo domovino.
Nato prihajajo na stadion otroci, ki po taktih skladbe »Zakaj otroci ljubijo TITA« prikažejo, da so naj mlajši bodočnost te države in da rastejo v miru in svobodi. Slika povezuje osem skupin otrok, osem celin, ki povezuje otroke, ki so naše bogastvo, naša prihodnost. Napis Tito in mir pošilja v svet poslanice miru in prijateljstva. Vajo spremlja koračnica »Himna miru«.
Nato na stadionu zavlada tišina. Udeleženci in gledalci stojijo mirno. Poslušajo Titova sporočila — govor tovariša TITA z 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije »Moč je v hotenju in čvrstosti naših narodov in narodnosti,... moč je v njihovi enotnosti... moč je v delavskem razredu ... moč je v naši mladi generaciji.,. moč je v socialističnem samoupravnem sistemu...«
Teh sporočil mladina in vsi državljani ne bodo nikoli pozabili. Udeleženci, razvrščeni v raznobarvno skupno sliko, še enkrat z gledalci zapojejo »Druže TITO, mi ti se kunemo«. Ob zadnji kitici te pesmi se na igrišču razlije kozara-ško kolo, nebo pa parajo rdeče rakete. Spodaj na terenu pa mladina s stisnjeno pestjo na čelu po partizansko pozdravlja, obrnjena k velikemu Titovemu portretu, ki dominira nad tribunami stadiona JLA in z zavestjo v srcih, da je bilo na prireditvi izrečeno le del tistega, kar sleherni človek občuti, kot svojo zaobljubo tovarišu TITU in ljubezen do njega ter zvestobo njegovi poti sedaj in v prihodnje.
Tradicionalna, tokrat že štiriindvajseta prireditev po vrsti, ki so jo letos imenovali »Druže Tito mi ti se kunemo« je ob zavedanju izgube najdražjega tovariša in prijatelja TITA potekala veličastno in dostojanstveno, obenem pa je potrdila odločnost današnje mlade generacije, da stopa po Titovi poti miru, neuvrščenosti in samoupravljanja.
NAPREJ PO TITOVI POTI
Mladi naše domovine so pričakali in proslavili skupaj z vso našo družbo svoj praznik 25. maj brez svojega naj-dražjega prijatelja, najbolj spoštovanega učitelja in voditelja, brez ljubljenega tovariša, vendar kljub vsemu z njegovo podobo in odločnostjo v srcih, z bogato in vseobsegajočo vsebino njegovega dela.
Toda čeprav mladina čuti še preveč sveže brazgotine zaradi žalosti in bolečine, ki sta jo doleteli, čeprav ji zaradi težke izgube zdaj ni do slavja, je svoj praznik in rojstni dan velikega voditelja tudi tokrat proslavila skupaj z našimi narodi in narodnostmi. Jugoslovanska mladina je to storila zaradi velikega dela in i-mena človeka.
Dan mladosti bo mladina Jugoslavije spremenila v trajen spomin na tovariša TITA, njegova pot in delo pa ji bosta ostala trajen kažipot v boju in prizadevanju za izgradnjo še lepše in srečnejše prihodnosti, takšne, kot jo je skupaj z mladino in zanjo pripravljal in si zamišljal tovariš TITO.
Tudi 1937. leta, ko je TITO organiziral in u-trjeval partijo opirajoč se na SKOJ in mlade kadre. Tudi 1941, ko se je bilo treba postaviti v bran sovražniku in organizirati vrste narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, so bili borci in komandirji večinoma mladi. Tudi v času obnove in socialistične graditve kakor tudi v času, ko se je porajal mladi delavski razred in njegovo samoupravljanje, je bila mladina jedro in opora.
Danes je mladina kot dedič naše slavne revolucije glavni kadrovski vir partije, saj predstavlja tretjino njenega članstva.
S svojim množičnim sodelovanjem v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti pa jamči za vse pridobitve revolucije in za njihov nadaljnji razvoj.
Zato bo mladina Jugoslavije, naš mladi titovski rod, tako kot se je zaobljubil TITU, zanesljivo znal zanosno in neomajno nadaljevati delo tovariša TITA, ter bo še naprej krepil in razvijal socialistično, samoupravno, neuvrščeno in neodvisno JUGOSLAVIJO.

Roža CIGLAR, dipl. ing.
Tišina, ti si najlepše, kar sem kdaj poslušal...
Pred dnevi je bil v Ljubljani v okviru razstave »Varstva okolja« izredno zanimiv simpozij o protihrupni zaščiti, ki je obravnaval to področje kot celoto, od zakonodaje, vzrokov nastanka hrupa in meritev, do zaščite naprav, prostorov in ljudi ter do zdravstvenih vidikov in rehabilitacije. Izredno zanimivo je bilo predavanje dr. Milovana Pezelja o škodljivem delovanju hrupa na človekov organizem.
Šodljivost hrupa je že stoletja znana, saj si je Plini j že v I. stoletju dal zgraditi sobo z dvojnimi stenami, da ga pri razmišljanju in delu ne bi motil hrup.
Leta 1831 in 1899 pa so znanstveniki že dokazali škodljivost hrupa.
Hrup izredno močno narašča in sicer nekje od iznajdbe parnega stroja dalje, in človek praktično nima več prostora, umakniti se hrupu.
Istočasno pa sredstva za zaščito proti hrupu niso tako napredovala.
Zaradi tega prihaja do poškodb slušnih organov, vendar je delovanje hrupa mnogo kompleksnejše (bolj vsestransko), deluje na centralni živčni sistem, prek njega na sistem širjenja in stiskanja ožilja. To pa povzroča slabšo preskrbo možganskih celic ter propadanje občutljivih celic Korti-jevega organa.
Z vsestranskimi znanstvenimi metodami so ugotovili, da je mehanizem poškodb izredno kompliciran in raznovrsten.
Vsi ljudje pa niso enako občutljivi za hrup. Hrup jakosti nad 80 dB že lahko povzroči poškodbe, prav gotovo pa do poškodb notranjega ušesa pride pri hrupu 100 dB. Hrup 120 dB že ubije podgano. Tudi sestava hrupa je pomembna, prav tako pa tudi trajanje dela na takem mestu.
Ljudi, ki so občutljivi za hrup, ne bi smeli dajati na delovna mesta, ki so s hrupom močno obremenjena.
Poleg hrupa vplivajo škodljivo na človeka tudi vibracije. Oboje povzroča motnje v živčnem sistemu, poškodbe slušnih organov, kar se odraža na psihičnem stanju človeka.
Če dražljaji presežejo kritično mejo, pride gotovo do poškodb sluha, do o-težkočene zaznave tonov in do slabše razumljivosti besed.
S pravočasnim odkrivanjem poškodb organov lahko preprečimo težke okva-
re sluha, tako da delavce premestimo na odgovarjajoče mirnejše delovno mesto.
Ker delavca zavestno pošiljamo na tako delovno mesto — hrupu in vibracijam se ne moremo dovolj uspešno izogniti — bi bila potrebna tudi benifikacija!
V mestih je zaradi hrupa motenih (Ljubljana) 59 % občanov. 42 % občanov se jih ponoči zbuja in ne more zaspati. Njihovo normalno in zdravo življenje je moteno.
Ob vpadnicah v mesto, kjer živi tudi do ena tretjina mesta, je hrup ob zaprtih oknih previsok ter moti.
»Zaradi hrupa doživljajo ljudje psihosomatske motnje, prihajajo na delo ne-spočiti, kar ima za posledico zmanjšano produktivnost, povečan izmet, nepazljivost, nezgode pri delu in prometu. Hrup sili meščane iz slabo urejenih mestnih področij iz mesta. Zato poteka hitra preobrazba rodnih površin v naselja individualnih hiš, veča se poraba goriva za prevoz, veča se število izgubljenih delovnih ur, zaradi zamud in prometnih zamaškov.
Ti podatki kažejo, da je hrup skupaj z zrakom med najbolj akutnimi problemi naših in ne le svetovnih urbanih okolij.
Viri hrupa, ki najbolj motijo ljudi:
—	cestni promet	63%
—	industrija, obrt	20 %
—	letalski promet	14 %
—	gospodinjske napr. 8 %
—	železniški promet 6 %
Proti hrupu pa se lahko borimo. Poleg zaščitnih sredstev je najvažnejša zavest o škodljivosti hrupa, ker le zavestna in organizirana borba čim širših množic ljudi proti hrupu — za zaščito — bo dala u-strezne rezultate. Zato pa je potrebno ljudi vzgojiti in jih nenehno opozarjati na mnogostrano škodljivost hrupa.
Vzgojiti in seznaniti je potrebno tudi načrtovalce,
urbaniste, projektante in investitorje o škodljivosti hrupa in o naj novejših dognanjih na področju zaščite pred hrupom. •
V Sloveniji že imamo nekaj DO in institucij, ki se s tem uspešno ukvarjajo, mnogo na tem področju pa so naredili na Reki, kjer so skupaj z ogroženo industrijo ter specializiranimi organizacijami zgradili au-diološki center, Zavod za diagnostiko in rehabilitacijo sluha in govora, klinike Brača dr. Sobol, kjer z uspehom skrbijo za zdravje delavcev, izpostavljenih hrupu.
Tudi pri gradnji cest se stanje spreminja na bolje. Če že morajo biti močno prometne ceste speljane skozi naselja, potem lahko naselja vsaj deloma zavarujemo pred hrupom z nasipi, z zaščitnimi zidovi in ograjami, z nasadi drevja in grmovnic ter pri novogradnjah s čim boljšo razporeditvijo in orientiranostjo stavb, tako da stoje ob cestah predvsem stavbe, v katerih se ne prebiva (garaže itd.).
Poslužimo pa se lahko tudi pasivne zaščite, z zamenjavo oken s hrupotes-nimi in ureditvijo ventilacije ter z izolacijo sten na objektih, kjer drugačna zaščita ni možna.
Hrup ceste zmanjšamo tudi z omejitvijo hitrosti na najbolj izpostavljenih odsekih ter z izločanjem tovornega prometa.
Najbolje pa je hrup preprečevati oz. nove naprave graditi in vzdrževati, tako da povzročajo čim manjši hrup. To dosežemo z novimi plastičnimi materiali, iz katerih so stroji zgrajeni in s protihrupno zaščito naprav, ki hrup povzročajo. Za to so izredno primerni penasti materiali u-metnih mas, ki ne gorijo: steklena volna, perforirane plošče itd.
Zavedajmo se, da je protihrupna zaščita direktna stabilizacija, ker z njo o-mogočimo ljudem, da zbrano in uspešno delajo. Umsko delo je v hrupu skoraj onemogočeno. Zaradi vsega tega dosledno zmanjšujmo hrup na vseh področjih in ravneh, ohranjanju zdravje, mir in psihično uravnovešenost ter se tako borimo za stabilizacijo in lepšo prihodnost.
GENERALNO POPRA VILO
STISKALNICE III
V TOZD Posoda, v predelovalnici kovin, so naši vzdrževalci v letošnjih prvih petih mesecih generalno popravili 125-tonsko stiskalnico št. III.
Takšnih in podobnih posegov so naši vzdrževalci vajeni. Pravilno pa je, da se s tem občasno seznanijo tudi ostali člani naše delovne organizacije.
Delo, ki ga je bilo treba opraviti, nismo zmogli sami. Vemo, da TOZD Vzdrževanje nima zadovoljivega strojnega parka, da bi lahko sam izvrševal velika popravila. Prav tako nam naši orodjarji, ki so veliko bolje opremljeni, ne morejo vedno pomagati.
Zaradi tega smo se povezali z delovnimi organizacijami kot so Litostroj Ljubljana, TAM Maribor, Železarna Ravne in Železarna Štore. Ti so nam priskočili na pomoč in nam strojno obdelali obde-lovance, težke nad pet ton, na svojih velikih strojih. Končna obdelava in prilagajanje sta ostala v rokah naših sodelavcev. Tokrat je to generalno popravilo toliko pomembnejše, ker se je opravilo v času velike fluktuacije strokovnega kadra in., ni bilo možno uporabiti toliko ljudi, kot je za to delo bilo potrebnih. Vse breme je padlo na sorazmerno malo število delavcev.
Da bi kljub omenjenim težavam dosegli čim-krajši rok izgotovitve del, smo se namesto tradicionalnega »odranja« poslužili pri demontaži in montaži stiskalnice avtodvigala last DO Ingrad Celje, ker smo s tem načinom pridobili na času. Ta način dela pa je zahteval izredno previdnost, saj bi lahko prišlo do poškodb in nesreč.
Po petih mesecih trdega in strokovnega dela želijo sodelujoči, da bi stiskalnica III bila dobro in skrbno upravljana, da bi brez nepotrebnih zastojev dobro služila TOZD Posodi pri doseganju večje in boljše proizvodnje.
Alfred Meznarič
Poskusni zagon stiskalnice št. III
Sw&jftizc-
Delavci, občani občine Celje
(Nadaljevanje s 1. strani) upravno, gospodarsko in politično moč naše družbenopolitične skupnosti, vplivali na njen nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj ter z ustvarjanjem večjega dohodka zagotavljali tudi družbeno in življenjsko raven delavcev in drugih občanov.
POD TITOVIM VODSTVOM SMO POSTALI GOSPODARJI' SVOJE U-SODE — POD VODSTVOM ZVEZE KOMUNISTOV BOMO TO TUDI OSTALI! Obč. DPO, izvršni svet in skupšč. občine Celje
NAMEN RAZGLASA
Velikega arhitekta in graditelja naše družbe tovariša Tita ni več. Ostajamo sami, odločni in sposobni, da dalje razvijamo sistem socialističnega samoupravljanja, da razvijamo družbenoekonomske in materialne temelje, ki bodo omogočili hiter razvoj -naše družbe.
Osrednja naša naloga je gospodarska ustalitev. Velika je pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov za uresničitev zahtevnih nalog, ki smo jih opredelili v resoluciji za izvrševa-
CENIK
HONORARJEV ZA SODELOVANJE PRI TOVARNIŠKEM GLASILU EMAJLIREC
Sodelavcem glasila delovne organizacije EMO Celje Emajlirec se honorirajo vsi objavljeni, napisani, fotografirani in risani prispevki.
Dobesedni prepisi, redakcija poročila urednika, razne objave članom kolektiva (osmrtnice), poizvedovanja, zahvale, oglasi, samoupravni akti, gradiva strokovnih služb in podobno) se ne honorirajo.
Za ponovno objavo slik, člankov in druge zvrsti gradiva ne pripada avtorjem ponoven honorar, ker -si uredništvo pridobi z enkratnim izplačilom honorarja poleg pravice do objavljanja tudi avtorsko pravico.
Honorarji za pismene prispevke
Osnova za honorarje pismenih prispevkov je tiskana enostolpna vrstica glasila. Honorar te vrstice je odvisen od vsebine sestavka.
Glede na vsebino sestavka so honorarji naslednji:
a)	prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva (izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki) se honorirajo 2 din za vrstico.
b)	samostojni prispevki v obliki člankov, komentarjev o delu samoupravnih delovnih skupin, organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, reportaže, feljtoni, kozerije zlasti članki o življenju in delu v TOZD in delovni organizaciji, se honorirajo po 1,60 din za vrstico.
c)	prispevki, ki zahtevajo delno samostojno obdelavo gradiva, poročilo o poslovanju podjetja, poročila o sejah samoupravnih organov, sestavki samoupravnih delovnih skupin, organov družbenopolitičnih organizacij, sestavki iz življenja in dela TOZD in delovne organizacije na samoupravnem, političnem, družbenem in športnem področju se honorirajo po 1,40 din za vrstico.
č) prispevki manjšega značaja in pomena, ki ne zahtevajo večje zavzetosti avtorja (izvlečki iz zapisnikov, kratke manj pomembne vesti) se honorirajo po 1,30 din za vrstico.
d)	kratka šala s poljubno tematiko iz življenja in dela članov kolektiva 30 din.
e)	kratka šala s poljubno tematiko 20 din.
Honorarji za slikovno gradivo in križanke
a)	originalne fotografije iz življenja in dela v EMO 20 din iz zunanjih dogodkov pa 30 din.
b)	prosta karikatura ali risana šala 100 do 200 din.
c)	sestava križanke, vretena, satovnice 1,30 din za kvadrat.
č) sestava skandinavske križanke 1,60 din za kvadrat.
Nagrade, ki se dele z žrebanjem
V vsaki številki glasila se lahko razpiše nagradna križanka. Nagrade za pravilne rešitve se dele z žrebanjem, ki ga opravi posebna komisija za žrebanje, katero imenuje uredniški odbor.
Nagrade za pravilne rešitve križank po žrebanju so:
1. nagrada 300 din, 2. nagrada 200 din, 3. nagrada 150 din, 4. nagrada 100 din.
Uredniški odbor
nje družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 in v programu in nalogah družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje. Zagotoviti moramo dosledno realizacijo vseh teh nalog.
V okviru ustalitvenih prizadevanj poudarjamo boj za večjo produktivnost, kar lahko dosegamo:
—	z boljšo organizacijo dela
—	večjo delovno disciplino in odgovornostjo
■	— zmanjševanjem odsot-
. nosti z dela
—	s čim boljšim izkorist-. kom delavnega časa na de-. lovnem mestu
—	prevzemanjem dodatnih del in nalog.
Prav tem nalogam moramo dati v tem trenutku poseben poudarek v vseh delovnih sredinah.
Povečanje produktivnosti bomo sproti ugotavljali s preseganjem norm, normativov, predvsem pa s pre-. seganjem planskih nalog v okviru sprejetega letnega plana vsake samoupravne organizacije in skupnosti.
Rezultate večje angažiranosti pri delu bomo spremljali dnevno, tedensko ali mesečno z ozirom na to, kako lahko te rezultate ugotavljamo v posamezni delovni, sredini.
Akcija mora spodbuditi primerjanje doseženih rezultatov med posamezniki v samoupravnih delovnih skupinah, med samoupravnimi delovnimi skupinami v TOZD v DO in med DO v okviru občine Celje.
Koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje v OZD morajo sproti spodbujati večjo storilnost v smislu delovnega tekmovanja in spremljati preseganje postavljenih nalog. Dosežke je potrebno sproti sporočati KO za učinkovitejše gospodarjenje pri DPO, IS in skupščini občine Celje. Sporočila za koor dinacijski odbor pošiljati na občinski svet ZSS Celje.
Predlagamo, da se za pomembnejše dosežke dajejo priznanja v obliki pohval in udarniških značk v okviru samoupravnih organizacij in skupnosti.
Celotno aktivnost bomo intenzivno spremljali preko internih glasil in sredstev javnega obveščanja. Z ■ njo bomo spodbujali učinkovito izvajanje akcij. Končni cilj akcije je krepitev gospodarstva, kar bo omogočalo večji dohodek, zagotavljanje družbene in življenjske ravni delovnih ljudi in občanov, osebne dohodke v skladu s prizadevanji posameznikov in priznanja za njihove posebne napore.
ZANIMIVO OBVESTILO
POCENI ZIMSKE POČITNICE V ZAKOPANIH
Obveščamo zainteresirane delavce, da je KOOS organizirala izmenjavo letovalcev EMO z letovalci iz RADY ZAKLADOWEJ iz Poljske. Na predlog tovarišev iz tovarne iz Poljske z željo po izmenjavi počitniških kapacitet EMO v Crikvenici za poletno sezono in za počitniške kapacitete Poljakov v znanem zimskem letovišču v Zakopanih. Naši delavci bi lahko letovali v zimskem času, med počitnicami šoloobveznih otrok, ob koncu januarja pa do začetka februarja. Po dogovoru s poljskimi tovariši bi to naj bila brezdevizna izmenjava.
Naš letovalec bi plačal ceno počitniških kapacitet v Crikvenici, prevoz, turistično takso in 500 din za zamenjavo za poljske zlote. Za 500 din bi debil na Poljskem 2.000 zlotov (v Zakopanih). Enako bi plačali poljski delavci na Poljskem.
Prevoz organizirajo Poljaki, naš letovalec bi plačal samo porabljeno gorivo od državne meje do Crikvenice in nazaj in od Celja do državne meje. Zaradi možnosti obročnega plačevanja naprošamo zainteresirane delavce za zimsko letovanje v Zakopanih, da se po objavi v Emajlircu od 20. 6. 1980 do 12. 12. 1980 prijavijo v oddelek za družbeni standard tovarišici Marjani Veber, ki vam bo dala tudi ostale informacije.
10-dnevni penzion znaša	2.300	din
Turistična taksa	80	din
Prevoz	320	din
Zamenjava 500 din za 2.000	zlotov	500	din
SKUPAJ	3.200	din
Pri vpisu mora prijavi j enec	vplačati 1.000	din
vpisnine po osebi.
.Prijave se končajo z 20. 12. 1980 zaradi ponudbe drugim osebam izven delovne organizacije, če kapacitete ne bodo izkoriščene.
Konferenca OOS
ZAHVALE IN SPOROČILA SODELAVCEM
Ob odhodu v pokoj se izkazano pozornost ter ze-prav lepo zahvaljujem lo lepo darilo, ki mi bo vsem sodelavkam in sode- vselej dragocen spomin na-lavcem za izkazano pozor- nje.
nost in drago darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje.
Vsem sodelavkam in sodelavcem želim mnogo u-spehov pri nadaljnjem delu
Vsem pa želim še mnogo sreče ter nadaljnjih delovnih uspehov.
Ivica Belinger
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici TOZD Antonija Pogačar VZDRŽEVANJE za denarno pomoč v času moje bo-Ob odhodu v pokoj se lezni in prav lepa hvala za sode- obisk in pozornost tovari-
zahvaljujem vsem lavkam in sodelavcem iz šev. Montaže TOZD Posoda za
Hvaležni Stane Kokol
Naša dežurna kamera
Sodelavci Nade Vovk iz TOZD Posode so se na poseben način poslovili od svoje kolegice, ki je te dni odšla v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so ji izročili spominsko darilo.

ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega očeta
FRANCA BREZNIKA
se prav iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, izkazano pozornost v dneh žalosti ter spremstvo na nje-zadnji poti. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje.
Žalujoča sinova Franci in Lado Brežnik

Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni urednik:	Viki
Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
SKLEPI 2. SEJE DELAVSKEGA SVETA
KADROVSKE VESTI
od 1. 5. do 31. S. 1980 Sprejeti na delo:
VRABIČ Vlasta, ŠALEKAR Dragica, 5ANTEK Petromila, VALANT Stanislav, ŽTAMPE Rudi, PA-LEŽEVIČ Branislav, KAČ Anica — vsi DSSS; REPIČ KOSANKA, KLJAJIČ Kosavka, ŠKET Marija, PASAR Andrej, PEČNIK Branko, SlKOVEC Jernej, 2IBRET Gorazd, PESJAK Jože, RAVNJAK Ervin, MENISEVIČ Jasim — vsi TOZD POSODA; JERSE Bogadan, BANIČEK Milan, GROSEK Franc
—	vsi TOZD KOTLI; LUPRET Franjo — RADIATORJI; OŠTIR Janez, EJUP Mirsad — oba VZDRŽEVANJE; KOSTADINOVIČ Zoran, PEČEK Milan
—	oba KONTEJNER.
Izstopili so:
KRIŽANEC Ljubica, DALIP Servet, LOKOVŠEK Jožica, DUJAKOVIČ Rosa, VEINOVIČ Gordana, JURIČ Ruža, GAJŠEK Zvonko, PUR Rudi, RAHMANI Fahri, TERZIČ Dragan, MATOSEVIČ Mirko, RAKIČ Vlastimir, VIDMAR Blaž, JANKOVIČ Janko, OSEK Rajko, BEVC Milan, KOJIČ Radovan, PUŠNIK Zlatko — vsi TOZD POSODA; ZUPANC Violeta, ZORZINI Valter, TOVORNIK Peter, ŽOHAR Evgen, GALUN Silvo, VIDOVIČ Milan — vsi TOZD KONTEJNER; KUSTURA Bojana, NAPRET Zvonko — oba DSSS; ŽOHAR Stanko —• ORODJARNA; CAREVIČ Branislav — KOTLI; MULEJ Dušan, TOPOLSEK Jože — oba OD-PRESKI; STRES Stanko, SMILJANIČ Ostoja — oba VZDRŽEVANJE.
Upokojili so se:
JAMŠEK Vinko, DOBERŠEK Berta, KELHER Antonija, ŠAVLI Angela, BERLINGER Ivica, POGAČAR Antonija, TILINGER Neža, ŠKRABL Marija — vsi TOZD POSODA; BOŽNIK Jože, JEKL Herman — oba DSSS.
Umrla sta:
ANTONČIČ Franc — TOZD POSODA; FELDIN Ernest — TOZD KOTLI.
Poročili so se:
PIŠEK Tatjana — KOS, KAJBA Marija — VODIŠEK, KRIŽNIK Nada — GAJŠEK — vsi TOZD POSODA; KRIŽANEC Barbara — HRŽIN — TOZD KONTEJNER.
Premestitev iz TOZD v TOZD:
KRAMŠEK Anton iz TOZD Posode v TOZD Kontejner, KOBALE Stanko iz TOZD Posode v TOZD Kontejner, KOPITAR Ivan iz skupnih služb v TOZD Posoda.
.HORTIKULTUR* dU ...CELJSKI ZR*K
S/
Dnevni red:
1.	Pregled sklepov
2.	Potrditev sklepov IO DS DO
3	Periodični obračun DO I—III/1980
4.	Pravilnik o inovacijah
5.	Plan skupne porabe za leto 1980
6.	Poslovnik o delu DS in izvršilnih organov
7.	Tekoče zadeve
8.	Vprašanja delegatov Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Za overovatelja so izvolili tov. Silva Kukoviča in tov. Marijo Aplenc.
Delavski svet delovne organizacije ugotavlja, da so vsi sklepi 1. redne seje DS DO izvršeni.
Potrdijo se sklepi 1. redne seje IO DS DO zlasti naslednji:
DS DO potrjuje periodični obračun DO I—III 1980. DS DO ugotavlja, da v prvem trimesečju kljub vsem
naporom in prizadevanju nismo uspeli realizirati postavljenih planskih ciljev proizvodnje in realizacije v posameznih TOZD, kakor tudi izvoza DO. Potrebno bo v naslednjem trimesečju več planske discipline, da bodo plani in zastavljeni stabilizacijski programi doseženi.
Na vseh nivojih je potrebno takoj posvetiti vso pozornost boljši organiziranosti pri delu.
Na osnovi razprave in potrditvah na DS TOZD in uskladitve, DS DO potrjuje pravilnik o inovacijah. Ta pravilnik začne veljati od 1. 6. 1980.
S sprejetjem pravilnika o inovacijah preneha veljavnost pravilnika o tehničnih racionalizacijah, ki je veljal od 1. 1. 1972.
Na osnovi 20. člena pravilnika o inovacijah DS na predlog razširjenega kolegija imenuje odbor za ino-
vacije na ravni DO v naslednji sestavi:
Ladislav Grdina, Jože Turnšek, Miloš Pešec, Dimitrij Černe, Tomaž Milač, Miro Golčman, Marija Pri-slan, Ludvik Krajec.
DS DO ugotavlja, da so vse TOZD potrdile plan skupne porabe za leto 1980. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1979 znaša 18,746.125,40 din in porabe po priloženi razdelitvi 18,746.125,40 din.
Na osnovi soglasja vseh TOZD delavski svet DO pooblašča IO DS DO, da odloča o morebitni potrebi, ki bi se pokazala kot nujno za financiranje iz sklada skupne porabe, ki je izločena kot rezerva v višini 150.000 din.
DS DO potrdi POSLOVNIK o delu delavskega sveta DO in njegovih izvršilnih organov. Poslovnik sto-(Nadaljevanje na 8. strani)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega sina ROKA STERNADA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujem mojim sodelavcem iz elektro obrata za venec in denarno pomoč.
Žalujoča Boža Bernardin-Sternad

SKLEPI 2. SEJE DELAVSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s 7. strani)
pi v veljavo 1. 6. 1980. Ta poslovnik se torej sprejme s tem, da se dopolnijo točke, kjer obravnavamo material in pripravo materiala in da se do naslednje seje delavskega sveta pripravi samo ta dopolnitev.
Zadolženi: Tomaž Milač, Jožica Kovačič, pravna služba.
S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati poslovnik za delo delavskega sveta, drugih organov u-pravljanja in kolegijskih izvršnih organov z dne 9. 9. 1970.
Tov. Hermana Kovačiča, zaposlenega v TOZD Radiatorji se vnese v listo de-
ficitarnih kadrov, in sicer za zamenjavo stanovanja na Pokopališki št. 4, za stanovanje v isti hiši.
Vodstvo DO se zadolžuje, da do naslednje seje DS poda konkretne ukrepe in navodila, ki se izvajajo, da se bodo planske obveznosti v prvem polletju izpolnile.
Opozorijo se direktorji TOZD, vodje služb in predstavniki DPO DO, ki so stalno vabljeni na samoupravne organe, da se glede na zaostreno situacijo in problematiko redno u-deležujejo sej DS DO.
DS DO zadolžuje komite DO za LO in DS, da pripravi pismeno poročilo o delu tega organa do naslednje seje DS DO.
Prvi uspešni rezultati
POROČILO KOMITEJA ZA SLO IN DS EMO IN UO
igd emo Članom kolektiva o doseženih
REZULTATIH OBČINSKEGA IN REPUBLIŠKEGA TEKMOVANJA
V prvi polovici leta 1980 Člani IGD moški so na so obvezniki civilne zaščite, republiškem društvenem enote za prvo medicinsko tekmovanju osvojili 2. me-pomoč, gasilske enote ter sto, za kar so prejeli na-člani Industrijskega gasil- grado v obliki gasilske o-skega društva EMO dosegli preme v vrednosti ca. naslednje zavidljive rezul- 20.000 din.
ta te, za kar jim iskreno čestitamo.
V občinskem merilu je dosegla ženska ekipa CZ prve medicinske pomoči 4. mesto izmed 64 prijavljenih ekip.
Obvezniki CZ gasilske e-note EMO so na gasilskem republiškem tekmovanju dosegli prav tako 4. mesto.
Rešite jo, saj ni težka
Obveznice gasilske enote CZ Emo so dosegle po zmagi v občini Celje tudi
1. mesto na republiškem tekmovanju GE CZ.
Nenazadnje zaslužijo pohvalo naši gasilci veterani, ki so po lanskoletni zmagi v občini tudi na republiškem tekmovanju o-svojili 1. mesto.
Slednje desetine CZ in IGD so se udeležile republiškega kongresa gasilcev v Brežicah, kjer so prejele ustrezna priznanja.
Emil Oštir
Skupni posnetek vseh, ki so sodelovali v ekipi EMO
OSVOJILI ČETRTO MESTO
Tekmovanje v prvi medicinski pomoči, ki sta ga pripravila Občinski odbor RK Celje in Sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Celje, je bilo že osmo v celjski občini, potekalo je v parku pri Domu železarjev na Teharjah. Pri praktični vaji je sodeloval tudi občinski štab za CZ. Na tekmovanju je bilo prijavljenih 55 ekip, od tega 22 iz organizacij združenega dela in 33 iz krajevnih skupnosti v celjski občini.
Naša delovna organizacija je imela prijavljene kar štiri ekipe, od katerih je tretja ekipa dosegla četrto mesto. Pa tudi ostale ekipe so dosegle lepe rezultate, saj je bilo to zanje prvo tovrstno tekmovanje. Namen prve pomoči je, da jo nudimo hitro in pravilno, saj tako lahko rešimo marsikatero življenje ob prometni ali elementarni nesreči. Če pride do poškodbe, je zelo važno, da znamo pravilno oskrbeti in nuditi prvo pomoč, od tega je odvisen čas zdravljenja in končna usoda poškodovanca.
Za pravilno dajanje prve pomoči moramo imeti potrebno teoretično in praktično znanje. Le tako bomo znali v vsakem primeru ukrepati hitro, pravilno in v ustreznem zaporedju. Znati moramo poškodovanca ali bolnika po prvi oskrbi tudi pravilno prenesti ali prepeljati do mesta, kjer bo dobil strokovno pomoč. Delovnim ljudem in občanom socialistične družbe je naj višja častna dolžnost in neodtujljiva pravica obramba SFRJ. Tudi z osvajanjem znanja iz prve medicinske pomoči in usposabljanjem v tej veščini, krepimo obrambno moč naše skupnosti. Smisel množičnega usposabljanja prebivalcev za samopomoč in prvo pomoč je tudi v tem, da bomo znali nesreč preprečevati, če pa do njih pride, učinkovito pomagati ter zmanjševati njene posledice.	Pavla Bizjak
Naša ekipa med vajo