*• * j Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev, 10.644, Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. V kratkem preskočimo zadnje ovire?! Poštnina plačana v gotovini. 16 strani. 2‘— dinarja LETO II. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 12 Prihodnja številka „Totega lista“ izide 2. septembra 1939. Lahkih nog naokrog New-York. — Nov svetovni rekord se napoveduje: pilota James in George Moody sta dne 30. julija t. L vzletela s svojim aeroplanom v zrak, kjer nameravata ostati, ne da bi pristala, najmanj tri tedne. To bo prvi primer, da bo človeški* bitje tako dolgo ostalo v zraku, med nebom in zemljo. Proti nameravanemu svetovnemu rekordu je prispela ena protestna brzojavka. Poslal jo je eks-predsednilz Stojadinovič, ki ugotavlja, da visi on že od 4. februarja t. I. — med nebom in zemljo. Bratislava. — V dobro poučenih krogih izjavljajo, da namerava slovaška vlada postaviti zu propagandnega ministra gospoda Viktorju Smoleja iz Ljubljane in to rudi njegovih za Slovaško navdušujočih člankov v »Slovenskem domu«. Ženeva. V Društvo narodov je prišel privatno Visoki komisar Društva narodov v Gdansku. Radi tega se splošno smatra, da bo napetost radi Gdanska takoj popustila. — Obenem merodajni krogi odločno demantirajo, da je v načrtu izpremem-bu palače Društva narodov v — muzej. Maribor. — Veliko zanimanje so vzbujale atrakcije Mariborskega tedna. Posebno zanimanje je vladalo za pristne narodne pirhe na razstavi Ženskega društva (pirhi so imeli na spodnji strani, ki pa so jo prirediteljice obrnile od gledalcev, napis — Bat’a«); veliko zanimanje je vzbujal na festivalu slovenskih narodnih običajev — Rus, ki je sedel v blagajni in se je bilo težko z njim v slovenščini sporazumeti; največja atrakcija pa je bila, da ni bilo letos nobenega — mrtveca. Beograd. — V Beogradu vlada neznosna vročina. Zato zadnje dni ni bilo nič slišati o kakšnih aferah. To spravljajo v zvezo s tem. da so irno-vitejši Beograjčani na letoviščih in v kopališčih. IZ ŠPANIJE V Madridu so velike manifestacije. Godbe igrajo. Množice gredo v povorki po okrašenih ulicah in vzklikajo navdušeno: »Živela svoboda, živela pravica!« Sprevod opazuje nek tujec in vpraša soseda: »Kaj pa to pomeni?« »Slavimo zmago in osvobojenje,« ga pouči domačin. — »Tako?«, se začudi tujec, »kdaj pa je general Franco umrl?«. VSEM FARMARJEM SVETA Kupim veliko posestvo na samoti. Cena postranska stvar, glavno je, da leži posestvo v zavetju pred vsemi svetovnimi izpremembami. Posestvo prevzamem takoj po zaključku pogajanj v Moskvi. Ponudniki naj pišejo na britansko veleposlaništvo v Moskvi. W. Strang, s. r., odposlanec vlade britanskega imperija pri boljševiški vladi v Moskvi. Fošt. predal London. ZA BISTRE GLAVE Kakšna je razlika med Društvom narodov in lanskim snegom? Odgovor: Lanski sneg je prišel v pregovor, Društvo narodov pa je že pozabljeno. FIGE je pokazal planet Mars učenjakom na zemlji, ki so mu oddali radijske signale, a ni maral nanje odgovoriti. Pa veste zakaj? Samo zavoljo ljubosumnosti, ker se zemljani preveč pajdašimo z vojnim bogom Marsom, zato pa planet Mars noče imeti z nami prav nobenih diplomatskih stikov, dokler bo bog vojne žrl milijarde in dokler mu bodo ljudje sami lezli v želodec. NI RES IN JE RES Ni res, da smo vrgli 8 milijonov vreč kave v morje zato, da obdržimo svoje dobičke in povečamo apetit tistih, ki kave ne morejo kupiti; res je le, da smo spustili kavo v morje zato, da mornarji, zlasti oni v podmornicah, ne bodlo trpeli žeje v slani vodi. V mislih imamo tiste mornarje, ki jih bo požrlo morje v drugi svetovni vojni in ki že zdaj tako radi ostajajo na dnu. Zato ni res, da smo sebični grabežljivci, ampak je res, da smo velikodušni človekoljubi. — Braziljanski trust za kavo. POLITIČNA ŠOLA NA VASI Jaka in Miha sc nista preveč rada videla, vendar je večkrat nanesla prilika, da sta prišla skupaj. Jaka je bil svoje dni nekaj v šoli in se je rad postavljal, da tujke zanj niso tujke, Miha je pa čital časopise in je Jaka radi dražil z vprašanji. Oni dan ga je že kar raztogotil, pa je kljub temu še spraševal, kaj je c a su s b e 11 i. »Tole še ni!« je viknil Jaka in pri-mazal Miku gorko okrog ušes. »Tole pa je!« je zakričal Miha in mu vrnil udarec. Jaka je moral priznati, da se tudi Miha razume na politiko, kajti vsi fantje so posegli v tepež in naredili vojno stanje. Bo li Se počakal? Počakaj še, Bog vojne, če opravimo mogoče brez tebe!? NA TISOČE PROSTOZIDARJEV se je zbralo v Londonu samo zato, da kot zidarski prostovoljci takoj zgradb novo velemesto, če bi irski teroristi pognali London v zrak. Ta zidarska požrtvovalnost je teroriste prestrašila, kajti njihovo početje je zdaj odveč in se raje selijo spet nazaj na Irsko, seveda z nesebično pomočjo angleške policije. JAPONSKO-KITAJSKO ZBLIŽAN J E Tokio 19. avgusta. Neka ugledna japonska osebnost je dala novinarjem sledečo izjavo: »Vedno smo želeli zbliža-nje z bratskim kitajskim narodom, toda v tem svojem prizadevanju smo naleteli na težave. Kajti kadar se mi približujemo Kitajcem, se oni umikajo, kadar se pa Kitajci približujejo nam, se pa mi umikamo.« SAMI PRIJATELJI Varšava 19. avgusta. Uradno je ugotovljeno, da nima Poljska na svetu nobenega sovražnika. IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 Za srečno bodočnost dobili smo lestvo, v programu je tudi že krvno občestvo, zdaj manjka samo nam še krvna osveta, v bančnih tresorjih pa zlata teleta. Cik - cak »Cikcak« se je upehal, izhajati prenehal, »Cikcakec je omagal in v jamo se prevagul. Pač kratko je cikcakal, ga malo časa kakal...! Ko smo ga v grob spremili smo z žganjem mil kropili, smo — kot simbolček mali — na grob steklenko dali. In nekdo je omenil: »Zdaj šnops se bo pocenil/« Fokcc. Veljalt Živel veljak je vsemogočni, ki rad na karte je igral in marsikoga od sosedov na boben brez skrbi pognal. Veljak je rad besede lomil, imel vse polno je dolgov, je upnike rad z nožem strašil in ni se niti bal bogov. A sčasom si je mož nakopal sovražnikov od vsepovsod, ko šlo mu trdo je za nohte, se zase zbal je ta gospod. Zaveznike iskal je v stiski, vsak bajtar mu je prav prišel, še Ivan, ki le ubogo kljuse za premoženje je imel. Povabil ga je na gostijo, nagrado mu obljuboval, če v sili, ki je že pretila mu bajtar bi ob strani stal. Veljak je bajtarje premotil, okadil mirno mu glavo; a trezno bučo ohranilo je kljuse le Ivanovo. Obrcalo je gospodarja na glas zarigalo tako: »Naj gazda moj bo taka šema, a mene jahal več ne bo!« NAPREDEK Naši pradedi so poznali samo dve vrsti vojne: domačo na vasi, za krivce in dekleta, pa ono za vero, dom, cesarja. Zdaj pa poznamo državljansko, diplomatsko, radijsko, živčno, bliskovito, kemično, časopisno in v zadnjem času celo pisemsko vojno. Potem so na svetu še poizkusne vojne na Kitajskem in drugod. Ko so dedu Jaku razlagali tolik napredek našega časa in mu na spraševanja razložili, da vse to pelje v veliko svetovno vojno, je kihnil in rekel: »Kakšen napredek neki! Midva z mojo rajnko Jero sva imela tudi kakšno prasko. Večerno, jutranjo, včasih s pestmi, včasih s klofutami, pa s poleni in z lonci. Vse te bitke so pa pomenila samo dosmrtno družinsko vojsko, ki mi je še danes ta dan dolgčas po njej.« Dedu Jaku se je tako stožilo po Jeri, da je pri priči umrl in ne bo dočakal, da bi ga plin poplinil. SVOBODNA VOLJA IN ZAKON Ženin pride k notarju in zahteva, da zapiše njegovo poslednjo voljo. Začuden vpraša notar: »Kako to, saj se vendar jutri poročite? — Ženin: »Prav zaradi tega! Danes je namreč zadnji dan, ko je moja volja še svobodna.« RAZGOVOR Francoz: »O krizi ni govora! Če pri nas nimate denarja, lahko prodate svoje možgane. Po smrti pripadajo kupcu.« Anglež: »To ni nič, lahko se zgodi, da je kdo brez možgan. Kaj potem? Pri nas morete prodati svojega duha. Potem imate samo to dolžnost, da se po svoji smrti javite družbi kot duh.« Nekaj časa vse molči, končno se pa oglasi neznanec. »Gospoda, pri nas pa človek lahko proda svojo volivno pravico. Enostavno se obvežete, da boste tudi po smrti glasovali.« Osupli ga ogledujejo, potem pa premaga Angleža radovednost: »Odkod pa ste vi?« »Saj bi povedal... iz ... pa moram molčati, ker bi me pri tiskanju pobelili.« VLJUDNOST Mladoporočena Ižanca sta odšla v bližnjo vas. Med razgovorom sta pozabila na vse in šele kasno sta se spomnila, da bi kosilo kar teknilo. Oglasila sta se torej pri starikavi krčmarici in zahtevala kosilo. »Kuham samo ob nedeljah«, se odreže krčmarica. »Kako malenkost imate pa vendarle pri hiši?« pobara Ižanec. »Navadno imamo klobase, ali danes je le še ena na razpolago.« — »Samo ena?« je zaskrbelo Ižanca, >a h| ii f i Lm > l f »n !• tl i f » DOBRA TOLAŽBA Tujec je padel v vodo in obupno klical: »Pomagajte, pomagajte, plavati ne znam!« Pa se ustavi na bregu Rahnetov Blaž, ki je veljal za zelo bistroumnega in reče: »Tudi jaz ne znam plavati, pa se ne derem tako bedasto kot vi!« UMETNO VPRAŠANJE »Le kako si mogla vzeti štekljače-vega za moža. Saj je vendar gluh, slep in še prismuknjen.« — »Draga moja, tak mož je najboljše jamstvo za mirno in srečno zakonsko življenje.« AVTORITETA Oče: »Povej mi sinko, kako se imenuje vsemogočno bitje, ki vse vidi, vse čuje, vse ve in pred katerim sva midva pravi ničli?« Sin: »Naša mama!« MAŠČEVANJE »Kako moreš vendar zaupati svojo hčer za ženo svojemu najhujšemu nasprotniku?« — »To je edina možnost, da se maščujem nad njim!« IZ GOSTILNE Tonkovec zgrabi za Ratinkov kozarec, ko je hotel ravno izprazniti. »Nikar ne pij, saj vidiš, da plava v vinu muha!« — »Le nikar ne skrbi! Zapil sem že 15 johov zemlje s poslopji vred, pa me v grlu še poščegetalo ni! Pa naj bi se muhe ustrašil?« RoKohitrec * Chamberlain L SoKus-poKus ena, dira, tri abrakadabra V SOLZNI DOLINI Igo Gruden Kdor s solzč vsiljivo ti pomoč ponuja, dobro glej, da se ginljivo prej ne skuja. POŽERUHOVA USODA Igo Gruden Kdor svojih ni pravic od tujih ločil, požreti, nikdar sit, vse druge hotel, če je brez dna kot sam peklenski kotel, ni vrag, da se nažrt ne bi razpočil. PRIDOBITNIKOVO MODROVANJE Igo Gruden Pri jedi drži skromno se naprej, pri pitju moško nagni se nazaj, pri delu stopi prav ponižno v kraj, kdor zraven pride, od strani ga glej. NAPIS ZA VINSKO KLET Igo Grud e n Pij, da nos ti zažari rdeč in svetel kot rubin: luč imel boš za vse dni sredi zemeljskih temin. " Po ustnem izročilu nemškega originala, ki je bajč v -neki monakovski pivnici. Iz srečne Španije Propagandni urad za razumevanje španskih dogodkov pojasnjuje: General Franco zato odstavlja svoje generale, ker je v Španiji mir, generali so pa potrebni samo v vojni, Z' o?-; J »,a -s..v g*- General Qeipo de Liano, ki tako rekoč ni več general, je izjavil, da bi prav za prav on moral sedeti na Francovem mestu, ker je bil bolj pogumen, a ima tako nerodno ime, da ga komaj kdo lahko izgovori, b' > Uporni generali so uporni še zdaj iz dveh razlogov: 1. Mjed državljansko vbjno so imeli opravka z anarhisti in so se navzeli anarhizma. 2. Po državljanski vojni nimajo pravega dela in ker se boje brezposelnosti, so se zarotili zoper novo oblast, da bi bilo spet malo vojne. KITAJSKI ZID so na Kitajskem že dodobra podrli. Ker pa nobena kulturna pridobitev ne sme propasti, se evropske države ograjajo s kitajskimi’ zidovi v obliki Maginotovih in drugačnih linij. Ograditve se ne vrše zaradi kakih krvoprelitij, temveč so izraz sodobnih pesniških občutij civilizacijske lirike: Kjer je v modi gosposki bon-ton, tam višek kulture je dolgi kanon, ki ga varuje železobeton. JUNAK Peter je pripovedoval v lovski družbi, kako je lani lovil v Afriki igre. »Hčilia,« se je zasmejal Miha, »kako nas farbaš! Saj v Afriki ni tigrov.« »Ni jih v e č,« m.u je odvrnil Peter, »saj sem vse postrelja!.« Jftojim narčdottt (Proglasi cesarja Franca Jožefa Habsburškega) (Leta 1914 z Dunaja.) Pozval sem pod orožje vas, da branite naš dragi dom, Vaš oče sem, le slušajtc, kar Vam zdaj zapovedal bom! Otroci ljubljeni ste vsi mogočne moje Avstrije, za mojo slavo, njeno čast, pobijte vse sovražnike! (Leta 1918 iz vic) Ni bilo prav, da sem pognal, otroci dragi, vas v boj, od mile moje Avstrije pograbil vsakdo kos je svoj. Prerano sem zapustil svet, res, za družino hudo je, če dobri oče kakor jaz, dosti prezgodaj ji umre. (Leta 1939 iz nebes) Naglušen sem, li slišim prav, da spet rožljate s sabljami? Za koga mislite na boj, ko Avstro-Ogrške več ni? Otroci moji, le nikar z orožjem ne igrajte se, s smodnikom sem se sam igral, pognal na kant Habsburgovce. DOBER SVET — Kam bi vložil teli sto tisoč, ki sem jiih zadel v loteriji? — Začni izdelovati plinske maske, to bo še najbolj neslo. Jfcko sem preklet jlftariborski teden Človek obrala, Bog obrne Časopisi še nedavno morali na prvo stran tiskati besede moje skoraj sleherni so dan. Zdaj stoji vse to na glavi, govorov ni mojih več, »Toti list« se z mano bavi, moja moč je čisto preč. Saj še »Vreme« beograjsko zame nič več ne skkrbi, zgubil zadnjo sedm trdnjavo, svet res čudno se vrti. KAJ JE »POSREDEN NAPAD«? Urad za pospeševanje ljudskega političnega obzorja razglaša: Posreden napadi pomeni, če bi posestnik Mihač, ki gre zi vsemi na kant, rad uničil posestnika Kožuharja, pa ne more kar tako do njega in zleze zato k bajtarju Oliuu ter z njegovo pomočjo zažge Kožuharju domačijo. ANGLEŠKA KAPITULACIJA pri pogajanjih z Japonci se je izvršila zgolj iz moralnih nagibov, da ne bi Japonci nič več ne slačili Angležev in Angležinj ter jim z azijatsko prostodušnostjo preštevali rebra. ■ Vso zimo mi je pravila moja žena o ču-dežili in krasotali Mariborskega Tedna. Cim daljši so postajali dnevi in čim bolj smo se bližali temu izrednemu dogodku, tem bolj so bili navdušeni njeni slavospevi. Slednjič je napočil od nje srčno zaželjeni, od menie pa s strahom pričakovani čas revije našega gospodarskega in kulturnega napredka. Komaj so končali dr. Lipold, župan dr. Juvan in drugi odličniki svoje slovesne otvoritvene in pozdravne govore, sva že planila žena in jaz v razstavo. Najprej sva obiskala izložbe naše tekstilne industrije. Dve uri sva hodila po veliki dvorani, galeriji in stranskih prostorih; kajti moja boljša polovica si je ogledala natančno vsak kos blaga, svile in platna in vse bi rada odnesla domov. Listi so sicer večkrat poročali, d;a se nameravajo naši tekstilci izseliti ta v Egipt, ta v Beograd, ta v Sarajevo. Toda kaj pomagajo: te novice, ko pa so ostali vsi v Mariboru in postali tako prava nadloga zame in mnoge druge oženjene sotrpine. Slednjič je bil krajevni ogled tekstilne končan. Od navdušenja in radosti mi je poskakovalo rodoljubno srce, ko sva prišla na prostor, kjer so gostilne in kavarne. Mislil sem si: nekaj pametnega in koristnega ima vendarle naš Mariborski Teden. Toda neusmiljeni ukaz žene me je gnal naprej. Obiskala sva raz- stavo preprog. Zopet sva hodila sem in tja, zigoraj in zdolaj, na desno in levo, naprej in nazaj, dokler ni opazila žena nekega južnjaka, ki je prodajal pristne imitacije perzijskih preprog. Zena ga je vprašala, koliko stane ifftka rumenkasto-zelenkasta preproga. Mož ji je odvrnil: »3500 din; plačate pa lahko v mesečnih obrokih po 500 din.« »To prekrasno stvar moram imeti,« je menila žena. Jaz sem ji dokazoval, da moji skromni dohodki takih izdatkov ne dopuščajo. Zena pa je rekla: »Se boš pač odvadil kaditi. Izstopil boš iz vseh društev. Tudi v gostilno, kavarno in kino ne boš šel več. Nosil boš staro obleko in kavo boš pil brez sladkorja.« Jaz sem ji ugovarjal. Tako je prišlo do prerekanja, da so se vsi navzoči od srca smejali. Slednjič sva odšla. Pod sličnimi razmerami sva si ogledala razstave pohištva, radio-aparatov, Tujskoprometne zveze, malih živali1 in prišla nazadnje do »Totega teatra«. Tam je bila velika gneča ljudi. To priliko sem izrabil in zbežal, ne da bi me žena opazila, v vinsko razstavo. Sedel sem v kot in naročil pol litra pekerčana iz Haloz v Dalmaciji, kajti bil sem že do smrti žejen in izmučen. Kmalu se mi je približala neka prijazna deklica, češ da sem ji zelo všeč. Nato sva skupno pila rujno vince in se pogovarjala. Nazadnje mi je rekla Micka, da mora oditi, ker jo čaka prijateljica. Ko je smehljaje odšla, sem hotel plačati zapitek. Takrat sem opazil z grozo, da mi je izginila denarnica. Že so me mislili aretirati kot goljufa, ko mi je nek prijatelj posodil dva kovača in me rešil tako hude zadrege. Doma pa bom rekel, da so me sredi Tedna pri belem dnevu napadli maskirani roparji in mi šiloma vzeli denar. — Toda to še ni bilo najhujše. Ko sem namreč sedel z Micko v objemu, sem opazil pri sosednji mizi nekega neznanega gospoda, ki je tam nekaj risal. Naslednjega dne sem zvedel, da je bil to Pero Gospoddetič, ki je napravil mojo karikaturo z vsemi priveski in jo razstavil v »Totem teatru«. Zal me je pogodil tako dobro, da so me takoj spoznali vsi moji prijatelji in znanci moškega in ženskega spola. O tem je zvedela tudi moja žena in kaj je bilo potem — — rajši molčim. Tako sem preklel Mariborski Teden. Če ga prirede prihodnje leto, bom pobegnil na Pohorje, v Saharo, med Hotentote ali Eskime, na Mars ali kamor že koli, samo da se ga rešim. V. T. PRAVNIŠKI IZPIT, Profesor: »Kakšna je kazen za dvožen-stvo?« Dijak; »Kazen, kazen za dvoženstvo? — I, dve tašči!« ALI — ALI. Oče fantu, ki se že predolgo smuče okrog njegove hčerke: »Zdaj ste se pa že dovolj dolgo smukali pri nas. Izberite si dvoje: ali roko moje hčerke, ali pa nogo njenega očeta.« Moderni Pilat “ . . . nad GdansKom si umijem roKe in pošljem tja Runcimana." Ježek: IMHIIIMBHII Moje ljubezni na M. T. (Pesmi v prozi) i. Prva ljubezen — deklica pri sreeo-lovu. 0, tako mlada si še, komaj da si poduhala pomlad življenja, in že odločaš o človekovi sreči in nesreči. Skozi tvoje drobne prstke polže številke in na številke zadenemo naftalin, punčko ali budilko, na kakršen način se nam pač nasmehne gospa [fib-mii o edina, koliko naj plačam, da bodo lahko vate streljale moje oči. Trije pogledi, 3 din? In če bi stal pogled magari 1.50 din, vse premoženje bi dal, poslednjo srajco bi slekel s svojega ubogega telesa, da bi le smel do smrti vate streljati z očmi... A nič ni stalnega na tem svetu, tudi ljubezen se nam menja. 3. Tretja ljubezen — gospa iz cirkusa. Napisano je nad vrati: Cirkus je star 200 let. Kdor ne verjame, nuj pogleda nepremočljivo streho in zapazil bo, če ni slep, strašne ugrize zoba časa. Cirkus je star 200 let in ti, o prezvesta, mu služiš pač že od ustanovitve. To sicer ni napisano nad vrati, a napisano je na tvojem obrazu. Tvoj obraz ne more lagati, ti, moja sanja. Oprosti mi, greh mi Sreča. O, da bi imela ti na prsih pripeto številko — recimo 173 — vse svoje premoženje bi dal, poslednjo srajco bi slekel s svojega ubogega telesa in bi vlekel številke (vsaka stane 2 din) toliko časa, da bi se mi v rokah zasmejala št. 173. To bi bilo prvič, da bi imel v loteriji srečo ... A nič ni stalnega na tem svetu, tudi ljubejzen se nam menja. Druga ljubezen — gospodična v strelišču. Kot bajen angel miru stojiš sredi orožja. In daješ ljudem v roke puške (trije streli, 3 din) in ljudje streljajo rnimd tebe v črne pike. Povej, o like lukenj imam v nogavicah in kolika je številka mojega zastavnega listka. Razkrinkala si me do jeter, ne ene svoje skrivnosti nisem mogel skriti pred teboj, tu stdjim takorckoč gol — sram me je do popka. Si res onsuiiZKA PKeno ijefi, ljubljena, kaj se nič ne ustrašiš, kadar poči? Jaz se. In še to mi povej, odpusti, če te nagovarjam k zločinu. A ne morem si kaj, na kolenih te prosim, prelomi zvestobo, zapusti svoj cirkus! Vse premoženje dam, poslednjo srajco slečem s svojega ubogega telesa, če ti smem pred noge položiti angažman za drug cirkus. Ta cirkus je moje srce. Neskončno pester je v njem program, a ti, gospodarica moja, boš v njem glavna točka... A nič ni stalnega na tem svetu, tudi ljubezen se nam menja. Četrta ljubezen — miss Alžir, ki ugane vse. Nisi me opazila, ko sem stopil v tvoj hram. Nisi me opazila, ko sem se vate zastrmel. Nisi me opazila, ko sem od ljubezni vzdrhtel, od ljubezni do tebe. Kajti ti imaš z umazanim robcem zavezane oči, tako zahteva tvoja služba. Z zavezanimi očmi st uganila številko mojih čevljev in ko- uganila vse? Ne! Vse premoženje bi dal, poslednjo srajco bi slekel s svojega ubogega telesa, da bi uganila še mojo najglobljo skrivnost. Da te ljubim ... A nič ni stalnega na tem svetu, tudi ljubezen.se nam menja. 5. Zadnja ljubezen — morska sirena Ilozja Tu ležiš na morskem dnu. Morje je globoko SO cm in dolgo 3 m, tako je povedal tvoj gospodar. (Po 2 din prodaja pogled nate.) Prvič sem prišel — še pogledala me nisi. Drugič sem prišel — oči si obrnila vame. Tretjič sem prišel — nasmehnila si se mi. Prvič sem prišel — pogledal sem te. Drugič sem prišel — vzljubil sem te. Tretjič sem prišel — brez tebe mi ni življenja. (Vsak vstop stane 2 din.) O, dekle na dnu morja, vse premoženje bom dal, poslednjo srajco bom slekel s svojega ubogega telesa, le da mi bo tvoj gospcklar dovolil, da ležem k tebi v to hladno postelj. In ležala bova tu, odtrgana od pokvarjenega sveta, božal ti bom luskaste boke in skup bova cuzala školjke in lovila rake na dnu morja. (Morje je globoko 80 cm in dolgo 3 m)... Nič ni stalnega na tem svetu, le moja ljubezen se ne bo menjala. Klobuke, obleke, perilo, nogavice, kombineže, dežnike itd. nudi ugodno konfekcijska trgovina Jakob Lah Maribor, Glavni trg 2 MARIBORSKA -KRONIKA- Presneta Goflja! Želiš si mira in ga iščeš vsepovsod. Odšla si na Gorenjsko, javljaš se iz — Benetk! Vem, miroljubna si, pa si zašla med — golobe. Jaz naj pa pišem, a? — Mariborski teden smo imeli, festival smo imeli, kopico razstav in kar sedem hipnotizerjev. Srečo so napovedovali; za dva dinarja lepo bodočnost, za pet dinarjev še lepšo, za kovača — raj na zemlji. — »Vi ste ušiva gospoda«, so nam dejali na festivalu Belokarnjci. Bolj glasno bi morali to povedati in dvakrat povdariti. »Naš Fronček je znorel«, je dejala mama s Ptujskega polja, v avgustu, v največji vročini si šiva Kurenta!« To mi je pravil Žižek, ki je mesec dni pešačil in lovil štajerske obrede. Za blagor naroda! Za svoj prazen žep zaenkrat še nič! — Draga Goflja, si ti kaj slišala o temnicah? Veš, imamo več vrst temnic: fotografske temnice, jetniške temnice in še več drugih. Pa se zgodi, da kdo zgine in pride v temnico. V jetniško. Radi valute! če hočeš vedeti še več, pa me povprašaj, ko se vrneš. — Tradicionalnega vsakoletnega teka skozi naše mesto letos ni bilo, ker popravljajo Maistrovo ulico. Vidiš, tako mora žrtvovati tudi šport nekaj na oltar skupnim interesom. — Kdo rojen prihodnji bo meni verjel, da nisem na tednu nobene zapel? Nihče? In drugim tudi ne! Pozno v noč je vinska poskušnja krepila glasove in mešala glave. Tobogan je neusmiljeno opravljal svoje delo, lajne so pele in jokale, prebivalci iz bližnjih hiš se pa pridušali na mile viže. Zdaj pa spe in počivajo. — Pravijo, da so na M. T. sklepali najboljše kupčije žeparji s tujimi žepi. »Pozor pred žeparji«, so oznanjali napisi. A oni? So praznili žepe zadaj. — Ko se vrneš Goflja, boš našla vse pri starem. Celo gledališče, ki so ga nameravali popraviti. Opeko so spet odpeljali, ni več ne duha, ne sluha o njej, padel boš v stari milje in pisal kroniko namesto mene.... Skoraj zastonj dobite mične ostanke vseh vrst blaga v Trpinovem tekstilnem bazarul Poizkusite z nakupom! NA POLICIJI — Sinoči so vlomili v moje stanovanje in mi ukradli triintrideset stvari. — Ali Jih lahko opišete? — Da, žlico za čevlje in igralne karte. POKER Trije igrajo poker. Neki kibic jih dolgo molče opazuje. Končno vpraša vljudno enega od igralcev: »To igro bi se pa rad naučil. Kaj pomenijo ti štirje asi v vaši roki, gospod?« J OBZIRNOST Bolniška sestra pogleda na pacientov termometer in mu pošepne preplašeno: »To je najvišja temperatura, ki sem jo kdaj doživela. Toda ne bom vam je povedala, da se preveč ne razburite.« KAVALIR — Ali vam smem ponuditi dežnik, gospodična? — Saj sploh ne dežuje. — Nič ne de, jaz namreč sploh nimam dežnika. V HOTELU V hotel pride mlada dama in vpraša portirja: »Gospod portir, ali lahko prenočim pri vas?« Portir jo pogleda od nog do glave, potem pa se skloni z žarečim obrazom k njej in reče tiho: »Oh, seveda, gospodična, to bo užitek zame!« Vzgledi vlečejo V grbu mesta Maribora je golobček čisto bel glavico navzdol poveznil in med stolpi obvisel. A na gradu mariborskem je golobov miljon; divji so in ni jim znano — kaj čistost je in bonton. Mojster Baš kraljuje v gradu, čisti freske, snaži kipe in podi golobe s strehe — Kanec pasti zna vsak hip! V grbu mesta Maribora se golobček razjezi in — po vzgledu živih bratcev — še on svoje naredi. PEPČEK ŽE VE Pri Korenovih poslušajo radio. Napovedovalec pravi: »Čez, dve minuti nadaljujemo s programom.« Pepček se prebrisano nasmehne in vpraša mamo: »Mama, je moral iti lulat?« PRI KOSILU Gospod Jože Peresnik, prestojnik pisarne, se je do sitega najedel in žena mu prinaša na mizo črno kavo: »Mica, drugič mi ne skuhaj tako močne kave! včeraj nisem mogel v pisarni niti zatisniti očesa.« BOG VEDI ZAKAJ? »Zakaj se pa vaši otroci venomer jokajo?« »Bog vedi, zakaj?« Saj jih zmerom tepem, da se ne bi, pa nič ne pomaga!« Mariborski plavalni Klub še nima lastne kabine. K sreči je v bližini bazena dokaj grmovja, pa si dečki pomagajo z aktovkami. Po prvih rekordih pa dobijo tudi kabino. Odmev Mariborskega tedna Pozno ponoči zazvoni telefon. — Zdravnik skoči iz postelje, prime naglo slušalko in posluša: »Halo, gospod doktor, prosim' Vas, pridite takoj k nam! Da! Margareta Peteršiljček, Gosposka 13. Nujno je, pridite takoj!« »»Kaj se je zgodilo, milostiva? — Razložite mi vendar «« »Gospod doktor, to je strašno! Moj mož je prišel danes sedem minut po polnoči z Mariborskega tedna. Ko sem mu povedala, da bi lahko preje prišel — saj me poznate, gospod doktor, dla se ne smem razburjati — pa me je pričel zmerjati, da Vam tega ne morem ponoviti. Bilo je strašno, grozno. Take reči je pravil, da se še sedaj vsa tresem!« »»Pomirite se, milostiva, zelo ste nervozni. Radi tega mi vendar ne bo treba piriti v Vam. Saj še imate zdravilo, ki sem ga Vam zadnjič predpisal proti nervoznosti. Malo broma vzemite in uspavalni prašek, pa bo vse spet dobro!«« »Gospod doktor, saj meni nič ne manjka. Moj mož ...« »»Kaj je vašemu možu?«« »Iz nosa mu teče kri, glavo ima vso deformirano in najbrž je tudi eno rebro strto.« VROČA MOLITEV Mala Jožica moli: »Ljubi Bogec, lepo, lepo prosim, napravi Zagreb za glavno mesto Jugoslavije!« Mama jo sliši in začudeno vpraša: Jožica, zakaj pa tako čudno moliš? Jožica: »Danes smo imeli šolsko nalogo in napisala sem, da je Zagreb glavno mesto Jugoslavije.« PRI ZOBOZDRAVNIKU »Gospod doktor,« je zastokal pa-cijent, »izdrli ste mi napačni zob.« »Nič ne de; počasi pride tudi pravi na vrsto.« 00 zbirki „Bo$ umira" »Pesniku« Ljubi Bog bi res umrl, če bi pesmi Tvoje bral. C v et k a, s tem ne boš prodrl; mar bi z a g or o ostal! Ilustratorju Kaj je zel in kaj plevel, dobro ločiš, moj Šušmelj? Morda ddber si slikar; v linorezih si — suš m-ar. Blagohotnima kritikoma Novinarja d v a sta se zbrala in kritiko eno spisala. Zakaj to storil je ta par? Ker Cvetka je pač — novinar. P. s. Ne sme motiti Vas naglas, ki tukaj res ni zgolj v okras: Zagdrski piše »novinar«, če zmanjka rime na — žandar. B. Č. Gozdovnik Popusti posvetno rabo Ivan Rob in gre v goščavo, tam žgolel nam bo v zabavo, svoje pesmi vzel je sabo! Pesmi poje blagoglasne, zliva tu jih v kravje kore, od prihoda zlate zore, dokler solnca luč ne vgasne. Taborišče v temi tone — sam - restant - stoji na straži, ko pa vroče solnce praži, taborno menažo kolne. On že trideset pomladi zbira ptičke mladokljune, jim prebira svoje strune, tu jih novih pesmi vadi. V GLEDALIŠČU. Ravnatelj igralcu: »V ljubavnem prizoru ste vse preveč mrtvi, v prizoru pa, ko umirate, preživahni.« Igralec: »To ie vpliv plače. S tako plačo ni mogoče ne živeti in ne umreti!« Karo+čevlji Maribor Gdsposka ulica Stev. 13 Bogata Izbira Zmerne cene lllllllllllllllllll!!l!lll!lllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||jfl!llllll|[|||||||||||||| KOLUMDUS 1939 je s ienis*žogo odKril AmeriKo JCamilova prva in Kamilo bil je samski fant, dobričina, pravičnik, brezhiben ni mu mozeg bil, pač pa je bil devičnik. Že kot vojak Kamilo bil je lilija posadke, čeprav dobival je i on erotične popadke. N Se vrnil nedotaknjen je in šel v državno službo in radi nje zahajal je v vegetarinsko družbo. * Vendar Kamilo sanjal je, da kmalu dan napočil bo, ko se bo s prečisto vso devico poročil. Nekoč zazrl dekletce je, kot angel je hodila, v nebo zavila je oči, ko da bi le molila. Šel dvajsetkrat je mimo nje, potem se je predstavil, rdeč ko kuhan rak jo je ves jecljajoč pozdravil. Nato sta sedla kar na klop sred bučne promenade, držal se fant je za srce, da v hlače mu ne pade. Mu deva govorila je, da je vsa idealna, da ji na moč odvratna vsa je vsaka misel kalna. zadnja ljubezen Da tekla ji življenjska pot je zmeraj strogo nravno, da v borbi za vse vzvišeno ima preteklost slavno. Odprl Kamilo je oči, smejal se je medeno, in vzdihnil je: »Prav tako rad imel bi jaz za ženo!« Pobožala ga je z očmi in tudi z roko malo: »Vi ste moj tip, zato ne vem, kako se bo končalo!« Končalo pa se srečno vse v Kamilovi je sobi, utonil je deviški fant v ljubezenski sladkobi... Ko se zdanilo zjutraj je, se blaženo je jokal, saj prvič se pošteno pač ljubezni je nalokal. Oblačil se je v sanjah ves: »To bo idealna žena, takoj se bom poročil ž njo, ker taka ni nobena! Imel bom ž njo cel kup otrok, kar vsako leto dvoje, odrekel se zaradi nje bom vsake družbe svoje. • In razen kisle vode pil kaplje ne bom nobene, zvečer ob osmih ležem spat, seveda poleg žene! Tak sanjajoč je htel na zrak, da duša se navžila bi jutra se, a prav tedaj se deva je zbudila. Ujela ga za škrice je: »Takšna je tvoja praksa? Od ini, p' tt Mi Mi pa smo od take baže: Sreča nam nikdar ne laže! Bodi spredaj ali zadi, ko ti horoskop pokaže, takrat spretna s stola padi, pa sedel boš večno v — vladi! Večni jezdec Tak sem, kakor piha veter: enkrat Pero, drugič Peter! Meni prav je vsak režim, da le v sedlu jaz sedim! Vprašanje Mar res za šalo Šali šale uganja, misleč, da si zasluži spomenik, če pisal svoja lirska modrovanja nam v pesmicah brez vejic bo in pik ? Kdo sme v nebesa Miha je umrl in prišel pred nebeška vrata. Ponižno se je priklonil vratarju Petru in hotel iti naravnost v raj. »Stoj, prijatelj,« mu je zaklical sv. Peter, »ali imaš dokaze, da si sc že na zemlji spokoril za svoje gre-he.« »Seveda,« mu ja odvrnil Miha, »bil sem oženjen.« »A tako,« je rekel Peter, »potem si imel res lmdlo pokoro. Kar pojdi notri.« Vesel je odšel Miha skozi odprta vrata. Takoj za njim je prikorakal pred nebeško kraljestvo Jaka, ki jo dobro videl prejšni prizor. »Počakaj!«, mu je zaklical sv. Peter. »Ne bodi predrzen in pojdi najprej v vice. da se spokoriš.« »Oho,« je vzkliknil Jaka, »zakaj pa je smel oni pred menoj naravnost v nebesa?« »Revež se je dovolj spokoril, ker je bil oženjen,« ga je poučil sv. Peter. »No, jaz pa sem bil celo dvakrat!« — »Kaj dvakrat si bil oženjen?«, se je razvnel nebeški ključar. »Potem pa ceilo ne smeš iti v nebesa, ker — norcev pri nas ne potrebujemo.« NI TREBA ZAPISATI Župan: »Ti si bil torej priča, ko je govoril Miha v večji družbi o meni razne nespodobne reči?« — Peter: »Da, bil sem.« — Župan: »No, kaj pa je rekel na primer?« — Peter: »Medi drugim je rekel, da je župan največji osel v občini in da nam da to zapisano, če mu ne verjamemo.« — Župan: »Ste mu rekli, naj vam to zapiše?« — Peter: »Ne, gospod župan, saj smo mu itak verjeli.« Amen Se kmečko ženšče tam pred kipom vstavi, da reče sebi grajo, ali hvalo je molznico kar s sabo pripeljalo, v naročju dete, snop, otavo kravi. Kmetica opazuje kip pri glavi, žival, plenice, snrJp ošine malo. »Za božjo voljo, kakšno sem zijalo, 1% I ( I? . <1 '| V»\ Kaj rekli bi Ljubljančani prevzetni, gospe simbol bi dali vaški poti, tako se kmetu v glavi še ne moti. ■Smo hrib ovčki umetnosti dovzetni, da paše Valvazorju mestna dama, kmetica vasi, dete, vol in slamu.« JEZA Gospodar pride s .polja domov in najde hlapca, ko spi v senci pod jablano. Jezen ga zbudi in. zakriči: »Hej, Janez! Ti bi bil rad gospodar v moji hiši? No, neumen si za to zadosti.« Cesar in klobase (Iz rajne Avstrije) Zdaj ipoteka dvajset let, ko soi na cesarski Dunaj pripeljali prve ranjence in jih je prišel tolažit sam cesar Franc Jožef I. Njegovo apostolsko Veličanstvo je hodilo od postelje do postelje in vsak ranjenec, ki je mogel govoriti, je povedal svojo željo, da, mu jo cesar izpolni. Z Nemci in Madžari se je cesar lahko pomeni', ko je pa prišel do našega Janeza z obvezano glavo, se skraja nista >mč kaj razumela, četudi je bi! Franc Jožef tako rekoč mili oče slovenskega naroda. Janez pa sprva tudi ni vedel, kaj naj od cesarja poželi, potem se mu je pa zasvetilo v obvezani butici in je rekel, da bi rad klobaso, dolgo od levega do desnega ušesa. Cesar tedaj še ni prišel na kant in je za eno klobaso še zmeraj premogel denarja. Janezu je hotel posebno ustreči, da si zagotovi hrabrost IV. pešpolka, im je ukazal, naj prineso meter. Ubogali so ga in cesar je sam hotel izmeriti, koliko je od Janezovega leveiga do desnega ušesa. Janez je ipa povedal, da ima cesar prekratko mero in ko je hotel vedeti, zakaj, se je Janez prav po kranjsko odrezal: »Levo uha imam s seboj, desno pa poiščite v Galiciji.« Cesar ni maral v Galicijo, še predno je bilo vojske konec, je šel raje v nebesa. Janez pa živi še dandanes, le naglušen je in to rad pove, da je morala Avstro-Ogrska na kant, ko cesar ni držal svoje besedte. Jttoja pol v Petletke (La mija polomija a venecija.) Šolska naloga. Na svitlo obelodanil Danilo Goflfa. »F penetke špancire, potem pa morire« je iako izobražen in prekrasen latinski pregovor, ki je tudi na mojo osebnost vedno iako fplival in delal sploh pozanten ftis. Tudi mili slovenski pregovor »tu gor se fsed, pa boS videl penetke« je 'bil name zelo učinkovit in sem se tako tudi ravnal: fsedel sem se na vlaki sicer ne preveč po predpisih, in sem videl penetke. Moj ljubljeni ata je vzel sabo tri litre vina, tokumente, ki niso ibili f redu in spremljevalca f obliki svojega nadebudnega sina, o katerem trdijo, da sem to jaz. Potem je bila z nami še neka stara devica, ki se jako rada gunca f gondoli in pridružila sta se še dva jako zaljubljena slovenca ženskega in moškega spola. Tako smo šli v citro-novo deželo trije normalni človeki in en zaljubljeni iparček. Najprej smo se peljali skoro četrt ure skozi tunel in se je zaljubljeni slovenec jako iritiral in je dejal z krilato besedio, da je jako velika svinjarija, da f tunelu gori luič. Tunel, da je bog zato ustvaril, da je tema f vlaku. Na prvi postaji smo že zagledali talijanske uniforme. \ > :e .Mo >. l>o l' ll--r i i. \ ’ Potem smo se peljali do Svete lucije. Tam smo radi previdnosti, ki je včasih mati modnosti, vurn stopili in zavživili prvi zajtrk v antični Deželi. Moj ata, ki je medtem že popil jugoslovensko vino in je bil zato spet žejen, je naročil pol litra kjantija. Popil je prvi kravji požirek, za ostalo količino pa je izustil, da jo naj kar izlijejo na Gora ni nora Nič včeraj še slutila nista, da sploh še kaj poznala bosta. Vsaksebi srečno sta živela kot ptiča v zraku. Sama, prosta. Nič hudega sluteč podala sta se nato na vrh Triglava, vsak s kraja svojega sam samcat, telesno in duševno zdrava. Nesreča nikdar ne počiva, najmanj na strmih planinah! Tak tudi onadva spoznala sta se na triglavskih višinah. Sta danes že ljubavno besna in nezakonske sreče polna, - ker Amor mlado moč fentuje -telesno in duševno bolna. In preden dobro se zavesta, kak župnik ali arhidijakon brez milosti — o zla usoda! — pritisne ju kar v sveti zakon. In jutri tisti dan napoči, ko k njima to spoznanje pride, da gora ni zares nič nora. da nor je le, kdor gor zaide . . . V ŠOLI. »Francč, kdaj je najprimernejši čas za trganje jabolk?« France: »Takrat, ko ni gospodarja v bližini!« narezano ekstravurst in naj pridenerjo še malo olja. Potem je prišla bridka ura, ko je moral plačati račun in mu je to sporočil krčmar z besedami »Venti«. Moj ljubljeni ata pa je razumel »tokumenti« in je fsled tega dejstva takoj dobil polne hlače. Hitro je položil na mizo 30 lir in jadrne odbrzel na neki aftobus, ki mu tam pravijo »Kore-ra«. Spotoma mu je počila pesniška žila, ki jo je podedoval po meni in je zbesnil jako učinkovit epigram f sledeči obliki: »Santa lučija vino je pomija, vse skup polomija, Santa lučija!« Moj ata je s tem jako obogatil talijansko antično kulturo, posebno ker spada že sam dolgo med antike. '■ i* > is e coi , ir-1 ' f 1. i!« 1, r A’ . b mJ Ni preteklo tri četrt ure, smo bili v gorici. Tam so imeli obletnico dneva, ko so taljani mesto noter vzeli. Na gradtu je bila jako velika fešta in so bili vsi človeki in tam viseči lampjoni jako okrogli. Seveda smo konstituirali, da je tudi tam, kot ipri nas, najti več barab po mestih, kot pa na deželi. Zato smo imeli jako veliko napora f pogledu tolmača, to pa radi latinščine, ki jo moram obvladati jako odlično, zlasti zato, ker me čaka ša po- kravljalni izpit. Vendar pa nisem mogel učinkovito nuditi svojo prvo pomoč, ker so nekatere taljanske besede jako zavite. Tako je bilo: moj ata je nenadoma občutil jako neodoljiv pritisk f svoji konštrukciji pod hrbtom. Mencal je jako razločno in po- zval z migom svojega desnega kazalca natakarja. Natakar je moral še preje službeno fščipniti natakarico v gomolec, nato pa je z hitrostjo četrt kilometra na uro pri/brzel k ateku. Atek mu je z mencanjem kazal in z besedo takole obelodanil: »Šjor, kjer stra- VEČNA LJUBEZEN. Ali pojdeš z menoj v kino. Danes igrajo »Večno ljubezen«!« »Žal, ne moreni, samo dve uri sem prosta!« »Čisto prav! Več ko dve uri >>Večna ljubezen tako kot tako ne more trajati.« UBOGI PREDNIKI. »Kako so mogli naši predniki živeti brez brzojava, telefona in radia?« »Saj niso mogli, zato so pa umrli!« IZ DOBRODELNE KUHINJE. Predstojnik: »Otroci, kdor bo pojedel največ krompirja, bo dobil največji kos mesa!« In so se vsi vrgli na krompir ko volkovi. Predstojnik zadovoljno: »No, kdo se je najedel krompirja do sitega?« »Jaz!« so se oglasili vsi. »No, prav, potem pa meso ostane za jutri,« se je namuzal predstojnik. Ekspozitura_______ oficirske zadruge in splošno krojastvo_ VOJSK MARIBOR Slovenska ul. 28 nišče?« Natakar ni raziumel. Nadaljni monolog je bil v jako dramatični obliki takšen: Ata (natakarju): Stranišče? Natakar: (Ga gleda.) Ata: Zahod? Natakar: (Ga gleda.) Ata: Abort?? Natakar: (Ga gleda.) Ata: Pisojire??? Natakar: (Ga gleda.) Ata: (Nič več ne govori, ker je bilo že prepozno.) Natakar: (Je opazil in tudi drugače dognal, kje je ljubega ateka tiščalo.) A, kabinete? Dort isti Tako sem na podlagi atove tragedije empirističnim pot»m izvedel kaj je »kabi-neto«. Nato je moj atek rekel, da polne hlače pomenijo srečo in da naj kar krenemo po beli cesti f penetke, kot pravijo taljani, »f Bele venecije«. Cela družba je komparativno zasedla neki taksi, ki je nosil ponosno ime »fijat«. »Fijat« se pravi takemu af-tomobilu zato, ker reče človek šofarju, ko brzi z brzino 120 kilometrov proti kakšnemu kamnu: »Fijat voluntas tua!« F taksiju je stara devica takoj zaspala, ker je že mislila na guncanje f penetkah, zaljubljeni parček je našel jako dober izgovor, da se mora stiskati, atu je postajalo vsakih pet minut slabo zato, da je lahko pil konjak, jaz pa sem vžival naravnost prekrasne asfaltirane pokrajine. Drveli smo mimo največjega evropskega vojaškega pokopališča v rede-pulji, kjer spi okoli 160.000 vojakov n s; v '\i i Po poti skozi novo Deželo smo srečavali vedno več oslov, kar me je.iako spominjalo na naše promenade. Šli smo skozi gradiško in stare afstrijske meje pri celulojdni fabriki v červinjanu naprej za svojim ciljem. Priš'i smo mimo neke gostil- Iz Trbovelj JAJČNI JUNAK S konjem prijahal je v kino junak, ki Špancem napolnil s smodnikom je zrak. Dolgo ni jahal, je jajce dobil in se za vselej Trbovcem je skril. Pri kinu »nemešanje« mnogim je všeč, zatorej žurnalov ne bo takih več. PREFRIGAN ŽEPAR je ono nedeljo na vožnji proti Zidanemu mostu videl v Trbovljah vse polno ljudi in je izstopil zaradi »posla«. Po sreči je obrnil kakih petdeset žepov in ni spravil skupaj za dober obed. Jezen je spoznal, da rudarji pri današnjih pilačah niso stranke zanj, zaklel je in dejal: »Naj še naprej hudič Trbovlje trese, jaz grem na boljše!« In se je odpeljal s prvim vlakom. ČUDEN PATRON Ker diplome ni dobil, se pred slavnostjo je skril. Kinč nebeški UKRADEN PATENT Prišel je na Bled tujec, z odprto glavo in lepim avtomobilom. Vozaril se je sem in tja, se popeljal tudi skozi Gorje čez Poljane pod Smrkovo babo. Tu Ra je prijela žeja, pa mu prebivalci naselja pod Snirko-vo babo niso mogli postreči z voeto, ker jim gorjanska občina še ni postregla z vodovodom. Potožili so mu, da delajo pokoro, ker niso dali županu svojega zaupanja, Tujec se je odpeljal po klancu navzdol, ugledal je Savo in toliko, da ni utonil v njej. Računal je, da bo čez Savo most na ono stran, pa ga ni bilo. Zavil je na desno in se pripeljal skozi Blejsko Dobravo skoraj do Vintgarja. Spet ni mogel nikamor. Bil je žejen' in se mu je spet zahotelo vode. Dobravci so odprli vse pipe in nakapali zadnji kozarec vode tisti dan. Tožili so tujcu, da stane novi vodovod vsakega Dobravca poldrugega jur-ja, vode je pa premalo. Tujec je obrnil avto in popihal. Med vožnjo je zagledal veliko jeseniško fabriiko, vozil je kar naravnost, vendar ni spregledal napisa: Za avtomobilski promet nesposobna pot — Uprava občine Jesenice. Zavrl je voz in se popraskal za ušesi. Biil je na mestu, kjer bi poprej kmalu zavozil v Savo. In ker je bil mož reda, je odvozil nazaj pod Smrkovo babo in se odpočil pri konjedercu, kjer je že videl proti Bledu. Kmalu ga je zmanjkalo in zdaj nadleguje mednarodni patentni urad v Ženevi z izumom, ki pomeni pravi prevrat v gradnji mostov in cest. Ce bo izum patentiran, bodo poslej v tistih krajih, kjer ni denarja za sposobne ceste in nove mostove, postavili napise kakor jeseniška občina (četudi na ozemlju gorjanske občine), in si tako prihranili milijone ter se rešili nadležnih tujcev. Pri tem se bo pa ponovila žaloigra vseh genijalnih izumiteljzev, ki so Mii za svoje izume grdo opeharjeni. Iz Kranja NEPROSTOVOLJEN HUMORIST Pokupil sem vse »Tote liste«, preklel te lačne žurnallste, ker ne spoštujejo časti, ki se z denarjem pridobi. UGLEDNI MEŠČANI in ves naš pisan kulturni svet, vse pogreša boksarskih in rokoborskih tekem. Gospodtje, ki jih ne vidiš na kulturni prireditvi, niso zamudili nobenega večera in so bolj sopli kakor sam črni orjak. Za tega pravijo, da je bil najbolj zasopljen pri svojih prijateljicah, ki so zelo navdušene, da je tudi v Zagrebu prvi med prvimi. Ker ga ni tu, sc zelo širi moda črnih očal, kajti z njimi vidiš tudi v manj postavnih domačinih — čr-nuhe. ne, kjer je bilo napisano »oštarija ala pače«, kar je v slovenskem prevodu »oštarija pri miru«. To je name napravilo jako mogočen ftis, ker so se pred oštarijo metali in bun-kali, da je kar perje frčalo in so čreva visela na plotovih. Zraven so pa kleli z tako bogato izbiro, da bi pred njo lahko še mad-žari in srbi klobuk dol vzeli. Takrat mi je prišlo na misel, zakaj nimajo po olimpijadah tudi preklinjanje za predmet. Bi vsaj srbi-janci tudi enkrat lahko odnesli prvo nagrado ali pa kakšen bokal. Med takšnim filo-žofičnim premišljevanjem nas je aftomobil vedno boli zanašal med balme in pomaranče. Ceste so skoro lepše, kot pri nas v Jugoslaviji, ker ne štedijo toliko z kamenjem. Kmalu sm,o pribrzeli v okrilje krajev bivše svetovne vojske in sem se z bridko kolečino v srcu spomnil na to veliko 'Gorje: na krušne karte, na teto Klotildo, ki je f svetovni vojski izgubila enega madžarskega, enega taljanskega, enega poljskega in enega otaer-štaierskega častnika brez krofa. Brzeli simo čez znamenite reke taljamento in pijave, kjer je rajni Cesar kori izgubil ravnotežje in noter čofnil. Ta del italije je jako sličen naši mili Domovini sloveniji, ker ima tam vas deset hiš, na enajstih pa piše s velikimi Črkami: Ostaria. Asfat nas je vedho bolj približeval Beli veneciji. Aftomoboli najraz-noličnejših narodnosti so švigali mimo nas, a kljub temu nismo požirali nič prahu in sem ga kar pogrešal. Kar naenkrat smo priafto-mobilili cv meštre, kjer se začne 12 kilometrov dolg most, ki nas ie končno zapeljal f obiem sladke device venecije na pijača roma. Tam smo vsi nafdušeni vun stopili, ker smo imeli vsi zadosti tesnobe v aftomobilu, le zaljubljeni parček ne. Ata je šel takoj f prvo benečansko znamenitost, kjer se je glasil ponosni napis »ristorante«. Zaljubljeni par jo je hotel kar popihati f prvo gondolo, pa sem jih komaj zadržal. Mene pa je prijela pod pazduho z krepkim prijemom stara devica, udal sem se f usodo in tako smo šli med penečansko krasoto. Penetke so iako veliko in zgodovinsko izobraženo mesto z jako krasnimi hišami, ki so zidane na polenih in ki takorekoč plavajo na morju. Na mestu ulic je tam voda in pravijo taki ulici »kanal«. Kanalov ie v pe-netkah vse polno, pa vseeno nikjer nič ne smrdi. Tramvaj tam pelje kar po modri vodni glaini. Po stranskih ulicah, kjer ni tram-vajef, pa nosi penečanske prebivalce do vežnih vrat kar gondola. Penečali so jako trezni judje in bi jih lahko razstavil na vsakem protialkokoKstičnem tednu. Toda ampak niso tašni po Naturi, temveč so prisiljeni k takemu klavernemu življenju, ker ne morejo pijani po policijski uri priti iz gondole skozi hišna vrata, ne da ibi čofnili f globoko morsko idno. Ko sem nato misli, sem zahvalil boga, da mariborčani niso peneča-ni, ker ibi se iz gornjih razlogof prebivalstvo v dveh dneh skrčilo le na enega prebivalca in ta bi bil Novinar pire. I' U! V!,r o Penetke so mesto levof in mostof. Levi so tam nad hižnimi, cerkvenimi, hlevjimi in straniščnimi vrati. Mostof pa je najmanj milijon in ie najslabši jako lep in antikvaričen. Jaz sem lastnoročno predlagal enemu jako uvaženemu taljanskermi tujskoprometnemu činitelju, ki je f tropski čeladi pometal kanale, da nai kakšen most, ki je že penzijo-niran, škortirajo in pošljejo f belo mesto ce-lie, ker drugače tam do mosta ne bodo prišli. Jaz mislim, da sem kot celjan storil svojo kulturno dolžnost in me lahko sprejmejo v svoj kulturni Klumb. Penetke so f pogledu ljudi babilonski zmešani stolp, ker tam slišiš najroznoličneiše narodnosti od culu-kafra do nemca. Za privlačnost imajo penetke antikvarične znamenitosti, prekrasne penečaske histerične stavbe, na mestu do-hodkof pa imajo tujce. Tc n ■ i il • 'i-f it. t.c ’ p, i. t. ;. Na vsakega pene-čanskega prebivalca pride najmani en tujec, ki ga nihče ne razume v pogledu jezika. Jaz sem za svojo osebnost hotel takoj simbolistično pokazati, da sem prišel iz slovenijo in sem zato najprej stopil f cerkef. Najlepša penečaska cerkef je cerkef Svetega marka, ki je polna mozajikof, frešk, kupol, svetnikof in drugih 'duhovnikof, ki te spremljajo z pušico f roki na vsak korak. Za vsake stopnice in druge ohode plačaš nekaj lir, tako da bi lahko iz teh dohodkof sezidali vsad dan novo cerkef. Pred1 to res dragoceno umetnino pa veselo frfota najmani milion golobof, ti dela na glavo in požre iz rok radodarnih tujcev v dveh minutah za tri lire hrane f obliki nekakšnega graha. Č.. i, . , ; cs' i *. Jaz sem ob tem. pogledu dobil strastno poželenje, da bi se iz-premenil f golobčka: Zmeraj bi lahko bil v penetkah na najznamentejši pijači, tujci bi me pitali zastonj, jaz pa bi se lahko raznim ministrom in milijonarjem podelal na glavo in ibi na ta način imel naivečjo uteho. Toda ampak bog je človeka kaznoval s tem, da mora ostati človek in da se zato godi vsaki živali bolje in tako sem ostal f svoji ničvredni koži in krenil f doževo Palačo. To je gotovo največja penečanska znamenitost in zato stane fstop le 12 lir, ali po pe-nečanskem kurzu 48 dinarjev. Jaz se dobil od maborskega Šomastra lavrenčiče, ki je jako podoben kiki-cukrom, ker je »bilo ku-da, lavrenčič svuda«, in ki vživa celo f pe-netkap 75 odstotkov popusta, eno fstopnico za tri lire in sem radostno krenil po dtoževih dvoranah, ki jih ie najmanj sto. Pofsod so spet levi in tintaretove iako umetniške slike. Te slike se iako odlično razlikujejo do naše moderne slikarije, ker na vsaki slik' OB NAŠI MEJI Bilo je na Gorenjskem, tam kjer se gnetejo na kolodvoru vse mogoče narodnosti. Z Bleda se je vračal ino-zemec, r-'- r \*. Kot tak se je seveda domišljal, da sme vse in se je hotel pošaliti tudi z našim preglednikom potnih listov. In nadutež je pomolil pregledniku namesto potnega lista jedilni list. Tega je seveda na Bledu skratka »sunil«. Preglednik se pa ni dosti premišljal, temveč je mirno in z uradno dostojanstvenostjo bral: Svinjska glava, telečje stegno, svinjska bedra, gosji možgani... ter veš: to je človek, to je lev, to je morje itd. Jaz sem pa pri neki naši moderni sliki mislil, da predstavlja sončni Zahod na Pohorju, pa mi je aftor razložil, da predstavlja kravo z telico. Stropi so obloženi z leseno in 18. koratno pozlačeno ornamentistiko. Jako prekrasna je tudi slafnostna senatorska dvorana. Potem se tem razprostirajo jako odlično zasedene orožarne z samokresi, sulicami, kanoni in turškimi svetilkami. Videl sem tudi eno puško, ki ima 10 cevi in eno jako divno zlato sončno uro, ki pa kaže samo do šest. Ta ura bi jako koncencio-nirala slovcncem, ker potem ne ‘bi bilo nikoli policijske ure. Jako poceni je f doževi palači »kabineto«, ki stane samo 50 čente-zimof in ■ \-i •> 11 n! t mi >*■ *»r« •’u t’U h k i if Mene lastnoročno so najbolj zanimale ječe, ki jim pravijo tam prdžoni in ki so jako uspešne že na pogled. Jaz mislim, da je morala spoštovanega jetnika zadeti kap že, ko je zagledal svoje bodoče prebivališče. Iz ječ nas je vodila žalostna pot na most vzdihljajef, ki mu tam pravijo »ponte zašpiri«. Na sredi tega mosta je ena prijazna, meter visoka luknja, kamor so jako odlično zvezanega prijatelja penečan-ske Republike noter porinili, nakar so se pod njim odprla tla in se je šel hladit na drugi svet, poprej pa med morske ribe. Tam je še danes ena -zelo prijetno črna predsoba. Ko sem -stopal do nje, je bilo od-tam slišati jako glasno kreganje v fves ef-ropskih jezikih, nakar sem takoj prihitel. Kaj je bilo? Naš zaljubljeni slovenski parček je vzdihoval v črinini mosta vzdihljajef in je mislil, da je sam na svetu. Pa je prihitel objestni tujec in konec je bilo vzdihovanja. Moja stara devica je hotela, da ji pokažem tisto predsobo, pa nisem reskiral, ker tehta jako slečena 120 kil in sem jaz bolj šibkega zdravja. Tako sem 'bil spet ve- končno doda: »Hvala, se popolnoma ujema!« jedilni list pa mirno vrne. KONJ IN OSEL IZ SEDANJOSTI. »No, osel, bodi hvaležen in ponosen, da smeš stanovati z menoj.« Osel: »Kaj si pa domišljaš! Konje bodo zdaj in zdaj izpodrinili avtomobili, oslov bo pa na svetu še zmerom več!« OGLAS. Stara gospodična je potožila svoji prijateljici: »Pomisli! Šestkrat sem objavila v časopisih med malimi oglasi, da išče samostojna gospodična luč in toploto v svojem življenju — danes pa sem prejela dopis in odgovor od mestne plinarne.« sel, ko smo zapustili palačo in krenili z morskim tramvajom na »lido«. Lida ni, kot pri nas, gospa od kakšnega psa, temveč morsko kopališče, kjer je stalna razstava ženskih nagih okončin. Tam porabijo povprečno za eno pokalno obleko 30 centime-trof blaga. Tam je tudi igralnica, kot f mon-te Karlu, za igralncio pa pokopališče samo-morilcef. Potem smo si ogledovali še nekaj znamenitosti in zato nismo več imeli denarja za jesti. Iz teh razlogof so na želodčne potrebe silile nazaj f jugoslavijo. Vrnili smo se f okrilje svojega aftomobila in smo našli ljubljenega ateka še zmeraj f tisti znameniti hiši, kjer je bil napis: »ristorante«. Bil je prepoln ftisov in smo ga morali zato nesti I aftomobil. Nazaj smo se pViali brez najmanjših incidentof *• "s' c. 1 ’ "a, “> < « 'a V Sveti luciji smo spet stopili na električni vlak in prišli srečno na taljansko obmejno postajo. Tam je moj ljubljeni ata spet potil krvavi pot radi tokumentof, toda ampak je bil še zmeraj poln penečanskih ftisov in zato zgovoren. Zaljubljeni par pa je v pogledu zastran tokumentof zardel in ni nič govoril, nakar so ga začasno zaprli v neko ozko in temotno sobo. Moj oče pa je kričal, mahal z rokami in taljansko dokazoval, pa ga nihče ni razumel. Naposled se je premislil, z najprijaznejšim smehljajem na licu je rekel iz svojega bogatega besednega zaklada z pristno slovensko frasologijo gara-binerom: »Pej no v left, preklet osel kva-tern, te bom tolk v rit sunil, da bojo šli sam špageti od tebe!« Po tem prijaznem in jako vljudnem sporočilu, izmed katerega je razumel obmejni organ samo besedo »špageti«, se je omehčalo trdo obmejnopolicijsko srce in so nas porinili f vlak, Izpustiil so tudi zajlubljeni parček, ki pa ni hotel iz temne sobe vun in so ga morali s silo nagnati. Blagor mu, kf se spočije Spi* kot kanon! Stanuje v Maistrovi ulici, pa mu ves teden ni dala lajna mira. Sedaj se bo končno le naspal. LEPA ŽENSKA. »Našega učenjaka so vprašali, kakšna naj bi bila lepa ženska. In ta je odgovoril: »Paradiž za oči, pekel za dušo in vice za denarnico.« Še skozi tunel nas je vodila pot in že smo bili na naših milih tleh. Tam so nas za po-zdraf hoteli -zacariniti, pa nismo imeli ničesar, edino, 1 «x s1 3 \ sli t • 'jo t. »>; *.$a, SLAB UČITELJ. Na Gorenjskem so se kmetje na mile »viže« napili. Pa jim je apostol treznosti, ki pravi: napij se iz studenca, žive’a abstinenca, jel pridigovati in slikati grozote pijančevanja: »Pijan človek izgubi pamet. Celo žival je bolj pametna ko pijanec. Če bi pred osla postavil škaf z vodo in škaf z žganjem, kaj mislite, katerega bi se lotil?« »Onega z vodo!« se odreže pijanec. »Pa zakaj? «se začudi apostol. »I, zakaj? Zato, ker je osel!« zagrme soglasno pijanci. IZGOVO. »Pravi norec sem bil, da sem poročil tebe!« »Toda, moj sladki možiček! Prej si me imenoval zmerom za svojo veliko srečo, zdaj pa tako govoriš!« »Ampak, ženica, razumi me! Ali ne veš, da imajo norci zmerom največ sreče!« LOVSKA. Žena: »Ali si kaj zadel?« Mož: »Sem!« Žena: »Ali je že v kuhinji?« Mož: »Ne, v bolnišnici.« ŽENSKA STAROST. »Koliko let imate, gospodična?« »Trindvajset!« »In vaša mlajša sestra?« »O, ta fib ima pa že šestindvajset!« ,OBNOVA4 F. NOVAK dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje k MARIBO R, Jurčičeva ulica 6 Telefon interurban 29-05 CE kaj V OCl pade »Prejšnji teden je moji ženi padel prav majcen dtrobec v oko. Moral sem jo peljati k dr. Basinu, da ga ji je odstranil iz očesa. In veste, da me je ta drobec stal din 100?« »To ni nič! Moji ženi pa je prejšnji teden padla v oči v Rotovi izložbi srebrna lisica in to me je stalo din 4000.« LJUDOŽRČEVA LOGIKA Divjak misijonarju: »Ti prav lahko učiš, da je človeka pojesti grdo in grešno, ne moreš in ne smeš pa trditi, da človeško meso ni dobro. Če bi to trdil, bi se lagal!« ODGOVORNOST Učitelj: »Razložil sem vam, kaj je odgovornost. Ti, Tonček, povej mi sedaj za to en primer!« — Tonček: »Na primer: na hlačali sem potrgal vse gumbe razen enega in ta nosi sedaj vso odgovornost.« IZ DANAŠNJIH DNI Zdravnik: »Po vsakem kosilu vzemite aspirin.« — Bolnik: »To bo pa težko šlo!« — Zdravnik: »Ali mordla nimate denarja za aspirin?« — Bolnik: »Za aspirin bi ga morda še imel. toda za kosilo ne!« POJASNILO »Kaj je pravzaprav šef?« »Šef je človek, ki je zmeraj že v pisarni, kadar si prepozen in ki ga nikoli ni, kadar si pravočasen.« PO SVOJE Služkinja: »Milostiva, zunaj vas čaka neka dama, ali sme vstopiti?« — Gospa: »Ali je dama sama?« — »Ne, dežnik ima s seboj!« POPOLNA VARNOST Prijateljica prijateljici: »Ali se nič ne bojiš za svojega moža, ko tako nori z motornim kolesom?« — »Nič, saj je za primer smrti zavarovan!« VARSTVO ŽIVALI Klemen: »Ne razumem, zakaj se tako zavzemaš za Naceta, ki je naravnost živina!« — Feliks: »Ali ne veš, da sem predsednik Društva za varstvo živali?« Mlad kaplan vpraša faranko: »No, kako vam je v nedeljo ugajala moja pridiga o grehu?« — Ona: »Izvrstno! Povem, da sploh nismo vedeli, kaj je greh, dokler niste vi prišli k nam!« Zdravnik: »Ali ponoči dobro spite?« —r Bolnik: »Sploh ne!« — »Hm, to je pa slabo! Pa zakaj mislite, da ne spite?« — »Gospod doktor, jaz sem nočni čuvaj!« »Očka, barometer je padel!« »Hm, za koliko pa?« »Samo za diva metra in se je razbil!« Janezek: »Očka, ali bi ti kaznoval nekoga za nekaj, česar ni storil?« — Oče: »Kako neki?« — Janezek: »No vidiš! Mene je pa učitelj kaznoval zaradi naloge, ki je nisem napisal.« Peter: »Ta človek ima več denarja kot pameti!« Pavle: »Še zmerom ne vem, če ima sploh kaj denarja!« Suhec: »Kako to, da ste debeluharji vsi tako dobrohotne in pomirljive nature?« — Debeluhar: »Veste, prepir bi nam prav nič ne pomagal. Za pretep smo namreč prenerodni, za beg pa prepočasni!« Učitelj razlaga učencem razne oblike državne uprave: monarhijo, republiko itd. Pa vpraša: »Tomažek, katero obliko ima na primer Italija?« — Tomažek premišlja in premišlja, končno se odreže: »Obliko škornja!« PRIMANJKLJAJ Vsa razburjena priteče Tritavčkova gospa k svojemu trgovcu: »Vaša tehtnica goljufa! Rozin, ki ste jih dali mojemu sinku, manjka kar za celih deset dkg!« Trgovec: »Moja tehtnica je čisto v redu. Kaj pa, če bi stehteli vašega sinka?« NA SODIŠČU »Saj ste vedeli, da nimate denarja!« — »Sem!« — »Zakaj ste pa potem toliko zapili?« — »Da bi pozabil na skrbi!« — »Kakšne skrbi?« — »Kako bom pijačo plačal!« SREČNI ZAKONCI »Tebi bi bilo najbrž strašno všeč, če bi vzela drugega?« — »Bog obvaruj! še nikdar nisem nikomur želel nesreče!« ŠKOTSKA Trije Škoti so se prepirali, kdo izmed njih zna bolje varčevati. Prvi: »Kadar pomočim pero v črnilo, vselej zaprem črnilnik, da črnilo ne bi prehitro izhlapelo!« Drugi: »Preden ležem spat, ustavim uro, da bi se kolesje brez potrebe ne izrabljalo.« Tretji: »To vse skupaj ni nič. Jaz ne berem več, da bi se mi očala ne izrabila.« PRI ZDRAVNIKU — Vaša temperatura se je zelo dvignila, gospa Kloipotec! — To sem že opazila, gospod doktor — zadnje dni sem imela vedno tako mrzle noge...« V gostilno stopi vinski trgovec in naroči kosilo. Natakar še vpraša: »Postrežem tudi z vinom?« — »Kje ste ga kupili?« — »Pri vas!« — »Potem mi pa prinesite čašo piva!« Na cesti ustavi gospoda berač in ga prosi vbogajme. Ta ves ogorčen: »Nič ne dhm! Beračite, pri tem vam je pa nos od same pijače rdeč ko rak.« — Berač: »Nič ne rečem, toda to izvira še iz dobrih starih časov!« Sodnik: »Nepoboljšljiv falot si. Komaj si prišel iz zapora, pa si že ukradel novo obleko.« — Lopov: »Kaj sem pa hotel! Ko sem prišel iz zapora, mi je bila namreč moja obleka pretesna,« IZ FRANCOSKE ZGODOVINE P r of e so r: Robespierre je bil nepodkupljiv mož, hraber in odločen. I) i j a k: Zakaj se je pa potem pustil obglaviti? Profesor: I)u so mu lažje posneli posmrtno masko, sicer bi ne mogel priti v zgodovino. PORTRETNA - POKRAJINSKA IN INDUSTRIJSKA FOTOGRAFIJA Foto-atelje Bernardi MA\RIB]OR, Gregorčičeva ulica štev. 20 LEICA POSNETKI NA FILMSKI TRAK PORTRETI — SLIKE ZA LEGITIMACIJE POVEČAVE — AMATERSKA DELA I.T.D. Jakob Perhavec Špirit za vlaganje Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganj.rna. Marlh„f G*SpOSka 9 - Tfiltf. 25-80 Na debelo! Na drobno! VednO"v zalogi: Rum, konjak, Izdelovanje likerjev, desertnih ^11IIIIII |1U^|^L slivovka itd. Jtarodne igre Sv. Florijan protestira! Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. — Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru. Ne je to dosta, ke mamo kožuha-nje, tambole pa obrzovanje repe. Mi Prleki bi mogli iti s časom, pa vpc-lati tiidi kakšno bol moderno narodno igro, kak je rcčmo fusbal. I?r kožulianji kvečjemi keri od-zaja zažari o glavo klas svojemi konkurenti pr deklini, na tamboli ga malo ge dregne z nožom, el pa lopne s kolon po hrbti. Jezo si že s ten kejko tejko ohladi, to pravo pa je to ne, da še lehko zato po gerihti hodi. Fusbal pa je nekaj bol imenitnega. Tu sodnik san kcoj gledi, tisti pa, ki se ričejo, dobijo za to še plačeno, da takše igre pride čuda liidi gledat, pa še morejo to platiti. Se more biti resen vžitck, če taik človilc dobi pr toti igri tan svojega sovražnika. Oba letita prti pol mi. Gda se že vktip, se san rad zmoti, pa počila namesti v polmo svojemi sosidi s špicom od šolja lepo v repico na koleni, pa mu jo razmaže. Sodnik zafiička, tega trofičnega naložijo na tragle, pa žjin v špital. Za takše reči ga nega kazni, da to je bila samo smola. Keri pa je na tak mali cilj ne žiher, nacila s celin šo-ljon v vamp. Ka pa so najtijakši igro-či — samo takši morejo meti precik duge noge — zbijejo svojemi nasprotniki s petoj zi enim malion vse zobe. Pa so pršparani lepi penezi za pipanje zobov, posebno če je še vse zobe meja. Gda je že kakših šest kriplov, se reče, ke je bila igra ojštra. Po igri pa se začne svajuvanje, kera piolma je praf zletela v tisti sak. Za ritanjon pride zaj na red med igroči klafrčkanje, ke pa se tudi sodnik nebi moga prtožiti, ke je pr ce-lon špajsi prekratko priša, naružijo navadno oboji za zadljo še njega. Če gre kolčkaj po sreči, se med ten razvije tiidi med gledalci piraf lepo prleško bitje. Zaj pa rečte, če je to ne lepa narodna igra, ke bi jo tiidi mi mogli vpelati v Prlekiji. Kaj se bitja an gre, bi pri nas prekosili še same bel-grajske dr uk are — tak se pre provi tistin ki kcoj gledijo. Za brcanje pa bi od kraja vzeli tikvi razviin Vržen-cov, da tan se od tikvi ne srni najč nespoštljivo gučati, ne ke še bi v ti-kev rita. Angleži, ki so najstarši fusbalisti pa do pre vpelali fusbal tiidi pr volitvah. Pa je to lepo, da tak vejko kruglico itak vsakši vidi kan de zletela, pa se nedle nihče moga švorati, ke so mu glosi bili vkradjeni. Za takšo reč pri nas fusbala še nemo nucali, da keri je zvoleni, je hvala lubemi bogi zvoleni praf pa pošteno.