Poglejte na številke poleg naslova za dant ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODiA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
ff
1
ZA NEKAJ VEČ KOT
NA DAN DOBIVATE f\
# WWcul±LAS NARODA" M
.	PO POŽTI NARAVNOST \\ H
SVOJ DOM (izvzeni>i »obut, m-dflj in praznikov).	j f
:: Citajte, kar Vas zanima :: t
Telephone: CHelsea 3-1242
Kernkred as Serond Class Matter September 25th. 1910 at the I'ost Office at? New York. N. V., under Art of Congress of March :tril, 1ST!).
No. 240. — Stev. 240.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 1 7, 1940 -ČETRTEK, 1 7. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV1IJ
USODA BALKANA SE ODLOČUJ
NATANČNEGA POLOŽAJA NA BALKANU NI MOGOČE DOGNATI ... MNOGO POROČIL KI PA NISO POTRJENA... NEMŠKI VOJAKI PRIHAJAJO V ALBANIJO ... JUGOSLAVIJA SE ŠE NI OBVEZALA POMAGATI GRŠKI
Navslk* vestnemu poi zvedo-	~~~
vanju v Beogradu in Atenah ^ je meti njimi prišlo že do kani bilo ino;'iK"c dobiti jw»t rdila I kega sklepa. Turčija svetuje za vre raj i ja poročil«, da pri-1 (irški, da >e postavi v bran liaja nemško vojaštvo \ Alba-; proti vsakemu vpadu, toda
temu pa >c vc>t:
ni jo. Navalil vzdržujejo.
Dozdeva pa se, da je gotova stvar, da nemški vojaški izvedenci delujejo v Albaniji iu da prihajajo nemški vojaki v Italija. Poročilo iz nekega, drugače zelo verjetnega vira pra-\ i, da prihajajo nemški vojaki rez Breniiorski prelaz ter s*e potem v zaperatrnili železniških vagonov vozijo skozi Jugoma vi jo.
Turčija ji* obvezama pomagati Grški samo, če je pri vpadu vdrležena tudi Bolgarska. To pa ne izključuje morebitno pomori v kakem drugem -lučaju, toda Turčiia o trm ni še dala nobene obljube.
še ni
Tudi Jugoslavija sr obvezala pomagati <irški.
Jugoslovanska armada je sircr prežea bojevitega duba, pa navzlir temu ni trrba sina-i... trati nedavnega govora mini-' strskega predsednika Dragi š v I Cvetkov iča za zadnjo besedo j de«le jugoslovanske vnanje V Beogradu domnevajo, krr j ]>olitiko, kajti jugoslovan>ko
Delavske vesti:
Unijski uradniki in vojaška služba
Vod-tvo obeli velikih delav-.-kili organizacij — Delavske i'rderaeije in < 'K > dobiva dan- J zndiicm vprašanje, ee bodo morali tudi uti'ijski ura»dniki v armado.
Odgovor na to vprašanje je pl eče j težak.
Tozadevni pn*lpi<i pravijo, da zaenkrat Š<> ne bodo jemali j v armado ljudi, čijih služba j-* ■neobhodno polnima za naro-;dno zdravje, narodne mtere-e
AMERIKA BO IMELA NAJVEČJE BOMBNIKE
Douglas Aircraft to,urna v Santa Monica, ('aliforuia, gradi za ameriško armado najver j i bombu i k na svetu.
Nemški vojaki so najbrže namenjeni v Afriko
in narodno varnost. Izvzeti bodo tudi ti-ii, ki jih je tržko na domestitj v industrijah, trgovi-vladni slu
ni, pol jedel-t vu in
ma- i„ 1
ne izgleda, da bi nemški voja- časopisje njegovega ki prihajali 'v Albanijo, da | navzlic njegovi morni gnilo v severno Afriko. Po mnenju nekaterih jugoslovanskih vojaških krogov pripravljate državi v o>išču prodiranje sko»zl Tunizijo.
govora besedi : kakim posebnim i
ni sprejelo povdarkom.
Xekateri krogi pričakujejo kabinetno krizo zaradi Cvetk ' vičevega govora, kajti o-"išee ž njim ni nič kaj zadovoljno.
To je sev-eda le na splošno rečeno, kajti z vsakim posameznim slučajem se 1 m» bavil l<>kaini draft ni odbor.
Izvedenci v linijskih vpra-šanjili so mnenja, da vrše linijski uradniki važno delo pri organiziran ju družbe ter da je njihova služba potrebna za
1 »
Ruske in nemške priprave Cesa manjka Italija
m
Znano j«-., da na rnmunskc |	.	j
mejo v Besa rabi ji, posebno pa ! mi posvet-val z ru>kim [»osla-i
okolico (»alatija ob I )o:iavL ' nikom Srrg-jcm Aleksnndrovi-ixlnosajev I pošilja Rusija zelo veliko v o- čem Vinogradovom ob navzoč
'no-ti šefa turškega generalne-
(
prav

Politično ozračje zelo nejasno
Položaj na Balkanu je zelo | zamotan in nejasen; države j za bodočnost >c niso izdelale j nobenega načrta. Neko poroči j lo pravi, da je Xemčija vpra-šala Jugoslavijo, kaj bi storila, alco bi jo Nemrija vpra-
šala, ako dovoli prehod nem Škemu vojaštvu na potil v S"- radi previsokih nemških lun ali na Bližnji Vzhod. Po btev razbila, toda včeraj
Nemško-jugoslovanska trgovska pogodba
Beogradu <0 že tri tedne v teku pogijanja med Xemči j<> in .7 ugasla vi jo za trgovsko pogodbo in nekateri viri pravijo, da bo že v nrkaj dneb I l»(Mlpisana. Spočetka je izgle- | dalo, da -e bodo poga janja za-j
za- j
k
vzdržan je dobrih
med delavci in delodajalci. T"-1 jnštva. Samo na tem kraju jo ni je ne morejo biti brez vodi- j j^j,. <1,, ISDJMJO Rusov. Xa dru-teljcv. Sprotnega linijskega v-j gi strani Donave pa stoje iiem-radnika je le težko nadome- j ški vojaki; koliko jih je, ni zna
no, toda imajo ^UU tankov.
f t i t i.
Kakor rečeno, stalež unij->kih uradnikov z ozirom na j Rusija zanikuje vojaško službo šr ni določen. 1
< V bodo razloiri <lelavskib organizacij obveljali, linijskim uradnikom ne bo treba obleči vojaške suknje.
Komuniste hočejo izerr»a*i
zbiranje vo jaštva
Sovjetski \Iri priznavajo, da grade 44obrambne utrdbe'' ob riisko-rumunski meji, t"da nek visok uradnik ruskega poslaništva v Bukarešti je izja-
X Aberdeen, Wash., s'e vrši
tem poročilu ]>a je vnanji u- jXemčija nekoliko znižala s~vo
ra l negotovo odvrnil, da ne v, je zahteve glede .pšenice, toda konvencija International Wood za mnenje generalnega štaba j je z ozirom na to, da je lotos | w<»rko«-s of America (('!<>).
Prihajajo različna poročila i koruza v Jugoslaviji zelo 1 pono(|el jska seja je bila pre-o posvetovanjih m«l .Tugosla- t.ro obrodila, zalitevaLa večjo cej )mrna Stav ljen jr bil nam-vijo, (Jrško in Turčijo, toil a nni'&ino koruze, bakra in Fvin-no>»eno poročilo ne pove, ako ra.
na štaba maršala Fevzi Cak-maka. Ta v«-st je zelo važna z ' žirom na to, da je včeraj ne ko poročilo iz Sofije nazna- 1 inlo, da nameravate Turčija i^ Ku-ija stojiiu v vojaško zvezo.
I>a je* Istanbul središče p li-' ličnega delovanja, je razvidno iz poročila, ki pravi, da bodo j imeli angleški po.-laniki in d:-
n»ee -1:11:1 0'»re'|0'!-
ba skoro omenjali.
Italija ne produ ja. Pred \ ojno -e j
premi-j um manjka v>ega, najbolj p.
jiiih potreb-ein. Nemčija i:i Italija -ta -i doklej zmtli pomagati in si bosta šr nekaj ča- hrn ,,re^r]M.]rt ž ■■ sa p .magali, toda .-plošno zna- ?{|ko y -azolinom. no je, da j«- pomanjkanje po- JJ;| an.,.„|:i p.trebi'
miHtžine trtra tekava. Za log • -O Se 7.1 ■ bavitL Italija je v vseh I*>gle- ^ti, nadomestila pa dih na slabšem ktikor Xem.'i- lllllIlske jn I ?,, - T * — g:
! dovolj, kajti v Za v.-ako voj-kuj<N-o se dr- , izk!juČn.» le Xen žavo je petindvajset ])otreb-: Italiji manjka tn važnosti. Italija ! ol-i-	v Galiji
trebnih surovin najtežavnejši l>i*oblem, s katerim ,-e morata
>rin največje
Strahovit napad
reč predlog, naj bo<lo iz organizacije izgnani vsi komuni-j-ti. Za predlog je l>ilo oddanih l!4, j>roti predlogu pa 134 glasov. Resoluciji je posebno ostro nasprotoval nairodni 'pre<lse<lnik Harold Prrfcchett.
Nemci so tekom 48 ur vrgii na London za preko miljon funtov bomb. — Angleži so miriti.
Zaradi neugodnega vremena |	^
so včeraj Xemci mnogo manj Angleži razdejali bombardirali London kot zad £)Unkirk
njih par dni. Toda nemški le-1 ^nMeškim l>ombnikoin so se talci, ki >0 prišli nad London i<lružile tudi jK)jne ladje ter in so mogli opazovati mesto m : ,„MMl)ar(Hralc. važno francosko okolh-o, so sporn ih, da zai^-adi | pi<taniA5e Iiemško pomor-gostega dima, ki je prihajal izi k<>	])Unkcn,ue. Po-
nad 40 velikih pogonsr, meje h teffa so »ngleSki letalci bom-mesta >koro ni mojfce tlolo- lm°r,liraU 40 nemSkih krajev, čiti. Iz tega poročila je rarvi-1^ njimi m železniških kri-dno, da je London v noci odj..« Bombardirana so bila tu-
Na Wall Streetu ril oiketov
vec
noči od ____
jzis<;. ------------------
torka na sredo in zlasti v sre j(li pri^ani^a Hamburg, Kiel, do zjutraj strahovito trpel jj0rient v Franciji ter Willems-vslrd nemških (zračnih na.pa- (.onl m jCXQ\ na Holandskem. do v. Človeških žrtev sicer ni toliko, kot jih je bilo navadno ob napadih v septembru, toda zadete so bile eerfcve, bolnišnice, zgodovinska poslopja, mnogo hiš, tovarn itd.
Vlada je tudi sklenila, da bo prisili.la vse one prebivalce liondona, ki zaradi kakega važnega opravila v mestu niso neobhodno potrebni, odidejo v druge kraje, da ne bodo zaklonišča prenapolnjena.
<'lani unije pisarniških uslu-žbcneev ff'IO) so že nekaj tednov piketirali urad Xewbuiger- Loeb Company, ker je tvrd-ka baje pokrivici odslovila nekaj delavcev. Unija je v ponedeljek ipike-te odpoklicala ter pozvala Delavski urad, naj prisilil firmo sprejeti nazaj odpuščene dela/vce.
plomatski zastopniki v Islan
lniln z zastopniki balkanskih | jih ima komaj sedem, namreč:
vil, da Rusija na rumunsko držav važna p svetovan ja. Ta- živ« ž. električno ». nitrate,
mejo ni poslala 12 divizij, ka- ko bodo v nekaj dneh prišli v žveplo, almnini, in živo -rebro.
kor so poročali nekateri li^ti.	angleški poslaniki v| Med manjkajočimi so tri naj-
Sofiji, William George Ken- važnejše: jucinog, petrolej iu
Podajanja med Rusijo	pos];ill^ v Bukarešti, sir ,železna ru la Tudi Nemčija
in Tnrriir>	1, • T , Tr •	1 . -i „ i nima vsega tega v izobil ju, ima
in 1 urcijo	Reginald Hoare 111 poslanik v	. - , ^
, M	Ipa tvarine, iz katerih — z o-
Kot pravi poročilo iz Anka- Hogradu Ronald lan < mnp- j?rr,„ilIlinii	se veda—iz
re, se je pre<lseilnik Izmet I no- |l»ell.	! deluje, Česar ji manjka.
Veliko težave so j v» le-ne kriki je izdelovanje ee'up in"_ra tkiva. Italij i lo gozdovf pa še ' vi. Odvisna je o ! skega lesa, ki g;i more več po mor* pač j »a le po ■/.■ ■[• nemškega o/.em!
MESTO GADSDEN—NEUNIJSKI PARADI2
Nikjer v Združenih državah niso imele delav-
Pred v<jao so bile Italijanke jeklami« odvi>ne od im-l>o rt i ranega -laiega železa, k:
Krom, ki j' vanja finega Jugosla vije.
jekla, 'vseli
je prihajalo večji del iz Zdin-T11' .1' 1>:1	K
ženih držav. Ta vir j" zdaj u- nionopol nad ^ve;
ske organizacije tako težavnega stališča kakor vdinil. Francoskega železa. o-;nlK,Ja:	!
»	J	I •	*	1 p 1 -	-	v * 1 m«i IA ^orv-ivniL*!
istankov bhtzkriega-— je
v Gadsdenu v državi Alabami.
Vojni department je naznanil, da bo zgrajena v Gadsdeiri cija in ( H)
ta odločno prote- j> v fran<->s'.ih
čeda- niajf» sovražniki j 1 jc manj.	j Pred vjno
Dosti železne rude nakoplje-!nugron.ad^il -i'm ...... 1 .*' *..n . .«... 1 -
Alabama, velika tovarna za ordonačni department, v kateri bodo izdelovali naboje.
Tovarno bo zgradila zvezna vlada, operirala jo bo Lands-downc Steel and Iron Company iz Menton, Pa.
že o<l
paradiž vseh tisil. ,>odjetnikov, j,nla <lolav,kIln ori,ailizatorjem i Ki S
slirala pri vojnem depart men . škili rudnikih, ki je pa za lia- • tu, ker je dal bas v tem mestu J i jo brez koristi, kaji njene zgraditi tovarno.	t pilnice ne odgovarjajo t«.
Z delavskima organizacijama ^vrbi. se strinja tudi novi delavski pomožni podtajnik Dan Tracy, ki je pa rekel, da >e je \ la-da dogovorila z gadsdensko I občinsko oblastjo, da ne bo de-
Johnson za Willkieja
Jutri zvečer bo govoril po radio senator Johnson iz Ca-lifornije. Pri tej priliki bo priporočil volilcem, naj meseca novembra glas-ujejo za Willkieja.
Gadsden je bil že od nekaj
Hotelskim Uslužbenkam
bo zvišana plača	>roti° •no^nih
Xewyorska državna industri-	tororC PiVm'^ n-i"i Snlnevu lhllmanu, delavske- )a
jalna komisarka Fricnla S. Mil-	t'm tMOI-,u- 11 '"' V 1'11"1nin zastopniku v obrambni ko
likj so tam skoro do smrti pre-	1
topli S. H. Dalrvmpla, predsednika United Rubber Workers
luk~«*mbur- t<'-1 V-»treliičin. Z začele kopneti. S i Še ni rečeno, da b I ali (prihodnji n [zmanjkalo. A" -kr;i ltri-kočila Xemči •
Italijanska produkcija žele-j za in lignita je malenkostmi z ozirom n<i pot r« be Italije. Predi1' vojno je dobivala Italila v.-ako:fl,1P Hlnoji^priti-leto iz Anglije in Nemčije lli!J°.in. Iti,!,l°- !'
Toda obroč an tr • se oži in jača t<
ppftiskom -e 11101
j milijonov ton premega j»o nior-j"' . " j ju. To množino premoga Hali r]t'-] /rn5lt>-
ler naznanja, da bo s 25. no-' vembrom izboljšan položaj ve-llikcmu številu hotelskih u.^u-žbenlc, ki jih je v newyorski
državi nad 30 tisoč.
Strežajke bodo dobile najmanj po 26 centov na uro, sobarice po 33 cem tov. Vsi drugi hotelski uslužbenci—predvsem ženske in nedoletni—ki nimajo
unije. Ameriška
delavska fedora-
Hiram Johnson, ki je proti jv hotelih hrane in prenočišča, vsakemu vmešavanju Amerike bodo dobili po 36 centov na
^v evropske zadeve, je podpi-: ral Roosevelta leta 3932 in
uro.
Skoro polovico žensk in ne-doletnih, zaposlenih v hotelski
industriji, dobiva zdaj manj kot po deset dolarjev na teden.
Tozadevni sklep je bil soglasno sprejet na zadnjem izmed petih posvetovanj, ki so se jih udeleževali zastopniki delavstva, podjetnikov in javnosti.
misiji, je brzojavila gadsden- I ska trgovska zbornica, da bo vnoštevala vse delavske in u- t ni j ske standarde obrambne ko- ; misije.
1'nited Rubber Workers so nabili po brzojanih drogih plakate z vsebino: — Delavski organizator ji so dobrodošli!
Policisti in zasebni stražniki puščajo plakate v miru.
Mogoče bo vojni department s svojo tovarno dosegel v Gadsdenu nekaj, česar Wagnerjeva postava ni mogla doseči.
vedno dobiva iz Xemčije j Stroko\Tijaki in sicer po železnici. I >a ji* tn«|a -e ho lt-ili:a -:r; za nemške iu italijanske žrlez- I Nemčija.
NEMŠKE PODMORNICE V ČRNEM MORJU
Na potu na Rumunsko je i no nadobla«t nad Pinuun^ko. več vlakov, ki vozi jo 1 »omorske J so dokaz nemški vojaški :o v>. aerojilane in j »odmoru ice. Sest- plani, ki so včeraj v 11 preiri< deset rednih rumunskih vlakov ]dni vrsti letali nad petre! ' ki-
je bilo odpravljenih in vse vlake b(xlo ^potrebovali za prevoz nemškega vojaštva v razne kraje dežele.
Da je Nemčija dobila popol-
mi ]»>Iji, kot bi hoteli pokazati, da so vsak čas pripravljeni braniti dragoceno tekočino proti kateremukoli sovražniku.
J
LAS NAROD A" — New York
[Thursday, October 17, 1940
VSTANOVLJEK L. 1893
<6
GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
99
Owned fluid Published by Slovenie Publishing Company, (▲ Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, Sec. — Place of buslnees of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK. N. Y.
47th Year
"Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holid&ya
Subscription' Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado 96.—; za pol leta $3.—; aa Četrt leta $1.00. — Za New York sa celo leto 17.—; za pol leta $3.00. Za Inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.00.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA,** S16 WEST 18lb STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 8—1242
Iz slovenskih naselbin
ZANIMIVE VESTI IZ MPERIAL, PA.
Pred leti se je od raziiili moivlandsskega okraja. V družbi <*voje«#a zeta "toni Shefferja ni . iz Greenteburg. Pa., sta si ogledala tukajšnji Nar. doni. Leta 1898 je odfšel ml tukaj in pred 33 leti je bil zadnjič tukaj na obisku. Obiskal je tudi svo-eila način življenja in razvedri-j je^a prijatelja Franka Mihla, la, ter, če je kaj vplivala na ki je menda še edini tukajšnji
strani namigavalo, da so dobri časi za dvorane prešli, ker v dolbi avtomobila <^re vsakdo rajši ven v prosto naravo in po drugih zaba val ličili. Kara je v resnici v marsičem predru^a-
JAPONSKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE
Novo imenovan i japonski vnauji minister Yo^uke Mal-suoka je dne 4. oktobra pojasnil ameriškemu časnikarju Lar-ryju Sinithu razmerje med Japonsko in Združenimi državami.
Predno o tej izjavi kaj več razpravljamo, moramo omeniti, da je Mutsu^ka študiral v Ameriki ter da precej natančno pozna ameriške razmere. S svojo izjavo je vse presenetil, obenem pa tudi dokaza! ž njo, da se japonska vlada -povsem strinja z nazori evropskih diktatorjev.
(ros po«! Matsnoka je rekel:
( e se Združene države vmešajo v evropsko vojno, bo -Liatrala Japonska to za .vojno napoved.
Zveza inctl Berlinom, Rimom in Tokijeni je potemta kem močnejša kot ibi kd<> domneval.
Po tej svoji izjavi je pa Matsuoka naravnost izzval Združene države: — ('e hoče Amerika slepo in kljubovalno vzdržati na Paoifičnetn oceanu sedanje razmerje, mora »Japonska napovedati Ameriki vojno.
Torej ne morilec, pač pa umorjeni; ne napadalec, pač I »a napadeni je vsega kriv. Od Združenih držav sta odvisna mir in vojna na Daljnem iztoku. Ako se v k Ion i jo japonskim zahtevan, '»o vzdržan mir; če se ne vk Ion i jo, bo izbruhnila vojna. Te vojne naj bi bila pa kriva Amerika.
Stališče tctfa zločinskega fašističnega naziranja je o-značil ameriški eirfbar^o, ki je stopil včeraj v veljavo, kot <k1 redilk>, ki ogroža mir v Pacifičnem oceanu. To je po našem mnenju višek fašistične drznosti.
Združene države ipotemtakem ne smejo več same odlo rati, komu naj prodajajo svoje staro železo. (V ga nočejo prodajati Japonski ter s tem še bolj ogroziti Japonsko in s*e-be, pač ogrožajo mir na Pacifičnem oceanu.
Mini torej m* rgroža Japonska, ki vodi proti Kitajski krvavo vojno ter sklopa zveze z evropskimi fašisti, pač pa o-groža mir Amerika, ki noče tako plesati, kakor ji Jatpouska gode.
Tu nesramnost je pa le delo tako imenovane fašistične "živčne vojne", ki se je Nemčija že spočetka vojne z uspehom poslužuje,
Nemčija izziva v vse smeri, hoteč navdati svoje sosedi' > strahom in hlapčevsko (ponižnostjo, in pa zato, da sama sebe opraviči pred svojim narodom.
Za zabelo je pa novi japonski vnauji minister Matsuoka se tole povedal: — Amerikance smatram že od nekdaj za dober in dostojen narod ter le nerad ugotavljam, da je Amerika danes ena najbolj nezadanjaških dežel na svetu. Trdno s« oklepa svojih običajev in sabotira vse, ki skušajo dati svetu kaj boljšega.
To obdolžitev mora človek trikrat ali štirikrat prebrati, da razume njen pomen. Amerika še vedno veruje v med narodne pogodbe, Amerika še vedno veruje v samoodločevanje narodov ter s svojimi .pomožnimi organizacijami lajšajo /po v 'in svetu bedo, ki je posledica fašističnega nasil ja. Amerika 1,'n »osumno ščiti sv<fl>odo svojega prebivalstva, in ta Anien-k a naj bi bila ''najbolj naizadnjaška dežela na svetu
Xapre<h »k na j bi 'bil potemtakem vtelešen le v nacijsk. Nemčiji. v Mussolini jovi Italiji in v Japonski?
Po mnenja tega japonskega državnika naj bi bil napredek posiljevanje in zasužnjevanje malih narodov, napad na Kitajsko, uničenje svobode -v Evropi in Azi'ji, obstreljevanje neutrjenih meat, oropan je milijonov ljudi najpotrebnejših sredstev, koncentracijska taborišče in vse druge naeijsko-fa-§istične strahote.
prireditve in zabave po dvoranah, je na tak način, da je vse to bolj lahko dosegljivo in dvorane dobro uspevajo.
Slovenci so bili ob času bolj kakor kateri drugi narod podjetni v gradnji dvoran in tudi j ta naselbina ima lep narodni doni, ki ga po velikosti v Penn-svlvaniji prekašata le doma v Pittsburghu in Strabane.
Zadnjo soboto so skupna društva priredila vinsko trgatev. Bilo je natlačeno polno. Viničarji in viničarke, Ber-gantova dekleta, ples in smeh po<! se ni sesul in nobene druge nesreč: ni bilo, le neki vini-čar se je drugi dan pritoževal, da ga od cilindra* po eni strani glava boli. (Viničar pa cilinder!) P< t sester iz Lisbon, O. tvori Bergantov orkester. So to zelo živahna, prikupna mlada dekleta, ki so z dušo in telesom v godbi. Igrajo in pri trm pojo. slovenske in angleške komade, z raznimi kretnjami dajejo povdarek svoji umetnosti ter pobudo plesalcem, tako da se začno nojje kar same nehote privzdigovati. iSo zelo zaposlene ter baje -e morajo prinditelji potiuditi, ako jih hočejo pravočasno dobili.
V soboto dne 2t>. oktobra bo imel Gospodinjski klub iz sosednje Cliff Mine svojo prireditev in sicer v dvorani v Imperial. Na Silvestrov večer hoda pa zopet tukaj Bergantova dekleta.
Pred kratkim je bil tu na obisku Anton Hribar iz West-
PESMARICA **GWbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N„ Y.
W

Peter Zgaga
RESNA BESEDA
Danes sem
s sem sklonil spregovo- obdaja in nam neprijetno tišči aročniki in bralci 4iGla- na srce.
Večina
To naj +>i bil napredek po mnenju Matskioka. jo pa nazadnjaška.
Amerika
JUBILEJ KONZERVNIH ŠKATLIC.
(Letos je minilo 125 let, od-| tEkspedicija je uredila med kar so bile prvič izdelane ži-(potjo več skladišč živil, kjer je
vilske konzerve, v pločevinastih škatlicah. Sicer so že leta 1795 v Franciji mislili na to, kako bi se dala za prehrano vojske določena živila spraviti
spravila v prvi vrsti mesne konzerve. V nekatera teh skladišč se sploh ni več vrnila in tako so ostala pozabljena v polarnem snegu. Proti koncu
tako, da bi se ne pokvarila, to- preteklega stoletja so pa v po-
da prave konzerve v škatlicah so jeli izdelovati šele leta 1815 v Rusiji. Takrat so organizirali veliko »znanstveno ekspe-dicijo v polarne kraje in ta je vzela s neboj med drugim tudi mero, ki so ga spravili v Skat-1 IjOO i« bele pločevine in jih zaprli tako, da bi ne mogel zrak do njih.
larnih krajih pozabljene konzerve >lučajno našli. Ležale so v večnem snegu okrog 80 let. Ko so jih odprli, so se prepričali, da je me^o v njih še užitno. Da se je meso tako dolgo ohranilo v škatlicah, se pojasnjuje s tem, da so ležale konzerve ves čas v snegu, torej na mrazu. Jasno je ,da bi se bilo W$q y njib sicer pokvarilo,
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu čitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ea pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite sa še danes!
Velikost 9 H x 14 H inčev
48 velikih strani; 32 barranlh »eraljevldor tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastsv vodilnih dr* žav;
45 svetovnih silk popolnoma o-
znaf>enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POT-TKKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALr B AN I.TE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA.
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pofiljite svoto v znamkah po a _oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPKAVIJA
KUPON, ki ga dobite m atlasom in ko ga Izpolnite in poSljete k izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi nrejaml vojskujočih se držav, kakor bodo preme-
njene po sedanji vojni.
■ ■ '
NaroČite Atlas pH:
"GLAS NARODA;'
tli WEST ISth STREET NEW Y0BK. M. X.
naseljenec iz te dobe. .
Nekateri sedaj prešajo grozil je: domače, newyorsko in kalifornijsko. Jaz ga ne bom, ker v moji kleti je tak zrak, da vino prehitro izhlapi.
A' začetku tega meseca so odprli prometu takozvano Pennsylvania Super Highway. Ta 1f>() milj dolga ee>ta je veljala okrog 60 milijonov dolarjev. Prične se 21 milj vzhodno od Pittsburgh a in konča 14 milj zapadno od Harrisburga. To je dvostranska cesta, ena stran za promet proti vzJhodu, druga proti zapadu, a med njima je pas zasejan s travo. Na njej ni nikakega hudega klanca, niti presenetljivega ovinka. No-bena druga co-ta je ne križa, le na gotove razdalje so na nji izhodi in vhodi iz drugih eefct. Na določene razdalje so ob nji gasolinske postaje Standard Oil Co.. a ravno na sredini pota jetudi moderna restavracija s.prenočišči za voznike trnkov.
lOesta »se večinoma vije po legi neke železniške proge, ki jo je pred več leti neka družba začela .graditi, pa nikoli dokončala. Vodi tudi skozi več tunelov. .Te ob straneh dovolj prostora, da lahko zavoziš na f-tran, ako z vozilom ni kaj v redu. ali če se hočeš samo oddahniti ter opazovati pokrajino. Nikakili plakatov ni dovoljenih ob njej 111 vse se je storilo, da se ob njej ohrani naravna lepota. Pobirajo eesta-rino in računajo, da se bo na ta način v gotovi dobi sama izplačala. Prvotno niso nameravali omejiti brzine, toda so -e v zadnjem trenutku premisliii ter določili mejo brzine na r>0 milj kot po drugih cestah. Ta odločba velja za eno leto.
Po nekaterih državah • so Willkieja, ko je na svojih agi-taeijskih potovanjih paradiral po delavskih okrajih, obmetavali z gnilimi jajci, paradižniki in podobno šaro. Ne tako po naši državi ;tu je bil med delavstvom povsod uljudno sprejet. Kar je bilo šaljivih vzklikov, so prišli le od otrok, kar je seveda brezpomembno. Toda -motil bi se. kdor bi sodil da je niled delavstvom vjel kaj glasov z ase. Delavstvo je v veliki večini za Roosevelta. Da je delavstvo smatralo njegov kampanjtski pohod le «za senzacijo, se je najbolj pokazalo v nekem! predmestju v Philadel-phiji med oblačilnimi delavci.
VABILO
n a
MAŠKARADNO VESELICO
" ki jo priredi Pevsko Društvo Prešeren
mftlMStlOM^
31. OKTOBRA, 1940
(Hal'oween Night)
V SLOVENSKEM DOMU, Butler in 57 ulica, PITTSBURGH, PA.
Igra znameniti MARTIN SERROV ORKESTER iz Herminie, Pa.
NAJLEPŠA IN NAJ&ALJI-VEJiŠA MASKA DOBI LEPO NAGRADO Vstopninska nagrada bo Machine or Machinless
Permanent Wave # * *
Traja od 03me do *'!" čezpol-nočne ure.
VSTOPNINA 25c
Vse je bilo na cesti in v najboljšem razpoloženju. Toda na najbolj razpostavljenem mestu je bil velik plakat in na njem napis: "Hello, Willkie, We Are for Roosevelt." Sedem mladih lepih deklet, članic CIO organizacij., ki ho držale ta plakat, jih je bil sam smeli in uljud-nost. Dasi Penresvlvanijo štejejo med dvomljive države, je vendar zelo verjetno, da bo predsednik Roosevelt, kakor sedaj kaže, dobil njenih 3fi elektoralnih glasov.
Vjii državno Iegi-laturo kandidira na demokratični listi za naš okraj odvetnik Ludvik Zupančič. Ima mnogo prilike do izvolitve. Podpirajo ga unije CIO in AFL in Slovenci, katerih nas je v tem okraju precej, snio razun malih izjem, vsi za njega. .
iKdor ima kako delo po to varnaih, primeroma sedaj dobro zasluži. Po majnah je pa bolj trd kruh in ga ni nič prt več ter še vedno čakamo, da se tudi v tem oziru predrugači na boljše. Tudi naši farmarji se zelo pritožujejo. Včasih <o imeli v Pittsburghu dober trg za vse svoje pridelke. Toda v ča>u dobrih cest in velikih trnkov, pripeljajo iz drugih krajev, kjer je zemlja bolj pripravna za obdelovanje, tolike zaloge vsakovrstnih pridelkov po tako nizki ceni. da okoliški farmarji skoraj ne morejo ž njimi tekmovati.
V. P.
sa Naroda*' nekaj resnih besed, kajti vse okrog vas in naje tako kruto in žalostno resnično, da bi vsak izraz norčavosti še bolj skalil ozračje res-nobe, ki nas čedalje tesneje
bolnišnici St. John's v Springfield. 111.
V isti sobi iste bolnišnice nahaja se tudi rojak Anton Kuž-nik z zlomljeno nogo.
Z Al A )STX K NOVICE LUZERNE, PA.
IZ
SRET5SRNI JUBILEJ.
Tukaj je umrla '2'i. julija Antoinette Slapor, stara 'J4 let. Bila je bolna .3 in pol leta; zapušča žalujoče starše, štiri brate, tri sestre in več drugih sorodnikov.
il>n<' 12. septembra si jr vzel sam življenje s tem ,da se je ustrelil Simon Matjan, star 00 let, rojen v vasi Ravne, fara Šmartno pri Kamniku. Tukaj za pušča ženo. ki j<* že ."> let v umobolnici, m na in lir r in «'iio-gra brata.
'Dne 28. septembra je umrla Frančiška Mihelič. s'ara 7o let. I)o?na je bila iz vasi Seple pri Ivjimniku. Zapušča .'» sinove, Btanleva tukaj, Johna in Franka pa v Clevelandu. O., in 7) hčera, vse omožene in 24 vnukov in vnukinj.
SMRT ROJAKA.
. Naznanjam, da 4. oktobra je na svojem donm umrl za hudo j Menda ura ni v tej deželi nase boleznijo jetiko Matija Wolf, i ga človeka, pa naj je Še tako
temeljito vživljen v ameriški
na> slovenskili priseljencev živi že najmanj dve desetletji v novi domovini, ki nas je materinsko sprejela in nam omogočila neizmerno bolje žifjenje, kot bi ga bili deležni—posebno sedanje težke čase v starem kraju.
Dosti jih je med nami, ki s«» prekinili kmalu jkj svojem prihodu v ji o v svet vse materi ja!-ne zveze s staro domovino, toda duševna vez je še vedno o-stala, kajti nadvse resničen pregovor pravi, da kri ni \oda in da ne morebiti ne po duši, ne po sreu dober tisti, ki bi pozabil svoj dom, pa naj mu je nad glavo streha preteka la in najsi mu je mati-revu tenko rezala sam ovsenjak.
M ogoc-e oo naključju, nemara ]>o temeljitih računih stvo rov, ki ne zaslužijo več človeškega imena, morebiti pa po kakšnem zagonetnem zgodovinskem zakonu so >e sprostile v Evropi najnižje strasti in se kakor pošastni svetopisemski jezdeci lotile .splošnega uničevanja.
V presenetljivo kratkem času je padla država za državo, in nekateri najsvoboduejsi tei najkulturnejši narodi so bili pahnjeni v sužnost.
Avstrija, Albanija. <"eŠka, Poljska, Norveška, Nizozemska, Belgija. Luksemburška. Francija, Litvinska, Letonska, Estonska Romunska —trinajst držav je bilo v ;pičlih dveh letih sbri-anih z zemljevidov. Zdaj je Jugoslavija na vrsti. Jugoslavija—kraj našega rojstva, naši ljudje, naša kri.
IZadnjo soboto zv< čer je Mr. Franka Aleša in njegovo ženo v Ohicagu, lil., presenetilo o-krog do 400 znancev, prijateljev in drugih gostov o priliki njunega srebrnega jubileja zakona. Frank in Minka sta bila s to "part}'" zelo zadovoljna in presenečena. Navzoči so bili tudi predstavniki slamnikarske unije. katere predsednica je Minka. Slavje je bilo v dvorani Masonic Temple na vogalu 2.3. ulice in Millard Ave.
DVE NESREČI V JUŽNEM
TLLTNOLSU. John TTotnez ir/. Auburn. III. se je dne 3. oktobra ponesrečil v pn mogovniku in nahaja se v
kateri je bolehal blizu 9 let. Bi val je v Ameriki 28 let. Star je bil 52 let in ves čas je delal pri We-tinghonse Co. Rt»ji*n je bil v vasi Slavski Laz pri Goii. Zamršča mene, žalujočo -oproiro
Mi^. Annie Wolf. Wilmerding, Pa.
BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklcnic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici.
SLOVENIAN 124
DARILNE POSILJATVE r JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.
200	DIN.
300	DIN.
500	DIN.
1000	DIN.
$ 2.25 f 4.20
* V DINARJIH
$ 9.75
--$19.
2000 DIN.---$37,
V LIRAH
LIR---
UR---
LIK---
Ll«---
$ 5.80 $11.2» $16.65 $27.50
1000 LIK---$54.—
2000 LIK---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi nI mogoče t Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih n. lirah, lato velja tudi za vse druge ev-1	ropske države.
SLOVENK PUBLISHING CO.
t: s POTNIŠKI O D D ■ L ■ K t :: 216 Weft lfth 8tr««t. »ew York
v/ivijen v razmere, ki bi ^e ob tej noviei ne zdrznil, žalostno vzdilmil ali v jezi znklel.
Najhuje je, ker >e zavedamo sv;>je nemoči, da pomagati nv moremo.
Že vsaj naravnost ne. Naša |>omoe more biti le posredna, pa bo tudi izdatna. Obrambi ameriške demokracije moramo posvetiti vse svoje sile, kajti iv>e tako kaže, da se bo z zma-jjropraviee na<l nasiljem v duhu ameriške demo-kraeije preporodi! ves svet.
Vsak »posameznik, vsaka organizacija, vsaka narodna u sianova ima v 4ej veliki dobi svojo nalogo. i4Glas Naroda" ima dve: opozarjati bralee k so<h»lovanju pri irifant-kih prizadevanjih te dežele za obrani-I>o in zaščito najidealnejših svoliošein. ^»enem jih pa tudi toeno seznanjati z dogodki v stari domovjni, ki s<. blisko-to vrste druar za drugim ter druir dru«re.<?a po važnosti r>re-kašajo.
Naročnikom in braleem lahko jameimo, da IkhIo od dne do <lne natančno poueeni v najnf vejših politienih razvojih v Jugoslaviji, o naklepih njenih sosedov, o njenem notranjem političnem položaju ter <> njeni borbi, ee bo prisiljena v njo.
V	nobenem slovenskem in nobenem angleškem listu ne botro dobili toliko isti niti h vesti o naši stari domovini kot vam jih bo petkrat na teden prinašal "Glas Naroda". Potrudili se bomo b<>lj kot kdaj prej, da bo "Glas Naroda'* verno zr-ealo vseh pomenbnejših dogodkov v obmejnih krajih, v o-sreju in zaledju Jugoslavije s posebnim ozirom na Slovenijo.
V	zameno za vse to bi pa "Glas Naroda,f želel od svojih naročnikom toene ponovitve na-roeinine in priporočila pri onih naših rojakih, ki še niso naročeni .nanj.
To bo naše najizdatneje zadoščenje.
"ULAS NAHODA"- New York
[Thursday, October 1 7, 1 940

VSTANOVLJEN L. 1893

Doplsov bra
»dpi— In osebnosti ne priobfaje-e» četrtkove iievilke nmj bodo v t sreda zjutraj.
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker rani,ms jo vse naše titatetje in se i njimi na&i rojaki tak*-rekot med seboj pogovarjajo.
NEDELJSKI IZLET IZ NEW YORKA
(Zazvonil je telefon, enkrat, Ivakrat in še dalje, pa sem za-godtnjal: "Pa ravno sedaj, ko eni najbolj zaposlen!" Saj ve-
Ne vem, kateri od mojih prijateljev je obvestil Turenškovo mamo, da pridemo, in tako so za nas tri klali in poliali, pa iše
1 te, bil senu v spodnjem pro>to-jne vem, kaj kar celo soboto in ru in ako vam le povrni, da je nedeljo. _Pa nas povabijo kar iiesec vinotok, ]>otem boste že tako na majhen lune. Težko razumeli, zakaj sem godrnjal.!je opijati dobrotno sree Turnš-Seveda sen» se precej potolažil, kove mame. Obiščite jo en-
ko zaKli&ui glas prijatelja: **Kaj pa če bi š-la v nedeljo
krat, pa boste vedeli, kaj se pravi pri njeni hiši lune. Se-
tja gori v North Bergen, saj veda, jaz sem >c moral oprosti-obiskat prijatelje!" Pa ti. ker sem bil zaposlen, toda
vseeno, ko sem bi! že enkrat tam 'gori, ®im še hotel videti prijatelja Petra. Veste, - Petrom sva se spoznala precej, ko som prišel v New York. Tako smo šli vsak po svojem potu. Radotu je zmanjkalo cigaret, jaz in pa prijatelj Naci* jo pa udarimo proti Petrovi hiši. Vi bi morali videti našega Petra, pa prav čudili se bi, kako more človek v njegovem položaju biti tako agilen in delaven. Veste, njega bole noge, ne vem. ali je revmatizem ali pa protin, toda, koliko ta človek trpi. ve samo on; in pa On, ki ga je obsipal r» to dobroto. Našli smo ga pri pisalnem stroju, in pa z uga:-lo cigareto v ustih Pozdravil nas je prav prisreno in seveda smo se precej tudi v kuhinjo odpravili, da ne pozabimo še njegove boljše polovice, katera so je sukala okoli peči in pripravljala kosilo.
Toda ne bom povedal, kaj je pripravljala, samo to povem, da sem zamudil kosilo, da >e še danes -anja o njem. O,
VmS,
sem rekel: "All right, pa bomo ili!"
Tako .-mo se abrali tam nekje blizu.osmo, jaz in prijatelj Nace in Rado, pa jo udarimo proti cilju. Ali glejte sitnosti, moral sem biti sodnik. Rado se rad vozi v subwayu, Nace pa s ferry. Kam pa ^edaj * Ker sta upoštevala, mojo malenkost, iem se odločil, da bom zaenkrat držal - prijateljem Radotom, in odločili smo se za subvaj.
Gospodine pomiluj." ko bi jaz in prijatelj Rado vedela, koliko bova slišala tflode te naše vožnje, bi bilo boljše, da kar peš gremo v New Jersey. Večno "tkanje" od Nateeta. "Vidiš. kako cvili, vidiš kako gre počasi," in tako do konca. Prijatelj Rado pa kar po svoje vreze: "Bodi no enkrat tih! Jožoš, kako si siten, veš za večerjo ne boš jedel žganeev, le počakaj!"
No, ipa vendar smo prispeli do cilja. Naš prvi namen j-o bil, da obiščemo prijatelja, ki nas ni o>ebno pozdravil, kajti šli smo na njegovo svežo gomilo. v kateri je mvšel mir in pokoj po trudapolneni življenju, pokojnemu prijatelju Franku Turemšku. Pri gomili je stala njegova žalujoča soproga, Turinškova mama. ki je znana vsem Slovencem, ne samo v No. Bergen, ampak daleč na okoli po svoji post režiji vot i. grobu smo molče obstali, toda pripognila so -e kolena in zavrela je molitev iz srca, ki moli' privreti le iz srca čutečega prijatelja.
moža z ravno takimi nogami kakor tvoj, pa bomo naredili
kupčijo."
fToda pozabila je povedati, da je Peter bolan, in tako je morala kupiti copate številko j po zdravi, nogi. Prijatelj Peter pa sedaj hodi samo v eni copati. Saj sem rekel: "Vidrš, tako je, če je človek oženjen. Jaz, Nace in Rado ,-nw kar tako, saj veste "ledig pa frej". Pomilujemo pa prijatelja Petra, ki mora hoditi le v eni copati. Toda naša srčna želja in upanje je, da bo kmalu hodil obut v obe copati.
Je kaj novega v New Yorku ? Seveda. Charles Cerar je rekel, da brez Francos Murn ne more živeti in tako smo slišali našega fajmoštra, kako so jih vrgli dol. nanfreč oklicali, poroka pa bo ob 4. popoldne, 20. oktobra. Pa tudi za veselico se pripravljajo pri sv. Cirilu. 24. novembra bo igra in pa ples, pa še druge zabave zraven. Slišal sem. da naš< bivši župnik Rev. Alok-ander TTrankar pride na počitnice- sem v New York. Kličemo nni: Dobrodošel!
Rad bi videl kaj več dopisov iz naše metropolo. Saj nas je precej in tudi novic je, li bo še kateri kaj drugega pisal? No, zavleklo se je precej, bom pa končal.
Pozdrav vsem čit atol jem lista "Glasa Naroda", pa tudi prijateljem prošle nedelje.
New-yorčan.
mi
usoda, kako si kruta! Ob priliki boni vprašal prijatelja Načeta. kaj se pri Petru imeli za kosilo.
IZvodel sem še to-le tam gori v North Bergen. Omenil sem. da prijatelja Petra bole noge, pa je šla njegova soproga v trgovino, da nVu kupi novo copa-te. Ko pa pride v trgovino, pravi: "Moj mož nosi copate, eno nogo številka devet, drugo pa dvanajst." Pa ji je rekel trgovec: "Ja. moja draga žena. pripelji še eno ženo, ki ima
Odvetnik Ludvik Zupančič na demokratskem tiketu za Pittsburgh in okolico. — Izgledi za njegovo zmago zelo povoljni.,
nesljivih nasprotnikov, ki sku-
SLOVENEC KANDIDAT ZA ZAKONODAJO Mno okrog oo,000 dolarjev. T.,;
V	DCMWCVI VAM1I1	službo je opravljal štiri leta.;
V	PENNSYLVANIJI	Nato pa je kot neodvisen kandidat za državno zakonodajo kandidiral v 12. distriktu ter
ša jo vsak najnuanjši pogrešek I dobil osem tisoč glasov, kar so izkoristiti in ga v pretirani ob- celo Amerikanei smatrali za iz-! iiki izrabiti za omazanje na- reden uspeli mladega politic- j -pro t nega kandidata. Tako noga novinca, kakršne mi Slo-tud i dosedanje življenje in delo j venci navadno naženemo š<-; našega kandidata Zupančiča s "smrkavci." Na podlagi tega sedaj ni več njegova privatna nenavadnega in nepričakova-
-Ttvt'
/i!'»mT'i
VABILO
na
zadeva, temveč zadeva javno sti. Ker pa s< nam zdi. da bodo naši rojaki v Pittsburghu in okolici, to je v Allegheny County, ki imajo tam volilno pravico in imajo zato možnost, da glasujejo, dobili najboljšo ilik uspeli za mladega sloven sliko o tem, kakšnega kalibra jskega odvetnika, mož je njih rojak in kandidat Zupančič, ako poznajo njegovo
Zupančičevega u peha, je bi a ! letos demokratska stranka izr padktičnih in moralnih ozirov prisiljena, da ga je sprejela na svojo redno kandidatsko listo, kar je že >a.nio na s.« <bi nov ve- '
dosedanje življenje in delo. navajamo tu njegov življenjepis v glavnih potezah:
'Zupančičev oče in mati sta bila poročt na v Ameriki, kjer je oče delal v premogovnikih v okoliei Pittsburgh a od leta
Kljub velikemu številu naših|1900 do 1910/ To"joto pa |e ta 1 4 rojakov v državi PennsylvamjiLlražina ocl,]a v st.,ri k mi . ' nasi tamkajšnji	«.««1 ...	_	ja\no-u
Ludvik Zupančič kot Slovenec in Slovan.
.Možje .- takimi šolskimi rekordi in resnimi življenjskimi izkušnjami v tako zgodnji mladosti, kakor Zupančičevi, so izredni pojavi ne samo med nami ameriškimi Slovenei. tem-tudi v splošni ameriški
ZABAVO
ki jo priredi
S. 2. Z. Štev. 94 19. oktobra, 1940
V POLISH HALL 1G03 Henrv Avenue. »S. \V.,
CANTON, OHIO Vabljeni ste vsi od blizu in daleč.
Nasvidenje in pozdrav! —
Jennie Prince, tajniea.
.-------- - - — .................. javnosti precej redki. In ako
d ose H i Višiib ^ i h°b'sk tam orfa1a 'lo lota W mladi advokat strme, sa-dosegli višjih javnih poloza-11912. Tako je bil Ludvik rojen (1011) v starem kraju in nicer v Bučni vasi pri Novem mestu. Leta 1012 se je Zupančičeva družina vrnila nazaj v
NA ZNANJE
jev. Imamo tam sicer slovenske župane in druge občinske funkcionarje in morda zavzemajo še kako okrajno mesto, a preko to višine njihovi politični uspehi do Beda j niso segali. Temu je v prvi vr.-ti krivo to, da so naši rojaki raztreseni po zelo mnogih naselbinah in o-jkrajih in zato njihova politič-[na moč ni prišla do veljave, ka-ikor bi bila lahko prišla, ako bi ;bili naseljeni bolj kompaktno.
Kraljevski konzulat je prejel^"'l'«*"1"-št. 231(36 od 31. avgusta'	-tudi do-
socijalne > P0,I*u'n0 amflucijozmh in
40 - letno preiskušn jo
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY. MINNESOTA KI IMA
22,000 članov in dva imljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika z n pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
po
1040 od ministrstva politike in narodnega zdravja, Beograd, Jugoslavija, naslednje obvestilo:
'"S željo, da se omogoči našim izseljencem kar najboljše unovčiti njihove prihranke, v kolikor se ti nanašajo v svobodnih devizah (dolarjih), je minister financ, na predlog Devizne direkcije Narodne banke, ustanovil takoiinenovani "iz-Selj-ciiski" dinar, kateri se ustvarja delimično po "internih" (notranjih) dinarskih povpraševanjih. in v katerem slučaju >e devizni obračuni na podlagi dolarskega kurza računajo od približno 70 dinarjev, mesto «55 dinarjev, kolikor je borzna cena dolarju.
'Da bi se izseljenci zamogli o-koristiti s temi pogodil os trni, neobhodno je, da se v posameznih t-lučaj i h dokaže, da so valute, ki prihajajo v Jugoslavijo, zares izseljenske. Radi tega. in da bi so izbeglo nepotrebnim tožkočam,, potrebno je, da izseljenci poedine denarne pošiljat ve poslane njihovim družinam v Jugoslavijo, nakažejo v zemlji, katedi živijo, na svoboden račun Narodne luinko Jugoslavije. To posebno važi za izseljence v Združenih državah, ki laliko posamezne iznose vplačajo pri: Federal Reserve Bank, Chase National Bank, National City Bank, Irving Tru>t Company in Guaranty Trust Company, na račun Narodno banke Jugoslavije. Raise tiče denarnih pošiljatov v idolarjih iz Kanade, izseljenci v Kanadi lahko pošljejo pod isti-nfi pogoji svoje prihranke v Jugoslavijo potom Bank of Montreal, in bodo deležni istih ngodnosti."
Iz pisarne kralj, konzulata Jugoslavije v Cleveland. O.,
Dr. J. P. Mallv, kralj, častni konzul
DVF.RTISE h C.LA5 NARODA
sposofbnih ljudi, ki bi se znali uveljaviti tudi med domačimi in drugimi tujerodci svojega okoliša. Pozabiti ne smemo
natmree
mo po čim višjih uspehih v svoji odvetniškfkarijcri, po čim višjem zaslužku, po hoga-tvu in socialni udrtbnosti,. ako bi hotel pozaibiti na svoj rod in na Pennsvlvanijo, kjer je oče zo- razmoro in okolščine, v katerih pet delal v premogovnikih doisojc ro<lii, ,-astel in dora>tel. leta 1021. ko se je smrtno po-|ako Wl hoto! poamorikanizirati
svoje ime in tako narediti križ
ne,-rečil in zapustil vdovo s 6 otroci. Našemu Ludviku je bilo tedaj 0 let. Na najstarej-
čez svojo preteklost, bi mu jdaj brez dvoma "pečena pi>če-
še-a brata je padla naloga, da Ta» letela v usta mi	.tra_
S svojim pičlim zaslužkom jni in sieor v toliki množini, da vzdržuje celo družino. Kljub ^ lahko ponujal z njimi, temu pa, da jo bilo jiomanjka- kajti velekapitai potrebuje in nje v družini, je Ludvik nada- hmV V0(ln() pokupiti najboljši
1 jeva I Šolanje, kf» je dovršil
osem razredov nornialke. kajti
liokazal je izreden talent za u-
. .	čenje. Kot 12-letni deček je
la je pri obeli vodilnih |(lovrftil &edmi razrod s tako od.
strankah tako med domačim, iir.nim. llHpehom, da so so mu kakor tudi med tujerodci,	r.u<!in. Dovo]iii mu,
volj takih oseb. k, so poteguje- da fak()j (k,]a izpit iu{U jo za kandidature m da imajo v temi ožim veliko pridnosti v tem oziru veliko prednost mu politiku, če je še tako sposoben, pot navzgor ni ravno posuta s cvetjem, temveč da si niora vsako unčo političnega prestiža šele priboriti. Posebno težko stališče pa ima tak tujerodec. katerega ime že na |},om jeta -,(,07 zzunaj priča o tujem poreklu, kakor je na primer ravno ime Zupančič. Takih in podobnih imjen so obe vodilni stranki po-sobno branita na svojih kandidatnih listah, zla>ti tam. kjer obstoja možnost za uspeh pri volitvah.
eez
osmi razred in ta izpit jo tudi prestal - povoljni m uspehom. Tako je kot 12-letni dečko imel za seboj osem razredov puhlic šole. Nato je odšel za delom v Pittsburgh ter isto dobil v S.S. Pittsburgh Glass House. Lota 1023s<o je vpisal v High School ter je dovršil z odličnim uspo-jhom leta 1027. star Šele 16 let. Radi tako odličnega u>peha je dobil šolnino (scholarship) za Univerzity of Pittsburgh, kjer i
ISIovt nci dalje že po svojem tempe ra-nien tu in narodnem karakterju nismo dovolj agresivni, dovolj borbeni, dovolj trmasto odločni in tudi ne dovolj amlbicijorzni in se zato damo vso preradi in vse prevečkrat potisniti v ozadje, bodisi z obljubami, zvijačami ali arogan-co naših tekmecev. Politika pa ni mefcto, kjer so da z boječno-stjo, neodločnostjo ali čutom inferiornosti posebno veliko doseči, zlasti ako se gre za višje 111 važnejše položaje. Za politiko jo treba, da jo človek rojen talent, da ima vso potrebne kvalifrkacijo v zadostni meri. sieor bo doživel grenka razočaranja.
Kandidat Zupančič — mož izrednih sposobnosti.
S tenr, da kaka o-eba sprej-
možgane ter jih jo pripravljen kraljevsko plačati in nagraditi. Tn tudi našemu Zupančiču so so brez dvoma dajale slične in podobne ponudbe, a 011 je do danes ostal to. kar je bil kot o-trok, kot dijak in kot dosedanji advokat. Ostal jo .-in de-lawk; ga razreda, ostal jo Slovenec in Slovan in tujerodec in s tem je na-so prevzel celotno dediščino svojega rodu in svojih stari še v. Ostai jo cel mož. kakršnih 110 najdemo posebno veliko po naših ameriških na-st lhinah.
Kljmb svojim do.-edanjim uspehom in pozicijam se Zupančič Še vedno giblje med svojimi rojaki in ako sreča.
je dovršil akademske študije 1.1° katerein ve' da -loven-1031, in to zopet z izredno čast-f	110 bo na-ov1unl an-u':
nim uspehom. Nato se jo vpi- sko; tenivet' 8lovoilsko' Im lla-'
sal v pravno šolo (Law School) tr-r tisto dovršil leta 1934 in sicer z najboljšim uspehom njegovega razreda. Bil je šele 23 let star, ko je bil pripu-ščen k odvetniški praksi pri v-eh sodiščih države Pennsvlvanijo in|
to je že kjerkoli. Ne sramuje so jezika svoje matere, temveč se ponaša ž njim. Cesto se udeleži naših društvenih prireditev in v mnogih slučajih pri njih tudi sodeluje. Tudi je član dveh naših podpornih Jed-
tudi pri vseh federalnih sodni- "ot jn SXPJ ter JSKJ.
jah. Sedaj ji- član odvetniške zbornice za Allegheny County, enake abomice za državo Pennsylvania in tudi za celo Ameriko. Dalje je član ameri-l ško bratske organizacije Elks ter Pittsburgh Aiumni Association.
'V času svojega šolanja v Pittsburghu, je i-točasno vedno opravljal kako delo, da si zasluži za svoje stroške. Ker ni bilo vedno lažjih del na razpolago. jo prijel tudi za kramp in lopato, kopal je kanale in delal 11a železniških progah kot navaden delavec in tako spoznal, kako se v potu obraza s
m e^ ka nd ida t uro, zl a s t ižak ako \rdh« d£om f™ , vsakdanji
kruh. To vrste dela je zlasti
opravljal v času počitnic.
važnejše mesto, za katero se potegujejo sposobni in vplivni tekmeci, hote ali nehote izpostavi vse svoje dotedanje življenje in delo, javno in privatno, pod povečalno steklo ne svojih prijateljev, temveč svojih nepopustljivih "111 nepriza-
V javno življenje je -topil še kot dijak na pravni fakulteti. Kot 21-letni fant je bil izvoljen za davčnega kolektorja v svoji domači občini Snow-den. iSkozi njegove roke je šlo
Pred par leti je šel - svojo materjo in nekaterimi prijatelji tudi v stari kraj na obisk ter t awn polog svojih domačih krajev obiskal vse lepšo in zanimive.jšo kraje Slovenije. Na istem izletu je obiskal tudi številne evropske dežele in -mesta, kar je njegovo cibzorje znatno razširilo ter ga tako še posebej uSposobilo za zastopnika številnih evropskih pri-eljencev v Pittsburghu in okolici in enako v celi Pennsvlvaniji. Pri a-meriških zakonodajalcih namreč prav često pogrešamo širo-koobzornosti, poznanja razmer izven naše republike, zlasti pa ozadja, iz katerega so prišli milijoni tukajšnjih priseljencev, za katere ti zakonodajalci delajo postave in ukrepe. T° je posebno važno v Zupančiče vem slučaju, ker je skoraj cela Pennsylvania pravi mnogoje-zični Babilon ter -o zato možje Zupančičevega naziranja in ob zorja v njeni državni zakono-
daji živa potivba, kajti tam se vsepivpog« sto sprejemajo zakoni, ki priseljencem niso naklonjeni.
Rojakom v Pittsburghu in okolici.
Ne vršili bi svoje ča.-nikar-ske dolžnosti, zlasti pa ne dolžnosti slovenskega lista v Ameriki, ako bi svojih rojakov, zla-ti onih v Allegheny County ne opozorili na kandidaturo rojaka Zupančiča, o katerem smo 11111 nja. da j«* mož na -vojem m»*stu. ter da ima poleg tega srce in voljo, da bo v zakonodajni zbornici v Harri-burgu zastopal interese svojih vol i I -cev, ki so v ogromni večini (h*-lavskega -tanu, po svojih najboljših nvnVli, kajti kandidat je s svojim dosedanjim življenjem in delom pokazal, iz kakšnega te-ta j . ter da .-e za to ni bati. da bi >«• izneveril svojim voli cem ter pozabil na svoje obljubo po 5. novembru.
Vsakega pravega Slovenca mora veseliti .ako vidi. da naši rojaki po raznih naselbinah napredujejo, a kandidatura liiidvika Zupančiča v tako važnem okraju, kakor jo Pittsburgh in okolica, in dal." v taki državi kakor je Penn-ylva-nija, kjer živi in -i -luži v-ak-danji krnh toliko ti-oč.-v SJo-veneev. Jugoslovanov ii^ Iili Slovanov, pa nas mora navajati naravnost - ponosom ter nam mora zato biti veliko na tem, da bo Zupančič tudi izvoljen na 5. novembad.
IKakor smo zgoraj povdarja-i. je kandidat Zujtančič ostal zvest -vojemu rodu in -vojemu delavskemu razredu, zato ima 011 pravico od svojega rodu. zlasti od Slovene v. kakor tudi od delovnega ljudstva njegovega okraja pravico pričakovati, ne samo, da bodo vsi ti glasovali zanj pri volitvah, temveč tudi. da bodo zlasti Slovenci zanj agitirali in mu tako >ku-Šali pridobiti čim največ glasov. V njegovem distriktu je kakih deset precejšnjih -loven-ških naselbin in sicer: Brough-ton, Wiliock. Librady. Cover-dale, Presto, Moon Run. Sygan,* Treveskyn. Imperial in Cliff Mine. Ako se vse te naselbine zavzemajo za svojega rojaka-kandidata, ako zanj pridno agi-tirjo tlo volitev in potem na 5. novembra skupno s svojimi prijatelji in znanci oddajo >vo-je gla-ove za Ludvika Zupančiča. njegova zmajra ne more izostati. Parola vseh Slovencev v Pittsburghu in okolici mora biti: Zupančič mora biti izvoljen na 5. noveirfbrn in Slovenci v Pennsylvaniji morajo dobiti svojega zastopnika v Harrisbursru.
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nnjno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
OblSCite Slovenske Prireditve! v ASA navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k drv zabnemu uspehu. društva potresu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.


i /
|4G L A S NARODA" — New York
[Thursday, October 1 7, 1 940
VSTANOVLJEN L. 1893
V MElEZU
IMIIMI1!
Iz slovenskih naselbin
PRIJETNO PRESENEČENJE
—: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :—
i—niiii*.....m...............2 2 ^uuumutttmuuuiiuuaimuittiuHr'
Ali jo to že prevara? In pojdem že s prevaro v zakon? Iz raztrganega blaga si šivam novo obleko ? A i — kaj — kdo bi premišljal! Onih pocestnih skrt>i pa le ne bo več. Hvala Bogu," je sklenila epet glasno, da se je Vanda ozrla in vprašala:
•'Bova kmalu v Ljubljani?"
t •"Kmalu. Se bojiš in ti je hudo?1'
"Nič več, a snoči sem se jokala, veš, mamica."
« "Res? Pa nič ne vem."
"Ker scan se premagovala. Saj tem videla, kako je bilo tebi santfi hudo.*' "To si videla?"
"O. da! Ali se bojiiš zaradi atka v Trst? Ali ve atek, da pojdem v zavod? Kaj ne bo hud? Ničesar mi ne poveš."
Prav neprijetno eo dirnile Tino te Vandine besede in čez nekaj časa je odgovorila:
"Mislim, da ne ve, da boš v Ljubljani v zavodu, a hud ne be prav nič zaradi toga."
"Ne ve? Kaj mu nisi pisala?" "No."
'"Pa on ti jo pi-al vsak dan — in tudi ti si vsak dan pihala pismo! Kaj ga nisi atku pisala?" "Njega ni več v Trstu."
"'O, mamica, da mi nisi povedala! Kje pa je?" "V Ameriki!"
"V Ameriki." Vanda so je tako začudila, da jo kar po-.-kočila s sedeža in sklonila roko. "Tako daleč Kaj je šel po denar?"
•	'"Muslim."
"Tu boš zdaj sama v Tr-tu? O, ko bi to vedela, ne bi šla v zavod! Saj fi bo dolgčas, ko boš samh.. O, jaz pojdem s teboj. Nič, kar ^e ne ustaviva v Ljubljani!"
"Tak nikar, nikar, Vanda. Meni bo v Trstu prav lepo." '"Ker so no bo atek več kregal, kajne? To je že res. A kdo bo prinesel denarja? Saj boš morala tudi'zame plačevati? Kako boš mogla?"
"Nič ne skrbi, Vanda. Meni bo prav dobro in lepo, še vse lepšo, kakor mi jo bilo doslej. V drugem stanovanju Dom, vsega bo v izobilju in tudi tebi bom pošiljala, česar boš potrebovala."
mtMamica, ti me le tolažiš." "Ne, no — je rers".
t "Pa odkod boš jemala denar? Kaj si dobila terno ali dediščino ali jo že atek poslal iz Amerike?"
- "Ne."
<<lO, že vem, že vem!" je nenadoma vzkliknila Vanda. "Gospod Gornik te ima rad, pa ti jo dal. Kajne?"
Zdaj se je Tina začudila, da bi bila skoraj poskočila s sedeža, vendar ji je b«lo prijetno, da jo Vanda sama imenovala Gornika.
"*'To vendar že dolgo vem, da te ima gospod Gornik rad. In tako žalosten je bil, ko sva odhajala v Maribor. Gospod Gornik je dober, meni je vedno kaj prinesel in tako lepo me je pogledal vedno. O, zdaj pa že veni^ da boš imela denarja. A kako boš vrnila? Aha — atek pošlje iz Amerike, i>a bo. Imam prav, mamica?" "Približno."
"Ju go>pod Gornik ti je pre skrbel drugo stanovanje? In da bo lepo, praviš? Povej, povej! Kje, kako?"
"Kako si sitna, Vanda. Še Ljubljano bova zamudili. No, še nekaj postaj je —"
"Tak povej, pieden bova v Ljubljani. 'To moram, vedeti, da ti boni vsaj lahko pisala. Saj vendar veš! Uf, kakšna si! Saj nisem tako majhna!"
"Kje bom -tanovala, ti že pišem. In da bo lopo, tudi vem." O, gospod Gornik ima do^ti denarja! Milijone, som .siišala."
ti, Vanda, ti! No, kaj te še skrbim?" "Nič več. Le sama boš to je. Te bo gospod Gornik obiskoval ?"
"Seveda! Se ondi bo stanoval." "Kakor ti, mamica?" "Kakor jaz, da "
Vanda je utihnila in ni vedela, ali bi izrekla misel, ki ji je prišla. Vendar ie dejala počasi in pretrgano: I"To bo čudno."
"Oudno? Tina jo zardela in pogledala skozi okno. "Da, ker — koi ni tvoj mož — ker ni atek, no." 44Pa bo." Tina je kar treščila be>edi, ker jo videla, da Vanda več ve o teh stvareh, kot si je bila mislila. "In končno — saj Jiiora izvedeti — in dobro, da je pričela sama ta pogovor,1' je dejala sama pri sobi.
"Gospod Gornik bo mož? T\oj, mamica? In atek? Joj, saj se no sme! Kako bo hud!"
•	"'On že vse ves"	<	( •"Zato je v Ameriki?"
"Zato. In če sme ali se ne smo, o tem ne razmišljaj. A jaz mišjim* da so sme. In tudi bo tako." '"Hm, pa da mi ničesar ne poveš, mainiea." "Kaj bi t i pravila, saj «ama vse ves. Torej ne skrbi prav nič zame. ko boš prišla na počitnice, pa boš videla, kako lepo nam bo."
"Sem že zelo radovedna. O. mamica, kaj ni Ljubljana tole? "Saj ro«. Tak odpraviva sc," Tina je prijela Vando in ji pogledala v o<*i. "Si še v skrbeh?" "Nič več."
"Le vesela bodi, vse bo dobro."
Ti na in Vanda sta šli počasi po mestu. Tenka megla je bila v solnčnih žarkih vsa srebrna in modro nebo je blestelo v višavi. Ljudje -n ulice pa kakor bi se jim/ zdehnalo, še ccetam se ni ljubilo prav nič. Poča-i in nalahno se je odmj-kaia megla, dokler se niso nasmehnile hiše v solncu. Ljubljanski grad je gledal tako ponižno in mirno, da se je zdel Vandi kakor koklja, ki varuje pisčeta.
. w (Nadaljevanje prihodnjič.)
(Kakor se nam daljšajo veče-jvirala ri, toliko bolj v skrbi premi- du~ šl jujeni na kaki način se bo dala skrajšati kaka ura zimskega večera.
Seveda t?e da dosti časa ubiti s kakim primernim berilom in pa čitanjem časopisov, ki pri-najšajo zadnja svetovna poročila, katera so pa na žalost zadnji čas tako napeta, da človeku naravnost ubijajo živce in bi bilo skoraj bolje, da ne bi vedel zanje.
Pri vsem tem me pa navdaja prijetna misel na zopetno oživ-ljenje >lovenskih društvenih prireditev za zimsko sezono v Greater New Yorlou in pa po drugih delili Združenih držav, kjer >o nahajajo agilni Sloven-ei, ki nam potem potom dolgih dopisov krajšajo zimsko večere.
V ne\vyorški naselbini so žo nekatera društva pridno pripravljajo na prve jesenske prireditve. Tako bo imelo svojo prvo prireditev agilno društvo Slovenske Ženske Zvezo št. 84. v soboto, dno 19. oktobra in sicer v Frank Arnežovih prostorih. Prav zagotovo se vidimo dekleta in ženo, ako lo ne bo kake posebne zapreke ako pa ne, pa oprostite, saj veste, ko človeka enkrat kača vpične, se potem boji navadne gliste. Prepričan pa sem. da vam bo prireditev uspela kakor vodno, saj je vendar tako zabavno in nepristransko mod vami.
Tudi "Slovan" in pa "Domovina" imata napovedane svoje prireditve. Upati je, da so bo vsak Slovence, kateri nosi v sebi količkaj kulturnega čuta, zavedal svoje dolžnosti inapram tema dvema kulturnima ustanovoma in jih pri vsaki prireditvi počastil s svojo navzočnostjo. Saj sta ravno ta dve društva na višku svojih zmožnosti presenetiti publiko vedno s kako novo posebnostjo.
Prijetno som bil presenečen, ko sem iz zanesljivega vira zvedel veselo novico, da je zopet zavzel mesto pevskega učitelja pri "Slovanu" dobro poznani in jako zmožni Mr. I. TTHide, u-rednik "Glasa Naroda."
iz mehkih slovenskih
Saj slovenska pe.-eni odmeva lepo, in je popolna samo, kadar prihaja rz duše človeka, kateremu so pri srcu, in ki natančno pozna pota in stezico, ki so vodilo čez cvetoče senožeti v slovensko vas, kjer se je rodila po ■ eni.
'Zato upam, da "Slovan" kot tak, in tudi Mr. I. Hude, vzamejo v znanje moje prisrčne častit ko.
•F. H. Vavpotič.
SODNIJSKI OGLASI
iz
OBNOVITEV AVPA KONCERTOV.
JSiniifoiiični orkester v New Yorku pod pokroviteljstvom župana La Guardia, prične v nedeljo 27. oktobra s svojimi koneerti.
Prvi tak koncert bo v Carnegie Hall ter se prične ob 8.45 zvečer. Koncert bo vodil Otto Kenrporer. kapelnik filJiarmo-ničnega orkestra iz Tvos Angeles. Cal.
Prihodnji koncerti bodo H. in 10. novembra.
Vstopnina jo od 28 centov do $1.10.
iZdi se mi, da bo "Slovano-va" pesem zopet mehčala ka-monita srca in bo zopet ustvarjala solzna jezera, ki bodo iz-
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
'Dne 13. oktobra >o se vračali iz Geneva, O., s svojim avtom Frank Logan, njegova žena 1'ršula, njegov brat John ter i Frank in John Mohorčič. Pri Perry, O. je Logan, ki je vozil avto, zadel v velik t nik s tako ;-i!o. da so dobili vsi v avtu težko poškodbo, a on sam je bil pa ubit. Vso so odpeljali v bolnišnico v Painesville, O. Ponesrečeni Frank Logan jo bil stari 48 let..
—	Dne 10. oktobra je v St. Alexis bolnišnici umrl James Mismas, star 40 let. Zapušča žalujočo soprogo Johanno. roj. Žitnik, sina Franka, brata Leo in Antona, ki biva v Mansfield', O. in vrč dragih sorodnikov. Rojen je bil v fari Ambrus pri Žužeielberkii na Do'eniskem. kjer zapušča mater Marijo, sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bival HO let.
—	Dne 9. oktobra je po dolgi bolezni preminil znani .Tosrph Ropotee. star 57 let. Zapušča žalujočo soprogo Rose, roj. Ka-7,n i k. sina Josoplia, sestro, bra-
stare domovine. *
Og 151 j 40-2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM PEKLEJSTIK JERNEJ, roj. 25.8.1871 v Podolnivi št. 14, rk., ožen., delavec, zakonski sin Jožefa 111 Marije, roj. Vidmar, stan. v Ljubljani, pristojen v občino Horjul, srez Ljubljana, 'je odšel 1. 1906 v aprilu v Sev. Ameriko in se je naselil .v Eveleth, Minn. Do 1. 1919 je redno pisal svojcem, potem pa ni bilo nobenega glasu več o njem. Baje je bil bolehen in so ni mogel sam vzdrževati. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo oglasil.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št. 1 odz;., se uvede na prošnjo njegove žene Peklenik Ivane, del. v Ljubljani, pred konjušnico 1 (postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici g. Peklenik Ivani v Ljubljani. Prod konjušnico L
Peklenik Jernej se poziva, da so zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sobi..
Po 15.9.41 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., 27. avgusta 1940.
Spor, 1. r.
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAS
Pisatelj sam pravi, <la je knjiga uganka. Strmi* vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjiT k<» bo igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik koa 2» lo zanimivega življenja.
cena $1.75
tranca Josoplia Sila in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Gradišču pri Divači, kjer zapušča 4 setstro in več sorodnikov. .
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uaslova je razvidna do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni meneč, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihra-nlte nepotrebnega dela ln stro&kov, Vas prosimo, da akučate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravno«* nam ali jo pa plačajte našemu zastopnic v VaSeiu kraju ali pa kateremu Izmed sastopulkov, kojih lmeua so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj LaSih rojakov na taljen i h. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lao shin
JOLORADO: Pueblo, Peter Culig. A. Saftl« W alsen burg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič
LLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero. J. Fabian < Chicago, 0>* ro
In Illlnolai Jollet, Jennie Bambicb
La Salle, J. Spelled Mascontah. Frank Augustin North Chicago In Wankecan.
Wariek
MARYLAND:
Kltzmiller, Fr. Vodopivas
MICHIGAN: , Detroit. L. Piaakar
MINNESOTA: Cliisholm, J. Lukanlch Ely, Jos. J. Peshel Eveleib, Louis Goals
.Gilbert, Louis Vessel Fllbblng. John Povlc Virginia, Frank Hrvstlcb
MONTANA:
Roundup, M. M. Panlaa Washoe. L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
*EW YORK: Brooklyn, Oowanda.
^fclttfc 1*11*
OHIO: Barberton. Frank frsfea
Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Resnik, Jo.*** Stspnls Glrard, Anton N a god 6 Lorain, Louis Balant. John KnmAs Youngstown, Anton KlkaU OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnikar
Conemuugh. J. Brezove«
Co veni m ie Ln okolica. Mrs. Irana
Rupnik Export, LaoSs ^(astli Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Fr. Blodniksr Oreensburg, Frank Novak Homer t:itv. Fr Ferenfhsk
Imperial, Vence Palcich
Johm*town, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Lucerne, Frank Bsllocb Midway. Joud 2ust Pittsburgh In okolica, Philip Pragai 8teelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan ..... WISCONSIN. Milwaukee, West Alils, Fr. Sheboygan, Josepi
WYOMING: Rock Springs. Lsals DiamondvIIle, Joe Rollun
za avs
Vsak zastopnik tab potrdite te, kalen Je prejel.
vrviu -014» 4IWPA'
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
Waukegan, 111., je dno 1. oktobra umrla Mih. Jennie Kavčnik, roj. Arhar in doma z Vrhnike. Zapušča sina, hčer in dve sestri, Frances Lenarčič in Karolino Kucler.
T
V	Blanford, Ind., se je smrtno ponesrečil Andrej Končar, ko je 21. sept. prišel na delo v premogovnik, katereira obratuje družba sedli u li Slovencev. Padel je v 40 čevljev globok šalit in obležal mrtev. Star je bil 51 let in rojen v Litiji. Zapušča ženo Mary, v Joliet, III. pa brata.
f
V	Milwaukee, AVi>., je dne 29. sept. umrla 39-letna Ana Vajda, roj. nek jo v Brli Kraji ni. V Ameriko je prišla po svetovni vojni in tu zapuKča moža, 2 ličeri in dve sestri.
t
V	Gilbert. Minn., je prod kratkim umrla Margareta TTaf nor, roj. Traven, stara 56 let in doma '<7, Vodic na Gorenjskem. Umrla j° za rakom in zapušča moža, 5 hčera, sestro in 2 brata.
t
V	Dodgeville, Mieli., jo umrl za srčno h?bo rojak .Tolm To-
niac, v starosti 49 let.
+
V	Milwaukee, Wis., jo dno 6. jktdbra umrl Leopold Soba, v staro-ti 68 let in rojen v Mako-lah na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je bival 31 let in zapušča r?ina in hčer. .
\
V	Bossom-or, Pa., je pred dnevi umrl Rudolf Mi>Iič, star 67 let in rojen v Ribnici pri SIo-venjegTadcu na Štajerskem. U-mrl je za srčno hibo.
t
V Indianapolis, Tnd'., je nedavno umrl rojak Anton Kra-r»ež v ?taro«ti 73 let. Doma je bil iz Dolnje Otliiee pri Ajdovščini v zasedenem ozemlju. Zapušča družino.
t
V	Montcfbello, Cal., je pred nedavnim umfrl rojak Georcre Starešinič, v starosti 54 let, Po-
HUBERT
Spisal l*aui Keller.
Roman iz luvskt-^a življenja.
cena $1.—
JEKNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIKXKIKWKZ
Kakor vsi njegori romani, je lu-di ta zelo zanimiv.
certa
SI.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JIKAČ illaili knri.-ki Slovene«* zel o Ja-zanimivo popisuje iivlje-ruiia rjev.
sno
nje
in kmetov
iu
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarhivitz.
Zelo zanimiva povest iz domačega življenja.
cena
75<
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi iiriiHfv«iluje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75
c.
ROKOVNJACl IZPOD TRATE
Spisal fiazimir Frzerwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem lovm (Jroultovxkeni.
cena 75c
SODNIKOVI
Spisal JOSH' STRITAR
Starosta nkših pisateljev in pravzaprav .kV- pravilne «Jo-veni^ine v P-in svojm roms-nu živo in zanimivo {»opisuje življenje na deži-11.
cena $1.75
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj iN.pisuje sijajno ziiisrd IH>ljske^a kralja Jana S<iPiMSke-ga nad Turki pri Ilotiiiu in s ti-in OS'i»l»ojetije I'oljske. S to zrnato je l»ila končana tur^kii sil«. j«m1 katero so toliko trix'li tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
OT&OCI SOLNCA
Spisal IVAN rRRtiKM
Poznani slovenski pirwtelj |H.pl-suje čudovit svet nn^l žarkostjo južnega solnea iu senco hladne severne noči.
cena S1.—
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je i>oleg Josipa Jurčiča nas najln>ljši pripo-vetlalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na lH»lenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ I.—
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORMK
Pisatelj v knjigi pove i>to, kf* |*>ve naslov: srečal se je 7. ljudmi. m«l katerimi so nekaren ž.- mrtri, <lruyi š<> živi. Njihova us<ida je Idla zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. I*r#*»i vsem pa [»opisuje re>nir-i,0 življenje posameznih.
cena
SI
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZITANflf*
Najboljši in m* žii<-ri slovanski (H-stiik imMlaja s to zlurko zojh-i nekaj umotv«r<»r. IVsuil so jMisvečene njegovi t»ui Ani.
cena
si.-
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. Conan l>o>le.
Zrlo zanimiv roman, frizur dejanje se ilogaja v Egiptu, v deželi bajnima Nila.
cena
50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO .<OKIJ
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaje /.e-lo zanimive |wM|.-itke u <vo-jih doživljajih v K- ira-ki slatini.
cena $1.—
ZNANCI
Spisal K\HO MI RMK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne zna<";ije t»*r knjigo sam označuje kot **Povestl lu orisi."
cena SI.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Heller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah ri^e dogodke na kmetih in (»osebno v gozdovih.
cena SI.25
ŽITO POGANJA
Spinal Ren« fiazin.
Francoski roman z«.|o n I»ete vsebine.
cena
75<
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
Ih.Janje m- vrSi v ietn 1T."»7, ko so Se Indijatiei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena SI.—
XaročIte pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naroČijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
kojni je bil doma iz Podzemlja v Boli Krajini. Zadela ga je možgan-ka kap.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vain le priročno
{ 'GLAS NARODA Š
$ počil jamo v staro do | j| moviiio. Kdor ga Ko- ^ J £e naročiti za svojr J ; sorodnike ali prijate- ^ J Ije, to lahko stori. — S $ Naročnina za sta ri^ kraj stane $7. — V 8 llaliio lista ne poii ^
I
l
« 'lamo.
Ž