Poštnina plačana v gotovini.
Let« i.	JLjubljana lOo decembra 1030.	Štev. a.
OMLAD1NA
GLASILO JU C. O SIL O V EN SIK E NAPREDNE MLADINE
Uredništvo in uprava: Tomanova ulica štev. 3. — Telefon štev. 2974. — Račun poštne hranilnice štev. 15.471. — Izlmja trikrat mesečno. — Naročnina letno 35 l>in. — Številka 2 Din.
Ljubljana, 10. decembra.
iCtid.no je, da so nekateri ljudje tako zelo neižnočutni, tako silno daljnovidni, potem pa tako strašno nerodni, ob vsako najmanjšo stvar se spotaknejo. Bodi beseda na ta ali na oni način povedana, bodi resnica ali laž, vse jim je fraiza. Zldi se, kot da so jim take in slične definicije prirojene, da so jim vsakdanja ipotrelba, orožje, proti vsemu, kar jim ni po godu. Žalostni junaki s prežalostnim orožjem v rokalh!
Uvodne besede, kakor tudi nadaljnoi vsebino prve številke «Omladine» so nekateri občutili in' dojeli kot frazo. Naravnost v olbraiz nam sicer svojih «občutij.» niso povedali, le od daleč smo culi njih zvon (o bog, kako počeno im razbito poje!). Ne zamerimo jim, tem junakom, zato je potrebno, da spregovorimo par besedi. Stvar pa ni tako lahka. Stojimo pred problemom, pred uganko: kako govoriti, da ne bomo govorili spet v frazah ? ■Ker pa je sestavljanje novega slovarja .predolgotrajno, predrago in -ker naš nazor ne vsebuje «temeljne resnice», da nasprotnika pobiješ z .njegovim lastnim orožjem, smo pri. morani voziti po stari poti, vendar pa upamo, da se bomo razumeli, to se pravi, razumel nas bo kdor nas razumeti hoče.
Vsakomur, ki' je dojel uvodne besede «Omladine» kot frazo, povemo brez oklevanja, da mu je desetletno edinstvo Jugoslavije, desetletna borba za dosego končne oblike naše države, kakor tudi vse težko prizadevanje za dosego izboljšanja položaja vseh naših slojev le «sladak» sam, da ne rečemo «špamska vas». Vendar pa to še .ni najžalo-čstnejša, najžalostnejše je to, da se svojega sladkega sna niti me zaveda! Zanimivo pa je, da so marsikaterega naše uvodne besede vendarle zbudile k življenju, in to si štejemo v zaslugo. Ilimele so torej v sebi vendarle nekaj trdega, klenega, inekaj življenskega, kajti dejstvo pravi: kadar nič ob nekaj zadene nikoli ne nastane reakcija. Zgodilo pa se je obratno, reakcija je nastala ter dovolj jasno izpričala tehtnost in smisel naših besed.
F. G.
Spominu Svana (Can&atja.
Pred enajstimi leti je prenehalo biti sr? ce, tisočkrat ranjeno od tisočerih krivic in grenkih spoznanj, prenehalo je utripati sr« ce, ki se je tisočkrat stisnilo pod udarci, ki so padali nanj in na srca vseh bratov. V srcu je ugasnil plamen velike ljubezni, ali nešteto isker lega plamena, velikega in sve« tega, žari v zlatih čašah, ki nam jih je osta« vil Ivan Cankar. Ljubezen do svojega na« roda ni vlival samo v svoja dela, v nas sa« me je sejal ljubezen.
»Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pra« vičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem tj svoje srce in razum,
svojo fantazijo iin svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?«
(»Bela krizantema«.)
Dal nam je vse, kar je imel, daUnam je svoje življenje, ker nas je ljubil in ker bi nas njegova duša rada videla svobodne in neupogljive. Globoka in trdna je bila .nje« gova vera, da pride tisti veliki dan, da pride vstajenje, tako težko in željno pričakovano. In vstajenje je prišlo... Igrale so godbe, po ulicah smo se gnfatli in vzklikali pijani veselja in radosti, medtem pa je umiral naš glasnik, naš svečenik — Ivan Cankar. Nje« gova smrt pa je bila le rojstvo tisočerih in tisočerih življenj; on živi v nas, v naših očeh, naših srcih, naših dušah.
Popotnik, romar, svečenik! Težka je bila Tvoja pot, krvavo Tvoje romanje! Začel si z ljubeznijo, končal si z ljubeznijo, kajti »Tina je živela celo življenje samo za eno edino minuto ljubezni.« Pa da bi bil to pre« je vedel, kaj zato, saj Ti je bilo vse srce polno dobrote, da je moralo na pot, da je moralo na prižnico, med ljudi. In tako ču« dovito močno je bilo Tvoje srce, da nisi omagal niti tedaj, ko so Ti nametali kame« nja na pot. Tvoje srce se ni zbakv ampak vzelo je nase še križ — in takrat so. se pre« strašili. Ni pa jih bilo strah križa, Tvoje moči so se zbali, ki se je vlila kakor povo« denj na nje. Romal si s težko butaro, da Ti je bil ves upognjen hrbet, romal si, da bi našel resnico in pravico. Romal si in molil, nikdar nisi omagal. Ko so sc ti zasmejali v obraz, ko so žalili Tvoj ponos, skrunili Tv o« je svetinje, nisi opešal, s podvojenim upa« njem in s potrojeno ljubeznijo si romal da« lje. Povsod si se ustavil, povsod si povedal, kar je bilo zapisano v Tvojem hrepenenju, v Tvojem srcu. Zato nisi odložil svojega grem kega križa, z njim si priromal1 do konca. V dneh našega vstajenja si doromal. Dosegel si cilj, vanj si zasadil svoj križ, oklenil si se ga, pa se je ozrl na prehojeno pot. O, Tvoja pot je bila vsa svetla, vsa lepa in ko si pokleknil ter sklenil roke k zahvalni molit« vi, se Ti je nasmehnilo Življenje, pozdra« vila Te je Mladost, objela Te je Ljubezen.
France G er žel j.
Jelenc G.:
(pota in ciCji,
V življenju in zgodovini narodov je ži« vela omladina svoje posebno življenje. Ni se brigala za norme in težnje starejše gene« racije, ker je vedno podzavestno, podžgana z elementarno silo idealizma in volje do i dejstvovanja čutila prava in nova pota.
Tudi zgodovina študentskega pokreta v naši ožji domovini nam dokazuje to dej« stvo. S povsem novih vidikov je počela gle« dati vse javno in narodno življenje narod« "io«radikalna omladina v začetku tega sto« letja, Odločno je prekinila z načinom na« rodnega in političnega delovanja tedanjih
voditeljev Slovencev. Uspeh dela te gene« racije je ostal trajen in še danes moremo zaslediti vpliv tega jakega omladinskegn gi« banja.
Še radikalnejša in do skrajnosti rcvoiuci« jonarna je bila omladina neposredno pred svetovno vojno. Ona je bila prvi glasnik narodne jugoslovanske misli, in to v časih, ko se je večina »oficijelnih« voditeljev Slo« vencev ogrevala bodisi pod pritiskom, bo« disi iz svojega lastnega notranjega prepri« Čanja za druge cilje.
Kot eno izmed skupnih potez v obeh ve« likih omladinskih gibanjih pred svetovno vojno pa moremo označiti to: rušitev obsto« ječega stanja. Narodno«radikalna omladina je rušila politično koncepcijo liberalnih Slo« vencev, jugoslovanska omladina pred sve« tovno vojno pa se je vrgla na rušitev A v« strije.
Po svetovni vojni pa se je položaj med omladino popolnoma izpremenil. Dosežen je bil cilj, za katerega se je omladina bo« riia. Srbi, Hrvati in Slovenci so bili združeni v eno narodno državo. V svojem delovanju se odslej omladina ni več čutila ovirane, prosta je bila vseh spon preteklosti. Njeno delo se je izražalo v borbi proti protivni« kom jugoslovenske misli med Slovenci. V tem boju pa je med omladino začela vladati letargija, takega elana in tolike borbenosti ni bilo več med njenimi vrstami. Kje je vrzok? Omladina, vajena borbe na nož, borbe z avstrijskimi državnimi organi, je stala naenkrat pred dejstvom:	Postati	je
morala pozitivno aktiven faktor v narodu. Vzgojena pa je bila v revolucionarnem du« hu, zato se te svoje naloge ni takoj zavedla, temveč je često tipala in ugibala, ne vedoč kod in kam.
Jasno pa je, da mora biti tako stanje trajno nevzdržno, saj v vsakem narodti ča« kajo omladino velike, neizpolnjene naloge. Naša omladina mora dati jugoslovenski misli njeno pollno vsebino in obliko. To je njena najkonkretnejša in najnujnejša na« loga. Ta naloga pa je danes lažja, kot je bila pred leti, ker omladina v tem delu ne bo osamljena, kot bi' bila popreje, temveč jo bo podpirala država in najširša javnost.
Nebroj nerešenih in nujnih problemov leži pred nami, a omladina je stala mnogo« krat ob strani in se ni brigala za nje. Treba pa je, da se za nje zainteresira in se s teme« Ijitim študijem vseh pojavov v narodovem življenju poglobi v njih rešitev.
Naše nacij onalne, narodno obrambne, prosvetne, socijalne organizacije in institu« ciije, naše Sokolstvo pogreša v svojih vrstah intenzivnega omladinskega sodelovanja. A vendar bi morala baš omladina s svojo ini« cijativo in mladostno drznostjo dovajati tem organizacijam vedno novih moči in no« vih vzpodbud za njihovo smotreno delo.
Zadnji čas je, da se omladina zopet zave svojih nalog! V pozitivnem delu v smislu jugoslovenske ideologije pa leži pot in nov cilj jugoslovenske omladime.
Alujevič Branko:
Sfedinjene evtopske dtjatfo.
Ideja nije stara, no ona ipak bil ježi za so* bom nekoliko decenija. — Ujedinjenje svih evropskih naroda u zajedničku državu mo> ralo bi biti najbolje riješenje sporova i raz* lika medju evropskim državama.
Ta jc ideja danas več program francuske vanjske politike, koja u Panevropi vidi novu grupaciju sila kao protutežu najnovijoj anglo*saksonskoj orijentaciji. Do juce je to bio samo idealni san, danas se več praktič* no proučava.
Dakako da bi danas bilo prerano govoriti o koristima tog ujedinjenja, najviše može* mo govoriti o mogučnosti oživotvorenja! No ipak nam se nameče pitanje, je li to jedili! izlaz iz teške situacije, koja vlada na eko* nomskom i političnom polju Evrope? Teško je dati pozitiven odgovor glede političnog stanja, jer je baš to Ahilova peta cijelog problema. Danas ne znamo, kakovu bi reak* ciju izazvale sjedinjene evropske države u držanju Amerike. Južna Amerika je danas evropski orijentirana, no vjerojatno je, da bd sc u n ovoj situaciji sprijaznila sa Monroe* vam doktrinam. Tako da moramo računati time, da bi Društva naroda predstavljalo samo evropske narode i tto bez Rusije i Brk tanskog carstva. Pod ovakovim okolnostima bi takovo riješenje bilo prilieno nezgodno i opasno. Pri torne ne smijemo zaboraviti fa* kat, da su suprotnosti izmedju samih cvrop* skih država dosta duboka i teške.
Pesimizam u političnom pogledu izaziva medjutim optimizam u ekonomskom pogle* du. Ekonomske koristi su očite, jer bi na ta j način bila osigurana svaka akcija, koja želi da uspostavi carinski mir i uvede po* trebnu razdiobu rada.
Gospodarski problemi su najvažniji či* nioci mirovne odnosno neprijateljske poli* tike. Ekonomija je opet važna i u unutar* njem životu jedne države. Gospodarski sla* be prilike izazivaju revolte i trzavice u sva* koj državi. — O aktualnosti ekonomskih pro* blema možemo danas još više govoriti, kad imamo pred sabom ideju o stvaranju Pan* evrope.
Ekonomski su problemi kod raznih naro* da različiti, jer su oni karakterizirani odli* kama dotičnog naroda. Oni predstavljaju u svojo državi unutarnju vrijednost i važnost; a opet zašijecaju i u interese drugih država, odatle njihova internacionalna važnost. N. pr. nacionalni problem' traženja povoljnog trga izaziva koliziju ili saradnju interesa dvaiju ili više naroda. Nedavno smo prisu-stvOvali protestima evropskih vlada radi za* štitnih carina u U. S. A. na poljuprivrednim produktima. Problemi potrošnje, produk* cije, trgovine, kooperacije zanimajo čitav
France Gerželj:
7la& p oktet.
1.	Naša d«ba.
Ne morem Si misliti novih poti, novega življenja, zavestmejšega 'Ustvarjanja boljših kulturnihi vrednot, dokler ne odkrijemo in ea tremo črva-zajedavca, ki Vsled naše lastne naivnosti, vsled naše klavrnosti in tako silno ®načilne komoditete brezobzirno izpodkopava in ruši ves sestav javnega, 'kulturnega in duševnega Življenja. Podati moram v par najznačihiejSih potezah naše današnje bitje in nehanje. Pa ne samo to, predvsem .bi bilo potrebno ob tej priliki podrobno pregledati in pretehtati vse, kar se je doslej zgodilo, saj je vendar celo desetletje za nami, brez vsake ocenitve pa ne moremo, ne smemo preko njega. Popolnoma točno bi bilo treba izmeriti vse pozitivne, kakor tudi vse negativne
svijet i svaku pojedinu državu. Ti su pro* blemii najvažniji i kad govorimo o stvaranju Panevropc. Riječenje tih pitanja znači ve* liki korak napred k ujedinjenju evropskih naroda.
Svaka se država nastojd osamosvojiti u produkcijskom (pogledu, pri torne stvara umjetno industriju, koja može jedrno pomoču velikih carina da izdrži konkurencu tudje prirodno uvjetovane industrije. Produkcilju Pije treba umjetno podržavati, aiko se ona ošiliva na ovim mvtjetima: 1.) Surovine, 2.) radna snaga, 3.) kapital. 'Ako država ima ta tri uvjeta, onda bi bilo očito soimoubojstvo neiskoriščavainSe takove prirodne uvjetovane produkcije. Omjetno podržavanje industrije izaziva carinske konflikte, posLijedica toga je propast gospodarskog stanja dotične države. Da ne bi došlo do inepotrebnog stvaranlja ne-uvtietovane industrije, 'potrebna je podjela rada mediju državama po načelu jedinakoprav-notsti i favoriizacijfe prirodno-uvljetovane industrije i produkcije uopče.
Takača ekonomska politika ue bi ipak iznačila povratak na stari liberalizam, jer je domajča produkcija izaštičena pred stranom konkurencam na taj način, što se favorizira samo onu produkcija, koja ima tri prirodna uvjeta: surovine, radnu snagu j kapital. Da ne bi došlo do madprodukaije, morao bi' postajati ured, koji bi davao točne informacije o stanju na svjetovnem trgu, a taj bi ured imao kontrolni nad čitavom produkcijom. Ured bi pomoču svojih stručnjaka ispiiao mogočnost stvaranja jedne grane industrije m jed-nomiii drugam kraju, iizračunao bi rentabilnost; na osnovu tih opažanja bi se onda pristopilo produciranim
Pa eto baš za takav problem bi najbolje bilo osnivanlje Sjedinjenih evropskih država. Ekonomski problemi i njihovo riješavanje
nam opravdavaju ideju o spajanju ?—-
interesa u Ijedinstven interes. Takova ekonomska saradnja ne bi značila nikakvu opa-snost za suvenenitet naroda, jer bi opet narod održao svoje individualne odlike, a produkcija bi mu (bila ;zaštičena i favorizirana.
'U politici naroda mora se pojaviti načelo kooperacije po principu ekonomske i politične Ijednakopravnosti. To je načelo svakako najpotrebitije i od velike važnosti za nas, .manije narode.
Ekonomska saradnja more dovesti i do politične saradnje naroda.
iFojav stvaranja Panevrope ne s m (j e biti Ibrz i prisiljen, več mora biti produkt dugog razvoja i dati garancije svakom narodu, da me znači to nadvladu jačelg.
Pod takovim uvjetima i garancijama ne vidim nikakav ulzrok, da ne bi svi narodi Evrope »pristopili 'Savezu.
«vrline» dosedanjega dela, morda bi se vendarle vzdramili in razgibali ter si zastavili najnujnejša vprašanja bodočnosti; vsebina našega današnjega življenja ne bo prenesla težkih udarcev, 'čeravno si tega nočemo priznati. iZato je danes bolj kakor nikoli potrebna jasnost iin krepka zavest o pozitivnih in negativnih straneh našega življenja.
IVsa negativna plat našega kulturnega življenja je karakterističen znak naše dobe. Nesmisel bi bilo se zagovarjati s povojnim kaosom, z dezorijentacijo, kajti povsod se čuti, da, celo vidi, kako se človeštvo nanovo utrjuje ter s slehernim dnevom bolj in bolj .uveljavlja svoje življenske sile in zmožnosti. IVsa taka in slična opravičila kažejo le pasivnost ustvarjanja, bojazen pred »sodnim dnevom*, polaganjem jasnih računov. Pes je, da se bo mnogo pozabilo, da bo ostalo marsikaj prikrito, a pero zgodovine ne bo 'Zgrešilo prav ničesar, kakor na dlani bo vse zapisano
—ak
7. decemtiet v 3zagte(su.
'Reforme v maši kraljevimi po 6. januarju so vzbudile veliko zadovoljstvo pri vseh ma-.icijornaUmlh slojih našega prebivalstva. Razpust vseh plemenskih in Šovinističnih društev, razpust vseh ipolitičnih strank, ra»do-tlitev države *V) banovine, ustvairitev »Jogo-slavije«, vse to' je vsak ipravi Jugosiloven vzel na znanje s 'toplimi simpatijami do stvaritelja teh reform, ker je čutili, da stno na pragu nove dobe, ki naj nam prinese v vsakem pogledu enotno Jugoslavijo.
Ko1 se je letos približal naš veliki praznik ujedinjenja, • smo začutili vsi, da moramo ob tej priBki dati svojemu raotramjamul zadovoljstvu izraza -v glasnih manifestacijah, ki naj obenem spodbudijo inaše velike voditelje, da nadaljujejo svojo zgodovinsko pot, obenem pa maj našim zunanjim im notranjim neprijateiljem pokažejo, da njihovi poskusi, zanesti spor med Jugoslovane, niso in tudi ne bodo obrodili zaiželjemega sadu ter da smo danes enotni bolj kot ikedaj iprej. Jasno je, da 'jmgoslovenska akadeimska otmladina ni hotela ostati pri' .teh mainifestacijah med zadnjimi tar je sklenila, da proslavi. 1. december čim dostojneje.
Zagrebška akademska omladiina pod vodstvom »Jugoslovenske Akademske Ci-'taonice« nam je v svrho si'jajnie*jše proslave predložila tale načrt:	1.	decembra razvije
»Jugoslovanska Akademska Citaomica« svojo zastavo, ki bo prva akademska zastava, razvita v Jugoslaviji. Temu razvitju naj .se pridruži vsa akademska omiadina Jugoslavije ter naj talko manifestira za enotno mašo toralijevmo. Ta načrt nas je zelb navdušil ter smo ga sprejeli soglasno. Zakaj? Zato, iker smo vedeli, da bolje se naša enotnost ne more izkazati, kot da ravno ob tej priliki manifestiramo združeni, in zlasti, (žatiov ker se naj ta proslava vrši v središču lepe Hrvatske, v Zagrebu, katerega so izdajalci naše države označili pred svetom kot sužnja, . ki je bili prisiljeno vklenjen v verige Jugoslavije. S 'teh dveh vidikov je vsa akademska omladiina sprejela ta predlog iter ga navdušeno osvojila.
Potek te veličastne manifestacije, katere se je udeležilo nad 700 beograjskih, 350 ljubljanskih in čez 200 študentov iz Skoplja ter Subotice, je znan iz dnevnega časopisja. Zaito bom na tem mestu iznesel samo višek vse proslave: iresoluidijpi, ki so jo sprejeli vsi navzoči z velikim •odobravanjem.
Resolucija.
d. Plemena iz vseh banovin z vsemi svojimi specifičnimi pozitivnimi posebnostmi tvorijo edinstveno jugolslovenskio nacijo z eno in
in ostavljeno zanamcem, dvomim pa, da bodo oni te kulturne; dedščine veseli.
Prva iskanja in tiste večne diferencijacije
— ki se še vedno 'nadaljujejo — kulturnega 'življenja priznavam kot nekakšho oviro .v temeljih napredka, vsekakor pa ta ovira še ni največji in najpoglavitnejši vzrok današnje kulturne vsebine. Vse kje drugje je iskati vzrok. Bodimo odkriti:	naša neodločnost, naše 'nihanje, naše dojemanje najkritičnejših odločilnih momentov, naši predsodki, naši kompromisi, to so osnovni minusi, coklja, ki se je redkokdaj 'zavemo. Jm če se je zavemo
— čas ne stoji. Najtežje , pa mi je, ko si moram priznati, da so te in enake lastnosti našle pot v mnoge mladinske vrste. Kakor bolan krik uničujejo vse, ki se o pravem času hišo zavedli ter se obdali z oklepom samostojnega duha — kritično zmožnega duha,, z oklepom lasthe močne volje: do. dela, do ustvarjajočega dela.	(Dalje sledi).
-nerazdelno državo, kraljevino Jugoslavijo. (V globoki hvaležnosti m razumevanju smo dočakali veliki ‘zgodovinski reformatorski čin Nj. Vel. (kralja Aleksandra, s katerim so ustvarjeni vsi pogoji tza ustvarjanja žitve in orga-nično edinstvene nacijonalne Jugoslavije.
2. En narod, ito zinači en življereski organizem, eno kulturo, en jezik, eno pisavo in pravopis, eno znanost in eno književnost. Potrebno ja, da postane ves naš narod enotno področje kulturnega dela. (Mi apeliramo na merodajne činitelje, inaj se ta unifikacija' izvede v duhiu in smislu Skerličevega programa. Dokler ti osnovni tehnični pogoji niso iizipol-njeni, nismo narod v sodobno kulturnem smislu te Ibasede.
3. lOmladina se izaveda velike važnosti mater ijel-n e kulture, brez katere ni mogoč razvoj tudi višje duhovne kulture. Z bolestjo ugotavljamo, da je inalš narod v mnogih krajih še vedno silno ‘zaostal v Ihigijenski In gospodarski kulturi. Povzdigo' in prosveto it ega naroda smatramo za eno svojih največjih nalog, za eno najvažnejših področij svojega bodočega dela.
4. Socijalno in nacijonalno vprašanje smatramo kot dvoje strani v kristalizaciji modernega življenja. ‘V Okviru ‘humane etike, soci-jalne in nacijonalne, pravice tvori socijalno in nacijonalno vprašanje točno označeno celoto. Zato simo najodločneje proti vsaki razdiralni razredni boribi, ki ibi mogla ogražati samo nacijonalno in državno celoto.
5. LjulbaV in mrižnja sta dva nasprotna tečaja, okoli katerih ise suče vsaka ljudska skupnost. iTudi v našem narodnem telesu se občuti isti pozitivni in negativni proces. Egoizem, imhžnja, 'zavist, defetizem, separatizem so negativni in razdirajoči instinkti ljudske duše, opasni tza izajednico, nacijo in državo. (Proti tem instinktom, ki razdirajo in ovirajo, bomo nastopili s tem večjim zaupanjem in tem večjo dinamiko svoje mlade ustvarjajoče molči, ida dvignemo Ijlubav in zedinjenje. Onemogočili Ibomo 'Vse one, ki zapostavljajo to dello in 'ga negirajo. Samo tako obrno mogli .tugosloveni postati enotna in močna nacija, -moralna in kulturna ediniea v skupnosti narodov.'
iŽivel iNj. Vel. kralj 'Aleksander Ujedinifelj!
Živela Jugoslavija!
Živela jugoslovenska omladina!
‘BUOAlR VEKOSLAV:
J)e&et Cet &u%iiko~ dtfaitke $ve$e.
Začetkom septembra t. 1. je Slavil «Zwjazk Lužiško -se-rbslkebo Studlentsfwa» desetletnico svojega obstoja. V Biidyšinu ‘(nem. Bautzen) na iSaškem so se ob tej priliki vršile velike
Dolar Jaroslav:
Martinova $adnja pot•
Med verigo luči nad ulico in velikimi, trepetajočimi črkami, med tramvaji in avtobusi, med svetlimi izložbami, v reki ljudi je hodil Martin — sam. In hiteli so mimo njega tuiji in mračni, a nihče ga ni poznal, nihče ga ni pozdravil.
Lakote ni čutil, samo silno slab je bil in drobovje mu je razjedala pekoča bolečina. Kakor pjjan se 'je opotekal. In zaneslo ga je pred izložbeno okno. Plesne Obleke in svilene nogavice so vabile te izložbe. In Martin je čul: «La besedo reci, in Vse je tvoje: nogavice .in Obleke, vse je tvoje, samo »besedo reci! iln Martinu je bilo grenko pri srou:
-— Ti barantajo za svilo, jaz pa še suknje nimam.
'In šele sedaj je čutil, da ga zebe.
dijaške svečanosti, ki so bile zopet pravo-narodno slavlje Lužiških Srbov.	j
Pred prevratom lužiško-tsrbsko dijalšfvo ni 1 imelo prave centralne organizacije svojih dijaških društev. Dijaki ‘so se sicer shajali na (svojih «isklhadžowankahi» — skupščinah — vsake ipolčitnice, vendar skupščina ni mogla predstavljati ‘Stalne vrhovne dijaške organizacije. One so bile in so še danes zbor dijalštva, ki 'Skupno z narodom in starešinstvom vsako leto določi minimum nacijolnalnega dela, ki ga mora opraviti vsak izaveden lužiško-srlbski dijak v korist svojemu zatiranemu narodu. To ‘delo obstoja največ v tem, da dijaki posamezno ali v manjših ‘Skupinah v prostem času potujejo od vasi, do vasi, kjer uče šoli odraslo mladino lužiško-snbskega črtanja ih pisanja, med narod delijo dobro nacijonalno čtivo, dib večerih pa ‘skupino z narodom prepevajo lužiško^snbske pesmi in tako preprečujejo nenlško petje. ‘Udeležba na vsakoletni glavni skupščini je moralna dolžnost vsakega lužiško-snbskega dijaka, brez ozira na to, ali je organiziran v kakem dijaškem društvu ali ne.
IBrez vsake medsebojne organizacijske zveze pa iso že davno pred prevratom obstojala v raznih mestih dijaška društva. Tako je bilo že ‘leta ‘1839., -torej pred devetdesetimi leti, osnovano na budy'šinski gimnaziji društvo «!Societas Slavivae Budi'S'sinenisis», a v Pragi leta 1846. prvo Južiško-srbsko- akademsko društvo «Serlbowka». Tema so sledila še nadaljna društva v Ghočelbuzu (nem. Koitt-bus), Lipku in drugih krajih. Lipski «Sora-biouim® je idaneis bu-rševski, v njem so organizirani nemški visokcšolci iz ponemčene Lužice. Zato so ‘si lužiško-srbsiki narodno zavedni akademiki 'lalnsko leto osnovali novo društvo «Arnoš't Muka®. Leta ‘1918. je bila iz -obstoječih društev ustanovljena zveza, v kateri je danes včlanjenih lasem ‘srednješolskih im akademskih u-družemj, katerih skupno število-članstva znaša 103; 63 je bilo neorganiziranih. Potemtakem je bilo (torej v preteklem šolskem letu 156 luž iško-srb sikih -dijakov. Od tega je število srednješolcev razmeroma zelo -malo, kar je brezdvomna posledica inflacije, s katero je poprej precej imoviiti lužiški -kmet popolnoma obubožal in je radi tega mora! opustiti misel, da bi študiral svoje otroke. Med visokošolci je največ filozofov in to, slavistov. Vsi ti se bodo po končanih študijah posvetili učiteljevanju na osnovnih šolah, ker se v zadnjem času, tako na (Pruskem, kakor na Saškem, zahteva od osnovnošolskega učitelja akademska izobrazba. Filozofom slede katoliški in evafngeilsk« teologi, katerih je pa — posebno evangelskih — še vedno premalo, da bi mogli po končanih študijah zasesti vsa ona mesta, na katerih so danes nemški pastorji. Zato tudi «Dnuištvo za podpiranje študirajočih Srbov® v Budyšin:u razpisuje v prvi vrsti
\A komaj je stopil par korakov, že je zasijala druga izložba pred njim. Svetlejša je bila od samega solnca. Ure, zapestnice, prstani in uhani, vse je vriskalo iz nje. Omamila ga je bleščeča svetloba, stopil je k oknu, pritisnil čelo na hladno steklo in pil soj leskih draguljev. (Poleg .njega sta stala gospod in dama. In čul je njen glas: »Tisto (zapestnico mi kupi, ‘Se hočeš, da Te bom ljubila!® iln trpka 'je bila Martinova misel:
— Tisočake imajo, da st kupujejo zlatnino, jaz pa nimam, da bi si kupil kruha.
d.n šele -sedaj je čutil, da je lačen.
Val množice gaje odtrga! odokna. Tedaj se je. spomnil, kaiko lepo bi bilo, če bi stopil (kdo do -njega, ga.prijel za ramo in mu dejal: «A, ti si Martin? Kako'ti je? Stopi z mano na toplo. (Nekaj kave in kruha dobiš.* A nihče ga ni prepoznal, le burja je zavela izlza ogla in mokra obleka se ga je oprijemala. Leden
blagodejanja zal evan-gelskei boigoslovce, v drugi vrsti pa za filozofe, ki se nameravajo posvetiti osnovnošolskemu učiteljskemu poklicu, ker je tudi pomanjkanje zavednega učiteljstva — posebno v pruski Gornji in Dolnji Lužici — tzelo veliko. Jurista in medicinca sta, v kolikor je meni znano, samo dva, tehnika ini nolbenega.
Ker se narodno prosvetno delo dijalštva že doloičuje potom skupščine, je zveza omejila svoje delovanja -na samoiizobrazibo svojega članstva -in na materielno podpiranje Istega. Sredstva za podpiranje 'siromašnih članov tvori, poleg članarine in prostovoljnih prispevkov, čisti dobiček od prodanih knjig in razglednic, ki jih zveza s pomočjo brezobrestnega posojila »iSe.rlbske ludowe banke® sama zalaga ter dobiček vsakoletne dijaške loterije. Iz poročil ob priliki desetletnega jubileja zveze posnemamo, ida se jei ta akcija prav dolbro obnesla. Od mnogo tisoč izvodov založenih knjig je ostalo v zaloigi samo še približno poldrug tisdč knjig. Uimetiniške razglednice, reprodukcije grafičnih del domačega umetnika Mercina INowaka, ki so bile založene v več tisoč izvodih, so domala vse razprodane. Istotako -razglednice s 'sliko dr. A mošta Muke, po portretu našega slikarja Antona Trstenjaka, ki šobile v 2000 izvodih1 založene letošnjo pomlad, ob priliki 75letnice velikega slovanskega učenjaka. Pred kratkim je zveza odkupila reprodukcijsko pravico nekaterih Trstenjakovih del ter izdala serijo 10 koloriranih slik, ki predstavljajo lužiško-srbs-ko narodno nošo.
Poleg tega i-Zdeluje zveza že dalje časa natančno nacionalno in socijalno statisti-kp lužiško-srbskega naroda, ki je za proučevanje te najmanjše -slovanske veje zelo potrebna. Nemška uradna statistika ne more »lužiti ni-kake-mu ‘znanstvenemu delu, ker je nepopolna in prikazuje več kot polovico manj Luž iški h Srbov nego jih ‘je v resnici; Mlukova »Statistik der lausitzer W'enden,» je bila izdelana že leta 1886. in je zato že zastarela.
Zveza trna »v-oje glasilo «ISerb»ki Študent®, ki iizhaja vsak mesec kot priloga dnevnika «Serlbske Nowiny». .Na osmih straneh malegfi časopisnega formata prinaša idejne in izgodo-vinske članke, potopise, beletristiko ter poročila zveze in v njej včlanjenih društev. List izhaja že enajsto leto in je prav dobro urejevan. Čliaini zveze nosijo iznak na levi strani prs. na mestu, kjer se navadno nosijo kolajne. S tem namreč tudi na zunaj manifestirajo, da so oni pripravljeni svoj inarod braniti ravno tako. kakor njihovi nemški tovariši mlado-nemškega reda «Juingdeutscher Orden», ki nosijo svoje znake na istem mestu.
Sedanji predsednik zveze je cand. phil. Jurij iHenčl, ki že drugo leto z uspehom vodi hižlško-srbsko dija-štvo, tajnik pa maturant 'Stanislav Nawka, sin znanega slovanskega
mraiz mu je šel preko hrbta. A le za trenutek, in njegov obraz je začel žareti, iz oči pa m uje zrl mrzličen ogenj.
In slutnja mu je potrkala na srce:
— Pal 'boš! In tisoči bodo šli mimo tebe in nikogar ne bo, ki' bi dejal: «Poznal sem ga!»
-Tedaj pa je opazil v megli, ki so jo delale snežinke okoli cestne svetilke čudno znan obraz. Bled 'je bil in upal, a ves obžarjen od čudovitega svita, ilin čul je materin glas: «Ti ubogi moj !»> In stopil je proti prikazni, a kolena so mu odpovedala. Zamajal se je in pa! na cestni asfalt.
In še predpn je mogel redar ustaviti promet je 'zdrvel črez njega velik avtobus. Šoferje klel.
In tisoči »o mu pogledali v obraz, a nikogar ni bilo, ki bi dejal:
dPotzual sem ga.*
filologa rn urednika »Sokolskih iLiistovi» Mi-chala Nawke.
Zveza ima ožje stike s poljskimi in eeho-slovaškimi dijaki, ki večkrat poseeajo svoje tovariše 'v srbski Lužici. Želeti Ibi bilo, da tudi jugoslovensko dijaštvo stopi -v stike s svojimi inaliseverinejšimi krvnimi ibrati ter jih vsaj moralno podpira ipri njihovem požrtvovalnem delu -za ohranitev izginjajočega šn tlačenega bratskega slovanskega naroda. Razmišljajmo o tem, kako Ibi mogli pomagati lu-ži-ško-srbskiim tovarišem mi, danes svobodni Jugosloveni, ki smo še pred dvanajstimi leti živeli v sličnih razmerah. Tukaj pokažimo svoj nacionalizem imsvoje slovansko mišljenje! Ali jih ne bi mogli ob kaki priliki povabiti med naš in jih -talko podkrepiti, da i v bodoče vizi rajaj o na svojih že napol izgubljenih nacionalnih barikadah? Razmišljajmo! Pokažimo, da se izavedamo dragocenosti naše svobode in da r e s niisfmo- pozabili onih, ki še niso svobodni.
Alujevič Branko;
Svet sCuiatet]ev CiuGCjan&k9 univet$e.
'Sedanje predsedstvo S SLU ima pred seboj celo leto važnega in odgovornega dela. Naloge so velike: reorganizacija celokupnega dela, izdajanje informativnega biltena, organizacija bolniške blagajne, preosnova akademskega urada dela na širši bazi. Najvažnejša naloga pa je osnovanje fonda .revnih akademikov.
Cel ta program je mogoče rešiti edinole z pomočijo vseh akademikov in javnosti. Načrti so velikanski, toda denarne zmožnosti so pičle, pa še -težko pride Svet do lastnega denarja.
iPredsedstvo S'SLU je v svrbo izvedbe programa osnovalo t. zv. glavno sekcijo-, ki se pa deli na odseke.
V glavni sekciji bodo zastopniki strokovnih društev in še drugi akademski delavci in organizatorji. Upati je, da bo tako sestavljena sekcija izvedla vse 'načrte do uresničenja. Na ta način se vse moči koncentrirajo ter se 'bodo reševala vsa vprašanja po enakih vidikih.
Socijalni, propagandni, študijsko-informa-tivni1, finaincijski odseki, ter akad. urad dela in odsek zaJ bolniško blagajno bodo. iskali način ih možnost ugodne rešitve vseh stanovskih problemi o v akademikov. Uspeh te akcije pa 'zavisi tudi od načina organizacije poedi-nih odsekov.
Najvažnejši odsek je vsekakor akademski urad dela, ki mora biti organizem v smislu borze dela. /Akademski urad dela mora skrbeti, da dobijo vsi) revmi akademiki primeren zaslužek. V to svrho naj se /uvede pri vpisovanju na univerzo statistika o željah in potrebah vsakega akademika. Na podlagi te statistike bo urad dela razposlal prošnje na oblastva in različna podjetja v -svrho zaposlitve akademikov. Ta urad mora ob enem izposlovati 10—20% popusta pri trgovcih in obrtnikih na podlagi akademske legitimacije. V vsakem slučaju mora akademski urad dela organizirati inseratni oddelek, ki bo potem skušal po /zmanjšanem honorarju inserirati oglase v ljubljanskih dnevnikih in ibi preij/e-mal dnevna poročila inseratnih oddelkov časopisov.
Važno je pa tudi osnovanje študijsko-infor-mativnega odseka, ki bo imel dopisne člane na vseh! univerzah v državi in izven nje, kjer 'študirajo akademiki) iz Slovenije. Namen tega odseka je, da daje informacije o prilikah na /posameznih univerzah vsem interesiranim akademikom. Ob enem bo dajal informacije o načinu dobivanja tujih štipendij.
Drugi odseki1 so zelo važni, Ika-r je razvidno že iz samega imena in iz programov -vseh skupin in -društev na /univerzi.
Javnost pa — na žalost — ostaja pri tem pasivna in se ne zaveda, da 'je življenje omla-diine ob enem njeno življeiije. O/mladina je del javnosti in najboljše 'je, če se izpopolnjujeta.
Omladina pa hoče informirati javnost o svojem delovanju in orijenta-ciji. Zato vidimo, da o-na izdaja ča/sopi-se in tako- celemu narodu /pokaže svoj socijalni in .načelni razvoj.
'Omladina dela danes -ne /samo za narod, amipak tudi iz /narodom.
fiCedadi če.
Iz naše drame.
Ljubljanska drama je c-tvori la sezona z Goethejevim »Fau-st-»m«/. Za-ka-j prav s Faustom, ni težka uganiti: h-o-tela j-e pio-kaza/ti svojo moč, svojo glo/btno i-n obenem visoki duševni ni/ve/aiu ljubljanske gledališke publike.. A izba/zalo se je prav nasprotna. Naše gledališče še ni doras-tlo Faustu, kakor mu še /nii dcrastla publika. Naj-več nerazumevanja z« delo je pokazala -režija prof. O. Š’e-stia. Okvir »-Faustu« je -bil že v zasnovi napačen in je pričal o nerazumevanju in niedbživlje-nju dela. Saj zato niso mogli igratoi! priti d>o- p-r/avega izraza-, če tudi bi -bili pravilno pojmov ali- svoj-e vloge. Vse drugače bi učinkovale prve slike, če bi bil Šest posta/vil1 Fausta v pravo srednjeveško alkimistično dfelavnico srednjega veka. D!a ne govorim' o velikon-o-čnem sprehodu- in drugih naravnost otipljivih nezmislih. Šle večj/i1 in neodpustljiv grc-h pa je -bilo krajšanje teksta-. Tekst krajšati je spilloh nedlopustno, in če ga že kdo krajša, mora biti to edino pesnik, -ki občuti in razume delo V globino, ne pa reži/seir, ki- krajša vse, fca-r ni dlramati-čno. Šest je pustili' le dramatične momente, min/o-go najbliStvenejših za razvoj Faustov® tragedije pa je bratkoma/to- črtal. Razume sc, da p/ri taki krajšavi ni duše vrni razvoj oseb popoten in igralci ne morejo jasno- p/o-dhti oseb, ker j/iim primanjkuje teksta ih- jih sploh sami n-e razumejo. Najbolj je bilo to očita v Faustu sam/etn, ki n-i bil ne Faust, kot si ga je zamislil Goethe in ne kot se nam kaže iz celotnega dela-; v prvem deillu g. Levar ni premogel mi-selne strani Fausta, v dtu/gem p/a ne čuvstve-ne. Čudno p-a je, da so podali Fausta v groznem Funitkoveim prevodu; prvo, kar /bi bilo potrebno, bi -bit nov prevod.
Ce se že mora otvo/riti sez/o-na z reprezentativnim delom, bi jo -biho treba pri nas otvoritil s Strindbergova »iNevesto s kr-cmio«, ki b-i bila pokazala moč naš/egla gledališča in razumevanje naše publike za p/ravo umetnost. Strindbergova »Nevesta s knomo«, ta otožno sanjava pesem galebov, mistična sanjavost fjordov in izraz silne in notranje žgoče č-uvstvenc-sti severnih src, je našla ko-t lansko teto Klab-undbv »Krog s kreda« v G Debevcu najboljšega interpreta pri nas. Debevec je p/rvi1 človek /naše drame, posebno! pa, ker j)e še mladi! Najgloblje je doumela- in- podala svojo vlogo gospa Sarič-eva, bila je nežna in otroška kot otroki, spet -silna iim strašna v svojem ženskem p/ono-su in s-p-et skrušena, vsa v sefa-i živeča in se očiščujoča. Bila je na višku, iz nje- so izhajale -niti -vs/e tragedije in se spet stekate vanjo, zadela je osnovni ton drame in potegnila vse o-state za seboj.	K. Č.
Safi,
Urejuje France Gerželj.
Da čim bolj/ ustrežemo širokemu- krogu naših bralcev, smo se odloči!! priobčevati v našem listu -različne rubrike. Skromne -bodo-, vendar pa /sočne -in zanimive. — Prva medi njimi je Šalh-o/vskla. rubrika. Njen namen mi, dia bi morda postala prava »šchovs/ka šolako, kjer bi se razlagala/ in razmo-tri-va-l/a teorija od prvih piočetko-v, dla bi -postala brezkončni »šahovski labirint« kjer bi se lovili in vrtinčili za raznimi s/toglavimii vnrij.amta.mil ih kombinacijami, a brez nailioge, brez namena tudi ni.
V poslednjem dtesetletju- si je šah s silnim razmahom osvojil ves kulturni sv/et ter pp-stal mnogim vsa-kdlanji kruh, mnogim vsakdanja po--trebal Osnovala so se tisočera in t/i/sočera šahov-
ska društva, ki so se združila v zvezo F. L D. E. (Fedaratiop- internat iona te d!’ eohe) s sedežem v Halagu. V nekaterih državah se je uvedel .šah celo v šole ter postal obvozen p-redimet (šahovska akademija v Moskvi!). Koliko kulturno delo vrši zveza vseh šahovskih društev, menim, da ni/ potrebno p-os-e-bej -piovdarjatii. Kar se pa tiče posameznikov, inteitektu-alcev, s-em mnenja, da skoro vsi poznajo in občutijo vsaj do neke mere lepoto in življenje šahovske igre. Pa tudi- medi mladinskimi vrstami se opaža vneto1 zanimanje- za- kraljevsko igro. I-n. ravn-o- tu se pričenja naloga, in na-men naše rubrike. Ni nam db tega, da bi morebiti- vzgojili šahovske mojstre, ki bi se- borili v s-veto-vni šahovski areni, tako daleč naše stremljenje ne sega, preprosta je naša -namera: g-re-na-m zato, d*a -p/oto-m- šaha gojimo skupnost, družabnost, ceneno, a vendar prijetno in zabavno družabnost. To -nalogo si je nadela naša šahovska rubrika, prepričani smo, dal jo bodo vsi razumeli ter o-bc-nem sodel-olvati pri njeni- ustvaritvi..
Vsebina rubrike bo raznovrstna ter bo- obsegala vs-a- področja Šaha. Priobčevali bomo/ profoi!ie-me, partije s komentarj-i, po/teke aka-dtamskih in s-redinj-ešolskih turnirjev, -razne anekdote iz šahovskega- življenja, pr-cdvsem pa poročila šah-ov-sk-ih sekcij vseh mladinskih udruženj.
Kot u-redhik šahovske rubrike pa tem potom naj/iskrenejše prosim vse to-variše, dla mi spo-roč/er vse eventuc-lne namere im želje, tako, da -bom z njih-civo p-o-rmočjo i-n njiho-vimi nasveti sestavil i-n . izpopolnjeval od številke do številke rubriko-, ki mora do-bit/i obliko in vsebino, da jo bo vsak z za-nimamje-m bral.
Keir mi je p-rc-stor tesno- odtaie-rjien, se mora/te to p-ot z/adbvtoljiti z enim samim problemom.
1. A. E,lic rman (B. Aires).
»Šaho/vski glasnik« 1927.
a b c d e f g h
8 7 6 5 4 3 2 1
Beli: K f4, D b7, T c8, T -b3, L f3, L e3, S bi. a2, e4, f6 (10).
Crn/i: K c2, D' c4, T a7, a3, b5, d5 (6).
Mat v dveh potezah.
Vse rešitve p-ro/b-tema, kakor tudi ostal-e prte sp-evke in poročila je -pošiljati na naslov: Uredništvo »Omladine«, Ljubljana, poštni predal.
SL J. Sl U. Preporodi V proslavo/ rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksalndira. I. sc v-ršli akademija »Prepio-roda« v po/medel j ek, dne 16. decembra 1929 ob 20. uri v -dlvorand) Delavske zbornice- tua Miklošičevi cesti s spo/re-dbmi: 1. Pozdrav. 2. Državna him.na. Igra orkester. 3. Slov. nar.: Oblak; Man-golt: Mo/j dom. Poje kvartet. 4. A. Borodin: Domišljav-ec; R. Strauss: Cecilija. Poje konserva-torist C. Šugelj (bariton), pri klavirju- kons. Ga-latia. 5. L. C. Destoirmes: Le moulin des Roses. Ig-ra orkester. 6. Hatze: Majkia. Poje tov. Trost Miilena, pri klavirju t-o/v. Fink. 7. St. Mokranj-ac: Sirb-ske nar. pesmi II.; H. Slattne-r: Na p/lamine. Poje mešani zb-o-r pod vodstvom- tov. Bin-terja. 8. V. Novak: Slovaške pesmi:	a) Zasadil sem
čeresnitku-; b) Simbo-ra; c) Teeie voda. Poje tov. Trošt M„ pri klavirju tov. Fink. 9. Zaključna koračnica. Po spoie-db je ples.
Izdaja jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadrank« (Ptic Boris). — Odgovorni urednik Hrovatin Viktor. — Urejuje redakcijski odsek. — Tiska Narodna tiskarna (Fr. Jezeršek).
4m, mm mm.
mm mm t
®