Učiteljske zadeve v kranjskem deželnem zboru. I. Predlog postave o pomnoženji normalnega šolskega zdklada. Cedalje silnejše trkajo potrebščine za ljudske šole na vrata deželne naše zbornice. Xe le, da imamo še premalo Ijudskili šol ali ne popolnoraa osnovanih zaro, ker so občine naše preuboge, da bi jih mogle iz Iastne moči napravljati, temuč tudi to je resnega prevdarka vredno, da so učitelji našib Ijudskib šol, z malo izjemanii, siromaško plačani in da britka skrb, kaj bode v starosti ž njiini in rodovino njihovo, jih spremlja skozi celo življenje. Deželni zastop ves čas svojega obstoja vidi in čuti vse to; ali ker je deželni zaklad tudi reven in se nabira le po prikladah na davke, odlagal je potrebno pomoč šolstvu dosehmal. Zdaj pa, ko srao prišli do tega, da imamo pred scboj načrt dveb novih postav, narareč: postavo, kako naj se vravna naprava, zdrževanje in obiskovanjejavnib Ijudskih šol, in pa postavo, kako naj se vravnajo pravne razmere učiteljev Ijudskih šol, ki nam jib je vlada predložila že I. 1869. in ki se imate rešiti v sedanjem zborovanji, zdaj je treba misliti na to, kako pridobiti si denarne pomoči za Ijudsko naše šolstvo, lako, da se občinam in deželnerau zakladu vsaj nekoliko olajšajo doneski za šolstvo. In posrečilo se je deželnemu odboru najti to pomoč v postavi na Stajerskem, potrjeni 13. oktobra 1870. I. od Njegovega Veličanstva, po kteri se je blizo stoletna postava o doneskib zapuščin (Verlassenschaften) odpravila, ki je celd malo pomagala normalnerau šolskemu zakladu in na njeno mesto lansko leto stopila nova in veliko bolj pravična, ki donaša temu zakladu zdatne pomočke, ki sc na- birajo mnogokrat od tacih, ki po zapuščinah hipoma pridejo do velicega premoženja, da sami ne vedd, kako. Kar tedaj postava drugod dovoljuje, tega ne more odreči nam in to tem manj, ker je visoko c. k. ministerstvo nauka in bogočastja z dopisom od 15. junija t. I. štev. 3547 samo obrnilo pozornost deželnega odbora izrekoma na zapuščine po umriih, rekši, da c. k. dvorni dekret od I. 1788, štev. 926 ni več primeren današnjemu času, ki doneske k normalnemu zakiadu razmerja po stanovib in ne po znesku zapuščin. Omenjeni c. k. dvorni dekret je odrajtvilo k normalnemu zakladu določil od zapuščin tako-le: Ce je zapuščina znesla ali presegla 300 gold., je dednik (erb) nornialneam zakladu nioral odrajtati 4 gld., če je bil iz stanii prelatov ali gospodov, moral 2 gold., če je bil iz stanii vilezov, odličnikov (honoracijorov) in trgovcev, — 1 gold. pa, 6e je bil iz stanii rokodelcev ali (profesionistov), mestjanov ali tržanov (purgarjev) ali kmetov. C. k. dvorni dekret od 1. decembra leta 1788. je to odločbo razširil ludi na zapušcine vojakov, tako, <ia generali imajo normalneuiu zakladu odrajtati 4 gold., — oficirji od štaba s polkovniki (oberstarji) vred 2 gold., — oficirji od stotnika in ritmojstra nazaj pa 1 gold. V gori omenjenem dopisu odločno povdarja c. k. ministerstvo nauka potrebo, da se skrbii za večo podporo Ijudskeniu šolstvu in da se po takem predrugači zastarela postava od leta 1788. in da deželnim zborom gre oblast, osnovati novo deželno postavo o zapuščinab. ln teh misli bil je celd državni zbor dunajski, ki je v tem smislu v seji 31. sušca t. I. rešil peticijo salcburškega deželnega odbora, ki je prosil državne postave o predrugačenji dvornega dekreta od leta 1788. Deželni odbor v soglasji s c. k. deželnim šolskim svetom je tedaj glede na potrebe naših Ijudskih šol sklenil stopiti preil slavni deželni zbor z načrtom take deželne postave. Da pa deželni odbor po številkah dokaže, da nam je silna potreba seči po novib virib, po kterih bi pritekalo več pomoči šolstvu našemu, naj v kratkih čerticab pred vsem razložitno statistiko Ijudskega našega šolstva v vseh obzirib. Stevilke te nam bodo živa priča, da deželni zbor celd nobene gori omenjenih dveh novili postav vkreniti ne more, ako normalnemu šolskemu zakladu na pomoč ne priteče nova postava, zadevajočo uravnavo zapuščin. Na Kranjskem je konec šolskega leta 1869/70. bilo 247 Ijudskih šol (med temi 43 šol za silo — Nothschulen), in sicer 168 čisto slovenskih, 21 neinških, 58 pa slovensko-nemškib. Vseh šolskih mož, to je, učiteljev, podueiteljev in katehetov bilo je 528, učiteljk pa 52 (z 44 nunami vred). Učiteljev bilo je 241, podučiteljev pa 38. Za šolo vgodnih otrdk je bilo to Ieto naKranjskem 48.259; hodilo jih je v vsakdanjo šolo pa le 26.950; v nedeljsko šolo pa 4285. Brez vsakdanje šole, to je, brez pravega, zdatnega poduka bilo je tedaj 21.309 otrdk, popolnoma brez poduka bilo jib je 17.024. Slevilo 26.950 šolskih otrdk, to je teh, ki so v resnici v šolo bodili, pa se ne sme popolno vzeti, kakor da bi vsi ti otroci skozi celo leto pridno in redno v šolo hodili. To število vzelo se je povsod le v začetku šolskega leta, in znano je, da na Kranjskem otroci le po zimi najpridneje hodijo v šolo, in da so poleti šole zeld prazne zato, ker jih starši za poljska dela potrebujejo. Ako bi vsa za šolo vgodna niladina hodila v šolo, kar se bode vendar tudi pri nas sčasoma izpeljati moralo, bi vsaki učilelj (kolikor jih imamo sedaj) moral podučevati nad 170 otrdk, in ako bi se po postavi enemu ueitelju odmerilo 80 učencev, treba bode na Kranjskeni še enkrat toliko učiteljev, to je, kakih 560, in če bi jih toliko ne mogli na prvi hip dobiti in plačati, pa bi se v šolstvu vendar hotli bližati Moraviji, Tirolskemu, Dolenje- in Gornje-avstrijskemu, bi morali imeti vsaj koj 200 učiteljev, da bi podučevali v novih in v razširjenih Ijudskib šolah, tedaj vkup 479. Ker pa Ijudski učitelji niso puščavniki, da bi se živili le od sladkib koreninic in vode, in tudi ne morejo stanovati v sodu, kakor znani grški modrijan, tedaj potrebujejo vsaj toliko plače, da ne živijo beraško. Ako jib na Kranjskem ne plačamo tako, kakor so plačani v naših sosednjih deželah, jim ne moreino za zeld jemati, ako gredo „8 trebubora za krubom" v druge dežele v boljše službe, kar se je poslednji čas že pripetilo enekrat, ter se je bati, da se zgodi še večkrat. Poglejnio, kako so sedanji naši ljudski učitelji po deželi plačani! Blizo 100 kranjskib učiteljev dobiva svojo plačo samo v denarjih, okoli 90 v denarjih in biri, in kakib 10 dobiva svoje zaslužke samo v biri. Tako-le plačo imajo kranjski učitelji: 15 učiteljev iina 100 do 150 gold. na Iefo, 60 „ „ 150 „ 200 „ „ „ 54 „ „200 „ 250 „ „ „ 58 „ n 250 „ 300 „ „ „ 40 „ „300 „ 350 „ „ „ 21 „350 „ 400 „ „ „ 9 „ }} 400 w 450 „ „ „ 4 učiteljev ima 450 do 500 gold. na leto, 4 „ „ 500 „ 600 „ „ „ 3 „ „ 600 „ 700 55 )5 55 (Učitelji frančiškanskega reda, ki nimajo za svoj trud skoro nič povrnila, tukaj niso šteti.) Ta tukaj naštela plača pa ni čista plača za učiteljev trud v šoli, ker z učiteljsko službo so združena še druga opravila, kakor orglarija, mežnarija, mrtvogledstvo itd., in dohodki od teb postranskih služeb so v dosedanjib šolskih fasijonib tudi k vsej učiteljevi plači prišteti. Kako pa se ta plačila našim učiteljem odrajtujejo? Iz mnozib krajev se čujejo glasi, da zeld neredno in nepopolno. Xajveč učiteljev noora to plačo od hiše do hiše pobirat in tii mnogo grenkib besedi mnogokrat požirati; drugim jo pobirajo župani — pa tudi pogostoma tako neredno, da učilelj je velikrat s svojo družino v vcliki potrebi. Skoro po vseh deželah našpga cesarstva so se pravna razmerja ljudskih učiteljev že vravnala; treba tedaj, da se stori to tudi na Kranjskem, kajti gotova resnica je, da, kar se podeli šolam in učiteljstvu, gotovo se ne zavrže. Denar, ki se da pridnim domačira učiteljem, ostane v deželi in obrodi stotprni sad. Boljše plačan učitelj bode srenji in deželi hvaležen, bode veselo in z večim vspehom podučeval v šoli. Pečal se bode posebno tudi s takimi nauki, kterili je dan danes kmečkemu Ijudstvu, obrtnikom itd. potrpba. Učil bode sadjerejo, svilorejo, čbelorejo itd. in bode Ijudstvu zanesljiv svetovalec. Ljudske šole, na narodni podlagi osnovane, bodo tako čedalje bolje spolnovale svoj častitljivi namen. wDobre šolp, srečen narod". Da pa bode kranjska dežela svoje sosedne dežele v šolstvu dotekla, treba bode: 1. sedanje šole kolikor mogoče razširjati; 2. novih sol kolikor raogoče brez drakonične sile vstanoviti; 3. za nove učitelje skrbeti; 4. sedanje učitelje boljše plačevati. Iz tpga se kaže, da bode na Kranjskem učiteljev manjkalo, posebno, če se pomisli, da jih je obilo že prilelnih. 22 učiteljev na Kranjskem je starih 50 — 60 let, 16 učiteljev je starih 60 — 70 Iet in 2 učitelja sta stara 70 — 80 let. Mnogo učiteljev ima že precej službeuih let. Po novi poslavi bode se jiin morala dati pokojnina. 20 učiteljev služi že 30 — 40 let, 12 učiteljev 40 — 50 let in 3 učitelji služijo že 45 — 50 let. Ako bi djanskib učileljev na Kranjskem bilo .... 479 v pokoji 50 tedaj vkup za plačo 529, in ako se tedaj plačajo po . • . 400 gold. zuašalo bi to na leto 211.600 gold. Sedanja plača vsem učiteljem je 80.500 „ ker od te pa za mežnarske in orglarske dohodke odleti (y3) 26.000 „ bi tedaj še ostalo 54.500 gold. Ako gori navedeniin 211.600 „ kteri znašajo skupniznesekza529učiteljev po400gl. plačanih, odštejemo ravno imenovani znesek . . 54.500 „ bi po takem še poirebovali silni znesek s . . . 157.100 gold. na leto, in vendar v tem računu ni prenapeto niti število Ijudskih šol niti plačilo Ijudskib učiteljev. Veliko vprašanje je tedaj zdaj: odkod ta denar vzeti? Občine s svojimi prebivalci, ki so silno preobloženi z davki in posebno s zendjiškimi davki tako, kakor nobena druga dežela, nioiajo denarja, — dežpia, ktpra nima nobenib lastnih dobodkov, kakor jih iniajo nektere druge dežele, ga tiidi nima, — od kod tedaj ga vzeti, da bi se storilo za Ijudsko šolstvo to, kar je potrebno za Ijudsko omiko, pa tudi kar pravica zahteva, da se dohodkov da učiteljstvu Ijudskih šol? Edina ponioč pri šolskih putrebah občinam v aiestih, (rgib in vaseb je bil in je še tako imenovani normalni šolski zaklad (Xoruialscbulfond). Xormalni šolski zakladi so se vstanovili za cesarico Marijo Terezijo iz mnogovrstnih virov, za vsako deželo posebej; gospodarstvo teh zakladov je bilo izročeno ,,dpželnim šolskim komisijam". Izprva so šolski zakladi imeli namen snovati normalne (Xormal-) in s pomočjo deželnih doneskov tudi okrožne glavne šole (Kreishauptscbulen) za to, da se v teh šolah izgojajo učitelji Ijudskib šol; če pa je nurmalni šolski zaklad dosti premožen, da se podpira ž njim tudi naprava nižih Ijudskih šol, za ktere skrbeti so iniele občine dolžnost pa tudi grajščine jim pomagati. Xadrobne določbe o normalnem šolskem zakladu kaže ,,politische Schulverfassung" od leta 1805. Po takem sc razvidi, da normalke in okrožne glavne šole so večidel zajemale pomočke iz tega šolskega zaklada, in da ondot izvira tudi njegovo ime ,,XormalschuHbnd". Potreba, čedalje bolj razširjevati pripravnico (preparandijo) učiteljcv Ijudskih šol, pa jc bila vzrok, da se je normalni šolski zaklad obračati začel sanio normalnim šolani in le izjemoma tudi dnigim glavnim šolain (pri nas na Kranjskem normalki v Ljubljani in in pozneje začasno glavni šoli idrijski). Tako se je prvotni namen šolskega zaklada odtegnil vsem drugim glavnim šolani (Hauptschulen), ki so potena postale lokalni šolski zavodi, enaki drugim ljudskim šolani, ki jih vzdržujejo občine. Po postavi od 14. maja 1869. leta, ktera določuje učna pravila ljudskib šol je namesti poprejenje normalke in preparandije v LjubIjani stopila po potrebab sedanjega časa prpdrugačena pripravnica Ijudskih učiteljev združena z ljudsko šolo, ki služi za vadnico, da vidijo pripravniki, kako se podučuje v ljudski šoli. Vsled §. 67. omenjene postave je država vzdržanje te šole na-se vzela. Po takem se je glavni prvotni namen normalnega šolskega zaklada premenil, in v smislu §. 66. omenjene postave je normalni zaklad ,,izključivo namenjen potrebam javnih Ijudskih šol" tako, da proračune vsako leto določujejo deželni zbori, deželni šolski sveti na podlagi Iph proračunov dajpjo navkaznice za izplačevanje, deželni odbori pa imajosvoji sbraoibi in vsvojpm obrastvu ta denar. Prenioženje kranjskega normalnpga šolskega zaklada obstaja: a) iz aktivnib obresti treh obligacij skupnpga zneska 83.440 gld 3661 gld. b) iz doneskov verskega in učnega zaklada in od cerkev Ijubljanske škofije 2493 „ c) iz gospodarskih presežkov dunajske c. k. prodajalnice šolskib knjig 569 „ d) iz volil in darov in pa iz postavnih doneskov od zapuščin 885 „ e^ iz različnib dobodkov 3!S „ skupaj . 7640 gld. f) iz državnega doneska 2172 „ skupni sedanji vsakoletni znesek . 9812 gld. Ako primerimo te stevilke, ktere kažejo vsakoletno ponioč Ijudskim našim šolam z gori navedenimi številkami, ktere kažejo, koliko potrebujpmo za ljudske sole, da se le nekoliko približamo zahtevara šolskih postav, je pač očividno, da s tako ubogim zakladom ni mogoče na nobeno stran šolstva pospeševati. Da bi le nečimurnost tpga kriva bila, da niniamo še potrebnih šol in da so učitelji vedno še revno plačani, to ni res; vsaj večidel je pomanjkanje preraoženja ali celd revščina kriva, da občine ne morejo novih šol zidati, že obstoječih razširiti in učitpljev bolje plačati. Deželni zaklad kranjski pa si skor vse svoje premoženje mora iskati le v davkarskib prikladah, ker naša dežela nima obilnih lastnib dokodkov kakor jih iniajo druge dežele. V (akem položaji snio tedaj prisiljeni mislili na pomnoženje šolskcga zaklada po tej poli, ki nani ga sarao ministerstvo z gori omenjenim dopisom kaže. Res, da tudi odrajtovila od zapuščin so prav za prav davek; al vendar med vsenii davki najmanj občutljiv davek je la davek, iii večkrat ga odrajtujejo dedniki, ki se smejajo. Ce je mimo kranjski deželi bogati štajarski deželi z Najvišim sklcpom od 13. oktobra 1870 dovoljeno bilo, da sme Ie za samo uslanovo penzijskoga zaklada za Ijudske učitelje pobirati od zapuščin pol odstolka (procenta), izvzemši zapuščine pod 400 gold., tedaj ne nioremo nobencga pomisiika gojili o tem, da bi dežela smela — i/.vzemsi zapuščine pod 400 gold. —, pobirati od vseh drugih čistili zneskov zapuščin en odstotek (en procent). Po izkazkib, ki jib je deželni odbor prejel od c. kr. davkarij, so znesle zapuščine na Kranjskem: 1868. leta 2,232.365 gold. 1869. „ 2,385.574 „ 1870. „ 2,295.919 „ Ako znesek tistih, ki bi nonnalnemu šolskeniu zakladu tnorale dati tn odstotek, cenimo na 2,000.000gld., bi se po takem za šolske potrebščine in sicer v prvi vrsti za zboljšanje letrie plače učiteljeni ljudskib šol, kjer jib revniše občine same dostojno plačali ne morejo, — potem za zboljšek mirovine (penzij) dosluženib ali onemdglib učiteljev, in za pripomoč pri zidanji novib ali pri razširjenji že obstoječib Ijudskib šol pridobilo na leto in dan okoli 20.000 gld. našemu normalnemu šolskemu zakladu. Ako teniu znesku prištejemo gori imenovani sedajni znesek normalnega šolskega zaklada z všteto državno subvencijo z 2.172 gld. pa po odštetih 885 gld. pod črko d), bi po takem vsakoletni znesek nonnalnega šolskega zaklada narastel na blizo 29.000 gld., ako bi državni zaklad ne povikšal svoje subvencije kranjskeniu normalneniu šolskemu zakladu. Al glede na to, da je naša dežela po priznanji presvitlega cesarja sauicga z zemljiškim davkom preobložena in da ni prenapeto računjcno, ako se trdi, da je okoli 4 milijone zemljiškega davka v raznieri z drugimi deželami že preveč plačala, — in glede na to, da ta davek se je nabral ravno po kmetih, kjer je zdaj ljudskim šolam velike podpore treba, smemo pričakovati, da bode tudi državna subvencija kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu se povekšala. Po vsem teni nasvetuje tedaj deželni odbor priloženo deželno postavo: Nacrt postave za vojvodstvo Kranjsko o vravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu. S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega zaukazujem sledeče: §. 1. Od vsake zapuščine, ki se je obravnala pri kaki kranjski sodniji ali pri kaki drugi v to obravnavo postavno poklicani oblasti, se ima, počenši od tistega dne, kadar ta postava moč zadobi, donesek enega odstotka čiste zapuščine normalnemu šolskemu zakladu kranjskemu odrajtovati. Nasproti temu pa se od tega časa ne odrajtujejo več dosedanji donesek normalnemu zakladu. §. 2. Ta donesck odrajtati imajo dedniki (jerbi) dolžnost, zalo pa imajo tudi pravico, da en odstotek zase utrgajo od zneska ali vrednosti vohla (legata). §. 3. Oproščene tega donaska so: a) vse dedščine, volila in vstanove, ki so na korist kranjskim javnim Jjudskim in srednjim šolam; b) vse take zapuščine, od kterih po volji oporoke kranjski normalni šolski zaklad toliko ali pa še več dobi, kakor bi dobil po razmeri te postave; c) vse take zapusčine, ktere po odštetih dolgovih, ki se imajo iz njih poplačati, ne dosežejo 300 gold. av. v. §. 4. Vsi normalneniii šolskemu zakladu iz zapuščin dobajajoči doneski se suiejo, dokler postava kaj druzega ne zapove, kot tekoči dobodki rabiti in v sniislu §. 66. državne postave od 14. maja 1869 za nauienc javnega Ijudskega šolstva obračati. Vstanovljanje dotičnega proračuna spada z ostalimi dobodki normalnega šolskega zaklada v oblast deželnega zbora, — nakazovanje na podlagi proračuna dežel. šolskemu svetu, — shramba in uprava tega zaklada pa v področje deželnemu odboru. %. 5. Pobirajo se pa ti doneski v sniislu ministerskega ukaza od 8. novembra 1850. I.; v ta namen imajo c. kr. okrajne sodnije vsacega pol leta izkaze napraviti o vseh v preteklem pol letu prisojenih zapuščinah, od kterih se je izkazalo, da se jc pri davkariji donesek k normalneniu šolskemu zakladu odrajtal, ter imajo te izkaze v kontrolo deželnenm račuuovodstvu izročiti. §. 6. Mojemu ministru za bogočastje in nauk se ukazaje izvršitev le postave. Tako odkrito in učiteljem prav iz serc vzeto je 4. t. m. v dež. zboru poročeval gosp. dr. Bleiweis, in nasvetovana, toliko važna postava, je bila enoglasno sprejeta. Slava!