nos
rak
:ah»
naj
e ji /ilil abis
vaš center za
PRAVI NAKUP
' J
Št. 44 (2412), leto XLVI»Novo mesto, četrtek, 2. novembra 1995 •Cena: 170 tolarjev
že
ired
raš!
jo*
aj> ;e *
obi
taji
)>*
za
S[V0
«°l !
•ivlll
D0LEN4
Bolen«
bolin
Bolen
bole«
dolei
BOLE]
DO»*
MfinJalii
DOLENJSKI UST
| dolenjski ust
r°novno na trgu
'n kotli za centralno kurjavo

8 l6tna tradicija
. ***
Promocijski popust na kotle za gotovinska plačila!
pfoda/a tudi na kredit,
1 brez montaže!
II
\A
68n#\*'0 'n proizvodno podjeteje, d.o.o.
s 00 Novo mesto, Bršljin 37 s^8/324-442, fax: 068/323-209
%iN
SEMINAR o formacijskem
Nq SISTEMU
Kta Mesto - Novomeška
jl.ji1kpriPrav|ja z Gea Collegom *n ^n^,‘tutom ITC iz ilovan-Ske dvodnevni seminar o !'%oiU 'n.sPlošni uporabnosti Jgau Poljskega sistema GIS, r veliviab|jai° tako za izgrad-flil0v kot nacionalnih baz P°-
Denar izginil v labirintih proračuna občine
S “samovoljne” konference Vasje Fuisove
NOVO MESTO-Občinska sekretarka za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve prof. Vasja Fuis je novinarje pred kratkim sez-' nanila z izredno težkim, da ne rečemo katastrofalnim stanjem družbenih dejavnosti v novomeški občini. Fui-sova seje za seznanitev javnosti odločila kljub temu da tega naj ne bi smela, tako rekoč samovoljno.
“Merila za dejavnosti našega sekretariata, zlasti za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in socialno varstvo, kažejo, da so družbene dejavnosti v občinskem proračunu tako podcenjene, da bo zelo težko, če ne celo nemogoče, to popraviti z rebalansom,” pravi Fuisova. Do konca leta sta le še dva meseca, proračunska sredstva so v dobršni meri porabljena. “Če manjkajočega denarja za družbene dejavnosti ne bo moč nadoknaditi, bo nastala huda strokovna Škoda z dalj-noročnimi posledicami, vsa stvar pa bo seveda povzročila tudi politično Škodo,” opozarja Fuisova.
Ne samo, da so kljub pravočasnemu in neprestanemu opozarjanju Fuisove v občinskem proračunu za letos za družbene dejavnosti namenili bistveno manj denarja, kot bi ga po vseh strokovnih kriterijih morali, celo tisti denar, ki ga v občinski proračun v okviru zagotovljenega programa redno nakazuje država (vsaj toliko ntj bi ga zagotovila še občina, v resnici pa močno zaostaja za državo), ne porab jo v celoti za te strogo določene namene, ampak se za še neznane druge zadeve izgublja v labirintih občinskega proračuna.
Več o tem prihodnjič.
A. B.
Srez Krke in Revoza - propadanje
Upravni odbor Območne gospodarske zbornice o poslovnih rezultatih podjetij dolenjsko-belokranjske regije
NOVO MESTO - Kakšne rezultate dosega dolenjsko gospodarstvo? Če bi hoteli videti pravo stanje, bi bilo treba pripraviti podatke brez Revoza in Krke. “Ima-— - trvtrorni H jima dobro t?re
1I1U UVL. tu«u.	.v. J...-- Z> .
in mirno gledamo, kako ostali propadajo,” je bilo med drugim slišati v razpravi na seji upravnega od-
bora Območne gospodarske zbornice, ki je pretekli četrtek obravnaval gospodarska gibanja v regiji-
Poleg tega so podatki o tem zadnje čase boli skopi, po besedah Lojzeta Padovana iz novomeške podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informira-
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Klic obupanih Pionirjevih delavcev
stran 6:
•	Kdaj konec diktata Ljubljanskih mlekarn?
stran 7:
•	Amandmaji razklali občinski svet
stran 11:
•	Ko na sceno stopijo mladoletnice
stran 15:
•	Ko bo konec vojne, bodo morali oditi
stran 16:
•	“Zaigral sem, da sem shozofrenik!”
SkSE Malo gospodarstvo se združuje
KL Ministrstvom za okolje in _____________________________
fc-»tor ‘T,,lslrstvom za okolje in ftlltjj s,ovenskim Geoinforma-Ci?ntrom’ Združenjem ,rtiw s*uPnosti Evropske kon-i N „mest ter s skupnostjo žu-1 * V,|'inar<uVenskih mestnih občin. ,% b0 9- in 10. novembra v Kulturnem centru ?sje]j i~lne- Udeleženci bodo >di|0mednar°dno priznano
S prve letne skupščine Združenja podjetnikov Slovenije - Dosegli avtonomnost v zbornici, postajajo sogovornik državnim ustanovam -So za obvezno članstvo v zbornici
ČATEŽ OB SAVI - Združenje podjetnikov Slovenije je v soboto posvetilo največ pozornosti odnosom do države in do Gospodarske zbornice Slovenije. V letu dni mu je namreč uspelo uveljaviti se kot njen sestavni del in si zagotovilo vzvode delovanja in vplivanja.
Združenje predstavlja dobrih več kot še enkrat toliko zaposleni
30.000 malih zasebnih podjetij z
"4
/
Kdo je vpleten v mrežo?
je //a!° gospodarstvo se združuje in to nekaterim ni po volji, ” dri' ° s^°tina sobotni okrogli mizi v mokriškern gradu. Zdaj dar\tU‘ U^rePe P°^eS politike krojijo kvečjemu še veliki gospodje ** s‘stem‘> zato malim ne preostane drugega kot združeva-
U^niki so se našli v Obrtni zbornici, mali podjetniki so ob-*ač /■ Z(^ntzenje in ga umestili v zbornico. Zdaj, ko so ravno Predl PrePr‘čevati članstvo o nujnosti združevanja, ministrstvo ra/r.; °gu, da bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno. Ali je za go,/1 Podlogom res težnja po razdrobili malega in srednjega da ’_arstva? Vsekakor obstaja verjetnost za to, čeprav je res, drža ,U^‘ Pr‘ g°sP°<larskih združenjih ne ve, kdo kaj dela v tej s0 V|' Poda, zakaj to očitati podjetnikom, in to ravno zdaj, ko zavzemati, da bi tudi v praksi bilo kaj koristi od drt ‘ za pospeševanje malega gospodarstva in od posebnega % nega sklada za te namene?
Pre(ul^° 'nero cinizma je minister dr. Tajnikar podjetnikom za . ukal naj sami vzpostavijo pospeševalno mrežo, če imajo den Pcnar. V isti sapi je še dodal, da ima ministrstvo na voljo trite/>n ,er bi bilo neumno, če ne bi postavilo svoje Slov e' Najprej center v Ljubljani in nato razpredene niti po I drz/'uP’ vse do državnih uprav. Tu torej, med presežki ljudi v ive,o 1,1 "Pravi, bo državna mreža našla strokovno usposobljene tQidQ Ce’ ^ jih zdaj niti zbornica niti zasebni svetovalci sko-firnajo. Malo gospodarstvo v tako mrežo nima zaupanja.
B. DUŠIČ GORNIK
mi, ki skupaj ustvarijo kar četrtino celotnega domačega bruto proizvoda. Poleg tega, da si želi zagotoviti avtonomijo znotraj zbornice, bo še posebno pozornost posvečalo aktiviranju podjetnikov v 13 regionalnih združenjih po Sloveniji. Že zdaj so aktivisti združenja skupaj z obrtniki vzpodbudili razpravo o pospeševalni mreži za malo gospodarstvo in dosegli, da se pripravlja tudi posebna strategija za razvoj male-
PRIZNANJE DOLENJSKI ZALOŽBI
LJUBLJANA - Združenje založnikov in knjigotržecv Slovenije bo v torek, 7. novembra, dopoldne v sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesno podelilo Tiskarni Novo mesto - Dolenjski založbi in oblikovalki Maši Okršlar nagrado Najlepša slovenska knjiga. Visoko priznanje v kategoriji znanstvenih knjig in učbenikov je Dolenjska založba dobila za knjigo Stiška opatija 1136 -1784 avtorja prof. dr. Jožeta Mlinariča.
Ba VREME]
Do konca tedna bo prevladovalo spremenljivo vreme z manjšimi padavinami. Ohladilo se bo.
nje (APPNI) pa je tudi razpoložljive rezultate treba jemati z rezervo.
Največji problem stečaji. Od leta 1992 so bili uvedeni stečajni postopki v 12 podjetjih z okrog
— r\t-\r\	-1 - — - — • T\rimo r»o.uofŠ|Q
J.UUU ZapOMCllilUE. i_>m uga iiajvuvju
težava dolenjsko-belokranjske regije je naraščajoča nelikvidnost podjetij. V septembru je bilo več kot 5 dni blokiranih 240 pravnih oseb, v katerih je bilo skupno zaposlenih 7.485 delavcev.
Gospodarstvo Bele krajine in Dolenjske je imelo septembra odprtih 1.633 od 2.573 vseh odprtih žiro računov v regiji. V letu dni je bilo na novo odprtih 198 računov, kar pomeni, da število podjetij še naprej narašča. Regija je za 24 odstotkov več izvozila, kot uvozila, medtem ko je trend v Sloveniji drugačen. Nepokritost uvoza z izvozom v državi se povečuje (pokritje je le 88,70-odstot-no). Delež dolenjske regije v celotnem izvozu se je še povečal in znaša zdaj 14,26 odstotkov.
Agencija ugotavlja, da se je gospodarnost celotnega gospodarstva v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta poslabšala. To ugotovitev dopolnjuje tudi podatek Gospodarske zbornice (po Uradu za statistiko) o rasti industrijske proizvodnje. Ta je v Sloveniji 4,9-odstotna, v dolenjsko-belokranjski regiji pa le 3,6-odstotna.
V gospodarstvu regije so se kar za 80 odst. povečala izplačila za investicije, vendar delež teh med vsemi izdatki še vedno ni vreden omembe (le 0,8 odst.). Malo naložb v gospodarstvo in v razvoj je tudi eden osnovnih vzrokov za vse
slabšo konkurenčnost na tujih
trgih.
B. DUŠIČ GORNIK
ZA ZAČETEK SKUPAJ ZA OKROGLO MIZO - Na razgovoru o aktualni problematiki malega gospodarstva v Mokricah so sedli skupaj predstavniki obrtnikov (prvi z desne generalni sekretar OZS Anton Filipič), predsednik Združenja podjetnikov Slovenije, minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva Cvetka Tinauer in državna sekretarka za malo gospodarsko Staša Baloh - Plahutnik. Mali zasebni podjetniki bi bili zelo zadovoljni, če bi se omenjena druščina pogosteje dogovarjala. (Foto: B. D. G.)
r
i
i
I
i
i
■
i
i
i
i
b
^ 8 i č
ESCORT Champion
samo 22.599 DEM
Tel. 0608/ 61 450, 59 059 068/ 21 123, 21 129
I
i
l
I
I
I
l
l
I
a
ga gospdarstva. Začeli so navezovati stike z bankami in pred tednom dni podpisali sporazum sode-lo-vanju z Obrtno zbornico.
Na popoldanski okrogli mizi je minisfer dr. Maks Tajnikar vztrajal pri predlogu o postavitvi mreže PCMG s pomočjo že zaposlenih ljudi na ravni državnih uprav. Po mnenju podjetnikov in obrtnikov je učinkovitost take mreže vprašljiva. Državna sekretarka Staša Baluh - Plahutnik pa je ob tem povedala, da ima PCMG že poslovne prostore in da bo direktor v kratkem začel z delom.
Podjetniki so tudi na okrogli mizi ponovili, da želijo aktivno sodelovati v razpravi o novem zakonu o gospodarski zbornici, saj so z izhodišči za zakon, ki predvidevajo neobvezno združevanje, nezadovoljni. Po razpravi sodeč, podjetniki tudi na Sklad za razvoj malega gospodarstva v kratkem še ne bodo mogli računati, saj je zaradi obveznosti iz preteklosti v hudih težavah in ga bo treba dokapitalizirati.	____„
B. D. G.
KNJIGA O VINOGRADNIŠTVU
BIZELJSKO-V petek, 10. novembra, bo v OŠ Bizeljsko nadvse slovesno. Delavci in učenci te šole bodo tega dne ob 16. uri v šolski telovadnici predstavili knjigo Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes.
Jože Štimec
Predsednik OS Osilnica je odstopil
Jože Štimec svojega odstopa ni hotel pojasniti
OSILNICA-“Odstopam z dolžnosti predsednika občinskega sveta, ostal pa bom še naprej svetnik oz. član sveta,” je na seji občinskega sveta Osilnica 27. oktobra poudaril Jože Štimec iz Grintovca, ki je na volitvah nastopal kot samostojni kandidat na listi SKD. Dodal je, da o tej svoji odločitvi ne bo podal nobene obrazložitve, ker bi si jo vsak razlagal drugače. Predlagal je, naj svet na njegovo mesto takoj izvoli novega predsednika.
Po krajši razpravi so svetniki njegov odstop sprejeli, a pod pogojem, da opravlja to dolžnost do izvolitve novega predsednika, kar bodo storili na naslednji seji sveta. Thko po njegovem odstopu ni bilo treba voditi seje najstarejšemu svetniku Nedelju Pojetu, ki bi moral prevzeti to dolžnost po določilih statuta. Predlog za novega predsednika bo pripravila komisija za volitve in imenovanja.
Jože Štimec je že na eni prejšnjih sej zagovarjal gradnjo ceste Zgornji Čačič - Rib-jek, kar je bilo na dnevnem redu tudi te seje, a so prav na Štimčev predlog to točko umaknili z dnevnega reda in namesto nje uvrstili točko “Odstop predsednika občin-skega svela”. y pR,MC
J
NOV TURISTIČNI VODIČ SLOVENIJE - Na gradu Bogenšperk, kjer je slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor ustvaril svoje življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske, je bila pretekli četrtek predstavitev turističnega vodnika Slovenije. V samozaložbi sta ga v nakladi 50.000 izvodov izdala ambiciozna Kranjčana Željko Božek in Matjaž Chvatal. Na 336 straneh vodnika je preko 700 barvnih fotografij, 11 poglavij o slovenskih pokrajinah, slovensko besedilo pa je v slehernem izmed 76 podpoglavij prevedeno še v angleščino, nemščino in italijanščino. Vodnik bo v pomoč izletniku ali popotniku, usmerja pa tudi pri raziskovanju manj znanih delov naše dežel. Založnikoma (na posnetku podpisujeta vodnik škocjanskemu županu Janezu Povšiču, saj je tudi ta občina med sponzorji) je čestital tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, rekoč, da je to lepo darilo TZS ob njeni 90-letnici. (Foto: P Perc)
Referendum o državljanstvu
Zdaj še ni jasno, ali bo državni zbor razpisal referendum o državljanstvu, vse pa kaže, da so se tisti, kf zantevajo ljudsko glasovanje o tej zadevi, na svojo akcijo pripravili premišljeno. Če bi se zadeve lotili nenačrtno, se v Sloveniji še ne bi začelo zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o odvzemu državljanstva, pridobljenega po 40. členu zakona o državljanstvu. Pobudo za zbiranje omenjenih podpisov volilcev, ki sta jo vložila v parlamentu samostojni poslanec Marijan Poljšak in poslanec SLS Stefan MatuŠ, spremljajo tudi različni pomisleki v javnosti. Tisto, kar sproža vprašanja o smiselnosti in dopustnosti Poljšak-Matuševe pobude, so tudi pozivi, naj ustavno sodišče nemudoma ugotovi, ali bi bil referendum morebiti neskladen s slovenskimi zakoni ali z mednarodnimi dokumenti, ki jih je podpisala tudi naša država. Sočasno s pozivi po ustavni presoji so v državi v obtoku različna javno izrečena stališča strank in različnih drugih organizacij. Politična levica, denimo, primerja referendum o državljanstvu z etničnim čiščenjem. V tem času pa bolj ali manj nemoteno zbirajo po upravnih enotah podpise, ki so dejansko upeijeni proti 160.000 osebam, katerih slovensko državljanstvo temelji na omenjenem 40. članu. Z anketo smo zbrali nekaj mnenj o pobudi za referendum o državljanstvu?

CIRIL BOBEK, samostojni pod-ietnik iz VsHkih LsSh “Pri podeljevanju državljanstva tujcem bi morala biti naša država previdnejša in ne tako Širokogrudna. Južnjaki so že preveč vsiljivi in dosežejo vse, kar hočejo. Ne spoštujejo preveč zakonov, veliko je kriminalcev, razen tega pa se ne prilagodijo našemu sistemu, navadam in zakonom. Tkko se že mi prilagajamo njim, kar ni prav.”
STANE ŠIMEC iz Gribelj, vodja proizvodnje v TPV Suhor: “Ko so dali poslanci pobudo o ukinitvi 40. člena, so bile stranke tiho. Še preden so dovolili zbirati podpise za referendum,’ bi morali ugotoviti, ali je to zakonito. Sedaj pa vse stranke govorijo o morali, najbrž pa si želijo vsi, ne le tisti, ki so dali pobudo za referendum, na tak ali drugačen način nabirati politične točke.”
JOŽE SIMONIČ, strojni inženir iz Drašičev: “Ko so pred leti sprejeli 40. člen, so ga očitno pripravili površno, sedaj pa je, kar je. Tisti, ki so dobili državljanstvo po 40. členu in kršijo naše zakone, bi morali biti kaznova-
ni, ni pa potrebno, da so zaradi njih kaznovani vsi. Če bi smeli imeti naše
državljanstvo le dobri, bi ga morali vzeti tudi kakšnemu čistokrvnemu Slovencu.”
ROMAN STUNKOVIČ, dijak iz Dobove: “Tisti, ki hočejo referendum, so zame nacionalisti. Ne vem, zakaj bi koga motilo, če ljudje tu pri nas delajo in če so ti ljudje z Juga. Ti se niti nimajo kam vrniti. Zaradi priprav na referendum bi utegnilo priti do nacionalne nestrpnosti. Ce bi tistim ljudem zdaj vzeli državljanstvo, bi to pomenilo, da sojih Slovenci izkoristili.”
BRANKO JANC, poslanec v državnem zboru, iz Krškega: "Zahteva za revizijo zakona o državljanstvu je protiustavna, ker pravil iger ni mogoče spreminjali za nazaj. Uspeti ne more že sama pobuda, ker posega v ustavo, verjetno pa je to že predvolilna poteza, ki ima delno celo fašistični značaj. Drugo vprašanje je, kako je s podeljevanjem državljanstva v času po osamosvojitvi.”
MARJAN VUČKO, profesor športne vzgoje na kočevski srednji šoli: “Moja žena je Hrvatica. V Slovenijo je prišla kot strokovnjakinja, ki so jo potrebovali. Zato mislim, da vseh ne gre trpati v isti koš, če gre za vprašanje upravičenosti do državljanstva. Sicer pa je bil zakon sprejet in to, kar se zdaj dela, se mi zdi protiustavno in obujanje nacionalizma.”
ZVONE PETERLIN, občan iz Novega mesta: “Če bo referendum, bom odločno proti takemu zakonu. Prej naj bi bili premislili, komu dati državljanstvo! Slovenska radodarnost pri sprejemanju novih državljanov je bila prevelika in zdaj je veliko 'Slovencev’, ki ne znajo slovenske besede. To naj bo šola, zanaprej pa mislim, da bi bilo pri podeljevanju listino državljanstvu treba več strogosti.”
JOŽE AŠIČ, poklicni šofer, doma iz Selc nad Blanco: “Predvsem je pomembno, kakšen je človek v vsej razsežnosti, ne pa, kakšno državljanstvo ima kdo ali katere narodnosti je. Zato se mi iz moralnega vidika zdi sporna že sama pobuda, ker kaže, da bi nekateri radi odvzeli slovensko državljanstvo tistim, ki se morda ne pišejo prav ali dovolj slovensko. 'Ib je pa lahko tudi nevarno.”
BORUT KOLENC, diplomirani obramboslovec, svetovalec za zaščito in reševanje na izpostavi za obrambo v Trebnjem: “Pri takih pobudah, kot je Lapova o revidiranju zakona o državljanstvu, je poleg vprašljivostj take pobude v luči prava oz. veljavne ustave morda to še bolj civilizacijsko sporno. Že izvedba referenduma o tem vprašanju bi naši državi prinesla dosti škode.”
Klic obupanih Pioniijevih delavcev
Čez 200 tehnoloških presežkov in še 50 bolnikov brez nadomestil in pravic - Iz razprodaje lastnine podjetja poplačujejo le nekatere upnike - Delavci sploh kdaj do denarja?
NOVO MESTO - Za Pionirja, nekdanjega gradbenega giganta, kije, ko je bil še celota, zaposloval okrog 2100 ljudi, v boljših časih pa še veliko več, si danes njegovi lastni delavci želijo samo še stečaj, ki bi končno dorekel njihovo usodo. “Naj se nekaj zgodi,” pravijo obupani delavci, ki kličejo tudi na naše uredništvo.
Gradbeno industrijsko podjetje Pionir je eno od tistih, ki že več mesecev ne izplačujejo plač. Matično podjetje se je že pred časom razdelilo v več manjših hčerinskih podjetij, tako tudi gradbena ope-rativa zdaj poteka preko podjetja Pionir Standard z okrog 600 zaposlenimi. Tudi delavci, ki jih še potrebujejo na matični firmi, prejemajo plače preko tega podjetja.
Po podatkih sindikata v podjetju je od 200 do 250 delavcev ob prenosu operative na Standard ostsls n? vsksnji: bfčZ VSEklh pravic. Delavci trdijo, da tehnološki presežki niso bili ugotovljeni po predpisih, o vrsti kršitev delavskih pravic pa je bil že poleti obveščen tudi inšpektorat za delo, vendar rezultatov še ni.
Težko si je zamisliti, kako na stečaj čakajoči delavci živijo, saj so že od junija brez nadomestil plač. Ker GIP Pionir ne plačuje prispevkov, je okrog 50 delavcev ostalo brez nadomestila za čas bolniške, čeprav bi denar podjetje dobilo
povrnjen. Bolni pionirjevci so tako ostali pozabljeni, le Zavod za zaposlovanje jim je zadnji mesec v pomoč izplačal 20.000 tolarjev. Delavci tudi niso dobili marčevske plače, dela aprilske in regresa. Njihove terjatve se zaradi neizplače-vanja plač iz meseca v mesec povečujejo, vendar jih kot največje upnike pri poplačilih z denarjem od razprodaje podjetja nihče ne upošteva. Tako nimajo veliko možnosti, da bi sploh kdaj prišli do pripadajočega denarja. Vse pogo-
plačilih niso enakopravno obravnavani (izplačila samo nekaterim). Tiste, ki delajo, podjetje menda izplačuje tudi kar v gotovini iz blagajne. Tudi v Pionirju Standard so delavci že prejemali izplačila v obliki akontacij na roke. Ždaj se že poraja tudi vprašanje, koliko de-
• Zaposlenim in javnosti še vedno ni znan program sanacije podjetja, vendar je več kot očitno, da so bila dosedanja prizadevanja neuspešna.
SičjSS SG tuui prituŽbe, da pri iz-
lavcev bo še ostalo v Standardu v bodoče, saj so jim 18. oktobra potekle pogodbe o začasni razpo-reditvi v tn
.w W\/UIVfclk/.
B. DUŠIČ GORNIK
ZA TOVARNO V BIVŠEM AGROSTROJU
IVANČNA GORICA -
Navkljub nasprotovanju Ze-
lene alternative Slovenije so ivanški svetniki skoraj soglas-no dvignili roke za načrt, s bi v bivših prostorih Agrostro ja pri Malem Hudem predstavniki ljubljanskega Auto-commercea prihodnje let začeli proizvodnjo gunujas 1 in plastičnih delov za avtomo* bilsko industrijo, predvsemza Mercedes-Benz. V letu naj bi zaslužili z izvozom dobrih 7 milijonov mark, čez o let pa že 30 milijonov marK. Proti je bil le predsednik n? Ivančna Gorica Franjo J
(LDS), njegov svetniški kote
ga Igor Bončina pa seje vz žal. Pojasnila sta, da so bi krajani na zboru proti tovarni, ker se bojijo onesna
4.VIIJU.
Varuhov delovni dan v Novem mestu
Ivo Bizjak: socialnih težav je na Dolenjskem manj kot drugod - Tlidi sodni postopa niso tako zaostreni - Predvideni odvzem državljanstva zavrača iz več razlog*^.
• Kdor vedno govori resnico, si lahko privošči slab spomin. (Heuss)
NOVO MESTO - V sklopu obiskov po slovenskih regijskih središčih seje varuh človekovih pravic Ivo Bizjak prejšnji torek mudil v Novem mestu, kjer je skupaj s sodelovci opravil 26 pogovorov z več kot 30 ljudmi, kar kaže na precejšnje zanimanje, ljudje pa brez težav najdejo pot do varuha, s^j se napj obračajo tudi pisno ali po brezplačni telefonski številki 080 15 30. Vrste za pogovor z njim pa skoraj ni.
• Ni bolj ohole stvari na svetu kot razum. (Vidmar)
• Ljudje radi verjamejo v to, kar želijo. (Moliere)
“Če lahko sklepam iz razgovorov v Novem mestu, na tem območju socialna problematika ni tako zaostrena kot drugod po državi, ob sicer zelo dramatičnem stanju v slovenskem sodstvu pa sem v Novem mestu dobil občutek, da tu ta problem le ni tako
kritičen, čeprav se je nekaj ljudi obrnilo name zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov. Iz podrobnih pogledov posameznih postopkov smo sicer ugotovili, da se ustrezna procesna dejanja ne opravljajo
Rad bi napisal nekaj o smislu življenja in nekaj o smislu smrti. In medtem ko razmišljam, katere besede bi uporabil, se začno v meni kdove zakaj oglašati verzi iz Večne pesmi, profesorju Janku Jarcu tako ljubega Litaipoja:
“Ko pišem pesem, skozi okno zrem,
kako se v vetru šibki bambus maje...”
taje
Je eden od zadnjih dnevov zlatega oktobra. Vse se zlati, vse žari v barvah: drevesa, hribi, polja, potoki. Se voda počasne Krke je bolj zelena. Tlidi Novo mesto si je
olj zen
nadelo pastelno tančico. Zvečer se i dež
• Varuh človekovih pravic seje že odzval na predlog za razpis referenduma, ki bi odločal, ali odvzeti državljanstvo vsem, ki so ga dobili po 40. členu zakona o državljanstvu. Njegovo stališče je jasno, referendum pa zavrača iz več razlogov: takšno vprašanje ne bi prestalo ustavne presoje, gre za nevaren proces, ki bi lahko povzročil destabilizacijo naše države, ob osamosvojitvi pa smo se za nekatere stvari pač zavezali in zakon, kot je, sprejeli pri polni zavesti, za kar so bili tudi resni razlogi.
VARUH V NOVEM
bo po deželi zleknil mir.
Prof. Janko Jarc mu ne bo nikoli več prisluhnil. Nikoli več se ne bo sklonil nad bel list papirja in ga zapolnil s kakim besedilom. Ne takšnega ali drugačnega spisa ne bo več napisal v tisti starinski hiši na novomeškem Grmu, ki je bila
njegov dom več kot sedemdeset let. Pre
rejšnji teden je dokončal svojo zemeljsko pot in legel k večnemu počitku. Umrl je dva meseca pred dopolnjenim 92. letom. Parke so mu namenile dolgo in plodno življenje.
Ime Janka Jarca bo z velikimi črkami zapisano v zgodovini in kulturi Novega mesta. Večino svojih umskih sposobnosti in ustvarjalnih let je namenil prav temu mestu in njegovim ljudem. Pa niti dolenjske gore list ni bil, pač pa Belokranjec, rojen v Črnomlju. Po gimnaziji, ki jo je končal v
Dolenjskem. Med najpomembnejša njegova dela te vrste sodi monografija o Rogu kot kraju najpomembnejših dogajanj NOB v Sloveniji. Pero je znal Jarc spretno sukati, saj je imel poseben dar za to. Pisal je do zadnjega. Njegovi spisi so izšli v najrazličnejših publikacijah, nekateri tudi kot spremne besede v knjigah avtorjev. Vsebin-
koncentrirano, se pa izvršujejo v razumnih časovnih presledkih,” je dejal Bizjak.
Problematika je zajela še upravne postopke, ljudje so se pritoževali na delo inšpekcijskih služb, predvsem urbanistične, kjer so se na ombudsmana obračali sosedje črnograditeljev; izpostavljeno je bilo tudi stanovanjsko vprašanje,
Vodja kabineta varuha človeZjak pravic Karl Erjavec in Ivo p na novinarski konferenci.
licijs*°
dobil je eno pritožbo na P° ^ se postopek, kar 2 težavi	y „|
nanašali na šolstvo, kar ^ pogosto v tem uradu. Ke J m Bizjak v Novem mestu	pravi'
ni obiskal zaporov, kar D.. ToSti. kmalu ob kakšni drug« Pr .g^jca Mnogo težav je tudi P° oV WT osamosvojitve, od Pr?bl„' iašk| cev, državljanstva m	:aškiu
pokojnin do odkiip^	vnj>^v
stanovanj oziroma vseh ,j v|ož
času moratorija. Prece]J 0ol°vl' zapornikov, od katerih ^ s0dn° ca nanaša na nestrinjanj^^ jod-
določbo ali na nekore
nega postopka, -j- q/<,Z
voda
sko zaokrožen prikaz tovrstnega
vlja
Novem mestu, je študiral ha univerzah v Ljubljani in Pragi ter
diplomiral iz zgodovine in literarne zgodovine. Kot gimnazijski profesor je služboval predvsem v Novem mesu in Ptuju, potem pa se je že začela druga svetovna vojna. Jarc se je znašel v internaciji, bil pa je tudi v partizanih. Po vojni je
nekaj časa služboval v Ljubljani, lil v Nc
maja 1951 pa se je vrnil v Novo mesto in prevzel ravnateljstvo nedolgo pred tem ustanovljenega
Dolenjskega muzeja. To ustanovo je potem kot njen prvi ravnatelj vodil do leta 1975, celih štiriindvaj-
set let.
Delo v muzeju in za muzej je pa edi-
bilo morda res glavno, ne pa i no, ki gaje Janko Jarc opravljal, ko se je odločil za vedno ostati v Novem mestu. Ves čas je tudi mar-
ljivo sukal pero in nadaljeval, s
£
pei
imer je začel v študentskih letih
in se poglobljeno ukvarjal že ves predvojni čas. To so bili najrazličnejši članki, študije in razprave o preteklosti Novega mesta, o pomembnih Novomeščanih in drugih Dolenjcih, o znamenitih zdradbah, še posebej o gradovih. Dobršen del svojega časa je porabil za pisanje zgodovine NOB na
Jarčevega snovanja predstavlja posebna številka Dolenjskega zbornika, izšla leta 1993 ob Jarčevi 90-letnici.
Prispevek prof. Janka Jarca v zgodovinsko in kulturno zakladnico Novega mesta in širše Dolenjske ne bo nikoli do konca ovrednoten. Veliko povedo o tem priznanja in nagrade, ki jih je dobil za svoj trud na posameznih področjih delovanja. Dobil je Valvasorjevo nagrado, potem dve Trdinovi nagradi, proglasili so ga za častnega meščana Novega mesta, če omenimo le najpomembnejše.
Nikoli pa ne bo pojasnjeno, zakaj se Janko Jarc ni bolj posvečal pesniškim muzam, kaj se je pravzaprav dogajalo z njegovim pes-nikovanjem. Daje imel poetizira-nje rad v posebnih, posvečenih oziroma vzvišenih trenutkih, je sam razkril prijatelju Jožetu Dularju in nekaj verzov izpod njegovega peresa smo lahko prebrali tudi v Rasti. Pomalem je pisal ves čas do konca svojih dni; menda je še malo pred smrtjo povedal nekaj svojih verzov neki obiskovalki v bolnišnici, kjer so mu lajšali bolečine. Sicer pa je pisal verze že v gimnaziji, ko je urejal rokopisni list Vesna. Bilje pripadnik generacije gimnazijcev, ki jih je zaznamovalo gibanje, danes znano kot novomeška pomlad, in jih vsaj poskusilo pritegniti v glasno klokotajoči vrtinec.
Zdi se, da se z Jankom Jarcem končuje obdobje, ko je bilo Novo mesto še kolikor toliko prepo-in to prav po ljudeh,
znavno,
kakršen je bil sam. V nas in med nami bo odslej živel kot legenda.
IVAN ZORAN
Rib'
Ljubljansko pismo
“Ne” za nevarne igrice s čustvi vseh državljanov
možno sprejemati zak ■ jualn« za nazaj posegali v m osn0vi pravice, pridobljene enjei>' zakona. S podporo zahtevi bi se odrekli ‘pSti, sodobne civilizacije - X pare-kulturi in dostojanstv . s jo
kujejo enakopraven o (0 je'
naših državljanov, ki
živijo in delajo z nam j.e|; kaj"
Zdaj bo morda kdo vf.ata!
ZLSD prva odklonila odvzem
pak, volitve trkajo na [daje zato jasno, zakaj LaP,njikO'
pravic “južnjakom”
LJUBLJANA - Med vsemi igricami s čustvi ljudi, ki se jih politične stranke lotevajo v predvolilnem letu, je najnevarnejša: vzbujanje ogroženosti v lastnem narodu, netenje in razpihovanje sovraštva - kot tokrat s pobudo Saše Lapa in Štefana Matuša - do Neslovencev. Slovenski nacionalni desnici (in tudi SLS) je s predlogom za razpis referenduma zoper Neslovence res uspel propagandni prodor v javne medije, vendar -za kakšno ceno!
Treba je bilo udariti plat zvona. Za vrv je tokrat prva potegnila ZLSD. Mag. Janez Kocijančič je podpisal izjavo: “Združena lista socialnih demokratov poziva državljanke in državljane Republike Slovenije, naj NE podpisujejo podpore zahtevi za razpis referenduma o odvzemu slovenskega državljanstva vsem tistim osebam, ki so ga pridobile po 40. členu zakona o državljanstvu. Takšna odločitev bi bila protiustavna, saj po 155. členu Ustave Republike Slovenije ni
mumsti pa v levi rog- Rrive ■ ta “podvig” desničaigtrpn^ volitve, mnogim Je . k3(,
menka Hribar, kij„|evi^ more očitati Pre,'ran .fi/toN3
stva, je v Mladini 24; okteta-
njihovo (naše) n0J „tranke' kole ocenila: “Desn .(l0j po zraven, eksplicitno ali L,v*l£
180.000 državljanov, K ^fi* li državljanstvo P°'7lŠD ^L
volilna baza LDS m ^S, kjL bolj pa me presene prek svojega člana' sp
SSS
SJSSSSSUgSfc
ne druge, ki se z državo
jo sicer baha ”
vsern^V

jen Balkan - “za zme .-pl VINKO ^
■lit
115
D
Kil, Jeli *>rja tot. felv «klj Uče Itr, S »e Woi fačel *rtv Pl 'ti E tor ( ton
'iko Pote Ni toic ž' Pa Prav toi, fona N t. K/ 'n to Ni
“pra,
N
'ere,
'ost
■Pri
N
S
toižiS
tob
s
Ne
Ni
Prort]
\d
No
S
%
a
Se
Nj
S
W0C;
Ns
[to la
s
toiljv
V
to VI
'fto,
N
S

i,
rm
S
v
ss
v«
s
‘‘Ota
S;
K
Sij,
P
Sr
'Ifil
S
S
,.'ai
r-
ib
A
lov
h
[ipf
*ai

[S
Nc
kv
K
ht

j jjvomeška kronika)
DIREKTOR - Dosedanjega dolžnosti direktorja novo-,es*e Komunale Marjana Kelvini5 so na zadnji seji mestnega imenovali za direktorja. ,v^ar pa je svoje vedejevstvo Wl >n pravo direktorovanje cel s prostim dnevom. 31. okto-.r’ *° ie bil zadnji dan njegove-yedejeystva,je bil praznik - dan Ofmacije, 1. november, ko je ...Pravo direktorstvo, pa - dan mrtvih,
- Občinski svetnik Fra-^dačar z Dolža, sicer pa direk-jJ(jtj.eo^etske uprave, se je na lil !JI,Seji mestnega sveta raz.hu-’ « da sedaj že vsak lahko svet-0|n pošilja razna pisanja, ki «!■ kar na lepem postanejo sam'n taka gradiva pošiljajo določenim svetnikom, dru-prav ^tern n’^ neverno.” Lepo in da se Bačar zavzema za 1 ln enake možnosti. Zakaj naj s,maPr™er dobili grozilno pismo vjj °en’ Poslanci, če bi ga morali
- Eno prvih takih pisem, iMi ,ne samo svetnikom, ampak ipr . Panu in celotni občinski jt0 l':	se moralo nanašati na
,erJlvi novomeški prometni Ho .’ 2e pravi kaos. Kandijski ter ,^.zaPrt> Seidlovo cesto so dj| avUoli toliko časa, da bi nor-'t!i ,'?radbeniki v tem času zvr-hi;i(e,.a ^0'g predor, semaforji
^ ^ delaio tflln npncHttipnr
pa na upravni enoti. Za
‘tife-L g Prcc,or, semaforji v kot h' l1a.t?e'aj° tako neusklajeno, jk_. bl*' eni v službi na občini, lam ,pa na upravni enoti. Za (mil;ekPa človek ni pred objest -pt opedisti varen niti na za ves sin,(j zaPrtem kandijskem mo-C°„h;upu. k> ga po mestu in t„bj dnJskih soseskah povzroča riittoestna ntularija, niti ne govo-
kob^ZE - Kako lepo bi bilo, .avze resnične. Zadnja ^tcia^a naP'etaj°> da cesto od lsfai,t Prot' Šentjerneju na novo ikova r^° zat0’ ker s' je Drnov-Va • ,arka kupila hišo pri N'JJeVem turnu *n da jo bo ititti , n'k vlade s svojim Artur-MCes/Shodil obiskovat po glad-
Sve v b‘*° tak°’ bili set|a,Se“ na Tblstem vrhu, saj bi lik vi,6?'jemejsko stran predsed-Vate ■ ‘z Brusnic, kjer včasih je asfj1}15, v°2'* dez Tolsti vrh, kjer
sk>
S«
ni [vo
J Ogradi napeljevanje vo-sti, a audo uničen, ica
H'1 log vi' n f >d'
y x	............
S h^U °d 16. do 22. oktobra Sle- ,v°»meški porodnišnici Jfi. jf°,,ela Grubar iz Vavte Nian;r^k°’ Andreja Kren iz Wof?|x Vasi ’ Leo, Bernarda
K a č2 PraProti • Miha’
.Vij., v Sas z Mirne - Nikola, S? •	'z Dol. Karteljeve-
i n0m?-a’ Milka Starešinič iz Cr ti Tatjano, Jožica Vide &itte 5rezovice - Dejana,
Cs,teiz^entjtrneia-
.?dk|a ’ “vlanja Mtroslavič iz fSMm? ' Tadeja, Ivanka Po-Saži« •r°n°ga - Davida, Ana tjt n12 Straže pri Raki-An-dSi-Ai ?nda Bubnjič iz Vavte s Krij'eksandra, Marjeta Ržen ' Blaža, Irena Marš s , Ce8a - dečka.
i?jSek; ga mesta: Alenka An-'i Tt

ržiške ulice 6 - Evo,
rnent iz Ulice Marja-dte,, -- 7 - Anjo, Nuška Pletič b>h njiv l/c - Ivana, Vil-5 *z Ulice Danila Bu-Maj '' rimoža, Alenka Vene r°ve 15 - Anžeta.
Čestitamo!
*°gled ročna k0 dela
Son*MEST0- v klubskih Doma starejših ob-tjeit1Kmihelu bo od 6. do 13.
°d 9. do 17. ure na viw?lava ročnih del, ki so ^ieni ' djegovi stanovalci v svet ročnih del!
“ v sve
V
MM I Z M A S IH OBČIM MM
V Krko manj kot polovico certifikatov
Delnice novomeške tovarne Krke vpisalo skoraj 80.000 imetnikov certifikatov - 55 odst. certifikata lahko vložijo drugam - Uspešna tudi prodaja za gotovino_
NOVO MESTO - Od srede septembra do srede oktobra je po vsej Sloveniji potekala javna prodaja Krkinih delnic. Za certifikate je bilo namenjenih 1.167.058 delnic v vrednosti 4,7 milijarde tolarjev, kar je 32,86 odst. vrednosti družbenega kapitala Krke. Po pričakovanju so ljudje vplačali precej več delnic, kot je bilo razpisanih. Delnice je vpisalo skoraj 80.000 imetnikov certifikatov, razpisana kvota pa je presežena kar za 187 odst.
Nominalna vrednost delnice v javni prodaji za certifikate je 4.000 tolarjev, izhodiščna prodajna cena pa 5.418 tolarjev. Zaradi velikega zanimanja bo končna prodajna cena delnice, tako kot določa zakon, za 30 odst. višja od izhodiščne in bo znašala 7.043 tolarjev. Kljub višji ceni vpisniki delnic ne bodo mogli svojega certifikata v celoti vložiti v Krko. Po podatkih, ki so na voljo po zaključeni javni prodaji, se za vpis Krkinih delnic okvir-
no upošteva 45 odst. vrednosti posameznega vloženega certifikata, ostalih 55 odst. pa lahko imetniki že sedaj vložijo v kako drugo podjetje ali investicijsko družbo.
Podatke iz javne prodaje mora preveriti še Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Glede na to, da je v Krko vpisalo delnice kar 80.000 imetnikov certifikatov, bo verjetno preteklo precej časa, preden bodo podatki o javni prodaji Krkinih delnic dokončni. Se-
Darila pričakuje 4.500 otrok
Kako zbrati najmanj 7.000.000 tolarjev - Bodo tudi letos obrtniki, Krka in občina glavni pokrovitelji? Kaj pa Revoz?
NOVO MESTO - Zveza pri- 1.500 tolarjev, vredno pa bo naj-jateljev mladine je v teh dneh na manj dvakrat toliko, več kot 1.000 naslovov podjetij in Ce bo dovolj radodarnih pokro-ustanov v novomeški občini posla- viteljev, bo tudi letos ob Veselem la prošnje za pomoč pri izvedbi decembru vse tako kot prejšnja letošnjega Veselega decembra, leta: začelo se bo z Miklavževim Organizatorji tudi letos računajo, sejmom in obiskom Miklavža na da bodo polovico potrebnega de- Glavnem trgu, vrhunec bo ognje-narja za nakup daril in programe met nad mestom.	pavi im
dobili iz novoletnega sejma na	BAVLltN
Glavnem trgu, ostale prispevke pa pričakujejo od dobrih ljudi. Iz lanskega poročila je razvidno, da je bilo obdarjenih 4.586 otrok tudi iz območja sedanjih občin Škocjan in Šentjernej. Tokrat bodo Škocjan-ci Veseli december pripravili sami, v Šentjerneju pa se že dogovarjajo za sodelovanje z novomeškimi organizatorji.
Letos naj bi bilo samo v novomeški občini obdarjenih 4.500 otrok v starosti od 1. do 7. leta. Za darila in programe je potrebno zbrati najmanj 7.000.000 tolarjev.
V lanskem letu so bili že tretje leto zapored pokrovitelji vsi obrtniki
• V Dolenjskem listu bomo vse do konca decembra objavili imena vseh, ki bodo kakorkoli pomagali k uresničitvi Veselega decembra ’95. Na žiro račun Zveze prijateljev mladine številka 52100-678-80209 so prvi znesek prispevali prav delavci Dolenjskega lista. Za darila so namenili 52.000 tolarjev.
občine Novo mesto, velik delež sta primaknili Občina in Krka, poleg njih pa še 42 podjetij, 18 krajevnih skupnosti, 10 osnovnih šol in drugi. Med tistimi, ki že nekaj let v dedkov koš ne prispevajo niti tolarja (pa bi lahko), je tudi Revoz; kljub temu tudi vsi otroci tam zaposlenih dobijo darila. Še več: vodstvo tega podjetja akviziterjem, ki ponujajo novoletna darila, enostavno povedo, da novoletne obdaritve pripravljajo pri Zvezi prijateljev mladine. Letošnje darilo naj bi organizatorje veljalo
SOLSKA HRANILNICA NA OTOČCU
OTOČEC - Dolenjska banka že od začetka svojega delovanja posveča posebno skrb mladim varčevalcem. Za vzgajanje osnovnošolske mladine k varčevanju in varčnosti sploh ter pravilnemu vrednotenju denarja je ustanovila že 26 šolskih hranilnic v večini osnovnih šol na Dolenjskem in v Beli krajini. Te dni se’ je tem pridružila še hranilnica v osnovni šoli na Otočcu. To hranilnico so ustanovili na pobudo vodstva šole, ki želi več kot 200 svojih učenk in učencev vzgajati tudi na tem področju. Šolska hranilnica bo delovala v posebnem prostoru, opremo je zagotovila šola, banka pa je poskrbela za obrazce, pisarniški material, računalnik in ostalo opremo, potrebno za poslovanje hranilnice, ter za zagonska sredstva. Delo v hranilnici opravljajo učenci. V banki so prepričani, da tako delo pripomore tudi k poklicnemu usmerjanju osnovnošolcev.
Dražji vrtci klestijo
proračune družin
/O spremembi razmerja še enkrat mestni svet?
NOVO MESTO - Svet staršev pri novomeških vrtcih zahteva, naj občinski svet ponovno prouči sklep o spremembi razmerja prispevkov za vrtec v škodo staršev. Poleg sklepa o 14-odstotni podražitvi, ki so jo vrtci predlagali že spomladi, je svet na predzadnji seji tudi določil, da starši po novem plačujejo 60 in ne več 50 odstotkov stroškov. Pobuda iz vrst staršev je bila za zadnjo sejo sveta že prepozna, zato bo obravnava na novembrski seji.
Podražitev je najbolj udarila najvišji razred plačnikov, saj se je, kot so poudarili na svetu staršev, nekaterim prispevek za vrtec povečal skoraj za 40 odstotkov. Posebej je tu treba omeniti matere samohranilke ter starše s povprečnimi plačami in dvema otrokoma. V najvišji kategoriji plačnikov so tisti starši, katerih lanskoletni zaslužek na družinskega člana je mesečno presegal 44.950 tolarja, meja za najnižji razred pa je 15.922 tolarjev lanskoletnega mesečnega zasužka na družinskega člana. Najvišji razred tako plačuje za 24-dnevno varstvo otroka med 1. in 2. letom starosti 17.535 (za starost 3 do 7 let 13.412) in najnižji 6.353 tolarjev (za starejše 5.901).
13 odstotkov staršev plačuje polovico ekonomske cene ali manj, 47 odst. jih plačuje 50 do 99 odst. cene in kar 40 odst. staršev odšteje polno ekonomsko ceno. Revnejšim staršem občina še vedno doplača več, ne le 40 odst. Po tem, da je za vrtce že oktobra zmanjkalo proračunskega denarja, lahko sklepamo, da občina za to dejavnost namenja premalo denarja.
Kot je povedala ravnateljica vrtcev Metoda Turk, se starši, ki ne zmorejo plačevati, lahko obrnejo na posebno komisijo. To pa čaka težko delo, saj je seznam prosilcev že zdaj dolg.
danji rezultati so okvirni, ko bodo dokončni, pa bo Krka vsakega delničarja pisno obvestila o številu njegovih delnic Krke.
Uspešna je bila tudi prodaja Krkinih delnic za gotovino.
A. B.
POPRAVILO STREHE NA HMEUNIKU
HMELJNIK - Grad Hmeljnik oziroma tisto, kar je od njega ostalo, je v hudo žalostnem stanju. Pred leti je ruševine uspelo zaščititi vsaj s streho, ki pa je tudi začela propadati. Zato je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pred kratkim naročil pregled in popravilo strehe, denar za to prepotrebno delo pa so dobili od Uprave za kulturno dediščino.
DRUGI ABONMAJSKI KONCERT
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi na 2. abonmajski koncert v sezoni 1995/96, ki bo v torek, 7. novembra, ob 19.30 v Domu kulture. Nastopil bo Jess trio Wien: Johannnes - klavir, Elisa-beth - violina in Stefan - violončelo.
Minister na terenu
Kmetijski minister dr. Jože Osterc s sodelavci v novomeški občini
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so bili na obisku v novomeški občini minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc s sodelavci ter direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Marija Lukačič.
Na pogovorih z novomeškim županom Koncilijo in sodelavci je beseda tekla o prenosu kmetijskih zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter o odnosu med skladom in občino. Po Osterčevih besedah je prišlo do nekaterih nerešenih vprašanj na tem področju in prav podrobnejši osvetlitvi in hitrejšemu reševanju teh vprašanj na terenu je bil namenjen njegov obisk v novomeški občini. Gre za nepozidana občinska stavbna zemljišča, za zemljišča, potrebna za razširitev občinske komunalne deponije, za odnose med Geodetsko upravo in skladom, za varstvo kmetijskih zemljišč. Beseda pa je tekla še o vzdrževanju gozdnih cest, za kar je letos po zatrdilih gostov iz Ljubljane zagotovljenega precej več denarja kot lani, o komasacijah in agromelioracijah ter namakanju kmetijskih zemljišč, o dveh načrtovanih vinskih cestah v novomeški občini ter o dveh projektih celostnega razvoja podeželja. Tik program že poteka v Žužemberku, v kratkem pa naj bi potrdili še podobnega za Podgorje z Uršnimi seli.
Po pogovorih na občini so se odpravili v podgorski krajevni skupnosti Stopiče in Dolž.
OTOČEC DOBIL MRLIŠKO VEŽICO - Na pokopališču na Otočcu so v nedeljo zjutraj po maši svečano odprli mrliško vežico, ki jo je tamkajšnja krajevna skupnost zgradila s sa/noprispevkom in drugimi prispevki krajanov, ki so ob tem opravili tudi več kot tisoč udarniški delovnih ur. V novem objektu sta dve lepo urejeni vežici in prostor za opremo, ki bi v skrajnem primeru lahko služil tudi za vežico. Trak sta prerezala predsednik krajevne skupnosti Jože Borse in novomeški župan Franci Koncilija, otroci otoške osnovne šole in cerkveni pevski zbor so pripravili kratek kulturni program, župnik Blaž Gregorc (na sliki) pa je vežico blagoslovil. (Foto: I. Vidmar)
* -
NAMESTO PIKAPOLONICE BO MEDVEDEK - Ob 31. oktobru, dnevu varčevanja, je Dolenjska banka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu pripravila 2. srečanje mentorjev in delavcev šolskih hranilnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Ob srečanju, ki so ga lepo popestrili mladi plesalci Kresa, je banka predstavila novi simbol mladinskega varčevanja. Namesto pikapolonice in ježka bodo poslej mladi varčevali v znaku medvedka. Mladih varčevalcev je vsako leto več. Minuli teden so na osnovni šoli Otočec osnovali 27. šolsko hranilnico, po Dolenjskem pa deluje tudi 57 cicibanovih hranilnic. (Foto: J. Pavlin)

PLOČNIK POD TRŠKO GORO - V soboto so delavci novomeškega Cestnega podjetjaasfaltirali pločnik, ki vodi od glavne ceste v Mačkovcu mimo srednje kmetijske šole do vasi Sevno pod Trško goro. Pločnik ob tej kar prometni cesti bo še posebej dobrodošel za dijake kmetijske šole, ki so doslej v šolo in iz nje morali hoditi kar po cesti. (Foto: A. B.)
Krka: po dobrem delu dober dopust
Letos je v okviru Krke letovalo 3900 krkašev in njihovih družinskih članov
NOVO MESTO - Krka je znana po tem, da dobro skrbi za letovapje in prijetno preživljanje prostega časa svojih zaposlenih sploh. Samo v letošnjem poletju je letovalo več kot 3900 Krkinih delavcev in njihovih družinskih članov. V to število pa niso znjeti tisti, ki so letovali v katerem od Krkinih zdravilišč.
Krka je v času svojega obstoja kupila ali zgradila številne počitniške objekte v Sloveniji in ob jadranski obali. V Bohinjski Bistrici, Nerezinah na otoku Lošinju, Maredi pri Novigradu in Gajcu na otoku Pagu ima Krka 312 ležišč.
Vse več krkašev preživlja dopust aktivno. Tako je letos letovalo v gorah, na turističnih kmetijah in v raznih kampih 450 Krkinih delavcev. Vse več pa jih preživi dopust v tujini; letos je v organizaciji Krke potovalo v tujino okoli 300 zaposlenih. Vsa ta potovanja in
letovanja so organizirana in ne le turistična, tako da ljudje spoznavajo nove dežele, s katerimi Krka trguje, njihove ljudi, jezike, običaje, navade.
Krka svojim zaposlenim in njihovim družinskim članom omogoča dopustovanje pod ugodnimi pogoji v svojih zdraviliščih, se pravi v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter v Strunjanu. Krkina služba za družbeni standard pa organizira dopustovanje tudi v ostalih slovenskih zdraviliščih. Letos je del dopusta v katerem od zdra-
vilišč preživelo že 1200 krkašev in njihovih družinskih članov.
V Krki poskrbijo tudi za letovanje otrok svojih zaposlenih. Že več let “Krkini” otroci letujejo na Debelem Rtiču, letos jih je bilo 70.
Tako Krkina služba za družbeni standard skozi vse leto skrbi, da krkaši in njihovi družinski člani kar se da lepo preživljajo svoj prosti čas. Osredotoča se predvsem na dva vidika - kulturni in športno rekreativni. V jesensko-zimski sezoni organizira oglede kulturnih prireditev v Novem mestu, Ljubljani, na Dunaju, poleti popelje krkaše na operne predstave v Verono in na druge kulturne prireditve v domovini in tujini. Za športnike oz. rekreativce je izbira še večja.	a, g.
MM 12 NAŠIH OBČIN
MM
S konjsko vprego po mošt
V Drašičih so zadnjo oktobrsko nedeljo - tako kot nekdaj - pobirali mošt za sosesko zidanico
DRAŠIČI - Še med obema svetovnima vojnama je bilo v Beli krajini okrog 40 soseskih zidanic. Danes sta le še dve, na Božakovem in v Drašičih, kjer s ponosom in z vso skrbnostjo negujejo tradicijo svojih dedov in pradedov. Soseska zidanica v Drašičih je na primer stara vsaj toliko kot vaška cerkev sv. Petra in Pavla, na njej pa je letnica 1773.
V drašički soseski zidanici bi lahko za začetek leta šteli zadnjo nedeljo v oktobru, ko po zidanicah članov soseske pobirajo mošt. Za vsak popiti liter v soseski zidanici morajo dati člani, to pa so skoraj vse domačije v vasi, po poldrugi liter mošta. Tistega pol litra pri vsakem litru gre za članarino in ga soseska proda, denar pa porabi za vzdrževanje cerkve ter za pomoč pri nakupu krste ob smrti člana soseske. Kletar ima na rovašu natančno zaznamovano, koliko mošta mora dati vsaka hiša, tisti, ki od zidanice do zidanice pobirajo mošt, pa imajo pravico poskusiti pijačo iz vseh sodov in vzeti tisto, ki se jim zdi najboljša. Izbirajo lahko med belokranjskim belim in laškim rizlingom.
Spreminjanju načina življenja v Drašičih so prilagajali tudi pobiranje mošta. Tako so pred približno četrtstoletjem vozove s konjsko vprego, na katerih so bili sodi z moštom za sosesko zidanico, nadomestili traktorji s prikolicami. Letos pa so se v
PO STARIH NAVADAH - V Drašičih je, kot nekdaj, konjska vprega mirno čakala tudi pred zidanico vinogradnika Jožeta Starihe, ki je moral dati v sosesko zidanico 46 litrov mošta.
Drašičih odločili, da bodo obudili spomin na čase, ko po vaških poteh še niso brneli traktorji. Znova so v voz zapregli par konj in počasi vozili od zidanice do zidanice. V lepem nedeljskem popoldnevu je bil to pravi vaški praznik, ki seje nadaljeval 1. novembra ob 15. uri, ko so -tako kot že neštetokrat na isti datum in ob isti uri - v soseski zidanici pokušali mošt. Ko pa bo na martinovo iz mošta postalo vino, ga bodo dali radi pokusiti tudi turistom, ki jim z veseljem razkažejo zidanico in povedo zanimivo zgodbo o njenem delu.
M. BEZEK-JAKŠE
Ne le toča, kriv je tudi sivi trg
V kleti metliške zadruge so letos sprejeli le dobrih 500 ton grozdja, lani pa kar 1.100 ton - Mnogi vinogradniki so se odločili grozdje ali vino sami prodati
METLIKA - Vinska klet metliške kmetijske zadruge je letošnjo jesen sprejela dobrih 500 ton grozdja, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Še leta 1985, ko je bila huda pozeba, so vinogradniki pripeljali v klet več grozdja. Sicer pa je bilo letos 72 ton ali sedmina vsega v klet pripeljanega grozdja iz zadružnih vinogradov, kjer je še vedno ostalo 3 do 4 tone laškega rizlinga za posebno trgatev.
V klet so letos sprejeli le 13 ton grozdja kvalitetnejših belih sort, kot so sivi pinot, šardone, rumeni muškat, sovinjon, renski rizling. Zgodnjih rdečih sort (portugalka, šentlovrenka, game) je bilo 60 ton, laškega rizlinga, kraljevine in mešanega belega grozdja pa 110 ton. Največ, 312 ton, je bilo rdečih sort, kot sta frankinja in žametna črnina. Kot je povedal vodja vinske kleti Anton Pezdirc, so v lastnih nasadih natrgali manj, saj so v zadnjih treh letih obnovili 5 ha vinogradov, ki še niso v polni rodnosti. Toda to ni edini razlog za manjši odkup. Ob cvetenju trte je bilo slabo vreme, zato je bil tudi manjši nastavek, poleti pa je po Beli krajini večkrat klestila toča. V zadnjih letih se za prodajo grozdja v vinsko klet vse manj odločajo semiški in črnomaljski vinogradniki. Še pred sedetimi leti so pripeljali petino v kleti odkupljenega grozdja, letos pa le še 6 odst.
“Letos so si številni vinogradniki sami našli kupce za svoje grozdje ali so se odločili, da ga bodo predelali doma in prodali vino. To je sivi trg, saj gre v večji meri za prodajo vina brez plačila davščin. Ker mora zadruga plačati vse da-
Davke morajo plačati vsi!
Potem bodo davčne obveznosti tistih, ki jih redno poravnavajo, nižje, so menili svetniki
ARANŽIRANJE CVETJA - Kako vedoželjne so metliške ženske, so dokazale pretekli teden, ko so se množično udeležile prikaza aranžiranja jesenskega cvetja z domačih vrtov ter izdelovanja adventnega venčka. Predavanje, ki sta ga organizirala društvo kmečkih žena v Metliki in metliška kmetijska svetovalna služba, je bilo toliko bolj dobrodošlo, ker je bilo tik pred 1. novembrom, tako da so gospodinje lahko pridobljeno znanje s pridom uporabile pri okrasitvi grobov. V skrivnosti aranžiranja cvetja jih je popejal črnomaljski cvetličar Vinko Papež.
ČRNOMELJ - Pohvala vodje črnomaljske izpostave Republiške uprave za javne prihodke (RUJP) Draga Ladešiča, da so bili lani in predlani v črnomaljski občini med boljšimi izterjevalci davkov in prispevkov v Sloveniji, saj so izterjali dobrih 92 odst. denarja, je med svetniki naletela na različne odmeve. Eni so mu svetovali, naj bodo črnomaljski davkarji povprečni in ne najboljši izterjevalci, drugi pa so menili, naj bo izterjava 100-odst., kajti če bodo plačevali vsi, bodo davki v povprečju lahko manjši.
Sicer pa je bilo največ besed o dajatvah od obrtne dejavnosti, ki gredo v milijarde tolarjev, lani pa jih je v takratni črnomaljski občini od svojega dela plačalo 506 obrtnikov in 287 pri njih zaposlenih delavcev. Vendar te dajatve plačujejo le ljudje, ki jim morala veleva, da delajo po zakonu, veliko pa je sive ekonomije. Nemalokrat se zgodi, da zaradi anarhije pri plačevanju obrtniki ne dobijo plačila,
davke pa morajo redno poravnati, sicer jim na RUJP zaračunajo oderuške obresti. Zato so obrtniki predlagali, naj vsaj del teh obresti ostane v občini.
Svetniki so se začudili, ko so prebrali, da je bilo lani v občini za plačilo davka od stavb le 217 zavezancev, od vikendov in zidanic pa 399. Ladešič je pojasnil, daje evidenca o tem premoženju zelo skromna, RUJP pa ni ne usposobljen ne pristojen za pripravo natančnejšega seznama. Skromno je bilo tudi plačevanje turistične takse, kar se je očitno zdelo sumljivo
* Kako centralizirana je davčna politika, je Drago Ladešič ponazoril tudi s tem, da v črnomaljski občini letos kljub dodatnemu pozivu ni dalo napovedi za dohodnino 500 zavezancev. Vendar pa črnomaljska izpostava RUJP ne more ukreniti ničesar, ampak mora počakati, kakšna bo glede tega politika v vsej Sloveniji.
©	v v	i puščenem dvoru sj	)et živi	jen	je
Dokaz, kako resno se na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine lotili krajinskega parka Kolpa, je tudi kmečki dvor v Žuničih				
ŽUNIČI - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil prve predloge o varovanju reke Kolpe in osjega območja ob njej od Otoka nad Vinico do Fučkovcev pod Adlešiči. Njihov poglavitni namen je, da bi v bodočem krajinskem parku Kolpa ohranjali naravno in kulturno dediščino.
Glavna naravna znamenitost parka je čista in topla Kolpa, posebnost parka pa značilna kulturna krajina s steljniki, vaškimi gmajnami in skrbno obdelanim vrtačastim kraškim svetom. V parku sta dva gozdna rezervata, eden od njiju je tudi biotop sive čaplje, sicer pa je v parku moč najti vrsto redkih živali, kot so vodomec, mali deževnik, potočni rak, želva sklednica. V vaseh, zajetih v bodoči park, se je ohranila tradicionalna domača obrt, kot je izdelovanje lanenega platna, vezenje, pisanje pisanic, pletar-stvo.
Enega takšnih dvorov je v Žuničih št. 2 kupil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V žuniškem dvoru nameravajo namreč urediti sedež uprave parka, a ob tem ohraniti etnološke značilnosti domačije, čeprav v druge namene.
Dvor je štiristranično zaprta domačija, ki jo sestavljajo stano-
vanjska hiša, skedenj, hlev in na sredi dvorišče in velja za tipično domačijo, značilno za ta predel Slovenije ob Kolpi. Prvi dvori so nastajali v začetku stoletja, ko je prišel večji val izseljencev iz Amerike. Dvor v Žuničih št. 2 -po domače hiši še vedno pravijo pri Šokčevih, čeprav v njej vsaj 20 let ni več življenja - je eden novejših. Na srečo je dobro ohranjen. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je v njem doslej opravil le najnujnejša obnovitvena in vzdrževal-
na dela. Projektant Bojan Koš-merl pripravlja sedaj projektno dokumentacijo, za katero je denar zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. Poglavitni cilj zavoda je, da v dvor zopet prinese življenje. Kot je povedala Mira Ivanovič z Zavoda, bi skedenj namenili za prezenta-cijsjce namene, zborovanja, razstave, srečanja, podstrešje morda za sobe, v hiši bi bila uprava in sprejemnica, v kletnih prostorih bi uredili klet. Sicer pa načrtujejo spoznavni večer z vaščani, ki bodo povedali, kaj želijo in pričakujejo od svojega novega soseda.
M. BEZEK-JAKŠE
tudi davčnim inšpektorjem. Njihov sum se je potrdil, saj so ugotovili, da jih je letos od 12 zavezancev plačalo takso le 6, medtem ko jih je 6 opravljalo turistično dejavnost brez registracije.
M. BEZEK-JAKŠE
ODLOŽILI SPREJEM ODLOKA
SEMIČ - Semiški svetniki so na svoji zadnji seji ponovno razpravljali o odloku o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost in prazgodovinskega naselja Mover-na vas, Judovske hiše, podružnične cerkve Žalostne Matere božje in razvalin gradu Krupa za kulturni spomenik. Ker so krajani vaške skupnosti vasi Stranska vas, Krupa, Praprot in Moverna vas sprejeli sklep, naj zaščitijo le tisti del, ki ga odkupijo v skladu z dogovorom z lastnikom, so bili tudi občinski svetniki soglasni, da sprejem odloka odložijo za nedoločen čas.
PRVE VOLITVE V NOVI KRAJEVNI SKUPNOSTI
SINJI VRH - V mladi krajevni skupnosti Sinji Vrh so imeli minulo nedeljo volitve članov sveta krajevne skupnosti. Udeležba na volitvah je bila 84-odst., največ glasov pa so izmed 11 kandidatov dobili Dušan Žalec, Boris Fortun, Ivan Černjak, Ivan Vrbanac, Jože Tomašič, Ivan Kobe in Peter Rade. Izmed njih bodo izvolili predsednika sveta krajevne skupnosti.
zdja in plačilni pogoji ugodni. Za kilogram grozdja so v zadrugi ponudili glede na kakovost in sorto od 61 do 190 tolarjev. 60 odst. plačila bodo vinogradniki dobili naslednji teden, ostalo do konca marca 1996, plačilo grozdja pa se bo do takrat povečevalo glede na rast vinskih cen.
M. BEZEK-JAKŠE
mmi
5Š£c*l
* V metliški vinski kleti imajo na zalogi še dobrih 500 tisoč litrov vina, pričakujejo pa, da bo država dovolila tudi uvoz, tako da bodo kljub letošnjemu skromnemu odkupu grozdja imeli za prodajo na voljo milijon litrov vina. Tako načrtujejo, da bodo poslovali pozitivno.
jatve, vinogradnik ve, da bo iztržil več, če bo vino prodal sam. Poleg tega odprto vino ni bistveno cenejše od stekleničenega, s katerim so večji stroški,” pravi Pezdirc, ki je prepričan, da so letošnja cena gro-
OBNOVA VINOGRADOV SE NADALJUJE - Metliška kmetijska zadruga ima na Vinomeru in v Vidošičih 25 ha vinogradov. Petino so jih v zadnjih treh letih že obnovili. Terasaste nasade preurejajo v vertikalne, ker pa so novemu načinu sajenja prilagodili tudi mehanizacijo za obdelavo, načrtujejo obnovo vseh vinogradov. Prihodnje leto se bo 20 tisoč trtam v obnovljenem vinogradu v Vidošičih pridružilo še okrog 6 tisoč novih trt, prav te dni pa so vinogradniški delavci pričeli rezati enoletni les (na fotografiji) in sekati stare trte. (Foto: M. B.-J.)
O martinovanju nekoč in danes
Program za vinski praznik
ČRNOMELJ - Črnomaljska podružnica društva vinogradnikov Bele krajine bo 10., 11. in 12. novembra pripravila v restavraciji Grad in pred njo že tradicionalno zabavno-turistično prireditev “Martinovanje 95” ter hkrati ocenjevanje mladih vin. Za vinogradnike pa se bo prireditev pričela že veliko prej, saj bodo v petek, 3. novembra, od 12. do 20. ure v restavraciji Grad sprejemali vzorce mladega vina, ki ga bodo ocenjevali dan pozneje, v nedeljo pa bodo vinogradniki že lahko zvedeli rezultate.
V	sredo, 8. novembra, bo ob 18. uri v sejni sobi občine predavanje prof. Dušice Kunaver o gostoljubnosti v turistični ponudbi vinske ceste, 9. novembra ob 19. uri prav tam predavanje o nekdanjih šegah in navadah pred in med martinovanjem v Beli krajini ter 10. novembra ob 16. uri predavanje o izolaciji in hlajenju vinskih kleti.
V	petek, 10. novembra, bo ob 18. uri otvoritev “Martinovanja 95”, slavnostni govornik pa bo župan Andrej Fabjan. Hkrati bo otvoritev slikarske razstave osnovnošolcev o vinograništvu, razstave pogrinjkov in kulinarične razstave. Ob 18,30 bo v kleti restavracije Grad predstavitev knjige etnologa mag. Andreja Dularja “Pij, kume moj dragi”, sledila bo podelitev srebrnih in bronastih priznanj za mlada vina ter zabava s plesom. V soboto, 11. novembra, bo ob 10. uri prikaz obrti in vinogradniških običajev ob spremljavi ctno tam-buraške skupine iz Predgrada, ob 14. uri degustacija, ki jo bo vodil mag. Mojmir Wondra, uro pozneje pa povorka po mestnih ulicah s prikazom trgatve nekoč in danes. Sledila bo razglasitev najboljših slik in pogrinjkov, ob 17. uri pa v sejni sobi občine predavanje mag. Wondre o kletarjenju in negi mladega vina. Podelili bodo priznanja za najbolje ocenjena vina ter dan končali z zabavnim programom. V nedeljo bo ob 8,30 nastop folkloristov in tamburašev iz Dra-gatuša, ob 9. uri blagoslov in krst mošta, nastop črnomaljske godbe na pihala ter ob lO.uri vodena degustacija v kleti restavracije Grad.
M. B.-J.
SprehodpoMetjijjJ []
V METLIŠKI ZVEZI PRI' V]
JATE1JEV MLADINE delajovz-trajni in trmasti ljudje. Že n i let dobesedno prosjačijozattenai, ki ga potrebujejo za novoletno daritev otok. Uidi letos naj bi d° bila metliška mladina pak**‘ J
nedtass a
s takšnim načinom dela pre -rju ti. Morda bi se v tem Prirner P..	■Pel
budile sile, ki bi spoznale, dataB olj, ne in nodobne akcije ms S
M
4ia\
POLETNIH kulturnih prireditev
“Pridi zvečer na grad J je.
voljstvo m skrb obiskovlc j na stvari ne bi šle po zlu Resmr Ii,,h,v m inravlialm odbor pri ’
»»tei
Nc

jem delu ni osamljen, i3 dp0ro skih veljakov ima močno P P^,ft je Res, da bolj moralno k°' f^akni- ' °s| toda tudi to se bo, kaze, p ,itve
računu.	__.r, a MICI lu'
DA L PREVEČ
'lem
MiiS
>
ti V IV u *
SMO BELOKRA1-^1 jjtja PREVEČ ZAPRTI v svoje 1 .P^. Jt&
:LPalSšSnedaS Jj
škem opismenjevanju u	n
te,
nate za ovratnik, pa P.°*a°esnico, vas.” Opozorili so tudi na r QgJ-da dežela na sončni st«yV
janev nima svojih prestavi republiških organih.
Čmomaijskidro^.
STAVBE - Črnomaljsk' ki so se na zadnji seji s ^jviH;
Kil /A Ha nrinmviio StfOKV . flj
stikam in kaj his-N^^t k*
Ss
lisuSs1' $
mladoporočencem, ki* V§či m« A) v Črnomlju, občina ne Pr*>ra- A. buteljke vina, s katerim b nobč,n3 far vili. Pravi, da razume, o dobro- #« nima denarja na pret? ’ le kJe
Po mestu je v zau.^-tja. n j. g<
sadila veliko drevja i kornunal(|aj Ji v
SSŠSi-s^
terega doma potrebna	p%
meda.
—,°S ffll' feJ1
C
k —-----------..H.ld8: »i{aJ
ZELNIK - Naslo^etniel^. Sni
Kfcgggfc
nilbni Plut skromno pr')asic6 K
EK PSAV-^t &
vseh treh bclo^a^etliiafup«i’
jjjjjme iz Kočevja } II MAi
VRdča	I -..jIMMB-
ROČA DELITEV - Ker ima f™na enota po zakonu pravico Prostorov, ki jih je zasedala
1 Z
ASI
H OBČIM
MŠŠ
j itazmejitvijc pristojnosti med '? °b<5ino, in ker jim mora bir3’ Ae jih želi preseliti, zago-1 nove enake ali boljše pro-n, ’so bili razgovori med up-2?not° in občinsko upravo o litvi prostorov tudi v Kočevju ta,,?. Precej “vroči”. Kljub sejmi je prejšnji ponedeljek j'° “ogovoriti, čeprav malce 1 zadovoljstvo Občinarjev kot Mstr"6 enote- Ta se bo iz prvega »eJffPJa’ kJer je urad župana, 'o im' ? V tre,je nadstropje, kjer ltVo;,a na razpolago celotno ■išnf Jr-n, stavbe, iz katere so se e s'u^be in javni tožilec eini, računovodstvo občine
pjjgV »računovodstvo oocine
„0 'n°t> skušala urediti tudi Hatc?jr’ kjer so sedaj radioa-
PrSjV PRODAJNI salon -(ov j0,sredo je Kočevje dobilo
fasir upravne zgradbe. V
-<ie rrl p,oslovni partnerji, dobiti &TVnnUdi hišni inventar. ^TVoiutev ŽE KMALU -fcbfn Ureclitvi celotnega kom-Lu"°ye Petrolove bencinske 4 rv^.Kočevju se bližajo kon-■iiit bn°r,*fv ^rPalke in nove trgo-»fcseCana‘kasneie do sredine tega
°BČAN sprašuje, E^ED odgovarja
SjJ meniš o pogostih glaso-• 6 j/ seJah občinskega sveta ? % . 1 doma tolikokrat dvignil W' °0° samo na eni seji, bi si Prebelil vse stanovanje.
zobotrebci
<t	ll^E- Občinske gasil-
^»nim ? Ribnica, ki je pred ne-'me|a 40-letnico obstoja, Slovet Seveda bo zveza, ki 'ibnijiJ ‘4 gasilskih društev iz i*tj,|e j Online, delovala še na-* Poslej pod novim ime-času in razmeram % v je namreč preimeno-^0Vi nJ?ko zvezo Ribnica.
%/‘prostori za praz-
Nlilr« P°častitev občinskega ■ ^vilt^0 le.tos v Ribnici poteka-lyriost; .Prireditve in druge ak-W' "led njimi je bila tudi No, 'vPritev novih poslovnih Nt)ora /’ ribniškega občinskega > Socialdemokratske stran-fv Rihn‘Je na Seškovi 50. SDSS tal,?10' najmlajša stranka in i iivahA1 a ie na lanskoletnih j Polepr,es.ePetila. Iz njenih vrst Stan S »tirih svetnikov tudi k^lan ra.nka ima danes okoli li kr! v ln °d prejšnje sobote "Oevn' obor stranke v Do-
!a VmLi!TetnejSa PONUD-fta p;lmelijsko-gozdarska za-Dr.Pd sv^'Caie Prcd kratkim v Izbira
SSy3&5SSp£
A^ier^0111 ^°kalu zadruge v ?^0?Jcentru Ribnice, kar ■ nsIfA'b' zadruge za boljšo ■n trgovsko ponudbo.
. Uški sel
S &ODPRT OB SOBO-H U.^EDEUAH - Thrjaški fcVan e|;e8a lastniki so (bili?) ffde uerspergi je odprt za Wjah .etpikov ob sobotah in 3iSltn pi° J® Poskrbljeno tudi za Sv^Haini b°- Ob ostalih dneh sk, . napovedane organi-
|feFA
?tn»'AVl V ui
HANA NA UUBUANI - Ni
bo'! $ 'D(]f?" 'e turjaški grad, am-,Sl, kape'a Thrjačanov na V WleH p '•v njej bi moralo biti a"1' K a smCe 8rofa Hana (1838-■P>’ Ifttt d0|L0 zvedeli, da bi bila na-1-'ja ra, aPe.'e zaman. Srce je te 8 v te‘avi “Srce in ožilje”, ki eJ&lRnJJ^Vern gradu v Ljubljani. 0f kX ir.,.0 Se je zaljubil v domače
A K.i( miaHS0 ga poslali v tujino,
^ ,fe>eva|'; 'n '° niegovo Želi'
Sola
llv Vep?.[e začela pi
>r i osnovni delovati
K Kka^o.ay ki jo'vodi znani <''\e ^ Phišde Rl^an Hauptman iz
^W88889*isR9feS&
sr
SESKE
osnovni šoli.
tref |WvSan Klemenčič. i,C|a i^loii?^ MRH A. "Topel čaj *n t dolarji lahko ob vsakem |l'	k zal°' da se v hlad-
i8	VA,kinnu ne bodo prehladili,
, j	ker voda iz vodovo-
k 'zdrava.”
____ NEBESNA
Astronavtski krožek so
Deljena mnenja Ribničanov o naravnem parku
Gozdarji za, kmetijci proti
RIBNICA - Na četrtkovem razgovoru z državnim podsekretarjem Uprave RS za varstvo narave Mladenom Bergincem o določitvi dela ribniške občine za regionalni park Kočevsko - Kolpa, so se izpričala zelo deljena mnenja Ribničanov o predlaganem parku. Jože Oblak, ki poleg zaposlitve na področju kmetijstva tudi kmetuje, je opozoril, da se pozablja, da v park ne bodo vključeni le državni, ampak tudi zasebni gozdovi. Dejal je, da pogreša ekonomske dokaze o upravičenosti parka. Ob izraženem nestrinjaju s prebranim v gradivu o parku, da sečnja v gozdovih, ki bodo zaščiteni pod parkom, ne bo dovoljena, pa je vprašal, ali bo res tako. Njegovo vprašanje, na katerega je Berginc odgovoril, da bodo upoštevani gozdnogospodarski načrti in da bo park moral imeti skupni razvojni plan za obdobje 5 let, v katerem bodo združeni interesi države in domačinov, je Janez Levstik iz Gozdnega gospodarstva Kočevska Reka, ki je sodeloval pri pripravi gradiva o parku, označil za provokativno. “Dejstvo je, da gozdovi umirajo in da bodo tudi gozdnogospodarski načrti zmanjšali etate. Gozdarji poudarjamo, da je potrebno finalizirati lesno proizvodnjo, naj se les ovrednoti in park je možnost za to,” je dejal Levstik.
V bran pripravljenemu gradivu o parku, ki po Berginčevih besedah “ni izhodišče za razpravljanje”, se je postavil tudi Peter Levstik iz upravne enote Ribnica. “Pomembno se mi zdi, da se kraj, v katerem živim, ohrani pri življenju. Ljudem se morajo zagotoviti enake ali boljše možnosti življenja kot ostalim prebivalcem Slovenije in gradivo o parku je do sedaj edini dokument, ki sem ga videl in ki kaže možnosti za dosego tega cilja,” je pojasnil svojo podporo parku Levstik.
Kritično vprašanje kmetijske svetovalke Irene Šilc iz Ribnice, zakaj v projekt še niso vključili domačinov, ne le strokovnjakov, pa tudi kmetov in drugih ljudi, je ribniški župan Jože Tanko označil za neumestno.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ŠE PREMALO DENARJA
VELIKE LAŠČE - V Laščah so ugotovili, da bo imel občinski proračun letos okoli 125 milijonov tolarjev dohodkov in ne le 103 milijone, kot so prvotno izračunali. Dobili bodo namreč več na račun izravnav. Kljub temu pa bo izdatkov za okoli 45 milijonov tolarjev več, zato je še vedno vprašanje, kako bodo prihodke in odhodke izravnali.
Ponoven razpis
Odločitev izredne seje
KOČEVJE - Na izredni seji občinskega sveta, ki je bila sklicana na pobudo kočevskega župana Janka Vebra 21. oktobra, so kočevski svetniki ponovno obravnavali problematiko malega gospodarstva v občini in v zvezi s tem že drugi razpis o razdelitvi sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
Svetniki so na sobotni seji sklenili, da se ponovno objavi razpis za razdelitev 26 milijonov tolarjev kredita za malo gospodarstvo. Prvič razpisanih sredstev niso razdelili, ker je obstajal sum, da nekateri kandidati, ki naj bi po predlogu odbora za finance kredite dobili, niso zadovoljevali vsem razpisnim pogojem. Svetniki so tedaj odboru očitali, da je pri razdeljevanju sredstev upošteval strankarski ključ in da je bil predlog kandidatov za posojila, pripravljen izredno pomanjkljivo in brez utemeljitev oz. obrazložitev sprejetih ali zavrnjenih prošenj.
Rok za prijave na razpis so svetniki tokrat skrajšali od običajnih 30 na z zakonom še dovoljenih 15 razpisnih dni. Na tem natečaju lahko sodelujejo vsi, ki so se prijavili že na prvi natečaj s tem, da morajo že predloženo dokumentacijo dopolniti v skladu z razpisnimi pogoji. Sodelujejo lahko tudi vsi drugi. Istočasno so se svetniki odločili, da gre v razpis tudi milijon 750 tisoč tolarjev za najem posojil s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so ostala po prvem razpisu nepodeljena.
M. L.-S.
Kočevski mladostniki nimajo kam
Potrebovali bi obšolske dejavnosti, ker jih ni, se mladi zatekajo v pivnice
KOČEVJE - Na pobudo kočevskega občinskega sveta so se minuli četrtek sestali predstavniki občinske uprave, upravne enote, centra za socialno delo, inšpekcijskih služb, policije, zdravstveni delavci in ravnatelj i ter strokovni delavci kočevskih šol, da bi spregovorili o žgoči problematiki mladih.
Udeleženci sestanka so med vzroki za naraščanje števila kaznivih dejanj velik del krivde pripisali gostinskim lokalom, ki so v neposredni bližini osnovne in obeh srednjih šol v Kočevju. V zavračanju očitkov na račun slabega dela inšpekcijskih služb glede teh lokalov, med katerimi jih je nekaj registriranih kot klub, ukvarjajo pa se v nasprotju s klubskimi zakoni s pridobitno dejavnostjo in mladostnikom točijo alkohol, je tržna inšpektorica Margareta Novak dejala, da so vse od leta 1993, ko so se klubi odprli, v njih opravljali preglede in tudi ukrepali, da pa vse pove dejstvo, da so prvo rešitev s sodišča dobili šele v teh dneh in da znaša kazen za prijavljen prekršek le borih 10 tisoč tolarjev.
O nemoči ukrepanja je spregovorila tudi Marta Briški, ki je pristojna za reševanje prošenj za pre-registracije in razširanje dejavnosti. Povedala je, da so nekateri klubi že vložili takšne prošnje in da ti postopki legalno tečejo naprej. Navzoči so se strinjali, da je potrebno preveriti legalnost obratovanja lokalov in možnosti za ukinitev dveh spornih klubov ter vzpostavitev reda tudi v ostalih lokalih v bližini šol. Odločili so se, da bodo ob pomoči sodnika za prekrške to storili že v kratkem.
Svetnik Jože Hobič je menil, da zaprtje ali vzpostavitev strogega reda v lokalih v bližini šol ne bi smelo biti velik problem, da pa bo dosti težje reševati dejstvo, da je mladina v Kočevju prepuščena
Delovno do konca tega leta
V Ribnici urejajo se kanalizacijo in polagajo asfalt
RIBNICA - V teh dneh se v sami Ribnici pa tudi izven nje veliko dela. V mestu namreč urejajo kanalizacijo in na dolenjevaški cesti polagajo asfalt. Delovno pa bo v Ribnici vse do konca leta, saj imajo poleg že začetih v načrtu še nekaj del.
Urejanje kanalizacije na Opekarski cesti je v zaključni fazi, prejšnji teden pa so že pričeli urejati kanalizacijo na Prijateljevem trgu in ob Bistrici. Na Prijateljevem trgu imajo nekaj težav z miniranjem, ker gre za strnjeno blokovsko naselje. “Zaradi potre-
——-J.
DENAR BO LE, ČE GA BO KAJ OSTALO - V letošnjem proračunu kočevske občine so za cesto Kočevje - Koprivnik namenili 40 milijonov tolarjev, prav toliko pa so pričakovali tudi z ministrstva za ekonomske odnose iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Občina je svoj del zagotovila in tudi že porabila, ministrstvo pa bo namenilo samo 24 milijonov. Vzrok je v tem, ker je denarja v republiškem proračunu le nekoliko več kot lani, vendar je bilo lani 64 občin, letos pa jih je 147. Preostal denar bodo dobili le, če ga bo kaj ostalo nerazdeljenega. Kljub temu jim je letos uspelo vzdolž 18 km celotne trase med Kočevjem in Koprivnikom urediti odvodnjavanje, kanalizacijo ob cesti v Koprivniku, asfaltirati cesto skozi Koprivnik, pred nekaj dnevi pa so asfaltirali tudi približno kilometer ceste od Kočevja do pokopališča (na sliki).
Ni pravih vzpodbud za izvoznike
V Štolami Dobrepolje naročil dovolj, pravega zaslužka pa ni - Primanjkuje delavcev ■ Preobremenjeno gospodarstvo - Na zahod izvozijo tričetrt svojih izdelkov
DOBREPOLJE - Slovensko lesarstvo je v težavah. Proizvodnja seje zmanjšala. Izvoz narašča in z njim tudi težave. Kakšno je stanje v Stolarni Dobrepolje, je povedal direktor Stane Šku(j.
Naša tovarna je nastala iz leta ni mi. Naše gospodarstvo je obre-
1948 nacionaliziranega zasebnega podjetja, katerega korenine segajo v leto 1926. Leta 1990 je bila tovarna temeljito prenovljena. Zgradili smo novo proizvodno dvorano s kotlovnico in lakirnico. Izdelujemo stole in mize, v zadnjem obdobju pa po naročilu tudi drugo opremo. Kar tri četrt proizvodnje izvozimo na zahod, kjer smo pred desetimi leti iztržili za naš glavni izdelek stol 30 do 35 DEM, danes pa 70 do 80 DEM”, je odgovoril direktor Škulj.
* Je tolar precepjen in kako je vplivala na vaše podjetje izguba jugoslovanskega trga?
“Nam ni povzročila težav. Zanje so krive: neusklajene obrestne mere, davčna in še posebej tečajna politika. Razen tega daje Italija svojim proizvajalcem stolov, ki so naši glavni konkurenti, veliko večje ugodnosti, kot smo jih delež-
menjeno z najvišjimi prispevki v Evropi, uvajamo pa še nove, kar dokazuje, da imamo zelo potratno državo.”
• Imate preveč ali premalo delavcev?
“Uenutno imamo 50 delavcev,
Stane Škulj
potrebovali pa bi jih še več. Zavod za zaposlovanje ne sodeluje dovolj s podjetji, ki potrebujejo delavce. Država preveč varuje socialo in ni sposobna narediti reda na področju črnega zaposlovanja. Ljudje pa tudi menijo, da je ponižujoče delati v družbeni firmi, in se raje za isto plačo zaposle pri zasebniku.”
•	In plače?
“So v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo dosledno spoštujemo.”
•	Pa še lastninjenje v Stolarni?
“Nasploh bi dejal o lastninjenju, da je v sedanji obliki zavora normalnemu razvoju gospodarstva. Ni jasne poti naprej. Bolje bi bilo, če bi lastninjenje izpeljali že leta 1992. V Stolarni trenutno poteka notranja razdelitev, notranji odkup je izveden po programu. Naši delavci in upokojenci so v veliki večini vložili certifikate v naše podjetje. Pripravljamo pa še javno prodajo, ki jo bomo izvedli do konca leta.” STEKLASA
bne večje previdnosti pri miniranju se bodo dela nekoliko zavlekla, tako da se predvidena dela v Nemški vasi po vsej verjetnosti ne bodo pričela še ta mesec,” pravi ribniški župan Jože Tanko in dodaja, da bodo v Nemški vasi začeli urejati kanalizacijo takoj po opravljenem delu v Ribnici ter da bodo vsa načrtovana dela s tega področja, ki bodo občino predvidoma stala okoli 34 milijonov tolarjev, končana do konca tega proračunskega obdobja.
V občini v letošnjem letu načrtujejo še asfaltiranje ceste na Ugar, kar bo stalo okoli 16 milijonov in 700 tisoč tolarjev, ter ceste Hosta v Sodražici, ki bo po predračunu zahtevala 8 milijoov tolarjev. Obe lokalni cesti bo tako kot tudi UV napravo oziroma dela na priklopu na centralno čistilno napravo v višini 30. odst. financirala republika. Pripravljenih imajo še nekaj drugih projektov.
Poleg del, ki se financirajo iz občinskega proračuna, pa so se prejšnji petek v ribniški občini pričela tudi dela na preplastitvi z asfaltom dela magistralne ceste Ljubljana - Kočevje od avtobusne postaje v Dolenji vasi do Jasnice, ki jih financira država. Ta bo dala denar tudi za razširitev in asfaltiranje omenjene ceste ter ureditev pločnika na odseku od križišča proti Hrovači do Prigorice. Tudi ta dela se bodo pričela še letos.
M. L.-S.
NAČRTNEJE NAPREJ
DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje ni več krajevnih skupnosti, ampak imajo le vaške skupnosti, ki so izvolile (občinski) svet vaških skupnosti. Ta se je pred kratkim sestal. Dogovorili so se, da bodo pripravili zbirko predlogov in želja za delo v bodoče. Na osnovi teh predlogov bo občinska uprava pripravila predlog načrta del za naslednje leto in naslednja štiri leta, kar bo nato občinski svet na osnovi možnosti upošteval pri sestavi proračuna.
ZBRALI 6000 KG PAPIRJA
DOBREPOLJE - Dobrepoljski šolarji že vrsto let zbirajo star papir, izkupiček pa so doslej namenjali za zaključne šolske izlete. Letos pa je šola dobila od občine premalo denarja za kritje materialnih potreb, zato bi morali starši plačati papir, ki ga v šoli porabijo za izdelavo fotokopij za šolarje. Učitelji, učenci in starši so se strinjali, da bodo letošnji izkupiček za stari papir namenili nakupu fotokopirnega papirja in, da bo plačila fotokopij oproščen učenec, ki bo zbral 100 kg papirja, kdor bo zbral manj, pa bo moral razliko doplačati. Akcija je izredno uspela, saj so učenci zbrali že 6000 kg papirja. Najbolj se je izkazal 6.b, katerega učenci so zbral,i skoraj 2 000 kg’	M. S.
sama sebi. Da mladina nima kam, seje strinjal tudi ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev Franc Gornik, ki je dejal, da imajo v šoli možnost vzgajati mlade, vendar samo do pet minut čez trinajsto. Udeleženci sestanka so ga podprli v prepričanju, da brez pomoči staršev pri vzgoji otrok ne bo šlo, zato so se odločili, da bodo pripravili sestanek s starši problematičnih otrok in skušali pomagati tako enim kot drugim. Poudarili so tudi potrebo po novi osnovni šoli, da bi zmanjšali koncentracijo otrok na enem prostoru (sedaj šolo v dveh turnusih obiskuje blizu 2 tisoč otrok) in po novi športni dvorani.
M. LESKOVŠEK-SVETE
LUC V VSAKO VAS
OSILNICA - Med razpravo o komunalnem urejanju so svetniki sklenili, naj ima vsaka vas javno razsvetljavo, se pravi, daje potrebno luči postaviti še v 9 vaseh. Seznanili so se, katere odseke cest in poti je potrebno urediti, katere plazove in hudournike še sanirati, pa tudi vodovodi so že stari in slabi ter potrebni popravil.
V ŠOLO DOMA ALI V FARO?
OSILNICA - V Osilnici imajo zdaj 4-letno popolno podružnično osnovno šolo (razredna stopnja), dve učiteljici in urejena dva razreda (prostora) in ostale potrebne prostore. Skupno obiskuje to šolo 9 otrok, ker se nekateri učenci do 4. razreda vozijo tudi v Faro. Na zadnji seji občinskega sveta so med razpravo o šolstvu razpravljali tudi o tem, a do soglasne odločitve niso prišli. Nekateri so namreč zagovarjali, naj se otroci šolajo v domačem kraju, spet drugi pa so menili, da je bolje, če se vozijo v Faro, kjer je večja šola, več učite-
Jjev in več raznih krožkov. Poleg tega lahko tamkajšnji učenci ob-iskujejo še glasbeno šolo, kar v Osilnici ni možno, ker take šole tam ni.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Dobrepoljci prekuhavajo pitno vodo
Onesnaži se v ceveh
DOBREPOLJE - Že pred okoli dvema letoma je Komunalno podjetje Grosuplje, ki upravlja z dobrepoljskim vodovodom, prebivalce obvestilo, da je potrebno vodo iz vodovoda do nadaljnjega prekuhavati. To obvestilo do danes ni bilo preklicano in Dobrepoljci ne vedo, če je njihova voda zdrava ali ne. Zato je na zadnji seji občinskega sveta eden izmed svetnikov predlagal, naj občane obvestijo, kako je s pitno vodo. Županje na kratko pojasnil, da je voda iz vrtin sicer neoporečna, “bolan” pa je vodovod, saj je cevovod dotrajan. To je tudi vzrok, da se javno Komunalno podjetje Grosuplje ne upa preklicati obvestila izpred dveh let.
Na zahtevo župana bo Komunalno podjetje vse okoli vodovoda tudi javno podrobneje obrazložilo v občinskem glasilu. Znano pa je, da so večkratne bakteriološke meritve pokazale, da je voda zdrava, vodovodni sistem pa še nima uporabnega dovoljenja. Omrežje je v zelo slabem stanju in potrebno obnove. Tako obvestilo pa je za Do-brepoljce bolj slaba tolažba, saj bodo obnovitvena dela lahko trajala več let.
M. STEKLASA
MŠŠ I Z N A Š I H OB Č I M
mš
Nestrpnost povzroča zmote, pogube
S spominske svečanosti ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom na Veliki Ilovi gori - Govoril dr. Avguštin Lah: “Pohlep nezadržan sprevrača se v nasilje!”
VELIKA ILOVA GORA - “Zločin, ki seje dogajal po koncu vojne, ko so utihnili topovi in je po vsej Evropi nesojeno plačalo račun za vojno in izginilo od pol do enega milijona ljudi, ni naša zgodba; je pa obžalovanja vreden. Kar počez za to kriviti partizanstvo pa je podobna krivica kot takrat, ko so uničevali vasi, za krivce pa razglašali partizane. Vojna je bila gorje za vse, tudi za zmagovalce: nič manj žrtev ni bilo med borci za svobodo, prav tako smo izgubljali očete, matere, sestre in brate in druge ljudi, in zlasti naša mladost je bila eno samo trpljenje,” je poudaril dr. Avguštin Lah preteklo soboto na Veliki Ilovi gori na spominski svečanosti ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom v hudih bojih s premočnimi Nemci novembra 1943 preživelim borcem Cankarjeve in Ljubljanske brigade, njihovim svojcem, grosupeljskim planincem in vsem drugim, zbranim ob spominskem obeležju, kjer počiva 63 padlih partizanov.
Dr. Lah, tedanji kulturni delavec v Cankarjevi brigadi, pa je povedal nekaj krepkih na račun takratnega in sedanjega časa. “Pravijo nam nekateri, da brez partizanov bi še mnogi padli to kruto vojno preživeli. Tudi nam je žal ljudi, ki smo jih izgubili. Sicer pa tudi partiznov sploh ne bi bilo, če ne bilo okupatorjev in zapeljancev in taborišč in krematorijev in klavcev. Iz zaporov smo bežali,
iz družin pregnanih, iz izseljenih vasi in domov požganih, iz primorskih in koroških krajev so prišli junaki, ki domovino so hoteli imeti, in so pridružili se prvi partizanski četi, osvobajali so naš svet in za naš narod.
Premislimo, ali nam je kdaj kdo kaj dal? Kdor mogel je, nam ved-
no je san\o jemal. Mi ostajmo na svojem in s spoznanjem, da le s poštenjem, trdim delom, znanjem sreča se gradi. Kar se ne ustvari, tega ni. Vsak od nas in skupnost pozna bolezni. Učinek zmotnega ravnanja in neznanj pri uporabi vsega, kar se zdaj prodaja, povzroči lahko nesrečo in veliko šodo. Tveganje sedaj ni manjše koi med vojno, nestrpnost pa povzroča zmote in pogube. Na cestah smo po vojni pogubili več ljudi kot je pri nas jih v vojni življenje izgubilo. Mnogi ne pomislijo, ker se rodi nasilje: brez sovraštva gre, ko strup se kje razlije, ko tehnika je močnejša od naše domišljije, a ob preganjanju ljudi posledice so usodne, uničevanje zemlje, rek, potokov in gozdov, zastrupljanje okolja, čeprav zaradi dela, in pohlep nezadržan sprevrača se v nasilje!”
P. P.
STRELIŠČE NI USTREZNO
ZAŠČITENO
BOŠTANJ - Boštanjčani in okoličani se vse bolj jezijo na pogosto streljanje in pokanje na strelišču Izem pri Konjskem. Po mnenju svetnika Alojza Zalaščka to strelišče sploh ni zaščiteno. Svetnika Franca Pipana pa zanima, ali to strelišče, na katerem je čedalje več tudi nočnega streljanja, sploh ima uporabno dovoljenje. Včasih imajo bližnji krajani vtis, kot da so se vrnili v leto 1991, tako zlovešče ropota, kot da je pred durmi vojska.
ZAHVALA V.D. SEKRETARJU - Dosedanji vršilec dolžnosti sekretarja občinskega sveta občine Ivančna Gorica, upokojeni pravnik Franc Urbančič (na desni), je svoje delo vestno opravljal v najtežjem času. Za to se mu je s knjižnim darilom s podpisi vseh svetnikov zahvalil predsednik občinskega sveta mag. Jurij Gorišek. Za sekretarko sveta so izvolili diplomirano pravnico Vesno Orehek. (Foto: PR)
Grb kot džamija, zastava kot
VINSKA CESTA TUDI V SEVNICI
DA SE NE BI NIKOLI PONOVILO - Okoli spomenika, kjer sta na častni straži stala pripadnika Slovenske vojske, se je zbralo okrog 400 ljudi, ki so jih pozravili domačini in grosupeljski župan Rudolf Rome. Ta je dejal, da tod ni potekala državljankska, bratomorna vojna, ampak je bila to poštena, čista borba proti okupatorju. “Nikoli več sovraštva, nikoli več vojne!” je med drugim zaželel župan Rome.
SEVNICA - Letos avgusta je ministrstvo za kmetijstvo obvestilo sevniško občino, daje njen štajerski del vključen v projekt Bizelj-sko-sremiške vinskoturistične ceste. Glavna trasa bo potekala od Sevnice preko Lončarjevega Dola, Vranja v Podvrh, Trnovec in skozi Selce v krško občino. Za plačilo projekta promocije te ceste, ki so ga izbrali po razpisu, so republika in občine prispevale 2,2 milijona tolarjev, po ključu pa odpade na sevniško občino dobra petina sred-
stev.
bolgarska
IVANČNA GORICA - Najbolj vroča je bila in kar okrog uro je trajala razprava na zadnjem ivan-škem svetu o zastavi in grbu občine. Predsednik komisije za volitve Nikolaj Erjavec (SDSS) je zaprosil za razrešnico, ker mu je predsednik Gorišek še ta dan zjutraj očital, da dela po svoje. Razrešnice Nikolaj ni dobil, ker je predsednik sveta zahteval, naj da pisno prošnjo. Erjavec je povedal, daje med petimi kandidati za grb in zastavo na javnem natečaju komisija izbrala po posvetu z vodilnimi slovenskimi strokovnjaki idejno rešitev z rimskim miljnikom, ki jo bo moral (za zdaj še vedno anonimni) avtor dodelati. Predvsem bo moral temeljito spremeniti barve zastave, ki je zdaj kopija bolgarske, miljnik pa nekatere spominja na džamijo.
Predsednik Gorišek se je zavzemal, da bi v grb oz. zastavo spadala knjiga glede na stiške rokopise in druge nekajstoletne korenine, ki jih nadgrajujemo. Erjavec je menil, da bi potem sploh ne potrebovali natečaja, če bi upoštevali predsednikove predloge, oziroma predlaga, naj poleg knjige upodobijo še Jurčiča, papigo in morskega konjička. Nekdo je ob vsesplošnem smehu svetnikov menil, da bi potem lahko dodali še prašička, saj imajo prašičjo farmo Marof oz. Stična. Gorišek je poudaril, da ni potrebna nobena užaljenost in zasmehovanje. Naposled pa je predsednik na predlog svetnikov Igorja Bončine in Milana Jevni-karja le dal na glasovanje predlog komisije, kije dobil večino 10 glasov, 3 svetniki so bili proti, 5 pa vzdržanih.
P. P
Mihovo Plasto zanima Agrostroj
Branko Rokavec: “Na nekdanji Agrostroj v Šentrupertu imam hipoteko in Frelih ga ne bo dobil zastonj!” ■ Rotrgu pozitivno strokovno mnenje po meritvah okolja
ŠENTRUPERT - “Veseli me, da so meritve in strokovne ugotovitve Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto postregle s celo nekoliko bolj ugodnimi rezultati za naše podjetje kot sem pričakoval,” je po-vedal direktor Rotrga v Šentrupertu, Branko Rokavec.
Bralcem smo obljubili, da bo- Rokavec pravi, da od Freliha za mo rezultate strokovnih meritev povzročeno škodo ni zahteval
vplivov na okolje, takoj ko bodo znani, objavili, da bi morebiti le pomirili tiste, ki so se pritoževali zlasti zoper prah in smrad iz livarne. Torej nas tokrat ne zanima več t.i. mikroklima, v kakršni dela okrog 30 delavcev Rotrga, čeravno so, mimogrede povedano, tudi ti rezultati meritev ugodni za Rotrg. Meritve, opravljene 2. oktobra letos, ki jih je strokovno utemeljil diplomirani biolog Tomaž Šavelj, so pokazale, da je bilo pri proizvodnji peči za taljenje barvnih kovin v kubičnem metru zraka 6,1 miligrama prahu emisij (dovoljeno je 20 mg/m3!) in manj kot miligram aminov (dovoljeno je 5 mg/m3).
Na osnovi teh meritev je oddelek za gospodarstvo, ki ga pri Upravni enoti Trebnje vodi Alenka Gregorčič, 24. oktobra spisal delno odločbo, s katero ugotavlja, da Rotrg, proizvodnja, trgovina, d.o.o., Šentrupert 40, ki jo zastopa direktor Branko Rokavec, izpolnjuje pogoje tehnične opremljenosti, varstva pri delu, varstva in izboljševanja življenjskega okolja ter druge z zakonom predpisane pogoje za začetek poslovanja v poslovnih prostorih nekdanjega Agrostroja, in sicer za opravljanje dejavnosti litje lahkih kovin in za strojno ključavničarstvo. Ko bo Rotrg za opravljanje dejavnosti “proizvodnja kemičnih snovi” pridobil za prostore uporabno dovoljenje, mu bodo lahko izdali posebno dopolnilno odločbo. Če bi se še kaj zataknilo, ima Rokavec že v rokah vse potrebe papirje za kemično dejavnost na stari lokaciji ob stanovanjski hiši v Šentrupertu. Pravi pa, da mu tamkaj greni življenje Frelihova hidroelektrarna, saj je Frelih tamkaj iz potoka Bistrica na črno, torej brez vodnogospodarskega soglasja, odvzel vodo, ob naglih spremembah vodotoka pa je bila zaradi zapornice na ročno upravljanje za regulacijo pretoka domačija Rokavčevih že trikrat poplavljena.
ničesar, da pa mu za to potrpežljivost ni rekel niti hvala. Zato se je pritožil vodnogospodarski inšpekciji, ki je Jožetu Frelihu s 1.9.1992 prepovedala odvzem vode iz potoka Bistrica za pogon HE brez vodnogospodarskega soglasja. Frelihu je inšpekcija naložila še, da mora takoj in stalno v dovodnem kanalu, po katerem doteka voda iz struge potoka Bistrice do turbine, vzdrževati gladino vode na višini, ki bo preprečevala razlivanje na sosednja zemljišča."Dokler nisem zastavil
hipoteke na Agrostroj, sva bila s Frelihom prijatelja. Vložil sem milijon mark in imam predkupno pravico. Velik interes za bivši Agrostroj pa ima očitno tudi Frelih. Iz Plaste je prispela na SKB banko celo kopija članka iz Dolenjskega lista, češ da Rotrg dela na črno. Če bo Frelih preplačal bivši Agrostroj, ga bo lahko imel, zastonj ga že ne bo dobil. Boril se bom do konca. Tisti, ki me poznajo, vedo, da mislim resno,” pravi Brane Rokavec.
PAVEL PERC
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Inflacija priznanj
Je letošnjih občinskih priznanj preveč ali so le usklajena?
MALKOVEC - Ob letošnjem občinskem prazniku bodo podelili kar 18 občinskih priznanj: grb občine bo prejelo Društvo vinogradnikov Sevni-ca-Boštanj, priznanji Dušana Kvedra-Tomaža bosta dobila Sevničana Jože Kolman in Alojz Mihev, medalje Dušana Kvedra Tomaža pa petnajsterica. Ni ravno malo takih, ki menijo, da gre za inflacijo in devalvacijo občinskih priznanj.
Občinski svetnik Franc Pipan (ZLSD) je bil bolj fin in je na zadnjem svetu dejal, da nima ničesar proti komurkoli, ki bo prejel to priznanje in da ga zasluži, da pa so ta priznanja dokaj neusklajena glede na to,
koliko so dobitniki priznanj prispevali k razvoju občine. Med temi ni nobene konfek-cionarke, rezbarja oz. mizarja, prevladujejo obrtniki in le en nagrajenec ima visoko izobrazbo... Imamo odlične modne kreatorje, mlade športnike, likovne ustvarjalce, ne spomnimo se nobenega zdomca, koga, ki je tudi zunaj občine kaj dosegel, je menil Pipan in dodal, da bi moral biti odbor za priznanja bolj ustvarjalen, da bi tudi z lastnimi predlogi uravnovesil seznam dobitnikov.
. Predsednik občinskega sveta Martin Novšak je pojasnil, da je odbor predlagal enega dobitnika, da pa bi lahko tudi svetniki, podobno kot drugi občani, predlagali kandidate. Župan Jože Peternel je spomnil, da so imeli v občini 8 častnih občanov in da je živ le še eden, zato bi kazalo razmišljati tudi o tem.
P P
Kdaj konec diktata Ljubljanskih mlekarn?
Le Slovenija upošteva suho snov brez maščob kot kriterij za oblikovanje cene mleka
MALKOVEC - Slovenija je edina evropska država, ki upošteva suho snov brez maščob kot kriterij za oblikovanje cene mleka. Ljubljanske mlekarne (LM) pa so edina mlekarna v Sloveniji, ki dosledno upošteva ta kriter(j, kar kaže na precejšen monopolni položaj te mlekarne v slovenskem prostoru, je ugotovil odbor za kmetijstvo pri sevniškem občinskem svetu, prav pa so odboru dali tudi svetniki na zadnjem zasedanju sveta na Malkovcu.
Odkupna cena mleka je pogosto nizka, na družinskih kmetijah, kjer je mleko edini vir dohodka, pa že kar kritična. Po besedah predsednika odbora za kmetijstvo inž. Srečka Ocvirka so nesporni kriteriji, na katere imajo rejci s pomočjo stroke vpliv. Gre za higiensko kakovost, tolščo in somatske celice. Večji problem pa je suha snov brez maščob, ki je po pravilniku o kakovosti mleka postavljena zelo visoko (8,5 odst.). In ker znaša variabilni del cene mleka več kot 20 tolarjev, je zagata še hujša. Da je ta meja previsoka, v sevniški občini ugotavljajo, ker že več kot polovica t.i. družinskih kmetij, ki veljajo za bolj urejene in napredne (kje so šele druge), tega kriterija ne dosega navkljub pomoči stroke in vrhunskih strokovnjakov. Kot pojasnjuje predsednik Ocvirk, gre za velik vpliv deleža beljakovin in
laktoze. Selekcija se je šele v zadnjih letih začela ukvarjati z deležem beljakovin v mleku. Zato rezultati na tem področju še niso za-dovoljivi, kar močno vpliva na (ne)doseganje cene mleka. Po mnenju sevniških kmetijcev ne bi smeli dopustiti prevelikega vpliva predelovalni industriji, ki /teli močneje vplivati na prirejo kot na prodajo izdelkov, kajti taka mlečna politika se že kaže v zniževanju staleža krav in vse večjem številu nepokošenih travnikov.
Na to sta opozorila zlasti svetnika SLS Milan Lončar in Alojz Zalašček, za naše razmere močnejša kmeta. Lončar ve, da imajo Čehi že manj krav kot Slovenci, saj se je pri nas stalež za polovico zmanjšal. “Bo konec diktaturne politike Ljubljanskih Mlekarn (LM)?” je jezno vprašal Zalašček. Svetnica Andreja Jamšek (SLS),
tudi direktorica sevniške M-Kme-čke zadruge, je ponazorila težave z LM, ko so na željo kmetov naročili pooblaščenim organizacijam dodatne analize mleka, ki so pokazale precejšnje odstopanje v prid kmetom od tistih, ki sojih opravile LM, toda LM teh analiz niso priznale. Jamškova je še povedala, da se je v zadnjih treh letih število pridelovalcev mleka za pol zmanjšalo (od 700 na 350), 50 družinskih kmetij pa odda najmanj 50.000 litrov mleka. LM že dlje časa napovedujejo krajšanje
mlečnih prog, tistim rjecem, ki jim doma prevzema mleko, pa bo ta strošek zaračunavala.
Svetnik ZLSD Jože Roštohar se je zavzel za pomoč tudi kmetom, ki se ne ukvarjajo z mlečno pridelavo. Vprašal je, ali to zategovanje pasov kmetom pomeni, da jim
■ Sevniški občinski svetniki so sklenili poslati v Ljubljano predlog za spremembo pravilnika o kakovosti mleka, medse pa bodo povabili tudi pristojnega ministra in poslance iz Posavja in sosednje trebanjske občine. Ker je ta problematika žgoča po vsej Sloveniji, upajo, da bodo lažje prodrli.
Srečko Ocvirk
bodo potem, ko bomo šli v Evropo, posekali glave. Svetnik Jože Jene je menil, da bi morali najprej pritisniti na mlekarne in da bi zadruga morala paziti, kakšne pogodbe bo podpisala z LM. Jamškova je odvrnila, da so vsi podpisali take pogodbe z LM. “Če ne podpišeš, naslednji dan ni odkupa mleka,” je povedala.
P. PERC
[ KgavljevelskiičeJ
IZ VIŠNJE GORE POŠTA po POLŽEVO - Predsednik občin«*; ga sveta v Ivančni Gorici mag. J* J Gorišek (SKD) je na petkovi s«J> sveta povedal, da je poslovno p iz Tokia prejel dan prej kot l*» svetnika LDS Franca Godeše iz
SU PROPADA - Svetnica Fran«a Vidmar (SKD) iz Ambrusa je
liziran in oddan kmečki zadmg n ni nrvskrhe a. da se ne p1
msa&tš&š
predsednica sveta Milena V^
ni kom se,- ,	iw»~
podžupana predstavil Jo a] Zahvalil se je vsem, ki so g'»	,,
zanj ali bili proti. Ko je P^ hn||
zaključnem računu^klada^stavbnij
zemljišč občine Grosuplje, g LQ£je§a. na “natezalnico” dal svetn
BROZGA V ZAPUŽAH^ k0, ša bralka Anica z Mirn J ^ vnU{-
Na-
nam
da, ki imaj<

Ivki je za številne MdUYtArx^e K3*' membnejša ustanova ‘a(jaljuie, ovnik”. Mladi Sef Gora" na^,, s tradicijo dobre kuhi J ’ nUdb°:
celo lastnosti afrodizi k’ daj[h
celo lastnosti afrodizia » dajin to niso sloviti tartiufijO	Pzarrel
Goran priprav, z rake, ^ dodat'
1, 111 .1
VJ°i a,i	:-.xftjnimid
in drugimi manj običajni
OGRAJA - Veliko vode
lo v Bistrici, predno s .j cCstarj
sredo v oktobru novom	ogr®j
le lotili popravila k?I?enlruper^' mostu na Bistrici pr> w0kr<>®®fc na rcgionalki	’jZrečenih jn
Koliko pikrih je bi\o«g -i* zapisanih na rovaš ce> sp0 zanemarjanja tega te z itak
menika. In cestarji so barstrokoV
nega posebnega P? z r0podob° njakov mostu vrnil*	—)
Sevniškjjg
NI BIL PUČ
pisani v te le rubriki P	B
hasrvsŠtfS
v Šentjanžu. Omenil P
___,- ^
nekorektnost oz. toPka^ p
9BsesmSt
NA?-Svetnika JožetaM.hdW
js&r&sJsssSiri
teresa za bivšo tajnico zato mdi
ih
teresa za divso iajww --dobil zadovoljivega	'svet-
PODPŽUPAN - Ivanškun^za
ija
alka Anica z Mirn j vnUe*
dljivo brozgo, ki se slcnrašuje,al' do ceste pod gradom. SP sanjtaf-ne bi bil obisk v Zapuža raZ|0g za
rok
Jevn
9r
k«
'ulil
to,
*eij
“dlc
»tit
V
fo-
«0|i
itve
Hru,
S!
toru
Si
Pr
N
■Žov
V
£

enim tednom. PbCtnjJog0rW
IES%$
il češ da v tem Prim® ilctU^jiju, ŠJJ
*i
H
il«
s
§i
'bo

Sii
zbiral podpisov pro	flj$t'
tkorai na celotn§u\,janž-.ji

prSAnevVepoSsV^^,. oz. informatorjih. nabj| potNpri- V,.
Županje kasnejedO	erd P
na terenu. Več o te	0
a^ui/un, j*--
na terenu. Več o hodnjič!
i lerenu.	-	vp0
idnjič! mira Jehn0
PLAČUJE - P° ?eV,ud! ta.^fJlF
nekaj razkopavajo.


....	v
- nedelom
%

s
ti!
nže K<J|ar Ved Kr plača investitor. j j0voduJ,j$® )l| | b
K.
rabnike vode nep 0 ^or	čj
vočasno obveščati	S|
odklopih vode.	,
^Jirške novice
^ ' —--------------------y
Romi sivijo lase obča-
JOM IN ŽUPANU - Romska TOlematika je bila spet uvrščena Unevni red seje občinskega sve-Povabljenih pa je bilo toliko *"tov. da so v trenutku zavzeli ™dnsko stavbo. Na čelu je bil Ptedsednik urada za narodnosti «°spod Winkler. sledili so vsi
ii4 ue' ,K*jub številnim gostom --'eri so morali na omenjeno ^čakati kar nekaj ur - ni bilo l, 1 n'^ Raj pretresljivo novega, da Romi v Raketni bazi ne , ore)o kar naprej čakati, kdaj jih 0 Preselili, zato sedaj pred 0 spet na veliko zidajo. Pa še slišali in videli: kljub števil-n' bilo župana, ker se »dil v Bruslju, krška občina je ^emajhna
»an- UMI LONEC - Spreje-U *e statuta se je res vleklo pet
so v^et' vs‘ Posve,'> ,e'e" kgi .. Pogovor z vodjo stranke, l in seveda glasovanje o de-„...? 5°pu amandmajev, ki so l u> predvsem krščanske demo-e- In glasovanje je bilo mno-|| a' Podobno pravi komediji: foj. m ^ešnjak se je “cirkusu z Kovanjem rok” raje izognil in yiv spremljal s hodnika, Stani-C°:*ekje bil po nesprejetju yyla °d amandmajev ves čas Uk a”' ^8°dil° se je tudi, da za njli n'andma ni glasoval nihče, tj, predlagatelj ne, veliko začude-rok ie Povzročilo dvigovanje fcSlede večjih pristojnosti kra-si4nirn skupnostim Senovo, Bre-ijt Ja' Kostanjevica in Krško, WL eP° komentirali liberalni ^krati: “Tisti, ki so še pred
it. ^iDOVQphuac#»K	Hn
ta J ,incu krajevne skupnosti J'Pristojnosti, so bili sedaj L no Proti, proti je bil celo k^g|eV,^an' Bo|je»da domačini
^PSTANJEVKTO TUDI "»tik 'Esne užitke? - Rav-tlVgj^stanje vičani se vedno bolj O0, kako neužitna in celo itra^na Je njihova “pitna” voda, tu, 'Posežejo po kozarcu cvička lom'de> brati pa lahko turiste v "klit Privabljajo še z eno znali pra°s'j°> °a katero so opozori-SrVUristi- Ena od trgovin '"o h aos' naz‘v žIP shop in (tip «6°'i moderna izgovorjava lahko nepoznavalce Win' Sai aajstarejše obrti v tej
Krvodajalski ^ akciji
(tjjjl KO - Območna organ-kipr .defc8a križa Krško bo %f.ayda krvodajalski akciji, 'jttri *>odo lahko darovali kri Spi j > 16. novembra, v os-Hiijj na Senovem ali na-w“an v Krškem, v osnovni ' ^usluharja, in sicer med 7. in 13. uro.
s^ovovBrežicah ]
P ' Jože Avšič bo po no-'htn C‘no imel klobuk, vendar „!n ',mel to pokrivalo v roki Sl«lavi- Ob izvolitvi je pode-vpjjj, hkšen občinski dolg, da bo \a.am zdaj pomagalo samo s klobukom v roki. Če Sip J^magal županov klobuk, ptjj*1 naokoli s pušico. Večina | hbiifn°v s' misli, komu bi jo
r*4CKE • V petek zvečer so vhodom hotela Terme \ ’kije nesla miš. Vse kaže,
<cj _______......
W .a dobre mačke.
feu L KnT l/^n *	1
Prav tisti, ki pravijo, da
i\,.a,eških toplicah dobre Vt/1 d°bre mačke.
S£vBL1GI^'IVKr.egar'
Ijojl. v “režicah zelo pazijo na
H k
v
' I3ka •' orezlcah zelo pazijo na , Php.'grala. saj večino teh nihče
0	tSacii !?a' Glavni razlo8. da je ,(JSka oprema tako nedo-
j. a' je v tem, da malone :? JVj^11 k°su igralne opreme kaj fr IJljj.'mko je npr. nihalna gu-lu\i' Z vrvice ir* sedeža. Še ri bei! n.lanjka toboganu; ta ima
1	JJto pj več, kot je imel na dan,
iti	Ppstavili. Dandanašnji
^iL^ii^j' vd°lbini namreč že
e nSai,U*j’ kijih včasih ni bilo
^	6 ma|fke, ki
4SBBrst5
oj, ki jih včasih ni bilo.
se dričajo progi, bodo zaradi 5-lf‘p0.nj *ahko kmalu pobirali HcHej^Sanom, ker se ne h |'Wa..5 mogli pridrsati do kon-J' lk^f.Qne steze.
V Brežicah so bili na
r lih1*	°h občinskem praz-
i*1 Ih R do 1°' ‘n Bfežičani prijazni drugega. A kaj to poma-I	Praznik je samo en-
h
MŠŠ I Z NAŠIH O B Č I N MŠŠ
Amandmaji razklali občinski svet
Po 5-urnem glasovanju za 34 amandmajev le 7 svetnikov - LDS: “SKD proti kontroli sveta nad občinsko upravo” - SKD: “Podprli amandmaje, ki so v skladu z zakonom”
KRŠKO - Kdor je pričakoval, da bo občina Krško konec oktobra končno le dobila statut, seje uštel; kljub petim uram, ki so bile namenjene glasovalcu, strankarskim posvetom in kolegjju usklajenosti ni bilo mogoče doseči, seja pa je izzvenela kot očitek krščanskim demokratom, da so proti vzpostavitvi kontrolnih mehanizmov in ravnotežja med občinskim svetom kot nadzornim organom in občinsko upravo kot izvršilnim organom.
NA OŠ RAKA ODPRLI NEKAJ NOVIH PROSTOROV - Za kraj je nepozaben dogodek, če se odpirajo novi šolski prostori. Na Raki je bilo to prvič leta 1902, ko je bila zgrajena stara šola, nato pa dograditev novegadela 1978. S prostorsko stisko so se na raški šoli ubadali 10 let, zato je bila preureditev podstrešnih prostorov v stari šoli v letošnjem letu za učence in učitelje velikega pomena, saj so se tako izognili dvoizmenskemu pouku. Dela bi morala biti zaključena že lani konec leta, in čeprav nekaj del še ni končanih, manjka pa tudi še nekaj opreme, je v soboto, 28. oktobra, načelnica oddelka za družbene dejavnosti občine Krško Vlasta Zupančič odprla nove prostore: dve učilnici, računalnico, večnamenski prostor, saniran razred, obnovljeno fasado in novi zbornici. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci nižjih razredov. Sedaj jih čaka še novogradnja vrtca in preureditev kuhinje. (Foto: T. G.)
Posavje kot energetski rezervat
Na seji posavske območne zbornice o energetiki
KRŠKO - Kdaj in kako boste gradili hidroelektrarne na Savi.
Povejte, da se bomo znali obnašati.
S to zahtevo je sevniški župan Jože Peternel opozoril na težave, kijih imajo tovarne in podjetniki, občine in posamezniki v Posavju, ker ne morejo graditi želenih objektov zaradi načrtovane gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
Poziv je izrekel na nedavni seji upravnega odbora Območne zbornice Posavje v Krškem, ki ji je prisostvoval tudi državni sekretar za industrijo Boris Sovič.
Odgovora, za kakršnega se je zavzel sevniški župan, na seji ni bilo. Sovič je v zvezi z omenjenimi elektrarnami dejal, da koncesijski
akt za gradnjo daje prednost domačim gradbenim podjetjem.
Rudnike, ki jih Slovenija ne bo več uporabljala, bodo po Sovičevih besedah zaprli v prvi polovici leta. Medtem ko ne bo več nekaterih rudnikov, tudi ne senovškega, pa
• V zvezi z Nuklearno elektrarno Krško je Stane Rožman, direktor NEK in predsednik območne zbornice, pozval k spremembi dosedanje miselnosti. Odnos do te elektrarne je bil doslej izključno negativen. V razpravi o nuklearki so sicer tudi menili, da bo treba zaradi zamude pri zamenjavi uparjalnikov moč elektrarne zmanjšati. Tako vsnjje stališče Republiške uprave za jedrsko varnost.
bo vlada precej vložila v razvoj plinske elektrarne v Brestanici, je povedal Sovič.
Krška občina je tako med zadnjimi v državi brez statuta tudi zato, ker je bilo na prejšnji seji vloženih kar 34 amandmajev, od tega jih je LDS predlagala 22. “S svojimi amandmaji smo poskusili vgraditi predvsem kontrolni mehanizem sveta nad delom občinske uprave in zmanjšati možnost zlorabe položaja. Svetniki LDS ne bomo sprejeli statuta občine, ki ne bo odražal protikorupcijske naravnanosti in zmanjševal možnosti zanjo. Kako drugače razumeti, da ni sprejet amandma, ki je predvideval, da bi v komisiji za oddajo javnih naročil sodeloval vsaj en predstavnik matičnega odbora občinskega sveta, kot to, da želi občinska uprava skupaj z vladajočo stranko nekontrolirano trošiti proračunska sredstva. Kako razumeti nasprotovanja amandmaju, ki zahteva od župana pridobitev soglasij za odtujitev in pridobitev premoženja, kot to, da so za tem nečiste namere? “Svetniki LDS ne moremo sprejeti statuta, ki bo ribarjenje v kalnem tudi formalnopravno legaliziral,” so svetniki LDS obrazložili svoj glas proti statutu, saj je svet od predlaganih 22 amandmajev, ki jih je vložila LDS, sprejel le 2, 4 so bili ovrženi, ostali pa spremenjeni.
• Nekoč sem že imel možnost razpolagati z močjo. Vem, kakšna skušnjava je moč in koliko trdne volje je potrebno, da se njeni za-L. M. peljivosti zoperstaviš. (Kučan)
POLOŽILI VENCE - V soboto, 28. oktobra, na brežiški občinski praznik, so v brežiški občini položili vence k spomeniku uporom na Bizeljski cesti v Brežicah (leva fotografija), k spomeniku Jerneju Molanu v Rigoncah (desna fotografija), na grob Jerneja Molana na brežiškem pokopališču in k množičnem grobišču v Mostecu. Vence je položila občinska delegacija pod vodstvom župana Jožeta Avšiča in predsednika občinskega sveta Alojzija Slavka Sušina, ki se ji je pridružila enota Slovenske vojske. V Rigoncah je bila navzoča Molanova vdova z družino. (Foto: L. M.)
RAZSTAVA
BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bodo 7. novembra ob 18. uri odprli gostujočo retrospektivno razstavo avstrijskega slikarja Oskarja von Pistorja. Razstavo je pripravila in posredovala Milena Zlatar.
Nelahka pot do odprtih “vrat”
Brežiška občina želi vnovčiti dejstvo, da skozi to območje vodijo mednarodne gospodarske poti - Priprave na oživitev prometa - Občinski proračun in zadolževanje
BREŽICE - Ob tem, da namerava brežiška občina tudi v prihodnje razvijati kmetijstvo, turizem, obrt in storitvene dejavnosti, bo skušala uvesti tudi novosti. Očitno se zaveda bližine meje in želi vnovčiti križišče mednarodnih gospodarskih poti, na katerem je.
Kot je prepričan župan Jože Avšič, morajo “brežiška vrata” postati po ureditvi odnosov na območjih naše bivše države tudi vrata Slovenije in Evrope za izmenjavo blaga in storitev. Več stvari kaže na to, da se Brežice pripravljajo na ponovno vzpostavitev poti na Vzhod in Jug in da podporo za svoje načrte iščejo tudi pri državnih ustanovah, ki odločajo o gradnji avtomobilske ceste, posodabljanju železnice ter urejanju mejnih prehodov in gospodarskih in brezcarinskih območij.
Ob željah in načrtih, da bi si Brežice sčasoma spet povrnile nekdanjo slavo trgovskega središča, pa domačini poznajo tudi
odprta vprašanja o tem, kako preživeti zdaj. Zaradi precejšnje zadolženosti iz preteklega ali preteklih let je občinski proračun do letošnjega oktobra izdal glavnino denarja za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, šport in socialo, kar mu pač narekuje zakon. Denarja pri financiranju teh dejavnosti ni zajemal z veliko žlico, ker ga pač nima. Za nekatere pomembnejše naložbe na področju krajevnih cest pa je občinski svet izdal garancije in s tem je že potrošil še ne zaslužen denar.
Teh zadev se je dotaknil v slavnostnem nagovoru na svečani seji občinskega sveta tudi župan. Ni
skrival nezadovoljstva z državo, ki skopari z denarjem, ki so ga pričakovale občine. Ob tem je spomnil, daje v občini Brežice pred leti pro-
* Občina Brežice kljub svojim težavam sodi med občine, ki hitro napredujejo. Spremenjene okoliščine po slovenski osamosvojitvi so tfej občini nakazale nekatere nove razvojne možnosti, ki jih Brežice postopno že uresničujejo, na nekaterih področjih pa so dosežki tudi izjemno veliki, kot poudarja župan Avšič.
padel poskus, da bi z referendumom podaljšali občinski samoprispevek. Takratni ljudski “ne” tej obliki zbiranja denarja je temeljil na prepričanju občanov, da bo vse življenjske probleme državljanov rešila nova država.
L. M.
Zaradi odsotnosti nekaterih svetnikov je namreč odločitev petih predstavnikov SKD krojila končni rezultat glasovanja o posameznem amandmaju.
“Nismo predlagali ničesar protizakonitega. Odbori bi morali imeti več pristojnosti in dolžnosti, ne pa le možnost razpravljanja. Ihko se nezainteresiranost za seje odborov že čuti, najmanj dva odbora pa bi že morali zamenjati,” je opozoril Peter Žigante. Svetniki LDS so opozorili tudi na pogoste obiske župana v tujini: “Radi bi vedeli, kaj tam počne in kaj naredi. Svetu bi lahko to poročal po vrnitvi in javnosti predstavil plodove dela, a to ni bilo sprejeto, kot tudi ne, da bi bili funkcionarji tudi materialnopravno odgovorni za škodo, ki jo povzročijo z malomarnostjo. Pa še to: na kolegiju med 1. odmorom na današnji seji smo se vodje vseh svetniških skupin strinjali, da podpremo odločitve normativno-pravne komisije, proti je bila le SKD.”
Silvo Gorenc je v imenu Združene liste dejal, da so v zadnjih amandmajih našli vrsto dobrih rešitev, ki sojih prej spregledali ali jih niso dali v razpravo: “Presenetilo nas je, da del svetnikov ni imel razumevanja za stvari, ki so nujne za funkcioniranje sveta. Žal naši napori niso uspeli,” je rekel. Tudi predstavnik SDSS Stanislav Dvor-šek je menil, da ni prav, ker se z nesprejetjem amandmajev pristojnosti sveta zmanjšujejo, prav tako
bi morali imeti odbori in komisije več pristojnosti. Predsednik nor-mativnopravne komisije Branimir Vodopivc je na koncu dejal, da je komisija izčrpala vse napore in da v komisiji, ki mora uskladiti tako velika nasprotja, kot vladajo v tem svetu, ne more več biti kljub naj-
* Damjan Obradovič, vodja svetniške skupine SKD, je dejal, da jih je presenetila poteza članov LDS, ki so k|jub članici v komisiji in javni razpravi, ki je tekla o predlogu statuta več mesecev, so svoje pripombe na predlog dali šele na 9. seji sveta. “Uidi z našo podporo je bilo sprejetih 12 amandmajev, tudi amandma, ki določa, da nadzorni odbor ne sme voliti član stranke, iz katere so župan, tajnik in predsednik občinskega sveta. Nismo pa mogli podpreti amandmaja, ki opredeljuje naloge odborov, s^j daje odboru za finance in občinsko premoženje ter odboru za komunalno infrastrukturo pristojnosti, ki niso v skladu z 31. členom zakona o lokalni samoupravi, v katerem je zapisano, da dajejo odbori svetu mnenja in predloge. Boljša je tudi rešitev v predlogu statuta, ki opredeljuje kot izvrševalca proračuna župana, kot pa amandma, ki govori še o dveh drugih odredbodajalcih za posamezne delo proračuna, poleg tega pa nejasno določa odgovornost za škodo, ki jo pri opravljanju svoje funkcije povzročajo funkcionarji.”
večji meri dobre volje in pripravljenosti na popuščanja.
Za statut je na koncu glasovalo 5 predstavnikov SKD in dva predstavnika ljudske stranke.
T. GAZVODA
v
“Se pripravljeni pomagati”
V občini Brežice oktobrski nagradi Francu Baškoviču in Mariji Veble, priznanje Jožefu Antoloviču
BREŽICE - Brežiški občinski svet je na seji 24. oktobra letos soglasno sprejel sklep, da se oktobrski nagradi za leto 1995 podelita Mariji Veble in Francu Baškoviču, priznanje občine Brežice za leto 1995 pa Jožefu Antoloviču.
Franc Baškovič, zborovodja iz Brežic, je prejel nagrado za neutrudno dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi v občini Brežice, kot so povedali v obrazložitvi. V začetku delovanja je vodil veliko pevskih zborov v Ljubljani. Po vrnitvi iz pregnanstva ob koncu 2. svetovne vojne se je zaposlil v Brežicah, kjer je vodil številne zbore in bil pobudnik za ustanovitev več zborov. Prejel je med drugim republiško priznanje zlato liro, Gallusove značke in Gallusovo listino, oktobrsko priznanje občine Brežice za leto 1980 in priznanje združenja upokojencev Slovenije. Letos je ob svoji 80-letnici prejel častni znak svobode, državno odlikovanje.
Marija Veble je prejela nagrado za dolgoletno prizadevanje na področju planinstva in športne rekreacije v občini Brežice. Rojena Ptujčanka se je posvetila kot učiteljica telesne vzgoje mladim na gimnaziji Brežice. Po zaslugi predsednice planinskega
društva Marije Veble organizirajo v občini delo z mladimi na vseh šolah in tudi na predšolski stopnji. V letu 1994 je štelo planinsko društvo 878 članov, od tega pa kar 575 mladih, kar uvršča Planinsko društvo Brežice v sam vrh društev v Sloveniji.
Jožef Antolovič je bil donedavna ravnatelj Srednje šole Brežice. Gimnazija Brežice, ki je v sklopu te šole, je po 23 letih spet pred tem, da postane samostojna. Po njegovim ravnate-ljevanjem so obnovili zgradbo gimnazije in ob 50-letnici njenega obstoja postavili temeljni kamen za novo srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice. “Dijaki ga cenijo kot dobrega učitelja in profesorja, sodelavci pa kot zanesljivega kolega in prijatelja,” so med drugim navedli ob podelitvi priznanja.
V imenu dobitnikov se je na seji prisrčno zahvalila Marija Veble, kije ob tem med drugim rekla, da so si vsak na svojem posebnem delovnem področju in vsak po svojih močeh in sposobnostih prizadevali, da bi čim več prispevali k dobrobiti in razvoju mladih generacij pa tudi h kulturnemu razvedrilu, veselju, poduku in rekreaciji občanov.
L. M.
NAGRADI IN PRIZNANJE - Na sliki (z leve): Marija Veble, župan Jože Avšič, Franc Baškovič in Jožef Antolovič. (Foto: L. M.)
Od subvencij dobili samo drobiž
Izvozniki vztrajajo, da se splošni pogoji poslovanja še naprej slabšajo, zmanjšuje pa se tudi konkurenčna sposobnost teh podjetij na tujih trgih - Subvencije le pesek v oči?
Slovenski izvozniki ne skrivajo nezadovoljstva z “gasilskimi” ukrepi vlade na področju izvoza. Že pred mesecem dni so največji med njimi opozarjali, da vlada zavaja javnost, kije zdaj prepričana o bistvenem izboljšanju razmer na področju izvoza. Izvozniki poudarjajo, da je strošek dela preobremenjen z vsakovrstnimi dajatvami, ki daleč pre-v	,,	segajo evropske standarde. V zadnjem mesecu je več velikih izvozni-
Iz naših DOdiCtil	kov rcsno grozi,°» da bodo opu5čali proizvodnjo doma in jo širili v
r J J državah, kjer je strošek dela nižji.
izvažajo v dolarjih. Vsekakor je večina med njimi prepričana, da bi ministrstvo moralo pripraviti boljši predlog selektivnega dodeljevanja subvencij, saj pogoji niso enaki v vsaki gospodarski pa-
n0gL	B.D.G.
NOVOTEKS TKANINA - To novomeško podjetje se zdaj bliža prvemu soglasju za lastninjenje, v katerem naj bi 33-odstotni lastnik postali delavci, ostalo pa bi pripadlo državnim skladom, denacionalizacijskim upravičencem in upravičencem iz prisilne poravnave. Dolenjska banka bo iz tega naslova postala 10-
odstotni lastnik podjetja.
TERME ČATEŽ - Cene delnic
Term Čatež so v oktobru po pričakovanjih bistveno narastle (od 1. do 25. okt. za 21,1 odst.), kar je posledica dobičkov v tekočem poslovanju podjetja, pridobljenega drugega soglasja za lastninjenje in že najavljene delitve dividend. Sočasno s ceno je naraščal tudi promet s temi delnicami.
MERCATOR - Poslovni sistem Mercator je z vpisom v sodni register končal lastninjenje in bo za 23. november sklical prvo skupščino delničarjev. Svežnji Mercatorjevih delnic, ki so pripadli skladom, bodo naprodaj tudi na četrti dražbi Sklada za razvoj, predvidoma v začetku decembra.
TRIMO DOBOVA - Trimo iz Trebnjega namerava zaradi izgub ustaviti proizvodnjo v obratu Dobova, kjer so doslej izdelovali nerjaveče posode, industrijska vrata in jeklene konstrukcije. Kakšna bo usoda nekaj manj kot 100 delavcev, za zdaj še ni znano, Tlimo pa je proizvodni program industrijskih vrat ponudil v najem konkurenčni zasebni firmi iz Dobove.
Izvozniki, tudi dolenjski, opozarjajo, da je Slovenija svoj trg popolnoma odprla tujcem, vendar bi ga zaradi dolgoročnega razvoja in ohranjanja delovnih mest v izvoznih podjetjih morala nemudoma zaščititi na posreden, bolj prefinjen način. Pri tem se lahko zgleduje po drugih državah, svetujejo pa ji lahko tudi izvozniki, ki v tujini krepko občutijo tako prefinjeno zaščito domačih konkurentov. Nekontrolirani uvoz, slabi carinski mehanizmi in prodaja blaga brez ustreznih certifikatov in z vprašljivo kakovostjo, ki je največkrat nihče ne kontrolira, povzročajo nelojalno konkurenco domačim proizvajalcem.
Zahteve izvoznikov, da mora biti subvencioniranje v celoti speljano še v letošnjem letu, so
KATALOG OBRTI
Spomladi bo revija Obrtnik v nakladi 12.000 izvodov izdala slo-vensko-nemški katalog “Ponudba slovenske obrti”. Cena vpisa je: 100 mark za sliko z nekaj vrsticami teksta, in 500 mark za cel stolpec, kar ni predrago, zato bi kazalo, da se za tako predstavitev odločijo tudi obrtniki južno od Ljubljane.
Kratke domače
ZA INOVATORJE - Slovenska podjetniško inovacijska mreža pripravlja v decembru seminarje v treh slovenskih krajih, na katerih bodo inovatorji lahko zvedeli marsikaj o obliki, načinu in postopku zaščite inovacij. Na seminarju bodo sodelovali tudi strokovnjaki Urada za intelektualno lastnino RS in iz Evropskega patentnega urada. V Novem mestu bo seminar 13. decembra v Hotelu Krka.
MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Še preden se razpišemo o delnicah in delničarstvu, bomo malo podrobneje spoznali obveznice. Med delnico in obveznico je namreč pomembna razlika. Kdor ima obveznico nekega podjetja, je temu podjetju samo posodil denar, ni pa zato še solastnik podjetja, kot bi bil, če bi kupil njegovo delnico. Obveznica določa pogoje posojanja in seveda tudi to, kdaj in s kako velikimi obrestmi je mogoče ta denar dobiti nazaj.
Obveznica, varnost in donosi
Če ste kupili obveznico, niste toliko odvisni od uspešnega poslovanja podjetja, lahko pa ste oškodovani, če izdajatelj obveznic (podjetje, ustanova) propade in gre v stečaj. Tudi v tem primeru imajo obveznice nekatera jamstva za izplačilo (premoženje izdajatelja, jamstva bank), vendar pa niso zanesljiva. Premoženje izdajatelj lahko zapravi, banke pa v nekaterih primerih jamstva lahko umaknejo, zato moramo biti pri tem pazljivi.
Imetnikom obveznic za posojeni denar (gre za dolgoročno posojilo, npr. za 5, 10 let) pripadajo obresti. Izplačajo se z unovčenjem kuponov, ki so na obveznici in zapadejo v izplačilo enkrat ali dvakrat na leto. Opozoriti velja, da kuponi obveznic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, zapadejo v plačilo pet dni pred resnično zapadlostjo. Poleg obresti se lahko izplačuje tudi del glavnice (govorimo o anui-tetnih obveznicah). To nam lahko pride še kako prav v primeru, da se izdajatelj bliža propadu, saj imamo del posojenega denarja že v žepu.
Praviloma so donosi obveznic nižji od donosov delnic, saj je ponavadi varnost naložbe v obveznice večja od naložbe v delnice. Pri odločitvi za nakup obveznic moramo vsekakor upoštevati bonitete izdajatelja. Velja, da je varnost državnih obveznic precej višja od podjetniških obveznic, zato pa imajo lete višje donose. Pri nas izdajajo obveznice tudi občine, njihova varnost pa je odvisna od poslovanja občin in od moči občinskega gospodarstva. Najpopularnejše med kupci zaradi varnosti pa so državne obveznice.
Kadar se odločate za nakup obveznice, je dobro pretehtati velikost izdaje in jo primerjati s finančno močjo izdajatelja. Zgodi se lahko, da se izdajatelju zmanjšajo prihodki in ni več sposoben izplačevati obveznosti. Donosnost obveznice je ponavadi višja od bančnih obresti, vendar je tudi bolj tvegana. Poleg tega pa ljudje ne kupujejo obveznic le zaradi obresti, ampak marsikdaj tudi zato, ker računajo, da se bo tečaj obveznice na trgu dvignil in bodo s prodajo zaslužili. Višina donosnosti je namreč odvisna tudi od tega, kdaj in kako zapadejo v izplačilo kuponi (obresti, del glavnice).
Kaj nam pove borzni tečaj obveznic? V tečajnicah je zapisano, koliko odstotkov osnovne vrednosti obveznice so trenutno vlagatelji pripravljeni plačati zanjo ali za koliko so jih imetniki pripravljeni prodati. Osnovno vrednost obveznice pa dobimo, če od njene nominalne vrednosti, kije zapisana na njej, odštejemo zneske že izplačanih (zapadlih) delov glavnice.
ostale na papirju. Vlada je obljubila upravičencem iz razpisa letos le tretjino sredstev, in še to v štirih obrokih, kot kažejo zadnji podatki, pa ji niti tega ne bo uspelo razdeliti. Novomeška Krka, kot je
• Politiku očitati populizem je tako, kot bi ribi zameril, da živi v vodi. (Sršen)
• Dolenjski in belokranjski izvozniki so v prvi polovici letošnjega leta ustvarili 14,26 odstotka vsega slovenskega izvoza in le 10,18 odstotka vsega uvoza. Izvozili so za 599 milijonov dolarjev blaga, kar je 42 odst. več kot v istem obdobju lani, medtem ko je regija uvozila za 482 milijonov dolarjev blaga ali 43 odstotkov več kot lani. Daleč največ blagovne menjave s tujino je imela novomeška občina. Zanimivo je, da je v vseh občinah (izjema je Škocjan) izvoz večji od uvoza. V Črnomlju se je glede na isto obdobje lani povečal za 70 odstotkov, v Metliki za 61, v Novem mestu za 42, v Škocjanu za 207, v Semiču za 26 in v TVebnjem prav tako za 26 odstotkov. V šent-jernejski občini pa je bil izvoz in uvoz v prvem polletju precej manjši kot v istem obdobju lanskega leta.
NAJVEČ STANOVANJ
Slovenija je lani dobila 5522 novih stanovanj, vendar sojih kar devet desetin od tega zgradili posamezniki, podjetja pa le 489. Po podatkih Urada za statistiko je povprečna površina 107,1 kvadratnega metra, tretjina stanovanj pa ima pet ali več sob. Največ stanovanj je bilo lani zgrajenih ravno na območju Novega mesta, in to kar 457. Za primerjavo navedimo le še to, da so v vseh nekdanjih petih ljubljanskih občinah zasebniki zgradili le 289 stanovanj.
povedal njen direktor Miloš Kovačič na zadnji seji UO Območne gospodarske zbornice, je bila na primer upravičena do 940 milijonov tolarjev subvencij. Tretjina od tega znese okrog 320 milijonov, ker pa v državni blagajni denarja ni, so z ministrstva telefonirali Krki, če se strinja, da dobi za 160 milijonov subvencij. In še te ji bodo izplačali v treh kvartalih!
Naslednji primer je Novoles, ki je bil upravičen do 225 milijonov subvencij, nazadnje pa jih je dobil le 18 milijonov. Kot pravijo v podjetju, je ministrstvo izločilo dele podjetja, ki niso neto izvozniki, nižji znesek pa je naračunalo tudi na osnovi nižjih plač. Tako izvozniki ne vpijejo zaman, da se razmere niso bistveno spremenile, saj je razen spremenjenega tečaja tolarja, vse ostalo pri istem. Tisti, ki so zadovoljni s subvencijami, se ne oglašajo toliko (npr. novomeški Revoz, ki uvaža iz Francije in tja tudi izvaža), veliko slabše je pri izvoznikih, ki uvažajo v markah in
IZŠLA KNJIGA O POSLOVNEM KOMUNICIRANJU
Slovenska poslovna literatura se je pred kratkim obogatila z novo knjigo, katere naslov je “Poslovno komuniciranje” in katere avtorji so prof. dr. Stane Možina, prof. dr. Mitja Thvčar in prof. Ana Kneževič. Zamisel o njej je zrasla v glavnem iz treh potreb. Prva je dejstvo, da Slovenci v obdobju, ko si moramo zagotavljati lastno bodočnost na tržišču, nimamo izčrpnega dela iz tega področja, čeprav imamo dokaj bogato literaturo o komuniciranju nasploh. Druga je izobraževalna: leto za letom posluša predavanja iz poslovnega komuniciranja nekaj sto študentov na dodiplomskem in podiplomskem študiju, obstoječa slovenska literatura s tega področja pa je bodisi pošla ali pa je zastarela. Tretja potreba izhaja iz prakse oz. dejstva, da je pri vsaki dejavnosti potrebno sporočanje in medsebojno sporazumevanje. Glavna značilnost knjige pa je izjemna preglednost in celovitost. Zajema prav vse sestavine poslovnega komuniciranja. Naj jih naštejemo: temelji poslovnega komuniciranja, koncepti in veščine komuniciranja, tehnologija komuniciranja, vrste poslovnega komuniciranja, rabe poslovnega komuniciranja ter etika in kultura v poslovnem komuniciranju.
Knjigo je izdala Založba Obzorja v Mariboru v dokaj zanimivi grafični obliki, je pa tudi obsežna, saj vsebuje 511
s,rani	dr. J. G.
V vsako vas po en bypass
Ko je že vse kazalo, da je naše lastninjenje družbenega premoiedP mehkejše in bolj pravično kot tisto v nekaterih drugih bivši* socialističnih državah, smo zvedeli, da gre pravzaprav za rop stoleti' V prvih letih po prenovi se je družbeno premoženje prelivalo v zaseon roke preko popularnih bypass podjetij potihoma, zdaj pa se to (uWV glasno, tako rekoč legalno, zdi se celo, kot da nekdo prav pospešuj* m način lastninjenja.	, . m
Zdaj so bypass podjetja nekaj tako vsakdanjega, dane vzbujajo oooe-nih občutkov gnusa, zaskrbljenosti in tudi ne krivde. Očitno je, datum zakonodajam dopušča in da vladajoči večini ni v interesu, dana področju kpj ukrene, dokler se vse do konca ne olastnini. Nedavno j družbena pravobranilka mag. Anica Popovič v intervjuju za povedala, da novega zakona o družbenih pravobranilcih še ni, čep bi moral biti že v začetku oktobra, pa tudi različnih predlogov, k> preprečevali oškodovanje družbene lastnine, državni zbor šeporoham-
Za vložitev mžbe zaradi oškodovanja družbenega premoženja še v velja zastaralni rok treh let, kar zelo hitro mine pri tako počasne toliko oviranem opravljanju revizij v podjetjih. V redkih Pr‘n'e[l,’s. do razprave na sodiščih pride, pa je vprašanje, ali je sodstvo sploh oo usposobljeno, da razume, v čem je bistvo posameznih ekonomskih
Naša država je edinstvena tudi po tem, da nima zakonsko °Prei^^i konkurenčne klavzule in da lahko vsak vodilni delavec mirno us alZj, zasebno podjetje z isto dejavnostjo, nanj prenese posle družbenega pw jetja, in ko postane vroče, samo še odide in začne uspešno kariero v jem podjetju. To po naših zakonih ni oškodovanje družbe s premožeuja, Čeprav gre tudi po mnenju Agencije za bypass podjetjih skoraj vedno ravno za to. Kaj pa nuj bi vLj 1 če s tako konkurenco zmanjšajo vrednost družbenega in povečajo nost lastnega podjetja ?	■ by.
V naši zakonodaji načeloma torej ni prepovedano ux,anar.gdilu> pass podjet(j, saj jih ustanavlja celo država (Sklad za razvo/J. ^ je to brezzakonje zdravo za slovensko gospodarstvo, pričajo zgY popolnem propadu velikih in nekdaj uspešnih podjetij, ki so mora reti predvsem zato, da je nekdo privatiziral en sam program, stav drugo malenkost.	OUŠIČ GOR^1^

k
ne
»a
Pr
de
kr
li
mi opravili ukvarja kar četrtina med nami - dobimo uradno* r0.
n ro i n rvs Is n Tj/i i/j hsilrs ttiliirt lert/ic n/r rt ss sl n tisi h	7(1	n.lol
prejemke. Teh je bilo julija letos po podatkih Agencije za pta p(0 met nekaj čez 90 milijard, vendar le slaba polovica v obliki pja^ plač v prejemkih prebivalstva se zmanjšuje že pet let (leta T __ fr 54,5 odstotkov), od takrat se tudi postopoma povečuje prejemkov iz delovnega razmerja (regresi, odškodnine za neiz ,. dopust, nagrade, odpravnine) in tudi delež različnih sociala1 P . 0j kov. Teh je bilo julija 31,2 odstotka, delež drugih prejemkov P.^njt
1A ...I,-1 ,, IOO 1	....I m",/)	/1s,,, i, mliiii IctOS. Na
16 odst. v letu 1991 narastel na 20,6 odstotkov v juliju letos. N‘ ^ deleža drugih prejemkov gre na račun izplačevanja odprava a bi delovnega mesta, precej pa verjetno tudi plač v drugih oblika se podjetja izognejo dajatvam.
Iz jugo trga naravnost v Ameriko j
Novoteks Tkanina pred novo stopnjo enoletnega “čiščenja” - Zaradi ukinitve neperspektivnih programov še i
manj delovnih mest - Bolj racionalno s stroji, energijo in prostori______________
rali zastarelo in odvečno PaV,ajo
Tovarna preje in tkanin Novoteks Tkanina po besedah direktorice Milene Kramar-Žnidar nikakor ni brez perspektive. Podjetju je pred petimi leti grozil bankrot, saj je njegov 35-milijonski dolg (v DEM) krepko presegal lastna sredstva podjetja (teh je bilo le za 18 milijonov mark). V zadnjih letih je uspelo poravnati večji del dolga, tako da ga zdaj preteklost bremeni le še za 3,5 milija mark. Zdaj ga čaka nadaljevanje sanacije.
Tkanina je po razdelitvi nekdaj močnega podjetja nadaljevala začetno osnovno dejavnost Novo-teksa, iz katere sta v najboljših letih zrastli izdelava konfekcije in trgovinska dejavnost. Izdelava preje in tkanin je kapitalno in delovno zelo intenzivna dejavnost, zato se je ob začetku tranzicije slovenskega gospodarstva znašla v hudih težavah in po uspešnosti na repu v svoji branži. Veliki prezadolženosti sta se pridružila še iztrošena tehnologija in izguba jugoslovanskega trga, kjer so prodali 80 odstotkov tkanin.
Po uspešni prisilni poravnavi v letu 1991 so vsi upniki razen Dolenjske banke 35 odstotokov terjatev odpisali (banka jih je spremenila v lastniški delež), ostalih 65 odstotokov z obrestmi pa je podjetje vračalo. Daje bilo kaj takega sposobno, se je moralo na hitro preusmeriti na ameriški trg, kjer je bilo prisotno že prej in kjer je našlo strateškega partnerja, ki je sofinanciral posle in pomagal preprečiti bankrot. Ameriški trg ni sprejel tako visokih stroškov, zato so v podjetju zmanjšali število zaposlenih od 1250 na 600, večino z
dokupi let in upokojitvami. Poleg tega so odpravili najbolj neperspektivne programe, opravili nekaj najnujnejših naložb in zamenjav strojev ter rigorozno zmanjševali stroške, zaradi česar so trpeli vsi zaposleni.
Do konca lanskega leta je podjetje izkazovalo izgubo zaradi obveznosti iz preteklosti, tekoče izgube pa sedaj nima. Zaradi tečaja dolarja (Izvažajo v ZDA za dolarje, uvažajo iz Evrope za marke!)se je v drugi polovici lanskega leta začel slabšati dohod-
f
m

Milena Kramar - Žnidar
kovni položaj podjetja, ki ne zmore ustvariti akumulacije. “Z nižjo kakovostjo tkanin nimamo več računa, zato ne sprejemamo več takih naročil. Z nizkimi stroški delovne sile nas izpodrivajo države Daljnega vzhoda in srednje Evrope, tudi Hrvaška in Turčija,” pravi direktorica.
V enem letu naj bi zato podjetje izpeljalo program nadaljnje sanacije. Po njem mora Tkanina zdaj ukiniti vse dohodkovno sporne programe (predvsem tkanine nižje kakovosti) in se usmeriti v tehnološko zahtevnejše, a cenovno boljše, finejše in lažje volnene tkanine. 60 odst. vse prodaje na ameriški trg predstavljajo tkanine srednjega in višjega razreda, ostalo pa je še nižji razred, ki ga bodo ukinili ali spremenili v srednji razred.
Taka usmeritev zahteva zmanjšanje števila zaposlenih še za 150 ljudi in kadrovsko okrepitev trženja in razvoja. Takoj se bodo lotili tudi zmanjševanja sedaj izredno velikih stroškov za vzdrževanje prostorov in porabo energije. Tako bodo združevali obrate in tehnologijo ter odprodali ali likvidi-
porabiti za plačilo pr« približno 100 tehnolos*-
,eŽkTombo očistilo podjeO^i,
potem partner videl tu
in se morda odločil zacijo, ki bo potrebna v P ^ Gre za velika vlaganja,	{0v
) O
ne zmoremo. Imamo ** “ nega^
samo za vzdrževanju potrebni milijoni m«g ap# iP nniec ameriSK * wc\

napoveduje Kramar-	^ ^
Podjetje je bilo PJ^j ob^jj!
zadnje med proizvajal nij.zd)l
volnenih tkanin v Slovelo, t
največje, edino, ki je * xa jz *
........./IrČaVL
te panoge v naši drža'*1'• jjn0' venija take tkan'"® Ita1* uvaža, največ iz
• Dober kuhar je dober zdravnik. (Pregovor)
UVUZU, IIUJIVV	J P'	u
potrebne certifikate o sev da jih lahko prodajo,;.„*<$
• Ideje so kratkoživipojavi in nujno so taka tudi dela, ki šo jim podrejena. (Vidmar)
precej stane, za uvo-v^v
SSSSS&t&a
BREDA DUŠK-
8
DOLENJSKI LIST
Št. 44 (2412), 2. novenibr*
Kmetijstvo - najtežji problem EU
Na okrogli mizi o slovenskem kmetijstvu ob vključevanju v Evropsko unijo v Ribnici so sodelovali številni strokovnjaki, politiki in kmetje - Poslanec dr. Zagožen proti
zdole zalagajo LJUBLJANO
JPPLE - Na Zdolah pri Krnet.? 3e v okv'ru programa celost-Va°;a ra.zvoja podeželja in obnove Dr' naJbofj zaživel zeienjavarski
5d!'am’ ki je bil letos tudi edini
PodPore ministrstva za i hPk 9sjvo- Program vodi Mira I veljak iz Raven. Kmetice so že plesen v Ljubljani na beži-feJxk! tfžnici dobile mizo, od bm nje Pomladi pa tudi kiosk, bi s?rVsak dan dostavijo en kom-Daiii,.]!1 zelenjave, dostavljajo na!/1 tudl *e v nekatere menze m «aomove. S prodajo so kmetice io »»a ovc?!jne in sploh ne more-VDmf 0Vo.*j't‘ tako velikega pole h^ania’ zato se bodo to zimo Nadi Posvedle izobraževanju, vd.i* Kak°vostjo pridelkov so na-jo ,am tak° Ljubljančani, ki ceni-p0,r»jay, ^ačin pridelave brez i tržni Tk°v, kot tudi šef glavnih bil n? kl J‘h.je 27. oktobra pova-ni|?a otvoritev obnovljene Pleč-z7hX? trzrdce, kjer so se kmetice Olj dobf r^stav' e z doma pečeni-
NI NIKOLI PREVEČ
Ribničan Stane Goršič v tj. . mfbi rad pove tole modrost, uAe držijo tudi mnogi Dolenjci: rav ‘na n‘ nikoli preveč. Ali ga je ^°Prav ali pa premalo. ” P-c
"EŠKE TRŽNICE
Pon?i’I’iC gneče, kot je bila zadnji Di|0 pljelc, na tržnici že dolgo ni di i-^nalo se je, daje večina lju-ttiova Ponedeljek prištela k pra-dneanlu dneva reformacije in nje- c* mrtvih. Cene so bile nasledka »n°fSt.anj 180, hruške 130, jabolko ji ,?l 500, solata 250, jajca 18 l5n ’ sJtyovka 650, jabolčni kis tana JSj1* 1200, sirček 400, sme-lenia, •. tolarjev. Pri Sadju tn zeta kV? ie bila čebula 53, krompir Zeli«, ‘i^nico 25, kislo zelje 145, raQič loč ?esen 247, solata 145, 1§5 „ y5, banane 100, mandarine ršba ir\cdie 180- orehi 1125, kolebal ‘“5 ? l'žol 247 tolarjev. Pri
RIBNICA - 25. oktobra zvečer je bila v Miklovi hiši v Ribnici okrogla miza o slovenskem kmetijstvu in živilski industriji ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (EU). Pripravila jo je ribniška podružnica SLS, v triurnem razgovoru, ki gaje vodil direktor Zadružne zveze Slovenije Franc But, pa so poleg gostov večera, dr. Emila Erjavca, državnega sekretarja pri ministrstvu za kmetijstvo Ivana Obala in predsednika stranke SLS dr. Franca Zagožna, sodelovali tudi številni ribniški kmetje.
Aljni '	auc IUU, suiti l tl Z.UU,
350 j„rke ,120, hruške 200, orehi farjev ka *n Pomaran^e 200
Sejmišča
jeOji bŽICE - Na sobotnem sejmu
sij..? "aprodaj 180 do tri mesece Mlaji*..111 20 starejših prašičev.
3s0tni s« prodali 60 po 310 do 1°2sftriev’ starejSih pa 10 po 200 tolarjev kilogram žive teže.
hnetijski nasveti
Dr. Emil Erjavec poudaril, da se EU v zadnjih nekaj letih na politični ravni največ ukvarja s kmetijstvom. Ob tem je dodal, da so osnovni cilji kmetijske politike EU, da se kmet kot gospodarski člen izenači z drugimi sloji, da se doseže neoporečnost produktov, da cene ostanejo čimbolj nespremenjene in da se zaščiti okolje. Ti cilji so pravzaprav enaki, kot so zapisani v strategiji razvoja kmetijstva v Sloveniji.
O možnosti širitve EU proti vzhodni Evropi je dr. Erjavec dejal, daje izredno majhna. Med tre-
* Dr. Franc Zagožen je v Obrazložitvi svojega nasprotovanja vključevanju Slovenije v EU za vsako ceno dejal, da Slovenija v kmetijstvu ne more vpostaviti strukture, ki bi bila konkurenčna EU, saj bi za to, da bi prišli na raven, ki jo imajo v EU sediu, v Sloveniji potrebovali 50 let. Ob tem je izrazil bojazen, da se v EU za Slovenijo predvideva scenarij, po katerem bi od sedanjih približno dveh milijonov hektarov kmetijskih zemljišč ostalo vsega le borih 430 tisoč hektarov.
mi možnimi scenariji razvoja kmetijske politike v EU je kot zelo malo verjetnega navedel možnost, da bi za slovenske kmete veljali enaki pogoji kot so denimo za avstrijske. Bolj verjetna se mu zdita scenarija restriktivne politike ali liberalizacije, od katerih pa bi slednje pomenilo razpad obstoječega modela kmetijske politike EU. Vsak od teh možnih scenarijev ima za slovenske kmete svoje prednosti in slabosti, ne glede na to, za katerega od njih se bodo v EU odločili, pa bi bilo, po njegovem mnenju, v Sloveniji potrebno povečati proizvodnjo in na kmetijah doseči strukturalne spremembe.
“Slovenija se do tega trenutna še ni začela dogovarjati za vsop v
KMETOVALEC št. 10
SLOVENJ GRADEC - Oktobrska številka glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije je posvečena sezonskim opravilom pa tudi drugim strokovnim temam. Izčrpen je zlasti članek o zatiranju plevela v žitih, poseben poudarek pa zaslužijo še članki o jesenskem gnojenju travnikov, o predstavitvi bikov, proizvodnji kmetijske mehanizacije, o pomenu tehnične zakonodaje v kmetijski tehniki ter testi o novi generaciji traktorjev.
^ele žrtve nevoščljivosti
$ki i^'ca>s katero se je začelo pri nas širiti baliranje, to je Švicarja je k1?.23 konzerviranje trave in druge voluminozne krme, kaže, hostj a .nje prišlo na naše kmetije kot naročeno. Njegove pred-kliub visokim cenam balirk in težavam'z odpadno folijo bel vj.rtle- Sele baliranje je živinorejca naredilo skoraj neodvisnega
Skla(j j^er|a, veliko pa je obetalo tudi preprosto skladiščenje brez
^ bapa al' nj*ve» da bodo prišle na vrsto za krmljenje. Takih be-I Slov v'c^e.t‘vse ve^’za* Pa n'so tako vame, kot bi pričakovali.
sti v s ei?ec bi ne bil Slovehec, če tudi to pot ne bi pokazal slabo-I PJem značaju. V časopisnih črnih kronikah so se pojavili i hevr'xda?nerneSa uničevanja na prostem uskladiščenih bal. Kaj Nju 0Stljiyemu človeku lažjega kot v zavetju noči na samotnem dat| s 5 0strim nožem prerezati močno napeto plastično folijo in I s°seij ^ duška svoji nevoščljivosti, razdiralni slynaščevanju? Naj £e u koza crkne! Ko vdre zrak v silažo, je z njo kmalu konec. Iilev *aY°lj° te nevarnosti bo v prihodnje kazalo voziti bale bliže i?d0L> 'n ^0ve^kim bivališčem, da bodo varnejše. Tudi iz drugih 'Va{j°0v skladiščenje na polju ni priporočljivo. Bala pokriva vsaj svetiaa,ni nieter rastne površine; na tistem mestu nastane najprej ! ^ „jj,1,Sa. kar je znak, da so trave začele odmirati, potem pa se . Plevgi-0y° mesto sčasoma naselijo odpornejši in prilagodljivejši I	Nehote smo tako z vsako dlje časa na travniku puščeno
VSe «bili gnezdo plevela, ki se bo v naslednji rastni dobi širil na Itjo »ni. Prosto stoječim balam (mimogrede: pravilno je, da sto-WaS(i,ko,nci) pa grozi še ena nevarnost, glodalci, ki se radi lotijo | tork® ‘n v njej shranjene krme.
i ^Pr?3' Vsakuanja praksa je pokazala, da bale vendarle spadajo ! frojjtj erno urejeno skladišče v bližino hleva, od koder jih s pre-^ v h?1 vd'carn>. montiranimi na traktor, brez večjega truda vozi-n,ev, odpadle folije pa se kar najmanj škodljivo znebimo.
Inž. M. LEGAN
EU. Ne glede na to, ali bo do vstopa prišlo ali ne, pa se moramo že
i
danes začeti nanj pripravljati, saj se bomo z EU tako ali drugače v prihodnosti srečevali,” je dejal Ivan Obal. Med nalogami, kijih bo morala v naslednjih nekaj letih opraviti vlada, je poudaril prilagoditev celotne slovenske zakonodaje in politike subvencij zakonom in pravilom, ki veljajo v EU.
M. LESKOVŠEK-SVETE
bj
.-< i »-H4
OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU IN EU - Gostje ribniške okrogle mize o slovenskem kmetijstvu ob vključevanju Slovenije v EU, katere pokrovitelj je bila Zadružna kmetijska banka iz Ribnice: državni sekretar Ivan Obal, direktor Zadružne zveze Slovenije Franc But, državni poslanec dr. Franc Zagožen in dr. Emil Erjavec (Foto: M. L.-S.)
POVEČANA ŠAMPANJSKA KLET - Isteničevi (magister Janez, žena Mihaela, hčerka Barbara in sin Miha), znani po pridelavi šampanjca po naravni metodi v svoji šampanjeriji v Stari vasi na Bizeljskem, so povečali kleti in nabavili najsodobnejšo opremo za proizvodnjo šampanjca. Že prihodnje leto bodo v 220.000 steklenicah zorele različne vrste šampanjca iz najboljših bizeljskih sort grozdja, ki so kot nalašč za predelavo v tako čislano peneče vino. Isteničevi iz leta v leto povečujejo zmogljivost svoje kleti in posvečajo veliko pozornost tudi razvoju turizma v tem delu brežiške občine. Na voljo imajo prostore za pokušnjo šampanjca, pripravljajo pa odprtje gostinskega prostora s ponudbo jedi, ki sodijo k penečim vinom. TUdi 8 tujskih sob bo na voljo. Nedavne slovesnosti pri Isteničevih se je udeležilo veliko njihovih družinskih in poslovnih prijateljev ter drugih gostov. Na sliki (z leve proti desni): Štefan Špilak, generalni prior vinskega reda sv. Fortunata, magister Janez Istenič, direktor Barbara International Miha Istenič in brežiški župan Jože Avšič. (Foto: Mirko Vesel)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. lulij Nemanič
v
Se enkrat presodite!
O potrebi obdelave tal
Trta po trgatvi ne počiva, ampak se pripravlja, kako bi bila zmožna roditi tudi v prihodnjem letu; Oblikovanje nastavka seje začelo že v juniju in juliju, sedaj v lepi jeseni pa se oblikujejo zaloge hranil zlasti v koreninah, ki bodo omogočile, da se bo oblikovani nastavek pridelka grozdja v prihodnji pomladi dobro razvil. V dobri veri, da bo trsu pomagal, vinogradnik v tem času izvaja ukrepe, ki dolgoročno samo škodijo trti in s tem tudi njemu samemu. Tu prav gotovo sodi jesensko globoko oranje, razen če to opravljamo v vinogradu, ki raste na zelo lahkih ali zelo zbitih tleh. V teh primerih je potrebno zaorati večjo količino hlevskega gnoja, da izboljšamo možnost zadrževanja vlage v kamnitih in omogočimo boljšo zračnost v težkih glinstih in ilovnatih tleh. V večini vinogradov pa je zaželjeno, da so celo leto tla pokrita z zelenim pokrovom. Samo zelene rastline sonamreč sposobne sprejemati in pohranjati sončno energijo v obliki organske mase. Z njenim razkrojem nastaja humus, ki predstavlja dolgoročni vir edino primerne hrane za trto in je osnovni pogoj za dobro rast in odpornost. Nasprotno pa z obdelavo uporabljamo oz. zmanjšujemo humus, ne da bi omogočali na istem mestu tvorbo zadostnih količin nove organske snovi za njegovo obnavljanje. Dodajanje hlevskega gnoja je rešitev za preskrbo vinograda z organsko maso vendar to ni primeren način iz več razlogov.
-	Z obdelavo, ker uničujemo vse rastline razen trte, omejujemo prirast organske mase in s tem ohranjanje večje količine sončne energije, kajti trta ne pokriva v celoti s svojo senco površine tal in, ker je sama zelena komaj polovico rastne (vegetacijske) dobe.
-	Prašne delce, ki nastajajo
zaradi delovanja sonca na golo površino tal, dež spira v globlje plasti, kjer iztisnejo zrak; s tem tla postanejo zbita in tam korenina trte ne more rasti.
Posredno s tem, ko vinogradu dodajamo hlevski gnoj, siromašimo na humusu tisto površino (njive, travnike in pašnike), kjer je pridelana krma in nastil za pridobivanje hlevskega gnoja.
Večja količina zlasti neprepe-relega hlevskega gnoja vsebuje sorazmerno preveč dušika, ki povzroči preveliko bujnost in s tem slabšo kakovost grozdja in večjo občutljivost trte.
Prav gotovo pa najbolj narobe naredimo tedaj, kadar globoko orjemo in dodamo večjo količino mineralnih gnojil, namesto da bi pri rezi zmanjšali obremenitev trsa, ker je izčrpan. S tem obdržimo še za kakšno leto večjo rodnost, vendar takoj povečamo občutljivost trte za bolezni in vremenske vplive ter pospešimo propadanje trsov in bistveno poslabšamo kakovost.
Ker celotno ozelenela površina tal vsaj podvoji sprejem sončne energije, kot je lahko sprejema samo trta na golih obdelanih tleh, in ker je naravna oz. sončna energija osnovni in najpomembnejši pogoj za primerno uspevanje trte, ne smemo uničevati zelenega pokrova tal v vinogradu kot posrednega vira sončne energije.
Če je potrebno tla zrahljati, da bi v njih izboljšali vodnozrač-ne razmere, opravimo samo globoko podrahljanje brez obračanja vrhnje plasti tal. Ne bo se nam težko odločiti, če se zavedamo, da je vrednost pridelka odvisna največ od količine sprejete sončne energije na določeni površini, in prav bo, če s svojim delom sledimo zahtevam po dobri kakovosti in redni primer-ni rodnosti ter dolgotrajnosti nasada. Potrebo po gnojenju lahko pravilno določimo samo na osnovi rezultata analize tal. O jemanju vzorcev in pošiljanju v analizo se pogovorite s svetovalcem v vaši občini.
JOŽE MAUEVIČ, dipl: inž. agr.
VABILO NA MARTINOVANJE
RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice bo letos organizirala praznovanje Martina posebej za starejšo in posebej za mlajšo generacijo. Starejši bodo odšli v petek, 10. novembra, v Brežice. Pri Curhalekovih na Mostecu si bodo ogledali hlev za krave molznice, na Bizeljskem poskusili razna vina in šampanjce, v Čateških Toplicah se bodo lahko okopali, dan pa bodo zaključili z zabavo na Rucman Vrhu. Mladi bodo odpotovali v Sevnico, in sicer v soboto, 11. novembra. Ogledali si bodo kozjerejsko sirarno na Goštetovi kmetiji v Jelovcu pri Sevnici in Kopitarno Sevnica, igrali košarko, odbojko, balinali in kasneje tudi zaplesali pa bodo na Lisci. Cena izleta, v katerga so všteti prevoz, degustacija, malica in večerja, je 3 tisoč tolarjev.
PRAVNA
svetovaLnIca
Svetuje odvetnica Marta Jelačin

RAZSTAVA SADJA NA HRIBU
LOŠKI POTOK - Pretekli teden je kmetijska svetovalna služba iz Ribnice v šoli na Hribu organizirala dvodnevno razstavo avtohtonih sort jabolk, pridelanih brez uporabe kemikalij. Obiskovalcem so nudili tudi nasvete. Potoško območje ni primerno za gojenje sadja zaradi višine in poznih spomladanskih pozeb. Znano pa je, da so Potočani nekoč pridelalil veliko sadja, ki je bilo važen vir hrane.
Zloraba pravic
VPRAŠANJE: Zanima me, v katerih primerih gre za zlorabo pravic in, če se to dokaže, ali obstaja odškodninska obveznost. Ima me, da bi si sam izboril svoje pravice, pa četudi na silo! Primera vam iz previdnosti ne povem, ker pričakujem samo vaše načelno stališče...
ODGOVOR: Problem je v tem, kako ugotoviti, kdaj je meja prekoračena. Zakon pravi, da je pre-povednao izvrševanje pravic iz obligacijskega razmerja v nasprotju z namenom, zaradi katerega je pravica z zakonom ustanovljena ali priznana. Šteti moramo, da gre za zlorabo pravic vedno, kadar jih hoče upravičenec uporabljati v drugem namenu, kot so ustanovljene. Vsako izvajanje pravice, ki ni v skladu s svojim namenom, pomeni njeno zlorabo, če se to dokaže, obstaja tudi odškodninska odgovornost.
Kadar nekdo krši pravico drugega, ta drugi ne sme svoje pravice sam uveljaviti. Vsakomur, kdor meni, da se mu krati pravica, je dano na voljo, da se pritoži na pristojni organ. Kdor pa se poslužuje samolastne pomoči, je za to odgovoren.
To načelo je sprejeto v vsaki urejeni pravni državi. Samopomoč je dopustna Ie v izjemnih primerih, ki jih pravo posebej dovoljuje, in sicer, če gre za silobran:
Če je škoda povzročena napadalcu v silobranu; če kdo v svojo
škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, in v primeru, če grozi neposredna nevarnost in nastane potreba po samopomoči. V vseh naštetih primerih ne obstaja dolžnost, da povzročitelj povrne storjeno škodo. Tudi dejanje v skrajni sili pomeni dogodek, ki ga ni bilo
mogoče drugače odvrniti. V tem primeru pa mora biti povzročena škoda manjša od pričakovane. V primerih skrajne sile je dopustnost ravnanja določena le kot izjema.
Predpostavka odškodninske obveznosti pa je odgovornost za povzročeno škodo izven zgoraj naštetih primerov.
•	Najhujša bolezenska diagnoza Slovencev je nestrpnost. (Voljč)
•	Trenutno ne moreš nikjer v Evropi dobiti bolj zdrave hrane kot v Sloveniji. (Osterc)
Ža zdravo srce in ožilje
Najhujše posledice žilnih zožitev zaradi poapnenja, t.j. ateroskleroze, so srčni infarkt, možganska kap in gangrena nog. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so zvečana raven maščob v krvi, zvečan krvni tlak in sladkorna bolezen. Vsi ti pa so povezani z nepravilno prehrano in s splošnim nezdravim načinom življenja.
Prvi korak v smeri zmanjšanja ali odstranitve dejavnikov tveganja je zdravo življenje, ki zajema zdravo in uravnoteženo prehrano, nekajenje, izključevanje prepogostega pitja alkoholnih pijač in stresov ter zadostna telesna aktivnost. Zdrava prehrana vključuje primerno energijsko in hranilno vrednost živil. Izbor živil mora biti pester, predvsem pa naj bo v njem veliko zelenjave in sadja. V njih so topne vlaknine, ki zmanjšujejo sladkor, v krvi in maščobe, vsebujejo pa tudi zaščitne snovi, kot so vitamini in mine-
rali. Pri pripravi hrane moramo uporabljati čim manj maščob živalskega izvora vključno z mlekom in mlečnimi izdelki z visoko vsebnostjo maščob.
Za uvedbo novega načina kuhanja je potrebno najprej spremeniti miselnost tistih ljudi, ki hrano pripravljajo, in tistih, ki jo, bodo uživali. Govorimo o spremenjeni kulturi prehranjevanja. Med dejavnike tveganja spada tudi zvečana telesna teža. Primerno telesno težo uravnavamo s pravilno izbiro živil in ustrezno količino hrane, in ne z nezdravimi shujševalnimi dietami. Uvedba zdravega načina življenja je preobrat za vsakega posameznika, pri čemer je potrebno spremeniti lastne navade. Ves dolgoročno vloženi napor se bo povrnil z izboljšanjem zdravja. S kulturo zdravega prehranjevanja je potrebno seznanjati celo družino, pfedvsem pa otroke in mladostnike.
SLIKARSKO SREČANJE
NA OTOCCU
OTOČEC - Pretekli četrtek je 19 udeležencev Mestne šole za risanje in slikanje iz Ljubljane predstavilo svoja dela z dvodnevnega slikarskega srečanja v galeriji Grad Otočec. O prizadevanjih mladih slikarjev je govoril dekan šole Mladen Jernejec, ki je hkrati povedal, da bo šola prihodnjo pomlad začela razpisovati sprejem študentov. Za šolanje v taki obliki vlada precejšnje zanimanje. Med razstavljenimi deli je bilo največ krajinskih motivov, za katera so razdelili tri nagrade. Prvo je žirija prisodila Mileni Pušlar, drugo Greti Boltar in tretjo Gregorju Nartniku. Ekstempore ljubljanske šole so omogočili sponzorji Frag-mat iz Sodražice, Tisovir iz Brezovice, gospa Piletič, hotel Grad Otočec, Vinogradništvo Cvelbar s Trške gore in Kartuzija Pleterje. Udeležence srečanja in goste galerije je pozdravil tudi vodja galerije Janez Rozman.	_
Tg.
KONCERT DUHOVNIH •
PESMI- V počastitev dneva J reformacije oziroma “rojstva , slovenske knjige ali odkar i svet stoji, se kaj takega ni 1 zgodilo" (Trubar Ungnadu) J je bil v nedeljo, 29. oktobra, , ob 17. uri popoldne v Evan- • gelijski cerkvi v Novem me- 1 slu koncert duhovnih pesmi. , V 30 let stari cerkvi je prepe- ■ vala solistka, operna pevka • Patty Davis, doma iz ZDA, ki 1 pa sedaj že nekaj časa z druži- J no živi v Ljubljani. Z dobro uro glasbenega programa je očarala številne poslušalce in si več kot zaslužila šopek rož, ki jih ji je ob koncu podaril dipl. teol. Danijel Brkič. (Foto: L. M um)
Življenje Dolenjcev z vesele plati
Na literarnem pikniku v Razborah na TVški gori so predstavili knjigi anekdot publicista in upokojenega novinarja Slavka Dokla - Smešne prigode malih ljudi
RAZBORE - Na Vovkovi domačiji v odmaknjenem malem zaselku na Trški gori je bil v petek, 27. oktobra, zvečer literarni piknik, že deveti v vrsti prireditev, kijih pripravlja zasebni založnik Toni Vovko za predstavitve kpjig, izdanih v njegovi založbi Erro. Tokrat je predstavil knjigi anekdot publicista in upokojenega novinarja Slavka Dokla “Dobro jutro, smeh” in “Dober dan, smeh”.
stracij, ki jih je za obe knjigi narisal dolenjski likovnik Bogdan Breznik. Vmesni čas je s pesmijo in domačimi vižami veselo zapolnjeval Henček s harmoniko.
Goste, ki so se v lepem jesenskem večeru in v prijetnem okolju krepčali z domačim kruhom, orehi in pečenim kostanjem ter vse to zalivali z novino, je najprej pozdravil prireditelj, za njim novo-
meški podžupan Alojz Zupančič, nato pa so šolarji bršlj inske osnovne šole zaigrali nekaj skečev iz Doklovih knjižnih novosti. Sledil je pogovor z avtorjem obeh knjig ter ogled priložnostne razstave ilu-
NA VOVKOVI DOMAČIJI - Slavko Dokl, avtor knjig anekdot, v pogovoru z založnikom Tonijem Vovkom, glasbenikom Henčkom in dvema od kakih petdesetih ljudi, ki so mu pomagali zbrati anekdote.
Otroška svežina in realizem
Otroška likovna kolonija Itgatev ’95 - Dela v muzeju
JELICA KUPEC IN JOŽICA ŠKOF V DOBRNI
DOBRNA - Nadaljnje uresničevanje izzivov ustvarjalnosti je novomeški slikarki Jelico Kupec in Jožico Škof pripreljalo do njune nove slikarske razstave: v hotelu Dobrna sta 14. oktobra postavili na ogled izbor dosedanjih del ob spremni besedi dr. Mirka Juter-ška. V kulturem sporedu sta nastopila otroški zbor Zarja in instrumentalna skupina Sonce
MIRAN HOČEVAR SPET RAZSTAVLJA
NOVO MESTO - Z novo samostojno razstavo 18 pastelov novomeški slikar Miran Hočevar prekinja nekajletni razstavni molk. V.razstavišču SDK v Kan-diji nam slikar spet predstavlja svojo zvestobo dolenjski pokrajini in njenim neizčrpnim slikarskim motivom. Zadnja leta smo ga kot obiskovalca srečevali na številnih drugih razstavah v mestu in njegovi okolici, tokrat pa nam ponuja izbor svojih najnovejših zanimivih stvaritev. Hočevarjevi slikarski ustvarjalnosti lahko sledimo že vse od leta 1969, ko se je vrnil v Novo mesto.	Tg.
v BISTRICA OB SOTLI, BREŽICE - V času trgatve so se doslej že več let zapored zbrali osnovnošolci na otroški likovni koloniji “Trgatev”, ki jo organizira osnovna šola Marije Broz v Bistrici ob Sotli. Kolonijo Trgatev 95 so izvedli 6. oktobra letos, na njej pa je sodelovalo 42 ustvarjalcev iz 11 osnovnih šol. Mlade likovnike je vodilo 19 likovnih pedagogov in učiteljic razrednega pouka.
Udeleženci so slikali in risali med drugim v kleti Orešje in
• Ob otvoritvi razstave je med drugimi govoril brežiški podžupan Tone Zorko. Poudaril je pomen ljubiteljske kulture; le-ta po njegovi presoji živi v občini Brežice “polno življenje”. Na otvoritvi je uvodoma pozdravil navzoče Karel Recer, direktor Vina Brežice. Vinu so v torek zvečer izrekli kar nekaj pohval za pokroviteljstvo kolonije.
Likovna kolonija trgatev s svojo perspektivo razmišlja o širšem projektu, ki naj v njen kontekst umesti še nekatere druge vzgojne prvine, ki bi kulturno obogatile in celostno zajele tradicionalne kulturne, etnološke in likovne vrednote naših krajev v času trgatve.” Tako je nanizal želje in načrte Peter Krivec, ko je o “Trgatvi 95” govoril na otvoritvi risb in slik, nastalih v tej koloniji. Razstavo so odprli v torek zvečer v slavnostni dvorani Posavskega muzeja v Brežicicah.
L. M.
V prvi knjigi anekdot “Dobro jutro, smeh” je Dokl zbral preko 130 anekdot o dolenjskih in belokranjskih obrtnikih iz obdobja med obema vojnama. Knjiga je izšla že letos spomladi. Njeno nadaljevanje je knjiga “Dober dan, smeh”, ki je še topla prišla iz tiskarne na dan literarnega piknika. V nji je natisnjenih 160 anekdot, v katerih nastopajo znani in manj znani Dolenjci iz Novega mesta, njegove širše okolice, Trebnjega, Kostanjevice in drugih dolenjskih krajev, od znanega novomeškega posebneža Matasanove-ga Korla, gostilničarja Štemburja, kostanjeviškega gostilničarja Bučarja in muzikanta Bohinčka do trebanjskega Gabrijelovega Naceta, Hudoklinovega Nacka z Gorjancev, gozdarja Radeta Kalinovi-ča in drugih. Medtem ko je prva knjiga, ki je zajela starejše obdobje, pa ankedote v drugi zajemajo tako predvojni čas kot povojnega, njeni junaki pa so mali ljudje in posebneži, za katere Dokl meni, da so prav tako vredni, da se ohranijo v spominu, če ne zaradi drugega, pa zato, ker so poskrbeli za peripetije, ob katerih se lahko od srca nasmejimo in si razsvetlimo sivino sedanjika. Najbrž bo tako prva kot druga knjižica pogosto v rokah bralcev, zato je škoda, ker ni v njih poskrbljeno za pregled oseb, ki se pojavljajo v anekdotah, in za vsaj kratko označitev, kdaj so živele. Anekdote so v knjigi razvrščene popolnoma poljubno, zato bralca nekoliko bega časovna pomešanost. No, to bo še priložnost popraviti, saj založnik in avtor načrtujeta še dve knjigi anekdot, ki naj bi izšla prihodnje leto.
M. MARKELJ
KONSERVATORSKA SKUPŠČINA - Člani Konservatorskega
društva iz vse Slovenije so se seznanili tudi z delom in uspehi nj hove stroke na Dolenjskem in v Beli krajini. (Foto: A. B.)
Konservatorji na Otočcu
Skupščina Slovenskega konservatorskega društva • Ogjfj.
OTOČEC - Prejšnji četrtek, 26. oktobra, je bila na Otočcu letna skupščina Slovenskega konservatorskega društva. Po desetih letih je spet prišla vrsta na novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine kot organizatorja skupščine konseravtorskega društva. To stanovsko združenje konservatorske in restavratorske stroke v Sloveniji šteje več kot 300 članov, ki delujejo v glavnem v sedmih regionalnih zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, v republiški Upravi za kulturno dediščino ter v Restavratorskem centru.
Na skupščini so se s spoštovanjem spomnili pokojnega prof. Janka Jarca kot predanega spomeniškovarstvenega delavca, ki je bil močno vpet v dejavnost spomeniškega varstva v Novem mestu in na Dolenjskem sploh ter je odločilno pripomogel pri ustrezni povojni obnovi Novega mesta. Na skupščini so razrešili dosedanjega predsednika društva dr. Marjana Slabeta, ki so ga hkrati imenovali za častnega člana, ter za novega predsednika izvolili Ja-
neza Kromarja, direktorja ljubljanskega regionalnega Zavo za varstvo naravne in kultu
dediščine.
V popoldanskem delu so «
zvrstili referati/Bkojedjre^i
novomeškega ZVNku u* Breščak predstavil 15-letno tega zavoda, Marinka Dr merič razvoj varstva naravl? kulturne dediščine na Dolenj
skem, Andrej Hudoklin paja voj naravovarstva na D° skem. O novih arheoloških n j
dbah na Kapiteljski njjv*^ ^
Vpm m^ctn ie eOVOTll D
vem mestu je govoi" -- ,• Križ, o obnovi Baze 20 pa J ta Podgornik. Udeleženci sK«F
parku Lahinja, nato pa s0. grmskem gradu najprej og e li nove prostore novomeške. ZVNKD, nato pa pr'Slu^J. nastopu kvarteta flavt ljublj ske Glasbene akademije-Naslednji dan, v petek, so ogledali spomenike in ak J novomeškega Zavoda za va y naravne in kulturne dedisci Beli krajini.	p,. B-
Semičani so se spomnili na Jenka
V rojstnem kraju lirika Simona Jenka je šla mimo obletnica rojstva, spomnili pa so se je v Semiču - Leopoldina Kuralt dala pečat Jenkovim ljubezenskim pesmim
tamkajšnjih vinogradih, pri Ple-teršnikovi domačiji v Pišecah, v kleteh gradu Brežice in v računalniški učilnici.
V letošnjo kolonijo so po besedah doc. spec. Petra Krivica organizatorji namenoma vključili mlajše učence, da bi z njimi pridobili “več otroške svežine in tipičnih likovno izraznih svojskosti”. Krivec, strokovni mentor kolonije, opaža v delih, ki so nastala na ligatvi 95, otroško iznajdljivost, ko morajo ustvarjalci ob preveliki teži likovnega problema izpostaviti v pomoč svojo domišljijo.
Precej drugačni so po njegovem likovni interesi otrok višjih razredov, ki si želijo več soočanja z realistično motiviko. V njihovih prizadevanjih je težnja po predstavitvi prostornega fenomena, ki v risbi zahteva razumevanje telesnosti in opredelitev svetlotem-nega v smislu svetlob in senc. V izbiranju likovnih sredstev je letos, kot tudi pojasnjuje Krivec, več nastalih del v risbi in manj v barvi.
Bodočnost likovne kolonije za zdaj ni videti vprašljiva. Vsakoletno shajanje likovnikov denarno podpira že več let Vino Brežice, ki očitno ostaja tudi za v bodoče trdno ob osnovni šoli Marije Broz, organizatorju. Mogoče bo kolonija doživela nekaj sprememb.
VRTAČA PRI SEMIČU - Minuli petek je minilo 160 let od rojstva velikega slovenskega lirika Simona Jenka, 18. oktobra pa 126 let od njegove smrti. Čeprav je del življenja, kije pomembno vplival na razvoj njegovega pesništva, tesno povezan z Belo krajino, to ve le malokateri Belokranjec. Zato pa so se ob obletnici Jenkovega rojstva nanj spomnili Semičani, sqj je Jenko kot domači učitelj in prijatelj otrok graščaka in cesarsko-kraljevega svetnika Kuralta preživel veliko časa na njihovem gradu Hirnu ali Podturnu.
Graščak Kuralt je leta 1847 ku-
pil posestvi Smuk in Turn pri Semiču. Grad Smuk je bil že v razvalinah, zato so Kuraltovi živeli na TUrnu. Od leta 1847 do 1853 pa je v Novem mestu obiskoval gimnazijo dijak iz Gorenjske Simon Jenko, ki je postal domači učitelj dvema graščakovima sinovoma. Tudi počitnice je večkrat preživljal na Turnu skupaj s petimi Kural-tovimi sinovi in hčerko Leopol-
izpovedi v slovenskem pesništvu. Leopoldina se je poročila s sodnim svetovalcem Ivanom Logarjem, in ko je Jenko na Dunaju, kjer je študiral, vest o tem prebral v Novicah, je v dnevnik med drugim zapisal: “Bog jej daj srečnih dnij, meni pa, da bi jo lahko pozabil!
na kateri sta Simon in Poldka preživljala najsrečnejše dni svoje mladosti, doletela žalostna usoda. Poldkini bratje so umrli mladi, vdova zadnjega Kuralta je posestvi prodala ljubljanskemu trgovcu Karlu Kavšku. Th je grad prodal skupini kmetov, ki so ga leta 1902 podrli, si razdelili material in opremo, temelje zasuli z zemljo in zasadili trto. Na Kuraltove spominja le še grajski kozolec in notranjost Počeve zidanice na Vrtači, ki je pripadala grajskemu posestvu.
M. BEZEK-JAKŠE
KONJ, SIMBOL ZVESTOB UUBEZNI - S kiparskim ^
nisevGalertl1^,
dobitvami konj se v <
■nkip0'.
do 15. novembra predstav1 0
Bojan Štine (levo). Na
* Med gosti je bil tudi Jenkov sorodnik Rudi Zevnik iz Mavčič
O STEPINČEVEM SODNEM PROCESU
NOVO MESTO - V sredo, 8. novembra, bo ob 18. uri v prostorih Dolenjskega muzeja redna tribuna “V sredo ob 18-ih”, ki jo prireja Hrvaško kulturno združenje. Na vrsti bo predavanje dr. Lava Žnidarčiča, predstojnika Oddelka za kulturne zveze s Hrvati zunaj domovine pri Matici Hr-vatski, o slovitem sodnem procesu proti kardinalu Alojziju Stepin-
na Gorenjskem. Simonova sestra Mina je bila Rudijeva praprababica. “Čeprav imamo v naši KS, kjer seje rodil tudi Jenko, več društev in ustanov, ki nosijo njegovo ime, se ne v KS ne v kranjski občini ni nihče spomnil na okroglo obletnico njegovega rojstva. Zato se mi zdi skoraj nedojemljivo, da so se nanj spomnili več kot sto kilometrov proč od njegovega rojstnega kraja,” je dejal Zevnik, ki mu je žal, da je o življenju njegovega daljnjega sorodnika ohranjenega zelo malo. Zato pa mu je uspelo izbrskati nekaj, kar v javnosti še ni znano: da seje Šmonca, kakor so rekli Simonu, skoraj do 5. leta starosti pisal Košenina, saj seje rodil kot nezakonski sin, in ko mu je bilo skoraj pet let, se je mama poročila z očetom in iz Podreče sta se preselila v Praše.
Podobe konj v kiparst^
Ob razstavi novomeškega kiparja, sicer pa meta u. a Bojana Štineta v Galeriji Krka - Nastop okteta^ ^
Rudi Zevnik, sorodnik Simona Jenka
Pozabiti, čudna beseda! Moje najboljše pesmi mi je navihnila in če hočem zaljubljeno pesem pisati, je vedno ona, na ktero mislim!” Tudi pri Kuraltovih je ostala globoka sled za iskrenim rodoljubom Jenkom. Čeprav so bili graščaki, so bili narodno zelo zavedni, Podturn pa je postal zbirališče belokranjskih rodoljubov. Žal je graščina,
dino. Med njima se je razcetela ljubezen, čeprav je Jenko vedel, da se ne bo mogel nikoli poročiti z njo. Toda nosil jo je v srcu vse življenje in prav ona mu je navdihnila vrsto globoko občutenih pesmi, ki spadajo med najboljše ljubezenske
• Umetnik je človek, ki ume očarati in do dna vznemiriti srce. Kritik je samo človek, ki ve, kaj ga je vznemirilo in zakaj. (Vidmar)
NOVO MESTO - K pestrosti kulturnega življenja v Novem mestu od četrtka, 26. oktobra, prispeva tudi kipar Bojan Štine, saj je v Galeriji Krka do 15. novembra na ogled njegova kiparska razstava z zanimivimi upodobitvami konj. Štine je Novomeščan, ki pa sedaj živi in ustvarja v Ljubljani. In čeprav je imel že več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, je njegova tokratna razstava prva v Novem mestu.
Na otvoritvi razstave je umetnika najprej pozdravil Janez Bernik, predsednik Kulturno-umetniške-ga društva Krka, o njegovem delu pa je spregovoril dr. Bogdan Jur-kovšek. Čeprav se je pri nas kar nekaj kiparjev že ukvarjalo z upodabljanjem živali, je kiparstvo Bojana Štineta svojevrstna izjema, saj prinaša v slovensko malo plastiko motivno specializacijo - podobe konj. Ljubezen do živali, predvsem do konj, ga spremlja že od malih nog, ko pa je odkril še svojo drugo ljubezen - kiparstvo, ga je veselje do gnetenja gline in rezljanja pripeljalo do upodabljanja figur, portretov in dekorativnih pla-
lim; konj kot simbol m° ’ a, K* ni in zvestobe - ravno Lresa ljudje v življenju naJ
mo-pavLd^čaSUPV edini umetnikov mode*-jjjnii konj v Štinetovi interpr® ^ Vf odslikana resničnost, a r 0|zi' opomin na svet, ki PoČafjcJ kolektivne zavesti v P?z -u nC^ umetnikovem ustvarjanj dejal dr. Ivan Sedej.	^
Umetnik se oblikovanimi/
►	__t--in	AMjfP
loteva natančno in stua
v bronu lahko prikaže di
zato, ker je sicer me^J,U{fivaaiaj-
na zapletene posfopk45 jj, •„ bron in poliester. V nJe^.v6n h* jii skih figurah se na sv°js‘ . prepletata kiparjev n* $ti0%> čustveni svet. S priinjk
se bomo na podobnih r^jI1o'|iz
srečevali, saj so vsi trij	jj
korakali po njegovi p° ^
razstave je njegova dela pre 0j dr. Bogdan Jurkovšek j slovesnost pa je popestri*
Lipa iz Trebnjega-
v. Na teh
stičnih sestavov,	0oy 0
cijah so bili nairazliČneJ‘ vedno pa se je Štine vra i.	■ . r _____I tnoCU 'J

STRELJAJO tudi OTROCI!
°kol)'? MESTO - V nedeljo v„t •1 J- ure je krajan Potočne vn obves(dpoliciste, da Romi Cist,U babjak streljajo. Poli-Uo,„SO tak°j odšli v naselje, r0fn po so, da streljajo ceJ,. otroci’ ki so v kovinske in ,a‘v opeko vstavili petarde, jo £ tako povečali detonaci-li\Uteri otroci so se “zabava-n,0J. ,ak način, policisti niso li j,1 u8°toviti, so pa opozori-naj bolj pazijo na
^JASNJENIH VEČ KOT 80 VLOMOV
letih VN!Ca " V zadnjih petih VltJ.e bile na območju Sevnice Ker1Jet,o v več kot 80 vikendov, i^re za mejno območju med ja jn a‘m> enotami Trebnje, Liti-«kUnnLa5ko, je bila na podlagi bt^ne8a dela policistov 21. okto-56-U;rav|jena preiskava pri tem snern K-1- iz Radeč, pri kate-riajr..7l.P°licisti našli večje število rajo . ‘‘finejših predmetov, ki izvi-lv*0mov v vikende. K. I. je 'a vj^>‘,ode” iz Radeč hodil peš in Vnd°v odnašal pretežno 1ost: ne predmete manjše vreden,,,,"1 ?'v*la. Večjo škodo kot z sSarri'-en'IT,i predmeti je povzročil i>ijan!m vlamljanjem, saj je za raz-°^en ‘n vral uporabljal P- železne palice in podobno.
Ko na sceno stopijo mladoletnice
Tri mladoletne sestre iz romskega naselja Lokve pri Črnomlju povzročajo med Črnomaljci val ogorčenja - Policija pooblastil ne sme prekoračiti - Kmalu bolje?
ČRNOMELJ - V zadnjem času, predvsem lani in letos, je Črnomaljce presenetilo nasilno obnašanje in vandalizem treh mladoletnic, 17-letnih K. Z. in K. Š. ter 13-letne K. M., ki počno za svoja leta presenetljiva dejanja: kradejo, razbijajo stekla na avtomobilih in izložbenih oknih, grozijo in nadlegujejo starejše občane, jih pestijo s kamenjem, povrhu vsega pa to počno vinjene.
dežurni o ročajo
VLOMIL V CERKEV - Med 18. na v? ‘n 22- oktobrom je neznanec J* vrhu pri Križih vlomil v podruž-5mik° iCer*cey župnijskega urada v , Pri Žužemberku in ukradel raznih svetnikov in še Kalrf druS'h sakralnih predmetov. f.7l a° Škodo je s tem povzročil, še Skujejo, policisti pa storilca
UDVa VLOMA v avtomobi-j. V n°fii na 29. oktober sta bila podjetjem SOP Krško parkirajo ,Va avtomobila: jugo 45 last H. V. ^ pvega, in fiat punto, last U. Z. sk02*Pe<- V juga je prišel neznanec aVi’ odklenjena vrata in odnesel Hie«r • 10 ^laupunkt in žensko us-Piit«<i !3i^no' ^ f'ata pa je neznanec »kvi, ta*°’ c‘aie razmaknil plastični Pred na vratih Sipi in z neznanim odDj ef°m sprostil mehanizem za ja|Lra."je. Odnesel je avtoradio, pet pD,'!J osebne dokumente.
23-1«,SKRBELA SI JE OBLEKO -utem r ‘z Novega mesta je dei vJeno osumljena kaznivega po,a11? tatvine, saj je 26. oktobra Plesu ■ v trgovini Julija v Novem *®°fiako fadla ^ens*ci komplet za 20
Njihov nastop po trgovinah je sicer že znan, a vedno znova se pokaže, kako nemočne so trgovke: dve dekleti zamotita prodajalko, tretja krade. Če jih odkrijejo, se zelo nesramno obnašajo, prodajalkam pljuvajo v obraz. Kradejo predvsem predmete manjše vrednosti. Ljudje iz strahu pred maščevanjem tatvin sploh ne prijavljajo več, policija pa lahko pri predmetih manjše vrednosti ukrepa le na podlagi predloga za pregon. Pred kratkim so na cesti ustavile avto, in ko je šofer, nič hudega sluteč, ustavil, so razbijale po avtu. Tudi razbijanje izložb je postala že praksa. Ko so jih pred kratkim
MLADOLETNIKA KRIVA 6 KAZNIVIH DEJANJ
ČRNOMEU - Policisti policijske postaje Črnomelj so s poglobljenim delom raziskali 6 kaznivih dejanj, ki sta jih izvršila mladoletna R. A. in M. J. iz Črnomlja. Tako sta razjasnjena vloma v prodajalno Puma v ulici Na utrdbah v Črnomlju in vlom skozi okno v bife nogometnega kluba Bela krajina v Loki pri Črnomlju. Uničila sta tudi nasad 25-ih brez v naselju Čardak, s čimer sta podjetje Komunala oškodovala za 125 tisočakov. Lotila sta se še avtomobilskih avtoplaščev vozila Telekoma in reklamnega panoja zavarovalnice Triglav iz Črnomlja na Kolodvorski. Odgovorna sta tudi za požar na stanovanjski hiši na Partizanski poti 6a v noči na 8. oktober.
PREHITRE VOŽNJE I 21 RAN - 24. oktobra ob Nw,2l'-|etni U- 2- 'z Meniške %hu 1 °sebni avto iz Soteske proti \ga nu- Ko je pripeljal v Loško 2aradi neprimerne hitrosti V“Preko leve polovice vozišča • vtn'l rnen- Ro 'ffieuJu se je avto H s . P° travnatem nasipu. Voz-N^odh6 hudo poškodoval, ima ftor u- • glave. spodnji del telesa pa 'htri, '*'ran- Zdravi sc v kliničnem , £aV Ljubljani.
NiVLBPEŠ£A,-26' jC
p$tj ‘ ’■ B. iz Brežic vozil avto po Jki. v°bode v Brežicah proti Bize-So'8'!- Ko je pripeljal v bližino 5-1 anjske hiše št. 37, je dohitel Ni|a58aPešcaJ.Z. iz Brežic, kije i h. n B Pesnem robu vozišča. Ko je „ ‘Peljal čisto blizu pešca, je le-Apra. naP°ma zaneslo na cesto. %| jSc je šofer umikal, je pešca SiUga hudo poškodoval.
^«0 PRI pet VOZ - 29. okto-
bra je V. M. z Velikega Obreža vozil traktor po regionalni cesti iz Tinja proti Mostecu. Na vozu je imel naložena žagana drva. Ko je pripeljal izven Tinja, je opazil, da se mu je odpel kmečki voz. Ustavil je traktor, voz pa seje zapeljal na neutrjeno bankino in se prevrnil v obcestni jarek. Na vozu sta sedela 13-letni V. M. in 19-letni R L, ki sta skočila z voza, še preden se je prevrnil, pri skoku pa se je V. M. hudo poškodoval.
ČELNO V DRUG AVTO - V nedeljo ob 7. uri je 19-letni M. P. vozil osebni avto iz Mokronoga proti Mirni. Ko je pripeljal izven Slovenske vasi z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo v levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal 48-letni A. R. iz Krškega. Vozili sta trčili, pri tem se je 40-letni K. P. iz Hrvaške hudo poškodoval, lažje pa sta se poškodovala voznik A. R. in sopotnik S. Z. iz Sevnice.
pripeljali na policijsko postajo, kjer se je socialna delavka z njimi lepo pogovorila in jih pospremila domov, so dekleta od doma spet pobegnile in se ponovno lotile razbijanja po mestu. Starši pri vsem tem pravijo, da so nemočni.
Ljudje se odkrito in upravičeno bojijo, hkrati se zgražajo nad nemočjo policije in obljubljajo, da bodo z dekleti sami obračunali. Mnogo očitkov leti na domnevno neukrepanje policistov iz Črnomlja, ki so dobili že več resnih pritožb. Komandir policijske po-
Kočevska stranpota
ISTI STORILEC - Kočevski policisti sumijo, da je vlom v pisarno podjetja Gramiz na Ljubljanski cesti, do katerega je prišlo med 14. in 16. oktobrom, in vlom v tovorni avto, parkiran v neposredni bližini bencinske črpalke v Kočevju, delo istega storilca. Za storilcem, kije iz Grami-zove pisarne, v katero je vlomil skozi okno, odnesel liter žganja, žepni računalnik, kreditno kartico Magma ter troje ključev za službeno vozilo, policisti še poizvedujejo.
VLOM V HIŠO - Neznan storilec je v četrtek, 19. oktobra, v času med 7. uro in 10.55 vlomil v stanovanjsko hišo na Bregu pri Kočevju in iz predalov v spalnici odesel 3 prstane, 2 verižici, tisoč mark in nekaj tolarjev, pri čemer je lastnika hiše, C. S. oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev.
VLOM V AVTOMOBILE - V noči od sobote na nedeljo, 22. oktobra, so neznani storilci vlomili v prostore podjetja Hort, odtrgali obešanko in s seboj odnesli dva avtoradia.
POBRALI TRENIRKE - Prejšnji torek so bili kočevski policisti obveščeni, da na novomeški cesti leži več trenirk. Policisti so našli le 5 trenirk, in čeprav nimajo podatkov o kombiju, iz katerega so padle, predvidevajo, da jih je moralo biti veliko več, da pa so jih občani pobrali, predno so policisti prišli do njih.
“POŽAR"NA POSESTVU-Prostovoljna gasilska društva Metlika, Podzemelj, Gradac, Dobravice in Križevska vas so v sodelovanju z gasilsko zvezo Metlika, občinskim štabom za civilno zaščito in občino Metlika v nedeljo pripravila na kmetijskem posestvu Log pri Metliki vajo gašenja in reševanja. Poleg gašenja požara so prikazali še reševanje živine iz gorečega poslopja, nudenje prve pomoči gasilcem in živini ter črpanje požarne vode iz Kolpe z verižno povezanimi črpalkami. (Foto: M. B.-J.)
“POŽAR” V SEVNIČANKI
SEVNICA - Tudi iz 540 m oddaljene Sevnične, iz zajetja pri Kopitarni, so v soboto pozno popoldne potegnili požarno vodo gasilci PGD Sevnica, Boštanj, Blanca, Breg, Loka in IGD Kopitarna. 58 se jih je lotilo namišljenega požara v blagovnici Sevničanka in mu bilo hitro kos tudi s pomočjo ustrezne opreme, med katero so bile po štiri cisterne in orodna vozila. Boštanj-čani so na vaji, ki jo je ob mesecu varstva pred požari pripravila sevniška gasilska zveza, lokalizirali požar tudi s pomočjo vodnega topa, Sevničani pa so si pomagali še z mehanično lestvijo. V nedeljo dopoldne pa so imeli boštanj-ski, studenški in primoški gasilci ob sodelovanju PGD Sevnica in TTžišče uspešno sektorsko vajo na Vrhu.
Ribniška stranpota
NEPREVIDNOST PRI ZAVIRANJU -Prejšnji četrtek okoli 11. ure je prišlo na križišču Šeškove in Trubarjeve ulice v Ribnici do prometne nesreče, ki jo je povzročil Branko Š. iz Benedikta v Slovenskih Goricah. Ker ni bil pozoren na zaviranje vozila pred seboj, ki je ustavilo, ker ie zavijalo na levo, je vanj trčil. Na obeh vozilih je materialne škode za okoli 530 tisoč tolarjev.
NESREČA PRI DELU - Pri podiranju dreves v gozdu na Ugar-ju se je v minuli petek poškodoval Jože R iz Bukovice. Ko je z motorno žago hotel odrezati vrh drevesa, mu je hlod zdrsnil na desno nogo. Dobil je večkraten zlom desne goleni.
PODLEGEL POŠKODBAM -V Kliničnem centru v Ljubljani je minuli petek podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu s strehe skednja pri župnišču pri sv. Gregorju, Jože G., star 44 let, doma iz Marolč. Tega dne je skupaj z drugimi delavci opravljal na strehi skednja krovska dela. Ker se mu je odlomila letev, je padel iz višine približno 8 m na tla. Pri nudenju zdravniške pomoči v Kliničnem centru v Ljubljani je poškodbam podlegel.
staje Črnomelj Peter Šajnič je pojasnil, da se tamkajšnji policisti z družino K. z Lokev srečujejo že od leta 1993, predvsem s tremi mladoletnicami. Od leta 1993 so tri dekleta zaradi kršitev javnega reda in miru obravnavali 32-krat, pogosto pa gre tudi za kazniva dejanja: tatvine in poškodovanje tujih stvari. “Policisti smo pri zatiranju kriminalitete in drugih z zakonom določenih kaznivih ravnanj dolžni spoštovati ustavo in druge predpise, ki točno določajo naša pooblastila in pristojnosti.
Večina prizadetih občanov nam v izražanju nezadovoljstva do našega “nedela” ali indiferentnega odnosa do pričujočega problema v veliki meri širi naša pooblastila preko dovoljenih zakonskih meja.
Zakon o kazenskem postopku in zakon o prekrških v svojih določbah posebej obravnavata postopke proti mladoletnim storilcem prekrškov in kaznivih dejanj, način izrekanja in vrste sankcij,” je povedal Peter Šajnič. Pri izbiri žrtev mladoletnice - ena hodi še v osnovno šolo - ne prizanašajo niti ženam oziroma dekletom policistov in jim grozijo s fizičnim obračunom, v rokah pa držijo nož ali razbito steklenico.
Policisti na vsako kršitev javnega reda in kaznivo dejanje reagirajo in dajo predloge sodniku za prekrške, ki jih tudi obravnava, a očitno na mlada dekleta to ne vpliva.
V začetku leta jim je sodnik za prekrške izrekel najvišjo kazen, ki jim jo lahko naloži: strožji nadzor organa socialnega skrbstva. Po pravnomočnosti ukrepa je prišlo še do več kršitev, a ker jim je bil izrečen že najstrožji ukrep, ki ga lahko izreče sodnik za prekrške, je ta ponovno opozoril center za socialno delo. Starejši dekleti sta zaradi kaznivih dejanj še v postopku na okrožnem sodišču v Novem mestu.
V centru za socialno delo smo izvedeli, da se z dekleti srečujejo enkrat tedensko. Ena izmed rešitev bo prav gotovo, ko bosta dve dekleti dopolnili 18 let in bo mogoče prekrške in kazniva dejanja obravnavati drugače.
T G.
po dolenjski deželi
•	V sredo ob pol devetih zvečer se je 25-letni S. D. iz Stražišča odpravil v srednjo tehniško šolo v Krškem, a verjetno ne zato, da bi si nabral znanja, saj je ob tej uri šola ponavadi zaklenjena, pa tudi nikogar ni, ki bi mu povedal kaj novega in poučnega. Morda se je prav zato odločil, da si bo postregel sam: razbil je okno in vlomil v zbornico. Presenetil ga je alarm, zato jo je ucvrl ven in se skril pod kamp prikolico na dvorišču. Policisti so ga seveda odkrili. Svojo veliko željo po znanju pa je že pojasnil preiskovalnemu sodniku.
•	Zima se neusmiljeno približuje. To je začutil tudi neznanec, ki je v gozdu Rožič vrh odpeljal 30 kubičnih metrov bukovih drv, ki jih je imel J. C. pripravljene za odvoz. Kako mu je to uspelo, še ni znano.
•	Tatiči slej ko prej padejo v past. Tako se je zgodilo tudi mladoletniku D. G. z Rateža, ki si je zaželel vožnje z motornim kolesom Yamaha, tega pa si je “sposodil” od M. J. iz Novega mesta. Zadeva še ne bi bila tako kruta, če ne bi z yamaho povzročil prometne nesreče in na motorju povzročil za 300 tisočakov škode.
Letos v prometnih nesrečah umrlo že 18 otrok
Veliko kršitev
Policija je v prvem mesecu šolskega leta poostrila nadzor prometa na vseh cestah, predvsem pa v okolici šol in vzgojnovarstvenih ustanov. Kljub temu vsi vozniki niso upoštevali cestnoprometnih predpisov, zato so poiicisti septembra proti kršiteljem izrekli skoraj 27.000 ukrepov, od tega so sodniku za prekrške napisali več kot 4.600 predlogov, izrekli skoraj
15.000	mandatnih kazni, več kot
7.000	voznikov in pešcev pa na njihove prekrške opozorili. V tem času so policisti kontrolirali preko 100 avtobusov. Zaradi neupoštevanja predpisov so zoper enega voznika avtobusa vložili kazensko ovadbo, 10 sojih predlagali v postopek sodniku za prekrške, 8 pa so jih kaznovali zaradi prehitre vožnje. V septembru je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 40 otrok in mladoletnikov, 1 mladoletnik, kije brez vozniškega izpita vozil avto, je v nezgodi umrl, 13 otrok in mladoletnikov je bilo hudo, 17 pa lažje poškodovanih. Večina nesreč se je pripetila takrat, ko so bila vrata šol že zaprta.
V letošnjih prvih osmih mesecih je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 871 otrok in mladoletnikov. Med njimi je bilo 18 smrtnih žrtev, 302 pa sta bila hudo poškodovana.
V NESREČI STA ZGORELA DVA AVTOMOBILA
NOVO MESTO - V nede-Iju ob 2.15 je 32-letni B. S. iz Novega mesta vozil osebni avto iz Podturna proti Vavti vasi. Ko je pripeljal v levi ovinek pri odcepu za Gornje Gradišče po sredi ceste, je nasproti pripeljal 30-letni E S. iz Kočevskih Poljan. Vozil sta trčili; avto F. S. je odbilo v kamnito škarpo, B. S. pa je trčil še v avto, ki ga je vozil
25-letni R. P. iz Otovca. Zaradi iztekanja goriva sta se vozili vneli in kljub gašenju zgoreli. V nesreči se je hudo poškodoval 30-letni J. Ž. iz Črnomlja, kije bil sopotnik v avtu R. R, lažje pa B. S. Škode je za 3 milijone tolarjev.
SLED V BOJU PROTI KRIMINALU
LJUBLJANA - Izšla je nova, dvojna številka revije Sled, prve in edine slovenske revije o boju proti kriminalu. Tudi tokrat prinaša obilo pestrega branja, omenimo pa le zapis o novi ladji slovenske policije, o delu ameriške obalne straže in kritikah na delo policije. Sled začenja tudi z objavo serije prispevkov o znamenitem siru Sydneyu Smithu, ki se je pri reševanju tudi najbolj zapletenih in nerešljivih primerov umorov zapisal v zgodovino kriminalistike, našli pa boste še kup nasvetov za večjo varnost. Revijo Sled lahko piščete pri prodajalcih časopisov ali jo naročite po telefonu (061) 223-332.
Vsa	j ne]	N	j časa	t	O 3 ca	Ul	pol	ka	lo
74 policistov in drugih specialistov v obsežni akciji v Žabjaku in Šmihelu našli kar nekaj orožja -16 odredb za hišne preiskave ■ Od 8. do 13. ure - Konfliktov ni bilo									
NOVO MESTO - Ljudje, ki prebivajo v bližini romskega naselja Zabjak, so bili v zadnjem času priča pogostim kršitvam javnega reda in miru in drugim kaznivim dejanjem, epilog vsega pa je bil umor pred slabim mesecem. Tildi policisti so zaznali povečanje nasilnih kaznivih dejanj, do katerih je prihajalo zaradi posesti veliko strelnega orožja.
Samo v zadnjih dveh mesecih so policisti zabeležili 4 kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti, 2 kaznivi dejanji nedovoljenega prometa z orožjem,
15-krat so bili obveščeni o streljanju, celo rafalnem. Tudi za štiri rope policisti predvidevajo, naj bi povzročili prebivalci tega romskega naselja. Zato so se delavci UNZ Novo mesto odločili za širše akcije, ena izmed njih je bila tudi sobotna, ki se je začela ob 6. uri zjutraj, končala nekaj pred 13. V njej je sodelovalo 74 ljudi: policisti, kriminalisti, 16 pripadnikov specialnih enot, nekaj strokovnjakov drugih UNZ, vodniki psov za mamila in eksploziva. V akcijo sta bila vključena tudi helikopter ter državni tožilec. Akcije so se lotili na osnovi 16-ih odredb preiskovalnega sodnika o hišnih preiskavah, od katerih je bila ena za romsko naselje v Šmihelu, hiše pa so ožje blokirali.
Akcija je bila uspešna, saj so našli 5 avtomatskih pušk M70A, kal. 7,62, z nabojniki, tromblonski nastavek za avtomatsko puško, samokres kal. 9 mm z nabojnikom, 6 ročnih bomb M75, pištolo, več kot 200 nabojev, 20 gramov marihuane, nekaj gra-
mov neznane snovi, podobne heroinu, začasno pa so zasegli
* Policisti so evidentirali kar nekaj uspehov na področju prometne varnosti. Dosledno ukrepajo zoper kršilce cestnoprometnih predpisov in sodnik za prekrške romske primere obravnava kot prioritetne. Načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše je opozoril še na pogoste vlome v hiše v času, ko so stanovalci na porokah, kar lepo kažejo postavljeni mlaji in druge označbe tega veselega dogodka. Z opozarjanjem in postavljanjem zased je uspelo takšne vlome zajeziti. Pa še to: novomeška UNZ se lahko tudi letos pohvali z visokim odstotkom raziskanosti kaznivih dejanj: s 73 odst. se uvrščajo na drugo mesto v državi.
tudi 6 predmetov, za katere sumijo, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Orožje so Romi skrivali v hišah in avtomobilih, imeli pa so ga tudi pri sebi. Zoper tiste, pri katerih so našli orožje, bodo podali kazensko ovadbo zaradi nedovoljene posesti orožja. Po zakonu o orožju bodo šest oseb
predali v postopek sodniku za prekrške.
“Pričakovanja so se izpolnila, našli smo to, kar smo iskali, vendar si ne delamo iluzij, da smo našli vse. Tudi če bi nam uspelo, bi si Romi glede na veliko ponudbo na črnem trgu orožje spet nabavili, zato bomo z aktivnostmi nadaljevali. Vsaj za krajši čas smo zadevo omejili. Kljub pričakovanjem pa nismo našli nič ponarejenih bankovcev nemških mark po 200 DEM,” je na novinarski konferenci dejal Anton Olaj, načelnik urada kriminalistične službe.
T. GAZVODA
1
I
I -	|
ROMSKO OROŽJE - Bera akcije v romskem naselju Žabjak je bila uspešna, seveda pa si policisti in kriminalisti ne delajo iluzij, da so našli vse, prav gotovo pa so kršitve in kazniva dejanja vsaj malo zajezili.
Interier je že na tretjem mestu
Krčani so doma brez težav premagali litijsko moštvo, ki je v veliki krizi ■ Novomeščani so bili enakovredni Pivovarni Laško samo v prvem polčasu
v
Črnomaljski šport
KRŠKO, NOVO MESTO - Letošnja sezona v A-l slovenski košarkarski ligi je zanimiva bolj kot vse dosedaj. Le kdo bi si pred začetkom upal napovedati, da bo po 9 krogin na vrhu Idrija, da bo Olimpija izgubila kar tretjino tekem in da bo krški Interier, ki si je sicer obetal mesto v zgornji polovici, na lestvici tretji.
V soboto Krčani niso imeli tež- polčasu nekajkrat lepo zaustavil
ZMAGA ROKOMETAŠEV Črnomaljski rokometaši so v soboto v domači dvorani na Loki s 25:21 (12:12) premagali moštvo sežanskega Mitola. Domači rokometaši so odpor gostov strli šele v drugem polčasu, ko so vodili že s 5 zadetki prednosti, kar je bilo za Sežance preveč. Od domačih rokometašev velja pohvaliti predvsem Bohteta in Papeža, ki sta na prejšnji tekmi manjkala zaradi poškodbe. Črnomaljci so po 4 krogih s 4 točkami šesti.
BELA KRAJINA PREMAGALA TERMITE - Nogometaši Bele krajine so gostovali v Moravčah, kjer so premagali tamkajšnje moštvo Termit z 2:0 in tako še vedno upajo na prvo mesto in napredovanje v 3. ligo. Starejši dečki so igrali doma s Slavijo in jo premagali s 4:0 ter postali jesenski prvak.
POSPEŠENI ŠAH
KOČEVJE - Šahovsko društvo Kočevje je 8. oktobra v počastitev občinskega praznika pripravilo turnir v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 22 igralcev. Med člani je zmagala Samo Zilevski, med mladinci pa Janša Andrej. (J. S.)
kcga dela, saj so doma igrali s trenersko in predvsem igralsko povsem osiromašeno litijsko Iskro Litusom. Nekoliko bolj izenačena je bila tekma, ki se je je krški trener Tomo Mahorič bal, le v prvi polovici prvega polčasa, ki se je končal s prednostjo domačih 48:43. V nadaljevanju srečanja so krški košarkarji zaigrali, kot znajo, in njihova prednost je naraščala od minute do minute ter pet minut pred koncem znašala že 28 točk; njihova zmaga z 99:76 je povsem zaslužena. Točke za Interier so dosegli: Zaturoski 10, Lučev4, Rozman 2, Kraljevič 11, McDonald 14, Nakič 37, Ademi 11, Kukič 2, Kralj 1, Avsenak 7. V soboto ob 20. uri bodo Krčani igrali doma z zadnje-uvrščenim moštvom, kranjskim Triglavom.
Kljub temu daje Pivovarna Laško letos že izgubila srečanje, je nedvomno najmočnejše moštvo A-2 košarkarske lige, zato poraz Novomešča-nov s sorazmerno veliko razliko ni presenečenje, saj brez visokega Stipaničeva nimajo ustreznega centra, ki bi se pod košem enakovredno kosal z Žarkom Vujovičem in kljub letom neverjetno natančnim Matjažem Tovornikom, ki pa gaje v prvem
Goran Vučkovič. Kljub temu so številni domači gledalci skupaj z živahnimi in dobro uigranimi laškimi navijači v prvem polčasu videli sijajno predstavo izenačenih moštev, saj so Novomeščani z borbeno igro držali korak z gosti in še tri minute pred koncem prvega dela igre je bil izid izenačen 29:29.
Minuto kasneje so gostje vodili s 6 točkami prednosti, ko je po minuti odmora na zahtevo domačega trenerja Slavka Seničarja pri Laščanih
Tovornika zamenjal Mitja Starovas-nik. Ta je, še predno so se zavedeli Novomeščani, da je ta igralec pravzaprav skrito orožje gostov, v eni minuti dosegel 9 točk in izid ob polčasu je bil 33:45. Tekma pa je bila tako že odločena, saj je v drugem polčasu Tbvornik neusmiljeno polnil domači koš in dosegel skupaj 41 točk, izid na koncu pa je bil 76:92 za moštvo iz Laškega. Za Krko so dosegli točke: Samar 15, S. Petrov 19, Smodiš 9, Bajc 19, Vučkovič 10, Novina 4 in Župevec 1. Pivovarna Laško je na lestvici prva, Novomeščani pa so kljub porazu obdržali tretje mesto in se bodo v soboto v gosteh še vedno brez Stipaničeva pomerili z drugouvrščenim Come-tom.
I. VIDMAR
THje porazi rokometašev
Vsi štirje prvoligaši z našega konca so v 5. krogu izgubili - Interier enakovreden v Ljubljani
Rokometni prvoligaši z Dolenjskega in Posavja so v 5. krogu doživeli črno soboto - vsi so igrali v gosteh in izgubili. V TVbovljah, kjer se je domači Rudis Rudar pomeril z litijskim Inženiringom Šarbkom je bil prvi polčas izenačen, z 12:11 pa so ga dobili domači. V nadaljevanju gostje kljub izredno razpoloženemu Papežu, kije dosegel 11 zadetkov, domačim niso mogli preprečiti zmage s 27:25. Inženiring Šarbek je na lestvici z eno zmago zadnji in bo naslednjo soboto doma igral s Preventom.
V Velenju je bilo domače Velenje ves čas srečanja nekoliko boljše od trebanjskega Akripola, ki pa je tik pred koncem srečanja zbral vse moči in se približal domačinom na 23:22. Velenjčani so se na koncu le zbrali in zmagali s 25:22 (13:11). Najboljši strelec med Tlebanjci je bil Vešligaj s 5 zadetki. Akripol je z dvema zmagama deveti in bo naslednjo soboto
doma igral s krškim Interierjem, ki je bil tokrat v Ljubljani vsaj tako dober kot domači Slovan, a je izgubil z 22:19 (11:9); 4 minute pred koncem srečanja pa je bilo še 19:19. Najboljši strelec pri Krčanih je bil Špende s 6 zadetki. Z eno zmago in dvema neodločenima izidoma je Interier na lestvici osmi.
PRENIZKI POD KOŠEM - Tudi trije novomeški košarkarji Bajc, Smodiš in Novina (na sliki v temnih dresih, od leve proti desni) niso mogli ugnati visoka Vujoviča (14) in Tovornika (desno). Ko bo ozdravel Leon Stipaničev, bo Novomeščanom precej lažje. (Foto: I. V)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
MELAMIN SE JE POSLOVIL - V drugem krogu evropskega pokala Nancy Evans so v petek igralci Melaminaimeli v gosteh belgijsko ekipo C.TT Corenne in srečanje izgubili z 2:4. V dvojicah sta Komac in Špelič ogrela številne gledalce, saj sta zasluženo zmagala. Še zanimivejše je bilo srečanje med Komacem in črno-potim Neigerijcem Olaleyem, stotim igralcem na svetovni jakostni lestvici. Komac je dva niza izgubil “na razliko”, v drugem je prepričljivo zmagal. Komac je zmagal tudi v prvi igri, vendar je bilo srečanja pri izidu 2:2 praktično konec, saj se Murn in Špelič nista mogla upirati boljšima belgijskima igralcema.
ZMAGA NA PRVENSTVENI TEKMI - V soboto se je nadaljevalo tekmovanje v prvi državni namiznoteniški ligi. Melamin je v šestem krogu imel v gosteh Moravske Toplice iz Murske Sobote in zmagal s 5:2. Po pričakovanjih je velik delež k uspehu prispeval reprezentant in kandidat za olimpijske igre prihodnje leto v Atlanti Gregor Komac: dve zmagi v igri posameznikov in skupaj s Špelinem v dvojicah, enkrat pa sta zmagala tudi Murn in Špelič. Po šestem krogu je Melamin s šestimi točkami četrti, v soboto pa igra v Mariboru.
SNEŽNIK ZMAGUJE DOMA - Derbi tekma 7. kroga prve B košarkarske lige je bila v Kočevju, kjer sta se pomerili ekipi Snežnika in Borovnice. Snežnik je navdušil, saj je z odlično igro v drugem polčasu zmagal z 95:77 (50:46). V končnici pa se je razigral najboljši igralec in strelec tekme Sergej Lušin, ki je dosegel 30 točk. Snežnik skupaj z tremi ekipami deli drugo mesto. V prihodnjem kolu bodo imeli Kočevci v gosteh novinca v ligi Novo Go-
nCZMAGI KEGLJAČEV - Mi-nuli konec tedna je bil uspešen tudi za kočevske kegljače in keg-Ijačice. Člani so imeli v gosteh Slovana in premagali Ljubljančane s 6:2 (5115:4966). Članice so premagale igralke Slovana s 7. (2459:2392). Člani so na tretjem, članice pa na četrtem mestu pr* venstvene razpredelnice.
PORAZ V MARIBORU - Rokometašice Kočevja so se nadeja zmage v Mariboru, a so tekm izgubile s 23:18. Kočevke so se dobro držale le v začetku tekme, nadaljevanju pa niso mogle ve držati koraka z gostiteljicami-hodnjo soboto čaka Kočevke* ena pomembna tekma, ko se bo v Ribnici pomerile z zadnjeuvrsc nim Poljem. Z dvema točkama Kočevke na lestvici predzadnje-
NEODLOČENO V DERBIJU - V tekmi 4. kola zahodne skup " druge državne lige sta se v pomerili ekipi Delmara m n škega Inlesa. V nabito P0'"1	.
rani, v kateri je bilo veliko ri ških navijačev, se je tekma ko' čala s 23:23, čeprav so R‘b"lč^.
v drugem polčasu vodili že z t ■	'
Inles je skupaj z Delmarom
“'KS BLEDU ske odbojkarice so na Bledu*«-izgubile tekmo 4. kola prve d ne. Blejčanke so zlahka osv J točke, saj so imele predno mreži, pa tudi v polju so boljše. V naslednjem jkro® bodo doma pomerile s CelJ ;„
PAN KOVINAR BREZTOCK
■ Tbkrat so Kočevci v Mariam
- tuMai nu ivuvviv.	g.
naleteli na izjemno močneg sprotnika, in domačini, o. moštvo Maribora, so zmagal11	'
arsf;„pp~w!‘*’
MILAN OLAVONJlC
Moštvo AFP Dobova je gostovalo v Hrpeljah pri Primorskih novicah Pro maku in Dobovčani so po prvem polčasu še vodili z 11:9, na koncu pa izgubili s 23:23, čeprav so bili večji del srečanja boljši od izjemno borbenih Primorcev. Kljub prvemu porazu se je AFP Dobova obdržala na 2. mestu na prvenstveni lestvici. Najboljši strelec pri Dobovča-nih je bil tokrat Mijačinovič, ki je ■mrežo nasprotnikov zatresel sedemkrat. V naslednjem krogu bo v Dobovi gostoval ajdovski Fructal.
HOLYJEV MEMORIAL
BREŽICE - Člani brežiškega Sokola so v nedeljo, 22. oktobra, pripravili tradicionalno tekmovanje v gimnastiki za Holyjev memorial, kije tokrat veljal tudi za kvalifikacije za državno prvenstvo. Brežičani so bili na tekmovanju uspešni tudi po tekmovalni plati, saj so v ekipnem vrstnem redu med 10 slovesnkimi društvi spet zmagali in prejeli prehodni pokal v trajno last. Med posamezniki so vidnejše uvrstitve dosegli Matej Vovk, ki je bil četrti med mlajšimi dečki, med kadeti je bil Žerjav tretji, med starejšimi deklicami je bila Th-deja Cetin druga in Jerneja Šavrič četrta in Oljačičeva peta, med mladinkami pa je bila Gerjevičeva četrta, Ogorevčeva pa peta. (B. Ž.)
Goran je okusil evropski squash
---------------------------------------------------------------------n«tVll
Novomeščan Goran Vučkovič je v Monte Carlu v Monaku nastopil na evropskem P11'6 državnih prvakov v squashu - Posebne priprave pet tednov - Na koncu15. mesto_
NOVO MESTO - Čeprav squash v Sloveniji ne spada med najbolj razširjene športne panoge, seje naš državni prvak Novomeščan Goran Vučkovič povsem enakovredno kosal s prvaki iz 23 v squashu neprimerno bolj razvitih dežel od mše. Nastop na prvenstvu je bil zaqj tudi izjemna priložnost, da si je ugledal svetovno prestolnico bogatašev.
Zmaga v Ljutomeru, poraz na Bledu
Novomeški odbojkarji dobili preloženo srečanje z Ljutomerom - Na Bledu odlično Petkovič - Mariborčanke premočne za Novomeščanke - Zmaga Žužemberčanov
NOVO MESTO - Odbojkarji novomeške Krke so sredi prejšnjega tedna odigrali preloženo srečanje prvega kroga v gosteh pri Ljutomeru, kjer so bili uspešni predvsem pri servisih, zmago s 3:0 (15:10, 15:11, 15:10) pa so si prislužili predvsem z izjemno borbenostjo.
Štiričlanska slovenska odprava - z Goranom so bili v Monaku še državna prvakinja Petra Vihar, Goranovo dekle Kristina Morela in njegov prijatelj Rihard Resnik - je s kombijem slovenskega olimpijskega komiteja v Monte Carlo pripotovala v sredo, v četrtek dopoldne pa je Goran prvič nastopil. Tekmovalce oziroma tekmovalke so razdelili v 8 predtekmovalnih skupinah.
V svoji skupini seje Goran najprej pomeril z enim izmed tekmovalcev prve svetovne lige, Valežanom Davidom Evansom, kije bil v Monaku 4. nosilec, in gladko izgubil z 0:3. Is-
Borbenosti pa ni bilo, ko so Krkini igralci v soboto igrali na Bledu s tamkajšnjo Minolto, kjer so izgubili
z 1:3 (-7,7, -9, -4). Tbkrat ni pomagala niti odlična Petkovičeva igra, Blejcem pa je bila to prva zmaga na le-
gami in porazom so Žužemberčani na lestvici četrti z enakim številom točk, kot jih ima moštvo na drugem • mestu. V soboto se bodo doma pomerili z drugim moštvom Maribora.
I. V.
k°rogjihms Co manfčeSa in scSS DANA PRVAK DOLENJSKE
v soboto ob 19. uri doma pomerila s NOVO MESTO - V derbiju 14.
MARIBORČANKE PREMOČNE - Izredno visoke mariborske odbojkarice, ki pod taktirko trenerja Čopija vadijo po dvakrat na dan, so bile pretrd oreh za Novomeščanke, saj niti reprezentantka Jana Vernig ni našla ustreznega orožja proti njihovemu bloku. Tokrat je po daljšem premoru spet igrala Ivica Menger, ki je po podaji Vike Orešine takole poskusila ukaniti Mariborčanko Sašo Miklošič. Po poldrugi uri igre je bil izid 0:3 (-11, -13, -9). (Foto: I. V.)
tretjeuvrščenim Kamnikom. Tokrat bodo krkaši precej močnejši, saj bo v njihovem moštvu prvič nastopil odlični bosanski reprezentant Bruno Marič, ki si je do sedaj služil odbojkarski kruh v Španiji.
Daje želja po zmagi in pripadnost svoji ekipi pomemben element odbojkarske igre, so v Rušah na tekmi s tamkajšnjim BCI Oscardom dokazali Žužemberčani. Na tekmo 4. kroga so odpotovali brez Gorazda Kos-mine in prva dva niza izgubili s 9:15 in 15:17. Čeprav so bili na pragu poraza, se nikakor niso predali, temveč so z odlično igro v polju, kjer sta se izkazala predvsem Ttavižan in Lazič, ter na mreži, kjer sta blestela Brulec in Smrke, dosegli preobrat in na koncu zasluženo dobili preostale tri nize (15:12, 15:11, 15:13). S tremi zma-
kroga končnice prvenstva balinarske lige Dolenjske je balinarjem Dane uspelo igrati z Mirno 8:8 ter si tako na osnovi prednosti v točkah iz prejšnjih tekem zagotoviti naslov prvaka Dolenjske. Na vrhu lestvice sta tako Dana in Mirna s po 25 točkami, 3. je Krško z 21 točkami, sledijo pa: 4. Krmelj (16), 5. Cestar (15), 6. Dolenja vas (12) in 7. Krka (10 točk). MoštvS Dane sije s prvim mestom priborilo tudi pravico do nastopa na štajersko-dolenjskih kvalifikacijah za vstop v vzhodno skupino 2. državne lige. (R. M.)
LUKEC S STEPOM V EVROPI
KRŠKO - Plesni klub Lukec iz Krškega se uspešno uveljavlja tudi v mednarodnem svetu. Za to sta prejšnji teden poskrbeli Vesna Vučajnk in Josipa Fink, ki sta nastopili na evropskem prvenstvu v stepu in v konkurenci članic osvojili za svojo mladost in mednarodno neizkušenost izvrstno 14. mesto. Da sta lahko nastopili na tekmovanju, sta najbolj zaslužni podjetji NEK Krško in Obrtna zadruga Resa. (J. Z.)
MURN MED MLADINCI
BRADAČ ZA KONEC
NOVO MESTO - Na zaključnem masters turnirju Teniškega kluba Novo mesto je zmagal Sandi Bradač, ki je po treh urah izenačene igre z 2:1 (7:5,1:6,6:4) premagal Bojana Era-ka. Med rekreativci je bil najboljši Andrej Lavrič, med rekreativkami pa Brigita Pucelj, mati mladega šampiona Thdeja. (V. T)
MIRNA - Na prvem od štirih mladinskih turnirjev za slovensko jakostno lestvico je 15-letni član Tbma z Mirne, Novomeščan Aleš Murn, osvojil drugo mesto, saj je izgubil šele v finalu, kjer ga je po izenačeni igri z 2:1 (15:2, 12:15, 15:10) premagal Sašo Klobučar iz Pirnič. Aleš, ki se je tokrat zelo dobro upiral tri leta starejšim igralcem, je s tem še enkrat dokazal, da je veliko presenečenje drugega dela letošnje sezone. Med dekleti je od Tomovih igralk najuspešneje nastopila Urša Plahutnik, ki je v finalu z 0:2 izgubila z Darjo Kranjc iz Ljubljanskega Bita.
NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO
STRUGE - V Strugah so pred kratkim ustanovili Športno društvo Četež Struge. Šteje okoli 30 članov, predsednik pa je Jože Meglen, kije odstopil za potrebe društva tudi nekaj zemlje in na svoje stroške zgradil in opremil klubski prostor. Najprej so nameravali ustanoviti le balinarsko društvo, ker je bilo pač največ balinarjev, potem pa so se dogovorili, da bo društvo združevalo ljubitelje in tekmovalce različnih športnih disciplin (nogomet, košarka, rokomet, smučanje itd.). Društvo se preživlja s članarino 1500 tolarjev na člana, s pomočjo pokroviteljev, načrtuje tudi veselice, prodajo pijač in pomoč Zveze športnih sekcij.
landski prvak Kirn Magnuss Nielsen je bil precej bolj po Goranovi meri: izenačen je bil le prvi niz, ki ga je po podaljšani igri dobil slovenski prvak z 10:9, potem pa se je severnjak predal in Goran je preostala niza dobil z 9:2 in 9:1 ter se tako uvrstil v skupino, ki se je potegovala za uvrstitev od 9. do 16. mesta.
Najprej je po kar precej izenačeni igri z 1:3 izgubil z Dancem Vinterjem Carstenom in potem še z enakim izidom z Joelom Kirschem. Nazadnje je stopil na igrišče skupaj z Italijanom Francescom Busijem, ki pa je zaradi poškodbe zmago in točke odstopil Novomeščanu, ki seje tako uvrstil na 15. mesto; povsem enaka usoda je doletela tudi Viharjevo. Pri moških je zmagal 24-letni Anglež Nick Taylor, ki je bil na tem tekmovanju šele 5. nosilec.
Goran se ob študiju na Fakulteti za šport preživlja z učenjem squasha v ljubljanskem klubu Squashland, katerega član in obenem najboljši tekmovalec je. Poleg tega vadi in zelo uspešno nastopa v treh športih - atletiki, košarki in squashu - izredno naporni treningi pa mu odvzamejo na dan od 4 do 5 ur časa, saj vadi vsaj dvakrat na dan. Pet tednov prfcd prvenstvom v Monacu je v Ljubljani treniral squash po 2 uri zjutraj in poldrugo uro popoldne, zvečer pa je pošteno oddelal še košarkarski trening v Novem mestu.
Kljub bogatim praktičnim izkušnjam in velikemu teoretičnemu znanju se je pri načrtovanju vrhunske pripravljenosti uštel za en teden
Goran Vučkovič ^ pravo formo prl’e.
temu je z dosežkom v	*6|
voljen, saj tam ni igral stra njeg^ Največji vtis pa jc nanj m
va snremlievalca naredil r j
lile
dvoran Stade Louis J1*’ igCo, K) , na nogometnega kluba M	n^J
zadnje leto živi in tren . *jaS^
holi<i atlp.I zadnieca dCSC	<j
boljši atlet zadnjega Bubka.
V SOBOTO # SLOVENUA:SPAJV5l,ji
ZA V,^3» NOVO MESTO
športni dvorani bo vs0 j$|caICL-
mednarodna namizno' .j0 ju "r
mednarodna namizno* .. evropske lige med Slov nijo.
PRVAK JE SLAK
ELAN
klavrno
NOVO MESTO i g|a" ,
NOVO MESTO - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za odprto prvenstvo Dolenjske, ki je bilo 22. oktobra v Mirni Peči, je s 13 točkami iz 15 partij zmagal mojster Marjan Slak iz Naklega nad mojstroma
INUVU IVltiOl^ a nogometaši novomf* rej*anje P j;l gosteh '	*" 1 c
in je vse kazalo na de'1* jnuti Ll'
rlotol/ -»-i ninn IP V 3U'	C0 'v ./V
dctckza Elan
gel Dejan Rodič. Ml® , ,j s*5 5|U' ' j
z Transportom 0.0, kArt^ j g
FIDE Marjanom Črepanom iz Mari- stch z 0:2 izgubili s ^^agal'i, jjjf 1 bora in Leonom Mazijem iz Kranja, rejši dečki so doma Pr aSovM,j.v
Najbolje uvrščeni dolenjski šahist je bil Novomeščan Marjan Kastelic, ki je zbral 9 točk in osvojil 7. mesto med 51 igralci iz 12 slovenskih klubov. Boljše uvrstitve ostalih Novomešča-nov: 11. Robert Rudman 9, 14. Bojan Jerančič 8,5, 17. Jure Muhič 8,19. Tbne Škerlj 8.
n"-'; i 1

m
nedeljo bo na štadionu v'	jg«
lom derbi 12. kroga zahodni skupini 3. n §jUt>lja(1 (jf 1 m\
med tretjeuvrščenim
Slovanom in domačim
po 11 krogih četrti-	JI,.
A
Otrok je oče odraslega, zato se učimo od njega
vstavite skupino otrok na Glavni trg in jim recite, naj mize naštejejo paJset različnih modelov avtomobilov. Našteli vam jih bodo trideset. °tem jih preselite na poletni gorski travnik in jim recite, naj s široko 7'Primi očmi prepoznajo in imenujejo petnajst travniških cvetlic. Vsi 5wpaj jih bodo težko našteli deset.
Indijanci v Amazoniji poznajo se-nisto vrst rastlin. Polovico od njih aJ° uporabiti v zdravilstvu. Te po-avalce narave imenujemo primitiv-Plemena. Izrazu primitiven pa v Ji212 njimi radi nataknemo pomen k• Hren’ neizobražen. Veliko raje . !zyiren, primaren. Po krivici. V a'c* je človek zahodne civilizacije,
‘kujoče učinkoviti povzročitelj J°vnih vojn, okoljskih katastrof in “cialne ledene dobe, nosilec slabšalna pomena te besede. Od kod lahko 9® topel veter, da bo odtajal led?
0(j ,- otrok in mladostnikov. Ampak tan* se borno odrasli vedno manj • m n° "oiH. čo v družabništvu otrok jJyjjSel človek v letih najsočnejše (jo 1 človeškega drevesca odrasli ne 8eo 0c%rali vloge skrbnega in bla-Ja Vrtnarja. Ne gre za to, da bi dre-c.o uP°gibali in ga obrezovali po njel' Vraslega Zemljana. Okrog b0|a moramo rahljati prst, v katero nji Vrsto pognalo korenine, in nad A)h de*at‘ prostor, da se bo krošnja ti n°dno. pognala k svetlobi in toplo-je'I/Jtr°ci nam vračajo, kar jim da-Samo zrcal° nam držijo, v kaplji11 V'd*mo nas same. In, priznajmo,
1 « 0 nismo najbolj zadovoljni.
Hjev eniinar za osnovnošolske in sred-oko^e učitelje z naslovom Grajeno okJe ’n trajnostni razvoj, ki je bil bo bJa v Piranu, je z majhno udelež-fele t3*’da homo odrasli dozoreli k ’ *° se bomo nekaterih lekcij hva-sPor naučih od otrok. Da ne bo ne-Vj|x a^Ulna, slaba je bila samo šte-0sn a udeležba. V dvorani piranske na ^*e šole Cirila Kosmača je hudo ^itel• ° s.ede'° le kakih 25 slovenskih jlav lev in profesorjev. Toda solze 50rganizatoriceseminarja,kije, obiJarana nad maloštevilčnostjo ŽeniK?VaIcev, kar nekaj minut zdr-Pile.aJ°kala pred njimi, sojih opom-: ' 'u gre zares, nekdo je v to sre-
čanje vložil veliko organizacijskih in strokovnih naporov ter čustvene energije.
Ostriti čute in razčlenjevati govorico okolja
Morda je tudi ta nekonvencionalni, nenačrtovani uvod udeležence priklenil na seminar, ki je prvi dan s posredovanjem gradiva slovenskih arhitektov opozarjal na mačehovski odnos slovenskih (samo)graditeljev do izročil tradicionalne slovenske vaške, trške in mestne gradnje v desetletjih, ko je ohranjanje starega pomenilo nazadnjaštvo in smo si Slovenci svetlo prihodnost gradili z nasilno presajenimi posnetki iz evropskih velemestnih predmestij. Ta so že takrat imela po trikrat več prebivalcev, kot jih ima danes vsa naša država, in so bila slabo izbran vzor.
Delo drugega dne seminarja je bilo v delavnicah, ki so jih vodili britanski in ameriški predavatelji, arhitekti - učitelji s četrtstoletnimi izkušnjami s področja okoljske vzgoje. Poslušalce so očarali s preprosto učinkovitostjo, veščostjo v komuniciranju in trdno odločenostjo, da bo vsaka delavnica dala rezultat in ga predstavila drugim trem. To se je tudi zgodilo.
Vse štiri delavnice so kazale, kako pomembno je, da otroku pomagamo ostriti čute, s katerimi zaznava sporočila iz naravnega in grajenega okolja in jih še topla skozi konkretno opravilo predela s-kritično mislijo. Kot že tolikokrat se je izkazalo, da okoljska vzgoja mora iti tudi skozi roke. Z okoljem je treba tudi kaj dobrega početi, ne se o njem le rahločutno pogovarjati. Zato je na primer ena skupina udeležencev dobila nalogo, da v okolici piranske osnovne šole najde prijetno in poučno pot, na katero bo v prihodnjih dneh stopila skupina 9 do 11 let starih učencev, ki
se bodo sprehodili po njej zgolj s skopim zemljevidom v roki in na križ-potjih zastavljenimi problemi, katerih rešitve jih bodo peljale do naslednjega križišča. Pri reševanju bodo morali imeti odprte oči, prisluhniti zvokom, zaznavati vonje, sklepati, izločati napačne ali ne dovolj dobre rešitve in pri tem, vede ali nevede, uporabljati naravoslovno, jezikovno, družboslovno, likovno in drugo znanje ter izkušnje.
Terenski pouk se ni izkazal za koristnega le zato, ker že sama sprememba okolja spodbuja željo po raziskovanju, ampak tudi zato, ker je to priložnost za daljše neprekinjeno delo, osredotočeno na določeno nalogo. Uporaba izdelkov starejših učencev za delo z mlajšimi ali za javno predstavitev poveča motiviranost učencev in zviša merila, ki si jih sami zastavljajo za svoje delo. V okviru tako zasnovane okoljske vzgoje je mogoče reševati tudi čisto konkretna vprašanja krajevne skupnosti, katere del je šola. Učence lahko seznanimo z bližnjim zemljiščem, ki je namenjeno gradnji stanovanjske soseske. Povprašamo jih, kako bi sosesko zgradili oni. Najprej povedo, kdo bi lahko tam živel. Nato se oborožijo z vednostjo o potrebah in željah prihodnjih stanovalcev. Hiše morajo biti za ljudi, ne ljudje za hiše. Ko izdelajo načrt celotne soseske in načrte posameznih hiš, se lotijo razporeditve pohištva v prostorih. Iz zapisov in risb se selijo k modeliranju naselja z majhnimi modeli. Tako se iz dveh razsežnosti preselijo v tri. Končno miniaturno maketo naselja močno povečajo in za predstavitev krajanom ter graditeljem porabijo kar vse šolsko preddverje. Merilo je tako veliko, da se obiskovalci po pešpoteh in ulicah lahko sprehajajo. Tako je tudi tistim, ki načrtov ne znajo brati, zdaj jasno, kaj bi v kratkem utegnilo zrasti na praznem zemljišču v njihovi bližnji okolici. Zdaj je čas za kritične pripombe in pohvale in tudi volja javnosti za sodelovanje je po taki predstavitvi veliko večja, kot če so večini navadnih smrtnikov nerazumljivi načrti predstavljeni v kakem mračnem hodniku občinske zgradbe, da se zdi, kot bi jih načrtovalci v resnici raje zagrnili kot razgrnili. Thko otroci pomagajo arhitektu in urbanistu, ki sta - ustvarjalna individualnost gor ali dol - vendarle javna delavca, stopiti med čisto prave ljudi iz mesa in kosti. (Kaj, ko bi se Dolenjci tako lotili snovati krajinski park Gorjanci?)
Otroci naši vzgojitelji
Iz takega sodelovanja ali udeležbe neizogibno sledi, da morajo šole, krajani in strokovnjaki spremeniti odnos do otrok kot družbene skupine. V skladu z načelom udeležbe jim bomo morali dati enak položaj in vpliv kot drugim družbenim skupinam. Nanje bomo morali gledati kot na državljane z vsemi pravicami in ne le kot na prihodnje odrasle. Priznati jim bomo morali, da so lahko tudi naši učitelji, ne le učenci.
□ Pouk, oblečen v produktivno igro, S je obenem šola za manj surovo de-< mokracijo, kot nas danes bije po ple-| čih. To je demokracija sodelovanja ali o udeležbe, ki se od predstavniške raz-£ likuje v tem, da se v njej veliko manj
ljudi počuti poražene in prevarane. Pomemben del sodelovanja v tej demokraciji je poslušanje. Starši, učitelji in učenci smo vsi na isti barki. Na njej in z njo želimo biti zadovoljni. Želimo jo krmariti. V resnici pa se prevečkrat zavemo, da smo nebogljena, nič povzročajoča množica, ki seji vse samo dogaja. Počutimo se kot bedasti veslači, ki povrhu vsega še ne vidijo krmarja. ihk občutek imamo učitelji in starši, imajo ga učenci in dijaki. Da bi se ga znebili, bi moral drugi pol, vse povzročujoča manjšina, urejevalci šolstva, preden začnejo rasti novi zidovi šol ali preden preurejajo stare, postati naš družabnik in poizvedeti, kaj od šole pričakujemo in kaj želimo v njej početi. Učence, dijake, učitelje in starše je treba vprašati, kako bi bilo treba oblikovali spodbudno delovno okolje, v katerem bi se tako dobro počutili, da bi bili sami sebe veseli. Njihovi predlogi in zamisli morajo nato zrasti v otipljivo naravno in grajeno šolsko okolje. Zato se mora država, naš družabnik, odlikovati s tankim posluhom.
Tudi iz neživega, grajenega okolja ves čas prihajajo tiha sporočila, ki jih ljudje razumemo^ in po njih krojimo svoje ravnanje. Če so ta sporočila v glavnem negativna, se bomo razvili v neprijetne, nezadovoljne, po spornih vrednotah hrepeneče ljudi, taki pa so neustvarjalni in hvaležen predmet vseh mogočih manipulacij. Na to karto na primer igra svetovna oglaševal-sko-potrošniška mafija. Zato danes svet otrok in mladine služi glavnemu motivu odraslega Zemljana - pridobivanju. Zdi se, da celotno človeštvo prav v zadnjih desetletjih preživlja odraslost, saj je ni vrednote, ki bi vsi-ljiveje obvladovala vse države tega sveta, kot je čim večja gospodarska rast, pridobivanje in potrošnja za vsako ceno. Odrasli, starševski svet je trdno zadrgnjen v to mrežo in pozablja, da se o vrednotah z njihovimi otroki pogovarjajo v glavnem samo še naprave, kot so televizija, videorekorderji, računalniki, gramofoni in kasetofoni, ki pa ne premorejo plastičnosti dvogovora, obojestranskosti čustvenih vzgibov in vzajemnega učenja.
Šola lahko poskrbi, da so sposečila iz otrokovega ali mladostnikovega najintimnejšega okolja, t.j. njegovega čustvenega in mišljenjskega sveta, v fizično okolje odgovorna. Kar na glas lahko pove, da kvaliteto življenja v izobraževalnem okolju določajo predvsem mnenja,predvidevanja in čustva učiteljev. Šola mora uveljavljati otroški humanizem, človeku mora pomagati ohraniti iskreno in ustvarjalno otroško odprtost čim dlje v odraslost ter z njo blažiti in odpravljati kramo in krmo potrošniške družbene zavesti. Otroški miselni svet premore veliko več odgovornosti do naravnega okolja kot miselni svet odraslih, zato bi morali otroci enakopravno soodločati pri vprašanjih varovanja okolja. Tako bi jih država za svoj blagor uporabila častneje in koristneje, kot da jih pošilja politikom na letališča dajat šopke in poljubčke. S tem bi pokazala, da jih spoštuje in daje tudi njena odraslost zrela in vredna spoš-. tovanja.
JANEZ PENCA
Tema
in svetloba
Evgen Bavčar, slepi Slovenec, ki kljub pomanjkanju vida fotografira in potuje po svetu, pravi, da, čeprav prikrajšan za vid, vendarle vidi. Na način pač, ki ga največja večina Zemljanov ne zna več uporabljati, vidi. Svetlobo.
Svetloba ima poseben pomen in posebno mesto takrat, ko človekov izum - koledar, označuje mesec november. V tem letnem času je videti, kot da enajsti mesec v letu, ki se vsaj za našo rabo začne z dnevom mrtvih, deluje kot poziv svetlobi, naj sije v velikih količinah. In že so tu sveče na grobovih. V vosek vklenjena svetloba na klic. Človek je tisti, ki odloča, kaj se bo zgodilo z njo, ali jo bo za prvi november primoral k nekajurnemu življenju. Ljudje praviloma za prvi november prižgejo sveče, nešteto teh voščenih izdelkov človeške industrije, ki jih opremijo z nevidno tančico rodbinskih spominov, potopljenih v solzo. Tako ravnanje živih, ki se je že zdavnaj stisnilo v trden oklep navade, deluje, kot da ljudje ne marajo teme smrti. Deluje, kot da jim je svetloba življenja sveta.

Ko so južno od Alp naredili prvi begunski center za brezdomce, še bolj pa tedaj, ko so severno od Alp v osrčju prosvetljene Evrope naložili na tovornjak prvo pošiljko Karitas in prvo pošiljko Rdečega križa in ju odpeljali proti Bosni, je vsakomur moralo postati jasno, da je občutek o svetosti svetlobe življenja zgolj privid. V resnici ta svetloba ni sveta. Življenje je vredno bore malo. Pri Jasenovcu si ostrostrelci krajšajo čas s streljanjem na dojenčke, upokojence, nosečnice in druge ljudi. S puško se tam velja potruditi - zadetek v polno, od katerega “oni tam" ne vstane več in se več ne ozre proti svetlobi sonca, prinese ostrostrelcu kar celo škatlico cigaret. Tudi ostrostrelci imajo stave in oni niso zato na svetu, da bi tekmovali v lepopisu ali izbranem petju na koru.
Koliko je še takih Jasenovcev na Balkanu, koliko v zemljepisni Evropi, koliko na celotnem območju, ki ga obvladuje zahodnoevropska civilizacija? Kolikokrat bo po letošnjem še prvonovembrski dan mrtvih, a bodo šena Zemlji taki Ja-senovci, ki so nastali, ker se je svet ujel v lastno zanko, ko je hotel veliko, pa je dobil malo ali nič. Vsa v vosek vklenjena svetloba, ki bo ob letošnjem prvem novembru za nekaj ur oživela na tisočerih točkah spominov in žalosti, ne bo pregnala teme, v kateri tava svet. Ali velja v takih okoliščinah upati na prihod odrešenika? Prej bi človeštvo moglo zaupati mednarodni diplomaciji, ki poskuša ustvariti vtis, da ima v rokah vse niti dogajanja. Ali pa niti od diplomacije ni mogoče pričakovati ničesar odrešilnega za svet, v katerem spet sveže diši po Jasenovcu, pa tudi še po Rogu, Urhu, gorečem Dresdenu, Stalingradu. Diplomacijo na žalost ne vodijo ljudje, kot je omenjeni slepi Slovenec, ki z nadčloveško močjo sega k svetlobi življenja..
In vendar naj velja svetlo upanje, da so podkupljivi diplomati brez vesti, vojaki na ukaz in lahkomiselni politiki na svetu v manjšini.
MARTIN LUZAR
§KJ
HM
mm

_f|__
oe DNEVU REFORMACIJE
V Jovsih odkrili zaklad Čeh prevedel Sveto
Močvirje je eden najbolj ogroženih življenjskih prostorov v Evropi, saj se človek v hlepenju po vse večjih pridelkih v kmetijstvu najpogosteje odloči za izsušitev. 450 ha obsegajoči močvirni kompleks med Sotlo in Kapelami, le nekaj kilometrov stran od sotočja s Savo, ki ga domačini imenujejo Jovsi, je danes pribežališče za mnoge ogrožene vrste ptic in druge živali ter življenjski prostor redkih rastlin. Kaže, da bo tako tudi ostalo, kajti občina Brežice je septembra razglasila območje Jovsov za naravni spomenik.
Domačini so z Jovsi (ime prihaja iz nemškega imena Jauchesee ali Gnojnično jezero) gospodarili po svoji vesti, vendar nikoli tako, da bi močvirje uničili. Prej nasprotno. Poskusom nekdanje kmetijske zadruge, da bi tod uredila ribnike, so se domačini glasno uprli. Zaščita Jovsov temelji na ohranjanju sedaj že ustaljenega gospodarjenja z močvirjem in na prepovedi grobih posegov v prostor, ki bi lahko ogrozili obstoj tega življenjskega okolja in vsega živega v njem. t
“Slovenski ptičarji se nismo zavedali, da imamo tak zaklad v Sloveniji,” je ob predstavitvi odloka o zaščiti dejal Andrej Savine iz slovenskega Društva za proučevanje in opazovanje ptic. Na bogastvo Jovsov so jih opozorili domači lovci, ki so opažali tod zanimive vrste ptic. V letih 1993-1994 so člani omenjenga društva opravili temeljita ornitološka opazovanja v vseh letnih časih in potrdili zapa-žanje domačih lovcev. Dr. Andrej Seliškar s sodelavci iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je opravil raziskavo rastlinja v tem, edinem večjem ohranjenem poplavnem območju v spodnejm toku Save.
Kako izgledajo Jovsi?
Naravo je seveda težko opisati v vsej njeni lepoti, zato je najbolje, da jo doživimo sami. Gibanje po Jovsih je možno po obstoječih kolovoznih poteh, ki jih bo treba še označiti. V močvirju naj bi postavili tudi manjšo opazovalnico ptic, poskrbeli za promocijo po šolah in območje vključili skupno z Gozdno učno potjo v Pišecah, vinsko ali kolesarsko cesto v turistično ponudbo, saj je naravoslovni turizem v Evropi vse bolj popularen. Po ideji ministra za kulturo Sergija Pelhana, ki je nedavno obiskal Jovse, pa naj bi območje nekoč morda vključili v Kozjanski park.
Ožje območje Jovsov, ki obsega 153 ha in zajema 3 km dolgo in 2 km široko močvirno ravnico ob Sotli, je bilo pred regulacijo Sotle redno poplavljeno, kar dokazuje tudi freska v kapelski cerkvi. Voda odteka po Šici in Lazovski grabi z mrežo kanalov. Značilna sta še ostanka zmeandriranih strug Črne in Župajeva mlaka, ki sta zalita s podtalnico. Značilna je namreč visoka raven talne vode, zato je to področje nekdaj preraščal poplavni gozd, ki so ga postopoma izsekali.
Kakšno je danes rastlinstvo v Jovsih? Obrobje, t.j. širše območje Jovsov, je delno poseljeno in ugodnejše za kmetijstvo, zahodni del predvsem za košnjo travinja, ki je običajno možna le enkrat letno. Pod Gosposkim gajem so domači lovci na desnem bregu Šice izkopali večji ribnik za vzrejo rac mlakaric. Osrednji del je preraščen z močvirnimi in vlažnimi travišči, za njihovo razgibanost pa poskrbi večja poraščenost ob brežinah kanalov in grab ter še posebej številna posamezna drevesa, živice in grmišča. Strokovnjaki z dr. Seliškarjem na čelu so ugotovili, da tod rastejo združbe iz razredov trsja ter stožke in pohovke, medtem ko so vodne združbe' zaradi pomanjkanja stalnih voda redke, značilne predvsem za Župajevo mlako in Črne. Skupaj so popisali 132 rastlinskih vrst in 18 rastlinskih združb, med njimi nekaj zelo redkih in pomembnih za slovensko rastlinje. Med rastlinami, ki so po merilih Mednarodne zveze za varstvo
narave in naravnih virov uvrščene med redke ali ranljive, so tu našli: navadno vodno lečico, lasastega dristavca, močvirsko grebeniko, krhko hrbtoreso in navadni kačji jezik. V Jovsih so odkrili tudi dve redki rastlinski združbi.
Kar 20 redkih ptic
Ornitologi so pri svojem opazovanju naleteli na več kot 60 vrst gnezdilcev ter veliko število redkih in ogroženih ptic. Med njimi je bilo kar 20 vrst takih, ki so na rdečem seznamu ogroženih ptičev Slovenije. Tu gnezdijo tri najbolj ogrožene vrste ptic v Sloveniji: kozica, zla-
Del Jovsov, ki so ga uredili za gojenje rac mlakaric.
tovranka (še pred leti je bilo v Sloveniji 100 parov teh ptic, danes je en par v Jovsih in trije ali štirje pari v severovzhodni Sloveniji) in črnočeli srakoper, ki letos še gnezdi na obrobju Jovsov. Jovsi so tudi edino zanesljivo gnezdišče kosca v panonski Sloveniji, kije v svetovnem merilu ogrožena vrsta. Za nekatere ptice, npr. prepelico, kobiličarja in bičjo trsnico, so Jovsi pomembno gnezdišče zaradi števila.
Kot je na predstavitvi Jovsov ob sprejemu odloka povedal Andrej Savine, v Jovsih biva še smrdokavra, ki je v Sloveniji že tudi skoraj izumrla. Tu bivata še mala uharica iz vrste sov in poljski škrjanec ter ena najbolj ogroženih ptic pevk v zahodni Evropi - repajščica, poleg nje pa še štorklja, črna štorklja, siva čaplja in raca mlakarica. Jovsi so seveda zanimivi tudi za druge vrste živali (sesalce, žuželke), vendar živalstvo tega območja še ni celovito raziskano. Zato se pripravljala odloka, med njimi predvsem dipl. inž. gozdarstva Hrvoje Oršanič, ki je vodja odseka za živalski svet pri območni enoti Zavoda za gozdove v Brežicah, zavzemajo za nadaljnje naravoslovne raziskave.
Jovsi skrivajo torej bogastvo, ki se ga v Sloveniji doslej nismo zavedali. Ob vse bolj uničeni naravi in porušenem naravnem ravnovesju, ki nima usmiljenja za nekatere živalske vrste, pa k sreči še ne-izsušeno močvirje pomeni zatočišče za posamezne vrste in življenje za vse. Jovsi so v zadnjih letih ravno zaradi takega spoznanja dobili mesto v medijih in v strokovnih krogih. Kaže pa tudi, da je danes preseženo mišljenje, da je treba močvirje za vsako ceno izsušiti. Jovsi ne bodo po Evropi nikoli poznani po rekordni pridelavi kmetijskih pridelkov, poznavalci pa so že slišali za njihovo ptičje bogastvo. Vprašanje je le, ali bo to okoličanom na tak ali drugačen način pomagalo preživeti.
pismo v slovenščino
POKLICI
"Zidam, zidam dan na dan
Ko se peljemo skozi kakšno mesto ali naselje in opazujemo nove zgradbe, si občudujoče pravimo: “Joj, kakšna lepa hiša! Pa kako lep balkon!” Malo manj pogosto pa se vprašamo, kdo je mojster, ki je to naredil. Eden izmed njih je zidar Ivan Rozman z Jordankala pri Mirni Peči. Zidarska in pečarska dela, ki jih odlikujeta tako natančnost in estetski videz, opravlja že 47 let, pravi pa, da je to še vedno njegov najljubši posel.
Rozman je postal zidar čisto po naključju. Po vojni je bilo težko dobiti kakšno službo, zato je kot 15-letni fant z veseljem začel delati pri novomeškem gradbenem železniškem podjetju Obnova. To je bilo 13. aprila, kar pa nikakor ne pomeni nesrečne številke. Seveda je začel z mešanjem malte, nekoč pa je kar priskočil na pomoč zidarjem. Ker se je dobro odrezal, ga je delovodja, ne da bi bil hodi! na tečaj, poslal na izpit. Rozman ga je uspešno opravil in postal kvalificiran zidar. Ivan je hitro napredoval in v letu dni presegel delovno zmogljivost starih zidarjev. Priredili so tudi tekmovanje v ometa-vanju zidu in 17-letni fantje zmagal. Spominja se, da so ga za mesec dni poslali delat v Ljubljano, kjer so bili plačani po delu, in ko je v Novo mesto potem dobil odrezek zaslužka, so vsi mislili, da je pomota, kajti zaslužil je daleč največ.
Po 5 letih dela pri podjetju Obnova se je pridružil takrat že močno uveljavljenemu zidaiju v mirnopeški dolini Jožetu Riflu in pri njem se je naučil zidati krušne peči, kamine, štedilnike ipd. “Izpopolnjeval sem se v glavnem sam. Ko sem podiral stare peči, sem videl, kako so narejene, kaj bi bilo dobro popraviti,” pravi. Ko je v Novem mestu opravil mojstrski izpit, ki je potreben za odprtje lastne obrti, je imel 26 let popoldansko obrt. Zida hiše, hleve, svinjake, gospodarska poslopja, in ko sem ga povprašala po številu teh “izdelkov”, mi ni mogel odgovoriti. “Res ne vem, zidam 47 let in lahko rečem le to, da ni vasi v krajevni skupnosti Mirna Peč, kjer ne bi že kaj delal. Sem pa veliko zidal tudi drugje, od Škocjana do Dobrniča, “ pripoveduje Ivan. Večja zidarska dela je opravljal še z drugimi zidarji, on pa je vedno vodil skupino in nosil odgovornost za to, da je bilo delo v redu narejeno. Nikoli ni doživel kakšnih pritožb, in čeprav je zidarsko delo dostikrat
nevarno, ni prišlo do nesreče. “Pri mojem delu je natančnost najpomembnejša, kajti površnost in napake so slej ko prej pokažejo. Tega se zavedam.”
Tudi zato mu verjetno dela nikoli ne zmanjka in ima dogovore že za nekaj tednov vnaprej. Vsak dan dela od 7. ure, včasih tudi po 12 ur, in to ne samo fizično, tudi umsko, kar še dodatno obremenjuje. Kako mu to uspe, še sam ne ve. “Je pa užitek, ko vidiš, da si nekaj dobro naredil, da so ljudje zadovoljni, in to te žene naprej,” razmišlja. Zdi se mu, da zidarski in pečarski poklic v družbi nista cenjena, ker sta naporna, umazana in težka. Zato se za srednjo zidarsko šolo, ki je tudi v Novem mestu, še odloči kak fant in jo naredi, potem pa si delo, žal, poišče drugje.
“Kaj bi bil, če ne bi bil zidar? Kaj pa vem, zelo me veseli izdelovanje suhe robe. Pozimi delam košare, naramne koše, rad tudi mesarim, imam veselje do vinogradništva, skratka mislim, da bi lahko počel še veliko stvari. Samo zavzeti se je treba in vztrajati, pa gre,” modruje Ivan. “Zidam, zidam dan na dan, prostih uric ne poznam...” pripoveduje znana slovenska popevka. Res je. Zidar Ivan nima veliko prostega časa, v glavnem so to nedelje, toda zna jih izkoristiti. Dela takrat, kadar je treba, zna pa se tudi poveseliti, kadar je čas za to. Pred kratkim sta bila z ženo Ivanko celo na izletu naročnikov Dolenjskega lista v Benetkah. Zelo sta bila zadovoljna in pravita, da bosta to še kdaj ponovila.	LIDIJA MURN
Ivan Rozman
31. oktobra se z dnevom reformacije spominjamo narodnega, jezikovnega in knjižnega temelja slovenskega samozavedanja. Pomen reformacije za slovenski narod poznamo, manj znano pa je, kaj se je z njo dogajalo v kasnejših
stoletjih, pa tudi možje, ki so v njenem duhu delovali pri nas, jo
manj poznani. Eden takih je Čeh Antonin Chraska, ki je pripravil nov prevod Biblije v slovenščino in napisal vrsto knjig.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Srčika protestantske verske obnove je bila v protireformaciji za dolga stoletja zatrta, zato lahko šele za Antonina Chrasko (3.10.1868-15.3.1953), češkega misijonarja, trdimo, da velja za prvega vidnejšega protestantskega teologa po Primožu Trubarju na Slovenskem. Rojenje bil 3. oktobra 1868 v Horni Ra-dechovi na Češkem v Sudetskih gorah. Otroštvo je preživel v verni krščanski družini, ki je obiskovala reformirano Cerkev. Vedno je poudarjal, da je preživel idilično otroštvo, posebno rad se je spominjal zimskih večerov, ko so ob družinskem ognjišču poslušali svetopisemske zgodbe in prepevali, sam pa je igral na violino. Chrasko so iz zdravstvenih razlogov osvobodili služenja vojske, zato se je lahko hitro vpisal v teološko šolo blizu Diiesseldorfa v Nemčiji. Dobro se je naučil grščino in hebrejščino pa tudi toliko angleščine, daje lahko nadaljeval teološko šolanje na Biblijskem inštitutu v Glasgovvu na Škotskem. Kasneje si je ustvaril številno družino z enajstimi otroki.
Najprej Novo, potem še Staro zavezo
je takrat po oceni Jožeta Javorška P° piralo okoli 80 odstotkov Sloven
Razburjenje zaradi slovenski pridig
Chraska je imel sprva
Chraska je prišel prvič v stik s Slovenci 1894, in sicer z zaposlenimi v tovarnah in rudnikih v okolici Essna. Da
bi se lahko z njimi sporazumeval, se je začel učiti slovenskega jezika. Ko je zvedel iz Pečnikove slovnice za reformacijsko delo Trubarja in Dalmatina, je sklenil obnoviti med Slovenci misijonski okoliš za neoprotestantsko gibanje. Že leta 1896 se je mudil več tednov v Gradcu, Celju, Mariboru in Ljubljani, potoval pa je tudi na Hrvaško in v Bosno. Skoraj tri leta je bil priglašen na ljubljanskem magistratu, a se je zaradi neuspehov umaknil v Češke Budejovice ter tam deloval kot evangelijski pridigar, medtem pa redno obiskoval prijatelje v Sloveniji. Po prejemu poziva za novo protestantsko izdajo Svetega pisma Novega zakona, se je v začetku novembra 1904 zopet nastanil v Ljubljani.
V Stritarjevem prevodu Nove zaveze je ugotovil mnogo pomanjkljivosti, zato je zaprosil Britansko in inozemsko biblijsko družbo, naj oskrbi Slovencem novo besedilo. Ko je dobil leta 1904 od Družbe poziv, naj prevzame popravo slovenskega Svetega pisma Nove zaveze, je začel s pomočjo A. Mikuša po grškem originalu prirejati slovenski tekst, ki je izšel decembra 1908 z naslovom Novi zakon Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa in Psalmi. S pomočjo Mikuša in še drugih je nato začel po hebrejskem izvirniku prirejati še Sveto pismo Stare zaveze. Pri priredbi je uporabljal Dalmatinov, Luthrov, angleški, češki (po stari Kralički Bibliji iz leta 1613), ruski tekst in druge stare in moderne prevode tistega časa. Med prevajanjem Samuelove knjige se mu je rodil sin in mu je dal zato ime Samuel. Tako je leta 1914 ob 330-letnici Dalmatinove Biblije izšlo novo slovensko protestantsko Sveto pismo Starega in Novega zakona, ki se uporablja še danes in je doživelo veliko ponatisov.
Chraska je deloval v Ljubljani ves čas samostojno. Za njegove finančne potrebe so skrbeli somišljeniki iz Nemčije in Škotske. Hotel je dokazati, da protestantizem v Sloveniji ni uvožena nemška vera, ampak avtohtona, saj je. Primož Trubar kot “rodoljub ilirski” zrasel iz domače zemlje, protestantizem pa
ob nedeljah v svojem stanovanju pri oblasteh tudi priglasil. Pozinn J rejal v raznih ljubljanskih dvoran^ davanja o Svetem pismu. , flUe-
evangeličanski pastor v Ljubljani .
mar dovolil, da je v cerkvi slovenj p digal. Zaradi tega so verniki nem rodnosti zagnali velik krik in P3 je imel pri oblasteh sitnosti. Druga«* r ^ bilo po končani prvi svetovni voj < je lahko v cerkvi opravljal slo> bogoslužja in v času dopust3 n jj ščal ljubljanskega pastorja. 8 evangeličani so bili do konca P^fs|[0 tovne vojne upravno pod ma -i: §ele oblastjo. Svojo “šinjorijo” so do
izdal pesmarico Hvalite Go P-ej0Je evangelijskimi pesmimi, ki s® PJjjdva danes. Sam je izdajal in.ureJ3 koIn in časopisa: Veselo poročilo otr .. jeta Blagovestnik, ki je izhajal od aP 1905 do prve polovice leta l"1 ' po;
Chraska je bil misijonar po s ^jj toval je tudi v kraje, ki so v . 0 Romuniji. Cilj mu je bil raZ^aJ| ,udiv' tusove blagovesti. Rad je nase-
Dervento v Bosni, kjer so živ® * j£.
a Češkem b ?u Ja
ljenci iz Bistrega na Češkem u• vanja gove rojstne vasi. Zaradi ozn3 J • dni evangelija je bil pri Sveti Hele
zaprt.	i7D0p°*
V slovenščini se je toliko
nil, da je izdal precej duhov .. pal-ture: Pravoverni katoličan, Lieflt matina Predgovor k Bibliji. ngelij
odpuščenje grehov, Preslavni ej Jezusa Kristusa, Naslednico v- b„ti Zakaj prepovedujejo duhovnpre; Sveto pismo, Življenje Ivana vara ali resnica, Kaj je prava v ^ k Jezusu, Jankov sveti večer, • 0
na svetu (prevod slovaške P°veS(„h de'
tine Royeve) in drugo. Večino ^f(.a \
hrani tudi Knjižnica Mira"3
Novem mestu.	- je i°v
Tik pred vrnitvijo na Ces
leta 1922 vabilo evangeličans eeji
naj pride v Prekmurje in pr®vstof'!’ od župnij, kar je bil pripraVJ® oto*!., vendar se zaradi velikega žene novembra 1922 z druži . Ljtvi) v Letovice na Češkem. P° UP. .;j (£e
ta
2al
jo
Pri
ra:
Or;
sič
Po:
Osi
•its
Vol
Pri
kiji
lite
no
•tis
Pra
Vsi
ta
drž
rtie
nas
uto
Del
nia
•rei
ta.
lak
Slo
Jer
dol
vsei
don
8un
M
°sta
lan
vaši
velo
Prih
vine
■ ru 1tuii 'E živel v Novem mestu nad jnj| ka), kjer je 15. marca 1953-gj*« Kot človek jc bil mirna ^
°koi
%
to
H
%Pi
fkj
•m.
‘avi
8iiri(
sice,
%
s
tele
%
je zelo izobražen, saj je 8oV. i^jtn11 jezikov. Za materialnim Pr' iteg^ vom ni imel nobene zelje. saj, peha v svojem času ni lin. ’6)	,
okoliščine niso bile naklonj®^^ . temu pa je spodbudil vehko p,# |	„
za evangelijsko učenje Sv®‘ Lze%, Njegova požrtvovalnost m 'J“' , d«1 slovenskega naroda, kfljjj, cel<g^ pesmarica, časopis m Prev slaZiiir Svetega pisma so dela, ki n3"	.
s
zgled in nikakor ne smejo biti P^ t«L
?eje
%
na. Večina ljudi danes
in nam dal prenovljen prey0 je p[ vseh knjig - Svetega pisma, z‘ spom da se ga v teh prazničnih dn ^\ol
DANIEL BRKIČ, M1'	.
H
%
k
mo.
C



i
NAŠ POGOVOR: MILOŠ ŠUŠTAR
*	Koliko ljudi ima v Sloveniji status začasnega begunca, od kod so in kdaj so k nam prišli?
‘Do oktobra 1993 se za natančnejše tevilo beguncev ni vedelo, o tem se je le “gibalo. Približna ocena se je vrtela oko-) 70.000, vendar sam o tej številki neko-dvomim. Morda je bilo kakšen dan to res, vendar je bilo precej teh ljudi le ^Iranzitu in teh ne moremo šteti k tistim,
1 so pri nas ostali oz. nameravali ostati . 1 časa. Ta ocena je bila vsekakor prejoka, saj to pomeni kar blizu tri odstotke «nega prebivalstva Slovenije in bi se oralo kar krepko poznati tudi na naših mah. Da s to številko nekaj ni v redu, se , Pokazalo oktobra 1993, pri prvi regis-raciji- Takrat se jih je javilo 31.100. Od lid° sedaj je ta številka padla na oko-‘0.500, s tem da smo v tem času na novo Eistrirali 3.500 beguncev.”
*	Niso vsi begunci enaki in nimajo enakih pravic v državi, kamor so Se zatekli. Katera vrsta beguncev Prevladuje pri nas?
ta .^kdoarodna teorija in praksa pozna-^ n kategorije ljudi, ki od kake države .Prosijo, da jih zaščiti oz. vzame pod svo-streho. Država gostiteljica jim lahko ra'nfstatus A, B ali C in glede na to tudi j »mno stopnjo pravic, ki jih uživajo v ^av* gostiteljici. Status A pomeni kla-D ne konvencijske begunce, praviloma anieznike, ki so preganjani na politični tj^l°v' 'o se od državljanov države gos-v ,.{ICe glede na pravice razlikujejo le po prj'n.' Pravici. Status B imajo tisti, ki kliuh ° V c*r^avo 'z drugih razlogov, a Ij,... temu posamično, in v državi gos-n0 llc' uživajo nekoliko nižjo, a še ved-tu ^ureroma visoko raven zaščite. Sta-pr k- uživajo ljudje, o katerih se danes v ZaPrav pogovarjamo. Tem vse države ta m daiej°samo začasno zaščito. Gre do n°žično gibanje oseb, ki so prišle v H Va zaradi vojne ali njej podobnih raz-na ' vzrokov za njihovo bivanje pri Ve^’oz' k° bo v Bosni mir, bodo ne,aji 1’ ljudje oditi, saj statusa begunca itiai 0 'rae*l več- Mislim, da se tega pre-tren° Zavedajo. Poleg teh je v Sloveniji ta s,Utri0 *e °k°li sto oseb, ki so zaprosile ik’i?tUS klasičnega begunca oz. za azil. Slov ’ bita status (A ali B) dobili, v k n I"’!' trenutno ni, vendar menim, da d0^kaj takih, ki bi ga v kratkem lahko
S številom beguncev se je tačas P/emenila tudi njihova narodno-struktura.
v$e Jv* začetku so k nam pribežali pred-Hrvati, ko pa so se ti začeli vračati .v> Se je začela vojna v Bosni in be-Sq l 1 So k nam prišli od tam. Od teh, ki ^ prišli iz Hrvaške, jih je pri nas "aro!! 6 manJ^e število, pretežno srbske Vjjl aosti, ki se bojijo vrniti se na Hr-cei0° ln so kandidati za status B če ne

Ko bo konec vojne, bodo morali oditi
V Sloveniji je ta čas več kot 20 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine in vsak od njih nas na leto stane okoli tisoč dolarjev. Kakšen je njihov status, kakšne so njihove pravice pri nas, kakšne težave imajo oni in kakšne mi z njimi pa kdaj bodo morali zapustiti našo državo in še marsikaj, česar ne vemo o njih, nam je v našem pogovoru povedal Novomeščan Miloš Šuštar, direktor vladnega urada za priseljevanje in begunce.
ptjL.A- Predvsem pa še vedno k nam vioe • J0 begunci iz Bosne in Hercego-pas ’,!?to pretežno muslimani. Teh je pri ok0, ■> °^stotkov, 16 odst. je Hrvatov, drža', ■ °^st- pa je Srbov. 99 odst. vseh je hek0V Janov BiH. Preostali imajo sicer t^io ^ezo z Bosno, vendar iz različnih knji ®0v tam niso vpisani v državljanske Se A’ Lahko da so rojeni v Bosni, pa so tiik em selili po celi Jugoslaviji in jim ni Ijuttslc UsPe*° dokončno urediti držav-Žavi; e8a statusa. To so osebe brez dr-žHtic StVa' Tipičen primer takih be-siCerev s° ljudje iz okolice Bihača, ki so K'nte.i možnost pridobiti državljani Pa lega, ker so bili pripadniki druge le|e|j °st‘> niso hoteli storiti, sedaj pa bi obu ’ Vendar jim zmagovalci oz. nova to pravico odreka.”
,. Kako je s humanitarno pomočjo, Verl Spočetka prihajala iz tujine v ‘kih količinah in precej neorga-Jenran0’ P0,em Je bito to bolj ure-b °> sedaj pa menda usiha?
t f, j vSeD^es ie- Sprva je pomoč prihajala od le .j! 8leH„Vs°d >n je bila tudi zelo koristna, ne
"a to, ali je bila v finančni ali mate-j>eje 'ki. Materialna pomoč se je kas-
r W[ d
/
/
J! %
čakovPrecej izrodila in od nje ni bilo pri-\ ane koristi. Med kakovostnim bla-S0eJe začelo pojavljati tudi neust-a®°’ ki ni ustrezalo našim stan-v se i"iali Pa so bile stvari že rabljene in utko s 'iU(ije hoteli na ta način znebiti, 'attib"° d°bili moko od svetovnega pre-enega programa, ki ni ustrezala sJandardom, pri nas je nismo mo-abiti in so z njo nastali le nepotreb-
ni skladiščni stroški. Tako so nam poslali tudi repično olje, ki ima preveč nasičenih maščobnih kislin in je po naših normativih neprimerno za uporabo v prehrani. Takih primerov, ko nam je kdo neustrezno blago poslal sicer z dobrim namenom, da nam bo koristilo, v resnici pa nam je naredil le dodatne stroške, je bilo precej. Nekateri nas močno podcenjujejo in nas jemljejo kot državo na ravni afriških dežel, ki imajo veliko manj zahtevne normative, saj je njihov standard veliko nižji. V zadnjem času je organizirana pomoč popolnoma usahnila in tudi stališče naše države, ki vse bolj dobiva veljavo in mednarodni ugled, je tako, da se za ponujeno pomoč za begunce potencialnim dobrotnikom raje zahvali in se ji odpove, ker bi bila, če bi jo sprejela, na nek način pahnjena nazaj v področje bivše države oz. v področje kriznega žarišča na tleh bivše Jugoslavije. To pa bi nam lahko precej škodilo, ker je ta pomoč vedno prihajala iz nekih skladov za bivšo Jugoslavijo in se v tujini ta izraz še vedno na veliko uporablja. V mednarodnih odnosih večkrat slišimo za izraz bivša Jugoslavija, vendar ljudje, ki ga uporabljajo, ponavadi niti ne vedo, kaj pravzaprav to pomeni. Če jih vprašamo, ali štejejo med begunce iz bivše Jugoslavije tudi begunce iz Slovenije in Makedonije, ki jih seveda ni med njimi, nam ne znajo več odgovoriti. Skratka, prizadevamo si, da bi v v mednarodnih odnosih govorili le o novonastalih državah, ki so mednarodno priznane ali pa tudi ne, kot sta naprimer Srbija in Črna gora.”
• Kakšne stroške ima naša država z begunci?Pri tem mislim na stroške delovanja begunskih centrov, organizacijo pomoči, stroške zdravstvenega varstva, begunskega šolstva in sploh vsega, kar je z njimi povezano. “Slovenija namenja iz državnega proračuna letno poprečno okoli 20 milijonov dolarjev. Sistem pomoči je različen. Osebe, ki jim pravimo begunci, živijo delno v begunskih centrih, teh je približno ena tretjina, drugi pa so nameščeni drugje, naprimer pri sorodnikih, znancih in prijateljih, ali pa so sami našli stanovanje. Tisti, ki živijo v centru, so preskrbljeni z vsem. Ostali so v preteklosti redno mesečno dobivali pakete s humanitarno pomočjo, tega pa praktično ni več. Država sprejema v centre le še tiste, za katere meni, da ne morejo živeti brez njene pomoči. Vnedar je na tem področju še precej nereda, saj ne moremo reči, da v
centrih živijo izključno tisti, ki potrebujejo državno pomoč. Tako v zbirnih centrih živi 80 ljudi, ki imajo delovna dovoljenja, redne zaslužke, ki bi v normalni družbi sicer morali skrbeti zase in za svoje družine sami, tako pa pretežni del bremena prevalijo na državo. Nekaj več reda na tem področju bo naredil zakon o začasnem zatočišču, ki smo ga pripravili in je te dni v drugem branju, tako da bi moralo teh 20 milijonov dolarjev potem zadoščati za vse potrebe na tem področju. Tiko humanitarna pomoč iz tujine ne bo več potrebna, seveda pod pogojem, da se denar iz proračuna pošteno razdeli. Tisti, ki sodijo v zbirne centre, naj bodo tam, če pa želijo tam bivati tudi drugi, lahko pridejo tja, če so za to pripravljeni tudi nekaj prispevati.”
•	Kako je z delom beguncev ? Kako je urejeno s pomočjo beguncev pri delovanju zbirnih centrov, šolanju, organizaciji prehrane in podobnem ? Kako je z delom izven centrov?
“Ti ljudje so prišli v našo državo, da bi si rešili golo življenje, zato jim ni dovoljeno delati. Če želijo delati, se morajo odpovedati begunskemu statusu, si pridobiti delovno dovoljenje in postati navadni delavci - emigranti. Naši zakoni natanko predpisujejo pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja in tu ni kaj razpravljati. V praksi je zadeva nekoliko drugačna. Ugotavljamo, da so si nekateri pridobili delovno dovoljenje, niso pa izgubili statusa začasnega begunca. Ogromno je primerov zaposlovanja na črno z vsemi posledicami takega zaposlovanja - izkoriščanje delavcev, od njihovega dela in od njihovih dohodkov se ne plačujejo davki, niso socialno zavarovani. TU pač vlada nered, zoper katerega naš urad nima nikakršnih pooblastil in pristojnosti, da bi lahko ukrepal, saj se s tem ukvarjajo druge državne službe. S tem smo seznanjeni ponavadi le takrat, ko moramo plačevati posledice delovnih nesreč, ki so pri tovrstnem delu pogoste, in se spuščamo v tožbe z delodajalci, ki so za nesreče odgovorni in morajo povrniti stroške zdravljenja. Zakon o začasnem zatočišču bo dovolil, da ljudje s statusom začasnega begunca opravljajo tudi začasna in občasna dela.”
•	Koliko je po vaši oceni ljudi, ki so k nam prišli kot begunci, pa imajo sedaj delovna dovoljenja? “Natančne številke nimamo in je tudi
ne moremo imeti, pač pa o tem lahko sklepamo le na osnovi potrdil prosilcev za
delovna dovoljenja, da človek ni vpisan v našo evidenco oz. je iz nje izbrisan. Menimo, daje takih najmanj 300, verjetno pa precej več, vendar je to le ugibanje. Moram poudariti, da smo Slovenci izredno občutljivi, kadar gre za delo tujcev. Menim, da je v javnosti razširjeno napačno mnenje, da begunci odžirajo delo našim ljudem. Mislim, da bo ne glede na njihovo število delo pri nas dobilo le toliko beguncev, kolikor jih podjetja potrebujejo oz. kolikor jih tržišče lahko sprejme. Tudi če ne bi bilo beguncev, bi bilo izdano enako število delovnih dovoljenj, saj za določena dela pri naših ljudeh ni zanimanja in moramo zanje zaposlovati tujce.”
•	Kako je s prepustnostjo naše meje? Koliko ljudi se dnevno javi na vašem uradu in zaprosi za status začasnega begunca?
“Za začasno zatočišče v Republiki Sloveniji v povprečju zaprosi okoli 20 ljudi na dan. Polovica jih pride k nam ilegalno, druga polovica pa ima naše predhodno dovoljenje, ki ga dobijo v primeru združevanja družine ali kadar gre za zdravljenje. Policisti kljub odprtosti meje večji del ilegalcev ali zavrnejo ali vrnejo na Hrvaško, kljub vsemu pa število tistih, ki jim uspe, le ni tako majhno. Osebno me zelo moti, da vsako jutro med radijskimi poročili objavljajo, koliko ljudi so na meji zavrnili in koliko so jih ujeli med črnim prehodom meje. S tem v javnosti spodbujamo psihozo, da živimo na kriznem območju in da lahko vsak trenutek čez mejo prihrumijo cele horde, po drugi strani pa bi se radi s tega kriznega območja čim prej in čim bolj oddaljili. Prepričan sem, da italijanske in avstrijske radijske postaje ne poročajo o tem, koliko ljudi so zaustavili na meji in jim preprečili vstop v državo.”
•	Kaj pa vračanje beguncev oz. zapuščanje naše države? Njihovo število se bistveno ne spreminja. Kam odhajajo tisti, ki zapustijo našo državo?
“Če upoštevamo podatek, da je bilo v začetku registriranih 31.100, danes okoli 20.500 in da jih je torej več kot 10 tisoč manj, čeprav smo jih ve tem času 3.500 registrirali na novo, pomeni, da jih je v tem času odšlo 14 tisoč. Ker se nam ni nihče dolžan javiti oz. obvestiti nas o tem, kam gre, tega niti ne vemo natančno. Glede na dokumente, za katere so zaprosili, preden so se napotili naprej na zahod in predvsem preden so odpotovali v prekomorske dežele, ocenjujemo, da jih je. polovica odšla naprej* približno druga
polovica od teh 14 tisoč pa se jih je vrnila domov oz. na osvobojena območja in so pod kontrolo njihove vlade.”
•	Kako je s duševnim zdravjem teh ljudi, saj so mnogi doživeli močne strese ali med vojno, ko so bili še v Bosni, ali ob izgubi svojih bližnjih ? Po drugi strani med njimi niso vsi pošteni in dobronamerni. Kako ravnate s takimi, ki so se dokazano podali v kriminal? Kaj je s prostitucijo?
“Moram reči, da je na področju psihosocialne pomoči začasnim beguncem naša država najbolj bosa. Plačuje sicer klasično medicinsko pomoč tistim, ki so je potrebni. Kljub vsemu večina teh ljudi ne potrebuje psihiatra, ampak so potrebni pogovora in tople besede. S tem se ukvarjajo nevladne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas, center za psihosocialno pomoč beguncem, ki je Specializirana inštitucija, priključujejo pa se jim tudi mnogi prostovoljci in tuje nevladne organizacije. V Novem mestu je v okviru neke španske nevladne organizacije, povezane z barcelonsko univerzo, neki Španec, ki v begunskem centru civilno služi vojsko. V Tolminu in Ajdovščini jih je več in so izključno Katalonci. Problem je ta, da se želijo vsi ukvarjati predvsem z ljudmi v centrih, in še to z otroci in mladostniki, kjer je pristop najlažji. Nihče se noče ukvarjati s starejšimi ljudmi, ki doživljajo ravno take ali še hujše travme, ali s tistimi, ki ne živijo v centrih in svojo duševno bolečino skrivajo za štirimi zidovi. Včasih prihaju tu do velike konkurence, saj se dobesedno pulijo za delo z določeno populacijo v centrih. Tu bo treba počasi narediti red in dati prednost tistim organizacijam, ki zagotavljajo kontinuirano delo in pomoč z begunci, in omejiti tako imenovane vikend programe, ki resno delo le motijo.
Zanimivo je, kako begunci nekritično sprejemajo pomoč, ki prihaja iz tujine. Obstaja naprimer precej dejavna italijanska organizacija, ki begunce vozi na vikend izlete v tujino in jim tam nudijo vse, kar se v takem primeru lahko nudi. Po povratku se potem ta mlada dekleta in fantje glasno sprašujejo, kaj je Slovenija sploh storila zanje, medtem ko so se v /talij i lahko vozili s ferarijem ali kaj podobnega. V Novem mestu so zaradi takega izleta morali zapreti šolo. Nekritični so tudi starši, ki ne znajo oceniti pomena takega izleta za njihove otroke.
Italija je edina država v Evropi, ki za ljudi z bosanskim potnim listo ne zahteva vizumov. Glede na to, kakšna Indija Koromandija je po pripovedovanju otrok in mladine, ki so bili tam na izletu, bi lahko pričakovali, da bi jih vseh 20.500 odšlo tja. Pa so še vedno tukaj. Mislim, da imajo večje težave tisti, ki bi se želeli vrniti nazaj v Slovenijo, kot tisti, ki bi morda želeli iti tja, kamor jim je meja popolnoma odprta. Očitno razmere za begunce tam niso tako briljantne, kakor se pokažejo v treh dneh.”
•	Kakšno je sodelovanje z vlado Bosne in Hercegovine glede sprejemanja beguncev iz njihove države? “Naš urad je vsak dan v stiku z bosansko ambasado v Ljubljani. Ambasada predvsem vsake toliko časa posreduje pri vstopu nekaterih ljudi v našo državo. Predvsem gre to ljudi, ki so bili v taboriščih, ranjence, invalide in podobno. Sedaj pa se odpira nov vidik sodelovanja z organi Bosne in Hercegovine. Naša vladaje pred kratkim sprejela pobudo, da se z vlado Bosne in Hercegovine podpiše sporazum o organiziranem vračanju teh oseb. Ko bo to potrdil tudi parlament, bo prišlo do konkretnih pogajanj z bosansko vlado o tem, kdaj in kako ter pod kakšnimi pogoji se bodo ti ljudje vrnili na ozemlje svoje države.”
•	Kako rešujete zadeve, kadar ljudje, ki so pri nas kot začasni begunci, zaidejo na kriva pota - v kriminal ali pa v prostitucijo?
“Mi nimamo nikakršnih pooblasil, da bi lahko reševali take zadeve. Vemo, da se to dogaja in da so nekateri begunci tudi obsojeni za posamezna kazniva dejanja, vendar smo upravičeni ukrepati le tedaj, kadar gre za tako huda kazniva dejanja, da storilcem grozi odvzem statusa začasnega begunca. Za sedaj takih dejanj ni bilo oz. zanje ni bil še nihče pravnomočno obsojen.”
IGOR VIDMAR


II
Zaigral sem, da sem shizofrenik!
29. maja okoli pol sedmih zjutraj je v Krmelju odjeknila eksplozija ročne bombe, ki jo je 57-letni Rudolf Pogačnik zakotalil pod noge 43-letnemu Božu Gligiču, nato pa stopil do njega in ga z nožem porezal po obrazu. Rudi je imel srečo, da je preživel in tudi prišel pred 14 dnevi na novomeško okrožno sodišče, kjer mu je napadalec segel v roko, se mu opravičil in zaželel čimprejšnje okrevanje.
Kot je povedal Rudi, je bil vzrok napada denar: Božu je namreč konec aprila posodil 50 tisočakov in dogovorila sta se, da jih bo vrnil do 15. maja. Božo je imel denar sicer zaslužen, a mu ga delodajalec ni izplačal, zato Rudiju dolga ni mogel vrniti. Začele so se grožnje, kijih je konec maja Rudi tudi uresničil. Ročna defenzivna bomba je eksplodirala pol metra od Boža, zdrobila mu je 20 centimetrov kosti na nogi, kjer so mu počile tudi glavna žila in mišice, detonacija mu je poškodovala pljuča, ko mu je Rudi rezal obraz, pa menda ni veliko manjkalo, da mu ni prerezal glavne žile. Vzrok napada naj bi tičal tudi v nacionalnem sovraštvu: Božo je Srb, Rudi Hrvat, a oba imata slovensko državljanstvo. Na obravnavi je Rudi dejal, daje sicer slovenski državljan, po narodnosti da je Hrvat, a se bolj čuti Slovenca kot Hrvata. V zaporu je bil pet let zaradi ropa banke, ki ga je v naprej javno napovedal.
Rudije na obtožbo okrožnega državnega tožilca reagiral jasno in odločno.
Tožilec je namreč rekel, daje Rudi z rezanjem žrtve prenehal, ker je verjetno slišal glasove mimoidočih. “Nobenih glasov ni bilo, ker se ni nihče upal priti ven. Če bi hotel Gligiča ubiti, bi to tudi storil. Res, da sem mu zagrozil z ubojem, a sem se na prošnje njegove žene odločil, da ga bom le kaznoval, zato nisem vzel ofenzivne bombe, čeprav sem jo imel s seboj.”
“Nisem shizofrenik!”
“Mogoče se vam zdi neverjetno, a v zaporu sem treniral in simuliral, da sem shizofrenik. Dr. Lokar mi je po eni uri pogovora napisal takšno diagnozo brez pregleda, saj sem mu govoril, da sem iz-venzemeljsko bitje. Napisal je tudi, da sem neprišteven, a to ni res, saj se zelo dobro spominjam vsakega trenutka, vsake besede. Do sodišča bom pošten: simuliral sem zato, ker sem mislil, da bom dobil manjšo kazen, značilnosti shizofrenikov pa sem dobro poznal, saj sem že bil med njimi, bral sem knjige o njih in jih gledal po televiziji. Resje tudi,
da sem s seboj vsak dan nosil pištolo ali dve in bombo, ker sem orožje preprodajal. Sedaj vidim, da sem naredil veliko napako, mogoče bi ga moral le pretepsti, res pa je, da sem jaz prvi klical rešilca,” je pripovedoval Rudi.
Po njegovih besedah je dal Božu tistega jutra še možnost odloga plačila, vendar naj bi se Božo obnašal tako, kot da mu denarja ni treba vrniti. Tudi ni zanikal, da je grozil z bombo, a ko mu je Božo rekel, da si ne upa, je to storil. “Od ljudi sem zvedel, da je bil Gligič dolžan tudi drugim, zato so mi govorili, da je sedaj nategnil še mene. Nikoli mi ni rekel, da denarja ne more vrniti, niti se mi ni opravičil. Vedno je le odlašal vračilo. Tisti ponedeljek sem mu dal možnost, naj denar prinese v sredo, a je to odbil,” je pripovedoval obtoženi in dodal, da je s tem bolj nastradal sam, saj je tako izgubil družino, dom in svobodo, Božo pa naj bi bil že po enem mesecu v gostilni in vozil avto (v bolnišnici je bil mesec in pol, op. p.).
PASTORALNI CENTER V ČRNOMLJU
Najdbe zapletle gradnjo
Pred natanko dvema letoma so ob župnišču v Črnomlju blagoslovili temeljni kamen za pastoralni center, hkrati pa začeli med farani zbiralno akcijo. Toda ko naj bi na mestu, kjer so bile podirajoče drvarnice, letošnjega junija začeli graditi center, so se dela ustavila. Arheologi so namreč na gradbišču odkrili zelo pomembno arheološko najdišče.
Arheološko sondiranje je na prostoru načrtovane gradnje črnomaljskega pastoralnega centra v starem mestnem jedru razkrilo zidove poznoantičnega in srednjeveškega naselja. Ti skupaj z najdbami pri bližnji cerkvi sv. Duha oblikujejo celoto in pričajo o dveh naseljih, predhodnikih današnjega mesta. Ker so najdbe velikega pomena, je sondiranje preraslo v arheološko izkopavanje pod vodstvom arheologa dr. Phila Masona. Izkopavanje pa ni le premaknilo pričetek gradnje, temveč so morali spremeniti tudi projekt, ki ga je zasnoval projektant Milan Kovač. Res, da bodo v centru na dobrih 500 kv. metrih štiri učilnice, dvorana, trije manjši prostori za srečanja manjših skupin, stanovanje za redovnice in garaže, kot je bilo načrtovano v začetku. Vendar so morali zaradi arheoloških najdb spremeniti notranjo razporeditev prostorov, stavbo pa postaviti na petnajst točkovnih temeljev.
Kvalitetne poznoantične najdbe
Kot je povedal direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak, gre v Črnomlju za eno najbolj kvalitetnih najdb iz obdobja pozne antike. Gre namreč za utrdbeni sistem, ki je med argeološkimi najdbami v Sloveniji še toliko pomembnejši zato, ker je bila črnomaljska utrdbena poselitev v ravnini, medtem ko so sicer utrdbe postavljali na težko dostopnih mestih. “Pred nami pa se postavlja problem, kako ohraniti te arheološke ostaline ne le v vitrinah ali v dokumentacijski obliki, ampak da jih, četudi so ohranjene le v temeljih, predstavimo ljudem na kraju samem,” je dejal Breščak, pritrdil pa mu je tudi arhitekt Kovač. Po njegovem prepričanju je najdba največ vredna, če je predstavljena na kraju samem, in prav v Črnomlju je sedaj za to edinstvena pri- ui ložnost. Projektant je zato v projektu < predvidel, da bi bila nad arheološkimi os- 3 talinami velika dvorana, ki pa bi imela S namesto klasičnega poda steklena tla, pod katerimi bi si obiskovalci lahko ogledali arheološke najdbe. Na ta način so doslej v Sloveniji predstavljene le najdbe pri sv. Juriju pri Slovenj Gradcu.
Ob tem je projektant Kovač spomnil Črnomaljce, da nimajo mestnega muzeja, čeprav bi ga po njegovem prepričanju za predstavitev svojih korenin morali imeti. “Toda za to bi bila potrebna stavba, ki bi jo morali vzdrževati. V pastoralnem centru bi lahko za malo denarja prikazali najdbe in - kar je najpomembneje - bo v ta center prihajalo veliko ljudi, ki si jih bodo ogledali. Projekt je bil že predstavljen v Ljubljani in celo v Ankari in so ga sprejeli kot edinstveno prezentacijo izkopavanj na kraju samem. Projekt je vključen tudi v projekt Eureke, ministrstvo za znanost in tehnologijo pa je obljubilo pomoč pri financiranju,” je dejal Milan Kovač ter poudaril, da Črnomelj takšne možnosti za prezentacijo ne bo imel več tako kmalu. Ne nazadnje arheološke najdbe pri cerkvi sv. Duha in na župnijskem dvorišču predstavljajo celoto, ki se nadaljuje v celotnem historičnem mestnem jedru. Poleg tega je Črnomelj eno redkih naselij, kjer je pod sedanjo pozidavo dobro ohranjena starejša struktura naselja.
Bo država držala besedo?
Do spremembe projekta pri gradnji pastoralnega centra je prišlo predvsem na
Gradnja pastoralnega centra ob črnomaljskem župnišču.
Le naključje je bilo, da so delci bombe Boža zadeli le v nogo, drugače bi na obravnavo na novomeško okrožno sodišče njegova žena Mira morala priti sama.
V Polju je neznosno
Rudi je senat prosil, naj sodni izvedenec še enkrat ugotovi, ali je priš-teven, če pa ga bo sodišče spoznalo za shizofrenika, je prosil za preselitev v zaprti oddelek kazensko-poboljševal-nega doma na Dobu. “V psihiatrični
podlagi zagotovila občine Črnomelj, da bo sofinancirala projektantska dela, saj je župnišče prejšnji projekt že plačalo. Občina se je tako odločila tudi zato, ker pričakuje, da bodo novo zgrajeni prostori večnamenski. Črnomaljski župnik in dekan Vinko Podbevšek zatrjuje, da je župnija bila in bo odprta za različne dejavnosti. Zaveda se tudi, da so arheološke najdbe v temeljih pastoralnega centra pomemben dodatek k vrednosti starega mestnega jedra. “Pokazali smo veliko dobre volje, da smo privolili v spremembo projekta, da bo dvorana z najdbami odprta ves dan in da bo v njej moč pripraviti tudi različne predstave in razstave. Nič nimamo proti, da bodo tla steklena, vendar smo pripravljeni plačati le toliko, kolikor bi stala navadna. Predvidevali smo, da bomo začeli uporabljati prostore leta 1997, sedaj pa se je vse časovno premaknilo. Pastoralni center bo sicer letos pod streho, kdaj pa bo tudi urejen, ne vemo,” pravi župnik Podbevšek in ne skriva zaskrbljenosti, ki izhaja predvsem iz tega, da jih že sedaj tare velika prostorska stiska, kajti samo v enem prostoru župnijske Karitas se na teden zvrsti po 700 ljudi. Župnik pa upa, da bo država držala besedo, kajti s spremembo projekta se gradnja pastoralnega centra ne bo le zavlekla, ampak tudi podražila. Prav država pa naj bi krila razliko v ceni.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
r \ Si ■ I	
Lj	
n	
1*	
kliniki v Polju, kjer sem sedaj, živim med dvajsetimi norci v prenatrpanem prostoru, v katerem je devet sedežev. Nekateri se smejijo, drugi kričijo, kakšen se podela na tla. Ker sem srčni bolnik, me to moti. V treh mesecih, odkar ste me strpali v Polje, nisem vsega skupaj spregovoril 50 besed. Od sedmih zjutraj do sedmih zvečer gledam v zid, edina sprememba je v času obrokov. Že dr. Rejc je rekel, da ni tu prostora zame, a da moram potrpeti,” je le s težavo povedal Rudi.
V teh treh mesecih je enkrat s klinike tudi pobegnil, kot vzrok pa je navedel nevzdržno stanje. Da ni imel slabih namenov, je pojasnil s tem, da seje potem sam prijavil na policijski postaji. Vendar tudi po tragičnem dogodku ni prenehal z grožnjami. V času bivanja v psihiatrični kliniki je namreč na naslov Gligičevih v Krmelj napisal pismo in razglednico z grožnjami, da se morajo iz Krmelja izseliti, v primeru pa, da ne bi denarja vrnil do konca leta, je zapisal grožnjo, da bi pobil vso družino. Senatu je te grožnje pojasnil, da je bil na Bo-ževo ženo jezen, saj mu ni dala miru, ker je ves čas od tistega dogodka nagovarjala domačine proti njemu. Rudi je celo izjavil, daje po Krmelju zbirala podpise zoper njega, da bi pričali proti njemu in da se ne bi smel več vrniti domov, hkrati pa je kot protiutež grdim obsodbam dejal, daje lani edini dobil krajevno priznanje za prispevek k napredku kraja.
Tudi Božo Gligič se natančno spominja tistega jutra, ko je peljal hčerko na vlak, a ga je za vrati gradu, kjer stanujejo Gligičevi, pričakal Rudi, seveda zaradi denarja. Božo mu je odvrnil, da bo denar dobil v teku dneva. “Rudi je odgovoril, da mu ni za denar, ampak da bi me ponižal. Rekel mi je, naj ležem na tla, da me bo kot psa vlekel po Krmelju, če pa ga ne bom ubogal, mi bo vrgel bombo. Nisem verjel, da bo to res storil, čeprav sem jo videl v njegovi roki,” se spominja Božo, ki še vedno zelo občuti posledice bombnega napada. Imel je že štiri operacije, potrebna bo še ena, kost na nogi pa še vedno kljub oddaljenosti dogodka ni zaceljena.
Pred napadom je bil tudi govor o tem, kdo naj bi se pogovoril z domačinko Dragico, ki je Rudiju posodila denar za Boža. Kljub temu je bomba počila, Rudi je obstal na eni nogi in se počasi približal steni, se naslonil nanjo in skušal sesti na tla. V tistem je pristopil Rudi in ga začel z nožem rezati po obrazu, potem pa je naekrat odnehal in je odšel. Boža je najprej našla njegova žena Mira, ležal je v krvi, ki mu je lila iz ust, in poklicala rešilni avtomobil, ki je Boža takoj odpeljal v celjsko bolnišnico.
Bomba ni bila tako nedolžna
Rudi je na obravnavi povedal, da takrat ni mislil na posledice, vedel je sicer, da bo Božu bomba poškodovala
noge, saj mu je tisti, ki mu je orožje prodajal, povedal, da je bomba razprsilna, a kljub temu drugega izhoda za svoj ran jeni ponos ni mogel najti. Da je i®e Rudi pri sebi dalj časa orožje, vedo vedati tudi nekateri domačini: “En je imel v žepu hlač zeleno bombo, gič zeleno jabolko,” je rekel Krmelj a Mihael. Tudi to so vedeli, da grozi Božu in ga zasleduje, na sodišču pa je o tem pripovedovala njegova žena Mira, 'J grožnje jemala zelo resno in tudi k 1 la na več naslovov, celo v kabinet nistra Štera, a je niso jemali resno.
Rudi je celo obravnavo trdil e “Nisem ga mislil ubiti, le braniti sv J čast. To svojo namero sem omilil za prošenj njegove žene in. to sem ji rekel, ko je bila sama doma. ° ^ sem ji, da ga moram kaznovati, besed se Mira ne spomni.
Dragica je vedela, komu bo Ra ‘P sodil denar, in dogovorila sta se, 3J . bo vrnil čez en mesec. Po tern.ca(enl) Rudi prišel k njej in jo seznanil s da denarja Božo še ni vrnil, a mu je la, da bo že vrnil, ko ga bo imčl-boto sem Pogačnika videla v gos Barbara, in ker sem prej slišala o j govih grožnjah, sem mu rekla, da mudi, naj se ne sekira in sem ga P pričevala, naj svojih groženj ne niči,” je povedala Dragica. Na vp
nje, ali se sedaj po Krmelju še^aj ^
vori o Rudiju in ali se ga d°maC .j-0 jijo, je rekla, da se ga nekateri drugi ne - ona se ga ne. Rudi Jen m pojasnil, zakaj je hotel denar ,e. čim prej vrniti: “Dragica je ločen ^ ^ nar je bil od njenega moža, ta pa posojilo ni vedel.”	h|jeni
Strokovno mnenje o iipora J^e bombi je dalo ministrstvo zač°e\,oft' zadeve in razsežnosti in posle<TC se je be so lahko mnogo hujše,, ko ( zgodilo v Krmelju. Delci takšne so namreč smrtno nevarni do (f0y daleč, letijo pa lahko celo do 2 stran.
Kazensko ni odgovor®*) ^
Obravnave se je udeležil tu ^.je cialist psihiater dr. Jože Lo dejal, da je treba sicer spoštova .fl ig'
jeve izjave o tem, da je shizofr^^ta
iz-ja v ^ kj iv/in, vji* j	11
ral, a daje realnost drugačna. ^ je namreč zdravilo več psihiatro ^ ne bi mogel prepričati, da je ,j jeli to res ne bi bil. Res pa je, da biti zdrav in kaže znatno
Ker stanje shizofrene psihoze ^ R^1
/luna	SC ***
dene umskih sposobnosti, se la dobro spominja vsega, a žara (. n0s-
uuuiu apuiuiiijci va^gu, ** —■-	-jj p0-
bolezni je bil nezmožen razu	-gto
led,.e iVni^i^dati čustev-2; kazensko ni odgovoren, je P asil-zdravljenje, saj so tudi pr**10 Ljett13' na dejanja nepredvidljiva, a njda' “Trenutna prognoza zdravljenj ^ bra, a čas lahko pokaže druga nosti,” je rekel dr. Lokar.	^
Poskus umora ali le P0^
splošne nevarnost1 ’ ^
Pogačnikov zagovornik se je ^ vzemal, da opisanega kazniv®® , aifl ja ne bi označili kot poskus u pak le kot povzročitev spl°s ^00*
nosti, saj je Rudi ves čas gov°r' ’ IO0 ni hotel ubiti, kar je senat ovrg ’\ s d' pa je zagovornikov predlog j^tv
kovitim primerom: “To je 'A^jp1
,re'
nekoga pahnil iz 7. nadstropja ^j reVJ;
živel, tisti, ki ga je porini1’ P g o da ga ni imel namena u7hnllibel11
naključje je bilo, da ga dele* ^ pi
zadeli v vitalne dele telesa živeL”	Deških
Rudija so pazniki nCN°fČ\\ ^'1^ ed *
mu je Božo vrnil denar z za^ %ba
rov po obravnavi odpejja11 ,16iHP
iuv	' ed^.u,
zdravljenje v Ljubljano,se f ..jtin1'™-
restmi vred. Je torej s tem gačnik - Gligič končana?	pP
TANJA
Us
Pc
Pc
bi
E
<1
ne
nič
k
na,
naj
vzl
nje
*ka
%
taa
tiri;
rH\
Štel
tac
let
Mi,
dru svoj ko,1 UiS no y
kar
ynz;
\\
V
Por,
Mia
Pa r
JeP
%
H
SPo;
star
das

.NJA	A/
. > I
nagradi v Črnomelj
IN METLIKO
Žreb je izmed reševalcev 41. nagradne križanke izbral Pepco Lamut 11 Črnomlja in Janjo Nemanič iz Metlike. Lamutova bo prejela denarno nagrado, Nemaničeva pa knjižno. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo Pošljite najkasneje do 13. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg p.p. 212, 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 42.
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
STARA
DOLŽINSKA
MERA
RIMSKI
VARUHI
DOMAČEGA
OGNJIŠČA
REŠITEV 41. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 41. nagradne ^‘žanke se, brano v vodoravnih vrsti-cah- glasi: UPPSALA, HERETIK, etiketa, BLEJSKI, OLJKA, JL, JUSTA, VREČA, NADLOGA, JJRAU, ec, UKOR, BOND, ZLOG, ^RBI, ia, dodajanje, osa, kraal.
PRGIŠČE MISLI J0SIPA VIDMARJA
^sak jezik je treba spoštovati. Misel na smrt je lahko modra merjevalka našega ravnanja in
Početja.
Danes je med nami čas težke i3reznjenosti v vsesplošno se-°‘čnost.
Zavest o smrti je hočeš nočeš oralen korektiv v življenju.
. &°lj ko je bolečina bridka, bolj le dragocena.
5^0VENCI RO SVETU
NAGRADNA KRIŽANKA 42
HRIB PRI BEOGRADU
NIZOZEMSKI HUMANIST (... ROTTERDAMSKI,
1466-1536)
PRESTOL-
NICA
ALBANIJE
KENIJSKI
PREDSEDNIK
(DANIEL)
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
JEZERO V ETIOPIJI
GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE
BOIG KNJIZ (UUBEN, 1834-1879)
ENCIM TREBuS. SLINAVKE
SNOV, IZ KATERE SO NAREJENE
Sipe
DUŠA UMRLEGA SLOVANA
STARA GERMAN. MERA
MINERALNA
TOLŠČA
ZNANA
LONDONSKA
GALERIJA
KRATICA ZA MAGISTER ARTIUM
JEZERO NA FINSKEM
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
ZVEZDA
PREMIČNICA
IVO
ANDRIČ
VRAG,
HUDIČ
PRIPRAVA ZA DOZIRANJE
JED IZ GOVEJEGA ŽELODCA
AVTOR:
JOŽE
UDIR
POGLAVAR,
VODJA
AZIJSKI RAKUNJI PES
SLAVNI
RIMSKI
PESNIK
IZMEČEK
VULKANA
LUKA V EKVADORJU
KOCBEK
EDVARD
ČEŠKA
PRITRDILNICA
REKA V ŠPANIJI, PRITOK EBRA
RAZČLEN-
JEVANJE
ADAM
BOHORIČ
KADMOVA
HČI
KDOR
PONOČUJE
S ČIMER JE KAJ OKOVANO
GARANJE, DAVEK V DELU
Srce pustila v Sloveniji
^ Marsikateri Slovenec ali Slovenka se H ^Veda, kakšne lepote skriva naša do-Ui,'na in s kakšnimi dragocenostmi se *° postavimo pred tujci. Velikokrat ^ n> morajo to razkriti ljudje, ki obiščejo v/ državo. Med tistimi, ki sta tako zelo « . 'la domovino svojih staršev, da o ®°v°r>ta le v presežnikih, sta tudi aa in Karl Lukcžič iz Avstralije.
{l ,esna in Karl, enaindvajsetletna dvoj-sta Sidneyja, si sicer ne pustita reči, da r. I Vstralca, temveč vsakomur ponosno Ji ,‘ta, da sta Slovenca. Mamina dru-ra ale namreč leta 1959 odšla iz Maribo-šte| ^Vstra*'jo, ko je njuna mama Marija komaj osem let. Oče Mirko, doma vasi pri Semiču, pa se je odločil le( 0|go pot v svojo novo domovino nekaj l^neje, ko mu je bilo devetnajst let. dni' 0 ie k*l sicer zelo navezan na svojo SVq. 'n°> a ni mu dalo miru, naj uresniči Lo u "kostne sanje o Avstraliji. In ta-l%°t ie k01 mladenič neprestano raz-n0 1,° tej daljni deželi, ima sedaj ved-kar Slovenijo. A ne le v mislih, vse, ^no Marijo počneta, je tesno po-sv0. n° z njuno domovino. Tako sta tudi |*,ri otroke vzgajala v slovenskem du-ajstarejši sin Pavel, ki se je letos bij» , ie vze* Slovenko in tudi poroka je 8os slovenska. Tudi zato, ker so želeli pj 0ni Pokazati del slovenske tradicije, je kodo to slastne domače jedi, ki jih raV**a mama Marija, ali poročni d v slovenski cerkvi, ia aJša dva Lukežičeva ofroka, Vesna 'Po?3^’ ^ s'a sedaJ na obisku v Sloveniji, $tar>navata> kako prav so imeli starši, stari da 1 ln Vsi, ki so v Avstraliji pripomogli, a poznavala domovino svojih star-
Karl Lukežič
šev. Spominjata se, da so jim v sobotni slovenski šoli, ki so jo vsi trije Lukežičevi otroci obiskovali šest let, pripovedovali, da je bog vzel v roke vse bisere in ustvaril Slovenijo. In ko je Vesna lani po štirinajstih letih drugič v življenju obiskala našo državo, je spoznala, da to drži. “Tako sem bila navdušena, da sem, ko sem se vrnila domov, govorila le še o Sloveniji. Prijatelji so me vprašali, zakaj, pa sem jim povedala, da zato, ker sem v Sloveniji pustila svoje srce. Uspelo mi je prepričati starše in brata, da smo letos skupaj prišli v staro domovino. Starša sta ostala le za kratek čas, medtem ko je Karl za pol leta prekinil študij fizike, jaz pa sem pustila službo administrativne menadžerke v velikem trgovskem podjetju. A so mi obljubili, da me bo delovno mesto čakalo pet mesecev, kolikor sem se odločila ostati v Sloveniji,” pove zgovorna in temperamentna Vesna.
Čeprav Lukežičeva družina v Sidneyju dobro sodeluje z drugimi tam živečimi Slovenci, ki jih povezuje klub Triglav, pa bo Vesnino in Karlovo nekajmesečno bivanje v Sloveniji še poglobilo njuno slovenstvo. “Pela sva v slovenskem zboru, v predelu Sidneyja, imenovanem Merry-lands, imamo slovensko cerkev sv. Rafaela, oče posluša le slovensko glasbo, kadar pa dobi časopise iz svoje domovine, jih prebere od prve do zadnje strani. Mama pripravlja izvrstne slovenske jedi, nepozabni pa sta njena orehova potica in štru-delj. Pavel in njegova žena Mia z ostalimi Slovenci vsak mesec izdajata časopis v angleškem jeziku, a v njem pišejo o slovenski kulturi,” pravita in dodata pa, da bosta, ko se vrneta, v vse to življenje vdahnila še več slovenskosti. Tako se namerava Vesna, ki je v Avstraliji študirala tudi petje, naučiti slovenske narodne pesmi, ki jih bo potem zapela ne le tistim s slovenskimi koreninami, ampak tudi tistim, ki ■lij poznajo domovino njenih staršev le iz S njenega pripovedovanja. In tudi v pesmih, jž ki jih piše, ne bo pozabila na Slovenijo.
S “Ljudje mi pravijo, da govorim o Slo-s veniji lepo zato, ker sem na počitnicah, da S pa bi spremenila mnenje, če bi vedno žive-° la tukaj. Prepričana sem, da govorim o deželi pod Alpami tako, kot je v resnici,
le da ljudje, ki tukaj živijo, ne vidijo več lepot. Priznam, daje tudi v Avstraliji lepo, toda Slovenija ima nekaj več. Tukaj je vse tako domače, naravno, ljudje so prijazni, odprti, gostoljubni. Pa sorodniki! Sploh ne vem, s čim sem si prislužila tako dobre sorodnike!” navdušeno vzklikne Vesna, v mislih pa ima številne sorodnike po vsej Sloveniji, predvsem pa Počeve iz Vavpče vasi, kjer preživljata s Karlom počitnice,
ZDRAVNIK RAZLAGA
Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med.
Sladkorna bolezen (8)
Thyno zdravljenje z insulinom je potrebno pri sladkorni bolezni tipa I, kjer gre za popolno pomanjkanje insulina od začetka bolezni, pri sladkorni tipa II, ko so vsa druga zdravila postala neučinkovita oz. kjer sama dieta ni dovolj, zdravljenje s tabletami pa ni dovoljeno zaradi drugih bolezni.
Bolnik potrebuje redno vsakodnevno injiciranje insulina. V nobenem primeru ne sme opustiti terapije niti za en dan! Insulin se vbrizgava v podkožno maščevje. Večina bolnikov potrebuje istočasno dve vrsti insulina: kratko in srednje oz. dolgo delujočega. Prvi deluje neposredno po vbrizgu, drugi pa pozneje preko dneva in noči.
Spoznanja stroke kažejo na to, da je za dobro regulacijo bolezni praviloma potrebno vbrizgavati insulin večkrat dnevno, doze insulina in čas vbrizgavanja pa je potrebno prilagoditi bolnikovim osebnim potrebam. To mu omogoča boljšo urejenost bolezni, večjo svobodo, pa tudi prilagojenost zahtevam dela in zasebnega življenja. Način vbrizgavanja mora biti poenostavljen z ustreznejšim priborom, bolnik pa mora imeti na voljo tudi možnost sprotnega preverjanja krvnega sladkorja. V bistvu gre za to, da si bolnik enkrat dnevno vbrizga dolgo delujoči insulin (navadno zvečer) in to neodvisno od obroka hrane. Preko dneva pa si vbrizga kratko delujoči insulin 15 do 30 minut pred obrokom. Z dolgo delujočim insulinom posnema osnovno stalno izločanje insulina, kot to dela zdrava trebušna slinavka, z insulinom pred obroki pa ukrepa tako, kot bi njegova trebušna slinavka, ki z dodatnim insulinom ob hrani nadzira porast krvnega sladkorja po jedi in ga tako zadržuje v želje-nem območju. Ta sicer na videz zahtevnejši način vbrizgavanja insulina je močno olajšan z uporabo posebej prirejenih brizgalk, ki so na videz podobne nalivnemu peresu. “Pero” ima bolnik vedno pri sebi, zato si insulin lahko vbrizga kjerkoli. Ampulo v peresu pa sam z lahkoto zamenja vsakih nekaj dni. Seveda je omenjeni način vbrizgavanja insulina uspešen le takrat, ko ima bolnik dobro mero znanja, izkušenj, natančnosti, prizadevnosti in tudi samozavesti. Predvsem pa mora biti motiviran za dobro urejenost svoje bolezni.
Vbrizgavanje insulina
Bolnik naj insulin vbrizgava predvsem v predel trebušne stene. Manj primerna mesta so stegna in podlakti. Iz trebušne stene se insulin vskrkava v kri manj odvisno od bolnikove telesne aktivnosti, je bolj konstantno in predvidljivo. Mesto vboda naj bolnik menja ob vsakem vbrizgavanju.
Bolniki včasih začutijo na mestu vboda takoj po injiciranju pekočo bolečino. Včasih se pojavi tudi rdečina, ki pa hitro izgine. Običajno ne gre za preobčutljivostno reakcijo, ampak za napačno injiciranje: prehitro ali preplitko vbrizganje, vbod skozi kožo, ki je še mokra od alkohola in pri tem alkohol zaide pod kožo. Te napake niso nevarne, so pa za bolnika neprijetne.
(Se nadaljuje)
praktični rC praktični KRIŽ praktični /Ay v praktični ~ŽL >
kadar seveda ne potujeta bodisi po Sloveniji ali po drugih evropskih državah, kjer imata tudi veliko znancev. Tako ju je kar težko dobiti skupaj pri njunih gostiteljih, saj želita v pravljični deželi, kakor sama imenujeta Slovenijo, vsak trenutek preživeti čim koristneje. “Je že res, daje
Slovenija majhna in jo je moč hitro spoznati, toda njeni ljudje so v srcu veliki, in predragocene ure, kijih preživiva z njimi, so za naju vedno prekratke,” se nasmehneta ponosna avstralska Slovenca Vesna in Karl Lukežič.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE

/\
t°Ho
Premajhni čevlji
Tudi odraslim ljudem se noga z leti poveča. Predvsem predel okrog prstov se razširi in podaljša, medtem ko ostane okrog pete enak. In če ženska vztraja ves čas pri isti številki čevljev, se kaj lahko zgodi, da si bo kupila čevlje, ki bodo čez prste preozki in po dolžini prekratki. To lahko povzroči okvare stopal, predvsem pa izstopajočo kost ob palcu. Kadar kupujete čevlje, bodite pozorne tudi na to, da imate lahko eno nogo večjo od druge. Kar dve tretjini človeštva ima namreč tovrstno napako, če jo lahko tako imenujemo. In ko kupujete čevlje, jih pomerite na večji nogi. Če želite, da ne boste imele zaradi obutve tečav z bolečinami v nogah, razmislite, kdaj boste nosile visoke pete. Ni nujno, da se jim povsem odrečete, ni pa dobro, da ste v takšnih čevjih od jutra do večera. Obujte jih za posebne priložnosti, medtem ko si noge odpočijte v čevljih z udobno, nižjo peto, ki se dobro prilegajo nogi, prsti imajo v njih dovolj prostora, podplat pa ni pretanek in je dovolj prožen.

Z mesom nadevan krompir
Potrebujemo: 6 enako velikih krompirjev, 1 čebulo, 10 dag mesnate slanine, 1 šopek zelenega peteršilja, 1 žlico surovega masla, 30 dag zmletega mesa, 15 dag skute,
1 jajce, sol, poper, origano, surovo maslo za mazanje in za posodo. Krompir dobro operemo in skuhamo. Medtem čebulo olupimo in drobno sesekljamo, slanino pa narežemo na majhne kocke. Peteršilj oplaknemo pod mrzlo vodo, otresemo in drobno sesekljamo. Surovo maslo razgrejemo in na njem opražimo slanino, čebulo in peteršilj. Kuhan krompir odcedimo, malo ohladimo, olupimo in po dolgem razpolovimo. Z žličko izdolbemo malo sredice, da dobimo “skledice”. Izdolbeno sredico sesekljamo. V skledo damo zmleto meso in skuto in mešanico slanine, čebule in peteršilja ter sesekljano sladico krompirja. Dodamo raztepeno jajce, posolimo, popopramo in začinimo z origanom ter vse skupaj zmežamo v gladko zmes. Plitvo posodo namastimo z maslom. Krompir nadevamo z mesno maso in položimo v posodo. Krompir premažemo z razpuščenim maslom. Spečemo.
Uzimovanje zelenjave
Uzimiti, to je shraniti za zimski čas, se izplača le kakovostno najboljšo zelenjavo, pa naj gre za shranjevanje v kleti, topli gredi, rastlinjaku ali zasipnici. Listnata povrtnina naj ne dozori do kraja, saj se potem dlje ohrani. Za uzimovanje zelenjave, manj pa sadja, je še vedno najboljša suha, zračna in ne pretemna klet, seveda ne s cevmi centralne kurjave, ki prostor močno izsušijo. Zelenjava mora biti pred uskladiščenjem primerno pripravljena, očiščeha, z odstranjenimi poškodovanmimi listi. Da koreni ali gomolji zdržijo dlje časa, jih je dobro obsuti z mivko ali peščeno zemljo. Na prostem je moč zelenjavo uzimiti s pomočjo posebnih akrilnih plošč ali folij, ki so prepustne za svetlobo in zrak, še boljše pa so tople grede, pokrite z akrilnimi ploščami, in različni rastlinjaki, kjer je moč uravnavati temperaturo in vlago.
Priprava na kurilno sezono -• trdna goriva
V prejšnji številki Priloge smo pisali o potrebnih opravilih, kijih moramo opraviti pred kurilno sezono na ogrevalnem sistemu. Pri ogrevanju na trdna goriva je treba posebno pozornost posvetiti regulatorju vleka. Ta opravlja zelo pomebno opravilo, ker uravnava temperaturo vode v kotlu, da ni previsoka. Regulator nastavimo na 70 do 80° C in v tem položaju naj bo vedno, tudi ko želimo znižati temperaturo v prostorih. Pri klasičnih toplovodnih kotlih ne smemo nikoli znižati temperature vode v kotlu pod 70° C, ker potem zelo kondenzira (rosi), to pa povzroča korozijo in lepljenje saj na steno kotla. Če je kotel obložen s sajami, je njegova moč manjša, izkoristek slabši in življenjska doba veliko krajša. Temperaturo v prostoru uravnavamo z mešalnim ventilom in ne z regulatorjem vleka. Zato še enkrat: v kotlu naj bo vedno temperatura od 70 do 80° C.
Cd
NAŠE KORENINE
Invalidski voziček še ni konec
Človeško življenje je prekratko, da bi zaznalo nihanja, vzpone in padce, obdobja razcveta in obdobja propada v nekem rodu, a komur je dan dar, jih zasluti v drobnih stvareh. Med izjeme, ki znajo prisluhniti temu valovanju, zagotovo lahko prištejemo Jožeta Nemaniča iz vasice Božakovo v Beli krajini. Njegov rod je že dolgo tukaj. Prav v tej hiši pod cerkvijo je prvo gnezdo Nemaničev. Od tukaj, pri Tomaševih seje reklo pri hiši, so se potem razselili skoraj po vsej Beli krajini in še dalje v širni svet.
Tu se prične naša pripoved. Bilo je leto 1908 - črno leto za Božakovo. Ognjena ujma je takrat prizadejala vas. Lesene hiše so gorele kot trske. Tudi Nemaničeva je bila med njimi. Sreča v nesreči je bila, da je bil gospodar Franc, Jožetov praded, takrat v Ameriki. Vrnil se je, postavil novo zidano hišo, kupil vinograd na Vivodini, zaplodil naslednika - Jožetovega očeta, a je hitro tudi odšel. Še pred prvo svetovno vojno so ga pokopali. Za njim sta ostala vdova in sin France. Pridno sta morala prijeti za delo, da je kmetija ostala v domačih rokah. A je tudi France odrasel in osnoval svojo družino. V tej so se rodili Jože z brati in sestrami. Med drugo svetovno vojno je oče partizanil, po vojni pa je spet kmetoval. A s kmetijo je šlo navzdol. Na Božakovem je bila svoj čas zelo živa tradicija sosedske zidanice - neke vrste skupne vinske banke, v katero so kmetje vlagali, kadar so imeli, in jemali, kadar so potrebovali. Jožetov oče ni bil kos tej le na videz preprosti logiki in nad kmetijo se je zbiralo vse hujše breme.
Potem sta krmila prijela v roke Jože in njegova žena Nada. Močno za-j dolženo kmetijo je bilo treba spet postaviti na noge. Garala sta od zore do mraka. Jože je s konji oral njive v domači vasi in po bližnji in daljni okolici. A zaslužka ni bilo dovolj, zato se je zaposlil v metliški Beti. Poslej je pritekalo tudi nekaj prepotrebnega denarja, ki ga je Jože pridno vlagal v kmetijske stroje in opremo. Leta se-deminsedemdeset je že kar dobro kazalo. Nada in Jože sta imela štiri otroke. Najstarejši Nežki je bilo štirinajst let, najmlajšemu Jožeku pa sedem let. Vmes sta bila še Branko in Mojca.
Tedaj je treščilo! Bilo je julija. Jože je s traktorjem pripeljal domov voz sena, tam so ga odklopili in ga na roke potisnili naprej. Jože gaje upravljal. Pa so kolesa naletela na oviro in je oje z vso silo vrglo Jožeta po tleh. Udarec je bil močan, a rane ni bilo nobene. Jože je čutil silno bolečino, spodnji del telesa pa, kot da ne bi bil njegov. Takoj ga je spreletela zla slutnja: “Hrbtenica!” Ko je bil pri vojakih, je videl podobno nezgodo. “Kdo bo zdaj skrbel za moje otroke?” je hlipal in se v bolečini zvijal po tleh. Ljudje, ki so se zbrali okoli njega, seveda niso videli rane ne krvi, zato so se ob njegovem stokanju začudeno spogledovali, mis-
leč, da pretirava. A Jože ni pretiraval in njegova slutnja se je uresničila.
Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer so ga operirali. V bolnici je ostal šestdeset dni, stanje pa je ostalo nespremenjeno. A Jože je poti-hem še vedno upal, da bo znova shodil. Šele v bolnišnici Soča v Ljubljani so zdravniki prišli na dan z odkrito besedo. Potrdili so Jožetove najtemnejše slutnje. “Nikoli več ne boste hodili...,” te zdravnikove usodne besede so Jožeta še dolgo zasledovale.
Za božič je prišel domov. Bil je na invalidskem vozičku in še vedno zelo neroden. A ni bil neroden le on, soočiti se je moral s svetom, ki je bil še bolj neroden in neprilagojen kot on sam. Problem se je pojavil že pred vhodom v hišo. Da je lahko prišel v domačo hišo, so ga morali nesti, voziček pa za njim. Omejen je bil tudi pri gibanju znotraj doma: pragi, širina vrat, stopnice. Spoznal je, da si mora svet prilagoditi, če hoče živeti v njem. Doma je še šlo, saj je imel razumevajočo ženo in otroke, a hitro je spoznal, daje svet zunaj doma prav tako neprilagojen.
Lotil seje dela, saj zaradi drugih ni bilo časa za samopomilovanje. Dom je pod njegovim vodstvom dobil prijaznejšo podobo, kjer se kot invalid ni počutil omejenega. Tudi posestvo je spet zaživelo. Jože sam sicer ni mogel sesti za traktor, a je najstarejšo hčerko Nežko spodbujal, da je postala na njem prava traktoristka. Vzorno je obdelala domača polja in se celo udeležila belokranjskega tekmovanja oračev, kjer je bila tudi uspešna.
A ne le doma, skoraj povsod, kamor se je obrnil, v večjih krajih, v trgovinah in uradih, je Jože naletel na fizične pa tudi na psihične ovire, za katere je vedel, da jih je treba premagati. Vedel pa je tudi, da tega ne more storiti sam, zato se je včlanil v društvo paraplegikov v Novem mestu. Zdaj je v upravnem odboru in svojimi izkušnjami pomaga drugim prebroditi podobne težave, kot jih je imel on sam.
Koliko bridkih izkušenj ima, pove že to, da sta Jože in žena Nada pet let po prvi nesreči spet pristala v bolnici. Tbkrat zaradi prometne nesreče. Žena je bolnišnico zapustila po treh dneh, Jože pa po enem mesecu, pa še takrat je imel obe nogi in roki v mavcu. Kako se človek počuti takrat, si je težko predstavljati, poskušate pa lahko.
In kako je danes? Jože in Nada še vedno živita na Božakovem, v domu, prijaznem za invalide in vse obiskovalce. Okoli njiju je živo, saj pod isto streho bivata še sinova Branko in Jožko z družinama, Nežka se je poročila na Krasinec in ima še vedno rada traktorsko brnenje, tekmuje pa njen mož, ki gre letos na svetovno prvenstvo v oranju, Mojca pa je poročena v Novem mestu. Jože in Nada imata osem vnučkov. Za šalo že splezajo v dedkov invalidski voziček, upajmo pa, da ga sami ne bodo nikoli potrebovali.
TONE JAKŠE
JUBILEJI
r .■ ja?	• m t
Pevski zbor Dušan Jereb v sedanji zasedbi z zborovodkinjo Majdo Nemanič.
Pol stoletja jerebovcev
Prva povojna leta so bila ob vsem, kar danes slabega prihaja na dan, vendarle tudi leta zanosa in vzgona. Obnova porušene domovine, temeljite družbene spremembe in diktat oblasti so vnesli v dogajanja pionirskega duha, ko je bilo treba tako rekoč preko noči postaviti na noge podjetja, ustanove, društva. Podobno kot na drugih je bilo na kultumo-prosvetnem področju. Ob samem svitu svobode je tako vzniknil tudi moški pevski zbor “Dušan Jereb”, ki te dni praznuje 50-letnico delovanja.
Rojstvo zbora sega v prve dneve svobode. Franc Adam, takratni poverjenik Mestnega odbora OF za kulturo v Novem mestu, je 11. maja 1945 dobil nalogo, da čez tri dni pripravi miting s pevci. A kje dobiti v tistih časih pevski zbor? Najbolje je kar ustvariti novega. Tako je Adam stopil do Antona Marklja, takratnega organista in učitelja glasbe, in ga zaprosil, naj spravi skupaj nekaj pevcev ter jih navadi nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Samo dva dni časa je bilo na voljo, a kljub temu so 14. maja v porušenem Domu kulture na mitingu pevci zapeli in navdušili obiskovalce, kot piše v svojem spominskem zapisu Adam. Tb je bilo jedro kasnejšega moškega pevskega zbora Dušan Jereb. Pod Markljevim vodstvom so na prvem nastopu zapeli: Dominik Bratož, Polde Cigler, Vladimir Drenovec, Ferdo Gernedelj, Vili Skok, Slavko Strajnar in Drago Šproc.
Mitingi so se potem vrstili, tako da so imeli pevci dosti dela, poslušalcev pa jim tudi ni manjkalo. V kraje zunaj Novega mesta so se vozili z vsem mogočim, z vozovi, tovornjaki, pozimi celo s sanmi, kar je pač bilo takrat na voljo. Na miting v Straži jih je po progi odpeljala celo motoma drezina.
Rudi Mraz, tenorist, ki je z zborom od njegovih prvih let.
topal tudi na številnih koncertih doma in drugod po Sloveniji, udeleževal se je pevskih revij, gostoval v drugih jugoslovanskih republikah, potoval k slovenskim rojakom v zamejstvo, slišali so ga brigadirji na progi Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo in na avtocesti Bratstva in enotnosti.
Povsod pesem jerebovcev
Pevski zbor se je širil, vanj so se vključevali fantje in možje, ki so prihajali iz partizanov, internacije in od drugod. Ni bilo mitinga ali kake druge slovesnosti, da bi ne nastopil tudi novi moški pevski zbor. Postal je znan in treba mu je bilo dati ime. Ko so leta 1947 iskali primerno ime za zbor, je obveljal predlog Martina Pavlina iz borčevske organizacije, naj zbor imenujejo po narodnem heroju, dolenjskem revolucionarju, po poklicu pa veterinarju, Dušanu Jerebu-Štefanu. “S tem poimenovanjem smo želeli dati zboru, ki se je že uveljavil s partizansko in narodno pesmijo, še večji pomen in nalogo, naj v bodoče s pesmijo ohranja in prenaša izročila NOB in ljudske revolucije,” je ob 40-letnici zbora zapisal Pavlin in dodal, da so bili na zbor ponosni, saj je užival ugled po vsej Sloveniji, tako da so “k nam v Novo mesto prihajale prošnje za koncerte in nastopanje zbora iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije”.
Hkrati ko je zbor številčno in kakovostno rasel, so se množili tudi nastopi. Ni bilo večje proslave ali slovesnosti, na kateri bi ne zapeli tudi jerebovci, in na območju novomeške občine skoraj da ni spominskega obeležja ali pa spomenika, pri katerega odkritju bi ne zadonela pesem jerebovcev. Zbor je uspešno nas-
Svoj kakovostni vrh je zbor dosegel v šestdesetih letih. Takrat je imel zelo posrečeno glasovno zasedbo, njegovi nastopi pa so osvajali publiko in skladatelje. Nekateri, kot denimo Lovro Hafner, Matija Tbmc in Pavel Kernjak, so celo napisali in posvetili zboru pozamezna dela, ki so jih jerebovci tudi prvi zapeli in predstavili javnosti. Seveda priznanja niso izostala. Poleg številnih diplom in pohval je zbor leta 1961 prejel Trdinovo nagrado, leta 1970 srebrni znak OF slovenskega naroda, leta 1975 red republike z bronastim vencem in ob 40. obletnici ustanovitve
predsednik upravnega odbora t |etH6 takole spominja prehojene P° ^ za; poti: “V zbor sem prišel na san1 četku. Po vrnitvi iz partizanov s ^ w začel organizirati železniM Železničar. Že leta 1947 semse f našnj^ ierr.hnvrem in iim ostal zvest do ,A\0
zbora plaketo Novega mesta. Da je šel o zboru naokoli dober glas, priča tudi zanimanje RTV Ljubljana, ki je večkrat posnel zbor za svoje potrebe. Z zares številnimi nastopi, zagnanostjo pevcev in marljivostjo je zbor Dušan Jereb deloval kot dober zgled za druge kulturne skupine po Dolenjskem.
hajali, mnoge je pospremila n y„ k večnemu počitku. Dosegah in skromnejše uspehe, prejema F t |t pa tudi kritike. Za nami je Pe ,lStop°1' trdega dela, petdeset let vaj m petdeset let navdušenja in tudi ^jia* Skozi petdeset let nas je pese -:0 sA1
luivcbcijcvtna m uodrila. Spe o premagovali ovire, saj včasih .Pg sA1 nismo imeli, da bi vadili. Nekaj^ Oj|o^
Preko 3.000 nastopov
Začetek in vzpon zbora do njegovega kakovostnega vrha sta bila tesno povezana z vztrajnim in plodnim delom zborovodje Toneta Marklja, ki je zbor vodil od ustanovitve pa do 1973. leta. Pevci so mu rekli kar “oče zbora”. Spominjajo še ga kot glasbenika, ki je znal pritegniti v zbor mlade in dobre pevce, kot zavzetega ter predanega zborovodjo, ki je tudi zaradi svoje priljubljenosti med pevci znal ves zbor spodbuditi k naporom za kakovost-, no rast, znal pa se je po vajah in uspešnih nastopih s pevci tudi poveseliti.
nismo imeli, da bi vadili. NeK“J 0dl°c bili celo brez pevovodje. To ept smo se, da zbor Dušan Jereb °e \e pasti, da bomo peli, četudi °a pet. Predolgo smo delali skupaj A . lika ljubezen do zborovskega Pgj pe. povezuje. Pesem jerebovcev polij*: utihnila! Hvaležni smo družbe'^ A nim vodstvom in podjetjem, k> “ 0dp'r? ta leta moralno in material00 P es z fp.r nn kvniih mn£eh utriCV&M $ sz\($
ta leta moralno in material00 ter po svojih močeh utrjevalis q\oV}. ra in širili območje delovanj3’ .eZof., smo hvaležni tudi publiki, ki °a^ spfjt kovanjem koncertov in nast°P ^ Ijala ter nas tako spodbujala dosežkom in višji kakovosti-

Za Markljem je zbor prevzel g'a^L nik Franc Milek in ga vodil do leta , Nato so jerebovci do leta 1984 pel1 v vodstvom prof. Čorbiča, potem Pa 1 c kratek čas obstoj zbora ohranjal P Vili Skok, dokler ni leta 1985 vods pet let prevzel prof. Janez Klobučar, ^ poskrbel za ponoven kakovostni “'GL, njim je zbor vodila najprej zborov0 , ^ ja Sonja Pirc in nato Majda Nema vodi zbor še zdaj.	-,ore.
V petih desetletjih je zbor °Pra.Vi) nj-ko 3.000 nastopov, navadil blizu rodnih in umetnih pesmi, v njeg°v' ^ tah pa se je zvrstilo več kot 70 peV so daljši ali krajši čas peli z jerebov > kateri med njimi pa so bili tudi ° ^ vitelji novih pevskih zborov. Mn0° l0r)-17 jih je z zborovodjo Markljem, s • s čali zemeljsko pot in so jih jere pesmijo pospremili v tihi kraj j, Niso pozabljeni, za dan mrtv**1 n vsakega od pevcev položijo rdeč
Danes je v zboru 15 pevcev: Rjj£ rozzi,DavorinRangus,dr.Mirko ,3S. Ivan Dežan, Rudi Mraz, Slavk0 berger, Janko Plevnik, Marjan $ Janez Kastelic, Andrej Šepetave, . Schwenner, Jože Hudoklin, Sta doklin, Stane Klobučar in Marjan < V glavnem gre za starejše Pev^ekKQda mladka kljub prizadevanju ni- y0 iti bilo, če bi zbor s tako bogato lra^0vcis' s polstoletnim stažem utihnil- Jer želijo, da bi še in še prepevali- ^
Pesem jerebovcev naj ne u^tl);
Rudi Mraz, tenorist in ^°*®of8, predsednik upravnega odbora t |6t°6 takole spominja prehojene P° m za;
Na obisku pri ustvarjalcih

Gnetenje kovine, gnetenje besed
& KNJIŽNA POLICA
K
rodov Stoparjev je skozi stoletja z žarom ognja in močjo svojih Kitic kovalo in oblikovalo železo, najprej seveda tako, da je bilo orodje Mno narejeno in uporabno, potem pa še tako, da je bilo lično videti in izbilo v ponos tako lastniku kot kovaču. Za Stoparje železo ni bilo moli težka in trda tvarina kot za običajne ljudi, kovaška kri, ki se Petaka iz roda v rod, jim je govorila, da je železo lahko dobra, uboglji-Vfl [nov, pokoma človekovi moči. A ne samo moči rok, ampak tudi Koči duha, tistemu skrivnostnemu vzgonu, ki nekatere posameznike rti, da v vidno snov vtiskujejo svoje duhovne podobe. Po šestih rodovih loparjev kovačev je v sedmem rodu z Rudijem Stoparjem železo nazad-nle le postalo umetniško sredstvo.
Rudi Stopar iz Sevnice, potomec ko-ašKe rodbine iz Boštanja, je vsestransko stvarjalna osebnost: slika, tiska grafike P'še pesmi, a tisto njegovo najbolj pra-. 'n naravno ustvarjalno početje je kipar-nJe. Njegove skulpture, narejene iz že-5,ne ali bakrene pločevine, z značilnimi “Ranimi robovi, razcefranimi suknjami,
J*lm* zaplatami in obrazi kot iz starega Tj^Ba gledališča, so dobro znane mno-jf11 ljubiteljem kiparstva. Odkar se ukvar-s kiparstvom, je izdelal več kot 600 ma-H Plastik, na devetih spominskih krajih |-,, e domovine, od Sevnice, Pijavice in > ^oglic do Sromelj, Miklavža pri Mari-I ru in Blance, pa stojijo tudi njegove ve-e sPominske plastike.
^ ozadju je vedno človek
stal kipec sem naredil leta 1957. Na-k ie iz značilnega pubertetniškega Iju-J^skega razočaranja. Upodobil sem ski lik, a v prsi sem, tam, kjer naj bi bilo szrezal luknjo in v glavo tudi. To je • ntoje malo maščevanje dekletu, ki me Razočaralo,” se Rudi Stopar spominja
Preit kiParskih začetkov. Zanimivo je Ue dvsem to, da je takoj segel po železu,
I Po lesu ali ilovici, ki sta za oblikovanje rja >n nekako priročnejša, ne, samogib-I )e za svoj material izbral kovino. Og-ski i Se Pa^ kr' Prednikov. Te prve p^Pture so bile z razliko od kasnejših j^em ploskovne, vendar pa je v njih že 8°če razbrati kasnejše Stoparjeve flaJtn'ške usmeritve, predvsem to, da so SVo^.e iz doživetij, da jih je ustvarjal iz ■j^Ph čustvenih in razumskih vzgibov.
Je pravzaprav ostal zvest ves čas. jej)Vek kot čustveno in razmišjujoče bitje iz »]eS°vo vodilo, stvaritve morajo izvirati tJj °yeka, doživetij, na njih se mora od-Preplet čustev in misli v tisti neraz-dj lIVl celoti, kot jo sicer vsi živimo. Zara-U^e8a tudi odklanja povsem abstraktno ^ in ostaja zvest figuralnim upo-
J^eda pa prvi Stoparjev kipec, ki je Poti lSmer njegovih kasnejših življenjski (J’n' nastal kar iz niča. Fant je že prej ’ da iz njega nekaj bo. Od mladih nog
je rad risal, kovaštvo pa je bilo v hiši tako in tako doma, četudi njegov oče že ni bil več pravi kovač, ampak železničar, a je v prostem času še rad koval okrasne predmete. Od njega seje Rudi tudi naučil delati predmete iz železa. Od prvega razreda osnovne šole naprej je veliko risal. Danes pravi, da je imel veliko srečo, ker je še hodil v šolo, kjer so poučevali učitelji in učiteljice, ki so znali spodbujati naravne talente pri učencih. Njega so spodbujali, ko je delal prve literarne in risarske korake. V recitatorskem krožku je spoznaval slovenske pisatelje in pesnike ter se navduševal nad njimi, kot risar pa si je s kopiranjem Jakčevih portretov znamenitih Slovencev za vse razrede na šoli ostril likovni občutek. Vendar kljub temu da je kazal talent za ustvarjalno delo, po končani osemletki ni šel v gimnazijo ali kakšno podobno šolo, ampak v srednjo šolo za strojne tehnike. Tudi tam se je hitro vključil v dramski krožek, napisal
Rudi Stopar nima ateljeja, slika in riše v dnevni sobi, kovinske skulpture pa oblikuje v garaži ali pred njo.
svoje prve pesmi in ob srečanjih s podobno čutečimi ljudmi zorel. Ko je nastopil prvo službo, je izdelal tudi svojo prvo kovinsko plastiko. Rudi Stopar je začel svojo umetniško pot.
^Qr z eno od novejših skulptur iz jeklene pločevine.
S Krjavlji in Klepci v svet
Seveda ni šla ne gladko in ne strmo navzgor. Naj je v službi delal karkoli že, vedno je našel priložnost in čas, daje izrazil tudi svojo ustvarjalno žilico. Kot komunikativen in odprt človek je našel veliko znancev in prijateljev, še posebno ko je bil poslanec kulturno-prosvetnega zbora Slovenija od 1960 do 1964. Spoznal je veliko ljudi, med njimi mnoge ustvarjalce, v pogovoru z njimi pa je marljivo črpal nova spoznanja in usmerjal svoja lastna. V tistem času so nastajale skulpture Krjavlja, Desetega brata, Strašila, Ribničana Urbana, Martina Krpana, Petra Klepca in drugih likov iz slovenske literature in ljudskega izročila. “To je bil čas, ko je k nam začela prodirati potrošniška miselnost,” pravi Stopar, “ko je človek kot človek začel izgubljati svojo vrednost, pa sem s svojimi Krjavlji, Krpani in Klepci opozarjal na to. Te osebe so sicer reveži, vendar imajo pozitiven odnos do življenja, nič nimajo, a so vendar bogati po svoji človečnosti.”
Leto 1969 stoji kot pomemben mejnik v Stoparjevem življenju. Tega leta je namreč postavil svojo prvo samostojno razstavo. Poprej je sicer že razstavljal na skupinskih razstavah, ta v Sevnici pa je bila samo njegova, to je bil njegov odločnejši korak v javnost. Potem so si razstave, skupinske in samostojne, kar sledile, njegove skulpture pa so lahko občudovali ljubitelji likovne umetnosti v mestih širom Slovenije pa tudi v tujini, hkrati ko so njegove stvaritve dobile svoje mesto v galerijah in v zasebnih zbirkah od Kostanjevice do Beograda, od Fracije do Kanade. Seveda tudi priznanj ni manjkalo, med njimi pa mu je posebej pri srcu zlata medalja Grand prix international z Antibov.
Suka tudi pero
Naj je videti kot dvoje povsem različnih stvari, pa je obdelovanje kovine in gnetenje besed za Rudija Stoparja eno in isto. “Moje skulpture so moje pesmi in moje pesmi so moje skulpture,” pravi. “Pesem me je spremljala ves čas. Mislim, da ni naključje, če je moj prvi mali razstavni katalog opremljen tako z reprodukcijami mojih skulptur kot tudi z mojimi pesmimi. Prve pesmi sploh pa sem objavil v Mladih potih.”
Danes ima Stopar za seboj že tri pesniške zbirke, če omenjenega kataloga ne štejemo. Prva zbirka, Te moje pesmi - za-vrčki, je nastala v obdobju, ko je na lastni koži skusil, kaj je človeška zloba, in so bile pesmi nekakšen odgovor na to. Druga njegova zbirka je izšla na Hrvaškem, in sicer gre za hrvaške prevode njegovih haikujev; tretjo, Te moje pesmi - V pomendranem času, pa so prav te dni natisnili v Tiskarni Novo mesto - Dolenjski založbi.
Življenjska pot Rudija Stoparja je tako bogato zakoličena s stvaritvami, od malih skulptur, spomeniške plastike, do grafik in pesmi. Če bi jo merili po skupni dolžini rezov, ki jih je pri oblikovanju svo-jih skulptur opravil z gorilnikom varilnega “ aparata, bi bila dolga več kot 500 km; če bi jo tehtali po teži v skulpture vgrajene pločevine, bi bila težka poldrugo tono. A ^ življenje se ne meri in ne tehta v metrih g in tonah, njegova teža je drugačna - iz-“■ merjena in stehtana je v Stoparjevem ustvarjanju..	MILAN MARKELJ
Slovenska
poštenost
Neutrudni mislec in pisec dr. Anton Trstenjak je svojim 47 knjigam, med katerimi je precej takih, kijih zaradi klenosti misli, jasnosti izraza in poljudnosti mnogi slovenski bralci izredno radi prebirajo, dodal še eno, po kateri bodo prav tako mnogi z zanimanjem segli. Ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo je Inštitut Antona Trstenjaka izdal poljudnoznanstveno delo tako imenovane praktične oziroma uporabne psihologije SLOVENSKA POŠTENOST, ki je nastala kot plod avtorjevih raziskav slovenskega značaja.
Gre pravzaprav za nadaljevanje knjige Misli o slovenskem človeku, ki je izšla pred tremi leti pri Založbi Mihelač. Že v nji je Trstenjak pri opredeljevanju slovenskega narodnega značaja ugotavljal, daje poštenost tista slovenska posebnost, ki nas izraziteje loči od drugih narodov. V najnovejši knjigi se tega vprašanja loteva podrobneje. V prvem delu knjige, ki je predvsem etimološka analiza poštenosti, ugotavlja, da že sama slovenska beseda poštenost in poštenjak nimata enakopo-menske besede v drugih evropskih jezikih, z njo Slovenci izražamo nekaj, česar v tem pomenu ne more izraziti noben drug narod v svojem jeziku. A slovenska poštenost nima samo svoje posebne jezikovne podlage, temveč tudi stvarno zgodovinsko ozadje. Slovenci so se od nekdaj imeli za poštenjake, kar je pomenilo in še pomeni človeka brez graje, oziroma so poštenost postavljali na prvo mesto vrednot, po katerih se oblikuje človekova osebnost in na nek način tudi narod. Za poštenjake so nas imeli tudi tujci, kot Trstenjak ugotavlja iz različnih zapisov, denimo iz zanimive razprave Čeha Jana Lega iz druge polovice prejšnjega stoletja. V novejšem času je poštenost kot slovenska posebnost in samobitnost, celo suverenost, pod vplivom južnjaškega ciničnega odnosa do vrednot in splošne krize vrednot v sodobni potrošniški družbi resno ogrožena. Trstenjak zato kljub siceršnjemu optimizmu resno opozarja, da nas “že zgolj postopno usihanje dosedanje moralne zavesti slovenske poštenosti in njene identičnosti neizogibno vodi v narodni odpad in v slovenski kulturni samomor”. Slovenec je namreč zaznamovan s poštenostjo, ki je njegova posebnost, po kateri se razpozna in ločuje od drugih narodov v svojem besednem izražanju, z vsem svojim vedenjem in zgodovinskim izročilom. “Slovenska poštenost je namreč slovenska suverenost,” zagotavlja Trstenjak.
V nadaljevanju knjige avtor psihološko in antropološko obravnava poštenost in njene povezanosti z drugimi človekovimi značilnostmi in vrednotami, kot so dostojanstvo, presežnost, inteligentnost, junaštvo, nenasilnost, podjetnost, zmernost, odgovornost ter življenjska uspešnost in smisel življenja. Razmišljanja in ugotovitve povezuje in nazorno osvetljuje s številnimi osebnimi izkušnjami, pričevanji, anekdotami in razmišljanji drugih, pri čemer sega v mnoge danes zelo aktualne probleme od sprave do politične razcepljenosti Slovencev.
Vsekakor gre za knjigo, ki jo je res vredno prebrati, saj ob mnogih odgovorih zastavlja tudi prenekatero vprašanje, na katero si mora vsakdo sam poiskati odgovor iz sebe in za sebe samega.
MILAN MARKELJ
Slovenstvo in prva ustava ZDA
Verjetno ni človeka oziroma naroda, ki se ne bi zanimal za preteklost, če le ima za to podatke in vire. Še posebej pa zato, ker si skoraj vsak domišlja, daje prav njegov narod nekaj posebnega in enkratnega. Pa če je potem to res ali pa ne. Iz podobnega razmišljanja izhaja tudi knjižna novost SLOVENSTVO IN PRVA USTAVA ZDA dr. Josipa Felicijana, ki jo je izdalo Slovensko bibliografsko društvo Ljubljana, “edina neprofitna in nesubvencioni-rana organizacija, ki skrbi, da bi bilo knjižno bogastvo čim bolj dosegljivo bralcu”.
Prof. dr. Josip Felicijan je naš rojak iz okolice Vojnika, življenjska pot pa ga je pripeljala v ZDA, kjer je poučeval rene-


sančno zgodovino. Njegova knjiga Slovenstvo in prva ustava iz leta 1967 je namenjena večno odprtemu vprašanju pogodbenega prenosa naravne ljudske suverenosti. Prof. Felicijanu je s to knjigo uspelo dokazati, da Jeffersonove ustave, to je Deklaracije o neodvisnosti ZDA iz leta 1776, ne bi bilo brez Karantanije in njene ureditve. Do najbolj demokratične ureditve človekovih pravic je namreč prišlo, ker je Jefferson izvedel za več kot tisoč let starejšo zgodovinsko prvič sankcionirano in izvajano ureditev odnosa med narodom kot suverenom in njegovim plebiscitarno izbranim vodstvom pri karantanskih Slovencih. Ustoličevanje naših knezov - vojvod na Gosposvetskem polju je bilo torej odločilen zgled za prvo ustavo ZDA oziroma njenega avtorja Jeffersona.
Kako je Jefferson izvedel za to? O načelih, smislu, vsebini in obredu slovenskega ustoličevanja na knežjem kamnu je pisal že Bodin v svojem delu Republika. Ta ideja nenasilnega prenosa oblasti je v bistvu nekakšen fenomen slovenstva, saj kaže zgodovinski vpliv slovenstva na svetovne premike v smeri počlovečenja vladanja in oblasti, predvsem pa na nastanek najbolj demokratične ustave na Svetu.
Bogato ilustriranemu prevodu knjige z 250 stranmi je dodano še tolmačenje dogodkov in osebnosti, kijih sam avtor ni podrobneje predstavil, in nekaj slikovnega materiala (večji del ilustratorja Hinka Smrekarja), delo pa se zaključuje s seznamom slik, kazalom in predstavitvijo Slovenskega bibliografskega društva.
LIDIJA MURN
Štirje
sodobni romani
V jesenskem paketu tretjega letnika zbirke XX. stoletje, s katero Cankarjeva založba nadaljuje tradicijo izdajanja vrhunskih romanov iz svetovne književnosti, se od štirih avtorjev kar trije prvikrat predstavljajo slovenskim bralcem, čeprav njihova imena niso neznana poznavalcem in ljubiteljem sodobne književnosti. Tako smo v prevodu Marjance Mihelič (napisala je tudi obsežno spremno besedo) dobili roman ŠOLA NA MEJI madžarskega pisatelja' Geze Ottlika, ki v domovini velja za najpomembnejši madžarski roman povojnega obdobja. Izšel je leta 1959, na novo pa so ga odkrili pred desetimi leti, nakar se je roman s svojim globoko človeškim sporočilom in umetniško vrednostjo hitro uveljavil doma in v tujini, pri nas, madžarskih sosedih, pa šele zdaj.
Velika uspešnica je bil tudi kratki roman SPLAŠENI KONJ nemškega pisatelja Martina Walserja, ki je izšel leta 1978, nato doživel več ponatisov, dramatizacijo in filmsko uprizoritev. Pisatelj je okrog drobnega dogodka ob srečanju nekdanjih sošolcev splel pripoved, s katero je razgalil bleščeči, vendar lažni videz življenja ter pokazal neizprosne mehanizme resničnosti. Roman je prevedla Lučka Jenčič, spremno besedo pa je napisal Anton Janko.
Z romanom JUAN BREZ ZEMLJE pisatelja Juana Goytisola smo v prevodu Ferdinanda Miklavca dobili eno od del španske sodobne književnosti, ki je v naši prevodni književnosti bolj redko zastopana. Poglavitna tema romana je izgnanstvo in ostra kritika ne samo fantastičnega režima, kar je sicer značilno za Goytisolo-vo pisanje, ampak kar celotne podstati Zahoda. Za roman je značilno razbijanje vsebinske in oblikovne romaneskne forme, zaradi česar je delo zahtevno za branje. Spremno besedo je napisala Branka Kalenič Ramšak.
Najobsežnejši roman v paketu je MAG britanskega pisatelja Johna Fowle-sa, ki velja za najbolj znanega pisca evropske različice postmodernistične metafik-cije ter za enega najvplivnejših svetovnih romanopiscev druge polovice tega stoletja. V slovenščino imamo prevedena že dva njegova romana, s prevodom druge, predelane izdaje Maga (prevajalka je Ksenija Dolinar), pa dobivamo najboljše Fowlesovo delo. Obsežna, realnih in magičnih dogodkov polna pripoved je zelo bralna in privlačna tako za široke bralne množice kot za literarne sladokusce in teoretike. Spremno besedo je napisal Matej Bogataj.
MILAN MARKELJ
OpgeitisBegipgit a> ®gpgit<s$j1 /V 3Q&3b£&
^ rtOlC« b.
nEUDfsmčuivo upfinjf
KfiTfiPinfl KonDfl=
OCf
SV VID, POMOČNIK V STISKI - Sv. Vid je eden izmed štirinajstih pomočnikov v sili. Ljudje so se k njemu zatekali po pomoč pri božjasti ali “svetega Vida plesu”, zlasti pri otroškem “frasu”, Belokranjci pa tudi pri boleznih oči in vida. Pri zdravljenju teh bolezni je pomagala rosa, nabrana na vidovo pred sončnim vzhodom. Na baročnem stranskem oltarju v cerkvi v Slamni vasi je upodobljeno mučeništvo sv. Vida, ki v kotlu vrelega olja ni utrpel nobene škode in, kot pravi izročilo, umrl naravne smrti. (Pripravila Marinka Dražumerič iz ZVNKD Novo mesto)

Tatovom se ne stopa na rep - Za naj večo dobroto mora se zmatrati, da nismo več podložniki zatiravnih vaših gnad in še stokrat hujih njihovih oskrbnikov, pisačev in valptov. Ali so pa zraven tudi nerodne reči prišle od leta 1848. Res da se zaveda ljudstvo če dalje bolj za slovensko in ume že skoraj sploh brati in mnogi tudi pisati - to je vse prav izvrstno, in moramo si voščiti srečo, da je tako, ali cesarski davki so le prestrašno narasli, sodbe so slabeje odprejnjih, tatovom in malopridnežem ne stopa se na rep, marveč jih rede še mastno z mesom in belim kruhom, v postavah je ni nobene stanovitnosti in v tem kar dela naša vlada, nobene pravičnosti, nobene sprevidnosti in nobenega moštva.
Slove po lenobi - Radi lenobe slovele so včasi ženske iz ruman -ske vasi in pa Poljci brez razločka spola. Gorje si ga hiši, v ktero se priženil ali primožila ktera s Polja.
Včasih mi misli kot plašna ptica polete k tebi, sedejo v tvoje naročje in si zaželijo, da bi bila še skupaj. Moje srce tiho upa, da se nekoč vendarle vrneš domov k meni. Premalo časa sva se poznala, da bi si resnično lahko pogledala v srce. Lahko le slutiva drug o drugem in upava, da se nekoč znova najdeva.
Zvečer odprem okno in pogledam v nebo. Svojo zvezdo imam. Upajoče zrem k njej. Hočem jo vprašati po tebi, ali si srečen, si morda sam, ali kdaj pomisliš name. Vprašanj ni in ni konca. Želela bi slišati odgovor, vendar zvezde ne govorijo. Vse ostaja skrito v meni in nihče nikoli ne izve, da moje srce potihoma hrepeni po tebi, da si želi pomladi s teboj, tihih večernih sprehodov ob rečici in nežnih šepetanj. Včasih me srce potegne za seboj in pričnem mu verjeti. Kako lepo je verjeti srcu!
Zaprem okno. Zvezde ni več, hrepenenja bledijo. Radio me spomni na resničnost. Daleč stran si, jaz pa sem sama med tujimi ljudmi. Slutim, da si morda tudi ti želiš, da bi si nekoč skupaj obrisala solze za vedno, da ne bi jokala na skrivaj, da naju ne bi bilo sram pokazati svetu solz ljubezni.
Vedno je bilo kaj, kar nama ni dovoljevalo biti skupaj. Vendar nekoč mora priti dan, ko bova samo MIDVA. Najina sreča in najina svetova se bosta, ker se morata, združila v eno. Stekla bova čez travnike, ko bo na nebu mavrica. Lovila jo bova, a čeprav bo bolj in bolj daleč, nama bo vseeno. Bila bova srečna, ker bova skupaj, ker nama ne bo važno, kje sva, 3 temveč to, da sva. Objela se bova in svet S bo plesal v ritmu najine glasbe, veter bo ^ poiskal najboljše godce na svetu in vse bo 2 tako, kot si že od nekdaj želiva in v srcu g hrepeneče čakava.	£
Žal tega dneva za naju ni. Vedno so želje nekaj drugega kot resničnost. Tudi če si oba še tako želiva, se ne more uresničiti. Vse je proti nama in ni je stvari, ki nama bi dovoljevala sanjati skupaj.
Nekaj časa bom še odpirala okno in upajoče pogledovala zvezdo in si želela, da bi bil ob meni, toda nekega dne te bom morala pozabiti, oddati svoje srce drugemu in pozabiti na vse, kar sva doživela skupaj. Ničesar nisi kriv. Ljubezen je dajanje in jemanje, dobivanje in izgubljanje. A takih ljudi, kot si ti, se ne da zlahka pozabiti, ostanejo na dnu srca; ko bom čisto čisto sama, se bom vedno spomnila nate. Mogoče si bom vsakič zaželela, da bi bil z mano, a bo ostalo le pri želji. Sprejemam naju kot neuresničljivo upanje, ki pa kljub vsemu ostaja, ni ga mogoče pregnati, temveč samo pozabiti.
Spet je sreda, ena izmed mnogih, ki so že bile in še bodo. Že zjutraj se zbudim z neprijetnim občutkom, kot da mi v grlu leži velikanski cmok. Sreda je dan, ko obiščem očeta.
Popoldne sedem na mestni avtobus. Ljudi je malo. Sedim in nemo zrem skozi okno. Na končni postaji izstopim. Večina potikov se odpravi proti blokom, le dva ali trije zavijemo v nasprotno smer in potem skozi drevored, mim° vratarja in po potki, posuti s peskom, do stavbe. Kot vsakič poprej se osredotočam le na te majhne podrobnosti, na pesek, rože, na novo sliko na stopnišču...	_
Prvo, drugo, tretje nadstropje, m sem. Četrta vrata, levo. Pred vrati po-stojim za minuto. V rokah prekladam vrečko domačih piškotov. Take je ime oče najrajši. Saj ni res, še vedno jih m13 rad, upam...
Nadenem si vesel obraz in vstopim-“Dober dan, očka. Piškote sem ti prl' nesla. Tvoje najljubše.”
Nič. Bolezen. Skleroza. Oče se ne spominja ničesar več. Z vsakim obiskom ga je manj. Ne ve več, koliko je star, kako mu je ime, kdo je, kaj je, kje je.
Oče in jaz. Bil je moj vzor. Pošten, vedno pripravljen pomagati, neskončno potrpežljiv, kadar sem preživljala obdobja uporništva, kadar nisem shajala m • s sabo, kaj šele z drugimi. Tbda vedno, ne glede na to, kako zagrenjena sem bila, sem vedela, da je oče z menoj, p1 nudi oporo in me razume. Vse do nje gove bolezni.
Nemočna sem ga opazovala, kako s nekoč tako bister človek počasi P°S^e za v temo pozabe. Z njim sem izgublja la oporo, ki mi jo je dajal vse življenj ■ Zdaj se mu poskušam oddolžiti, a zdi s mi, da izgubljam bitko. Bolezen je pre močna.
Huje je bilo z nekaterimi naizbežnimi nadlogami, ki jih je prinašal čas, na primer z boleznijo. Janez ni ves čas obiskal zdravnika, niti kadar mu je bilo najhuje. Ponavljajoče se prehlade je že nekako pretrpel in si pomagal z domačimi zdravili, potem pa je prišel zobobol in z njim bolečine, da bi človek znorel. Janez pa ni imel nikogar, da bi ga pozdravil, nikogar, da bi mu zaupal svoje težave. V gluho noč je spuščal pridušene stoke in bolezen je nemoteno napredovala. Zobje so mu izpadali drug za drugim in kmalu sta postali obe dlesni ena sama brazgotina. Usta si je izpiral s čisto vodo in čajem, ki mu ga je pripravila sestra, in počasi, neskončno počasi je bolečina popuščala. Toda dlesni so ostale prazne in do zobozdravnika, ki bi edini lahko kaj pomagal, Janez še vedno ni mogel. To so bili časi, ki jih ne bo nikoli pozabil.
A vendar, kaj je hujše: dejanska bolečina, ki razjeda telo, ali neutolažljiva bol, ki kljuje v duši? Janeza sta med njegovin skrivaštvom doleteli obe in sam ju je moral premagati. Bilo je nekega večera, ko je bila mati nekoliko slabotnejša, zato jo je Janez obiskal in se zadržal malo dlje pri njej. Sedel je na zapečku, mati pa je ležala v postelji. Mrak v sobi se je že povsem zgostil, a besede se v njem niso izgubile. Našle so pot skozi temo do ljubljene osebe. Janez se ne spominja več, o čem je tekla beseda. Morda sta se spominjala življenja pred vojno, morda sta načrtovala, da bi bilo le dobro končati to skrivaštvo in se predati oblasti, kakršna je že in kar bo pač storila. Spregovorila sta nekaj stavkov in se spet pogreznila vsak v svoje misli. Iz takega premišljevanja je Janeza zbudil materin nenadni vzdih. Nekoliko se je privzdignila in se sesedla nazaj v posteljo. “Nekaj je narobe”, je prešinilo Janeza. Prižgal je luč in stopil k postelji. Mati je rahlo trepetala. Dvignil jo je v naročje. Njeno telo seje umirilo. Tudi dihanja ni bilo več čutiti. Iz materinih ustje spolzel temen curek po sinovi roki. Dvignil jo je proti svetlobi. Tekočina je bila lepljiva. “Kri!” je ugotovil in tisti trenutek ga je spreletela usodna resnica: “Mati je mrtva!” Glasno je zahlipal. Sestra je spala na peči. Zbudila se je in začudeno pogledala. Ko je dojela, kaj se je zgodilo, se mu je pridružila v nebrzdanem kriku žalosti. Kako dolgo je to trajalo, je težko reči, morda le nekaj minut, morda celo uro, potem pa se je celotna podoba nenavadne situacije spet zgrnila nad njiju. Prostora za čustva ni bilo. Hitro se je bilo treba vrniti spet v vsakodnevno vlogo. Tudi žalost morajo skrivači trpeti
po svoje, v samoti. Janez se je previdno odplazil v skrivališče na skednju, Micka pa se je, glasno tarnajoč, napotila do bližnjih sosedov po pomoč.
Tisto noč je bila hiša seveda polna sosedov, prihajali so tudi naslednji dan, razni sorodniki in znanci, ki so prišli mater pokropit in se poslovit od nje. Naslednjo noč so prišli po stari navadi k njej čut, in ko je napočil tretji dan, so se pričeli odpravljati k pogrebu. Na Hribu so se zbirali ljudje od blizu in daleč, in ko je napočila ura, so pogrebci prinesli krsto iz hiše in jo položili na voz. Počasi je krenil žalostni sprevod izpred hiše v dolino. Od treh Rusovih otrok je za vozom z materino krsto stopala le Micka. Jože je že vrsto let počival na Javorovici, Janez pa je izginil v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Tako so razmišljali tisti, ki so stopali v sprevodu. Le Micka je
vedela,da jih Janez verjetno opazuje skozi špranje svojega skrivališča, kakšna tuga je hotela takrat razgnati njegovo srce, pa ve le Janez sam.
Vse tiste dni in noči je bil na preži, in ko so zabijali materino krsto, bi najraje planil in še zadnjič vzel od 'nje slovo. A hkrati je bil plaha, preganjana žival. Strah ga je zadrževal v skrivališču in zdelo se mu je, da žeblji, ki pribijajo pokrov krste, tudi njega za vse čase zabijajo v njegovo skrivališče.
Ko je sprevod izginil v dolini, je domačijo na Hribu preplavil mir, ki gaje le kdaj pa kdaj presekalo mukanje živine in pasji lajež. Človeški glas je tukaj le poredko odmeval. Janez se je tako ali tako že poistovetil s tišino, Micka pa se je povsem prilagodila njemu. Bil ji,je še edini domači človek na svetu in plaho je vztrepetala, kadar ji je samo omenil, naj kaj ukrene, da bi prišel v stik s svetom, ki ga je že čisto izgubil. Bolj ko so leta tekla, bolj je postajal odvisen od nje. Poleg nje so bila edina živa bitja, s katerimi je imel stik, živali na domačiji. Te pa tudi niso mogle govoriti.
skušali ugotoviti, če je pri pravi. Spraševalis0 ^gsto navadne stvari, na primer, katero je glavno Jugoslavije in podobno, potem pa so pred njeg ^ li še kup kock, a jih Janez ni hotel zlagati. ,» “Nikoli se nisem kockal, pa se tudi sedaj n® 0y, Uvideli so, da ni nevaren, pa so ga spustih „ju Počasi se je Janez privajal normalnemu z> J.g (,j| in spremembam, ki so nastale v desetletjih, odrezan oziroma se je sam odrezal od sveta poslitev je dobil v kovinskem podjetju v Grosup j kjer je delal toliko časa, da si je skupaj z *e 0jso vojne prislužil skromno pokojninico. Vsi pa v tako dobro prenesli Janezove ponovne *eVska življenje. Zvedel je, da je imela domača v°^ oStrih organizacija več burnih sestankov o njem,v .^nilt zahtev je padlo na njegov račun in lokalni ^ ^ -
..	■ .. r* ,\1',, *l,«.,ti nnlnnil nvi nintn I H OO
se je nekajkrat oglasil pri njem in ga 0PoZ°/V svoj° v mraku ne podaja iz hiše, ker bi utegnil
: podaja iz hiše, ker bi utegi grožnjo uresničiti.	.,auVjavn<>f
Slabše kot njen bratje Janezovo vrnite uSid-prenesla Micka. Strah, ki se je pred deset e^ ral v njej, je začel razjedati njen um. B° eZ ejeliv nezadržno širila, tako da so jo na koncu sp
umobolnico, kjer je tudi umrla.	^ pog°'
Deklica odreši Janeza samote
Skrivač je kot žival - navadi se tiho prenašati svojo bolečino in se zadovolji s stvarmi, ki so mu pač dane. V letih skrivaštva so bile domače živali tako rekoč edina Janezova družba. Še sedaj, pri osmih križih, ima živinče v hlevu.
Tako je bilo vse do tistega zimskega dne leta 1978, ko je bila skupina otrok iz Žalne na izletu na Hribu nad domačim krajem. Janez je bil ravno takrat v domači hiši. Slišal je otroško,čebljanje, stopil do okna in njegov pogled se je srečal z očmi deklice, ki je presenečeno strmela v okno, na katerem nikakor ni pričakovala moške pojave. O dogodku je seveda povedala doma, ker pa domačim pojava ni šla v račun, je za celo zgodbo zvedela tudi lokalna policija. Tam so sestavili vse dele zloženke in ugotovili, da v zloženki z imenom Hrib nad Žalno manjka edino še Janez. Pograbili so orožje in se ga odpravili iskat. Kot smo že napisali na začetku, so ga našli na skednju, kjer se jim je predal brez upiranja.
Odpeljali so ga na zaslišanje. Prav nič ni hotel zatajiti. Povedal je vse, kar je vedel. Spraševali so ga tudi po orožju. “Nimam ga. Notri ga ne boste našli. Če ga bote našli zunaj, ga je pa kdo nastavil,” jim je dejal. Potem so se z njim ukvarjali še psihologi, ki so
Z Janezom sem se o njegovem skrivaš ^ it' vaijal v začetku devetdesetih let, torej veCsenzad' setletje potem, ko je postal prava medijsk3 |0<|o ja. O njem je pisalo veliko časopisov in reVl^ja p<’s' Avstralije je šel glas o njem. Od tam ga je P 0blast‘ net cela televizijska ekipa. Potem pa je 1 jef' dovolj tovrstne popularnopsti in Janezu J vedala dajati izjave. No, z mano se je ^anCnieoja*3: pogovarjal, saj se je medtem oblast že za aj vah| Povedal mi je svojo zgodbo, jaz pa sem se ^ leti*1 z vprašanji. Kaj je tisto, kar ga je v vse
najbolj mučilo, zaradi česa je najbolj trpe ' bMf' “To je tišina. Človek je vendar druža^^j*
.rn	f’ rtrM nv\n/\u/\rili I*ti IY1II 7
Mora se s kom pogovoriti, se mu zaupat- v-kot zid okoli tebe, ki je z leti vse višji,11 jpo manjši,” je dejal. In njegov glas je bil ^
manjši, je dejal, in njegov gias je v.. -	p0S'‘-
petajoč, kot bi hotel resnico zakriti P. kog|0%i nimi ušesi. Strah in negotovost sta z leti ta ^ \.a pronicnila v vse pore, daje vprašanje, če h a izginila. No, letos avgusta sem bil spet Pr’
Hibu nad Žalno. Čeprav je že krepko z ^jjs^ osemdeseta leta, še vedno živi na svoji d° ^ ^ Samoto mu krajšajo sosedje, ki radi priCj [0 na obisk, pa tudi živinče v hlevu, za ka kljub letom še vedno vzorno skrbi.
Tom dobro na grand prixu
Nove točke za evropsko jakostno lestvico
MIRNA - Čeprav je bil evropski grand prix turnir v Ljub-jani nekoliko šibkejši od osta-jih osmih turnirjev te vrste, ker )e bil istočasno v Nemčiji turnir * nagradnim skladom preko 100,000 nemških mark, so si na nJem slovenski badmintonisti Precej popravili točke za evropsko jakostno lestvico, na tekmovanju pa so se izkazali tudi pralci mirnskega Toma. Sašo Hajnšek se je po četrtfinalni tmagi z 2:1 nad enim izmed najboljših mladih igralcev v Evropi, Simonom Havvrino, uvrstil v Polfinale, kjer je z 0:2 izgubil s kasnejšim zmagovalcem Den-sorn Pešehonovom in osvojil 60 '?bk za evropsko jakostno lest-Sašo Zrnec je v četrtfina-a po ogorčenem boju z 1:2 yo:6, 16:18, 12:15) izgubil Ovoboj s kasnejšim finalistom Avstrijcem Petrom Moritzem. i e<f člani se je izkazal tudi 15-le'ni Aleš Murn, ki se je iz Predtekmovanja uvrstil na glav-n' turnir, kjer je v prvem krogu Premagal Hrvata Iliča, potem Pa izgubil z Dancem Enevold-Semom.
Fit zaključil z Brežiškim oktobrom
Množična udeležba na uličnih tekih - Med osnovnimi šolami je najboljša Osnovna šola Slava Kladnika iz Sevnice - Novomeščanka Mateja Udovč prva med članicami
BREŽICE - Atletski klub Fit Brežice je z že tradicionalnimi 20. ulični tek Brežiški oktober 1995, ki jih je pripravil v sodelovanju domače srednje šole in športne zveze, uspešno zaključil letošnjo atletsko sezono, v kateri seje izkazal z izvrstno organizacijo več pomembnih tekmovanj. Tekmovanje je obenem štelo tudi za 3. državno prvenstvo v cestnih tekih za osnovne in srednje šole. Med osnovnimi šolami je zmagala Osnovna šola Slava Kladnika iz Sevnice, med srednjimi šolami pa Druga gimnazija Maribor.
Tekmovanje na 2.200 m oziroma 4.400 m dolgi progi je uspešno končalo 391 tekačev iz cele Slovenije, najbolj množična pa je bila udeležba učencev iz 33 osnovnih šol, med katerimi je zmagala Osnovna šola Slava Kladnika iz Sevnice nad OŠ Louisa Adamiča (Grosuplje) in OŠ Tabor (Logatec); brežiška osnovna šola je bila 10., OŠ Belokranjskega odreda
Semič 15. in OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega 17. Med posamezniki velja omeniti tri Sevničane. Med učenkami 7. in 8. razredov je po pričakovanju zmagala Petra RadišeTt, ki je bila tu prva tudi že lani, in Boruta Vebra ter Robina Papeža, ki sta med učenci 7. in 8. razredov osvojila drugo oziroma tretje mesto.
Med srednjimi šolami je zmagala
^Sjvčno usoda ljudi: komaj ftf <*ozori> začne telo veneti.
n°ntesquieu)
ZMAGOVALKE - Med srednješolci sta bila Novomeščana, gimnazijka Irena Auersperger (na sliki levo na zmagovalnem odru skupaj z Brežičanko Janjo Košar in tretjeuvrščeno Mariborčanko Mojco Modrijančič), ki je po štartu padla in si grdo odrgnila kolena, ter Mitja Kren, ki je nastopil za Krko, odlična, druga. (Foto: I. V)
Rugby v deželi suhe robe
ljubljanski Koloys predstavil to igro - Vpis vsak dan _______na igrišču ob nekdanji vojašnici
{JM®NICA - Lani so prizadevni v J** 1 * * * 'luHljanskega rugby kluba ‘°ys uredili nogometno igrišče tet ne*cc*anji ribniški vojašnici, t(?s spomladi pa odigrali medna-
I ono tekmo proti Sisku. Ljub-
i l^ani so hkrati z urejanjem SOšča, slačilnic in klubskih pro-,®rov načrtno delali za ustano-Sf Ribnica, katerega pred-Qntk je Dušan Jamnik in tajnik sodilo ^>‘vja*c- Prejšnji teden pa Hhr“g*?y uradno predstavili tudi j, n‘škim osnovnošolcem. 'Ilening si jakega in mladinskega moštva Jeogledalo veliko učencev, ki so "JIvili tudi nekaj začetniških vaj. h . Ififišče, ki je propadalo, smo »tli v najem ocj občine in k .°bnovili v upanju, da bo rugby, sl'? v nekaterih afriških in evrop-§L| državah (Francija, Anglija, . °fska, Wales), še posebej pa v ci0Strali-ji *n Novi Zelandiji, na-turva'ni sP°rl> pognal korenine da 1 v deželi suhe robe. Veseli me, pr fantje spoznali osnovna jj Vl'a >n se prepričali, da ne gre 8rob šport. Mnogi izmed njih io !!že vPisali v klub. Tisti, ki želi-jostati člani RK Ribnica, naj se ■-K ^sijo na smdionu, kjer imamo
• Ime rugby izvira iz enega nqjstarejših kolidžev v Angliji, iz mesta Rugby , ki leži dobrih sto kilometrov severozahodno od Londona. Na neki nogometni tekmi leta 1823 je obrambni igralec VVilliam Ellis z žogo v roki stekel proti nasprotnem golu. Na splošno presenečenje so ga nekateri nasprotnikovi igralci poskušali zaustaviti. Ta dogodek je vzbudil navdušenje na stadionu, hkrati pa je pomenil rojstvo nove igre. Iz Anglije se je hitro razširil na dežele britanske skupnosti narodov, ki so se medsebojno povezale v International Board. Po gostovanju dveh ekip iz Francjje, ki sta odigrali nekaj propagandnih tekem v Celju in Ljubljani, je bil leta 1962 ustanovljen Rugby klub Ljubljana, leta 1974 pa še RK Bežigrad.
treninge in uradne ure vsak dan ob 16. uri”, je povedal Miloš Ko-sanovič, trener in igralec Koloysa. MILAN GLAVONJIČ
NAJBOLJŠI MLADINCI IN PIONIRJI
KRŠKO - Kvalifikacijskega turnirja v standardnih in latinskoameriških plesih se je udeležilo 8 parov plesnega kluba Lukec. Med pionirji D sta bila Jasmina Zakšek in Mitja Puntar 3. v standardnih plesih in 4. v latinskoameriških plesih, povsem enaki uvrstitvi pa sta dosegla Urška Klakočar in Sebastijan Vodlan v kategoriji mlajših mladincev B. (J. Z.)
TURNIR SKD
TREBNJE - Na teniškem turnirju, ki gaje v športnem centru Vita v trebnjem pripravila stranka SKD, je nastopilo 18 igralcev. Pomerili so se v igri parov. 4 pari so zastopali SKD, pet parov pa nasprotno ekipo, ki je zmagala. Člani SKD so predlagali, da bi v Trebnjem ustanovili teniški klub, ki bi ime Trebnjega ponesel po Sloveniji in preko meja.
ZMAGALI V BREŽICAH
SEVNICA - Rokometašice Lisce so v prvenstveni tekmi 2. državne lige vzhod doma izgubile s Ptujčankami z 19:22 (11:14). Za Sevničanke sta bili najučinkovitejši Sintič (5 zadetkov) in Sinkovič (4). Kadeti Lisce pa so na gostovanju v Brežicah visoko premagali domačine z 32:9 (19:2). Največ zadetkov za sevniške rokometaše pa sta dosegla Požek (11) in Mikerevič (5).
Druga gimnazija iz Maribora nad Prvo gimnazijo iz Celja in Gimnazijo Jurija Vege iz Idrije, Srednja šola iz Brežic je bila 4., Gimnazija Novo mesto 5., srednješolci novomeškega atletskega kluba Krka 6, nastopilo pa je 21 srednješolskih ekip.
V ostalih kategorijah je bila z izjemo članov, ki jih je nastopilo 18, udeležba nekoliko slabša. Med članicami je zmagala Novomeščanka Mateja Udovč nad Mariborčanko Marjano Zajfrid in Sevničanko Zvonko Bregar, med člani Franc Guzej iz Trbovelj nad Novomešča-noma Borutom Retljem in Francijem Meničem, med veterani Milan Kirn iz Hrastnika nad Matijo Ožani-čem iz Kočevja in Novomeščanom Ivanom Škedljem Močivnikom, medtem ko je bila med veterankama Heda Kotar iz Trbovelj hitrejša od Zdenke Zalokar Divjak, članice brežiškega Fita.
HOZJAN DRUGI V AVSTRIJI
NOVO MESTO - Semiški karate-sti so v soboto, 28. oktobra, nastopili na odprtem prvenstvu Avstrije v full contgctu. V kategoriji do 63 kg je Štefan Hozjan zasedel 2. mesto, Drago Mohar pa v kategoriji do 71 kg 4. mesto. Sodelovalo je 210 tekmovalcev iz vse Evrope. Semičane je vodil trener karate sekcije TVD Partizan mojster borilnih veščin Nikola Šebuk, potovanje pa sta omogočila občina Šemič in podjetje NIX.
STOPAR NAJBOLJŠI V IDRIJI
SEVNICA - Mladi tekmovalci Karate kluba Sevnica so na 2. pokalni tekmi za mlajše kategorije v Idriji, ki se je je udeležilo preko 200 karateistov iz 18 slovenskih klubov, osvojili 14 medalj, od tega 6 zlatih. Marko Stopar je bil s tremi zlatimi medaljami (kate posamezno, kate ekipno in borbe posamezno) najboljši tekmovalec pokalne tekme, Denis Orač in Rok Črepinšek pa sta osvojila po dve zlati in eno srebrno medaljo.
LUKEC DOBRO ZAČEL
KRŠKO - Na prvem rating turnirju letošnje sezone so 22. oktobra v Ljubljani uspešno nastopili tudi plesalci krškega plesnega kluba Lukec. Med mlajšimi mladinci sta se izkazala Urška Klakočar in Sebastijan Vodlan, ki sta bila tretja v latinskoameriških plesih, v standardnih plesih pa četrta. Med pionirji so se krški pari kar šestkrat uvrstili med najboljših 20; najboljša pa sta bila Jasmina Zakšek in Mitja Puntar, ki sta v standardnih plesih zasedla 14. mesto. (S. Z.l
REKREACIJA
BREŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice organizira za člane rekreacijo, ki bo v telovadnici osnovne šole v Brežicah, in sicer vsak četrtek od 19.30 do 21. ure.
bo svetovnih prvenstev še devet mesecev
7 7T7 ! 7. I 7. 77m---:—:----:----------------------—
vUriUr m r*,, —... a a I,  ... 4 ; L. I 1: ■ •  a.   I I a . v i a	v • v	. .
Prav je do začetka svetovnih mladinskih prvenstev v kolesarstvu še devet mesecev, je zbrano že tri četrtine denarja ^_____________- Organizatorji delajo na dveh področjih - Pri velodromu iz rok v usta - Pogovori z Mapei
MESTO - Mladinska svetovna prvenstva v kolesarstvu, ki teta v Novem mestu in njegovi okolici od 10. do 18. avgusta prihodnje Sod°iP0,eg z*at'** olimpijskih medalj Leona Štuklja največji športni lfev v zgodovini dolenjskega športa. Organizatorji zatrjujejo, da Se P« načrtih.
bei
teljtli 0 “fganizatorjev svetovnih kra-_| prvenstev v kolesarstvu te prj_ e'jen° na dve področji. Prvo tele„Prava tekmovanj in vsega os-jtetotii’ .F 8rc zraven. Predsednik Sep i^ega °dbora prvenstev je e ko •le.rle> kije to nalogo sprejel, zunanji minister. Med sO' So člani odbora tudi pred-jtetiei-M obch največjih sponzorjev: \r. a n> direktor banke SKB Ivan Ni0a’ ie glavni sponzor, ter ?'tol n,*C generalnega direktorja SnatJanez Umek, novomeški S Franci Koncilija, državni se-ceste Marjan Dvornik, Nie sekretar Ministrova za no-j'k v jjadeve Borut Likar, predsed-r1' Ja esa.rske zveze Slovenije Du-
V « Jože Peterlin, Goran ‘iistia kne Zaletel in predstavnik 'ti v zveze Dolenjske Alojz vb0' V okviru organizacijskega ,i kajiT dokaj samostojno deluje
'tj)■ 0rn>sij in odborov, ki imajo na Posamezna področja. Tako
tehnično komisijo vodi zamejec iz Lonjerja Radivoj Pečar, ki bo na prvenstvih direktor dirke, pri tekmovanjih na stezi pa mu bo pomagal Italijan Leontino Buzziol, za promet in varnost bo odgovoren Boris Piletič iz Malega Slatnika, vodja ceremoniala in otvoritvene slovesnosti je Jože Mozetič, za osebje bo skrbel Robert Kastelic, za zdravstvo dr. Slavko Šuštarič, organizacija novinarskega središča in stiki z javnostjo pa so v rokah študentke novinarstva Jerce Božič.
Najpomembnejšo vlogo v organizacijski shemi prvenstev ima pravzaprav kolesarsko društvo Cyclo-tour, v okviru katerega deluje tudi omenjeni organizacijski odbor in ima zaposlenih 7 ljudi. Na čelu društva je organizacijski direktor prvenstva Jože Majes, na marketinškem področju pa mu pomaga Aleš Muhič. Zbiranje denarja je njuna najpomembnejša naloga, zbranih pa je že okoli tri četrtine potrebnih
sredstev, precej tudi v materialu in uslugah. Poleg SKB in Petrola spa-
• Th teden se predstavniki Cyclo-tourja v Bologni pogajajo s firmo Mapei, ki n^j bi, če bodo pogajanja uspela, prevzela kar zajeten del denarnih obveznosti in bila največji tuji pokrovitelj. Mapei je bil pokrovitelj tudi lanskemu prvenstvu amaterjev in poklicnih kolesarjev na Siciliji, letošnjemu mladinskemu svetovnemu prvenstvu v San Marinu, v Mapeijevem moštvu pa vozi zmagovalec letošnjega Gira Rominger in svetovni prvak med poklicnimi kolesarji Španec Olano. Mapei daje kolesarstvu več kot 7 milijonov dolarjev na leto. Upajmo, da bo nekqj od tega kupa denarja prišlo tudi v Novo mesto.
data med najpomembnejše pokrovitelje še Tfclekom in BTC.
Drugo enako pomembno področje je izgradnja kolesarske steze v Cešči vasi, ki je pravzaprav vzrok, da so se Novomeščani lotili organizacije prvenstev. Vodja gradbenega od-
bora je inž. Marjan Dvornik, sekretar gradbenega odbora pa arh. Marjan Zupanc mlajši. Zemeljska dela in betonažo, kar nameravajo končati še letos, so zaupali Gradisu, vse, kar bo lesenega, pa bodo montirali spomladi oziroma najkasneje do maja, ko naj bi tekmovališče že prvič preizkusili. Po besedah Jožeta Majesa pri gradnji velodroma živijo iz rok v usta oziroma denar, ki ga zberejo, porabijo sproti.
JADRANJE PO VODAH TUTANKAMONA
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 2. novembra, bo v sejni sobi zavarovalnice THglav ob 20. uri predavanje Jožeta Mušiča z naslovom Jadranje po vodah Tutankamona, v katerem bo tudi s pomočjo videa predstavil jadranje v Rdečem morju. Glede na to, da je Mušič tudi navdušen potapljač in da je del video gradiva posnetega pod vodo, bo predavanje zanimivo tudi za ljubitelje podvodnega sveta, omogočila pa ga je Vista 21.
ČAKAJO NA SKOK - Novomeški padalci izkoristijo vsako priložnost, da lahko opravijo po nekaj skokov. Tako je bilo tudi pred nekaj tedni, ko jih na nebo nad Prečno odpeljalo letalo AN-2. Na sliki fantje čakajo na skok, na levi je nekdanji kolesar in potapljač Lojze Strajnar, ki ima med tečajniki največ skokov, na desni pa najmlajši tečajnik Simon Dular, od katerega, ko bodo začeli tekmovati, največ pričakujejo. (Foto: I. V.)
Padalci bi pozimi tudi smučali
Novomeški padalci s sposojenimi padali dobro napredujejo - Ze letos dovoljenja - Tekmovalni načrti
NOVO MESTO - V Aeroklubu Novo mesto so letos po dolgih letih premora obudili padalski šport in vse kaže, da bo smelo zastavljeni projekt uspel, saj je od 18 tečajnikov, ki so končali teoretični del šolanja, kasneje odnehal le eden, pa še ta se namerava vrniti. Večina pod vodstvom inštruktorja Mira Vindiša in ob izdatni pomoči Aleša Debeljaka iz Lašč pri Ribnici, Dolenjca z največ skoki, lepo napreduje. Vodja šolanja je Viktor Kupljenik, pomaga pa še Brane Hrast. Nekateri izmed njih celo načrtujejo, da bodo še letos izpolnili vse pogoje, med katere spada tudi najmanj 50 skokov, in dobili dovoljenje za športnega padalca.
Simon Dular in Lojze Strajnar sta do konca oktobra opravila že več kot 40 skokov, Tomaž Brine ter dekleti Goranka Franz in Petra Markovič pa so se temu številu že močno približali. Najboljši skačejo z zadržkom, daljšim od minute. Večino skokov so opravi-
li na prečenskem letališču, nekaj pa tudi v Mariboru in v Murski Soboti. Ker novomeški aeroklub nima ne svojih padal ne letala, prirejenega za prevoz padalcev, fantje in dekleta skačejo s sposojenimi padali in iz najetega letala. Njihova vroča želja je, da bi čim-prej prišli do lastnih padal, primernih tako za šolanje kot tudi za tekmovanja, vendar to ne bo ravno lahko, saj tako padalo stane okoli 7.000 nemških mark.
Kljub temu da so novomeški padalci šele na začetku športne poti - nekateri so se prej ukvarjali z drugimi športi - že razmišljajo tudi o tekmovanjih. Glede na to, da je edini pravi dolenjski smučarski center s FIS-progo na Gačah sorazmerno blizu letališča v Prečni, načrtujejo, da bi morda lahko že to zimo pripravili tekmo v paraskiju, zelo priljubljeni kombinaciji skokov na cilj in veleslaloma.
I. V
Najboljši z našega konca
Na koncu kolesarskega tekmovanja za pokal Frutabela v ospredju Dolenjci, Posavci in Belokranjci
NOVO MESTO - Letošnje tekmovanje najmlajših kolesarjev za pokal Frutabela se je z osmo tekmo, kriterijem v Krškem, končalo z zmagoslavjem dolenjskih, belokranjskih in posavskih klubov. V Krškem je bil med dečki C Črnomaljčan Starešinič drugi, med dečki B je Novomeščan Jure Zrimšek zmagal, med dečki A pa je bil njegov klubski kolega Klemen Logar tretji, tako kot med mlajšimi mladinci Peter Ribič.
Med dečki A so v skupnem vrstnem redu med 13 klubi zmagali kolesarji krškega Savaprojekta, Krka je bila šesta, Črnomelj deveti in krški Master team deseti. Med posamezniki je z 78 točkami zmagal Gregor Zagorc iz Savaprojekta, njegov klubski tovariš Primož Četrtič je bil s 44 točkami tretji, sedmouvrščeni Klemen Logar je bil najbolje uvrščeni krkaš, Črnomaljčan Bor Vrščaj pa je zasedel 9. mesto.
Med dečki B je nastopilo 14 klu-
Pet zmag Sevničanov
Uspešna sobotna “revija”
SEVNICA - V osrednji tekmi sobotne “revije” sevniškega ligaškega rokometa pred domačim občinstvom je moška ekipa RK Lisca končno dosegla prvo zmagov letošnji 2. SRL - vzhod, in siepr je premagala Polet iz Murske Sobote s 25:23 (polčas 10:8). Po slabi igri v prvem polčasu se je rokometašem Lisce le odprlo sredi drugega polčasa, ko so povedli s 17:10 in celo 23:14. V pričakovanju visoke zmage pa so domačini nerazumljivo popustili in Prekmurci so 'poraz ublažili na znosna dva zadetka razlike. Za Lisco so dosegli zadetke: Sečki 6, Simončič 5, Jug, Pla-zar in Rantah po 3, Lupše in Sirk po 2 ter Rupret enega. Pri gostih pa so se izkazali: Horvat s 7 ter Lovenjak in Čemela s 5 zadetki.
Ženska ekipa Lisce je na prvenstveni tekmi 2. SRL - vzhod gostila ekipo RK Črenšovci in z dobro igro močno zmagala z 29:16 (polčas 16:9). Za Liščanke sta po 6 zadetkov dosegli Dražetič in Sintič, po 4 Sinkovič in Šunta, po 2 Držanič in Planinc
M
bov, med katerimi je bila daleč najmočnejša, Savaprojekt je bil 5., Opeka Vinica 9., Master team 11. in Črnomelj 12. Tbdi med posamezniki je zmagal krkaš Jure Zrimšek, Andrej Prevejšek iz Savaprojekta je bil 5., Krkini kolesarji Uroš Vene, Matevž Kastelic in Tbmaž Nose pa so se uvrstili od 8. do 10. mesta, medtem ko je bil Viničan Dejan Ciglar 14.
Med dečki C je nastopilo 11 klubov, zmagala je Sava Kranj, ki so ji sledili kar 4 klubi z našega konca; 2. je bil Črnomelj, 3. Master team, 4. Savaprojekt in 5. Krka. Podobnen vrstni red je bil tudi med posamezniki, kjer je zmagal Kranjčan David Rožman, 2. je bil Novomeščan Gorazd Matko, 3. Tadej Prevejšek (Savaprojekt), 4. Matej Starešinič (Črnomelj) in 5. Tbmaž Sotošek (Master team) ter 10. Janez Muhvič (Črnomelj).
ter enega Ernesti. Pri gostjah sta bili najučinkovitejši sestri Pintarič s 6 oz. 5 zadetki.
Kadeti Lisce pa so v derbiju kadetske lige - jug doma premagali vodilno ekipo RK Kaj Dol in v izenačeni tekmi z nepopustljivo igro v končnici vendarle prepričljivo zmagali z 29:23. Thko so kadeti Lisce zaključili prvi del prvenstva na 1. mestu in si zagotovili dobro izhodišče za končni uspeh. Za Lisco so bili strelci: Rupret 8, Požek 7, Krištofič 5, Dernov-šek in Močivnik po 4 ter Mikerevič 1.
Starejše deklice RK Lisca so v prvenstveni skupini južne skupine z visoko zmago proti vrstnicam iz Brežic s 23:7 še potrdile vodilno mesto v svoji tekmovalni skupini. Za Sevničanke sta bili najuspešnejši strelki Glasova s 7 in Brestovac s 4 zadetki.
Med tednom pa je ekipa starejših dečkov Lisce v državnem prvenstvu tekmovlne skupine jug v TVebnjem premagala doamčo ekipo Akripola s 26:16. Za Sevničane so bili najučinkovitejši Mikerevič 7, Mlakar 5 in Kolman 4.
P. P
Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno da|jši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Tito in laži o njem v Petanovi knjigi
Dol. list št. 42,19. oktobra
Ne poznam knjige Veseli diktator in je najbrž ne bom prebral, ker odklanjam politične pamflete. Tudi me ne zanima njen avtor. O
njem le toliko: namesto da se je ‘	" '	‘	eh
potegoval za šefovsko mesto celo pri ustavnem sodišču, naj bi se raje posvetil izboljšanju programa slovenske televizije, da nam ne bi bilo potrebno pretikati televizorjev na hrvaške postaje.
O omenjeni knjigi je napisala oceno ga. Tratar in se s spoštovanjem spomnila pokojnega predsednika takrat še naše skupne domovine. To pa je razvnelo g. Luk-šiča za napad na bivši družbeni sistem. V zadnjem Dolenjcu nam je predstavil kar velik ekspoze, ki je precej v sozvočju nastopov njegovega idola pred raznimi komisijami in drugod, kjer ta pretežno udriha po ideologiji, katere sestavni člen je včasih bil. Sedaj pa mu ambicije kažejo drugačno pot. Pozabil je, da je za sesutje slovenskega sodstva, gospodarstva in še česa v veliki meri kriva zakonodaja, ki je bila sprejeta pod vladavino Demosa ali pa ni bila sprejeta tista, ki bi za redno funkcioniranje države bila nujna. Lahko je sedaj vpiti “primite tatu!” pri tem pa pozabiti, kaj je omogočilo krajo družbenega premoženja, naraščanje kriminala, veliko socialno razlikovanje in še bi se dalo naštevati.
G. Lukšič lahko javno agitira, za kogar hoče. Pošteno bi bilo, da bi se tega lotil naravnost, ne pa da izrablja ime pokojnega predsednika Jugoslavije, državnika, ki ga je spoštoval ves svet: revni del zaradi upanja na boljše čase, bogati del pa zaradi njegove karizme iz vojne in odločnosti, da ne proda svoje države niti vzhodnemu niti zahodnemu bloku.
Pisec v nadaljnem pisanju pada v protislovja. Najprej piše “kakor v dobrih starih časih, ko so imeli komunistični vodje za sabo celoten narod,” nato pa, daje komunizem “porušil kar solidno civilizacijo, pri tem pa je bil dolžan vzpostaviti boljšo družbo”. Kje je tu logika? Če je celoten naroči stal za komunističnimi voditelji, je gotovo občutil le pridobitev “boljše družbe,” ne pa zrušitve “solidne civilizacije!’* Kaj je za pisca solidna civilizacija? (Zaradi tega tudi pišem ta prispevek.) Ali so solidna civilizacija: razpadajoče lesene hiše; trske in petrolejke namesto elektrike; razdrapane makadamske ceste; kolovozne poti in živinska vprega namesto asfalta in traktorjev; stare, na pol razpadajoče šole in zdravstvene ustanove (nekatere še iz časov Marije Terezije); do skrajnosti izkoriščani delavci in kmetje; brezpravne ženske nasploh pa kmečke žene, ki so na glavah nosile na prodaj svoje borne pridelke tudi po 10 km daleč, da so iztržile za sol in petrolej, za davke pa je često zmanjkalo denarja, zato je marsikatera kmetija šla na boben? Ali je to njegova opevana civilizacija? Ne vem, koliko let je temu gospodu. Če je živel v časih pred drugo svetovno vojno, potem je njegovo pisanje namerno sprenevedanje. Če pa je rasel v Tito-•vem socializmu (govoriti o komunizmu je neumnost, saj ga na svetu
nikjer še ni bilo), torej če je rasel v socializmu, ki je prinesel vse to
ktualno veličino, zato o zem-
» •
soli pamet o slovenskem pravopisu, ker je napisala, da “ima rada Slovenijo, spoštuje pa tudi druge narode”. Saj ni nikjer napisala besede država! Ko je izjavila, da ima rada Slovenijo, to lahko pomeni državo ali pa narod, kakor si kdo tolmači. Če si je pisec za svojo rabo tolmačil “državo”, je to njegov problem. Naj pa ob tem
nikakor ne omalovažuje in blati nesebično razdajanje učiteljev, ki
so zlasti v povojnem času pa tudi še potem poleg razrednega pouka žrtvovali svoj prosti čas še za dodatno izobraževanje mladine in starejših, saj je 4-letna vojna pusti-la dokajšnjo praznino na tem področju, ki jo je bilo potrebno zapolniti. Za svoje prostovoljno delo niso bili nikoli plačani, zato smo jim dolžni vsaj zahvalo in spoštovanje. Mislim, da je nemoralno izrabljati človeško tragedijo za ceneno dnevno politično propagando, kar počno ravno tisti, ki se imajo za nasprotnike ideologije golootoških zapornikov in bi jih v nasprotnem primeru imeli le za zadrte komuniste.
S pogrevanjem starih zamer in razpihovanjem sovraštva Sloveni-
ja ne bo prišla daleč, tega bi se i drž
morali zavedati vsi njeni državljani. Še vedno velja pregovor: V slo-
gi je moč. Če tega ne bomo dosegli, bomo capljali na repu evropske-a gospe zacije.
li, bomo capljali na repu evropsKe-ga gospodarstva, kulture in civilizacije.
MARTIN RUKSE Vel. Brusnice 58
Bližnjica do dobrega kislega zelja
Dol. list št. 42,19. oktobra
V zgoraj omenjeni številki Dol. lista sem prebrala pripombe g. Iva-
i prebrala pripombe g. 1 na Maršica na moj članek Bližnjica
mu
do dobrega kislega zelja, objavljen v št. 41 12. oktobra.
G. Maršiču pa tudi bralcem mojih člankov naj za uvod povem, da pišem v časopis le strokovno poaprte in praktično preizkušene nasvete. Tudi nasvet o soljenju zelja za kisanje s predpisano količino soli (1,7 - 2,0 kg soli na 100 kg zri-banega zelja) sem povzela s seminarja Pridelovanje in kisanje vrtnin, ob katerem so bila izdana tudi
skripta. V !
kar danes imamo, naj raje hvali svojega boga, daje tako, saj mu je bilo prihranjeno marsikatero pomanjkanje!
Gospod, ki očita nekaterim piscem duhovno in intelektualno skromnost, se ima najbrž za intele-
ljepisu, zgodovini in politiki poučuje učiteljico slovenščine in ji
NA MARTINOVANJE V MUNCHEN
MUNCHEN - Slovensko kulturno društvo Lipa v Miin-chnu vabi v soboto, 11. novembra, ob 17. uri na “Martinovanje 1995”, ki ga društvo prireja vsako leto in bo tokrat v restavraciji Bavaria Menue, Domagsaal 26. Za zabavo bodo skrbeli Dolenjci, in sicer ansambel Henček in humorist Toni Gašperič. Rezervacij ne sprejemajo, vstopnice pa je mogoče dobiti uro pred prireditvijo.
Partizanska grobišča na Rogu očiščena
Med prostovoljci tudi Zmago Jelinčič, predsednik SNS • Poteza “Krke”
Minulo nedeljo zjutraj se je
prvič po ustanovitvi Društva za vzdrži
za vzdrževanje partizanskih grobišč na Rogu zbralo 35 njegovih članov z namenom
polepšati grobišča. Med udeleženci je bil tudi pr lčič
ril tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Vsi skupaj so najprej odšli na Gače, od tam pa, razdeljeni v dve skupini, na posamezna grobišča pri bolnišnicah. Očistili so grobišča in pomeli listi« Zgornjem Hrastniku, Jel«
Zgornjem Hrastniku, Jelen-dolu, Štarem Logu, Pogorel-
cu, Pugledu, Vinici, Lesenem kamnu in Komami vasi ter pri spomeniku na Podstenicah. Ob spomenikih na grobiščih so položili cvetje, na vseh grooovih pa prižgali sveče ter povsod namestili tudi sod za odpadke. Pobrali so razno navlako v bližini grobišč in na novo pritrdili nekaj oznak ob poteh.
Tovarna zdravil Krka je v svojem gostišču na Gačah že
ob prihodu presenetila s hladnim prigrizkom, ob povratku pa jih je tam pogostila s kosi-
pa jih je tam pogostila s kosilom. Sodelujoči so z veseljem
ugotovili, da je pobuda društva za urejanje grobišč že
našla odmev, sai so na posameznih grobovih našli cvetje
in prižgane sveče. Od sonca obsijani Rog so ob treh popoldne zapuščali sproščeni in v prijetni zavesti, da so partizanska grobišča za praznik lepo urejena. Presenečeni in hvaležni so bili tudi ob nenadejani prijaznosti in gostoljubju, ki jim ju je izkazala tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.
M. J.
To je pobuda za nizkotno potezo
Stališče borcev NOB do pobude za zakonodajni referendum za odvzem državljanstva
V organizacijah in vodstvih ZZB NOB Slovenije odločno nasprotujemo pobudi nekaterih obrobnih političnih prenapetežev, ki skušajo s tako imenovano pobudo za zakonodajni referendum o spremembi določb 40. člena Zakona o državljanstvu izrabiti demokratične ustanove naše države za svoje ozke interese ter na škodo
• Pobuda ogroža tudi veliko število borcev NOB in vojaških upokojencev ter njihovih družinskih članov. Med ijjimi ni majhno število borcev vojaških upokojen-cev, ki so Slovenci po narodnosti ter otroci slovenskih staršev ali iz mešanih zakonov, ki pa so bili rojeni ali pa vpisani v državfjan-ske knjige v drugih republikah nekdanje skupne države. S to pobudo so prizadeti tudi zakonski partnerji mnogih slovenskih drža-vl-janov in njihove cele družine. Revizija državljanstva, ki zajema več kot 150.000 oseb, je ne samo protiustavna, je tudi ksenofobič-na, razdiralna in nehumana. Med prebivalce Slovenije vnaša nemir ter povzroča zaskrbljenost v mnogih družinah. Menimo, da je cilj pobude etnično čiščenje Slovenije, kar pa mora biti za vsakega poštenega človeka nesprejemljivo.
Predsednik Skupnosti borcev NOB - vojaških upokojencev IVAN PIVK
ugleda Slovenije in Slovencev. Pri tem svojem javnem nastopu se pridružujemo ocenam večine političnih strank in družbenih skupin ter številnih delov civilne družbe in
slovenskega javnega mnenja nasploh, ki štejejo omenjeno pobudo za odvzem državljanstva več
skriptih navaja prof. dr. Janez Hribar s sodelavci pod naslovom Napake pri kisanju zčlja in repe sledeče:
“Mlečno kislinsko vrenje je postopek, v katerem mlečnokislinske bakterije prevrevajo sladkorje in kisline proizvodov. Za rast zaže-ljenih mlečno kislinskih bakterij je potrebno surovini enakomerno dodati sol (1,5 - 2,5%) in ustvariti anaerobne pogoje. To se naredi pri stiskanju surovine, iz katere zaradi soli izteka sok in mora prekriti kisano surovino.”
Drugi vir mojega nasveta je strokovna literatura dr. Mihaele
Černe (navaja 1,7 - 2,2 kg soli na 100 kg zribanega zelja). Dr. Čer-
netovo poznam kot zelo dobrega iks
teoretika in praktika, saj sem obiskovala že več njenih seminarjev, v katere so bili redno vključeni tudi ogledi poskusnih polj in poskusov, ki jih vodi s svojimi sodelavci iz Kmetijskega inštituta v Ljubljani.
Tretii vir
Detli vir pa so moje osebne izkušnje na domači kmetiji.
Na koncu želim g. Maršiču povedati, da nimam nič proti njegovi metodi kisanja. Svetujem pa mu, naj se posvetuje z omenjenimi strokovnjaki, da bomo svetovalci, posredovalci strokovne literature, do bralcev prenašali čimbolj strokovno dodelane nasvete.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti CVETKA LAVRIČ, inž.
venskega naroda tvorno dokazali
kot sto tisoč osebam iz vrst Neslovencev za pravno nevzdržno, moralno nizko in politično škodljivo dejanje.
Borci NOB, nekdanji aktivisti OF ter žrtve vojnega nasilja smo v usodnem obdobju za obstoj slo-
kega -----------------------
svoje domoljubje in pripadnost idejam protifašizma. Zato smo upravičeno zgroženi ob pojavih ksenofobije in ekstremnega na-
cionalizma, kijih želijo nekateri na Slovenskem danes uveljaviti pod
ni Sloveniji predstavljajo njihovi
PreKtrS,iSa„iu,d»W-.
njena referendumska pobu .. siceršnji demokratični preizl
geslom skrbi za narod. Ob tem ugotavljamo, da sta nastanek fašizma in nacizma pred sedem-desitimi leti in posledično II. svetovno vojno zanetili prav takšna miselna omejenost ter napadalna nestrpnost nasproti drugim narodom, kot jih v pobudi za množičen odvzem državljanstva v samostoj-
sicersnji ucmumaiiuu slovenskega javnega mnenja v
kakor propadla, sodimo, da b
ivanui ptupauia,	- Ja*
ZSStaU&te
H “letu sil Svet
n po tem, ko so ,,e*Cyv{ borci" iz več kot 70 držav na A ;
bi se namreč po namerah Pr®J gateljev zgodilo v posmeh Svet glasu »j' ..

generalni skupščini Svetovne M racije veteranov decembra ,
racije veteranov	.. .
Bordeauxu sprejeli resolucij doslednem uveljavljanju ci čanskih pravic glede razhčnin . rodnih skupnostii in, proh k*
t ji,.:.
	^30 r
	L
	PfiCtFtC t
	■B
protifašistični borci iz s^f-tl|di v vzhodne Evrope ponovili v svojem skupnem javnem {ur. začetku aprila letos, zbran
,S0f
i Nav,
api
lanskem Vidmu.	. iaSg}
Skladno z navedenim tzraz
ifi
Skladno z naveaenni« . v0. nekdanji protifašistični bo e. jo ogorčenost ob pobudi za ^ ^
lo ogorčenost ou uuu«— -. m m
njeni zakonodajn; referendum
se pridružujemo tistim j^v!J enju-Javnikom v Sloveniji, ki ,jUS.

in pravno sramoto. Ob teJ^ze|a-ugotavljamo, da je tollK° ateljev šena domoljubnost predlT„‘ani, tega referenduma očitno z saj je v nasprotju z vsem* e(j. nimi, etničnimi in politični g notami, ki jih je sodob zgradil na podlagi zmagjjO fašizmom in nacizmom P
KAMERA ODKRIVA: CENE PADAJO - ali pa odpadajo samo številke. Slednje bo verjetnejše, saj za trideset tolarjev dobiš komaj počeno žemljo. Ponudba je pa vseeno zanimiva. (Foto: M. Vesel)
leti.
JENKOVA DOMOVINA - V Počevi zidanici v vinskih goricah nad Semičem, ki je še eden redkih spominov na domačijo Leopoldine Kural-tove, ljubezni Simona Jenka, so se pretekli teden spomnili obletnice njegovega rojstva. V prisrčnem kulturnem programu je ob spremljavi družinskega ansambla Poč-Plut zapel tudi Toni Verderber, in sicer ponarodelo Jenkovo pesem Domovina, ki jo je uglasbil znani slovenski trobentač Franc Korbar. (Foto: M. B.-J.)
ZAHVALA
ŠTUDENTOV
Avgusta smo Skupina sedmih študentov Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo ter Pravne fakultete odpotovali na strokovno ekskurzijo v Veliko Britanijo. Spoznali smo tamkajšnjo kulturo, pravno ureditev ter mnoge grad-beno-arhitekturne dosežke. Srečali smo se tudi s kolegi na Londonski univerzi in spoznali njihov študij. Na ta način smo prinesli domov mnogo novih izkušenj in nova znanja na vseh treh področjih. To pa nam ne bi uspelo brez finančne pomoči spon-
zorjev. Zato se'ob tej prilož-ihvafjuje:
nosti najlepše zahvaljujemo: Krki, tovarni zdravil, Novo mesto, Novoterm, GA, Vodnemu gospodarstvu Novo mesto, Študentskemu servisu Rudolf, DNŠ, občini Kočevje in GP Obnova, Kočevje.
TOMAŽ SLAK Novo mesto
ivan D0LZd!2
_____eženc«v
NOB Sl***
p,e“frudi<
MNENJA O KABEL*111
TV DELJENA d
LOŠKI POTOK - UpraV"osli bor R kanala iz Ribnice VJTfi občini predlog, da bi v občin' potok začeli s pripravni" stavitev kabelskega TV :upa Mnenja sveta o tem vPra, Ji s& so bila močno deljena. |U)S( da če dajo koncesijo R k . avtomatsko vključijo v Pr°]ni\ 1* ga dejansko mora R *tiponarediti in samostojno vpraševanje pri porabni • g0d£' na, tako kaže, nima nainf ej,ej h8.
ti ta ii ^es, v(ei, Pine, rtoie
,
1 i; Mia < ve 'Mt 'Gr0|
;v
fi,
i
l »op, 1 sPoz
> «0/
**»e,
lita
na, lanu idic, nima*—- -i lovati pri projektu, še p°s vU# ker ta zvrst prenosa spad ^ jovO'1
na naselja, občina pa m?3, j(j problemov z delom	iVJ;
ne pokriva niti prvi prog nafv in ljudje so vezani izkljuC . -e up0' Zagreb ali pa na satelit, raben le za tiste, ki jeZ , rt#1.; jo. Sklenili pa so, da b°d°r ru nike povabili na prvo sej > utemeljijo svoje predlog ■ K
NA IZLET NAMESTO V LOKAL - Krajevna organizacija RK Ločna-Mačkovec iz Novega mesta je 26. oktobra organizirala srečanje krajanov, ki so stari nad 70 let. Namesto običajnega srečanja v gostinskih lokalih so jih povabili na enodnevni izlet po Beli krajini. Pot jih je vodila skozi Dolenjske Toplice do Semiča, kjer so si ogledalil nekaj zidanic v Semiški gori, nato so se odpeljali v Metliko, kjer so obiskali gasilski muzej in si ogledali še cerkev Pri treh farah v Rosalnicah ob strokovni razlagi. Kot navadno izlet ni minil brez obiska metliške vinske kleti, kjer jih je sprejel vodja Tone Pezdirc Nazadnje so se ustavili še v gostilni Badovinac na Jugorju, kjer jim je krajevna organizacija Rdečega križa pripravila kosilo in presenečenje. Vse je prisrčno pozdravila organizatorica izleta predsednica Dragica Nenadič. Krajevna organizacija Rdečega križa je izlet organizirala z denarjem, ki ga je pridobila Območna organizacija Rdečega križa Novo mesto od mestne občine Novo mesto za socialno dejavnost, s članarino krajevne organizacije in dotacijo zasebnih podjetij iz njihove KS. (Foto: J. Hartman)
Dolenjca bodo brali v Afrtff
MALI KAL - Skoraj 500 izvo- marsikaj. Med prvim' "a zgoj
ile- <
dov Dolenjskega lista vsak če ala. vlaki
trtek letala, vlaki, poštni kamioni in ladje odpeljejo tudi čez slovenske meje. Do nedavnega so tako priljubljen dolenjski časnik prebirali Slovenci po svetu domala na vseh celinah. Bela lisa je bila le črna Afrika. Od minulega tedna bo afriški veter lahko po Nairobiju odnesel tudi katero do strani Dolenjskega lista.
Sredi tedna se je v našem naročniškem oddelku oglasil naš dolgoletni naročnik Martin Barbo z Malega Kala pri Mirni Peči v zvezi s sinom Martinom, ki je za dve leti odpotoval na afriško celino kot direktor Krkinega podjetja Davva v Keniji. “Ko sem razmišljal, da bi mu moral vsak teden poročati novice iz domačih krajev, sem se domislil Dolenjskega lista. Zvedel bo še kaj več in mnogo več, kot bi mu lahko napisal jaz,” je priznal oče Barbo, ki je tudi poskrbel za avionski prevoz Dolenjca, da bodo novice karse-da sveže prihajale v Nairobi.
Očeta Martina, vedno nasmejanega možakarja, smo na straneh Dolenjskega lista že predstavili kot sadjarja, drevesni-čarja in vrtnarja. Na svojem posestvu na Malem Kalu se že štiri desetletja ukvarja s to dejavnostjo, za katero je navdušil tudi sina Jožeta. Sam pravi, da je praktik, sin pa strokovnjak. “V vseh teh letih smo počeli že
njskem smo pričeli z ^ jpib
sadik starih slovenskih n#
sort, vzgojili smo bla jjaš3 mini jablane (bonsaij- p0l-drevesnica je tudi to,Je* eVeS' na sadilnega materiala. Jr jese.h niča Barbo zelo priporo ]etnt, sko sajenje, še posebej
OUUUVlljunv —	-	r
tudi na dom, svetujemo. .oSvtr ,
jemo in še kaj,” je na k a jo ljubezen do sadneg1 in io predstavil Martin Bar f ^ dal: “Sadil bom, doK' ^ ^ I
MARTIN BARBO:	t
o dogajanju na DoleN	i
vedel iz Dolenjske8a (Foto: J. P)
lija j
m
ls<c ei I Pike IPau UliK 'so* "0{f H,
S
0
Okt
v
%
s
M
J
S
s
s
l^ta
Sv
'U,
Si
C'

Demolition group očarala
Izvrsten koncert cerkljanske skupine - Novomeške skupine niso izrabile lepe priložnosti
! S°BOTNI VEČER v PICERIJI NA GLA VNEM TRGU - Pred-i s,ovq skupine Primitive Action iz Nozozemske.
\ Rohemstvo, ulično plemstvo
1 ^ in 28. oktober, Pizzerija Tratnik Novo mesto • Rock koncert skupine i tomolition Group in glasbeno gledališka predstava skupin Distract \ ^	Vibes in Primitive Action iz Nizozemske
, s življenjske radosti, užitki ple-i “v lahkotnosti omame, trans i ^stotine prisotnih obeh spolov, i Se ,0 seveda velja za koncert sku-i	katere človeški faktor, pom-
i ,^en * številko šest, se odziva na ' bn •moHtion Group. Naboj je ' bi ‘zstreljen v petek, zadeta so ! ^rna P°IJa ‘“Ne, žirija pa se l i»e(tno n‘ odločila, ali je bil za-, lU(li strogi center. Demolition i ,'f°uP je bend, ki mu je tudi po I jpetnici delovanja uspelo, da \ [?slalzvest samemu sebi. Še več 1 (ig Pos,al le boljši, bolj domi-1nten in močan v svojem na-! sjv?1*' ^°’ člani so prišli tudi do [ toania> da niso več “nepravič-■ Postavljeni na margino", kar l^davrto dejal kapetan Seku-kii Pravi, splavali so v tok, ti h P° sredini in se spretno izo-U przic. Kam jih bo odnesel 'bo pokazal čas.
\ foto s°bota, ki pod svojim kri-, ^ skriva plesa in poskakova-I Lelino mladino, je zagodla ni-i i^mskim umetnikom. Prostor, ufJe prejšnji dan upogibal pod Jkpvakev obiska, je sprejel le
■ j. Peterico radovednih, ki so ’ jJ* evforično pozdravili umet-. na koncu njihovega nastopa, aČendar. Gledališki glasbeniki, I Jo 'Horda glasbeni gledališčniki l nznhtevali neprekinjeno pozor-a koncentrirano spremljanje Lfl Čez uro dolgega nastopa, v bJ'?"1 so dva artista, trije glas-‘ki in en scenski delavec po-
metali z malomeščansko moralo, vojnami, krščanstvom in krščanskim usmiljenjem. Nietzsche, smo jim rekli, misleč na inspiracijo. življenje, so nam odgovorili bohemi, ki ne trpijo zaradi pomanjkanja materialnih dobrin, saj posedujejo mnogo večjo dragocenost, same sebe. Morda je bil zato prvi del predstave, kjer se igralca postavita v vlogi klošarjev, tudi najbolj ekspresiven. Videli smo, kaj vse skriva kovček, edino premoženje, pocestnika. Pesniku in filozofu Branetu Koncilji je vsekakor bolj ugajal drugi del predstave, v katerem so se spovedali pa potem raztrgali Biblijo na sto koščkov, scenografsko razkošje konca predstave ostaja zabeleženo tudi na fotografijah.
Nizozemski vegetarijanci so bili zadovoljni z zelenjavno mineštro, ki jo je skuhala moja babica, fotografske spomine so si privoščili tudi zaposleni v pizzeriji, sam sem od veselja dal za rundo in jim pomahal z roko, ko so naslednje jutro po močnem zajtrku, pri katerem je glavno vlogo zopet odigrala moja babica (hvala ti, hvala), odhajali proti Šežani. Petdesetletnik na saksofonu, zaljubljenca kitarist in basistka s psom, artista mešane irsko-holandske krvi, scenski delavec. Kdo sem, kaj sem, od kod prihajam, kam grem?
Ah, dajte no.
BORIS O. PETKOVIČ
NOVO MESTO - Čeprav je skupina Demolition Group doma iz Cerkelj ob Krki, torej dolenjska skupina, pa je Novo mesto zanje skoraj desetletje bilo neosvojljiva trdnjava. Letos se jim je dolenjska metropola za to oddolžila, saj so prejšnji petek že drugič v tem letu nastopili pred skoraj dvesto-glavo množico v trenutno najbolj dejavnem glasbenozabavnem prizorišču v Novem mestu, v Piceriji na Glavnem trgu.
Koncert seje začel z nekaterimi najbolj znanimi komadi iz njihovega prvega cedeja, ki so občinstvo takoj spravili na noge, nadaljeval pa se je z izvajanjem skladb iz njihovega letošnjega albuma “Deep True Love”, na katerem je tudi glasba za nekaj predstav Mladinskega gledališča. Že kar malo zguljeno se sliši, če povemo, da je skupina še enkrat pokazala, da zares mojstrsko obvladuje glasbo, odrski nastop in stik z občinstvom.
Demolition Group je do sedaj izdala že devet albumov, od tega zadnja dva na kompaktnih ploščah. Kar nekaj skladb je postalo pravi hit, posneli pa so tudi že tri videospote.
PODHOD PRIHODNJE LETO
LITIJA - Drugo leto bomo v Sloveniji praznovali 150-letnico železnice. V Zasavju naj bi bila maja v Litiji osrednja proslava z otvoritvijo težko pričakovanega podhoda, na katerega Litijani čakajo skoraj 30 let. Podhod bo zgrajen ob postaji, širok bo 5 in dolg 38 metrov, odpiral pa se bo proti mestu. Celotna investicija rekonstrukcije tirnih naprav s podhodom bo stala 598 milijonov tolarjev, občina Litija pa bo prispevala četrino sredstev. Thko bo podhod narejen do maja prihod-nega leta, dela pa se bodo začela v začetku novembra letos. g
ŽALNA SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH
VAVTA VAS - Krajevno združenje vojnih veteranov in borcev NOV Straža pri Novem mestu je v nedeljo, 29. oktobra, ob 11. uri na pokopališču v Vavti vasi pripravilo osrednjo spominsko slovesnost. Pri spominskih grobovih pobitih podhoških talcev in spomeniku padlih znanih in neznanih partizanov, umrlih v koncentracijskih taboriščih ter vseh pogrešanih antifašistov so na žalni slovesnosti zapeli šolski otroci iz Vavte vasi, kulturni program pa je prispeval tudi mešani pevski zbor.
%nova vinogradov zaradi toče
°k°lici Brstovca, Vinjega Vrha in Stranske vasi naj bi še letos pričeli z agromelioracijo V^Semiška občina ne bo mogla pokriti škode, ki so jo povzročila neurja s točo >ič-
- Selniški svetniki so na seji pretekli teden po skrajšanem ^!kih U sPrej^li predlog odloka o uvedbi postopka za ureditev kme-^rnljišč na agromelioracijskem kompleksu Stranska vas, saj \ i bilo bistvenih pripomb. Sprejeli so tudi poročilo o škodi v občini, .1° povzročila letošpja neurja s točo.
llr^felioracijski kompleks delovalnih površinah ter zemljo W,. a vas, ki obsega 243 ha, je poravnali. Uredili bodo tudi 7 km
"	.......... poti. Predračunska vrednost te
naložbe je 19 milijonov tolarjev. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo bo prispevalo 14,2 milijona tolarjev, ostalo pa lastniki parcel, predvsem s traktorskim delom. Lastniki parcel naj bi plačali največ 25 odst. stroškov strojnih ur, za poti pa nič. Če bo projekt
Vf- Vas, ki obsega 243 ha, je !wen na dva dela. V prve01 so V. kmetijska zemljišča ob ?!iiV^u> Vinjem Vrhu in Stranski S’D| .ugem pa ob Moverni vasi, Slo ‘n Praproti. V prvem delu Sr(jUredili 124 ha zemljišč, in Nii°c° odstranili zarasti, ki na \^k‘h površinah ovirajo ob-'n skalne samice na ob-
Koncert v Piceriji je organiziralo Društvo novomeških študentov, ki je skoraj v celoti prevzelo vodenje tovrstnih dogodkov. Pri tem delu so si člani pridobili že bogate izkušnje, zato je bil petkov koncert brezhibno pripravljen, edino, kar je malce skazilo večer, je bilo de-
jstvo, da ni bilo nobene novomeške predskupine, ki bi imela ob takih zvezdah večera izvrstno
SNOVANJE JESENI - Društvo kmečkih žena v Semiču in \jfn‘čna šola Štrekljevec sta minuli konec tedna pripravila na Štrek-V* Semiču že tradicionalno praznovanje jeseni. Poleg bogatih \ ^ kulinarike, poljskih pridelkov, zdravilnih želišč in lovstva je bilo N^^hniti tudi koristnima predavanjema o zdravilnih želiščih in
(Foto: M. B.-J.)
odobren, bo prvi del agromelioracije stekel še letos.
Letošnja neuija so močno prizadela semiško kmetijstvo, predvsem vinograde, saj je od 216 ha vinogradov kar 85 ha tako uničenih, da bodo morali nasade obnoviti. Za škodo, ki je bila povzročena v kmetijstvu, so občani oddali 242 prijav, od tega je bilo 60 prijav z Osojnika, Brezove Rebri in Malin, ker je toča uničila pridelek dvakrat: 31. maja in 5. julija. Neurje je divjalo po semiši občini v juliju in avgustu še trikrat.
Kot je bilo slišati na seji sveta, bo poročilo o škodi obravnavala komisija na republiki, ki bo začela delati v začetku januarja 1996. Župan je namreč povedal, da poročilo o škodi še ni odobreno, da pa občina sama škode ne bo jgogla pokriti, saj ima za te namene le milijon tolarjev. Je pa občina poslala vlogo na črnomaljsko izpostavo Republiške uprave za javne prihodke za znižanje katastrskega dohodka za območja v občini, ki jih je prizadelo neurje s točo. Republiška vlada pa je pred kratkim sprejela sklep o določitvi območij, v katerih je letošnje neurje s točo ali burjo povzročilo škodo v vinogradih. V ta območja je uvrstila tudi semiško občino, kar pomeni, da je vinogradnike začasno oprostila plačila posebnega prometnega davka na alkoholne pijače.
M. BEZEK-JAKŠE
možnost za predstavitev. V igri sta bili kar dve domači postavi, vendar sta zaradi meni neznanih vzrokov nastop v zadnjem hipu odpovedali. Če se bo tako nadaljevalo, bodo nekatere mlade novomeške skupine kljub izvirnosti svoje glasbe in nedeljeni podpori novomeške publike zaradi svoje prav neverjetne lahkomiselnosti pristale v
P°Zabl’ JANEZ GORENC
DNEVI ODPRTIH VRAT V AVTOHIŠIITG
BREŽICE - Dnevi odprtih vrat, ki jih je prejšnji teden organizirala ITG A.H.B. Brežice, so privabili v prodajni salon te avtohiše v Brežicah precejšnje število obiskovalcev. Ob tej priložnosti so se seznanili z novostmi iz Renaultovega proizvodnega programa, med drugim z laguno break, ki je zdaj že nekaj dni na voljo tudi kupcem v omenjeni brežiški avtohiši, ter s cliom be bop. ITG A.H.B., ki je pooblaščeni prodajalec renaultov, beleži dobro prodajo, saj je med na novo registriranimi vozili v Brežicah v zadnjem obdobju več kot 40 odst. renaultov.
Načrtovalci obnove ceste so se ušteli
Zakaj zastoj pri rekonstrukciji ceste do Retij
LOŠKI POTOK - Na seji občinskega sveta so 12. oktobra velik del razprave namenili zastoju pri rekonstrukciji ceste Retje -meja z občino Loška dolina. Svetnikom je nastale probleme razlagal nadzornik, ki je povedal, da višina investicije ni bila pravilno zastavljena, projekti za celotno traso, kije dolga 4100 m, niso bili pravilno izdelani.
V prvotno ceno, kije bila nekaj nad 41 milijonov tolarjev, ni bilo všteto delo geometrov, mulde, ki so velik strošek, so bile ocenjene samo pavšalno, prav tako je projektant pozabil na cestno signalizacijo. Žaradi nejasnosti, ali bo denar, so se dela skoraj zaustavila na polovici trase, svet pa se je odločil, da bo za to uporabil predlagan zamik plačila do izvajalca in najel dodaten bančni kredit, ki bo, kot kaže, bremenil prihodnji proračun. Po tej odločitvi sveta dela še nadaljujejo in pričakovati je, da bo cestišče izročeno namenu do konca tega meseca. Investicija se je tako povečala na dobrih 6 milijonov tolarjev.
Svetniki so pozorno prisluhnili tudi poročilu Oddelka za obrambo, ki gaje podal Jože Polovič. Vse kaže, da je poleg organizacijskih vprašanj vsaj trenutno rešeno tudi financiranje teh služb, konkretno za Loški potok pa je neugodno to, da nobeno gasilsko društvo nima prave opreme za gašenje in nevtralizacijo nevarnih snovi.
A. KOŠMERL
V	ČRNOMLJU IZPLAČALI
VSO ODŠKODNINO
ČRNOMELJ - Ker se je nekaterim kmetom iz črnomaljske občine, ki jim je julija lani toča potolkla pridelek, zdelo, da niso dobili izplačane takšne odškodnine, do kakršne so upravičeni, so se obrnili na Dolenjski list, naj poišče odgovor o izplačilu odškodnin na črnomaljski občini. Mojca Stjepanovič je pojasnila, da je bilo za lanskoletno škodo semiški in črnomaljski občini odobrenih 114 milijonov tolarjev odškodnine, od tega prvi 91,2 milijona tolarjev ter drugi 22,8 milijona tolarjev. Vendar ni šlo le za škodo v kmetijstvu, temveč na šestih različnih področjih.
V	črnomaljski občini so individualnim oškodovancem izplačali že vso odškodnino, nihče pa ni prejel več kot 30 odst. od nastale škode.
RAZSTAVA DEL OSKARJA GERJEVIČA - V tukajšnjem hotelu Terme so 27. oktobra odprli razstavo fotografij Oskarja Gerjeviča. Otvoritev je privabila precejšnje število obiskovalcev. Oskar Gerjevič, ki je bil med ustanovitelji Foto-kino kluba Brežice, se ukvarja s fotografijo že skoraj 40 let. Gerjevič kot ljubiteljski fotograf rad obdeluje na fotografijah mesto Brežice. Zelo ga pritegujejo, kot pravi sam, tudi kmečki motivi: delo, vinogradništvo in podobno. Ostati hoče vesten zapisovalec stvarnosti, ki se ne zateka v fotomontaže in podobne prijeme za dosego posebnih učinkov. Gerjevič je doslej sodeloval že na več razstavah, tokratna predstavitev na Čatežu, od koder je posnetek, pa je Gerjevičevpeti samostojni nastop. (Foto: L. M.)
ZARJA IN SONCE ZA DRUGO OBLETNICO - Všmihelski župnijski cerkvi je bil minulo nedeljo, 30. oktobra, koncert otroških skupin, pevske Zarja in instrumentalne Sonce, ki ju vodi Irena Rešeta. Koncert, na katerem so zapeli in zaigrali izbrane popevke iz svojega programa, je bil posvečen drugi obletnici nastanka obeh skupin in 700-letnici šmihelske župnije. Kot gost je nastopil znani argentinski Slovenec Alberto Gregorič, program pa je povezoval Rudi Škof. Na sliki: člani Zarje in Sonca so se s šopkom zahvalili Ireni Rešeta za njeno dosedanje delo in prijaznost, s katero je k sodelovanju pritegnila več kot 40
S PISATELJICO O DROGI - Pretekli teden je v Ljudski knjižnici v Metliki, teden poprej pa tudi v Črnomlju, gostovala novinarka in pisateljica Marinka Fritz-Kunc, ki je govorila zlasti o svojih zadnjih delih, dokumentarcu Postaja death in romanu Borboletta, predstavila pa tudi svoje ostale štiri romane. Vsa njena dela so doživela velik uspeh in so razprodana. Ker v Borboletti govori o mladi družini, zaznamovani z drogo, je tudi na literarnem večeru beseda najpogosteje tekla o problemih narkomanije v naši družbi. Tema je zanimala predvsem mlade, ki so razgrabili njeno knjižico Postaja death, vendar bodo v Ljudski knjižnici Metlika kmalu brezplačno razdelili še okrog 50 izvodov te publikacije, katere nakup je omogočila metliška Beti. (Foto: M. B.-J.)
RAZSTAVILI BERO LIKOVNE KOLONIJE - V Galeriji Meke v Brežicah bodo do 15. novembra na ogled dela z letošnje likovne kolonije Galerije Meke. Kolonije so se udeležili Cvetka Miloš, Jože Kotar, Milan Todič, Savo Sovre, Marjeta Godler, Jure Cihlar in Jože Marinč, njihova dela pa je ocenil dr. Milček Komelj. Razstavo likovnih del s kolonije so odprli 25. oktobra, s čimer so tudi počastili brežiški občinski praznik. Ob otvoritvi je v programu v brežiškem gradu obiskovalce zabavalo pesniško gledališče Avtodafe (na fotografiji). (Foto: L. M.)
“Martramo se na žive in mrtve”
Tako je potožila Metka Grm iz Male vasi v Dobrepoljah
MALA VAS V DOBREPOLJAH - Zgrešil sem odcep z glavne ceste proti šoli v Vidmu in se znašel v Mali vasi, kjer sem pobaral žensko - menda je bila takrat edina duša v vasi - kaj je v njihovi vasici zanimivega. Najprej se je spomnila, da bi lahko bile Javhe, kjer je bil med vojno partizanski tabor, danes pa je tam lovska koča, potem pa se je razgovorila o sebi.
Rodila se je pred skoraj 60 leti Tekavčevim v Jelenji vasi pri Predgradu, zdaj pa je že 23 let poročena v Mali vasi. Moža ni bilo doma, ker je šel s prijateljem kupovat kravo. Raje bi simentalko, katere meso je boljše, kot frizijko, ki pa daje več mleka. Prejšnjo staro kravo so pred kratkim ubili in meso prodali po 450 tolarjev. Zdaj imajo še bika, ki ga bodo tudi kmalu ubili in meso prodali po okoli 600 tolarjev kilogram. Razen tega imajo še prašiče in psa, in da drugih živali niti ne omenim.
“Tako je: martramo se na žive in mrtve,” je potožila in dodala, da se tako pač mučijo danes kmetje. Mož in žena iz Šmihela
Metka Grm iz Male vasi v Dobrepoljah
pri Novem mestu prihajata celo v njihovo vas prodajat žganje po 600 tolarjev liter, kar ni nobena cena, ko ga nekateri ponujajo že po 1000 tolarjev... Pa vendar pri njih delo še nekako gre od rok. Kljub temu ima lepe spomine na mlada leta, ko so namesto traktorja zapregli par volov...
J. P.
SREČANJE ŠENTJERNEJSKE IN KOS TA NJE VIŠKE SDSS - V soboto, 14. oktobra, je šentjemejska Socialdemokratska stranka Slovenije praznovala prvo leto obstoja. V ta namen so pripravili družabno srečanje pri cerkvi sv. Miklavža na Gorjancih, kamor so povabili tudi člane stranke iz Kostanjevice. Druženje je bilo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj.
PRI GROBU PRIMČEVE JULIJE - Skupina za samopomoč iz Doma Starejših občanov si s pomočjo mentorjev prizadeva čim lepše in polneje preživeti jesen življenja. Skupina, ki nosi ime Primčeve Julije, šteje 20 članov, ki se sestajajo enkrat na teden. Na teh sestankih obravnavajo različne teme, med drugimi o gradovih na Dolenjskem, obujajo spomine na stare običaje in pomembne stare Slovence. Tako so se v torek, 24. oktobra, zbrali na šmihel-skem pokopališču pri grobu Prešernove neuslišane ljubezni, kjer so prižgali sveče in položili vence. Vodja Vzgojno-varstvenega centra Ema Luzar je ob Julijinem grobu prebrala nekaj misli. (Foto: J. Hartman)
ČUKI NA DIVJEM ZAHODU - Za Čuke, ki so zelo popularni tudi na Dolenjskem, ves fotografski material za reklamne namene snema novomeški fotograf Marko Klinc. Tako je pred dnevi ekipa njegovega Reklam studia posnela gradivo za naslovnico novega CD-ja Čukov z naslovom Kavboji in Indijanci. Videti je, kot bi snemali v rezervatu kakšnega indijanskega plemena v Koloradu, v resnici pa je Klinc vso stvar posnel na blejskem igrišču za golf. (Foto: Marko Klinc)
Romi na Rimšu ustavljajo Račane ;
V krajevni skupnosti Raka so zaskrbljeni zaradi Romov ■ Nelegalna naseljevanja - Prebivalci Rake se zaradi varnosti raje izogibajo ceste na Rimšu in uporabljajo avtocesto
Svetnica Justina Molan je v ime-Ra
nu krajevne skupnosti Raka na občinski svet zastavila kar nekaj
vprašanj glede romske problematike, na katere je odgovoril Branko
Tucovič, komandir policijske postaje Krško. Eno vprašanje se nanaša na to, kaj je storila PP Krško v zvezi z nelegalnim naseljevanjem Romov na Rimšu z drugih območij.
Po podatkih centralnega registra prebivalstva RS in na podlagi dela na terenu je v romskem naselju Straža pri Raki št. 31 oziroma v Rimšu stalno prijavljenih 42 Romov, ki živijo v 14 gospodinjstvih. Od tega se je 14 Romov za
PREMALO
INFORMIRANI
stalno odselilo iz občine Krško zaradi porok in drugih razlogov v občino Šentjernej in Novo mesto, vendar stalnega bivališča niso odjavili. Tri družine so se zaradi sporov med Romi odselile v Kerinov Grm. Od tega sta še dve družini, ki le občasno živita v Straži pri Raki 31, večinoma pa v Šentjerneju ali Dobruški vasi. Neprijavljen zadnjih 15 let občasno živi v Straži pri Raki 31 le Drago Kovačič - Darko, ki živi z Dorotejo Hu-dorovac - Darko. Iz tega je torej razvidno, da nelegalnega naseljevanja Romov iz drugih območij v Stražo pri Raki ni, obstaja pa velika migracija teh Romov na druga območja. Prav tako se Romi obiskujejo, predvsem sorodniki, zato lahko nepoznavalec dobi občutek,
ČRNOMELJ - Prejšnji teden je po zelo dolgem času svet krajevnih skupnosti sklical zbor občanov. Krajani naj bi razpravljali o bodočem statusu krajevnih skupnosti, ali ostanejo še naprej tri ali naj bi bila za Črnomelj z bližnjo okolico le ena. Občinski svet je že maja sprejel statut in z njim določil dosedanjo organiziranost; takrat občanov ni nihče vprašal, kakšno organiziranost si želijo. Prisotni -teh je bilo le 17, če upoštevmao še 2 uvodničarja iz občine - so sklenili predlagati, naj bo le ena skupnost. Dana je bila informacija o komunalnih delih in investicijah. Letos je rekonstrukcija Vojinske ceste dobila prednost. Razpravljala so opozorili na vrsto perečih problemov, zlasti na kanalizacijo, javno razsvetljavo, zgraditev parkirišč in obvoznice. Na zboru so tudi ugotavljali, da so premalo informirani o delu občinskega sveta in županstva.
da se Romi preseljujejo z drugih akšne obiske policisti
območij. Tak spremljajo, vednar je svoboda gibanja ustavna pravica vsakega državljana Slovenije. Romi na obiskih ne ostajajo dalj kot nekaj dni, zato tudi ne kršijo predpisov o prijavno-odjavni službi.
J. D.
VZDRŽEVANJE
JEKLENK SE NE PLAČUJE
Iz časopisov sem razbral, da so prodajalci plinskih jeklenk za kurjavo začeli pobirati še poseben prispevek za njihovo vzdrževanje. Zato sem odgovor poiskal na Republiškem tržnem inšpektoratu. V pismu Romana Kladoška, glavnega tržnega inšpektorja, piše, da je “v ceni utekočinjenega plina v jeklenkah strošek vzdrževanja jeklenk že vključen, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa
nasprotju Tržni inšpektorji so dolžni to kontrolirati, kazni pa so odvisne od tega, koliko neupravičene koristi si je določeno podjetje pridobi-lo.Mislim, da bi bilo treba vsem, ki so plačali poseben znesek za vzdrževanje, to vrniti v mesecu dni -seveda na stroške kaznovanega podjetja. Kupci niso dolžni plačevati tega zneska v državni pro-
raČUn' Mag. LOJZE CAFUTA Sežana
Jelka izginja
Ogromna škoda zaradi lubadarja - Posekali 45.000 kubikov sušic
KOČEVJE - Kočevska območna enota Zavoda za gozdove republike Slovenije, ki upravlja z 90 tisoč hektari gozdov od TUrjaka do Kolpe, ugotavlja, da je bilo lani v sanitanih sečnjah zaradi lubadarja v njihovih in zasebnih gozdovih s tega območja posekano za 45 tisoč kubičnih metrov sušic. To je bila precejšnja gospodarska in še večja naravovarstvena škoda, sni je bilo med sušicami največ jelke, ki je izginjajoča drevesna vrsta.
Najbolj so bili prizadeti gozdovi v Mali gori, kjer so na 600 ha posekati čez 15 tisoč kubičnih metrov sušic. Zasebni lastniki gozdov so v glavnem vse posekali sami, okoli 1000 m3 pa interventna skupina. Zatiralnih ukrepov proti lubadarju ni dosledno upoštevalo približno 10 odst. lastnikov, tako da so jih morali prijaviti gozdarskemu inšpektorju. Na drugem večjem žarišču lubadarja, v stru-škem delu Male gore, so posekali 6 tisoč kub. metrov sušic, prav toliko pa tudi v Veliki gori in na zasebnih zemljiščih. V državnih gozdovih seje lubadar pojavil na Stojni, kjer zaradi ogroženosti jelke, izsekavajo gozd samo še po potrebi.
M. L.-S.
Pot do notranjega miru
V Novem mestu in TVebnjem v novembru predavanji o metodah Game - šole stabilnega življenja
Še v začetku tega stoletja so bili delavci izpostavljeni hudim fizičnim obremenitvam, kar je slabo vplivalo na njihovo zdravje. Z razvojem tehnologije je življenje postalo precej lažje, vsaj s stališča fizičnih obremenitev. Danes je naše zdravje ogroženo predvsem zaradi psihičnih bremen. Velika večina težav, ki jih ima sodobni
človek, je posledica stresnih situ-szado'
acij, nezadovoljstva, strahu pred prihodnostjo in drugih čustvenih napetosti. Pomoč iščemo pri zdravniku ter obiskujemo psihologe in druge svetovalce. Te težave potem blažimo z različnimi tabletami za zniževanje pritiska, proti nespečnosti, za boljše delovanje srca, proti želodčnim težavam ipd.
Za vse omenjene oblike pomoči bi lahko rekli, da gre bolj ali manj za zdravljenje posledic, ne pa za
odpravljanje vzroka. Vzrok za 5Čino težav
večino težav je skrit v našem psihičnem neravnovesju. Človek je namreč zelo komplicirano telesno, čustvujoče in razmišljujoče bitje, in če ta sistem ni kolikortoliko notranje stabilen, ga še tako majhen izziv lahko vrže iz ravnovesja. Če človek v sebi ne bi imel nekega jedra stabilnosti in ravnovesja, ki ga povezuje v usklajeno celoto, bi
Drugo vprašanje se nanaša na preprečevanje vožnje Romov z neregistriranimi vozili, s čimer ogrožajo promet. Policisti se morajo pri tem držati svojih pristojnosti, hkrati pa je Branko Tucovič
nosti, hkrati pa je Branko Tucovič pojasnil, da so Romi v krški občini lani in letos povzročili le tri prometne nesreče, eno s hujšimi posledicami, dve pa z manjšo materialno škodo. Svetnica je spraševala tudi, kdaj bo doseženo, da Romi na Rimšu ne bodo več ustavljali mimovozečih. Policisti so lani in letos prejeli skupaj 4 prijave. “Pogosto se zgodi, da Romi ustavljajo mimovozeče, vendar vedno, kadar so v stiski zaradi medsebojnih prepirov, pretepov ali drugih obračunov. Mimovozeče najpogosteje zaprosijo, naj o dogajanju obvestijo policijo. S proučevanjem prijavljenih primerov smo ugotovili, da do konfliktnih situacij prihaja vedno, ko voznik pomoč odkloni ali agresivno nastopi do njih. Takrat Romi izkoristijo številčno premoč in se takoj maščujejo s fizičnim napadom,” je pojasnil Tb-covič.
“Koliko časa se bomo morali zaradi varnosti izogibati ceste skozi Rimš in se na Rako voziti čez Senuše in po avtocesti?” je zanimalo Molanovo. Policisti ocenjujejo, da je cesta popolnoma varna. Glede na število kršitev Romov na
območju krajevne skupnosti Raka v letošnjem letu ali v preteklih letih policisti ugotavljajo, da ne
letih policisti ugotavljajo, da gre za povečanje, kršitve pa so tudi manj nevarne kot v preteklosti, zato po mnenju komandirja ni razlogov za povečano zaskrbljenost krajanov za varnost.
T G.
Posavski diabetiki na izletu
I. Živič organiziral dobro
Društvo za boj proti sladkorni ja - Br
bolezni Posavja - Brežice organizira vsako leto izlet za člane. Na
letošnji izlet, že četrti po vrsti, se je zadnjo septembrsko soboto
odpravilo nekaj več kot 100 posavskih diabetikov. Na ptujskem gradu so nas pozdravili predstavniki društva za boj proti sladkorni bolezni Ptuj-Ormož. Po
ogledu grajskih zbirk smo se napotili po vinski cesti v biser Prlekije, Jeruzalem. TU, v srcu liutomersko-ormoških goric, med čudovitimi
vinskimi griči, smo si oddahnili ob kosilu in domači kapljici. Popoldne smo si izleta ogledali še zadnji ploveči mlin na Muri ter skozi Radence, Maribor in Celje prispeli nazaj v Posavje.
Še en lep izlet je bil za nami in diabetiki smo še enkrat dokazali, da lahko živijo normalno, polnovredno življenje. Da bi se na poti počutili čimbolj brezskrbno, je poskrbela dr. Vanda Kostevc-Zorko, kije bila z nami tudi tokrat. Za odlično organizacijo izleta pa je poskrbel predsednik društva Ivan Živič, kije tako spet dokazal, da je letošnje priznanje Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije prišlo v prave
roke'	B.B.
lahko govorili o sistemski napaki, udar
DOLENJSKI LIST
uoš četrtkov prijatelj
ki jo je zagrešila narava, vendar to jedro na srečo obstaja.
V GAMI, šoli stabilnega življenja, so ga poimenovali človekovo duhovno jedro. Razvili so tudi metodo, s katero lahko prebujate jedro stabilnosti v sebi, posledica katere je ponovno vzpostavljanje notranjega ravnovesja. Če potegnemo vzporednico s telesom, je
* Več o tem, kako človek kot kompleksno čustvujoče in razmišljujoče bitje funkcionira, kje se obMhjno zatika in kako si lahko pomagamo, lahko izveste na predavanju, ki bo v Novem mestu 8. novembra ob 18. uri v Gimnaziji ter v Tkebnjem 13. novembra ob 18. uri v OŠ Trebnje. Vstop na obeh predavanjih je prost.
prebujanje jedra stabilnosti analogno jačanju imunskega sistema. Podobno, kot v času razsajanja virusa gripe ne moremo pred psihičnimi pritiski okolja. Lahko pa po-
večamo svojo notranjo stabilnost. Vsi vemo, da tudi v najhujših epidemijah gripe tisti, ki imajo močar
imunski sistem, ne zbolijo.
BRANE KRAPEŽ
TURISTIČNA IN KULTURNA“ČRNA PIKA”
Skoraj vsak teden se vozim z osebnim avtomobilom po republiški cesti na relaciji
Krško - Impoljca - Sevnica (ob desnem bregu Save). Že
dalj časa pa me vedno bolj moti “črna pika” ob cesti na
Pil
Spodnjem Pijavškem. To je zidana kapelica, ki vedno bolj propada, je odprta in neurejena. V njej je prevrnjen kip, na strehi manjka opeka, v zadnjem času pa je nekdo okrog zunanjega zidu nametal kup vej, da je pogled nanjo turistična in kulturna sramota za krajane in Slovenijo. Kjerkoli po Sloveniji se vozim, občudujem urejenost cerkva, kapelic in drugih znamenj, kar je vse dobra kulturna in turistična izkaznica naše mlade države.	^
Brežice
Kdo je podrl preži?
Razprave o novi l°vs'j‘/f konodaji se še niso dodobra začele, ko je med kme. : lovci na Brezovi Rebri P[ Ajdovcu izbruhnila pr® mala vojna. Ni pravzapra
jasno, zakaj so (ne)znanci src
di oktobra letos na polju go vasjo Brezova Reber Por... visoki preži, ki s0 iu.^unv-
pridne roke novomeških cev. Lovska družina Nov mesto, ki na podlagi konec
sijske pogodbe z občino X ( ravlja in gospodari na -	•
hektarih lovnih Površ‘n’|a . kmetom redno poravna (
ra.kir,iš”onfr|
razmerij z vaščani lovci n> imeli, sprašujejo pa s«' , v bodo lahko plačevali ško , . bodoče, ko so jim poru«'
lovotehnična objekta, k jj služila za opazovanje o J-j. in za obrambo polj preg fla
iotogranji: pozaga— , ki sta varovali polje pm- Re.
Avbar)
Naš poštar Moffl®
Moped zamenjalzavNj®
STRAŽA - Naš Straškii p^
štar Momčilo Maksih* nas že več kot 12 let vsa ^ in ob vsakem vremen iskuje, zato je Pra^t mla-spoznajo še drugi. K°‘ . u.
nuni princi il Duoiiv - -si ustvari dom in dru^ Ljudje in okolica so g®-.p. zelo hitro sprejeli za sv Vf. Njegova prva zaposli*^
Njegova prva zaposli ■. bila v Novolesu, Ki P® jetj v spremenila, ko so RreC® [elTi Straži iskali poštarja- , 0
poklicu nihče ni zdržal dobjg
ker je Straški poštarski0 raztresen po zaselkih > te. liki razdalji, najhujši p® J d. ren Straža - Soteska, P vsem pozimi. Mornci* gS. mo zaradi njegove z Ijivosti, poštenosti in vre-nosti, saj se je v vsake p0
menu z mopedom vo	j,.
stezah, kolovozih ih orav® Pred kratkim pa mu je Topila pošte v Novem mestui £an avto, na katerem je n
poštni rog - starodavno
menje poštarskega °e 0\ti Sedaj nam bo 'ahH°Ja| še pisem in časopisov pr* sedaj pakete, po katere so 00 j p morali naslovniki^.^ ^
uuiuuusieiiusi,	fUe,
dobroto človeka. Kp P. it je pozvoni samo dvakr< p-kaj važnega, tudi p0~ • si]e slovnika. V Vavti v iM* zgradil lep domek, *I a CJ ženo in dvema otrok0' y tetfl
Ženu lil UVCIlItJ	y
bo vse po sreči, se 0 ^se®1 poklicu tudi upokoj^^go®!
poklicu tudi upok' ‘votef,0'!.:
svojim stanovskim .jCll| K>
svetuje, naj v tem P°* et>e®’ je ljudem še kako p b0i°
jem, rad imam svoj P :etud
poklic.” V vsem tern R"J
odlika našegajmstari^i
1

\

Na Kočevsko se bodo radi še vračali
]ako pravijo udeleženci ene izmed šestih naj večjih šol v Sloveniji
KOČEVJE, OSILNICA -Mnogi izmed skupno 120 sedmošolcev osnovne šole narodnega heroja Maksa Pe-:arJa iz Črnuč ter 12 učiteljev ln zunanjih sodelavcev, ki so od Prejšnjega ponedeljka do Petka na Jasnici in v Osilnici Preživljali šolo v naravi, se bo, P° besedah ravnateljice šole Ane Jevševar, na Kočevsko rado vračalo. Navdušila sta Pntako lepota narave kot prijaznost domačinov.
Za organizacijo šole v nara-1 na Kočevskem se je vodstvo ,°le odločilo na pobudo nji-Ppvega sodelavca Kočevarja “veta Arka. Po njegovi zasu-°‘.so učenci in učitelji te Primestne ljubljanske šole s Preko tisoč učenci navezali Ervi stik s Kočevsko že lani. edaj so v Osilnici izpeljali \nl° Y..naravi, letos pa so tej kaciji dodali še novo na Jas-'en Tako so 60 otrok name-m v Osilnici, preostalih 60 Pa v objektu RTC Jasnica.
pSastvo rastlinskih in Valskih vrst, naravnih, kultnih in zgodovinskih znamenitosti ter etnografskih Posebnosti so tiste značilnosti ,°cevske, ki so poleg estet-0?eSa užitka ob lepoti nevrnjene narave udeležen-, m šole v naravi omogočile, v s.° brez kakršnih koli težav graifl1' ‘zvec**‘ zastavljen pro-
n ^a takšen program, ki ni L Vem običajem in ki vključu-. P°leg osnovne, športnih in '^edrilnih aktivnosti tudi znanja nje učencev z zgo-l(j'/lno in posebnostmi kraja, It se nahajamo, njegovim Redarstvom, rastlinskim j živalskim svetom pa tudi mačimi ljudmi, mea kateri-
mi j .111,1 ‘juumi, meu suieii-v , dajemo posebno mesto , uurnin, ustvarjalcem (ve-u. s Pisateljem Mihom Ma-• i?111), smo se odločili, ker
Dr/?10’ da b* se otroci naučili k® .dati vase in v sebi po-
Ves i-tisto> kar j‘h resnidno san?1’ tor da b* znali znanje ti{n' P°‘sKati in ga tudi prak-(ep° Uporabiti,” pravi ravnajta Ana Jevševar, ki rada žbe ada na Kočevsko ne le slu-:a°. ampak tudi zasebno.
leskovšek-svete
Dolenjski ust
četrtkou prijatelj
^HVALA za asfalt
Sc ta ?bJE - Prebivalci Repelj bi Ssfai, . zahvalili, ker smo dobili lctail’*>ie bil obljubljen že dolga Prej zelo težko pričakovan. Naj-taalj ? za izpolnitev obljube za-^ ueh občinskim gospodom PorijI.ajega, nato pa še Cestnemu lJU Novo mesto.
- STOTINA
^Hostnikov na sprejemu
- Natanko 106 k{ °st.n*Kov, starih nad 75 b||’SeJe letos odzvalo pova-oJ?°Z- sprejemu krajevne ŠJr?'zacije Rdečega križa v Na srečanju je bila lej* P°scbnc pozornosti de-Košorokova mama iz
C*rjeve«a Dola’ki Je za'
v 102. leto. Zbrane je *Š0 o P°zdravil predsednik bj| J'K Zdravko Stopar, kije Sf^^anizator in moderator He [/'"Ja. Osrednje pozdraven ??*ede so imeli predsedni-RK Sevnica Simona P°dpredsednica Društ-ta vP°kojenccv Sevnica Zla-dekan Anton Hri-nekaj koristnih na-jn|. 0v Pa je dal dr. Jurij Pes-HjJ^^cdal je, da imqjo letos i.°d let brezplačno tu ?.enjc proti gripi. Pred-b(.s ' , seje tudi zanimiva so-ca’ dr. Marija Pun-:W **» Starostnike so tudi drstili, v kulturnem spore-JL va so nastopili učenci
•Mlto 5ne šole oš Sava Klad' 'n begunskih otrok.
Krka je tudi izobraževalna ustanova
Blizu 2000 prijav za razne oblike izobraževanja
NOVO MESTO - Za izobraževalno sezono 1995/96 so v Krki pripravili pestro ponudbo izobraževalnih programov. Poleg standardnih s področja komuniciranja, osebnega razvoja, vodenja, informatike, tujih jezikov in kakovosti so letos Krkinim delavcem na voljo tudi programi s področja marketinga. Odziv na letošnjo ponudbo izobraževalnih programov je tako kot lani zelo velik, saj so dobili blizu 2000 prijavnic. Poleg tega v sodelovanju z nekaterimi sektorji Krke že tečejo obvezni programi s področja kakovosti, in to za okoli 1000 zaposlenih.
Tudi letos se, tako kot prejšnja leta, veliko krkašev zanima za seminarje s področja vodenja, or-ganziranja in komuniciranja, za kar je okoli 600 prijavljenih. Za učenje jezikov se je doslej prijavilo 500 zaposlenih, letos pa poleg že ustaljenih tečajev angleščine, nemščine in slovenščine ponujajo še tečaje ruščine, poljščine, češčine in slovaščine, saj zaradi naraščanja tržnega deleža v teh državah potrebujejo ljudi, ki znajo te jezike. Nič manjše ni zanimanje za usposabljanje za delo z osebnimi računalniki, za kar se je tudi prijavilo okoli 600 krkašev.
V Krki menijo, da je veliko zanimanje njihovih zaposlenih za dodatno izobraževanje tudi sad njihovega dolgoletnega dela na tem področju, saj že leta načrtno usmerjajo v dodatno izobraževanje tako dijake in študente in njihove bodoče strokovnjake kot vse svoje zaposlene delavce.
OBLIKOVANJE IN SE KAJ
STOPIČE - Društvo Podgorski zvonovi začenja s svojimi aktivnostmi. V petek, 3. novembra, ob 19. uri pričenja z delom dramska sekcija, 10. novembra ob 19. uri pa likovno-oblikovalna delavnica, na kateri bodo mladi izdelovali nakit, okrasne predmete, barvali tekstil in še marsikaj. Istega dne ob 20. uri bo tudi uvodni sestanek vseh, kijih zanima zgodovina Stopič, Dolža, Podgrada in okoliških krajev. Vse dejavnosti bodo potekale v gasilskem domu v Stopičah. Vabljeni!
IZLET VOJNIH VETERANOV
Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB je 21. oktobra organiziralo izlet v Bistro, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Nabralo se je za poln avtobus izletnikov, ki so dan prijetno izkoristili, saj je ta del domovine lep tudi v jesenskih dneh. Marsikdo se je spomnil vojnih dni v brigadah po Notranjski, na primer kako je 7. korpus sovražniku uničil Štampetov most. Mnogi so v spominih obudili tudi čas bitk za našo Primorsko.
Dve orjaški lipi, dve zgodbi
V Birčni vasi mnogo večja, kot je na Tiirjaku
katerih so sodelovali, in pre-NBt	mlevali novejše dogodke. Otro-
jtšrSBPBSf'n ML*. .	ci smo jih napelo piMus.ili. ko
. .	so govorili o bojih v Galiciji, na
■>.*	'	soški fronti in ujetništvu v Sibiri-
\	m-	ji. Na lipi so bile vedno tudi
škorčnice in škorci p 1 tudi dru *''	8' ptiči so zdaj pa zdaj spustili
tokakšen kakec na klobuke očan-
Ko je lipa cvetela, jo je lahko prišla obirat tako rekoč vsa vas. Bilo je res živahno pod lipo in na njej. Ni znano, da bi kdo lipo kdaj fotografiral, saj bi bilo to tudi težko, ker je bila res ogromna in je deset mož z iztegnjenimi rokami ni moglo objeti. Imela je velike in debele korenine, ki so ogrožale že staro hišo (danes ni več nastanjena), v kateri je bila pred krizo leta 1932 tudi trgovina in hlev. Ena korenina je bila debela in votla, a je bil premer korenine tak, do so se skozi njeno votlino otroci splazili v notranjost lipe, ki je bila tudi votla.
Potem je okoli leta 1950 v lipo treščilo. Več dni se je iz njenih votlin kadilo, ker je tlel trhleni les. V odprtine so domačini zlivali vodo. Potem se je na srečo ali nesrečo lastnik Viktor Žagar (moj ded) odločil, da bodo lipo podrli. Pri podiranju se je zbrala vsa vas. Lipo so žagali tako, da je bil en žagar v notranjosti, drugi pa zunaj. Iz vse vasi so prinesli verige in vrvi, ki so jih privezali na lipo, nato pa jih vlekli tako, da lipa ne bi padla ne na hišo in ne na hlev oz. pod, ker bi ju podrla. Padla je v sadovnjak in poškodovala dve hruški.
Tako je umrla lipa v Birčni vasi, ki je bila gotovo daleč najdebelejše drevo, kar sem jih prej ali kasneje videl, čeprav sem v Kočevskem Rogu in drugod videl veliko “kraljic”, najvišjih in najdebelejših dreves.
J. PRIMC
LIPA IN NE HRAST - "Hrast stoji v turjaškem dvori, "je zapel France Prešeren o lipi na fotografiji. Tako je zavedel številne potnike, ki so iskali hrast, našli pa lipo. Danes taista lipa propada, čeprav je spomeniško zavarovana, ograjena in so jo že nekajkrat poizkušali zdraviti.
TURJAK, BIRČNA VAS -Lipa na Turjaku je splošna znana, saj jo je opeval Prešeren (kot hrast), in vsak dan si jo ogledujejo izletniki, ki prihajajo na Turjak. Le redki pa vedo, da smo vse do okoli leta 1950 na Dolenjskem imeli še večjo in lepšo lipo, nasproti kateri bi bila turjaška lipa komaj omembe vredna. Stala je v Birčni vasi pri Žagarjevih, danes Zupančičevih.
Pod lipo so se ob nedeljah popoldne zbirali starejši možakarji in modrovali'o dogodivščinah med prvo svetovno vojno, v
BENCINSKA ČRPALKA V DRAGI
DRAGA - Bencinski servis v Dragi so zaprli v začetku tega leta. Z njim je upravljalo Gozdno gospodarstvo Draga. Narejen je bil pretežno za potrebe tega podjetja, posluževali pa so se ga tudi drugi občani še posebej po zaprtju meje s Hrvaško oziroma po osamosvojitvi. Po reorganizaciji Gozdnega gospodarstva pa je servis postal odveč in je bil ponujen v najem, vse pa kaže, da pravega zanimanja zanj ni, prebivalci teh oddaljenih krajev pa so prisiljeni kupovati goriva, kakor pač nanese. Direktor GG g. Lojze Poje pravi, da bi črpalko radi oddali v najem, pripominja pa, da črpalka nikoli ni ustvarjala takšnega dohodka, da bi se lahko sama vzdrževala. Najemnik, če bi se pojavil, bi vsekakor moral dejavnost razširiti.
A. K.

Drago Grebenc
Letos 5. avgusta, smo se nekdanji učenci Šole za gospodarstvo raznih strok v Sevnici (generacija 1949 -1953) po 43 letih spet srečali v nekdanji šoli. Drago Grebenc, ki je pred 25 leti odšel z družino na delo v Nemčijo in je bil zaradi bolezni pred leti v Frankfurtu upokojen, je bil presrečen, ker smo ga obvestili in mu prilagodili datum srečanja, da je lahko zanesljivo prišel v domovino. Na srečanju v šoli je prav Drago predlagal, da smo počastili z nekaj trenutki molka nekdanje pokojne sošolce in učitelje, čeprav naj bi po scenariju to predlagal nekdo drug. Na veselem delu srečanja v restavraciji Panorama v Boštanju je bil Grebenc med najbolj razposajenimi sošolci. Zato nas je toliko bolj presenetila žalostna novica, daje 30. septembra umrl in so njegove posmrtne ostanke v žari pokopali 23. oktobra v Mainzu. Drago je v Nemčiji zapustil ženo, sina, hčerko
in vnučka, v Sevnici pa ga objokuje 84-letna mati, od katere se je Drago septembra ob odhodu v
NOVA A VTOBUSNA POSTAJA V MARINČI VASI - V Marinči vasi so otroci in starejši krajani dolgo čakali na avtobus brez strehe nad glavo, zato so se nekateri zavzeli in nova avtobusna postaja (na sliki) je narejena. Priprave so se začele sredi septembra, leseno postajo pa so s prostovoljno akcijo, v kateri je sodelovalo 6 krajanov iz vasi Veliko Globoko, 6 iz Marinče vasi, naredili do 16. oktobra, ko je s te postaje ob 6.45 odpeljal prvi šolski avtobus v Stično. Zahvala gre predvsem Pavletu Herbstu in Antonu Blatniku - predsedniku vaškega odbora Veliko Globoko, Slavku Gabru - predsedniku KS Zagradec, “Lekanu ” iz Gabrovke in mizarju Jožetu Ižancu iz Marinče vasi. Predvsem otroci in njihovi starši so tega napredka zelo veseli, slednji pa želijo, da bi policija občasno kontrolirala hitrost voznikov skozi Marinčo vas, kjer vozijo veliko hitreje od dovoljene hitrosti 40 km/h. (Foto: Stane Maver, besedilo: Pavle Herbst)
Nemčijo še posebej težko poslovil, kot da bi slutil, da je to zadnje slovo.
Drago se je rodil leta 1933 v Zagrebu, kjer so bili zaposleni starši. Med vojno je bil s starši leta 1941 izgnan v Požego, od koder se je šele leta 1945 vrnil v Sevnico. Po osnovni šoli se je v Mizarski produktivni zadrugi Sevnica (sedanji Stilles) izučil za mizarja. Nekaj let je delal kot mizarski pomočnik, ko pa je slekel vojaško suknjo, se je pred odhodom v Nemčijo za nekaj let zaposlil še v sevniški Kopitarni.
JANEZ BLAS v imenu učencev
in učiteljev generacije 1949-1952
SREČANJE STAROSTNIKOV - V občini Škocjan je bilo v nedeljo, 29. oktobra, veselo za občane, ki so stari nad 75 let. Dobili so se na vsakoletnem srečanju, ki so ga organizirali: župnijska Karitas, krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost iz Škocjana. Na srečanju se je zbralo 70 starostnikov. Pred mašo je starostnike pozdravil škocjanski župan Janez Povšič v imenu Karitas, KO RK in občine. Po maši so se starostniki zbrali v župnijski učilnici, kjer so jih slavnostno pogostili. Za pogostitev sta denarno prispevala KO RK in škocjanska občina, ki je dala za vsakega starostnika po 500 tolarjev, župnijska Karitas pa je pripravila pecivo in kruh. (Foto: J. Hartman)
LEPOTILNI ATELJE OLYMP - Novi podjetniki in podjetnice morajo biti tudi lepo urejeni, zato salonov, ki bi skrbeli za to, nikoli ni preveč. Najnovejšega in opremljenega po zadnji modi in dosežkih na tem področju so v petek odprli tudi Pavlinovi v Ulici Milana Majcna v Novem mestu. Hčerka Barbara (na sliki) si je frizerske izkušnje nabirala v Ljubljani, Bologni in Novem mestu, sedaj pa dela pod taktirko prvega slovenskega frizerskega mojstra gospoda Lešnika s Polzele. Vse to je porok, da v tem času iz lepotilnega salona Olymp prihajajo frizure iz najbolj svežih svetovnih frizerskih revij. Zaenkrat le frizure, še pred novim letom, obljubljajo Pavlinovi, pa bodo strankam ponudili še kozmetične storitve in solarij. (Foto: J. P.)
LAGUNA BREAK - Konec prejšnjega tedna so uradni prodajalci Renaultovih vozil v Sloveniji “na ogled postavili ” novo različico Lagune s podaljšanim zadkom, tako imenovano Laguno break. Za ta avto, ki združuje eleganco limuzine in praktičnost karavana, je med ljudmi veliko zanimanja in tudi prodaja, pravijo v Revozu, je za začetek spodbudna. (Foto: A. B.)
POLOVICA JEZU JE POPRAVLJENA - Hrvaška in slovenska stran sta se že vrsto let dogovarjali o popravilu jezu na Kolpi, ki prečka reko med slovenskimi Gribljami in hrvaškim Sračkom. A šele te dni jim je uspelo končati popravilo jezu na slovenski strani reke. Čeprav je jez sicer hrvaški, ga je popravilo Vodno-gospodarsko podjetje Novo mesto, denar pa zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor. Popravilo je bilo namreč nujno, saj se je zaradi dotrajanosti jezu Kolpa vse bolj zajedala v slovensko obrežje. Pretekli teden so si jez poleg slovenskih izvajalcev ogledali predstavniki Vodnega gospodarstva iz Karlovca in ministrstva za vodno gospodarstvo Hrvaške iz Zagreba, ki so obljubili, da bodo poskušali dati v plan za prihodnje leto na karlovškem območju obnovo enega jezu in pol. Zagotovo pa bo po obljubah Hrvatov v letu 1996 dokončno obnovljen jez med Gribljami in Sračkom. (Foto: M. B.-J.)
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2. XI.
SLOVENIJA 1
8.15-0.30 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM BATMAN, amer. naniz., 4/32
9.10 ERAZEM IN POTEPUH, igrana serija 4/5
9.45 BILO NAS JE PET češka nadalj., 4/6
10.45	TEDENSKI IZBOR ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izobraž. serija, 24/26
11.15 PO DOMAČE
13.00	POROČILA
16.00	ZADNJA NALOGA, ponov. franc, drame, 1/2
17.00	TV DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
17.55	SORODNE DUŠE, 1. epizoda angl. naniz. 18.25 UMETNIKI ZA SVET
18.40 KOLO SREČE, TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMER ZA DVA, nem.-avstij.-švic.
naniz., 9/10
21.10	TEDNIK
21.55	NIKAR!, oddaja o prometu
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	ŽARIŠČE
23.00	SOVA
ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 15/22 POROČEVALKA S SODIŠČA, nem. naniz., 13/13
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronews -16.10 Tčdenski izbor: Lahko noč ljubica, 10. epizoda angl. naniz. -16.40 Sova (ponov.): Noro zaljubljena, amer. naniz., 6/22; 17.10 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 12/13 -18.00 Regionalni program -18.45 Znanje za znanje • 19.15 Tbk, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Vfcčerni gost - 21.05 Oči kritike - 22.05 Kinoteka: Noč po izdaji, amer. film (ČB) - 23.30 PEP v košarki (z)
PETEK, 3. XI.
SLOVENIJA 1
22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA
FRASIER, amer. naniz., 9/22 23.10 HOBOTNICA, italij. nadalj., 1/22 0.00 NEBESA, amer. film
SLOVENIJA 2
11.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.10 Forum; 14.25 Učitelj, franc, nadalj., 5/24; 15.15 Osmi dan; 16.10 Sorodne duše, 1. epizoda angl. naniz. -16.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (15/22); 17.10 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 13/13 -18.00 Regionalni studio Koper -18.45 Svetovni poslovni utrip -19.15Planet šport - 20.05 Azijska magistrala, jap. dok. serija, 3/5 - 20.55 Nepomembna afera, nem. nadalj., 1/5 - 21.40 Drevesa so nas videla rasti, ponov. dok. oddaje - 22.25 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
KANALA
7.00	Video strani - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 546. dela amer. nadalj.) -10.00 TV prodaja -10.15 Brlog (ponov. 20. dela Špan. naniz.) -10.50 Karma (ponov.) -12.00 Novice -12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -16.00 Novice -16.35 Dance sesion (ponov.) -17.05 Drakula (19. del amer. naniz.) -17.30 Sirene (ponov. 8. dela) -18.20 Risanka -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (547. del amer. nadalj.) -
20.00	Izigrane obljube (amer. film) - 22.00 Dežurna lekarna (49. del. Špan. hum. naniz.) -22.30 Magnetoskop (glas. oddaja) film) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja
HTV 1
8.10 TV spored - 8.25 Poročila - 8.30 Ameriški mladinski film -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) - 12.45 Dokumentarna oddaja - 14.05 Poročila -14.15 Film za mladino -15.45 Proizvodnja organske hrane v ZDA -16.20 Vrnitev Shelocha Holmesa (serijski film) -17.15 Prizma -18.15 Televizija o televiziji -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Film - 21.45 Glasbena oddaja - 22.20 Dnevnik -22.40 S sliko na sliko - 23.10 Sanje brez meja
HTV 1
7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hammer (hum. serija) -13.10 Dok. serija -14.00 Prihodnost (amer. film) -15.35 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.15 Zabavni program - 21.10 Kulturna krajina - 22.20 Moč denarja - 22.30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Sanje brez meja
HTV 2
16.15 Video strani -16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Evropska nogometna liga -
lOTCUl____L n---J”	1fi 1 C Dionnlru
KANAL A
7.00	Video strani - 8.00 Jutranji program - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 547. dela amer. nadalj.) -
10.00	TV prodaja -10.15 Drakula (ponov. 19. dela angl. naniz.) -10.40 Magnetoskop (ponov.) -11.25 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -17.30 TV prodaja -17.45 Brlog (21. del Špan. naniz.) -18.15 Dežurna lekarna (ponov. 49. dela Špan. naniz.) -19.00 Novice -19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (548. del amer. nadalj.) -
20.00	T> trapasto življenje (9. del amer. naniz.) - 20.50 Zima ubija (amer. film) - 22.25 Izigrane obljube (ponov. filma) - 0.25 TV prodaja
18.25 “Joseph Conrad” (serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Družina Churchill (dok. serija, 3/3) - 21.10 Humor, serija, 3/4 - 21.35 Angel Ris (serija) - 22.25 Rešitev 911 (dok. serija) - 23.15 Fluid expo
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.40 Sledge Hamer (hum. oddaja) -13.00 Dok. serija -13.50 Škrlatna ulica (amer. film) -15.35 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dokumentarna serija - 21.05 Gasbena oddaja - 21.50 Dok. oddaja - 22.20 Poročila -
22.40	S sliko na sliko - 23.10 Italiljanski film -0.35 Sanje brez meja
HTV 2
16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Portret -18.25 Serijski film -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hannah in njene sestre (amer. film) - 22.00 Dok. film - 23.20 Cro pop rock
SOBOTA, 4. XI.
SLOVENIJA 1
8.15 -1.30 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 5/26
9.05 ERAZEM IN POTEPUH, igrana serija, 5/5
9.40	BILO NAS JE PET češk nadalj., 5/6
10.40	TEDENSKI IZBOR
RHIZA ROrtCA
11.40	BOJ ZA OBSTANEK, angl. dok. serija, 5/8
12.35 ZNANJE ZA ZNANJE
13.00	POROČILA
14.25	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja TV Koper
15.00	STRAŠILO, ponov. amer. filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 44. oddaja
17.25 HEATHCL1FF, risana serija, 9/21 17.55 SORODNE DUŠE, 2. epizoda angl. naniz.
18.25	UMETNIKI ZA SVET
18.45	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 POGLEJ IN ZADENI
21.40	TURISTIČNA ODDAJA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.15 Tedenski izbor: Utrip; 14.30 Zrcalo tedna -14.45 Jesenski 3x3; 16.25 Policist s srcem, avstral. naniz., 1/26 -17.10 Sova: Hobotnica, italij. nadalj., 2/22 - 18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Zakon New Yorka, angl. dok. oddaja. - 20.55 Zadnja naloga, fran. drama, 2/2 - 21.50 Studio City -23.00 Brane Rončel izza odra
KANALA
KANALA
HTV 2
17.20 TV koledar -17.30 S sliko na sliko -18.15 Ekran brez okvirja -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) • 20.40 Rezerviran čas - 22.25 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija); 23.55 Film
7.15-1.00 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
7.50	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
8.10	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
8.25	ZLATA PODKEV madžar. film 8.40 VARNA VOŽNJA S KOLESOM 9.00 OGLEJMO SI!, angl. dok. serija, 3/12
9.25	TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
10.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.40	BILO N AS JE PET zadnji del češke nadalj.
11.40	MIŠKON IN NJEGOV MLADIČ, amer. film
13.00	POROČILA
13.05 VEČERNI GOST ponov.
14.20	TEDENSKI IZBOR:
MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
14.35 TEDNIK
15.20 POGLEJ IN ZADENI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM PESTRNA, igrani film, 2/2
18.00	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudno-znan. serija, 6/8
18.50	HUGO-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA Življenja, franc, komed.
22.10	OZARE
22.20	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.45 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 9/26
23.10	ŽEPNI LJUBIMEC, franc, film
0.45 TIČEK VRAŽ1ČEK, angl. animirana serija, 10/12
7.00	Video strani - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 548. dela) -10.00 TV prodaja -10.15 Šolski video -10.45 Brlog (ponov. 21. dela Špan. naniz.) -11.15 Žametne vrtnice (ponov.) -12.00 Novice -12.05 Ib trapasto življenje (ponov. 9. dela maer. nadalj.) -
16.00	Novice -16.45 Košarkarsko prvenstvo prve lige -17.30 Luč svetlobe (549. del amer. nadalj.) 18.15 Drakula (20. del amer. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Šolski video - 20.00 Zlata dekleta (10. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Klošar z Beverly Hillsa (amer. film) - 22.20 Novice - 22.25 Gost pike na A - 22.40 Rodeo (glas. oddaja) -23.40 Košarkarsko prvenstvo prve lige (ponov.) - 0.30 Video strani
NEDELJA, 5. XI. TOREK, 7. XI.
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 1
7.15-0.30 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
7.50	OTROŠKI PROGRAM
SAMO ZA PUNCE, ponov. amer. naniz., 3/1Š 8.20 PESTRNA, ponov. igranega filma, 2/2 8.45 ŽIV ŽAV 9.30 ČEBELICA MAJA
9.55	NEDELJSKA MAŠA, prenos iz žup. cerkve, Sora pri Medvodah
11.00	GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 9/26
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	OPAZUJMO NARAVO, kan. poljudno-znan. serija, 1/12
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR KARAOKE
14.05 ZA TV KAMERO 14.35 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 13/26 15.20 MOJ OTROK ŽE NE, amer. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.50	HUGO-TVIGRICA
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	JESENSKI3X3
21.55	NEME PODOBE SLOVENSKEGA FILMA, dok. oddaja
22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA:
ČRNI KROG, ševed. nadalj., 1/5 HOBOTNICA, italij. nadalj., 2/22
SLOVENIJA 2
Opomba: Namizni tenis 16.15 do 17.00 (posnetek iz Novega mesta); SP v plesih 17.00 do 17.45 (posnetek iz Aalsneerja); DP v košarki 17.45 do 19.15 (prenos)
7.50 Video strani - 8.00 Naša pesem, 8. oddaja -8.35 Tedenski izbor: Planer šport; 9.15 V vrtincu; 10.05 Lahkih nog naokrog, 8. oddaja; 10.50 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; 11 .50 Nepomembna afera, nem. nadalj., 1/5; 12.40 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 5/5 -14.20 Euronevvs -16.15 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Biblija - 20.45 Ameriško srce, amer. film - 22.35 Shlomo Mintz igra Bacha, 3. del -23.15 Športni pregled
KANALA
8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show, 9. del -10.30 Imamo jih radi (oddaja o živalih) -11.20 Epikurejske
zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 11.35
Jr	•	/ i v .*.« n t/ !i_______
ametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -12.25 Video strani -16.15 Vreme -16.20 Muppet show (ponov.) -16.50 Karma (ponov.) -18.00
Albert Einstein (dok. oddaja) -19.00 Vreme :riia -19.30 So!
PONEDELJEK, 6. XI.
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Shlomo Mintz igra Bacha, 1. del; 10.35 Primer za dva (ponov.); 11.40 Turistična oddaja; 11.55 Sorodne duše, 2. epizoda angl. naniz. -12.25 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz., 9/22; 12.55 Hobotnica, italij. nadalj., 1/22; 13.45 Videošpon -14.30 Euronevvs -16.55 Športna sobota (rokomet) -18.30 Alpe-Donava-Jadran -19.05 Karaoke - 20.10 Resnični zahod, amer. dok. serija, 3/6 - 21.00 Izpod vinskih trsov, posnetek z Vinske gore - 22.30 Sobotna noč
7.00	Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Lepotica in gusar (ponov.) -10.15 Imamo jih radi (ponov, oddaje o živalih) -11.00 Kno, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.35 Večni krog (ponov.) • 12.25 Video strani -16.40 Vreme -
17.00	Splošna praksa (ponov. 45. dela avstral. naniz.) -17.55 Klic divjine (ponov. 6. dela nem. naniz.) - 19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.00 Vreme - 20.05 Zlati boben - 20.15 Splošna praksa (46. del avstral. naniz.) - 21.00 Brezupno reševanje (amer. film) - 22.35 Vreme - 22.40 Zima ubija (ponov.) - 0.35 Erotični film
9.15-0.20 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	OTROŠKI PROGRAM SVINČNIK PIŠE S SRCEM, oddaja o beguncih
10.20 VELIKI KIKIRIKI, lutkovna igrica
10.55	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKO SRCE, amer. film 12.45 ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov.
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 4/13 17.40 PRVI RANDI, slovaški film
18.00	SORODNE DUŠE, 3. epizoda angl. nanniz.
18.30	UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	UČITELJ, franc, nadalj., 6/24
20.55	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.40 POSLOVNA BORZA
22.50	SOVA
KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 5/20 HOBOTNICA italij. nadalj., 4/22
KANALA
19.05 Risana serija -19.30 Šolski video - 20.00 Vreme - 20.05 Klic divjine (7. del nem. naniz.) -20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Jeleni z zahoda (1. del amer. nadalj.)
SREDA, 8. XI.
SLOVENIJA 1
niča, italij. nadalj., 4/22 - 18.00 RPL - Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izo-br. serija, 25/26 -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 21.30 Omizje
9.15-0.10 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.00	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.15 KAPITAN POWER, amer. naniz., 19/22 10.35 TEDENSKI IZBOR
SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 11.05 IZOBRAŽEVALNA - POLNILO 11.30 IZPOD VINSKIH TRSOV ponov.
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponov.
15.50 OBZORJE DUHA
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25 OGLEJMO SI!, angl. dok. serija, 4/12
18.05	SIMPSONOVI, amer. naniz., 5/48
18.30	UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD., TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.18 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KAREL VELIKI, franc, nadalj., 5/5
21.00	GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE 22.40 SOVA:
FINA GOSPA, angl. naniz., 1/10 HOBOTNICA, italij. nadalj., 3/22
15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki m odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kromka-19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
KANALA
7.00 Video strani - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.25 Luč svetlobe (ponov. 550. dela) -10.15 Šolski video -10.45 Brlog (ponov. 22. dela Špan. naniz.) -11.30 Video strani - 12.00Novice -16.00 Novice -17.00 Zgodovina amer. podjetništva (ponov.) -17.30 Luč svetlobe (551. del) -18.15 Drakula (21. del amer. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Šolski video - 20.00 Sirene (9. del amer. naniz.) - 20.50 Unpato - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Novice - 22.35 Gost pike na A - 22.50 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.25 Video strani
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.55 Tčdenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.10 ; /Studio City; 16.20 Simpsonovi, amer. nartiz., 5/ 48 - 16.45 Sova (ponov.): Fina gospa, angl. naniz., 1/10; 17.10 Hobotnica, italij. nadalj., 3/22 -18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon • 20.05 Univerzitetni razgledi - 21.00 Roka rocka - 22.00 Svet poroča - 22.30 Druga Evropa, angl. dok. nadalj., 6/6
7.00 Video strani - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.45 Luč svetlobe (ponov. 549. dela amer. nadalj.) - 9.55 Novice -10.15 Šolski video (ponov.) -10.45 Drakula (ponov. 20. dela amer. naniz.) -11.10 Državnik novega kova (ponov. 7. dela angl. naniz.) -11.45 TV prodaja -12.30 Video strani -16.00 Novice -17.05 Risana serija -17.30 Luč svetlobe (550. del amer. nadalj.)
18.15 Brlog (22. del Špan. naniz.) -19.00 Pika na "Ofcls' '	.......
A -19.30 Šolski video - 20.00 Hermanova glava (10. del. amer. naniz.) - 20.30 Zgodovina amer. podjetništva (dok. serija) - 21.00 Živeti danes -21.30 Državnik novega kova (8. del angl. naniz.) - 22.00 Maručini kristalil (vedeževanje v živo) - 22.35 Gost pike na A (ponov.) - 22.50 TV prodaja - 23.10 Video strani
DOltNJSKE
B
BELE KRAJINE
STU
io
fi
k 1
103.0 MHZ
LMDmfa gUsba - 6.45 Kmetijski veti -9.00 Poročila in 11.00 Poročija- ^ Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali ogM 15.00 Poročila - 17.00 Oddaja zajčje nike -18.00 Poročila - 18.30 Otrošk daja - 20.00 Rockovski sprehod -Ploščati vrhovi
PETEK, 3.11.

eni - 22.00 Kviz z evergreem - Z4.w skok
Dobrojutro s Suhorja- »Ju .(eV 9.00 Poročila - 9.15 Predstav
ČETRTEK
mssssgs&gg
Sraka ima dolgi ren -18.00 Pot0*;,.. »ost Obisk-21.00 Sc I|or Podpečan -
NEDELJA, 5.11.
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje-13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba
PETEK
ncu&Ldrt, 9.H.	„ .... _9.3O
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA
. saaags
ba - 14.30 Dobro jutro s Suhooa l^ °o vitev)-15.00 Poročila-16.00K^obisk-Poročila - 20.00 Cinca Marinca 22.30 Ves ta jazz
_ 11 00 j
6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time)
PONEDELJEK
TOREK, 7.11.	tiiskinaS
5.30 Domača glasba - 6.45 K*»eM0bv«; veti - 9.00 in ll.OO Poročila -tila, osmrtnice - 12.30 Mah Poročila -15.50 Nagradnikviz- v daI)ce. vse -18.00 Poročila - 20.00 W^’grass'
tcchno, pop - 22.00 Country 23.00 Romantika
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -.15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -.17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18:20 Kronika -19.30
-	24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 -
Obvestila, osmrtnice - 2-3°1"s-1?00 15.00Poročila-16.00Balkanexp akclJa Borza dela - 20.00 Stari rockerjr
22.00 Folk&etno glasb-
104.5
RADIO 1 (\ '05’’ -mir.
107.3 Vil II V/ 107,
ognjišči:
,•1. ,52-1,-16 I
STOMATOLOŠKA
ORDINACIJA
Zagreb, Gunduličeva 20/1
tel. 00-385-1-431-883
PREGLEDI
POPRAVILA
PROTETIKA
BERANKI
10.15-0.15 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 9/13
11.15 AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija, 3/5
12.05 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN
13.00	POROČILA
15.35 TEDENSKI IZBOR
GORDIJSKI VOZEL MAMIL, amer. dok. film 16.20 BIBLIJA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	SORODNE DUŠE, 4. epizoda, angl. naniz.
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.45	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	FILM TEDNA
LEPOTICA DNEVA franc.-ilalij. film
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 7/22 HOBOTNICA, italij. nadalj., 5/22
SLOVENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.55 Zgodbe iz školjke -15.25 Tedenski izbor: Karel Vfeliki, fran. serija, 5/5; 16.15 Sorodne duše, 3. epizoda angl. naniz. -16.45 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz., 5/20; 17.10 Hobot-
>V**1Jrs«r
DESpt
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice S,ucl'a £‘"jenl^ skega lista dodelil nagrado Tončki Forjan iz Ljubljane. N Jz> stitamo!	ure,je
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do teden takšna:
1 (2) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 2(1) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK
3	(5) Če ženska nosi hlače - ANS. MIRA KLINCA
4	(4) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK
5	(6) Vračam se tja, kjer sem doma - ANS. KRIM
6	(9) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
7	(3) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN
8	(7) Zakonska barka - ANS. STOPAR
9	(8) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA
10	(-) Postal sem očka - SLOVENSKI KVINTET	M
Predlog za prihodnji teden: Napitnica - SLOVEN
KANTJE	^ ^
-------------------------------------------"
KUPON ŠT. 44
A\)lv
Glasujem za:_
Moj naslov:
i
i
Ka sar »am ■ Kaj s brezi Pitja' sploh Bi še
>i še Poter
smisli
tebi
ntala
fisve
daj,
stim
Jbogi
pelav
l'tn,i le na le lasi Paso Ne; »le, sveti
Te, Ni, Sli"/ Posv, Pbisk ]“tn i ,da 'trt
hipa
S»0s
stop;
»Ti, M. C fi st
olo
vser
Na
Si1
Nsi
viče
»eka
botru
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68009 N»
\

(Hi
§*m 6® I $ M I fic
denar, povsod
SAMO DENAR
Kaj sploh je denar? Pravzaprav je °samo kos popisanega papirja, ki I k® veliko pomeni. Zares veliko. fal sploh je človek brez denarja,
I fez hstega popisanega koščka pa-®*? Nič, čisto nič! In če denarja | , h ne bi bilo? Bi bilo veliko bolje?
I °'se prihajalo do nesoglasij? Bi bili f°.en' vsi enaki? Pravzaprav nima r 's)a> da se sprašujemo, kaj bi bilo, bilo. Denar je. Ta mogočna, a '?a stvarca straši po naših domo-S' razdira družine in kroji poslov-Sonce sicer še vedno kdaj pa aJ posije in nameni srečo tudi ti-J? najbolj zaničevanim, najbolj dpu.®lrn' ^ ie t0 dovolj? Resnica in . avnost sta se vedno borili z denar-, “J. toda sta vedno izgubili. Zakon L, 3strani denarja. Denar pa... Th ast bogatih, pomembnih mož. Ti ti d° Steber države in sveta. Tisti pa, in i„en?rja nimajo, so nepomembni svet Čbrobni stebrički, brez katerih tdjub vsemu lahko obstaja. MATEJA BIZJAK, 8. razred novinarski krožek „ OS JOŽETA GORJUPA, KOSTANJEVICA NA KRKI
PRI ŽUPANU
otroka vsako leto vključuje S(l» ®es'° “Teden prometne varno-Po ’ zaJo smo takrat kar nekaj ur ebj^t"! tej tematiki. Učenci smo
Hin n?varna mesta v našem krati d/ic	KaJ bise dalo naredi-
čitr, |IJ,a mesta postala varnejša. V tuna	oktobra, smo obiskali
• - ,Ua g- Jožeta Peternela. Zbrali v sejni sobi. Našo šolo smo za-
st0ns5 ' 29“' SODI- ^aso solo smo za-iiifi e..Etika iz 6.r., Barbara iz 5.r. jel Ja.tz4.r. Župan nasje lepospredi sT'Sab smo mu težave, s kaleri-S0|oe.Vs?k dan srečujemo na poti v VS lz nje, ter svoje predloge, vedaj ^ Pozorno prisluhnil in po-
ipanj? Qa se vseh težav zaradi po-Oijlj^afji8 denarja ne bo dalo rešiti.
.s i:
borni naredilo v našem kraju, da ttcenci na cesti bolj varni.
TINA KUKEC, 4.r. OŠ Tržišče
Okjiubl' nam jej da nas bo kmalu v|fe. ■ Na koncu smo dobili send-neka]n S0*t l,Upam, da se bo vsaj
VOJNA, UPANJE, TOLERANCA, MIR
Pred nedavnim je bila v Gyoru na Madžarskem mednarodna potujoča likovna razstava na temo “Vojna, upanje, toleranca, mir”. Otvoritev in prireditev sta bili na OS v Gyoru Gyakarlo Altalanos Iskola. Prireditve seje udeležilo tudi 8 učencev naše šole pod vodstvom likovne mentorice Janje Flisk. Učenci so izdelovali okrasne predmete iz umetnih perl, plesali čardaš, izdelovali figurice iz ličkanja, pekli krompirjeve polpete, pripravili pa so jim tudi proslavo, na kateri ni manjkalo športnih in glasbenih nastopov. Na otvoritvi je udeležence prav prijazno sprejel sam mestni župan. Posebnost srečanja je bilo slovo, saj so vsi spustili v zrak balon kot simbol miru, bilo paje zadnje srečanje. (Prvo je bilo v Gradcu v Avstriji, drugo na naši šoli v Sevnici, tretje pa v Monoštru na Madžarskem.) Mirovniki pa ne bodo mirovali, saj zavzeto iščejo nove oblike sodelovanja. Naj upanje, strpnost in mir zbližujejo in povezujejo ljudi!
JANEZ ZEMUAK, 5.e novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica
GOTIKA NA SLOVENSKEM
Zadnjo sredo v septembru smo imeli učenci višje stopnje osnovne šole kulturni dan. Sedmi in osmi razredi smo si v Ljubljani ogledali razstavo Gotika na Slovenskem. Odšli smo v Narodno galerijo, Cekinov grad in Cankarjev dom, kjer smo si ogledali veliko dvorano. V Narodni galeriji smo si ogledali prvi del razstave Gotika na Slovenskem, potem pa še v Cekinovem gradu. Kaj sploh je gotika? Tb je obdobje pred barokom, v katerem so imele največji pomen cerkve. Le-te so se odpirale s širokimi in visokimi okni, skozi katere je prihajalo več svetlobe. Cerkve so bile tudi zelo visoke. Učenci petega in šestega razreda pa so se odpeljali na Bizeljsko, kjer so si ogledali razstavo Gotika na Kozjanskem. AJDA KRHIN, 7. razred novinarski krožek OŠ JOŽETA GORJUPA, KOSTANJEVICA NA KRKI
PRVIČ SEM LIČKALA
Pri mamičini sestri so v soboto, 14. oktobra, ličkali koruzo. Vedno sojo ličkali sami, letos pa so se odločili, da nas povabijo. Tega sem bila zelo vesela. V garaži nas je čakal cel kup koruze, zraven pa klopce. Pričeli smo z delom. Zraven smo vseskozi poslušali radio, veliko smo se pogovarjali in smejali, vmes kaj prigriznili in popili. Koruze je bilo veliko in smo delali kar nekaj časa. Ko smo bili na polovici, bratranec Matic vpraša:” Kdaj bo pa odmor?” Ttko sem se smejala, da bi kmalu padla s klopi. Med vožnjo domov sem mamici rekla, da bom tudi drugo leto odšla pomagat ličkati koruzo. Mami meje pogledala in se mi nasmehnila.
MAJA REPOVZ, 5.r.
OŠ Milana Majcna, Šentjanž
ŠOLA V NARAVI
Učenci 6.r. smo 9. oktobra odšli v šolo v naravi v Javorniški Rovt. Stanovali smo v domu Trilobit, ki stoji ob manjšem jezeru. Tamkajšnji ljudje so nas zelo lepo sprejeli. Vseh pet dni smo se imeli prelepo in kar je najvažnejše - naučili smo se marsikaj novega. S kanuji smo veslali po jezeru, streljali z lokom, plezali po umetni plezalni stezi, raziskovali okolico, lovili ribe, merili slap, v potoku lovili živali enodnevnice in jih opazovali z mikroskopom. Naš vsakdanji urnik je bil zelo pester: po jutranji telovadbi in zajtrku smo odšli na kakšen pohod, zvečer pa smo zaradi vseh doživetij ponavadi komaj zaspali. Lepo se zahvaljujemo učiteljem, da so nam omogočili šolo v naravi. Ali ne bi bilo krasno, če bi bila tudi prava šola takšna?
KATARINA NOVAK, 6.r. novinarski krožek OŠ Dolenjske Tbplice
PROJEKTNO DELO
V osnovni šoli Šentjernej smo v letošnjem šolskem letu začali z drugačnim delom pri urah razredne skupnosti. Učenci od prvega do os-, mega razreda smo si skupaj z učitelji izbrali projekte za letošnje šolsko leto. Naj vam predstavimo naslove naših projektov: 1. razred: živali, naše prijateljice; 2. razred: naša družina in moj dom; 3. razred: iz babičinega lonca, naše vasi, uporabnost odpadne plastike, 4. razred: šolski okoliš, življenje teče, igrače in igre nekoč in danes.
DOPISNIŠKI KROŽEK OD 2. DO 4. RAZREDA OŠ ŠENTJERNEJ
NAJBOLJ LOGIČNI V RIBNICI IN SODRAŽICI
KOČEVJE - Nedavnega regijskega tekmovanja v logiki seje udeležilo 51 učencev iz osnovnih šol iz Sodražice, Ribnice in Kočevja. Tekmovalna komisija v sestavi: Marija Ahčin iz Ribnice; Sandi Bižal, Tbmaž Cokan in Lidija Gornik (vsi iz Kočevja) in Vida Čampa iz Sodražice je izdelke učencev ocenila tako: peti razredi: 1. Damjan Adamič (Sodražica), 2. Mojca Delač (OŠ Zbora odposlancev KO) 3. Tea Plot (OŠ Ob Rinži KO), 4. Helena Ilc (Rij; šesti razredi: 1. Zvone Klun (SO), 2. Romana Žagar, 3. Bojan Žagar (oba Ob Rinži), 4. Gregor Košir (Zbora odposlancev); sedmi razredi: 1. Jasna Oražem (RI), 2. Mitja Papež (Ob Rinži), 3. Gregor Ambrožič (RI), 4. mesto pa sta si delila Ana Buzuk (Ob Rinži) in Toni Škulj (SO); osmi razredi: 1. Igor Lakota (RI), 2. mesto sta si delili Anja Žnidaršič (Ob Rinži) in Polona Mihelič (SOI, četrto mesto pa sta si delili Adrijana Djokič in Ana Gorše (obe Zbora odposlancev KO).Tekmovanje so z denarnimi prispevki podprli in omogočili: Gostišče Dogar, Gostilna Lovšin, OŠ Ob Rinzi, OS Zbora odposlancev, Protect Bižal, s.p., Vitomir Savič in avtorji biltena učiteljskih seminarjev iz logike Matija Šenk, Katarina Kurent in Tbmaž
Cokan' TOMAŽ COKAN in SANDI BIŽAL
AVŠA OSTANE AVŠA
Neko dekle iz moje okolice se mi zdi avša. Kadar jo vidim, se mi zmr-dovaje smehlja in me hinavsko pozdravi. Vedno ima kaj pripomniti. Nekega dne, ko je še hodila na to šolo, se mi je pa res zamerila. Ko je zzazvonilo, smo vsi zdrveli iz učilnic v druge učilnice, zato nas je bilo na hodnikih polno. Nato sem jo videla, kako si popravlja frizuro. Ko je prišla do mene, se je vame zaletela in se delala, kot da ni nič. Mislila si je, da je najlepša na šoli. Zmeraj, kadar sem prišla na stranišče, sem jo videla, kako se gleda v ogledalo, si popravlja frizuro, včasih pa se je tudi šminkala. No, sedaj je že starejša, ampak se mi zdi, da je taka kot avša. Nosi grozne obleke, druži se s samimi takimi prijateljicami, ki niso nič drugačne kot ona. Do sedaj se ni še nič spremenila in mislim, da se tudi ne bo in bo ostala taka avša, kot je
Scdaj'	MAJA RAČIČ, 7.r.
OŠ Cerklje ob Krki
HUDA JE SLEPOTA V SRCU, NE NA OČEH - O tem so se prepričali vsi obiskovalci prireditve na Dolah pri Litiji, ko so se predstavili s svojim igranjem: Digeser iz Nemčije ter recitatorji Nacetovih pesmi. Na-dia je stara 18 let in že od rojstva slepa, vendar so starši kmalu odkrili njeno glasbeno nadarjenost in ji jo pomagali razviti. Želela se je predstaviti na Dolah, v rojstnem kraju svoje mame, in to ji je več kot uspelo. Občinstvo jo je nagradilo z burnim ploskanjem. Nadio spodbuja glasba k uspehom in novemu znanju, obljubila pa je, da bo svoje za zdaj še skromno znanje slovenščine dopolnila ob naslednjem obisku. Ta dan pa je bil posvečen še 101. obletnici rojstva njihovega posebneža in pesnika Ignacija Kotarja. Zlasti starejšim je še v spominu njegova vedra podoba pesnika Naceta, ki se je rad vračal h koreninam in izvoru življenja. Na sliki: Nadia v krogu družine po nastopu (Jožica Vrtačnik)
Ka—M1	. 1 I	'	IHII I —llf	" ' X
POHITELI S KOLESARSKIMI IZPITI - Pred kratkim so imeli izpite
za vožnjo s kolesi učenci četrtega razreda osnovne šole Dobrepolje. Skupno jih je opravljalo izpit 38, vodja kolesarskega krožka Jože Miklič pa je ob tej priložnosti povedal, da njihovi šolarji doslej niso bili udeleženi v prometnih nesrečah, izpite pa so imeli prejšnja leta spomladi, letos pa je lepo vreme omogočilo izpite že jeseni. (Foto: J. Primc)
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJALOKA tel.: 064/61-30. fak^637*34-261
Vam v Ljubija pohištvene^ sejm od 7.-12. nov/95
za OKNA. “tCjr
prodajnih mestih po Sloveniji ponuja:
VRATA, POLKNA,
+SEJEMSKI
POPUST
5%
-možnost dolgoročnega kreditiranja do 60% pogodbene vrednosti
JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica lalcev 2, tel. fax: 068/323-444 JAKMELEKTR0 Radeče
- METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 KERA TRADE Zagorje ob Savi ^_____ - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236	MK TRGOIMPEX Kočevje
KRKA, p.o., Novo mesto
I^KRKK
KRKA, p.o., Novo mesto sporoča 80.000 vpisnikom delnic okvirne rezultate javne prodaje delnic, ki je potekala od 15. septembra do 14. oktobra 1995.
I. Javna prodaja delnic za certifikate
Vplačila fizičnih oseb s certifikati so za 187% presegla razpisano število delnic. Skladno z zakonom se zaradi preseženega vpisa izhodiščna prodajna cena delnice 5.418 SIT poveča za 30%, tako da znaša končna prodajna cena delnice za certifikate 7,043 SIT. Za vpis Krkinih delnic se upošteva okvirno 45% vrednosti posameznega vloženega certifikata.
Vplačila pravnih oseb se izločijo.
2. Javna prodaja delnic za gotovino
V javni prodaji delnic za gotovino vplačila niso presegla razpisanega števila delnic, zato bodo vplačani zneski upoštevani v celoti. Cena delnice ostaja enaka izhodiščni ceni in znaša 8.310 SIT.
Vsem vpisnikom delnic se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
NE SAMO JEMATI, TUDI DAJATI - Črnomaljcem dobro poznana trgovina Krajcars poslovalnicama na Kolodvorski 18 in na Ulici Staneta Rozmana 1 je v začetku oktobra odprla poslovno enoto, samopostrežno trgovino Krajcar 3 v Kanižarici pri Črnomlju. Še posebej je mamljiva mesnica. Res pa je, da "Krajcarji'’ ne samo jemljejo, ampak za svoje kupce pripravljajo bogata žrebanja. V petek so med mlajše kupce razdelili veliko sladkih nagrad. Žrebanje so popestrili s karaokami, na katerih so si najpogumnejši zaslužili še dodatne sladke nagrade. (A.G.)
Ljubljana
od 10. oktobra 1995 do 14. januarja 1996
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad
MEDNARODNA RAZSTAVA
VSE O SRCU
iŠffijjfit), OAEVVOO
DNEVI ODPRTIH VRAT
od 2. do 4. novembra v AVTO-HIT-u Podbevškova 4, v Novem mestu
TESTNE VOŽNJE Z VOZILI RACER, NEXIA, ESPERO FORD MONDEO TDi ATRAKTIVNA VOŽNJA Z AVTOM FORD TAUNUS 1.6, LETNIK 1963 POPUSTIod 3—7% in nagradno žrebanje Nakup po sistemu staro za novo. kredit, leasing Obiščite AVTO-HIT na Podbevšfcovi 4, v Novem mestu tel/fax: (068) 26-077,341-300
zavarovalnica triglav«.
Poslovna enota Novo mesto Novi trg, Novo mesto
Ali ste zadovoljni s svojo službo?
Ali ste zadovoljni s svojim zaslužkom?
Želite postati sami svoj šef?
Bi radi imeli finančno varnost?
To vam je dosegljivo: s prodajo zavarovanj iz življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav, d.d.
Če ste komunikativni in ambiciozni, nam pošljite pisne prijave z življenjepisom na gornji naslov do 17.11.1995.
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	1 učitelja slovenskega jezika - profesor
2.	1 učitelja matematike - profesor
3.	1 učitelja biologije - profesor
4.	1 učitelja za poučevanje strokovnih predmetov v lesarstvu - dipl. inž. lesarstva
5.	1 učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov -praktični pouk - vaje - višja medicinska sestra
Prosto delovno mesto pod št. 1 razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom; pod št 2, 3 in 5 za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom - za nadomeščanje porodniškega dopusta; pod št. 4 razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
Ti

TANIN iz Sevnice ponovno odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA.
Les vam tudi posekajo.
Informacije po telefonu 0608/41-349.

študentski servis maribor, p.e.Črnomelj 1961
skupna
priložnost
IMATE OBČASNO VEČ DELA.KOT GA LAHKO OPRAVITE SAMI?
NUJNO IN HITRO POTREBUJETE DELOVNO SILO?
KAKO REŠUJETE TEŽAVE, KI SE POJAVIJO V TAKIH PRIMERIH? ALI VESTE, DA VAM LAHKO POMAGAMO Z DIJAKI IN ŠTUDENTI? IN DA JE TO ZA VAS NAJUGODNEJŠA OBLIKA ZAPOSLOVANJA DELAVCEV?
Pokličite nas in z veseljem vam bomo pomagali.
Poleg POSREDOVANJA DELOVNE SILE vam nudimo tudi kvalitetno FOTOKOPIRANJE in VEZA VO po najugodnejših cenah. Delamo: ob delavnikih od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure.
ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR, P.E. ČRNOMEU Ul. Mirana Jarca 4, tel./fax.: 068/52-059
d. d. 1. J U H I- JANA
ENOTA KRŠKO
LASTNIKI GOZDOV, KMETJE
Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja, bukova drva in brusni les smreke/jelkel
Vse informacije na tel.: (0608) 22-840 in 21-210.

KAKOVOST 2000
d.o.o.
Prvo specializirano podjetja na Dolenjskem in v Beli krajini za:
- izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001,9002 ali 9003/
- presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti - izobraževanje iz področja upravljanja kakovosti
POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO!
68000 NOVO MESTO Tavčarjeva 2 tel./fax.: 068/341-111


PE AGROSERVIS ..... IKA IZBI&
Knafelčeva 2, NOVO MESTO VCj
Tel. 068 321-479	(/GODNE
S
VULKANIZERSKA DELAVNICA
za osebna in tovorna vozila ter kmetijske stroje delovni čas: pon.-pet. od 7. do 18., v sob. do 12. ure
PNEVMATIKE:	AKUMULATORJI:
•	YOKOHAMA	- VESNA
•	SAVA	- TOPLA
•	SEMPERIT	- FIAMM
•	MICHEL1N
•	KUMHO	HLADILNA	TEKOklSo
•	BANDAG (obnovljeni avtoplašči) * BARUM
I PRI NAS KUPLJENE PNEVMATIKE IN AKUMULATORJE ^ ZA OSEBNA VOZILA NAMESTIMO BREZPLAČNO!
Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto
Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o prlveti pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obvezn Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (U • RS št. 71/94) Zakona ter ponudbe Sklada z dne 03.02.1995
ORGAN UPRAVLJANJA	-
ISKRA ELEKTROLITI, D.O.O., STARI TRG 36, MOKRONU
ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE
Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKU ^
1.	Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v < ISKRA ELEKTROLITI, D.O.O., MOKRONOG, Stari trg 36, in sicer, ^
1.1 20,0% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 5,88% osn nega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve,
1.2.40,0% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 11,76% osn nega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa.
2.	Ponudba se nanaša izključno na upravičence, kot jih opredeljuje za
2.1.	zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce ISKRE ELEKTH D.O.O., MOKRONOG, Stari trg 36.
2.2.	ožje družinske člane zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da_v,e_ nost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe lovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega oe ^ namenjenega interni razdelitvi, in zgolj za preostanek p°slovneg ^ leža, do vrednosti poslovnega deleža, namenjenega interni raza ^
3.	Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic.
4.	Prodajna cena 20,0% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki J® ^
5,88% osnovnega kapitala družbe, z uporabo načina interne raz znaša 8.628.040,10 SIT.	,. gna|<
5.	Prodajna cena 40,0% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki J® ^
11,76% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjeg
kupa, ob upoštevanju 50% popusta znaša 8.628.040,10 SIT.
6.	Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo niških certifiktov iz 31. člena ZLPP oziroma potrdil za manj izP ®.xgnd neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPP, pri čemer morajo uprav najprej uporabiti potrdila in šele nato lastniške certifikate.
_	- s - % -	i	•''7 i7#
Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v 90,ovi^25.a ročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne pla°e
člena ZLPP oziroma lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP
ilača z 9°'
7.1. Kupnina ali del kupnine, ki se v okviru notranjega odkupa P^c eV tovino, se revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen; za dn mesecu, v katerem se izvršuje plačilo ter za katere še uradno n ^ tovljen indeks drobnoprodajnih cen, se uporablja zadnji uradn tovljeni indeks drobnoprodajnih cen za pretekli mesec.	• ,rg
8. Organ upravljanja ISKRE ELEKTROLITI, D.O.O., MOKRONOG, „ 36, poziva upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te P°n Ojjjo tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe pisno sp 0d svojo pripravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notr? Lav kupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev bo organ upravlja J estj|
skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona Pisn° i(*enci Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., o tem,ali bodo uprav sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej P°nUnfjoG, Organ upravljanja ISKRE ELEKTROLITI, D.O.O., 62344 M°kR(;,8 pO-Stari trg 36, poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od obla^|ožij° nudbe v tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe P pp0zi-potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena z roma lastniške certifikate.	_ jpe
10.	Upravičenci predložijo potrdila oziroma certifikate na sedežu ^ ISKRA ELEKTROLITI, D.O.O., MOKRONOG, Stari trg 36, vsak u
dan med 13. in 15. uro.	zjrort,a
11.	Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila ° g|0■
lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Repu° ^pji-venije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansk Ženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih.	g^d®
12.	Če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave ne bi Pred'0^h|<o uP" potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih. ^0pii ravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice p°
z«
neposredno pri Skladu.	Dnji<a
V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zast P jp-sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v
, razknjiženih P°'
terne razdelitve in notranjega odkupa Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razKn)l‘j^e pr®' trdilih oziroma lastniških certifikatih iz prejšnje točke te ponU idejo na skupnega zastopnika upravičencev.	tej po-
13.	Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem P ^ (jp-
nudbi bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejete9 ki b°. ravnem odboru Sklada in v obliki enotnega poslovnega dele ^p0 te) na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičen ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti-	^ez-
14.	To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svoj
nosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko sta J^i i® oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni P y prn-dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakrsrV^ pfavi-čevžinje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sreds ■ u(jt»e cah ali obveznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te " ^ttj
15.	Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sode pr. pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu d
gospe DUŠANKI MIKEC
ISKRA MOKRONOG;
d .o°
m
AVTOMOBIL, KI NUDI ŠE VEČ
•TAVRIA euro že od.............■rnTTr^.. 8.990 DEM
•TAVRIA lux že od	9.800 DEM
/SERV|S	GENERALNI ZASTOPNIK
/ DODATNA OPREMA / ORIGINALNI NADOMESTNI DEU / UGODEN KREDIT (do 5 let brez pologa)

d.9-9-
Mala Loka 15, 6 1230 Domžale tel 061/372 333. 1612 164. 1612 174 fax. 061/373 151
•AVTORNISH Ljubljana 061/573-490»AS ZORMAN Mengeš 061/737-041 »AVTOSERVIS PIŽEM Domžale 061/372-333*reimP£X, Maribor 062/227-545» AS VOŠNIK Maribor 062/632-015»TIPO Murska Sobota 069/31-250» MIKLAVC Radlje ob Dravi 0602/72-736»KUNČNIK IVAN Radlje ob Dravi 0602/71-686»
AS BOKALJ Naklo 064/48-769»AMBIENTA TRADE Kranj 064/223-690»HEUX d.o.o. Kranj 064/224-149 •VAŠ AVTO Celje 063/441-609»AS HIMELRAJH DRAGO, Radenci 069/65-710»AS KLOBASA, Sv. Trojica J>62/721-006»AVTO ERTL, Ptuj 0609/623-825
ZAHVALA
Tiho prihaja mrak,	Srce, zakaj drhtiš?
plah je njegov korak,	Česa, povej, se bojiš
ni ga čuti.	v tej minuti.
(O. Župančič)
V 92. letu starosti se je ustavilo plemenito srce in ustvarjalna misel našega dragega
prof. JANKA JARCA
Od njega smo se poslovili v petek, 27. oktobra 1995. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in delo: dolgoletnim stanovskim prijateljem, Svetu mestne občine Novo mesto, Dolenjskemu muzeju, Televiziji Novo mesto, prijateljem, znancem in sosedom. Hvala g. županu F. Koncilji, g. ravnatelju Z. Piclju in zgodovinarju dr. S. Grandi za poslovilne besede na žalni seji, kjer ste izrekli priznanje in zahvalo njegovemu delu za kulturni razvoj Dolenjske in Novega mesta. Hvala doktorjem in medicinskim sestram Odseka za intenzivno nego in Odseka za bolezni srca in ožilja Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso strokovno in človeško pomoč v najtežjih trenutkih. Na željo preminulega smo položili njegovo žaro v večni mir v ožjem krogu prijateljev in
družine. Hvala za izraze sožalja.
Z njim v nepozabnem spominu Minka in Ivanka z družinama in drugo sorodstvo Novo mesto, Črnomelj, Ljubljana, Reka, Lakewood—ZDA
—x	ZAHVALA V	Tišina, tišina, jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, *•£ V	ostale z menoj so besede slovesa, 1	ko listje rumeno, ki pada z drevesa £_	P° nepremagljivi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, brat, stric FRANC HORVAT iz Hudovernikove 8, Ljubljana j?krena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti na Žale. Tvj*la za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in besede slovesa. Zahvaljujemo se dr. Tršanovi in osebju Onkološkega inštituta, Posebno dr. Vovkovi, za skrbno nego in trud, kakor tudi druži-atna Vogrin in Dimkarovski iz Ljubljane za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Ljubljana, Črnomelj		ZAHVALA fr	Tife	V 69. letu starosti nas je po kratki in težki 2	Ju	bolezni za vedno zapustila draga mama, *	j	stara mama, sestra MARIJA STONIČ roj. Jakša Cankarjeva 4, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi kolektivu Rudnika Kanižarica, sodelavcem Iskre Semič in W.A.M. Tricots Črnomelj, Društvu upokojencev Črnomelj,pevkam, pogrebnikom, dr. Čehovi in ostalemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g. Hitiju za organizacijo pogreba ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Tomislav, hčerki Dušanka in Mimica z družinami ter ostalo sorodstvo		.	ZAHVALA v hladno sem zemljico legla. K *»£* flp	V 28. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustila naša draga žena, nta-'	mica, hčerka, sestra, teta, snaha, svaki- MAJDA KOS roj. Šuštaršič Pluska 7 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence, cvetje in sveče ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.vPosebna hvala kolektivom Krka Novoterm, Trimo Trebnje, OŠ Trebnje, učencem 2.d, učiteljem in učencem podružnice Šentlovrenc, g. ravnatelju za poslovilne besede, pevcem iz Šentlovrenca, gostilni Šeligo in g. kaplanu za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki jo boste ohranili v spominu. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi		
					
|2pf||jr	ZAHVALA B	Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, 1 , »	HTV 11	bolezen je bila močnejša \	f	od življenja. ' V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat in miM NACE TOMŠIČ z Volčjih Njiv 5, Mirna J(kren° se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki cv TaiP kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje ter darovali in sveče. Posebna zahvala Pljučnemu oddelku Splošne mice Novo mesto, KZ Trebnje, pevcem, ge. Logarjevi za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. C	 Žalujoči: vsi njegovi		H str	Nepričakovano nas je za vedno zapustila jjKr	naša draga sestra, teta in svakinja z Gabra pri Semiču 16 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče,. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, sosedi ge. ligi Špringer za besede slovesa in g. Kukarju za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v spominu. Vsi njeni		ZAHVALA Hj Niti zbogom nisi rekla Hk $ niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano. ’ . v srcih naših boš ostala. '	_	W V 70. letu starosti nas je nenadoma zapu- mr* ‘"*r*	stila naša draga žena, mama, stara mama-babica, sestra in teta 2	jL	EMILIJA- ^	■ MILKA BIZJAK roj. Žabkar Kržišče 11, Raka Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,, prijateljem, znancem, sodelavcem NE krško, Safe Invest Krško, ZZZS OE Krško ter ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala osebju ZD Krško in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni 	-f--*
ZAHVALA
Mama, utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce.
Le sledi ostale so povsod, od deta tvojih pridnih rok.
Rada si delala, rada živela, zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenila si.
18. oktobra je v 84. letu starosti tiho in za vedno odšla od nas naša draga, dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, teta in tašča
MARIJA JARC
V g. .	iz Vrbovca 18 pri Dobrniču
2tia °bok' žalosti z bolečino in grenkobo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, gal,ncern’ sosedom, vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli poma-ter"> z nami sočustvovali, darovali toliko lepega cvetja, sveče, sv. maše, izrazili ustno in pisno sožalje cifislf °in° v tako ve^*cem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo medi-ja; *emu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZD Trebnje za vso skrb in nego v Op b°lezni, kolektivom Dolenjke, Komunale Trebnje, Osnovne šole Stopiče, osebju Gostilne ^ara, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za molitev na domu in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
I

A:	m m *► *y	ZAHVALA Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetu je smrt. zatrla mi nado za nado podrla načrt za načrt. (Gregorčič)
»	V 6. letu starosti nam je kruta bolezen iztrgala iz naših rok ljubljenega sina, vnučka, nečaka in bratrančka
!	MATICA MLAKARJA
	
	iz Dol. Kamene 11
Ob boleči izgubi najinega sinka iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje ter našemu sinku podarili toliko lepega cvetja in sveč. Hvala kolektivu DZS Novo mesto in Ljubljana, prevoznikom v podjetju B AKS, KS ter ostalim za denarno pomoč. Posebna hvala dr. Anžič in osebju Hemato-onkološke klinike Ljubljana, dr. Miri Kramar za vsestransko pomoč in tople poslovilne besede, g. župniku za sočutno opravljen obred, pogrebnikom, pevcem iz Šmihela in g. Herini za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste našega Matica imeli radi in ga v tako velikem številu spremili k preranemu počitku.še enkrat iskrena hvala!	
	Žalujoči: mamica in oči ter vsi njegovi najdražji
2* (2412), 2. novembra 1995
DOLENJSKI LIST
crpn crp rp [TTn n=) r\[-| n/7 /7.	97 /A [Ml n H\/TI M TEDENSKI KOLEDAR — KINO - KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM
m U rara	I^/A\1]\JLIIMJ/A\ —razno — službo dobi-službo išče — stanovanja — preklici — čestitke -ženitne ponudbe — zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 2. novembra - Dušanka Petek, 3. novembra - Just Sobota, 4. novembra - Drago Nedelja, 5. novembra - Zahar Ponedeljek, 6. novembra - Lenart Torek, 7. novembra - Ernest Sreda, 8. novembra - Bogomir
LUNINE MENE
7. novembra ob 8.20 - ščip
kino
BREŽICE: Od 2. do 5.11. (ob 18. uri) mladinski film Willy II. Od 2. do 7.11. (ob 20. uri) romantična komedija Romanca v Miamiju.
ČRNOMELJ: 3. in 4.11. (ob 20. uri) zgodovinski ljubezenski spektakel Pogumno srce. 5.11. ob (18. in 20. uri) film Taksist.
KOSTANJEVICA: 4.11. (ob 20. uri) Pustolovski kriminalni film Kongo. 5.11. (ob 18. uri) znanstveno fantastični film Gospodar lutk. 5.11. (ob 20. uri) film Ga. Parker in njeni.
KRŠKO: 2. in 3.11 (ob 20. uri) in
5.11.	(ob 18. uri) ameriški zgodovinski spektakel Prvi vitez.
METLIKA: 3. in 4.11. (ob 20. uri) film Taksist. 5.11. (ob 18. in 20.15) zgodovinski ljubezenski spektakel Pogumno srce.
NOVO MESTO: Od 3. do 8.11. (ob 16. uri) akcijski film Resnične laži. Od 3. do 8.11. (ob 18. in 20. uri) kmedija Ko si spal. (Opomba: 7.11. ni kino predstav.)
SEMIČ: 4.11. (ob 20. uri) in 5.11. (ob 18. uri) ameriška komedija Mas-kči
ŠENTJERNEJ: 4.11. (ob 19. uri) pustolovski kriminalni film Kongo.
4.11.	(ob 21. uri) znanstveno fantastični film Gospodar lutk.
• UŠESA NA PLATNU - NOVI ZVOK V KINU
Po Filmskem potepu, reviji petih klasikov, so se v nedeljo za štiri dni zaprla vrata novomeškega Doma kulture. V dvorani namreč montirajo digitalni zvočni sistem DTS (Digital Theatre System), ki bo gledalcu ponudil novo razsežnost slušnega uživanja. Prvim radovednim ušesom bodo tako novi zvoki zlezli pod kožo jutri, v petek, z reprizno predstavo lanskoletnega filma Resnične laži, velike in bleščeče tehnološke ekshibicije kratkega finančnega dometa. Čisto zaresna premiera pa bo 9. novembra z razvpitim Potopljenim svetom, novim in v DTS-uposnetim, obenem pa izjemno zvočno atraktivnim filmom.
Domiselna programska novost Doma kulture ob novi opremi so reprize nekaterih z DTS-om opremljenih filmov, ki zaradi svoje zvočne impresivnosti kličejo po ponovnem gledanju, hočem reči, poslušanju. Takšni filmi (npr. Jurski park in Kongo) bodo na spo-
redu ob sredah, napovedani bodo vnaprej, naprodaj bodo tudi abonmaji, vsa zadeva pa bo predvidoma stekla nekje v začetku decembra. Z vstopnicami je po novem tako, da bodo novi DTS filmi po 600, sredini po 400 tolarjev, ostalo bo enako.
Novomeški kino bo po Brežicah in ljubljanskem Bežigradu tretja z DTS-om opremljena dvorana v Sloveniji. Ta.zvočni sistem ob konkurenci še dveh zelo podobnih sistemov, SRD-ja in Sony-jevega SDDS-a, prevladuje na tovrstnem trgu. Predstavljen je bil junija 1993 s premiero Jurskega parka. Njegova posebnost je v tem, da digitalni zvočni zapis ni zapisan na filmu samem, ampak na ločenih CD ROM-ih, ki zagotavljajo zelo kakovosten, od naravnega praktično neločljiv zvok.
Torej: film že dolgo ni le tisto, kar vidijo oči, ampak vedno bolj tudi to, kar slišijo ušesa. Zvok igra ob podobah spoštljivo pomembno vlogo, saj s svojo avtentičnostjo lahko še kako pripomore k večji verodostojnoti prikazanega. Enako velja obratno. Zdaj nas bo film dvakrat “vrgel na finto”, najprej bo prevaral pogled, potem pa še sluh. Le kdo bi se lahko uprl tako očarljivemu in prepričljivemu poneverjanju stvarnosti?
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
kupim
RABLJENI TRAKTORJI TV 830, 826, 818,523,420-razprodaja, ugodni krediti! Cena 1000 do 6000 DEM. * (064)331-030, im. 38.	9433
SILOREZNICO z elektromotorjem, prevozni hladilni bazen za mleko, pajka in
samonakladalko ugodno prodam. ® (0608)75-411 ali (0608)75-221.	9517
TRAKTOR ZETOR 7211, krožne brane in pajka na 2 vreteni prodam. Judež, Pra-preče 2, Šentjernej.	9530
MALO RABLJEN dvobrazdni plug, gumi voz, 13 col, samonakladalko, 17 m3, in prašiče, težke cca 35 kg, prodam. © (0608)62-754.	9537
TRAKTOR FIAT TIPO 350,4 x 4, IMT 539 ali Same Delfino, 4 x 4, lepo ohranjen, kupim, in prodam nerabljeno kabino za IMT 539. * (0609)637-277.	9550
KOSILNICO BCS, bencin-petrolej, z vozičkom, staro 15 let, prodam za 1900 DEM, in BCS bencin, staro 20 let, za 1400 DEM. ® (068)68-209.	9561
KMETOVALCI, POZOR! Traktorji Univerzal s popustom še do 20. novembra z ugodnimi krediti, staro za novo in rabljene traktorje raznih vrst! ® (064)332-111.	9562
TRAKTORSKO PRIKOLICO (4 t), domače izdelave in komat (24 col), ročni mlin za sadje in vlečno kljuko za Samaro prodam. ® 87-589.	9569
motorna vozila
DOLENJSKI LIST
h
IZDAJA TELJ.Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 170 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odsl. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-50624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 6/96 prodam. Štemberger, Dol. Brezovica 22 a,® 81-736.	9549
AVTOMATIK A 3 SL, letnik 1989, za 30.000 SIT, in čelado FM za 7000 SIT prodam. ® (068)78-221.	.	9552
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. ® (068)45-727.	9553
VW JETTO 1300, letnik 1981, belo, registrirano do 5/96, prodam za 2100 DEM. ® (068)42-833, popoldan.	9556
KEDI diesel, letnik 1984, 5 prestav, ugodno prodam. ® (068)26-921.	9567
PEUGEOT 205 LOOK, letnik 1991, dobro ohranjen, rdeče barve, registriran do avgusta 1996, prodam, v (0608)41-660.
MERCEDES 12/13, letnik 1978, kovinsko moder, obnovljen, redno vzdrževan, tir in Jugo 45, letnik 1988, karambo-liran, prodam. ® (068)40-869.	9574
VAUXHALLCHEVETTE, letnik 1978, registriran do 19.5.1996, prodam za 2200 DEM ali menjam za manjše tovorno vozilo. Rajko Kukovič, Mali Kamen 47, Senovo.	9575
OPEL KADETT 1.2 S, letnik 1976, in alfa romco 1.5 IE, letnik 1991, prodam. ® (068)51-095.	9576
Z 850, letnik 1985, registriran do 29.5.1996, prodam. ® 45-173.	9577
VW1200, bele barve, letnik 1976, registriran do 12/95, prodam. ® (0608)75-356.
9579
MERCEDES 240 D, letnik 1978, registriran do 6/96, prodam. ® (0608)87-839.
9580
VW HROŠČ 1200, letnik 1976, registri-ran do 2/96, zelo ugodno prodam. ® (0608)57-082, po 18. uri.	9581
R 5 top-fun, 2793,43000 km, rdeče barve, prvi lastnik, prodam. * 48-508.
9583
R5GTL 1.4, letnik 1987,prodam. Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 9585 GOLF, letnik 1988, prodam. * 44-330, zvečer.	9586
R 5 CAMPUS, 6/92, bel, 5 V, tonirana stekla, prvi lastnik, prodam. ® (068)27-819.	9589
obvestila
HRASTOVO in bukovo hlodovino odkupujemo. « (061)218-595 in (0609)620-396.	9554
GOZD kupim. ® (0608)31-435, zvečer.	9558
TELIČKA sivca, starega do 10 dni, kupim. ® 83-729.	9584
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.	7636
NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece, in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068) 52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, « (068)49-567.	7643
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. « (068)44-662.	7887
IZDELUJEMO in montiramo lamelne in plise zavese, žaluzije in rolete. Na zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. « (061)651-247.	9142
TRAJNO in kakovostno vam zatesnim okna in vrata. Velik prihranek energije (30 %). Mizarski servis, * (068)322-750.
9568
IZDELUJEMO in montiramon vse vrste snegolovov. ® 43-509.	9587
preklici
ALOJZ FRANKO, Vrbovce 1, Šentjernej, z 27,10,1995 preklicujem obrt Avto-prevozništvo.	9560
BORZA AVTOMOBILOV! Nudimo informacije o nakupu in prodaji avtomobilov! Strošek 78 SIT/0.5 min. ® (090)42-40.	9226
JUGO 45, letnik 1987, registriran do 8/96, prodam. ® 23-755.	9525
JUGO 45 E, letnik 1986, registriran do 13.10.1996, prodam. ® 73-217.	9526
126 P, registriran do 8/96, prodam. ® 85-630.	9531
PEUGEOT 205 GR, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. ® (068)73-471. 9534 COLIBRI AVTOMATIC, letnik 1992, z vso dodatno opremo, prodam. ® (0608)84-798.	9535
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 4/91, 67.000 km, prodam. ® (068)52-905, po 18. uri.	9539
126 P, letnik 1988, prodam. Marija Ba-šelj, Lutrško selo 6, Otočec.	9548
posest
POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, ® (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure.
7421
VINOGRAD prodam ali dam v najem, 420 trt, na Veselici v Metliki, z vodnjakom in lopo za orodje. Žnidaršič, ® (062)222-605.	9275
VINOGRAD, 34 a, in travnik, 36 a, oboje v k.o. Herinja vas, prodam. ® (068)27-682.	9547
STARO HIŠO, številka, elektrika, vo-da, 600 m2 zemlje, prodam. ® 45-187.
9573
prodam
PUJSKE, stare 7 tednov, in oves za krmo ugodno prodam. ® 81-181.	9523
MLADE PAVE prodam. ® 50-003.
9524
SNEGOLOVE za vse vrste kritin izdeluje KOP Longar, d.o.o. ® (068)83-147.
9529
BREJE KOZE ugodno prodam. ® (0608)81-477.	9532
30 KOM. modelov za izdelavo umetnega kamna, vibrator, manjšo tračno žago in cirkular prodam. ® 323-789 ali 322-654.	9533
TRAJNO ŽAREČO PEČ in etažno cen-tralno peč prodam. ® 82-838.	9536
STAREJŠA pralna stroja znamke Candy in Gorenje prodam. Plut, Cerovec 12, Semič.	9538
20 M3 suhih bukovih drv v Bršljinu in kuppersbusch nemške izdelave prodam. ® 28-215.	9541
MALO RABLJEN kombiniran otroški voziček prodam. ® 323-284.	9542
KRAVO za zakol prodam ali zamenjam za brejo kravo ali telico. ® 57-391. 9543 SEMENSKI KROMPIR sorte dezire, jerla, sante, fiana, frizija in romana ter jedilni krompir prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097.
SINTHESYZER YAMAHA PSR 400, klavirske tipke, z adapterjem in stojalom ugodno prodam. ® 22-905, popoldan.
9545
VEČ plemenskih koz prodam. ® 41-133.	9546
1.400 KOM. rabljene strešne opeke Vinkovci prodam. ® (068)28-736. 9555 KLASIČNI hrastov parket prodajamo po proizvodnih cenah. Interles Metlika, Slavko Dragovan, Svržaki 9, — (068)58-068.	9559
500 KG JEČMENA prodam. Franc Ogrinc, Črmošnjice 25, Stopiče. 9563 KRAVO za zakol in bikca frizijca prodam. ® 44-685.	9564
6 TEDNOV STARE psičke nemške ovčarje prodam. ® (068) 45-296, po 15. uri.	9565
JARČKE nesnice in bele piščance za rejo ali zakol prodam. ® (0608)46-655, Veliki Gaber.	9566
LEPEGA BIKCA sivčka, težkega 110 kg, prodam. * 85-871, po 19. uri. 9570 KITARISTI! Zbirka 100 pesmi, vezana, A5 format, cena 1000 SIT. ® (068)41-132.
9572
PRAŠIČA za zakol domače reje, kotel za žganjekuho in 500-litrski sod za namakanje prodam. ® 42-759.	9578
DIVAN ugodno prodam. ® 24-990. SINT d.o.o. - novi in rabljeni rezervni deli, popravila vozil in kmetijske mehanizacije, avto vleka - non stop, odkup rabljenih in poškodovanih vozil. ® (068) 27-177,24-616, (0609)618-529.
razno
POSLOVNI PROSTOR v novem tr-govskem centru v Črnomlju oddamo v najem. «53-211.	9301
TLAKE (estrihet) izdelujemo strojno s črpalko na območju 0608. « (0609)622-014.	9520
službo dobi
HONORARNO ZAPOSLIMO predstavnice za delo z gospodinjskim aparatom na terenu. Pogoj: vozniški izpit in prosti popoldnevi. « (066)272-111, dopoldan ali (066)74-163, popoldan.	9429
NUDIMO ZAPOSLITEV ženski oz. mlajši upokojenki za gospodinjstvo do 8 ur dnevno, najraje iz okolice Dolenjskih Toplic. « 65-047, zvečer.	9551
HONORARNO ali redno zaposlim terenske komercialiste z lastnim prevozom za prodajo novih medicinskih izdelkov. Zaslužek 1000 SIT na uro. Kličite do nedelje po 15. uri na ® 76-166!	9571
ZAPOSLIMO šoferja C in E kategorije. » 81-301.	9588
službo išče
DELO na domu iščem. «(068)42-956.
stanovanja
TRISOBNO STANOVANJE oddam v najem. « 341-008.
V NAJEM oddam opremljeno enosobno stanovanje v Ivančni Gorici, enomesečno plačilo 250 DEM, plačljivo pol leta vnaprej. Legan, Ljubljanska 65, Domžale.
MANJŠE STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu ali okolici iščemo. ® (068)321-922.	9518
STANOVANJE v Metliki, 48 m2, s centralno kurjavo, telefonom, zamenjam za podobno v Novem mestu. ® 24-666.
10 DNI STARO TELE, bikca, sive barve, prodam. * (068)83-386.
TRAČNO ŽAGO za drva, novo, prodam. ®(068)26-198.	8975
GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, premog ali olje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878.	9306
ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče prodam. ® (061)787-608 .	9331
PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Franc Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej.
9513
NOVO KAROSERIJO za avtoprikoli-co (145 x 105 x 25 cm) prodam za samo 25.000 SIT. ® (0608)80-271.	9514
TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam za 3200 DEM. ® 45-436. 9515 OKNA in balkonska vrata, malo rabljena, kopalniško kad in hidravlično stiskalnico prodam. ® 76-027.	9516
ŠIVALNI STROJ nemške znamke in ccrado za 126 P prodam. * 75-528.
9519
SIVO TELIČKO za zakol ali nadaljnjo rejo,staro lOtednov,prodam. »(068)26-059.	9522
STANOVANJE, 35 m2, v Novem mestu, na Ul. Slavka Gruma 32, prodam. ® 322-942, Bec, dopoldan.	9527
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu iščem. © (068)89-292.	9540
GARSONJERO (26 m2), na Ragovski, prvo nadstropje, CK, telefon, KA TV, delno opremljeno, prodam. ® (068)25-434.	9557
ženitne ponudbe
ISKREN FANT išče pošteno dekle iz okolice Lenarta, staro od 45 do 50 let, s svojo hišo. Šifra: »ISKRENO«.	9511
INVALIDSKI UPOKOJENEC, 51/ 175, samski, brez obveznosti, mirnega značaja, želi spoznati žensko s svojim stanovanjem za skupno življenje. Šifra: »KORAJŽA VELJA«	9582
TELEVIZIJA NOVO MESTO
lian a I
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. url
NOVICE
vsak ponedeljek ob 18. url
ODDAJA ZA OTROKE
, In po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
vsak torek ob 20. uri
ECE
CELOVEČERNI FILM
In ob 21.30 NOVICE
vsako nedeljo ob 16. url glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
uf	^
c
L
7
H

t.---(068) 324-377 _ _ j
unicard.no.

(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
sBudgets
rent a car
Rozmanova 19, TT 068127-174

LADA AVTO
NA ZALOGI:
•	vsi modeli SAMARA, CARAVAN, NIVA
•	v prodaji že SAMARA ME
BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI
obresti 9,5 %
MENJAVA STARO ZA NOVO
Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA
Tel.: 068/322-066
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kraj:............................i . . . .
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:................
Od vročih dni smo se poslovili; na vrata pa že trka zima...
EP - COMMERCE, d.o.o., vam pripelje kurilno olje na dom - takrat, ko je za vas najbolj primerno. Ponujamo vam možnost nakupa na ve čekov in brezplačen prevoz^ Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. št.: (068) 34 -531 in 342-532 vsak dan oa 7.30 do 15.30.
Se priporočamo!
RADIO
104.5 A fl A «05-9 107.3 V l| l| V 1°7-5
91
OGNJI
IŠČE
tel. 152-11-26 h*. I52;'3:6.!
HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO!
5»S,
Tel.: (065) 24-621 dožLur*/
DOLENJSKI UST
tel. (068)323-610

'S
BARLOC
BARLOG TREBNJE
vam
iz svojega prodajnega progr>in> po ugodnih cenah nudi■ vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM	„
zavorne obloge TEmAh . akumulatorje AKUMAir'	^
avtomobilski pribor bu orodje GEDORE ■ Obiščite nas v Trebnjen" 0brtniška 18	70i
tel. (068) 45-700, fa*
[.FRAN, d.»>

Prodamo:	. S1jčni.
•	hiše: v Šentvidu Prl Qj0j-Vel. Poljane pri Šmarje«' ^
nik pri Semiču, Sentjažm £(;U) cah, Novem mestu, Šmarjeti, Trebnjem,Jv^iju, Senovem, Brežicah, stražh Sevnici, Dol. Topli«*1'- ^r-Soteski, Škocjanu, Zu ^joku, Kočevju, Raki, Mir" j $[0. kronogu, Črmošnjicah P greS-pičah, Herinji vasi, l°^’roii>’ tanici, Luciji pr« ”0I/rslcem> Pišecah, Zdolah pn vve£
Rebri pri Žužemberku :s|ti; drugih krajih po vsej >,
•	stanovanja: v Novem Šentjerneju, ŽužemberK |.
•	poslovne objekte, gg0\v sarne: v Novem mestu1
ci, Črnomlju, Krškem- et-njem, Straži, Mokronog liki in Dol. Toplicah. aji,
•	vikende in zidanice« .veg3 Škocjanu, Raki, okolic' £gteju mesta, Beli krajini, na ,|cCga, pri Zaplazu, okolici Srednje Grčevje in drug M1'111
• parcele za gradnjo-Peči, Bučki, Šentruper«"njein,
gori, Zagradski gori, j->0|cnj*
Novem mestu, Semiču, . §ent' vasi pri Raki, Mihovo P‘ . fjo-jerneju, Stranski vas1 P vem mestu, Stari vasi p

in poslovne prostore.
Tel./fax: 068/322-282, O^42 Mobitel: 0609/633-5!”
t
MARUTI y	
Pooblaščen servis In prodaja rezervnih delov	
AVTOSERVIS MURN	M MARUTI	)
Ressleva 4, Novo mesto 1^(068) 24-791	
SALON RENATA
Nega
ln podaljševanje nohtov
žensko frizerstvo
RENATA ŠTIH
, "S (068) 28-138 Jedinščica 18, Novo mesto
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane.
Garancija čeki tekočega računa.
•S (068)26-749

Pooblaščeni zastopnik za
mobitei
HONEY MOON«	Ž
I
^NOVO MESTO HUbljintka c.27
°68/323-000

svoj/ prihodnosti.
/\_	Zaupajte najboljšim!
090/41-29
Kontakt v živo 0.5min65 SIT+p4\
Londona
A' M dni, 30.11., 23.12. od 790 DEM
/iv
LADA AVTO
DO LADE BREZ DENARJA
LADA že za 999.000 tolarjev!
Kredit R+10 ali leasing na 5 let! Nudimo kredite tudi za rabljena vozila.
Inf. “B068/24-612
pr po^a9i 4. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega ■ 0racuna za pospeševanje razvoja kmetijstva, dopolnilnih de-2 "°sti, obrti in podjetništva v Občini Črnomelj in sklepa seje z dne '0-1995 Občinski svet Občine Črnomelj objavlja
RAZPIS
Ku^ SUBVENCIONIRANJE DELA REALNIH OBRESTI ZA NAJETE ■'1EDITE PRI BANKAH ZA KMETIJSTVO, DOPOLNILNE DEJAVNOSTI °BRT |N PODJETNIŠTVO V OBČINI ČRNOMELJ V LETU 1995
$ub6dstev občinskega proračuna za leto 1995 bo Občina Črnomelj LVencionirala do 50% realnih obresti za najete kredite pri ban-, n' 'n sicer za naslednje namene:
. nakup nove ali generalno obnovljene opreme,
. nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, nove programe in razširjanje že obstoječe dejavnosti.
1 ednosti pri subvencioniranju bodo imele: g' nejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta,
^ Proizvodne dejavnosti.
. SlJbvencioniranje lahko zaprosijo naslednji prosilci: kmetje, katerim je kmetijstvo osnovna dejavnost,
. Samostojni podjetniki,
. obrtniki,
o Podjetja v zasebni ali mešani lasti, p prosilca mora biti na območju občine Črnomelj.
tetu io rnorai° k vlog* za subvencioniranje dela realnih obresti v .	'995 predložiti naslednje dokumente:
Pnglasitveni list kot dokazilo za samostojnega podjetnika o ''Pišu v register samostojnih podjetnikov oziroma sklep o vpisu Podjetja v sodni register ter fotokopijo obrtnega dovoljenja tisti, . Kl opravljajo obrtno dejavnost;
Potrdilo o plačanih vseh zapadlih davkih in prispevkih in doka-?I|Q o boniteti podjetja (BON-3), začetniki pa oceno uspešnosti . mvesticije, ki jo izdela banka;
a°kazila o številu zaposlenih s priloženimi fotokopijami obraz-c®v prijav delavcev v zavarovanje za nedoločen čas v času odobritve posojila in o številu zaposlenih oseb za nedoločen . ^as na dan 31.10.1995;
dokazila o zaposlitvi brezposelnih oseb, prijavljenih pri Uradu . 2a delo;
Uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti v prostoru, ko-. 'kor je proizvodnja ali storitev že v teku;
Pn nakupu poslovnih prostorov overjeno kupoprodajno pogodil' gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovode oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni iz-P'sek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, ba dovoli nameravana dela, in najemno pogodbo, ki mora biti
•	penjena vsaj za dobo vračanja posojila;
Pn nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravi-Predračun ali račun, kupoprodajno pogodbo, pri nakupu obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca general-. bepa popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme; sklep banke o odobritvi posojila oziroma kopijo posojilne po-
•	9°dbe in amortizacijski načrt odplačevanja posojila;
y^.kopije dokazil o že plačanih realnih obrestih v letu 1995.
O Sredstev za subvencioniranje je 4.800.000,00 SIT.
^.subvencioniranje bo sprejemal Referat za gospodarstvo V$j 'ne Črnomelj do vključno 17.11.1995, do 10. ure. a zainteresirani lahko dobijo informacije na Referatu za gospo-Občine Črnomelj, tel. 51-363.
1^44 (24121- 2. novembra 1995
OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS
razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
- učitelja športne vzgoje
Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Zaposlitev je za določen čas, s polno delovno obveznostjo, in sicer za dobo enega leta.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
te
Novi trg 1. etaž* C. Novo mmto ^ tel.: 069/324-222	^
zavarovalnica triglav«,
PE Novo mesto
Ste komunikativni in iznajdljivi, vas zanima delo v največji zavarovalnici v Sloveniji s 95-letno tradicijo?
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec kot:
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ za območja;
T NOVO N1ESTO - DRSKA
2. SUHOR - METLIKA
Če ste končali najmanj srednjo šolo ekonomske ali tehniške usmeritve, si pridobili ustrezne izkušnje in vas veseli delo z ljudmi pri sklepanju vseh vrst zavarovanj, pričakujemo vaše ponudbe s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naš naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., PE Novo mesto, Novi trg, 68000 Novo mesto. Kandidat bo izbran za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.
&
Tespack
Tespack, d.o.o.
Tovarna embalaže Brestanica
objavlja prosto delovno mesto
TAJNICE DIREKTORJA
Pogoji:
-	6. stopnja strokovne izobrazbe,
-	znanje nemškega ali angleškega jezika,
-	obvladanje dela na računalniku,
-	komunikacijske sposobnosti.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov:
Tespack, d.o.o.
Tovarna embalaže Brestanica CPB51
68280 BRESTANICA
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
raišJKiora AVTOHISA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d.
V POPRI AŠČENEM RENAULT SERVISU
»PRIPRAVA VOZILA ZA ZIMO,
KI OBSEGA PREGLED: akumulatorja
&
sistema
-	vžigalnega
-	svečk
-	hladilne tekočine
-	zavorne tekočine
-	gretja potniškega ira in stekel
prostora
&


&
j5
V PRODAJALNI
»IMAMO NA ZALOGI:
-	zimske avtoplašče - metlice brisalcev
- akumulatorje
-	hladilno tekočino tekočino za pranje stekel
-	zavorno tekočino
- snežne verige
V AVTOSA1 ON1I R EN AT 11.T;
»PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT »ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL
-	prodaja na kredit od R+5% dalje
-	prodaja po sistemu "staro za novo"
Obiščite nas v LOČNI ali pokličite na telefon
i po
068/321-243 vsak dan od 7. do 15. ure.
0
RENAULT
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 4. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska
od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure; Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure; market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina tekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče . od 8. <jn tfi ure; trgovina Sefe od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej; od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ-Krka, Vrelec
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 5. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača Glavni Irg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Marke! Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska,
Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas
od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 6,30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas ■ od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče Od s. do 12. iirs: rnsriiš; Psrkc, bsmpetef od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba,
•	Črnomelj: od 8. do It. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima



Iskra Commerce Trgovina
d.o.o.
Prodajalna NOVO MESTO, Rozmanova 34, tel./fax (068) 321-137
ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA
AKCIJSKE CENE - PONUDBA MESECA
10.584 tolarjev)
Ti
VIBRACIJSKI VRTALNIK S 558 A
•	praktičen, lepo oblikovan vrtalnik
•	dve mehanski hitrosti in elektronsko stikalo za spreminjanje hitrosti in smeri vrtanja
•	moč 710 W, 0-630 in 0-1700 vrt./min.
•	zmogljivost: beton do 16 mm, jeklo do 13 mm
•	osnovni pribor: stranski ročaj, merilo za nastavitev
globine vrtanja in ključ za vrtalno glavo.
•	krožna žaga KZ 55 D	11.724,50 tolarjev
•	povratna žaga PZ 55 B	9.770,40 tolarjev
•	vibracijski brusilnik VB 23 A 8.572,80 tolarjev
•	kotni brusilnik KB 69 A	8.524,50 tolarjev
•	kotni brusilnik KB 148 A	14.919,00 tolarjev
•	skobeljnik SK 1506	17.218,00	tolarjev
V naši trgovini lahko tudi kupite semena, orodja za kmetijstvo, cisterne za vina in ostali tehnično-kmetijski material po izjemno ugodnih cenah.
ISKRA, DA Tl SRCE ZAVRISKA

Mercator ■ KZ Krka, z.o.o., novo mesto

TOM Oprema, d.o.o.
Mirna
Smo družba s perspektivnim programom, izdelujemo avtomobilske sedežne prevleke za prvo vgradnjo. Sodelujemo z več domačimi in Tujimi proizvajalci sedežev, za katere šivamo prevleke sedežev za R 5, Clio in Polo. Pri uvajanju prevlek sedežev za nove tipe vozil bomo zaposlili več sodelavcev v proizvodnji, in sicer na delovnem mestu
ŠIVALEC (20 delovnih mest)
Pogoji:
III. stopnja tekstilno-konfekcijske smeri, zdravstvena sposobnost.
Zaposlimo tudi druge kandidate s IV. stopnjo tekstilno-konfekcijske smeri, ostalim, ki pogojev ne izpolnjujejo, pa nudimo izobraževanje za industrijsko šivanje, ki traja tri mesece.
Prijave posredujte kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi. Informacije na tel. št. (068) 47-030.
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po s 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
VVEBASTO - EBERSPACHER
MULLER TALNE OBLOGE
Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: OMNIATRADE, s.p., Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 o 061/159-76-08
Izberite med več kot tisoč vzorci različnih talnih oblog najboljših evropskih proizvajalcev.
Ljubljana, grad Kodeljevo / v 061/441-834 Brežice, Forma trade / v 0608/62-418
•	Gola oblast ni prav nič seksi. (Petan)
•	Ne lastim si predvsem pravice, da imam neko prepričanje, lastim pa si pravico, da ga izpremenim. (Nietzsche)
•	Človek dokaže, da je dobro vzgojen, če ostane takšen tudi v družbi nevzgojenih ljudi. (France)
•	Sem za demokracijo, če mi ne ponudijo boljših možnosti. (Petan)
•	Dokler bodo atomska orožja obstajala, bo obstajala tudi možnost njihove uporabe. (Rotblatt)
DOLENJSKI LIST
I
PORTRET TEqA TE<J
Marjan Moskon
naveličal Ljubljane in dela televizijskega snemalca, delal kot novinar, nato tehnični urednik, da bi potem postavil na noge tehnični oddelek, ki je kasneje prerasel v samostojno podjetje Grfifika. Pred petimi leti pa je ustanovil pokrajinsko Televizijo Novo mesto, katere direktor je. Vmes pa je bil ali je še jadralni pilot in 10 let predsednik novomeškega aerokluba, aktiven

potapljač, urednik več časopi-.................... ji j,
Šestdeset let življenja človeka pač ni moč “stlačiti ” v še precej daljši zapis, kot je ta, ki ga berete. Se posebej ne, če gre za tako dejavno, uspešno in vsestransko plodno življenje, kakršno je bilo in je še življenje Marjana Moškona. Ta znani in priljubljeni Novomeščan je pred dnevi dopolnil 60 let življenja.
Nasmejan, zadovoljen, veder,
delaven, poln optimizma in načrtov. Ta zapis pa bo v najboljšem primeru lahko le bežna skica za prikaz njegovega življenja in dela. Piše pa ga človek, ki Marjana, od mladih let znanega Miškota, pozna in ceni že več kot 40 let.
Marjan od rosne mladosti velja za vsestransko nadarjenega in ustvarjalnega človeka. Težko bi našli kakšno pomembnejšo dejavnost v Novem mestu v zadnji desetletjih, pri kateri ne bi bil zraven. Ponavadi kar v prvi vrsti, pa naj je šlo za igranje v novomeškem mladinskem orkestru, ki je bil pod vodstvom pokojnega Draga Šproca med najboljšimi v Sloveniji, pri radio-, kino- in aeroklubu, da ne govorimo o njegovem predanem taborništvu, katerega ideji, gibanju in življenjskemu slogu (“.Najlepši del mojega življenja je taborništvo") se je zapisal že pred njegovo novomeško formalno ustanovitvijo in mu je, tako kot njegovi takratni tovariši, enako zvest še danes. Vsak mesec se šest od osmih ustanoviteljev voda Strela zbere na taborniškem sestanku in vsako poletje se odpravijo na večdnevno čolnarjenje po Kolpi.
Kot gimanzijec je prvič prišel na počitniško delo v Dolenjski list, kjer je potem, ko se je
sov in revij, zbral in uredil je taborniško pesmarico Tam ob ognju našem, v kateri je tudi nekaj njegovih pesmi. “Res, kaj vse lahko človek počne in s čim
i v 1 1 * Jn i/imn i > Zini ion {/j
VS€ SC lllflKU un,vutju v
če ima veselje in voljo! Kajti to, da nimaš časa, je izgovor tistih, ki se jim nič ne da. Za vse ima človek čas, če le hoče!" je trdno prepričan Moškon.
Njegova prava, stalna in najtesnejša navezanost pa je, kakor se morda sliši obrabljeno -obveščanje javnosti. “Od mladega sem trdno prepričan, da se bodo ljudje lahko prav odločali le, če bodo prav, vsestransko in dobro obveščeni. ” Na svoj način skuša to početi, se pravi obveščati ljudi, od mladega. Kot gimnazijec je delal v radioklubu in v novomeški razglasni postaji, nekakšnem preprostem mestnem radiu. Privlačil ga je film in na odpadne kose filmskega traku je risal podobe svojih sošolcev, sam napravil preprosto napravo za predvajanje tega svojega “Miško filma". Matjan je izvrsten fotograf, eden prvih slovenskih televizijskih snemalcev, novinar, odličen organizator.
Nikakor pa ne gre prezreti dejstvo, da je Marjan postavil pokonci prvo pokrajinsko televizijo v Sloveniji - TV Novo mesto, ki od 19. marca 1990 redno vsak dan oddaja novice, kar je edinstven primer v Sloveniji. Še nekaj let ima Marjan do pokoja. Do takrat pa bi rad to televizijo spravil na zeleno vejo. “Da bomo imeli ljudje v tem delu Slovenije res svojo televizijo, tako kot imamo Dolenjski list, da bomo skupaj še z drugimi domačimi mediji skrbeli za obveščenost, zabavo, izobrazbo naših ljudi in krepitev njihove pripadnosti Dolenjski, Beli krajini in Posavju. ”
Marjan Moškon - Miško, taborniški Črni som, naj se ti uresniči in izpolni!
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
ANDREJ BARTEU
V	soboto, 18. novembra, gremo torej na Kras.
Odhod bo z novomeške avtobusne postaje ob 5. uri zjutraj. Program izleta in položnico za plačilo boste prijavljenci prejeli po pošti. Za tiste, ki so spregledali prvo povabilo na izlet v prejšnjem Dolenjskem listu, naj ponovimo, da si bomo tokrat ogledali Kobjeglavo, vinsko klet na gradu Dobrovo, Štanjel, Kostanjevico pri Novi Gorici in dvorec Zemono.
V	ceno 3.500 tolarjev za naročnike, in 4.500 tolarjev za nenaročnike (z možnostjo plačila na dva obroka)
všteti nrevoz. degustacija pršuta, strokovno vodenje, zavarovanje potnikov in večerja v Vipavskem hramu. Dobro voljo, nekaj tolarjev za nakupovanje v industrjski prodajalni pršutarne in za kak posladek izpod “valjar-čka” pa imejte pri sebi.
En avtobus je že dodobra poln, zdaj sprejemamo prijave že za drugega, v katerem je prostora še za štirideset izletnikov. Pohitite, ne bo vam žal, prijavite pa se lahko po telefonu:
068/321-115 in 068/ 323-610.
Na izlet vas torej vabita
MAN^
tutCitična. agencija •E 068/321-115
in
DOLENJSKI LIST
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Halo, ti	ika	jj	et	>ra	led	)olen	-* jca!
Konec polemike o Titu! • ITebnje in turizem - Resnice o Keku ■ Dve o časopisu ■ Kdaj cesta do Sinjega Vrha? - Župan ima odprta vrata - Hvala! - Skrb za stanovanja v mestu?							
Š. D. iz Novega mesta moti polemika o Titu in lažeh o njem v Petanovi knjigi. Zato predlaga, naj Dolenjski list konča to pisanje. “Zanima me, kdo je ta gospod Lukšič. Ali je kmet ali duhovnik? Mi imamo navado, da po smrti o človeku povemo dobro. Zakaj zdaj tako pisanje o Titu? Zakaj toliko neobjektivnih, nekonkretnih pisanj, ki tako diskreditirajo? Sem kristjan, vendar sem verjel v Tita in njegovo delo. Prej ni bilo tako slabo, vidim, da zdaj je, da se vse ruši,” pravi.
Predsednica turističnega društva Trebnje javno sprašuje svetnike in župana’, kdaj bodo spet odprli turistično informacijsko pisarno v Trebnjem in zakaj je sploh zaprta. Če je občina Trebnje tako revna, da ne zmore 100 tisoč za delo uslužbenke, naj postavi še “kitajski” zid, da v mesto sploh ne bo turistov!
Dežurni novinar je poslušal še
eno prežalostno zgodbo o surovosti razmer v zvezi s Kekom iz Žu-
žemberka. Nekdanja delavka Keka je potožila: “V časopisu je mnenje tistih, ki so tovarno pripeljali na nič in ki so ostali v tovarni. Ali ni nikogar, ki bi povedal resnico o Keku? Po mnogih letih dela sem na cesti. Človek je dal vse za to tovarno, da imajo danes visok standard, visok standard tudi zato, ker smo imeli mi nizke plače. Delavci niso dobili odpravnine. Grdo, res grdo ste naredili z nami!” - Kaj bi lahko dodali k taki obtožbi?
Bralec Francelj iz Dolge vasi pri
Kočevju pravi, daje Dolenjski list naredil veliko napako, ker objavlja samo na 14 dni podlistek in zdravniške nasvete in podobno iz Priloge.
Drugi bralec se huduje nad Dolenjskim listom, češ da pred vhodom v uredništvo ni poštnega nabiralnika. Povemo mu lahko, kar domnevamo, daje nabiralnik nekdo razbil, in to ne po naključju. Podoben žalosten konec doživljajo po mestu smetnjaki in celo najsodobnejši telefonski aparat v javni govorilnice
Dušan Žalec s Sinjega Vrha vprašuje, kdaj bodo gradili naprej cesto proti Sinjemu Vrhu, potem ko so jo začeli delati iz viniške smeri in dela ustavili pred Sinjim Vrhom. Iz Cestnega podjetja Novo mesto so v odgovor povedali, da bodo zdaj gradili cesto iz smeri Starega trga. Ta gradnja spada v državni program. V tem programu je za letos 2 milijona tolarjev. S tem bodo lahko v letu 1995 zakoličili cesto in naredili kakšen manjši zemeljski poseg.
Dolgoletni Adriaš je, potem ko je prebral zapis o Adrii, poklical v uredništvo Dolenjskega lista. Ima svoje mnenje o vzrokih za propad Adrie, ki je precej drugačno od mnenja Ivana Jakliča, direktorja tovarne. Adriaš ni povedal nič lepega o direktorju. Omenil pa je tudi obisk Iva Bizjaka v Novem mestu in se ob njem vprašal, ali ima tudi novomeški župan čas, da bi ljudje prišli k njemu povedat težave tako, kot sojih lahko prišli
povedat Bizjaku v Novem mestu. Vprašali smo na občino Novo mesto, ali sije župan pripravljen vzeti tak čas za ljudi. Kot smo izvedeli, župan nima točno določenega časa za županove ure, vendar je pripravljen sprejeti občane. Ti morajo napovedati obisk.
Anica in Ivan Malenšek se zahvaljujeta vsem, ki so jima vsak po svoje pomagali ob nesreči v družini 3. julija letos, ko se jima je poškodoval sin Toni. Zahvaljujeta se
sosedom Štefanu, Janiju in Božu
ter Igorju Štuklju in Jožetu Tbma-ževiču, dr. Mariji Plut in dr. Igorju Bostiču iz Črnomlja, osebju oddelka za intenzivno nego v kirurškem oddelku bolnice in dr. Malavašiču. Hvala tudi Kliničnemu centru.
Staneta iz Bršljina zanima nekaj stvari v zvezi z Žlebejem v Brš-Ijinu v Novem mestu. In sicer, do kdaj bo ta ulica še nerazsvetljena, kdo je odgovoren za ogrevanje v tem naselju in kako da si lahko posamezniki po svoje napeljujejo luč v skupnem hodniku. Z večjo gotovostjo kot to, kdaj in kako se bodo uredile stvari v Žlebeju, lahko zapišemo, da je v številnih mestnih soseskah problem, ker je nejasno, kdo je za kaj tam pristojen. Del ogrevalnih, vodovodnih in podobnih infrastrukturnih sistemov je še iz preteklosti in ti delujejo po svoje, v veliko primerov v mestu zanje ni pravega skrbnika.
Belokranjec Filak oral v Keniji |
Anton Filak iz Gribelj in Jožef Režonja iz Male Polane prihodnjo sredo odpotujeta na svetovno prvenstvo oračev v Kenijo - Filak na svetovno prevenstvo tudi leta 1996
GRIBLJE - Na lanskem državnem prvenstvu oračev v Kočevju je prvo mesto osvojil Jožef Režonja iz Male Polane pri Lendavi, drugo pa Anton Filak iz Gribelj v črnomaljski občini. Oba sta si s tem uspehom zagotovila nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu oračev, ki bo od 11. do 21. novembra v Keniji. Za Režonjo je to že četrti nastop na svetovnem prvenstvu oračev, medtem ko se bo
VOLK NE OGROŽA -VOLK JE OGROŽEN”
KOČEVJE - To je naslov razstave, m jo Društvo Kočevski r.2-
ravni park pripravlja v evropskem letu varstva narave 1995. Razstava je pod pokroviteljstvom poslanca Evropskega parlamenta g. Esi-ma Doekeja in bo odprta v sredo, 8. novembra, ob 18. uri v Šeško-vem domu, na Prešernovi 11. Na otvoritvi bosta govorila župan občine Kočevje Janko Veber in minister za okolje in prostor RS dr. Pavel Gantar, nastopili pa bodo tudi Zasavski rogisti. Društvo Kočevski naravni park pa v istih prostorih priredi v petek, 10. novembra, ob 18. uri predavanje na temo “Človek in volk”. Predaval bo strokovnjak za volkove g. Christophf Promberger iz Wild-biologische Gesellschaft Miinc-hen, v slovenščino pa bo prevajal dr. Miha Petrovič.
j f mm i ■Jr " “JtK

HRUŠKA CVETE - Potem ko so pred nekaj tedni že pokazali sneg tudi Dolenjcem, so najbolj vroči spet oblekli kratke rokave, kar je razumljivo ob toplem soncu v zadnjih dneh. Vse kaže, da je dovolj toplo ne le ljudem, ampak tudi drugim naravnim primerkom, da se obnašajo kot v vročini. Na primer: pred dnevi je še cvetela Maceletova hruška v Stopičah (na sliki). (Foto: L. M.)
SMRTNI UBOD V SRCE
URŠNA SELA - 24. oktobra sta 33-letni C. Ž. iz Ljub-na in M. B. pomagala 42-let-nemu J. B. iz Birčne vasi pri zidarskih delih v vikendu na Ljubnu pri Uršnih selih. Po končanem delu so pri zidanici popivali in med C. Ž. in J. B. je prišlo do prepira. J. B. je med prepirom s kuhinjskim nožem zabodel C. Ž. v predel srca, nato pa pobegnil. S kraja nezgode je pobegnil tudi M. B. J. B. je odšel do najbližje sosede in ta je o tem dogodku obvestila policiste. J. B. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja umora.
Filak, ki se je že več let uvrščal med najboljše slovenske orače, tokrat s svetovno elito pomeril prvič.
Že sedaj pa je znano, da za mladega Belokranjca to ni zadnje svetovno prvenstvo, saj je na letošnjem državnem tekmovanju zopet osvojil drugo mesto (za Novome-ščanom Janezom Mikličem), tako da bo prihodnje leto odpotoval na svetovno prvenstvo na Irsko. Sicer pa Anton, ki ima mlajšo družino s tremi otroki, ni znan le kot dober orač. Filakovi, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom, se zelo uspešno prilagajajo novim tržnim razmeram in so lahko zgled
usIU"™ Vmptiiam. Začeli so z
ja. Z nekaterimi svojimi izdelki so se uveljavili tudi na tekmovanji!) Tako so na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani zlato medaljo z zlato viljamovko in srebrno medaljo za jagodni posladek.
Ker si slovenska orača na svetovnem prvenstvu želita kaj v«, kot le sodelovati, sta se pred odn dom - na pot bosta odšla prihodnjo sredo - resno lotila prip»v-Tako sta dva dni vadila oranje strnišču v Lendavi ter tri dni ledini v Mestnem logu pri Met ■ Kot je povedal član svetovn g odbora pri organizaciji orače Alojz Avšič iz Črnuč, so zadovoij ni s traktorji in plugi, ki Jih o
živinorejo, sedaj pa se preusmerjajo v sadjarstvo in predelavo sad-
•'moli no iplrmovanin
1II1VII I
odbo-
TRENING ZA SVETOVNO PRVENSTVO - Član svetovnega c-ra pri organizaciji oračev Alojz Avšič, Anton Filak in Jožef Režonja^^ leve proti desni) na treningu v Mestnem logu pri Metliki. Ker imata in Režonja že obilo izkušenj pri oranju, sta tokrat posvetila P°,nhl«ik zornost podrobnostim. Dokazala sta, da mora biti orač tudi me in mora znati dobro naravnati plug. (Foto: M. B.-J.)
Obnovljen Julijin grob
S prostovoljni prispevki obnovljen nagrobnik in gr°^ Prešernove Lavre na šmihelskem pokopališč.
NOVO MESTO - Dan mrtvih, ko se spominjamo rajnih sorodnikov, prijateljev in znancev ter obudimo tudi spomin na pokojnike, katerih pomen je globlje zapisan v našo kulturno zavest, je grob Primčeve Julije na šmihelskem pokopališču dočakal temeljito obnovljen. Kamnoseško in restavratorsko podjetje Portal iz Brusnic je izdelalo nov marmornat okvir in nov podstavek nagrobnika ter obnovilo kamnit križ in ploščo z napisom. Obnovo, ki je stala okrog 130.000 tolarjev, je omogočil Sklad za obnovo nagrobnikov Primčevih.
eni'
kulturnozgodovinskih SP, načrtu
kov akcija ne bo končala. v jnSke ima ureditev Julijine spo z(jaj sobe v gradiču Novi dvor, ki J . y del interne bolnišnice in kI® ^f|j prejšnjem stoletju živela m ^oV„ Prešernova velika ljubezen-mesto je tako povezano s <egj nom vsaj prek Julije, ki je .. ja pesniškega prvaka spčbuj)epših je napisal nekaj svojih n J pesmi.
Na zamisel o zbiranju prostovoljnih prispevkov za obnovo nagrobnikov Primčeve Julije in njene matere, ki sta bila že precej načeta od zoba časa, je prišel kulturni animator Rudi Škof lani ob 130. obletnici Julijine smrti. Prve tolarje so prispevali lani januarja gostje kulturnega večera v gostilni Na Hribu, kasneje pa še na drugih priložnostnih kulturnih večerih in prireditvah, ki jih vodi Škof. Namenski žiro račun so odprli na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije poskrbel tudi za strokovno nadzorstvo pri obnovi. V skladu se je do letošnjega novembra nabralo 178.000 tolarjev, kar je zadoščalo za obnovo Julijinega groba, medtem ko bo nagrobnik njene matere prišel na vrsto prihodnje leto.
Škof pravi, da se z obnovo obeh
^---------i	1 •	1	,ifA,
JULIJINO POSLEDNJE \iije LIŠČE - Obnovljeni SroD. pali-Primic na šmihelskem P° 0jj) šču v Novem mestu. (Fot -
M
k,
H.
Ni!
S
s
k
i«ve,
■ttw
*ie,r
°glec
His
str,
i
Sir;
«
L. M.
Dosti ne more biti
Požekovemu Lojzeku z Lokvice, kije leta 1946 obiskoval obrtno šolo v Metliki, se je poznalo, da je v medvojnem času bolj malo sedel v šolski klopi. Ko so tako v obrtni pisali matematično nalogo, je na koncu ure oddal popolnoma prazen zvezek.
"Lojzek, neki red ti moram dati iz računstva, "je rekel učitelj Viktor Švigelj. “Boš pa ustno odgovarjal. Čisto lahko vprašanje ti bom dal. Koliko je ena in ena?"
Pa se je Lojzek kar hitro odrezal:
“Dosti to ne more biti, tovariš učitelj!"
Tikati se morata
Mali Janez je pomagal priletnemu metliškemu krovcu Segedinu, kije v Berčicah prekrival zidanico. Po kratki lestvi mu je prinašal opeko.
“Segedin, rabiš še kak cigel?" ga je spodaj vprašal.
“Kako pa govoriš! Ali ne veš, da moraš starega človeka vikati?” ga je resno opomnila stara mati, ki je v vinograd prinesla malico.
Segedin je rekel, da se morava tikati, če vkup delava," je samozavestno odvrnil šestletni Janez.
Redko dežuje
Izletnik si ogleduje P,:JuŠel,t i «	da zelotelo
zdi se mu, da so tla zc*- • a
“Le zakaj je vse takoču tukaj nikoli ne dežuje’
“Takole je s tem,	%
mačin, tukaj tako redko a*^ s so v nizkem potoku ce sploh ne znajo plavati-

Ne prizadevajo si . f
Ribiča sedita celo P°^ino nista še nič ulovila. E°	j
prvi svojemu kolegu. j0 UK “Ribe v tem potoku so* p0p Nič si ne prizadevajo, a
črve!"