OSREDNJA knjižnica cfcUE D OTIPAVAL VELETNEGA OTROKA STRAN 21 (BREZ)ME JNI SPORI NA VRANSKEM STRAN 4 in o m r- rn m m o r- r- ST- 28 - LETO 60 - CELJE, 22.4.2005 - CENA 300 SIT 'a| banka celje h m ^ c | *1 / fitt < . -- J Banka Celje d.d„ Vodnikova 2,3000 Celje tel.: 03 422 1000 fax:03 422 11 00 e-mail: info@banka-celje.si http://www.banka-celje.si OMIMČ) Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn JV/Ur teharska 24, 3000 ceue T€L: 03/425-6100, FAX: 03/425-6124 ^DGOVINfi ujLULU.birobit.si, 6-mail:komemalo@birobit.si 4.0 M10 TOČK 10 X OPTIČNI ZOOM MPCC4 ZAPIS FILMA SUPFP SONIČNILCD 7.1 MIO TOČK M 4 X ŠIROKI ZOOM m MAGNIZUIVO OHIŠJI VRTLJIVI LCD ZASLON STRAN 5 Mercator (Mf|@ Opekarniška ulica 9, Celje ^ sobota, 23. april 2005, ob 11 .uri JURJEVANJE nedelja 24. april 2005, med 9. in 12. uro UŽTTKARUE - Odenimo Mercator v pomlad ■ Em mm d.o.o. Ledina 40,8290 Sevnica IZDELAVA STROJNIH OMETOV - TLAKOV (eslrihov) in VSE VRSTE FASAD uri, vsi izdelki 15% ceneje. Kemoplast d. o. o. j Drofenikova 7 | 3230 Šentjur | MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA www.kovintrade.com Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) Kovintrade Zunanja trgovina d. d. 4.0 MIO TOČK 3 X OPTIČNI ZOOM 14MB VSRAJCNGA SPOMIN I.S "LCD ZASLON ?7U*MMlWVNACmiP pc im nm “usBVim* OMOGOČA SHRAmm m m mm 00 54IJP 50MINUJ V NAČINU LP\ MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b , P E Celje 03425 5050 080 12 24 www. mik-ce.si ^ - 0 salon Maribor, Dupleška cesta 10 h t STRAN 7 POJOČI NADŠKOF NA KOLESU KAJ SE DOGAJA V CELJSKEM ZAVETIŠČU ZA BREZDOMCE? STRAN 4 GLADOVNA STAVKA SREDI LJUBLJANE STRAN Z KOZJANSKI DERBI ŠKL V LJUBLJANI STRAN116-17 GODKI BRANKO STAMEJČIČ UVODNIK V imenu zakonitosti ali učinkovitosti? Celjski župan Bojan Šrot je mimo, tako rekoč z zamahom leve roke sprejel poročilo Računskega sodišča RS, ki je po opravljeni reviziji poslovanja občine v letu 2003 izreklo negativno mnenje o sestavi zaključnega računa in tudi o poslovanju občine. Za nameček je sodišče navrglo še dva predloga za uvedbo kriminalistične preiskave, zaradi suma, da pri dveh poslih občine morda obstajajo znaki kaznivega dejanja. »Zaradi prodaje in kasneje nakupa kina Dom predkazenski postopek že teče, pri prodaji in nakupu hale A na Golovcu na lizing pa res ne vem, kaj bi lahko bilo narobe,« je v sredo popoldne pojasnjeval župan in v isti sapi zagotavljal, kako silno ekonomično je občina Celje poslovala prav v tem letu. To je nesporno. Mesto je z novo rokometno in prireditveno dvorano naravnost zacvetelo. Mesto je postalo osrednje prizorišče meddržavnih nogometnih srečanj v Sloveniji, prestolnica rokometa ... Uspehe in pridobitve bi lahko naštevali še bolj in podrobneje, a tokrat ne gre za njih. Gre za sum nezakonitega poslovanja ... Z županom se lahko mimo strinjamo, ko poudarja ekonomičnost poslovanja, ki za računsko sodišče ne velja prav nič Bolj vprašljiva je trditev, da računsko sodišče trmasto vztraja, kako je kupovanje na lizing le oblika prikritega in s tem nezakonitega zadolževanja, ministrstvo za finance pa trdi drugače in tudi na ta način prikrito zadolžuje državo. Mimo se lahko strinjamo tudi z županovo marnjo, kako se tričetrt občinske uprave ukvarja le s postopki, kijih narekujejo zakoni in sprejeti podzakonski akti, pri čemer o vsebini dela in razvoju skoraj nihče več nima niti časa razmišljati. Res je tudi, da je zakonodaja zapletena kot kakšna štrena volne, v katero seje zapletla pobesnela mačka. In daje velik del te zakonodaje namenjen sam sebi oziroma vzdrževanju obsežnega državnega aparata, birokracije, po domače. Res je. Vse to drži. Ne drži pa, daje mogoče v imenu učinkovitosti in ekonomičnosti ubirati obvoze, ki vodijo levo ali desno od črte zakona. Četudi to pomeni počasnejši, umirjenejši, morda tudi racionalnejši razvoj mesta. To bi župan, odličen pravnik, že moral vedeti. In uveljavljati pri delu. ihk- *#*S 'i-i p i - l i* * 'ir A v .-jr£I i - * -'-V-, u'&r ?! ' ■? ~ V: J V j \ j' ^? Ffv ' -'"V išmffmf T i ; šm 'M % Gladovno stavkajoči Anton Zanjko iz Rogaške Slatine zahteva celovito revizijo poslovanJaTemjurskega podjetja Anza" d.To. Pod drob.mgle dom naj bi se izkazalo, kje so vzroki stečaja ter kam je izginil njegov denar. Gladovna stavka sredi Ljubljane Celjan na čelu turističnih vodnikov Na izrednem občnem zboru Društva turističnih vodnikov Slovenije so za novega predsednika izvolili Celjana Milana Rajtmajerja. Gre za znanega slovenskega turističnega vodnika in svetovnega popotnika, ki je do zdaj zelo uspešno vodil celjsko sekcijo. Med glavne naloge društva v prihodnjih dveh letih je uvrstil ureditev statusa turističnih vodnikov, izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, mednarodno sodelovanje in povezovanje z drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo na področju turizma v Sloveniji. »To je zame velik izziv, saj se v zadnjih letih na tem po- dročju ni storilo nič. V primerjavi s tujino se pri nas veliko ljudi z vodenjem ne ukvarja profesionalno, prav tako ni ustreznih mednarodnih povezav. Najbolj dejavna na tem področju je prav celjska sekcija vodnikov, ki je bila do zdaj najbolj uspešna in bo tako služila kot model za celotno Slovenijo. 700 vodnikov ima državno in okoli 400 lokalno licenco, naše društvo šteje okoli ISO članov, želimo pa pridobiti čim več tistih z državno licenco,« je povedal Rajtma-jer in dodal, da bo treba bolj poudarjati prednosti lokalnega vodenja. MATEJA JAZBEC Podjetnik Anton Zanjko iz Rogaške Slatine je včeraj že četrti dan gladovno stavkal pred poslopjem državnega zbora. »Vztrajal bom do konca. Do konca,« je med jokom izjavil včeraj. Ljudje, ki ga poznajo, v to tudi verjamejo. Pred poslopjem slovenskega parlamenta je neprekinjeno že od ponedeljka zjutraj. Med gladovno stavko uživa le vodo, prenočuje pa v avtomobilu, prav tako pred državnim zborom. Pri gladovno stavku-jočem se ustavljajo občani, med njimi neznani nezadovoljni podjetniki in obrtniki. »Ti mi dajejo prav, kar mi daje vero, da vztrajam,« pravi Zanjko, lastnik nekoč cvetočega podjetja Anza, d. o. o., celo s hčerinskim podjetjem v Zagrebu. V šentjurskem podjetju, ki se je ukvarjalo z vizualnimi komunikacijami, je bilo kar 17 zaposlenih. Pri njem se ustavljajo tudi poslanci različnih političnih struj, pri čemer je živahno tudi dogajanje v ozadju. V torek so Zanjku iz državnega zbora spet ponudili (v ponedeljek odklonjeno) strokovno pomoč, saj ga je že drugič osebno obiskala vodja oddelka državnega zbora za peticije, Danica Ferlan. Isti dan smo v ministrstvu za pravosodje izvedeli, da so Okrožnemu sodišču v Celju naložili, da mora opraviti tako imenovani službeni nadzor glede reševanja zadeve stečaja Zanjkovega podjetja Anza, pri čemer naj bi ugotovili, ali je bila morebiti v postopku storjena kakšna nepravilnost. Predvčerajšnjim so nato v pravosodnem ministrstvu prejeli odgovor Okrajnega so- dišča v Celju, v katerem je zapisano, da sodišče odreja službeni nadzor v stečajni zadevi Anza, d. o. o. Gladovno stavkajoči ni o tem včeraj dopoldne vedel še ničesar, vendar je povedal, da ga ta ukrep ne zadovoljuje, da mu »ne pomeni nič«. Pravi, da po naši zakonodaji stečajni postopek ne poteka tako, da bi odkrivali tudi krivdo. »V primerih, ko stečajni upravitelji ne delajo profesionalno, nato lahko pride do nepravilnosti, saj nad njimi ni nadzora,« pravi podjetnik, ki meni, da je oškodovan za astronomske vsote denarja. Posamezniki, med njimi znani podjetniki in računovodski delavci, naj bi se po navedbah v njegovi ovadbi tožilstvu na njegov račun osebno okoristili tako z denarjem kot z intelektualno lastnino, s patenti. »Programe iz AnZe zdaj vodijo drugi.« Meni, da je vse skupaj posledica tega-ker v naši državi ni bila spre jeta odločitev o ustanovit^ finančne policije. Gladovno stavkajoči, kije danes prijaV' ljen na zavodu za zaposlova nje kot iskalec zaposlitve, ta ko krivi za svoj propad p° sredno del pravosodnega51 stema, bank in politike. In kaj pričakuje 41-letn1 podjetnik, ki se je očitno za res odločil, da bo šel do kon ca? »Moja zahteva je, da m da predsednik vlade pisno za gotovilo, da se bo opravi celovita revizija poslovanj podjetja Anza. To, da bo pa drobnogledom vse, saj se o le tako lahko izkazalo, kj^ so vzroki stečaja ter kam J izginil moj denar.« n BRANE JERANg Foto: im Konec razprtij glede RŠS? Bo direktorica Regijskega študijskega središča Adrijana Zupanc pristala na znižanje plače? Je z odločitvijo članov sveta zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS) Celje, da ugodijo eni od zahtev župana Mestne občine Celje Bojana Šrota in znižajo plačo direktorici RŠS Adrijani Zupanc na 90 odstotkov njegove plače, res tudi konec nesoglasij glede študijskega središča? Spomnimo, da so se nesoglasja zaostrila v začetku februarja, ko je celjski župan Šrot na svet zavoda in vseh 31 preostalih občin ter druge soustanoviteljice RŠS v imenu MOC naslovil predlog za razrešitev direktorice Adri-jane Zupanc. Očital ji je izplačevanje nezakonite in (pre) visoke plače, poleg tega pa opozoril še na visoke stroške zavoda v preteklih letih na eni strani ter skromno učinkovitost v delovanju na drugi. Zupančevi in posred- Adrijana Zupanc no seveda celotnemu RŠS je takrat v bran stopil predsednik sveta zavoda dr. Franc Žer-din, ki je poudarjal, da študijsko središče v okviru pristojnosti, ki jih seveda ima, dobro dela, ter napovedal, da bodo predlog za razrešitev direktorice obravnavali na izredni seji sveta zavoda. Sklicu slednje so se kasneje odpovedalirsaj celjska občina ni želela zaostrovati spora in je bil župan Šrot pripravljen predlog za razrešitev direktorice umakniti takoj, ko bi ji znižali plačo. Vprašanja, kako razrešiti nesoglasja, so se na skupnem sestanku lotili predstavniki oziroma pravne službe celjske in velenjske mestne občine ter RŠS. Slednji naj bi preverili možnosti, kako znižati direk-toričino plačo na 90 odstotkov plače celjskega župana in ta predlog so v ponedeljek obravnavali tudi člani sveta zavoda. Slednji so sklenili, da se Zupančevi mesečna plača zniža z dosedanjih 880 tisočakov bruto na okoli 644 tisočakov bruto (brez dodatkov) . S tem naj bi bila temeljna nesoglasja presežena, RŠS pa naj bi se skupaj s partnerji piipraviu vsepuucuuu • tanovitev univerze v Sa ski regiji. ce. A nesoglasja očitno v^ loti le še niso presežena rektorica RŠS Adrijana panc sklepa sveta zavo cer ni želela komen 1 opozorila pa je, da tudi p niki, ki so pripravljali P‘ log o znižanju njene P ■ niso bili usklajeni. »A6: m njam se s takšnim naCv,na, dela, sama sem PrePrl za da bi morali ob predlog ^ mojo razrešitev govori i lu RŠS in ne zgolj o moji P., či,« pravi Zupančeva, 1 ^ hodnjih dneh pričakuj • k svoji pogodbi o zaP° za- •7 a ro srnici pic O ^ Kajba direktor zdravstvenega doma Celjski mestni svet je ob bravnavi soglasja k ime-°vanju prim. mag. Stani-f ^Va Kajbe za novega di-®ktorja celjskega zdravs-eHega doma na predlog cinika Jožeta Bučerja na-j!™'! izjemo in dovolil kanatu predstavitev progra- . Kajba se je v predstavitvi sno in zelo koncizno zav-za preglednost poslovaje’ hkrati pa skozi poslopji Privatizacijo tudi za več-donosnost dejavnosti. Med gboritetnimi nalogami je na-, e nove načine obravnave , °Oičnih bolnikov skozi de-s j“°ij izobraženih in uspo-jn blienih medicinskih sester s, na insistiranje svetniške tovuPine Socialnih demokrati Prečno tudi za obnovo t fPapzerja za mladino. Prav t)0Ko )e jasno povedal, da se zavzel za preprečitev po- Stanislav Kajba je celjskim mestnim svetnikom predstavil svoj program dela. skus !°v privatizacije v najbo- lje opremljenih delih zdravstvenega doma (rentgenologi-ja, medicina dela in pulmologija), za boljšo in učinkovitejšo informatizacijo zavoda in za nove in drugačne, zlasti nematerialne načine stimulacije zaposlenih. Svetniki so tak program pozdravili in podprli, predvsem pa so od novega direktorja zahtevali, da nemudo- Med razpravo je župan Bojan Šrot ponovno izrekel vse priznanje prim. mag. Branetu Mežnarju, ki je več kot vzorno vodil zavod, hkrati pa svetnike pozval, naj spoštujejo Mežnarjevo odločitev za umik kandidature. ma uredi razmere v hiši, saj je izbira direktorja povzročila dovolj prahu. »Konflikti med poslovnim in strokovnim timom v zdravstvenem domu namreč lahko privedejo do podobnih težav, kot jih je pred dobrim letom preživljala bolnišnica,« je opozoril doc. dr. Radko Komadi na. Svetniki so hkrati opozarjali pred prenagljeno privatizacijo kot slovenskim pilotnim projektom in zahtevali mehek prehod na osnovi pričakovanega nacionalnega programa. BRST Dolga pot do tretje osi gradnjo državne ceste od avstrijske meje do štajerske avtoceste je najprej potrebna regionalna zasnova prostorskega razvoja tor eStna Povezava med av-Po,!Sto A1 Šentilj-Koper (v t0 ev pride odsek med av-š^nima priključkoma ]e .opert-Arjavas) ter Ve-brJern’ Slovenj Gradcem in trejV°8rad°m, sicer del t.i. deJe razvojne osi, je opre-v a kot ena od prioritet r^tegiji prostorskega tVo 0,a Slovenije. Ministrske in prostor je *a Pnejel° Pohudo ministra za pripravo dr-č ae§a lokacijskega na-ste Za gradnjo državne ce- Koroško, Savinjsko, h0(j V)e> Posavje in jugovz-0 Slovenijo je namreč k Sijsk ■ edno pomembna medre- va n 3 P°vezava in naveza-avt0a avstrijsko in hrvaško °KolCtStno omrežje. V Jskem ministrstvu ugo- tavljajo, da je najbolj smotrno, da se za območje predvidenega poteka tretje razvojne osi izdela regionalna zasnova prostorskega razvoja. Prednosti obravnave umestitve prometnih osi v prostor v okviru regionalne zasnove prostorskega razvoja so predvsem rešitev celotnih, daljših potez prometnih osi, izbira variante poteka prometne osi in izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje, kar nedvomno olajša in skrajša nadaljnje postopke izdelave državnega lokacijskega načrta za posamezne odseke na omenjenih prometnih oseh. Rezultat regionalne zasnove bo izbor najustreznejše variante poteka te cestne povezave od avstrijske do hrvaške meje, na Regionalne razvojne agencije vseh petih statističnih regij, čez območja katerih poteka predvidena prometna povezava, so pristopile k oblikovanju skupnega projekta »cesta« in ga prijavile v program Interreg HIB. Ali bo prijava dobila podporo in bo projekt financiran iz tega programa, bo znano junija. Če bo projektna prijava uspela, bi bil to gotovo dodaten argument za utemeljenost začetka postopka priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja. **®rginc ostaja direktor < ?avoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice je po-s<) Se ^bral za direktorja Marjana Berginca. Na razpis tič, a,eg dosedanjega direktorja prijavili še Ksenija Ar-niem m Sander Marzidovšek in Bojana Frim. Z imenova-Koniin °La^° soglašati še občinski sveti občin Slovenske podlagi katere se bodo nato na izvedbeni ravni pripravili in sprejeli državni lokacijski načrti za posamezne odseke. V skladu z razgovori o tretji razvojni osi ob obisku ministrov Janeza Božiča in Janeza Podobnika v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da ministrstva skupaj z občinami, čez območja katerih pote- ka predvidena tretja razvojna os, aktivno pristopijo k pripravi regionalne zasnove prostorskega razvoja za umestitev tretje razvojne osi. Kakor smo poročali ob obiskih ministrov v Mozirju in Velenju, v šaleških in zgorajesavinjskih občinah želijo, da bi bila trasa cesta zahodno od Šoštanja čim bližje Mozirja in po Savinjski dolini do Šentruperta. US Prahu se ni dalo analizirati e’ Zreče in Vitanje. MBP JJTRI KABELSKI INTERNET Sedaj možen dostop tudi do OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 Iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo so sporočili, da analiza čudnega rumenega prahu, ki je minuli četrtek tako močno razburil krajane Bukovžlaka, ni uspela. Količina odvzetih vzorcev je bila premajhna, da bi bila analiza mogoča. Kot smo poročali v zadnji petkovi številki, so bili razburjeni krajani prepričani, da je prišlo do okvare v cinkarnini tovarni titanovega belila in da je čuden rumen prah, ki je padel po vrtovih, hišah in avtomobilih v Bukovžlaku, strupen in škodljiv. Okoljska inšpektorica je takrat odredila odvzem vzorcev in njihovo analizo, ki pa zaradi premajhne količine najdenih ostankov prahu ni uspela. V Cinkarni so kakršno koli nesrečo ali nehoten izpust zanikali, ob hišah prizadetih pa so strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo namestili posebne posode s folijami, ki naj bi zadržale takšno količino sumljivega prahu, da ga bo mogoče analizirati. Na odgovor, ali gre res za ekološko sporne izpuste iz Cinkarne ali pa le za nenavadno močno cvetenje mačic in posledično velike količine cvetnega peloda, bo tako še treba počakati. BRST KJE SO NASI POSLANCI? Avtocestni pomisleki Poslanci so na aprilskem zasedanju državnega zbora soglasno požegnali program gradnje in obnove avtocest, čeprav je štiriurna razprava postregla s precejšnjimi pomisleki opozicije, v vladnih strankah pa so ga sprejeli »z velikim veseljem in zadovoljstvom«, kot je denimo v imenu ljudske stranke povedal Franc Kangler. Zanimiva je bila ugotovitev mariborskega poslanca SDS Srečka Hvau-ca, ki ga je ob znesku 124,14 milijarde, kolikor bo stal letošnji avtocestni program, zgrabila računska strast. »-Malo sem se igral s številkami in izračunal, da če bi za ta denar kupili avtomobile srednjega razreda, bi nastala kolona dolga 250 kilometrov,« je Hvauc razsvetlil svoje kolege. Kot vedno pri cestah je bila razprava živahna in izrazito lokalno obarvana, saj se je k besedi prijavila skoraj polovica poslancev. Tokrat so bili najbolj glasni poslanci iz vzhoda Slovenije, saj se gradnja avtocest v Pomurju šele začenja. Poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec je trdila, da je avtocestni program v Prekmurje prišel z zamudo, saj tam od vstopa Slovenije v EU vlada »obsedeno stanje, zato se upravičeno sprašujemo, ali bodo ceste in ljudje to invazijo tovornjakov sploh lahko preživeli«. Poleg tega je opozorila, da je 100.000 tovornjakov na mesec zgornja meja za tamkajšnje ceste, ostale pa bi po njenem morali preusmeriti preko drugih držav. Jakob Presečnik Z avtocestnim programom je bil zadovoljen vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, saj sodi prometni minister Janez Božič v vladno kvoto stranke. Po njegovem je pač nastal na podlagi razprave v zadnjih nekaj letih in resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocestnega omrežja, ki jo je državni zbor potrdil pred letom dni. »Pri planiranju gradnje avtocestnega omrežja se ne da vedno izenačevati pokritosti celotne države, zato je že nacionalni program približno definiral roke izgradnje in predhodnih priprav za to,« je Presečnik branil ministra. A je tudi sam opozoril na nedoslednost pri načr- tovanju tretje razvojne osi oziroma na hitro cesto od Koroške prek Šaleške do savinjske avtoceste ter navezavo naprej na dolenjsko avtocesto in preko Bele krajine na hrvaško avtocestno omrežje. »-Če imam prave podatke, je skrbnik tega odseka direkcija za ceste. Trdno sem seveda prepričan, da so vsi tisti odseki, ki so navedeni v nacionalnem avtocestnem programu stvar Darsa, zato predlagam, da ta prevzame skrbništvo nad tem projektom,« je mozirski poslanec in bivši prometni minister skušal Koroško-Šaleško-Savinjsko hitro cesto pripeljati k precej bolj zajetnemu koritu, kot je tisti od direkcije. Rudolf Petan Izredno veliko pozornosti so poslanci namenili pobiranju cestnin. Po mnenju Rudolfa Petana (SDS) je zaprti sistem v preteklosti funkcioniral dobro in bil pošten do uporabnikov. »Kasneje smo zaradi čudnih razlogovpostopoma uvedli kombiniran sistem - malo odprtega, malo zaprtega, malo čisto prostega, po domače bi lahko rekli, da smo naredili veliko sračje gnezdo. Marsikdo pravi, da se je to zgodilo, ker so nekateri hoteli do vikenda priti brez cestnin. Sam se na to sicer ne bi preveč oziral, ampak pri vsakem dimu je tudi nekaj ognja,« je dejal konjiški poslanec. Tako kot številni kolegi je tudi Petan poudaril, da je odprt sistem s čelnimi cestninskimi postajami nepravičen, ker so uporabniki v neenakopravnem položaju. Tisti prebivalci, ki živijo ob cestninskih postajah, morajo plačati vsak prevožen meter na avtocesti. Drugi, ki živijo nekje vmes, pa ne plačujejo nič. Kot primer je navedel cestninsko postajo Tepanje pri Slovenskih Konjicah. »To poznajo tudi tujci in se vozijo mimo Tepanja skozi Slovenske Konjice. Na ta način obremenjujejo lokalne ceste, država pa ne dobi plačano nič. Mislim, da se na ta način izgubi najmanj 70 odstotkov cestnin,« je opozarjal Petan. In dodal, da bo predlog programa podprl, a s cestninskim pomislekom. Minister Božič je poslance še obvestil, da vinjet v Sloveniji najverjetneje ne bomo imeli, saj je študija o njihovi uvedbi pokazala, da to ni gospodarsko upravičeno. SEBASTIJAN KOPUŠAR Z leve: Srečko Vertovšek, Romana Kristovič in Jože Vertovšek Kdo bo koga (Brez) mejni medsosedski spori na Vranskem - Ko lahko do svoje hiše prideš le s helikopterjem Če so se nekoč prestavljali mejniki, se danes med sosedi bije boj na parkiriščih, dvoriščih, dovoznih poteh. In če so se spori prej reševali po gostilnah, kjer so se po nekaj kozarčkih sosedje dodobra fizično obdelali, se danes, sicer včasih tudi s pestmi, obdelajo predvsem denarno. Po tem, ko nekaj let prebijejo na sodiščih. Tako je tudi na Vranskem. Družini Kristovič in Vertovšek do svojih hiš ne moreta drugače kot po dvorišču, ki je v lasti družine Grom, ki na Vranskem, precej us- pešno, vodi muzej motociklov. Obe družini sta z Gromovimi v sporu, zadeve pa so prišle tako daleč, da jih je obravnaval tudi občinski svet. Poleg tožb seveda, ki še čakajo na izid na sodišču. Dvorišče je resnično majhno in že nekaj avtomobilov lahko povzroči pravi zamašek, ko nihče ne more nikamor. Cesta čez dvorišče je v Gromovi lasti, družina Kristovič, ki sicer lahko do svoje hiše pride okoli po njivi, ima kupljeno služnostno pravico, družina Vertovšek, ki do svoje hiše ne more priti na noben drug na- čin kot po Gromovem dvorišču; pa ima dovoljeno le uporabo poti. Če bi se družine med sabo razumele, bi seveda težav ne bilo. Temu pa ni tako. Kristovičevi in Vertovškovi pravijo, da jim sosed neprestano nagaja. Višek pa je spor dosegel konec marca, ko Vertovškovi niso mogli izprazniti svoje greznice, katere pokrov leži na Gromovem dvorišču. Boj na greznici »Iz Javnih naprav so prišli štirikrat, da bi izpraznili greznico, vendar nikoli niso mogli. 18. februarja pa je prišlo do izvršbe. Prišli so trije policisti, izvršitelj in tudi naš odvetnik. In ko so dvignili pokrov, da bi greznico izpraznili, so izvršitelja poklicali po telefonu in izvršba se je nemudoma končala. Greznica je ostala neizpraznjena,« pravi Srečko Vertovšek. Kasneje so greznico izpraznili na stroške Petra Groma, to je tudi sam potrdil, vendar pa se težave z greznico niso končale. Ta se je namreč zamašila in Vertovškovi niso mogli uporabljati stranišča, ampak kar sod, v katerega so se stekale fekalije. Ko naj bi bila Gromu zagrožena kazen 800 tisoč tolarjev, če ne bo omogočil dostopa za izpraznjen)e greznice, so jo končno lahko znova odprli. In v cevi, iz katere se fekalije stekajo v greznico, naj bi našli klin, ki je zapiral pot. Težave s cesto pa ostajajo. Družini Kristovič in Grom se prepirata že deset let. Romana Kristovič, ki dela v Celju, pravi, da se ježe nekajkrat zgodilo, da je zamudila v službo, ker je bilo dvorišče polno avtomobilov in ni mogla z avtom ven. Še večje težave naj bi imeli takrat, ko morajo do hiše priti kakšna večja vozila. Kristovičeva pravi, da je bilo najhuje, ko je imela bolno mamo, sedaj že pokojno, in je bilo treba pripeljati kurilno olje: »Sosed ni pustil, da bi Petrolov tovornjak pripeljal čez dvorišče, ker bi se lahko poškodovali tlakovci. Od voznika je zahteval, da naj podpiše, da bo kril škodo, če se bodo poškodovali.« Tega voznik seveda ni storil in olje so pripeljali čez dva vrta, ki sta za hišo. kristovičevi so imeli težave tudi pri gradnji nove greznice. Do hiše bi moralo namreč priti vozilo, ki bi naredilo izkop. »Sosed ni dovolil izkopa in zahteval varščino 5.000 evrov. Tega pa nismo hoteli plačati.« Vozilo, ki je opravilo izkop, se je tako moralo pripeljati po njivi, ko je bila koruza požeta ... Peter Grom pravi, da vse skupaj ni res: »Sosedje imajo dovoz do svojih objektov, vendar pa zadeva ni pravilno urejena. Na Vranskem sem prisoten že skoraj 30 let in vsa ta leta so oni vse to uporabljali in uživali. Če pa se zgodi, da si napaden, pretepen s strani enega soseda, potem pa se ti odnosi skrhajo in postaneš malo bolj dosleden.« Srečko Vertovšek, ki naj bi bil napadalec, ima drugačno zgodbo glede napada. »Ko sem fotografiral, kako so sosedje na našo greznico zlagali les, mi je sosedov sin iz rok zbil fotoaparat in ko sem se umaknil, ker sem videl, da j e zamahnil proti meni, je po nesreči udaril svojega očeta. Sedaj pa sem jaz označen kot napadalec.« Kako je bilo v resnici, bo odločilo sodišče, Peter Grom pa pravi, da ima pričo, kako je napad izgledal. Vse skupaj naj bi videl eden od njegovih gostov. Prav gosti so velikokrat težava, saj se z njihovimi avtomobili dvorišče hitro zapolni. Peter Grom pravi, da tu ne more nič štorih, ker ima obiskov kar veliko in ljudje-pač parkirajo, kjer imajo možnost: »Zato pa se lahko pokliče, pa se avtomobili umaknejo.« Če se seveda kdo na telefon tudi oglasi, dodajajo sosedi... Svetniška rešitev Spor je končno prišel tudi na občinski svet, ko so na zadnji seji minuli ponedeljek svetniki morda le našli rešitev. Občina ima namreč do parcel, ki obkrožajo vse te hiše, predkupno pravico. Ker je v bližini šola, ki prav tako potrebuje ure- jen dovoz, bodo te parcele kupili in tako uredili dovoz tudi za družini Kristovič in Vertovšek. Čeprav, če smo čisto natančni, bodo Vertovški še vedno morali vsaj nekaj metrov prehodih oziroma prevoziti p° Gromovem dvorišču. Kakorkoli, če bi ta dovoz zgradilr hi 1 ^ J — . — X z-x z-vii n OTnit žini, do katere pa ima predkupno pravico tudi Peter Grom. Svetniki so tako sprejeli sklep, da bo občina parcele kupila, vendar pa bi se ta°' ral Ppfpr fZrnm nHnnvedatifl^ kupu omenjene parcele. Po D; sedah župana Franca Sušni' ka je to edini način, da bise spori končali: »Ni pričakovati, da bo kaj boljše, če se bo strnjenost pozidave oziroma bližina ljudi, ki se ne gleda]0 prav lepo, povečevala. Zato J prav, da se nekomu jasno m glasno pove, da ni zaželen0-da bi kupil parcelo, ki meji na soseda, s katerim nima ureje nih odnosov.« Vprašanje je, če se bo g°s pod Grom s tem strinjal, gj3' de na to, da je njegova zbir motociklov že sedaj zelo ve ka in bi nedvomno Potre^ val več prostora, kot tudi sa pravi: »Sam sem se udeležil o _______stvan izrazim željo po pomoči, mi kraj omogoči, da z last/1* mi sredstvi svojo zbirko, za ka tero lahko rečem, da je evrop skega pomena, kvaliteto0 yz žujem naprej in širim.« Sn) nje so mu že skoraj omog°c li tudi Vertovškovi, ki so že i kali novo hišo. Ogledano s imeli hišo v Sv. Lovrencu, ve^ dar se kasneje zanjo niso o ločili. Kristovičeva, ki je tu ___- v,___________XJ„li,l3VtUSl. kla, da iz hiše zagotovo ne fff' ŠPELA OSE' Foto: GREGOR KAl'u Kaj se dogaja v zavetišču za brezdomce? Govorice o slabostih in napakah, ki krožijo v javnosti, bo treba pošteno preveriti Pred dobrim tednom dni so bolnega brezdomca Milana Lorgerja, ki je letošnjo zimo prebil na prostem na ulici v celjskem mestnem središču, s policijskim vozilom odpeljali v zavetišče za brezdomce. Tam se zdaj dobro počuti in počasi okreva. Namestitvi v zavetišču se je dolgo upiral in trdil, da so tamkajšnje razmere slabe, vendar te trditve ni utemeljil s konkretnimi, preverljivimi argumenti. Slabo mnenje o vzdušju v zavetišču pa imajo tudi nekateri drugi brezdomci, ki so raje izpostavljeni ulici, kot da bi šli živet v zavetišče. Vprašanje je, koliko je verjeti njihovim trditvam, da se v zavetišču pogosto dogaja nasilje (pretepi med uporabniki), navajajo pa tudi nekatere nepravilnosti in jih naslavljajo na strokovnega vodjo zavetišča za brezdomce. Ker so brezdomci populacija, ki ji ni kar tako verjeti na besedo (alkohol, de- menca, subjektivnost, nekritičnost ...), zlasti ne, ko gre za očitke na račun tako občutljive socialne ustanove, kot je brezdomsko zavetišče, in še manj, ko gre za konkretno osebo, ki je že dlje časa na zdravljenju, smo se obrnili na Suzi Kvas, direktorico javnega zavoda Socio, v okviru katerega deluje tudi enota zavetišča za brezdomce. Glede očitkov o pogostih pre- tepih in domnevnem neredu pri poslovanju je povedala: »V sredinah, kakršna je zavetišče za brezdomce, je nemogoče pričakovati absolutni red in mir in tako se dogajajo tudi prepiri in pretepi med brezdomci. Treba je vedeti, da so ti ljudje občasno agresivni, da so med njimi tudi psihiatrični bolniki, s katerimi se je težko pogovarjati. Dežurni delavci v zavetišču se trudijo, da je izgredov čim manj, pri čemer so pri vzpostavljanju miru velikokrat tudi sami ogroženi. Glede strokovnega vodje zavetišča pa: Danijel Bedrač je že od 18. februarja letos v bolniškem staležu, zato do njegove vrnitve ne moremo povleči nobene poteze. Res je, da so se v zavetišču dogajale nekatere nepravilnosti, ki pa jih bo treba še preveriti, dokazati. Razmišljamo o odpovedi, za to pa sta potrebna krivdni razlog ali razlog nesposobnosti. V zavetišču je zdaj začasno vodstvo, ki zadovoljivo opravlja svoje naloge.« Konzerva v nedeljo Milan Lorger, s katerim smo se te dni pogovarjali, je zadovoljen z razmerami in odnosi v zavetišču. Je pod zdravniškim nadzorom, redno prejema zdravila in lepo okreva. Prihodnji teden bo praznoval 55. rojstni dan in pravi, da si bo takrat privoščil kakšen priboljšek. Problem, ki je v zavet*, za brezdomce očiten **lneV. vomen, pa je prehrana. D ni obroki so sicer okusni, a P skromni, ker je za izdatnej obroke premalo dena Dnevne obroke, večin0 _ enolončnice, posebej za domce pripravljajo vjavrUpre-hinji zasebnega podjetja hrana, d.o.o. »Naša eko«gJ ska cena za posamezni o znaša 320 tolarjev neto* * je znesek, ki komajda zdr šo ekonomsko računico-je težko za to ceno pnp ^ topel in vsak dan svež o Če bi bili obroki obilne) ’ g, delali z izgubo,« nam Je P ,-a dala Darinka Piilk0’ v kuhinje. Resnejši zvezi s prehrano za or „ ce v zavehšču pa p/e.5 jejo nedelje, ko ne dobi)0 ^e. ga obroka, ker ta dan. hajo-njenem podjetju ne je Pripravijo jim in PnP *'eao 7a vsaIcppa brezdomca P konzervo (najpogostej op četrtinko kruha in dva -ene- tra soka. Resda se po res mu konju ne gleda v z pa je tudi, da bi bil re- om Hražii obroK y . cej izdatnejši, kar p° ob 60 tisočakov več iz „golJ proračunske blaga) _ jh namig za razmislek tis n fpm odločajo. Celjska občina na prangerju Računsko sodišče RS je Mestni občini Celje izdalo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v letu 2003 - Sum kaznivega dejanja za vsaj dve zadevi Računsko sodišče Repub-Slovenije je v sredo predalo revizijsko poročilo o ^^ih zaključnega računa poračuna in o pravilnosti pozvanja Mestne občine Ce-*e v letu 2003 in izdalo negativno mnenje. Revizijo so ot v zadnji od slovenskih ^tnih občin in prvič sploh občini Celje opravili med Riškim oktobrom in letoš-februarjem. , Pfvi namestnik predsedni-sodišča Tomaž Vesel je med postavitvijo poročila pose-J/ 0Pozoril, da je bilo nepra-diosti veliko preveč, pri če-n e/ sta vsaj dve (prodaja in l- UP hale A na Golovcu in la a Dom} takšni, da vzbuja-to SUm kaznivega dejanja, za-stj s° to naznanili kriminalista ki so ji tudi od- Pili vso dokumentacijo za °febitni kazenski pregon. rači 0 zaključnem Unu proračuna smo ugotovi 23 več R°t 204 milijone ljiev napak v različnih bi-Ho ^ Postavkah, pri pravil-towr Poslovanja pa smo ugo-'ola ■ Ved kot 612 milijonov na^ev uepravilnosti, vezanih i različne vrste odhodkov,« Poudaril Vesel. rači Za^)u^nem računu pro-i Una za leto 2003 je občina H^ula za 84 milijonov pre-hri “P^odkov. prejemke in Pa 2 e v računu financiranja ko milijonov previso-ge n ^tem 50 ugotovili še dru-izj^ ePravilnosti, od premalo Clflne§a dobroimetja pri Oih * do napak pri neplača-obv“dhodkih, kratkoročnih revj,2n°srih in poroštvih. Pri Van; lraniu pravilnosti poslo-d) 'al'e občina v kar 15 pri-Pted • raynala v neskladju s izre,P.lst- za kar so ji prav tako teru ’ ne8ativno mnenje. Pri pr0j ^e. zlasti za napake pri Ceij.fP m nakupu hale A na em sejmišču. ^Znivi dejanji? nasem mnenii 1 ip bil n nr ^ oiai]ev, poroštvo za tak- -Upaj,Se. Pa je podpisal tudi Pas nav ?e povedal Vesel. »To Posiu ala na misel, da pri tem kaznjVo 0rda obstajajo znaki PodnK3 de,anl'a-<< % v n° situacijo so zasle-Sodbam62' 2 menjalnimi po-^hdrnn! Tmed °bčino, Aleksih pna- Jančarjem in njego-pr°daiaKJftjem Pri nakupih in I10. je deHaD°m‘Kotiezna" na 200? hjna Dom najprej, ahtžbfl \T’ Jančarju prodala 0bčinsknPremičnine.kijev htilijona Ja?ri> hi sicer za 12,8 )e ie obči ° ^ev' heto kasnega DomWa kupila celoten kimonov2? f1310 več kot 63 Bojan Šrot mera gre za sum možnosti kaznivega dejanja, pri čemer smo ravnali enako kot v prvem primeru,« pravi Vesel. Revizor ni nadziral financ Več je bilo tudi kršitev de-lovno-pravne zakonodaje, zlasti v delu, ko je občina zaposlila direktorico občinske uprave Tino Gril (zdaj Kramer), ki ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta. »Pred tem je tudi spremenila pogoje za zasedbo tega mesta, zlasti v delu, ki zahteva določeno delovno dobo izkušenj,« je dejal Vesel. Na občini so brez razpisa zaposlili tudi pripravnika. Še več je nepravilnosti pri oddaji javnih naročil, tako tistih, ki so bila oddana preko razpisa, kot naročil majhnih vrednosti. »Prihajalo je tudi do delitev naročil, da so se tako izognili izbiri preko javnega razpisa, kar je očitno pri izgradnji komunalne infrastrukture pri enem od športnih objektov v občini,« je opozoril Vesel. In nenazadnje so opozorili tudi na financiranje svetniških klubov (gre za malo več kot 19 milijonov tolarjev), ne da bi poprej sprejeli merila za dodeljevanje teh sredstev, ne da bi poskrbeli za nadzor nad namensko porabo teh sredstev in ne da bi ukrepali, ko so ta sredstva ostajala na računu. Pripomb sta deležna tudi dodeljevanje transferjev na področju kmetijstva in previsoko zadolževanje občine, ki je leta 2003 za 107 milijonov tolarjev presegla zakonsko dovoljen obseg desetih odstotkov realiziranih prihodkov v letu 2002 in dano poroštvo za 253 milijonov tolarjev, kar je preseglo dovoljeni obseg petih odstotkov realiziranih prihodkov. Zaradi vseh teh in še nekaterih drugih ugotovitev se je računsko sodišče odločilo, da bo v roku 90 dni zahtevalo odzivno poročilo od občine Celje, v katerem mora slednja izkazati ukrepe, ki se bodo nanašali na »izboljšanje kontrolnega okolja in vzpostavitev notranjih kontrol, ki bodo zagotovile pravočasno odkrivanje, popravljanje in preprečevanje nepravilnosti pri prodaji in menjavi premoženja, prevzemanju obveznosti in izvrševanju proračuna, oddaji javnih naročil, dodeljevanju transferjev, zadolževanju in novih zaposlitvah«. Na vprašanje, kako je ob dejstvu, da ima občina svojo službo notranje revizije (v občini Celje je bil kot revizor zaposlen dr. Rasto Hartman) do toliko nepravilnosti sploh lahko prišlo, je predsednik sodišča Igor Šoltes odgovoril, da to kaže na pomanjkanje notranje kontrole, saj revizor v letu 2003 ni sodeloval s finančno službo in tudi ni zahteval njenih pojasnil. Vrhovni državni revizor mag. Jorg Kristijan Petrovič pa je opozoril na splošen slovenski pojav prevelikih občinskih apetitov po zadolževanju, zlasti poslovnem zadolževanju, katerega del je tudi lizing. »To je še posebej očitno, ko so občine v investicijskih ciklusih in še zlasti v letu pred lokalnimi volitvami. Problem pa je v tem, da kljub našim opozorilom država še vedno ni zakonsko uredila tega področja. Zato je nujno, da država zakonsko uredi vse po- goje vseh oblik zadolževanja,« je poudaril Petrovič. Ekonomičnost ne šteje Po objavi poročila, ki ga v mestni občini še niso prejeli, ampak so ga prebrali na spletnih straneh računskega sodišča, smo za izjavo zaprosili tudi župana Mestne občine Celje, Bojana Šrota, ki je povedal, da so negativno mnenje sodišča po usklajevalnih sestankih tudi pričakovali. »Ne pričakujemo pa nobenih ukrepov za odpravo napak, saj smo vse, kar se je še sploh dalo popraviti, postorili že v času revidiranja. Zato ocenjujem, da sodimo v zlato sredino slovenskih občin, ki jih je računsko sodišče že pregledalo,« je dejal Šrot. (V nasprotju z njim je Igor Šoltes težo ugotovljenih napak in pomanjkljivosti uvrstil na lestvico prvih petih v Sloveniji.) Šrot je dejal tudi, da je vesel revizije, med katero naj bi se veliko naučili, razčistili tudi nekaj dilem, ki naj bi izhajale iz nejasne zakonodaje in podzakonskih aktov, ki jih zlasti ministrstvo za finance in računsko sodišče razlagata različno. »Tu gre zlasti za lizing. Pogrešali smo zlasti to, da računsko sodišče nadzira zgolj formalno plat poslovanja občin, ne pa tudi ekonomičnosti, kar bi bil dober pokazatelj, kako se različni porabniki proračunskega denarja obnašamo,« je bil odločen Šrot. Župan sicer ne zanika nekaterih napak, za katere je kot predstojnik odgovoren, čeprav delo uprave vodi direktorica. Prav tako priznava, da je imel slabo roko pri izbiri notranjega revizorja, ki mu ni uspelo vzpostaviti mehanizmov notranjega nadzora, saj bi to zmanjšalo število napak. »V času do odzivnega poročila bomo po- jasnili še naše poglede na nekatere očitke,« je sklenil Šrot. Glede nakupa kina Dom je Šrot pojasnil, da postopek pred tožilstvom, kjer je ovadba že več kot pol leta, že teče. Tudi o ostalih predlogih za kazenski pregon je pojasnil, da se bosta najprej policija in zatem tožilstvo v predkazen-skem postopku odločila, ali je kazenski postopek smiseln. »Kar zadeva prodajo in nakup hale A pa ne vem, kaj bi lahko bilo narobe. Mislim, da gre za očitek posrednega zadolževanja, o čemer ima ministrstvo za finance drugačno mnenje,« je poudaril Šrot. »Sicer pa je vse odločitve sprejemal mestni svet na moj predlog, postopke pa je vodil naš ZPO.« Posebej je poudaril še, da je prav v tem primeru občina ravnala izjemno gospodarno, saj je od države za gradnjo hale Zlatorog pridobila 490 milijonov tolarjev, medtem ko bi jih za obnovo stare zgolj 140, kar bi s pridobitvijo tisoč sedežev stalo okoli 700 milijonov tolarjev. Tako je občina namesto 600 milijonov tolarjev, kolikor bi jo stala prenova stare dvorane, vložila dobrih 900 milijonov, brez DDV, in za razliko dobrih 300 milijonov tolarjev pridobila dve dvorani, s katerima tudi dobro gospodari. Celotna investicija je z DDV vred stala 1,6 milijarde tolarjev. V celjski občini imajo zdaj 90 dni časa za pripravo odzivnega poročila, v katerem morajo izkazati ukrepe za izboljšanje stanja in vzpostavitev notranjih kontrol, ki vsaj v letu 2003, kljub temu, da ima občina notranjega revizorja, niso delovale. BRANKO STAMEJČIČ Računsko sodišče RS (z leve) - Tomaž Vesel, Igor Šoltes, mag. Jorg Kristijan Petrovič - med predstavitvijo poročila o reviziji v občini Celje PODARSTVO O cetis Polovica Banke Celje še letos v lasti NLB Če bo poslovala uspešno, bo Banka Celje v sistemu NLB ohranila status samostojne pravne osebe niso prekinili Nova Ljubljanska banka namerava do konca leta 2005 povečati lastniški delež v Banki Celje s sedanjih 33,40 odstotka na 49,99 odstotka, za kar ima že nekaj let dovoljenje Banke Slovenije. Banka Celje bo ostala pridružena članica skupine NLB. Tudi če bi se kdaj preoblikovala v odvisno družbo, bo ohranila status pravne osebe, vendar le pod pogojem, je na predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov povedal predsednik uprave Niko Kač, da bo poslovala bolje, kot bo povprečje skupine NLB. Za zdaj še nobeno od podjetij s Celjskega, ki so lastniki Banke Celje, svojih delnic ni prodalo Novi Ljubljanski banki. Poleg Soda, NFD 1, Infonda in Zavarovalnice Triglav so med večjimi lastniki še vedno Unior, ki ima 3,4 odstotka, Juteks z 1,5 odstotka in Tovarna nogavic Polzela z 1,4 odstotka. Banka Celje je lani poslovala bolje, kot je načrtovala. Bilančno vsoto je povečala na 361 milijard tolarjev, kar pomeni enajstodstotno rast glede na leto 2003. Njen tržni delež znaša 6,4 odstotka, v slovenskem bančnem prostoru pa je trdno na petem mestu. Bruto dobiček banke je znašal 4,2 milijarde tolarjev ali 18 milijonov evrov, po plačilu davkov ga je ostalo malo manj kot 2,7 milijarde tolarjev. Kot je povedal Niko Kač, ga bodo približno polovico oziroma 1,478 milijarde tolarjev razdelili delničarjem. Bruto dividenda na delnico bo znašala 3.600 tolarjev. Preostali čisti dobiček bodo pustili v posebnih rezervah banke. Zaradi vse ostrejše konkurence v Sloveniji se je Banka Celje kljub precejšnjemu tveganju podala tudi na trge bivše Jugoslavije, saj brez širjenja poslovanja zunaj meja rast banke ne bi bila mogoča. »Že dolgo nismo več samo regio- Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač: »Steklarni Rogaška smo finančno pomagali pri obnovi peči že leta 2001.« nalna banka, saj smo že pred časom predvsem posle s pravnimi osebami razširili na vso Slovenijo,« je povedal član uprave Dušan Drofenik in poudaril, da se je v desetih letih tržni delež banke podvojil. Pri poslovanju s pravnimi osebami se trudijo zagotoviti poceni dolgoročne vire, ki pa jih morajo iskati v tujini, saj je domače varčevanje izrazito kratkoročno. Pravvteh dneh se s tujimi bankami dogovarjajo o najemu že osmega sin-diciranega posojila v višini 70 milijonov evrov. Lani so v tujini najeli za 190 milijonov evrov posojil, od tega 85 milijonov evrov sindiciranega posojila. »Banka Celje ima že deveto leto mednarodno bonitetno oceno 3B, kar pomeni tudi dolgoročno stabilnost banke. To je pri najemanju deviznih virov zelo pomembno,« je še povedal Drofenik. Banka je letos devetič izdala obveznice, tokrat za pet milijard tolarjev in prav vse je že prodala. Po napovedih članice uprave Viktorije Svet bo Banka Celje letos začela uvajati pametne plačilne kartice. Zamenjava z zdajšnjimi naj bi bila končana do leta 2007. Sodelujejo tudi pri trženju vzajemnih skladov. Lani so imeli preko svoje poslovne mreže za 200 milijonov tolarjev vplačil točk vzajemnih skladov, letos pa le za 70 milijonov, kar je, meni Svetova, odraz gibanj na borzi. Denar samo za steklarstvo Vodstvo Banke Celje je, čeprav nerado, spregovorilo tudi o trenutno najbolj perečem gospodarskem problemu na Celjskem, sanaciji Steklarne Rogaška. Svojega izstopa iz kroga bank, ki naj bi financirale prenovo steklarskih peči, niso želeli komentirati, češ da bi bilo razkrivanje odnosov s poslovnimi partnerji v medijih nekorektno. »Sicer pa,« je dejal Niko Kač, »je sodišče za dva meseca podaljšalo rok za pripravo celovitega načrta finančne reorganizacije in v tem času se lahko še marsikaj spremeni.« Povedal je še, da stikov z vodstvom steklarne niso pretrgali. Banka Celje ima - Stikov s steklarno še vedno v steklarni terjatve in storili bodo vse, da jih bo podjetje poplačalo. Ob te® je Kač poudaril, da je Banka Celje v preteklosti financira a izključno steklarsko Pr0* zvodnjo. »S svojimi finan nimi viri nismo nikoli Pocl pirali nakupov podjetij izven steklarstva, ne hotelov, ne le sarske proizvodnje, pa tu projektov v drugih rep ut'1 kah ne. Naša zadnja naložba je bila septembra leta 200 -ko smo financirali Pos0(u bitev steklarske peči.» vprašanje, ali gre za iste pe či, zaradi katerih zdaj v ste klarni bijejo plat zvona, P je Kač odgovoril: »Ne velT1’ kaj se je v zadnjih letih 0° gajalo z rekonstrukcijami pe či. Naložba je bila opravi)6, na, to vemo, ali so bili P tem uporabljeni primeru materiali, pa nismo PreVf j ali. Se pa sprašujemo, ka je možno, da se takšna Pe že po štirih letih iztroši-* JANJA INTIHAR Dolgovi Ingrada presegli milijardo Upniki celjskega Ingrada, ki je od sredine februarja v prisilni poravnavi, so prijavili za 1,2 milijarde tolarjev terjatev. Vendar pa to še ni vse. Velenjski Vegrad je namreč na račun svojega 22,5-odstotnega lastniškega deleža prijavil še dodatnih 110 milijonov tolarjev terjatev in si s tem »kupil« vstopnico za glasovanje o prisilni poravnavi. Kot je povedal prisilni upravitelj Zvonimir Hudej, je terjatve vložilo sto upnikov. Največji med njimi, ki jim Ingrad dolguje 50 milijonov tolarjev in več, so banke, nekaj lizinških hiš, Ingrad Gramat in Merkur. Poznavalci razmer v Ingradu pravijo, da bo podjetje zelo težko po- plačalo dolgove in bo najbrž šlo po poti svojega hčerinskega podjetja Ingrad VNG, ki je iz prisilne poravnave padlo v stečaj. Tako kot v Ingradu VNG so tudi v Ingradu poskusili finančne težave rešiti z dokapitalizacijo in pozvali upnike, naj svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže. Direktor Zvone Korenjak je povedal, da sta se odzvali le dve podjetji, ki pa bosta svojo dokončno odločitev sprejeli šele potem, ko bosta videli vsebino načrta finančne reorganizacije Ingrada. Ta bo po Korenjakovih besedah narejen do konca meseca, saj ga morajo najkasneje 3. maja predati sodišču. ji Sašine naj inovacije Pet zlatih priznanj Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice so prejeli inovatorji v Hišnih aparatih in Gorenju Sodišče zavrnilo Muro Poravnalni senat okrožnega sodišča v Celju je zavrnil predlog Mure, naj se prisilna poravnava v Modi, najstarejšem celjskem podjetju za prodajo konfekcije, ustavi. Narok, na katerem bodo upniki glasovali o potrditvi prisilke, bo 13. maja. Kot smo že poročali, je Mura, ki je poleg bank največja upnica Mode, umik prisilne poravnave predlagala na prvem naroku sredi januarja. Svoj predlog je utemeljila z oceno, da bi Celjani svoje terjatve lahko bolje poplačali brez prisilne poravnave in da naj za poplačilo prodajo več premoženja, kot so predvideli v načrtu finančne reorganizacije. Senat je takrat sklenil, da bo odločitev o umiku sprejel šele potem, ko bo navedbe Mure proučil tudi neodvisni finančni izvedenec. * Moda ima za 295 milijonov tolarjev dolgov, od tega jih 32 dolguje Muri. Načrt finančne reorganizacije predvideva, da bi v enem letu poplačali petino dolgov, denar za to pa bodo zagotovili s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja. jj BSH Hišni aparati Nazarje in Gorenje Velenje sta velika zmagovalca med letošnjimi inovatorji, saj sta družbi prejeli vseh pet zlatih priznanj. Nagrade je v ponedeljek podelila Savinj-sko-šaleška območna gospodarska zbornica. V velenjski zbornici so za lani prejeli 23 prijav iz osmih podjetij, pri prijavljenih inovacijah pa je sodelovalo sto ljudi. »V zbornici si že leta prizadevamo spodbujati in javno predstaviti vse, ki prispevajo k širjenju ustvarjalnosti in inovativne klime,« pravi direktorica t. i. zbornice Saša Alenka Avberšek. Bera prijav, sodelujočih avtorjev in podeljenih priznanj iz leta v leto narašča. Za razliko od ostalih regij posebej spodbujajo ne le prijavljanje splošnih inovacij, ampak tudi profesionalnih, ki so plod načrtnega razvojnega dela v razvojnih teamih v velikih gospodarskih družbah. Kakor ocenjuje Avberškova, je odziv podoben lanskemu, zvišala pa se je raven inovacij. Povečalo seje število izumov, ki so zaščiteni s patenti, zato je imela ocenjevalna komisija težko delo. Ob petih zlatih so razdelili še šest srebrnih in sedem bronastih priznanj ter pet diplom. Tako so v ponedeljek podelili priznanja v dveh kategorijah. V prvi, kategoriji Nagrajena inovatorja iz BSH Hišni aparati s predsednico upravnega odbora zbornice Marijo Vrtač11' "llnšnih fnmrapil on -,1 -i + r, ---t-_______: r,__ , . rm - Vlad splošnih inovacij, so zlato medaljo podelili inovatorjem v nazarskih Hišnih aparatih za rekonstrukcijo nosilca stožčastega zobnika s kovinskimi osmi (nagrajeni so bili Marko Delopst, Roman Danijel in Sandi Oblak). V kategoriji profesionalnih inovacij je zlato prejela skupina inovatorjev (Darko Ogrizek, Igor Žibret, Stane Mazej, Aleksander Sedovšek, Uroš Semeja in Marjan Mak) iz BSH-ja za izboljšave v centrifugalnem sokovniku, v katerem je vgrajenih deset patentov. Za izboljšave pri paličnem mešalniku s tremi patenti je komisija nagradila tudi drugo nazarsko skupino v sestavi Darko Ogrizek, Alek- sander Sedovšek, Toni Poga- skupina (Tea DoVŠak\)uen-čar, Uroš Semeja, Marjan Bač, Gregor Kladnik, va Mak in Bojan Naraločnik. tin Borovnik, Berislav^ Gorenjevi inovatorji (Darja nik, Peter Groznik, Lidij Slapničar, Boris Jurkošek, tržnik, Edi Pocajt, Bra ^ Dejan Dren, Zvonko Višnjič, Mandelc, Milan Berg^2’ Dušan Mesner in Vlado Gra- gomir Romih, Boris J dišnik) so se izkazali z ino- šek, Uroš Razdevšek, ^ vacijami pri podpultnem hla- Miklavc in Milan Mez■ > v dilniku z avtomatskim ledo- je poskrbela za inaVfn0.za' matom in elektronskim kr- novi generaciji hladu ^ miljenjem. Druga nagrajena mrzovalnih aparatov. partner z najboljšim okusom ERVJU Pojoči nadškof na kolesu Alojz Uran je bil zadnji slovenski nadškof, ki ga je sprejel pokojni papež Janez Pavel II. p° odhodu nadškofa in metropolita Franca Rodeta v Vatikan f oilo nekaj mesecev odprto vpra-anje, kdo ga bo nasledil. 25. ok-°ora lani je zdaj že pokojni pa-Pež Janez Pavel II. za nadškofa ®enoval Alojza Urana, kar je bilo Pologe presenečenje, predvsem P® je prevladalo mnenje, da je sionska cerkev dobila moža, ki bo i. Vseh pogledih sposoben opravki odgovorno nalogo. ^ ^ obdobju med smrtjo in pogre- j. 0ri1 papeža Janeza Pavla II. ter vo-vami njegovega naslednika smo lskali ljubljanskega nadškofa in . ebopolita, msgr. Alojza Urana. ,.a lepo urejenem dvorišču ljub-ailske nadškofije je eno redkih r0rnladnih lepih dni vladala pomir-J°Ča tišina. Tajnik Marko Čižman ,as je popeljal po širokih hodni-in skozi bogate arkade je bilo Ij. eii modro nebo. V prostorni so-snf arnenitnim stilskim pohištvom 2 0 Počakali. Stene so bile oblo-^.Pe z velikimi slikami z nabožni-1 motivi. Bogate zavese so pro-aru dajale posebno intimnost, ta \ av* se ie skozi velika črna vra-. Nasmejan, prijazen, preprost in Pravljen na pogovor. j lojz Uran se je rodil pred šest-S^linii leti v Sp. Gameljnah pod arno goro, novo mašo pa je imel j gum, novo maso pa je imet ta ;j,Uliia ^970. Potem je bil tri letali kje sledn" upravu mQ1 n - 3 bi leta je bil rektor malega i V j V* rULClli Uil Lil lt?- toj^kar v ljubljanski stolnici, prav k . časa pa je študiral v Rimu, r Je opravil tudi magisterij. Na- 'enišča pri sv. Petru v Ljublja- stan, iti "uc"" v š°d tata 1980 do 1992 pa župnik ja PPtvidu pri Ljubljani. 6. januar-§l , 93 je bil v Rimu posvečen za fa a m lani imenovan za nadško- fi 1 hi° Sem si zetal tak poklic, kjer ijiid' 0 nareciil čimveč dobrega za jah * se mi Je razodelo na Brez-h-Podločd sem se za poklic du-v (pj ka. Ugotovil sem, da bom prav ^odločil sem se za poklic du-V{ej ka. Ugotovil sem, da bom prav IjJs užbi najbolj koristen. Danes do j ° P°vem kakšno dobro bese-k0 P tako pomagam ljudem. Lah-klj() talečem, da je življenje lepo, Pitan. mnogim težkim preizkuš- PaPež°?Se sP°miniate pokojnega Po^en sem, ker sem bil 26 let ip , P)egovim vodstvom kot član Vj, p duhovnik v katoliški cerkve^ pe^a sta odlikovali velika člo-pjj^081 in pozornost. Ko sem se z Hajk °Sebno srečeval, sem prav to sv0jj°,l eenil. Znan je bil tudi po udomušnosti. Spomnim se sku i Jf V na®i škofiji ob prvem obi-a 1996. Bilo je ponoči, okoli jepa,e' Papežu, ki je bil utrujen, gov ta e .krompirček na talar. Nje-Pež Djn'k ga je divje pogledal, pa-tatanpt0]6 ie Potrepljal po roki in Pež jp ,a : >sPet bom kregan.< Pa-ves sv ^ tako velik in ga je cenil ko pre^ bil pa je tudi tako otroš- taenih'h^Va ie tudi zgodba o znale i2re, PaPeževih besedah, ki jih z miar|e na množičnem srečanju Vasradlr>DV Post°jni: »Papež ‘ma ri§eu J' “Ho je dopoldne na dvo-Pežll v Se škofije, ko so otroci pa-2aPeli- P°zdrav in za rojstni dan tadi (> aPeža imamo radi, radi, taeni R-,^pra.^ me )e> kaj to pode jim 'Z°žil sem mu in popold-, s slo!! 6 ^sede vrnil. leŽili p enskimi škofi ste se ude-grebnih slovesnosti v Ri- mu. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? Najbolj mi je ostala v spominu igra vetra z listi Svetega pisma, ki je bilo položeno na preprosto, leseno krsto. Ko je veter knjigo zaprl in jo pomaknil na levo, srčno papeževo stran, sem globoko začutil, da je to srce, ki je utripalo za dobro na svetu. In kakšnega novega papeža si želite? Najbolj bi bili veseli, če bi bil novi papež podoben pokojnemu. Sicer pa mora biti papež tisti, ki zagovarja trajne vrednote, če hočemo, da bomo dobro živeli. To so tudi varovanje življenja, skrb za naravo in okolje, odprtost za človeka, ki ga je treba postaviti v središče in mu pomagati. Novi papež bo moral bi- ti odprt tudi za druge krščanske skupnosti, ker bomo le tako lažje reševali svetovne probleme. Ko ste postali nadškof, se vam je življenje temeljito spremenilo. Nič več nimam prostega časa. Vsi se želijo z mano pogovarjati, od cerkvenih ljudi do državnikov, novinarjev in drugih. Tudi za rekreacijo in izlete v gore mi zmanjkuje časa, zato imam v sobi kolo, ki ga vsako jutro vozim in si zraven prepevam prave arije. Še dobro, da takrat okoli škofije Teolog srca izbran za papeža 2. aprila je umrl papež Janez Pavel II., ki so ga pokopali 8. aprila. 18. aprila se je 115 kardinalov iz 52. držav odpravilo v konklave, ki so se po dveh dneh oziroma treh glasovanjih končale z belim dimom iz Sikstinske kapele in zvonjenjem v cerkvah. Izbran je bil 265. papež, ki je postal kardinal Joseph Ratzinger, dolgoletni najtesnejši sodelavec pokojnega papeža. Rojen je bil 16. aprila 1927 v kraju MarktI ob reki Inn v škofiji Passau v Nemčiji. 29. junija 1951 je bil posvečen v duhovnika, 27. junija 1977 pa ga je papež Pavel VI. imenoval za kardinala. V Vatikan je bil povabljen leta 1981. 19. aprila letos je bil izvoljen ža papeža. Večina dobromislečih poznavalcev ga ocenjuje kot izjemnega človeka, povsem predanega cerkvi. Zaradi mnogih napisanih del ga imenujejo tudi Mozart teologije ali človek, ki zastopa teologijo srca. Umestitev Josepha Ratzingerja, ki si je za papež-ko ime izbral Benedikt XVI., bo v nedeljo, 24. aprila, ob 10. uri v cerkvi sv. Petra. Marjan Jezernik, opat v Celju: »Novi papež je prav gotovo velika osebnost v katoliški cerkvi. Lahko bi rekel, da je Celje na nek način povezano z novim papežem, ki izhaja iz škofije Passau na Bavarskem. Zavetnik passauske škofije je svetnik Maksimilijan Celjski, škof in verniki pa zato vsako leto z romanjem obiščejo Celje. Ko sem bil v Rimu, sem moral veliko študirati Ratzingerjeve knjige. Navduševali smo se nad globokimi mislimi takrat zelo liberalnega teologa.« Stanko Lipovšek, stolni župnik v Mariboru: »Pravi mož na pravem mestu ob pravem času. Spominjam se študija v Rimu, ko sem stanoval v nemškem zavodu Karla Velikega. Z današnjim papežem smo se pogosto srečevali, ko se je ustavljal v našem zavodu.Veliko-krat smo tudi skupaj maševali, vedno pa je bil enak med enakimi. Je silno blaga duša, spoštljiv sogovornik in ponižen kljub visoki službi in dobremu poznavanju duhovne situacije v sodobnem svetu. Njegovo ime Benedikt XVI. je majhno presenečenje, zakaj si ga je izbral, pa bo gotovo kmalu pojasnil« ni veliko ljudi. Zdaj, ko je zimo zamenjala pomlad, mi pri petju pomagajo ptički. In molim. Veliko molim. In ker me spremljajo ljudje s pozitivnimi mislimi in me imajo radi, tako lažje zmorem vse obremenitve. Mislim si, zakaj ne bi dneva začel z molitvijo in pesmijo, ker bom potem lažje preživel dan. Pred dnevi ste obiskali upokojenega nadškofa Alojzija Šuštarja. Alojzij Šuštar je praznoval 25 let škofovstva. V pridigi sem se dotaknil njegovega uspešnega dela, ko je vodil ljubljansko nadškofijo v času, ko je Slovenija postala samostojna. Priznal sem mu, da cenim njegovo delo in njegove sposobnosti, kako je zmogel pošteno in učinkovito opravljati vso to odgovorno delo, ki se nakopiči pred nadškofom. Kako gledate na ustanavljanje novih slovenskih škofij? Vedno sem se nagibal, da bi Slovenija s samostojno škofovsko konferenco morala imeti več škofij. Takšno je tudi mnenje v svetu. Škof se mora poznati z vsemi duhovniki in župnijami oz. verniki. Mislim, da ima prav Celje, ki ima zgodovinsko tradicijo iz predkrščanskega obdobja s škofijo Celeia in tudi škofom Maksimiljanom Celjskim, svetnikom, vse možnosti, da postane samostojna škofija. Ne smemo pa prehitevati, stvari morajo dozoreti. Še vedno so aktualni problemi z denacionalizacijo, kjer je prisotna tudi Zgornja Savinjska dolina. Najprej moramo reševati notranje probleme cerkve. Z državo se moramo dogovoriti za sodelovanje pri ohranjanju kulturne dediščine, saj je 80 odstotkov kulturne dediščine s sakralnega področja. Čim-prej moramo razrešiti denacionalizacijska vprašanja, tudi v Zgornji Savinjski dolini. Pomembno področje sta tudi vzgoja in izobraževanje. * Verouk v šolah? Ne! Mi ne želimo verouka v šolah, pač pa želimo v šolah predmet o verstvih, etiki in religioznih vprašanjih, kajti poznavanje tega vpliva na splošno znanje in razumevanje. Klasični verouk ali kateheza ostaja v prostorih župnije, razen tam, kjer se s šolami dogovorimo samo glede koriščenja prostorov. Mora pa biti vedno vse dogovorjeno in usklajeno. Želimo si več zasebnih šol, da se bo katoliško osnovnošolsko razmerje med državnim in privatnim šolstvom razporedilo v razumnem odnosu. Imate kakšno sporočilo za naše bralce? Veselimo se življenja! Postavljeni smo v tako lep raj pod Triglavom, imamo enkratno pokrajino in še veliko zdravih vodnih virov, kar je pomembno za sedanje in prihodnje generacije. Čuvajmo to našo zemljo. Naše mlade družine vzpodbujajmo, naj se odprejo življenju. Zamislimo se nad statističnimi podatki Združenih narodov, ki so bili objavljeni lani glede demografije, tudi v Sloveniji. Če se upadanje rojstev do leta 2025 ne bo ustavilo oziroma spremenilo na bolje, se nam ne piše dobro, ne bomo preživeli. In ne mečimo si polen pod noge in ne iščimo v ljudeh samo slabih navad. Iščimo predvsem tisto, kar je dobro v vsakem človeku. In lep pozdrav bralcem Novega tednika! TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ 8 iKCIJA Kakršen si do POZOR. HUD PES ljudi, takšni so oni Tcden knij?e cer nn lcAfalnnskpm 7o1pHh do tebe! Pismonoša Gorazd Pihler z Dobrne se na terenu v Novi Cerkvi odlično počuti V Novi Cerkvi ljudje očitno gojijo globoke simpatije do svojih pismonoš. Izkazalo se je, da je tudi Gorazd Pihler z Dobrne zaposlen na pošti v Novi Cerkvi, kjer je sodelavec legendarnega Elčija, ki smo vam ga že predstavili. Za pošto, ki ima zaposlena le »dva in pol« pismonoša, je to, da sta dva uvrščena med našo deseterico, že kar izjemen dosežek. »Takoj pridem, le psihično se še pripravim, ker sem bolj sramežljive sorte,« se je zaslišalo izza vrat. A se je kmalu izkazalo, daje Gorazd Pihler vse prej kot to. Pravzaprav bi gotovo prepričljivo zmagal v podkategoriji našega izbora, če bi izbirali še najbolj nasmejanega poštarja. Pogovor z njim, v katerega se je pogosto vključila še njegova simpatična žena Andreja, s katero imata šestletno Ulo in mlajšega Nina (Ula je še »kuharski«, Nino pa že »poštarski« otrok, kot je glede na svojo poklicno pot pripomnil Gorazd), je bil sam nepretrgan smeh. Gorazd ali Gogi, kot ga kličejo, ne zna ostati resen, besede kar vro iz njega, njegov smeh pa je tako nalezljiv, da njegova priljubljenost ne glede na kratko, šele triletno kariero res ni nič nenavadnega. »Izučil sem se za kuharja in nekaj let delal v gostinstvu, vendar je bil tempo kar malce prehud. Vse noči, vsi konci tedna ... V moji družbi je bilo dosti poštarjev in »pjebi« so rekli, da je to čisto lušten poklic. Sem se kar hitro odločil in hodil na kadrovsko malo gledat, če se bo našlo kaj zame, enkrat so me zavrnili, nato pa poklicali, če sem še zainteresiran,« razlaga Gogi. Sprva so ga premeščali po različnih terenih, raznašal je tudi po Celju in okolici, zdaj pa že nekaj časa »jezdi« na svojem motorju po centru Nove Cerkve in še malo po okolici. »Podeželje je nekaj čisto drugega kot mesto. V mestu sem se počutil, kot da opravljam nek manjvreden poklic; ljudje te obravnavajo kot nekakšno nujno zlo, še odzdravijo komajda, čeprav se trudiš biti prijazen in nasmejan,« pravi Gogi. »Tukaj se odlično počutim, ljudje me pričakajo že kar pred hišo, ko se pripeljem. Gospe in gospodje zame ne obstajajo, jaz vsem rečem kar teta in stric, pa se takoj vzpostavi čisto drugačen odnos,« se smeji. Gogi mora biti kar nekakšna trač revija na dveh nogah: »Zjutraj se je treba natančno pozanimati o vseh zadnjih novicah; če v cerkvi malo dlje zvoni, je treba vedeti, kdo je umrl, pa tudi kdo se je poročil, kdo je s kom kaj imel... Brez tega sem na terenu oplel,« pove. Prvi izve vse novice, sliši pa tudi marsikatero življenjsko zgodbo. »Sploh starejši ljudje radi kaj potožijo, jaz pa ne morem kar vreči tiste pošte na prag in se odpeljati. Si kar vnaprej porazdelim čas, kdaj se bom kje malce dlje zadržal, imam sistem,« razmišlja Gogi. »Ja, ti bi moral biti kar socialni delavec, saj nikoli ne moreš odreči pomoči, če jo kdo potrebuje,« se vmeša žena Andreja in doda, da imajo Gogija radi tu- di zato, ker je takšna velika »raglja«, pa še en velik otrok povrhu. Gogija za prijaznost radi nagradijo s kakšno malenkostjo in Andreja se šali, da vrta sploh ne bi potrebovala. Posebne priprave potrebuje pred dnevom, ko razvaža pokojnine, saj je takrat tako pestro, da zvečer doma ostane brez besed. Ne pozna slabe volje, nič mu ni težko in iz njega ni mogoče izvleči nobene negativne izkušnje. »Samo nekaj me razkuri ... Kadar je kaj za podpisati, obvezno pozvonim, ampak ljudje doma počno vse mogoče in včasih ne slišijo zvonca. Potem pa se razburjajo, ko najdejo listek v nabiralniku, češ saj smo bili doma.« Anekdot zna povedati brez števila, vendar jih strogo cenzuriramo, da se ne bi kdo prepoznal v njih. Ja, tudi pismonoše veže poklicna molčečnost. Ne moreva mimo železnega »pasjega« repertoarja. Glede psov ima Gogi svojo filozofijo: »V obojestransko zadovoljstvo se trudim, da bi se čim manj vtikal v njihove zadeve in od njih si želim enako,« pravi, čeprav je imel z njihovimi zobmi že kakšno bližnje srečanje. »Ko sem še razvažal z avtom in sem ravno izstopil, jo je izza ovinka besno prikuril res velik kuža, tako da sem nazaj v avto poletel kar skozi okno.« Najbolj previden je s tistimi, za katere lastniki pravijo, češ naš Keksi pa res nikogar ne bi ugriznil. Dotični Keksi pa medtem potuhnjeno zre v Gogija in si misli: »Te bom že dobil!« POLONA MASTNAK KUPON m fv it§[ Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) NAJ PISMONOŠE 2005 Do včeraj je v naše uredništvo prispelo kar 1.640 glasov, ki ste jih porazdelili med 72 pismonoš s Celjskega. Ne le število glasov, tudi število predlogov za predstavitev pismonoš, strmo raste, saj smo od prejšnjega tedna dobili osem novih predlogov. In ker je teh imen resnično že veliko in bi tedensko objavljanje celotnega seznama zavzelo preveč prostora v časopisu, bomo redno objavljali prvo deseterico, celoten seznam pa le občasno, pri čemer se bomo potrudili, da bi se na časopisne strani uvrstil enkrat mesečno. 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 230 glasov ........................................... 2. Damijan Leber (Vojnik) - 167 Moj naslov 3- Srečk° Pelc (Cel)e) - 150 (ixne in priimek, ulic, ,n kraj, £ £5.*S?M SS I jo" 6. Gorazd Pihler (Dobrna) - 97 7. Zdravko Maček (Škofja vas) - 84 8. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 63 ------------------------------------------- 9 Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 59 Kupon pošljite na Novi tednik, Prešer- 10' Bošt)an Kokot (Senovica pri Šmarju) - 49 nova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo , . . ., med nnSiliatei« Med prejetimi kupom smo izžrebali dobitnico hišne na- med pošiljatelji izžrebali dobitnika grade NT&RC, ki jo bo tokrat prejela Ksenja Vračun, hišnega danla. Gorica 72a, 3263 Slivnica. Že deseto leto imamo, sicer po katalonskem zgledu, v Sloveniji t.i. dan knjige, torej dan, ki se zmeraj bolj razteza v teden. Že nekaj let sem tudi sam posredno vpleten v dogajanja v tem smislu in občutek imam, da dogajanja v zvezi s knjigo resnično postajajo del ozaveščene tradicije, kar je lepo. Pa sem se vprašal, jaz, ki sem recimo zaposlen v knjižnici, človek, ki mu je knjiga vsakodnevna mana, kaj mi knjiga v resnici sploh pomeni. Pravzaprav sem skozi obdobja imel do knjige različen odnos. Kot mule sem jih večkrat nekritično častil, prišlo je obdobje, ko sem se nekoliko obrnil stran od njih, češ da me preveč prevzemajo in škodujejo moji, tako sem si mislil, »resnični« identiteti, preveč sem se namreč skušal identificirati s knjižnimi junaki, potlej pa je prišel Neimenljivi Samuela Becketta, ki je že konceptualno razbil možnost poistovetenja z junakom in spet je šlo vse znova. Knjigo sem demistificiral, ko pa sem v knjižnici še doživel, recimo temu šund šok, ko človek opazi, da obstaja v zvezi s knjigo tudi kriterij kvantitete, sem knjigo pričel jemati kot uporabni predmet. Pravzaprav sem imel do knjige kar malo odpora in v skladu s svojo drugo dejavnostjo, turizmom, sem postal pragmatični bralec, beroč tisto, za kar sem menil, da bom lahko uporabil pri tem drugem poslu. Toda ne gre, človek potrebuje nekaj več kot zgolj uporabnost, korist (ne zgolj materialno). Začutil sem, da potrebujem tisto nežno zasanjanost ob prebiranju knjig, potreboval sem stil, občutek, hrepenel sem po tem, da mi nekdo razburka čustva, da se smejim, da sem žalosten, obupno sem potreboval poetiko, ki je praktično neuporabna. Po- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com treboval sem na videz najbolj neuporabno stvar na svetu, poetiko, ki ne koristi ničemur. In ko sem jo dobil, dihal, živel, čutil, je bi moj odnos do knjige znova drugačen. , Dobra knjiga je trenute čistosti, ubija surovost v človeku in ga nagovarja k ran-niranosti, bistri mu obču -ke in sili k nepokorščini p° surovelemu, egoističnemu vrvežu praktičnega pohlepa-Če se nekoliko poigram z besedami, knjiga je koristna za radi svoje nekoristnosti. knjiga je v svojem bistvu pa radoksalna. Po drugi strani pa je lahko knjiga tudi pm cej škodljiva zadeva. Neka teri bi namreč naredili vse, da bi lahko postali avtorji, da bi izdali knjigo, pa ne sa mo eno, več, ker se ob te počutijo še pomembne) e, kot da je kvantiteta men °-Seveda gre v takšnih prime rih za mentalno obolele lju di. Po drugi strani lahko knj ga postane predmet religio nega občudovanja, lahko p stane fetiš, vanjo se lahko z pišejo tudi precej hudobn misli, ki se seveda zlahka r širijo med naivneže. Torej’ kaj je torej knjiga? Seve na to ni mogoče odgovori > zagotovo pa si je PotreD a vzeti čas zanjo in , spokojno popoldne ali čer ob, kot sem že ornem1 »knjigi - morilcu surovos Za konec še misel Heinrje ha Heineja, ki se je v Pre klosti na žalost že mnog krat uresničila: »Tam, 1 * gorijo knjige, bodo ne goreli ljudje.« PTIKA OKULISTIČNI PREGLEDI VSAK ČETRTEK Smole Natala s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 Smole novitednik * www.novitednik.con> RADIO JE UHO.S KATERIM SUŠIMO SVET! .K ■ ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE eU*lN NOVI TEDNIK AKCIJA-AKTUALNO Se dva kilograma manj Skupina za zdravo huj-anJe je na zadnjem srečajo 11 govorila o načinu pre-Janjevanja in prehranah navadah Slovencev, ki znane po preveč maščo-. ah. Ponovno se je izkaza-’ “a udeležencem optimizma ne manjka in da so se ono odločili doseči zastav-J®ne cilje, še zlasti, ko je I tnica pri večini pokaza-a manj kot prejšnji teden *! ho je krvni tlak pri veči-1 Pokazal dokaj normal-n° stanje. »Po rezultatih sodeč lahko c- m, da so naši udeležen-1 stVar vzeli resno, saj so v P0vPrečju izgubili dva kilovatna, ena gospa celo pet ki-j, Sparnov. Je pa res, da na za-hu hitro izgubljamo tele-; o težo na račun tekočine ^ ho se to hitro hujšanje čez as tudi ustavi in takrat ne s ,ern° izgubiti upanja in veji )a>« pravi prim. Jana Govc žen, ki je vsakemu posa-e e2niku določila dnevno D mgijsko potrebo in na olagi teh vrednosti vsake-l P Predpisala dieto. Dieto ho upoštevali štirinajst dni, s|ednjič se namreč zaradi umikov ne bodo dobili, a j:,. 0 kljub temu redno ho-1 k telesni vadbi in dodat-t,e lz§ubljali težo in maščo-sl„ .Verjamem, da bomo na-Iji ® beležili lepe rezul-SQe' ker imam občutek, da Se °dločili spremeniti svoje življenje in da bodo navodi la upoštevali,« dodaja Jana Govc Eržen. Ženske bodo jedle manj kot moški - Naš jedilnik ni zdrav HUJŠAJMO Z NT-RC §1: S I Prehranske navade Slovencev so vse prej kot zavidanja vredne. Slovenski jedilnik vsebuje preveč maščob, posebno tistih najbolj škodljivih, za tretjino premalo pojemo sestavljenih ogljikovih hidratov, premalo sadja in zelenjave, balastnih snovi, jedi preveč solimo, le polovica Slovencev zjutraj zajtrkuje, še manj si jih privošči dopoldansko malico in večina jih kosi pozno popoldne. Na torkovem srečanju so se pogovarjali o načinih upoštevanja dietnih navodil, zato se bodo prehranjevali zdravo, zmanjšali količino zaužite energije in upoštevali navodila prehranske piramide. Dieta, ki jo je prejel vsak posameznik, nakazuje, da bodo ženske morale jesti malo manj kot moški, pri vseh pa je upoštevano, da opravljajo lahko fizično delo in tako smejo zaužiti od 1.200 do 1.800 kilokalorij na dan. Prehranjevati se bodo morali po modelu zdravega krožnika, pri čemer bodo upoštevali prehransko piramido - malo mesa, skoraj nič maščob, nič enostavnih sladkorjev in zato več škrobnatih živil, sestavljenih ogljikovih hidra- Preverjanje krvnega tlaka tov, zelo veliko zelenjave in malo manj sadja. Pili bodo vodo in nesladkane čaje in se izogibali alkoholu. »Čez štirinajst dni od njih pričakujem še dva kilograma manj,« poudarja Jana Govc Eržen. MATEJA JAZBEC owotednlk m m . radiocelje “n na štirih frekvencah CENTER CELJE V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v Basu akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. 1 Akcijska cena; ■brez solate Od 22. do 28. aprila v Restavraciji Interspar Celje nudijo: PURANOVI RAŽNJIČI, KROMF V FOLIJI, SVEŽE JAGODE ■s solato Vestao radia ■cnašmaaa® Vodja knjigoveznice ostaja p Premestili bodo žrtev in ne povzročitelja - O psihičnem nasilju govorijo le tiste, ki so se ga že rešile Novpe^ nekai tedni smo v hjčn m tedniku pisali o psi- radi njenih hudih glavobolov domnevali, da jo je mor- nimive ali bolje rečeno groz- Cetisu. Vprašanje pa je, ka- nes posledice, ko se spom- o_______ ^tem nuni.^.u Ptsa*i0 Psi" ljive njene odločitve. Mari- ko bodo ugotovili, ali je sta- ni, kaj vse so ženske morale lov domnevali, da jo je mor- i tis, kif !,U ,V P°7.et,U 1° bodo nemudoma> če bo nje v knjigoveznici kaj bolj- prestajati v tej knjigovezni- da zadela kap, vendar se je knil~ r delovodja v še lahko prišla nazaj na de- še. Glede na to, da si ženske ci. »Največkrat nas je zmer- kasneje izkazalo, da je šlo lo, premestili v drug odde- tudi danes, ko je zgodba jav- jal, pa tudi govoril stvari za izključno za psihične teža na, ne upajo spregovoriti. ............." ~ ’ Govorijo le tiste, kmj ’ k)er delovodja VerJ^Vezdici predvsem GoSn ®° uničuje delavke, bo p ™iarija, katere zgod-se se 0 Predstavili takrat, tis, ni vrnila v Ce- lek. Neuradno smo izvedeli, da naj bi jo premestili v oddelek, kjer delata med -oVodi drug oddelek. Debil, a 0staja tam, kjer je ^bjavi^f",^ lldm taK°) P° b° anka odgovorili, da '0b)a^eianlS° nam tak°^ p° komeV°. Proučila poseb-r@szsoriM1)a' d'0 se je sicer 8°ddo, vendar pašo za- stu. Edina »sankcija«, ki ga je doletela, je ta, da mora do konca leta »korenito spremeniti svoje delo, komuniciranje in odnos do delavcev. V nasprotnem primeru ga bodo po poskusni dobi ustrezno premestili, pišejo v le tiste, ki so se omenjenega delovodje rešile že pred leti. Zgodbe iz preteklosti Marija Krofi j e Cetis in slavnega delovodjo zapustila pred desetimi leti, potem ko je pod njegovim terorjem delala 19 let. »Nisem več zdržala. Bila sem psihično uničena,« pravi in dodaja, da je prav vse, kar je povedala Marija za naš časopis, res. Krof-lova pravi tudi, da ima še da- našimi hrbti. Predvsem starejše delavke je dajal v nič in nam dajal nižje ocene, tako da nas je tudi za plačilo oškodoval,« pojasnjuje Kreftova, ki se je, potem ko se je ponoči v joku zbujala, odtočila, da v takih razmerah ne bo več delala. \Podobno se je dogajalo gospe Marjani (ime smo na njeno željo spremenili), ki je službo v Cetisu prav tako pustila pred desetimi leti. Tam je delala 18 let in nato s hudimi glavoboli podjetje zapustila. Zdravniki so za- ve, saj so glavoboli prenehali pol leta po tem, ko je zapustila Cetis. Marjana se prav tako kot Marija Krofi še vedno z grenkobo spominja dni v knjigoveznici. Pravi, da nikoli ne bo pozabila dne, ko naj bi jim delovodja ob začetku dela dejal: »Tako boste delale, da vam bo od >pizd< kapljalo.« Kot smo že poročali, so delavke večkrat opozarjale vodstvo, kaj se v knjigoveznici dogaja. Prav zato še bolj preseneča stavek v pismu, ki so ga poslali iz Cetisa, da ob- žalujejo, da se je ena od delavk obrnila na medije: »Težavam zaposlenih smo vedno pripravljeni prisluhniti in jih rešiti na konstruktiven način.« Komisija je ugotovila tudi, »da je dogajanje sicer zaskrbljujoče, vendar medijsko prenapihnjeno in da za reševanje problemov v podjetju ne bi smeli uporabiti medi-, jev, ker to škodi Cetisu, njegovemu ugledu in s tem vsem zaposlenim.« O tem, kaj oziroma kdo najbolj škodi Cetisovemu ugledu, najbrž ni treba razpravljati. »Prenapih-njenost« tovrstnih problemov pa si lahko, kdor želi, ogleda v psihiatričnih ambulantah. Vrste so dolge. ŠPELA OSET M Drevje in papir za dan Zemlje Z vrsto prireditev po šolah in drugod tudi v občini Celje obeležujejo današnji dan Zemlje. Klub Unesco Gimnazije Celje-Center in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravljata nocoj ob 19. uri v mali dvorani Celjskega doma pogovor o Zemlji, svetu, svobodi in ljudeh. Gostja večera bo dr. Vesna Vuk Godina, redna profesorica sociologije in kulturne antropologije na Univerzi v Mariboru in znana slovenska kolumnistka. Za glasbeno popestritev bodo z zimzelenimi melodijami poskrbeli saksofonist Bojan Logar in kitarist Simon Šimat ter vokalistka Marjeta Pušnik in pianistka Katarina Kukovič. Po vsej Sloveniji pa so ob dnevu Zemlje pripravili dobrodelno ekološko akcijo zbiranja odpadnega papirja, ki jo organizira Fundacija za pomoč otrokom. Letos se je v akcijo vključilo kar 124 osnovnih ter srednjih šol, vrtcev in fakultet z več kot 45 tisoč sodelujočimi otroci. Z zbiralno akcijo želijo zbrati čim več papirja in s tem denarja, s katerim bodo lahko pomagali družinam, ki jih je usoda z boleznijo otroka in revščino pahnila na sam rob preživetja. Akciji se bodo s celjskega območja priključili I. in Osnovna šola Frana Kranjca Celje, šole v Bistrici ob Sotli in Žalcu, Srednja šola Štore, Šolski center Velenje in vrtca v Rogaški Slatini in Preboldu. Turistična zveza Slovenije pa je ob dnevu Zemlje pobudnica zasaditve dreves. V vsakem slovenskem mestu naj bi zasadili drevo, s katerim bi poudarili pomen povezanosti turizma z lokalnim okoljem. V Celju bo Turistič no društvo danes ob 11. uri posadili drevo ambrovec na Gledališkem trgu pred knjižnico pri Mišku Knjiž ku. Na Dobrni pa bodo v parku pred osnovno šolo zasadili lipo. BRST Projektna pisarna Celje - zdravo mesto je v svojih prostorih na Slomškovem trgu postavila razstavo Kamen. Pripravili sojo dijaki Srednje poklicne in tehniške gradbene šole Celje, pod mentorstvom Janje Čuvan in Mete Petriček. Gre za mednarodni projekt, ki so ga izpeljali v sodelovanju s sorodno šolo iz Beljaka, sestavljalo pa ga je več ekskurzij, med drugim tudi v sloviti Stonehange in 12 delavnic. Z razstavo obeležujejo dan Zemlje, na ogled pa bo do 3. maja. Festival prostovoljstva mladih Po vsej Sloveniji se je v preteklih dneh odvijal Festival prostovoljstva, ki so ga zaznamovali različni dogodki, predvsem lokalne okrogle mize na vseh koncih države. V Mladinskem centru Celje so v sredo pripravili okroglo mizo na temo Še so prostovoljci med nami, ki jo je vodil Sašo Kro-negger iz Društva za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljana. Prostovoljcev na Celjskem ne manjka, vse več pa je tudi organizacij, ki jih združujejo. Največ zanimanja za prostovoljno delo vlada med dijaki celjskih srednjih šol, med najbolj aktivne na tem področju se uvrščajo srednja zdravstvena šola, Gimnazija Celje-Center in Poslovno-ko- mercialna šola Celje. Dekleta in fantje namenjajo svoj čas obiskovanju bolnih otrok v celjski bolnišnici, nekateri pomagajo osnovnošolcem z učnimi težavami pri učenju, spet drugi se ukvarjajo z otroki z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Okrogle mize so se udeležili tudi prostovoljci društva Utrinek, ki pomagajo zapornikom med prestajanjem zaporne kazni ter kasneje pri rehabilitaciji in ponovni socializaciji. V okviru centra za socialno delo so organizirali skupine prostovoljcev, ki pomagajo starostnikom s posebnimi potrebami in osnovnošolcem, ki se težje vključujejo v šolske dejavnosti. Mladinski center Celje že osmo leto pripravlja mladinske delavnice za sedmošolce in osmošolce, na katerih se skupaj spopadajo z najstniškimi težavami. Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, da s svojim delom doprinesejo k večji kvaliteti življenja, pomoč ljudem, ki so v kakršnikoli stiski pa jim daje občutek zadovoljstva, ker so storili nekaj dobrega za sočloveka. Njihovo poslanstvo pa jih tudi notranje bogati. Prostovoljne organizacije zapolnijo vrzeli, ki nastanejo, ko moderna družba preneha delovati po principih solidarnosti. Njihovo mesto je tam, kjer država odpove, posameznik pa si ne zna ali ne more pomagati sam. Prostovoljci se pri tem dobro zavedajo, da se lahko vsakdo izmed nas že jutri znajde na »drugi strani«. PM Umetniška četrt Umetniki, ki so lani od celjske občine dobili v uporabo ateljeje v Friderikovem a tri ju, počasi ustvarjajo pravo celjsko umetniško četrt. Pred dnevi so to oznanili na povsem svojski način. Z novimi grafitnimi in slikarskih upodobitvami so čudovito uredili podhod, ki z Gosposke ulice vodi do te četrti. Očitno pa so se dobro »ujeli« tudi s tamkajšnjo krčmo TamKoUčiri. Vsako soboto so namreč v atriju likovne ustvarjalne delavnice, ki jih vodi študentka likovne umetnosti Maja Sajnkar. ateljeju 567 pa so te dni na ogled tudi fotografije, ki so jih naslovili Kratko popotovanje štirih lesenjakov. BS Barbara v izložbah V izložbah celjske trgovine Moda v središču mesta, prav na zvezdi, je Galerija Oskarja Kogoja iz Žalca uredila privlačno razstavo izdelkov iz progama Barbara Celjska. Razstavili so imenitne grafike Rudija Španzla, pa program kelihov Barbare Celjske, kristal in druge izdelke. Lastnik galerije Borut Dolinar je povedal, da so na ta način ob pomoči vodstva Mode naredili gesto za Celjane, ki so jim na ta način, leto dni po razstavi o Barbari Celjski, vnovič predstavili te umetnine. »Sliko Barbare Celjske v oljni tehniki smo medtem razstavljali že na Švedskem, v kratkem gre še v italijansko Ferraro,« je zadovoljen, da je razstava naletela na odličen odmev med Celjani in na nek način razgibala dogajanje v mestnem jedru, pripovedoval Dolinar. BRST, foto: G. KATIC Dan upora Osrednja celjska slovesnost ob dnevu upora bo v ponedeljek ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. 'Slavnostni govornik na prireditvi bo načelnik generalnega štaba slovenske vojske general major Ladislav Lipič, kulturni program pa bo oblikoval Big band orkester slovenske vojske pod vodstvom Janija Šalamona. Pela bo Alenka Godec, v programu pa bo nastopil tudi dramski igralec Borut Alujevič. Slovesnost pripravljajo Mestna občina Celje, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, veteransko društvo Sever in območno združenje borcev in udeležencev NOB. Celje v rožicah V Celju pripravljata jutri dopoldan na četrt Center in Turistično društvo ^ tradicionalno prireditev Ocvetličenje nega jedra. Prireditev se bo odvijala med 9-uro v križišču Prešernove in Stanetov _ ce ter na Glavnem trgu. Pri akciji s° jejo še Vrtnarstvo Celje, Vrtnarska _ Hortikulturno društvo, Projektna P j. na - Celje zdravo mesto, Zavod za zem Celeia Celje, Skala - Pum Celje, ^ ne naprave, Cinkarna, ZŠAM Celje" ^ gi. Na približno 10 stojnicah cvetii niče bodo obiskovalci lahko dobi j. ljo in kupovali okensko cvetje P° gg HOVI TEDNIK POLZELA | Kmetom premalo ali preveč? Udeleženci okrogle mize Razvoj podeželja kot izziv predvsem o subvencijah in ukrepih kmetijske politike Občina Žalec je bila orga-'zatorica sredine okrogle z naslovom Razvoj po-*i Se z 'udl pooblastili župana Ivana Suhoveršnika, ki naj ti* drugimi župani pogovoril o tej možnosti. Sicer bo V°2tiici1 Zav„od deloval v novi upravi stavbi, ki raste ob ob-Pa na,- l v začetku bodo delali trije zaposleni, za delo zavoda ^Poslej! do deset milijonov tolarjev. Kasneje naj bi 1 v zavodu del sredstev pridobil tudi na trgu. ufi* svetniki za Rebernikov© tec kj0 . JE - Po upokojitvi dosedanje ravnateljice OE Vr-^tie K] združuje oddelke v Mozirju in na Rečici, ?-a novo ni*’ 50 člani sveta zavoda izmed dveh kandidatk ^Penfe, ravnateljico izglasovali Ano Rebernik. Pozitivno tudi IIl0z. ‘menovanju Rebernikove so na sredini seji podali a°Val rski svetniki, končno pa bo ravnateljico vrtca ime-mimster za šolstvo. US nik Jože Veber. Poudaril je, da v GZ nimajo večjih problemov, s svojim delom in z doseženimi rezultati pa se uvrščajo ob bok najuspešnejšim gasilskim zvezam. S sedmimi operativnimi gasilskimi društvi uspešno zagotavljajo požarno varnost v občini Prebold. Uspešno dela mladinska komisija, tako glede množičnosti kot po dosežkih na tekmovanjih pa presenečajo veterani. V GZ Prebold naj večjo skrb posvečajo strokovni vzgoji, za kar namenjajo tudi veliko sredstev. D N Voda kot eliksir POLZELA - Na okrogli mizi o zdravi pitni vodi, ki sta jo ob dnevu Zemlje pripravila turistično društvo in osnovna šola, je predsednica TD Alenka Žnidar poudarila, da razvoj turizma v kraju, kjer slabo skrbijo za svoje okolje, ni mogoč. Zato so si v društvu med dragim nalogami zadali tudi skrb za urejenost okolja in organizacijo predavanj z ekološko tematiko. Kakšen je naš odnos do pitne vode, kako z njo ravnamo in kakšna je kvaliteta vode, ki jo pijemo, so predstavili najprej učenci v okviru projekta Eko šole Voda - eliksir življenja pod vodstvom mentoric Nevenke Jerin in Nataše Jesenko, Jasmina Kocmut iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pa je predstavila nadzor nad pitno vodo. Člani Hortikulturnega društva Polzela ter Krajevnega odbora in Športnega društva Ločica pa so v teh dneh zasadili kar 520 dreves, od tega največ smrek in borov. TT zdelkov ’V , ' ' : Tuna v oljčnem olju Rio Mare Bolton Trading, 2 x 160 g . priznanih proizvajalcev C 0111 Sloveniji rnrnmMm # ttSiliiSlL. * , S 664, „ s-- K ro m p i rje vi^sva I j k i s skuto Pečjak, 50 Bacardi Breezer Jjo* Pomaranča, Limeta,Grenivka, Ananas, Emona Obala, 0,275 I fy Mehčalec Silan Sensitive, Mandelj/med, Orchid&Lotus, Henkel, 1 rair8 12 LAŠKO Šentjur in Evropa v malem God enega najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem in farnega patrona bodo v Šentjurju počastili s 15. tradicionalnim jurjeva-njem. Začelo se je v sredo in bo trajalo vse do konca meseca. Letos bodo praznovali v sodelovanju s partnerskima mestoma Saint Florent sur Cher iz Francije in Neu Anspacha iz Nemčije, pri čemer bodo nocoj sprejeli več kot 40 tujih gostov. Alenka Tastaniere iz TIC-a je povedala, da se je projekt začel leta 2003, ko so bili Francozi na podlagi pisne predstavitve navdušeni nad Šentjurjem. Maja lani jih je z manjšo delegacijo obiskal župan Štefan Tisel in se seznanil še z njihovimi nemškimi prijatelji iz Neu Anspacha. Ti so bili ob predstavitvi Šentjurja tako navdušeni, da so že jeseni pripravili sestanek v Nemčiji. Ena prvih skupnih aktivnosti je tako njihov obisk ta konec tedna. »Goste bomo nastanili pri družinah. Pripravili smo tudi program, v katerem jim bomo predstavili znamenitosti Šentjurja in okolice, ogledali pa si bodo tudi celjski grad in znameniti celjski strop.« Francoska glasbena skupina Laissez Verdure, ki izvaja tradicionalno glasbo Ob tradicionalnem jurjevanju gostje iz Francije in Nemčije Alenka Tastaniere centralne Francije, bo imela v soboto koncert v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, v nedeljo pa še v Kulturnem domu Šentjur. Stare razglednice in orglarske mojstrovine Jurjevanje se je začelo z odprtjem razstave Šentjur na razglednicah, ki je nastala na osnovi zbirk originalnih razglednic šentjurske knjižnice, domoznanskega oddelka celjske knjižnice ter osebnih arhivov Cveta Erjavca, Silva Pešaka in Gustike Bosio. Najstarejša razglednica te razstave je bila poslana leta 1899, sicer pa se na njih skozi stile pisanja, vrsto pisave in slikovne podobe zrcalita razgibana slovenska in šentjurska zgodovina. Na odprtju sta z direktorico knjižnice Tatjano Oset o zgodovinskih utrinkih svoje mladosti spregovorila Ivan in Martin Čretnik. O namenu razstave Tatjana Oset:, »Želeli smo predvsem opozoriti urbanistično stroko in odgovorne, da razmislijo kakšno podobo Šentjurja želijo v bodoče ohraniti ali ustvariti. Na večini podob je namreč pogled na župno cerkev s okoliškimi meščanskimi hišami, ki ga prvega opazimo ne glede na smer prihoda v kraj.« Vse, ki doma hranite stare razglednice Šentjurja in okolice, pa pozivajo, da jih v primeru, če jih ne boste preveč pogrešali, podarite šentjurski knjižnici, kjer jih bodo s hvaležnostjo in z odgovornostjo shranili. V nadaljevanju večera se je dogajanje preselilo v župnijsko cerkev sv. Jurija, kjer je bila tretja orgelska revija glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva, na kateri je sodelovalo 20 mladih orglavcev z mentorji iz vse Slovenije. Predsednik slovenskega orglarskega društva Tomaž Sevšek je bil nad Šentjurjem in organizacijo navdušen. »Pomen povezovanja mladih orglav- V Ipavčevi hiši so ob starih razglednicah oživeli že skoraj pozabljeni spomini. cev in širjenja tega projekta med čim širšo publiko je namreč glavni namen društva, ki obstaja^zadnja štiri leta.« Od Šentrocka do Jurjeve povorke Danes zvečer se obeta rokovski dogodek leta - Šen-trock - z glavnimi zvezdami večera, s člani skupine Lee-loojamais. S potrditvijo, da ste trezne glave, pa boste v projektu Z glavo na zabavo lahko osvojili vstopnico za U2 na Dunaju ali v Benetke s katamaranom in še veliko drugih nagrad. V soboto bo dogajanje polnilo športni park in prireditveni šotor ves dan, a na tem mestu naj izpostavimo Jurčkovanje, ki ga bo poleg plesalcev, pevcev in glasbenikov zaznamoval igralec Gašper Tič, njegova Ana Liza pa bo povezovala Jurje-vo povorko (v primeru dežja bo le-ta prestavljena na nedeljo). Glasbeno bodo soboto zaznamovali pihalni orkestri in godbe na 9. Jur-jevem srečanju, večer pa 5. revija narodnozabavnih ansamblov, ki se bo nadaljevala v veselico z ansamblom Igor in zlati zvoki. Športni- ki se bodo zjutraj lak ogrevali z Jurjevim P0*1 dom, popoldne pa bol) z res na 1. Jurjevem atletske mitingu. Svoje bodo k sanemu in vsestranskem živžavu pridali še kuharji sle »župe«, modelarji, P licisti s traktorskimi napotki, mojster Janez s staro skarno in še mnogo drugi • Zaradi povorke bo Pn 3? jen prometni režim,vse 0 . skovalce pa naprošajo, se ne obotavljajo parkn malo dlje, saj jih bo na pr zorišče in nazaj brezp a no vozil vlakec Hlapom SAŠKA TERŽAN Da ne bo igel ob vznožju hriba Mladi morda bolj kot kdajkoli doslej živijo v svetu številnih možnosti in izbir. Med temi so tudi droge, ki še zdaleč niso prisotne zgolj v mestih, ampak vse bolj tudi na podeželju. Na slednje mnogi že dolgo opozarjajo, spet drugi si zatiskajo oči. V Rečici pri Laškem so se odločili narediti korak naprej in o tem spregovoriti naglas. Na pobudo krajevne organizacije RK so pripravili okroglo mizo Droga med nami. Na vprašanja krajanov o preventivnih ukrepih in soočanju z drogo so odgovarjali Nuša Konec Juričič iz ZZV Celje, Irena Brodar iz celjskega Zavoda VIR, Radovan Zupančič iz oddelka za zdravljenje odvisnosti bolnišnice Vojnik, predstavnik Policijske postaje Laško Srečko Gradišnik ter Ciril Klanjšček iz RK Slovenije. Navzoči so opozorili, da droge niso le konop- lja, heroin, kokain ... ampak tudi t.i. dovoljene droge, kot so tobak, alkohol in zdravila, zlasti pomirjevala in uspavala, ki jim dajemo »preveč potuhe«. Slednja, še posebej alkohol, po mnenju nekaterih krajanov povzročijo veliko večjo škodo v družbi kot denimo prepovedana droga. Ne glede na vse pa je ta po mnenju župana Jožeta Rajha »rak sodobne družbe, pri čemer so vse aktivnosti vključene v kurativo, medtem ko je družba pri preventivi odpovedala na celi črti«. Statistični podatki kažejo, da 70 odstotkov kaznivih dejanj storijo uživalci drog. Kar 60 odstotkov zasvojenih z drogo je bilo spolno zlorabljenih. To se po besedah Nuše Konec Juričič ne bi smelo dogajati: »V manjših krajih je preventiva lahko precej učinkovita, če SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS mn 9 mf IN PARKETA VRUNČEVA2 3000 CEDE GSM: 041/765-760 GSM: 041/674-385 se različne ustanove problema lotijo s skupnimi močmi.« V Celju naj bi bilo takšno sodelovanje zelo uspešno, pri čemer tudi v Laškem razmišljajo o ustanovitvi preventivne skupine, ki bi pripravljala različne delavnice in aktivnosti za mlade. Sicer pa je preventiva vsakodnevno življenje, nekaj, »kar se dogaja 24 ur na dan in je sestavni del našega bivanja, ki vključuje vse razsežnosti človeka in družbe. Pri prepreče- vanju uporabe drog je pomembno, da vemo, da mladih ne vzgajamo le s papirji in predavanji, ampak predvsem z načinom življenja in odnosom do drog. Medgeneracijska sporočila imajo veliko moč, zato je v veliki meri ravno od staršev odvisno, kakšen odnos bodo otroci vzpostavili do drog,« je zapisal direktor Urada RS za droge Milan Krek. »Ne smemo tiščati glave v pesek, da droge pri nas ni. O teh stvareh se moramo pogovarjati. Poiščimo informacije, sprašujmo, bodimo pravočasno pozorni na otroke, še preden se kaj zgodi ...« so strokovnjaki udeležencem okrogle mize ob koncu srečanju položili na srce. V upanju, da ne bi bilo igel ob vznožju hriba in da naši otroci o soncu ne bi le sanjarili. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MOJCA MAROT Abrahamov občni zbor Gasilska zveza Šentjur) imela na Dolgi Gon po lejni 50. občni zbor. Pnso je pozdravil predsedn PDG Franc Arzenak, lu pa so se odzvali zup iz Šentjurja in Dobja, ni Štefan Tisel in Franc bir, ter šentjurski podzupa* Jože Korže. , Z delom preteklega leti zadovoljni, v intervencij posredovali 28-krat, ^ sebej pa so ponosni ja 0 bro sodelovanje z , * skupnostjo in ostalimi . tvi. Težave ostajajo vpom^. kljivo urejenem status^ silcev ter njihovih zdra nih in zavarovalnih pog > Predstavnika GZS Aloj ^ guška so ob tem PoZ '^a-je krovna gasilska orgmug. isssssssrst ne za Slovenijo zade člane gasilskih druš ' jj. Leto je šentjurskim cem zaznamovala i .jstva, ?,XSSSegg: ka pa bodojiroslavi i pri. letnico GZ Šentjur. 1^. ložnosti bodo po sklep nega zbora za čast ^L|et- veljnika imenovah dolg nega zaslužnega člana gT Stanka Artička. SPEKTRAnotranjazidna barva bela, 15 ut 3 249,00 SIT Dobimo se v Mavrici! Za Vas imamo pripravljenih še več presenečenj. Med drugimi tudi možnost mešanja veš kot 10.000 nians zidnih barv ter barv za les in kovino. Najbolje bo, da nas obiščete in se sami prepričate o pestri ponudbi v trgovinah Mavrice v Celju (Kidričeva c. e), Slovenski Bistrici (Ljubljanska c. 38), Mariboru (Partizanska c. 12) in v drugih večjih krajih po Sloveniji. za lep dom MAVRICA OBČINA PcDCfcfRTEK _________ '—1 jHHj C flaemK!iL. M ' ' Predvolilni boj se je duhovito odvijal tudi na reklamnih tablah. Mišja ali Gobec? Po treh mesecih naj bi občina Podčetrtek na Jurjevo nedeljo, 24. aprila, končno dobila novega župana. Prejšnji župan Marjan Drofenik je po desetih letih vodenja občine januarja odstopil, svetniki pa so vodenje občine zaupali podžupanu Milanu Feldinu. Na volitvah 10. aprila se je za župana potegovalo šest kandidatov, volivci pa so se odločili za dva, katerima so dali največ glasov. To sta kandidat SMS Peter Mišja iz Imenega, tudi predsednik KS Podčetrtek in kandidat skupine volivcev Srečko Gobec iz Pristave pri Mestinju, kjer je tudi predsednik krajevne skupnosti. Tudi tokrat je bilo predčasno glasovanje v sredo in četrtek, v nedeljo pa bo sedem volišč odprtih od 7. do 19. ure. Volilno pravico ima 2.788 volivcev. Novega župana naj bi občinski svet po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdil na izredni seji, ki bo predvidoma v torek, 26. aprila. V desetletni samostojnosti občine Podčetrtek bo to po Marjanu Drofeniku drugi župan, ki ga čaka težko in odgovorno delo s sprejetjem proračuna za leto 2005 in začetkom izvajanja akcij, kisov zadnjih mesecih domala povsem zamrle. Oba kandidata, Peter Mišja in Srečko Gobec, sta prepričana v zmago in volivce, da se bodo odločili prav. TONE VRABL Dren pri sv. Emi na Pilštanju drfif^urnn *n turistično j. ftvo Lesično - Pilštanj la sta v nedeljo, 24. aprili’ Pripravila razstavo v 1(Q ®J'karski koloniji li-jp/^ih pedagogov ustvarja del. njeiolonija je bila lani, v tw Pa so sodelovali Mio-Ben8 ‘n Gordana Ristič iz kj Ip^da, Nikola Butrov iz fn,Tonije ter Slovenca Slik ^‘■tarič in Ervin Kralj, sprpr,e in njihovo delo je nov^ial in bo predstavil fe** in publicist Drago rj Ved- Razstava bo v sta-.p^vni šoli, kjer so na d )ena tudi ostala likov-njjk ustvarjena v prejš-tev *ol°nijah. V počasti-Zve> °°"letnice Turistične Vuz e Slovenije in ob dne-bo Pisatelj Ivan licj Sx 'E lz Idrije pri kapeli ij.;, W ki jo je izkleši)^ rbl e jskj kipar in pestri ranci Černelč iz Bi-boltin°? Sotli- Posadil sim-dreri y [evo Kozjanskega, triu k , kulturnem progra-ti oSn d° sodelovali učen-redite°Vneš°le Lesično, pri-Praz n Pa je ob letošnjem ",ku °bčine Kozje' 30 let šole v Pristavi Čeprav so prvo šolo v Pristavi pri Mestinju dobili že leta 1982, pa se bodo v soboto, 23. aprila, na priložnostni slovesnosti spomnili 30 let sedanje šole, ki so jo postavili po znanem potresu na Kozjanskem. Na prireditvi bodo z brošuro in razstavo predstavili raziskovalno nalogo o razvoju vasi in šole, ki jo je pet učiteljev in 58 otrok ustvarjalo v tem šolskem letu. V brošuri bodo predstavili tudi mnoge znane družine, ki so dajale pečat kraju. Na prireditvi, ki jo pripravljajo skupaj z matično osnovno šolo v Podčetrtku, bodo po besedah vodje podružnične šole Erne Kolar ponovno opozorili tudi na željo po gradnji prizidka k sedanji šoli. S prizidkom bi dobili nove učilnice, kuhinjo, sanitarije in drugo, najbolj pa bi bili veseli prostorov za vrtec, saj starši zdaj otroke vozijo v kraje, kjer so v službi. TV Cesta v Žibernik bližje V Rogaški Slatini, kjer se občina pripravlja na gradnjo ceste v blokovsko naselje Žibernik, ki bo v bodoče na novi trasi, je prišlo do rešitve večine zapletov glede lastništva. Občina, ki si je lani prizadevala za odkup zemljišč od večih zasebnih lastnikov, z nekaterimi ni uspela doseči dogovora, saj naj bi ti predvsem postavljali previsoko ceno. Zaradi zagotovitve javnega interesa je občinska uprava v začetku leta vložila v upravni enoti razlastitvene zahteve, vendar je prišlo pred kratkim s petimi lastniki do dogovora o višini kupnine. Z njo se je na zadnji seji strinjal tudi občinski svet. Z enim od lastnikov, ki ni pripravljen prodati zemljo v nobenem primeru, dogovor ni uspel, zato poteka zanj po zakonu razpisani razlastitveni postopek. Nova trasa ceste v Žibernik je dolga kilometer in pol, prizadevanja za njeno gradnjo pa trajajo že dve desetletji. V h fazi bodo opravili dela na območju od novega krožišča do Gubčeve ulice. Mavrica d.d., Slamnikarska c. 1, 1230 Domžale Skupina HELIOS \ UNICOL pokrivna barva 11- / bela, 0,75 lit U J 1.445,00 SIT I Jr 1 •. k M akrilni kit |N ) beli, 300 ml \ 250,00 SIT ■ a mA---------------...... b££,w*™**n*o5r 9 275,00 SIT Pleskarski valj M krzno, 25 cm, z ročajem 1.999,00 SIT Piccaso za vsak žep Najdražje slike kupujejo bogati Rusi, Izraelci in domačini Piccasovo olje na platnu **a domači steni je nedvom-j1® velika želja večine ljubi-|e iev umetnosti. Zaradi as-°Romsko visokih cen del v®likih umetnikov ostajajo ,®raj vsi ljubitelji pri pobožaj1 ^lji, z izjemo tistih, ki jih ^dovoljijo tudi kopije, povedki. , V Rogaški Slatini so lani po-et* °dprli Galerijo Aster, kjer podajajo kopije del Piccasa, an Gogha, Gustava Klimta, ladinskega, Salvadorja Dati. Miroja, Michelangela in evilnih drugih ustvarjalcev Vetovnega slovesa. »V galeriji ddinio predvsem olja na plat-.u *n delno grafike, ki se jim odo v kratkem pridružile še euefne slike ter akvareli,« na-oveduje vodja galerije Asja ™®šič iz Rogaške Slatine, v veliki galeriji imajo v po-ddbi po več kot sto različnih J na plamu in več kot sto gra-• Vodja galerije pravi, da so obiskom zelo zadovoljni, ^odvsern z zanimanjem kup-v 2a najbolj znane mohve iz etovne umemosh. Največje SJnianje je za dela abstrakt-u. Ohietnikov, tako za Dalija, ti°ja in Kandinskega. Vsa uok-]zjena olja stanejo 32 tisoč to-SQ,ev. brez okvirja so po 16 ti-o v farjev, grafike pa je mo-j?e dobih že za pet tisočakov. . ela, ki so kopije platen slo- Piccaso za vsak žep. V Galeriji Aster, ki jo vodi Asja Bilošid, je sicer največ zanimanja za kopije abstraktnih del Salvadorja Dalija, Miroja in Kandinskega. titih svetovnih umetnikov, sli- kajo študenti likovne akademije ter drugi mladi, še neuveljavljeni likovni ustvarjalci, predvsem iz Zagreba. V posebni sobi Galerije Aster so kopije visoke kakovosti, predvsem evropske baročne umetnosti, ki so dela zagrebškega akademskega slikaija Lasiča. Te kopije velikega formata so bistve- no dražje, saj stanejo od dvesto do 1.200 evrov. »Za Lasičeve kopije se najbolj zanimajo premožnejši Rusi in Izraelci, gosti zdravilišča v Rogaški Slatini in premožnejši Obsoteljčani,« ugotavlja vodja galerije. Precej zanimanja je tudi med Italijani, ki se na svetovno umetnost najbolj spoznajo. Največ prodajo »študentskih« kopij: od odprtja galerije so prodali že več kot petsto tistih, ki so brez okvirja. Rogaško Slatino namreč obiskuje veliko kulturno zahtevnejših, svetovljanskih gostov. Lastnik Galerij e Aster Jovan Brajovič iz Zagreba, ki je v Ljubljani ustanovil galerijsko podjetje, je lahko upravičeno zadovoljen. V centru Zagreba uspešno deluje njegova galerija, prav tako z imenom Aster, drugo ima na otoku Hvar. Zaradi uspeha v Rogaški Slatini bo odprl v Sloveniji še eno galerijo kopij del svetovnih umetnikov, ki bo v Ljubljani, otvoritev pa bo v prihodnjem mesecu dni. Vodja slatinske galerije omenja, da želi postati tamkajšnja galerija nasploh pomemben kulturni dejavnik obsoteljske-ga mesta. Tako je v začetku leta pripravila dvodnevni festival Srečanja na meji, druženje trinajstih slovenskih in hrvaških pesnikov. »Srečanje bo tradicionalno. Prihodnje leto nameravamo povabiti še pesnike iz Avstrije, z Madžarske in iz Italije,« načrtuje Bilošičeva. BRANE JERANKO M GEODETSKE MERITVE £ A 1 ^ jfjflV | # V Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 ? jr J / www.geo-inzeniring.si PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NAČRTI-ZAKOLICBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV-MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNI^ V čast zmagi Osrednja prireditev na Konjiškem ob 60-letnici zmage nad fašizmom in smrti Milenka Kneževiča bo na Tolstem vrhu Šmarnice nočejo Pri Pustovi hiši na Tolstem vrhu bo v sredo, 27. aprila, osrednja prireditev ob 60-letnici zmage nad fašizmom in smrti komandanta Bračičeve brigade Milenka Kneževiča. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karl Erjavec. Prireditev skupaj pripravljajo območne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever ter Občina Slovenske Konjice. Na njej pričakujejo preko tisoč nekdanjih borcev Bračičeve brigade ter občanov konjiške, zreške, vitanjske, oplotniške in voj niške občine, svoj prihod pa so napovedale tudi številne delegacije iz drugih slovenskih krajev. O podrobnostih osrednje spominske slovesnosti so spregovorili konjiški župan Janez Jazbec, predsednik OO ZB NOB Franjo Marošek, predsednik območne Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ivan Pavlič in predsednik konjiškega združenja Sever Zdenko Jakič na novinarski konferenci. Franjo Marošek je opisal zgodovino srečanj na Tolstem vrhu, na katerih se spominjajo komandanta Bračičeve brigade Milenka Kneževiča, ki je bil hudo ranjen aprila 1945 v Draži vasi pri Žičah, umrl pa na Tolstem vrhu, v Pustovi hiši, v kateri je sedaj urejen spominski dom. Borci Bračičeve brigade se ob njem tradicionalno srečujejo vsako leto. Opozoril je, da so borci te brigade v letu 1944 in 1945 na Konjiškem izvedli več akcij proti Nemcem, napadali so vlake in transporte, med drugim tudi vojaški transport, v katerem se je vozil eden od visokih nemških funkcionarjev iz Celja, Anton Dorfmeister. Partizani so konvoj napadli, ne da bi vedeli, da je v njem tudi Dor-meister. Njegova smrt j e pozneje zahtevala sto frankolovskih žrtev. Občina Slovenske Konjice je brigadi že pred leti podelila domicil. Ivan Pavlič in Zdenko Jakič sta napovedala, da se bodo veterani vojne za Slovenijo in policisti srečanja zagotovo udeležili, kajti borci NOB so jim lahko svetel vzor za ohranjanje narodove zavesti. Jakič je ob tem izrazil upanje, da bodo vse tri organizacije v prihodnosti delovale pod eno veteransko zvezo. Slovesnost se bo začela ob 11. uri s počastitvijo padlih pri grobišču ob Gastužu pri Žički kartuziji v Špitaliču, osrednja prireditev pa bo ob 12. uri ob spominskem do- S predstavitve velikega tekmovanja rogistov v občini Vojnik, prvega v Sloveniji, ki so ga predstavili na novinarski konferenci v občinski stavbi. Na fotografiji predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik, župan Beno Podergajs, pobudnik prireditve Viktor Kovač in vodja projekta Andrej Kerk. Prvič v Sloveniji Pred velikim mednarodnim tekmovanjem srednjeevropskih rogistov, ki bo v občini Vojnik od 13. do 15. maja, so pripravili v začetku tedna novinarsko konferenco. Kot je povedal župan Vojnika Beno Podergajs, gre za prvo takšno prireditev v Sloveniji, pomembno tudi za širšo celjsko regijo ter vso državo. Priprave na množično tekmovanje, ki je za občino v različnih pogledih velik zalogaj, trajajo že leto dni. Na konferenci je predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik, ki je soorganizatorica prireditve poudaril, da bo to ena največjih letošnjih prireditev na Celjskem, ki brez podpore slovenskih lovcev ne bi bila mogoča. Predsednik Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve Viktor Kovač, ki je pobudnik prireditve, pa je zbranim predstavil, kako je med njegovim sodelovanjem na tujih tekmovanjih dozorela zamisel, da bi eno od njih pripravili v naši državi. Na tridnevni prireditvi bo sodelovalo osemsto slovenskih in tujih rogistov, ki jih priča- kujejo iz šestih srednjeevropskih držav. Po podatkih vodje projekta, Andreja Kerka iz Studia Trg, bo sodelovalo na prizoriščih v Vojniku in Novi Cerkvi 61 rogovskih skupin, od tega 15 slovenskih. Tiste, ki bodo nastopili v tekmovalnem delu, bo ocenjevala mednarodna komisija s priznanimi strokovnjaki. Vrhunec tridnevne prireditve bo na soboto zvečer, ko bo podelitev priznanj. Množični dogodek bo prav tako nedeljska Hubertova maša, s sodelovanjem 120 rogistov, ki jo bo vodil opat iz Stične. Kljub temu, da lahko vojniška župnijska cerkev sprejme do tisoč ljudi, bo maša na prostem, povod za takšno odločitev pa so težave z njeno akusti- Župan Podergajs je še povedal, da se bodo na prihdd množice dobro pripravili, tako da prometne zmede ni pričakovati. Številne ro-giste bodo namestili v hotele med Laškim, Slovenskimi Konjicami ter Preboldom. BRANE JERANKO mu na Tolstem vrhu. V kulturnem sporedu prireditve bodo nastopili Štajerski ro-gisti, pevska zbora konjiškega društva upokojencev, harmonikar Tine Lesjak in konjiški gimnazijci. Za udeležence bo organiziran brezplačen prevoz s konjiške avtobusne postaje. MILENA B. POKLIC Na Skomarje! Na Skomarju nad Zrečami bo v nedeljo sklop prireditev Dan odprtih vrat Skomarske hiše, ki jih vsako leto namenijo obletnici rojstva Jurija Vodovnika ter dnevu upora proti okupatorju. Ta dan bo Skomarska hiša odprta od 11. do 17. ure za vse obiskovalce, že uro prej pa vabi najmlajše, za katere so pripravili zanimiv program. Ob 14. uri se bodo v njej zbrali pesniki južnega Pohorja in Dravinjske doline na 7. delovnem srečanju, že na predvečer prireditve pa se bo na že 47. literarnem večeru s skupnim naslovom »Jaz ‘mam en stari znucan koš« predstavila Nuša Ilovar iz Žalca. V nedeljo bo ob 16. uri še spominska maša Juriju Vodovniku v cerkvi sv. Lamberta, ob 17. uri pa v Domu tabornikov zaključna prireditev, namenjena obema praznikoma. Prireditev pripravljajo KUD Vladko Mohorič in Comet Zreče ter mladinski klub, turistično dmštvo, krajevna skupnost in župnišče Skomarje. MBP V občini Vojnik je bilo v torek ocenjevanje vina zadnjega letnika, ki ga pripravlja tamkajšnje vinogradniš-ko-vinarsko društvo. Vinogradniki iz vojniške ter drugih občin so prinesli v oceno 92 vzorcev, od katerih so z zlato medaljo ocenili 16 vin oziroma vinogradnikov. Petčlanska strokovna komisija, pod vodstvom mag. Antona Vodovnika iz Kmetij sko-gozdarskega zavoda Maribor, je imela največ dela s številnimi vzorci mešanih belih vin. Med temi so si zlate medalje zaslužili vinogradniki Ljuba Eisenhut (Male Dole)^ Aleš Leskovar (Klenovo pfitjmškem), Vladimir Miku j (Vojnik), Mirko Krašovec (Arclin), Oto Potočnik (Straža pri Novi Cerkvi) in Jože Gaber Darko (Leskovec pri Ljubečni). Po številu vzorcev so mešanemu belemu vinu sledili vzorci chardonaya. Med te-mi so prejeli zlate medalj6 Janez Sever (Celje), Mirk0 Krašovec (Arclin) in Norbed Kelenberger (Kasaze). Sl°" vesna podelitev vseh 16 zla-tih, 29 srebrnih in 19 bronastih medalj bo v začetku maja, na občnem zboru vinogradnikov. Skupna ocena vseh ocenj6" nih vzorcev na letošnjem ocenjevanju znaša 17,38-Približno ena tretjina prin6' šenih vzorcev je bila kljub dobri kakovosti izločena, saj s° v njih ugotovili prisotnost hibridnih sort, med njimi Izabelo in šmarnico. Prvo društveno ocenjevanje vina so pripravili v občini Vojnik lani, ko so pre' jeli v oceno 84 vzorcev. Voj' niško vinogradniško-vinan sko društvo je bilo ustanovljeno predlani ter ima 13° članov. BRANE JERANKO Spet bo dobro premagalo zlo V nedeljo bo v Slovenskih Konjicah tradicionalno jur jevanje, na katerem vsako leto obudijo zgodbo o Juriju-Marjetici in zmaju, prireditev pa s svojim bogatim kulturnim programom pritegne obiskovalce od blizu in daleč. Osrednja prireditev bo od 14. do 22. ure na Mestnem V' gu, kjer bo ob zgodbi, v kateri dobro vedno premaga zlo, š6 blagoslov mesta in Jurijeve konjenice. V kulturnem programu bodo nastopili tamburaši, ljudski pevci, godbeniki, har monikarji, mažoretke, vokalne skupine in drugi, na zaključku pa ansambel Slapovi. Že od 8. ure naprej bo v uti za cerkvijo sv. Jurija j16 ogled razstava ročnih izdelkov in starega kmečkega orodja; predvsem pa različnih vrst kruha, ki ga bo mogoče tudi poskusiti. Ob 10. uri se bo začelo jurjevanje za najmla) še, ki ga bodo obogatili konjiški likovniki. Ob 10.30 b° maša v cerkvi sv. Jurija, ob 11. uri cvetlični sejem Starem trgu, ob 12. uri naznanitev jurjevanja s povorka mi godb po mestu in ob 12.30 tradicionalni pozdrav p°' tomki stare vinske trte z mariborskega Lenta ob vznoZJ Skale. Če bo vreme slabo, bo prireditev v nedeljo, 8. majanj, Od mrtvih vstala Eva Ko je restavrator Viktor Povše dobil sliko v roke, ni bila niti »za na bolšji sejem« - Danes je neprecenljive vrednosti. V Pokrajinskem muzeju Celje so v torek predstavili sliko neprecenljive vrednoti Stvarjenje Eve, ki naj bi 1° okoli leta 1600 ustvaril beneški slikar Gregorio Laurini. Sliko, olje na plat-J10- ki jo je muzeju podarijo družina Dolanc iz Laš-^ega, je restavriral akadem-ski slikar in restavrator Viktor Povše. . Dolančevi so restavratorja pred leti zaupali Stvarjenj6 Eve, češ, naj nekaj nare-01 iz nje in jo potem zaupa ?eki kulturni ustanovi. Pov-§e ) e sprva navezal stike z Naftno galerijo v Ljubljani, Ker Pa tu »ni prišel skozi«, ie sliko odstopil Pokrajinske-tou muzeju Celje. Ko je Vik-°r Povše dobil sliko v ro-e. da ji ponovno vdahne živ-,en)e, je bila v zelo slabem jjtonju. »Slika je bila presli-ana> gnila, vse barvne pogine so odstopale, skratka Restavrator Viktor Povše ob umetnini, ki jo je »kot Jezus Lazarja vrnil v življenje«. bila je v takem stanju, da bi jo zelo težko na bolšjem trgu prodal. Ampak, ko sem jo zagledal, sem takoj spoz- nal, da gre za zelo pomembno umetnino. Slika je danes brezmejne vrednosti, saj sem jo obudil v življenje,« je zadovoljen. V Stvarjenje Eve je restavrator vložil okoli 2.500 ur dela, pri čemer je za kvadratni centimeter po- treboval eno uro. »Hitel sem počasi, saj se te stvari ne da na hitro narediti, še posebej ne, če hočemo, da bo izdelek dober. To je moj življenjski rekord. Nisem še imel slike, ki bi mi dala toliko dela in ki bi bila tako hudo poškodovana,« se spominja zadovoljen nad končnim izdelkom, pri čemer se pošali, da je opravljal delo kriminalista, saj je pri restavriranju slike ugotovil marsikaj. Tudi to, denimo, da je bil bog sprva popolnoma oblečen, potem pa se je avtor premislil in v sliko priklical veter, ki je bogu odkril ramo. Ker je bila slika ob robovih obrezana, Povše sklepa, da je morala biti ob nastanku precej večja ... Vse to je moral restavrator odkrivati pod mikroskopom, »pri čemer sem skoraj oslepel. Še dihal nisem s polnimi pljuči, da ne bi česa uničil«. Cela slika je bila premazana s kuhanim lanenim oljem, pri čemer ni smel uporabljati nikakršnih topil, ampak je to snov odstranjeval s posebnim nožem, kakršnega nima nihče v Sloveniji ... Pri restavriranju pa je naletel še na eno zanimivo odkritje - na zelo dragoceno barvo, ko-šenilo, ki so jo pred več kot 400 leti izdelovali iz uši. »Za pridobivanje barvila so bile uporabne samo samičke, in še te le v času, preden so izlegle jajčeca. Uši so lovili v Aziji, jih sušili in nato mleli. Iz njih so pripravili rdečkast pigment. Do barvila je bila zelo dolga pot in barva je bila silno dragocena. Uporabljali pa so jo zlasti v severni Italiji,« pojasni Povše in doda: »Restavriram že 40 let in česa podobnega še nisem videl.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Svobodni s knjigo v roki knjigo, zdaj pa knjige redno kupujem pri Mohorjevi družbi.« S knjižne tržnice -tono blago, ampak poso-a Za shranjevanje duha in l^ftoklosti. V tem duhu naj i1 .pl tudi Dnevi slovenske ■ "lige, kj so jih v Celju obe-etoli z več prireditvami, i “Osrednji namen dnevov ^kge je krepitev duhovnih Q e ■' ■8H Kodak Expres JL foto album, 1500 SIT Vpsilon ženski parfum Par Amour Toujours, 9790 SIT e & e Street One _L JL ženska majica, 5690 SIT - Sten Time 2. ročna ura Elite, 10.990 SIT 0 ■ 7 otroški nahrbtnik, 7690 SIT 12 kratke hlače Nike, 5499 SlT- majica Nike, 4499 S" Interpark d. o. o., Letališka 26,1000 Ljubljana, produkcija MEDIAMIX Opravičujemo se za morebitne napake v besedilih oziroma cenah izdelkov in zaradi kasnejših sprememb napovedanih dogod j,.:, Sportina lo Morgan, 5490 SIT Prstan, 590 SIT Pestnica, 2290 SIT ^«Sl5750S,T Jurbo Schuh cevl,i, 4499 5IT 0rb|ca, 3499 SIT p« »«•*'■ DOGODKI MESECA od 22. 4. dalje RAZSTAVA SKIC IN FOTOGRAFIJ ŠIRITVE CENTRA INTERSPAR CELJE Gradbena dela v Centru Interspar Celje so v polnem teku. Kako izgledajo za delovnimi ogradami, si oglejte na omenjeni razstavi. Predstavljene bodo tudi skice in fotografije razširjenega nakupovalnega središča - otvoritvi boste lahko prisostvovali marca prihodnje leto. Razstava, ki jo bomo dopolnjevali glede na potek gradbenih del, bo na ogled ves čas gradnje. od 3. do 8. 5- 2005 RAZSTAVA CVETJA "CVETOČE PIRAMIDE" V nakupovalni ulici Centra Interspar Celje bodo razstavljeni cvetlični aranžmaji spomladanskega cvetja. Ob tem se vam bodo porodile številne ideje za dekoracijo vašega domovanja. V nasprotnem primeru bo razstava le paša za oči in sprostitev duha. Razvajajte se. Nagradna igra Prazno polje v kvadratu s 16 polji izpolnite z manjkajočim številom, ki je logično nadaljevanje števil v kvadratu. Kuponček oddajte pri informacijah trgovine Interspar v Centru Interspar Celje najkasneje do petka, 6. maja 2005. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel privlačno nagrado. Nagrajenec bo obveščen po pošti. Odgovor Ime in priimek Naslov Telefon Podpis" CENTER EsEE CELJE I NTERS RAR Po prvem obračunu polfinala pokala NZS imajo prednost seveda Mariborčani. Celjani nekaterih svojih niso izkoristili, potem ko gostiteljev pol ure »ni bilo videti« na igrišču. Povratna tekma bo v četrtek v Celju - brez televizijskega prenosa ne bi bila dovolj le vzhodna tribuna. Novi Publikumov trener Marko Pocrnjič zaradi poškodbe ni mogel računati na Igorja Laziča, na klopi je pustil Marijana Budimirja. In nažalost Nejca Pečnika -19-letni Dravograjčan je trenutno v pravi formi za razliko od Jake Štromajerja. Enajstmetrovka za analizo Začelo se je izjemno burno. Dejan Robnik se je prebil v kazenski prostor Maribora. Podrsal je Peter Franci, odbila se je žoga, zrušen je bil Robnik. Glavni sodnik Damir Skomina je (takoj!) pokazal na belo točko. To so dejstva. Nemudoma smo pomislili, da je storil napako. Ko smo poročevalci iz Celja o tem debatirali na novinarski tribuni Ljudskega vrta, se je za nami oglasil anonimnež in dejal, naj bomo tiho. Zahtevali smo, naj se legitimira - na akreditaciji je imel napisano Ultras. Na vprašanje, kaj počne na novinarski tribuni še z dvema moškima, ni odgovoril. Začel je celo vpiti, naj bomo tiho: Ljudski vrt pač. Medtem se še ni poleglo kričanje domačih navijačev: »Cigani, cigani!« Simon Sešlar je namreč izkoristil enajstmetrovko. Tomaž Murko je sicer poletel v pravo smer, a je žoga letela dovolj visoko. Zanimal nas je televizijski posnetek. In kaj je pokazal? Robnik je imel žogo med nogama. Ko je bil v razkoraku, je proti njemu podrsal Franci in tik preden ga je zrušil, se je dotaknil žoge. Po pravilih enajstmetrovke torej ni. In kako naj Skomina, ki je na primer zelo dobro sodil tudi odločilno srečanje za naslov prvaka pred dvema letoma med Mariborčani in Celjani, presodi vselej popolnoma natančno in nikoli v škodo nedotakljivih? In marsikdo od njegovih kolegov bi se odločil enako. Neodločni Celjani Celjani so imeli rezultat in pobudo. Na slabem igrišču, ki že pol stoletja naj ne bi doživelo temeljite prenove, so si podajali žogo kot na treningu. A namesto da bi dotolkli zmedenega tekmeca, so bili premalo odločni. Streli Vršiča in Dura niso bili nevarni. Sledila je seveda kazen. Najboljši pri gostiteljih Danijel Brezič je zamahnil z 18-ih metrov - evrogol v levem zgornjem kotu. Pritisk občinstva na sodnika je rodil sadove, kar so v hipu spoznali Celjani in kot mali otroci začeli vračati »buške«. Najprej je Duro podrl Breziča, nato je Sebastjan Gobec zelo neprevidno štartal proti Bozgu in čeravno je zadel predvsem žogo, bi lahko dobil tudi rdeči karton. In potem rdeči karton za Mateja Šnofla. Videlo se je, da gre malce besno za Simonom Krambergerjem, sledil je udarec z desne po žogi, in po Krambergerju seveda. »Sprva sem bil popolnoma šokiran, ko sem videl rdeči karton. Sodnikova odločitev se mi je zdela smešna. Saj še prekršek ni bil. Ne morem verjeti,« je pripovedoval Šnofl, Po »hlajenju« pri prejšnjem trenerju se je novemu takoj prikupil Dare Vršič. »Težko je bilo soditi takšno tekmo. Ne krivim sodnikov, razumem jih. To je igra, to je nogomet,« je med drugim v Mariboru dejal Marko Pocrnjič. ki se je tuširal že v 42. minuti. V sodnikovem podaljšku je Oskar Drobne podrsal ob Breziču. Ko se je vstal, ga je (žoga je bila že daleč) Brezič močno odrinil pred očmi Skomine ... Drugi rdeči in drugi gol Številčne premoči vijolični niso kronali z golom - v 49. in 64. minuti je žoga po strelih Breziča in Bozga po levi strani obšla celjski gol. Potem pa je sledila neodgovorna poteza Milana Raki-ča, ki je v naelektrenem ozračju spotaknil Robnika. Čeprav je bil prekršek storjen s hrbta, bi bil v drugačnih okoliščinah morda dovolj le rumeni karton. Tri priložnosti so imeli Celjani za zmago. Vse so zapravili. Ob asistenci Sešlarja se ni znašel Štromajer, ob Beršnjakovi je Pečnik streljal mimo gola, in bombo najboljšega na igrišču Dareta Vršiča je v kot preusmeril domači vratar. Andrej Kvas je začel eno zadnjih akcij, gostje so pozabili na Daliborja Teinoviča, ki ga je bivši celjski napadalec seveda zaposlil - ko ga je dohitel Duro, je igralec, ki ga je »od- kril« Bojan Prašnikar, prevaral tako čuvaja kot Šeligo. Mnenja, odmevi Dare Vršič je z 20 leti odigral v slogu izkušenega mojstra: »Zadovoljen bi bil, če bi ostalo 1:1, tako pa nisem. Strinjam se z vami, da sem lahko zelo zadovoljen s svojo predstavo, a nič mi to ne bo pomenilo, če tega ne bom ponovil na povratni tekmi in če se ne bomo uvrstili v finale. Sto takšnih situacij je že bilo, ko se sodniki nikakor niso zmogli odločiti in nam dosoditi enajstmetrovko. Čeprav je bilo sumljivo, smo končno izvajali kazenski strel. Igrali smo dosti po tleh, malo je bilo nabijanj v globino. Tako bomo igrali tudi na povratni tekmi in izločili Maribor. Kaj nam je dejal trener? Odigrajte čimbolj sproščeno, kar je bilo očitno prve pol ure.« Na drugi strani je blestel Danijel Brezič, ki je bolj eksploziven, a po tehničnem znanju le zaostaja za Vršičem: »To je bila moja druga tekma po bolezni. Dal sem vse od sebe, potem pa v 60. minuti dvignil roko in predlagal menjavo. Zmogli smo dovolj moči za zmago. Upam, da bo zadostovala za končni uspeh.« Marko Pocrnjič je po mnenju poznavalcev prezgodaj opravil tretjo menjavo, čeprav je v polno zadel s Pečnikom: »Upam, da ste zadovoljni z igro. Mislim, da je bila spodobna za slovenske razmere. To mi veliko pomeni. Po težavah v klubu je to zdaj najbolj pomembno. Če ne bi izgubili, bi bili še toliko bolj zadovoljni in bi lažje delali. Trenutno nam ne gre od rok, kajti vsi smo napeti. Obe moštvi sta prikazali veliko želje po zmagi na težkem igrišču. S klopi se mi je zdela celotna predstava dokaj kakovostna. Upam, da bomo enako igro ponovili v Celju. Lepo je biti v Mariboru, pred najboljšo publiko v Sloveniji. To so posebni občutki.« Domači strateg, premete-ni Vojislav Simeunovič ; Simke je bil pred mikrofon1 zelo objektiven: »Z razpletom moram biti zadovoljen. P° hitri enajstmetrovki smo se malce izgubili na igrišču. To je izkoristila izkušena cel\ ska zvezna vrsta in imela igr° v svojih nogah. Počasi s®° se pobirali in v drugem P°1-času zaigrali kot znamo tet zasluženo zmagali.« Pred CMC Publikumom sU peklenski preizkušnji, obe do; ma, ko bo potrebno reševat1 sezono in braniti drugo rne' sto v DP proti Primorju in V0'. skušati zmagati v četrtek pr00 vselej neugodnim Mariborča-nom. Za Dejana Rusiča Je sezona že končana, Sebast' jan Cimerotič pa še ne trenj' ra. Njegov povratek je ® predviden v sredini našle11. njega meseca. In če bi na Aren1 Petrol v pokalnem finalu igfa lo tudi domače moštvo ••• DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KAT® ALEKS ŠTER^ Pokal Slovenije, po^*' nale, prvi tekmi: Marib°r Pivovarna Laško -Publikum 2:1 (1:1); Brej zič (34), Teinovič (89) -Sešlar (4, 11 - m); HIT G° rica - Nafta 2:0. Povratna tekma: CMC Publikum Maribor Pivovarna Lašk° (četrtek, 20). MEDGOU JTJTBKS sbmisp JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC SOBOTA, 23. 4^ 2. SL, 25. krog: Rudar Ve' lenje - Šmartno (16.30)- 3. SL - vzhod, 19. kj™? Šoštanj - Železničar (16-3. MČL Celje, 14. krog: VOJ nik - Ljubno (17). g: Štajerska liga, 20. Rr • Brunšvik - Šentjur, Opln j ca - Zreče, Središče ob Ur - Mons Claudius, Rogjjr Crystal - Kungota (16-3 NEDELJA, 24. ^ 1. SL, liga za prvaka« 3. krog: CMC Publikum ' morje (19). ._ia- 2. SL, 25. krog: DravinJ Factor (16.30). , rna: 3. SL - vzhod. »g* Tišina - Kovinar Štore, cj je pri jelšah - KrlZgV (16.30). «0z- MČL Celje, 14. krog-je - Laško (17). Urška z »eno nogo« Nekdaj rokometni hram bo gostil vrhunske judoiste Dvorana Golovec bo jutri in v nedeljo prizorišče tekme svetovnega B pokala v judu. Na pokalu Dax naj bi sodelovali judoisti in judoistke iz kar 32 držav, saj so se včeraj prijavili še tekmovalci iz sedmih afriških držav, Angole, Slonokoščene obale, Maroka, Ubije, Senegala, Nigerije in Burkine Fasso. Sodelovalo bo 12 slovenskih reprezentantov in reprezentantk, skupaj pa skoraj 80 slovenskih judoistov. »Vse je bilo mišljeno kot evropski pokal, potem pa so začele deževati prijave in vse skupaj se je prelevilo v tekmo svetovnega B pokala, na katerem bo zasedba kakovostnejša, kot na primer na elitnih turnirjih v Sofiji in Moskvi. V Celju bo vsaj 62 nosilcev medalj s tekem SP,« je povedal Marjan Fabjan, alfa in °niega celjskega kluba Sankaku in tudi dvodnevne prireditve. Množičnost marsikoga čudi, a mnogi tekmovalci bodo ostali v Celju na pripravah; izvedeti vsaj ščepec novega o judu od mojstra, ki je na olimpijske igre odpeljal tri svoje varovanke, je lahko neprecenljive vrednosti. Zgolj zato, ker se želi domači množici predstaviti in morda revanši-rati Avstrijki Claudii Heill za atenski poraz, je Urška Žolnir preložila datum operacije levega kolena. Pred 20 dnevi se ji je pretrgala spredla križna vez, zdrobil se je del meniskusa in bolečine so bile hude. “Kljub vsemu sem trenirala, da bi se pojavila na prvi naši veliki tekmi, bolečine so se umirile. Koleno bo potrebno trdno poviti. Na blazine Lom stopila z dvema rokama in eno zdravo nogo. Na srečo je poškodovana leva noga, ki jo imam v boju nekoliko zadaj in ni nosilka teže. Poleg Avstrijke sta tu še Madžarki, Švicarka, Portoričanka, Italijanka. Kot vselej bom dala vse od sebe. Na operaciji mi bodo odstranili le °dkrušen del meniška. Rehabilitacija bo trajala 10 dni, potem pa spet naPrej. No, evropsko prvenstvo bom morala izpustiti.« Na tatamijih bodo njene klubske kolegice Petra Nareks, Vesna ^žukič, Regina Jerneje in po daljši odsotnosti zaradi operacije obeh Lolen tudi Lucija Polavder ter kolega, brata Roki in Toni Drakšič. Prugi celjski klub, Ivo Reya, bo zastopal 105 kilogramov težki Mat-,až Ceraj. Za konkurenco v najtežji kategoriji meni: »Izstopajo Ni-z°zemec, Slovak in Nemec. Vsi so premagljivi. Ubrati bo pač posebno pametno taktiko. Normo za vsa velika letošnja tekmovanja že lrnam, tako da bo celjska tekma eden izmed vmesnih preskusov, saj trenutno vadim s polno paro in še ne iščem popolne forme.« Oba dneva turnirja se bodo tekmovanja začela ob 10. uri, finalni b°ji pa v soboto ob 18. in v nedeljo ob 17. uri. DEAN ŠUSTER ORAMA KOŠARKA 1. Sl - moški 2. krog končnice: Helios - Elek-tra 77:90 (20:30, 36:55, 58:65); Lorbek 18, Laškevič 16; Duščak 18, Buršič 16, Krejič 15, Čmer, Nu-hanovič 14, Ručigaj 8, Mirkovič 3, Ivanovič 2. Vrstni red; Elektra 4, Slovan 3, Pivovarna Laško, Olimpija, Krka, Helios 2. flSBManaMMaifMIMBNlMiBHBMS ROKOMET 1. SL - moški 21. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 29:30 (13:17); Zrnič 9, Ili-č 6, Sovič 5, Bedekovič, L. Dobelšek 3, Lesar 2, Šimon 1; Rutenka 10, Kok-šarov 7, Zorman 6, Gajič, Mlakar, Natek 2, Brumen 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 42, Trebnje, Prevent 30, Gorenje 29, Ormož, Termo 22, Koper, Gold club 21, Rudar 16, Krka 14, SVIŠ 3, Prule 0. I ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 23.4. ROKOMET 1. SL - moški, 22. krog, Ivančna Gorica: SVIŠ - Gorenje. 1. SL - ženske, polfinale poraženk, povratna tekma: Celeia Žalec - Burja (18). ODBOJKA 1. SL - moški, finale, druga tekma: Šoštanj Topolšica - Bled (15). NEDELJA, 24. 4. ROKOMET 1. SL - ženske, polfinale, povratna tekma, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine (17). Tkalec državni prvak Lendava: Tekmovalci iz celjske regije so se na 14. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem znova dobro odrezali. Člani, članice in mlajši mladinci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem so s standardno zračno pištolo ekipno osvojili druga mesta, posamezno je Peter Tkalec postal državni prvak. Med mlajšimi mladinci v streljanju s puško pa so ekipno prvo mesto zasedli Žalčani, drugi je bil David Skončnik. Pri pionirkah je Teja Sluks iz SD Liboje z zračno puško postavila nov državni rekord s 189 krogi. Le gol razlike Velenje: Rokometaši Gorenja, pri katerih bo Vida Kavtičnika (Kiel) v prihodnji sezoni zamenjal Boštjan Kavaš, so v derbiju 21. kroga državnega prvenstva pošteno namučili Celje Pivovarno Laško. Kaj kmalu bi se namreč lahko zgodilo, da bi Celjani ostali brez točk(e), a se je tekma kljub vsemu končala njim v prid. »Velenjčani so tekmo pred polno dvorano dobro začeli in tudi vodili, kmalu pa smo mi vajeti vzeli v svoje roke in polčas dobili s štirimi zadetki prednosti. V drugem delu smo vodstvo povišali, tako da smo vodili že za šest. A so nas domačini prisilili v nekatere napake in se nam povsem približali. Bilo je res vroče, tudi na tribunah. V zadnjem delu smo zastreljali kar tri sedemmetrovke, a na srečo vseeno zmagali. Tekma je bila dramatična, ni bila na visokem nivoju, kajti pozna se, da sta ekipi utrujeni,« je derbi komentiral celjski trener Miro Požun. JŽ, foto: SHERPA Šoštanjčani že udarili ke Miha Čmer je tako kot Duščak v Domžalah zadel štiri trojke. (News kSX j® j aor 11 e— [F/1 — 9* 7 v 2 :: 28, foto, 7728) Medtem ko večina klubov 1. A SKL že počiva, se najpomembnejši del sezone šele začenja. Že med tednom je bil odigran drugi krog lige za prvaka. Ta konec tedna bodo klubi tretjič v tej ligi šesterice stopili na parket. Je možno presenečenje? Elektra v Šoštanju pričakuje moštvo Slovana, s katerim je v tej sezoni v drugem delu obakrat izgubila. A od takrat so v Šoštanju okrepili vrste in čeprav to vseskozi zanikajo, po tihem le pogledujejo proti Jadranski ligi, kamor vodijo prva štiri mesta. Zato bodo morali Šoštanjčani nekoga tudi presenetiti. Če sta Olimpija in Laško še vedno premočna, ostajata le Slovan in Helios. In prav slednji je bil prva žrtev okrepljene Elektre, ki je v sredo »udarila« v Domžalah in zmagala z 90:77. Šoštanjski trener Ante Perica je »vrtel« predvsem osmerico igralcev. Nihče ni presegel 20 točk, peterica pa je imela dvo-številčni dosežek: Duščak 18, Buršič 16, Krejič 15, Čmer in Nuhano-vič po 14. Naslednji tekmeci, Kodeljevča-ni, so sicer igralsko in poimensko močnejši, a samo to za zmago ni dovolj. S prihodom Miloša Mir- koviča in Slavka Duščaka se je namreč Elektra okrepila tako kvalitativno kot številčno, saj ima trener Perica bistveno več možnosti rotacije igralcev kot prej. Najbolj pomembna bo vsekakor obramba, ki bi lahko bila na strani Elektre, še posebej, če bo znala ustaviti zunanje igralce Slovana, kot je to uspelo Laščanom pred tednom dni. Seveda bo še kako pomembna tudi pomoč gledalcev, ki bi lahko z navijanjem in s številčnostjo doprinesli k morebitnemu presenečenju. Seveda se morajo v Šoštanju pripraviti tudi na prihod navijačev Slovana, ki so v Treh lilijah poskrbeli za kar precejšen izgred, še posebej zato, ker v Šoštanju nimajo posebnega prostora za navijače kot v Laškem. Morda bi bilo te »huligane«, ki nikakor niso navijači, najpametneje pustiti enostavno pred dvorano oziroma jih vrniti, od koder so prišli. Helios ni previsoka ovira Laščani so šele sinoči odigrali srečanje proti Unionu Olimpiji, zato bodo ekipo iz predmestja Ljubljane pričakali v nedeljo. Helios so v tej sezoni v ligi dvakrat premagali in v načrtu je tudi tretji uspeh proti ekipi iz Domžal. Trener Aleš Pipan ima še vedno težave s poškod- bami v mčštvu, kar se najbolj pozna na treningih, kjer manjka igralcev za uigravanje. Veseli pa boljša forma nekaterih igralcev, ki so ob koncu Jadranske lige povsem padli, a so se uspeli ponovno dvigniti. Zmaga pivovarjev je zato pričakovana, morebiten poraz pa bi pomenil veliko presenečenje, ki si ga v Laškem nihče ne želi in ga niti ne pričakuje. JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOŠI SOBOTA, 23. 4. 1. A SKL za prvaka, 3. krog, Šoštanj: Elektra - Geoplin Slovan (20.00). 1. B SKL, 26., zadnji krog, Ljubljana: Janče - Hopsi (20.30), Ajdovščina - Banex (18). 2. SKL, končnica, 6., zadnji krog, Črnomelj: Kolpa - Celjski KK (20.00), Portorož - Pivovarna Laško mladi (20.15). NEDELJA, 24. 4. 1. A SKL za prvaka, 3. krog, Pivovarna Laško - Helios (18.30). 20 rUALNO Je v ozadju boj za denar? Šentjurski šport razklan med profesionalci in ljubitelji - Se bo športna zveza razdelila na dve organizaciji? Verjetno bi težko našli kakšno za človeka bolj vsestransko blagodejno aktivnost, kot je šport. A v Šentjurju so v zadnjem letu asociacije ob tej besedi vse prej kot pozitivne. Športna zveza, krovna organizacija, ki naj bi združevala domače športne klube in društva, je postala prizorišče velikih nesporazumov, različnih interpretacij in konfliktov. Začelo seje konec leta 2003. Na občnem zboru športne zveze so volili 9-članski upravni odbor. Zaradi sprotnega pisanja pooblastil odsotnih klubov, ki so imeli pravico kandidirati člane, so nekateri postavljali legitimnost novoizvoljenega odbora pod vprašaj. Najsi bo zaradi intenzivnega lobiranja, kot so trdili eni, ali zgolj po naključju, preko društev, kot so se zagovarjali drugi, so večino v upravnem odboru zasedli športni pedagogi. Na čelu zveze je Zvoneta Leskovška nasledil Aco Pepev-nik, ki bi očitno lahko postal vezni člen, a revolt proti učiteljem je bil premočan. Ja ni zvezi, kjer se denar najde za sejnine in še za marsikaj, za nujno izobraževanje trenerjev ali celo za žogo pri vaškem rekreativnem društvu pa velikokrat ne, se enostavno ne vidim. Ko je novo vodstvo nastopilo mandat, se je bilo treba ponovno včlaniti. To je neumnost. Tako kot če bi izvolili novega župana, pa bi si morala iskati potrdilo, da sem še vedno Šentjurčanka. Na us- ličico spornega predloga »4> 4, 3«, vendar pravi, da se s podrobnostmi glede p°sa' meznih točk nikoli ni strinjal: »Na zvezi so začeli omejevati članstvo, ker so se tako znebili problematičnih; Pri volitvah niso upoštevali dvotretjinske večine, kot to zahtevajo pravila, v osnovi pa gre za to, da hočejo imeti pregled nad dotacijami. Atlet; ski klub z nekaj deset člani ^ uiucuuva. iNa uo- MUU Z. lltUAdJ UCoCt klajevanju na občini je bil po- tako dobi 1,7 milijona tolarjev, kar je 500 tisočakov več Mira Jazbec Vlado Artnak dan samo predlog, ki je enostavno pristal na občnem zboru kot podlaga za volitve. V njem se je v drobnem tisku kasneje našlo precej spornega. Ali vsi predlagamo vse in vse tudi volimo ali pa predla- od mladih nogometašev, jih je vsaj 200.« Gnilo Jajce? Darko Plahuta je zakoniti zastopnik zveze športnih društev. Volitev zaenkrat Še ni' do razkola. Od vsega 35 članov športne zveze se jih je 15 združilo v vzporedno zvezo športnih društev. Pred časom naj bi s posredovanjem občine sprti strani pristali na kompromis in se ponovno združili. Upravni odbor naj za katere je dolžna poskrbeti lokalna skupnost. Sicer pa društva in klubi predlagajo svoje predstavnike v upravni odbor iz civilne sfere, pri čemer je popolnoma nepo- ESEEi ppp: ESEE SsiSS ŠE5E5 =§z ga kot denar. Oporečniki so Pon, štuje za rekreativni in klubi in društva prizadeva-, jektivno merilo. zevse sistemsko urejene. Stu- ----- trne za šport otrok m mladi- io. da hi iih za strma li knm- ... . dentski klub, ki so ga izvrgli, namestnik direktorja membno, ali je slednji po po- društvo ni imelo podpisane klicu zidar ali športni peda- pogodbe kot tudi ne izdane-gog. Očitek o prevladi šport- ga sklepa o tem, kar zahte- tali zunaj. Pri tem nikogar ne zanima, da dejansko združu- ki so vse sistemsko urejene; Lepo vas prosim! Mene v taki ga kot denar. Oporečniki so športnim pedagogom očitali pristransko delitev denarja. Tako naj bi med prioritete dotacij prišli šolski učiteljski aktiv, šolska športna tekmovanja, ki jih občina že tako financira posebej, in atletski trije za šport otrok in mladine. Na izrednem občnem zboru naj bi ta sklep »4, 4, 3« le še potrdili in izvolili novo vodstvo. A se je vse skupaj še pred sprejetjem poslovnika končalo z vsesplošnim pre- jo, da bi jih zastopali kompetentni in strokovni ljudje,« je povedal Artnak. »Prizadevamo si, da bi bila športna zveza nekaj več kot le inštitucija za razdeljevanje denarja. Prav zato smo Mlade nogometaše mečejo iz zveze? zaledja v stvareh, ki so v šoli U1VV U^/lUVV., I V - ' tu popoldne naredi več kot >>Mislim> da Je situacijaPj' ske uprave, je zaskrbljen- klub. Za nekatere drage pa v Pirom in razhodom. Oporeč- bili po mučni razpravi pri- *u vstf ransua oeiavKa v np-istem času naj sploh še ne bi Illke zdaJ med dragim moti pravljeni sprejeti županov gmetot šob Mladi upr ki bila izdelana merila za dnde- deJstv°> da v skupino šport kompromisni predlog 4, 4, 2 °,trok in bila izdelana merila za dodeljevanje sredstev. Novo vodstvo je društva in klube pozvalo, naj obnovijo članstvo. Kot enega od pogojev za vstop v zvezo so zahtevali potrdilo Ajpesa (Agencija za javnopravne evidence in storitve), da je njihova primarna dejavnost športna. Po tem kriteriju so izpadli ŠKMŠ (Študentski klub mla- otrok in mladine šole avtomatsko delegirajo tri člane vodstva zveze, ŠKMŠ, ki organizira športne aktivnosti za to populcijo v prostem času, pa naj bi vrgli iz zveze. Učitelji ali športni oligarhi? 3,« pravi Artnak. »Povedali smo, da se nam kompromis ne zdi najboljši, zdaj pa smo v smešni situaciji, ko ga prav mi zagovarjamo, rušijo pa ga tisti, ki so ga na usklajevanju osebno podprli. Zamerim pa občini, ki je ob očitnem kršenju dogovorjenega nemo stopila na stran. Če bi ustanovila javni športni za- dentski klub, ki so ga izvrgli, na primer za mlade tudi v špor- sledica razcveta, ki ga je šen jurski šport doživel zadnja le ZVeze f Artnak odgovarja, da Jaz- ta tako kvalitativno kot kvan- Mira Jazbec je sekretarka bečeva ne pozna vsebine špor- titativno. Mi se ne Posta, L in vsestranska delavka v no- ta in organiziranosti. »Mladi mo na nobeno stran in si a upi spadajo v tekmovalno po- zvez res ne želima Gre L dračje, ki združuje šport za clvilno sfer0- v katar ° otrok in mladine, usmerje- moremo in ne smemo bisi nih v tekmovalni šport. Šport no posegati. Možnost, a otrok in mladine kot poseb- čina na nek način zveZ°p na skupina pa združuje 90 od- fesionalizira, vsekakor od^ iJiuuciiisBj iuuu mid- Vlada Artnaka v tej zgodbi uouuiuvuct javm »puran za dih Šentjur) in še nekateri, večkrat omenjajo kot prve- vod, bi bilo dobro, ne pa naj ki bi lahko dobili status »sim- ga med športnimi pedagogi, bolje. To bi pomenilo, da lah- »Športna zveza je krovna organizacija, ki združuje športne aktivnosti vseh občanov vseh starosti na različnih ravneh. Tudi v okviru šol so nekatera tekmovanja in akcije, patizerjev« z vsemi ugodnostmi, a brez pravice glasovanja. Zaradi nasprotovanja takemu omejevanju in prevladi športnih pedagogov v upravnem odboru je prišlo ko trenutna oblast resnično do temeljev usmerja šport v občini. Verjamem, da je bil prejšnji sistem bolj demokratičen. Tisti, ki niti z novim niso zadovoljni, ga rušijo mladostnikov do 18. leta, se bori za reorganizacijo zveze. Pravi, da ne želi ničesar rušiti, rada bi le pošten dogovor, ki ne bi nikogar vnaprej izključeval. »V ljubiteljstvu profesionalizem nima kaj iskati. Šola je javni zavod in je organizirana v nekih dragih okvirih. Popoldanske aktivnosti otrok, ko je treba prostor, opremo, prevoze in še veliko dragih stvari plačati, pa je nekaj povsem dragega. V šport- stotkov šolskih otrok, ki se ne vključujejo nikamor, njihovo aktivnost pa spodbujajo z različnimi nacionalnimi projekti.« Ljubo Žafran, član delovnega predsedstva po odstopu upravnega odbora, naj bi s strani zveze športnih društev »požegnal« zadnjo raz- ja, pri čemer še ni dorečen na kakšen način.« . .• Za prejšnji ponedeljek je lo sklicano nadaljevanje Pr ^ krnjenega volilnega zbora, so ga zadnji hip odpoved Baje zaradi dokumentov, jih v občinski upravi niso peli pravočasno pripravi i-SAŠKA TERŽAN W ZAK.A? SE Ne e>t subla xn//T^\i V/i /v/ Športno! , hiša vaših sanj Za udobno in zadovoljno družinsko bivanje. m * m m Martes hite Maribor d.o.o., Umbuikac. 2.2341 UmbuS. »1:02/429 4603, komeitiala@marte8-hise m Otipaval dveletnega otroka Brezvestni spolni nadlegovalci - Nadlegovanja tudi na d žrtvami kaznivih b7anj zoper spolno nedoumljivost so tudi najmlaj-• Letos so celjski policisti ^iskovali primer, ko je I otipaval komaj dve-j ltlega otroka. Srhljivo. To-lj tU(li to se dogaja. V Ce-p f?*cer Pa je med žrtvami al;S, S.tva’ spolnega nasilja Prt kršitvah spolne ne-1 ,a^ljiv°sti z zlorabo po-aja na)vee žensk, tudi s> d na)mlajšinii. Primeri s 0„ otnimi in starejšimi oami niso izjeme. 0 naših podatkih se tak- krat ^e]ania z8°dijo največ-jj v družinskem krogu, turo^.3 ulicah. Nekaj prime-lik !e bilo tudi v avtomobi- li b° je osumljenec poten-^rtv' Ponudil prevoz Pravih- -P"- avtoštoPU,« šn v°dja Oddelka za splo-lu^inaliteto Sektorja rQi: 1ualistične policije PU Qn) j —— pv/xxvxj v x t_r n0 f Aleš slapnik. Neurad-vrst 1110 izvedeli, da so se to-djj"3 kazniva dejanja zgo- 4 »Udi v rejniških dniži-tijjk'>>Prav pri kaznivih deja-vost2°Per sPoln° nedotaklji-nage V družinskem krogu po 1 organizacij, ki se uk- vla^j|Unenju in mnenju ne- ,SpX0eaSnPrvPreieVanjem lik0 e°a uasilja, obstaja vede,. s!v° Polje. Žrtve nasilja lokajo iz različnih raz-precj;' ker so otroci, strah jih > 2§ubo podpore najbliž-’ ^radi občutka sramu in Zoran Lukner, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje krivde ali zaradi socialne in ekonomske odvisnosti.« Mnogokrat se storilci vrnejo nazaj v družinski krog in nadaljujejo s svojim početjem. Takšnih primerov je skorajda največ. Žrtve se ponavadi odločajo za prijavo šele takrat, ko se kaznivo dejanje zgodi večkrat. Vzroki, da se te stvari dogajajo, so prav tako različni, velik dejavnik predstavljajo alkohol, droge in sovraštvo, storilca pa do spolnega nasilja privedejo tudi trenutne okoliščine. »Potencialne žrtve se lahko obranijo pred tem. Naj ne vstopajo v vozila neznancev in ne ' —------------------------------------------------ listaj^3 ,deiania zoper spolno nedotakljivost so vsa aarave av)a’ kier 8re za nezaželeno ravnanje spolne kioškjh x ravnanie> ki ogroža dostojanstvo žensk in ^Ha k " Y slovenski zakonodaji so med drugim kot takta, sn0fniVa deiania označena posilstvo, spolno našita, jjj. "a zloraba slabotne osebe, spolni napad na ose-**0raboJp° ,°d 15 let’ in kršitev spolne nedotakljivosti z Aleš Slapnik, vodja Oddelka za splošno kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Na celjski pobciji se v preiskavo tovrstnih kaznivih dejanj vključeni tudi štirje strokovno dobro usposobljeni delavci. Gre za dva moška in dve ženski, ki pomagajo žrtvam, tudi s pogovori. Kot dodaja Slapnik, izjemno dobro sodelujejo tudi s centrom za socialno delo. hodijo po zakotnih ulicah. Tako se, če do kaznivega dejanja pride, žrtve zaradi fizične premoči storilca težko branijo,« dodaja vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Zoran Lukner. Drugače je seveda z otroki. Ti ne vedo, kaj pomeni »drugačen očetov dotik«. Dojemajo ga kot igro. »V družinskem krogu se je takšnim stvarem težje izogniti. Nasilje ali zlorabo lahko žrtve prijavijo na policiji, cen- DETEKTIVSKE STORITVE: ■ Zbiranje Informacij o Iskanih osebah (dolžnikih,..) • Preverjanje zakonske (ne)zvestobe ■ Nadzor otrok v vaši odsotnosti (problematika mamil, alkohola) • Kontrola bolniških staležev ■ Preverjanje bonitet poslovnih partnerjev - Preverjanje lojalnosti zaposlenih ■ Zbiranje Informacij o kandidatih za zaposlitev ■ Ugotavljanje možnosti Izvršbe ■ Vročanje sodnih In drugih spisov ter pošte ■ Zbiranje dokaznega gradiva v postopkih ter drugo varnostno svetovanje, tel.: (03) 491-71-31, GSM: 041/661-761 e-mall: lnfo@poizvedba-sp.sl splet: www.polzvedba-sp.sl Sojenje članoma slovensko-srbske heroinske naveze Kam po pomoč? - centri za socialno delo - zdravstveni domovi - Krizni center za mlade Celje, Ipavčeva 8, (03) 548 60 70 - TOM-telefon za mladostnike in otroke, 080 1234 - SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (brezplačni telefon) od 12. do 22., sobota od 18. do 22. ure, 080 11 55 - telefonski klic v duševni stiski, (24 ur) (01) 520 99 00, (01) 97 81 - društvo svetovalcev, zaupni telefon Samarijan, Ljubljana, 080 1113 - policija, 113 delovnem mestu tru za socialno delo ali tudi pri nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s preprečevanjem spolnega nasilja, tu je še SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja,« nadaljuje Lukner. Toda v zadnjih letih je mogoče opaziti, da se žrtve lažje odločajo za prijavo takšnih kaznivih dejanj, predvsem so to ženske, ki so zdaj bolj ozaveščene. Kako je v podjetjih? Spolno nasilje in zlorabe se ne pojavljajo samo za zaprtimi vrati. Tudi celjska policija je že preiskovala primere, ko je do tega prihajalo na delovnih mestih, čeprav j e takšnih prijav malo. »Žrtve so premalo informirane o oblikah takšnih kaznivih dejanj. Spolno nasilje na delovnem mestu je tako imenovano fizično ravnanje spolne narave, kjer gre za nezaželen fizični stik, dotikanje, trepljanje, ščipanje, prisilni spolni odnos in podobno. Verbalno ravnanje spolne narave lahko pomeni osvajanje, predloge ali pritisk k spolni dejavnosti, ponavljajoče se predloge za druženje, različne pripom- Lani je bilo na Celjskem 43 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, leto prej 70. Preiskanost je 93-odstotna. V primerjaxzi z letom prej je bilo lani manj predvsem spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let. Medtem ko so jih predlani zabeležili kar 35, jih je bilo lani 16. Posilstev je bilo lani deset, leta 2003 devet. Glede na žrtev in posledice, ki jih le-ta doživlja, so ti podatki zaskrbljujoči, pravijo na policiji. be in namigovanja. K neverbalnemu ravnanju spolne narave pa sodi kazanje pornografskih in spolno sugestivnih slik, predmetov ali besedil, žvižganje in spolne geste. Glavni razlog za majhno število pritožb je ravno v tem, da se prizadeta oseba boji, kako bodo reagirali sodelavci in sodelavke. Takšne stvari je treba čimprej prijaviti policiji, in sicer zato ker je ka- sneje tudi dokazovanje težje,« razlaga Slapnik. In kaj storiti v primeru nadlegovanja na delovnem mestu? »Odločno povedati, da osebo nadlegovanje moti, da ne bo prenašala žaljivega vedenja in da bo ustrezno ukrepala. Ne sme molčati. Učinkovit je pogovor s sodelavci, ki jim žrtev lahko zaupa. Morda njen primer ni edini. Ljudje imajo vso pravico, da jim vodstvo v nekem podjetju zagotovi normalne delovne pogoje. Oseba lahko sproži tudi disciplinski postopek, saj gre v tem primeru za kršitev. Pobudo za začetek disciplinskega postopka lahko da vsak delavec ali delavka. Pomembno je, da so tu priče ali da oseba na kakršen koli način lahko dokaže svoje trditve,« pojasnjuje Lukner in dodaja, daje zelo verjetno, da oseba, ki nadleguje, svojih dejanj ne bo priznala, ampak jih bo skušala na vsak način prikriti oziroma krivdo zvaliti na žrtev. SIMONA ŠOLINIČ h? pr ■ed. MM O k Novo pri merjenju alkoholiziranosti s°ieuje °Znem sodišču v Celju se tudi danes nadaljuje n Vine - Fijavžu in Danijelu Hrovatu, ki ju obtožni-Pr°vat ""'neupravičenega prometa z mamili. Fijavž in l/bijj, v J bi bila soudeležena pri preprodaji heroina v ^tienjk "yensk°-srbski navezi pa je bil tudi Kristjan a. ’10 so ga v Srbiji že obsodili na sedem let zapojmo nai bi priskrbel Peroina in ot P°1 kilograma tniielom S se dogovoril z Da- ^e°grad f?yatom za prevoz n. ' Hrovat j e že pove- dal, da se je za prevoz dogovoril s Sašem Stankovičem in mu za prevoz plačal sto evrov. Tako Stankovič kot Hrovat pa trdita, da o heroi- nu, ki je bil skrit v zračnem filtru vozila, nista vedela ničesar. Tožilka Branka Zobec Hrastar je že na januarski obravnavi dejala, da je to malo verjetno, saj je iz telefonskih prisluškovanj kriminalistov razvidno, da so voznika Stankoviča od Slovenskih Konjic do Beograda, kjer je že čakal Kristjan Kamenik, podrobno usmerjali. Več bi zagotovo lahko povedal Stankovič sam, vendar pa je konec marca odpotoval v Združene države Amerike, kjer tudi dela, delovno vizo pa ima še za dva meseca. Senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, sodeluje tudi z beograjskim sodiščem, pri čemer velja, da je za vsak odgovor sodišča dovoljen trimesečni rok. ŠO Novi zakon o varnosti cestnega prometa je poleg alkotestov predvidel še merilnike alkoholiziranosti, tako imenovane etilometre, ki so jih policisti začeli uporabljati v sredo. Preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, ki ima enako dokazno vrednost, bodo odredili, če bo oseba oporekala rezultatu alkotesta ali odklonila podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Policist bo voznika na preizkus z etilometrom odpeljal s službenim vozilom. V prime- ru pozitivnega preizkusa bo stroške postopka krila oseba v postopku, medtem ko bo v nasprotnem primeru policist voznika odpeljal nazaj do njegovega vozila, stroški pa bodo bremenili proračun. Rezultat preizkusa z etilometrom bo izražen v miligramih alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi poenotenja vrednosti na vseh tehničnih napravah, ki jih uporablja slovenska policija pri ugotavljanju psihofizičnega stanja, bodo merske enote spremenjene tudi na alkotestih. Vedno živahna katalonska prestolnica Sončkov klub v UMAGU Sončkov klub na CRESU 3* Sol PoIynesia app., darilo karta za 2* Kimen, aktivne pogtnice, koncert G. Karana in K. Montene brezplačno za otroka do 12 let 29.4/30/NAJZos. od 7.500 29.4./3D/POL 15.900 Sončkov klub v POREČU 3* hoteli, aktivne počitnice, brezplačna pijača ob večerji 27.475D/POL od 25.900 CeneiovSirinrtet bonckov klub v PORTOROŽU Sončkov klub na KRFU ŠPANIJA, Mallorca 3* hotel, brezplačno do 12 let 3* Sun app, cena velja za dve osebi, 2* Saga, polet letala iz Ljubljane, \j. bogat animacijski program doplačilo za klub 12.900 SITZos. (14D samo 119.500) 22.4/3DZPOL od 28.900 26.4.Z7D/NZ 69.900 junij/7DZPOL 86.90C PARIZ GRČIJA, Rodos 5-dnevni avtobusni izlet Disneyland, 2* Als, polet letala iz Ljubljane, odlično slovensko vodenje (14D od 91.900) 22.4Z5D/NZ "V TUI potoval"'1 Celje, Stanetova 20 * 03/425 Tel. prodaja: 02Z22 080 33 Sončkov klub BOHINJ 3* hoteli, pester športni program, brezplačno za otroka do 12 let 24.4./2D/POL od 13.900 poglej in odpotuj! 39.900 junij/ZDZNZ od 76.400 junij/7D/AI od 95.700 www.sonchek.com Barcelona je eno izmed najbolj privlačnih in živahnih velikih evropskih mest, še zlasti od leta 1992, ko je gostilo Olimpijske igre. Za to priložnost so obnovili številne stare zgradbe, uredili infrastrukturo in velik kos obale, ki danes s peščenimi plažami nudi prijetno zatočišče ljubiteljem morja in sonca. Tudi naturisti pridejo na svoj račun nedaleč od samega središča mesta. Konec tedna pa ne oživijo le plaže, ampak tudi številni parki, kjer se na zelenicah vedno kaj dogaja. Urejena obala s stotinami lokalov daje mestu res svojstven pečat. Nedaleč stran pa barcelonsko pristanišče nudi zavetje številnim ladjam, jadrnicam in jahtam. Od tod se je mogoče odpraviti na raziskovanje razčlenjene obale, ki spominja na Jadransko, ali pa zapluti vse do mnogo bolj znanih Balearskih otokov Ibize, Mallorce in Menorce. Živahne ulice nekoliko zamrejo šele s prvim mrakom, ko se začnejo zapirati trgovine. Toda le nekaj ur kasneje na ulicah izbruhne še hujši vrvež. Videti je, da prav vsi hitijo do najbolj priljubljenih restavracij, lokalov in zabavišč, kakršnih seveda ne manjka na različnih koncih mesta. Tradicionalno se največ dogaja v starem mestnem središču, na glavni ulici Rambli. Tu je res živahno noč in dan. Žal k gneči prispevajo tudi številni žeparji, pa tudi bolj nasilni zmikavti, pred katerimi svoje ovčice svari vsak malo previdnejši turistični vodič. Domačini sicer trdijo, da je mesto kljub vsemu varno. Vsekakor nič nevarnejše, kot podobno velika evropska mesta. Na Rambli in v bližnji okolici pa je vendarle potrebno malce več previdnosti, saj se prav tu vedno zadržuje največ potencialnih žrtev žeparjev - turistov. In cene? Tudi te so na ravni velikih evropskih mest a še vedno ne tako visoke, da si pohajkovanja po lokalih ne bi mogli privoščiti s slovenskimi plačami... Barcelona se razprostira med morjem in številnimi griči, s katerih se odpirajo lepi razgle- VABIMO VAS S PALMO NA NEPOZABNA PRVOMAJSKA POTOVANJA! IZLETI Z LETALOM: Kalro-Hurgada-krlžarjenje po Nilu 8 dni, 29. 4. in 6. 5., od 159.900, Andaluzija In Madrid 7 dni. 26. 4., 169.900, Pariz 3 In 4 dni, 26., 27. in 29. 4., od 89.900, London - 4 dni, 29. 4., 91.900 O SINACUA AVTOBUS/LETALO: Rim - 4 dni, 29. 4., 65.900, Sorrento-NeapelJ-Capri - 4 dni, 26. 4., 68.900, Sicilija, 5 dni, 22. 4., 99.800, Costa Brava In Barcelona - 5, 6 dni, 22. in 26. 4., od 49.900, Pariz, gradovi ob Loarl In Eurodbney - 4 in 5 dni, 26. in 29. 4., od 66.900, Provansa, Camargue, Ažurna obala 6 dni, 26. 4., 89.900, Nizozemska & Belgija 4 dni, 26. 4., 76.900, Grški dragulji - 5 dni, 23. 4., 96.700 'ZLETI: Dunaj -1 dan. 30. 4., 8.900, Budimpešta - 2 dni, 23. in 30. 4., 19.900, Gradovi Ludvika Bavarskega - 2 in 3 dni, 26., 29 in 30. 4., 39.900, od 29.900, Berlin 5 dni, 27. 4.. 45.900, Švica 4 dni, 29. 4., 51.900, Praga, Gradovi južne češke - 3 in 5 dni, 22., 28. in 30. 4.. od 39.900, Benetke -1 dan, 2. 5., 7.900, Toskana - 3 dni, 29. in 30. 4.. od 44.600, Rim - 4 dni, 29. 4., 46.900, Rimlni-San Marino 2 dni, 28. in 30. 4., 19.900, Italijanska jezera - 3 dni, 29. 4., 46.900, Sardinija - 4 dni, 27. 4., 76.900, Ažurna obala - 4., 28. 4., 46.900 mm,k Ulekova 5 RP. 42,3000 Celje, Slovenija Tel.; 93 42 84 300, Fax 0342 54 322 e-maii: info@pabna.si S T&T V TUI CJ U 03,4284300,02/4284 302 VEL :r; 03/59 84 373 G5A5633660 05/67 10680 IVI A J NAJ CENE -4-0 % m za vse ŠOTORE in za vse SPALNE VREČE iz sezone 2004 £-20% od 25. do 30.4.2005 , za vsa oblačila — nove kolekcije FIREFLV Največ občudovanja je še vedno deležna nedokončana Gandijeva mojstrovina Sagrada familia. Mnider’$ Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, I organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. j Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure S ZN M ki sem jo pripravku p° ni°- Na_ Vet v V članku so povzročile ko slabe volje in celo grož-^ S tožbo. j^ebina, ki naj bi bila ob- ^Okolj ]eta 2970 in kasneje yv,e na Lopati začela inten-^ a gradnja stanovanjskih p - Zemljišče za gradnjo sta iilhuiala takrat dva lastnika Vati nmogočila, da je bil Oh, °p do parcel mogoč po 7' zemlji. ki so kupili od Brež-zUfa aa južnem delu Lopate, ]j. edltvijo dovozov niso ime-s0 ,°benih težav. Tisti pa, ki Hgm^Pili od Arnška na sever-nalet v U LoPate’50 kar kmalu kik na težavo, ker je last- SVqI;i - - -r — je j™ zemljišč uredijo drug- S'P "" 2fmiji .^trajal, da si dostop do Vrw ae p° njegovi zemlji. aba dostopa po njegovi oi6(j . naj bi bila le začasna, saj je tudi vzrok spora, L' ,.ru§i lastniki zemlje, kjer Oj rw “ i-JV-llllj v_ y g0^entuelno lahko bil omo-_" dostop vztrajajo, da mota >3 i* Pr°dati tudi zem- spQrnrHZem^ie’ kjer poteka ' Sorin °Voz» so zaradi ceste .une- ta i Ari ta Za n^uau iuui zem-sa^ dostop do parcel in ne fa Zemljo za gradnjo hiš. Vgjjj^ Problem ne bi bil tako ko c’ bi obstoječo dovoz-'takše?0 nien lastnik, torej Vay r ’ dovolil vsaj vzdrže-nju ' esta je v obupnem sta-siiie se Srrte se posipavati, ne jev 86 Plužiti. Vodstvu Kra-Vseen S*uPnosti Ostrožno ni lerraa °’da se rešitev tega prob-let0 Jarn° odmika iz leta v tatniv01 stanujoči krajani in m ze ” ki do\ K*’-Toni. Predli krajevna skupnost tkviij r !..Zelela na dogovorni a°DnJSl^ Problem, je dobi-kika g ?rdo (zahtevo) odvet-kia nra/^ka. da se v to ni-kljuh !C0 ^ošavati. tat)je emu menimo, da is-kroblem0:znosti rešitve tega tasj)r 3 kaznivo dejanje, SSkosn°’- nalo§a krajevne tabetj zaN6’ da P0maga po-% za cim b°lj ugodne biroje krajanov. ^vkljS1683 Problema 3Cin kui vvt w ^ditvo aj variant možnosti ZAPOSLITEV V ŠPARU? Tn 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje . dmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-fMdneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in Rr)!evi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista CpItp iq nn w™ri™ ->i ^ c naa-,;-, „ gag0 re- -«««, z-t.uu - stolpni nočni program li Analnih radijskih postaj Slovenije (Murski val) 5'00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Hodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ja°L°Skop’ 700 2' iutranJa kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 d/h pot’ 9'15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci mikrofonom - Matjan Vengust, 11.00 Podoba dneva, 11.05 > ntačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 stitke in pozdravi, 17.00 Povratna tekma polfinala državne-^ Prvenstva med rokometašicami Olimpije in Celja Celjskih v dvorani Tivoli, 19.00 Ponovitev oddaje Znanci pred re . f°nom> 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in tonalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) ■■ ■00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Hnr ,ia tedna>5-50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Por °rop'7 00 2- iutran)a kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 lo ]°rčlla’8-25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, ^^Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, s • Novice, 12.15 Bingojack, 14.00 Regijske novice, 15.00 A -IVCglJdAt: JL1UV11C, 1J.UU )en'h v es’15 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glas- V Slovenijo 20. maja prihaja Ceca. Med tistimi, ki njenega prihoda kar ne morejo dočakati, je naša novinarka Simona Šoli-nič, ki se je s še nekaterimi kolegi iz celjskega aktiva društva novinarjev minuli vikend odpravila v Beograd. Kot tudi ostali turisti so se tudi novinarji peljali mimo Cecine hiše, kjer se je avtobus posebej na Simonino željo ustavil. Kot prava radovedna novinarka je pristopila k menda zelo simpatičnemu varnostniku, kiji je zaupal, da je Cecin osebni varnostnik in da bo z njo prišel tudi v Slovenijo. Povedal je, da Cece ni doma. Simona je ostala brez kave z njo, sta pa že dogovorjeni, da se dobita na kavi v Ljubljani dva dni pred koncertom. Takrat pripravlja Simona Šolinič z njo tudi pogovor, ob srečanju pa ji bo podarila nekaj sladkega, saj ve, da je Ceca nora na sladkarije. Intervju bomo objavi- - irttti*- J 111,1 ' SNnp «iy-uu Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 skuj1 ~ skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-P°staj Slovenije (Radio Kranj) ^elna-ZaČetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Ro^diJa tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Okop.700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 ll.On D 8-25 PoročiI° PU Celje, 8.45 Jack pot. IO.OO Novice, jjube ^°d°t)a dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike Spona*’ 13-10Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 l?0n danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, zn Kr°nika’1745 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je ^ nanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute srninih 00 SN0P “ skupni nočni program lokalnih in regio-u radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) Telefonski imenik je zakon Branje čestitk in pozdravov na radiu je zahtevno delo. Pred leti so zato radijska voščila snemali na magnetofonske trakove, da so bila prebrana brez napak in da napovedovalec po večjem številu prebranih voščil ni omagal pred mikrofonom. V zadnjih letih poteka nedeljska oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo v celoti v živo. Voditelji se morajo mnogokrat ob prebiranju besedil sami znajti, ko dvomijo o pravilnem naglasu imen ali priimkov. Od radijskega voditelja poslušalci pričakujejo razumljivo in pravilno izgovarjavo besed in nihče ne sliši rad svojega priimka nepravilno prebranega. Naš voditelj Matjaž Čre-šnovar si je pri branju voščil, poleg jezikovnih priročnikov, nemalokrat pomagal tudi s telefonskim imenikom. Sorodnike slavljencev je v primerih, ko bi se lahko NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE priimki različno izgovarjali, poklical po telefonu in jih vprašal, kako se pravilno izgovori njihov priimek. Ponavadi jim je bilo vseeno, toda kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi priimek napačno prebral? Pot jo ni? RaSlo> 1620 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack ^OO SNn110001061110 T°P> 19-00 Novice, 19.30 Dobra Godba, skjh n N0P ~ skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-p sta) Slovenije (Radio Ptuj) tnrn ItlelodiZaČetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna HorogC9 tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Poročj,0p’ 2-00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 10.30 q 8 25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, U.lS !:0P0ldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, Dogodi 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Tirano i°dmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano ser-P°glejtp 30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 21.30^ zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, ttih ^ r lte kabel, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-§10nalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alpski val) i*e|°dibatČ!,tek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna D°r°skon 550 Poročil° AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 %)čiia P’700 2- jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 N nn č, 5 Poročil° pU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opold-v*j|že Dnh Vensko’9 30 Hal°' Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdra-% 13 on A?3,10 00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novi-u°°Reoh ,I petkado petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, •0 Špo novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, ^a, )74qr danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro-1 ,30 Štua ack pot> 18-°° 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, sl- nih inentski servis> 24.00 SNOP - skupni nočni program N Vaj) regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alp- ZNANCI PRED MIKROFONOM NEDELJA, 24. APktILA, OB 10.10: ZLATI JOŽE KUZMA V nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom bo Dean Šuster gostil Jožeta Kuzmo, dobitnika zlatega grba Mestne občine Celje. Večini Celjanov je znan kot dolgoletni športni novinar, ki mu v spominu najbolj ostaja prav delo za Novi tednik & Radio Celje. Jože Kuzma je bil tudi športnik, kasneje pa rokometni trener, ki je skupaj s Tonetom Goršičem ustvarjal prvo uspešno celjsko rokometno generacijo. NEDELJA, 24. APRILA, OB 17.00 ŠPORTNA JAVLJANJA V nedeljo bo povratna tekma polfinala državnega prvenstva med rokometašicami Olimpije in Celja Celjskih mesnin v dvorani Tivoli v Ljubljani. Tekmo bo spremljal in se v program Radia Celje oglašal športni novinar Dean Šuster. PONEDELJEK, 25. APRILA, OB 19.15 VRTILJAK POLK IN VALČKOV: BOJAN ZEME Z NAJ MELODIJO V 604. Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Celje bomo predstavili Bojana Zemeta, člana ansambla Vitezi Celjski, sicer pa glasbenega pedagoga in dobitnika nagrade za najboljšo melodijo na 11. festivalu Slovenska polka in valček. Bojan Zeme je v dvanajstih letih napisal 60 melodij, med katerimi sta bili Avto moj ne gre v izvedbi Kvinteta Dori in Neobjeta isto misliva v izvedbi Vitezov Celjskih izbrani za naj polki. SREDA, 27. APRILA, OB 18.00 FULL COOL DEMO TOP V oddaji Full Cool Demo Top na Radiu Celje, ki je na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, bomo tokrat znova predstavili tri mlade pevke, ki bodo do srede v glasbenem ateljeju Coda v Celju posnele demo posnetek želene skladbe. Tista, ki bo delo opravila najbolje, upa, da boste zanjo oddali glas. To lahko naredite na več načinov. V okviru oddaje na Radiu Celje bomo sprejeli 35 telefonskih klicev v živo na številki 49-00-880 in 49-00-881, od 18.30 do 22. ure boste lahko pošiljali SMS-glasove na številko 2929, kot sporočilo pa boste napisali game top 1, 2 ali 3 - odvisno seveda od tega, katera vas bo najbolj navdušila. Od srede naprej boste lahko glasovali tudi preko spletne strani www.radiocelje.com, kjer bomo objavili tudi njihove fotografije in skladbe. Dekleta boste lahko videli prihodnji petek v TV-Oknu, kjer bomo objavili tudi glasovalni kupon. V živo se bodo tri pevke aprilske oddaje Full Cool Demo Top predstavile v sredo, 27. aprila, ob 20. uri še na TV Celje. TUJA LESTVICA SHIVER - NATALIAIMBRUGLIA (5) L0NELYNDM0RE-R0B THOMAS (4) Cecina hiša v Beogradu li v oddaji Radio Balkan na Radiu Celje, v okviru-oddaje pa bo Matevž Cene podarili tudi kakšno brezplačno vstopnico za Cecin koncert. * na štirih frekvencah 95.1 95. V »»I« N -.teš.n« x x OrtrMJe ^ T «, j. www.radiocelje.com ------ Št. 28 - 22. april 2005 L0NELV-AK0N I JUST WANNA L1VE -GOODCHARLOTTE (6) WAKE ME UP -GIRLS AL0UD (2) NEGOTIABLE WITH Y0U -RACHELSTEVENS (3) MUST GET ON - MAROON 5 (1) 8. WRAP MYVVORDS AROUND Y0U - DANIEL BEOINFINGER (2) 9. VVONDERFULNIGHT- FATB0Y SUM (5) 10. ALLABOUTYOU-M:FLY (2) DOMAČA LESTVICA 1. KLONER-SIDDHARTA (4) 2. ST0P-0MARNABER (2) 3. IZ PEKLA DO RAJA- JAN PLESTENJAK & EVA (6) 4. ARE Y0U SURE?- OTO PESTNER FEAT.MAYA (4) 5. HOČEŠ, NOČEŠ-SANK ROCK & NATAUJAVERBOTEN (3) 6. S.0.S,-PIKA BOŽIČ (1) 7. SPEZZACUORI - TINKARA KOVAČ (5) 8. INSTANT PRINCESKA- NUŠKA DRAŠČEK (3) 9. LE NAPREJ-DAN D (1) 10. DVIGNIVA MALO PRAHU- POVVERDANCERS J2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FEELG00D INC. - G0RILLAZ WHY 00 Y0U LOVE ME-GARBAGE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: UBERTO - N AI0 SSAION FEAT. ROŽMARINKE BRIGA TE-MAKEUP2 Nagrajenca: Igor Marin, Škoflekova 97c, Vojnik Branko Koren, Savinjska 34, Mozirje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. NAJIN SIN-DORI (5) 2. VRNIL SEM SE DOMOV- ANS. BRATOV SLATINEK (1) 3. ZAPLEŠITA MAMI IN ATI- HARMONIJA (4) 4. POŠTAR PEPI - OKROGU MUZIKANTJE (2) 5. REKA ŽIVLJENJA- ZREŠKA POMLAD (3) Predlog za lestvico: ŠUBIDU AU PA H0PSASA -VITEZI CEUSKI SLOVENSKIH 5 plus 1. POMLAD - ŠIB0VNIKI (4) 2. ZVONČEK ŽELJA- HIŠNI ANSAMBEL J0Ž0VC (1) 3. ČE TE LUNA NOSI-RAZPOTNIKI (3) 4. GORSKE VASICE-ANS. STORŽIČ (2) 5. S PRUATUI VEDNO JE LEPO - RUBIN (5) Predlog za lestvico: OČKA BOM POSTAL - MLADI DOLENJCI Nagrajenca: Sonja Kraševec, Arclin 4, Škofja vas Tomaž Upovšek, Jankova 12, Vojnik Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. k * ©celje Mna štirih frekvencah TO 26 AVTOMOBILISTE Rover na smrtni postelji? Britanski Rover je ena najstarejših otoških avtomobilskih tovarn, zdaj pa se zdi, da je njen obstoj močno vprašljiv. MG Rover, kot se tovarna imenuje nekaj zadnjih let, naj bi prevzelo kitajsko podjetje SAIC, vendar naj bi si Kitajci premislili. Kot pravijo, ne verjamejo zagotovilom o sedanjem finančnem stanju tovarne, niti tega, da bo tovarna do leta 2007 predstavila novi avtomobil, kot je zatrjevala. Vse kaže, da je zato padlo v vodo tudi vladno posojilo. Britanska vlada je nameravala MG Roverju nameniti 100 milijonov funtov posojila, s tem de- narjem pa naj bi izboljšali sedanji položaj. Očitno v ozdravitev GM Roverja ne verjamejo nekateri dobavitelji sestavnih delov, saj je morala tovarna pred časom ustaviti proizvodnjo zaradi pomanjkanja delov. V tovarni v Longbridgeu dela približno šest tisoč delavcev, njihova delovna mesta pa so pod velikim vprašajem. Po zadnjih vesteh je britanska vlada tovarni vendarle namenila nekaj denarja, tako da se bo menda proizvodnja znova začela. Rover ima za seboj burno zgodovino. Leta 1995 je pristal v naročju nemškega BMW. Tedaj so govorili, da so Bavarci naredili posel stoletja. Izkazalo se je povsem drugače, saj so leta 2000 britansko tovarno prodali skupini britanskih poslovnežev - prav bi bilo zapisati, da so jo poklonil za funt in to pospremil s 500 milijoni funtov posojila. V zadnjem času se je tovarna skušala iz nastalih težav izviti z različnimi posli, sodelovali so recimo tudi z indijsko Tato in malezijskim Protonom, vendar vse kaže, da zelo neuspešno. Ta hip imajo v ponudbi kar nekaj avtomobilov, vendar lahko računajo le na dva; limuzinskega roverja 75 in športni model MGTR Rover 75 Kia cerato za 500 kupcev Po 40 mesecih razvoja in vložku 20 milijonov evrov južnokorejska Kia tudi slovenskim kupcem ponuja cerata v petvratni karoserijski izvedenki. V dolžino je avtomobila za 434 centimetrov in ima v zadku kar 538-litrski prtljažnik, kar je za nižji srednji razred, v katerem vozi cerato, nedvomno rekordna številka. Cerato je na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema, pri čemer vsaj v Sloveniji najbolj stavijo na varianto z 1,5-litrskim dizlom CRDi, ki zmore 102 KM in ima 215 Nm navora. Po toe' varniških podatkih bo cerato s tem agregatom zmogel največ 175 km/h, povprečna poraba naj ne bi presegla ugodnih 4,9 litra na prevoženih sto kilometrov poti. Bencinski motor ima pri gibni prostornini 1,6 litra 105 KM, močnejši je 2,0-litrski š tiri valj nik (143 KM), medtem ko zmore 2,0-litrski dizel 112 KM. Kot pravijo, naj bi letos slovenskim kupcem prodali kakšnih 500 ceratov. Varianta z 1,6-litrskim bencinskim motorjem stane 2,74 milijona tolarjev, izvedenka z 1,5-litrskim dizlom pa je za okrog 250 tisoč tolarjev dražja. IX , miomi itsitMii Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer,si ORIGINAL MOTORNO OUE OPEL -10% 10W/40 4 litre že za 3.447 SIT KOMPRESORJI KLIME SERVO VOLANSKE ČRPALKE KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.200 naprej TURBO KOMPRESORJI LAMDA SONDE IZPUŠNI SISTEMI 20 DO 29.4,2005 AVTO CELJE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280 Toyota Variš R'n'B Posebna serija vozil Toyota Variš RVB vam daje na izbiro dva Varna. Variš z progresivni servo vdan. meglenke, ekskluzivni pokrovi koles, kromirana notranjostjo v modn barvi za elegantne in cool ter Variš z notranjostjo v rdeti izpušna cev, posebne okrasne letvice. CD predvajalnik, usnjeni volanski obroč s barvi za strastne bi ognjevite. Izberite tistega, ki vam ustreza! Posebno serijo stika« za upravljanje audk. sistema in usnjena prestavna ročka. Variš še ni bil Toyote Variš R'n'B odlikuje posebno bogat nabor dodatne opreme; kKma, nikoli tako posebno opremljen-in po tako posebni ceni! Zapeljite se v ritmu ABS, digitalni 3D-zaston, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, rhythm'n1ilue$a s Toyoto Variš R'n'B! TOVOTA Ford mondeo modelskega leta 2005 Letošnji mondeo Ford mondeo, avtomobil srednjega razreda, je doživel rahlo pomladitev ozirom3 spremembe v modelskem letu 2005. Kaj to pomeni? Predvsem to, da je na vozilu nekaj manjših sprememb tako znotraj kot tudi zunaj, vendar bistvenega niso spreminjali. Še naprej bo na voljo v treh karoserijski variantah; zaenkrat pa še ni znano, ali se bodo zaradi tega spremenile tudi cene. DaimlerChrysler: težav ni malo DaimlerChrysler, eden največjih izdelovalcev avtomobilov na obli, pričakuje mst zaslužka šele prihodnje leto, medtem pa bo treba odpraviti vrsto težav. Koncern z mandatom do leta 2008 vodi Jiirgen Schrempp, ki pa mu ni prav lahk°; Dejstvo je, da se je letos in deloma že lani precej poslabšal položaj vodilnega znotraj skupine, nemškega Mercedes Benza. V zadnjem četrtletju lani je imela ta tovarna za ^ milijonov tolarjev manjši dobiček, pred nedavnim pa so na izredni pregled vpoklicali kaj 1,3 milijona avtomobilov (pretežno razred E, S in tudi CLS) zaradi morebitnih napak & akumulatorjih, alternatorjih ... Precej težav je tudi s Smartom, tovarno, ki nikakor n more splezati na zeleno vejo; zadnje čase se govori, da bodo program celo ukinili. des Benzu tudi letos ne gre posebej dobro, saj se je prodaja mercedesov v prvem četrti^)1 zmanjšala za devet odstotkov. Toyota dobro v marcu Japonska Toyota velja za najbolj poslovno zdravo avtomobilsko tovarno na obli. Kljub temu se ne more izogniti nekaterim splošnim zadregam, denimo manjšemu povpraševanju po avtomobilih na Stari celini. To po svoje ali vsaj deloma potrjujejo tudi podatki o poslovanju na evropskih trgih. V tretjem letošnjem mesecu so prodali 107 tisoč vozil, kar je bilo za dva odstotka več kot marca lani. Toda v letošnjih treh' mesecih se je prodaja toyot zmanjšala za odstotek na skupno 258 tisoč avtomobilov. Sicer pa tovarna ostaja pri svojih letošnjih načrtih, saj naj bi skupaj z Lexusom, kije »podružnica« Toyote, na evropskih trgih za svoje avtomobile našla 980 tisoč kupcev. Dobre ocene lexusu 6® V okviru t.i. preskusnih trčenj Euro NCAP so °Pr^rn | "w), prodam. Cena po dogovoru. 6 e 0n 031 616-707, od 9. do 18. ure. Goir j 2146 lasdlesel letnik 1991, rdeče barve, 2. tS *a- lepo ohranjen, prodam. Tele- o olniera ]i4j letnik 1997, garažiran, kno ohranjen, l. lastnik, prodam. =Won04l 278-245. 2179 l40 2 0 riti limuzina, letnik 1998, • “O km, redno servisiran, vsa opre-04a'Ndam za 1.300.000 SIT. Telefon Seat ii/9"'76- 2183 91 „'z° ' O, letnik 1993, prevoženih ' 0 km, bele barve, reg. 2005/8, ELEKTR0 motor, 7,5 KV, prodam. Telefon 041 900-624,5739-254. L264 MIZARSKE skobeljne stroje prodam. Telefon (03) 5488-150. 2201 MALO rabljeno kosilnico laks sola 132, na-hrbtno, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5821-544 ali 041 937-524, po 15. uri. 2223 DVOREDNO sejalnico za koruzo Olt Osijek in 2201 škropilnico Agromehanika, testirano, prodam. Telefon 040 216-297. Ž190 PREDNJO bobnasfo rotacijsko kosilnico Sip Šempeter, širine 2,70 m, prodam. Telefon (03) 5888-585. Ž186 CEPILEC za drva sveder prodam ali menjam za drva. Telefon 041 783-912. žiss KUPIM TRAKTOR, multikultivator, obračalnik, kosilnico ter drug stroj kupim. Telefon 041 407-130. 2166 KOSILNICO na greben, do 90 cm, v dobrem stanju, kupim. Telefon 5461-605,031 783-954. . 2241 POLOVICO starejše hiše, v središču Šentjurja, s stanovanjsko površino 70 m2, prodamo. Centralno ogrevanje s plinom, klet, garaža, vrt. Cena 8,5 mio SIT. Telefon (03) 5741-854,051 351-56 8. Š325 GRADBENO parcelo, 1500 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo hiše, v okolici Grobelnega, v vasi Spodnji Bodrež, dostop asfalt, prodamo za 2.700.000 SIT. Telefon 031 656-927, po 15. uri.š323 GRADBENE parcele, Celje-Ostrožno, 2649 m2, ravna, sončna lega, prodam. Telefon 040 751-697. 2221 HIŠO, Celje-Prekorje, 320 m2, vsi priključki, samostojno, opremljeno, takoj vseljivo, prodam za 45.000.000 SIT. Telefon 040 751-697. 2221 GRADBENO parcelo, 1000 m2, sončna lega, vsa dokumentacija, ob gozdu, v Prekor-jah, prodam. Telefon 041 601-555, (03)4912-500. 2219 V Letušu prodam gradbeno parcelo z obstoječo staro hišo. Telefon 031 717-452. 2231 11'1 ;l|:j ni1 !#! lTi PRODAM NOVO, moderno grajeno hišo, v Celju, ugodno prodam. Telefon 041 389-238. 2095 HIŠO na Ostrožnem prodam. Telefon 041 628-674. 1857 POSLOVNE prostore (delavnico), v velikosti 300 m2, v industrijski coni Štore, prodam ali oddam. Telefon 041 630-339.1977 CELJE, Šmarjeta. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m2, zelo dobro ohranjena, na ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734-454. lANP[r°dair,-Telefon 031 568-002. 2135 0r ,*'®' fetoik 1992, dobro ohranjen, 8S2 JJ1 z° 130.000 SIT. Telefon 031 lOVORu, ' 2194 b0av,oriva| 40.8 h, ietnik 1990, bele lehir n°^nost 2 ,oni' d°br[l ohranjen, T„|Jtn° brezhiben, ugodno prodam. ef°n (03) 5829-548,041 734-297. astra Ln 2195 Ženih 7Tan L4'le,nik 2000/8, prevo-r^talik ^ k"1' P™ lostaik, vsi servisi, 1 non nZ dodatno opremo, prodam za L ° °00 SIT. Telefon I8IUIF1 Clnv. — ^ nepremičnine ■ ™ I tel. 03 5451-006 _________ 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com ALOJZ KENDA s.p.. Dobrova 23/a 3000 CELJE SIT. Telefon 5831-616, Slavno ^ 1,'b' ^ik 1996, odlično ohranje-Cen0 6' j dodatne opreme, prodam. 628 po dogovoru. Telefon 031 209- 2242 dobrot1997' Prevoženih 63-000 km, Von, T°, r?nien' Prodam, cena po dogo-PASsAT,e,efon°51 306-919. 2245 ioteruavon" 'otnik 1993, diesel TD Tel6fon031O5d20n2O4O7hmnien'Pr°dam' 2245 2240 KUPIM kupim Vi2/ °d ktnika 2001 naprej, 056 eef°n031 223-711,040992- L 362 prodam ®SHNICodil dogovoru rl ,armer Prodam Cena po P° 15. Uri' 6efon 031 696-860, kličite 2122 V DRAMLJAH prodam vinograd, sadovnjak in počitniško prikolico. Telefon 070211-565. l 334 VIKEND-zidanico, na Kalobju, z vinogradom, sadovnjakom in vrtom, na zelo mirni in lepi sončni legi, prodam. Telefon 041 736-147 ali 031 200-424. 2037 PARCELO z gospodarskim poslopjem, v Polani pod Lisco, prodam. Dovoljena gradnja. Telefon 031 642-767. p PARCELO za kampiranje na morju prodam ali oddam. Telefon 041 368-771,5451-406. 2172 NA mirnem kraju prodamo posestvo, 12 ha, z lastno vodo, dovoz z vsakim vozilom, posestvo je v enem kompleksu. Telefon 5488-081,5488-051. 21562157 HIŠO, v Šentvidu pri Planini, 250 m2, takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 592-184. Š319 STAREJŠO hišo v Savinjski dolini prodam. Telefon 041 345-999. Ž182 GRADBENO parcelo, 1000 m2, s starejšo hišo, prodam. Telefon 041 345-999. ž iss VIKEND, na relaciji Galicija-Zavrh in stanovanjsko hišo, v Dečkovem naselju v Celju, prodam. Telefon 041 268-150. 2175 ŠEMPETER, 6.500 m2, tri gospodarska poslopja, primerna za večja podjetja, prodam. Telefon 041 709-176. 2183 ROGLA. Novogradnjo, 200 m2,500 m2 parcele, vsi priključki, sončna lega, ugodno prodam. Telefon 041 667-180. 2133 HIŠO v Podčetrtku, zgrajeno do prve plošče, z zemljiščem, 70 arov, prodam. Telefon 041 379-385. 2189 HIŠO v Bovšah, Ljubečna, novogradnja, velikost 150 m2, velikost zemljišča 1700 m2, prodam za 30.000.000 SIT. Telefon 031 541-592. 2230 VOJNIK. Parcelo, 598 m2, pričeta gradnja, vse takse plačane, ugodno prodam. Telefon 031 644-977. 2232 1 ha travnika prodam ali oddam v najem. Telefon 041 976-668. 2244 CELJE, Skalna klet. Enodružinsko, letnik 1950, obnovljeno leta 1999, 200 m2 uporabne površine, prodamo za 22.000. 000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEDE, Dobrova. Enodružinska, letnik 1970, delno obnovljena leta 2002, 150 m2 uporabne površine, nadstrešek za tri avtomobile, prodamo za 25.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Ostrožno. Dvodružinska, letnik 1985, 354 m2 uporabne površine, dve garaži, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VIRŠTANJ. Bivalni vikend, letnik 1995, dokončan leta 2004, 100 m2 uporabne površine, montažna garaža, prodamo za 12.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n DRAMLJE. Enodružinska, obnovljena 1980, 150 m2 bivalne površine, poleg nova zidana garaža, prodamo za 13.000. 000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CELJE, Nova vas. Prodamo ali oddamo bistro, opremljen, 50 m2, lastna nepremičnina. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n KUPIM GRADBENO parcelo ali kmetijsko zemljišče, z možnostjo gradnje, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2095 MAJHNO hišico, bivalni vikend ali nadomestno gradnjo, v nesfrnjenem naselju, do 15 km iz Celja, kupim. Telefon 070 887-887. 2090 ZAZIDALNO parcelo ali hišo, na lokaciji Hudinja, Nova vas, kupim. Telefon 031 587-980. 2111 ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2230 BIVALNI VIKEND, v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 2230 HIŠO, v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 2230 KMETIJO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2230 ODDAM TRGOVSKI lokal, s skladiščem) približno 320 m2, oddamo v najem. Telefon 041 642-280, Keor d. 0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor. n KMETIJSKA zadruga Šentjur z. 0.0. daje v najem več pisarniških prostorov na Cesti Leona Dobrotinška 3 in Ljubljanski cesti 1 v Šentjurju. Telefon 5743-186. n Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica. 02 818 - 20 - 08 040 304 - 481 ______Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana Center Celja, bližina sodišča in občine, oddam lepe, urejene pisarne. Zagotovljeno parkirišče. Telefon 031 252-631. 2248 VEČJI objekt, novogradnja, za občasno ali stalno bivanje, oddam za 10 let. Sovlaganje v dokončanje objekta se upošteva pri najemnini. Telefon 8095-016.2234 NOVOGRADNJO, za kakršnokoli dejavnost, s stanovanjem, oddam ali prodam. Telefon (03) 8095-016. 2234 MENJAM EN0STAN0VANJSK0 hišo z garažo, vrtom, dvoriščem, na mirni legi, relacija Ljubija-na-Vič, zamenjam za pritlično hišo v Celju ali najbližji okolici. Telefon (01) 2563-037 ali 051 204-150. 2119 ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.0.0. Slovenska <.27, LJUBLJANA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • VELIE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Razvojni center) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA GOTOVINSKA! numero uno POSOJILA MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop STAIUOVAIU JE I TAKOJ!!! PRODAM STANOVANJE, 42 m2, v Šempetru, prodam. Telefon 031 239-438. 2126 DVOSOBNO stanovanje, 48 m2, obnovljeno, bližina centra Celja, prodam. Telefon 031 600-625. 2153 POPOLNOMA opremljeno dvoinpolsobno stanovanje, 65 m2, v Celju, Nova vas, prodam. Cena 14.500.000 SIT. Telefon 031 693-267. 2159 NA novo adaptirano garsonjero, pritličje, 34 m2, cena 2.900.000 SIT, lokacija Šentvid pri Grobelnem, prodam. Telefon 031 656-927, po lS.uri. Š323 ODKUP DELNIC CE, Mariborska 66 03 490 IS OO Azur- Papotnik k.d., Prožinska vas 22d, Štore »II Stanovanjska zadruga ATRU z.o. ^ Lava 7, p.p. 1045 J 3001 Celje 03/42-63-122 in 031 342 118 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE CELJE - Nova vas,4SS, 100 m2, nad. 1/12, 1.1978, klimatizirano, alarmno varovano, plin, zastekljen balkon, sodobno urejeno in vzdrževano, možnost 3 ss in garsonjere, cena 25,2 mio SIT. ŠEMPETER - stanov, hiša, I. 1972, bivalne površine cca 180 m2, parcela 625 m2, cena 21 mio SIT. CELJE - dve manjši stanov, hiši, vel. 130 in 120 m2 bivalne površine, leto obnove 1990, parcela 720 m2, cena za oba objekta je 33 mio SIT VOJNIK - parcela z gradbenim dovoljenjem, vel. 587 m2, začeta gradnja, pasovni temelji, cena 10.9 mio SIT LJUBEČNA - stanovanjska hiša, etažna velikost 80 m2,1.1969, parcela 4.900 in 2000 m2 njiva, lepa atraktivna lega, vseljiva takoj, cena 27 mio SIT ZABUKOVICA - montažna hiša, bivalne površine 77 m2, starost okrog 60 let, parcela 2000 m2, cena 6,5 mio SIT Ce prodajate ali kupujete nepremičnine, vam uredimo vse potrebno za varen in zakonit prenos lastninske pravice. NOVO stanovanje v Dečkovem naselju v Celju, veliko 60 m2 + lastni lastniški parkirni prostor, prodam za 19.700.000 SIT. Telefon 031 541-592. 2230 MOZIRJE. Enosobno, nadgradnja, 54,31 m2, 2. nadstropje, prodamo za 13.500.000 SIT. Telefon 04! 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n KUPIM DVOSOBNO stanovanje, z balkonom, kupim za gotovino. Telefon 041 923-094. 2194 NOVEJŠE dvosobno stanovanje v Celju (l. ali 2. nadstropje), z balkonom, kupim. Gotovina. Telefon 041 737-467. ž 191 STANOVANJE, velikost 50 do 60 m2, v Celju, kupim. Telefon 04! 234-924. 2243 DVOSOBNO stanovanje, 50 m2,1. nadstropje, na novo adaptirano 2002, prodam za 4.900.000 SIT. Šentvid pri Grobelnem. Telefon 031 656-927. Š323 V Gorici pri Slivnici prodam Trisobno stano- vanje. Telefon 5793-472,041 836-228. Š322 CEUE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304,040 899-294. 2207 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Mozirju prodam. Telefon 031 303-145. P V Celju prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za manjše z doplačilom. Telefon 040 754-784. 2204 NOVO podstrešno trisobno stanovanje v centru Celja, velikost 75 m2, vseljivo konec julija, prodam za 14.000.000 SIT. Telefon 031 541-592. 2230 ODDAM HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitve z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 1302 APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n DVOSOBNO stanovanje, v centru mesta v Razlagovi ulici, oddamo v najem. Telefon 041 517-558,031 744-742. 2225 SOBO v Trnovljah oddam urejeni osebi. Telefon 041 976-162. 2209 APARTMA, od 3 do 5 oseb, v Savudriji, oddamo za 1. maja, pred sezono in po sezoni 30 % popust. Telefon 041 424-086, Terezija. Ž175 Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor UGODNI KREDITI D0 6 LET Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000.00 SIT in upokojence 09! 03/ 5410 317 031/ 625 506 Fitoda d.0.0.. P.E. Mariborska 120, Celje Ljubljanska 14a, Celje NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956. 031862140 ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Šentjurju, oddam. Telefon 041 637-524. 2174 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Brodarjevi ulici v Celju oddam mirni osebi ali paru brez otrok. Telefon 031 230-023.2180 ENOSOBNO stanovanje v Celju, oddam. Najemnina 200 EUR mesečno + stroški. Telefon 041 661-734. 2249 NAJAMEM APARTMA z dvema sobama, ob morju, najamem v času od 15.7. do 25.7.2005. Telefon 031 772-207. š326 Na vidnem mestu v Celju NAJAMEMO POSLOVNI PROSTOR. Iščemo pritlični trgovski lokal z večjimi izložbenimi okni velikosti 50-100 m2. Manpovver d.0.0., Gregor-čičeva 27, 2000 Maribor. Informacije: 02 234 82 90 mmm, PRODAM SEDEŽNO garnituro, usnjeno, kotno, staro tri leta, za 60.000 SIT in dnevni regal Lip, star tri leta, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 516-917. 2075 TRIDELNI hladilnik in pomivalni stroj, ugodno prodam. Telefon 051 356-149. 2184 REGAL za dnevno sobo, hrast in sedežno garnituro, ohranjeno, kot novo, ugodno prodam. Telefon 051 386-509. 2187 SPALNICO, lepo ohranjeno, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 783-125. Ž184 ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, zelo dobro ohranjen, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 248-967.2199 ■ M 1 , Vi m celje na štirih frekvencah 28 INFORMACIJE PRODAM DRVA mešana, 7 prm., razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 2234 LATE, 400 kosov, »štafle«, 5-10 trn, 100 kosov in 1 m3 desk za streho, ugodno prodam. Telefon (03) 5773-589 ali 041 683-106. 2171 www.novitednik.com ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahasfe, tik pred nesnost-jo, prodajamo. Zagotovljena takojšnja nesnost. Brezplačna dostava na dom. Telefon (02) 5821401. P NAJNOVEJŠE hibridne jarkice pred nesnost-jo: rjave, črne, sive, grahaste, bele susex, jerebičaste italijanke in bele težke piščance za dopitanje prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1951 CENE NA TRŽNICI V CELJU VRSTA BLAGA CENA OD DO BUČKE 950 BUČNO OLJE 590-1.500 BLITVA 550-700 CVETAČA 450-600 ČEBULA 80-300 ČESEN 600-1.000 FIŽOL V ZRNJU......... 350-900 HREN.................. 800-900 KOLERABA............ 250-300 KORENJE................ 180400 KROMPIR................100-150 KUMARE................ 620-700 OHROVT................. 320800 BRSTIČNI OHROVT....... 600-800 PAPRIKA............... 500-950 PARADIŽNIK............ 350-700 PETERŠILJ............600-1.000 PESA.......................300 POR................... 320420 REDKVICA šopek.............250 REDKEV ČRNA................300 RADIČ......................800 MOTOVILEC..........2.000-2.500 REGRAT................ 700-900 JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Upata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927 926 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosfi, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677,(03)7344378. PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg, krmljenega z domačo hrano, prodamo. Telefon 041 825-810. 2062 KOZE, srnaste pasme, ugodno prodamo. Telefon 051 339-895. 2160 TELICE, simentalko ali sivko, po izbiri, teža 400 do 460 kg, prodam. Telefon (03) 5728-352. Ž179 TELICO, črno belo, brejo 8 mesecev in pol, prodamo. Telefon 031 816-139. Ž180 KRAVO simentalko, s teletom, prodam. Telefon (03) 5735-152. L 363 TELICO simentalko, težko 550 kg, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 555-079, zvečer. 2192 BURSKE koze, stare 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5739-381, 041 345-985. L368 ČEBELJE družine na 5 in 7 AŽ satih, z veterinarskim spričevalom, prodam. Telefon 031 705-961. 2211 ZAJČKE, nemške lisce, prodam. Kuder, Medlog 26 a, Celje, telefon 5472-110.2213 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, samice, stare 2 meseca, brez rodovnika, prodam. Telefon (03) 5808-862. 2218 TELICO simentalko, brejo v devetem mesecu, prodam ali zamenjam za bika. Telefon (03)5791-190. Š328 PSE rotwailerje, stare sedem tednov, prodam. Telefon 041610409. 2233 OSEM mesečno belo kozlička, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5740-264,051 218447. Š331 DVE burski kozi, kozla, starega 2 leti, z vsemi dokumenti, prodam. Telefon 5808-813, 040891-503. KORUZO, obdelano brez kemičnih sredstev, v zrnju ali strokih, prodam. Telefon 041 256-060. 2147 DVE nakladalki sena prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5771453. 2191 SENO in otavo prodam ali menjam za gnoj ali drva. Telefon 5772467. 2203 KRMO, približno 2 nakladalki, prodam. Možna menjava za bukova drva. Telefon 041 243-089. 2200 SLADKO seno in otavo, ročno spravljeno, prodam. Ljubečna, telefon 5461-567. 2214 VEČJO količino štirioglatih bal slame prodam. Telefon (03)5472-155,041 763-285. 2246 SEMENSKI stročji fižol (strok dolg 1 m, kuhan v 20 minutah, zelo dober) ter seme holandskih buč (teža buč 100 kg in več, zelo dobre za zavitke, kompote in za prašiče) prodam. Telefon 031 305-074. 223722382239 ODDAM KOŠNJO, v okolici Vojnika, oddam. Telefon 040796-250. 2220 OSTALO 2235 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SOLATA glavnate............ 800-900 ... , .. Endivja 75Q SENENE bale, težke do 25 kg, blizu Celja, prodam. Telefon 041 526-980 ali 5419-710. Berivka..................3.000 ŠPINAČA..................1.000 REPA.......................200 1865 REPA KISLA 300400 ZELJE PRESNO 100-200 ZELJE KISLO 400 ZELENA 300-500 ANANAS 550-800 BANANE 300-350 GROZDJE 950-1000 GRENIVKE 350400 HRUŠKE 280-590 JABOLKA 100-250 JAGODE 490800 KIVI 300390 DINJE 550700 LIMONE 200350 MARELICE SUHE 1000 OREHI CELI 500600 OREHI LUŠČENI 1.0002.000 POMARANČE 150300 ROZINE 400500 SLIVE SUHE 6501.000 FIGE SUHE 9901 snn GOBE JURČKI suhi 10 dag 1.200-2.100 MED 8001280 MASLO 1800 KAJMAK 3.900 SMETANA 700750 SKUTA 650800 JAJCA KOKOŠI ZAKLANE 850 CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon 5718-839,041 317-588. 1750 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 1791 SLADKO seno, nebalirano, ugodno prodam. Telefon 040 899-380. 2127 ŽVICE, jurko, izabelo, šmarnico, prodam. Telefon 5798-233. 2161 PRODAM ČOLN Elan 495 family, motor Suzuki, 50 KM, pocinkano prikolico Satellile, prodam. Telefon (03)4921450,040 659-999. p STARINE: smuči, mesoreznico, cepec, likalnik in lopar prodam. Telefon (03) 5770-014. 2101 SLIKO, F. Slana, Ribi na krožniku, olje, platno 75x85, prodam za 780.000 SIT. Telefon 031 587-980. 2111 DELE za avto Fiat uno, letnik 1996, prodam. Telefon 051 233-291. 2141 DVE telici, težki približno 300 kg, kosilnico Alpina in starejšo slamoreznico, prodam. Telefon 5773-345. 2129 VRTNE mize s klopmi in koše prodam. Telefon 5771-899. 2177 KOVINSKI zajčnik in kozličke, burske pasme, prodam. Telefon 031 433-740. 2168 KOBILO, žrebca kasača in nakladalec za gnoj prodam. Telefon 5727-175. ž 181 ŠTIRI letne gume Kuhho prodam. Cena in dimenzije po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 PRIKOLICO za žagovino ali za kockaste bale prodam. Telefon 5831-520, zvečer. 2188 OTROŠKI kolesi, 16 in 20 col, prestave, lepo ohranjeni, prodam. Telefon 041 774-959. 2205 RABLJENO traktorsko prikolico in prikolico za prevoz goveda prodam. Telefon 031 391-152. 2212 m®wotednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. BIKCA, sr, teža 140 kg in jabolka idared, po 70 SIT/kg, prodam. Telefon 5888-751. 2187 JAJČK0 Maxicosi in ležalnik stolček za hranjenje otroka prodam za 13.000 SIT. Telefon 031 884-509. ži89 PRIKOLICO ža osebni avto, a-testirano, celotno šasijo za Tam 130 s kolesi in peč, litoželezno, za centralno ogrevanje, na trdo gorivo, prodam. Telefon 041 209-768 ali 5483-737, zvečer. 2229 OTROŠKI avtosedež Brevi (9 do 18 kg) prodam. Telefon 041 640-694. 2228 TRAKTOR Štore 504 in dva bikca, črnobela, težka 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5778-971. 2247 ODDAM GARAŽO v Iršičevi ulici v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 GARAŽO v Vojkovi ulici v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 GARAŽO oddam v najem za skladišče ali mirno obrt. Telefon 041 531-683. Š330 Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (F. Lorca) Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil ROBERT TURNŠEK univ. dipl. ing. Od dragega sodelavca smo se poslovili v sredo, 20. aprila 2005. Etol d. d. Celje. PREMOŽEN privatnik, 48 let, želi resno vezo z urejeno žensko, staro do 46 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 2217 CELJANKA, 50 let, prišla iz tujine, želi prijatelja do 65 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva ll, Celje. 2217 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO natakarico za delo v bistroju in vodjo izmene za delo v trgovini. Prošnje pošljite na naslov: Peter Pišek s. p., Lopata 17, 3000 Celje ali pokličite po telefonu (03) 492-1420, od 8. do 15. ure, Klavdija. 2064 IŠČEM delo: tajnica, kuhanje, čiščenje, masiranje, sprehajanje psov. Aleksandra, telefon 031 522-289. 2120 IŠČEM delo: čiščenje, pospravljanje stanovanja ali lokala. Telefon 041 873-110. 2162 IŠČEM delo voznika kamiona. Imam izkušnje, opravljen NPK izpit. Telefon 041 660-957. š324 DNEVNI bar v Celju zaposli prijazno dekle za strežbo. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč s. p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur. 2198 Ne jokajte ob mojem groba, le tiho k njemu stopite, saj veste, koliko trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očima LUDVIKA TURNŠKA iz Zaloga 1 pri Dramljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje-Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem Dramelj, govornikoma Mastnaku in Lavbiču za besede slovesa, godbi na pihala Železarne Štore, trobentaču za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Fanika ter Cvetka, Zofka in Franci z družinami. KEA d. o. o., Lokarje 1 a, Šentjur, AGROKEA - razpisujemo prosti delovni mesti: trgovski poslovodja (pogoji: izobrazba kmetijske ali trgovske smeri, delovne izkušnje) in trgovski pomočnik (z izobrazbo kmetijske ali trgovske smeri). Informacije po telefonu (03) 749-0090 ali 041 628-280. Pisne vloge sprejemamo na naš naslov. Zaposlimo VOZNIKA -SKLADIŠČNIKA z vsaj 5 leti delovnih izkušenj, IV. stopnjo izobrazbe ter vozniškim izpitom C- in D-kate-gorije. Delo je za določen čas z 1 -mesečnim poskusnim obdobjem. Pisne ponudbe pošljite do 27. aprila na naslov: Labrex d.o.o., Delavska 19, 3000 Celje. REDNO zaposlitev dobi dekle za strežbo v dnevnem baru. Možnost stanovanja v hiši in hrana. Stanko Ferlič s. p., Braslovče, telefon 5709-074, 031 875-052. Ž185 IŠČEM delo, redno ali honorarno: čiščenje, pomoč starejšim, likanje. Telefon 5732-095, zvečer. IŠČEM delo: pomoč na domu in v gospodinjstvu. Telefon 041 341-678, Andreja. 2236 ZAPOSLIMO samostojno frizerko. Več informacij dobite osebno v salonu Hair center Ljubljanska cesta 20 a, Celje ali po telefonu 041 720-551. n Nujno! Podjetje potrebuje pomoč na različnih področjih poslovanja. Izkušnje niso potrebne. Pričetek takoj. Inf. ponedeljek in torek od 10.00 do 15.30 03/425 61 50,041/710 663. Jakoma, d.o.o.. Mariborska c. 44, Celje ZAPOSLIMO strojnika TGM - zaželjeno voznik C in E kategorije, 3 leta delovnih izkušenj. Zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim časom 2 meseca. Pisne prošnje pošljite na naslov Hudournik Inženiring d.o.o., Lisce 6,3000 Celje. 2252 RAZNO IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. „ KAKOVOSTNO seno prodam. Kupim bikca ali teličko, 200 kg. Telefon 5743-143. Š329 2224 MBSS&RMi 8 — 12 kg mesečno in oblikovanje postave )-27/2 52;32 55,01/5193554 Dr. Pirnat d.o.o., Razlagova 29, Maribor HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642, 578-556. Kartagina d. 0. o, n '' Kosovelova 16. Sedež: Kartagino • ^ Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. »LOVODIJzd*.—*•£ mamsa popravila na strem, p opeke, montaža žlebov. Jože w Gledališki trg 7, Celje, telefon ^ 229. POZOR, graditelji! Po konkurenčnih«^ 2.t:ss.r^> 0., Ledina 40,8290 Sevnica. ELEKTROINSTALACIJE, računalniške^' 813-875. 20 0 IZDELUJEM kuhinje, klopi, mize, okM in vse izdelki po želji kopen- n JožeCmaks.p.,Cmoliskal8,Senl a IŠČEM starejšo gospo, ki bi n" v zam |a druženje, čiščenje, sobo. Sem poslušna in marl|i0 ^ kuham. Aleksandra, te e en ^ 289. L:«rg po- ilitlROINSIAlACIJi, in popravilo el. sfr°'gV3223Lokopri Drago Kos s. p., Loka lO V 20 žusmu. Telefon 041 592-184- RIUIACIJE ...in ostala je bolečina, samota, tišina... ZAHVALA V 92. letu je zastalo srce naše drage mame, stare mame - ome in prababice AMALIJE MEDVEŠEK roj. Maček iz Zagajškove ulice 15 v Celju Pokopali smo jo na mestnem pokopališču v Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. bvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalja. Hvala vsem, ki se je spominjate. Hčerke Vilma, Stanka, Silva in Gabriela z družinami. Celje, Mittelstetten, Ljubljana, Barmstedt 2264 Ko zadnjič si nam stisnil roko, slutili nismo, da je to slovo, življenje, ki tako si ljubil, v prezgodnji smrti si izgubil, ko moral bi lepo živeti, moral si umreti. V SPOMIN Mineva četrto leto, kar nas je zapustil ZDENKO KOČAR iz Sevnice Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi. L 354 Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli... ZAHVALA Umrla je upokojena sodelavka MILICA ŠTOR Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje d. d. So leta minila kot tren, a jaz ostajam samo njen, ko gledam stare slike. V SPOMIN tebi, moja ljubljena MARIJA - MARJANA LICHTENEGGER roj. Golob (15. 8.1946, Celje - 22.4. 2002, Ljubljana) Tri leta so minila, kar nas je 22. aprila 2002 prav po tihem zapustila naša mami. Neizmerno radi smo te imeli: tvoj Herman ter hčerki Urška in Simona. Celje, Reka, Oberhausen, Miinchen Š294 V SPOMIN V soboto, 23. aprila 2005 mineva pol leta, kar je umrla draga mama MINKA ŠRAMEL iz Prelog, Šmarje pri Jelšah (4.11.1921-23.10.2004) Za njo žaluje hčerka z družino. 2227 Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Janeza Volariča iz Lipovca pri Grobelnem jčiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ™Jateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi hnji poti. Posebna zahvala govorniku Stanku Javor-«lku za čustveno izrečene besede slovesa, gospodu SriKilCU za lepo °Pravlien cerkveni obred, pevcem, 6°dbeniku in pogrebnemu podjetju Gekott za oprav-j, ljene pogrebne storitve. Vala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi. Š327 | Nikar trpljenja ne budite, le tiho jokajte za njo, mehko jo v zemljo položite, tam je mir in mož, ki čakal je na njo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANGELE LEŠNIK (24.5.1930-5.4.2005) PhjaM6110 zahvaliujemo vsem sosedom, sorodnikom, »»* ehem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in >žalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše tako velikem številu pospremili k večnemu Ustn, ter ; Sozalla> darovali cvetje, sveče in za svete maše P°Čim V tak° vehkem številu pospremili k večnemu Patr0 u;Hvala dr. Vlatkoviču, sestri Milici in celotnemu Pokonaznemu osebju. Hvala kolektivu doma Nine GaijJ0 Grmovie> VNG Kranjc, Društvu upokojencev Calicp3’ -^vez^ b°rcev NOB Galicija, organizaciji RK ža jJa ln PCD Zavrh. Hvala pevskemu zboru Galicija Žai0stj, odPete pesmi in trobentačema za odigrano lep «ko. Iskrena hvala duhovniku Janku Cigali za Čan Pravljen cerkveni obred, govornici Marini Srebo-a besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. i Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami. 2176 V celjski porodnišnici so rodile: 5.4.: Silva MAUHER iz Slovenskih Konjic - dečka, Majda KNEZ iz Laškega - dečka, Darinka PINTER iz Žalca -dečka. 6. 4.: Manca KITAK iz Rogatca - deklico, Andreja JELEN iz Petrovč - deklico. 7. 4.: Sonja NAPOTNIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Katja STROPNIK iz Dobrne - deklico, Mihrija TIGANJ iz Zreč - dečka, Vanja JERNEJ-ŠEK iz Laškega - deklico, Simona OBRUL iz Zreč - deklico. 8. 4.: Andreja RAJGL iz Kozjega - dečka, Alojzija ZIDAR iz Dobrne - dečka, Natalija ROŽMAN iz Lesična -deklico, Beti TOMINC iz Velenja - dečka, Saša ŠOŠTAR iz Pristave pri Mestinju - dečka. 9. 4.: Martina GRAČNAR iz Jurkloštra - dečka, Magda BOBEK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Regina ČUK iz Polzele - dečka, Urška CVER-LIN iz Štor - dečka. 10. 4.: Tatjana ŠUPERGER iz Zreč - dečka, Vesna SAVSKI iz Celja - dečka, Irena PETER iz Mozirja - deklico. H. 4.: Ines GRIČAR iz Prebolda - dečka, Anita RIBEŽL iz Celja - deklico, Olga FLIS iz Dobrne - deklico, Sonja DU-KIČ iz Velenja - dečka, Suzana MARTON iz Luč - dečka. _ 12.4.: Natalija KRAMPER-ŠEK iz Štor - dečka, Simona KOPRIVC iz Vojnika - dečka, Nataša NOVAK iz Polzele -dečka, Branka KLEMENŠEK iz Solčave - dečka, Valentina MILUTINOVIČ iz Celja - dečka, Aleksandra PRIMOŽIČ iz Celja - dečka, Ivana POLUTNIK iz Svetega Štefana - deklico, Suzana KOCIJAN iz Polzele - dečka. 13. 4.: Vesna ZABUKOV-ŠEK iz Slovenskih Konjic -deklico, Jerica KAČIČNIK iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka, Nina SLEMENŠEK iz Celja - deklico, Suzana MA-ROT iz Celja - deklico, Brigita GROFELNIK iz Žalca -dečka, Valentina REBERNIK LEMEŽ iz Velenja - dečka, Renata ŠTUKELJ iz Podčetrtka - deklico, Simona MAVRIČ iz Celja - dečka, Tina VIŠNAR iz Velenja - deklico, Helena BEDENICKI iz Velenja - deklico. 14.4.: Danica MARGUČ iz Poljčan - dečka, Ines SOTO-ŠEK iz Šoštanja - deklico, Suzana HOLOBAR iz Šempetra - dečka, Damjana SIMONČIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Tanja RAUTER PUNGARTNIK iz Celja - deklico. Celje Poročila sta se: Štefan FR-LIČ iz Celja in Svitlana SH-VEJD iz Ukrajine. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Anton ČRETNIK in Magda DEBENJAK, oba iz Ljubljane. Žalec 50 let skupnega življenja sta z zlato poroko v Savino-vem salonu ponovno potrdila Marija in Jože KUDER iz Pongraca 54. Velenje Poročili so se: Simon LORENČIČ iz Topolšice in Mateja VENIŠNIK iz Šoštanja ter Uroš TOVRLJAN in Nelisa HUSANOVIČ, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Štefanija COLNARIČ iz Celja, 84 let, Matilda PECIGOS iz Loga, 78 let, Ana JARKOVIČ iz Žabjeka v Pobočju, 77 let, Franc VIŠNAR iz Božja, 81 let, Kristina GLA-ŽAR iz Lukovca, 83 let, Jakob POVALEJ iz Šantjurja, 70 let, Marija FELICUAN iz Zavrta nad Dobrno, 78 let, Marija ŠTANTE iz Podgorja pod Čerinom, 90 let, Karol BRE-CL iz Frankolovega, 87 let, Milenko CVUANOVIČ iz Celja, 57 let, Ljudmila SITAR iz Pristave, 49 let, Terezija GORZA iz Medloga, 74 let, Franc CESNIK iz Celja, 74 let, Leopold POLAJŽER iz Tlak, 71 let, Angela LEŠNIK iz Hramš, 75 let, Ševkija HODŽIČ iz Velenja, 74 let, Janez KRIŽNIK iz Lopate, 95 let, Viktor RAMŠAK iz Studenc, 89 let, Karl ŽIROVNIK iz Rogaške Slatine, 48 let, Franc URH iz Dobrne, 88 let, Angela JELENKO iz Zreč, 75 let, Albert VIHAR iz Latkove vasi, 69 let, Marija KNEZ iz Jelovega, 64 let, Leopold VEBER iz Migojnic, 82 let, Dušanka STANIMIROVIČ iz Celja, 48 let, Janez KREGAR iz Prebolda, 80 let, Rozalija KORENT iz Žalca, 91 let, Janez RADOSLOVNIK iz Lokovice, 68 let, Albina PODKRIŽNIK iz Velenja, 49 let, Anton KUKOVIČ iz Planince, 74 let, Antonija OCEPEK iz Šoštanja, 86 let, Gorazd LENKO iz Celja, 50 let, Jožica ZIDANŠEK iz Trbovelj, 38 let, Zofija KOROŠEC iz Glinja, 86 let, Ferdinand ZAGORC iz Sp. Se-čovega, 62 let, Frančiška ŽURAJ iz Belega Potoka pri Lembergu, 82 let, Lucija ZAJC iz Velenja, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožef ARTIČ iz Loga, 73 let, Kristina JAVERŠEK iz Podsrede, 86 let, Martin KRANJEC iz Zibiške vasi, 53 let, Ana PENIČ iz Podsrede, 73 let, Marija ZUPAN iz Pilštanja, 69 let, Franc ULČNIK iz Polja pri Bistrici, 57 let, Jožefa KRIŽAN iz Malih Roden, 85 let, Albina REBIČ iz Trlič-na, 77 let, Štefan SCHERZ iz Žahenberca, 58 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Janez VOLARIČ iz Lipovca, 67 let, Draga SKALE iz Bukovja pri Slivnici, 66 let. Žalec Umrli so: Frančiška POLIČNIK iz Poljan, 90 let, Jožef PETEK iz Jeronima, 64 let, Vladimir BIRSA iz Žalca, 89 let, Drago KOS iz Ponikve pri Žalcu, 54 let, Pavla CUKALA iz Vranskega, 87 let, Konrad MARČINKO iz Braslovč, 69 let, Pavla SVET iz Stopnika, 68 let, Janez ALBIANI iz Črnega Vrha, 58 let. Laško Umrli so: Marija ZALOKAR iz Jurkloštra, 87 let, Janez STARC iz Spodnje Rečice pri Laškem, 84 let, Franc MAČEK iz Reke pri Laškem, 87 let, Marija HUDEU iz Levca, 84 let, Franc DEŽAN iz Tovstega nad Laškim, 52 let, Justina DEŽELAK iz Marija Gradca, 78 let, Marija POVŠE iz Žebnika nad Radečami, 59 let, Jožef MAČEK iz Reke pri Laškem, 80 let. Velenje Umrli so: Ivan FECE iz Šoštanja, 77 let in Angela ZAVODNIK iz Pameč, 58 let, Ljudmila ŠTOR iz Celja, 83 let. 30 ODNIK KINO PLANET TUŠ Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Misija: Cucelj 11.20. 13.30. 16,00, 18.20, 20.30, 22.40 Bodi kul 12M 15.00, 17.40. 20.20, 23.00 Krog 2 14.20. 16.40, 19.00, 21.20. 23.40 Prevajalka 1240, 15.20, 18.00, 20.40, 23.20 Propad 1400. 17.00, 20.10 Medvedek Pu in Slovon 11.00. 13.00 16.20 Constantine 18.40, 21.10 5 otrok in željozaver 17.20 Kinsey 14.40. 19.30, 22.30 Špangleščina 12.20. 17.50, 20.50,23.30 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v sobnto in nedelin KOLOSEJ Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna 1400, 16.30, 19.00, 21.30, 00.00 Misija: Cucelj 1350.16.00, 18.20, 20.40,22.50 Prevajalka 15.50, 18.30, 21.10, 23.55 Bodi kul 1340.16.10, 18.40, 21.20, 23.50 Masaji 14.50. 16.50, 18.50 VVicker park 21.00, 23.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so petek, sobota, torek predstave so sobota nedelja, sreda TOREK 17.00 pred slovenskim startom 5 otrok in željo zaver 19.00 Srhljive skrivalnice 21.00 VVicker park mala dvorana: 18.00 počitniška predstava Popotovanje cesar skega pingvina 20.00 Oskarjevci 2005: Morje v meni SREDA 17.00 počitniška predstava Medvedek Pu in Slovon 18.30 Srhljive skrivalnice 20.30 pred slovenskim štartom: XXX2: V pri pravljenosti mala dvorana: 17.00 počitniška predstava Popotovanje cesar skega pingvina 19.00 počitniška predstava Njegovi ta stari P Prireditve ] PETEK. 22.4. 8.00 Knjižnica Velenje Novi obrazi v knjižnici ob svetovnem dnevu knjige '10.00 do 17.00 Pred Mestnim kinom ______Metropol Knjižna tržnica 10.30 in 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrti predstavlja se urar Ivan Krivec 18.00 in 20.00 Narodni dom Celje Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov 19.00 Knjižnica Laško Recital poezije o pomladi in ljubezni 19.00 Dom sv. Jožef Celje Domoljubni večer gost večera mag. Janez Drobnič METROPOL PETEK 19.00 Predmestje SOBOTA in NEDELJA 19.00 Motoristov dnevnik SLOVENSKE KONJICE PETEK 20.00 Krog 2 NEDELJA 19.00 Tu pa tam 21.00 Krog 2 ŽALEC NEDELJA 18.00 Mladi, lepi in zadeti 20.00 Pet krat dva VELENJE PETEK 18.00 Morje v meni 20.30 VVicker park 22.45 Srhljive skrivalnice mala dvorana: 18.00 Življenje pod vodo 20.30 Morje v meni 2245 Življenje pod vodo SOBOTA 18.00 Življenje pod vodo 20.30 Srhljive skrivalnice 22.30 VVicker park mala dvorana: 17.00 Medvedek Pu in Slovon 18.30 in 22.30 Morje v meni 20.45 art kino Angel na desni NEDELJA 18.00 Srhljive skrivalnice 20.30 Morje v meni mala dvorana: 17.00 Medvedek Pu in Slovon 18.30 VVicker park 20.45 art kino Angel na desni PONEDELJEK 18.00 VVicker park 20.30 Srhljive skrivalnice mala dvorana: 18.00 Življenje pod vodo 20.00 Oskarjevci 2005: Morje v meni 19.00 Mestni kino Metropol Predmestje ob lOO-letnici slovenskega filma 19.00 Osrednja knjižnica Mozirje - __ galerija Razstava likovnih del odprtje razstave ustvarjalcev, ki delujejo v KS Mozirje 19.00 Knjižnica Velenje Marjan Marinšek: Med cvetjem in trnjem predstavitev knjige 19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje • Celje G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem komediji enodejanki 19.30 Kulturni center Laško Funnymoney situacijska komedija 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pihalni orkester Glasbene šole Žalec koncert 21.00 Mestni kino Metropol Nude koncert 22.00 Max Club Velenje HeaevenX koncert ______SOBOTA, 23.4. 9.00 do 12.00 Pred mestnim kinom Metropol Knjižna tržnica 10.00 Dom kulture Velenje P. Svetina: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov Pikin abonma in izven 10.30 Atrij Krčme TamKoUčiri________ Izdelovanje igrač na vrvico ustvarjalna delavnica 19.00 Knjižnica Petrovče Harmonika, škarje in Stari pi-sker predstavitev knjige Ivana Grobelnika 19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje ___ Celje G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem komediji enodejanki 21.00 Dom kulture Velenje Arsen Dedič, Gabi Novak in Matija Dedič večeršansonov 22.00 KLjUB Celje Noxire koncert NEDELJA, 24.4. 10.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Piki lutkovna predstava 17.00 Telovadnica OŠ Polzela Pihalni orkester Glasbene šole Žalec koncert PONEDELJEK, 25.4. 19.00 Dom sv. Jožef Celje Krščanske vrednote v evropski ustavi predavanje mag. JanezaPogorel- 20.00 Dom kulture Velenje B. Durič, M. Pokorn: Slovenci v vesolju komedija Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 60-letnici izida Pike Nogavičke in 200-letnici rojstva Hansa Christiana Andersena, avtor Marjan Marinšek, do 2. 5. Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6. Likovni salon Celje: Performativna zvočno-slikovna konstelacija: son:DA, do 22. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna slikarska razstava Jožeta Ciuhe, do 6. 5. Galerija Borovo: slikarska razstava FrancaPolanta, do 19.5. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. Osrednja knjižnica Celje: Celjanke in Celjani 2005 - nagrajenci Mestne občine Celje, avtorja Janka Germad-nika, do 3. 5; Celje na zemljevidih od 16. do sredine 19. stol iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje - prodajna razstava. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu mag. Aleksandra Žižka, do 13. 6. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Galerija Mik Celje: olja in akril na platno akademske slikarke VideSliv-nikar, do 16. 6. Kulturni klub Ivana Cankarja: tempera na platno Majde Žličar, do 30.4. Galerija Volk: Celje v slikarjevi podobi, slikarskega Ex-tempora ljubiteljskih likovnikov, ob prazniku Mestne občine Celje, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje:.Odsevi davnine - antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005, Kuhar-ca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in v prvi polici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 30. 4. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30. 6. [ 5 STALNE RAZSTAVE Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. adinski center ce Sobota ob 22.00 Hip hop event in posebni gost Kosta iz Ljubljane Razstava Stripburgerjevih naslovnic do 18. 5. Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek ob 19.00 Prostočasna delavnica: izdelava okraskov iz slanega testa Predizborni koncert za Rock Otočec: finale Sobota ob 20.00 TGV - Retro 80’s party Redno: Petek 19.30- 21.00 košarka, namizni tenis 21.00- 22.00 aerobika Sobota 17.00- 18.30 odbojka, namizni tenis 18.30- 20.00 badminton, namizni tenis, razno Klub Smeh uvy Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). /A IT1TERHET KRRRRHR STR H E 1 < STRTiETOUR UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Vabljeni na odprtje razstave fotografij Blaža Laha iz Kluba popotnikov in fotografov z naslovom V objemu cunamija v ponedeljek ob 17.00 Do takrat je na ogled razstava fotografij Janka Cahona Cyber caffe. Info na www.filter-slovenia.org MLADINSKI CENTER VELENJE Petek ob 21.30 Zaklonišče prepeva rock koncert Sobota ob 21.00 Literarno-plesni večer ob dnevu knjige Ponedeljek ob 19.00 Šola afriškega bobnanja delavnice Petek ob 19.00, šotor v športnem par ku: Šentrock 05 Sobota ob 20.00, P2: Kino P2 - večt’r domače grozljivke: Gozd teme in Oni- Prostor - galerija 3 oko: Deep&Bh*6’ avtorja Zvonka Pušnika. Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupin3’ 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe šnici: vadba joge (mesta zapolnj^^i- H širnim Petek ob 20.00 Multimedijski projekt H20 ob 21.00 Disco večer 80's Sobota ob 21.00 Kino - stimulativni film Nedelja ob 16.00 francoščina za začetnike šah Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek ^n}or,z od 16.30 do 17.30; oblikovanje g*' ne: za šoloobvezne otroke, v P°ne ljek od 18.00 do 19.30; likovna a lavnica: za starejše šoloobvezne o ke, v torek od 18.00 do 19.30; 1*°’_ na delavnica: za šoloobvezne o ke, v sredo od 16.30 do 18.00-_ KRIZNI CENTER ZA MLADe Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA HIŠA Telefon 492-63-56 VARNa MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami ^ ^ duševnem zdravju; Krek° Celje, tel.: 03 492 57 5U. CENTER ZA POMOČ NA f Telefon 03 427-95-26 ali 03 ^ ŠENTCELEIA Slovensko združenje pfj za duševno zdrahe-P° socialni m psihološki reu i rni oseb z duševnimi motni33 Teleta« 42®0“i*-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENjrE ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 14.798 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt.-rc. si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Novem tedni' Opravlja trženje oglasnega prostora v , g storitve’ ku in Radiu Celje ter nudi ostale agen J yeSJia \£-Pomočnica direktorja in ^ ifp^gerčič-^ jič. Organizacijski vodja: France* r „gtl3 vov paganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobina -Viktor Klenovšek, Alenka Zapuse Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 ja@nt-rc-sl Sprejem oglasov po elekt pošti: agen nov . m 31 Nagradna križanka ApOSTOLSKI-makedonski general (Mihajlo), MARINIZEM-stil italijanskega literarnega baroka, RIMESA-menica za plačevanje dolga 1-na Nagradni razpis tri vstopnice za savno na Rogaški Rivieri in Kuharske 2. na 3 Celje Veri8rada: ^ogram Tropic kave in vstopnica za savno na Rogaški prj ^na8rada: vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri |k>Hio nreba!1,u bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih n 10 Drpici- upuoucvau V3C Jjiavmie lesnve igesioj, Lelje h„ 7eil na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 ■ OaneSnKrtk3’28-aPrila200S- 15 Javljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je || ^ aPr'la. Prispelo je 1.076 rešitev. Vb*tev na9radne križanke iz št. 26 !X taS,0: modernist, arendator, nama, vaba, judo, Pl, kl!K-SLApTD0’ LARk ŠAPA, ANTENOR, POTNIK, HE, ARKIN, a A- Tontvt’ sa> egist> inigo> eva> oda. lavor, NONSENS, s’ ERgdttm™’ olifant, hd, ira, severno morje, ih, aga, Gesl°: Č h MANET’ KAPAVIČAR, ATAŠE, IDE, ANALI. e ^°ceš mir, pripravi se na prepir. Jw,„ žrebanja , 'v,'eri jn R vstopnico za 3-urno kopanje in za savno na Rogaški 2l Teharip arsl(e bukve Radia Celje, prejme: Aljaž Palir, Vrhe 1, A 2'nagrad r^ela y ,0" dve vstopnici za savno na Rogaški Rivieri, prejme: J:-5. nagrarln0zka Pot 10' 3000 Celje. cJ^ejo- na , °' vstopnico za 3-urno kopanje v Termah Olimia, ' ® ,ska cesta llna Hla?r’ Zabukovica 44,3302 Griže, Špela Špiljak, 3202 Ljubečn240 ^maDe pri Jelšah in Milena Peperko, Šmiklavž agrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov:________ Davčna številka: OVEN Ona: Z ljubosumnostjo ne boste dosegli prav ničesar, pa četudi vas bo nekdo prepričeval v nasprotno. Raje se prepustite trenutnemu utripu in si privoščite tudi tisto, čemur ste se ponavadi izmikali. Uspelo vam bo! On: Kako bi bilo, če bi enkrat pustili skrbi doma in odšli v veselo družbo. Dobro bi bilo tako za vas, kot tudi za partnerko, ki že dalj časa pogreša vašo pozornost. Privoščite si divjo zabavo, koristilo vam bo! Ona: Še vedno vas bo spremljala neverjetna sreča. A vseeno bi bilo dobro, če bi se počasi zavedali, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boste zapletli v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave. On: Poglejte no malo okoli sebe in lahko boste opazili, da vas nekdo prav rad vidi. Stopite ji nasproti, korist bo obojestranska. Ne pozabite, za srečo se je treba boriti, pa čeprav ste prepričani v nasprotno. DVOJČKA Ona: Okusili boste srečo, a boste še vedno iskali nekaj več. Je že tako, da vam ni nobena stvar po godu, pa naj bo še tako lepa. Pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo maščevalo in vas privedlo do popolnega zloma. On: Zasanjanost traja že tako dolgo, da vas še prijatelji ne prepoznajo več. Streznite se, saj se vam lahko sicer pripeti marsikatera neprijetna zadeva. Nekdo vas bo iskal, vendar zaman ... EZZSE^S Ona: Kako lahko pričakujete, da vam bo prijatelj ustregel, ko pa ste ga še pred. kratkim pustili na cedilu. Premislite, da se ne bo ponovilo! Nekdo se vam bo poskušal približati, a vam to ne bo ravno po volji. On: Ne boste se preveč obremenjevali z govoricami, ki so se zadnje čase začele razširjati v bližini, saj vam bo povsem jasno, da v njih ni niti kančka resnice. Držite se svojih načel in izplačalo se vam bo. Ona: Uspelo vam bo preprečiti poslovni spodrsljaj sodelavcev, za kar vam bodo zelo hvaležni. Vse se bo odvijalo po vaših načrtih, saj si boste uspeli ustvariti izjemno dobro situacijo za morebitno napredovanje. On: Najprej sicer ne boste verjeli presenetljivi novici, vendar se bo kmalu pokazalo, daje vse čisto res. Izkoristite nastalo situacijo in realizirajte svoje načrte iz preteklih dni. DEVICA jd Ona: Kritično se boste zazrli v pretekle poslovne poteze in v njih našli napake, ki jih ne smete več ponoviti. Za nasvet boste prosili starejšega sodelavca, ki vam tega enostavno ne bo mogel odreči. On: Vsega ste že naveličani, saj so se vam zadnje čase izjalovili vsi upi. Tudi za vas bodo prišli lepši dnevi, vendar bi bilo dobro, če bi malce pohiteli. Še dobro, da niste v svojih upih povsem sami. inmziHms Ona: Z lahkoto boste razrešili probleme, ki so se vam še nedavno zdeli popolnoma nerešljivi. Izkoristite priložnost, saj je skrajni čas, da storite nekaj tudi sami zase. Precej bolje se boste počutili! On: Spoznali boste osebo, ki bo v bodoče precej vplivala na vaše življenje, torej se potrudite in naredite nekaj tudi zase. Čaka vas prijeten večer, poln zabave, ljubezni in majhnih presenečenj. Uživajte, dokler še lahko! Kltomara Ona: Čaka vas prijetno presenečenje, ki ga partner že dalj časa pripravlja v povezavi z vašimi prijatelji. Tako se vam obeta nadvse prijeten večer, ki ga še dolgo ne boste pozabili. On: Igračkanje s čustvi se vam mogoče res zdi zabavno, a se lahko stvari kaj hitro zasučejo v povsem drugo smer... Takrat bo prepozno za izgovore in zvijače. Iskrenost bo prinesla veliko več, kot morda mislite. STRELEC Ona: Neizpolnjena želja vas bo še dolgo mučila, če se ne boste znebili teh morastih sanj in se predali užitkom. Nikar se ne zakopavajte v delo, raje uživajte življenje tudi z metlo lepših. strani. On: Odkrit pogovor s partnerko bo pokazal, kje ste naredili napake v preteklosti, vendar pa je zdaj pred vami obdobje, ko jih ne boste več ponovili. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila. KOZOROG Ona: Prišel je čas, da se končno pogovorite o problemih v ljubezni, saj vam partner zadnje čase kar nekoliko premalo zaupa. Odkrit pogovor bo vsekakor dosegel svoj cilj, saj bosta na koncu zadovoljna oba. On: Ponovno se boste srečali z nekdanjimi prijatelji, ki ste jih zadnje čase že precej pogrešali. Tokrat se boste pošteno veselili in tako spoznali tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. VODNAR Ona: Čaka vas pomembna poslovna odločitev, zato sprejmite nasvet prijatelja, ki vam skuša pomagati. Bogato se vam bo obrestovalo, tako na finančnem področju kot tudi v povsem zasebnih rečeh. On: Zaradi neke malenkosti ne trmoglavite, saj ste se spoprijemali že s težjimi preizkušnjami in jih tudi obvladovali. Zadnje čase ste vse preveč zaletavi, kar se vam bo maščevalo. Boste pa drugič zato pametnejši. Ona: Pošteno boste izboljšali svoje finančno stanje, kar bo predvsem posledica sodelovanja s sodelavci, ki so vam zadnje čase dali kar precej uporabnih idej. Nadaljujte s takšnim tempom in dosegli boste tudi doslej nedosegljive stvari. On: Kar naenkrat se bo pojavila priložnost, ki jo že dalj časa pričakujete. Nikar ne bodite okorni, raje se pošteno potrudite, saj se kaj takega zlepa ne bo ponovilo. Imate pa res presneto veliko srečo. JW RUMENA STRAN Tinkara Zorec, najbolj zvezdniška članica skupine Bepop, bo novembra letos postala mamica. Tako kot Britney Spears, ki je novico objavila v popolnoma istem času. Zanima nas, katera bo prva zibala. Čez lužo Britney, v Celju Tinkara In smo jo dobili, še eno mlado, simpatično in zvezdniško bodočo mamico, ki nam je s ponosom zaupala, da je noseča. Da v njenem z uhančkom okrašenem trebuščku raste malo bitje. Njen otročiček, ki bo na svet prijokal novembra letos. In ker smo bili vztrajni, prijazni in ob pravem trenutku na pravem mestu, smo za razliko od ostalih medijev dobili tudi izjavo. Nekaj njenih besed. Naša Celjanka, vzornica številnih osnovnošolcev po vsej Sloveniji, bepopovka Tinkara Zorec, celjska Britney Spears nam je brez dlake na jeziku pojasnila, da ji je nenehno slabo in da je trenutno v bolniškem staležu. »Otroček je bil načrtovan. Z mojim Jakcem se ga zelo veseliva in komaj čakava na veliki dogodek. Imena še nisva izbrala, ker tudi spola otročička še ne veva. Jaka je zelo vesel in ponosen.« Nežna, romantična, posebna in v pričakovanju. Takšna je zdaj Tinkara Zorec, mlada zvezda, ki jo čaka velika naloga. Nov začetek. Nova izkušnja. Nekaj resnično lepega. In ker jo poznamo, smo prepričani, da bo najboljša mamica na svetu. IG Celjanka osvojila Jana Plestenjaka Ko smo pred časom prebirali sočno biografijo priljubljenega pevca Jana Plestenjaka, nismo prav nikjer našli imena Maja Kljun. Imena, ki so ga začeli povezovati z lepim Janom. Maja Kljun je tista Maja iz Celja, ki smo jo lahko večkrat ujeli kot manekenko na modnih prireditvah Vladimire Skale. Tista Maja, ki je pred časom krasila tudi naslovnico revije Jana. In tista Maja, za katero je vzdihovalo tudi lepo število znanih celjskih vplivnežev. In Maja je zdaj na poti od pekla do raja. Na poti večne slave. Na poti Martine Kajfež. In na poti iz Celja, ki bo izgubilo še eno lepotičko. In da ne pozabimo, Celjanke bi jo seveda požrle živo, saj jim je speljala njihove najbolj vroče erotične fantazije. IG Celjanka Maja Kljun je osvojila srce Jana Plestenjaka in se brez dvoma zamerila vsem ženskam v Sloveniji. KA TEDNA Lepotička tedna Ime: Janja Priimek: Javšnik Starost: 22 Hobiji: poljubljanje s fanti Hrana: lignji, krompir in francoski kruh Moški, ki ji zavrti glavo: Sebastjan Cavazza Dosežki: mis tangic in mis mokre majice na morju Prvi poljub: včeraj, bi je res vroče Za koliko denarja bi s slikala gola: morda se J že Skrivnost, ki jo bo PrV! izdala na glas: seksala ] z zelo znanim Celjanom Inteligenčni kvocien • prevelik, da bi ga lahko i merili Kdo da gol? V Mercator centru v Celju so se prejšnji petek obiskovalci lahko srečali z rokometaši RK Celje Pivovarna Laško. Rutenka, Škof, Gajič in Mlakar so bili na razpolago za novinarska vprašanja. Sodelovali so v dveurnem športno-zabav-nem programu, kjer so se jim pridružili še Kingstoni in Sašo Hribar ter Jure Mastnak alias Zoran Jankovič, Ivo Milovanovič, Rajko Dolinšek, Miran Mišič, Mitja Kunc, Srečko Katanec in dr. France Bučar. Obiskovalci so se s streljanjem na gol proti rokometašem potegovali za zanimive in bogate nagrade. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Milja Udovd, i.p„ Šlandrov trg 32. Žalec ADAMAS 041/651 056 in 03/490 0222 Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Celje Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 425 35 00 Fax: 03 545 17 72 www.adriatic.si Tudi oboževalke so pritiskale. Smo vaši zastopniki Adriatic zavarovalne družbe za Žalec z okolico Z našimi zavarovalnimi storitvami skrbimo za vaš varni vsakdan in varno prihodnost. Za vas imamo pripravljeno vrsto osebnih, zdravstvenih in premoženjskih zavarovanj -zagotovo potrebujete vsaj enega izmed njih. Za vas skrbimo tudi zastopniki: Roman Mirnik 041-806-402 Igor Hribernik Lori Bungič Ivan Vrhnjak Zlatko Štruklec Stanko Plantak Andrej Potočnik 041-742-982 041-856-140 041-214-237 041-762-725 041-654-007 041-686-133 Slavi Fakin 031-527-480 Inštruktor Sergej Rutenka: »Nove okrepitve so vedno dobrodošle!« ------------------------------------------------Št. 28 - 22. april 2005