YU-ISSN-0350-4697
Slovenski čebelar
5
Letnik LXXXVIII-Leto 1986
LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
Slovenski čebelar
VSEBINA
Janez Mihelič: XXXV. redna letna skup-
ščina ZCDS............................129
Lojze Kastelic: Čebelarjeva opravila
v maju................................135
Dušan Medved: Umiranje gozdov in
čebele................................137
Pavle Deu: Apitol novi sistemski
akaricid proti varoi..................139
Josef Ulz: Izobraževanje čebelarjev na avstrijskem	Štajerskem .	.	.	140
dr. L. Stevanec, inž. G. Sinic: Tudi čebelarstvo bo prizadeto z gradnjo hidroelektrarn na Muri ....	143
IZ TUJIH ČEBELARSKIH ČASOPISOV prof. Edi Senegačnik: Presenečenja
z varoozo.............................145
M. Mencej, inž. F. Sivic: Raziskave gozdenega medenja v ZR Nemčiji 140 Dušan Medved: Topljenje medu .	.	148
Martin Mencej: Dnevi poljskih čebelarjev v Kielcih.....................1413
Tudi pomembni izumi v čebelarstvu imajo jubileje.................149
Med kot antibiotik....................149
IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Ivan Stemberger: Ohranimo zdrave
in odporne čebele.....................150
Albin Cunja: Nekateri problemi čebelarjenja v zgornji Rižanski dolini ...................................151
ZA MLADE ČEBELARJE mag. Milan Orožen Adamič: Preračunavanje kubitalnega indeksa s pomočjo mikroračunalnika .	.	.	152
JEZIKOVNI KOTIČEK Stane Mihelič: Ali so res potrebne
tujke?................................154
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA ZCD Murska Sobota: Evgen Kuštor
—	osemdesetletnik  .................155
OSMRTNICE BILTEN HP MEDEX mag. Andreja Orožen Adamič: Higiensko pridobivanje matičnega
mlečka................................. I
Draga Železnikar: Odkupne cene čebeljih pridelkov v letu 1986 ... III Draga Železnikar: Kreditiranje čebelarjev HP Medex v letu 1986 .	. IV
Slika na naslovni strani: Čebelarji
SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Št. 5	5.	maj	letnik	88
CONTENTS J. Mihelič: 25th Regular Annual
Assembly of ZCDS......................129
L. Kastelic: Beekeeper's occupations in May ..............................135
D. Medved: Bees and the dying of forests..............................137
P. Deu: Apitol — the new systematical acaricid against varroa .	139
J. Ulz: Educating of Beekeepers in
Styria................................140
L. Stevanec, G. Sinic: New power stations on the Mura river will have an impact on beekeeping too 143 FROM FOREIGN BEEKEEPING NEWSPAPERS
E. Senegačnik: Surprises with varroa 145 M. Mencej, F. Sivic: Researches of
forest honey flow in West Germany ................................146
D. Medved: Honey Melting ....	148
M. Mencej: The days of Polish
beekeepers in Kielci..................148
Also important discoveries in beekeeping have their jubilees .	.	149
Honey as antibiotic..................14!)
OUR BEEKEEPER’S EXPERIENCES
I. Stemberger: To keep sound and
strong bees.........................150
A. Cunja:	Certain	problems of
beekeeping in the Upper Valley
of Rižana ..........................151
FOR YOUNG BEEKEEPERS M. Orožen Adamič: Calculating cubital index by microcomputer .	.	152
LINGUAL CORNER
S. Mihelič: Are foreign words absolutely necessary? ..................151
FROM THE SOCIETY LIFE ZCD Murska Sobota: Evgen Kuštor
—	octogenarian....................155
OBITUARIES MEDEX BULLETIN A. Orožen Adamič: Hygienic getting
of royal jelly....................... 1
D. Železnikar: Bying of pieces of beekeeping products in 1988 ... Ill D. Železnikar: Crediting beekeepers of HP Medex in 1986	 IV
zgornje Rižanske doline na paši.
3FGS6
Gostje in delegati spremljajo delo skupščine
XXXV. REDNA LETNA SKUPŠČINA ZČDS
JANEZ MIHELIČ
Zveza čebelarskih društev Slovenije je imela svojo 35. redno letno skupščino v soboto, 29. marca 1986 v Ljubljani. Delegati čebelarskih organizacij iz vse Slovenije so napolnili dvorano do zadnjega kotička, tako kakor vsako leto. Predsednik ZCDS Andrej Petelin je v uvodni besedi pozdravil goste in predlagal, da skupščina prične s svojim delom. Od gostov so se skupščine udeležili glavni direktor hp Medexa Aleš Mižigoj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predstavnika Kmetijskega inštituta Slovenije Franc Goršič in Janez Pokljukar ter predstavnik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Delovno predsedstvo skupščine je tokrat vodil znani čebelarski delavec Tinta Venče. Po izvolitvi organov skupščine je na govorniški oder najprej stopil Matija Božič, predsednik komisije za odlikovanja pri ZCDS. Delegate je seznanil, da je IO ZCDS na svoji redni seji na predlog komisije sprejel sklep o odlikovanju 15 zaslužnih čebelarjev in ene čebelarske organizacije z najvišjim slovenskim čebelarskim odlikovanjem, redom Antona Janše I. stopnje. Se posebej je delegate seznanil, da je tokrat IO ZČDS
Bruno Krištof iz Maribora prejema odlikovanje A. J. I. stopnje
za njegovo požrtvovalno štiriletno delo odlikoval s tem visokim priznanjem predsednika ZCDS Andreja Petelina. Delegati so to sprejeli z burnim ploskanjem.
Odlikovanje Antona Janše I. stopnje so prejeli naslednji zaslužni člani: Andrej Batič, Franc Cerovšek, Franc Gradišar, Jože Grabrijan, Ivan Grajš, Albin Grm,
Nagrado P. P. Glavarja, ki je namenjena za strokovne, znanstvene in inovativne dosežke, je kot prvi nagrajenec prejel znani mizar in čebelar Ignac Grom z Vrhnike
Peter Hočevar, Bruno Krištof, Franc Levstek, Jurij Lep, Janez Mrak, Andrej Petelin, Jože Sušnik, Franc Slauer, Anton Šercer in čebelarska organizacija Zveza čebelarskih društev Murska Sobota.
Letos je bila prvič podeljena tudi nagrada Petra Pavla Glavarja, ki je namenjena predvsem za dosežke izrednega pomena na področju strokovnega, inovativnega in raziskovalnega dela v čebelarstvu ter za znanstvene dosežke, pomembne za razvoj čebelarstva. Prvi, ki je prejel to nagrado za svoje delo na področju inovacij v čebelarstvu, je Ignac Grom z Vrhnike. Njegove zasluge pri izpopolnjevanju AZ panja je delegatom v obrazložitvi opisal predsednik sklada P. P. Glavarja Dušan Švara.
Nagrajenec se je zahvalil za nagrado, ki mu pomeni izredno priznanje za njegovo dolgoletno delo v korist slovenskega čebelarstva.
Skupščina je nato nadaljevala z delom. Najprej je predsednik Andrej Petelin prebral svoje poročilo, ki je bilo dodatek k poročilu o delu ZCDS v preteklem letu, ki so ga delegati prejeli v gradivu.
V	poročilu je kritično nakazal probleme, ki trenutno tarejo slovensko čebelarstvo, in nakazal rešitve za pereče probleme, ki jih bo moralo reševati celotno slovensko čebelarstvo.
POROČILO PREDSEDNIKA ANDREJA PETELINA
Predsednik ZČDS Andrej Petelin je v svojem poročilu kritično obravnaval stanje čebelarstva pri nas
Na 35. redni letni skupščini bodo delegati ocenili naše delo in dali tudi smernice za naprej. To je še toliko bolj pomembno, ker se zaključujeta dve mandatni obdobji in prehajamo na štiriletno mandatno dobo. Žgoča vprašanja čebelarstva ostajajo iz leta v leto enaka, le da se ponekod še bolj zaostrujejo. Poznavalci trdijo, da je bila lanska izredno slaba letina ena najslabših letin v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih. Poleg tega doživljamo vedno večje udarce varooze in drugih bolezni, predvsem hude gnilobe čebelje zalege, kar ob neugodnem gospodarskem stanju v čebelarstvu še poslabšuje razmere.
V	zadnjem letu so se občutno poslabšali gospodarski pogoji za čebelarjenje. Ker ne gre več samo za ljubiteljsko dejavnost, ko gospodarski račun ni vedno tako pereč, kot je pri tržnem pridelovanju, se samo po sebi postavlja vprašanje,
ali pridelovanje čebeljih pridelkov daje primeren dohodek. Podobno velja tudi za druge kmetijske panoge, ki jih pestijo iste težave kot čebelarstvo. Za kaj gre? Cene
repromateriala in opreme skokovito naraščajo, medtem ko odkupne cene čebeljih pridelkov močno zaostajajo.
Navajam nekaj cen:
	1980	1986	Dražje
AZ panj na 10 satov	1.750—	18.500—	10,6-krat
satnica	18—	295—	16,4-krat
sladkor	16,20	205—	12,7-krat
plinsko olje	9,80	131—	13,3-krat
odkupna cena medu	60—	360—	G-krat
maloprodajna cena medu	120—	1.000— do 1.200—	8,3-krat do 10-krat
Gornji podatki kažejo na razmerja med cenami. K temu je potrebno pridati še večje stroške in več dela pri zdravljenju čebel, še posebej pri zatiranju varooze. Kljub takemu stanju nismo opazili večjega opuščanja čebelarjenja. Čebelarji na vse mogoče načine iščejo tako imenovane notranje rezerve. Vsi računamo, da se bo divjanje cen počasi le umirilo. Seveda bo preteklo še precej časa, preden bomo odstranili nesorazmerja med cenami.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kaj storiti. Brez dvoma je tudi od nas marsikaj odvisno. Pravila igre v gospodarstvu veljajo za vse enako. Tržno gospodarstvo je lahko spodbuda za večjo in gospodarnejšo pridelavo ali pa tudi ne. Cene čebeljih pridelkov, repromateriala in opreme se oblikujejo po tržnih zakonitostih. Toda, zakaj odkupne cene močno zaostajajo za cenami čebelarskih potrebščin? Prav gotovo so prodajne cene pridelkov odvisne od kupne moči prebivalstva, ki je iz leta v leto manjša. Zaradi visokih cen je nevarnost zmanjšanja pro daje in seveda s tem tudi pridelave. Čeprav dohodkovni odnosi, ki pa jih danes v čebelarstvu še ni, ne morejo rešiti vseh nakopičenih problemov, le dajo stvarnej-šo podobo razmer na tržišču. Očitajo nam da je razlika med odkupno in prodajno ceno prevelika, na drugi strani pa ugovarjajo načinu zapiranja tržišča, izsiljevanju pri maržah, visokih obrestih in dražjega poslovanja sploh.
Posebno vprašanje je tudi zunanje trgovinsko poslovanje. Na trgu verjstno dosegamo za naš kakovostni med prenizke cene. Po drugi strani pa zaradi kompenzacijskih poslov s klirinškega območja brezobzirno uživamo manj kakovostni med. Pri takšnem poslovanju limajo dobiček posredniki ki pa ničesar ne vlagajo in celo uničujejo čebelarstvo.
Podobno je stanju pred leti, ko so v. nerealnimi cenami južnega sadja zavira-
li domačo pridelavo sadja. Uvozne trgovske organizacije bi morale od uvoženega medu oddvajati prispevke za pospeševanje čebelarstva. Kakovostni domači med bi morali zaščititi z zaščitno znamko, podobno, kot je le-ta uvedena za slovenska vina. Potrošniki bi se sami odločali za tiste čebelje pridelke, ki jim zagotavljajo ustrezno kakovostno in zdravo živilo. Podobno urejajo tržišče v sosednjih deželah.
Ustreznejši dohodek čebelarjev-tržnih pridelovalcev bi morali iskati predvsem v dohodkovnih odnosih. Le-ti v čebelarstvu ne obstajajo. Čebelarske delovne organizacije poslujejo večji del le na kupoprodajnih odnosih. Po zaključnem računu dobijo pogodbeni čebelarji le simbolični znesek.
Ce bomo hoteli čebelariti gospodarneje, bomo morali predvsem povečevati pridelek po panju. To še posebej velja za prevoznike. Nekateri čebelarji zatrjujejo, da morajo za kritje stroškov, brez vloženega osebnega dela, pridelati najmanj 30 kg po panju. Ne morejo si dovoliti nepremišljenega prevoza čebel na večkrat zelo nezanesljive paše. Zato je še kako potrebna učinkovita opazovalna ter prognostična služba ter izdelava pašnega katastra. Odveč je omenjati vzrejo močnih in zdravih čebeljih družin.
O težkem gospodarskem položaju je ZCDS opozorila RKKGP. Odgovorili so, naj cene uredimo znotraj samega čebelarstva, saj se družba ne vmešava v cene. Ce pa se položaj ne bo popravil, bo nujno potrebno družbeno posredovanje, na primer za regresiranje sladkorja in za nekatere pospeševalne akcije.
Kljub temu pa med mladimi narašča zanimanje za čebelarjenje. Manj je zanimanja za praktično čebelarjenje, ker so za začetek potrebna velika sredstva, na primer: če danes stane desetsatni A2 panj okoli 20.000 din, naseljen pa kar okoli 35.000 din, je cena delovnega me-
sta za 200 panjev s prevoznimi sredstvi preko 10 milijonov dinarjev.
Za čebelarstvo je razen redkih izjem več razumevanja pri družbenopolitičnih skupnostih. Večletna prizadevanja v tej smeri so že dala prve rezultate pri pospeševanju čebelarstva. Z dobrimi letnimi in srednjeročnimi načrti dobivajo naša društva sredstva tudi iz občinskih skladov. Sredstva so namenjena predvsem izobraževanju, zdravstveni zaščiti in regresiranju kakovostnih matic. Kjer tega še niso uspeli urediti, so vzroki v premajhni aktivnosti naših organizacij, ki se odraža v neizdelanih programih, ali pa v nerazumevanju pristojnih občinskih organov. Nekateri menijo, da čebelarstvo ni kmetijska panoga, ker ni vezano na obdelavo zemlje.
Bodočnost slovenskega čebelarstva je v skupnih programih pridelovanja kmetijskih pridelkov, kot jih vsebujejo načrti družbenopolitičnih skupnosti, to je občin in republike. Nosilec kmetijskih programov so zadružne organizacije. 2e pred leti so bili v izvršnem odboru in tudi na našem občnem zboru mnenja, naj se v navedene načrte vključijo tudi čebelarske organizacije. Čebelarji, predvsem tržni pridelovalci, naj bi bili kot kmetje vključeni v zadružne organizacije na podlagi dolgoročnih pogodb o tržnem pridelovanju. Pri pospeševanju čebelarstva naj bi bili deležni tudi ugodnosti iz interventnih skladov. Poleg tega bi se sredstva združevala tudi v okviru živinorejske poslovne skupnosti s prispevki zadružnih organizacij in Medexa.
Za uresničitev navedene pobude so že predlanskim začeli z akcijo samoupravnega povezovanja zadružnih organizacij in Medexa za delitev dela. Zadružne organizacije naj bi prevzele pospeševanje čebelarstva in prevzem čebeljih pridelkov, Medex pa bi kot specializirana trgovska in predelovalna organizacija opravljal zahtevno delo na predelavi oziroma plemenitenju čebeljih pridelkov ter prodajo na domačem in tujem tržišču. Zal pa za skupni nastop ni dovolj razumevanja pri Medexu, ki želi zadržati vse pogodbene čebelarje, zadružne organizacije pa naj bi se ukvarjale s preostalimi manjšimi čebelarji. Pri Medexu menijo, da so svoja sredstva vlagali v čebelarstvo in zato ne morejo pristati na tako delitev dela.
Današnja skupščina naj bi ponovno ocenila in se opredelila o tem, ali naj velika večina tržnih pridelovalcev, razen nekaj desetin delavcev na domu in kmetijskih zavarovancev, tudi v prihodnje ostane
brez slehernih samoupravnih pravic, ki jih, kot vemo, pogodbeni čebelarji niso deležni. S čistejšimi samoupravnimi odnosi pri ustvarjanju in delitvi dohodka bi čebelarji prevzemali tudi večjo odgovornost pri skupnih naporih za večjo pridelavo čebeljih pridelkov. Pri odločanju ne bi bili prikrajšani lin se za nekaj dinarjev več ne bi prodajali »padalcem«, ki ničesar ne vlagajo, ampak med samo odkupujejo. Z neposredno povezavo s kmetijstvom bi bili tudi uspešnejši pri zaščiti okolja. Tudi pri preprečevanju škode v čebelarstvu zaradi škropljenja s strupenimi sredstvi za zaščito rastlin bi bilo več uspeha. Uspešnejši bi bili tudi v skupnem nastopu pri velikih posegih v naravo, npr. pri gradnji hidroelektrarne na Muri in podobno. Čebelarji v Pomurju so ob načrtih za Muro zelo vznemirjeni, ker bi jim bila odvzeta paša na akaciji. Pri takih zadevah se ne moremo zavzemati za črno in belo. Nadaljnji razvoj naše družbe zahteva več elektrike, toda vsestransko je treba oceniti vse posledice, saj je tudi hrana energija, potrebna za učinkovito delo človeških rok.
2e v poročilu je bilo omenjeno, da dobiva čebelarstvo v republiki polno podporo. V prihodnje je zagotovljena taka pomoč, in to predvsem pri selekcijskem, pospeševalnem in izobraževalnem delu. O teh vprašanjih pa bodo poročali oziroma razpravljali tudi drugi tovariši. Menim, da je skoraj odveč znova poudarjati pomen selekcijskega dela. Zamudili smo že precej, vendar še ni prepozno. Ce bomo složno nadaljevali začeto delo, bo tudi naš center pod Rožnikom opravičil svoj namen, čeprav vidnih rezultatov ne moremo pričakovati čez noč. Naša dolžnost je, da podpremo mlade strokovnjake in in da se premaknemo tudi na področju selekcije.
Zdravstvena zaščita čebel bo tudi vnaprej naša prednostna naloga. Doslej smo bolezni kolikor toliko držali na vajetih, vendar nam stvari ponekod uhajajo iz rok.
V	našo korist bo, če bomo po strokovnih navodilih opravljali zdravstveno zaščito vestno in odgovorno. V prihodnje obdobje vstopamo tudi z večjim optimizmom, ker se bo v naše delovanje vključila tudi veterinarska služba, vključno z VTOZD za veterinarstvo biotehniške fakultete.
Naše organizacije so že doslej posvečale veliko pozornosti strokovnemu izobraževanju. V prihodnje bo to potrebno še bolj. Tega se zaveda tudi ZCDS. IO je ocenil dosedanja prizadevanja v tej smeri in se odločil, da letno poslovanje prenese na zimski čas. Morda bi bilo to po-
svetovanje od časa do časa tudi izven Ljubljane. Razstava pa naj bi zaradi propagandnih razlogov še ostala v okviru gospodarskega razstavišča. Ne smemo zamuditi priložnosti, da širšo javnost nazorno seznanimo s čebelarstvom.
Na najboljši poti smo, da bomo v prihodnjih letih posodobili naše izobraževalno delo. Predavatelji se nam z leti osipajo, mlajših kadrov, ki bi zapolnili vedno večjo vrzel, ni dovolj. 2e večkrat je bila izražena želja, naj bi ZČDS pomagala mlajšim predavateljem. Z republiškim centrom za pospeševanje kmetijstva pri ZZS se dogovarjamo za uporabo videorekorderjev, ki jih imajo kmetijski pospeševalci že 20. Nahajajo se pri območnih kmetijskih 7avodih in večjih kmetijskih organizacijah. Center je pripravljen tudi sofinancirati nakup. Lahko bi uporabili tudi filmsko kamero, s katero bi posneli čebelarske filme. Odpira se nam tudi možnost, da bi letos z vsemi doslej razpoložljivimi kasetami lahko opremili vsaj 7 centrov. To nam bo uspelo s skupnimi sredstvi centra za pospeševanje kmetijstva in našega tiskovnega sklada.
Posebno skrb bomo tudi v prihodnje posvečali čebelarskemu naraščaju. Prizadevali si bomo, da bodo povsod, kjer delujejo, krožki postali del šolskega programa. S krožki moramo prodreti izven osnovnih šol v razne stopnje usmerjenega izobraževanja do fakultet. Pri naši zvezi že deluje študentski krožek, ki povezuje študente z različnih fakultet. To bodo bodoči strokovnjaki in tudi predavatelji.
Na najslabšem smo pri poklicnem izobraževanju. Poklicni čebelar ne more dobiti čebelarskega znanja v kmetijski šoli. Prepričani smo, da bo v usmerjenem izobraževanju možnost poklicnega izobraževanja čebelarjev. Možno bi bilo organizirati takšno izobraževanje pri grmski kmetijski šoli.
V	prihodnjem obdobju bo imel pri izobraževanju in tudi pri organizacijskem povezovanju veliko vlogo Slovenski čebelar. Posebno pozornost bomo morali posvetiti vsebinski zasnovi in pridobili tudi nove sodelavce. Zanimive so r.cvosli iz sveta in drugih čebelarskih listov v Jugoslaviji. Po zaslugi naših društev in družin smo prebrodili tudi vse finančne težave, ki jih prinaša inflacija. Želeli bi sicer, da v prihodnjih letih stroški tiskanja ne bi tako skokovito naraščali in da ne bi bilo potrebno več v visokih odstotkih dvigati članarine. Vendar še ni kakšnih posebnih izgledov, da bi bilo dviganje cen zaustavljeno.
Popis čebelarstev gre proti koncu. Ne moremo se sprijazniti s počasnostjo nekaterih društev, ki popisa še niso opravila oziroma nam niso poslala popisnic. Popis je izredno pomemben tako za učinkovito zdravstveno zaščito čebel kot za izdelavo pašnega katastra. S pomočjo dopisnic smo dobili tudi pregled nad številom čebelarstev in panjev.
Tudi letos smo bili prisiljeni povečati članarino, ki je prvenstveno namenjena za izdajanje Slovenskega čebelarja in delovanje tajništva. Ponovno smo se zavzeli za to, da je članstvo pogojeno tudi s prejemanjem revije. Urejeno je tudi članstvo družinskih članov. Vse priznanje gre večini naših organizacij, ki so uspele zadržati približno enako število članov v primerjavi z lanskim letom. Izstopi iz društva so bili večinoma zaradi prenehanja čebelarjenja, starosti in podobno. Le v nekaterih organizacijah ja osip večji zaradi povišane članarine.
Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi opravili v korist slovenskega čebelarstva veliko delo in se v letošnjem letu že pripravljali na slovesnosti ob devetdesetletnici delovanja čebelarske organizacije in Slovenskega čebelarja, ki bo leta 1987.
V	imenu nadzornega odbora je poročal Franc Grajzer. Pohvalil je delo zveze in predlagal skupščini, naj potrdi zaključni račun za leto 1985 in sprejme finančni načrt za leto 1986, ki so ju delegati prejeli v pisni obliki. Nito so sledila poročila članov komisij zveze. Prvi je poročal mag. Franc Javornik o delu komisije za čebelje bolezni, nato so sledila poročila ostalih komisij.
Franc Grajzer je poročal v imenu nadzornega odbora
Slediila je razprava o poročilih, v kateri je sodelovalo veliko delegatov. Predstavnik čebelarske organizacije iz Celja Franc Kolenc je predlagal, naj se ponovno izda knjižica o boleznih čebel, prav tako pa je opozoril, da bi morale tovarne, ki izdelujejo zaščitna sredstva za rastline, le-te pakirati za vrtičkarje v manjšo embalažo, ker prihaja zaradi tega v uporabi do pretiravanja. Predlagal je tudi, naj ZČDS posreduje pri pristojnih organih, da bodo prevozni čebelnjaki registrirani kot kmetijska vozila, obenem pa je zahteval, da zveza reši problem zaščite slovenskega medu z zaščitno znamko.
Delegat iz Ljutomera je prisotne seznanil z močnim pojavom hude gnilobe čebelje zalege v njihovi občini in velikimi izgubami čebeljih družin zaradi varo-oze. Problem je, ker v občini nimajo dovolj sredstev za odškodnine in zatiranje. Delegat iz Ptuja je poročal, da nameravajo zgraditi društveni čebelnjak, vendar imajo težave zaradi lokacije. Podobne težave kot v Ljutomeru imajo tudi v Brdih. Čeprav imajo hudo gnilobo čebelje zalege, veterinarska služba ne ukrepa, zato se ne čudijo, da se ta bolezen tako širi.
V	razpravo se je vključil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih. Poudaril je, da se mora čebelar-
gov hitrejši razvoj, predvsem primarne predelave čebeljih pridelkov.
Srečko Lamut iz Mozirja je z izredno kritičnostjo razpravljal o politiki odkupnih cen čebeljih pridelkov v Sloveniji. Pri tem je predvsem izpostavil delovno organizacijo Hp Medex, svoje trditve pa je podkrepil z indeksi rasti odkupnih in prodajnih cen čebeljih pridelkov in repromateriala v zadnjih šestih letih. Po njegovem mnenju, njegove trditve pa so delegati podprli s ploskanjem, so se razmerja med cenami spreminjala vedno bolj v škodo čebelarjev proizvajalcev čebeljih pridelkov.
Direktor Hp Medex dipl. oec. Aleš Mižigoj je nato v svojem govoru delegatom pojasnil, da so izračuni, ki so jih opravili v Medexu, pokazali, da stanje ni tako slabo in da so razmerja indeksov manjša.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih je predlagal čebelarjem nove načine povezovanja s kmetijstvom
sko gospodarstvo pričeti vključevati v kmetijstvo, ker bo le tako lahko deležno vseh ugodnosti, ki jih družba nudi za razvoj kmetijstva. V nasprotnem primeru pa bo čebelarstvo ostalo izven planov razvoja kmetijstva, kar bo zaviralo nje-
Glavni direktor HP Medexa Aleš Mižigoj je sodeloval v razpravi o ekonomskem položaju čebelarstva
Pri Medexu so za izračune uporabili že popravke odkupnih cen, ki so jih samoupravni organi sprejeli 27. 4. 1986. Kot vzrok za povečanje razlik med odkupnimi in maloprodajnimi cenami pa je navedel predvsem visoke obresti, ki znatno bremenijo poslovanje delovne organizacije. Čebelarjem pa kljub temu nudijo posojila s 30 odstotnimi obrestmi.
Delegati so menli, da bi kvaliteten slovenski med kljub temu moral imeti višjo odkupno ceno.
Nato je skupščina sprejela zaključni račun ZCDS za leto 1985 in finančni načrt ter program dela za leto 198G. Delegati so sprejeli tudi sklep, da morajo samoupravni organi ZCDS pri pristojnih organih
zahtevati, da se čebelarstvo vključi v kmetijstvo kot enakovredna kmetijska panoga in da se samoupravno organizira tako, kot so organizirane vse ostale veje kmetijstva.
Sprejete so bile tudi spremembe pravil ZCDS, na osnovi katerih je skupšči-
na ZCDS podaljšala mandat vsem organom zveze za naslednji dve leti. Predsednik Andrej Petelin je nato delegatom zaželel bolj medeno leto, kakor je bilo preteklo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
LOJZE KASTELIC
Če je mesec april za čebelarja mesec upanja, je maj že lahko mesec prvih pridelovalnih rezultatov. Ko za-cvete sadno drevje in prekrije travnike rumena preproga regreta, je čas, da namestimo osmukače in začnemo s pridelovanjem cvetnega prahu osmukan-ca. V maju pa se zvrsti tudi že nekaj glavnih paš: oljna repica, akacija, žajbelj, včasih pa tudi že gozd, ki nam napolni satovje v panjih z rdečkastim medom smrekove lekanije.
Namenoma nismo omenili rojev, ki so bili včasih poleg medu glavni čebelarski »pridelek«. To pa zato, ker zahteva sodobno čebelarjenje preprečevanje oz. krotenje roja do popašne dobe, in sicer še cel mesec maj. Najuspešneje krotimo rojenje z neprekinjeno zaposlitvijo. Čebele pozabijo na rojenje, če so polno zaposlene z nego zalege, gradnjo satovja, nabiranjem medu pa tudi s pridelovanjem drugih čebeljih pridelkov.
Poleg dodajanja satnic v izgradnjo, kar smo sicer začeli že aprila in ga moramo nadaljevati še maja, moramo v tem mesecu skrbeti za postopno širjenje delovnega prostora. Če nočemo rojenja, morajo imeti čebele vedno na voljo dovolj satovja, se pravi dovolj celic za zalego in nanašanje ter premeščanje medičine in cvetnega prahu. Ko jim v plodišču panja zmanjka prostora, moramo odpreti medišče, kar moramo po vsej verjetnosti storiti že aprila. Maja pa moramo v ta namen začeti s prestavljanjem, tj. s preme-
ščanjem odvečnih zaleženih oz. zanesenih satov iz plodišča v medišče.
Prestavljanje je najpomembnejše, a tudi izredno zahtevno pomladno opravilo. Poleg učinkovitega preprečevanja rojenja, dosežemo s prestavljanjem kar naj večji razvoj čebelje družine, kar je predpogoj za stopnjevano pridelovalno učinkovitost. Brez prestavljanja si zlasti pri Žnidaršičevih panjih skoraj ne moremo zamisliti ustreznega širjenja delovnega prostora, nekateri pa priporočajo prestavljanje tudi pri nakladnih panjih, čeprav pri teh panjih širimo delovni prostor načelno le z dodajanjem naklad ali polnaklad.
Kot rečeno, prestavljanje je dokaj zahtevno čebelarsko opravilo. V njem se skrivajo nevarnosti, ki jih čebelar ne sme spregledati. Prestavljati ne smemo prezgodaj, ko čebele še niso dovolj razvite, da bi pokrivale okence tako v plodišču kakor tudi v medišču. Prav tako ne smemo prestavljati v obdobjih hladnega vremena, ki povzroča čebelam velike težave pri ogrevanju odvečnega prostora. Če so te težave le prevelike, se čebele stisnejo v prostor, ki ga še lahko ogrevajo, ostalo pa prepustijo smrtonosni ohladitvi.
Najbolje bo, da se odločimo za postopno prestavljanje, največ dva sata zalege naenkrat in z njima morda še kak medno-obnožinski sat. Če pa je prostorska stiska v panju še prevelika, postopek zopet kmalu ponovimo. Prestavljamo le sate z zaprto zalego in to ne povsem zaležene. Najboljši so ta-
ki, ki so pol zalezeni, pol pa zaneseni z medom oz. obnožino. Skratka, pri prestavljanju gledamo na to, da tudi v medišču, kamor prestavljamo, nekako zaokrožimo prostor okrog zalege, da bi ga čebele lažje obsedale in grele.
Glede toplote, ki je za nego zalege nenadomestljiva, moramo biti zlasti previdni, če združujemo prestavljanje z dodajanjem satnic, kar je sicer priporočljivo. V plodišču, odkoder smo vzeli sate za prestavljanje, vstavimo namesto satov satnice v graditev. Kot rečeno, to lahko storimo brez škode le v obdobju toplega vremena. V vsakem primeru pa moramo po prestavljanju panj zopet toplo odeti.
Prestavljati tudi ne smemo prepozno! Ko se družina že začne pripravljati na roj — čebelarji pravimo, da sede na roj — je za prestavljanje in vsako drugo širjenje prostora že prepozno.
V	takem primeru je bolje, da se odločimo za narejanje rojev, posebno še, če smo tako narejanje za to leto tudi načrtovali. Včasih je bilo narejanje rojev v maju splošno v navadi, danes pa ga priporočajo le v krajih, kjer nastopi glavna paša šele poleti. Kljub temu ima narejanje rojev v maju tudi danes še kar precej zagovornikov, ne glede na začetek glavne paše. Pri tem
Mlado satje je pogoj za uspešno čebelarjenje
seveda poudarjajo, da z nar e j an jem ne smemo preveč osiromašiti osnovnih družin!
Če se torej odločimo za narejanje rojev že zdaj, je najbolje, da se odločimo za narejanje sestavljancev. Dvema ali trem osnovnim družinam odvzamemo po sat ali dva zalege. Na ta način dobimo 4 do 6 satov zalege, katerim pridružimo še sat s pokritim ma-tičnikom, ki ga bomo zanesljivo dobili pri družini, ki že sedi na roju. V nasprotnem primeru lahko matičnik vcepimo na sat z zalego ali pa narejencu dodamo mlado matico. V skrajnem primeru lahko takemu narejencu pustimo, da si iz zalege sam naredi matico.
To je seveda le en način narejanja rojev, ki je podrobneje opisan zato, ker je za ta čas najprikladnejši. Sicer pa se lahko vsak sam odloči, kako in kdaj bo delal roje, saj je tovrstnih napotkov v čebelarski literaturi na pretek. Pri vsakem narejanju rojev pa moramo upoštevati še naslednje:
— rojev z manj kot pet satov zalege oz. z ustreznim številom čebel ni vredno narejati;
— narejencem z zalego moramo iz drugih satov dosuti čimveč mladih čebel, da jih bo dovolj za nego zalege;
— narejenec v bližini osnovnih panjev ostane brez pašnih čebel, zato mu pustimo dovolj hrane, za prve dni pa mu nalijmo v sat 2 do 3 del vode;
— narejence začnemo dražilno krmiti takoj, ko matica začne z zalega-njem.
Kot vidimo, so domala vsa opravila v maju usmerjena v preprečevanje rojenja in hkrati v krepitev družin do čimvečje pridelovalne moči. Vendar, če smo s temi opravili zamudili in se nam družine že vsedajo na roj, se pravi, da imajo že zaležene ali celo pokrite matičnike, je bolje, da jih pustimo izrojiti, kot pa da jim podiramo že zaležene matičnike, kar lahko storimo le v skrajnem primeru.
Vlaganje v čimvečjo pridelovalno moč družine se nam večkratno obrestuje ob nastopu paše: družina s 60.000 čebelami, kolikor jih ima dobro razvita družina v Žnidaršiču, nam bo dala 4- do 5-krat več medu kot pa družina s 30.000 osebki. Vendar moramo nekaj dni pred nastopom paše in med samo pašo omejiti zaleganje, sicer bodo čebele preveč zaposlene z zalego in po paši bomo imeli v panjih namesto medu množico čebel brez pravega haska. To velja zlasti za nakladne panje, pri katerih je zato nujna matična rešetka, čeprav standardno ni predvidena.
Nekako v sredino maja sovpada tudi začetek pridelovanja matičnega mlečka, katerega pa je priporočljivo odložiti na čas po prvi glavni paši.
UMIRANJE GOZDOV IN ČEBELE
DUŠAN MEDVED
Na lanskem jesenskem posvetovanju čebelarjev v Ljubljani nam je inž. Lipič prikazal izumiranje gozdov v Evropi pa tudi pri nas. Pokazal je še zanimive diapozitive, ki so nam nazorno prikazali, kako je obolenje gozdov napredovalo.
Predavanje samo, posebno še grozljive slike z v zrak štrlečimi suhimi debli, nas je pretreslo in nas postavilo na trdna tla. Mnogi so do takrat razmišljali približno takole: »Ja, pravijo, da gozdovi umirajo, vendar se to dogaja daleč od nas in še mnogo vode bo preteklo preden pride ta nadloga k nam.« Predavatelj pa nas je soočil z resnico, ki je drugačna, predvsem pa bolj bridka. Torej opustošenje gozdov ni tako daleč od nas, saj je tudi naš gozd že močno napaden.
To spoznanje mi ni dalo miru.
Začel sem se zanimati za nove podatke. Tako so mi čebelarji prizadetih nemških področij pravili, da se pri njih v pretežno hojevih in smrekovih gozdovih resno zmanjšuje gozdna paša.
Čebelarji, ki hočejo čebelariti še naprej, morajo bodisi iskati nova pasišča ali pa se zadovoljiti z zmanjšanimi pri-nosi medu. Zaradi tega so precej vznemirjeni, posebej še zato, ker so bili popolnoma nepripravljeni. Zmedo pa je povzročila tudi narava sama. Po besedah čebelarjev s prizadetih območij hojevi gozdovi v času odmiranja še posebno dobro medijo, zato čebelarji ne verjamejo opozorilom. Toda debeli konec kmalu pride, drevesa se prično sušiti, suho drevo pa »-muhi« ne da kruha.
Kot smo slišali od inž. Lipiča, ponovno pogozdovanje ni tako enostavno. Zemljo na novonastalih posekah je treba najprej približno 10 let zdraviti
—	zmanjševati kislost tal — da se nato sadike hoje ponovno primejo in rastejo. Realno lahko ocenimo izpad paše za dve generaciji.
Revija »Wir über uns«, ki občasno izhaja v Hamburgu, navaja novejše podatke o stanju obolelosti gozdov v ZR Nemčiji, ki jih navajam:
Vrsta drevja	Površine v ZRN (v ha)	%> obole- losti
smreka	2,951.000	41
bor	1,464.000	43
bukva	1,250.000	26
hoja	176.000	76
druge vrste	1,565.000	16
Sestoji hoje zavzemajo sicer manjše površine, vendar so bili skupaj s smreko med najpomembnejšimi viri pri-
dobivanja medu. Pri tako visoki stopnji obolelosti drevja lahko razumemo čebelarje, ki pravijo, da hoja zanje ne pomeni nič več, saj od nje ne bodo imeli nobene koristi več. Če bodo prizadevni v obnovi, bodo novi gozdovi medili njihovim vnukom.
Ker so slutili, da je onesnaženost zraka glavni povzročitelj odmiranja so oblasti ugotovile obseg emisije in prišle do naslednjih ugotovitev:
Viri onesnaževanja v ZR Nemčiji	Žveplov dioksid (v 1000 ton)	Dušikovi oksidi (v 1000 ton)	Ogljikov monoksid (v 1000 ton)
termoelektrarne in toplarne	2060	940	30
industrija	1024	580	1360
gospodinjstva in obrt	310	140	1700
promet	75	1340	6200
To so velike količine in ni čudno, če gozdovi odmirajo. Državljani so postajali vse glasnejši in zahtevali so učinkovite ukrepe. Država je najela skupino najpomembnejših strokovnjakov, ki so ugotovili, da je potrebno ukrepati hitro in učinkovito, sicer bomo kmalu po letu 2000 gozdove poznali le še na slikah. Nujno je zmanjšati vsakodnevno onesnaževanje ozračja, kajti vse drugo — gnojenje, po-apnevanje tal itd. — je brez pomena. Programi saniranja, ki pa zahtevajo velika sredstva, so narejeni. Menijo, da lahko ta preskrbi le nova tehnologija, ki bo hkrati skrbela za čisto okolje in dvignila produktivnost dela. Zgrajena je že nova industrija, ki dosega skoraj 100-odstotno filtriranje izpušnih plinov. Vprašali se boste, kakšen pomen ima navajanje podatkov za Nemčijo, bolje bi bilo, če bi prikazali stanje v Sloveniji. Zal tega ne morem storiti, ker ne razpolagamo s popolnimi podatki.
Potek umiranja gozdov v ZR Nemčiji in vsa problematika, ki pri tem nastaja, pa nam le pokaže, kaj nas še vse čaka in kako naj ukrepamo, da ne bomo nepoučeni in nepripravljeni.
Znano nam je, da je obolelost gozdov v Sloveniji precejšnja. Kot slišimo, pa za zmanjšanje emisije škodljivih plinov nimamo dovolj sredstev, zato smo čebelarji lahko upravičeno zaskrbljeni. Če ne bo gozdne paše, ne vem, kako se bo čebelarstvo v teh krajih lahko obdržalo. Prišel je torej čas, da čebelarji povzdignemo glas v obrambo okolja, ki takšno, kot je, predstavlja osnovo našega življenja in čebelarjenja.
Odmiranje gozdov se bo postopno širilo tudi proti jugu, zato bo tudi tam na voljo vse manj paše. Seveda ni realno pričakovati, da bodo odprtih rok sprejemali še druge.
Pomemben dosežek bi že bil, če bi naredili pregled obolelih gozdov in ugotovili onesnaževalce zraka. Sredstva se bodo morala najti, saj odmiranje gozdov preti tudi drugim okoljem. Zveza čebelarskih društev se bo, hočeš nočeš, morala vse bolj ukvarjati s to zadevo in dajati pobude merodajnim organom, čebelarji pa jo moramo pri tem aktivno podpirati. Zavedati se moramo, da je odmiranje gozdov bridka resnica, ki ji moramo resno pogledati v oči.
APITOL” NOVI SISTEMSKI AKARICID PROTI VAROOZI
Preparat K 79, katerega se vsi spominjamo izpred nekaj let, je bil prvi poskus najti takšno zdravilo proti varoi, ki bi delovalo sistemsko, to je takšno zdravilo, ki bi preko hemolimfe (krvi) v čebeli delovalo na parazita varoo. To bi vsekakor bil velik korak v smeri lažjega in uspešnejšega zdravljenja varooze, če ne bi moral proizvajalec zaradi nevarnih vzporednih pojavov pri zdravljenju čebel že takoj na začetku prenehati s proizvodnjo tega zdravila. Ostala zdravila, kot vemo, delujejo kontaktno na parazita, njihova aplikacija pa zahteva več ali manj napornega, pogosto tudi zdravju škodljivega dela. Vendar, kot smo rekli, K 79 je bil začetek v iskanju novega in uspešnejšega in CIBA GEIGY je v nadaljevanju raziskav v tej smeri raziskovala 12 aktivnih substanc, ki so kazale izredne akaricidne sposobnosti, od katerih je bila končno izbrana aktivna substanca pod šifro CGA 50439, ki je dala v vseh pogledih najboljše rezultate.
Ta aktivna substanca je po svoji kemijski strukturi tiazolin, točen kemijski naziv pa je 2—2’, 4’dimetil-fenilamino-3-metil-4-tiazolin.
Temu je sledilo dolgotrajno raziskovanje 8 različnih oblik te aktivne substance, specifično formulirane za uporabo pri čebelah. V prvi polovici 1983 so bile te formulacije dane v raziskovanje tudi ži-vinorejsko-higienskemu inštitutu v Erei-burgu v ZR Nemčiji, kasneje pa tudi še univerzitetnim inštitutom v Oberurslu, Bologni in Atenah. Po teh raziskavah so se kot najbolj primerne pokazale vodotopne formulacije v prahu in granulatu. V obeh formulacijah je bila koncentracija aktivne materije 17,5 odstotkov.
Toda najtežji in najvažnejši korak so dosegli v trenutku, ko je firmi CIBA GEIGY uspelo iz te bazične aktivne materije napraviti sol te baze v obliki hidro-klorida in s tem največjo možno čistost produkta. To je omogočilo praktično uporabo v čebelarstvu. Ta produkt, pod šifro CGA 192 357, se odlikuje po tem, da se v vodi pa tudi v vodni raztopini sladkorja lahko topi. Sicer pa je sladkor tudi osnovni nosilec tega produkta in zdravila proti varoozi, pod imenom APITOLR. Razumljivo je, da zaradi tega ta preparat čebelam ni tuj, še več, pravzaprav draži čebele, da ga jemljejo.
V	tem trenutku lahko izbiramo med dvema načinoma uporabe preparata
APITOL R. En način je takoime-novana topikalna aplikacija, to je, da se z vodno raztopino apitola s posebno škropilno pripravico poškropi del čebel, škropljenje pa moramo ponoviti še dvakrat s časovnim presledkom po 7 dni. Zaradi refleksa medsebojnega čiščenja se zdravilo kasneje med čebelami porazdeli enakomerno.
Drug način zdravljenja pa je, da se zdravilo enostavno primeša sladkorni raztopini ali pogači ob dražilnem krmljenju. To je vsekakor najbolj praktičen način, kakršnega želijo čebelarji že od vsega začetka borbe proti varoozi.
Za zdravljenje ene družine je potrebno 2 g preparata APITOLR. Za manjše čebelarje je predvideno posebno pakiranje po 6 x 2 g, to je za zdravljenje 6 družin. Za večje čebelarje pa je predvidena oprema 10 X 10 g, to je za 50 družin.
Neškodljivost je preverjena po najstrožjih mednarodnih merilih, kakršne danes zahtevajo v svetu, preden se novo zdravilo pojavi v praksi. Tako je v zvezi z ostanki zdravila v medu mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) predpisala tolerančno mejo 0,01 ppm, kar pa se ob pravilni uporabi tega zdravila praktično ne pojavi. To so pokazale dosedanje raziskave v svetovnem obsegu. To pomeni, da sta gotovost in neškodljivost popolnoma zagotovljeni.
Pozitivni rezultati vseh številnih preverjanj in raziskav so dovolili firmi CIBA GEIGY, da je v jeseni 1985 zahtevala registracijo tega zdravila v najstrožjih državah, kot sta ZR Nemčija in Švica.
Najvažnejši zaključki o produktu APITOL R;
— Aktivna materija v produktu APITOLR je popolnoma nova in prvič uporabljena pri zdravljenju varooze.
— V izdelek je vgrajen naravni nosilec (sladkor), ki glede ostankov v medu in vosku ne predstavlja problema.
— APITOL R se zelo lahko topi v vodi in sladkorni raztopini.
— APITOL R se lahko uporablja na dva načina:
A/ topikalno, to je, da se poškropijo čebele po ulicah v panju in
B/ preko hrane.
— APITOLR deluje sistemsko, kar pomeni, da deluje preko hemolimfe čebele.
— APITOLR se odlikuje s stabilnostjo, kar mu podaljšuje rok trajanja.
— APITOLR zahteva pri zdravljenju v primerjavi z dosedanjimi zdravili manj dela.
Po referatu W. Schmida na APIMON-DII v Nagoji priredil Pavle Deu.
PS: Registracijo zdravila APITOL11 lahko v Jugoslaviji pričakujemo jeseni tega leta.
IZOBRAŽEVANJE ČEBELARJEV NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
JOSEF ULZ — ČEBELARSKA SOLA GRAZ
Na zborovanju v Bregenzu leta 1923 je postala »Avstrijska čebelarska zveza« najpomembnejša čebelarska organizacija. Danes združuje ta zveza devet deželnih društev, leta 1984 pa se ji je pridružilo še združenje avstrijskih poklicnih čebelarjev. Skupno obsega čebelarska zveza 1056 krajevnih združenj z okoli 30 tisoč člani, ki vzdržujejo blizu 500 tisoč čebeljih družin.
V	Avstriji imajo čebelarji povprečno 16 čebeljih družin, na Štajerskem pa celo 20. Zahvaljujoč pobudi svetnika inž. Emila Plankha je bila leta 1949 na Dunaju osnovana čebelarska znanstvena ustanova za izobraževanje in raziskovanje. Leta 1950 je bila ustanovljena postaja te ustanove v Linz/ Seeju pod vodstvom dr. Friedricha Ruttnerja, ki se največ ukvarja s selekcijo in genetiko čebel.
Čebelarje izobražujemo že 90 let, trenutno pa je v avstrijski čebelarski
zvezi okoli 170 potujočih čebelarskih učiteljev, ki svojo dejavnost opravljajo prostovoljno. Organizirajo predavanja o čebelarski znanosti, predvajajo filme, prirejajo stalne razstave in čebelarske natečaje na deželnih šolah za čebelarje ter s tem vzpostavljajo pomemben stik med krajevnimi in deželnimi društvi. Precej zaslug za razcvet avstrijskega čebelarstva in za trdnost čebelarske organizacije imajo ravno potujoči učitelji, ki so strokovno dobro izobraženi. Veliko pozornost posvečajo v Avstriji prevozom čebel, na to pa sta že v 18. stoletju opozarjala Janša in Ehrenfels.
V	Avstriji sta razširjeni dve vrsti čebel. Območje severno od Alp že od začetka pripada Apis mellifica mellifi-ca (temna čebela). Južno in vzhodno od Alp je domovina kranjske čebele ali Apis mellifica carnica, ki se je v
Čebelarska šola v Gradcu
zadnjih desetletjih razširila tudi severno od Alp.
Za ustrezno čistost vzrejnih linij je v Avstriji poskrbljeno z odredbami o vzreji, intenzivnim izobraževanjem rejcev matic, doslednim izborom pri vzreji čebel in vzdrževanjem 30 plemenil-nih postaj, ki se ukvarjajo izključno z vzrejo čebel. V Avstriji je že 50 let v veljavi odredba o čebeljih kužnih boleznih, ki ureja zaščito in zatiranje nalezljivih čebeljih bolezni. Zdravstvena služba je zelo razširjena, saj v krajevnih društvih deluje preko tisoč preglednikov čebel, katerih naloga je odkrivanje in zatiranje čebeljih bolezni.
MOŽNOSTI ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ČEBELARJEV NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Na avstrijskem Štajerskem obstaja čebelarska šola, ki so jo tamkajšnji čebelarji ustanovili leta 1955. Šola predstavlja centralno ustanovo za člane štajerskega čebelarskega društva. Njena najpomembnejša naloga je izobraževanje čebelarjev, saj je le dobra teoretična izobrazba lahko podlaga za uspeh na tem področju. Brez temeljitega znanja o odnosih in življenjskem poteku v čebelji družini namreč v današnjih ekoloških pogojih v čebelarstvu ni več mogoče uspešno gospodariti. Štajerska čebelarska šola organizira za čebelarje različne tečaje, in sicer tako za osnovno kot za nadaljevalno izobraževanje. Med drugimi tečaji so tudi osnovni učni tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaji, zdravstveni tečaji za preprečevanje čebeljih bolezni, amaterski tečaji, kjer se med drugim učijo tudi postavljati čebelnjake, tečaji za vzrejo matic ter praktične vaje pri čebelnjaku. Ti tečaji trajajo največ tri dni. Naslednja možnost za pridobitev osnovne izobrazbe iz čebelarstva je obiskovanje poklicne kmetijske šole, smer čebelarstvo. S tečaji skušajo pritegniti predvsem tiste čebelarje, ki že-
lijo prevzeti utečeno čebelarstvo od staršev ali nameravajo na novo začeti z lastnim čebelarstvom. Tak učni tečaj traja osem tednov, in sicer štirikrat po dva tedna, s čimer postane praktični pouk ob posameznih razvojnih stopnjah čebelje družine bolj nazoren. Tovrstni poklicni učni tečaj se zaključi z izpitom.
Učni načrt obsega naslednje predmete:
ČEBELARSTVO: pomen čebelarjenja za okolje, zgradba in analiza funkcij v čebelji družini, razvoj čebelarske znanosti, paša z vidika etnologije, potrebe čebelje družine in njihovo urejanje, čebelje družine pozimi in poleti, razvoj čebelje družine glede na mesto postavitve čebelnjaka, vreme in krmljenje.
PRIDELAVA MEDU: prehrana in krmljenje, priprava različnih vrst krme, načini krmljenja, priprava družin za pašo, načini odvzema medu, čebelji proizvodi, njihovo pridobivanje, predelava, skladiščenje in prodaja.
TEHNIKA V ČEBELARSTVU: vrste panjev, izdelava satnikov in panjev, orodje in stroji za krmljenje, donos medu, pridobivanje voska, prevažanje čebel.
VZREJA MATIC: osnovni zakoni dedovanja, ocena storilnosti čebelje družine, načrtovanje razvoja čebel, vzreja matic v praksi, nadzorovanje oplojevanja, umetno oplojevanje.
ČEBELJE BOLEZNI: naravni obrambni mehanizmi ter prirojena in pridobljena odpornost čebel, povzročitelji čebeljih bolezni, bolezni odraslih čebel, bolezni čebelje zalege, strupi, škodljivci na satju.
PRAKTIČNI POUK: spomladanski pregled čebel, ugotavljanje moči čebelje družine, obseg čebelje zalege in zaloga krme, širjenje čebeljega gnezda, izboljšave v čebelji družini, preprečevanje rojenja, priprava narejencev,
Dejavnost šole prikazuje privlačna reklamna razglednica Sole
združevanje čebeljih družin, vzreja matic, donos medu, poletni pregled čebel, priprava čebel na prezimovanje.
KNJIGOVODSTVO IN POSLOVANJE: stroški poslovanja, financiranje, izpolnjevanje obrazcev.
PRAVNI PREDPISI: organiziranje čebelarskega obrata, zadružništvo, delovno pravo.
TRŽNO GOSPODARSTVO: reklama, trženje, določanje cen, kvaliteta proizvodov.
Nadaljnja možnost za poklicno izobraževanje čebelarstva so čebelarske šole. Po odloku o poklicnem izobraževanju je na avstrijskem Štajerskem treba obiskovati priznano šolo s priznanimi učitelji. Tak pouk iz čebelarstva traja tri leta.
Po zaključku rednega pouka, uspešnem obiskovanju poklicne šole (osem tednov v šolskem letu) in strokovnih tečajev lahko učenec opravi izpit za čebelarskega pomočnika. Po tem odloku lahko kandidati opravljajo izpit za pomočnika po dopolnjenem 21. letu starosti in zaključeni ustrezni triletni poklicni šoli iz čebelarstva, potreben
pa je tudi uspešno opravljen pripravljalni tečaj.
Kandidati lahko opravljajo iz čebelarstva tudi mojstrski izpit: po triletni praksi pomočnika v čebelarstvu in uspešno zaključeni poklicni čebelarski šoli lahko štajerska deželna vlada izda dovoljenje za opravljanje mojstrskega izpita iz čebelarstva. Možnost za opravljanje izpita imajo tudi čebelarji, ki so uspešno zaključili obvezno osnovno šolanje in ki so najmanj sedem let samostojno in neprekinjeno skrbeli za 40 čebeljih družin. Priprava za opravljanje mojstrskega izpita traja sedem tednov.
Po avstrijskih predpisih so šole za čebelarstvo, poleg tega da opravljajo izobraževalno dejavnost, istočasno tudi centri za vzrejo, izbor ter vzdrževanje čistosti čebelje vrste.
Čebelarska šola ima tudi sodobno opremljen laboratorij, kjer je možno preiskovati različne bolezni čebel. V laboratoriju ugotavljamo tudi kvaliteto medu glede na različne katagorije. Pomembna naloga čebelarske šole pa je tudi preizkušanje sodobnih proizvodnih oblik in tehnologij ter preučevanje možnosti nadaljnjega razvoja čebelarstva.
TUDI ČEBELARSTVO BO PRIZADETO Z GRADNJO HIDROELEKTRARNE NA MURI
Ugotavljamo, da so vedno bolj cenjene stvari in vrednote, ki imajo tržno ceno, torej to, kar je možno izdelati, prodati in pri tem zaslužiti. Povsem smo razvrednotili stvari, ki jim ni mogoče postaviti tržne cene, pozabljamo pa, da vseh stvari enostavno ni mogoče meriti z istimi ekonomskimi merili. Kako bomo ocenili lepoto narave, čiste reke, poplavljene, pozidane in s tem izgubljene njive, izginule rastlinske in živalske vrste? Gre za stvari, ki jih ni mogoče kupiti ali izdelati v tovarni, gre za podedovane naravne dobrine, ki so last vseh, zato nikogaršnje. Enostavno pozabljamo, da smo neločljivo vezani drug na drugega, vsi skupaj pa na zdravo okolje in ekosistem, v katerem izpad enega člena pretrga naravno verigo. Po svetu, kjer so že dojeli posledice nespametnega ravnanja z naravnimi dobrinami, se nenehno borijo za vsako ped zemlje, za ohranitev gozdov, vode, rek in potokov (spomnimo se na članek v avstrijskem čebelarskem listu BIENENVA-TER št. 4, 1985, in članek «-Rešimo reke in potoke« Marjana Debelaka v Slovenskem čebelarju št. 7—8, 1985, gibanja zelenih na zahodu in gibanja za ohranitev evropskih gozdov). Pri nas pa uničujemo naravno okolje in dobrine v njem, kot da je neuničljivo, pozabljamo pa na vse posledice, ki iz tega izhajajo.
Zakaj ta uvod?
Želimo opozoriti na posledice, ki jih bo povzročila nameravana gradnja HE na reki Muri na okolje, ohranitev kmetijskih površin, gozdov, vode, podtalnice, divjadi in seveda medeče rastlinje ter s tem tudi na čebelarstvo. Govorili bomo predvsem o čebelarstvu.
Mura se bo po načrtih, ki nam jih je predstavilo Elektrogospodarstvo, spremenila v kanal, obdan z 8 m visokimi nasipi od avstrijske do madžarske meje, torej bo kanal vsa slovenska Mua. Posekanih bo več sto hektarov gozdov, poplavljenih in uničenih več kot 100 m ozemlja na vsaki strani od sedanje struge Mure. Ti gozdovi predstavljajo spomladi pravi raj za razvoj čebeljih družin, saj so polni raznih vrb, jelš, topolov, divjih češenj in drugih dreves, ki dajejo bogato obnožin-sko pašo, včasih pa celo tudi kaj medičine. Potopljena bo tudi vsa podrast z neštetim cvetočim rastlinjem.
Gradnja hidroelektrarne pa grozi tudi z uničenjem navadne robinje (Robinia pseudoacatia), akacije, kot jo domače imenujemo. Čeprav je njena domovina Virginia — Amerika, od koder so jo zanesli v Evropo, se je razširila in dobro aklimatizirala tudi pri nas v Pomurju, kjer bogato medi. Znano je, da akacija raste tudi drugod v Sloveniji, vendar redko (razen na Primorskem) ali pa sploh ne medi.
Odkar so Pomurci prenehali gojiti ajdo, oziroma jim več ne uspeva, je na cvetoči akaciji edina pomembna paša, ki daje tudi biološko visoko kvaliteten med.
Akacija dobro kljubuje kratkotrajnim spomladanskim poplavam, na tleh z visoko talnico pa životari, hira in zaradi rakastih obolenj odmira. Zato bo propadla tudi zunaj nasipov, ker bo zemlja zamočvirjena.
Glavnina akacijevih gozdov je na obrobju Mure, znotraj načrtovanih visokih nasipov, in na ogroženih predelih, kjer pričakujemo dvig talnice, zato bo za pomurske čebelarje za vedno izgubljena ta edinstvena paša. Akacija pa razen mede-čine, ki jo daje čebelarjem, daje tudi visoko kvaliteten les, ki ga uporabljajo v gradbeništvu, vinogradništvu, za kurjavo in še kje. Da pa je akacija na prvem mestu zaradi izločanja medičine, pa nam je čebelarjem tako ali tako znano, saj ob dobrih letinah dosegamo dnevne donose tudi do 8 kg.
Čebelarji ob Muri pa bomo izgubili še nekaj julija in avgusta. Ko preneha paša na pravem kostanju in hoja še ne zamedi, nastopi pa brezpašno obdobje, se prevozniki vračamo nazaj k Muri na »mursko pašo«, kot jo imenujemo. Takrat v gozdovih ob Muri bogato zacvetijo: zlata rozga, rudbekija in razni nedotiki, ki včasih zamedijo, vsekakor pa dajejo bogato obnožinsko pašo, ki je še kako pomembna za čebelje družine v jeseni.
Pokrajina in gozdovi ob Muri so za čebelarje bogati, saj čebelam skoraj vse leto nekaj nudijo, če ne medičine, pa vsaj bogato obnožinsko pašo. Zato je tudi v pokrajini ob Muri čebelarstvo dokaj dobro razvito.
Kot vidimo, bo obmursko čebelarstvo (na akacijevo pašo vozijo tudi od drugod iz Slovenije) zaradi predvidenih gradenj HE
utrpelo hud udarec. Čebelarstvo pa ni pomembno samo zaradi čebeljih pridelkov, ampak je tudi važen člen v biotopu. Res pa je tudi, da bodo kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ubrana sredina in pokrajina v svoji identiteti še huje prizadeti, da ne omenjamo stalne nevarnosti vodnih mas, ki se zaradi zlorab ali nesreč lahko razlijejo čez nizko pokrajino, morebitne vojne pa niti ne omenjamo.
Upravičeno se sprašujemo, če je potrebno, da si v mali Sloveniji uničujemo in ogrozimo osnovne pogoje za strateško važne dejavnosti, ki jih nimamo na pretek, samo zato, da dobimo nekaj električne energije, ki jo bomo nespametno trošili v zastareli proizvodnji, ki ne spada v ta predel.
Zakaj zavajamo sami sebe in druge, da smo revni po izvoru energije. To enostavno ni res! Po hidropotencialu je Ju-golavija tretja v Evropi. Samo reka Drina lahko da za dva in pol Djerdapa električne energije (Borba, 5. 3. 1986). Zakaj s skupnimi močmi ne izkoristimo tega potenciala? Revni smo, ker smo razbiti, nekoordinirani, ker bi vsak rad imel vse pred lastnim pragom, pa če ima za to pogoje ali ne.
Za konec pa še: z gradnjo HE po načrtih, ko so nam predstavljeni, si vsi skupaj prtimo probleme s posledicami, ki še niso dorečene, zato ukrepajmo, dokler je še čas!
Za CD Radenci dr. Lojze Stevanec inž. Gusti Sinic
OBVESTILO
Plemenilna postaja v Kamniški Bistrici bo letos delovala od 1. 6. do 15. 8. 1980. Čebelarji lahko naročijo matice na naslov: FRANC SITAR, KOŠIŠE št. 10, 61240 KAMNIK, ali po telefonu 061 832 421 vsak dan po 19. uri. Cena matice 1400 din.
PRAKTIČNI TEČAJI ZA ČEBELARJE
ZCDS bo letos organizirala dva tečaja za čebelarje začetnike. Prvi tečaj bo 24., 25. in 31. maja ter 1. junija. Drugi tečaj bo 14. in 15. ter 21. in 22. junija. Tečaj za vzrejo matic bo 28., 29. junija in 3., 4. julija. Tečaji bodo v čebelnjaku ZČDS v Ljubljani. Kotizacija za tečaj za člane znaša 4500 din, za nečlane pa 7500 din. Prijave in vplačla na ZR 50101-678-48636 sprejemamo do 1. 5. 1986.
IX. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV BO 17. MAJA 1986
V	MARIBORU NA OSNOVNI SOLI JANKA PADEŽNIKA
VABLJENI
Čebelarjem čestitamo praznik dela 1. maj
Ijubljana, Jugoslavija
letnik
leto
številka
XII
1986
b i Iten
HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MATIČNEGA MLEČKA
MAG. ANDREJA 0R02EN ADAMIC
Matični mleček je čebelji pridelek, ki je zaradi visokovrednih sestavin vsestransko uporaben v ljudski medicini, dietetiki in kozmetiki v svetu in pri nas. Ko ga čebele izločijo iz farin-gealnih žlez, je matični mleček bele do bledo rumene barve, gosto tekoč, kiselkastega okusa in značilnega vonja. Matični mleček vsebuje poleg vode še do 18 odstotkov beljakovin, 5,5 odstotkov maščob in 9—18 odstotkov ogljikovih hidratov. Od vitaminov vsebuje: skupino vitaminov B ter H, D, E, A in C vitamine, mineralne snovi v obliki soli (železo, kobalt, mangan, krom, silicij itd.). V matičnem mlečku je veliko aminokislin. Vsebuje tudi deset-oksidvodecensko kislino. Zaradi svoje sestave je matični mleček zelo občutljiv. Škodijo mu toplota, svetloba, vlaga in kemična sredstva. Na zraku se izsuši, strdi in potemni. Je izredno ugodna podlaga za razvoj mikroorganizmov, ki lahko matični mleček pokvarijo in ga iz visokovredne spremenijo v škodljivo snov. V Pravilniku o kakovosti medu in drugih čebeljih pridelkov ter o metodah za kontrolo njihove kakovosti (Ur. 1. SFRJ št. 4/85) govorijo o matičnem mlečku členi 27 do 32. Člen 28 navaja, da se daje v promet matični mleček, ki je pobran 48 do 50 ur po presajanju ličink, ne sme pa izvirati iz zaprtih matičnikov ali tro-tovske zalege. Člen 30 zahteva, da se
matični mleček shranjuje v temnih, hermetično zaprtih steklenih posodah, pri temperaturi ±4 stopinj Celzija. Člen 32 zahteva, da mora matični mleček izpolnjevati naslednje pogoje:
1. ne sme vsebovati več kot 70 odstotkov vode;
2. ne sme vsebovati manj kot 30 odstotkov suhe snovi;
3. vsebovati mora vsaj 11 odstotkov proteinov.
Ker se matični mleček uživa kot hrana oz. kot dietetičen pripravek, ga je potrebno kontrolirati tudi zaradi njegove mikrobiološke neoporečnosti. Na osnovi Zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili (Ur. 1. SFRJ, št. 17/ 1975) in Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne porabe (Ur. 1. SFRJ, št. 55/1978 in št. 58/ 1985) se kontrolira po določilih Pravilnika o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 45/ 1983). Vse zahtevane analize se izvajajo po določilih Pravilnika o metodah mikrobioloških analiz in super analiz živil (Ur. 1. SFRJ, št. 25/1980). Higiensko neoporečnost matičnega mlečka kontroliramo v mikrobiološkem laboratoriju DO hp Medex po osnovnih členih za določevanje ustreznosti živil za prehrano ljudi. Ker pa je matični mleček znano dietetično sredstvo in
ga vgrajujejo v proizvode, ki so več kot le živilo (so torej dietetični izdelki), predvidevamo, da mora matični mleček ustrezati tudi zahtevam posebnega pravilnika, ki ima še ostrejše zahteve po mikrobiološki kvaliteti, to je Pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti dietetičnih živil, ki se smejo dajati v promet (Ur. 1. SFRJ, št. 4/ 198'5). Vse zahtevane analize za dokazovanje kakovosti matičnega mlečka se izvajajo v DO hp Medex, in sicer v anali tsko-kemičnem laboratoriju in v mikrobiološkem laboratoriju. Najosnovnejša mikrobiološka preiskava predstavlja iskanje oz. izločanje prisotnosti patogenih klic, to je mikroorganizmov ki povzročajo bolezni: Staphylococcus aureus, Escherichia coli, bakterij vse vrste Proteus, sulfit reducirajoče klostrdije, salmonele.
Po določilih pravilnika za kvaliteto dietetičnih izdelkov pa se ugotavlja še prisotnost koliformnih bakterij, beta hemolitičnih streptokokov in kalečih spor plesni ter skupno število vseh prisotnih mikroorganizmov. Ker smo povedali, da je matični mleček po svoji sestavi zelo občutljiv, in ugotovili, da mora ob uživanju ustrezati celi vrsti zakonov in pravilnikov o kvaliteti, je očitno, da je treba z matičnim mlečkom kar se da previdno in pravilno ravnati, in to že pri samem pridobivanju. Ker se matični mleček zbira v majhnih količinah, moramo posebno paziti, da okuženja iz majhne serije ne prenašamo na predhodno zbran matični mleček, ker s tem lahko okužimo celotno količino. Osnova vsake higiene je splošna snaga, ki jo dosežemo:
— s čistostjo prostora, v katerem delamo,
— s snago predmetov, ki jih pri delu uporabljamo,
— z osebno higieno.
Prostor, kjer delamo, očistimo s postopkom vlažnega čiščenja, z vlažno kr-
po obrišemo delovne površine in tla. S tem je zmanjšana razpršitev mikroorganizmov po prostoru. Zatem je potrebno z vodo, čistilom, krtačo oz. grobo krpo z drgnjenjem mehanično odstraniti vso nečistočo. Vse vrste razkuževanja z najrazličnejšimi razkužili so mogoče šele po dobro izvedenem mehaničnem čiščenju. Uspešnost delovanja razkužila je v prisotnosti nečistoče zelo omejena, če ne celo onemogočena. Če je površina gladka in ravna (ultrapas, steklo, keramične ploščice, plastificirana obloga), je uspešnost čiščenja zelo velika. Pri neravnih in hrapavih površinah (les, poškodovan ultrapas) pa je možnost čiščenja manjša. Iz tega je razvidno, da samo prekrivanje z belim papirjem oz. platnom (prti) ni primerno.
Potrebno je skrbeti tudi za snažnost predmetov, s katerimi pridobivamo matični mleček, tako pri cepitvi kot tudi pri praznjenju. Najbolje bi bilo sicer pridobivati matični mleček z va-kumskimi sesalkami, kjer izključimo kontakt mlečka z okuženim orodjem, rokami, zrakom itd. V praksi se še vedno uporabljajo leseni ali plastični pripomočki. Zato moramo največjo pozornost posvetiti čistoči tega orodja. Ker se les zelo težko čisti, ga moramo pred uporabo prekuhavati 10 minut in zatem osušiti. Orodje iz trde plastike je uporabno za večkratno pridobivanje, toda po vsakokratni uporabi ga je treba očistiti vseh nečistoč in pred ponovno uporabo prekuhati v vreli vodi. Možna je tudi uporaba lopatic iz nerjavečih kovin »rostfrei«, ki jih zelo lahko očistimo in prekuhamo v vodi. Pri zbiranju matičnega mlečka moramo iz vsake celice previdno odstraniti ličinke, tako da se ne poškodujejo, ker bi se drugače vsebina črevesa razlila v matični mleček in ga kontaminirala. Paziti je tudi potrebno, da matični mleček ne vsebuje delov matič-nika — voščin. Matični mleček je treba polniti v posebne čiste kozarce iz tem-
nega stekla, ki jih lahko kupimo v DO hp Medex. Dokler ni kozarček poln, ga hranimo v hladilniku pri temperaturi 0—4° C. Če kozarček ni poln, ga ne smemo odnesti iz hladilnika, da bi ga dopolnili, ampak ga iz drugega kozarčka dopolnimo v hladilniku saj bi se v nasprotnem primeru temperatura matičnega mlečka zelo spreminjala, kar močno poveča možnost kontaminacije. Za prenos matičnega mlečka do oddaljenega mesta uporabljamo hladilno torbo.
Izrednega pomena pri higienskem pridobivanju matičnega mlečka je osebna higiena, pri kateri moramo poudariti predvsem higieno rok, ki so največji prenašalec nečistoč, kar nam pokaže mikrobiološka analiza, narejena s pomočjo brisa rok, in to celo z umitih rok. Naše vsakdanje, tako imenovano »umivanje rok« je namreč mnogo premalo. Za pravilno pranje rok je potrebno zavihati rokave, uporabiti milo, krtačo in toplo vodo in z vsem tem skupaj šele dosežemo zaželen učinek — to je čiste roke. Pomembna je tudi higiena ust oz. zob, to pa zato,
ker so v ustih vedno prisotne klice, tudi bolezenske, od katerih pa zdrav, odporen organizem ne zboli; toda s kapljicami, ki jih izloča pri dihanju, kašljanju, kihanju ipd., pridejo lahko te klice v snov, s katero delamo, in jo okužijo. Naslednja pomembna stvar, ki je ne smemo pozabiti, je uporaba rut oz. kap, s čimer naj bi preprečili padanje las in nečistoč iz las v snov. Na koncu omenimo še potrebno zaščitno obleko pri delu. Priporočamo uporabo čistih belih halj. Vsi delavci v živilski industriji morajo biti dvakrat na leto zdravstveno pregledani, zato da se izključijo morebitni prenašalci bolezenskih klic. Tako kot kakovost surovin in izdelkov tudi kakovost matičnega mlečka kontrolirajo pristojne službe.
Pridobivanje matičnega mlečka se lahko kontrolira tako kot pridobivanje ostalih živil, to delo pa opravlja pooblaščena oseba ali inšpekcijska služba.
Šele z doslednim upoštevanjem vseh zgoraj naštetih napotkov lahko dosežemo zahtevano kvaliteto tako zelo občutljive surovine, kot je matični mleček.
ODKUPNE CENE ČEBELJIH PRIDELKOV V LETU 1986
Za gospodarsko leto 1986 smo v hp Medexu sprejeli nove odkupne cene čebeljih pridelkov:
Med — čisti
žajbelj
hoja
smreka
gozdni
kostanj
dalmatinski
akacija
lipa
cvetlični planinski sončnica oljna repica
750 din/kg 750 din/kg 600 din/kg 600 din/kg 550 din/kg 550 din/kg 600 din/kg 600 din/kg 500 din/kg 550 din/kg 450 din/kg 450 din/kg
Med — mešani
žajbelj
hoja
gozdni
smreka
akacija
lipa
Med v satju
I. kvaliteta
II. kvaliteta
650 din/kg 650 din/kg 550 din/kg 550 din/kg 550 din/kg 550 din/kg
1.200 din/kg
1.100 din/kg
2.000 din/kg
2.000 din/kg
5.000 din/kg 4.500 din/kg
Cvetni prah
osmukanec mešani osmukanec kostanj izkopanec I. kvaliteta izkopanec II. kvaliteta
Matični mleček
I. kvaliteta
II. kvaliteta
Propolis
I. kvaliteta
II. kvaliteta
III. kvaliteta
65.000 din/kg
60.000 din/kg
20.000 din/kg
18.000 din/kg
16.000 din/kg
Odkupne cene čebeljega voska vejajo od 1. 3. 1986 dalje. Za organizirane čebelarje Medexa je odkupna cena za kg I. kvalitete 2.000 din in za kg II. kvalitete 1.800 din, za ostale pa velja
dnevna cena, tj. 1500 ali 1300 din za kg.
Nove odkupne cene ostalih čebeljih pridelkov veljajo od 28. 3. 1986 dalje. Za organizirane čebelarje Medexa so cene od 1. 5. 1986 akontacijske, za neorganizirane čebelarje pa so dokončne od dneva veljavnosti dalje.
Odkupne cene medu so povprečno za 64 % višje od lanskih, cvetnega prahu za 66,5 odstotkov, propolisa za 63 odstotkov in matičnega mlečka za 62 odstotkov.
DE KOOPERACIJA: Draga Železnikar
KREDITIRANJE ČEBELARJEV HP MEDEX V LETU 1986
Skladno z našo dolgoročno usmeritvijo je delavski svet na svoji seji, 27. 3. 1986, spreje nove višine namenskih sredstev za posojila za razvoj čebelarstva. Organiziranim čebelarjem nudimo sredstva za posojila pod ugodnimi pogoji za:
Delavci na domu (DD) Kooperanti (KZ)
Pogodbeni čebelarji
1. Nakup panjev, satnic in ostalega čeb. repromateriala
2. Nakup čebeljih družin
3. Nakup naseljenih panjev
4. Nakup prevoznega čebelnjaka (rabljen tovornjak ali avtobus)
5. Nakup gradbenega materiala za zidani čebelnjak
do 1.000.000,- din do 10.000.- din za čeb. družino do 17.000.- din za naseljeni panj
do 750.000.- din
do 750.000,- din do 8.500.- din za čeb. družbo do 14.000.- din za naseljeni panj
do 550.000,- din
do 900.000.- din (v velikosti do 100 naseljenih panjev)
do 1.500.000.- din (v velikosti do 100 naseljenih panjev)
Pod točko 2 in 3 je pri nakupu obvezna najmanj 30-odstotna lastna udeležba čebelarja.
Pogoj za pridobitev pravice do posojila pri nakupu prevoznega čebelnjaka je, da ima posamezni čebelar hp Medexa že pogodbeno vezano najmanj 50 naseljenih panjev.
Pogoj za pridobitev pravice pod točko 5 je, da ima organizirani čebelar Medexa že pogodbeno zaključenih najmanj 60 naseljenih panjev in da pridobiva matični mleček.
Odplačilna doba najetega posojila je za delavce na domu in kmete do 10 let, za pogodbene čebelarje pa do	5 let.
Obrestna mera je ostala	nespremenjena, in sicer	je za delavce na	domu	in	kmete zavarovance 25 odstotkov,	za pogodbene čebelarje	pa 30 odstotkov.
Komisija za kreditiranje	čebelarstva obravnava	pisne vloge prosilcev —	čebelar-
jev in odobrava sredstva za posojila na podlagi sprejetih kriterijev, števila pogodbeno vezanih naseljenih panjev, letnega načrta oddaje čebeljih pridelkov in uspešnosti kooperacijskega sodelovanja posameznega čebelarja.
Ce ste zainteresirani za pridobitev posojila, pošljite pisno vlogo na naslov hp Medex, DE Kooperacija, 61000 L ubljana, Miklošičeva 30. Podrobnejše informacije pa lahko dobite po telefonu vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 15. ure (telefon: 316-455 mt. 44 ali 45).	v	d direktor DE KOOPERACIJA
Draga 2eleznikar
Iz tujih čebelarskih eaAöpidöß
PRESENEČENJA Z VAROQZO
PROF. EDI SENEGAČNIK
(Uporaba mravljinčne kisline v Švici)
Dr. Lucio Gerig, Švicarski raziskovalni zavod za mlekarstvo, oddelek za čebelarstvo, 3097 T.iebefeld — Bern.
Ztiriškia kantonalna zveza nam je ljubeznivo odstopila 40 čebeljih družin, ki jih ima na svojem karantenskem stojišču, da bi na njih preizkusili 60-odstot-no mravljinčno kislino. Oskrbnik stojišča A. Jungen prevzema na njem vse roje neznanega porekla, ki jih ogrebejo zü-riški gasilci. Na tem stojišču se roji razvijejo v družine, ki jih pred zazimlje-njem prodajo društvenim članom. Še prej družine seveda pregledajo ali niso morda okužene s hudo gnilobo čebelje zalege, pršico ali z varoozo. Pri kontroli na varoo so 8. avgusta 1985 zadimili vsako družino z enim lističem folbex VA. Pokazalo se je, da je bila polovica od 40 družin že okuženih s tem parazitom. Štirinajst ur po dimljenju je dr. E. Mani našel na vložkih od 1 do 112 zajedavcev.
Urednik revije Schweizerische Bienen Zeitung H. Schott obvešča švicarske čebelarje o tem pod naslovom »Va-roa je prekoračila švicarsko mejo«. Svetuje jim, naj se zamislijo ob tej ugotovitvi. Na kratko opisuje zajedavce, da bi jih čebelarji lahko čimprej spoznali. Mar&ikak čebelar se je vprašal, kako je mogla varoa tako hitro preskočiti iz pokrajine Uster v Langau ob reki Albis, kjer imajo ziiriški čebelarji posebno karantensko stojišče. Ob ugotovitvi, da je od 40 opazovanih družin okuženih kar 25, se je oddelku za čebelarstvo ponudila idealna priložnost, da preizkusijo zatiranje varoe z mrav-Ijinčno kislino. Taki poizkusi so razumljivi in tudi smiselni, če upoštevamo vse najvažnejše kriterije.
Prvi poizkus so opravili 3. septembra 1985. Vreme je bilo slabo, deževalo je, zunanja temperatura je bila med 13 in 15° C, v čebelnjaku pa med 16 in 19° C, svetloba v čebelnjaku je bila slaba, vse čebele so bile doma in so kar pošteno pikale. Pri delu so nam pomagale ročne svetilke, ki jih je napajal tok premičnega agregata. Pri 12 slučajno izbranih družinah smo izmerili njihovo živalnost. Pri tem smo pregledali ličinke, pravkar izlegle čebele in tudi vložke v panjih. Uspeh je bil neznaten. V eni iz-
med 12 družin smo v 25 odprtih celicah našli eno varoo na ličinki, na treh pod-nicah pri 12 panjih pa posamezne mrtve varoe, toda nobene pohabljene čebele.
Ocenjevanje čebeljih družin glede njihove živalnosti oziroma moči je potrebno zato, da lahko doziramo mrav-ljinčno kislino za posamezne primere. Če nastopijo pri tem kake motnje, jih bomo lahko pojasnili po poznejšem ocenjevanju.
Pred posegom smo pripravili gobasto tkanino iz viskoze (18 X 20 cm) in 1 mm debele kartone, ki smo jih natrli z mlečno maščobo. Zadimili smo posamezno družino, gobasto tkanino pa smo razprostrli nad sati tako, da je bil krajši konec obrnjen proti žrelu. Za to delo sta dve osebi potrebovali 3 minute in pol, ena sama oseba pa Si potrebovala
4	do 5 minut za panj. Potem smo s plastično brizgalko razpršili 5 cm3 60-od-stotne mravljinčne kisline na tkanino. Pri tem pa nam je popolnoma odpovedala brizgalka. Prav je, če imamo pripravljeno 30 cm3 mravljinčne kisline v merilni steklenički (pozneje lahko v kozarcu ali skledici, iz katere previdno nalivamo mravlj.inčno kislino na tkanino). Vse delo opravljamo brezpogojno z gumijastimi rokavicami, roke pa si moramo natreti z mlečno maščobo. To delo opravita dve osebi v minuti in pol. Seveda pa bi večja brizgalka, ki bi zanesljivo delovala, še skrajšala potrebni čas. Ce je temperatura v prostoru manj kot 20° C, je izparevanje mravljinčne kisline počasno. Tako zaradi hlapov praktično ni bilo nobene nevarnosti. Pri temperaturi nad 20° C pa je čebelar izpostavljen neprijetnim pekočim hlapom mravljinčne kisline. Če jo uporabljam ) v švicarskih panjih ali v zaprtih čebelnjakih, so ta opravila bolj neprijetna kot pa pri nakladnih panjih na prostem.
Gručice od 5 do 35 čebel, ki so pred posegom lazile po bradi in pred žrelom, so se vrnile v panje. S panjskih okenc pa so se umaknile šele po eni uri, se pravi s 40 minutno zamudo. Bučanje je bilo slabotno. Kakega posebnega uhajanja vonja nismo čutili niti v panju niti pri žrelu. Število preštetih varoinih zajedavcev je bilo v primeri z dimljenjem 8. avgusta (folbex VA) rahlo zvišano.
Dodatno pa smo ugotovili še pet na novo okuženih panjev. Treba je namreč vedeti, da na dnu ležeče poginule varoe označujejo samo okuženost, nikakor pa po tem ne smemo presojati, kako močno je okužena čebelja družina.
Kdor dela s 60-odstotno mravljinčno kislino, mora vedno nositi rokavice, sicer lahko pričakuje neprijetne posledice na prstih. To so ožganine, in to kljub predhodnemu mazanju rok z mlečno maščobo.
SKLEPNA BESEDA
1. Na področju, ki ga na svojem poletu dosežejo v Zürichu najdeni roji, se je morala varoa razširiti že zdavnaj. Prve okužbe segajo daleč nazaj.
2. Iz veterinarskih potrdil bi se dalo ugotoviti, kakšen je bil promet s čebelami na področju izven Züricha. Posledice so jasne. Čebelarski inšpektorji morajo vse nepravilnosti prijaviti kantonalnim veterinarjem.
3. Izkušnje na karantenskem stojišču nam jasno kažejo, kako lahko tako stališče pospešuje razširjanje bolezni. Uporaba kemičnih zatiralnih sredstev še ni porok, da bolezni ni več. Čeprav je oddelek za čebelarstvo večkrat objavil svoja svarila, so čebelarji gledali nanje z nezaupanjem.
OPOZORILO:
Roke proč od rojev neznanega porekla! Samo en pregled nam ne nudi zanesljivega jamstva. Vedno obstaja možnost, da se kaka bolezen, posebno pa varooza, prikrade v naše panje.
4. Na mnogih krajih prevladuje varljivo mnenje, da se varooza ne širi z roji. V našem primeru pa imamo značilen primer, ki dokazuje nasprotno! To naj bi si dobro zapomnili vsi čebelarji.
RAZISKAVE GOZDNEGA
V	deželni ustanovi za čebelarsko vedo pri univerzi v Hohenheimu že 9 let raziskujejo gozdno medenje. Ugotoviti hočejo, v kakšnih okoliščinah nastopi mana in ali je mogoče kratkoročno oziroma dolgoročno napovedati izločanje sladke rose. Pri tem delu sodelujejo poleg strokovnjakov tudi študentje.
Raziskujejo predvsem izločanje hojeve mane, od leta 1980 pa tudi smrekove. Izsledki dosedanjih raziskav so zanimivi tudi za naše čebelarje.
5.	Z mravljično kislino lahko brez dvoma uničujemo varoozo. Kako daleč pa to zdravljenje seže, bodo pokazali nadaljnji poizkusi v tujini in pri nas. Ob ocenjevanju populacij na področju Frei-burga i. Br. smo to doživeli sami. Iz samo enega neznatnega začetnega žarišča spomladi se lahko v posameznem primeru v štirih mesecih razvije srednje veliko število zajedavcev.
Uporaba mravljinčne kisline prinaša mnogo skrbi, problemov in tveganj. Prihodnost, se pravi nadaljnji poizkusi, bodo pokazali, ali njene morebitne prednosti odtehtajo negativne strani. Za diagnostične namene pa mravljinčna kislina zaradi prevelike porabe časa ne prihaja v poštev. Preiskava drobirja po Liebigu (naravna umrljivost) pa nam daje najmanj takšne učinke kot mravljinčna kislina.
OPOMBA PREVAJALCA:
Znana švicarska čebelarska revija Schweizerische Bienen-Zeitung je v zadnjih številkah lanskega letnika objavila nekaj člankov, ki bodo naše čebelarje prav gotovo zanimali. Gre za va-roo, ki je naenkrat prekoračila švicarsko mejo in so jo poskušali ugotavljati z mravljinčno kislino, o čemer poroča pričujoči članek. Sledijo mu še drugi, ki opisujejo švicarsko čebelarstvo, pridelek medu, njegov uvoz in izvoz ter uporabo. Izredno zanimiv je članek o »cementnem-«, to je trdem medu, ki ga nikakor ne moremo iztočiti iz satja in tudi ni primeren za žimnico čebel. Kaj so ugotovili pri tem medu in kako so uspeli, bo prav koristno in zanimivo branje. Koristilo bo predvsem tistim našim čebelarjem, ki se na nekaterih področjih že leta in leta ubadajo s takim medom.
MEDENJA V ZR NEMČIJI
Glavni povzročitelj hojevega medenja je zelena ušica Cinara pectinatae. Raziskovalci so v zadnjih 9 letih vsakih 14 dni obiskali določeno število hojevih rastišč dn na izbranih drevesih merili populacijsko gostoto ušic. V zimskem času, ko odraslih osebkov ni, so šteli jajčeca na spodnji strani iglic, in sicer tako, da so z vej stresali ušice na rjuhe z velikostjo 60 X 60 cm, pri čemer so računali, da imajo tri veje površino približno 1 m'. Na vsakem stojišču so otresli po 9 vej. Prav tako so najmanj 15 vej tudi označili in
na njih v dolžini 30 cm vsakič prešteli vse ušice.
Uporabljali so tudi metodo štetja sladkih kapljic pod drevjem. V ta namen so na vsakem stojišču postavili pod krošnje hoj 10 do 20 listov papirja formata A4. Po uri ali dveh so papirje pobrali in prešteli kapljice ter nato izračunali povprečno število kapljic na papir in na uro.
Ce hočemo razumeti populacijske spremembe, moramo poznati razvojne cikle zelene hojeve ušice. Iz prezimljenih jajčec se v marcu in aprilu izležejo samice, ki jih imenujejo zarodnice. Ko odrastejo, to se običajno zgodi čez en mesec, začnejo rojevati žive mladiče, ne da bi se predhodno oplodile. Vsaka samica rodi do 20 mladičev. Ta generacija hčera se imenuje generacija Fl. Ko samice čez mesec dni odrastejo, rodijo kakor njihove matere žive mladiče, vendar vsaka največ pet. Z nastopom generacije F2 doseže populacija julija svoj višek, avgusta in septembra pa se razredči. V zadnji generaciji se pojavijo tudi krilati samčki, ki oplodijo samičke, te pa v oktobru izležejo na spodnje strani iglic zimska jajčeca. Značilno za zeleno hojevo ušico je intenzivno razmnoževanje maja in junija, to pa sovpada z rastjo poganjkov dreves, in propad generacije avgusta in septembra. Včasih pa intenzivna razmnožitvena faza nastopi šele jeseni.
Julija, ko je populacija ušic najbolj množična, lahko pride na vsak m= površine vej od 10 do 150 živali. To števi-
lo	je odvisno od tega, koliko je bilo spomladi na drevju zarodnic in kakšni so bili pogoji, v katerih sta se razvijali ta in naslednja generacija Fl.
Najvažnejši, ne pa tudi edini pogoj za medenje hoje, je množičen pojav ušic. Po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo donose od 1 do 2 kg na dan, če najdemo na m2 meter vej 100 osebkov. Izločanje sladkih kapljic je tedaj zelo intenzivno, preko 30 na uro na posameznem postavljenem listu papirja. Ce pride 50 do 100 lahnid na m* in 15 do 30 kapljic na uro, bo pri nekoliko večji obremenitvi pasišča s čebeljimi družinami donos medu malenkosten. Pri manj kot 50 ušic na ms pa tudi pri manjših obremenitvah pasišča ni pričakovati donosa.
Raziskovali so, ali je mogoče napovedovati medenje glede na število prezimljenih jajčec ali pa na osnovi števila zarodnic zgodaj spomladi. Ugotovili so, da med številom jajčec in gostoto populacije
v tistem letu ni nobene določene zveze. Velika gostota je mogoča tudi pri slabi zimski zalegi in obratno. Kljub velikemu številu jajčec pa se lahko zgodi, da poleti medenja ne bo. Bili so primeri, ko so našli tudi po 90 jajčec na m2 vej, v naslednjem poletju pa ni bilo o medenju ne duha ne sluha.
Podobno velja tudi za zarodnice. Ugotovili so, da se iz jeseni zalezenih jajčec spomladi zvali 10 do 50 odstotkov zarodnic. Ta odstotek je, kot kaže, toliko manjši, kolikor številnejša je jesenska zaloga. Z večletnimi štetji so ugotovili, da je na m2 največ 20 zarodnic. Večje ali manjše število zarodnic pa nič ne pove o gostoti populacije poleti. Koliko bo julija na jelki ušic, je odvisno od pogojev, v katerih živijo in se razmnužujejo zarodnice in generacija Fl.
Zadnja leta so pogosto opazili povečanje števila ušic avgusta in septembra, posledica tega pa je bila dobra jesenska paša na hoji. Populacijska gostota je bila tedaj večja kakor julija. Leta 1985 so na dveh krajih našli čez 250 ušic na m2. Kolikor se je posrečilo ugotoviti, je tak razvoj ušic mogoč na rastiščih, kjer je bila zaradi poletne vročine daljša suša, ali pa je bilo sušnih več mesecev zapored.
Kaže, da je vzrok za pozno razmnoževanje ušic in jesenskega medenja hoje tudi umiranje gozda. Tako so v letih od 1980—85 vsakič ugotovili pozno razmnoževanje na prizadetem drevju.
Pozimi so našli pod iglicami veliko število jajčec in tudi odstotek izvaljenih zarodnic je bil naslednjo pomlad visok. 2e junija pa je popolnoma propadla generacija Fl in izpadlo je julijsko medenje.
Opazovali so tudi, kako vplivajo na razmnoževanje ušic rastline gostiteljice, v tem primeru hoja, vremenske razmere in rastiščni pogoji. Vpliv parazitov, škodljivcev in bolezni je zanemarljiv. Prav tako tudi vremenske razmere nimajo takšnega pomena, kakor menijo čebelarji. Pač pa je odločilnega pomena za razvoj ušic sestava drevesnega soka rastline gostiteljice. Ce je ta sok v začetku brstenja drevja bogat s škrobom in dušičnatimi snovmi, lahko računamo, da se bodo ušice dobro razmnoževale in da tudi medenje ne bo izostalo.
Skrajšano po G. Liebigu v ADIZ, november 1985 F. Šivic in M. Mencej
TOPLJENJE MEDU
DUŠAN MEDVED
Vsak naravni med se prej ali slej strdi, pravimo, da kristalizira. Takšnega gospodinje nerade kupujejo, saj mislijo, da ni naraven, zato ga mora čebelar ponovno vtekočiniti. Pri tem je treba skrbeti, da prekomerno ogrevanje ne poškoduje medu. Utekočinjenje manjših količin
medu ni težavno, posebno še, če je shranjen v steklenih kozarcih, ki jih postavimo v toplo vodo, to pa občasno zamenjujemo, da se preveč ne ohladi. Po nekaj urah bo med ponovno tekoč. Drugače je pri večjih količinah, zato si čebelarji v takem primeru priskrbijo elek-
70 cm
-a.
70 on
70 cm
40 cm
trične grelce, ki pa so precej dragi. Ta problem lahko rešimo tudi na cenejši način. Napravimo si topilno komoro, ka-kakršne lahko vidimo pri naših sosedih in ki dobro delujejo. Pozimi imamo dovolj časa, zato si jo lahko naredimo sami.
Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz podnice in pokrivala. Oboje je narejeno iz najmanj 4 cm debele plošče iz stiropora. Skica 1 kaže podnico, na katero so pritrjene nosilne letve iz lesa.
V	sredino vstavimo grlo za 60 W žarnico. Skica 2 kaže pokrivalo, ki je prav tako iz stiropora. Posamezne plošče se zlepijo skupaj z lepilom za stiropor. Pri tem je treba paziti, ker vsako lepilo ni dobro.
Na lesene nosilne letve lahko postavimo po štiri 15-kilogramske ali dve
30-kilogramski posodi z medom. Nato vse skupaj pokrijemo s pokrivalom, prižgemo žarnico in jo pustimo 30 do 40 ur goreti. Temperatura gre od tal k vrhu in se nato vrača navzdol. Enakomerno valovanje zraka lepo topi med, pri tem pa ne nastajajo toplotne poškodbe. Kdor se želi popolnoma zavarovati pred temperaturnimi škodami, lahko vključi termostat in ga naravna na 40° C. Ce na skici navedene mere ne odgovarjajo vašim posodam, lahko vse skupaj prilagodite vašim potrebam. Pri tem pa morate paziti, da v ustreznem razmerju vstavite močnejšo ali slabšo žarnico.
LITERATURA: Referatenkartei Bienen, ILID Berlin, NDR.
DNEVI POLJSKIH ČEBELARJEV V KIELCIH
V	drugi polovici lanskega leta so poljski čebelarji četrtič organizirali »Dneve poljskih čebelarjev«, tokrat v vojvodskem mestu Kielci. V dneh čebelarjev se zberejo čebelarski strokovnjaki in delegati čebelarskih organizacij vse Poljske. Ob navzočnosti sorodnih družbenogospodar-
skih dejavnosti so bili na tem zboru tudi delegati čebelarskih organizacij Nemške demokratične republike, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Predsednik zveze poljskih čebelarjev dr.
H.	Ostah je v svojem poročilu med drugim povedal, da se je njihova zveza
odločila za predlog, naj bi bu prihodnji, 31. kongres Apimondie leta 1987 v Varšavi, kar so sprejeli z navdušenjem. S tem predlogom je njihova delegacija odpotovala na kongres Apirnondie na Japonsko. Kljub prizadevanju jugoslovanske delegacije (20 članov, največ iz poslovne skupnosti za čebelarstvo), da bi bil kongres v Splitu, o čemer so bili naši čebelarji že obveščeni v poročilu direktorja hp Medex A. Mižigoja, so na Japonskem sprejeli predlog poljske delegacije.
Ob dnevih čebelarjev je bil tudi simpozij, na katerem so poljski strokovnjaki govorili o njihovih največjih problemih, med strokovnjaki iz socialističnih držav
pa je dr. Kulenovič govoril o čebeljih pašah, čebeljih boleznih in škodljivcih; inž. Mačiska iz CSSR je govorila o medvedih in o borbi s tem škodljivcem v čebelarstvu na Slovaškem; inž. Haragzim je govoril o pridelku medu in napovedi medenih pridelkov — če navedemo nekatere teme. Razumljivo je, da je bil velik del simpozija posvečen zdravstveni problematiki čebel, še posebno vprašanju va-rooze na Poljskem.
Skoda, da nimamo pregleda o sedanjem poljskem čebelarstvu, ki ima bogato tradicijo.
Po Včelarstvi 1/86 povzel M. Mencej
TUDI POMEMBNI IZUMI V ČEBELARSTVU IMAJO SVOJE JUBILEJE
Ko se danes sprehajamo po čebelarskih razstavah, z zanimanjem opazujemo in občudujemo vedno nove razstavljene čebelarske inovacije. Med temi še posebno izstopajo točila za med. Redko pa se spomnimo preteklosti, ko so skozi stoletja svečarji in medičarji po zadušitvi čebeljih družin tlačili satje z medom, ob-nožino in zalego v čebre ter na ta način ločili »med« od voska. Kakšna je bila ta čudna medena brozga, si lahko samo mislimo. Zato je bilo prvo točilo pred 120 leti toliko pomembnejše za nadaljnji razvoj pridobivanja medu iz satja.
Bilo je to 1865. leta v Bernu na Moravskem, kjer so od 12.—14. septembra zborovali avstrijski in nemški čebelarji. Mimogrede naj povemo, da je na Moravsko vozil tudi Anton Janša svoje čebele na pašo. Na zborovanju je major avstrijske vojske (po rodu Ceh) predstavil svoj izum točila za med. Demonstracija prvega točila v zgodovini čebelarstva je izzvala ne-
popisno navdušenje. Temu zgodovinskemu dogodku je dal tamkajšnji čebelarski tisk obširno publiciteto, predvsem revija Včelarstvi 2/1985 in 1/1986.
Prvo tangentialno Hruškovo točilo s pločevinastim bobnom na 6 okvirjev je takoj za tem začelo izdelovati dunajsko podjetje Bollinger. Ze naslednje leto pa je Anton Janša prejel na sestanku italijanskih čebelarjev zlato medaljo.
Z izumom pa seveda niso bili zadovoljni vsi čebelarji. Čebelarji imajo že od nekdaj konzervativen odnos do »novato-rij«. Motilo jih je, da iz starega satja niso iztočili vsega medu (verjetno je bil v njem tudi gozdni med). V razmeroma kratkem času pa se je pojavila vrsta točil z izpopolnjenimi konstrukcijami, seveda na podlagi prvotnega. Vsem vrstam današnjih točil, na ročni in električni pogon, pa je dal podlago Fr. Hruška pred 120 leti.
M. Mencej
MED KOT ANTIBIOTIK
Aprilska številka ameriške čebelarske revije (American Bee Journal) poroča o naraščajoči uporabi medu kot antibiotika v bolnišnicah. Zdravniki v številnih izraelskih bolnišnicah uporabljajo med na odprtih ranah, po operacijah in za zdravljenje želodčnih čirov. Med preprečuje infekcijo in zdravi, poroča izraelski mikrobiolog Avshalom Mizrahi, ki trdi, da
so testi pokazali, da med poleg naravnega sladkorja vsebuje sestavine, zelo podobne antibiotikom. Med deluje hitreje kot številni antibiotiki, ker ga kri z lahkoto vsrka. Na odprti rani med pospešuje celjenje, dober pa je tudi za zdravljenje notranjih ran, kot je na primer želodčni čir, saj vsrka kisline in namaže prebavni trakt. Povzel M. Mencej
Uzku&ii je ua&ib eebelazjm
OHRANIMO ZDRAVE IN ODPORNE ČEBELE
IVAN 3TEMBERGER
Naše čebele so prizadete, saj jih umetno vzdržujemo pri življenju, v glavnem z jedilnim sladkorjem in farmacevtskimi pripravki. Na ta način ohranjamo pri življenju slabiče in razmnožujemo genetsko nesposoben rod, namesto da bi se usmerili na naravno selekcijo, s pomočjo katere bi vzgojili genetsko visoko produktiven rod, ki bi bil odporen tudi na kužne bolezni. Tako nas uči zgodovina, saj nam daje jasen zgled, da je narava ohranila le najboljše. Človek je to v preteklosti prevzel in izkoriščal, medtem ko je današnji človek vse preveč pod vplivom moderne tehnike. Zato poskuša s pomočjo znanosti in sredstev, ki jih ima na razpolago (čeprav za visoko ceno), na silo ohranjevati čebelji rod in seveda od njega iztržiti čim več.
Pogosto naletimo na posameznike, ki tarnajo o ZLATIH ČASIH, ki so minili, obžalujejo pa predvsem, da so izgubili čebeljo pašo na ajdi.
V	nadomestilo za ajdov med pač kupujejo jedilni sladkor, s katerim čebele več ali manj ustrezno prehranijo. Sedanje razmere nas silijo, da iščemo izhod v sili, ki naj bi vsaj deloma nadomeščal vsestransko uporabni cvetlični nektar. Do sedaj smo čebele prehranili (in obenem izčrpavali) z jedilnim, rafiniranim sladkorjem, ki s svojo PH vrednostjo pospešuje razvoj noseme, torej ima slabe strani tako za čebele kot za človeka. Švicarski zdravnik dr. Vogel je ugotovil kvarni vpliv rafiniranega sladkorja na organizem. Naš zdravnik dr. Kancler piše v svoji knjigi: »Sladkor v obliki saha-roze ni primeren za prehrano, ker je osiromašen mineralov in vitaminov.« To potrjuje tudi strokovnjak za prehrano Werland. Tudi Francoz C. Av-
bert v svoji razpravi navaja, da je rafinirani sladkor brez vitaminov in mineralov, v obliki saharoze, glavni krivec za kardiovaskularne bolezni. Enakega mnenja pa sta tudi francoski zdravnik Messegne in nemški strokovnjak Brens. Z minerali in vitamini pa je za 50-krat bogatejši od našega jedilnega sladkorja INVERTNI sladkor iz sladkornega trsa.
Ker naravni viri za čebele usihajo ali pa so zaradi kvarnega vpliva industrializacije prizadeti, je potrebno iskati ustrezno nadomestilo, se pravi sladkor, primeren za prehrano čebel.
Poglejmo, kako je v drugih deželah, kjer si prizadevajo obdržati in pospešiti čebelarstvo.
Čebelarji v Franciji in Nemčiji uporabljajo za prehrano čebel že nekaj let nadomestek sladkorja, ki je izdelan iz koruznega škroba in vsebuje poleg in-vertnega sladkorja še minerale in vitamine — zato se približuje hranilni vrednosti medu za čebele.
Takšna hrana je za čebele zelo primerna, ker je v tekoči obliki, seveda pa je tudi cenejša od jedilnega sladkorja, kar je danes prav tako pomembno.
Kolikor strokovna služba naše predelovalne industrije ne more nuditi našim čebelarjem ustrezne hrane, jim bi lahko nudila vsaj nerafinirani rjavi sladkor, katerega prednost je, da je bolj naraven.
Dober zgled nam daje dr. Kulinče-vič, ko nam svetuje sladkorne pogače, sestavljene iz glukoze in fruktoze.
Uporaba pogač ob koncu zime je pokazala dobre rezultate. Če hočemo ohraniti čebelji rod in s tem ravnotežje v naravi, potem upravičeno pričakujemo, da bo čebelarjem v kratkem na voljo cenena in primerna hrana.
NEKATERI PROBLEMI ČEBELARJENJA V ZGORNJI RIŽANSKI DOLINI
ALBIN CUNJA
Oglašam se v imenu čebelarjev iz zgornje Rižanske doline, kjer čebelari osemnajst čebelarjev s skupno 320 pridobitnimi panji, ki letno pridelajo 3200 kilogramov medu, če upoštevamo minimalni donos 10 kg na panj.
V	zadnjem času vse bolj ogroža naše čebelarstvo zajedavec Varroa jacobsoni, ki je trenutno največji sovražnik čebel.
Drugi največji škodljivec čebel je v današnjem času človek, ki iz nepoučenosti ali ravnodušnosti do teh živalic s pesticidi zatira plevel na polju, po železnicah in cestah ali pa škropi sadno drevje med cvetenjem, ne da bi pravočasno obvestil čebelarje, da bi le-ti čebele zaprli. Vendar moram povedati, da čebelarji v zgornji Rižanski dolini ne beležimo večjih poginov čebel v času cvetja sadnega drevja, kot ga beležijo v spodnji Rižanski dolini in ob obalnih mestih. Vzrok za to so stare vrste sadnega drevja, ki niso občutljive na bolezni. Na tem področju tudi ni večjih nasadov sadnega drevja, kjer bi škropljenje opravljali strojno. Množično so čebele padale pred dvema letoma, ko je bolezen napadla nekatere nove vrste pšenice. Lastniki večjih površin pšenice so uporabili škropivo, ki je zelo nevarno za čebele. Do množičnega pogina je prišlo zato, ker je ravno v času škropljenja med pšentico cvetelo več vrst trav, čebele pa so jih obilno obletavale. Žalostno je bilo opazovati čebele, ki so pred panji v krčih padale na tla. Največjo škodo so seveda utrpeli čebelarji v dolini. Izgube čebel nam povzroča tudi železniška proga. Železniško gospodarstvo namreč vsako leto porabi večje količine pesticidov za zatiranje plevela ob in na železniški progi.
Čebelarji s težkim srcem opazujemo kompozicijo cistern, ko gre skozi naše področje in neusmiljeno razpršuje pesticid. Delo na področju čebelarstva zahteva vedno več znanja o novih boleznih čebel, selekciji, genetiki, metodah vzreje in o bioloških soodvisnostih čebel z ožjo in širšo okolico. Skratka, delo s čebelami zahteva primerno znanje o njihovem življenjskem krogu, ta pa ima pomembno vlogo v splošnem biološkem ravnotežju na področju življenjskega prostora čebel, ki postaja z razvojem civilizacije vse manjši.
Veselje do čebel in vse večja uporab-	v	sili	je nekoč panj postal tudi
nost njihovih pridelkov v apiterapiji ter	brenta za grozdje
gospodarska korist za čebelarje in sadjarje nas opogumlja, da se borimo za njihovo ohranitev.
Ko sem se pogovarjal s čebelarji, mi je vsak dejal, da misli čebelarstvo razširiti, saj je zgornja Rižanska dolina kraj, za katerega se zanimajo tudi čebelarji iz drugih krajev Slovenije. Ti pripeljejo čebele na zgodnjo spomladansko pašo, ki jo tu nudijo v prvi vrsti regrat, leska in vrbe z obilico cvetnega prahu, ki je družinam v zgodnji spomladi najbolj potreben za njihov razvoj. Seveda je tu še cela vrsta drugega cvetja, kot so trobentice, vijolice, zvončki, teloh in kasneje sadno drevje, akacija in travniško cvetje. Zaradi submediteranskega podnebja so tu idealni pogoji za vzrejo mladih matic, ki so za sodobno čebelarstvo velikega pomena.
Smo na pragu pomladi, čebele ob lepem vremenu že izletavajo in vabijo jih prvi cvetovi, ki jim v zahvalo za opraši-tev ponujajo sladki nektar in cvetni prah. Ali bosta cvetni prah in med zdrava ali pomešana s strupenimi pesticidi (če ne bodo čebele na poti v panj zaradi le-teh podlegle), je odvisno samo od odnosa vseh uporabnikov tega prostora do okolja. Tako je s čebelarstvom v zgornji Rižanski dolini danes. Ne vemo, kako bo v prihod-
nosti, vsekakor pa nam osnutek dolgoročnega plana občine Koper ne obeta nič dobrega, saj v poglavju o vodni oskrbi predvideva tri akumulacije: pod Kubedom, Predloki in na Zvročku, kar pomeni, da bi bilo to konec čebelarstva v zgornji Rižanski dolini, saj bi bilo potopljeno področje, kjer je čebelja paša zgodaj spomladi najbogatejša. Poleg novih bolezni čebel nas čebelarje še bolj skrbijo bodoči načrti, kot je na primer gradnja termoelektrarne brez čistilnih naprav, katere posledica je kisel dež, ki uničuje gozdove, potem vse večja propaganda
preko sredstev javnega obveščanja za uporabo pesticidov v kmetijstvu in ne nazadnje načrtovana gradnja vodnih akumulacij v slovenski Istri.
Znano nam je, da so v zgodovini Istre zaradi napredka padli mogočni hrastovi gozdovi, ki so nudili čebelam dom in sladko medičino, saj se jo iz njihovih krošenj, kot pravi ljudsko izročilo, cedila mana.
Sprašujemo se (pa ne samo zaradi čebelarstva), ali bomo Istrani dopustili, da ena za drugo naše doline propadejo kot žrtve smetišč alii vodnih akumulacij?
QLa mtacLe cebeLacj-e
PRERAČUNAVANJE KUB!TALNEGA INDEKSA S POMOČJO MIKRORAČUNALNIKA
MAG. MILAN 0R02EN ADAMIC
V	čebelarstvu se že desetletja uveljavlja preračunavanje kubitalnega indeksa kot ena od osnovnih metod ugotavljanja pasemske čistosti čebelje družine. To metodo je uvedel Goetze, o njeni pomembnosti in uporabi pa so pisali tudi mnogi naši znani čebelarji: Verbič, Rojec, Rihar in drugi. Kaj nam pove kubitalni indeks?
V	prvi vrsti lahko s pomočjo tega pokazatelja sklepamo na pasemsko in dedno čistost opazovane populacije čebel. Ni dvoma, da je to izjemno pomemben pripomoček v odbiri čebeljih pasem. Pri dedno čistih vzorcih je močno izrazit en sam vrh z razmeroma majhni-
mi odstopanji od povprečne vrednosti. Povsem drugače pa je pri raznih križancih, kjer se pojavlja več stranskih vrhov.
Kaj je in kje ter kako ugotavljamo kubitalni indeks? Krila čebele so prepredena z vrsto žil, ki bi jih lahko razdelili v tiste, ki potekajo podolžno in prečno ali vodoravno in navpično (potekajoče žile) glede na telesno os čebele. Med obojimi žilami, ki imajo nedvomno funkcijo mehanične okrepitve kril, so polja, ki imajo svoja imena. Ob odebeljenem sprednjem delu krila je podolgovato in raztegnjeno radialno polje. Ob njem oziroma pod njim so razporejena tri približno
S REM KUBITALNI INDEKS a LET o-l! LET Z-Ol LET r»o 9 BORDER zl PAPER z I CLS 1 INK 7 10 REM vpis podatkov
15 PRINT AT z,6;"m***#******#*####*####"
20 PRINT AT o,6;"# VPISOVANJE MERITEV *"
•25 PRINT AT 2,6; "a####*##*###**********"
30 INPUT "Družina? "jeli PRINT AT 6,z ;"Druzinaj
35 PRINT INVERSE o;AT 13,z;"A";
spodnji del 3."'
INVERSE z;"« dolgi" kub. polja"
*; INVERSE o; c*;
"j INVERSE ojr; INVERSE z;"."j
kratki"
50 DIM s<150)
60 PRINT AT 21,z;"Meri tov >
70 INPUT "razdalj* A? "; a
80 PRINT AT 13,81"---------------> a
90 INPUT "razdalj» B? "; b
100 PRINT AT 14,9; "------------>	";b
110 LET ku-a/b 120 LET s(r)-ku
130 PRINT AT 17,z; "KUBITALNI INDEKS—> •• ; INVERSE oj ku 140 INPUT "Je O.K.? (d/n) "ja*
150	IF	a#-"" THEN GO TO 180
160	IF	a*«"n"	OR	a*-"N"	THEN	PRINT	AT	13,20;"
"j AT	17,20 j"	"* 60	TO 60
170	IF	a**="n"	OR	a*-"N"	THEN	PRINT	AT	13,20;*’
"JAT 17,20j"	GO	TO 60
180 INPUT INVERSE o;"Zelis nadaljevati? <d/n>
190 IF b*«"n" OR b*-"N" THEN GO TO 210 195 PRINT AT 13,20;"	"j AT 14,20;"
200 LET r-r+oi GO TO 60 210 LET we=z: LET sek-z
INVERSE o;"B"; INVERSE Z
";b#
"j AT 14,20;" "j AT 14,20;"
";AT 17,20;"
220 FOR n=o TO r 230 LET seBEB+5(n)
235 LET 8Bk»sek+(s(n)»s<n))
240 NEXT n
300 LET pov=se/r
305 PRINT AT 13,20;"	"; AT	14,20;"	"	;	AT	17,20;	**	*
310 PRINT AT 18,z;"Povprecon	;	INVERSE	o;pov
400 REM SD
410 LET SD=SQR (<st?k -( (sc*se)/r) )/r)
420 PRINT AT 19,z;"STANDARDNI ODKLON-> ";SD 430 PAUSE zs CLS
440 PRINT AT 10,8;"Računam.........."
500 REM razredi 505 DIM t(ll)
515 FOR n=o TO r
520 IF 5 (n )< «°2 THEN LET t<o)®o+t(o)
530 IF s(n)>2 AND s(n)<-2.2 THEN LET t(2)«t(2)+o 535	IF	a(n)>2.2	AND	s<n)<»2.4	THEN	LET	t(3)«t<3)+o
540	IF	s(n)>2.4	AND	s(n)02.6	THEN	LET	t(4)»t(4)+o
550	IF	s (n) >2.6	AND	s(n)<»2.8	THEN	LET	t(5)-=t(5)+a
560	IF	s(n> >2.8	AND	s(n><-3 THEN LET t(6>=t(6)+o
570 IF e(n)>3 AND s(n)<-3.2 THEN LET t(7>»t(7)+o 575	IF	»(n)>3.2 AND	s<n)<»3.4	THEN	LET	t(8)-t(8)+o
580	IF	s(n)>3.4 AND	s(n)<»3.6	THEN	LET	t(9>-t(9)+a
585	IF	B(n> >3.6 AND	o<n)<-3.8	THEN	LET	t(10)«=t(10)+o
590	IF	s(n)>3.Q THEN LET t<11)*t<11)+o
595 NEXT n 600 REM histogram 610 LET y-z: LET fa=>3
840 CLS : LET I«4: PLOT 38,19: DRAW z,13B
845 PLOT 38,18
850 DRAW 3,z
860 FOR k=o TO 11
880 LET y«t<k)*fa
885 IF y>125 THEN LET fa=fa-o: GO TO 840
890 FOR n»o TO 7
900 DRAW z,y
910 DRAW o,z
920 DRAW z,-y
930 DRAW o,z
940 NEXT n
950 DRAW 2,z
951 IF t (k) >“10 THEN LET l=»l+o: PRINT AT (INT < (175-< 19+y> )/B) -o> , 1; t (k) : GO T □ 960
95B IF t(k><“9 THEN LET 1-1+2
959 PRINT AT (INT ((175-<19+y>)/8)-o),1;t<k>* LET 1=1-0
960 LET l«l+o: NEXT k
970 PRINT INVERSE o;AT 20,5;"<2"; INVERSE z;2.4.6.8"; INVERSE os"<3"i INVERS E z;".2.4.6.8"; INVERSE o;"<4";
971 PRINT AT 21,6;"2";AT 21, 16; "3"; AT 21,26;"4>"
972 PRINT AT z ,z ; "Druzinas "jc*;AT o,z; "Pov.»";pov;AT o,10;"	";AT	2,z;"SD
; SD; AT 2,10;'*	"
980 PRINT #z; INVERSE oj"N"; INVERSE zj"ov INVERSE o;"K"; INVERSE z;"on*c
981 LET y*«INKEY*
985 IF y*«”n" OR y*=-"N" THEN s CLS s RUN
986 IF y*«Mk" OR y*-HK" THEN GO TO 9999 1000 GO TO 981
enako velika polja, ki jih štejemo od oprsja navzven. Govorimo torej o prvem, drugem in tretjem kubitalnem polju. Za nas je najbolj zanimivo tretje kubitalno polje, in to njegov spodnji rob, ki ga žila ali »Nervus recurrens« (živec) deli na dva neenako dolga dela (glej sliko). Ku-bitalni indeks je razmerje med dolžino A in dolžino B.
KI = A/B
To lahko opazujemo s prostim očesom, mnogo bolje pa seveda vidimo, če uporabimo povečevalno steklo ali mikroskop. Pa je že tako, da s pomočjo povečevalnega stekla ne moremo dobro meriti razdalj in da so posebni mikroskopi z merilno pripravo draga zadeva. Zato si lahko pomagamo z običajnim diaprojektorjem. Krilca, lahko tudi po več (6), vstavimo v okvirčke s stekelci za diapozitive. Ob tem pazimo, da so to vedno le pred-
nja desna ali leva krilca. Običajno merimo kubitalni indeks 50—60 krilcem. Diaprojektor naravnamo tako, da imamo kar se le da veliko sliko, da je vsaj 4 ali več metrov odaljen od platna, na katerem nato v milimetrih merimo razdalji A in B.
Priložen mikroračunalniški programček je napisan v basicu - za pri nas najbolj razširjen računalnik ZX Spectrum. Tu je predstavljena osnovna varianta, ki jo je z nekaj znanja mogoče zelo hitro prilagoditi za katerikoli računalnik. Vse bi lahko seveda izračunali tudi s kalkulatorjem, pa gre vendarle hitreje z računalnikom. Najprej vpisujemo posamezne vrednosti daljice A in B. Strojček nam takoj izračuna kubitalni indeks posamezne čebelice in si ga tudi zapomni. Ko končamo z meritvami, nam izračuna aritmetično sredino — povprečno vrednost posameznih kubitalnih indeksov in varianco, ki je
po definiciji povprečje kvadratov odklonov od aritmetične sredine. Ker je ta v neprikladni enoti mere, v kvadratu, se pogosteje uporablja standardni odklon, ki je enostavno kvadratni koren variance. S tem pokazateljem, če je vrednost majhna, s precejšnjo verjetnostjo ugotovimo, ali je ocenjevalni vzorec dedno čist.
^ezikmviL k&fieek
r	= radialno
	polje
1 k	= prvo
	kubitalno
	polje
2 k	= drugo
	kubitalno
	poije
3 k	= tretje
	kubitalno
	polje
nr	= nervus
	recurrens
Na koncu nam programček nariše šc histogram izmerjenih kubitalnih indeksov s frekvenčno distribucijo. Za kranjsko čebelo je značilno, da znašajo povprečni kubitalni indeksi med 2,4 in 3. Standardni odklon pa je manjši od 0,8 in histogram ima običajno en ali dva vrhova.
ALI SO RES POTREBNE TUJKE?
Glede na to, da Slovenci tako radi uporabljamo tuje izraze namesto pristnih slovenskih, bi človek sodil, da se domačih besed nekako sramujemo ali pa da smo tako leni, da se nam jih ne ljubi poiskati, čeprav imamo danes že na voljo dovolj slovarjev in drugih jezikovnih pripomočkov.
V	11. številki slovenskega čebelarja iz
1.	1985 sem zasledil na zadnji strani platnic podobo priprave za luknjanje luknjic v satnike, skozi katere prepeljemo žico, ki jo potem vtaknemo v satnice. Pod podobo je učeno ime PERFORATOR, čeprav tak strojček poznamo že nad pol stoletja pod pristnim imenom LUKNJAČ.
V	slovarju slovenskega jezika se nam zanj ponujajo še drugi izrazi, kakor luknjalo, luknjalnik. Pa naj ostane kar luknjač.
Poleg te nepotrebne tujke pa je v oglasu še nemška spačenka futrola (das Futteral), za katero imamo tudi pri nas dobra slovenska izraza: tok, tulec. Torej usnjen tulec.
Na koncu pa še pripomba, ki pravzaprav ne sodi sem!
Dosti sem uporabljal luknjač za delanje luknjic v satnike, pa moram reči, da nisem bil preveč zadovoljen z njim, ker igla rada kolje les. Zato bi svetoval, da ga izpopolnite tako, da bomo z njim vrtali luknjice, ne pa luknjali. To bi se dalo urediti tako, kot je urejeno pri nekaterih ročnih svedrih (vrtalnikih) in odvijačih.
Seveda bi bili taki luknjači (morda bi jim bilo potem potrebno dati drugo ime) dražji, toda dosti boljši.
S.	M.
POPRAVEK
V letošnji drugi številki Slovenskega čebelarja je izšel članek ob moji osemdesetletnici. Ribniškim čebelarjem se zahvaljujem za izkazano pozornost in dobre želje.
V članku pa je prišlo do pomote, za kar sem do neke mere kriv tudi sam, ker sem čebelarjem le na splošno opisal razmere, v katerih smo službovali pred vojno.
V	članku je zato negativno ocenjen moj učni trgovec, kar pa ne ustreza resnici, bil je zelo dober človek in se ga še danes s spoštovanjem spominjam.
Do napačnega zapisa je prišlo zaradi nesporazuma, zato se vsem opravičujem, uredništvu pa zahvaljujem za objavo.	France	Gradišar
<?£ diLLöti)evieg.cL zLiytfen.}a
EVGEN KUŠTOR OSEMDESETLETNIK
Zveza čebelarskih društev Murska Sobota je na svoj občni zbor povabila tudi najstarešega člana — soustanovitelja Čebelarske družine Murska Sobota. Ob tej priložnosti mu je za njegovo dolgoletno delo v čebelarski organizaciji izročila skromno priznanje in tako počastila njegovo osemdesetletnico.
Tovariš Evgen Kuštor se je rodil 28. 11. 1905 v Losten ju na Madžarskem kot sin malega obrtnika-kovača. Svoj dom sta si z ženo Oroslavo ustvarila v Murski Soboti. kjer sedaj živi kot upokojenec in vneto čebelari s 40 AZ panji.
Njegova dolga življenjska pot je bila trda. Ko se je leta 1923 izučil krojaške
obrti, se je kot krojač zaposlil pri zasebnem obrtniku. Leta 1937 je naredil mojstrski izpit in postal samostojni krojaški obrtnik. Leta 1947 je prevzel vodstvo mestne krojačnice, leta 1950 pa je postal predavatelj na poklicni šoli krojaško-ši-vilske stroke, kjer je deloval vse do upokojitve leta 1967.
Že v mladih letih je sanjaril o čebelah. Tako je začel čebelariti že leta 1934, se ves čas strokovno izobraževal in z nasveti pomagal marsikateremu čebelarju. Postal je čebelarski preglednik, po osvoboditvi leta 1946 pa prvi predsednik CD Murska Sobota in večkratni član upravnega odbora in pozneje zveze. Z območja društva je prevzemal čebelje pridelke, oskrboval čebelarje z reprodukcijskim materialom in bil desetletja vzoren gospodar društva.
Bil je vedno napreden, skromen, tovariški in delaven. Bil je prisoten pri vsaki akciji udarniškega dela na plemenilni postaji in drugje.
Čebele je vozil na pašo v Dalmacijo, Vojvodino in na Pohorje. Skoraj ni čebelarja, ki Kuštorja ne bi poznal. Kljub visoki starosti ni opustil čebelarjenja in čebelari še danes.
Za svoje neumorno delo je prejel številna odlikovanja, kot so odlikovanja Antona Janše III., II. in I. stopnje.
Ob njegovem visokem jubileju mu želimo, da bi še dolga leta ostal med nami zdrav, vitalen in poln humorja kot doslej.
Zveza čebelarskih društev Murska Sobota
OBVESTILO REPUBLIŠKEGA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Zaradi nejasnosti in različnega obravnavanja čebelarstva kot dejavnosti s strani občinskih upravnih organov je ZCDS zaprosila republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pravno tolmačenje glede razvrščanja čebelarstva kot panoge. V odgovoru, ki je zanimiv tudi za društva, komite navaja:
»Po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 34/76), se čebelarstvo (reja čebel, proizvodnja medu) razvršča v živinorejo. Torej spada čebelarstvo kot panoga po veljavnih predpisih v kmetijstvo oziroma kmetijsko proizvodnjo. Prosimo, da s tem pojasnilom seznanite pristojne občinske upravne organe.«
Tajništvo ZCDS
Osm.dn.Lee
LAZAR ŠVAB
Na škocijansem pokopališču v Kopru smo se poslovili od Lazarja Švaba, dolgoletnega člana Obalnega čebelarskega društva Koper. Rodil se je v Zazidu pred 55 leti, kjer je preživljal otroštvo in nuadostna leta. Čebelariti je začel leta 1960 ter z marljivostjo in vztrajnostjo ustvaril z lastnim delom čebelnjak s 60 čebeljimi družinami. Ob prihodu v Koper je bil kmalu izvoljen v izvršilni odbor, in to kar za dve mandatni dobi.
Čebelarsko društvo se je poklonilo spominu pokojnika s praporom, na katerem je vtisnjen tudi žebljiček pokojnika.
Obalno čebelarsko društvo Koper
FRANC ERŽEN
8. decembra 1985 smo čebelarji CD Litija pospremili k zadnjemu počitku dolgoletnega in prizadevnega čebelarja Franca Eržena. Rojen je bil 7. 3. 1928 v Pod-šentjurju pri Litiji. Čebelariti je pričel po drugi svetovni vojni. Redni član CD Litija pa je postal leta 1946.
Za svoje prizadevno delo je bil odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje
Čebelarsko društvo Litija
BRUNO PERŠE
Po daljši bolezni je v šempetrski bolnišnici prenehalo biti srce našega člana Bruna Perše-ta.	Rodil se je 1.	novembra 1924. leta v	Ro-
činju. Vse svoje življenje je prebil ob delu na kmetiji in do smrti če-belaril.
Čebelarji smo ga z društvenim praporom	3.	septembra	1985 pospremili	na
njegovi	zadnji	poti	in se od njega	po-
slovili na ročinskem pokopališču.
Čebelarsko društvo Kanal-Brda
IVAN KRAGELJ
Prezgodaj nas je zapustil naš dolgoletni in priljubljeni član odbora društva Ivan Kragelj. Nenadna bolezen ga je iztrgala iz naše sredine
19.	9. 1985. Zahvaljujemo se mu za ves trud, ki ga je vložil v našo čebelarsko organizacijo. Čebele, ki jih je tako ljubil, bo poslej oskrbovala njegova žena. Ohrani-
li	ga bomo v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Kanal-Brda
RUDI LANGO
Leta 1985 je umrl dolgoletni član čebelarskega društva Kanal-Brda. Rudi Lango se je rodil 1. 7. 1923. Bil je napreden kmet in že mlad je začel tudi čebelariti. Ljubezen do čebel in čebelarsko znanje je nasledil od očeta, ki je čebelarji že pred njim. Cebelaril je s 30 A2 panji. Bil je dolgoletni član odbora društva in tudi poverjenik društva. S svojim znanjem je bogatil druge člane društva, predvsem pa mlajše člane. Za svojo dolgoletno delo je bil odlikovan z redom Antona Janše II. in III. stopnje. Od njega smo se čebelarji poslovili na pokopališču v Levpi.
Čebelarsko društvo Kanal-Brda
FRANCE ŠTEKAR
6.	julija 1985 smo se člani Čebelarskega društva Kanal-Brda na pokopališču v Dolnjem Cerovem poslovili od našega dolgoletnega in prizadevnega čebelarja Franca Stekarja.
Rodil se je 20. januarja 1908 v Stever-janu. Bil je med soustanovitelji Čebelarskega društva Kanal-Brda, v katerem je bil vsa leta aktiven član odbora.
Za svoje prizadevno delo in dolgoletno čebelarjenje je bil odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje.
Čebelarsko društvo Kanal-Brda
OSKAR KOVAČIČ
Mineva že drugo leto, odkar smo se na volčanskem pokopališču poslovili od Oskarja Kovačiča, čebelarja in zavednega Slovenca.
Rodil se je 2. 2. 1915 na Selah pri Volčah, čebelariti pa je začel leta 1960, in to skromno kot večina tolminskih čebelarjev. Pridobljene izkušnje je rad prenašal na mlajše. Bil je večkratni član upravnega in nadzornega odbora. Za svoja humana dela je prejel odlikovanje Antona Janše III. stopnje.
Čebelarji ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Tolmin
mom že nad 30 panjev, v naslednjih petih desetletjih pa je čebelaril s 120 do 150, nekaj let celo s 180 AZ panji. Ob delovnih konicah mu je v počitnicah pri čebelarjenju pomagal dijak in študent brat Jože. Prevažal je na ajdovo in gozdno pašo, kasneje tudi v Liko in Mačvo. Spomladi 1942, ko so mu Italijani požgali domačijo, so mu predvsem čebele pomagale obnoviti dom.
Po njegovem vzoru čebelarijo sin Franc v Kanadi z LR panji, sin Jože in zet Ludvik pa v prevoznih čebelnjakih.
Prejel je odlikovanje A. J. III. stopnje. Ob odprtem grobu se je od njega poslovila Čebelarska družina Ljubljana s praporom.
Čebelarska družina Ljubljana-Vič
MARIJA VESELKO
Dne 4. 5. 1986 mineva leto dni, odkar nas je v 90. letu starosti zapustila dolgoletna članica čebelarske družine Mežica, rojena 9. 11. 1895 v Mežici. Čebelariti je začela že v rani mladosti, najprej s kranjiči, pozneje pa z AZ panji. Ker je bila kmetica, ji čas ni dopuščal, da bi imela veliko število čebeljih družin a kolikor jih je imela, jih je nadvse skrbno in marljivo negovala.
Za zaslužno delo v čebelarstvu je dobila leta 1965 priznanje, zatem pa je bila leta 1983 odikovana z redom Antona IJanše III. stopnje.
Spominjamo se je kot prizadevno če-belarko.
ANDREJ PETRIČ
20.	januarja 1986 je umrl Andrej Petrič.
Rodil se je 15. novembra 1903. leta na kmetiji. Preživel je obe svetovni vojni, nobena pa mu ni prizanesla gorja in trpljenja.
Čebelariti je začel leta 1920. Za čebelarstvo ga je navdušil oče, ki je tudi čebelaril, in to s kranjiči. Sina Ivana je vzgojil v dobrega čebelarja, tako da njegove čebelice ne bodo občutile tolike praznine, kakor naše društvo.
Odlikovan je bil z redom Antona Janše III. in II. stopnje.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Žerjav
Čebelarska družina Mežica
IVAN RIHAR
V	82. letu je mirno preminul Ivan Rihar, kmet in znani čebelar v Gaberju, rojen 19. 12. 1904, oče petih otrok. Ljubezen do čebel je kmečkim fantom vcepljal D. Bric, šolski upravitelj na Dobrovi. Tako je že z 18. letom pri sosedu Jarcu kupil prve kranjiče. AZ panje mu je izdeloval brat Jernej, ki je bil mizar in prav tako čebelar. Ob izredni letini 1928 je imel pokojni pod Kri-
MIHAEL CENCIČ
Le nekaj dni pred novim letom smo se v Bor-jani pri Kobaridu poslovili od enega naših najstarejših čebelarjev, devetdesetletnega Mihaela Cenciča.
Cencič se je rodil 1896. leta v kmečki družini v Borjani in preživel burno mladost.
Čebelariti je pričel že zelo zgodaj in bil temu delu predan do smrti. Za čebelarjenje je navdušil tudi sina in kasneje vnukinjo in njenega moža. Bil je član ustanovnega odbora Čebelarskega društ-
va Tolmin in aktiven član do pozne starosti.
Poleg številnih priznanj in plaket, ki jih je dobil za družbenopolitično delo, je bil za delo v čebelarstvu odlikovan z
odlikovanjem III. stopnje Antona Janše.
Aktivnega, delovnega in vzornega čebelarja bomo ohranili v trajnem spominu.
čebelarsko društvo Tolmin
OBVESTILA PREVOZNIKOM
Čebelarsko društvo Šempeter pri Novi Gorici obvešča vse čebelarje, ki nameravajo pripeljati čebele na akacijevo pašo na območje društva, naj se zaradi pravilne razporeditve po pasišču pisno prijavijo na naslov: Anton Leban, Prvačina 203/a, 65294 Dornberk. Vsi prevozniki morajo imeti zdravstveno spričevalo za čebele. Prosimo vas, da zaradi reda na pasiščih upoštevate zahtevo društva, kar je tudi v vašem interesu.
ČD Šempeter pri Novi Gorici
He * sje
Čebelarska družina Škofja Loka obvešča čebelarje, ki nameravajo pripeljati čebele na kostanjevo pašo v okolico Škofje Loke, naj se pisno prijavijo na naslov JANEZ MRAK, Vincarje 18, 64220 Škofja Loka.
Prijavi priložite kopijo zdravstvenega spričevala za čebele. ČD Škofja Loka je izdelala pašni kataster na osnovi katerega bomo razporedili pripeljane prevozne čebelnjake. Prosimo, da upoštevate sklepe društva in na ta način tudi vi prispevate k redu na pasiščih.
ČD Škofja Loka
* * :|c
Čebelarska družina HOČE obvešča vse čebelarje, ki nameravajo pripeljati čebele na gozdno pašo na Slivniško in Hočko Pohorje, da pošljejo pisne prijave na naslov — Ignac Lampret, Na dobravi 35, 62204 Miklavž (telefon 691 439). Upravni odbor ČD Hoče bo na osnovi prijav razporedil čebele po celotnem pasišču tako, da ne bo prišlo do prevelikega kopičenja na enem mestu. Prijavi priložite kopijo zdravniškega spričevala za čebele. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu številka 062 601 469 (Gradišnik) in 062 691 941 (Brvar).
UO ČD Hoče
*1« * *
Čebelarska družina Lovrenc na Pohorju obvešča čebelarje, ki nameravajo pripeljati čebele na gozdno pašo na območje KS Lovrenc na Pohorju, naj se pisno prijavijo na naslov Mihael Šlaus, Polska pot 2, Lovrenc na Pohorju.
V	prijavi navedite tudi naslednje podatke: 1. Točen naslov. 2. Število čebeljih družin, ki jih boste pripeljali na pašo. 3. Čas dovoza — datum in kopijo zdravstvenega spričevala.
Kdor ne bo upošteval zakonskih določil, bo prijavljen pristojnim občinskim organom.
ČD Lovrenc na Pohorju
* # »K
Čebelarje, ki bodo tudi letos pripeljali čebele na pašo na območje KOZJAKA v krajevni skupnosti Brestanica in Gaj prosimo, da dovoz čimprej pisno prijavijo na naslov — Roman Slana, Cesta v Rošpoh 53, 62351 Kamnica.
ČD Kamnica — Brestanica
OGLASI
Prodam nov kontejner za 40 A2 panjev.
Martin Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka
Prodam več naseljenih panjev.
Anton Peterlin, Križ 40, Komenda
Prodam čebelnjak s 30 kastnimi panji in prikolico za vlačilec »Itas«.
Telefon 061 850 205
Prodam 10 trisatnih plemenilčkov.
Telefon 063 25 116
Ugodno prodam tovornjak »Zastava 620« s kontejnerjem za 42 A2 panjev.
Jože Bolčič, Prešnica 10/a — Kozina 66240
Prodam TAM 5000, primeren za predelavo v prevozni čebelnjak.
Telefon 061 487 440
Prodam dva montažna čebelnjaka s 4 AŽ panji, pocinkano točilo, 8 nenaseljenih panjev in drugo čebelarsko orodje.
Telefon 061 219 012 po 18. uri.
Prodam 20 novih A2 panjev (Medex), možna tudi zamenjava za roje. V najem vzamem prevozni čebelnjak.
Mladen Smitran, R. Boškoviča 25/1, Split, telefon 058 517 102
Prodam čebelnjak za 27 AŽ panjev, 6 naseljenih in večje število novih nenaseljenih AŽ panjev.
Jože Šeliga, Majhnova 16, Bohinjska Bistrica
Prodam montažni čebelnjak z 18 A2 panji in 1 m3 lipovih desk po ugodni ceni.
Mirko Sajevic, Vel. otok 28, Postojna
Prodam 10 naseljenih A2 panjev.
Daniel Batič, Šempas 156, p. Šempas, telefon 065 58 404
Prodam 4 naseljene A2 panje na 10 satov.
Alojz Kunstelj, A. Bitenca 176, Ljubljana, telefon 50 343
Ugodno prodam nove A2 panje na 10 satov (sistem »Grom«),
Telefon 061 482 657 (po 16. uri)
Kupim čebele na LR satju (brez panjev).
Jože Mlakar, Regentova 4, Lovrenc na Pohorju Prodam 8 naseljenih A2 panjev na 10 satov.
Janko Jurca, Sejmiška 8, 2iri, telefon 064 69 238
Prodam stanovanjsko hišo pri železniški postaji Laze (pri Planini — Logatcu). Izredna lega za postavitev čebelnjaka z obilo paše preko vsega leta.
Telefon 061 768 335, kličite od 20. do 21. ure
Prodam 13 rabljenih A2 panjev na 9 satov.
Janez Rakovec, Bašelj 42, 64205 Preddvor
Kupim večje število čebeljih družin na satju — po možnost na 4 satih.
Ciril Murat, Lepovci 246, 69231 Beltinci, telefon: 069 70 003
Prodam 12 novih A2 panjev na 10 satov. Panji so iz lipovega lesa.
Vukovič, Pretnerjeva 7, Ljubljana — Vižmarje
Kupim zdrave naravne ali umetne roje. Sporočite ceno na naslov: Alojz Planinšek, Zagorica 40, 68213 Vel. Gaber ali po telefonu: 068 46 587 po 20. uri.
Prodam prikolico za 8 do 16 A2 panjev — 10 satarjev.
Telefon 061 746 188
Izdelujem plastične pokrove in vse vrste steklenih kozarcev.
Telefon 061 735 190
Prodam 8 malo rabljenih LR panjev s po 2 nakladama in sipalnik.
Drago Černe, Trbovlje, Trg Franca Fakina 21, telefon 061 21 302
Prvo domače zdravilo proti varoozi, s katerim škropimo čebele
EMOVAR
TO JE PRAVA ODLOČITEV
Odločitev, ki je gospodarna. Vloženi trud, ki je povrnjen.
KAJ JE HEMOVAR?
S	hemovarom lahko zdravimo varoozo celo čebelarsko sezono. Zdravljenje prekinemo 15 dni pred točenjem. Hemovar uničuje varoo 95 odstotno.
Hemovar ima podaljšano delovanje še tri dni po zadnjem škropljenju.
PREDNOSTI HEMOVAR A:
Klinične raziskave so pokazale, da hemovar bolje učinkuje kakor preparati, ki imajo aktivno substanco, uporabljajo pa se v obliki dima.
Prednosti sta predvsem:
— točno doziranje aktivne substance in emulzije po panju,
— podaljšan zdravilni učinek (dimljenje nima te prednosti).
KAKO ZDRAVIMO S HEMOVAROM?
V	liter vode damo 15 kapljic hemovara — tako dobimo delovno emulzijo, ki jo prelijemo v manjšo škropilnico. Nato vse sate s čebeljo zalego in matico poškropimo z obeh strani. Sate moramo izvleči iz panja.
Emulzijo moramo uporabiti v šestih urah.
KDAJ ZDRAVIMO S HEMOVAROM?
Škropimo zjutraj ali zvečer, ko je v panju največ čebel, in je zunanja temperatura nad 10° C.
KJE LAHKO NAROČIMO HEMOVAR?
Pri čebelarskih organizacijah, delovnih organizacijah, čebelarskih zadrugah in pri proizvajalcu.
Zdravimo dvakrat spomladi in dvakrat jeseni. Drugo škropljenje ponovimo po petih do sedmih dnevih.
ad.utv*t.
RO iNExHemofarm Vršac
'FARMACEUTSKO HEMÜSKA INDUSTRIJA; RO 'INEX HEMOFARM. '2(100 V.R.S. A C. eragndtkl put b,b- |»f. OIS/ltM**
OBVESTILO IZ MEDOPRODUKTA SUBOTICA
Na zalogi imamo seme »FACELI.TE« (Phacelia tanacetifolia). Seme lahko naročite pisno na naslov Medoprodukt Subotica, Karadjordjev put 81, Subotica, ali po telefonu 024 27 773.
OBVESTILO VZREJEVALCEM IN KUPCEM MATIC
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi zakonskih določil imenoval komisijo za priznavanje in pregled plemenišč matic v naslednji sestavi: mag. Franc Javornik, Janez Mihelič in Janez Pokljukar.
Komisija ima nalogo, da na podlagi poprejšnjih pregledov zdravstvenega stanja čebeljih družin v vzrejališču (Biotehniška fakulteta VTOZD za veterino) in na podlagi ugotovljene pasemske čistosti in nadpovprečne proizvodnosti matičarjev in trotarjev (KIS) predlaga republiškemu komiteju za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, da izda za plemenišča, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dovoljenje za vzrejo in promet s čebeljimi maticami.
Čebelarji — vzrejevalci matic!
Če za čebelje družine v vzrejevališču še nimate potrdil o zdravstvenem stanju, si jih pridobite čimprej! V maju bo namreč vse vzrejevalce matic obiskala komisija za priznavanje plemenišč in na osnovi pregleda in ustreznih potrdil (zdravstveno stanje, pasemska čistost in proizvodnost matičarjev in trotarjev) ugotovila, ali ple-menišče izpolnjuje pogoje za promet s čebeljimi maticami.
Čebelarji — kupci matic!
Vsaka matica — matičnice bo imela letos nalepko z zaščitnim znakom in naslednjimi podatki: številko vzrejevalca, številko matičarja, datum izleženja matice, datum pakiranja matice in zaporedno serijsko številko nalepke.
Matica v matičnici brez nalepke ne bo iz kontroliranega plemenišča in promet s takšnimi maticami v letu 1986 ne bo dovoljen, čebelarjem pa odsvetujemo nakup matic iz nepriznanih plemenišč. Vsi registrirani vzrejevalci bodo dobili dovolj nalepk, če bodo izpolnjevali vse predpisane pogoje.
Kmetjski inštitut Slovenije
List izhaja vsakega 1. v racsccu
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II. Telefon: 210 993 Izdajateljski svet: Andrej Petelin, predsednik; člani: inž. Alojz Podjavoršck, Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Lojze Kaslelic, Boris Slavec, Marjana Hönigsfeld, dr. Jože Korošec Uredniški odbor: Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Lojze Kastelic, Martin Mcncej, Franc Javornik, Franček Sivic, Boris Slavec, Jože Bregar Odgovorni urednik: inž. Jože Babnik Glavni urednik: prof. Janez Mihelič Lektorica: Nuša Radinja
Glavni in odgovorni urednik Biltena — Hp Medex: Boris Slavec
Letna naročnina za nečlane 3.000.—, za tujino 12 US dolarjev, za člane čebelarskih organizacij drugih republik 3.000.— dinarjev. Cena za posamezno številko je 300.— dinarjev, za tujino 300.— dinarjev. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Reklamni oglasi: cela stran — 3G.000.— din, pol strani 19.000.—din, četrt strani 10.000,— din. popusti za 3-do 5-kratno objavo 10'/«, za 6- 10-kratno objavo 20 'It, za celoletno objavo 30 ‘It. Splošni oglasi: beseda GO dinarjev. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu. Za vsako naslednjo besedo plačajo po veljavni tarifi 60.— dinarjev. Članarina znaša 1.800.— din in 5 din od panja, s članarino je plačan tudi Slovenski čebelar
St. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636 Devizni račun št. 50100-620-107-010-30960-943
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 je glasilo oproščeno
temeljnega davka od prometa proizvodov
Tiskala tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, v 9700 izvodih
Rokopisov ne vračamo
Miklošičeva 30
telefon: 316 455 321 664
telex: 31529 yu Medex
tekoči račun: SDK
Ljubljana
50100-601-10404
STOJALO ZA ODKRIVANJE SATJA
izdelek 0406
Izdelano je iz aluminijeve ali nerjaveče posode in kovinske lestvice na katero položimo sat ob odkrivanju.
ha IÄ medex
^9 ljubljana