<đ Leto 111. v Ljubljana, 2. avguast 1932. Štev. 21. Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza. Izhaja vsak torek Naročnina: četrtletno Din 20—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80'-Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686. Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Srečko Jeras. Odgovorni urednik Drago Ulaga, Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61, Plavači so rešili čast slovenskege sporta — Na poti po Petrinovičev pokal? — Lampretova se je z novim rekordom poslovila od juniork Olimpijske igre v Los Angelesu Prvi rezultati: V soboto popoldne ob 14. uri ameriškega časa je bila otvorjena v kalifornijskem mestu Los Angelesu, ki leži na zapadni obali Tihega oceana, 10. olimpijada. Mesto je v zastavah, iz vseh krajev Severne Amerike so pripeljali posebni vlaki, letala in avtomobili ogromne množice ljudi. V stadionu, ki ima prostora za preko 100.000 oseb, je otvoril tekme v imenu Hoovera podpredsednik Združenih držav, Curtis. V stadion je prikorakala povorka 2000 olimpijcev iz 39 držav s svojimi drž. zastavami, na čelu Grk.i nato državne reprezentance po abecednem redu, konec povorke so pa zaključili najštevil-neje zastopani atleti Amerike. Podpredsednik Curtiš je prečita! tradicionalni olimpijski pozdrav, oddanih je bilo 10 topovskih strelov in na stadionu je zaplapolala olimpijska zastava. Vest o otvoritvi je poneslo v svet 2000 golo-bov-pismonoš. Spregovoril je še olimpijski komisar Garland in rektor kalifornijske univerze Froul, nakar so se postavila moštva v polkrog in opravila prisego. V imenu vseh tekmovalcev je govoril prisego ameriški rekorder Taylor. Takoj za tem so se pričele tekme, katerih rezultati ta čas še niso znani. Najbolj privlačne točke na letošnji olimpijadi so lahka atletika od 31. jul. do 7. avgusta, plavanje od 9. do 13. avgusta, telovadba od 8. do 12. avgusta, kolesarstvo od 1. do 3. avgusta, težka atletika od 1. do 13. avgusta, jahanje od 10. do 14. avgusta, moderni petoboj, ki obsega terensko jahanje na 5 km, meč, streljanje, plavanje 300 m svobodni stil in tek 4 km, se bo vršil od 2. do 6. avgusta. Od iger, ki so se včasih vršile na olimpijadi, je ostal še edino hokej na travi. Na olimpijadi je, kot omenjeno, zastopanih 39 držav. Sama Amerika je poslala na start 340 atletov, Italija je zastopana s 108 atleti, Nemčija 87, Francija 67, Finska 40, od tega polovica lahkoatletov, Madjarska 36, Švedska 47, Anglija 95, Kanada 140, Argentinca 35’, Brazilija 40, Mexiko 46, Japonska 78, Švica 5, Avstrija 10, Španija 6. -Našo državo zastopa kot delegat neki prof. Mesner. Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, je zadala hud udarec tudi sportu in močno jo bodo občutile tudi letošnje olimpijske igre. Države so za svoje reprezentante s težavo zbrale denar in j-ako so morali mnogi ostati doma. Na Kongresu mednarodnega olimpijskega odbora so prireditelji predlagali, da plačajo najboljšim reprezentantom malih držav stroške za potovanje preko velike »luže«, a olimpijski odbor ni sprejel tega predloga. Postavil se je na stališče, da ne sme kršiti osnovnega pravila sporta, t. j. ■ amaterstva. — Program olimpijade je, kot smo videli, zelo pester. Manjka edino nogomet; profe-sionali se ne morejo udeležiti olimpijskih iger, brez njih bi pa nogomet igral slabo vlogo. Velike škode letošnja olimpijada brez nogometa ne bo utrpela, ker danes v Ameriki nogomet ne vleče. Nasprotno bi olimpijada v Evropi brez nogometa pomenila finančni polom. Vprašanje amaterstva je postalo ravno pri sedanji olimpijadi zelo aktualno in se bo o njem še mnogo razpravljalo. Ljubljana, dne 1. avg. Že dolgo ni vladalo v Ljubljani za katerikoli sport toliko zanimanja, kakor zadnje čase za plavanje in za wa-ter-polo. To zanimanje se1 je v preteklem tednu, ko so se naselili v Ljubljano najboljši plavači iz Dubrovnika, Splita, Sušaka, Beograda in Zagreba, le se stopnjevalo iz dneva v dan, dokler ni prišla sobota, ko je točno ob osmih zjutraj počila startna pištola. Ljudje so računali in ugibali kako se bodo uveljavili domači plavači, položaj pa je bil vseskozi nejasen, edino po stilu, ki so ga pokazali simpatični gostje med tednom v ilirjanskem bazenu, bi lahko sodili, da jim v kravlu še marsikaj manjka -materijal sam pa je boljši od našega: zlasti med Dalmatinci je cela vrsta neizrabljenih talentov. Zanimanje se je osredotočilo na troje vprašanj: ali bo mogoče Iliriji prehiteti Viktorijo, ki je bila lani za celih 76 točk spredaj? Kako bo uspela Lampretova proti Meda-ničevi, v kakšni formi jei Wilfan, ki letos še ni startal? Proračuni so bili različni, naj navedemo le enega, ki ga je sestavil »zbor optimističnih strokovnjakov«: Ilirija 126 točk, Viktorija 114, Primorje 84, Jug 79, Jadran 75... — Stanje lani jc bilo: Viktorija 191 točk. Ilirija 115, Jadran 72, Primorje 39, Jug 30 točk. Predtekmovanja. V soboto so se vršila v plavanju samo predtekmovanja, ki so bila manj zanimiva, zakaj plavali so le po trije (!) plavači. Že predtekmovanje na 50 m je prineslo presenečenje, ko je dosegel med 19 tekmovalci najboljši čas L. Ci-ganovič (Jug) 29.1. Wilfan pa 29.2. Ni vse zlato kar je tuje, to mora biti izkušnja našemu rekorderju, ki se je preveč zaupal dunajskim trenerjem, ki so mn v zadnjem času izpremenili stil, kar je šlo na škodo njegovim rezultatom. — Rezultat pod 30 sek. je dosegel v predtekmovanju tudi llirjan Lavrenčič (29.4). Na 100 m prosto se je izkazala sigurna favoritka Lampretova, ki je dosegla za 5 sek. boljši čas (l :20.2) od svojih nasprotnic. V hrbtnem pla,vanju je dosegel najboljši čas Wilfan (1:18.9), presenetil pa : je Tavčar, ki je vzel tekmo tako resno, da je s 5 sek. prekosil samega sebe; čas 1:26. Predtekmovanje deklet v prsnem plavanju je odpadlo, ker se je javilo k startu le 8 tekmovalk. Izborna je bila že v predtekmi sprinterska štafeta (4X 50 m) Juga, ki je plavala 1:59.7. Po dokončanem dopoldanskem plavalnem programu se je vršila izločilna tekma v waterp-olu med Ilirijo, katere juniorsko moštvo je letos prvič starta-lo in med Viktorijo. Zmaga ambicijoz-nih Igralcev Ilirije je dvignila razpoloženje v klubskih vrstah, ki se je stopnjevalo v vedno večjo borbenost i voljo po zmagi tudi popoldne. Na 200 metrov prosto je dosegel najboljši čas L. Ciganovič (Jug) 2:35.8, drugi Wilfan 2:37.4. — V predtekmi na 50 m. je manjkala le desetinka sekunde, da ni Lampretova izenačila svojega rekorda, ki ga je postavila letos s časom 33.8 s. Medaničeva je plavala 34.8, Bradačeva 36.2. Prsno plavanje juniorjev je prineslo slabše čase, najboljši — Srepel (Concordia) je dosegel le 1:29.1. Ob koncu bi se morali vršiti šei dve izbiri: na 100 m hrbtno za dame in v mešani štafeti 3X100 m za gospode. Ker pa so nekateri odstopili, je bilo predtekmovanje odvisno.' Publika je že prvi dan posetila tekme v lepem številu in je krepko bodrila zlati ilirjanske in prirnorjanske reprezentante. Po vsakem aspehu so bile viharne ovacije. »Inozemci« so zaslutili v Iliriji nevarnega nasprotnika in so se zedinili v navijanju v nasproten tabor, v katerega je skočil včasih — hote ali nehote, tudi kak sodnik. Šele oh osmih zvečer je zavladala tišina nad modro oazo v Ljubljani, voda se je umirila, le srca mladih Ilirjanov so trepetala v vroči želji, »hočemo zmagati!« Nedeljsko finalno tekmovanje. Vsi sobotni računi in predtekmovanja niso razčistili položaja. Jasno je bilo le to, da bo Jadran odrezal zelo slabo, da bo borba med Ilirijo in Viktorijo za prvo mesto skrajno ogorčena in da bo Primorje Jugu zelo nevaren konkurent, kljub temu, da Wilfan ni v polni formi. Uloga ostalih klubov je jasna. Z Jadranom pobirajo zadnja mesta in povečujejo razliko pik, za katero Jadran zaostaja. Ko se je ob 9.30 zjutraj pričelo tekmovanje, so še nekateri pesimisti zmigovali z glavo. Sever Mara ni trenirana, Viktorijašica Švarcova je na lanskem tekmovanju nesla v hrbtnem plavanju Lampretovo, štafeta 3X100 mešano dame je vsled tega brez nadaljne-ga izgubljena, 4X50 juniorji so slabi, ker Ziherl ni v formi in ker manjka 4. plavač itd. , A zgodilo se je drugače. Severjeva Mara je stisnila zobe in zmagala pred Bierovo. Lampretova se revanžira Švarcovi tako temeljito, da plava kar nov rekord. Juniorji posnemajo lep vzgled kolegic in nepričakovano zasedejo v štafeti 2. mesto. Opoldan je že vladalo v belo-zelenih vrstah veliko veselje, ker je bila Ilirija že siguren prvak. Še nekaj! Publike je bilo mnogo in vsa je energično- navijala za svojce. Začetna nervoznost in nesigurnost Jurije Je spravila sicer nekoliko drukarjev iz koncepta, ko so pa videli, da gre kljub temu domačinom dobro, so se pomirili. Potek tekmovanj: Juniorji 50 m prosto: L Ciganovič L. (Jug) 28; 2. Wilfan (Pr.) 28.9; 3. Do-natić (B.) 30.4; 4. Lavrenčič (II.);1 5. Ciganovič (Jug); 6. Ivic (Jd.). Tu spravi začetna nesigurnost in nervoznost jurije Ilirijana Lavrenčiča ob boljši placement. Točke: Jug 15, Primorje 8, Bob 5, Ilirija 3, Jadran 1. Juniorke 100 m prosto: 1. Lampret N. (II.) 1:21.3; 2. Bradač (II.) 1:25.5; 3. Medanič (V.) 1:27.3; 4. Župan (V.); 5. Grošel (11.); 6. Stipanovič (Jd.). Pri tej točki se je močno opazilo, da je bil bazen previsoko napolnjen z vodo, vsled česar ubijalni žleb za valove ni funkcijoniral in je močno valovanje vode zelo oviralo tekmovalke, in povzročilo slabe čase. Omeniti bi bilo placement Bradačeve pred Medani-čevo. Točke: Ilirija 26, Jug 15, Primorje in Viktorija 8, Bob 5, Jadran 2. Juniorji 100 m hrbtno: 1. Wilfan (P.) 1:18.4; 2. Ciganovič L. (Jug) 1:19.4; 3. Duvnjak (Jug) 1:22.4; 4. Tavčar (II.); 5. Ivic (Jd.). Ilirjana Ziherla in Viktori-jaša Skopina je Jurija radi napačnega obrata diskvalificirala. Točke: Ilirija 29, Jug 28, Primorje 21, Viktorija 8, Bob 5, Jadran 4. Juniorke 100 m prsno: L Sever Mara (II.) 1:39.4; 2. Bier (V.) 1:40.7; 3. Mrkušič (Jd.) 1:44.2; 4. Polič; 5. Švare (oba Viktorija); 6. Kovačiček (Cone.). Ena redkih damskih točk, kjer se Jadran vrine med Ilirijo in Viktorijo. Točke: Ilirija 42, Jug 28, Primorje in Viktorija 21, Jadran 9, Bob 5, Concordia 1. Juniorji 4X50 m prosto: 1. Jug 1. 1:59.8; 2. Ilirija 11 2:03; 3. Jadran: 4. Primorje; 5. Viktorija; 6. Bob. — Nepričakovan dober placement Ilirije. Točke: Ilirija 58, Jug 54, Primorje 27, Viktorija 25, Jadran 19, Bob 7, Concordia 1. Juniorke 3X100 111 mešano: 1. Ilirija II. 4:40.8; 2. Viktorija II. 4:46.9; 3. Viktorija I. 5:01.8; 4. Ilirija L; 5. Concordia; 6. Jadran. Prsna plavačica Viktorije, Bierova. plava v tej točki bolje od Severjeve Mare in preda Švarcovi z 2 m naskoka. Lampretova pa krepko potegne, že pred obratom, prehiti Švarcovo in preda Bradačevi z 2 m naskoka, ki ga ta še poveča. Lampretova je plavala pod i :36, kar je vzbudilo upanje, da bo dosegla s 100 m hrbtno rekord. Točke: Ilirija 90, Jug 69, Viktorija 51, Primorje 27, Jadran 21, Bob 7, Concordia 5. Popoldansko tekmovanje: Juniorji 200 m prosto: 1. Vilfan (P.) 2.33; 2. Ciganovič L. (Jug) 2:34.3; 3. Duvnjak (Jug) 2:34.8; 4. Činčinšajn (Jd.); 5. Dobrovič (Jug); 6. Petrič (Jug). Wilfanu se posreči klub zanj slabemu času odnesti zmago nad Cigano^vi-čem, ki je imel v predtekmovanju boljši čas od njega. Wilfan je plaval zopet svoj stari stil. Točke: Ilirija 90, Jug 69. Viktoria 51, Primorje 40, Jadran 25, Bob 7, Concordia 5. Juniorke 50 m prosto: 1. Lampret (H.) 34.2; 2. Medanič (V.) 35.4; 3. Bradač (II.) 37.4; 4. Župan (V.): 5. Jerinič (Jd.); 6. Grošel (II.). Premoč' Ilirijank ni tako prepričevalna kot na 100 m, kar daje slabe izglede za štafeto 4X50 m. Točke: Ilirija 109, Jug 69, Viktoria 62, Primorje 40, Jadran 27. Bob 7, Concordia 5. Juniorji 100 m prsno: 1. Turkali (Gradjanski) 1:25.8; 2. Srepel (Cone.) I SposMtEtiki! KHHHH pfnf BIO - mleko in JOGHURT od Osrednjih mlekarn I 1:27.6; 3. Bier (V.) 1:29; 4. Orlić (Jug); 5. Hribar (II.)) 6. Farana (Jug). Primorjaš Mikuletič, na katerega se je mnogo upalo, se ni placiral. Juniorke 100 m hrbtno: i. Lampret (II.) 1:35.4, boljše od državnega rekorda; 2. Švare (V.) 1:42.7; 3. Topič (V.) 1:45.6; 4. Medanič (V.); 5. Zalokar (II.). Zupanova (V.) diskvalificirana zaradi napačnega obrata. Točke: Ilirija 126, Viktorija 83, Jug 73, Primorje 40, Jadran 27, Gradjanski, Concordia 13, Bob 7. Juriorji 3X100 m mešano: 1. Primorje 4:02.5; 2. Jug II. 4:04.1; 3. Jugi. 4:06.8; 4. Ilirija; 5. Viktoria; 6. Jadran. Lanski prvak v tej disciplini, Primorje, lepo ponovi svojo zmago. Točke: Ilirija 132, Jug 99, Viktorija 87, Primorje 66, Jadran 29, Gradjanski in Concordia 13, Bob 7. Juniorke 4X50 m prosto: 1. Viktorija II. 2:33.9; 2. Ilirija I. 2:34.7; 3. Jadran I. 2:39.4; 4. Jadran II.; 5. Viktoria L; o. Ilirija II. — Po tekmovanju na 50 m pričakovana zmaga Viktorije ni izostala. Končni rezultati juniorskega tekmovanja v plavanju za državno prvenstvo za 1932. 1. Ilirija 150 točk; 2. Viktorija 117; 3. Jug 99; 4. Primorje 66; 5. Jadran; 6. Gradjanski 13; 7. Concordia 13; 8. Bob 7. Waterpolo Klubi so postavili v boj svoje najboljše sedmorice. Od prve do zadnje tekme so bile vse skrajno napete. Kot prvi par sta se nam predstavili Viktorija (Sušak) in ljubljanska Ilirija. Ta tekma je bila odigrana po cup-si-stemu; premagano moštvo je izločeno iz nadaljnega tekmovanja. Obe moštvi sta se borili zelo požrtvovalno, saj je šlo za njihov obstoj. Tekmo si je v svojo korist odločila Ilirija 2:0 (1:0) v postavi: Čadež-Vrankar, Tavčar-Fuchs- Čuden, Lavrenčič, Lavrič. Viktorija je nastopila v postavi: Sergovič-Bur, Sko-pin-Stoker-Bezjak, Polič, Marčeta. Igro je vodila ves čas Ilirija in le srečnemu naključju more Viktorija pripisati, da ni dobila več golov. Za Ilirijo sta scor-tala Lavrenčič in Fuchs. V tej tekmi smo videli napredek ilirijanskih fantov: Fuchs je odličen, Lavrič prav tako, kljub kratkemu treningu je Tavčar izvrsten branilec. Prav tako Čuden, ki sploh ni treniral skupno z ostalimi, ker je bil odsoten. Vratar Čadež je trenutno v zelo zadovoljivi formi. Tudi Vran-karja ne smemo pozabiti, ki se je v zadnjem času zelo zelo popravil. Taktično so Ilirijani na precej visoki stopnji. Viktorija je taktično slaba, pa tudi dobrih plavačev ji manjka. Tekmo je sodil g. Fsapovič, o katerem ne moremo reči, da je bil baš objektiven. Druga tekma ni bila nič manj napeta kot prva. Tu je šlo za temi, kdo bo prvi v tabeli. Ta par je bil Jug (Dubrovnik) in B o b (Beograd). Rezultat je 3:1 (0:0) za Jug. Jugovi fantje v postavi: Orlič-Tarana, Dabrovič-Duvnjak-Böttner, Ciganović II. in L, so po hudi borbi zmagali in si tako osvojili prvo mesto v tabeli. Tudi Bobovi fantje so bili v sijajni formi. Postava: Donatič-Stojadinovič, Novakovič-Rajič-Batugov-ski, Plamenac, Dizdar. V prvem polčasu Bob ni prav nič zaostajal za Jugom. Sodil je g. Šerič iz Splita, Tretja tekma med J a dr a n o>m in Ilirijo je končala z zmago Jadrana 2:0 (0:0). Ilirija je nastopila v isti postavi kot v prvi tekmi. Jadranova postava: Mihovilovič-Strojan, Pavičič- Pera-Cviličevič, Čičinšain, Kevo. Ilirija je1 bila Jadranu popolnoma enakovreden nasprotnik. O prvem golu bi se moglo dvomiti — a na znak sodnika na golu, g. Bedenka, je sodnik g. Fsapovič žvižgal gol. Drugi gol je zabil Strojan. Jadranu je delala precej preglavic ilirijan-ska obramba, v kateri se je odlikoval Tavčar. — Sodnik slab. V nedeljo dopoldne sta se srečali moštvi Juga in Ilirije. Postavi obeh moštev sta bili isti kot v prejšnjih tekmah. Ilirija je podlegla Jugu s 7:0 (4:0). Ilirija je bila prešibka, da bi se mogla upirati izvrstnemu in taktično sijajnemu Jugu. Jugovi igralci Ciganović, Duvnjak in Dobrovič so scortali za Jug. — Sodnik g. Šerič je bil očitno pristranski za Jug. Tekmo B o b : J a d r a n je sodil g. Kramaršič, ki je svojo nalogo prav dobro izvršil. Igra je bila vseskozi v njegovih rokah. Zmagal je Bob 1:0 (l :0). Gol je zabil Batugovski s krasnim ostrim strelom. Bob je bil nadmočen. Stara rivala J n g in J a d r a n sta pokazala staro medsebojno sovraštvo. Jug je v dobri igri in fairnesi daleko prekašal Jadran. Jadran pa je hotel izravnati svojo nemoč s skrajno surovo igro. Vendar vse to početje Jadranu ni prineslo prav nikake koristi. Zmagal je gladko Jug s 4:0 (3:0). — Odločbe sodnika g. Esapoiviča, s katerimi ni hotel zasluženo kaznovati surove obrambe Jadrana, so bile zelo pristranske, če ne bi Jugovce spremljala velikanska smola, bi moral biti rezultat še enkrat večji; toliko krasnih strelov je šlo mimo vrat. Tekma med Bobom in Ilirijo je zaključila prvenstveno tekmovanje. Postavi obeh moštev sta bili v glavnem isti kot v prejšnjih igrah. Zmagal je Bob 1:0 (1:0). Ilirija je zaigrala tu prav lepo in nudila Bobu velik odpor. Sodil je g. ing. Senderdi odlično, objektivno in v vsestransko zadovoljstvo. O njem rečemo tole: Bil je z g. Kramaršičem najboljši sodnik v tem tekmovanju. Placement v waterpolu: L Jug (Dubrov.) 3 3 0 0 14:1 6 2. Bob (Beograd) 3 2 0 1 3:3 4 3. Jadran (Split) 3 1 0 2 2:5 2 4. Ilirija (Ljublj.) 3 0 0 3 0:10 0 5. Viktorija (Sušak) je izpadla v izločilni igri. Placement za Petrinovičev pokal: Juniorsko plavanje: 1. Ilirija 39 t.; 2. Viktorija 24; 3. Jug 15; 4. Primorje 9; 5. Jadran 6; 6. Gradjanski, Karlovac 3 točke. Juniorski water-polo: 1. Jug 26 točk; 2. Bob 16; 3. Jadran 10; 4. Ilirija 6; 5. Viktorija 3 točke. Dosedanje stanje za Petrinovičev pokal skupno: 1. Ilirija 45 točk; 2. Jug 41; 3. Viktorija 28; 4. in 5. Bob in Jadran 16; 6. Primorje 9 točk. Ob zaključku še ena ugotovitev: Ilirija je stavila predlog, da bi se del tekmovanja vršil zvečer pri umetni razsvetljavi. Ta predlog je bil brez dvoma utemeljen — ne le s finančnega, temveč tudi s sportno-propagandnega vidika; kljub temu pa je bil zavrnjen brez pravih razlogov. V bodoče bo moral savez kazati v tem pogledu več elastičnosti in naprednosti ter poznanje razmer — saj se v inozemstvu skoraj vse meddržavne tekme vršijo kot večerna prireditev! Juniorsko državno prvenstvo v waterpolu, PROTEST PROTI BOBU. Kakor čujemo, je vložil splitski Jadran protest na sodniški zbor odn. na Plavalni savez radi tega, ker je v wa-terpolo-moštvu beograjskega Bob Kluba igralo baje več seniorskih igralcev, ki pa jih je Bob dal verificirati kot ju-niorje letnika 1914. Ako je protest utemeljen, bo Bob brez dvoma diskvalificiran in njegovi waterpolo rezultati anulirani v dobro nasprotnih moštev. Prvi rezultati Uspehi Čehov. Medtem prihajajo že poročila o prvih tekmovanjih, ki jim prisostvuje v lahkoatletskem stadionu stotisočglava množica gledalcev. Tudi plavalni stadion, ki ima prostora za 40.000 gledalcev, je že vnaprej popolnoma razprodan. Lep odmev bodo našli pri nas nepričakovano dobro uspehi Čehoslovakov v težki in lahki atletiki. V dviganju uteži, je v lahki kategoriji zavzel 1. mesto Francoz Douverger z rekordnim dvigom 325 kg, 2. je bil Haas (Avstrija) s 307.5 kg, 3. Pierini (Italija) 302.5 kg, 4. Gabetti (It.) 300 kg. — V srednjelahki kategoriji je 1. Austin (Franc.) 365 kg, 2. Olsen (Danska) 360 kg, 3. Digay (Amerika) 350 kg. — V težki kategoriji je bil 1. Škobla (ČSR), 2. Pšenička (ČSR), 3. Strassberger (Avstrija); rezultatov ob sklepu lista še nismo imeli. Po narodnosti so 1. Francozi z 9 točkami, 2. Čehoslovaki s 5, 3. Nemci tudi s 5 točkami. V lahki atletiki je menda ostalo pri tem, da Nurmi ni smel startati. Med prvimi lahkoatletskimi rezultati je javljena impozantna zmaga Poljaka Kusoczin-skega na 10.000 m v svetovnem rekordnem času 11 min. 10.4 sek. Drugo in tretje mesto sta zasedla Finca Izoholo in Virthauen. — V metu krogle je pla-cement naslednji: 1. Serton (Am.) 15.96 metrov, .2. Rothert (Am.) 15.66, 3. Douda (ČSR) 15.60, 4. Hirschfeld (Nem.) 15.56, 5. Gray (Am.) 15.46, 6. Sievert (Nem.) 15.05; baje je metal tudi Jugoslovan dr. Narančič, ki je bil 9. z metom 14.25. — Za finale na 100 m prihajajo v poštev po rezultatih' v izločilnih tekih in medtekih: Tolan (Am.) 10.4! sek., Luti (Jap.) 10.8, Wiliams (Kanada) 10.9, Simpson (Am.) Körnig (Nemčija) 10.9, Jonath (Nemčija) 10.5, Joubert (Francoska) 10,8, Metcalfe (Amer.), Flliot (Am.), Pirson (Kan.), Josioka (Jap.). — Na 400 m lese je zmagal Harling (Am.) v 52.8 sek. pred Taylorjem (Am.) in Burghleyem (Angl). — Nd 800 m je zmagal Genung (Am.) 1:52.5 pred Edourdom (Kan.) in Powe-lom (Angl.). — V skoku v višino ie bil 1. Mc Maughton (Kan.) s 196 cm. ❖ Moštvu Nemčije so' v Los Angelesu priredili »kraljevski sprejem« in Nemci se tega veselijo, ker vedo, kaj pomeni sport za nemško ime. Nurmi je postavil v Ameriki nov rekord, kakor poroča »New-York-Times«. Tam beremo, da je Nurmi flegma kot vedno, tudi pri diskvalifikaciji izjavil: »Ne vem kaj mi je storiti. Bo že boljše«. V »New-York-Timesu« je dodal autor: Te besede Nurmija pomenijo nov rekord na dolge proge. Po poročilih iz Los Angelesa bodo končale igre z lepim dobičkom. Karte se prodajajo kot gorke žemlje. Zimske igre in letne se ne dajo med seboj primerjati. Le te so prave olimpijske igre in razumljivo je, da se blagajne polnijo. Japonci upajo, da bodo odnesli iz Los Angelesa najmanj 5 zlatih kolajn. Ustanovljena I. 1889 Telefon 2016 in 2616 Poštni ček št. 10.333 [flESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 460 milijonov Din, sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. z olimpijade I Od teh odpadejo 3 na lahkoatlete. — Šanse imajo v troskoku, daljavi in maratonu. Margarito Pomposo, Indijanec iz Tepalcatlalpäma, je pretekel maratonski tek v 2 urah 34:34.13; Hernandez iz Ixtapalava, tudi Indijanec, ni mnogo slabši od prejšnjega. Ni izključeno, da ne bosta pripravila v Los Angelesu presenečenja in marsikomu prekrižala račune. Švedski metalec kladiva, Skoeld, je v odlični formi. Pri prekinitvi potovanja za Los Angeles v Chicagu, je treniral in noben met ni bil pod 51 m. Na olimpijadi bo siguren favorit. Robert Kerr, trener kanadskih sprinterjev je izjavil, da so šanse kanadskega moštva na letošnji olimpijadi take kot so bile pred štirimi leti v Am-sterdamu. Največje upanje Canade je leman za hojo, pa tudi Williams, prvak na 100 in 200 m na olimpijadi v Amsterdamu, je v polni formi. * V prejšnji številki sem navedel rezultate, dosežene na prvi olimpijadi v Atenah 1. 1896 in rezultate iz zadnje olimpijade v Amsterdamu. Danes podajam listo -treh danes najboljših v vsaki disciplini: 100 m: 1. Metcalfe (Amerika) 10.2 sek.; 2. Jonath (Nemčija) 10.3 sek.; 3. Owen (Amerika) 10.3 sek. — 200 in: L Metcalfe 20.4 sek.; 2. Bennett (Am.) 20.5 sek.; 3. Carlton (Avstralija) 20.6 sek. — 400 m: ,1. Eastman (Amerika) 46.4 sek.; 2. Carr (Amerika) 46.9 sek.; 3. Warner (Amerika) 47.6 sek. — 800 metrov: 1. Eastman 1:50.0 min.; 2. Hallowell (Amerika) 1:52.6 min.; 3. Hamp-son (Anglija) 1:52.6 min. — 1500 m: L Beccali (Italija) 3:52.2 min.; 2. Venz-ke (Amerika) 3:52.6 min.; 3. Hallowell 3:52.7 min. — 3000 m: 1. Kusocinski (Poljska) 8:18.8 min.; 2. Lehtinen (Finska) 8:26.6 min.; 3. Iso-Holo (Finska) 8:31.6 min. — 5000 m: 1. Lehtinen (Finska) 14:16.9 min.; 2. Iso-Hollo 14:18.3 min.; 3. Lindgren (Švedska) 14:45.2 min. 10.000 m: 1. Kusocinski 30:31.1 min.; 2. Nurmi (Finska) 30:40.9 min.; 3. Virtanen (Finska) 30:41.5 min. — Maraton: 1. Yahagi (Japonska) 2:31.31 ur; 2. Takahasi (Japonska) 2:32.26 ur; 3. Tuda (Japonska) 2:33.26 ur. — 110 metrov zapreke: L Jack Keller (Amerika) 14.0 sek.; 2. Saling (Amerika) 14.1 sek.; 3. Beard (Amerika) 14.4 sek. — 400 m zapreke; i. Saling 52.8 sek.; 2. Beatty (Amerika) 52.9 sek.; 3. Lord Burghley (Anglija) 52.9 sek. — Višina: 1. Ward (Amerika) 2.01 m; 2. Marty (Amerika) 1.99 m; 3. Lasalette (Amerika) 1.985 m. — Palica: 1. Gräber (Am.) 4.376 m; 2. Miller (Amerika) 4.308 m; 3. Suthermeister (Amerika) 4.25 m. — Daljava: L Redd (Amerika) 7.78 m; 2. Nambu (Japonska) 7,76 m; 3. Barber (Amerika) 7.73 m. — Troskok: 1. Oda (Japonska) 15.55 m; 2. Osima (Japonska) 15.21 m; 3. Rajasaari (Finska) 15.16 m. — Disk: 1. Remecz (Madjar-ska) 50.47 m; 2. Anderson (Amerika) 50.43 m; 3. Noel (Francija) 49.44 m, — Krogla: L Brix (Amerika) 16.07 m; 2. Sexton (Amerika) 16.065 m; 3. Heliasz (Poljska) 16.05 m. — Kopje: 1. Malti Järvmen (Finska) 74.02 m; 2. Sipalla (Finska) 70.20 m; 3. Weimann (Nemčija) 69.54 m. — Kladivo: 1. Johnson (Amerika) 52.68 m; 2. Skoeld (Švedska) 52.55 m; 3. Reznik (Amerika) 52.12 m. Naš Goič bi se plasiral v tej točki šele na 21. mesto in on je naš najboljši atlet! — Desetoboj: L Bausch (Amerika) 8103 točke; 2. Stewart (Amerika) 7979 točk; 3. Eberle (Nemčija) 7865 točk. Ako pregledamo prva mesta posameznih disciplin, vidimo, da trenotno vodijo v 12 disciplinah Amerikanci, po dve mesti imajo Poljska, Japonska in Finska, Italija in Madjarska pa po eno mesto. Kaj bodo pokazali Amerikanci na olimpijadi, bomo v kratkem videli. Drago Karba. Prihodnja številka »Športnega lista« izide v torek 9. t. m. Širite »Športni list«, edino slovensko športno glasilo! Naročniki, poravnajte zaostalo naročnino! Joža Pogačar Ni še minilo mesec dni, pa nam je zgrabila smrt za pokojnim dr. Jesenkom Joža Pogačarja, enega naših najagil-nejšili aktivnih športnikov, ako že ne najagilnejšega sploh. Postal je žrtev automobilne nezgode. V sredo 27. julija smo ga pokopali, skoro vsa športna Ljubljana ga je spremila na zadnji poti. Joža je stopil v vrste športnikov takoj po osvobojenju, ko je odložil vojaško suknjo. Začel je — ali je sploh kje začel? — pojavil se je v vsaki športni panogi, ki se je takrat gojila, kot aktiven športnik in kot tekmovalec. V nogometu tvori najpreje s Pela-nom in Pretnarjem, potem z Miklavčičem in Beltramom slovito obrambo Ilirije, v moštvu, ki je igralo takrat odličen nogomet. Število njegovih iger mi ni znano, gotovo pa je v tisti dobi igral ne mnogo izpod 200 tekem. V istem času je gojil lahko atletiko, tek na 100 in 400 m, skoki v vis in na daljavo, kot član štafete Ilirije je pripomogel svojemu klubu do ponovnih zmag. Za trening nogometa in lahke atletike je porabil mnogo časa, pa vendar se je udejstvoval tudi v turistiki, prehodil je vse naše planine, delal razne plezalne ture in se pripravljal na zimo. Turistika ga je privedla do kolesarstva in Joža dirka ponovno na kolesarskih dirkah, dokler se ni vsled močnega padca pri dirki Vransko—Ljubljana v bližini Domžal odtegnil nadaljnim dirkam. Tudi v kolesarskih dirkah se je plasiral, kakor Joža v niti eni športni panogi ni zaostal. Med prvimi povojnimi športniki se je lotil Joža tudi tenisa, ki mu je postal pozneje njegov najljubši sport v poletju. Za kolesarskimi dirkami je pričel z motornimi ter ga najdemo kmalu na startu naših prvih motornih dirk. Tudi ta panoga mu ni dala uspehov in vsled občutnega padca pri Stražišču jo je pustil. Mnogo več uspeha in zadovoljstva so mu nudili zimski športi. Joža je bil med prvimi zmagovalci v sankaških tekmah, razvil se je v izvrstnega smučarja, bil je naš prvi prvak v smuških skokih, in tudi drsanje je gojil, dasi ne kot tekmovanje. Joža je bil med prvimi našimi smučarji, ki so sami poizkušali izpopolniti se za skoke ter so dosegli sigurne in sorazmerno lepe uspehe. I reba je pomisliti, da takrat nase skakalnice tudi tehnično niso odgovarjale, ter je mnogo padcev povzročila ravno hiba tehnične izvedbe skakalnice. Kljub temu je bil Joža prvi, ki je skočil raz novo zgrajeno skakalnico v Mojstrani, na Bledu, v Kranjski gori in raz Hans.se-novo skakalnico v Bohinju, na kateri je dosegel 46 m skok. Prekosila ga je pozneje mladina, katera je imela ugodnost norveške šole, ki jo je JZSS mogel nuditi svojim tekmovalcem. Joža si je s svojimi skoki pridobil mnogo popularnosti ter ga je takrat vse občudovalo radi velikega poguma in elana, s katerim je nastopal pri tekmah. Joža je bil med najboljšimi smučarji-turisti, pa tudi med najboljšimi smuškimi učitelji. Pozvan je bil v prve vojaške smuške tečaje kot nastavnik v Kranjski gori, pa tudi v prve alpinsko-smuške tečaje na Staničevi koči, kjer je mnogo pripomogel s svojimi sposobnostmi do tolikega uspeha kot so ga ti tečaji imeli. Dolga je vrsta smučarjev, ki jih je Joža uvedel v skrivnosti lepega belega sporta v številnih svojih tečajih, ki so bili izredno priljubljeni tako radi izvrstnega Ježevega znanja, kakor tudi radi prijetne družabnosti, ki jo je vedel Joža razviti kljub strogi disciplini. Ni brez globljega razloga, da najdemo Jožeta tudi med prvimi gojenci Cvetkove šole borenja. Ta lepi viteški sport se je prilegal njegovemu karakterju, tako kot se je prilegal njegovi veliki ljubezni do narave veslaški šport in plavanje. Slednji dve panogi ni gojil za tekmovanje, temveč le radi lastnega zadovoljstva. Bil je tudi vnet lovec in ribič, skratka športnik, ki je bil aktiven menda v prav vseh panogah. Njegov poklic ga je privedel tudi v avtomobilizem. Vse lastnosti športnika: jasnost v vsaki situaciji, hladnokrvnost brez presenečanj, užitek na brzinah, so služile Jožetu, da je postal tudi kot avtomobilist prvovrsten vozač. Za volanom se je čutil kot doma in ob prevoženih skoro 200.000 km je doživel mar-sikako kritično situacijo, ki jo je izpeljal, zahvaljujoč se gornjim svojim lastnostim. Toda bas ta sigurnost je postala zanj usodna. Živel je v prepričanju, da zanj ni nepremostljivih opasnosti, smatral se je kos vsaki situaciji — dokler ni prišla usodna vožnja 25. julija, ki je končala s smrtjo. Mala pogreška, kot smo jo lahko vedno dognali pri tolikih alpinistih po nezgodi, je postala usodna. Tako smo izgubili Joža Pogačarja! Kdorkoli pregleduje razvoj slovenskega športa ali kdor bo pisal zgodovino, ta ne bo mogel preko Jože Poga- čarja, ki je nastopal v vseh športnih panogah kot tekmovalec ali pa kot aktiven športnik, skoro vedno takrat ko ga je sport najbolje potreboval, ob početku, ob postavljanju temelja. Bil je član športnega kluba Ilirije ter je svojemu klubu s tem svojim delom napravil mnogo uslug. Pri vsem tem pa je bil Joža kot športnik vedno fair tekmovalec, ki ni poznal nepoštenega boja, znal je zmagati, razumel je neizogiben poraz, ki ga je samo vzpodbodel za na-daljno, še odločnejše in pozornejše delo. Kot športni tovariš je bil vsakemu odkrit in naklonjen, bil gentleman, bil je skratka tip športnika v pravem pomenu besede. Pogačarja smo izgubili v zgodnji moški dobi, saj je imel komaj 33 let. Toda mogel je zreti z zadovoljstvom na vse športne panoge, katerim je pomagal polagati temelje, vse so se lepo razvile in to mu je bilo v največje zadoščenje. Slovenski sport žaluje ob preranem grobu svojega vsestranskega gojitelja, žaluje za težko izgubo, ki je nastala z njegovo smrtjo. Ohranjen pa ostane sp min nanj, na Joža Pogačarja, simpatičnega športnika, ki je pomagal s svojim delom polagati temelje tolikim športnim panogam. V prezgodnjem grobu naj v miru i počiva! Nacionalno teniško prvenstvo dravske banovine v Ljubljani SK Ilirija izvede letos turnir za nac. prvenstvo Dravske banovine, ki se bo vršil v dneh 13.—15. avgusta na igrišču »Ilirije« ob Gosposvetski cesti. Zanimanje za turnir je veliko, obeta se lepa udeležba vseh klubov iz države. Ljubljanski turnir bo letos tretja velika teniška prireditev v Sloveniji. Prva je bila turnir za mednarodno prvenstvo dravske banovine, ki ga je priredil Rapid v Mariboru, druga prireditev bo mednarodni turnir za prvenstvo Bleda od 5.—7. avgusta, tretja pa bo ljubljanski turnir. Tekmovalo se bo v naslednjih točkah: gospodje single — dame single — gospodje double — dame double — mixed double — juniorji single —1 »Pogačarjev memorial« single gospodov — tolažilno tekmovanje za gospode. »Pogačarjev memorial« je naslov tekmovanju, ki se bo vršilo vsako leto enkrat v spomin na tragično preminulega tekmovalca in podnačelnika teniške sekcije Ilirije g. Joža Pogačarja. To tekmovanje je samo za člane ljubljanskih klubov. Zmagovalec v singlu gospodov prejme spominsko kolajno, njegovo ime pa se gravira v posebno spominsko plaketo, ki bo v trajni posesti Ilirije. Turnirska uprava je sestavljena sledeče: predsednik ppk. D. F. Masek, podpredsednik ing A. Lavrenčič, vrh. sodnik: pk. Bleiweis-Trsteniški, namestnik Zd. Švigelj, vodje turnirja: Rajko Kos, A. Schneller, E. Hitzl, M. Hartman, O. Lorant, blagajnik E. Hitzel, tajnik R. Kos. Tekmovanja: se prično v soboto 13. avgusta ob 3. popoldne, nadaljujejo se v nedeljo in ponedeljek ob 8. zjutraj in 3. popoldne ter trajajo vsak dan do mraka. Rok za prijave je do 10. avgusta. Prijave je poslati na naslov: Rajko Kos, Ljubljana, Gledališka 12; žrebanje se vrši 10. avgusta zvečer v lokalu na igriščih. Za vsa prva in deloma tudi druga mesta so razpisana lepa darila, za ostala mesta pa plakete. Večja udeležba se obeta zlasti iz Maribora, Celja, Ptuja itd., tako da bo slovenski teniški športni živelj v turnirskih dneh polnoštevilno zbran v Ljubljani, da se bori z zagrebškimi in drugimi klubi. Zaprošena je tudi polovična vožnja, zato naj posetniki in tekmovalci vozovnice shranijo, ker bodo veljale s potrdilom turnirske uprave — če bo prošnji ugodeno — za brezplačen povratek. Mednarodni turnir v Mariboru V dneh od 28. do 31. julija je priredil SK J^apid mednarodni turnir, ki je ob številni udeležbi igralcev iz Graza, Dunaja, Zagreba, Ljubljane, Celja in Maribora odlično uspel. Tehnični rezultati semifinalnih in finalnih iger so: Gospodje posamezno: Palada (ATK Zagreb):Hitzel (R.) 7:5, 6:0. Hitzel je bil očitno nerazpoložen. Brigić (ATK): Holzinger (R.) 8:6, 1:0 ret. Palada:Bri-gič 6:0, 6:0. Dame posamezno: Gostiša (ZKD Zagreb):Kreus (1?.) 6:4, 6:4. Ravnikar (Ilirija, Lj.LBlis (ZKD) 6:2, 6:2. Gosti-ša:Ravnikar 6:2, 6:3. HOTEL ŠTRUKELJ — Ljubljana vogal Dalmatinove in Kolodvorske ulice z najmodernejšim komfortom urejene sobe — prvovrstna restavracija — krasen senčnat vrt — garaže. — Zmerne cene! Gospodje v dvoje: Palada:Brigič (ATK Zagreb) :Halbärth (R.)-Fabijan (Maribor) 6:3, 6:1. Hitzel-Holzinger (R.) :Truden (Ilinja)-Leyrer (R.) 6:1,. 6:1. Palada-Brigič:Hitzel-Holzinger 6:0, 6:4. Dame in gospodje v dvoje: Gostiša-HitzeLBlis-Palada 6:2, 6:4. Ravnikar-Truden:Blis-HoIzinger 6:3, 6:3, Gostiša-HitzehRavnikar-Truden 6:1, 6:0. Dame v dvoje: Gostiša-Blis:Ravni-kar-Sernec (Celje) 3:6, 6:3, 6:4. Kraus-Zirzer (R.):Blis-Scherbaum 1:6, 6:2, 6:3. Gostiša-Blis:Kreus-Lirzer 6:1, 6:2. Juniorji: Skoberne (Celje):Massburg (Graz) 6:1, 7:5. Sernec (Celje) :Pitterl (Wien) 3:6, 6:2, 6:3. Skoberne:Sernec 6:2, 9:7. Izredno je ugajal Zagrebčan Palada, ki je s svojim rezanim servisom in sigurno igro gladko zmagal v vsaki igri. Tudi Truden je pokazal krasno tehniko, manjkalo pa mu je odločnosti. Hitzel je bil indisponiran. Gradčani so izpadli že v prvih kolih. Med damami je prevladovala državna prvakinja, ga. Gostiša; igra popolnoma: na moški način. Gdč. Ravnikar je zelo napredovala. Od domačink je najboljša ga. Praus, ki je zadala zmagovalki mnogo dela. V doublu je izvanredno igrala gdč. Sernec iz Celja, ki je prvovrsten talent. Turnir se je zaključil s prijateljskim sestankom udeležencev »pri Gambri-nu«, kjer je načelnik teniškega odseka Rapida, g. dr. Blanke, razdelil zmagovalcem razpisana darila. NOVO TENIŠKO IGRIŠČE SK TRŽIČ. 24. m. m. se je vršila ob številni udeležbi športnikov otvoritev novega teniškega igrišča agilnega SK Tržič, ki bo služilo v zimskih mesecih obenem za drsališče. Predsednik je v svojem govoru pozdravil vse zastopnike športnih in drugih društev, ki so prihiteli iz bližnjih in daljnih krajev, da prisostvujejo temu športnemu prazniku — rezultatov nesebičnega in složnega dela tržiških športnikov. — Pri vsem tem je treba z žalostjo zabeležiti dejstvo, da se slavja ni udeležilo premnogo onih, ki bi bili v to na prvem mestu poklicani in od katerih bi bili to v prvi vrsti pričakovali. Klubov predsednik je v lepih besedah očrtal veliko važnost praznovane-ga slavja. Navedel je, imenoma se vsakemu zaslužnemu posebej zahvaljujoč, vse trude in napore, ki so bili potrebni pri težkem pijonirskem delu, važnem ne le za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. SK Tržič je s tem lepim, vidnim uspehom dokazal, da je v pravem pojmovanju športne ideje na solidni in pravi poti, po kateri dosledno stopajoč, se lahko nadeja doseči še mnogih uspehov. — In to mu vsi pravi tržiški športniki in športniki sploh, od srca želimo. ❖ SPORT V MARIBORSKEM TEDNU. Za časa Mariborskega tedna priredijo klubi in razne športne organizacije raznovrstne športne priredbe. Vršile se bodo motociklistične cestne dirke, kolesarske dirke, lahko-atletski tek moštev, mednarodna nogometna tekma pri električni razsvetljavi, veslaške tekme na Dravi, konjske dirke in concours hippique na dirkališču na Teznu. Uvod tvori teniški turnir od 29. do 31. julija za mednarodno prvenstvo Dravske banovine, ki je določen tako zgodraj, da ne kolidira s turnirjem, ki ga bo priredil SK Ilirija v Ljubljani od 13. do 15. avgusta. * REDNA GLAVNA SKUPŠČINA LNP je sklicana za prihodnjo nedeljo 7. t. m. Interes zanjo je letos med klubi neznaten. Kakor se čuje, je bila koalicija med Primorjem in Svobodo obnovljena. V podsavezni upravi je bilo radi samovoljnosti tajnika I in nekaterih drugih nesoglasij v zadnjem času sicer več ostrejših sporov, ki so imeli za posledico opetovan odstop podpredsednika g. Stanka in odstop začasnega predsednika kazenskega odbora g. Kralja, toda nazadnje so bili ti spori vendarle nekako likvidirani in ostane podsavez na ta način še naprej pod upravo omenjene koalicije. Nogometno državno prvenstvo Viktorija in Gradjanski sigurna za finale — vsi trije klubi LNP definitivno izločeni. V Ljubljani: Maribor:Ilirija 3:2 (1:0 —V Zagrebu: Viktorija-Primorje 4:0 (1:0) Primorje je odpotovalo v Zagreb na srečanje z Viktorijo brez velikih upov. Potek igre, ki je bila v splošnem odprta, in ki je nudila dovolj zrelih šans tudi napadalcem Primorja, pa je pokazal, da malodušnost prav za prav ni bila utemeljena. Kakor se to pri številki 4:0 za Viktorijo morda čudno čita, je bilo Primorje do odmorda boljše in hitrejše moštvo. V drugem polčasu je nekoliko popustilo, a nikakor ne tako kot kaže izid. Ako bi imel forward le mah) prisebnosti — in sreče, bi zlahka realiziral več kot eno šanso. Občuten han-dicap za Primorje je bila odsotnost desnega krila .luga, ki ga Erman naravno ni mogel nadomestiti. Viktorija je imela tudi to pot mnogo sreče, Qoli so padli v 5. minuti prvega polčasa (Hrs) ter v 18. (Podvinec), 22. in 38. min. (Kornfeld) drugega polčasa. Tekmo je vodil prav dobro ljubljanski sodnik g. Deržaj. Publike je bilo komaj 1000. Za Ilirijo in Mariborom1 je zgubilo s. to igro tudi Primorje zadnjo šanso, da se vendarle še pribori v finalne igre. Ilirija se je naravnost potrudila, da je zgubila tudi svojo šesto tekmo v državnem prvenstvu. Po relativno povoljnih in vsaj požrtvovalnih igrah proti Primorju in v Zagrebu proti Gradjan-skemu je igrala v nedeljo medlo, brez vsake energije in poleta. Tega je gotovo največ kriv forward s svojo nekoristno in zamudno igro. Res ginljivo je že gledati to popolno nemoč naših napadalcev (precej vseeno, ali Ilirije ali Primorja) pred golom! Tam, kjer je potrebna največja borbenost,, najhitrejši start in odločen strel, ni pri naših napadalcih prav nič, ampak prav nič vsega tega. Doberlet je dobro začel, a radi zamudne igre svoje zveze Svetica ni prišel do veljave in je kmalu igral enako slabo kot ostali kvartet. Svetic ni dal od sebe niti enega ravnega pasa po tleh; vse komplicirano, polvisoko in v paralelnih kombinacijah. Košak, ki ima dober pregled nad igro, je v prvem polčasu dobro delil žoge. Sveticu je ustvaril n. pr. 2 absolutno zreli poziciji; pozneje, posebno v 2. polčasu je popolnoma odpadel — ker pač ni v' treningu (je še na Sušaku); oba gola Ilirije sta pa padla iz dveh njegovih tipičnih dolgih strelov: prvega, ki se je odbil od prečke, je pretvoril Doberlet v 1:1, drugega Belak v 2:2. Desna stran napada je bila še manj produktivna. Lah je igral več halfa kot napadalca — menda ni niti enkrat streljal na gol. Značilno je, da je bila desna stran nevarnejša, ko sta zamenjala blesirani Belak in zdravi Ice. Halfi v obče niso Kvalifikacijske tekme za prestop v podsavezno ligo zaključujejo te dni pod-savezno prvenstveno tekmovanje. V Ljubljani je SK Svoboda uspešno odbila naskok SK Slovana, ki ostane po obeh izgubljenih tekmah (0:2 in 2:5) še dalje v I.B razredu. Ogrožen pa je še obstoj Atletik SK in SK Železničarja v ligi. V Celju je ostalo prvo trčenje med Atletik SK in SK Celjem neodločeno (3:3); druga tekma se bo odigrala prihodnjo nedeljo, izid je popolnoma negotov. V Mariboru je SK Železničar v prvem srečanju s SK Rapidom tesno zmagal z 2:1; Rapid lahko prihodnjo nedeljo upa na revanš in na zmago. Tabela I. B razreda Ljubljane še vedno ni popolnoma zaključena. Ne-odigrana je —- ako smo točno sledili tekmovanju — še tekma Primorje Jadran. Od izida te igre zavisi, ali bo zavzel tretje mesto Hermes ali Primorje. Ilirija B 12 7 2 3 46:32 16 Slovan 12 7 2 3 35:25 16 Hermes 12 6 1 5 50:28 13 Primorje B 11 6 0 5 29:25 12 Grafika 12 6 1 5 32:31 13 Jadran 11 3 1 7 51:36 7 Svoboda B 12 1 3 8 17:53 5 Prvak I.B razreda Ljubljane tedaj ni SK Slovan, kot smo poročali v prejšnjih številkah, nego B moštvo SK Ilirije, bili slabi. Vsi pač često slabo oddajajo žogo, toda Varšek je bil v igri z glavo in v defenzivnem pogledu pač prvorazreden igrač. Berglez se je kot levi half držal odlično v prvem polčasu, a je bil po odmoru izčrpan — ker pač ni vajen napornejše krilske igre. Pri vsej pasivnosti napada bi Ilirija proti nedeljskemu Mariboru še vedno lahko rešila obe točki, ako ne bi imela v Jančiču tako izrazito slabe točke. Ta igrač, ki se nikoli ni odlikoval z okretnostjo ali z razumno igro, je imel v nedeljo na mestu, ki ga sicer zavzema Berglez, že celo slab in zraven nesrečen dan. Pri prvem golu se je — par metrov pred mrežo!! — tako dolgo dobesedno rečeno žogal, da je posegel vmes energični Priveršek in spravil žogo z razantnim strelom »pod streho«. Drugi gol je bil njegov avtogol; pognal je Zemljičev center voley v mrežo — kot bi ga jedva kateri izmed nedeljskih 10 napadalcev! Soudeležen je bil z Berglezom nazadnje tudi še pri 3. golu. Unter je svojo nalogo opravil zadosti sigurno, Jakšič ni imel mnogo posla, dobljenih golov pa ni mogel rešiti. Pri Iliriji se zadnje čase mnogo govori o sestavi moštva. Temu je treba pripisati menda izvanredno postavo nedeljskega moštva. Za enkrat se eksperimenti niso obnesli: Berglez v celoti absolutno ni napravil toliko kot n. pr. Pogačnik, pač pa je bila ožja obramba brez Bergleza zelo oslabljena in to je neposredno zakrivilo šesti poraz Ilirije. Forward je pač takšen, kakršen je, brez Pipana pa najbrž ni močnejši kot z njim. Maribor je bil v nedeljo šibek, gotovo najšibkejši nasprotnik, ki ga je Ilirija srečala v državnem prvenstvu. Za nijanso višja cena od Ilirije mu gre Po odločnejši, bolj sveži igri napada. Halfi so bili absolutno slabi, obramba boljša, Koren v golu prav zanesljiv. Sodnik g. Fabris je vodil igro sigurno in skoro brez pogreške. Komaj 500 gledalcev je dokaz, da je tudi publika zdvojila in resignirala. * Ostali rezultati v državnem prvenstvu so bili: v Zagrebu: Concordia: Gradjanski (Osijek) 4:0, v Splitu: Hajduk:Hašk 4:0, v Beogradu: BASK:Bačka 9:1 BSK: Sašk (Sarajevo) 6:0, v Somboru: Vojvodina: Slavi ja 3:1, v Skoplju: Jugoslavija (Bgd):Gra- djanski 6:1 * Prihodnjo nedeljo igrata v Ljubljani Primorje in Maribor. — Ilirija je prosta. ki ima z enakim številom točk boljši količnik 1.4375 proti 1.4, ki ga ima SK Slovan. Ker pa B moštva klubov pod-savezne lige ne pridejo v poštev za napredovanje v ligo, igra kvalifikacijo za prestop drugoplacirani SK Slovan. Železničar:Rapid 2:1 (0:1.) Maribor, 31. 7. Prva izločilna tekma v Maribohi je končala s srečno zmago belo-modrih. Igra sama ni nudila posebnega; obojestransko se je igralo brez sistema, mnogo zrelih šans je ostalo neizkoriščenih. Rapid je imel v prvem, Železničar pa v drugem polčasu več od igre. Izredno slaba so bila krila, dočim so halves-li-nije vzdržale dobro. Najboljša igralca sta bila oba vratarja. V 35. min. dobi Heller na 16 m; žogo in bombardira pod prečko v mrežo; 1:0 za Rapid. Več zrelih situacij pokvari desna zveza Rapida. V drugem polčasu napadajo več Železničarji. V 17. min. radi foula diktirani prosti strel proti R. eksekutira Konrad v gol s 35 metrov; 1:1. V 30. min. oster napad Ž., ki ga Konrad izrabi v 2:1. Ves Rapid brani, vendar se Ž. posreči še 3. gol, ki pa ga sodnik g. Skalar radi of-sida ne prizna. Občinstvo, ca. 700, ni bilo zadovoljno z igro obeh moštev. Zadnji čas so ŽSK Hermes je po dolgem trudu uresničil željo vseh kolesarjev in motociklistov ter z velikimi žrtvami dogradil moderno dirkališče, ki bo namah postalo važen center kolesarskega in motociklističnega sporta. Dirkališče leži' v ’ osrčju Šiške, ki je sploh znana kot nekaka zibelka našega sporta, je najmodernejše dograjeno in kar je glavno: delo, ki je nastalo z rokami športnikov samih. Vrli Hermežani se niso ustrašili niti truda niti dela, da so doprinesli našemu športu eno največjih pridobitev, s katero bo zopet oživela lepa panoga kolesarskega in motociklističnega sporta. Podrobnejši opis naprave bomo priobčili v eni prihodnjih številk. Za danes priobčujemo razpis dirk, ki se vrše ob Priliki otvoritve dirkališča 14. avgusta t. 1. Že danes opozarjamo športnike na ta izreden športni dogodek, pri katerem se bo videla elita dirkačev cele naše države, in tudi renomirani inozemski vozači. RAZPIS Spored: 1. Novinci: 5 krogov (5 kolajn). 2. Juniorji: 10 krogov (prvi trije darila, naslednji trije kolajne). 3. Vojaška dirka: 5 krogov (2 darili, 2 kolajni). 4. Dirka za klubsko prvenstvo Hermesa: 10 krogov (2 darili, 2 kolajni). 5. Dirka »starih kanonov«: 5 krogov (3 darila). Za vse bivše dirkače, kateri že najmanj 2 leti niso startali. 6. Glavna dirka: 25 krogov (I. nagrada prvovrst-hb dirkalno kolo, drugi, tretji, četrti in peti darila). Dirka se vrši v predtekih po 16 dirkačev (3 kroge), od katerih prvi trije se klasificirajo za Semifinale. Prva dva od vsakega semifinala se kvalificirata za finale. 7. Dirka nogometašev: 5 krogov (5 kolajn). 8. Finale glavne dirke. 9. Dirka pomožnih motorjev: 15 krogov (3 darila). 10. Zasledovalna dirka: 20 krogov (prva skupina pokal in vsak posamezni vozač darilo). Dirkači druge skupine darila, tretje skupine kolajne. Vsaka skupina se sestoji iz 4 dirkačev istega kluba. Klasificirajo se samo skupine, katere po prevoženih 20 krogih sestojijo iz grupe treh dirkačev. 11. Dirka z motornim vodstvom: 25 krogov (dirkači 3 darila, motoristi 3 kolajne). 12. Izločevalna dirka: število krogov se ravna po številu dirkačev (prvi pokal, drugi in tretji darilo, četrti in peti kolajne). Po vsakem krogu odpade zadnji vozač, vozeč skozi cilj. 13. Parna vožnja: 20 krogov. Prvi par si pribori pokal in dve darili, drugi darilo, tretji kolajne. Dirke se vršijo po pravilih »Koturaškoga saveza« kraljevine Jugoslavije. Pravico do sodelovanja imajo vsi dirkači, kateri so verificirani pri »Kotura-škem savezu« kraljevine Jugoslavije, kakor ,tudi vsi inozemski dirkači, ki posedujejo licenco UCI. — Vsi vozači se morajo javiti najkesneje eno uro pred pričetkom dirk vodstvu istih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Kolesa tekmovalcev morajo odgovarjati dirkališčnim predpisom, t. j. morajo biti brez prostega teka, zavor in krilatih matic. Vpisnina za posamezno točko je 10 Din, za vse točke pa 25 Din. Jamstvo za številko 10 Din, se ob vrnitvi iste povrnejo. gledalci pač razvajeni z boljšimi tekmami. Predtekmo sta odigrali rezervi obeh klubov. Zmagali so mnogo bolji Rapi-dovci s 5:1 (3:0). Sodil je g. Vesnaver. Športni dan SK Disk-a v Domžalah je odgoden od 7. na 14. t. m. Ilirija rez.:Bratstv0 6:2. Povodom športnega dne SK Bratstva na Jesenicah 24. t. m. je rezerva ljubljanske Ilirije porazila domači SK Bratstvo s 6:2. Ker se bo sestavil program s seznamom vseh sodelujočih dirkačev z že navedeno startno številko, se bodo vpoštevale samo prijave, prispele najkesneje do 7. avgusta 1932. Prijave je bos lati na naslov: ŽSK Hermes, Ljubljana Vil. Naknadne prijave se sprejemajo le proti dvojni prijavnini. Kolesarstvo Križem Italije. (Nadaljevanje.) 7. etapa: Lanciano—Foggia (km 280'500). Zopet silno težavna etapa, ki jo lahko primerjamo z drugo pirenejsko etapo Luchon—Perpignan v »Tour de France«. Vodi skoro na vsej dolžini preko prelazov z višino do 1285 m. na več krajih je’ posuta tako, da so mnogi dirkači imeli defekte. Buse, ki v dosedanjih 6 etapah ni imel še nobene take smole, je bil deležen zdaj treh defektov, Guerra pa celo petih. Binda, ki v teku enajstih let svojega kolesarjenja še ni tožil1 o bolečinah, je moral trikrat s kolesa zaradi krčev. Ob koncu šeste etape so odstopili tudi švicarski dirkači. — Odhod dirkačev pri tej etapi je bil ob 5. uri zjutraj pri veliki udeležbi občinstva, ki se je začelo že po 3. zbirati na startu. Kolesarji so pričeli vožnjo z zmernim tempom, dokler se niso polastili vodstva Francozi z Magnejem na čelu. Qb 6.20 se .začenja vzpon na višino Lama dei Peligni, ki k> prva skupina doseže ob 6.45. Vodijo menjaje se Italijani in Magne. Klanec navzdol in ponovno vzpenjanje ter krivljenje hrbtov na prelaz Pescocostanzo (1285 m), malo dalje pa na Roccasaro (1235 m). Buse zaostane na teh klancih za dve in pol minute. Po kontroli na 83 km se razčlenjena veriga koles z Busejem vred strne zopet v skupino. Vrh sledeče strmine doseže sklenjeno 42 konkurentov. Po klancu navzdol doleti Buseja prvi defekt, ki mu ukrade 3 minute. Nadaljnji vzpon na vrh Macerone. Zamuda Buseja, ki je v družbi Tierbacha, znaša tu 5 in pol minute. Tudi Guerra postane žrtev defektov. Lanski zmagovalec Camusso pade na nekem’ ovinku ter se rani na roki, da mora prenehati in odstopiti. Na 160 km prevzameta vodstvo Binda in Pesenti (slednji je bil tretji na lanskem Tour de France). — Vozita z vso silo ter pridobita 1 in pol km terena. Buseja ni videti. Imel je še dva defekta, da je ostal brez rezervnih gum, ki mu jih naposled nudi spremljajoči avtomobil neke tvrdke. Tako je Buse z zakašnjenjem 15 in pol minute zgubil prvo mesto v klasifikaciji. Navzlic temu s popolno hladnokrvnostjo nadaljuje pot. V neprestani borbi se dirkači ;približajo’gnajstemu dolgemu klancu, na1 čigar sredini je naselbina Vol-turara. Menjaje se bežijo pred zasledovalci Pesenti, Di Pacco, Barale in De-muysere. Binda je nekoliko zaostal. Pred naselbino se nenadoma odtrga od svojih spremljevalcev Pesenti. Belgijec ga poizkuša dohiteti, pa mu ne uspe. Do vrhunca klanca so bili vodeči že po dve in več minut narazen. V takem redu dirkači ubirajo pot proti cilju, kjer jih je čakalo obilo navdušenih gledalcev, ki so bili že obveščeni o prehodu roza svitra na pleča domačega Pesen-tija, privozivšega na cilj s štiriminutnim naskokom v času 9:23.43 (okrog 30 km na uro) 2. Di Pacco, 3. Demuysere, 4. Stöpel. Buse je privozil 26. v času 9:57.02; poguma ni zgubil, kajti izjavil je, da bo svojo srečo še poizkušal v prihodnjih etapah. Od1 inozemcev sta sedaj nevarna poleg njega še Stöpel in Demuysere. ANTON KRISPER LJUBLJANA - MESTNI TRG 26 Priporoča: svojo bogato zalogo predmetov za vse panoge športa! Prvenstvene tekme LNP Ljubljana dobi kolesarsko-motociklistižno dirkališče (Nadaljevanje sledi.)