KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 29 (2) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Maja 1930. PATENTNI SPIS ŠT. 6993 Dr. Leon Lilienfeld, kemičar, Wien. Postopek za požlahtnitev vegetabilnih tekstilnih vlaknin. Prijava z dne 15. junija 1929. Velja od 1. decembra 1929. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 16. junija 1928. (Avstrija). Predležeči izum se nanaša na postopek za požlahtnitev vegetabilnih vlaknin, glasom katerega se nanese na materijalije celulozni xanthogenat, na pr. kak celulozni alkah-xanthogenat (viskoza) ali derivat ali spojina celulozne xanthogen-kisline, iz katere se more regenerirati celuloza in pri katerem se obdeluje materijal pred, tekom ali po regeneraciji celuloze, s sredstvom, ki povzroči skrčenje vegetabilnih vlaken. Poljubna predenina ali tkanina, ki sestoji iz vegetabilnih vlaken ali iste vsebuje, se more apretirati, prevleči, polniti, impregnirati, o-tiskati ali (v slučaju da gre za predenine) klejati ali sicer na sličen način obdelavati za raztopino celuloznega xanlhogenata ali derivata celulozne xanthogen-kisiine, iz katerega se da regenerirati celuloza. Materijal se nato pred, tekom ali po regeneraciji celuloze obdeluje s sredstvom, ki povzroči skrčenje vogetabilnih vlaken in ki naj se v naslednjem enostavno imenuje skrčilno sredstvo. Kot primerni celulozni xanthogenali, iz katerih se more regenerirati celulozo, se navajajo celulozni alkali-xanthogenat (viskoza) ali celulozni cink-xanthogenat in kot primeri derivati celulozne xanlhogenat-kisiine se lahko imenujejo celulozne xanthogenat-maščo-kisline ali soli takih kislin. Radi enostavnosti naj se te snovi imenujeje v naslednjem opisu in v zahtevih povsod, kjer to dopušča smisel, „celulozne spojine, ki vsebujejo GSS — skupino". Obdelovanje s skrčenje povzročajočim sredstvom se more vršili, kakor preje o-menjeno, pred, med ali po regeneriranju celuloze. Oblika izvedbe postopka postoji v tem, da vršitev regeneriranja celuloze združi z vršitvijo dopuščanja skrčenja obdelovane tvarine v eno operacijo, v tem, da se apretirano, prevlečeno, polnjeno, natiskano ali glajeno tekstilno vlaknino dovede v dotik s snovmi, odnosno z zmesmi snovi, ki dovedejo obdelovano blago do skrčenja in istočasno učinkujajo na razto-pitev uporabljenega derivata celuloze koa-gulirajoče odnosno oborilno. Pričujoči izum izgleda, da je poklican preobraziti pravilo, ki je bilo dosedaj podlaga apreturne tehnike, in sicer v smeri, ki nima samo tehnologične temveč tudi socijalne dalekosežnosti. Da se to razume je traba upoštevati, da se dosedaj apreti-rajo vegetabilne tekstilne vlaknine, posebno bombažne tkanine in bombažna preja, v glavnem z v vodi raztopivimi substancami, posebno s škrobom ali z dekstrinu sličnimi telesi. Konzument kupitedaj snovi ali prediva, čijih izgled in prijem kažeta vsebino na celulozi, kakršne v resnici ni, in bo nato izkusil, da mu pri prvem pranju skopni bogastvo na vlaknastem materijalu, ki je bilo pri nakupu v tkanini čutno in vidno. Posebno pri tkaninah, ki so visoko napolnjene s škrobom samim ali v zmesi s polnilnimi tvarinami, kakor kaolin ali lalkum, se ne zgodi redko, da misli kupec, da je kupil gosto, polno, trdno in trajno bom- Din. 20. božno blago in da mora na to po pranju najti, da si je pridobil v resnici tkanino, ki širokozanjkasta, cunjasta, malo trdna, in ki obeta razmeroma kratko trajnost. Vendar neglede na to, da so dosedanje metode apretiranja človeško družbo izpostavljale neprestanem zavajanju, katero zavajanje je tem tehtnejše, ker tvorijo bombačne tkanine, pletenine in preja pretežno množino v vporabi se nahajajočih tekstilnih vlaknin, pomeni dosedanja navada apretiranja tkanine, uporabljati za požlahnitev tekstilnih vlaknin telesa, ki že pri prvem pranju iz njih izginejo, naravnost neizmerno zapravljanje ljudskega premoženja. Kajti mnogo milijonov kilogramov škroba se bombažnim tkaninam pripoji samo zato, da potujejo pri prvem pranj v kanal. Razume se, da uporablja apreturna tehnika nepralna sredstva ne iz čiste prežer-nosti, temveč samo zato, ker manjka do-sedaj apreiurno sredstvo, ki je, ne da bi okrnilo izgled in prijem tkanine ali preje, v vodi neraztopivo in v pranju trajno. Kajti na sveh krajih podvzeta brižna prizadevanja, najti pralno apreturo za bombažne tkanine ali prejo iz celuloze, to je iz tvarine, ki je tekstilni tkanini kemično enaka ali sorodna, so se izjalovila na okolnosti, da vodi celuloza, ki se obori na ali v tekstilno vlakno iz viskoze po dosedanjem načinu, do apretur, ki so tako okorele in papirju podobne, da so tkanine ali preja neprimerne za blago za obleke, ali za gospodinjsko ali posteljno perilo. Samo tam, kjer okorel apret ne moti ali pa je poželjen, na pr. pri knjigoveznem platnu, se je mogla udomačiti viskoza kot apreturni materijal. Nadaljni nedostatek z viskozo apretiranih obstoja v tem, da imajo zelo neznatno razteznost in da plast celuloze, ki tvori apret, pri uporabi potega v mnogih slučajih poči in izgleda kakor da bi bila prepredena od neštetih grobejših ali finejših razpok. Se celo pri tekstilnem tisku, posebno pri pigmentnem tisku, z viskozo se te nedostatke neprijetno občuti, ker se plasti nanesene potom natiskanja na tekstilno blago, posebno tedaj, ako niso pretenke, otipajo zelo okorelo in se v mnogih slučajih pri uporabi potega raztrgajo. Vsem tem nedostatkom odpomore uspešno pričujoči izum. Z njegovo pomočjo se brez nadaljnega posreči pripojiti vegeta-bilnim tekstilnim vlakninam tudi zelo velike množine celuloze, ne da bi se napravile bolj okorele ali pa tako okorele, da bi bile neprimerne za uporabo kot blago za obleke, za telesno perilo ali gospodinjsko perilo ali posteljno perilo. In še več: požlaht-nitev, ki se da doseči s pričujočim izumom, t. j. obogatitev tekstilnih vlaknin, daleko prekaša ne samo kvantitivno, temveč tudi kvalitativno ono, katera se doseže s škrobom. Kajti medtem ko podeli škrobni apret bombaževi tkanini nenaraven karakter, ki daje vsaj strokovnjaku spoznati navzočnost snovi, ki je tkanini tuja in ki njene zanjke lepkovito izpolnjuje, obogati apret, ki se pridobi po pričujočem postopku, tkanine ali preje s prirastkom substance, ki ni samo kemično, temveč tudi po izgledu tkanini po bistvu enak. Z drugimi besedami: po pričujočem postopku dosegljivi apret podeli tudi zelo rahlim tkaninam karakter bogastva na vlaknih, ne da bi se uvedel materijal, kateri je kemično v bistvu različen od tkanine ali preje in ki samo izpolni njene pore. Mehki prijem v zvezi z obogatitvijo na bistveno enakih substancah ima posledico, da se po pričujočem postopku po-sreči-po voljenem delovnem blagu in delovnem postopku — podeliti tudi zelo revnim bombažnim tkaninam izgled, prijem in elasticiteto pristnih volnenih in platnenih blagov. Pralnost po pričujočem izumu apretiranih, prevlečenih, polnjenih, natiskanih tkanin a-li gladkanih prej zadošča vsaki zahtevi. Poleg teh bistvenih prednosti vstvarja postopek po izumu še druge učinke, od katerih naj se omenijo izvrstna razteznost materijala, obdelanega po izumu, njegova zvišana trdnost in pristnost napram trenji odnosno vklonu. Pristnost napram trenji oziroma vklonu obstoja tudi takrat, ako se celuloznemu apretu primeša znatna množina polnilne snovi, kakor kaolin, talkum, cinkovo belilo ali litophon ali slično. Pričujoči izum pa je zvezan še z drugim tehničnim napredkom. Pri izberi primernega tekstilnega materijala se namreč posreči po pričujočem postupku doseči na tkaninah ali prejah visokosijajno plast, ki podeli tkanini ali preji zelo visokovreden, svili podoben lesk. Tudi za tekstilni tisk je izum od koristi, ker se v nasprotju z onimi s pomočjo viskoze ali raztopin celuloze po dosedanjem načinu napravljenimi tiskovnimi plastmi one, ki so izdelane po pričujočem postopku, mehko otipajo in se pri potegu tudi takrat ne raztrgajo, ako je bil tekstilni tisk izdelan s pomočjo globokih gravur, t. j. če so plasti tiska prav debele. Za izvedbo postopka se tkanina ali preja — ki obstoja iz vegetabiine vlaknine ali ki to vsebuje — na znan način apretira, napolni, prevleče ali natiska, odnosno gladi z visoko ali z raztopino celuloze — xanlhogen — maščo — kiseline, kakor celuloze — xanthogen — ocetna kislina, odnosno kake soli slednje, kratko z raztopino kakega celuloznega derivata ali spojine slednjega ki vsebuje CSS-skupino, ali pa se v danem slučaju suši in obdeluje s sredstvom, ki povzroči skrčenje. Ta obdelava se more vršiti, pred, med ali po izvršenem regeneriranju celuloze iz apreturne mase, ki je nanesena na tkanino odnosno prejo. Z drugimi besedami: predivo ali preja, ki je opremljena z viskozo ali derivatov celulozne xanthogen — kiseline se more, predno se spravi skupaj s sredstvom, ki regenerira celulozo, obdelovati s sredstvom, ki potegne vlakno skupaj, ki pa samo po sebi ne izvaja nikakega oborilnega učinka na viskozo ali derivat celulozne xanthogen — kiseline. To je mogoče brez velike izgube substance izvesti povsod tam, kjer je uporabljena viskoza ali raztopina celulozne xanthogen — kisline zelo vlečna in se izbere kratko trajanje učinkovanja sredstva, ki vleče skupaj. Ali pa se na tkanino odnosno prejo nanesena ali njej podeljena viskoza ali raztopina derivata celulozne xanlhogen — kisline naprej potom primernega kemičnega (n. pr. oborilna kopelj) ali fizuraličnega (n. pr. para ali vročina) sredstva koagulira odnosno obori, katero sredstvo samo po sebi ne izvaja nikak ali le neznaten učinek skrčenja, se v danem slučaju izpere in suši in se nato dovede v dotik s sredstvom, ki potegne skupaj. Končno se more prejo ali tkanino, opremljeno z viskozo ali derivatom celulozne xantlio-gen — kisline ako je zaželjeno po pret-hodnem sušenju, obdelovati s snovmi oziroma zmesmi snovi, ki učinkujejo na viskozo odnosno celulozno raztopino koagu-lirujoče odnosno oborilno in razven tega dovedejo vlakno do skrčenja. Vsaka poljubna po kateremkoli znanem postopku proizvedena preddozorela ali krajše kot običajno dozorela ali nedozorela alkali-celuloza ali po kateremkoli znanem postopku z izogibom alkali-celuloze pripravljena viskoza se more uporabiti v pričujočem postopku. V slučaju, da je željeno, se more viskozi pridejati eno ali več snovi, ki so znane kot dodatek, n. pr. glicerin ali glukoza ali natrium-sulfat ali natrium-sulfid ali nafrium-bisulfid ali ammonsulfat ali natrium-thiosul-fat ali alkalisilikat ali alkalialuminat ali ammonijak. Namesto viskoze se more uporabljati raztopina celulozne spojine, ki vsebuje CSS-skupino in iz katere se da regenerirati celuloza, n. pr. raztopina celulozne xanthogen — maščo —- kisline ali sol te kisline. Viskozi ali drugemu celuloznemu derivatu, ki vsebuje CSS-skupino se morejo prjdejati oruga ampreturna odn. gla-dilna sredstva, n. pr. škrob, dekstrin, beljakovina, želatina ali zmehčujoča sredstva. n. pr. gliberin, milo, alovo olje, glukoza, ricinovo olje, parafinovo olje ali polnilne snovi, n. pr. talkum ali kaolin ali pigmenti, n. pr. cinkovo belilo, saje, sljuda ali bar-vilne snovi ali tudi poljobno ena ali več omenjenih snovi. Kot sredstva, ki povzročajo skrčenje, so se za pričujoči postopek posebno obnesle jedke alkalije in alkalisulfidi. Uporabiti pa se morejo tudi druge alkalično reagirujoče substance, n. pr. organični sulphonium-hyd-roxydi (n. pr. trimethylsulphonium-hidroox-syd) ali kvaternerne ammonijeve baze ali organične baze, v katerih vodnatih raztopinah se pričakuje močno elektrolitično di-sociiran hydroxyd (n. pr. guanidin). Končno se morejo uporabiti tudi jake mineralne kisline, n. pr. žveplena kislina od 49—55° Be, ali celo jačja žveplena kislina ali dušiko-kislina od 62—68n/0 ali fosforjeva kislina od 55—67° Be, ali solna kislina od 30 do 407o ali (opla ali mrzla jaka. raztopina chlorcinka (n. pr. 1.73 spec. teže) ali vroča raztopina chlorkalcija (n. pr. 1.45 spec. teže pri 140 C) kot sredstvo, ki povzroči krčenje, ali pa se more uporabiti po znanem načinu skoraj vsako drugo znano sredstvo, ki povzroči skrčenje. Za ono obliko izvedbe pričujočega postopka, po kateri se obdeluje tkanina ali preja, ki je opremljena z viskozo ali celuloze — xanthogen — maščo — kislino s sredstvom, ki učinkuje na viskozo koaguli-rujoče odnosno oborilno in na vlakno skupaj potezno, pridejo po pričujočem izumu v poštev tople oziroma vroče raztopine jedkega alkalija odnosno alkalisulfida, glede katerih se je moglo ugotoviti, da učinkujejo na viskozo koagulirujoče odnos-no oborilno. Tudi tukaj se moremo poslužiti jakih mineralnih kislin, posebno jake žveplene kisline, n. pr. take od 49—55° Be, ali celo jačje žveplene kisline, ki se more u-porabiti ohlajena ali pa pri sobni temperaturi, ali jake vroče raztopine chlorcinka ali vroče raztopine chlorkalcija ali vroče raztopine sulphonium-hydroxyda. Sovlečnemu sredstvu se more, ako je željeno, dodati primerna množina soli, ki more biti, ako je sovlečna kopelj alkalična, nevtralna ali alkalična, n. pr. thiosulfat ali kuhinjska sol ali glauberjeva sol, ali alkalisilikat ali alkalialuminat ali alkalicinkat ali alkalifosfat aii alkaliacetat ali boraks ali vodeno steklo ali slično, in ki more, ako je sredstvo, ki povzroči skrčenje, kislo, biti nevtralno ali kislo (n. pr. alkalibisulfat). Sovlečne kopelji morejo vsebovati tudi organične substance, n. pr. glicerin ali alkohol, ali alovo olje ali milo in slično. Ako se uporabijo skrčenje povzročujoča sredstva, ki pri daljšem učinkovanju vegetabilno tekstilno vlaknino poškodujejo ali razrušijo (n. pr. zelo jake vroče alkali-raztopine ali jake mineralne kisline), tedaj se mora doba učinkovanja istih tako urediti, da ne nastane nikaka poškodba tekstilne vlaknine. Pričujoči postopek se mora tudi kombinirati z onim v pat. prijavi P 538/28 opisanim, za kar imamo tri pota: 1. Raztopi ali emulgira se v viskozi ali v raztopini drugega celuloznega derivata, ki vsebuje CSS — skupino, plin, apretira se, polni prevleče, natiska ali (ako gre za prejo) gladi s tako viskozo ali z raztopino drugega celuloznega derivata, ki vsebuje CSS — skupino, tkanina ali preja, ki obstoja iz vegetabilne vlaknine ali ki tako vsebuje, in se obdela sledeč eni obliki izvedbe pričujočega izuma s sredstvom, ki povzroča skrčenje. Ali 2. pridene se viskozi ali raztopini kake druge celulozne spojine ki vsebuje CSS-skupino, substanca (n. pr. alkaiikarbonal), iz katere se more potom primernih ukrepov razviti plin, obdeluje se s tako sestavljeno viskozo ali raztopino kakega drugega celuloznega derivata, ki vsebuje CSS-sku-pino, apretirane prevlečene, napolnjene, natiskane ali glajene tkanine, odnosno preje s sredstvom (n. pr. s kislo kopeljo), ki more iz substance, ki je pripojena viskozi razviti v zadevni plin in se dovede nato tkanina ali preja (ako je zaželjeno po predhodnem pranju in ev. sušenju) s sredstvom skupaj, ki povzroča skrčenje. Končno 3. se uvede v viskozo ali v raztopino kakega drugega celuloznega derivata, ki vsebuje C5S — skupino, snov, kije sposobna razviti plin, ako se jo dovede v dodik s skrčilnim sredstvom ali s skrčilnimi sredstvi; tako se združijo koraki postopka, v katerih se povzroči skrčenje vlaknastega materijala in razvitek plina, v eno samo o-peracijo. More se na pr. v viskozo ali v raztopino kake druge celulozne spojine, ki vsebuje CSS — skupino, uvesti alkalikar-bonat in se more tkanina oziroma preja, na katero je bila nanesena viskoza ali drugi celulozni derivati, ki vsebuje CSS — skupino, potom obdelava z jako mineralno kislino, na pr. žvepleno kislino od 49—55°Be, dovesti do skrčenja. Brez nadaljnega je jasno, da so v tem slučaju oborjenje odnosno koaguliranje, skrčenje in razvijanje plina združeni v eni operaciji, ker je jaka mineralna kislina oborilno sredstvo odnosno koagulirajuče sredstvo za viskozo ali za drugi celulozni derivat, ki vsebuje CSS — skupino, in je skrčilno sredstvo za vlaknino in končno sredstvo, ki iz alkalikarbonata razvija CCb. Pričujoči postopek je zase ali pa v kombinaciji s postopkom pat. prijave P 538/28 prikladen tudi za izdelovanje umetnega usnja. Že samo po sebi morejo ikanins, po izumu apretirane odnosno prevlečene, v razne svrhe služiti kot nadomestilo za u-snje, posebno tedaj, če je plast apreture odnosno prevlake primerno debela. Da se jim vzame zadnji odstanek higroskopičnosti in da se napravijo popolnoma vodoodbi-jalne, se morejo še končno opremiti s plastjo nitro- ali ace!ylceluloze ali alkyl- ali aralkil-celuloze na ta način, da se prevlečejo z raztopino enega teh derivatov celuloze, kateri raztopini se je prednostno pridalo omehčujoče sredstvo, na pr. ricinovo olje, trikresylfosfaf, triphenjlfosfal, visoko-vrelni ester, na pr. aethylester phtal-kisline, kafra ali sl. Sledeči primeri izvedbe predo-čajo, kakor se more postopek praktično vršiti, vendar pa izum na posameznosti ni vezan. Deli pomenijo težinske dele. Primeri izvedbe: Primer 1: Bombažno tkanino se enkrat ali večkrat zaporedoma apretira z vizkozo, ki vsebuje približno 6.5% analitično dolo-čilne celuloze in približno 8% jedkega na-trona, po znanem načinu na Backfillung-siroju. Večkratno apreliranje je mogoče vršiti na ta način, da se nanese posamezne plasti apreture mokro na mokro ali pa se jih med posameznimi nanosi pri 40 60'C suši. Apreturano blago se nato dene v mokrem ali osušenem stanju v 22.3%-ni natronlug od 120° C in se ga tam ostavi 15 minut, nakar se ga uvede v kuhojočo vodo in ostune s to nekoliko minut v dotiku. Končno se ga na znan način pere, pri 40—60° C suši in dovrši. V zaželjenem slučaju se more apretirana tkanina po pranju ali po pranju in sušenju pri 105 do 115° C pariti. Primer 2: Način dela kot v izvedbenem primeru 1, vendar z razliko, da se doda 1000 težinskim delom viskoze 70 do 140 težinskih delov talkuma. Primer 3: Način dela kot v izvedbenem primeru 1 ali 2 (modifikacija s sušenjem) vendar z razliko, da se apretirane tkanino, predno je bila dovedena v dotik z vročim natronlugom, 3 do 10 minut pri 105 ' C pari. Primer 4: Način dela kakor v izvedbenem primeru 1 ali 2, vendar z razliko, da se apretirane tkanino, potem ko je zapustila kuhajoče vodo, nekaj minut pri sobni temperaturi obdeluje z 10—2070-no žve-plokislino ali 20—-50°/0-no raztopino natrium-bisulfata ali s katerokoli drugo iz tehnike umetne svile znano oborilno kopeljo za viskozo, n. pr. raztopina 40 delov natrium-bisulfeta v 60 delih vode, kamor se doda 7 delov žveplokisline od 66’ Be ali razto- pina, ki vsebuje v enem litru približno 160 g žveplokislinskega monohydrata in 320 g na-triumsulfata, ali kopelj, ki obstoja iz 8 delov HoSOj, 7.5 delov glukoze ali glicerina, 17.5 delov ammoniumsulfata in 100 delov vode, pere in suši. Primer 5: Način dela kakor v izvedbenem primeru 1 ali 2, vendar z razliko, da se obdela tkanino, ki zapusti vroči lug, mesto s kuhajočo vodo, z 10—20'Vu-no žveplokis-lino ali s katero drugo kislo oborilno kopeljo viskoze, na pr. z Miillerjevo kopeljo, nekaj minul pri sobni temperaturi in se nato izpere in osuši. Primer 6: Način dela kakor v kateremkoli prejšnjih izvedbenih primerov, vendar z raz' liko, da dospe 22.5yo-ni natronlug ne pri 120, temveč pri 15—18' C do učinkovanja. Primer 7: Način dela kakor v kateremkoli prejšnjih izvedbenih primerov, vendar z razliko, da se uporabi namesto 22.5%'nega nattronluga 18%-ni natronlug. Primer 8: Način dela kot v kateremkoli prejšnjih izvedbenih primerov, vendar z razliko, da se uporabi namesto 22.5!l/o'nega odn. 180/o'Uega natronluga, 30o/o'm natron-lug. Primer 9: Način dela kakor v kateremkoli prešnjih izvedbenih primerov, vendar z razliko, da se uporabi namesto 22.5%-net ga odn. 18/0-nega, odn. 30'/u-nega natron-iuga,77o'*ii natronlug in da se vrši obdelava tkanine z natronlugom pri 100°C. Primer 10: Način dela kakor v kateremkoli prejšnjih izvedbenih primerov 1 do 8, vendar z razliko, da se uporabi namesto 22.5%-nega odn. 18%-nega odn. 30yo-nega natronluga, 50,J/0-ni natronlug pri 500C in da znaša trajanje učinkovanja luga samo 5 minut. Primer 11: Način dela kakor v izvedbenem primeru 10, vendar z razliko, da znaša temperatura učinkovanja 500/o'nega natronluga 100°C. Primer 12: Način dela kakor v izvedbenem primeru 10, vendar z razliko, da znaša temperatura učinkovanja 500/o'nega na' tronluga 140 C. Primer 13: Način dela kakor v izvegbe-nem primeru 6, vendar z razliko, da se u-porabi namesto 22.5%-nega natronluga, 50%-ni natronlug. Primer 14: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 9, vendar z razliko, da se uporabi 740/o-m natronlug in sicer pri 140° do 150°C in da znaša trajanje učinkovanja vročega luga samo 1 minuto. Primer 15: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 8, vendar z razliko, da se uporabi namesto natronluga, 58%-no raztopino kristaliziranega natrium-sulfida pri 100UC. Primer 16: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 8, vendar z razliko, da se uporabi namesto natronluga 84'/..-no raztopino kristaliziranega natrium-sulfida pri 100'C. Primer 17: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 8, vendar z razliko, da se uporabi namesto natronovega luga, 1000/,'no raztopino kristaliziranega nafriumsulfida (t. j. v njegovi lastni kristalni vodi natopljen natriumsulfid) pri 115° C in da znaša trajanje učinkovanja 5 minut. Primer 18: Način dela kakor v enem prejšnjih izvedbenih primerov, vendar z razliko, da se uvede apretirano tkanino, predno se jo dovede v dotik z natronlugom ali raztopino natriumsulfida, v 10 do 2070'n0 žveplokislino ali v kako drugo iz fabrika-cije umetne svile znano oborilno kopelj viskoze, n. pr. v Miillerjevo kopelj od sobne temperature, da se jo tam nekoliko sekund do nekoliko minut ostavi, da se jo nato izpere in nato v mokrem ali osušenem stanju obdeluje z natronlugom ali z raztopino nafriumsulfida. Primer 19: Način dela kakor v primeru 18, z razliko, da se apretirano tkanino pri 40 do 60° C suši, predno pride v dotiko z žveplokislino ali katero drugo oborilno kopeljo viskoze, n. pr. Miillerjevo kopeljo. Primer 20: Način dela kakor v primeru 18 ali 19 z razliko, da znaša temperatura žveplokislinske kopelji ali druge oborilne kopelji viskoze, n.pr.Mullerjeve kopelji, 50 C. Primer 21: Bombažno tkanino, apretirano kakor v izvedbenem primeru 1 ali 2 z viskozo, se v danem slučaju po predhodnem sušenju, uvede v žveplokislino od 55° Be pri 00 C, ostavi se jo 1 minuto v žveplo-kislini in se jo nato z mrzlo vodo kar najbolj temeljito izpere in suši. Primer 22: Način dela kakor v izvedenem primeru 21, vendar z razliko, da znaša temperatura žveplokislini 16o C. Primer 23: Način dela kakor v izvedbenem primeru 21, vendar z razliko, da pride do učinkovanja žveplokislina od 49 do 50 Be in da znaša trajanje učinkovanja 3 minute. Primer 24: Način dela kakor v kateremkoli prejšnih primerov, vendar z razliko, da vsebuje viskoza samo približno 4.5% analitično določilne celuloze. Primer 25: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 22, vendar z razliko, da vsebuje viskoza približno 6.5% analitično določilne celuloze in približno 22.5‘/0 jedkega natrona. Ako se hoče uporabiti tako alkalibogate viskoze, tedaj se priporoča, izhajati ali od celuloze, ki daje sama po sebi nižjo številko viskozitete, ali pa alkaliceluloze preddozoreti. Pri manj alkalibogalih viskozah, n. pr. onih, uporabljenih v primerih 1 do 22, se more alkalice-luloza dozorela ali kratko dozorela ali nedozorela xanthogeniraii. Primer 26: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 22, vendar z razliko, da vsebuje viskoza približno 6.5% analitično določilne celuloze, vendar samo približno 3% jedkega natrona. Ta sestava se more doseči na ta način, da se s pomočjo 18%-nega natronluga napravljeno alkalicelulozo stisne na 3.4 težinske dele (na 1 težinski del celuloze računano) in se celulozexanthogenat raztopi v toliko vode, da znaša vsebina celuloze viskoze b.SVf,- Primer 27: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 23, vendar z razliko, da vsebuje viskoza približno 6.5% analitično določilne celuloze, vendar samo približno 1.4% jedkega natrona. To se da izvesti na ta način, da se izhaja iz alkaliceluloze, ki je na dva težinska dela (na en težinski del celuloze računano) stisnjena in se celulozexanthogenat tako raztopi, da vsebuje viskoza 6.5 /0 analitično določilne celuloze. Primer 28: Način dela kakor v izvedbenem primeru 18 ali 19 ali 20 ali 21, ali 22 ali 23, vendar z razliko, da vsebuje viskoza 19.5 /0 natriumkarbonata. Primer 29: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 27, vendar z razliko, da se v viskozis pomočjo injek-torja emulgira zrak. Primer 30: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 17, vendar L razliko, da se razstopi v 100 težinskih delih viskoze 20 težinskih delov natriumthio-sulfata. Primer 31: Način dela kakor v kateremkoli prejšnjih izvedbenih primerov, vendar z razliko, da se primeša viskozi in sicer na 100 težinskih delov po 8 težinskih delov sljude ali 10 do 15 težinskih delov cinkovoga belila ali 3 do 3 težinskih delov saj svetilke in da se s to zmesjo natiska bombažno blago na reuleauxstroju, nakar se vrši nadaljno obdelovanje in dovršitev po prejšnjih izvedbenih primerih. Primer 32: Način dela kakor v kateremkoli izvedbenih primerov 1 do 5 ali 8 do 23 ali 29, vendar z razliko, da se uporablja namesto viskoze 4 do 6%-no raztopino ce-luloze-xanthogen-ocetne-kisline v vodi, ki vsebuje malo amonijaka ali anilina ali jedkega natrona. Priporoča se izbrati ravno-toliko amonijaka, anilina ali jedkega natrona, da je raztopina nevtralna. Primer 33: Način dela je kakor v enem prejšnjih primerov, z razliko, da se po pra- nju, ki se vrši na koncu vseh operacij, materijal v vlečenem ali zmerno vlečenem stanju suši. Primer 34: Po izvedbenih primerih 1 do 30 bogato apretirana prevlečena tkanina v to svrho se more uporabiti mesto Backfil-ling-stroja tudi padding- ali spreading-slroj) in v danem slučaju nato barvana tkanina se na spreading-stroju enkrat do trikrat prevleče s sledečo raztopino: 100 težinskih delov celulozenitrata ali celuloida 450 težinskih delov alkohola 450 težinskih delov acetona 100 težinskih delov ricinovega olja ali o-trikresylfosfata in suši. Raztopini celulozenitrata se more ako je zaželjeno, pridati tudi pigment, n. pr. barvni lak ali saje. Ako se v predidočih primerih, n. pr. v izvedbenem primeru 12 ali 14 ali 17, uporabi primeren bombažni satin ali sličen materijal kot podlaga, enostransko z viskozo prevlečen, in se prevlečeno tkanino, v danem slučaju po predhodnem sušenju obdeluje z oborilno kopeljo viskoze, n. pr. 10 do 20'/0-no žveplokislino ali z Miilllerjevo kopeljo ali 25%-no raz-stopino ammonsulfata, in se pere, v danem slučaju suši in se šele nato uvede v vroč 50 odn. 70%-ni natronlug, odn. v vročo 100%-no razstopino žveplovega natrija, potem kaže produkt po množini nanesene celulozne plasti, svili podoben blesk. V primerih se morejo uporabiti tudi druga sovlečna sredstva n. pr. se more uporabiti namesto natronluga raztopino drugega jedkega alkalija, n. pr. jedkega kalija ekvivalentne jakosti ali mesto natrijevega sulfida drug alkalsulfid, n. pr. kauumsulfid, ali mesto žveplokisline jako solno kislino, n. pr. 30 do 40%‘no> ali jako salpeterkislino, n. pr. 62 do 68%-no, ali jako fosforkislino, n. pr. 55 do 67° Be ali jako raztopino guanidina v vodi, n. pr. 30 do 80%-no. Primeri za gladenje prediva izhajajo iz gornjih primerov sami. V zahtevih naj znači „nanesti" vsak način nanosa in sicer z roko kakor tudi s strojnim delom izvršeni nanos, kakor je običajen pri apretiranju, gledanju, polnenju, impregniranju, prevlečenju, obteženju ali na-tiskanju vlaknin, vseeno ali gre za tkanine ali prejo. Izraz „tekstilna vlaknina" v opisu in v zahtevih pomeni povsodi kjer dopušča smisel, vsak spreden ali tkan vlaknasti materijal bilinskega izvora (n. pr. lan, platno, konoplja, ramija, juta in posebno bombaž) v obliki čistih ali mešanih tkanin, ali v obliki preje in prediva kakor v obliki motovilke, kopsov ali osnutkov. Izraz „celuloza" pomeni v opisu in za-htevih povsodi, kjer dopušča smisel, celulozo ali produkte njene pretvorbe, t. j. celu-lozehydrat, hydrocelulozo in oxycelulozo. Patentni zahtevi: 1. Postopek za požlahtnitev vegetabilnih tekstilnih vlaknin, označen s tem, da se nanese na tekstilno vlaknino derivat celuloze, iz katerega se more celuloza regenerirati, prednostno celulozna spojina, ki vsebuje CSS-skupino n. pr. viskozo in se obdeluje z najmanj enim sredstvom, ki dovede vlakno do skrčenja. 2. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se vrši obdelovanje s sredstvom, ki povzroči skrčenje, pred regeneriranjem celuloze. 3. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se vršita obdelovanje s sredstvom, ki povzroči skrčenje, in regeneriranje celuloze istočasno, t. j. v eni operaciji. 4. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se vrši obdelovanje s sredstvom, ki povzroči skrčenje, po regeneriranju celuloze. 5. Postopek po zahtevu 4., označen s tem, da se povzroči regeneriranje, celuloze z uporabo enega ali več kislo reagirujočih sredstev samega ali v zmesi z eno ali več organskih soli ali organskih substanc in da se obdeluje nato tekstilno vlaknino, prednostno po predhodnem pranju in v danem slučaju sušenju, s sredstvom, ki povzroči skrčenje. 6. Postopek po zahtevu 3., označen s tem, da se uporabi kot sredstvo, ki povzroča skrčenje, snov, ki učinkuje na viskozo koa-gulirajoče. 7. Postopek po zahtevih 3. ali 6., označen s tem, da se obdeluje tekstilno vlaknino, ki je opremljena z viskozo ali z raztopino kake druge celulozne spojine, ki vsebuje CSS-skupino, s sredstvom ali zmesjo sredstev, ki učinkuje na viskozo koaguli-rajoče. 8. Postopek po zahtevih 1. do 7., označen s tem, da se uporabi kot sredstvo, ki povzroča skrčenje snov, ki alkalično reagira. 9. Postopek po zahtevih 1. do 8., označen s tem, da se uporabi kot sredstvo, ki povzroči skrčenje, raztopina jedkega alka-iija ali alkalisulfida. 10. Postopek po zahtevih 1. do 9., označen s tem, da se uporabi kot sredstvo, ki povzroči skrčenje, toplo ali vročo raztopino jedkega alkalija ali alkalisulfida. 11. Postopek po enem predidočih zahte-vov, označen s tem, da vsebuje celuloza, ki je bila regenerirana v ali na vlaknih, votle prostore ali mehurje, ki se tvorijo s tem, da se viskozi ali raztopini kake druge celulozne spojine, ki vsebuje CSS-skupino, vtelesi plin. 12. Postopek po zahtevih 1. do 10., označen s tem, da vsebuje celuloza, ki je bila regenerirana v ali na vlaknih, votle prostore ali mehurje, ki se tvorijo s tem, da se viskozi ali raztopini kake druge celulozne spojine, ki vsebuje CSS-skupino vtelesi snov, iz katere se more razvijati plin in da se to razvijanje plina pusti vršiti v prikladni fazi obdelave. . ■ , : ■ . . . : : '