0-p-2>
Celje - skladišče
D-Per
581/1983
5000000293,11
COBISS o
■
S*

S;:*:
	
ŠTEVILKA 11 (123)	NOVEMBER 1983
K prazniku
Leto 1041. Razbesnela vojna vihra ni prizanesla nikomur. Mogočen fašistični stroj nas je v nekaj dneh pregazil in nam zavladal. To so bili gotovo najtežji trenutki v naši zgodovini. Povsod je vladalo nasilje! Da, celo govoriti nas niso pustili v našem jeziku. Izgnali so učitelje in druge zavedne ljudi, zapirali so jih, mučili in pobijali.
Našim očetom in dedom ni bilo lahko. Domovina je ena največjih človekovih vrednot. Otrok ljubi svojo družino, ker se v njej počuti ugodno in varno. S časom se bliža z okolico, domačim krajem, ožjo in širšo domovino in tako počasi spoznava, da ni sam, da živi v veliki skupnosti ljudi, ki so njemu enaki. Polagoma vzljubi vse to in prevzame ga globoko čustvo - ljubezen do domače grude, ljubezen do domovine. Tak globok patriotizem so posili v svojih srcih — v vsej naši mnogokrat težki, a vendar bogati preteklosti — naši ljudje.
Še tako nasilje in moč nista mogla streti volje in ponosa naših ljudi. Širom domovine je nastal silovit odpor. Organizirala ga je Komunistična partija pod legendarnim vodstvom najsposobnejšega sina naše domovine, tov. Tita. Tako se je rodila narodna osvobodilna borba s svetlim ciljem: izgnati okupatorja, nato pa ustvariti novo svobodno državo, v kateri mora biti vsa oblast v rokah delovnega ljudstva, priboriti si in ustvariti novo socialistično republiko.
Leto 1943. Vojna je še vedno divjala z vso silovitostjo. In tedaj je sredi te strahotne vojne bilo sklicano drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. Mesec dni in dalj so se odposlanci iz vseh delov naše domovine peš pomikali mimo sovražnih postojank in zased v več sto kilometrov oddaljeno bosansko mestece Jajce. Prispeli so in se zbrali okrog tov. Tita in drugih voditeljev našega boja. Rodila se je socialistična republika. Še leto in pol in bili smo svobodni.
Leto 1983. 40 let boja in dela. Tako malo časa, a toliko uspehov. To, kar so zamudila stoletja, se je uresničilo v teh štirih desetletjih! Vemo, to se lahko ustvari le v desetletjih resnične sovobode. Takšne svobode, kakršno je našemu narodu namenila revolucionarna vizija Partije na čelu s tov. Titom, takšna, kakršno je naš narod sprejel in s Partijo krenil v boj za nacionalno in socialno osvoboditev! Svo-
bode, ki se gradi vsak dan ne le z bojem, temveč tudi z delom, zavzetostjo in z znanjem. Vizija je postala stvarnost. In ta stvarnost ima naj lepše ime: socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. Država bratskih narodov,
narodnosti, država, v kateri naš človek z delom in trudom odloča o svojem danes in jutri!
Naj živi mlada, a vendar zrela in ponosna republika.
Urednik
s*****************************************************
Moja domovina je hiša in travnik prostran, kjer se lahko svobodno igram.
Je kot toplo ognjišče, ki me greje iz dneva v dan.	Frangeš Helena 6. e 2
******************************************************
OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENE ČESTITKE
*
*
*
*
*
*
PONOSNI SMO, DA SMO DELAVCI ZDRAVILIŠČA
(Iz govora glavnega direktprja, tov. Darku Bizjaka Bizjaka ob proslavi Dneva republike)
ponosni smo, da smo delavci Zdravilišča”, je geslo letošnjega srečanja našega kolektiva ob prazniku republike 29. novembru. Ne kot fraza, pač pa kot dejstvo, kot resnica našega dosedanjega ravnanja in kot nujna vzpodbuda za prihodnje leto, za v naprej. Le kolektiv, katerega delavci se v polni meri zavedajo soodvisnosti lastnega in skupnega dela, ko poprimejo takrat, ko je treba, ko lastne interese podrejajo skupnim, je zdrav kolektiv in takšni smo se pokazali mi delavci Zdravilišča v preteklem letu in zato smo lahko ponosni. Prav je, da nas navdaja ponos, ne tisti lažni, ki mu pravimo tudi domišljavost, ampak tisti ustvarjalni, ki nas vodi naprej, nam vliva moč, da še bolj združeni zavzeto in požrtvovalno nadaljujemo delo in se spoprijemamo s tegobami sedanjega časa. ponos, ki ne pozna obupa in vdanosti v usodo.
Leto 1983, ki se sedaj izteka, je bilo za nas zelo težko, velika preizkušnja, ki pa smo jo dobro prestali. Zaključna dela na hotelskem kompleksu Sava so ovirala normalno poslovanje, razen tega pa so ukrepi gospodarske stabilizacije udarili kot ponavadi najprej po tistih družbenih stroških in dobrinah, ki jih gledano kratkoročno najlažje črtamo. Lanski december in prvi meseci letošnjega leta so dajali res porazno sliko. Zastrta okna na hotelih, prazni parki in nemi, zaskrbljeni pogledi delavcev Zdravilišča, so govorili o veliki skrbi in prizadetosti. Ali bo kruha za vse, ali bo tudi ta kriza kot številne pretekle minila? To je bila skrb, ne malodušje, ker malodušje pasivizira, malo-dušneži mečejo puško v koruzo. Mi je pa nismo! Ne v blagostanju, v težkih časih se pokaže vrednost in čvrstost kolektiva in to se je dokazalo ravno pri nas. Splet najrazličnejših negativnih dejavnikov, ki so vplivali na rezultate našega gospodarjenja in o katerih smo že veliko govorili, je povzročil, da smo se morali omejiti v vseh pogledih: v investicijski dejavnosti, v porabi materialov, pri vzdrževanju in celo tam, kjer je najbolj občutljivo, pri naši o-
zborih delavcev, rad bi le to misel zaključil z ugotovitvijo, da v našem življenju ni nič odvisno od slučaja, od usode, pač pa si svoje možnosti za življenje ustvarjamo sami s trdim in prizadevnim delom in tega se moramo v enaki meri zavedati tudi v bodoče.
Lahko bi rekli, da ste delavci Zdravilišča s svojim minulim delom zagotovili možnosti za naprej, ne samo za nas, pač pa tudi za vse bodoče delavce naše DO. Pravo vrednost je odločitev, da se investira v novi hotel Savo in vse ostalo, že pokazala, čeprav je tudi breme, ki nas bo spremljalo še nekaj let, veliko. Je pač tako, kdor ne seje, ne žanje, kdor ne vlaga v napredek, nazaduje in nepretrgano posodabljanje in širjenje naše ponudbe je edina varianta našega razvoja. Gradnja moti normalno delo v vsaki tovarni, kaj šele v zdra-viliško-turističnem centru, kjer sta estetski izgled in urejenost osnovna kvaliteta. Srečni smo, da dobiva Rog. Slatina znova podobo lepotice, da sta Zdraviliški in Kidričev trg skoraj povsem nared za sprejem tisočev novih gostov z vseh vetrov. Le še nekaj dopolnitev in izboljšav, ki bodo obogatile našo ponudbo, pa zopet ne bomo imeli para širom naokrog. Nekdo bi rekel: „Se niso poplačali starih dolgov, pa že mislijo na nove naložbe.” In prav bi imel, takšni smo, in takšnim je v pri hodnosti mesto in življenje zagotovljeno.
Tovarišice in tovariši!
Brez denarja ni gospodarjenja, brez dobrih rezultatov pa ni lepega in prijetnega življenja. Pa bi vendar ta materialna vprašanja rad odmaknil, jih zapostavil. Materialne možnosti za delo so le okvir dragocene slike, sliko pa tvorijo naši odnosi, naše medsebojno iskreno sodelovanje pri opravljanju skupnih malog. Kaj nam služijo čudoviti zidovi in oprema Luks in A kategorije, če ni vedrega, nasmejanega in spretnega natakarja, sobarice, če ni zagnanosti, ki daje gostu slutiti, da je dobrodošel, mu vliva gotovost, da bo ozdravel? Preveč je grenkih izkušenj po hotelskih kolosih Istre in Dalmacije, ki do-
sebni in skupni porabi. Saj se spominjakazujejo, da je gostitelj lahko le člo-
te zborov delavcev ob prvem tromesečju, ko smo ugotavljali, da ni denarja za regres, za jubilejne nagrade, čeprav so bili tudi redni OD izredno nizki, pod vsemi povprečji. Pa vseeno nismo obupali in nobeden delavec nas zaradi tega ni zapustil, ni zapustil ladje, ki se je nevarno nagnila. To je tista prava zvestoba, ki se pokaže samo v sili. Še celo več! Delavci Zdravilišča smo prijeli za delo še z večjo vnemo, izkazali visoko zavest in rezultati so se jeli iz dneva v dan popravljati tako, da se lahko danes mirno in s ponosom ozremo nazaj. Ne bom našteval rezultatov in nizal številk, saj smo to storili na
vek, ne pa zid in še tako obložena miza. Kako bi si lahko drugače razložili, da smo kljub znanim problemom gradnje dosegli 2. mesto v Sloveniji, takoj za Bledom, v tekmovanju turističnih krajev, da so delavci Sonca prejeli priznanje za kvaliteto svojega dela? Važna je vsebina, ne pa embalaža, in dobro vsebino so potrdili tudi naši gostinci pred kratkim z drugim mestom na gostinskem zboru v Radencih! Čestitamo!
V tem pogledu ne moremo in ne smemo imeti kompleksov, čeprav bi bilo tudi samozadovoljstvo škodljivo. Ohranimo tisto, kar je dobro in skušajmo menjati tisto, kar samokritično
ugotavljamo, da je slabo, povsod v vseh tozdih, pri vseh delavcih. Odgovornost do dela, do izpolnjevanja nalog mora biti nagrajena, neodgovornost in sabotiranje, poizkus živeti na tuj račun pa ostro kaznovana. Le tako bomo ustvarili delovno moralo, da bo največ vreden tisti, ki največ dela, ne pa tisti, ki pohajkuje in podtika polena. K sreči je teh drugih v našem kolektivu malo, zato bomo toliko lažje razčistili z njimi.
Naše delo, narava naše dejavnosti je zelo pestra. Od zdravljenja na ravni bilnice, do tekočega traku v Polnilnici. Malo delovnih organizacij sestavlja toliko profilov delavcev kot našo, le malo-katere imajo toliko objektov, kjer delavci delajo. Takšen sestav narekuje posebej zahtevno organizacijo, dobro izpeljavo odgovornosti in pristojnosti. Mi moramo krepiti temeljne organizacije kot temeljne samoupravne oblike glede vseh tistih vprašanj, za katere smo se dogovorili, da jih urejamo na njihovi ravni. In ne samo to, znotraj temeljnih organizacij moramo decentralizirati odgovornosti in pravice, da bo lahko vsaka enota v polni meri uveljavila svojo ustvarjalnost. Ne moremo in ne smemo se sprijazniti s tezo, da so eni za to, da samo mislijo in drugi za to, da samo delajo. Vsak mora biti pri opravljanju svojih del in nalog samostojen in ustvarjalen, ker bomo le tako sprostili silni potencial razuma, izkušenj in volje, ki ga imamo delavci Zdravilišča. Dobronamerne kritike in predlogi morajo postati vsakdanjost in tisti, ki jih dajejo, morajo biti nagrajeni. Samoupravni odnosi so prednost našega sistema ne pa cokla, kot skušajo dokazovati avtokrati, seveda pravo samoupravljanje, takrat ko se obliujejo predlogi, ko se formira politika gospodarjenja. Neizpolnjevanje samoupravno sprejetih odločitev pa je najbolj grobi napad na samoupravljanje, ki se mora sankcionirati. Sedaj v zimskem času, ko bo verjetno malo popustila intenzivnost našega dela, bomo morali tem vprašanjem posvetiti posebno skrb. Pa ne samo temu, tudi usposabljanju za novo pestrejšo ponudbo, za nove prijeme, s katerimi se bomo še bolj odlepili od konkurence, in pri tem je dragocena vsaka pobuda.
Rekel sem, da moramo krepiti tozde, vendar ponovno poudarjam, tozde v okvirih in pristojnostih, za katere smo se dogovorili. V teh težkih časih je še toliko bolj pomembna enotnost v okviru delovne organizacije glede vseh vprašanj, ki jih je smotrno urejati na tem nivoju, ker si le tako lahko zagotovimo socialno varnost. Zamislite si kakšne tegobe bi imeli v tozd Zdraviliška dejavnost letos, ko se obeta minimalna izguba, če ne bi bilo solidarnosti drugih tozdov (od min. OD, sanacijskega programa itd.), čeprav je izguba po takšni investiciji celo nujna, pa ne po krivdi delavcev. In kakšne bodo razmere v tozd Polnilnica, ko bomo morali nadomestiti polnilno linijo. Prav tako je tozd Vzdrževalna
dejavnost v celoti odvisna od dobrega ali slabega poslovanja Tozd Zdraviliška dejavnost. Bolj ko razglabljamo o teh naših medsebojnih ekonomskih odnosih, bolj spoznavamo, da smo celota, da si lahko zagotovimo najboljšo perspektivo samo združeni in enotni na preizkušenih načelih delavske solidarnosti. Le tako lahko previhramo viharje, ki nas še čakajo, seveda ob pogoju, da vsi naredimo vse, kar se največ da. Zavedajmo se tega, ko bomo urejali tekoča vprašanja, ne glejmo samo od danes na jutri, pač pa leta naprej, Naše Zdravilišče je naš kruh, gospodarske razmere v svetu lahko povzročijo, da je črn ali bel, kako velik bo kos, pa je odvisno od našega ravnanja od kvalitete in obsega našega dela.
29. november je praznik naše republike, obletnica dne, ko so jugoslovanski narodi vzeli svojo usodo v svoje roke. Kaj lahko lepšega darujemo domovini za njen praznik, kot zagotovilo, da smo zdrav in čvrst kolektiv, da smo pripravljeni za spopad z vsemi težavami, ki nas čakajo, da smo kolektiv ponosnih ljudi, da smo se voljni boriti ih žrtvovati. Mar ni moč in lepota domovine odvisna od tega, kakšni kolektivi jo sestavljajo? Ali ni plemenit občutek, da smo med najboljšimi? Torej brez omahovanja in zastojev, krenimo naprej, samo naprej.
Ponosni smo, da smo delavci Zdravilišča in tudi domovina je lahko na ms ponosna.
Vsem sodelavcem iskreno čestitam ob prazniku republike in našem prazniku, še posebej pa v imenu vseh delavcev vam, ki ste prejeli zaslužem prizmnja.
Hvala!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, tasta in starega očeta se zahvaljujem sodelavcem iz vzdrževalne dejavnosti, zdravstva in sindikatu za darovano cvetje in izraze sožalja.
Prav tako se zahvaljuje snaha za zbrani denar od sodelavk in za izraze sožalja iz hotelov Strosmajerjev dom, Styria, Zdraviliški dom in recepcije Styria.
Posebna zahvala gre tov. Murk Veri in Čebular Mariji za nudeno vsestransko pomoč.
Žalujoči: snaha Tatjana, sin Franci Lesjak, vnukinja Brigita in vnuk Miran
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Pa-pirkonfekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.
V pripravah na občni zbor je naša naloga, da temeljito ocenimo organizacijsko graditev osnovne organizacije zveze sindikatov in pripravimo ustrezne spremembe oz. dopolnitve, ki bodo prispevale k nadaljni uveljavitvi osnovne organizacije kot temeljne oblike političnega organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov. Glede na tn ie IO OOS sprejel
SKLEP
—	V razpravo se da predlog za formiranje dveh OOS v TOZD Zdraviliška dejavnost:
—	OOS Gostinstvo
—	OOS Zdravstvo
—	OOS Gostinstvo, Zdravstvo se ustanovita na občnih zborih OOS v mesecu decembru.
—	Do 25. 11. '83 izvesti evidentiranje možnih kandidatov v IO po poslovodstvih in v enoti Zdravstvo.
—	Predlagamo, da	IO	OOS	Gostin-
stvo šteje 11 članov, IO OOS Zdravstvo 7 članov.
—	Z ustanovitvijo	OOS	obe	OOS
sprejmeta sklep o ustanovitvi sindikalnih skupin.
Predlog je v skladu s pravili fv TOZD, kjer združuje delo večje število delavcev, se lahko formira več OOS v soglasju z Občinsko organizacijo zveze sindikatov) in ga utemeljujemo zaradi velikega števila delavcev in raznolikosti dejavnosti v tozdu in pa zaradi vključevanja OOS v svojo dejavnost, to je Republiški odbor gostinstva in turizma ter Republiški odbor zdravstva in socialnega varstva.
Predsednik OOZS TOZD 1 Božo Kolar
OBČNI ZBOR 00 ZVEZE SINDIKATOV
Izteka se štiri oziroma dvoletno mandatno obdobje predsednikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikatov. Nekako smo se navadili, da so občni zbori in letni sestanki članstva potekali skupno z obravnavami zaključnih računov za preteklo leto. Po sklepu republiškega sveta zveze sindikatov pa bomo morali občne zbore opraviti že v letošnjem letu in sicer v decembru. Konstitutativna seja konference pa bo v januarju prihodnjega leta.
Pred izvršnimi odbori je torej nova naloga, ki od njih zahteva, da temeljito analizirajo delo v preteklem obdobju, postavijo smernice za delo v naprej, kakor tudi da pripravijo kvalitetne kadrovske rešitve tam, kjer bo do zamenjave predsednika osnovne organizacije prišlo. Mandat predsednika traja namreč dve leti, s tem, da je lahko ponovno izvoljen še za dobo dveh let. Po preteku štiri letnega obdobja pa mora priti do zamenjave.
To velja tudi za člane izvršnih odborov. V osnovnih organizacijah se je torej treba takoj lotiti evidentiranja novih članov za izvršni in nadzorni odbor. Kjer bo prišlo do zamenjave predsednika, se bo treba o primernem kandidatu predhodno posvetiti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi z vodstvom temeljnih organizacij in občinskim svetom zveze sindikatov. V tozd Zdraviliška dejavnost pa se ukvarjajo še z reorganizacijo osnovne organizacije, vendar o tem več v drugem sestavku.
Upam, da bo s kvalitetnimi pripravami in izvedbami občnih zborov delovanje osnovnih organizacij tudi še naprej potekalo kontinuirano in v zadovoljstvo delavcev.
Tone Turnšek
Družbena samozaščita
V oktobru je potekala na našem področju vaja delavcev UNZ, v kateri smo delno sodelovali tudi delavci DO Zdravilišča. Z naše strani so sodelovali prijavno-odjavna služba v hotelih in recepcijah, gostinsko in hotelsko o-sebje, pazniška služba, služba varovanja v polnilnici in delno komiteji za SLODS. Namen vaje je bil ugotoviti, kakšno je resnično zavarovanje objektov in kako samozaščitno ukrepajo zaposleni oziroma občani.
Po izjavi komandirja oddelka PM v Rogaški so bili v času vaje vsi delavci v naši DO pripravljeni sodelovati in tudi so tesno sodelovali v vseh aktivnostih. Ugotovljeno je bilo, da so bili objekti zadovoljivo nadzorovani, prijavno odjavna služba je odlično sodelovala in opozarjala na sumljive osebe. Slabo oceno pa je dobila polnilnica, kjer je popustila služba oz. delavec DO Varnost.
Splošna ocena delavcev UNZ je, da
smo uspešno prestali preizkus varnostnih ukrepov.
Vzporedno z vajo delavcev UNZ smo tudi z našo akcijo znotraj Zdravilišča preverjali lastne varnostne in samozaščitne razmere.
Prvi informativni pregled naših objektov 16/4-1983 nam je nudil kaj slabo sliko. Vsi smo postali precej popustljivi glede varnostnih ukrepov. Pregled je bil opravljen na nedeljo v večernih urah, vendar se je dalo vstopiti v marsikateri prostor, kamor nikakor nihče ne bi smel priti. Ne bom pisal, kje vse smo bili in kaj vse smo ugotovili. Na splošno je treba reči, da smo pozabili, zakaj so na vratih ključavnice in zakaj imajo vsaka vrata ključ.
Po sestanku komiteja za SLODS Zdravilišča je bila večina ugotovljenih napak odpravljenih. Kljub - temu nas na tem področju čaka še veliko dela.
J. H.
ARHIVSKO GRADIVO - KULTURNA
DEDIŠČINA
(Nadaljevanje)
V prejšnji številki je bilo v osnovnih črtah pokazano, kaj je po obstoječi zakonodaji arhivsko in kaj dokumentarno gradivo. Za oboje pa velja, da ju je treba materialno zavarovati.
Kaj je razumeti pod pojmom materialnega varstva?
Materialno varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva pomeni takšno ravnanje, s katerim se preprečujejo poškodbe, uničenje ali izguba gradiva. Sem spadajo ukrepi, s katerimi se zavaruje gradivo pred tatvino in vlomom, ognjem in vodo, škodljivo temperaturo in zračno vlago, ultravijoličnimi žarki, prahom ter pred škodljivimi biološkimi, mehanskimi, kemičnimi in drugimi vplivi.
Kako imetnik arhivskega in dokumentarnega gradiva to doseže? Predvsem je ob tem vprašanju treba povedati, da imetnik gradiva ne more in ne sme uporabiti najslabših prostorov, češ za arhiv je vsak prostor dober. Kaj takega mu ne dopušča republiški predpis (Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhiv in registr. gradiva,, Ur. I. SRS 10/69), ki pravi, da imetniki hranijo to gradivo v posebnih samo za to določenih prostorih. Ti prostori morajo biti zavarovani pred vlomom, ognjem, vdorom vode in fekalij ter v njih praviloma ne smejo potekati glavni vodi centralne kurjave. V teh prostorih mora biti temperatura zraka med 7 C in 25 C, relativna vlaga zraka pa med 40 % — 70 %. Oprema naj bi bila kovinska ali vsaj zavarovana s premazom proti ognju in nameščena tako, da na gradivo ne pada direktna sončna svetloba.
Prostori morajo biti zanesljivo ločeni od kurišč in dimovodov. Talni hidranti morajo biti v območju do 50 metrov od stavbe, v katerih so ti prostori, v stavbi sami pa morajo biti na vidnih, lahko dostopnih mestih tehnično brezhibni gasilni aparati na CO ali na prah. Prostori morajo imeti na oknih naprave (žaluzije, navojnice, pol-kna) pred ultravijoličnimi žarki, če ni gradivo že sicer dovolj zavarovano v embalaži ali ščitnikih, ki jih žarki ne prebijajo.
Pred požarom ali vlomom morajo biti prostori varno ločeni od drugih-, zaprtih ali odprtih prostorov. Električna napeljava mora biti varna, svetila zaščitena z zaščitnim steklom, vgrajena naj bo tudi naprava za separatno izklo-pitev električnega toka v prostoru.
Poliometer (vlagomer in toplomer kot enoten aparat) naj bo nameščen tako, da je možno primerjati zunanje in notranje atmosferske razmere.
Kaj je le treba o vsem tem pisati v Vrelcih, saj je to vendar čisto strokovna zadeva, bo rekel marsikdo, ki ne ve, kakšno je resnično materialno varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva v Zdravilišču.
Naj nas ne bo sram priznati (kajti tako je ne samo pri nas, ampak na sloš-no kar povsod), da je bila v preteklosti ob vsakodnevnih gospodarskih dogajanjih in problemih skrb za ohranjevanje arhiva kot kulturne dediščine nekako potisnjena vstran. Pri tem se je v naših glavah moralo nekakšno megleno opravičevanje, češ to ni tako nujno in naj čaka, da pride na vrsto. Zdaj, ko je stanje arhiva oziroma njegovega materialnega varstva skoraj malce grozljivo, in ko vemo, da je naša družba, zavedajoč se pomembnosti arhivskega gradiva kot vira podatkov za zgodovino in druge vede, z zakonom zavarovala njegovo ohranjanje, bo treba naš odnos do njega spremeniti. Za to še ni prepozno in prav pisanje o tem v Vrelcih naj bi delavce oziroma njhove delegate v samoupravnih organih prepričalo, da se ne bodo napačno odločali, če bodo v planskih dokumentih za prihodnje leto in morda tudi še za kakšno leto za tem namenili, vsaj najbolj nujno potrebna sredstva za sanacijo sedanjega stanja. Ta je lahko v adaptaciji sedanjih arhivskih prostorov ali pa v preselitvi arhiva (ko bo kolikor toliko urejen) v druge ustreznejše prostore.
V drugih prostorih (kolikor jih bo moč dobiti na razpolago) bi zelo verjetno lažje zagotovili predpisano materialno varstvo, kajti sedanji arhivski prostori nad kuhinjo Zdraviliškega doma skoraj v ničemer ne izpolnjujejo zahtev republiškega navodila o materialnem varstvu.
Pa poglejmo kako je s temi prostori?
Zavarovanje pred vlomom: je bolj navidezno kot resnično. Prvi prostor
zapirajo stara, v podbojih že trhla in špranjasta vrata brez ključavnice oziroma s ključavnico obešanko. Vrata v drugi prostor (pretežno arhivsko gradivo) se dajo kljub ključavnici z malo močnejšim sunkom odpreti.
Zavarovanje pred ognjem in vodo: ga ni. Vse police, tako v prvem kot drugem prostoru, so lesene brez premaza proti ognju. Strop in podporni stebri (terasasta streha) so leseni brez kakršnekoli ometne ali drugačne zaščitne obdelave. Ob najmanjšem deževju ali ob odtajevanju slane ali ob taljenju snega padajo kaplje na nešteto mestih, ponekod tudi curki vode, na gradivo. Gasilnih aparatov ni.
Temperatura in vlaga: poleti in pozimi ni razlike med zunanjo. Niti eno okno nima celih šip, vodila za zapiranje in odpiranje so vsa pokvarjena. Na njih ni ne žaluzij, ne polken ne kakršnekoli drugačne zaščite pred sončnimi žarki.
Prah z dvorišča in s ceste prodira v prostore in se vseda na gradivo.
Elekrična napeljava: je skrajno pomanjkljiva, nekaterih delov prostorov se ne da osvetljevati, ker sploh ni električnih vodov.
Naj bo v zvezi s tem in v oporo težnji, da se razmere sanirajo, rečeno le še to, da v primeru, če arhiv kot republiška strokovna institucija (Zgodovinski arhiv Celje) ugotovi, da imetnik gradiva ne varuje tako kot je predpisano, določi imetniku rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Če po preteku tega roka imetnik pomanjkljivosti ni odpravil, lahko arhiv predlaga denarne sankcije in gradivo na imetnikove stroške uredi ali pa mu ga začasno odvzame.	v. K.
Kako bomo racionalno organizirali delo v zimskem obdobju
Čeprav si prizadevamo, da bi čimbolj omilili sezonska nihanja v poslovanju je Zdravilišče še vedno deloma organizacija, ki se mora znova ubadati s problemom, kako preživeti zimo in kako v tem času racionalno organizirati delo.
V delovnih organizacijah, kjer so sezonska nihanja močna, rešujemo ta problem na razne načine. Ena skrajnost je ta, da nelatera po končani sezoni zapirajo svoje obrate, ker nimajo dovolj gostov. V takšnih podjetjih zaposlujejo večji del sezonskih delavcev, stalni delavci pa morajo v sezonskem času delati toliko več, da so lahko do naslednje sezone doma, ali pa da v zimskem času opravljajo razna vzdrževalna opravila v svojih obratih. Druga skrajnost je ta, da hočejo podjetja za vsako ceno poslovati preko celega leta. Tako
lahko vidimo, da gostinci v nekaterih obmorskih krajih znižujejo ceno v zimskem času dosti pod mejo rentabilnega poslovanja. Zato se ne moremo več čuditi, ko vidimo, da je v nekaterih hotelih možno dobiti polni pension tudi že za 300.- din dnevno. Takšna podjetja v tem času poslujejo s čisto izgubo, s takšnim poslovanjem pa želijo zadržati večji del stalnih delavcev in vsaj delno pokrivati fiksne stroške.
Tudi v Zdravilišču si moramo prizadevati, da bomo sezono čimbolj razširili, v zimskem času zaposlili čimveč ljudi in zapirali čimmanj naših obratov. Seveda pa morajo vsi ti obrati poslovati čimbolj rentabilno. Menim, da je tudi ekonomsko opravičljivo, da lahko ostane posamezni obrat odprt tako dolgo, dokler pokriva vse svoje materialne stroške, osebne dohodke delavcev
POSADILI SMO DREVORED PRI SAVI
in del fiksnih stroškov. To je še vedno bolje, kot pa da je obrat zaprt in tako ničesar ne prispeva k pokrivanju skupnih stroškov. Prav tako lahko ostane več delavcev redno zaposlenih in s tem ne pritiskajo preveč na fond neizkoriščenih delovnih ur.
V	mesecu novembru je stanje gostov nekoliko višje, kot smo pričakovali in je zato ostal Slovenski dom še odprt. Odprt bo ostal še toliko časa, dokler bo zadostno število gostov. Če bo meseca decembra in nadalje število gostov močno upadlo, bo potrebno za to obdobje zraven Slovenskega doma zapreti tudi restavracijo Zdraviliški dom, tako kot lansko leto. Za restavracijo Pošta predvidevamo, da bo lahko obratovala preko cele zime. Za to obdobje je v tem obratu družbena prehrana, restavracija pa je locirana v samem centru Rogaške Slatine in ima zato tudi najboljše pogoje za doseganje večjega ala carte prometa, ob večerih pa je tudi plesna glasba. Prav tako menim, da lahko ostane preko cele zime odprta tudi slaščičarna Pošta, ker obrat nima velike režije in jo s svojim prometom lahko pokriva. Zaenkrat je odprt tudi še Ekspresso, ker še vedno dosega zadovoljiv promet; ko pa bo promet v tem obratu začel upadati, je tudi s planom predvideno, da se zapre. Za celotno poslovanje so poleg restavracije Pošta, Sonce, Kegljišče, Vinotoč predvideni še Hoteli Donat in Sava ter Mlečna restavracija, v kateri bo v zimskem času tudi plesna glasba za zdraviliške goste.
Naši delavci	pa v zimskem času
ne bodo delali samo v obratih Zdravilišča, ampak bo 30 naših delavcev šlo pomagat gostincem v Sarajevo na Olimpijske igre. Tam je Zdravilišče prevzelo 2 stanovanjska objekta, kjer bodo naši delavci delali predvsem kot portirji in sobarice. Upam, da se bodo s vsojim delom izkazali tudi tam in tako prispevali en delček	k skupnim naporom
organizatorjev, da bi tudi organizacija olimpijskih iger čimbolj uspela.
V	zimskem	času ko bomo imeli
manj dela, imamo tudi priložnost, da v	organiziranih	tečajih usposabljamo
delavce za boljšo kvaliteto dela, prav tako pa tudi, da se izpolnijo v znanju tujih jezikov. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kako je znanje tujih jezikov v naši stroki nujno potrebno, saj pričakujemo, da bo k nam prihajalo vedno več tujih gostov.
L. Prah
Ko so delavci SCT-ja prešli z zaključnimi gradbenimi deli na pločnik pred Savo in pokriti prehod med Savo in Terapijo, smo se tudi vrtnarji vključili v urejanje neposredne okolice. Tako smo sproti urejali in posadili vsak kvadratni meter parkovne površine, s katere so delavci SCT-ja skozi vso letošnjo sezono postopoma umikali gradbene stroje in material.
Proti jeseni, ko so bila gradbena dela na obeh pločnikih popolnoma zaključena, so se pričele intenzivne priprave za saditev drevoreda pred Savo. Pri tem smo morali biti posebno pozorni na to da bomo izbrali takšna drevesa, ki sodijo v to okolje. Krošnje dreves se morajo ujemati z arhitekturo hotela, dajati morajo dovolj sence v vročih poletnih dneh, korenine dreves pa ne smejo imeti bujne rasti, da ne dvignejo pločnikov.
Po temeljitih posvetovanjih s strokovnjaki iz dendralogije-nauka o drevju in grmovju-in z vodilnimi delavci Zdravilišča smo se odločili za kroglasti javor (acer palmatum Globosum) in ga v začetku novembra tudi posadili.
Ker ima drevesni nasad (drevored) zelo dolgo življenjsko dobo, saj njegova rast traja več človeških rodov, bodo lahko zanamci njegovo zasaditev razporejali v eno pomembnih obdobij Rogaške:	v obdobje zelo intenzivnih
gradenj in hitre modernizacije Zdravilišča.
Sama izgradnja pločnikov in posaditev drevoreda je, kot vsaka novogradnja, pokazalav še na mnoga nerešena vprašanja. Če povzamem mnenja mnogih delavcev naše DO in kar je še pomembneje, pripombe naših gostov, ki jih je slišati v tem delu parka, bi morali že v prihodnji sezoni dokupiti ali pa doma izdelati (tozd 3) zadosti
klopi in miz in jih do spomladi postaviti v drevored.
Mnogo pripomb pa leti tudi na povezavo ali bolje nepovezavo med novim pločnikom pred Savo in starimi parkovnimi pločniki ter pločnikom pred Savo in vhodom v Terapijo. V obeh primerih gre le za nekaj metrov po-peskane poti, ki pa dela v poletnih mesecih obilico preglavic predvsem ženskim čeveljčkom. V mokrem zimskem in spomladanskem času sta dva odseka skoraj mreprehodna. Z razmeroma majhnimi stroški in, po vrtnarsko rečeno z velikim košem dobre volje, ne bo težko urediti.	Lipnik Franc
magnezijeva slatina
DONAT Mg
PREJELI SMO IZ MIZARSTVA
V imenu kolektiva, samoupravnih organov, kakor tudi v imenu direktorja tov. Trbovc Franca se vam iskreno zahvaljujemo za izredno pripravo in pogostitev ob proslavi 30. obletnice delovne organizacije in odhodnice direktorja tov. Trbovc Franca.
Posebno pohvalo izrekamo delavcem restavracije ,,POŠTA" za njihovo gostoljubnost in prizadevnost v pripravi prostora in brezhibnega poteka strežbe.
Še enkrat hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Rog. Slatina, 25. 5. 1983 Bervar Franc	Trbovc Franc
O izobraževanju v naši DO
(Nadaljevanje iz prejšnje številke!)
Tokrat predstavljam številčne rezultate odgovorov, ki sem jih zbrala z vprašalniki:
A. Vprašalnik za ugotavljanje problemov pri delu:
(Podala bom le skupne odgovore vseh temeljnih organizacij)
DA
1.	Ali se pri svojem delu kot vodja srečujete s problemi?	55
2.	Na katerih področjih dela se pojavljajo problemi?
—	organizacija dela	28
—	področje strokovnih dolžnosti in
družbenoekonomskih odnosov	13
—	kadrovsko socialno področje	29
3.	Ali imajo probleme tudi delavci, ki jih vodite?	34
(brez odgovora: 14)
4.	Opisane so neugodne posledice, ki jih povzročajo nerešeni problemi
5.	Katere ukrepe bi predlagali za reševanje problemov?
—	izboljšanje'' organizacije dela	28
—	izboljšanje kadrovsko socialnih razmer	13
—	izobraževanje in usposabljanje delavcev	27
6. Kaj	vas pri reševanju problemov omejuje?
—	stroški	21
—	preobremenjenost	10
—	predpostavljeni	5
—	pomanjkanje strokovnih kadrov	17
(Op. Nekaj odgovorov je bilo: o tem ne odločam, nimam vpliva na reševanje problemov).
B. Vprašalnik za delavce, ki nimajo zahtevane poklicne izobrazbe
DA
1.	Ali ste zainteresirani, da bi'za uspešnejše opravljanje
dela dodatno izobraževali in s tem nadomestili manjkajoče znanje?	17
2.	Za kakšen način izobraževanja bi se odločili?
—	za usposabljanje in izobraževanje na delu, ki bi ga
organizirali v sami DO t. j. za priučitev ali ozko specializirano delo	8
—	za izobraževanje ob delu za pridobitev poklica širokega profila
tehnika (srednja šola)	7
—	za izobraževanje ob delu v okviru višjega ali visokošolskega izobraževanja za pridobitev visoke
strokovne izobrazbe	2
3.	Kdaj bi pričeli s študijem?
—	v tem šolskem letu	6
—	v prihodnjem šolskem letu	11
4.	Če ste odgovorili z NE, ali bi lahko navedli razloge?
A	za opravljanje tega del, ne potrebujem	11
—	zaradi družinskih razmer	4
zaradi bolezni	2
—	nimam volje	2
—	brez odgovora 1
5.	Ali menite, da ste dovolj seznanjeni o možnostih
izobraževanja v naši	del. org.?	19
6.	Ali bi se pred izobraževanjem želeli pogovoriti z vodjo
izobraževanja?	15
C. Vprašalnik za delavce, ki nimajo dokončne osnovne šole
1.	Ali bi želeli dokončati osnovno	šolo?	40
2.	Če NE, ali lahko navedete razloge:
A	za to delo mi ni potrebna	15
—	nimam volje za učenje	12
A	zaradi družinskih razmer	12
—	prestar	6
A	to delo mi odgovarja	3
—	brez odgovora 9
3.	Ali bi si z izobraževanjem želeli	pridobiti tudi poklic?	29
4.	Ali ste dovolj seznanjeni o možnostih izobraževanja
v naši delovni organizaciji?	26
5.	Ali bi se želeli pred izobraževanjem pogovoriti z vodjo
izobraževanja?	31
NE
3
7
NE
20
18
22
57
68
71
66
INTERPRETACIJA PODATKOV
a) Vprašalnik za ugotavljanje problemov
pri delu
Za ugotavljanje problemov pri delu sem pripravila 68 vprašalnikov za vodje, poslovodje in ostale vodilne delavce v temeljnih organizacijah. Pri večini teh delavcev sem se poslužila intervjuja za izpolnjevanje vprašalnika, le nekaterim sem vprašalnike razdelila — pač tistim, ki so jih želeli sami izpolniti.
Moram reči, da sem pri nekaterih delavcih naletela na nerazumevanje, ker sploh niso bili pripravljeni odgovoriti na nobeno vprašanje z izgovorom, da je pri njih vse urejeno, če pa se problemi že pojavijo, jih sproti rešujejo. Nekateri delavci so sicer vprašalnik, izpolnili, toda z veliko mero splošnih odgovorov in z zadržanostjo ter s pojasnilom glede neprijetnih posledic. Čeprav sem slehernemu delavcu pojasnila, da se podobni problemi združujejo in njihovo ime ne bo prav nikjer zapisano, ker 10 delavcev ni želelo sodelovati. Najbrž pa velja precejšnje pomisleke glede odgovorov pojasniti tudi z dejstvom, da na tak način v naši delovni organizaciji še nismo zbirali problemov. Trije delavci so sicer odgovorili, da se pri njihovem delu ne pojavljajo problemi, toda teh odgovorov najbrž ne gre jemati resno. Za nadaljno obdelavo mi je torej služilo 81 % odgovorov oz. podatki 55 vodstvenih delavcev.
Če pogledamo številčne podatke oz. rezutate odgovorov, vidimo, da se problemi praktično pojavljajo na vseh področjih dela, da so pogostejši na kadrovskem področju (pomanjkanje u-streznih kadrov, medsebojni odnosi) in na področju organizacije dela, pri obeh po 40 % ostali problemi pa se pojavljajo na področju strokovnih dolžnosti in družbenoekonomskih odnosov.
Opisani problemi so res nekoliko specifični pač na dejavnost temeljne organizacije ali DS, dajejo pa dokaj dobro osnovo za nadaljne akcije.
So pa nekateri problemi, ki so bili izpostavljeni oz. omenjeni večkrat; delovna disciplina, odnos do dela, medsebojni odnosi, organizacija dela, nezadovoljivo poznavanje stroke itd.
Tudi naši delavci niso brez problemov, najbolj je bil izpostavljen prevoz na delo pri tistih delavcih, ki imajo podaljšan ali deljen delavnik. Pri tem vprašanju sem sicer pričakovala, da bodo predpostavljeni probleme svojih delavcev predstavili v večji meri, toda do tega jih nikakor nisem mogla prepričati. Najbrž pa je pogosto zabeležen problem o nizkih osebnih dohodkih in presplošnem sistemu nagrajevanja delno tudi problem njih samih.
Posledice problemov so bile dokaj dobro opisane. Najbrž vemo vsi, da problemi, ki se pojavljajo in niso rešeni, vsekakor imajo določene posledice. Žal se te kažejo tudi včasih pri gostu, ki je zahteven.
Anketirani so predstavili probleme, ki terjajo rešitve. Nekatere so tudi predlagali. Iz številčnih odgovorov je razvidno, da bi se 41% problemov rešilo z izboljšanjem organizacije dela, 40 % z izobraževanjem in usposabljanjem delavcev (?) ter 19 % problemov z izboljšanjem kadrovsko socialnih razmer. Takoj moram povedati, da je bilo pri izobraževanju še posebej povdarjeno izobraževanje za obstoječe delo, oz. za delo, ki ga delavec že opravlja. To pomeni, da naši anketirani smatrajo, da bi se delavci usposabljali za delo, ki
Trening za sprostitev po glasbeno — terapevtskih vidikih — ki ga izvajamo pri nas v Rogaški Slatini in smo ga povzeli po treningu, ki ga je izdelal delovni krog - Musiktherapie iz Heidelberga. Če se poglobimo v zgodovino glasbene terapije, se njen potek kaže kot povezovalni lok. Od začetka človeške zgodovine obstaja zveza med zdravljenjem in glasbo. V povojih medicine je imela glasba elementaren pomen kot sredstvo magije za umirjenje demonov in bogov in s tem za premagovanje bolezni. Ti načini zdravljenja so bili pogojeni s takratnim pogledom na svet in so jih ljudje kot Pitagora, Platon, Aristotel smisleno odpirali z ustrezujočimi teorijami. V času srednjega veka je zdravljenje z glasbo šlo nekoliko v pozabo. Ponoven razvoj zasledimo v 17. in 18. stoletju.
Po drugi svetovni vojni je vladalo izredno skeptično gledanje na glasbeno terapijo predvsem zaradi pomanjkanja eksaktnih metod, ki bi temeljile na znanstveno dokazani delovni podlagi. Šele zadnjih 21 let so začeli na tej delovni podlagi razvijati znanstveno sprejemljivo raziskovanje temeljev in metodike. Širok odmev in odobravanje je doživel avtogeni sprostilni trening po glasbeno-terapevtskih vidkih na kongresu za glasbeno terapijo v Berlinu 1973. Ta trening je izdelal delovni krog
Musiktherapie iz Heidelberga (tega se poslužujemo tudi pri nas v Rogaški Slatini).
ZAKAJ SPROŠČANJE OB GLASBI?
Vsem je znano, da ustvarja glasba ali določena zvrst glasbe pri človeku določeno razpoloženje (uspavanka, koračnice, barkarola, rock glasba idr.) Glasba se prenaša od ušesa preko srednjih možgan v emocionalno področje možganskega debla sprejemamo jo torej emocionalno, podzavestno in ne z razumom.
Vedeti moramo, da je okoli 80 % vseh organskih funkcionalnih motenj psihično pogojenih ali pa vsaj vsebuje psihogeno komponento.
Poklicne in druge motnje, okolica, osebni in družbeni konflikti, vse to so vzroki za stres, za šibko storilnost, nervozo, za razstresenost, za občutek
ga že opravljajo z namenom, da bi ga bolje opravljali.
Zanimivi so odgovori, ki preprečujejo rešitve problemov:
—	naš največji sovražnik so stroški
—	19 % anketiranih meni, da so preobremenjeni, da bi še lahko reševali probleme;
—	za 32 % preprečujejo rešitve nezadovoljivi kadri;
—	10 % rešitev problemov pa omejujejo predpostavljeni.
KJ
(prihodnjič dalje)
neugodja, za strah, za omahljivost, za mišično napetost, za napetost in bolečino v glavi in za močno notranjo napetost. Vse to pa se izraža v organskih motnjah in obolenjih (želodčno-črevesne težave, razjeda dvanajstnika, iritabilni kolon, žolčne težave brez kamnov, kolitis, motnje srčnega ritma, živčno žilne motnje itd.) Če torej izberemo glasbo, ki deluje pomirjajoče -- sprostilno, lahko to glasbo uporabimo kot terapijo tako v preventivnem kot tudi v kurativnem smislu.
Sprostitveni program delimo na 4
dele:
1.	ritmično motorični gibi
2.	napenjanje in spuščanje posameznih mišičnih skupin
3.	globoka sprostitev
4.	povrnitev iz globoke sprostitve Program začenjamo tako, da je
prehod k sprostitvi čim lažji. Zato ne pričenjamo z vajami, ki temeljijo na koncentraciji, temveč z lahko izvedljivimi motoričnimi gibi.
V mesecu oktobru 1983 so sklenili delovno razmere v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST RESTAVRACIJE
Če tem vajam (ritmičnim) dodamo tudi plesno komponento, nastane družabna atmosfera. Tu podpiramo akt sprostitve z vodenjem posameznika iz njegovega osebnega okolja v skupno in sproščeno atmosfero.
Drugo fazo -- napejanje in sproščanje posameznih mišičnih skupin (po E. Jacobsanu) izvajamo v kar se da udobnem položaju.
V	prvih urah	učimo spoznavanje
občutka napetosti in sproščenosti v posameznih mišicah, torej velja usmeriti	koncentracijo	tako na	napetost
kot na sproščenost. V zadnjih seansah dajemo	vse večji	poudarek	sprostitvi
in napenjanje posameznih mišičnih skupin počasi opuščamo.
Tretja faza globoka sprostitev.
Tako kot pri začetnih ritmično-motoričnih vajah, je izhodišče globoke sprostitve v specialno izbrani glasbi (Bach, Suite F-dur, Emerson, 2. Stavek, Lake and Palmer, Infinite Space).
V	tej fazi slišijo udeleženci izenačeno	in	sugestivno	delujočo	glasbo, h
kateri razvija terapevt z govorjenjem fiktivno sliko, ki se ujema s karakterjem glasbe in je za vse prijetna. S tem omogočimo posameznemu udeležencu identificirati se s pomočjo fantazije, polne predstave z glasbo, s tem pa postati istočasno del miru in sprostitve, ki iz nje izhaja.
Četrta faza — povrnitev iz globoke sprostitve.
Ta nastaja s sistematičnim obujanjem telesa. Potrebno je, da te vaje izvajajo brez kakršnega koli napora in da ostanejo mišice še nadalje sproščene.
S to metodo sproščanja ob glasbi skušamo udeležence tečaja naučiti, kako doseči mišično in notranjo sprostitev neodvisno od časa in kraja. Trening vsebuje 10 seans in traja od 45 do 10 minut-	Kolar Božo
OGRINC Alojziji — pomivanje posode, sporazumno;
TOMAŽIN Vinkotu — opravila hotelskega vratarja, po sklepu za določen čas.
Antolinc Zdravko kuhar — mesar -vrnil iz JLA
Završki Ervin - točajska opravila v kegljišču - za določen čas.
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO V MESECU OKTOBRU 1983 NASLEDNJIM DELAVCEM:
TOZD Zdraviliška dejavnost
KRIVEC Lidiji — opravila medicinske sestre — po sklepu za določen čas;
RAMLJAK Vesni — priprava min. kopeli, po sklepu za določen čas;
STRMČNIK Miranu — čiščenje ventilov v terapiji, pos klepu za določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
GRILEC Ljubici — fizična dela v parku, po sklepu za določen čas.
TOZD POLNILNICA
BRAČUN Francu vzdrževanje avtoparka, odšel v JLA;
SEKLIČ Slavki razkladanje in prebiranje steklenic, po sklepu za določen čas;
CVIRN Romanu - razkladanje-na-kladanje v skladišču, po sklepu za določen čas.
K.
Trening za sprostitev
Kadrovske vesti

POMAGAMO PRIR OLIMPIJSKIH IG
Verjetno ni nikogar v^iKjoslaviji, ki ne bi že česarkoli slišal o največji športni manifestaciji do sedaj pri nas. Gre za ZOI (zimske olimpijske igre) 1984, ki bodo potekale od 6. do 19. februarja v Sarajevu.
Že od poletja naprej teče akcija da bi s pomočjo usposobljenih kadrov in tehnike iz vse Jugoslavije dosegli to, da bi mnogoštevilni tekmovalci, novinarji in obiskovalci dobili najlepše vtise o naši domovini. Za našo deželo je to še toliko pomembnejše, ker imamo v turizmu velike načrte in lahko prav na ZOI pokažemo, da je črnite v v tujem tisku v veliki meri le ..črna propaganda".
K naporom za uspešno izvedbo ZOI bomo tudi delavci naše delovne organizacije prispevali svoj delež, ko bomo prevzeli v upravljanje dva nastanitvena objekta skupne kapacitete približno 400 postelj. Za to nalogo bomo potrebovali vodjo objektov, hotelsko gospodinjo, 12 sobaric in 15 vratarjev. Prirediteljem smo dali na razpolago tudi naš novi avtobus s šoferjem. V Sarajevo bomo namreč odšli z našim avtobusom, zato bo korist dvojna; ne bo potrebna prazna vožnja nazaj v Rogaško, obenem pa bo avtobus zelo koristen za prevoze iz hotelov v tiskovni center ali na tekmovalne terene.
LJEM ZIMSKIH
nastanjeni predstavniki ABC-ja (ameriške televizije), Nizozemci, Norvežani in še nekateri drugi. Dokončni razpored bivanja bo napravljen do sredine decembra. Objekte bomo imenovali verjetno po naši vodi Tem pel in Donat, med njiju pa bomo postavili pozdravni pano z napisom Rogaške Slatine. V sobah bo na razpolago naša mineralna voda — verjetno je bodo pili iz naših kozarcev, na razpolago bo tudi reklamni material naše firme. Seveda pa bo piko na i morala dajati naša kvalitetna storitev in gostoljubnost vseh, ki bomo v Sarajevu. Razumljivo je, da bo vladala stroga delovna disciplina in se bo za najmanjše napake delavcu takoj — brez samoupravnih procedur prekinila pogodba. S tem se odvzame tudi akreditacija, kar pomeni zapustitev olimpijske vasi, kajti gibanje brez akreditacije ne bo možno. Sobarice bodo delale kot samostojne sobarice za pomoč pa bomo imeli študente iz Sarajeva. Za vsak vhod rabimo enb sobarico (vhodov je skupno sedem), dve za popoldansko in dve za nočno izmeno. Verjetno bomo v hiši organizirali tudi pranje osebnega perila za hotelske goste. Vratarjev potrebujemo v eni izmeni sedem, delovni urnik za vratarje bo trajal 12 ur v eni izmeni. Vsi bo-
Objekta, ki bosta za čas ZOI v „naši lasti", sta v naselju Dobrinja II in bosta z drugimi služila za namestitev novinarjev. To so novi stanovanjski bloki, ki so urejeni kot hoteli, po končanih igrah pa jih bodo uporabljali za stanovanja.
Za našo delovno organizacijo je prevzem tega posla predvsem velikega reklamnega pomena, saj bomo imeli možnost z dobrim delom priti brez dodatnih stroškov tako rekoč v največje TV in časopisne hiše po vsem svetu. Predvidoma bodo v teh objektih
mo stanovali privatno v bližini, hranili pa se bomo v eni od restavracij za personal.
Prehrana za goste, kakor tudi re-cepcijska služba, bo organizirana na nekaj mestih in to skupno za več objektov. Tu naša delovna organizacija ne bo sodelovala, zato v Sarajevo ne gredo tisti kuharji in natakarji, ki so se prijavili že v septembru, ampak gre kombinirana skupina iz vseh oddelkov po nekaj, tako da bo delo tudi doma potekalo čim manj moteno. Prirediteljem smo ponudili tudi pomoč me-
dicinsk»,S- terapevtskega osebja, vendar praviti!da bodo za ta kader poskrbeli sami iz ožje okolice.
Tako je naša pomoč prirediteljem zaenkrat v 30 delavcih, za katere to ne bo izlet, ampak zelo naporno delo v impfoviziranih okoliščinah, vendar se bomo- potrudili, da bo bivanje v „naših dveh hotelih" čim prijetnejše za vse goste. Zato upamo, da bo marsikateri od teh stanovalcev tudi kasnejši gost ali vsaj propagandist Rogaške Slatine, kar je poleg pomoči Sarajevu naš osnovni cilj.	Jurič Tone
Letošnji Gostinsko turistični zbor Slovenije je bil v Radencih. Kot je to običajno, so tudi letos spremenili način tekmovanja in prirejanja raznih gostinsko turističnih storitev.
Zdravilišče je sodelovalo z dvema skupinama. Prvo so sestavljali Žerjav Drago, Komerički Milan in Pelko Edo; drugo (dietno) pa Bračun Dušan in Škodič Stanko. Čeprav ni bilo veliko časa za pripravo, sta bili obe naši skupini uspešni.
Za opravljeno delo je komisija ocenjevala izdelke, in sicer:
od 70	80 točk diploma in bro-
nasta kolajna,
od 80 - 90 točk diploma in srebrna kolajna,
od 90	100 točk diploma in zlata
kolajna.
Mi smo dobili 5 kolajn. Natakar za svoja dva izdelka srebrno, kuhar bronasto in slaščičar srebrno, dietna skupina pa tudi srebrno, Za skupni uspeh obeh ekip so nam podelili srebrno kolajno. Naslednji GTZ bo drugo leto v Rogaški Slatini, zato se moramo začeti že sedaj pripravljati, da bi ta veliki gostinski praznik dobro uspel, kot je letos v Radencih.