4. štev.
V Kranju, 3. svečna 4900.
I. leto.
Gorenjec
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsr.ko soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, za četi t leta 1 kiono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska
»!v;,kiat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. — Dopisi naj se izvolijo frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina,
reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.
Vodovod za mesto Kranj in okolico.
(Dopis.)
V Šenčurju, meseca prosinca.
V kratkem pride v deželnem zboru kranjskem zopet ca razpravo vodovod za mesto Kranj in okolico. Mnogo se je že pisalo o njem, duhovitega in smešnega, zanj in proti njemu, in čeravno bi imelo 13 kmetskih vasi od nameravane naprave prvo in glavno korist, se do danes če nihče izmed prebivalcev teh 13 vasi ni oglasil, da pove svoje in svojih tovai išev-kmetov mnenje.
•Kmetijstvo propada!* vpijejo različni listi in izkušnjo z vsemi mogočimi sredstvi, z društveno organizacijo in drugimi napravami položaj izboljšati. Stranke tekmujejo med seboj, da se obdrže na površju. Korenito pa kmetskih lan ni mogoče zaceliti nobeni stranki, dokler se neti ostatki s korenino vred ne izrujejo.
Vodovod, kako kratka, a pomenljiva beseda. Večina kmetijstev po Slovenskem propada najbolj radi tega, ker v nobenem oziru ne more tekmovati z veleposestvom in s kmetijstvom v alpskih deželah, n. pr. na Tirolskem in v Švici.
Potoval sem celih šest mesecev po raznih pokrajinah Nemčije in Tirolske. Prehodil sem nižave in višave, planine in doline. Povsod sem naletel na izvrstno studenčnico, čisto kakor kristal. Da se seznanim bolje s kmetskimi odnošaji, pogledal sem časih tudi v hleve, (.aidoin sem se čudil, da so imeli najboljši in največji posestniki komaj po jedno, k večjem dve kravi in dva konja, obširen hlev je bi skoro povsem prazen. «Druga > i vina je vsa na planini,» pravil mi je gospodar. Imel je na planini devet molznih krav in sedem telic. Še bolj pa peni se začudil, ko mi je pokazal račun izkupila za pro-<U;ni, od 2. rožnika do 12. kimovca na planini pridelani ailv  Znašal je 714 kron.
Na vprašanje, kam izvaža sir, jo rekel, da proda vsega doma in da bi ga prodal še desetkrat toliko, ko
bi ga imel.   Drugače pa je s sirom, ki ga pridelujejo občani, ki krmijo živino v hlevih.  Sir je mnogo bolj občutljiv in podvržen raznim boleznim, posebno plesnobi; vsled tega je tudi mnogo cenejši. Glavni vzrok temu je voda.
Tudi pri nas ustanavljajo sirarnice, seveda ne na planinah, katerih nimamo, temveč po nizavah. Mleko je res povsod belo, a razloček je — pravi krnet — tolik: kolikor more eden zavpiti. Pregledoval sem razkrojbo (analizo) mleka, prirejeno od raznih strokovnjakov in učenjakov naše in tujih, držav. Poželel sem mleka iz pokrajine z bistro studenčnico, a naše mleko se mi je pristutlilo.
Dobrega sira brez dobre pitne vode ni — piše dr. VVeinzierl, docent na dunajski kmetijski visoki šoli. Kaj nam pomaga sirarna, ki svoje slabe izdelke le težko in po nizki ceni spravi v denar. Upravni troški so veliki, dobiček pa neznaten. V kraju, kjer ima živina za pitno vodo le smradljivo mlakužo, ustanovila se je sirarna. Kmetje so z veseljem donašali mleko — do 500 litrov na dan. Podjetnik je mislil, da napravi lep dobiček, a mož se je zelo zmotil. Voda mnogo vpliva na kakovost mleka. Škodljive bakterije, katerih je nebroj v taki vodi, pridejo v kravo in v mleko, iz mleka pa v sir. Pii zorenju ovirajo ga na vse mogoče načine, da' ne napravi •mature z odliko*, temveč še komaj «skoz prerije*, če še celo «ne pade». Te preklicane bakterije, katerih v stu-denčnicah ni, skvarile so podjetniku mnogo sira, in precej globoko bo moral seči v žep, da nadomesti izgubo, dasi-ravno-je plačeval mleko skoraj šestinko ceneje, kakor ga plačujejo mlekarne v pokrajinah z zdravo pitno vodo.
Omenil sem izkušenemu sirarju, kako izvrsten sir izdelujejo na Tirolskem. «Pii nas ga pa ne moremo,* odvrnil je ogorčen, «če se desetkrat na glavo postavimo, ker nimamo dobre vode.*
Zdelo se mi je potrebno omeniti navedena dejstva, ker so v tesni zvezi z nameravanim vodovodom za mesto Kranj in okolico.   Kakor sem že rekel, preskrbljenih bi
Posamezne številke veljajo 8 vinarjev.
bilo, če si napravi vodovod Z dobro, zdravo pitno vodo.
razen mesta Kranja te L8 bližnjih vasi. ki se pečajo
samo s poljedelstvom. Nobena teh vasi nima pitno vode /a živino, kaj šele za ljudi. Kokra, no, ta bi že bila za živino, ¡1 mora se dovažali V sodih, kar stane mnogo j truda in tro&OV. Za pijačo pa nikakor ni, posebno v poletju ne, ker je pri srednji vročini že prav prijetna kopel. Nočem obširno pisati 0 njej, omenim naj le, da kaže; preiskavi«, da ima v sobi mnogo prostega in sestavljenega amoniaka, precejšnjo množino salpetrove in nekaj klorove kisline ter je vsled lega prav i/.vrstno     travniško gnojilo.
Konce prihodnjič.
V Kranju dne 27. prosinca.
Državni zbor se skliče; v štirinajstih dneh na kratko zasedanje.
Poroka nadvojvodinje-vdove Štefanije z ogrskim grofom Loniajem se bo vršila prihodnji mesec.
Volitev praškega župana. V Pragi so volili Župana trikrat. Mladočcški kandidat je dosedanji župan, dr. Jan Podlipni, staročeški pa dosedanji podžupan, dr. Srb. Vseh občinskih svetnikov je 90, in seje volitve udeležilo le 87, ker oba kandidata nista volila. Podlipni je dobil pri prvi in tretji volitvi 42, pri drugi 41 glasov, Srb pa je dobil trikrat 4;J glasov. Ker ni dobil noben nadpolovične večine, se je vršila danes v četrtič županska volitev. Naknadno se nam poroča, da je dr. Srb odložil čast kot podžupan in občinski svetovalec.
Volitve v francoski senat so se končale z veliko zmago ministrstva VValderk-Kousseau. Izmed (.)7 novih senatorjev so jih republičani dobili 70.
Kitajski cesarje odstopil vladarstvo svojemu devetletnemu sinu. Odstopivši cesar je hotel marsikaj evropskega uvesti v svojo državo, ali to ni dišalo ne materi-cesarici, kakor tudi ne nekaterim drugim Kitajcem. Zato je mati-cesarica, ki je Jako odločna žena, znala uplivati, da je odstopil. In takoj po odstopu je tudi — umrl. Pravijo, da se je sam ustrelil, drugi sodijo, da je bil umorjen, da ne bo več na potu sedanji vladi.
PODLISTEK.
Doktor Silvester.
Povest. Spisal Pod krnski. III.
Nemo je zrl doktor Silvester, ko so mu mater pokopavali, in ko so grude votlo bobnele na krsto, katero so položili v zemljo.
Bil je bled ko zid, in prsi so se mu urno dvigale. Smrt materina ga je tako presunila, in bolečina je bila tako velika, da jo je težko prebil.
Pa saj ni čuda! Iz otročjih let, kar se je začel zavedati, bila mu je mati vedno dobra in ljubezniva. Če je bilo kdaj kaj napačnega, je zadostoval materin pogled in kako bi se mogel temu ustavljati. In dalje: vedno sta živela v tihi sreči. Misel se je vrstila za mislijo, slika za sliko.
Ko se je zdramil, se je že mračilo; sam je stal pri grobu matere. Ko je še nekoliko pomolil za njeno dušo,
Vojna v Južni Afriki. Angleži neuspehov svoje vojske pred Ladismilom ne morejo več utajiti; tudi nimajo več upanja, da bi 86 vzdržal. Mesto se drži lahko še do 20. t. m., ker ima do toga časa še dovolj živeža in streliva. Na Spionskopu jo zadel Angleže hud poraz. Vesti iz burskega vira javljajo popolno uničenje vojske generala VVarrena; izgube znašajo: 800 mrtvih in ranjenih, L500 ujetih in 17 topov. Buri so pregnali Angleže celo do glavnega tabora Bullerjevega, Na Angleškem je ta vest močno pretresla občinstvo. V bitki dne 21. prosinca so Angleži izgubili fi častnikov in IS mož, ranjenih je 13 častnikov in 142 vojakov, nekaj se jih pa pogreša.
Dopisi.
Iz Radovljice. (Radovljica ali Rad olj i ca?) To mesto je menda edino na Slovenskem, da smo Slovenci še nejedini v pisavi glede njegovega imena. Tukajšnji prebivalci in bližnji okoličani so se v zadnjem času poprijeti pisave »Radovljica*. Cemu se natn vsiljuje v besedo ta nepotrebni in neblagoglasni «v»? Morda zato, ker je postal vsled Levčevoga pravopisa zopet modern? Drugi Slovenci pišejo večinoma »Radoljica*. To je menda pravilnejša in blagoglasnejša beseda! Tudi tukajšnja ljudska govorica v tem slučaju ne pozna «v», dasi v drugih besedah pri vsaki priliki ž njim nadomestuje blagoglasni «1». Sicer se je že v nekaterih listih razpravljalo o imenu našega mesta. Te razprave pa si dru*a drugi nasprotujejo. Zato so dobili tudi čitatelji, posebno oni, ki niso brali vseh teh razprav, različne utise, in tako tudi še sedaj ime .Radoljica* različno pišejo. Toda tu treba, da se zjedinimo in da smo enkrat na jasnem, kako naj odslej pišemo, ali »Radoljica* ali »Radovljica*. Zelo bodemo torej hvaležni vsakemu, kdor nam do tega na kakoršenkoli način pomore, in naj bode dotičnik Peter ali Pavel. (Opomba uredništva: Ostanimo pri »Radovljici*, ker se tako poučuje v naših šolah.)
Z Dolenjskega. Dasi ste Gorenjci na glasu, da ste pobožni ljudje, a v hranilnice vendarle nosite denar. Mi Dolenjci smo tudi pobožni, a pravega blagoslova nimamo, mi namreč nosimo denar iz hranilnic. V vašem gorenjskem
napotil se je domov. Toda kako prazno je bilo doma. Bridek udarec je bila ta izguba za Silvestra. Nič več ga ni veselil veliki Dunaj.
Sklenil je zapustiti Dunaj in se naseliti v kraju, kjer govore njegov materin jezik, namreč na Slovenskem. Prodal je pohištvo, spravil obleko, knjige in drugo drobnarijo v kovčeg, materino sliko pa skrbno shranil pri sebi. Še nekaj dnij je ostal na Dunaju, preskrbel si potrebne listine, se poslovil od prijateljev, obiskal še enkrat materin grob in je odšel . . .
IV.
V7 drugem razredu železničnega voza sedel je naš znanec doktor Silvester, gledal skozi okno ter nezadovoljna mrmral.
Zlaj se zasliši zvonec na postaji, in sprevodnik za-kliče: «Log! postaja Log!»
«Vendar enkrat!* zdihne Silvester in stopi iz voza. Kmalu na to dobi voznika, ki ga popelje v trg.
•Tukaj sva ,pri Lipi*,» oglasi se voznik in ustavi konja.
gospodarstvu mora že nekaj drugega biti, da sto Gorenjci taki možje. Nič ne slišimo, da bi se z Gorenjskega ljudje izseljevali v Ameriko ali na Vestía'si o Vaše kmelije so pač še dobre. Ker niste imeli vinogradov, ste se že zdavnaj dobro držali svojih kmetij. Dobili ste železnico prej, kakor mi Dolenjci. Že dolgo imate fužine, ki so se dosedaj vzdržale, nekatere pa celo na novo oživele. Te so dale kmetiji veliko postranskega zaslužka. Bližje ste tudi Ljubljani, ki ima velik trg in potrebuje dosti živil. Kjer je trden kmet, je pa tudi meščan trden. Vaši meščani so precej imoviti in so dobi i «sparovei». Precej denarja vam dado občudovatelji vaših snežnikov. Svoj les ste tudi boljše prodajali, kakor mi Dolenjci svojega. Pri nas na Dolenjskem smo imeli nekdaj tudi fužine v Gradacu, v Beli krajini, na Dvoru, v Zagradcu v Suhi krajini za železnino, v Šent Janžu za premog, ali vse to je zaspalo, ker se do zadnjih deset let živ krst ni brigal za L^ler.jsko, da bi jo bil po železnici odprl drugemu svetu. Ker smo se dolenjski kmetje na vinograde preveč zanašali, smo polje in travnike prepuščali bolj ženskam. Želodec, ki je že zjutraj navajen vina, ne prenaša lahko mleka, in mož zato ne skrbi zadostno za kravji hlev. Tako tudi nismo do zadnjih deset let v Živinoreji storili kaj prida, izvzemši kmete v Temenici, ki so vam Gorenjcem bolj podobni po življenju, pridnosti in varčnosti. Jedino, s čemer so se m kateri dolenjski kraji dobro pečali, je svinjereja. To zaslugo pa je naaunu žonstvu pripisovan. Za to Gorenjska nima srečnih rok. S^daj, ko so šli vinogi adi spat, sta pa tudi polje in travnik kaj vredna postala. Travniki veljajo sedaj pii nas oral lOOu kron, v tem ko so še pred petnajstimi leti bili dobiti po 300 kron. V zaliskem okraju so travniki še dražji. Oral po 2000 kron se večkrat sliši. Ko bi se kostanjeviški okraj dreniral, to jo osušit po velikih kanalih, kar bi se seveda le na deželne in državne troške napraviti moglo, bi se samo v teh dveh okiajih pridelalo toliko sladke krme, da bi mi Dolenjci v tem ozivu vas Gorenjce kar zavidali. Zraven tega oživiti naše vinograde in poleg tega postati tudi vobče dober kmet, to bi bilo kaj! Naša mesta tedaj tudi-niso mogla kaj piida premožnega meščanstva na noge spraviti. Dobro obdelana njiva dá dobro živino, to daje trdnega kmeta in ta imo-vitega meščana. Kočevaiji so si pridobili nekaj drobiža s trgovino pomeranč po Ruskem. A zdaj je s to trgovino
Doktor Silvester plača voznika in stopi v gostilnico, naznani g jspodai ju, da želi za Lekaj dni sobo in naroči večerje.
Čez nekaj časa pi ipelje gospodar prišleca v posebno sobo in ga predstavi svojim zbranim gostom.
Bili so to vsakdanji gosti, ki so redno zahajali v to gostilno, in sicer: gospod sodnik kot najvišji dostojanstvenik v trgu, dva višja uradnika, Glavač in Jeran, ki sta bila bila nerazdružna prijatelja, bila sta enih mislij in želja; četrta oseba: gospod Kosovski, okrožni zdravnik v Logu. Ta je bil že precej postaren, vendar še jako krepak in zgovoren.
Ob prihodu doktorja Silvestra se vsi dvignejo s svojih sedežev ter hité z «dobro dosel» pozdravljat novega znanca, Po vrsti se mu predstavijo in ga vzamejo v svojo sredo. Na to dvignejo čaše in gospod sodnik napije v imenu vseh novemu odvetniku:
»Izborna čast mi je, da vam zamorem zaklicali;,Dobi o došli!4 Trikratni živijo, gospod doktor!»
«Zivijo!» doni iz vseh grl.
pii kraju. Rusi si sami nabavljajo to južno sadje. Kočevski kmet nima dosti lastne zemlje in še ta, kar jo ima, je slaba. Ker je zelo skalovita, mora orač plug po desetkrat v jedni brazdi vzdigniti. Kar je boljše zemlje, je bosta, po večjem jelovina, in ta je pa graščin-ka. Samo knez Auersperg ima tam štirideset tisoč oralov hoste. Zato je pa tudi knez. Kočevski kmet gine, večinoma je v Ameiiki, in Hrvat iz bližnje kraške zemlje, ki je z vsem zadovoljen, ga preganja iz kmetij. — Pa Bog vam daj dobro, Gorenjci, saj pripadate isti slovenski družini! Vam in nekateiim dobrim štajerskim kmetom se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci še nekaj trdnega, drugače bi bili danes že vsi v Ameriki, kakor je nekdaj trden vinogradnik Belokranjec, ki je Gorenjcem svoja močna vina prodajal, danes večinoma z najboljšim moštvom tam. —a—
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je prejel graščinski upravitelj Matija Šavs v Kranju. — Častno občanstvo je podelila občina Vrhpolje pri Vipavi našemu državnemu poslancu gospodu dr. Andreju Ferjančiču.
Poročil se bo jutri v šentpeterski cerkvi v Ljubljani gospod Henrik Suttner, urar v Kranju, z gospico Pavlo Rusovo iz Ljubljane. Čestitamo!
Bedni občni zbor rjpdružnice »Slovenskega planinskega društva* za kranjski okraj bo danes ob pol devetih zvečer ^^prostorih Narodne čitalnice v Kranju. — •Slovensko bralno društvo* v Kranju ima občni zbor jutri v nedeljo v društveni sobi. Člani obeh društev se opozarjajo, da se mnogoštevilno udeleže" občnega zbora.
Na plesnem vencku tukajšnjih samcev zbralo se je v čitalnici toliko občinstva, jiarse je zopet splošno poudarjala nedostatnost dosedanjih prostorov. Prišlo je tudi mnogo gostov iz Ljubljane. Neznosna vročina je vladala v pretesni dvorani, ki je bila sicer samskemu večeru primerno po načrtu gospoda L. Vencajza izvirno secesijoni-stiški prav okusno okrašena. Na rdeče preoblečenih in z zelenjem prepreženih stenah viseli so grbi s samskimi znaki (karte, smodke, zavratniki, krtače, gumbi, šivanke, čiki i. t. d.). Videli smo mnogo krasnih toalet. Hesalo se
Dolgo v noč je ostala družba. Pii slovesu stopi gospod zdravnik pred Silvestra in zaupno izpregovori: »Upam, da nismo danes zadnjic skupaj. Povabim vas, da se kmalu pri nas zglasite.*
»Za vašo prijaznost sem vam iz srca hvaležen,* odgovori Silvester in mu krepko stisne roko.
Razšli so se vsak na svoj dom. Tudi Silvestru je gospodar odkazal sobo kot začasno stanovanje.
Pive dni si je doktor Silvester oglodal okolico, katera se mu je zelo dopadla. Tukaj ni bilo zaduhlega mestnega zidovja, ravnotako tudi tiste velikomestne gnječe ne. Prosti Čisti zrak gaje obdajal, kamor je prišel. In okolica! Divne vinske gorice ob jedni strani, ob drugi pa polje in velika ravan, po kateri se vije bistra reka. Kadar je šel na izprebod, vrnil se je vesel in zadovoljen domov. Spoznal je, da je domovina njegove matere, katero je prej le po imenu poznal, zares lepa. 1 ač škoda, da ni imel več matere, marsikaj bi jo še rad vprašal in še veliko b; lj bi bil sednj v.sel. Se nadaljuje.
• je neprestano. Odlikovali so íc kakor običajno posebno oženjeni gojpodj'o; ki bo zbóg domače vzgoje najbolj usposobljeni u\ to pleineuito umetnost. Hvaležnost plcsoljubticgu ženstva jini je zagotovljena že nn tem svetu! Se .(Ni siiiuii so se hm tem Častnem večeru dnli omehčati. Tudi trdovratnejsi med njimi so so vrlili vštmjuo po gladkem parketu. Le nekaj nepremagljivih in rioj-zagrizenejših je óslalo tam med vrati in gledalo prezirljivo v pehajoče sc gnjeeo. Bog ve, se je li dražestnim mladenkam skominjalo po teh prepovedanih sadovih? Plesalo so je do ranega jutra. Pri prvi kadrirji smo našteli okrog štirideset (litrov.
Zabavni večer bo priredili kranjski mojstri včeraj v hotelu «Nova posta». Cisti dohodek je namenjen v snovanje mojstrske zadruge.
ZÍobnost. V* četrtek dopoldne je prereza! tukajšnjemu piv o varna rju gospodu M. Maierju delavec Anton Gorjahc
s Primskovega &20 kron vredno cev za odvajanje piva.
vsled česar ga je ovadil policiji. Došlemu stražniku se j# zoj erslavil, ^a osuval in ranil na Čelu, Stražnik je bil pi i'iioian rabiti orožje.
Popravek. V zadnji šle vi I ki našega lista se je pod notico »Nedeljski počitek pri trgovinah v Kranju» natisnila neljuba pom< ta. «Vse trgovine bodo zapite ves dan samo ob zapovedanih praznikih, ne pa Imli ob nedeljah.
Zdravstveno stanje v kranjskem okraju. Pred kratkem je zboli lo v 28 vaseh za ošpicami B86 otrok, od katerih jih je 17."> ozdravelo in Vi umrlo, tako ^a je se sedaj 198 otrok za ošpicami bolnih. Sole 'so bile zapite v Sniartiiiu, .Mavčičah in /abnici po 14 do 21 dnij. • - Vralnica se je pojavila V devetih ob;Vi ah n zahtevala 14 Žrtev. • Za očesno boleznijo (tra+inniOni) je obolelo dvoje o sob.
Pobotnice za uradnike i. t. d. se dobivajo v novi tiskarni v Kranju.
Vabilo na   plesni  venček prostovoljnega gasilnega
društva v Radovljici dne 4. svečana t. I. v hotelu «pri Basteljnu». Pri plesu sodeluje vsa domača godba. Opolnoči šaljiva loterija. Začetek tedne ob pol osmih zvečer. Vstopnina ."»o vinarjev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
V Radovljici se je v sredo vršil občni /.bor slovenskega pevskega in bralnega d ruš! va 'Triglav >, in so bili v novi odbor voljeni naslednji gospodje: dr. Janko Vilfan, predsednikom, Alojzij Zobu'-, podpredsednikom, Fran Gebulj, tajnikom, llugon lloblek. blagajnikom, Josip Pavlin, knjižničarjenr, Viiko Reaman, namestnikom, Ljudevit Stiasni, Rajko Verbič in. Vinko lludovenuk , odbornikom. Nenavadno mnogoštevilna udeležba pri tej volit vi je pokazala, da se začenja tudi v Radovljici živahnejše društveno življenje, o katerem hočemo pozneje obširneje poročati.
Nova posta. Dne 1. svečna t. I. odprl se je v Srednji vasi v Bohinju, okraj Radovljica, nov paši ni urad, ki bode imel zvezo z Bohinjsko Bistrico.
Zadnje občinske volitve v Tržiču so izpadle za Slovence še dokaj ugodno. Izvoljenih je sedem Slovencev in osem Nemcev, ker imajo slednji tli vinilne glasov. Začetek je torej storjen.
Ogenj. Dne 22. prosinca zjutraj j" nastal v leseni kajži Marije Igličar v Žaborštu, poulični okraj Kamnik, ogenj, ki je vpepelii v jedni uri vse lesovje in slamo ter nekaj gospodarskega orodja. Škoda -v ceni na *<)!) kron. med tem ko je bila nesrečnica zavarovana le za Ion kron. Gasilno društvo iz Dola je Ogenj V dveh urah omejilo. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi jutri v nedeljo dne 4. svečna veselicoz igro "Heve*!; Andrejcek» in s plesom, (¡ostje d »bro dolli!
N' .-i K ran j h k c m b p I oh.
V '.i';no mroibo je izdal niitristerski pred tednik dr. pl. ICoiber na vse deželne, voditelje glede uradnega občevanja s strankami. Vtem odloku se zahteva, da morajo voditi politične oblasti pri strogem Izpolnjevanju zakonov izključni! stvarni preudarki in blagor ljudstva; dobro naj pazijo na vse potrebe ljudstva ter naj povsod pomagajo, kjer ima pomoč kaj upanja na Uspeh. Obla3tl naj bodo vedno v zaupni dotiki Z ljudstvom. Tudi naj noben uradnik pii uradnem poslovanju ne kaže svojega političnega mišljenja. To so gotovo jako lepe besede, a dvomimo, da bodo kaj zalegle. Dokler vlada pošilja v slovenske kraje nemške uradnike, ki niti našega jezika ne Uinejo, dokler bodo voditelji naših političnih uradov samo blaženo nemščino vrivali strankam, tako dolgo ni misliti na dotiko teh uradnikov z ljudstvo.n. in Korber svoje lepo doneče navodilo lahko vlakno V Žepi
Zaradi velikega snega ni mogel voziti dno 30. m. ni. vrhniški vlak.
X g K o r o š k a ni. Podružnico »Slovenskega planinskega d rušiva % prvo na Koroškem, so ustanovili v Morijah v Ziljski dolini.
Nn Primorske m. Na Goriškem so v ponedeljek volili državnega poslanci^ in sicer dvakrat, ker je bila potrebna ožja volitev, in je dobil grof Goronini 1H8 glasov, dočim e dr. Stanič, ki je razvil zastavo naprednjašt.va, dobil 128 glasov. Dasi je dr, Slanic, propadel, je vendar za prvikrat velik uspeh,
ki je vetepomembčn za bodočnost.
Najnovejše vesti.
Dunaj o. svečna. Danes popoldne ima ministrski svet. zadnjo s.jo radi spravnih pogajanj, ki se začno v ponedeljek. Tudi glede prenrogarskih Štrajkov se ministrski svel posvet nje.
Dunaj jI. svečna. ÉtneZ Slahrenhei g. član gospodške zbornice, je danes umrl vsled operacije.
Praga 8. svečna. Danes imajo češki d ž dni i;¡ državni poslanci sejo radi spravnih konferenc.
London ;). Svečna. Men angleškimi konji in mulami, ki so došli z za lujan Lidijami, je nastala hada epidemija (bolezen). Tudi ovce pogihjajo Immoina.
London 3. svečna. Pri Golesbergu so zbrali Buri 20.0UU mož, da preprečijo Angležem pol v državo Oranje. Maršal llobeils pojde Generalu Gatacru z 20.000 vojaki na pomoč. Ministrstvo hoče poklicali k orožju še 40.000 liiiiičnili vojakov in fV).(),)() prostovoljcev. Listi dvomijo, da bi bilo in vladi možno, kajti od grudna do danes se jo oglasilo komaj 200U mož. Ljudje nočejo v vojno, četudi se jim ponujajo visoko plače. Strah pred Buii jo velikansk.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu prosincu 190 >. leta vložilo je 427 strank 108.322 kron 82 vinarjev, dvignilo pa 2ot stran:; 61.767 kron !"> vinarjev: 26 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 52.620 kron. —■ Stanje vlog znaša brez kapilalizovanih vložnih objesti 2,017.186 kron 6 vinarjev, stanje hipotečnih })osojil 1,1)12.924 kron 63 vinarjev, denarni promet v mesecu prosincu pa 278.G74 kron <>'.> vinarjev. — Hranilne vloge dosegle in prekoračile so tekom meseca prosinca svoto dveh milijonov kron, kar priča o velikem zaupanju, ki ga uživa ta zavod med slavnim občinstvom, ki hranilnico tako pridno zalaga z denarnimi vlogami.
—,—.—
Mlekarska zadruga v Škofji Loki je pričela poslovati v svoji z najnovejšimi stroji opremljeni raiekarnici.
Različni mlečni izdelki so dobivajo: sveže mleko liter po
0 vinarjev, pinjenec liter po 4 vinarje, posrleto mleko liter po 4 vinarje, surovo maslo kilo po 2 kroni 20 vin. Sveže mleko so dobiva vsaki dan zjutraj in zvečer od pol 7. do pol 8. ure.
Tedenski sejem v Kranju dne 29. m. m.
Prignalo se jo 220 glav goveje živine, 4 teleta, 120 prašičev. Pšenica 100 kilogramov 16 kron, proso 100 kilogramov 14 kron, oves 100 kilogramov 11 kron 40 vin., krompir 100 kilogramov 4 kron 50 vinarjev, leča 100 kilogramov 21 kron. tižol 100 kilogramov, 20 kron 50 vinarjev.
Loterijska srečka dne 28. prosinca 1.1.
Trst:       2o      79      04      14 9
ur ar v Kranju
prej SPRACHER, zraven lekarne priporoča svojo
največjo zalogo vseh vrst žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine, za neveste bogato izbir prstanov, brošk, uhanov i. t. d. 23—3
Zaloga optičnega blaga. — Darila za vsako priliko, orodje
iz china-srebra, kakor tudi jedilno orodje. CENIKI poštnine prosto. — Poprave se točno in cono izvrže.
Listnica uredništva.
Gospoda dopisniku na J).: Hvala za poslano. Pride o ]u il i k r na vrsto. Nevernemu Tomažu : Pismo je došlo za lo številko pre-l>ozno. Ca ga Ih> mogoče okrajšati, tedaj ga priobčimo prihodnjič. Prosili bi Vm pa, da se se večkrat oglasite. (Jorenj.skemu kmetur V kratkem pridi v list. - (iospodii (Jahrovskermi: Vaš spis je prikladen za naš list. Hvala!
Zaloga „Belske kislo vode"
(Vellacher Sauerbrannen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
/ zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Istotam se sprejme tudi 29—1
učenec izz ciot>re riiše, ki je dovršil vsaj dve srednji šoli.
r.
#
0
I
i
i
i
Naznanilo.
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu si usojam javiti, da sem prevzel 2—2
zastopstvo c. kr. priv. vzaj. zavarovalnice proti požaru v Gradcu
in prosim, da se blagovoli v zadevi zavarovanja name obračati
Z velespoštovanjem
Ferdinand Hlebs
trgovec in posestnik na glavnem trgu v Kranju.
V pretečenem letu so se izplačale naslednjim posestnikom brez ovire polne zavarovalne svote: Kopač Mariji na Mlaki   .   .   .     800 kron Bolki Janezu iz Poženika   .   .   1500 » Likozarju Fr. na Primskovem .   1200 » Rehpergar Mariji na Klancu .     300 » Trilarju Matiji iz Drulovka.   .     800 »
25
a It
•:r:.: tout tiler
Paul a Suttner rojena Rus r5fc
poročena
Kranj
Ljubljana
dne 4. svečna 1900.
i
M I
i I I
i
Naznanilo.
r.n)|iis;ini jailjHino sl.ivnemu nl» instvu mesti Kmnjn in na tleželi, m LZfrtnJemo v Ljubljani, Florijanske ulice Štev. 30 30—t
pleskarsko delo
za stavbe in opravo po najnižji ceni ter se priporočamo v mnogobrojna naročilu.
S spoštovanjem
Andr. Bricelj, Fr. Oražem, Iv. Korbar.
P
fi ij
I Hi
II
il
m
KAilOL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagem, muzikaiijami in godbenim orodjem
v Kiarju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (viiitnic) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—4
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih
knjigah deset odstotkov popustu.
tt v ki ima veselje do tiskarstva, so sprejme v
I PPTIPP ,1<)V' l'skarni nasproti mestni hranilnici v I I IN II lil I branju. Zahteva se vsaj par srednjih sol, katere %J UUILUU so tipkarskemu vajencu neobhodno potrebne.
Primož Košnik
izdelovalec opeke iz cementa in zidarski mojster v Britofu pri Kranju
izdeluje opeko iz cementa vsake vrste in barve, strešnike in tlak ter se priporoča za mnogobrojna naročila. 26—2
ANA LANDT v Kranju
priporoča častitemu občinstvu svojo veliko zalogo     22 —8
vsakovrstne prekajene mesnine, zlasti raznovrstnih klobas. W Zaloga vsakovrstnih delikates, rib In likerov. '4$
9.
■& fjucavtviča* v cKtanju 10—4
-ptipotoca wa v njegovo jttofio 3pa?a;'cja defo, po »Ofnikfi ceni.
avstrijska zavarovalna družba
na Dunaju
zavaruje najceneje in najsigurnejše proti škodi po požaru pri premičnem in nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine.
Natančnejša pojasnila daje
RUDOLF' KOKALJ
19—4   glavni zastopnik «Dunav»-a v Kranju.
9$% «fe -tw.t ± .1 .i, ..t 4 .i,t :h 4 .t .t :t44 .t,,t,444 44,44^444&44 jj -t ^
■4g
"♦i
o*. ^
•48
Hotel »Nova pošta" Hotel
v Kranju
v sredini mesta, z lepimi sobami za tujce, dobro kuhinjo in pristnimi
pijačami, se priporoča. Tudi preskrbuje lahke in težke vožnje na kolodvor in v okolico.
12 2
Fr. Ks. Sajovic
posestnik hotela.
-i.
p11 8*
a-
c$? %' ^J      «i? *fc,v      ^ Uv ^? *i*
Izdaja in zalaga konsorcij «Qorenjea»
Odgovorni urednik Gasper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju.