Slovenei in vlacla. ((iovor dr. Ijavoslava (iregoreca v 255. seji drž. zbora.) Slavna zbornica! Pri včerajšnji večerni seji očital je — ne vem, kolikokrat že — poslanec dr. Menger ministerskemu predsedniku grofu Taaffe, da ni spravil narodov med seboj. Nekaj krivde pau pade na grofa Taaffe, glavna krivda pa liči vse kje drugje. 0 spravi se niore, kakor znano, govoriii najmanje mfid dvoma osebama, ki morata imeti skupno voljo, spravljivo iniSljenje in nagnjenost za spravo. Ako tega ni, je vsaka sprava neinogoča. Da Slovani niso bili pripravljeni spraviti se z Nemci, moram vsekako zanikati, kar se tiče Slovencev. Jaz sem bil nekdaj, in lo baš tedaj, ko so se valovi lakozvane fakcijske opozicije najvišje vzpenjali, urednik dveh časopisov, jednega slovenskega in jednega nemškega lista, ter sem imel priliko, natančno opazovati iedanje razmere. Opazoval sem tudi delovanje nemSko-liberalnega časopisja in moram reči, da niso Nemci še nikdar tako divjali v časopisih proti nam Slovanom, kakor ledaj. Nemcem se je vsako spravljivo mišljenje in nagnjenost k spravi" naravnost iztrgalo. /ato moram reči, da je glavno krivdo," da spravljanje grofa Taaffe ni imelo uspeha, začrtati na rova^ stranki dr. Mengerja. Zdaj preidem na svoj predmet. — Slavna zbor^fica! Zadnji čas so nas Jugoslovane pogosteje imenovali nego preje, Uzrok je ta, da smo izstopilt \z kluba konservativcev, ler si ustanovili svoj klub, in la korak se je mnogoslransko deval pod nič. Predbacivala se je Jiam prenagljenost, politična neprevidnost, da, celo necfržavniško postopanje. Prosil sem toraj za besedo, da dokažem nasprotno, da razjasnim, da mi v taki situvaciji nismo mogli niti smeli drugače postopati, ako smn hoteli ostati zvesti svojemu naeijonalno-konservativneinu prograrau, političnim, cerkvenim in narodno-gospodarskim principom. V momentu, ko smo začuli nov vladni program z njegovim popolnim ignoriranjem narodne jednakopravnosti — tu se je nam pokazalo naše staliSče. Ostati torej nismo mogli niti trenotek v koaliciji, v čigar ministerslvu je nemško-liberalna stranka dobila vlado nad celo državo. Novo ministerstvo je izključno nemško-liberalno, večina resortov, med temi najvažnejsi, odločno v nemško-liberalnih rokab. Kakošuega pomona je to za ne nemške narode, za katoliško cerkev, za srednji, meščanski in kmetski stan, posebno pa za državne finance, o lem ne pripuSča, mislim jaz, zgodovina naSe domovini' pae nikakoršnega dvoma; to pomeni nadaljevano zatiranje in odrivanje slovanskih rodov, to pomenja nedolakljivost liberalnega šolstva in liberalno-konfesijonelnib zakonov, to ponienja nadaljevano vlado kapitala po Maneliesterskih naeelih in sklepno prav nadaljevano prolelarizovanje srednjili stanov, obubožanje ljudstva nove državne dolgqve in povišana vojaška bremena! > Gospoda moja, mi Jugoslovani ne morerao teinu pritrditi, rie moremo pomagati, tako daleč ne moremo zalajiti svojega političnega prepričanja. Cenjeni drugi prejšnjega konservativnega kluba so obžalovali našo ločilev; mi tudi obžalujemo — potrebo našega izstopa. Težko je bilo nam ločiti se od mnogoletnih, zvestih in blagih prijateljev^ to tembolj, ker ne pade krivda na nje, ampak na našega skupnega vodnika, ki je v začetku brez naše vednosti, toraj proti naši volji upropastil grofa Taaflfe ter konečno ustvaril sedarijo situvacijo. V zadnjem času smo doživeli celo vrsto najraznovrslnejših iznonadenj. V septembru je razglasila vlada izjeinno stanje za Prago in okolico, tu so bili Gehi iznenadeni. Dne 10. oktobra je prišla slavna zbornica k prvi seji pričakujoč, da se bodo razjasnili razlogi izjemnih naredeb, kakor zakon izrecno zahteva. To se ni zgododilo, tu so bili iznenadeni gospodje poslanci. Istega dne jt: vlada predložila slavni zbornici nov načrt za volilno rcformo, tu so bili nemški liberalci ne malo iznenadeni. Isloga dne je tudi konservativni grof Holienwart z libelalnim gospodom pl. Plenerjem jednoglasno izjavil, da je njihova najsrčnejSa želja, rešiti kmeta, tu so bili iznenadeni kmetje. Nekaj dnij poznoje so izjavili predsedniki trinožne večine, da se Taaflejev načrt o volilni refoiini ne more vzprejeti, tu je bil grof Taaffe iznenaden do dcmisije. Doe 23. novembra se je predstavila nova vlada l.or prečitala svoj vladni program; tu so bili iznenadeni Slovani. Kmalu na to je slodil jugoslovanski izstop, tu ,ji! bil iznenaden grof Hohenwart. Je-H sedaj konec vseh iznenadenj, ne vem, ali vedel bi za nekatera iznenadenja, katera bi res koalicijo prav zelo ali prav globoko iznenadila, na primer, ako bi se grof Taufle nenadoma vrnil v palačo na Židovskem trgu. Ne marain dalje zreti bodočnosti v obraz, ker je vendar preveč zakrit, kar bi pa rad povedal, to je: največje iznenadenje je to, da ni čeladonuseči pl. Plener povzročil padca grofa TaafTe, nego drugače vedno zvesti Fridolin, kakor so ga imenovali lu v slavni zbornici. Mnogolrtni in zraago.slavni vodnik konservativcev in nacijonulcev, izveden branitelj konservativnih principov in narodne jednakopravnosti, ,je zadal Taaffejeverau ministerstvu smrtni udarec, ali ne v svojo in svoje stranke korist, ampak v korist svojega mnogoletnega nasprotnika, v korist liberalizma, kojega je sam dolgo pobijal. Konservativni grof Hohenwart se je podal liberalnemu gospodu pl. Plenerju, ter mu držal stremena, da se je zamogel ta gospod zavihteti v že dolgo zaželeno državno sedlo. Ta poraz avslrijskega konservatizma, povzročen po vodniku konservativcev, je največje iznenadenje, ali ob jedncin tudi najusodepolnejše, kar se je moglo zgoditi. Cel pomen le kalastrofe* so razvidi, ako se pomisli, kaj se je s tem zabranilo, kaj pouzročilo. (Ualje prih.l *) Vn našn: ilngodlia, ki ima volikc Dasledke. lTreil.