ČETRTEK, 15 MAREC 2007 / ŠTEVILKA 699, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 0,96 EUR - 230 SIT
Si.mobil -Vodafone v Izoli.
Obiščete nas lahko vsak delovnik od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
mobil
Ujemi svet
Grad-imo skupaj!
Vsi gradijo po predpisih, potem pa jih vidim v časopisih.
Vem da sem težka ko jim pojem levite, a malo jih tukaj opravi izpite, in raje na črno dvigajo gabarite.
In črnograditelj je lahko vesel-če ga ne najde Bojan Zadel.
A jaz mu nisem prav nič kriva če bo na koncu ostal brez gat, ker sem po imenu in predpisih, občinski Soudat!
Aliča oziroma Ali smo še v čudežni deželi?
Danes bodo izolski občinski svetniki sprejemali proračun občine Izola za leto 2007. Posebej alarmantnih pripomb nanj ni slišati, dejstvo pa je, da je zastavljen povsem drugače kot zadnja leta. Namesto jutri novo oblast zanima danes.
Po svoje je bil proračun, kot so ga zadnja leta pripravljali občinski uradniki pod vodstvom županje, zanimivejši od tega, o katerem bodo danes odločali izolski svetniki. Prej smo v proračunu lahko našli številne nove zamisli, ideje, projekte in nasploh je bil zelo obrnjen v prihodnost. Žal pa so bili ti projekti v veliki meri odvisni od denarja, ki ga občinski proračun takrat seveda še ni imel. In tako se je Občina Izola morala
IY/1 OTO MAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
odločiti za aktivno prodajo zemljišč in nepremičnin ter se naslanjala na morebitna evropska sredstva, da so prihodki pač pokrili odhodke. Nova občinska oblast je s starimi strokovnimi službami proračun predvsem razbremenila negotovih prihodkov, to pa je seveda pomenilo velik razkorak med tistim, kar bi radi imeli in tistim, kar lahko imamo. Zato so iz proračuna morali nekateri veliki in do neke mere potrebni pro-
u*
I<B
anka Koper
PNEUS
■i AVTOPRALNICA AUTOLAVAGGIO
SERVIS, PRODAJA IN OBNOVA AVTOGUM SERVIZIO, VENDITA E RICOSTRUZIONE PNEUMATICI
Ind. Cesta 4, Izola / Tel.: 05/ 641 53 65
jekti kot sta kulturni dom mladinski center v Arrigoniju.
Oba imata projektno dokumentacijo takorekoč izdelano, celo prostorski akti so pripravljeni nanju, vendar je obveljala misel, da se je treba pri obeh rešiti nepotrebne navlake in ju realno zastaviti.
Namesto gradov v oblakih v Izoli namreč AVTA Qfll A RIQFP bolj potrebujemo obla- «VIU dULA DlOtK
ke nad gradovi. (Mef) Drevored 1.Maja 4, Izola
www.biser-as.si
Dali so nam malo več svetlobe
Pred nekaj meseci je močan veter zlomil drog stare svetilke javne razsvetljave na velikem trgu. Ker je bila edina je tam seveda zavladala tema. Zdaj, še pred odprtjem bivšega parka in sedanjega trga pa smo dobili tudi novo luč.
tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 \
Avto Center Jereb, Izola www.a-Jereb.sl
'A
o
s
Občinski svet
Občinski proračun:	LDS podpira predlog
SD: Ne računajte na nas! občinskega proračuna
^	_x -l. _ t r-to t 1 i • tpr iinnšfpv;mip vnl Jeanih ;mni
Pred današnjo izredno sejo, na kateri bodo pričeli s sprejemanjem občinskega proračuna so Socijanli demokrati na novinarski konferenci predstavili svoj pogled na predlagano sestavo proračuna. Pripravljal-cem očitajo površnost in zmedenost, predvsem pa jih motijo ukinjene postavke za gradnjo kulturnega doma in mladinskega centra, »ukinitev« mladinskega sveta, Združene igre narodov in zmanjšanje denarja za neprofitna stanovanja.
Od kod komunalni prispevek? Občinska svetnika Breda Pečan in Aleksej skok se čudita načrtovanim prihodkom iz komunalnega prispevka, gre za več kot 5,5 mio euro v. Po njunem je znesek primerljiv „izplenu“ pri izgradnji okoli 50.000 m2 koristnih površin v naslednjem letu, kar je primerljivo z dvakratno površino Argoline. Predlagatelje pri tem pozivajo, da še pred sejo dostavijo seznam investitorjev, ki bodo v letošnjem letu tako velike objekte pričeli graditi.Sestavljalcem proračuna še očitajo, da v njem ni številnih predvolilnih obljub, kot so kulturni dom. Za polovico sredstev pa so po mnenju Pečanove prikrajšali tudi ribiče, ki so jim do sedaj za subvencioniranje privezov plačevali okoli 8000 eurov, sedaj pa bojo Komunali odšteli polovico manj. ..Kaznujejo tiste, ki niso njihovi" Veliko očitkov je bilo tudi na področje financiranja mladinskih in kulturnih društev. Pečanovo čudi,
da je kljub odločitvi, da se bodo vsa društva za denar borila na razpisih v proračunu vseeno navedeno nekaj društev. Posebej pa jih moti to, da se Rdeči križ tudi financira iz razpisa, čeprav gre za društvo v javnem interesu. Ob tem so dodali, da je iz nekaterih postavk jasno razvidno, da se ..kaznujejo posamezni proračunski porabniki, zlasti v krajevni skupnosti Livade, katerim nov proračun odvzema polovico sredstev, pri tem pa naprimer KS Jagodje dobiva kar 785% več denarja." Predlagajo tudi povečanje postavke pri razpisih za mladinoza 57.000 eur, da bi tako omogočili izvedbo Združenih iger narodov, ki „je v preteklih 13 letih več kot 2000 mladim odprla vrata v svet".
Nič več neprofitnih stanovanj?
Po mnenju SD-jevcev pa je ena glavnih pomankljivosti proračuna zmanjšanje sredstev za gradnjo neprofitnih stanovanj. »Nikjer v proračunu ali v kateri od dodatnih obrazložitev ni videti, da se bo gradnja neprofitnih stanovanj nadaljevala v letu 2007“ so še povedali.
Čudi jih tudi, da v proračunu ni predvidenih sredstev namenjenih za pripravo projektov za številne obljubljene predvolilne naložbe, kot so garažne hiše, športna dvorana in kulturni dom.
Na koncu so povedali, da morebitnim upoštevanjem nekaterih predlogov proračuna ne bodo podprli, možno je le, da se bodo pri glasovanju vzdržali. (D.G.)
Klub svetnikov LDS Izola podpira predlog Proračuna Občine Izola za leto 2007, in sicer zato, ker menimo, da je oblikovan v skladu z realnimi možnostmi ter da bo kot tak karseda uspešno zadovoljil mnoge potrebe občanov Občine Izola. Predlog proračuna predvideva tudi finančna sredstva za realizacijo naših pobud, vezanih na predšolsko vzgojo, in sicer dodatne ugodnosti za starše: znižanje plačila vrtca v primeru bolezenske odsotnosti otrok, rezervacija mesta v izbrani enoti vrtca ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti otroka iz vrtca
ter upoštevanje vplačanih anuitet najetega stanovanjskega kredita ali višine najemnine stanovanja, ki je določena v najemni pogodbi. Predlog proračuna pa podpiramo predvsem zato, ker je pripravljen tako, da se bodo za finančna sredstva namenjena mladinskim programom, športu, kulturi, upokojenskim društvom idr. lahko kandidirala in potegovala vsa društva na podlagi javnih pozivov in javnih razpisov.
Klub svetnikov LDS zanj Robert MULEC
Izolani so za realno načrtovanje razvoja
Predlog proračuna so na svojem rednem sestanku obravnavali tudi člani Liste Izolani in ugotovili, da iz predloga sicer ni moč razbrati v kakšno smer namerava aktualna oblast usmerjati razvoj občine, vendar pa soglašajo s tem, da se proračun postavi na realne temelje. Soglašajo tudi s tem, da se različni programi financirajo po objavljenih razpisih, saj bomo le tako zares nagrajevali tiste, ki delajo in doslej morda niso mogli do občinskih sredstev.
Govorih so tudi o kadrovskih spremembah v občinski upravi in ob tem navrgli tudi zanimivo misel, da bi katero od funkcij v upravi lahko zaupali tudi družbam oziroma firmam, ki so specializirane za posamezna področja. Tako bi lahko vodenje občinske uprave prevzela firma, ki združuje pravnike in upravne delavce ter organizatorje dela, podobno pa bi lahko ravnali tudi na drugih področjih dela občinske uprave.
Ustavno sodisce
je zavrglo pritožbo
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo poslanke SD in nekdanje izolske županje Brede Pečan, ki je izpodbijala izid drugega kroga lanskih županskih volitev v občini Izola. Takrat je bil z minimalno prednostjo za izolskega župana izvoljen Tomislav Klokočovnik.
da je odločitev ustavnega sodišča ne preseneča, saj je bila pritožba preuranjena. Pojasnila je, “vložili smo jo preden so bila izkoriščena vsa pravna sredstva, ker pa smo pritožbo že vložili smo morali počakati, da se postopek konča, in bomo v kratkem vložili še eno ‘pravo’ pritožbo na ustavno sodišče in sicer na zadnjo sodbo upravnega sodišča”.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.com; email: urednistvo@mandrac.com
Odgovorni urednik: Drago Mislej
Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 0,96 EUR - 230 SIT.
Polletna naročnina: 20,36 Eur (4.880 Sit).
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Ustavno sodišče je odločitev javnosti sporočilo danes, še pred tem je sklep vročilo pooblaščencu poslanke, ki je izpodbijala odločitev upravnega sodišča, sklepa občinskega sveta občine Izola in poročilo občinske volilne komisije o izidu drugega kroga volitev za župana občine Izola.
Pečanova zopet na ustavno sodišče
Breda Pečan je odločitev ustavnega sodišča, ki je njeno ustavno pritožbo zavrglo, komentirala z besedami,
Pečanova je februarja na ustavno sodišče podala tudi pobudo za oceno ustavnosti 4L člena zakona o lokalnih volitvah in tretjega odstavka 81. člena zakona o volitvah v državni zbor, češ da sta oba zakona, skupaj z zakonom o lokalni samoupravi, nedorečena in zato povzročata arbitrarno odločanje volilnih organov in sodišč v primeru sporov.
O zadevi, v kateri so izpodbijane zakonske določbe, ustavno sodišče še ni odločilo, je v današnjem sporočilu zapisala generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. (STA)
Aktualno
Mladi zahtevajo zbor Mladinskega sveta
Klub izolskih študentov in dijakov , JONA - društvo mladih kristjanov, društvo Na stopničkah, Mladinski izolski klub, Slovenska demokratska mladina in društvo Ribari so aktualnemu vodstvu Mladinskega sveta Izola, ki mu predseduje Aleksi) Skok, naslovili zahtevo za sklic zbora Mladinskega sveta Izola.
To so storili zaradi nedelovanja Mladinskega sveta, neučinkovitega nadzora nad njegovim delovanjem,
zaradi neučinkovitega izkoriščanja sredstev občinskega »proračuna, neučinkovitega medsebojnega povezovanja mladinskih organizacij v Izoli in naraščajočega nezaupanja v aktualno vodstvo MSI.
Zahtevo so podpisali zastopniki mladinskih društev: BOJAN MEDICA, GREGOR VUČKO, MATEJ KLE-VA, RIAN PILEPIČ, TOMAŽ DUJC in SAŠA GLAVAŠ
Oviran promet zaradi gradnje
Oviran promet na Cankarjevem dre- v naslednjih dneh preselila na ob-voredu	močje vhoda v pokopališče, nato
Primorje, ki je izvajalec del na povezovalnem kanalizacijskem vodu nas je obvestilo, da bo zaradi nekaterih del delno oviran promet v Izoli, na ulici Cankarjev drevored, na vzhodni vpadnici in na cesti ob pokopališču. Zapore prometa bordo izvedli v več fazah. Promet bo potekal v prvi fazi predvidoma od srede 14. 03. 2007 zaradi delne cestne zapore izmenično enosmerno na ulici Cankarjev drevored. Delna cestna zapora se bo v spremljavi izkopov
Pogled na proračun
Konec Združenih iger narodov v Izoli?
Združene igre narodov (ZIN) so se začele leta 1993, ko so k projektu pristopile vse tri obalne občine - Koper, Izola in Piran. Prvoten namen ZIN je bil približati državo v tranziciji, kot je bila Slovenija, v vseevropsko in svetovno gibanje, ki je poudarjalo enakost in brezpogojno komunikacijo. Po nekaj letih premora, ko je sodelovanje občin usahnilo, se je leta 1997 gibanje ponovno prebudilo v Občini Izola, ki je festival podpirala vse do danes.
V tem času je bilo veliko vzponov in padcev, kar je tudi naravna posledica dejstva, da smo festival vodili mladi. Neizkušeni, nekateri tudi neodgovorni in na trenutke naivni, a prav vsi neverjetno motivirani in predani. Prav mladi do 25.leta, katerih trenutna populacija v svetu presega polovico svetovne populacije (!!!) so bili v Izoli vsa ta leta najbolj cenjeni. Govorice, da so se ti mladi aktivirali predvsem v krogih vladajoče opcije v Izoli so neumesne in žaljive. ZIN temelji na vsesplošni mladinski ak-tivaciji in participaciji in pušča odprta vrata prav vsakemu, ki si želi dialoga, ne glede na versko ali politično prepričanje. Če aktivist zapusti ekipo in se aktivira na katerem drugem družbeno koristnem področju, je cilj ZIN dosežen. Mladi, ki ta dogodek ustvarjamo verjamemo v enake možnosti in priložnosti civilne družbe v sodelovanju s politiko. Politike ne blatimo, politiku želimo biti primeren sogovornik. Ne rabiš bit politik, da narediš razliko!
Združene igre narodov so z leti postajale tradicionalna prireditev, krog ljudi deležnih učinkov projekta pa seje čeda-
na ulico Cankarjev drevored, sledila bo delna cestna zapora na vzhodni vpadnici, nato preko parkirišča in na koncu še na delu dovoza na parkirišče ob obstoječem črpališču v Izoli. Udeležence v prometu prosijo za razumevanje.
Poleg tega pa so za potrebe ureditve gradbišča ob črpališču Izola ogradili del obstoječega parkirišča.
lje večal. Po raziskavi opravljeni na spletni strani Obala.net leta 2005 (populacija 490 pretežno mladih uporabnikov) je skoraj vsak četrti mladostnik iz Obale že bil v tujini z ZIN. Podatki kažejo, da je od leta 1994 na festival v tujino odpotovalo že več kot tisoč ljudi, Izolo pa uradno obiskalo vsaj dvakrat toliko mladih. S tem nismo le potovali ter spoznavali nove kraje in ljudi, ampak se predvsem učili sprejemati drugačnost in skrbeti za trajnostni razvoj lokalne skupnosti v kateri živimo.
V Izoli je zapihal nov veter. Občinsko vodstvo se je spremenilo. Mladi, ki že pridno pripravljajo nov festival so se znašli nad prepadom. Podpora Evropske komisije brez dodatnih virov ne zadostuje organizaciji ZIN doma, da o festivalih v tujini niti ne govorimo. Sestanek z novim županom preteklo sredo je mlade ponovno navdal z upanjem. Župan je skupini, ki je predstavila letošnji festival, prisluhnil in tudi priznal, da mu je zamisel všeč. Dandanes v svetu starejši podpirajo mladino kot še nikoli do sedaj. Nekaj namenjeno mladim ne more biti izpeljano brez mladih, ker sami vemo kaj je za nas najbolje. Zavedamo se, da nam lahko starejši ponudijo neprecenljive nasvete in prave povezave, ki jih mladi še moremo pridobiti. Nihče se ni rodil z diplomo, nihče ni vsega znal že od samega začetka. Združene igre narodov so vsa ta leta gradile mostove med mladimi in starejšimi.
Prihodnost je usmerjena v mlade, DAJTE NAM PRILOŽNOST!
Jan Peloza, Organizator ZIN
Niso vsi ležeči policaji odveč
Akcija - reakcija. Tako je bilo od vedno in tako je tudi danes. Zganila se je novoustanovljena Komisija za tehnično urejanje cestnega prometa in pripravila predlog umikanja nekaterih hitrostnih ovir, pa je na njen naslov že prispela tudi pripomba nekaterih stanovalcev iz Premrlo-ve ulice, ki nasprotujejo odstranitvi ovir na Tovarniški cesti. Tako-le so zapisali:
V lokalnem listu Mandrač št. 698 smo prebrali članek z naslovom “Kar lepo število hitrostnih ovir je treba vsaj zamenjati”. Tam med drugim piše: ODSTRANILI BODO TUDI OVIRO NA VZPETINI TOVARNIŠKE ULICE, SAJ JE POVSEM NEPOTREBNA.
Gospod Alojz Zorko, ki v komisiji zastopa Komunalo, je med drugim povedal, “da je gradivo za razpravo o spremmbah nekaterih obstoječih rešitev, kvalitetno pripravljeno in da lahko pričakujemo predloge, ki bodo resnično odraz potreb občanov in voznikom oziroma uporabnikov cest”. Ta navedba nas je vzpodbudila k naslednjim pripombam:
Vse kaže, da je začetno delo komisije zasnovano na napačni presoji dejanskega stanja motornega prometa po nekaterih predelih mesta, zlasti na odseku nove ceste od Cankarjevega drevoreda, Žustovičeva ulica - Tovarniška ulica in navzgor.
Poslanski večer o topli gredi
V torek zvečer je poslanka Breda Pečan v Manziolijevi palači pripravila poslanski večer na temo energije in toplogrednih plinov. Pogovor pri katerem sta sodelovala tudi predstavnika gospodarskega in okoljskega ministrstva, Jadran Medak in Hinko Soline je bila seveda preobsežna za en sam večer a je dobro sovpadla s pravkar sprejeto strategijo energetskega ravnanja, ki jo je na svoji zadnji seji sprejel izolski občinski svet.
Na tem odseku je po spremembi, prometnega režima iz leta 2004 nastala situacija, ki je po dolgotrajni razpravi z udeležbo prizadetih občanov, pripeljala do postavitve cestnih ovir. Po Tovarmiški ulici gre namreč dnevno povprečno 1.000 vozil (avtomobili, kombinirana vozila, tovornjaki, avtobusi in motocikli) .Ulica je široka 3,80 m in obdana z visokimi stavbami (zlasti dom upokojencev), zato je ropot neznosen, še posebej ponoči, ko vozniki močneje pritiskajo na plin in povečajo hitrost. Sedanje ovire so bile postavljene na izrecno zahtevo stanovalcev, saj je bil nočni ropot tak, da smo morali v poletnem času zapreti okna, a je bilo vseeno zelo težko spati.
Ovire so v veliki meri rešile te težave, zato so po našem mnenju zelo potrebne in ne obratno. To vemo tisti, ki tukaj stanujemo, ne pa nekdo, ki vse ocenjuje le iz občinske pisarne.
Predlagamo, da predsednik komisije pride na ogled in posluša naše mnenje. Pokazali mu bomo zajetno dokumentacijo s katero smo leta 2004 dosegli postavitev ovir, žal pa nismo dosegli omejitve hitrost na 10 km na uro, kar smo takrat prav tako zahtevali.
Družine Sfiligoj, Paliska, Mikac Marija iz Premrlo ve ulice
Naše zadeve
Varnost v Livadah ne prenese prepirov
V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da se je posvet v zvezi z vzdrževanjem dimnikov in plinskih naprav v Livadah neuspešno končal oziroma, da ga je zapustil predstavnik Občine Izola, ker ni več zmogel umirjati razgretih strasti uporabnikov in izvajalcev. Kasneje pa smo izvedeli, da se je sestanek vseeno nadaljeval.
Razlika je bila le v tem, da na sestanku ni bilo več predstavnika Občine, vendar je verjetno tudi njegov odhod prispeval k temu, da so prisotni odgovorneje pristopili k dogovarjanju in iskanju skupnih rešitev. Morda je še največ prispevala načelnost in doslednost članov Civilne iniciative, ki so jo oblikovali nekateri stanovalci Livad in ki se zavzemajo za dosledno spoštovanje vseh odlokov v zvezi z njihovimi bivališči. Ne gre le za problem, da imajo nekateri bloki menda še vedno delno uporabno dovoljenje (problem je bil pravzaprav le z zaklonišči, ki jih ni), pomembnejše je, da dosežejo točno razdelitev pristojnosti dimnikarske službe, vzdrževalca plinskih naprav, plinarne, upravljalcev in stanovalcev.
Na sestanku, ki se je vendarle končal z nekakšnim dogovorom so uporabniki predvsem poudarjali, da je zakonodaja zato, da se jo spoštuje in če so določeni časovni termini, kolikor mora trajati posamezna storitev, potem je prav, da toliko tudi traja oziroma, da v primeru, če traja manj, tudi manj stane. Žal so nekateri primeri iz zadnjega obdobja pokazali, da se obnašanje odgovornih vrača na stare tirnice in to bi radi čimprej presegli.
Potrpljenje je božja mast
“Občanom moram priznati, da me je zadeva dejansko spravila iz tira, saj sem želel s strokovnostjo pripraviti dve sprti strani do “premirja” v smislu reševanja perečih težav z ogrevanjem v Livadah, a mi je, priznam, spodletelo«.
Tako je v svojem pojasnilu k izjavi, ki smo jo objavili v prejšnjem Mandraču, zapisal Damjan Barut, ki je na pogovoru zastopal izolsko občino in nadaljeval:
»Akcijo smo na z dobrimi nameni pričeli na Občini peljati že decembra 2006 z ekipo v širši sestavi. Ker sem še najbolje poznal problematiko, pa tudi veliko občanov se obrača na našo službo za zaščito in reševanje po pomoč v zvezi z Livadami, so mi zaupali, da zadevo poiskušam speljati do konca sam oz. da poiščem pomoč od drugih odgovornih, če bo zadeva prešla moja pooblastila in delokrog. Vendar do tega dne to ni bilo potrebno. Očitno, pa bo v bodoče potrebno delati drugače.”
Za dogovor sta potrebna dva
“Občina Izola bo še vedno stala ob strani občanov, zato smo se v naši L*1"* | službi ter tudi svetovalec župana g. Franca in podžupan, g. Grad, odločili, da še v bodoče spremljamo zadevo v korist prebivalcev Livad in bomo po potrebi ustanovili interdisciplinarno skupino, ki bo prišla zadevi do konca! Dejstvo pa je nekaj: če se bodo obe strani (izvajalec dimnikarskih storitev na eni strani in občani na drugi) “iz principa” vkopali na svoja načelna stališča, zadeve ne bo imela hitrega epiloga.
Tako kakor jaz danes priznam, da ne bi smel tako hitro zapustiti seje, tako bi bilo dobro, da obe sprti strani priznajo, da imajo skupni interes: opraviti dimnikarske storitve v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo! Vse ostalo se ne bo obneslo.” (ur)
Muller Talne Obloge 041
Namesto rezervoarjev bi spet imeli igrišče
V ulici Ob vratih so pred približno trinajstimi leti “začasno” postavili plinske rezervoarje. Stanovalci zdaj zahtevajo nazaj svoje dvorišče.
Novoimenovana vodja urada Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine,
Karmen Opseni-ca, je že prve dni svojega vedejev-stva dobila javno pobudo skupine občanov iz Koprske ulice in Ulice ob vratih.
Ti so ji namreč naslovili prošnjo za odstranitev plinskih cistern, ki se nahajajo na nekdanjem igrišču ulice Ob vratih.
V pismu, ki ga je podpisalo okrog dvajset okoliških stanovalcev so zapisali, da se počutijo ogrožene vse od trenutka, ko so bile tam nameščene. Pravijo namreč, da obstaja nevarnost eksplozije, ki bi imela hude posledice za širšo okolico strnjenega naselja, vendar se lastniki rezervoarjev tega nočejo zavedati. Prav zato se počutijo neenakopravni z drugimi občani, saj so njihova življenja in imetje v nenehni nevarnosti.
Zato so pristojni urad prosili naj poskrbi za odstranitev plinskih rezervoarjev in jim zagotovi mirnejše življenje.
Pozabili pa so pripisati, da rezervoarji stojijo na nekdanjem edinem in zato tudi osrednjem otroškem igrišču v starem delu mesta. Ob pretlakovanju Koprske in Ljubljanske ulice so namreč postavili omenjena rezervoarja, ki naj bi začasno služila za polnjenje plinovoda po omenjenih ulicah. Toda, ker je tako dobavljen plin zelo drag se je število uporabnikov, zaradi cene menda celo zmanjšalo. Glede na to, da bo do oskrbe s pravim mestnim plinom minilo še nekaj časa, se zdi ta zahteva krajanov kar sprejemljiva.
Da o nujnosti vsaj enega otroškega igrišča v starem mestu niti ne govorimo, (ur)
Kaj pravijo ribiči o ribičih
Knjiga mlade raziskovalke Nataše Rogelja, zaposlene na koprskem Znanstveno Raziskovalnem središču je na knjižne police prišla še v prejšnjem letu. Sicer znanstveno delo, polno tujk in antropološ-ko-sociološkega besedišča, bolj domačega študentom družboslovja, je prepredeno tudi z dobesednimi in necenzuriranimi zapisi izjav raznih ribičev, ki so pripovedovali o poklicu, ribah, mrežah, kolegih, cipljih, policistih, ministrih in drugih svetlih in temnih plateh tega poklica. Vsekakor priporočljivo čtivo za vse, ki jih ribištvo zanima. Za pokušino smo izbrali par izjav.
O Piranežih:
..Nankar ne vejo, kje so! Pridejo ven zapi-pani, zadrogirani napol! V Piranu je dosti tega, veš! V Izoli in Kopru je že dobro, ma tam, res....
O kočarjih:
...Je tako, naši so delali zmeraj z mrežami. In pol smo tudi mi opstali na tem. Te vsi, ki imajo koče, so ribiči, ki so ratali ribiči iz interesa, ne pa od malih nog...
O Piranskem zalivu:
...Za savudrijsko stran nebi mogli reči, da tam živi hrvaški živelj. To je istranski, pravi istranski živelj. S savudrijskimi ribiči nikoli nismo imeli konfliktov...
O »ribiškem" sekretarju Potočniku:
On se je obnašal do nas kot represivni organ, kot vojska, policija. Ne pa kot ministrstvo, ki pokriva nas, katero nam pomaga, kar je tudi njihova naloga...
O okoljevarstvenikih:
Ja tu ga pa zeleni serjejo. Omejujejo tradicijo. Nimajo pojma. Govorijo o zaščiti in
težijo ribiču. Delajo krajinske parke, a 10 metrov stran vleče Delamarisova ladja kočo po dnu...
...Slovenski ribiči ne bodo naredili škode v enem letu, ma v desetih letih ne naredijo škode tolko, kolikor naredijo barke, ki prihjajajo v enem letu v Tržaški in Koprski zaliv...
O državni strategiji:
...Kar so se oni gor zmislili, to so oni naredili. Neupoštevajoč ribiče, niti nobene druge stvari. Hodili so na neke tečaje gor v Nemčijo, pa severna morja, mi pa imamo tle to lužo.... ...Ko greš po italijanskih lukah dol, so povsot ribiči, tle pa se bi nas hoteli losat. Ne vem, vsakemu si odveč, vsakemu, kot da si en prinašalec bolezni...
O loteriji:
...To je ko loto, jaz ne vem, kako bom lovil. In potem, če je dobro ribe, sem zadovoljen...Dobiš recimo jastoga od tri kile. Tri kile-30 tisoč, pa brancina recimo pet, šest kil so že začeli hodit...
O Ribiški tržnici:
...Ma 99% rib, ki je na tržišču tu, je iz Hrvaške! Slovenija bi morala, kaj, zapret to in prodat naše ribe!...
...Mali ribiči ne bojo sami hodili na borzo, mrežarji imajo take male količine ulova. Kočarji smo štirje ali pet, ki delamo, drugi delajo pa v turizmu, pa poleti ne delajo... O ribiškem turizmu:
...Jaz sem mislil nardit to, na morju da grejo z mano, da lovijo ribe. Da delajo z mano. Gremo zjutraj vršt mreže, ne uno turizem, uno je prou turizem. Jaz bi prou ribiški turizem, pesca turismo rečejo v Italiji. To bi se dalo, samo ne vem, kaj hočejo, država, če hočejo dat tri WC-je na ladjo... (d.g)

Aktualno
Ali se bo moral posloviti izolski spomladanski pokal
Izola Spring Cup, ki bo letos obeležil dvajset let in je že dobro desetletje najmočnejša regata za olimpijske in druge jadralne razrede v Jadranu vzhodnem Sredozemlju, bi znala biti tudi zadnja, saj jadralni klub Burja v občini in širšem okolju že nekaj let ne najde spodbudne opore za svoje delo.
Mednarodna jadralna regata, ki postaja ena najmočnejših regat v Evropi v času velikonočnih praznikov, v zadnjih letih v Izolo privabi prek 200 posadk, ki pridejo tudi iz petnajst in več držav. Gostili so že jadralce iz Južnoafriške republike, Sejšeiov, Skandinavskih držav, redno prihajajo jadralci iz Nemčije, Češke, Sloveške, Madžarske, sosednjih Italije, Hrvaške ter Avstrije od koder za dober teden pride celotna jadralna reprezentanca. Letos so udeležbo na regati prijavili celo jadralci iz Indije, ZDA in Turčije, kar priča kako daleč je segel glas o regati, ki jo že dvajseto leto zapored pripravljajo marljivi jadralni delavci in člani izolske Burje.
Vendar se ti, zadnja leta sprašujejo čemu, saj imajo pri svojem delu vse manj podpore, predvsem s strani matične občine in okolja, kateremu z regato naredijo največ koristi. Statistike zadnjih let vztrajno pričajo o več kot 5000 ustvarjenih nočitvah, za kar je bilo lani, s strani občine, klubu ponujenih milostnih 180 tisoč slovenskih tolarjev.
Ni čudno da se okoli petdeset ljudi, kolikor jih je potrebno angažirati za delo in pomoč v času regate sprašu-
je, čemu to počnejo. Klubski člani, ki volontersko delo vlagajo v razvoj kluba, da se ustvari nekaj dodatnih sredstev za nakup jadralne opreme za mlade jadralce, se ob takih podatkih sprašujejo za koga pravzaprav delajo.
Veliki in upajmo, da ne zadnji izolski jadralski praznik, bo letos potekal od 4. do 9. aprila in je podaljšan za dan več kot minula leta. Izola Spring Cup bo gostil jadralke in jadralce v štirih olimpijskih razredih (laser standard, laser radiai ter 470 moški in 470 ženske), ter tri neo-limpijske (laser radial/moški, laser 4.7 in razred 420).
Po dosedanjih prijavah sodeč zna jadralni klub Burja letos gostiti okoli 300 posadk in v času velikonočnih praznikov pošteno napolniti okoliške turistične zmogljivosti.
Matija Gorjan
Asfalt je bil v odločbi
Vse kaže, da z zapisi o tlakovanju oziroma asfaltiranju Skladiščne ulice res nimamo sreče. Najprej smo zapisali, da Komunala ne sme tlakovati ulice z novimi tlakovci, ker imajo takšno odločbo Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Nato smo dodali popravek predstavnika Zavoda, ki je izjavil, da niso oni dajali nobenega soglasja v zvezi z omenjenimi deli. Potem pa so nam iz Komunale prinesli odločbo na kateri črno na belem piše, da morajo do dokončnega pretlakovanja uporabiti asfalt.
Kratke in neumne
»Odstavljeni« delavci občinske uprave bodo baje dobili nove elektronske naslove. Odslej jim lahko pišete na :Ime.priimek@izola.nisi
Nova ribiška tržnica baje sploh ni nepremičnina. Kot lahko vidite, je opremljena z velikim vsesevalcem zraka, ki ga bodo nato cariniki in policisti v notranjosti pospešeno vdihovali in ga pod pritiskom iztisnili v izpušne turbine na zadnji strani. Tako se bo mobilna policij-sko-carinska enota lahko premikala in pokrivala celotno slovensko obalo...
Nova oblast menda razmišlja o spremembi zazidalnega načrta Kredo. Preimenovali ga bodo v »Non ci Kredo«.
Volilni rezultati so končno dosegli tudi občinskega vveb-mojstra. Po štirih mesecih je dr. Klokočovnik župan postal tudi virtualno...
Prejeli smo
IZOLA, MESTO PASJIH IZTREBKOV
»Pa sem ti rekel, ne tu!« možakar rahlo okara njegovega štirinožnega ljubljenčka.
Pa še to samo zato, ker je v trenutku, ko je njegov pes opravil veliko potrebo na sredi pločnika, opazil mene, na oknu nad njim.
»Pa ravno zdaj, ko nimam vrečke pri sebi!«Potem z žvižgom pokliče psa, ki je že z urinom markiral sosedov avto.Trenutek kasneje oba izgineta za vogalom.
Bom malo počakal, da vidim, če bo kdo naletel na nepredvideno srečo. Saj, stopiti v drek, bi naj pomenilo srečo.
Nekaj minut ni bilo mimoidočih. Umaknem se od odprtega okna in skoraj že pozabim na past. »Jebemti!«Zaslišim in takoj zatem drsajoči zvok čevlja po asfaltu. Ssssshhssh...ssshshhsh...
Poženem se na okno in vidim preklinjajočega gospoda, kako razmazu j e srečo naprej po ulici.
Zdaj je nastalo kar nekaj podolgovatih madežov iz prejšnje klobase. Tudi ta mladenič je kmalu izginil za vogalom.Nobene pretirane sreče ni kazal.
Madeži na pločniku pa so me še nekaj dni spominjali na dogodek. Hote, ali ne, sem začel opažati na ulicah našega mesteca vse več pasjega dreka. Pravzaprav ga je že toliko, da moraš biti pozoren , kam stopiš, da se ti ne spodrsne.
Vedno sem bil pozoren na korake na pašnikih, v bližini hipodroma, morda tudi na kakšni kmetiji...Ampak sredi Izole?
Nikjer nisem zasledil, da komunal-ci štrajkajo.Kaj se torej dogaja, saj tega prej ni bilo?
Psi so popularnejši, kot kdaj koli prej ! Pa to ne kar neki navadni psi. Večina teh, ki se, jasno brez nagobčnika in povečini tudi brez povodca sprehajajo ob bokih svojih gospodarjev, so v večih državah celo prepovedani.
Ja, ampak moda, je moda.Pitt buli, ali rothweiler se izvrstno podata k snežno beli trenerki in pedantno, na kratko pristriženi pričeski. Prosim vas, kako bi pa zgledalo, če bi v nulo uštiman mladenič z samozavestnim pogledom, ki kar išče stik z nasproti idočimi, nosil v roki namesto škatlice cigaret, vrečke za blato svojega psa???
Kaj torej storiti? Zaposliti novo enoto uličnih pometačev, specializiranih za pasjo nesnago?
Postaviti po ulicah posebne obešalnike z vrečkami?Osvestiti lastnike psov?Nositi gumijaste škornje? Vsekakor je skrajni čas, da nova občinska oblast spozna, da občani in obiskovalci gazimo po dreku. Ta problem so v večini svetovnih mest že zdavnaj rešili.Samo kopirati je potrebno najuspešnejšo rešitev.
Do takrat pa predlagam, da mestni redarji izvlečejo svoje fotoaparate tudi v takih primerih in primerno kaznuj ejej o brezvestne lastnike psov.Prepričan sem sicer, da je kup dreka na cesti bolj moteč od avtomobilskega kolesa, ki štrli čez rumeno črto!
SanaGens
številka 1 na področju kompresijskih nogavic
SanaGens so medicinske kompresijske nogavice s stopenjsko kompresijo, zato je pritisk prilagojen vsakemu delu noge posebej. Posebna vlakna, tip tkanja in proces barvanja so patentirani ter omogočajo posebno mehkobo in prileganje nogi, hkrati pa tudi večjo trpežnost. Tudi pri večjih stopnjah kompresije so določeni modeli nogavic tanki in zaradi svoje mehkobe posebej prijetni. V vseh svojih detajlih so to vrhunski modni izdelki.
Nogavice SanaGens združujejo torej vse naslednje lastnosti: stopenjsko kompresijo, mikromasažo, gladko tkanje ter modnost.
40 denske - za prav vse: za lepše in bolj zdrave noge
70 denske - za utrujene in težke noge, pri manjših težavah z žilami
140 denske - pri težavah z žilami in krvnim obtokom
Moške 70 denske dokolenke brez elastike in s posebnim tkanjem na mečih
UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Kristanov trg 1 ■ tržnica « Tel.: 64 - 040 - 64
B. H. Izola
Pri nas doma
Zdravniki enostavno niso več tisti od “an bot”
Ne le zdravniki, celo zdravstvo se je spremenilo v zadnjem času. Iz dežele neznosne lahkotnosti zdravljenja smo se prelevili v družbo, kjer je bolezen velik strošek oziroma zdravje velik luksuz. Vseeno pa preseneča, da to ni prav nič vplivalo na obnašanje nekaterih zdravnikov, ki se še ne zavedajo, da so pravzaprav na trgu.
V uredništvo smo v zelo kratkem času prejeli kar tri pisma, ki so namenjena vodstvu oziroma delavcem izolskega Zdravstvenega doma. Dve sta podpisani, tretje pa nima znanega avtorja in čeprav govori o naglici pri obnavljanju mandata dosedanjemu direktorju ga ne bomo objavili. Zato pa ni nobenega posebnega razloga za neobjavo pisem, ki sta jih na račun zdravnikov napisala njihova pacienta. Z vsebino smo seznanili direktorja Zdravstvenega doma, Evgenija Komljanca, ki nam je zagotovil, da bo za naslednjo številko lahko pripravil ustrezen, predvsem pa konkreten odgovor.
Tako, iz prve, pa nam je povedal, da seveda ne more vnaprej zanikati možnosti, da kateri od zaposlenih vedno ne ravna tako kot bi si pacienti zaslužili, vendar je treba vedeti, da so tudi pacienti zelo različni: eni so potrpežljivi in razumevajoči, drugi pa ravno obratno. In tako se pač dogaja, da so eni zadovoljni z njihovimi storitvami, drugi pa ne.
In če je prijaznost relativna vrlina je točnost in odgovornost pač nekaj, kar se da meriti. In tukaj nastopi uprava Zdravstvenega doma, ki mora biti pozorna na pripombe uporabnikov njihovih storitev. Ne zato, da bi izvajala sankcije ampak zato, da bo zadovoljstvo obojestransko.
Potrebujemo prijaznega, domačega zdravnika
Potreba me je pripravila do tega, da se obrnem na Vas s pismom, kopijo katerega bom posredoval na še nekaj naslovov (Župan MO Izola; tednik Mandrač). Kot šestdesetletnik imam kar nekaj zdravstvenih težav, od tega, da imam odstranjene nekatere organe, imam tudi nekaj kroničnih obolenj. Potemtakem naj bi pogosteje obiskoval izbranega zdravnika. A tukaj se začno težave. Kot nekdanji pacijent pokojnega dr.Veselinoviča, sem ostal pri njegovi »naslednici«, dr. Diraka.
Problem nastane vsakič, ko se želim naročiti za pregled, omenjene dr.Diraka v glavnem ni, je odsotna, ali pa bo odsotna v »onem ali onem« tednu! Vljudno priporočilo prijazne sestre, naj se obrnem na enega od preostalih dveh zdravnikov mi ne zadostuje. Ne zadošča preprosto zato, ker se to prepogosto dogaja! Nobenega reda ni!
Naj omenim njeno arogantnosti in samovoljo pri predpisovanju oz. menjavanju zdravil s pripombo, da »tukaj ni Mercator (njene besede!)«, ko pacijent zaprosi, naj mu ponovno izda recept za zdravilo, ki ga je dobival v preteklosti, ker mu novo zdravilo ne odgovarja, ter nesramno doda, da je lahko srečen, da sploh še dobi Rp za brezplačno zdravilo, ker »oni morajo tudi dobivati plačo in niso toliko let študirali,da bi de-leli zastonj«. In še je tega, a ne bom dolgovezil. Pogoste so izjave ljudi, ki z njo tesno sodelujejo, da dr.Diraki nihče nič ne more, in da je kot nagrado za veliko odsotnost z dela v preteklosti, da dobila odobreno specijalizacijo! Tako da je še manj prisotna na delovnem mestu!
Zato se obračam na vas, s prošnjo, da nekaj ukrenete! Kajti če je omenjena zdravnica opravičeno odsotna, je potrebno dobiti nadomestnega zdravnika!
Če sumite v navedeno, se lotite preverjanja odsotnosti (če je sploh kje vse vodeno), priporočam pa tudi, da napotite nekoga, ki mu zaupate, v čakalnico pred njeno ambulanto in prisluhnete čakajočim! Če bi tja prišli tja ponedeljek (5.3.) ali torek (6.3.), bi bila slika popoln dokaz mojih navedb.
Veliko se govori in dogaja, dejstvo pa je, da smo mi, pacijenti, zelo, zelo nejevoljni in razočarani. Že tako smo upokojenci prepuščeni sami sebi, torej ko gremo do zdravnika, pričakujemo en dostojanstveni odnos. Zato prosim, da nekaj ukrenete! Poiščite »človeškega, domačega« zdravnika!
Ali pa sedanjo gospo Dr, na primeren način »prevzgojite«!
Vljudno pozdravljeni!
Peter C.
Zdravniki dobro vedo, da jih potrebujemo
Rada bi povedala to, kar mnogim ženskam leži na duši, na jeziku, čisto na koncu jezika. Nekaj kar mnoge vedo ampak si morda ne upajo povedati ali mogoče nimajo priložnosti ali ne vedo ne kje ne komu bi povedale. Rada bi povedala to, kar se dogaja na drugem nadstropju izolskega zdravstvenega doma in sicer pri naši ginekologinji dr. Rožičevi.
Ko sem se odločala za izbiro le te sem brez razmišljanja podpisala. Mislila sem: “Je ženska! Z njo se bom lahko pogovorila o vseh mojih dvomih, skrbeh, težavah ... saj me bo kot ženska razumela!”
Že na prvem pregledu tega nisem prejela. Mislila sem si, da ima mogoče slab dan, kot ga imamo vsi mi, saj je tudi ona človek. Ampak razumevanja in človečnosti ni bilo niti na drugem in niti na tretjem in niti na četrtem pregledu. Kmalu sem ugotovila, da so moja pričakovanja ena sama utopija. Če se jo vpraša kaj o menopavzi ti poda zgibanko in ti brez besed pokaže vrata. Če pa med pregledom nisi sproščena (kar je mladim dekletom marsikdaj težko) te lepo nadere. Kako se lahko sprostim ko pa me nekdo nadira. Da ne govorimo o kakšnem nasvetu. Kaj je že to? Marsikatera ženska je že zamenjala ginekologa prav zaradi tega njenega odnosa...če se temu lahko reče odnos!!
Sprašujem se kaj naš direktor zdravstvenega doma dela. Na njegovi mizi se viša in viša število pritožb od tega pa ni nič. Kaj se mora zgoditi da se končno ukrepa? Ali mi, ki plačujemo zdravstvo, nimamo nobene besede pri tem? Ali so te besede le v prazen nič in se jih sploh ne upošteva? Sprašujem se, koliko si smejo zdravniki privoščiti, ker so pač zdravniki in ker jih mi potrebujemo.. Ali se ne zavedajo, da imajo poklic kjer bi morali biti vsaj malo človeški..
Naši dragi doktorci pa bi rada svetovala, da naj ne je toliko limon...in da si vsake toliko privošči kakšno žlico medu...
Izolanka (naslov v uredništvu)
Učence moti nemoč mladih učiteljev
V ponedeljek, 12.3. je v Izoli v Man-ziolijevi palači potekal občinski Otroški parlament, na katerem so svoja razmišljanja na temo devetletke in šole nasplošno predstavili učenci oz. predstavniki vseh treh izolskih osnovnih šol.Skupaj z gosti, g. Borisom Zupančičem iz Ministrstva za šolstvo in šport, Miranom Žlogarjem iz Občine Izola, ter mentoricami Vanjo Lukežič, Lenčko Prelovšek, Franko Sakelšek, Nerino
Bonassin Battelli ter Marino Potočnik so odprli precej zanimivih tem (dolžina odmorov, smotrnost nivojskega pouka, red in disciplina med urami, avtoriteta oz. neavtoriteta učiteljev, vzgojni ukrepi, nemoč novih učiteljev pri vzpostavljanju discipline,...), svoja razmišljanja pa bo izolska predstavnica Eleonora Cvetkovič predstavila 16.3. v Kopru, 19.3. pa v Ljubljani na nacionalnem Otroškem parlamentu.

IZOKARTICA
Mala zelenjavna trgovina, ki se ne boji hipermarketov
Izola se je z leti krepko spremenila, kar lahko potrdi kdorkoli, ki je tu preživel dopust pred desetletjem ali dvema in to počne še danes. Ena od pomembnejših sprememb je tudi obalna pešpot, ki je bila, na veselje domačinov in turistov, speljana od Svetilnika do Belvederja. Vsi smo bili te pešpoti veseli, saj je naše mesto končno dobilo pomembno pridobitev za vsak obmorski turistični center.
Toda, ureditev pešpoti je terjala tudi svoj davek. In tega so plačale predvsem trgovinice na Dantejevi, ki je izgubila veliko nekdanjih sprehajalcev, posebej tistih iz hotela Delfin. Zgodilo se ji je nekaj takega kot Kidričevi ulici v Kopru. Ostali so le še avtomobili, ti pa se redkokdaj odločajo za nakupe v manjših trgovinah, saj jim je udobneje v velikih garžnih hišah mega-ultra-hiper nakupovalnih centrov. In zato smo pripravili pogovor o eni najbolj znanih, še delujočih prodajaln na tej, nekoč zelo pomembni ulici. Beseda je o trgovini Oljka, sogovornik pa njen lastnik Roman Černeka.
-	Oljka že dolgo krasi vedno bolj pozabljeno Dantejevo ulico.
-	Dejavnost smo začeli že pred 15 leti. Moram pa pripomniti, da trgovine, kot jo poznamo vsi, v kratkem ne bo več. A naj takoj povem, da odločitev le ni tako huda kot se morda zdi, saj pripravljamo nekaj novega in po svoje nam ta sprememba tudi ugaja.
-	To je vsekakor nepričakovan začetek pogovora. Kakšno spremembo pripravljate?
-	Marsikaj se je spremenilo v teh petnajstih letih. Od načina poslovanja, pa do same Dantejeve
ulice. Včasih je bila to glavna prehodna ulica. Povezovala je turističen del Izole, torej San Simon, s centrom. Polna je bila trgovin in različnih poslovalnic. Nato se je zgradila pešpot ob morju, ki jo je seveda Izola nujno potrebovala in je več kot dobrodošla. Zdravstveni center ni več tam, kjer je včasih bil, še reševalna je odšla drugam. Ko so se zaprle še trgovine, ni bilo več razloga, da bi se kdorkoli odpravil peš po Dantejevi. Zato sem se po dolgem razmišljanju odločil, da je treba nekaj ukreniti in zdaj smo že sredi priprav. Vendar pa, za zdaj, še ne bi izdal te naše male poslovne skrivnosti.
-	Kdaj pa bo do te spremembe prišlo?
-	V kratkem bomo Oljko zaprli in začeli s preurejanjem. Upamo pa, da bomo, na novo zastavljeni program, lahko predstavili že za prvi maj. Seveda pa je težko napovedati, kdaj točno bo do tega prišlo, saj je neznank kar preveč.
Poleg Izolskih logističnih sprememb je lahko tudi v vašem primeru za zaprtje možno s prstom pokazati na velike nakupovalne centre, ki v regiji rastejo kot gobe?
-	Jaz se s tem ne obremenjujem in
nerad prenašam krivdo za zunanje dejavnike. Časi so pač takšni, se spreminjajo in navade ljudi ravno tako. Naša trgovina je prišla prav Izolanom, ko so se odpravili v mesto in so se spotoma ustavili za „špežo“. Danes to opravijo večinoma po službi, dosti pa jih dela v Kopru, zato je povsem normalno, da se odpravijo v te velike centre. Zato se bomo tudi mi prilagodili spremembam v življenjskem ritmu. Ni potrebe po žalovanju.
-	Torej je skoraj neumestno vprašanje o Izokarticah.
-	Ni. Mi smo jih bili zelo veseli in smo se med prvimi prijavili.
Nasploh se radi prijavimo na vse, kar je Izolskega, na vse akcije, ki se pri nas dogajajo. To nam veliko pomeni in se bomo v tej akciji obdržali vsekakor tudi potem, ko bomo odprli na novo zastavljeni program.
Slika brez okvirja je kot Izola brez Mandrača
Izola lahko preživi le s specializiranimi trgovinami, ki nudijo ožji spekter uslug, a na visokem nivoju. Ena takšnih je vsekakor atelje ArtOk, kjer Franc Šarkanj skrbi, da slike naših in drugih umetnikov ne bi ostale gole, in tako tudi sam prispeva pomemben delež k okraševanju naših stanovanj. Saj se ve, slika brez okvirja je kot mesto brez lokalnega časopisa. Nekaj preprosto manjka. In zato smo se z njim pogovorili prav o tej skoraj »zgodovinski« obrti.
-	ArtOk ni ravno dolgo v tem delu Izole. Vsekakor pa niste novi v teh krajih.
-	Oktobra 2004 sem odprl to delavnico. Sem pa prej deloval v prostorih Stekla Izola v ulici Oktobrske revolucije. Ja, že dolgo je od tega.
-	Kako sploh sovpade izdelava
okvirjev z 21. stoletjem? Konkurenca	industrijskih
izdelovalcev je verjetno kar huda.
-	Izdelava okvirjev bo vedno obstajala. Okvir je pomemben del vsake slike. Lahko kdo trdi,
da ni tako, a slika brez okvirja je preprosto gola. Jaz uporabljam najboljši material za okvirje in srečo sem imel, da sem se učil od naj večjih mojstrov te obrti, tako da danes vsi hvalijo kvaliteto mojih okvirjev. In se še ni zgodilo, da bi okvir odšel iz moje delavnice, ne da bi ga natančno pregledal. Zato pa se tudi ne bojim te konkurence. Treba je dobro delati, pa bo.
-	Kaj pa povpraševanja po okvirjih? Se kaj s časom spreminja?
-	Če se je kaj spremenilo v zadnjih letih je le povpraševanje po cenejših okvirjih, saj se kvaliteta življenja niža. Ljudje si več ne morejo privoščiti dragih slik, kot so si jih včasih, in podobno velja za okvirje. A vseeno se ne bom pritoževal nad delom. Dovolj ga imam in to je pomembno. Stroški so sicer kar visoki, a to pač spada zraven.
-	Pa tako, za zanimivost, ste že kdaj dobili kakšno dragoceno sliko za uokvirjenje?
-	Zgodilo se je že, ja. Dobil sem Mušiča, pa Benčiča, pa nekaj svetovno znanih goblenov. A ko pride do tega, vedno poskrbim, da delo dokončam v enem dnevu in sliko nemudoma vrnem lastniku (smeh). Slike, ki jih hranim v delavnici, so delo naših lokalnih umetnikov, ki v zadnjih letih težko kaj prodajo. Rade volje jim pomagam in prav je, da si te dve
obrti, ki vsekakor spadata skupaj, pomagata v težkih časih.
-	Kako pa kaj z Izokartico?
-	Več strank jo je že uporabilo, kar gre tudi pripisati temu, da imam opozorilo na vratih. Nekatere pa sem tudi sam moral opomniti. Ljudje potrebujejo čas, da se navadijo na nekaj novega. A ta popusti vsekakor pride prav. Ob enem malo dražjem okvirju predstavlja že lepo „špežo“.
EH
Mladi malonogometasi za naslov DP
Futsal
Mladi malonogometaši v finalu
V	Litiji je bil konec tedna polfinalni turnir malonogometnih ekip z zahodnega dela Slovenije na katerem so sodelovale ekipe KMN Izola, KMN Svea Litija in KMN Oplast Kobarid
Potem, ko je v prvi tekmi kobariški Oplast premagal Sveo z rezultatom 5:1 (3:0) je v drugem krogu naletel na Izo-lane, ki so bili mnogo trši nasprotnik in tako se je tekma končala z rezultatom 3:3 (2:2).
Strelci: 1:0 Ručna B. (1), 1:1 Mikac (8), 2:1 Ručna M. (9), 2:2 Stojadinovič (11), 3:2 Ručna B. (32), 3:3 Baltič (40)
Pri streljanju 7 metrovk so bili Izolani uspešnejši in zmagali z rezultatom 6:5.
V	3 tekmi sta bili moštvi zelo izenačeni in domačini so vodili vse do 10 minut do konca z 1:0. Takrat je sodnik zaradi pripomb poslal trenerja Valdevita na tribuno a v naslednjih minutah so Izolani najprej izenačili in nato dosegli še zmagoviti zadetek ter si tako priborili nastopv slovenskem finalu.
Strelci: 1:0 Bučar (15), 1:1 Sinkovič (31), 1:2 Martinelli (34).
IZOLA: Kovač, Semolič, Mikac, Vahčič, Stojadinovič, Grujičič, Baltič, Sinkovič, Martinelli. Trener: Lakoseljac. Enak turnir so odigrale tudi ekipe »vzhoda« v finale pa se je uvrstila ekipa KMN Maribor Branik.
Za naslov malonogometnega slovenskega prvaka do 17 let se bosta Izola in Maribor pomerila v nedeljo, 18. marca ob 15 uri v Tolminu, pred finalom članskega pokala. Klub malega nogometa Izola organizira prevoz na to zanimivo tekmo in vabi vse navijače, da pridejo pomagati ekipi v tem res pomembnem trenutku. Prijave zbirajo pri Ribarih in v Artis baru.
2 SFL- zahod
HRASTNIK:IZOLA 2:4 (1:3)
Strelci: 0:1 Ivkovič (2), 0:2 Šarkanj (10), 1:2 Imširovič (16), 1:3 Umer (19); 2:3 Fejzič (21), 2:4 Šarkanj (32).
Gostje so povedli že v drugi minuti preko Ivkoviča, ter v prvem polčasu dosegli še dva zadetka, domači samo enega, strelec je bil Imširovič. V drugem polčasu je Fejzič že v prvi minuti nadaljevanja zmanjšal na 2:3 in vlil domačim upanje za izenačenje. Hrastnik je sicer napadal, toda vratar Izole je bil vedno na pravem mestu in zaustavljal nevarne strele. Končni rezultat tekme je postavil Šarkanj v 32. minuti, zaradi dveh rumenih kartonov pa je bil izključen Muminovič. Po končani tekmi so se igralci odpravili na ogled polfinalnega turnirja U-17 v Litijo._____________________
Nogomet
Najmlajši so obetavna generacija
Ekipa MNK Izola - U8 (igralci stari do 8 let) je na mednarodnem turnirju v Horjulu, kjer je sodelovalo 16 močnih ekip, osvojila 4 mesto.
V svoji skupini je osvojila prvo mesto, ter nato v četrtfinalu premagala ekipo NK Malečnik, v polfinalu pa nesrečno izgubila z 0:1 z Belo Krajino. V malem finalu za tretje mesto je po lepem in borbenem srečanju z Koprom igrala neodločeno 0:0 in šele po kazenskih strelih izgubila 4:2.
	r 1
		J
Odbojka 1. SOL - ŽENSKE
KBM Branik:Galeb grup Hitachi 3:0
Maribor - Dvorana Lukna, gledalcev 100, sodnika Plešnik, Skudnik (oba Mežica). Po nizih: 14,21,19.
Galeb g. Hitachi: J. Pešič, Baranovskaya Zavrtanik, Grdič, Bratož, Skomina, M. Pešič, Ukota, Božič - libero. Trener: Tihomir Pešič.
Izolske odbojkarice so bile proti bistveno kakovostnejšim »bankirkam« brez možnosti za zmago. Domačinke so svojo premoč pokazale že v prvem nizu, ko so s prvo šesterko pri izidu 16:6 nazorno potrdile razmerje moči. V nadaljevanju je domači trener dal priložnost manj izkušenim, tako da je bil dvoboj na parketu bolj izenačen. Pri rezultatu 21:21 sov končnici niza domače igralke zaigrale bolj odločno in z večjo zbranostjo podvojile prednost v nizih.
V uvodu tretjega niza je izolska ekipa, pri kateri se na mestu libera uspešno uveljavlja Božičeva, zaigrala bolj podjetno. Učinkoviti napadi Jelene Pešič ter Maje Bratož so prispevali k precej enakovredni igri, a so gostje vzdržale le do izida 15:15. Domače interligaško moštvo pač ni dovolilo presenečenja in je srečanje rutinirano zaključilo v svojo korist. Povratna tekma je bila sinoči v Livadah.
Rokomet 1. SRL - ŽENSKE
Inna Dolgun - Izola 34:22 (15:10)
Ivančna Gorica - Dvorana OŠ Stična, gledalcev 100, sodnika Rižner, Teršek. Izola: Škopelja, Karajkovič, Derdaj, Polak, Udovič, Kalan, Maršič, Bizjak, Ba-rišič, Čulina, Poljšak, Gatarič , Hiršelj, Adamič. Trener: Jani Žiberna. Pričakovanja, da bi Izolanke vsaj delno ponovile svoj nastop s Celjankami, se niso uresničila. Kljub mlačnemu začetku so ob dobrih obrambah Eneje Čuline sicer držale korak z gostiteljicami do dvajsete minute. Njihov nepričakovan padec v igri so domačinke izkoristile za serijo zadetkov in prepričljivo vodstvo ob polčasu. Tudi nadaljevanje ni prineslo boljše igre izolske ekipe, ki na gostovanjih ne najde pravega orožja za pot do potrebnih točk. Slednje si obetajo na prihodnji odločilni tekmi z Zagorjem, s prvo domačo prvenstveno zmago pa bi se tudi odlepile z zadnjega mesta, ki vodi v izpad. BV
Proti Zagorju za obstanek
Izolanke bodo u soboto ob 18.00 igrale odločilno tekmo za obstanek v prvoligaškem tekmovanju. Zmaga proti Zagorja pa še ne bo dokončno zagotovila obstanka v ligi. Treba bo dobiti še točko v naslednjih štirih tekmah ali upati na ugoden razplet ostalih srečanj. Pomoč s tribun bo gotovo pomembna in ker bodo igrali tudi moški, soboto rezervirajte za rokomet.
POGLED S STRANI
piše: Žarko Kovačič
Primorci se tokrat nismo kaj prida rokometno izkazali. Začelo se je v pokalnem tekmovanju, kjer so Koprčani in Hrpeljci izgubili in izpadli iz nadaljnega tekmovanja. Precej nepričakovano, Cimos je bil blizu, vendar je Celjanom uspel preobrat. Veliko slabše in nečastno so Hrpeljci izgubili v Trebnjem.
Tudi v ligaškem tekmovanju so se Koprčani pomerili s pivovarji. Sredin poraz je očitno pustil posledice na igralcih Kopra, v Celju niso imeli niti malo možnosti za zmago. Kockarji so v Velenju izgubili že četrtič zaporedoma. Začeli so sicer obetavno, sledile so napake v napadu. Gorenje to izkoristi, Torlo poizkuša, vendar tudi njemu ne gre. Pozicije na lestvici so se spremenile, Celjani vodijo, sledi Koper, Velenje je sedaj tretje. Hrpeljci še vedno čakajo, da se ekipa komple-tira, potem bodo tudi oni na pravem mestu.
Preteklo kolo je prineslo nekaj »sredinskih« presenečenj. Ljubljanski Slovan je vzel piko Preventu, Ribn-čani so se vdali v usodo in doma iz-
ŠPORTNI VIKEND
FUTSAL - 2. liga zahod:
Izola - Železniki (Kraška ul,, 24. 3. 2007)
NOGOMET - 3. liga zahod:
Jesenice - Izola Argeta (Kranj, nedelja ob 11.00)
Avtoplus Korte- Roltek Dob (Malija, nedelja ob 15.00)
ROKOMET - 1. A liga članice:
Izola - Zagorje
(Kraška ul,, sobota ob 18.00) ROKOMET - 1. B liga člani:
IP Izola - Moškanjci-Gorišnica
(Kraška ul,, sobota ob 20.00)
Rokomet
1. B SRL - moški
KLIMA PETEK MARIBOR - ISTRABENZ PLINI IZOLA 43:23 (21:10)
IP Izola: Žaro, Dolenc 1, R. Gomezelj, Stepančič 3, M. Kleva I, Gregorčič S, Čosič 7, Slamnik, Volk, Redžič 3, Fidel 1, Čebulj, Radojkovič 2. Trener: Uroš Zavrtanik.
Nekoliko nekompletna ekipa Izole na tokratnem gostovanju ni pričakovala uspeha, vendar se je malokdo nadejal tako visokega poraza. Po zelo dobri predstavi proti Novogoričanom so tokrat Izolani proti sicer močnejšemu nasprotniku znova zaigrali v svojem običajnem slogu. S prehitro zaključenimi napadi so izgubili veliko žog, pa tudi njihovi streli na mariborski gol so bili večinoma netočni. Ob tem so svoje naredili hitri protinapadi domače vrste, ki tudi sicer ni imela težav s tokrat slabo izolsko obrambo.
V	soboto prihaja v goste Goriščnica, ki je do nedavnega bila na zadnjem mestu.
V	prehodnem obdobju so se okrepili in postali nevarnejši, vendar bi naše fantje s enakim pristopom kot proti Novogoričanom lahko iztržili več kot poraz. Ena zadnjih priložnosti torej, neuspeh pa bi Izolo že skorajda izločil iz boja za obstanek. BV
gubili proti SVIŠ-u. Če so štiri mesta že oddana, pa bo za preostali dve še zelo vroče.
Tudi v l.B ligi smo vpisali nule. Goričani so domačo tekmo proti Termu izgubili. Ponovila se jim je Izola, vendar so Gorenjci ponujeno vzeli. Velikih šest golov niso znali obraniti in tako izgubili prvo mesto.
Izolani so na Štajerskem povsem odpovedali. Jezni Mariborčani, zaradi jesenskega poraza, so naše razstavili. Nobenemu od igralcev ni uspelo nič, posledica -20 golov. Tudi to soboto se našim lahko pripeti ognjemet. Ekipa Gorišnice se je dobro okrepila, naši pa ob znanju morajo odigrati tudi modro. Edino zmaga še podaljšuje upanje v obstanek.
Izolska dekleta so po veliki točki s Celjankami tokrat razočarale. Ekipa Ina Dolgun jih je visoko premagala. Tudi pri njih je koncentracija vzdržala 20 minut, ob vsem pa je Eneja zelo dobro branila. Veliko vprašanj, kako se lahko v tako kratkem času »pozabi« igrati rokomet. Samo s poškodbami se ne da več opravičevati porazov. Obstanek je sedaj daleč, vendar dosegljiv.
Izolske balinarje lahko postavimo ob bok rokometašem. Vedno blizu zmagi, končnice pa so vedno daleč od želenega. Igranje v Sežani je opravičilo, vendar pa so bile napovedi pred začetkom veliko bolj smele. Nekaj razlogov za veselje pa vseeno imamo, odbojkaša Gasparinija in Čuturiča.
Poleti z Ribari!
Ribari vabijo 25.marca (nedelja) na ogled smučarskih poletov v Planico Odhod avtobusa izpred stadiona ob 4-uri. Bodite točni. Rezervacij ni, cena 30 eur na člana (prevoz, karta, bevuda in manjada).
Število potnikov je omejeno, prijavite se lahko v društvu navijačev Ribari Izola, Gregorčičeva 21, vsak delovni dan od 18hdo20h.

Al	M	n	rc	p aTEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! c—-iP AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Balinanje
Superliga
Jadran Izola:Hrast 10:12
Trojka Čeligoj, D. Stupan, V. Stupan: Štoka, G. Ferfolja, Šček 13:10; dvojica Škerjanc, Marjanovič : Urdih, Švara 3:9; posamezno Kontič : Kavčič 8:9; krog Djordjevič : A. Ferfolja 22:21; hitrostno zbijanje Djordjevič:	Petrič 35:32;
natančno zbijanje Škerjanc : Kavčič 14:21; štafeta D. Stupan, Djordjevič : Petrič, Švara 35:39; trojka D. Stupan, V Stupan, Bembič : Marušič, Urdih, Petrič 6:13; dvojica Čeligoj, Škerjanc : Štoka, Švara 11:8, posamezno Marjanovič : A. Ferfolja 11:8; krog Kontič : Kavčič 24:26.
Izolani so po šestih krogih na zadnjem mestu brez osvojene točke in skupnim rezultatom 41:91
Košarka
Izolski cicibani zmagovalni v Portorožu
V	soboto, 10. marca 2007, se je v Portorožu odigral 5. krog Jadranske lige letnikov 1996/97. Za KK Izola so igrali: Tine in Meta Černač, Jani Jerman, Jakob Majerič, Demian Mavrič, Martin Mi-ttendorfer, Miha Podobnik in Damian Sterchi pod vodstvom trenerja Mladena Terziča. Tekme so si sledile v naslednjem zaporedju:
Portoroždzola 10 : 49, Izola : Postojna 22 :15 in Portorož:Postojna - 22 :25.
V	prvi tekmi so izolski košarkarji gladko pometli z ekipo Portorožanov. Ze v prvi tretjini so z dobro timsko igro povedli z razliko 13 točk (3:16), ker pa sta bila tako napad kot obramba učinkovita, se je rezultat enakomerno povečeval. Tudi proti Postojni so Izolani po prvi tretjini vodili 7 : 0, v drugi 15 : 9 in v tretji zmagali z rezultatom 22:15.
Pohvaliti je treba sodelovanje med igralci, hitre kontre in dobro zadevanje prostih metov. Tako da so v obeh tekmah vsi igralci dosegli točke: Martin(24), Jakob(21 ), Tine(lO), Jani(4), Damian (4), Demian (4), Miha (2), Meta (2). 6. krog Jadranske lige 1996/97 se bo odigral 24. marca 2007 v Postojni. Lestvica : 1. Izola 10-19,2. Koper mladi 10-18, 3. Postojna 10-18, 4. Portorož 2-3,5. Primož Brezec Dutovlje 10-14,6. Koš Koper 10-13, 7. Novigrad 10-10.
Namizni tenis
l.SNTL-članice Arrigoni : Vesna 6:2
Članice so v soboto igrale 14. krog prvenstva doma proti ekipi Vesne iz Zaloga. Igralke Vesne so dvoboj proti kompletni ekipi Arrigonija odigrale nemotivirano, tako da zmaga za domačo ekipo ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. Tri zmage je ekipi prinesla Kristina Ra-hotin, dve Kristin Fatorič, eno pa par Rahotin/Fatorič.
2.SNTL - člani Arrigoni : Olimpija 3:6 Tudi člani so 8. krog prvenstva igrali doma. Zjutraj so gostili ekipo Ljubljanske Olimpije. Igralci Arrigonija so zapravili lepo priložnost za iztržit vsaj točko. Dvoboj je bil precej bolj izenačen kot pove rezultat, žal pa je bila tudi igra naših igralcev nepredvidljiva in živčna,
(Jadranka Mittendorfer)
Judo
Dean Maslo zmagal v Tolmezzu
Na tekmovanju v judu za pokal Tolmez-za v Italiji so sodelovali tudi mlajši dečki Judo kluba Izola in Dean Maslo je dosegel 1. mesto v kat. nad 60 kg. To obeta tudi lep uspeh na državnem prvenstvu ml. dečkov, ki bo konec meseca. Ta teden bo nastopal na turnirju v M. Soboti, kjer se bo srečal s svojimi konkurenti v svoji kategoriji pred državnim prvenstvom, ki bo v Oplotnici. Poleg njega bodo na državno prvenstvo odšli še štirje tekmovalci Judo kluba Izole, ki imaju tudi dobre možnosti za lep uspeh.
Jadranje
Tradicionalni marčevski olimpijski jadralski teden v Splitu se je končal s slovenskima zmagama Gašperja Vinčeca v olimpijskem enosedu finn in Vasilija Žbogarja v olimpijskem laserju, Tomaž Čopi in Luka Verzel, pozimi sestavljena posadka razreda 470 iz Jahtnega kluba Portorož pa sta za hrvaškim parom Če-sič-Kujundžič pristala na 2. mestu. Vasilij Žbogar, ki je prišel v Split skorajda neposredno s tritedenskega treninga v Južnoafrišiki republiki, je bil v laserski floti vse štiri dneve razred zase in je gladko opravil s falango vrhunskih hrvaških tekmecev. Enako suvereno je s hrvaškimi, poljskimi in češkimi tekmeci v enosedu finn opravil tudi Gašper Vin-čec. V olimpijskem dvosedu 470, kjer je v mešani, žensko-moški floti jadralo le 13 posadk, od tega 4 ženski pari, je bil splitski olimpijski teden obenem tudi prva izmed 7. letošnjih slovenskih kvalifikacijskih bitk za avgustovskinastop na predolimpijski regati v Čingdau in na 01 prihodje leto. Kot je povedal trener Jurij Dorošenko tako Čopi kot Vesna Dekleva šele iščeta pravo opremo in nastavitve za zares kvalitetno jadranje in pričakujejo, da bodo že na Gardi, kamor so odpotovali v torek, že bolje. Na številčno in kakovostno mnogo boljše zasedeni mednarodni regati Expert Olympic Garda, bo jadralo skoraj 500 jadralcev iz 35 držav.
kar so izkušeni igralci Olimpije znali izkoristiti. Po eno zmago sta ekipi prispevala Iztok Jerman, Gregor Vukovič in Simon Frank.
Arrigoni : Vesna 5:5
V	popoldanski tekmi je tako kot v prvem delu prvenstva blestel Simon Frank, ki je tudi tokrat zmagal vse tri dvoboje. Po eno zmago pa sta ekipi prispevala še Gregor Vukovič in Iztok Jerman. S.mesto Maji Grizel)
V	nedeljo je na Jesenicah potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje, ki šteje za državno rang lestvico v tej kategoriji. Zelo dobro se je tokrat odrezala Maja Grizelj, ki se je kot edina uvrstila na glavni del turnirja. Velik napredek v igri so pokazale tudi mlajše igralke.
V	tolažilni skupini, med igralkami, ki se niso uvrstile na glavni turnir, je zmagala Nika Veber, tretja pa je bila Vita Vatovec.
ROKOMETA V IZOLI
Piše: Žarko Kovačič
Sedemdeseta leta (70-74), so verjetno najboljša leta moške rokometne ekipe. V tekmovalni sezoni 70-71 je ekipa osvojila prvo mesto v Primorski ligi. Sodelovalo je osem ekip, odločilna pa je bila tekma proti Jadranu iz Kozine. 28.10.1970 je ekipa Izole v postavi: ČUK (1), SLAPERNIK (7), SMERDU, SALMIČ (4), ALESSIO (1), RADOJKOVIČ, STUBELJ (3), DEŽJOT (3), KARIŽ, BANDELJ (10), CEGLAR (4) premagala Ja-dranovce kar z 32:14 (14:5).
Prvo mesto je ekipa osvojila brez izgubljene tekme. Kozinčani so zatem, povabili Izolane na njihov turnir. Izolani so najprej premagali ekipo Pirana z 8:5, z domačini pa so izgubili in tako bili ob pokal. Se danes se marsikomu zdi, da so domači zapisnikarji takrat ukradli gol Izolanom in s tem tudi zmago. Dobri rezultati moške ekipe so bili zelo opazni in sledilo je povabilo na turnir v Avstrijo. Pred odhodom je bilo zelo vroče, kdo bo odpotoval na turnir. Športno in tudi »drugače« pa so Izolani tedaj osvojili prvo mesto. Zmagali so namreč na turnirju, pa tudi po proslavljanju so bili pravi zmagovalci.
Za točko ob napredovanje
V sezoni 71-72 je moška ekipa tekmovala v Slovenski ligi. Takoj so pokazali svojo vrednost in že na prvem gostovanju premagali mariborski Branik z 11:9 (6:5). Ekipa ni popuščala in po osmih kolih so že bili vodilni na lestvici, po trinajstem kolu pa so vodili za pet točk. Ostalim ekipam se je zdel takšen razplet skoraj nemogoč in vsi so komaj čakali na kiks Izolanov. In res je sledilo nekaj tesnih porazov, na tekmo s Šoštanjem (21. kolo) sodniki celo niso prišli. Tekmo so odigrali naknadno in zmagali, odločilno tekmo za napredovanje v drugo zvezno jugoslovansko ligo pa so izgubili v Brežicah z rezultatom 16:18. Tako je prvo mesto osvojila ekipa Sevnice in napredovala.
Pozdrav pred začetkom tekme z ljubljanskim Slovanom.
Rokometašem je pred sezono 72-73 le uspelo asfaltirati tekmovalno površino in tako so se tudi po tej plati približali razviti Sloveniji. Sledila je nekoliko manj uspešna sezona in na koncu so celo izpadli iz prve slovenske lige. Ekipa je še vedno delovala pod okriljem TVD Partizan, kjer so si zastavili nove cilje in vedno pogosteje so razmišljali o ustanovitvi »pravega« rokometnega kluba, saj TVD Partizan ni uspel sklicati niti občnega zbora.”
Zorko Dežjot “v akciji”proti Novogoričanom
Ustanovitev rokometnega kluba
19. avgusta 1974 je bil v prostorih Veslaškega kluba Izola ustanovni občni zbor Rokometnega kluba Izola. Imenovali so devetčlanski Upravni odbor v katerem so bili: BOJAN SOSIČ, MILAN MORGAN, ŽARKO KOVAČIČ, SILVO ŠTEFANČIČ, ZORKO DEŽJOT, SLOBODAN DRAŽIČ, MARJAN ŠKERLIČ, BORO MILOŠEV in LAURA TONČETIČ.
G
ZVEM ZA TTUtNWI KVI.TVHO WMWWMJK
OBČINSKA ZV KM ZA TEUOW)
rGSi,
IZKAZNICA I«. 25764	*
v,c k<A
3"
v. /9 Si Sc« ti,
Utop-Atr,. lin.	V» 7
—
Občni zbor je imenoval tudi vse ostale komisije za redno delovanje. Skupščina občine Izola, oddelek za notranje zadeve je 4.
septembra 1974 s sklepom in odločbo št. 024-3/74 tudi uradno potrdil ustanovitev Rokometnega kluba Izola. Za prvega predsednika so odborniki imenovali Bojana Sosiča. Novemu vodstvu so člani kluba »naročili« takojšnjo izdelavo projektov za razsvetljavo na igrišču in postavitev tribun. Prihodnjič: Tribune in reflektorji.
Jadranski stražarji
Bogatega pol stoletja izolskega taborništva
25. marca bo minilo 50 let odustanovitve izolskega taborniškega rodu Jadranski stražarji. Taborniki so gozdovniški del nekdaj skupne skavtske organizacije, danes pa taborniki in skavti presegajo ideološke razlike in dobro sodelujejo. Pol stoletja obstoja bodo počastili z vrsto akcij, prva bo že v soboto, 31. marca.
Taborništvo je gibanje, ki ga poznamo od začetkov razvoja meščanstva in industrije koncem 19. stoletja. Ljudje iz zadušljivih mest so začeli iskati oddih in mir na podeželju, zanimala jih je vzgoja, ki naj bi bila ponovno povezana z življenjem v naravi. V začetku 20. stoletja sta to gibanje zaznamovala predvsem dva pomembna moža. Prvi - Ernest Thompson Seton -jena svoji farmi v New Forku v Ameriki leta 1902 pripravil taborjenje za 42 dečkov iz soseščine. Drugi - sir Robert Baden Powell - je leta 1907 na Brownsea Islandu organiziral prvi skavtski tabor, ki se šteje za začetek skavtske organizacije.
O svojih življenskih dognanjih in izkušnjah pri delu z mladino sta si dopisovala, se pogovarjala na srečanjih in sodelovala. Seton je bil celo prvi načelnik ameriških skavtov.
Kasneje je zaradi svojega mirovniškega prepričanja šel svojo pot in razvil gozdovniško organizacijo. Torej ni naključje, da sta imeli obe gibanji isti namen: vzgojo mladega človeka v dobrega državljana s pomočjo spoznanj, ki jih skupaj z vrstniki odkrivaš v naravi.
Skavtstvo se je predvsem zaradi trdno postavljene organizacijske strukture in načrtnega pristopa iz Anglije hitro razširilo v druge
države in druge celine. Tudi gozdovniki so svoje organizacije ustanavljali v različnih državah po svetu, vendar za razliko od skavtov, nikoli niso ustanovili mednarodne povezave. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja je na pobudo Roberta Badena Powela ustanovilo 30 nacionalnih skavtskih organizacij leta 1920 v Londonu. Med ustanovitelji beležimo tudi skavtsko organizacijo takratne Kraljevine Jugoslavije.
V Sloveniji so se najprej - v letu 1922 - pojavili skavti: v Celju, Ljubljani in Mariboru. Leta 1925 je iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi gozdovniške organizacije.
Ustanovili so jo v Ljubljani, najbolj pa se je razvila v Mariboru. Med gozdovniško in skavtsko organizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja ni bilo bistvenih razlik. Gozdovniška je bila organizacijsko bolj svobodna, gojila in zelo poudarjala je sožitje z naravo, skavtska pa je trdno organizirana in je imela natančno opredeljen način ravnanja. Izola je svojo taborniško organizacijo dobila leta 1957.
Vse je drugače le odnos do narave ostaja isti
Izolsko taborništvo je tesno povezano z nekaterimi imeni znanih Izolanov. Seveda se med drugimi najprej spomnimo pokojnega Ernesta Lupinca ne moremo pa mimo nedavno začasnega župana Antona Juriševiča, ki je s taborništvom še danes povezan, čeprav je prvič oblekel taborniško srajco tam ob koncu petdesetih let.
V naslednjem Mandraču bomo objavili pogovor z njim, nato bomo povabili še nekaj tistih iz starejše generacije, končali pa z današnjimi mladimi taborniki in tako proslavili njihovih 50 let.
S STARIM PAPIRJEM DO TABORJENJA
Taborniki rodu Jadranskih stražarjev iz Izole pripravljamo v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola že PETO AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA in družabno tekmovanje FOTOORIENTACIJO, ki bo v soboto 31. MARCA od 9 do 14 ure z zborom v izolskem Mandraču - vhod v Verdijevo ulico in Manzolijev trg.
IZPRAZNITE KLETI IN POMAGAJTE NAM OSREČITI OTROKE, SAJ BO IZKUPIČEK NAŠE AKCIJE NAMENJEN ZNIŽANI TABORNINI ZA POLETNE RADOSTI OTROK V NARAVI!
Vzporedno bo potekala tudi FOTOORIENTACIJA, družabno tekmovanje odprto vsem osnovnošolcem in srednješolcem, tabornikom in netabornikom. Naloga je preprosta: S pomočjo namigov je treba prehoditi določeno pot po izolskih ulicah.
Starost in spol članov skupine ni pomembna, lahko je mešana skupina, saj je poudarek na druženju in zabavnemu načinu preživljanja časa. Ekipe so 3-članske (tabornik + 2 prijatelja /sorodnika). Na startu bodo ekipe dobile startni list, kjer so namigi za prepoznavanje KT-kontrolnih točk, kjer ekipa rešuje razne zabavne naloge za katere dobi točke. Poudarek torej ni na znanju temveč na spretnosti pri reševanju nalog. Pomembna je iznajdljivost in seveda dobra volja. Ne tekmujemo na čas. Bolje ekipe rešijo naloge, več točk dobijo za kar bodo simbolično nagrajene. Obvezna oprema je dobra volja. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Ekipe se bodo podale na progo med 10 in 12 uro iz Manzolijevega trga. Startnine NI!
Kaj še čakaš,
zberi skupino prijateljev in pridi, ZABAVNO BO! ! ! !
Za prijave (najavo vaše udeležbe) in informacije pa se lahko obrnete na elektronsko pošto ziva.babic@guest-arnes.si, vilette_cibej@hotmail. com ali na 040/842-124 (po 14 uri) ali pa nas lahko obiščete v naših prostorih v sklopu športne dvorane v Livadah ob O.Š. Livade vsak petek od 19:30-20:30.
V želji po čimbolj številčnejši udeležbi, vas lepo pozdravljamo,
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 15. marec 2007
Kulturni dom Izola ob 9.00
OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN 2007
OŠ Livade GŠ Generacija 7 - Svetlana Makarovič: TETA MAGDA / R.:Nevenka Čermelj - OŠ Livade GŠ Generacija 7 Svetlana Makarovič: KRALJEVI - SMETANOVI KOLAČKI / R.:Nevenka Čermelj - OŠ Šmuc - GŠ Šmucki Grimm:PALČICA / R. : Nataša Bodlaj - OŠ Šmuc - GŠ Mladi Šmucki Nataša Bodlaj: PO PREŠERNU PREŠEREN / R. : Nataša Bodlaj - OŠ HRVATINI -Dramski krožek Dušanka Kozlovič:MALA MALČKOVA MAVRICA / R.:Dušanka Kozlovič in Vesna Čičič
Palača Manzioli ob 18:00 Predstavitev knjige: Mariucce Ragaù. »Gente di Borgo tra radici e speranze, raccontando oggi le proprie storie«
Organizator: Italijanska skupnost Dante Alighieri.
Kino Odeon
ob 18.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero Igrajo: Kristen Bell, lan Somerhalder, Christina Milian, Rick Gonzalez / Film je posnet na podlagi japonske uspešnice Kairo in prikazuje skupino študentov, ki se sreča z nepredstavljivo grozo. Eden od njih namreč odkrije nenavaden piratski brezžični signal, za katerega se izkaže, da vodi naravnost v svet mrtvih. Ko se začne razširjati, ogrozi vsakogar, zato morajo študentje najti način, kako grozljivi signal ustaviti, ob 20.30 S KLJUČI V ŽEPU - Le Chiavi di casa / R.in s.: Gianni Amelio
Petek, 16. marec 2007
Palača Manzioli ob 20.00 uri
ETHNOINSULA 2007
KLARISA JOVANOVIČ & DROR ORGAD
Klarisa Jovanovič vokal / DrorOrgad kitara Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Pokrovitelji: Občina Izola / Ministrstvo za kulturoRS
Kulturni dom Izola ob 20.00 Slovensko stalno gledališče Trst
MAME, MIČKENE STRŠNO MIČKENE
Igra Maja Blagovič, monokomedija
Monokomedija je sestavljena iz štirih komičnih prizorov. Glavna protagonistka upodablja štiri različne like mam, postavljene v kaotičen vsakdan sodobne družbe.štiri zgodbe : mama, ki pripoveduje pravljice, mama, ki se pretvarja, da je Marija Magdalena in prepeva sanremske pesmi, mama, ki se spremeni v moderno gospodinjo ...Iz neapeljskega narečja je besedilo prelilv primorsko Danijel Malalan, predstavo pa je režiral Alessandro Marinuzzi.
Vstopnina : v predprodaji : 6,25 EU (1.500 sit j, na dan prireditve : 7,50 Eu ( 1.800 sit ).
Prodaja in rezervacija vstopnic : galerija ALGA Izola, 641 84 39 ( od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 )
Kino Odeon
ob 18.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero ob 20.30 S KLJUČI V ŽEPU - Le Chiavi di casa / R.in sc.: Gianni Amelio
Sobota, 17. marec 2007
Kino Odeon
ob 18.30 S KLJUČI V ŽEPU - Le Chiavi di casa / R.in sc.: Gianni Amelio ob 20.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero________________
Nedelja, 18. marec 2007
Kino Odeon
ob 18.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero ob 20.30 TIGER IN SNEG - La tigre e la neve / R.: Roberto Benigni Scenarij: Roberto Benigni in Vincenzo Cerami / Igrajo: Roberto Benigni, Jean Reno, Nicoletta Braschi, Tom Waits / Vedno razposajeni italijanski režiser in igralec Roberto Benigni, kije svetlo plat obstoja odkrival v filmu Življenje je lepo in nas nasmejal z Ostržkom, se tokrat v njemu značilno tragično-komičnem slogu podaja v Irak prav ob začetku ameriške invazije. Pesnik Aitilo je nekoliko čudaški, toda zelo strasten učitelj, ki vsako noč sanja o poroki s prelepo neznanko. Nekega dne jo zares uzre in se odpravi za njo v Irak, ki pa je sredi kaotične vojne vihre, kjer ne veljajo nobena pravila, še najmanj tista o ljubezni.__________
Ponedeljek, 19. marec 2007
Kino Odeon
ob 18.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero ob 20.30 TIGER IN SNEG - La tigre e la neve / R.: Roberto Benigni
Torek, 20. marec 2007
Kino Odeon
ob 18.30 TRIP GROZE - Pulse / Režija: Jim Sonzero ob 20.30 TIGER IN SNEG - La tigre e la neve / R.: Roberto Benigni
Sreda, 21. marec 2007
Kino Odeon
ob 18.30 TIGER IN SNEG - La tigre e la neve / R.: Roberto Benigni ob 20.30 SVET - The World / Shijie / Režija in scenarij: JIA Zhang Ke Igrajo: ZHAO Tao, Taisheng CHENG, Jue Jing, Zhong-wei Jiang / Režiser Jia Zhang Ke, ki je bil v preteklosti že večkrat v navzkrižju s kitajskimi oblastmi - ne zato, ker bi sprejemal Zahod, temveč zato, ker se posmehuje sodobni Kitajski, ki z naglico sprejema zahodni način življenja - se nam tokrat predstavlja s filmom Svet, ki se dogaja v pekinškem tematskem parku, v katerem so predstavljene najslavnejše stavbe sveta. Zhang Ke se osredotoča na življenje zaposlenih v parku, ki se dnevno vživljajo v vloge prebivalcev daljnih krajev, kjer se nahajajo spomeniki iz parka. V resnici pa živijo v neuglednih sobah za parkom in sanjajo o tem, da bi nekega dne obiskali dežele, katerih prebivalce predstavljajo.
galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/64i5303
Vabimo vas na otvoritev razstave v četrtek 15. marca ob 19.00.
TAJA LOJ K
Vabljeni na večplastni umetniški dogodek ob povezovanju likovne, pesniške in glasbene umetnosti,
na katerem sodelujejo: pesnica, literarna publicistka in novinarka Vladimira Rejc, akademska kiparka Taja Loj k, solopevka Teja Saksida, kitarist Mario Babojelič.
Program bo povezoval Jani Urbanc
Od 1G Lij 0 Alga / Kristanov trg 1	
UUBEN DIMKAROSKI	r
“Stenske slike “	
razstava	
SOnČna dvorana Giordano Bruno, Izola Vabimo vas na ogled razstave »SANJSKI SVET« Irene Debevec Razstava je na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 22. marca 2007.	H
„Ateljej Duka“ Piran slikarska razstava Nina Zulian iz Šempetra pri Gorici.	% » 4 ■ Wj. %! I Vi
GALERIJA LOŽA KOPER	
TOMAŽ PENKO, RISBE Trajanje razstave do 25.3.2007
»ZANIMIVI IZOLANI« Jubilejno srečanje
Za nami je 20 večernih srečanj. Dvajset življenjskih zgodb, zanimivosti, izkušenj. Iz njih tkemo mrežo, ki predstavlja Izolo in Izolane. Ljudi, ki v tem mestu radi živijo, delajo in ustvarjajo. Ko jih spoznamo skozi njihove zgodbe, jih zapišejo še mediji. V knjižnici smo jih shranili v digitalni obliki.
Prisrčno Vas vabimo na sprehod skozi dosedanjih 20 srečanj, v četrtek, 15.3.2007 ob 19. uri
v čitalnico knjižnice, Ul. Osvobodilne fronte 15, Livade-Izola
Srečanje z gosti bo vodila novinarka Radia Koper- Capodistria Nataša Benčič
»ZANIMIVI IZOLANI« 2004 - 2006
1. Vasilij ŽBOGAR-i6.09.2004 / 2. URŠULINKE - 21.10.2004 / 3. Silvano SAU - 1s.11.2004 / 4. Breda PEČAN - 14.12.2004 / 5. Tadžedin in Adnan SALIJA - 13.01.2005 / 6. Koni STEINBACHER - 10.02.2005 / 7. Branko MIKLOBUŠEC - 24.03.2005 / 8. Nada MORATO
-	2i.04.2005 / 9. Nevenka GREGORČIČ -19.05.2005 / 10. Rudi BUČAR -09.0s.2005 / 11 .Dare BREZAVŠČEK - 29.09.2005 / 12. Andrej DERNIKOVIČ - 20.10.2005 /13. Nelfi DEPANGHER
-	i7.ii.2005 / 14. Neva ZAJC -16.02.2006 / 15. Francka BERTALANIČ - 30.03.2006 / m. Zvonko GRAHEK - 20.04.2006 / 17. Mirando LOVREČIČ - 1s.0s.2006 / 18. Srečko GOMBAČ -08.06.2006 / 19. Rajko JAKOMIN -18.10.2006 / 20, Goran FILIPI - 23.11.2006
Poezija za prvi dan pomladi
MKI vabi na knjižno čajanko, 21. marca ob lih v pravljično sobo!
Prvi pomladni dan je tudi mednarodni dan poezije. Torej je prav, da v mesecu marcu knjižno čajanko posvetimo pesmim. Pregledali bomo novosti med pesniškimi zbirkami za otroke, mladino in odrasle, pa tudi uglasbene pesmi.
Brali bomo pesmi iz pesniške zbirke Kajetana Koviča Zlate ure. Knjiga je izšla v zbirki Sedmerica velikih, v kateri Prešernova družba izdaja pesniške zbirke največjih slovenskih pesnikov in ilustracije največjih slovenskih ilustratorjev. Zlate ure je ilustrirala Jelka Reichman. Na koncu knjige je bibliografija del za otroke in mladino, ki jih je doslej izdal Kajetan Kovič.
Na čajanki se bomo spomnili tudi na Janeza Bitenca. Knjiga z naslovom Kuža pazi je zbirka pesmi z izvirnimi ilustracijami akademske slikarke Daše Simčič. Slikanica je primerna za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju.
Predstavili bomo še Mačnice Svetlane Makarovič, Najdihojco na dedovem kolenci Frana Levstika ter zbirko Eke Vogelnik Okci, dober dan, ki je namenjena otrokom, njihovim staršem, vzgojiteljem in učiteljem ter je sinteza več ustvarjalnih zvrsti: petja, izdelovanja zgibank, lutkovnega gledališča in giba, primerna za predšolsko in šolsko vzgojo, pa tudi za uporabo doma, v družini.
Posegli bomo še po nekaterih pesniških zbirkah in čajanko zaključili z romanom Trinajsta zgodba, prvencem britanske pisateljice Diane Setterfield, ki je bil takoj po izidu več mesecev na lestvicah največjih uspešnic. Prijazno vabljeni na skodelico čaja in pogovor o knjigah!
Pri nas doma
Pesmi in proza izolskih ustvarjalcev zrelih let
V izolski Mestni knjižnici se je prvi dan marca meseca zgodil zanimiv literarni večer, na katerem so svojo najnovejšo literarno zbirko, naslovljeno Odprti porton II/Portone aperto II, predstavili domači ustvarjalci, člani izolske literarne sekcije.
Prozna dela in pesmi, ki so jih objavili v drugem »Odprtem portomi« so tokrat prevedene v oba uradna jezika tega okolja in tako so ustvarjalci tudi v praksi dokazali, da vedo, kako je mogoče ohranjati dvojezičnost tudi na ustvarjalni ravni.
Kot je uvodoma povedal Ernest Cah, predsednik izolske literarne sekcije, je to zbirka, ki ponuja življenje takšno, kot je. Viharno, včasih kruto, včasih sončno, a vedno takšno, da ga je vredno polno živeti in zapisati. Zaključil pa je s poetično mislijo, da samo ljubezen do vsega, kar nas obdaja, lahko reši vse tegobe.
Sicer pa se v zbirki tokrat predstavljajo pesmi, proza in celo dramatika, ki so jih prispevali: Ada Silova, Armina Dudine, Dorina Beržan, Dragica Fičur, Ernest CAh, Gianfranco Siljan, Marija Krstič, Matea Kocjančič, Milenka Arsenov, Srečko Lisjak, Špela Pahor, Štefanija Butala, Tone Pavlovčič, Tura Bevitori in Zvone Batista. (Ksenija Orel)
Milenka Arsenov
ZID MOLKA
Zid molka, neviden, je zgrajen, da bi se skrili v njem. Ta nesrečni ego se z njim hrani in le svoje ozemlje brani.
Poezija je kot ustvarjena za prvi spomladanski dan
Prvi pomladni dan 21. marec, je tudi mednarodni dan poezije. Torej je prav, da v mesecu marcu knjižno čajanko posvetimo pesmim. Ob 11. uri bomo v mestni knjižnici pregledali novosti med pesniškimi zbirkami za otroke, mladino in odrasle, pa tudi uglasbene pesmi.
Brali bomo pesmi iz pesniške zbirke Kajetana Koviča Zlate ure. Knjiga je izšla v zbirki Sedmerica velikih, v kateri Prešernova družba izdaja pesniške zbirke največjih slovenskih pesnikov in ilustracije največjih slovenskih ilustratorjev. Zlate ure je ilustrirala Jelka Reichman. Na koncu knjige je bibliografija del za otroke in mladino, ki jih je doslej izdal Kajetan Kovič.
Na čajanki se bomo spomnili tudi na Janeza Bitenca. Knjiga z naslovom Kuža pazi je zbirka pesmi z izvirnimi ilustracijami akademske slikarke Daše Simčič. Slikanica je primerna za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju.
Predstavili bomo še Mač-nice Svetlane Makarovič, Naj-dihojco na dedovem kolenci Frana Levstika ter zbirko Eke Vogelnik Okci, dober dan, ki je namenjena otrokom, njihovim staršem, vzgojiteljem in učiteljem ter je sinteza več ustvarjalnih zvrsti: petja, izdelovanja zgibank, lutkovnega gledališča in giba, primerna za predšolsko in šolsko vzgojo, pa tudi za uporabo doma, v družini.
Posegli bomo še po nekaterih pesniških zbirkah in čajanko zaključili z romanom Trinajsta zgodba, prvencem britanske pisateljice Diane Setterfield, ki je bil takoj po izidu več mesecev na lestvicah največjih uspešnic.
Prijazno vabljeni na skodelico čaja in pogovor o knjigah!
, DJANf SfTTf RFIELD
1Trinajsta zgoa6a
Paul Oakenfold prvič v Sloveniji
Pa smo doživeli tudi to, kar se je zdelo z vsakim letom manj mogoče. Paul Oakenfold se je prvič predstavil Sloveniji to soboto v naši evropsko znani diskoteki - Ambasada Gavioli.
»Z vsakim letom manj mogoče« sem dodal zato, ker se že dalj časa namiguje, da se bo ena največjih didžejevskih legend preusmeril iz klubskih voda v producirani e filmske glasbe. V Hollywoodu, kjer mu očitno ne gre ravno slabo, saj je s svojo glasbo »opremil« že veliko filmov svetovnega formata kot so: Matrix, Swordfish, Collateral in drugi.
Kot didžej ima mnogo dosežkov, med njimi je clubbing na otoku Ibiza, saj je bil prav on, začetnik tega fenomena. Za svoje dosežke na glasbenem področju je prejel priznanje “The Pioneer of dance music” iz rok angleške kraljice Elizabete II na neki podelitvi nagrad. Na koncertnih turnejah je spremljal skupino U2 in britansko pop zvezdo Madonne, poleg vsega pa se je vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov z nastopom na Kitajskem zidu. Tokrat je nastopil v družbi Eddie F. ter Trevoja Funga, slednji Paula spremlja že od samega začetka DJanja na mediteranskem otoku Ibiza.
Osebno me je na party)u preveč motilo to, da je bilo v Gavioliju več ljudi, kot je sprejemljivo za ta klub, tako ples v taki množici ni bil ravno užitek. Poleg tega me je Oakenfold rahlo razočaral s preveč tehnoidnimi ritmi. Glede na to, da sem bil že pred leti v tujini na njegovih nastopih, sem tam imel priložnost slišati veliko več break house glasbe, kot se je vrtela to soboto. Sicer je pa to stvar okusa in kljub temu je bil party dobro izpeljan, pohvalim lahko tu vizualizacije, ki so zelo poživile celotno dogajanje.
Boris Dobrila, Foto: Matevž Kocjan
Sobota, 17. Marec / 21:00
tide (slo
Mosaic (sio)
V Shoto klubu se bo to soboto predstavila ena najbolj prepoznavnih, prodornih in atraktivnih slovenskih rock skupin. Obalni Tide so si v zadnjem letu s pomočjo albuma »Seven Days«, videospotov in z energijo ter dinamičnostjo nabitih živih nastopov, dokončno izborili svoj prostor na domači glasbeni sceni. Za uvod v energičen in nepozaben koncert se vam bodo predstavili tudi obalni in obetavni Mosaic. TIDE so na presenečenje mnogih na slovensko rock sceno vstopili v velikem slogu. Album »Seven Days« (CPZ Ree), ki je doživel ponatis, je pokazal, da smo dobili nove rokerske upe, katerim je vredno prisluhniti in jim podati poklon tudi za koncertno izvedbo. Nastopali so tako rekoč v vseh klubih in na vseh pomembnih festivalih v Sloveniji (Lent, Rock Otočec, Mesto Mladih, Njoki festival, Grand Rock Sevnica, Nočna Izmena, Dan Mladosti, Zmaj ma Mlade..) ter billi lansko leto tudi na Exit festivalu v Srbiji.
Prvi videospot »Release My Gun« (predvajan redno na MTV Adria, uvrščen tudi na lestvico World Chart Express - MTV Europe) je požel veliko odobravanje, še bolje se je godilo z »Evolution«, dokončno afirmacijo skupine pa je prinesla dvoranska turneja s skupino Siddharta in videospot za pesem »Brain Damage«. Na koncertih se Kevin,
Gregor, Matej in Peter prepustijo dinamičnemu, adrenalinskemu in melodičnemu rokernolu, ki išče vplive v bogati zakladnici rocka in rokernro-la, obenem se Tide spogledujejo tudi z ostalimi glasbenimi vplivi.
Na koncertu nam bodo predstavili tako novejše, še neizdane pesmi, kot tudi pesmi z albuma »Seven Days«. Končno prava rock skupina, s katero se bomo lahko pohvalili tudi na tujem.
MOSAIC so nastali leta 2002, prvotno kot bend z imenom Sold Out. Igrali so večinoma priredbe skupin kot so Pearl Jam, Creed, Stone Temple Pilots... Sredi poletja 2004 se k bendu priključi kitarist Simon Šafhalter in skupina se preimenuje v Mosaic. Bend se je takrat usmeril le v avtorsko glasbo, kar pripelje do prve EP (male plošče) »Stik« posnete v študiju Garbage v Ljubljani.
Namesto zime
Nono Robin Hud, nona Darinka Huda
Dnevniški zapisi zimske šole v naravi v Črmošnjicah pri Semiču (12.2. - 16.2.2007)
Ponedeljek, 12. 2. 2007
Ko sem se zjutraj zbudil, sem že komaj čakal prihoda v Črmošnjice. Ob prihodu sem bil zelo razočaran, ker ni bilo snega. (Matic) / Juhuuu! Končno smo prišli v Črmošnjice. Namestili smo se v sobe: s Simono, Loro, Saro, Marijo, Matejo in dovano smo bile v sobi št. 2 z maskoto Morske zvezde. (Nina) / V učilnici Medvedji brlog smo spoznali nekaj živali: zajčka Belka, morskega prašička Poldija, puščavske skakače, dve želvi, paličnjake in deževnike. (Matej) / V naravoslovni učilnici sem spoznal moški in ženski cvet leske. (Erik) / Najprej smo si ogledali rastline pod mikroskopom in nato smo se odpravili v gozd. (Jani) / Z učiteljem Tonetom smo odšli v gozd in spoznali različna drevesa: bukev, hrast, gaber, javor in jelko. (Petar) / V gozdu smo iskali živalske sledi in njihove iztrebke. Našla sem zajčje domovanje. (Lora) / Učiteljica Irena nam je pokazala, kako se izdeluje velikonočne pirhe. Mi pa smo izdelali pirhe iz gline. Nato smo se odpravili v jedilnico in se naučili nov ples - belokranjsko kolo na pesem Pobelelo pole. (Jan) Torek, 13. 2. 2007 Zbolela sem, zato je pome prišla mama. Žal mi je bilo, da sem morala zapustiti sošolke in sošolce, ki so ostali v Črmošnjicah. (Lora) / Ko smo se v naši sobi zbudile, smo takoj začele pospravljati, saj so nam vsako jutro ocenjevali sobe. (Sara) / Z učiteljem Tonetom smo se pogovarjali o vremenu. Pokazal nam je vremensko hišico in jo podrobno opisal. Spoznali smo: higrograf, termograf, navadni termometer, minimalni termometer, maksimalni termometer in dežemer. (Sara) / Zapomnil sem si, da so vrata vremenske hišice vedno obrnjena na sever in da je hišica zmeraj na višini dveh metrov. (Ramon) / Z učiteljico Ireno smo iz starega časopisnega papirja naredili recikliran papir. (Jovana) / Po kosilu smo šli na izlet v Vinico v rojstno hišo Otona Župančiča. Sedaj je v tej hiši muzej. (Marija) / Odšli smo v Pusti Gradec. Tam nam je gospa Ana pokazala ostanke izkopanin. Ta dan mi je bil zelo všeč. (Mateja) / V naravnem parku smo videli mlin na vodo, kjer iz pšenice zmeljejo moko. Pokazali so nam dele starega orodja, stare skodelice in edini zlat kovanec v Sloveniji, na katerem je kralj Matjaž. (Matej) / Po večerji smo šli na nočni sprehod. Bilo je zelo temno. Temo smo pregnali s prijetno svetlobo petrolejk in bliskajočih zvezd. Z opazovanjem zvezd in določanjem položaja zvezde severnice, smo ugotovili, kje je katera stran neba. (Simona)
Sreda, 14. 2. 2007 Na smučišču Bela smo se bobali. Žal ni bilo veliko snega. Imeli smo tudi tekmovanje, kdo je najhitrejši v bo-banju. (Jani) / V skupini so zmagala dekleta, posamezno pa Nina. (Ramon) / Pri Damjanu smo se učili
vezati vozle. Zavezovali smo babje, dedje in varovalne vozle. Martin pa nas je naučil postavljati šotor in kako se uporabi šotorko. (Ramon) / Naučil sem se nekaj vozlov in boljše vezati vezalke. (Jakob) / Po kosilu smo šli na pohod na Mirno goro. (Marija) Tam smo videli drevo z najdaljšimi koreninami in geodetski kotiček. (Ramon) Potem smo šli do Zmajeve doline. (Marija) / Tam nam je Irena povedala, da je luknjo naredil zmaj in da tam domuje, vendar ji mi nismo verjeli. (Mateja) / Po večerji smo si najprej ogledali film kako nastanke svila, nato smo barvali svilene rutke. (Simona) Četrtek, 15. 2. 2007 Danes smo imeli jutranjo telovadbo ob 7.00 uri. (Nina) / Ko sem se zjutraj zbudil, sem močno kašljal. Termometer je pokazal visoko temperaturo, zato so me starši prišli iskat že dopoldan. (Jani) / Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je najprej šla k potoku, kjer smo merili širino, globino in temperaturo potoka ter hitrost vodnega toka. (Jovana) / Po kosilu smo se odpravili v Dolenjske toplice v bazen, kjer smo se vsi zelo zabavali. (Mateja) / Zvečer smo imeli prireditev, kjer so se vse »sobe« predstavile. Mi smo bili kar uspešni. (Jakob) / Plesali smo in se zabavali. (Nina) Petek, 16. 2. 2007 Z učiteljem Martinom smo se učili o lokostrelstvu. Od šestkrat sem v tarčo zadela štirikrat. (Jovana) / Na začetku mi ni uspelo. Kar naenkrat pa sem zadel rumeno. Martin mi je rekel, da to pomeni, da je Robin Hood bil moj pra, pra, pra, pra, pra in pra nono. (Petar) / Z Damjanom smo imeli tekmovanje v orientacijskem pohodu. Naša skupina Opeka je zasedla 2. mesto. (Jakob) / Po kosilu so nam podelili diplome za najbolj urejene sobe, za tekmo v orientaciji in za streljanje z lokom. (Matic)
Ta teden sem se imela zelo lepo, prekrasno. Pogrešala bom učitelja Martina, Damjana in Toneta ter učiteljici Ireni. (Sara) / Ta teden je bil zelo poučen. Spoznala sem veliko novih stvari. Imeli smo dovolj časa boljše spoznati učence 4.a in z nekaterimi smo postali dobri prijatelji. Teden je minil zelo hitro. Tudi učitelji so bili prijazni. Še si želim takih šol v naravi. (Simona) / Žal se šole v naravi nisem udeležila, ker sem zbolela. Večkrat na dan sem razmišljala o mojih sošolcih in sošolkah, ki so bili v šoli v naravi. (Anja)
Učenci in učenke 4.a/8 Učiteljica Lilijana Hrvatin
KllEMSNITA
SLADKARIJE SO MOJ PROBLEM. SKORAJ ZMERAJ ZMAGAJO ONE. TAKO JE BILO TUDI TISTEGA DNE V PORTOROŽU.
S SKLADOM SILVA SMO ŠLI NA BAZEN V BERNARDIN. NA POTI DOMOV SMO SE USTAVILI V LEPI PORTOROŠKI SLAŠČIČARNI.
VSO POT SEM SI DOPOVEDOVALA: MARJANCA, NAROČI SI SOK. PRIŠEL JE VELIKI TRENUTEK. K NAŠI MIZI JE PRIŠEL NATAKAR. ENO KREMŠNITO PROSIM, JE ZLETELO IZ MENE.
TAKO, VIDITE, KDO JE ZMAGAL. KREMŠNITA.
MARJANCA
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper
Se je čas za izlet na Kornate
Društvo upokojencev Izola in Društvo upokojencev Jagodje-Dobrava vabita na mini križarjenje po Kornatih. Odhod z avtobusom bo v petek 4. maja do Zadra, po ogledu mesta bomo odšli še do Biograda, kjer bomo prenočili, v hotelu bo možna uporaba bazena in masažnih salonov. V soboto bomo s turistično ladjico pluli od otoka do otoka, si ogledali slano jezero, imeli piknik kosilo in se z ladjo vrnili do Rovinja.
Cena izleta je 147 eur (35.227 sit), čas za prijavo pa je še danes 15. marca.
Prijatelji Izole - spet na izlet
Klub prijateljev Izole organizira spomladanski IZLET v srednje-vzhodno Italijo
(Rimini, San Marino, Perugia, Assisi, Todi; Bologna)
12. -15. aprila 2007.
Informacije in prijave na 041 807 800.
		V spomin		
	.čL			
	Toni 15. 12. 2003	Ček	Gilda 15. 3. 2005	
Vajino življenje je bilo kratko a dovolj dolgo, da se ga bomo vedno z ljubeznijo spominjali. Zelo, zelo vaju pogrešamo. Hvala vsem, ki obiskujete njun grob. Vajini otroci Silvana, Sandrina, Aldo, Bruno				
Naše zadeve
Ko zagori v starem mestu
V torek, nekaj pred 9.00 uro zjutraj so mimoidoči iz okna enega od stanovanj v Ljubljanski ulici, v neposredni bližini tržnice, opazili dim, kmalu zatem pa so tja že prihiteli izolski policisti in gasilci poklicne brigade iz Kopra. Z dvema gasilskima vouiloma so zasedli Kristanov trg in s cevmi odhiteli na Pekarniško ulico v Izoli, kjer se je iz enega od stanovanj močno kadilo.
Policisti so skupaj z gasilci hitro ugotovili, da je požar povzročil kratek stik na svetilki, ki se je prevrnila na posteljo, nakar je ta skupaj s posteljnino zagorela. Po nestrokovni oceni znaša mat. škoda okoli 3.500 Eur, številni mimoidoči in poklicni firbci pa so imeli popestritev mirnega dopoldneva.
Sejem starin po starem
Kako smo Istrani prišli
DO KOHEZIJSKIH SREDSTEV
Letošnja proračunska seja mestne občine Koper se je zaradi škandaloznega nastopa župana Popoviča spremenila v karikaturo demokracije in primer, kako lahko nekdo zlonamerno in na osnovi izmišljenih podatkov občane zavaja in pita s pravljicami o svoji vseobsegajoči sposobnosti in uspešnosti, misleč, da nihče ne pozna prave resnice.
Da ne bo ostalo tako, nekaj elementarnih pojasnil o tem, kakšna je bila SKUPNA dejavnost občin Piran, Izola in Koper in seveda Vlade Republike Slovenije (v njenem okviru Ministrstva za okolje in prostor) pri pridobivanju sredstev Kohezijskega sklada za izgradnjo mestnih čistilnih naprav in zbirnega kanalizacijskega sistema v slovenski Istri, kakšen je delež Evropske unije oz. njenega Kohezijskega sklada v celotni vrednosti investicije in kako so ti deleži razporejeni na posamezno občino.
Tri istrske občine smo se skupaj lotile reševanja problema prečiščevanja komunalnih odplak zato, ker vsaka zase z vrednostjo posamezne investicije ni presegala spodnje meje zneska, nad katerim Kohezijski sklad sodeluje pri financiranju investicij, namenjenih zmanjšanju onesnaževanja okolja. Precejšnjo težo upravičenosti sodelovanja Kohezijskega sklada pri tem projektu pa je prispevalo tudi dejstvo, da se bo s polnim delovanjem obeh čistilnih naprav (skupne za Koper in Izolo in piranske) bistveno zmanjšala obremenitev Tržaškega zaliva, enega od najbolj ogroženih delov Sredozemlja. Komisija Evropske unije je 20 decembra 2004 izdala odločbo, s katero je ugotovila, da je naš projekt zbiranja, čiščenja in dispozicije komunalnih odplak v Slovenski Istri, za katerega je Republika Slovenija predložila 6. avgusta 2004 vlogo za pomoč, upravičen do pomoči iz Kohezijskega sklada - ZA VSE TRI OBČINE SKUPAJ!
V odločbi je tudi določila, da je najvišja možna osnova za izračun pomoči - torej vrednost celotnega projekta za vse tri občine - 26.475.468 (6.344.581.151 SIT) inda je stopnja pomoči EU, odobrena za projekt. 57,57%. Na osnovi tega je najvišji znesek odobrene pomoči iz Kohezijskega sklada lahko 15.241.927 (3.652.575.386 SIT). Gospod župan Mestne občine Koper je v svojih izvajanjih trdil nekaj povsem drugega:
-	da je delež pomoči Kohezijskega sklada 90%: že tu je ustrelil mimo za kar 32,43 odstotnih točk ali za 56,33%!!,
-	da je vrednost celotne investicije
8.000.	000.000 SIT (33.383.408 ), tu je bil drugi strel mimo, saj je dejanska vrednost za vse tri občine za 1.655.418.849 SIT (6.907.940 ) nižja! ! in tretjič je ustrelil mimo, ko je trdil,
-	da je samo za MO Koper namenjenih
5.000.	000.000 SIT (20.864.630 ). V resnici je vrednost skupne investicije v kanalizacijski sistem v Izoli in Kopru in transportni (tlačni) vod med Izolo in Koprom ter seveda čistilno napravo v Kopru, ki pa bo skupna lastnina Izole in Kopra nekoliko nižja, a blizu temu znesku. Vrednost izolsko-koprske investicije je 4.479.753.543 SIT (18.693.680 ) in delež pomoči Kohezijskega sklada v tem znesku je 2.578.994.114 SIT (10.761.951,74 ). Tako.
-	In sedaj k zadnji trditvi, ki pa je dvojni strel v prazno. Ne bom se bodla s sarkazmi, ki naj bi bili duhoviti - a občina Izola ima v tem znesku evropskih sredstev delež, ki daleč presega 30.000.000 tolarjev, o katerih je zmotno duhovičil sosednji župan. Izolski deležvteh 10.761.951,74 je približno 34,5% ali 3.712.873 , kar znaša v nekdanjih tolarjih 889.752.670 SIT, torej skoraj 30X več. kot smo slišali na posnetku s koprske proračunske seje.
Pa ne gre za to, koliko je kdo “zrihtal” iz evropskih sredstev in ali si sploh kdo lahko lasti posamične, osebne zasluge za to. Pomoč evropskega Kohezijskega sklada je rezultat večletnega usklajenega in strokovnega dela ljudi iz naših treh občin, Hidroinženi-ringa, in njegovih podizvajalcev, Ministrstva za okolje in prostor in mi - županji in župan - smo imeli pri tem še najmanj zaslug. Zagotovo pa gospod Popovič ne more pripisovati zaslug za doseženo samo svojemu - v njegovem primeru resničnemu - sorodniku, svaku, ki je “čisto slučajno” direktor koprskega komunalnega podjetja. Ne glede na to, da je ekipa, ki dela v koprski Komunali, lahko dobra, sami zagotovo niso zmožni narediti tako velikega dela in menim, da to tudi sami dobro vedo.
Pa da ne bom preveč skromna: sama sem sodelovala na večini pogajanj in dogovorov na MOP, ki so potekali v letih od 2002 do 2004, ko smo končno dobili odobren projekt, medtem ko se ne spomnim, da bi kdajkoli na njih srečala ali videla spoštovanega gospoda Popoviča. Morda mu zato res ne gre zameriti, ker daje take mimobežne izjave. Je pa zagotovo zamere vredna njegova ekipa, ki mu ne priskrbi verodostojnih podatkov!
Breda Pečan
Pripis uredništva: Pričujoč zapis smo, skupaj z odgovorom A. Kreblja in odgovorom avtorice na njegov odgovor, že prebirali v regionalnem dnevniku, vendar sta avtorja želela, da celotno pisanje objavimo tudi v Mandraču. Tako bomo v nadaljevanjih tudi storili.
Dvojezčnost brez besed
Pedantni in tudi zelo dosledni gospod Anton Horvat je kot odgovor na opozorilo Brede Pečan, ki jo označuje kot “nekdanjo županjo” v zvezi z dvojezičnostjo na gradbiščih, v svoji obtoževalni vnemi pozabil na majhno, a pomembno podrobnost: fotografija je lahko nastala najbolj zgodaj okoli 11. decembra 2006, ko je bil položen temeljni kamen za blok neprofitnih stanovanj (za katerega pa je res kriva prav Breda Pečan), ki pa v tem času NI BILA županja, saj je Izola takrat imela začasnega župana. A če smo pošteni, njemu zares ne moremo pripisati kakršnekoli krivde za pomanjkljiv(e) napis(e) na gradbiščni(h) tabli(ah) iz tistega časa.
Pa tudi če bi bila takrat županja, s tem še ni rečeno, da to opravičuje neupoštevanje dvojezičnosti na tablah o gradnji čistilne naprave. Glede na to, da je gospod Horvat že dolgo prebivalec Izole, kjer velja načelo dvojezičnosti, ki je včasih slabše, včasih bolje izvajano, je zaskrbljujoče, da se v svojih stališčih ne pridruži takim opozorilom, ampak jih raje napade. Ali je to zaradi dvojezičnosti ali zaradi avtorice opozorila?
Alojz Pečan
V soboto 7. aprila se bo v Izoli zgodil že 3. mednarodni Izolski velikonočni sejem starin in običajev, poimenovan USAKE ŠČIAT
Od 9. do 19. ure bo na Manziolije-vem trgu in v okolici: bolšji sejem starin, antikvariat knjig, razstava restavriranja lesa, razstava pirhov in velikonočnih okraskov, nagrajevanje najlepših pirhov in ljudska glasba
Organizator prodajalcem starin zagotavlja: brezplačno stojnico, brezplačno parkiranje in brezplačno kosilo.
Rezervacije stojnic sprejemajo do 2. aprila na telefon Knjigarne Libris št. 05 6274165 ali 05 6260246, fax:05
6274165 E-mail: info@libris.si. Lahko pridete tudi z lastno stojnico - v tem primeru jim morate javiti, kakšno površino potrebujete.
Ker gre za sejem starin in ljudskih običajev, je prav, da se tudi pri napovedi vremena ravnamo po ljudskih modrostih. Ljudski rek pravi: “če prosinca ni snega, ga mali traven da", drugi pa pravi: “božič zelen, veliki petek snežen”. Nič hudega, prvi sejem Usake ščiat je bil deževen pa je vseeno minil v zadovoljstvo udeležencev in obiskovalcev.
Če bodo razmere letos zares zimske, bodo pač, zagotovili zadostne količine najlona in senčnikov, zraven pa še kuhano vino in topel čaj.
3. MEDNARODNI IZOLSKI VELIKONOČNI SEJEM STARIN IN LJUDSKIH OBIČAJEV
Manziolijev trg 7. aprila 2007
IZBIRAMO
NAJLEPŠI PIRH IZOLE
NAJLEPŠE PIRHE BOMO NAGRADILI
Vabimo vsetposameznike in društva, da pokažejo svojo spretnost pri izdelavi pirhov in se poteguj ejoSi nagrade, ki jih bo podelila posebna komisija na dan sejma, Z^prila ob 16. uri na Manziolijevem trgu.
Manziolijevem trgu v Izoli, vsak dan od 7. do 22. ure.
- Pirhi bodo razstavljeni od 28. marca do 7. aprila v Manziolijevi palači.

Tik PRED KONCEM
Kriminalne
EN PADEC ŠE NE POMENI POMLADI
Malo pred polnočjo je počilo v Izoli. Motorista iz Hrvaške je v ovinku zaneslo, trčil je v ograjo in padel. Odpeljali so ga v bolnišnico Izola, kjer so ugotovili, da je lažje poškodovan. In še srečno se je končalo. Vozil je pijan, brez čelade in z neregistriranim motorjem...
ENA ŽLEPA TUDI NE
Pred eno izmed koprskih trgovin je sredi noči 31-letni Koprčan brez razloga udaril po glavi 20-letnega Izolana. Nasilnemu možakarju so napisali plačilni nalog.
IŠČE SE SIVI KAMION!
Neznani tovornjakar z naloženim kontejnerjem, sive barve je v sredo zjutraj ob 7.15 na bivju izsilil prednost 34-letni izolanki, ki je na razcepu Bivje zavijala proti Škofijam. Umaknila se je v ograjo. Vse priče prometne nesreče policisti prosijo, da se oglasijo na Postaji prometne policije v Kopru ali pokličejo na 113, da se razjasnijo okoliščine prometne nesreče.
BRCAL JE NAGLAS
Neznanec je pred gostinskim lokalom Porto Apollo brcal v osebno vozilo in izzival k pretepu. Zaradi svojega početja si je prislužil posebni plačilni nalog, prav tako pa po prijavi oškodovanca osebnega vozila sledi še kazenska ovadba.
IN SKUTER S SLOVENSKO ZASTAVO
Ukradli so skuter, znamke Piaggio Zip, modre barve in reg. številk KP Pl-661. Prednja maska je pobarvana v barve slovenske zastave. S tem je lastnik oškodovan za 500 EUROV.
JERRY SPRINGER V IZOLI
Na javnem kraju sta se stepli dve ženski, ki se med seboj poznata. Pri tem je agresivnejša drugo močno udarila, zaradi česar so ji policisti izdali posebni plačilni nalog.
DRAG ZAJTRK
Neznanec je v hotelu Simonov zaliv okradel turista iz Švice. Iz odklenjene sobe je v času zajtrka Švicarju odvzel 500 švicarskih frankov.
TUDI BREZ TRAVE GRE...
VIKEND PAKET
Pod Belvederjem na vikendu je neznanec pristopil do odklenjenega osebnega avtomobila, kjer j e ukradel žensko torbico z denarnico in dokumenti ter bančno kartico. Prav tako pa se je v torbici oškodovanke nahajal digitalni fotoaparat znamke Olympus, 10 EUROV in ključi.
IMEL JE DESET DNI ČASA
Neznanec je v času od 23.02. 2007 do 05.03.2007 vlomil v starejšo hišo v Maliji, od koder je odnesel več kosov inventarja in tako lastnika oškodoval za 5.000 EUROV.
OBISK NA PR IZOLA
Policiste so obiskali malčki iz vrtca. Možje v modrem so jim razkazali postajo in jim predstavili svoje delo. Policisti pravijo, da so bili malčki z obiskom zadovoljni.
Policisti so imeli v postopku 21 letnega voznika osebnega avtomobila, ki je odklonil strokovni pregled na mamila, zasegli so mu prepovedano drogo, po končanem postopku pa je z vožnjo nadaljeval, zaradi česar so ga pridržali.
NON C’E’ DUE SENZA TRE
Na Oktobrski je neznani storilec v nedeljo 11.03 ponoči v roku ene ure odtujil dvakrat zaklenjeno kolo z motorjem znamke Piaggio, črne barve in lastnika oškodoval za 150 EUROV. Neznanca in motor še iščejo.
TV KUHINJA
Prav tako je prišlo do spora v zasebnem prostoru kjer pa je bil vzrok televizija in kosilo. Tudi v tem primeru je bil moškemu kršitelju izdan posebni plačilni nalog po istem zakonu.
Alko-osamelec: 0.32 mg/l
ALI OGLASI
Nepremičnine
- Izoli najamem trisobno stanovanje z balkonom, možnostko parkirnega mesta in opremljeno.tel. 040 433 182
- V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108
- Oddamo garsonjero v Izoli (Dobrava) info. 051 428 646
- Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727
- Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346
- Kmetijsko zemljišče (njivo) ali travnik v občini Izola ali Piran (lahko tudi neobdelano) kupim- Tel: 051 311 180
Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika Tel. 031 406 739
Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633
Vozila
- Prodam Renault 5, 1.1993, 5v,
80.000	km, motor potreben popravila. Tel; 040 588058
- Prodam avtomobil Nexsija, letnik 96, v dobrem stanju nujno prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi voziček za novorojenčke. Cena po dogovoru, tel.031 232 643
- Avto Hyundai Pony za rezervne dele prodam 031 461 077
- Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 08
- Prodam avtomobil škoda karavan, letnik 93, v voznem stanju, neregistriran, za 20.000 sit. Gsm: 051 251 211
Delo
- Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650
-Nudim inštruktcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425
- Past food VENI - Takoj zaposlimo kuharja ali pomočnika kuharja z iskušnjami ali brez. Možnost stalne zaposlitve.
-	Picerija Gušt išče kandidate-ke za dostavo hrane. Pogoj: vozniško dovoljenje najmanj 5 let. Ponujamo dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo. Prijave na tel. 031 292 400
-	Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683
- Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855
- Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451
- Iščem pedantno gospo za čiščenje stanovanja do 2x tedensko zjutraj. Plačilo 4,5 Eura na uro. Tel.: 64 13 760
Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211
Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108
Razno
-	Prodam masažno tuš kabino. Nova, neodpakirana. Cena po dogovoru, tel. 031 764 316
-	Še je čas, da pognojite svojo njivo. Kompostiran kozji gnoj prodam, tel. 040 342 200
- Prodam mobitel (Sony Ericsson 21010) za polovično ceno - 60.000 SIT. tel 051 245 665 ali 040 170 282
- Podarim spalnico - že zapakirano. Potreben je le prevoz, tel. 041 477 771
-Prodam kužke (nemške ovčarje brez rodovnika) stare 4 tedne Gsm 031 847 394
- Prodam dobro ohranjeno spalnico (omara, 2 nočni omarici, postelja in komoda) Cena 250 Euro, možen ogled (Izola) Gsm 040 346 912
- Prodam 1 mesec star bojler Ari-ston Shape Titanium 80 l(z garancijo). Cena po dogovoru. Tel.: 051 823 559
- Prodam 3 šivalne stroje Bagat v zelo dobrem stanju. Cena za vsakega: 100 Eur. Tel.: 041 344 280
- Kompostiran kozji gnoj prodam, tel 040 342 200
- Podarimo kompletno spalnico, demontaža in odvoz pa je vaša skrb Tel. 05 641 36 17
- Prodam sušilni stroj d 63225 v garanciji še štiri leta. inf. na tel 041 227 817
- Kupim psa, nemškega ovčarja. Tel: 05 641 34 08
- Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707
Sony Playstation, star leto in pol z igro Fifa 2004 prodam, cena 24.000 SIT. Teh: 040 794 355
Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljo za
30.000	sit. Tel.: 041 896-557
Zelo ugodno prodam kotni kavč, raztegljiv v posteljo in klubsko mizico. Tel.: 041 860 393
Prodam starejši lesen pianino. Tel.: 041 227 720
Poceni kupim ali prevzamem rabljen kavč. Tel.: 041 344 280
Prodam metrska hrastova drva
15.000	SIT m3, Tel.: 041 344 280
Kraška drva - poskrbite za topel dom. tel.: 040 342 200
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
NLB®
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Ženske se na vino
spoznajo kot moški
Tako je zatrdil Bruno Žaro, glavni organizator zdaj že tradicionalne prireditve Ženske in vino
Prireditev so umestili v osmomar-čevsko praznovanje, kot običajno pa so nanj povabili znane predstavnice ženskega spola iz naše občine pa tudi malo čez. Med njimi seveda ni manjkala nekdanja županja Breda Pečan in tudi rektorica Luč-
ka Čok je prišla, nismo pa zasledili soproge župana Klokočovnika, ki se je za povabilo zahvalila z besedami, da protokolarne stvari v zvezi z izolsko občino prepušča soprogu. Pa je bilo poldne vseeno zelo veselo in če dodamo še tradicionalni piano Claudi Chicca je osmi marec uspel.
Osmomarčevsko povabilo občinskim uslužbenkam
100 let je dober začetek
Tako so v glavnem voščili Karlu Blaževiču za njegov stoti rojstni dan, ki ga ni proslavil doma ampak v bližnji Manziolijevi palači. Prišlo je veliko gostov, od njegovega zdravnika dr. Pešiča (s steklenico viskija) do borčevske organizacije, društva upokojencev in seveda tudi izolskega župana ter še nekaterih izolskih funkcionarjev. Nekateri člani zbora DU so mu zapeli napitnice, Karlo pa je vse vzdržal in povedal, da bo počakal tudi na 200 letnico. Glede na to, kako se je držal mu kar verjamemo.
Izolski župan, dr. Klokočovnik je ob mednarodnem dnevu žena povabil uslužbenke izolske občine na zakusko v restavracijo hotela Belvedere. In čeprav so se jim kasneje pridružili še nekateri moški novooblastniki je bilo menda vseeno dovolj sproščeno in za medsebojne odnose koristno srečanje.
Ženske praznik mi pa naj delamo
TA v/
v ti a*
ŽAVOb ZA
ZArOdLOVMjE
JZ0U-130LA
S