Ljubljana, 23. junija 1247. Cena 8 din 'N NEDELJSKI DOGODKI: FLRJ : Romunija 3:1 (2:1) Začetek turnirja v WlmMonu FIZKUJ.TURNI ZLET V BEOGRADU JE DOKAZ MOČI NAŠEGA FIZKULTURNEGA GIBANJA, KI JE GARANCIJA ZA IZPOLNITEV PETLETNEGA PLANA iScograii, 22. junija. Danes dopoldne je biia v Beogradu velika fiz-Iculturna parada, na kateri je nastopilo okrog 15.000 izbranih fiz-kulturnikov iz vseh krajev domovine. Glavni del parade se je razvijal po ulicah od Slavije proti Ka-lemegdanu. Med hoteloma Moskvo in Balkanom so postavili posebno tribuno za častne goste in za predstavnike inozemskih in domačih delegacij. Vse ulice, po katerih so se ipomikali sprevodi fizkulturnikov, so bile okrašene z zastavami, s cvetjem in zelenjem. Točno ob napovedani uri je prispel na tribuno maršal Tito, ki je bil deležen spontanih ovacij. Med visokimi predstavniki ljudske oblasti smo opazili predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr Ivana Ribarja, 'podpredsednika vlade Edvarda Kardelja, člane vlade LR Srbije in zastopnike ostalih ljudskih republik, člane izvršnega mestnega ljudskega odbora Beograda, zastopnike JA in mornarice, zastopnike diplomatskega zbora, zastopnike raznih javnih ustanov in množičnih organizacij. Prihod številnih delegatov iz prijateljskih držav je bil dokaz, da je naša napredujoča in razvijajoča se fizkultura vzbudila tudi izven mej 'Jugoslavije pozornost in zanimanje- Poleg delegatov balkanskih držav, Albanije, Bolgarije in Romunije so se zleta udeležili zastopniki Sovjetske zveze, CSR, Poljske, Madžarske in Francije. Na predvečer zleta so zastopniki inozemskih delegacij položili vence na grob Neznanega junaka. Današnja fizkulturna parada je bila simbornovega, radostnega duha, ki preveva našo mladino —-•simbol zdravja, in delavnosti, simbol neomajne pripravljenosti storiti vse'za zmago petletnega plana, •sfirnbor ljubezni in zvestobe do ljubljenega maršala Tita. Nedeljsko jutro je bilo sončno in po dežju prejšnjega dne tudi ne prevroče. Beograjske ulice so postale že s sončnim vzhodom nenavadno živahne. Ljudje šo se več ur pred pričetkom parade fizkulturnikov zbirali na pločnikih po cestah, po katerih je šel sprevod. Oh živahnih pomenkih in med petjem je čas do nastopa naglo minil. 0 današnjem zveznem zidu fizluillurnikov v Beogradu bodo še dolgo govorili fizkullurnikl in vse prebivalstvo Jugoslavije. Glas o napredku naše mlade fizkuiture pa bo segel tudi daleč preko mej driave in bo potrdil velik napredek našega tizkullurncga dela. Velik uspeh zlela bo še posebno pomemben za mobilizacijo novih pripadnikov fizkullure in za še širšo vključitev ljudskih mnoiic v fizkullurno gibanje. Odprla je pol za nadaljni razvoj fizkullure, mladina je pokazala pravo vrednost fizkullure in njen pomen. Zvezni zlet je bil zgovoren primer, kako je treba delali in pojmovali vsebino in smotre fizkullure. Pokazal je, kako s fizkalluro prekaljene množice z vedrim obrazom in prožnim korakom stopajo proti vsem naporom, ki jih čakajo pri izpolnjevanju petletnega plana. Zveznega zlela so se udeležili predstavniki vseh ljudskih republik in predstavniki svobodnega ozemlja Trsta. Iz vseh krajev naše države so se zbrali najboljši predstavniki delovnega ljudstva zlasli mladine. Okrog 15.000 delavcev, kmetov, izobražencev, pripadnikov naše armade in mornarice je prišlo manifestirat za ideje ljudske demokracije, ki je omogočila Inko velik razvoj naše nove fizkuiture. V petletnem planu je za razvoj in napredek jizkuliurnega gibanja določenih nad 900 milijonov dinarjev, če pa bomo samoiniciativno pomagali pri (jradilui fizkullurnih objektov, bo la vsota štirikrat do petkrat večja. In fizkullurniki so pred svojim voditeljem maršalom Tilom in ljudstvom pokazali trdno odločnost in pripravljenost za izvršitev in prekoračenje postavljenih nalog. Drsalni par Palniotova-Lajovlc jo žel na zletu v Beogradu obilo priznanja Četrt ure pred napovedanim pričetkom so prevzeli vodstvo parade generalmajor Pavle Jakšič, predsednik komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ, Slavko Komar, predsednik Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije, predsednik Fizkullurnc zveze Jugoslavije Balo Dugonjič ter podpredsednik Enotnih sindikatov Jugoslavije Bojan Lekovič. Nato so voditelji parade raporlirali maršalu in sprevod se je začel pomikali. Prihod sprevoda so naznanjale fanfare. Na čelu so člani Fizkulturne zveze v bo-lih oblačilih in narodnih nošah nosili državni grb, obdan z državno zastavo in zastavami ljudskih republik ter s slikanP maršala Tita, ge-neralisima Stalina in predsednika Prezidija ljudske skupščine FLRJ, dr. Ivana Ribarja. Za nosilci fiz-kiillurnega znaka so korakali člahi centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije, fizk*illurm udarnik; in nosilci fizkulturnega znaka. V skupini svilenih praporov jo bil transparent: »Vse sile za izpolnitev petletnega plana,« Nato so se vrstili v živopisanih kolonah fizkui-lurniki vseh krajev in vseh starosti, od beograjskih pionirjev, ki so korakali med prvimi, do motoriziranih oddelkov in konjenice, s katero je bila zaključena fnnlnstično: lepa povorka. Današnja parada jo bila nazoren dokaz ustvarjalnosti in originalnosti naših narodov, naših fizkulturnikov. Na čelu pionirjev je živahno korakal zbor trobentačev,' za njimi pa So se vrstili oddelki s smučmi, pa nogometaši, igralci namiznega tenisa in igralci odbojke, ki so nosili preko ulice razpeto mrežo in med pohodom igrali. Vse je bito živo, vse pristno, ka-i kor da hi videli pred seboj dobro režiran film zdravega in radostnega življenja novih fizkulturnikov. Všeč so nam bili mladi taborjani s šotori in z rutami okrog vratu, pa spet deklice, ki so izvajale ljubke baletne sestave. Nato so se vrstile reprezentance beograjskih fiz-(Nadaljevanjc na 2. strani^ Zvezni -glet fiskulhirmkov’ v (Nadaljevanje s 1. strani) kulturnih društev. Nogometaši Metalca so nosili veliko improvizirano žogo, ostali pa so bili razporejeni po fizkulturnih panogah, tako tudi predstavniki Crvene zvezde, med katerimi je korakala vrsta državnih reprezentantov. Študentje Državnega instituta za fizkulturo so korakali v petnajste-rosiopih in predstavljali državno zastavo. Na velikem transparentu smo brali »IMS) milijonov dinarjev za fizkulturo«, pa spet obveznost graditeljev proge Šamac—Sarajevo, ki so nosili napis: »Mladinsko progo do 29. novembra Tilu m narodu!« Gledalce je zajel nov val navdušenja. Vihamo pozdravljanje in ploskanje velja Tržačanom, ki živahno stopajo za skupino zastav s tržaško zastavo na čelu. Mladinci, ožgani od sonca, nosilo bela oblačila, mladinke na modra- Beograjčani jih navdušeno pozdravljajo. Tako se vrsli skupina za skupino, vse se razvija hitro, zakaj večinoma korakajo v vrstah po dvanajst ali petnajst. Na vrsti so Črnogorci. V morju zastav nosijo slike voditeljev, nato se vrstijo kolone fiz-kuiturnikov v slikovitih črnogorskih narodnih nošah. Preden se jih oko nagleda, prihaja že skupina postavnih Bosancev in Hercegovcev. Za Makedonci prihajajo Slovenci. Na čelu svoje kolone nosijo krasno izdelan republikanski grb, nato slike voditeljev, med katerimi spoznamo tudi sliko predsednika vlade Mihe Marinka; sledijo državne, slovenske in fizkulturne zastave ter predstavniki Fizkuliurne zveze Slovenije. Beograjčani, ki so zasedli ulice in Irotoarje do poslednjega kotička, navdušeno ploskajo in pozdravljajo slovenske alpiniste, ki gredo v naravnem lahkotnem koraku v polni alpinistični opremi, Nato pridrvijo smučarji, ki drse na posebnih smučeh, ki jih je za potrebe beograjske parade izdelal inž. Bloudek. Gledalci spoznajo Finžgarja, junaka Planice, pa Lukanca in druge, vsevprek jih kličejo po imenih in jim vzklikajo. Slovenija je dobro zastopana, zastopane so zlasti liste panoge, ki so za naše kraje značilne. Za smučarji se pojavilo drsalci. Med njimi vidimo Tumo in Bibra, — oči vseh pa so uprte v Silvo Palmetovo, ki pleše zanosno fu rfegaulncmT"dr-salkah na koleščke. Gledalci so navdušeni in ji neprestano ploskajo. Skupina drsalcev s svilenimi trakovi učinkovito ponazoruje peterokrako zvezdo. Nato sledijo spet kolone zastav in kolone slovenskih lizkulturnikov v novih zletnih oblačilih. Krasna je njih hoja, lahkotna je in živahna, ravnanje je vzorno, drža ponosna, z obrazov jim bereš radost. Njih telesa so ožgana od sonca, pošteno so vadili zadnje tedne —■ popoldne bodo na stadionu pokazali, da se niso pripravili samo za parado, temveč tudi za nastop. Sledi predstavništvo Ljudske republike Hrvatske. Na okrašenem kamionu stojila dve dekleti v narodnih nošah z zastavami v rokah. Sledijo prikupne slike, zdi se, da je pred teboj zadihala Hrvatska v vsej svoji pestrosti in v vsem svojem naravnem bogastvu. Vrstijo se skupine s pšeničnimi snopi, skupine z grozdjem, slivami in z vsem, kar je za gospodarstvo Hrvatske značilno. Potem vidiš vihrajoče zastave Hajduka iz Splita, Juga iz Dubrovnika, Jadrana, pa zastave mlajših fizkulturnih društev z Jelše, Hvara in drugih krajev. Pravkar korakajo prvi hrvatski nosilci fkkulturnega znaka. Med njimi je Neferovičeva, znana lahkoatletinja. Močno so Hrvati zastopani z igralci tenisa in plavalci. Povsem upravičeno, kajti za ugled jugoslo- vanskega tenisa in plavalnega športa imajo Hrvati velike zasluge. Zelo lep je pogled na kamion ki predstavlja jadranske ribiče. Mreže so polne rib, zagoreli možje imajo polne roke dela. Simbolično sledijo tri bele jadrnice, za njimi pa osmerec, ki spominja na kvaliteto in popularnost veslaškega športa na Jadranu. Zastopani so tudi kolesarji s prvakom Prosinekom na čelu. Prihajajo fizkullurniki Srbije. Na čelu nosijo tri vrste zastav. Zastave na visokih drogovih so rdeče, nato je pas modrih zastav, trciji pas pa je bel. Čiste barve se prelivajo kakor v objemu. Med Srbi koraka skupina strelcev. Srbi so v Jugoslaviji najboljši v strelskem športu. Nato je skupina, ki pona- Bcograd, 22. junija. Danes popoldne se je nadaljeval zvezni zlel fiz-kulturnikov Jugoslavije na stadionu CD J A pred 30.000 gledalci. V skupnih nastopih fizkulturnikov iz vseh ljudskih republik je prišlo do izraza bratstvo in enotnost v srcih našega mladega pokolenja. Gledalci so navdušeno pozdravili prihod maršala Tita na centralno tribuno. Zletu so prisostvovali člani Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ na čelu z dr. Ivanom Ribarjem, podpredsednika Zvezne vlade Edvard Kardelj in Jaša Prodanovič, člani Zvezne vlade, člani LR Srbije na čelu s predsednikom dr. Blagoje Neškovičem, načelnik generalštaba JA generallajlnanl Koča Popovič z generaliteto ter delegacije ZSSR, LR Albanije, LR Bolgarije, Poljske, češkoslovaške, Romunije in Francije. Ob 15-30 uri so fanfare napovedale začetek zleta, ki so ga otvorili pionirji. Okrog 800 beograjskih pionirjev in pionirk je z vzklikom »Za domovino — s Tilom naprej« izva- Be@grody kotno, vendar jim bereš z obrazov samozavest. Danes je njih praznik, saj korakajo med ljudstvom, ki je toliko bralo o njihovih športnih podvigih doma in v svetu, med ljudstvom, ki jih ceni in ljubi. Prikupen je pogled na Jugoslovansko vojno mornarico. Postavni možje in fanlje nosijo vesla kot sirnimi pomorstva, naslednja skupina nosi drobne signalne zastavice in neprestano signalizira pozdrave maršalu in ljudstvu. Pomorska pohota koraka živahno, vendar lako, da le spominja na moške in borbene lastnosti, 3 katerimi so prežeti naši borci. Poldrugo uro že gledamo, vendar se vrslijo spet nove slike. Zdaj prihaja konjenica. Godba igra živahneje, mimo tribune hite jalo vaje, ki so prikazovale njihovo radostno življenje. Za njimi so nastopili fizkulturni-ki Bosne in Hercegovine, ki so prepevali pesem »Ide Tilo preko Ro-manije«. V svojih vajah so ponazarjali življenje ljudstva v svoji republiki, vsakdanje delo rudarjev, drvarjev, koscev in žanjic. Njihova oblačila so predstavljala pestro sliko, sliko preproge, po kateri je ta republika daleč poznana. Fizkul-turniki Bosne in Hercegovine so zaključili svoj nastop z improvizacijo raznih panog svojih ljudskih športov, kot rokoborbo, skoke v da- ljino itd. Zalem je 1100 beograjskih srednješolcev izvedlo nekaj "telo-vadnin in rilmičnih vaj. O^rog 200 mladih fizkulturnikov iz Bli črne gore je prikazalo nato v svojih vajah borbo črnogorskega naroda za svobodo. Globok vtis so zapustile pri gledalcih njihove obleke z motivi črnogorskih narodnih noš ter večbarvna piramida fizkulturnih zastav, ki so jo fizkullurniki sesla-. vili ob koncu vaj. Gledalci so nav-, dušeno pozdravili nastop delegacije tržaških fizkulturnikov. Dekleta v modrih krilih in fantje v belih oblekah s tržaškim grbom so izvedli nekaj skladnih telovadnih vaj. S trdnim Korakom In s pesmijo »Po. jejo mornarji s Titovih ladij« so prikorakali na stadion fizkuiturniki Ju. goslovanske vojne mornarice. Publika jih je pozdravila z dolgim in glas. nim ploskanjem. Zagorelih obrazov m polni meči so izvedli vajo, ki simbolizira formiranje prvih mornariških odredov med narodno osvobodilno borbo, ko je ljudstvo vodilo prve pomorske bitke. Naši najboljši telovadci in telovadke so izvajali nato vaje na orodju. Za njimi so prikorakali fizkultur. niki Ut Srbije. Začetek vaj je simbolično ponazoril suženjstvo pod Oku. pačijo in upor ljudstva ter osvobodilno borbo. Fizkuiturniki iz Vojvodine so izvedli vaje, v katerih so prikazali poljedelska in žetvena dela, fiz. kulturniki s K ošineta pa so simbolizirali snemanje feredže. Na koncu nastopa so objeti simbolizirali bratstvo in enotnost, ki vlada med narodi Kosmeta. Za njimi so študentje Dr. žavnega instituta za fizkulturo izvedli nekaj telovadnih vaj. Najbolj mno. žičen je bil na današnjem zletu nastop beograjskih sindikalnih društev. Delavci-fizkulturnikj so pod geslom »V borbo za uresničenje petletnega piana« z velikim poletom izvajali zelo dobro naštudirane proste vaje in razne premike. Fizkuiturniki LR Makedonije so v raznobarvnih športnih krojih s prevladujočo rdečo barvo, prikazali v prostih vajah svoje suženjstvo in začetek borbe makedonskega naroda za. svobodo. Drugi del njihovih prostih vaj je podal veselje nad tem, da sedaj žive v svobodni domovini. Fizkuiturniki LR Hrvatske so izvedli proste vaje v smislu vodnih športov. Nato je nastopilo 800 mladincev in mladink z mladinske proge Šamac—Sarajevo. Njihova vaja »Mož in veselje mladine« je bila polna mladostnega ponosa in radosti. S krampi, lopatami in vozički so slikovito podali svoje delo na progi. Pred maršalom Titom so gromko Izrekli zaobljubo, da bodo dokončali največje delo v prvem letu petletnega plana do 29. novembra 1947. Fizkuiturniki LR Slovenije so prikazali zimske športe, na koncu pa so izvedli telovadne vaje. Jezdeci so nato prikazali konjeniški šport. Ob zaključku nastopa so nastopili fizkuiturniki JA, ki so prikorakali na stadion v fizkultumem maršu in formirali tri like. V sredini so fizkuiturniki brez pušk izvajali vajo z motivi iz obnove in izgradnje domovine. —. Okrog njih so fizkuiturniki s puškami izvajali vaje z elementi is borbenih podvigov, ki so simbolično ponazarjali zaščito, ki jo JA nudi jugoslovanskim narodom. Fizkultumikona JA so se na koncu pridružili s številnimi zastavami fizkuiturniki vseh grup, ki so sodelovale na zletu. Brezštevilne večbarvne zastave so stvorile na sredini stadiona piramido fizkulturnikov, na vrhu katere je bila razvita jugoslovanska zastava. Ustanovitev KemMp m Sis^oslfuiro pri vtaii LE Slovenile V petek je bila seja vlade Ljudske republike Slovenije pod predsedstvom tov. Mihe Marinka. Vlada je med drugim sprejela uredbo o ustanovitvi Komisije za fizkulturo pri vladi LRS. Za predsednika Komisije jc bil imenovan tovariš dr. Danilo Dougan, dosedanji generalni sekretar pri predsedstva vlade LRS. Tri tržaške fizkulturnike: Modrijan Bojana, Tanče Bogomila in Povh Ana, ki so nastopile na zletu v Beogradu zoruje Titovo štafeto. Resnično, na- konjeniki z vihrajočimi zastavami, ša parada bi bila nepopolna, če ne Za njimi prihajajo predstavniki or-bi bili v njej predstavniki štafete, ganizacije »Tehnika in šport«. Prvi v kateri je sodelovalo nad 102-000 vozač na motorju drvi s polno br-fizkulturnikov. Med Vojvodinci vi- zino, vendar krili z rokami v odro-climo spet posebno skupino in takoj čenju in se ne drži. Slede kolone ugotovimo, da gre za tekače krosa, motoriziranih oddelkov in parada To je skupina, izbrana izmed 450 je zaključena. Poslednji oddelki se tisoč fizkulturnikov in mladincev, pomikajo proti Kalemegdanu-ki so se udeležili letošnjega po- Priznati je treba, da je bila or-mladnega krosa. ' ganizacija zelo dobra, kajli spored Godbe igrajo neprenehoma, lju- se je odvijal povsem brez prestan-dje gledajo in strmijo ter vedno kov. Kakor v filmu smo gledali li-znova pozdravljajo posamezne od- soče mladih ljudi iz vseh krajev od d el k e. Makedonije na jugu do Tržaške po- Komaj izginejo slikoviti pred- krajine na severozapadu, — videli stavniki^ iz Ko-sovsko-metohijske smo razkošje barv, zaslav in cvet-oblasti, že so na vrsli strumni bor- ja, videli smo žlahtne slike iz raci, predstavniki fizkulture v Jugo- doslnega življenja naših narodov, slovanski armadi. Štirje oddelki — videli smo mlado in delavno ge-korakajo v posebnih formacijah, ta- neracijo, prežeto z voljo do dela, ko da takoj ra zbereš sliko oziroma preželo z ljubeznijo do domovine črke, ki pomenijo vsakemu zaved- in brezmejno vdano našemu Ijub-nemu fizkulturniku lik maršala, vo- Ijenemu voditelju maršalu Titu. dilelia v borbi in učitelja v obnovi Po končani paradi je ljudstvo dr-— TITO —. Sledijo zaslave Cen- velo proti časlni tribuni ter vzkli-tralnega doma Jugoslovanske ar- kalo Tito, Tito, maršal pa se je made Partizana. Množica toplo po- smehljal, vidno zadovoljen z uspe-zdravlja slavne nogometaše in lah- ho m prve velike parade fizkullur-koatlete Partizana, ki korakajo lah- nikov Jugoslavije. 30,000 qfec?G cev na popoldanskem nastopu Omogočimo ljudskim množicam korisii kopanja in plavanja Nekaj misli in nasvetov v zvezi s prvim »Tednom plavanja64 Ce bi vprašal kopalce, zakaj ee po- DANES PRIREJAMO PLAVALNE Ijeaia z možnostjo obvladanja tako počutijo pri kopanju na morju ali v reki TEDNE trebne veščine, kakor je plavanje. Po- tako prijetno, najbrž ne bi vedeli po- Danes smo si postavili nalogo, da tem se bo šele pokazala prava veljava vedati točnega odgovora. Pri plavanju omogočimo vsej mladini, da se seznani novega lizkulturnega učnega načrta za itemreč ne gre samo za prijetnost gi- z veggino plavanja. Danes propagiramo naše šole, naprednega učnega načrta, banja, temveč tudi za posebne oko- gradnjo plavališč in prirejamo stro- ki priporoča obvezen pouk plavanja. .., ::........kovne tečaje, na katerih usposabljamo ^a zdaj pa, dokler ni več plavališč, plavalne vaditelje. Časi se spreminja- moramo skrbeti za to, da ne bodo ba-; jo, človek postaja pametnejši in ple- zeni neizkoriščeni, i menitejši. Danes smo prepričani, da j bo nekoč prišel čas, ko starši ne bodo več v skrbeh, če se bodo šli otroci |i kopat, zakaj postavili smo si nalogo, _, „ |§l: da bomo otroke v ranih letih, kolikor čere splošne vadbe ali nogometnih j je le mogoče, naučili plavanja. Nekdaj treningov, organizirajmo tudi skupno je bil šport samo za odrasle, za tiste vadbo neplavalcev, zlasti otrok. Čim redke, zdrave in krepke, ki jim je bil bomo preusmerili množice neplavalcev najmanj potreben. Danes postavljamo v plavalce, jim bomo omogočili delež načelo, da mora veljati prva skrb mla- na vseh tistih zdravstvenih in družab- ORGANIZIRAJMO TEČAJE ZA NEPLAVALCE Podobno, kakor smo organizirali ve- dal »Knjigo o športu«, sem se zavedel, da so dejansko plavalni tečaji sami na sebi prav tako va/jni kakor rekordi, ki so jih dosegli najzmogljivejši. Bil je rezultat skupnega dela in izraz radosti, da sem mogel zapisati naslednje: »Dejstvo, da se pod vodstvom Ilirije navadi letno 400 otrok plavanja, ni prav nič manj pomembno, kakor drugo, da so ilirjanski plavalci postavili na primer lani 17 novih državnih rekordov.« Naj zaključim: Če nam je resnično na tem, da storimo kaj koristnega za napredek plavalne veščine med Slovenci, tedaj storimo vse, kar je v naši moči, za gradnjo ljudskih plavališč; tam, kjer so kopališča, pa organizirajmo množične plavalne tečaje. D. U. dini in delovnemu ljudstvu. nih koristih in prijetnostih, ki jih nudi Ko stremimo po čim večjem popu- plavalni šport. Mlademu človeku je lariziranju plavalne veščine, nain mora vadba neobhodno potrebna, zanj je biti prva skrb ureditev kopališč, pri mernih za otroke in odrasle. Propa koristno sončenje, koristne so tudi zračne in vodne kopeli. Mlad človek je ganda sama je brez haska, če ne rodi tudi potreben razvedrila konkretnih sadov. športno razvedrilo na planem pa je nekaj, kar v obilni meri povečuje njegovo zmogljivost. Ce bomo skrbeli za to, da se bodo INŽ. BLOUDEK JE POKAZAL PRAVILNO POT V letih, ko ni bilo na Slovenskem še niti enega samega športnega pla- s plavanjem seznanile široke množice, valnega bazena, se je lotil inž. Blou- bomo s tem podprli tudi kvalitetni na-|dek tvegane naloge, da je zgradil tak predek našega plavalnega športa. Na | bazen sredi Ljubljane. Od tistih časov H|f naprej se je na tisoče ljubljanskih x i Spl otrok kar doma, sredi mesta, navadilo ||§g plavan ja. Mislim, da je bila redko ka-tmm iera akcija ljudskemu zdravju toliko v prid, kakor akcija gradnje prvega Posebno našim najmlajšim moramo plavalnega bazena. omogočiti gojitev plavanja Uspeli zgled sredi Ljubljane je po- tegnil. Besede mičejo, zgledi vlečejo, doživel pred 15 leti kot plavalni tre-liščine. Pri plavanju je telo deležno Kaj kmalu so zaceli tudi drugod gra- ’r bivšega športnega društva Ilirije, trojne kopeli: vodne, zračne in sončne diti športna kopališča. Naj omenim sa- S". — kratko naj povem izkušnjo, ki sem jo uc „„ coj. tvuiuo „1 u chv/ud __________________.____________________ Ko sem prevzel plavalno sekcijo, je kopeFi. VpHv teiTkopelHe blagodejen, mo nekatere kraje: Maribor, Trbov- bilo v njej 53 članov. Z oči sem jim je osvežujoč, krepilen in očiščujoč, zato Ho, Jesenice, Radovljica, Rimske To- bral in tudi naravnost so mi povedali, se počutijo ljudje pri kopanju tako P lice, Križe pri Golniku itd. Tako bi da bi radi zmagali na državnem pr-prijetno. K temu se pridruži še zdrav- lahko naštel na Slovenskem blizu dvaj- ven^tvn. Ko sem spoznal vsakega, po-etvena vrednost plavanja — vrednost set plavališč, ki so sledila zgledu Ljub- sameznika, sem lahko tudi .precej za-gibanja v vodi, o katerem pravi slo- liane. Drži, da imajo ta kopališča ne- nesljivo vnaprej ugotovil možnosti nje-viti strokovnjak prof. dr. Schmidt na- katere napake, da so grajena zlasti govega športnega napredka. Pri pla-sitednie: za odrasle in nimajo primernih po- vanju igra namreč postava, kakovost »Živahno gibanje pri plavanju stop- sebnih bazenov za otroke, tudi voda mišičja, relativna dolžina okončin, spe-njuje v visoki meri opravke srca in ie v večini primerov za sistematično cifiena^ teža telesa, rejenost itd. pre-vpliva tudi na krvni pritisk. Zato je vadbo plavanja premrzla — vendar cej važno vlogo. Ne bo prvenstva, sem tudi krvni obtok v koži stalen in in- smo veseli, da imamo ta plavališča in si dejal, kajti med 53 člani je bilo le tenzivnejši. Ce obravnavamo plavanje ie velika škoda, da jih ni več. malo takih plavalcev, ki so imeli vse kot telesno vajo, moramo reči, da je to dovršena oblika hitrostnih vaj, ki pa utegne postati tudi vztrajnostna. Skoraj vse velike mišice kostnega ogrodja so zaposlene, njih zmogljivost se pri plavanju stopnjuje.« Kdor goji plavalni šport iz leta v leto, kdor se potem v plavanju stalno utrjujST dobi lepo razvito telo in dobro oblikovan prsni koš. Glede kapacitete pljuč naj omenim, da znaša pri ljudeh, ki se ne bavijo z nobeno panogo lizkulture, samo 3200 kubičnih centimetrov, pri plavalcih pa znaša povprečje zmogljivosti pljuč kar 4900 kubičnih centimetrov. NEKOČ JE VELJALO PLAVANJE ZA NEDOSTOJNO Bili so časi, ko se nihče ni brigal za to. da bi se mladina seznanila s plavalno veščino. Še več, znani so primeri, ko ie veljalo plavanje kot nekaj, kar ni dostojno, in je bilo zaradi tega strogo prepovedano. Disciplinska pravila »Johamneja« v Hambrugu, izdana pred 400 teti, prepovedujejo kopanje in plavanje na prostem z naslednjimi besedami: Okrožni fizkulturni odbor Ljutomer je nabral 20 naročnikov »Poleta« Okrajni fizkulturni odbor Ljutomer jo sporočil uredništvu Poleta naslednje: Odzivajoč se pozivu OFO Slo-venjgradec na trimesečno tekmovanje v zbiranju naročnikov »Poleta«, je OFO v Ljutomeru sklenil, da zbere v določenem roku za »Polet« čim več naročnikov. Funkcionarji odbora so takoj šli na delo in Vam v prilogi dostavljamo seznam 20 naročnikov, ki so plačali trimesečno naročnino. Prosimo Vas, da časojris istim čim-prej dostavite, istočasno pa vam nakazujemo po pošti znesek 720 din. S. F. — S. N.! Sekretar: Krek Stanko, 1. r. Idealni model modernega plavalnega bazena, (načrt izdelal inž. Tepina) V zvezi s plavalnimi tedni, ki smo pogoje za kvalitetni napredek. Bilo je jih začeli prirejati, bo vsekakor prav, premalo »talentov«, kakor pravimo, da se ljudski odbori pozanimajo za V stiski za nadarjene plavalce se možnosti preskrbe ljudstva s primer- je porodila zdrava zamisel: organizi-»Vsi. ki gredo v vodo, se kopajo njnlj plavališč!. O Celjanih čitamo, da rajmo plavalne tečaje, da poiščemo iz in plavajo kakor gosi in race. bodo s0 sj postavili nalogo, da postavijo ob vrst množice tisle. ki imajo za plava- Savinji plavališče, od katerega pričakujemo vzpon plavalnega športa po našel dijak ki je kijub prepovedi šel vsej Savinjski dolini. Dejstva, da bo v vodo in sc kopal. Nesreča je hotela, tudi v Celju plavalni bazen, ki ga bo Lanskih.otrok. To je bil primer mno-da je utonil. In učitelj, ko je zvedel pomagal graditi inž. Bloudek, smo tem žičnega športa, za katerega pa zal dru-ie dal prenesti v raz- bolj veseli, ker kažejo prav v zadnjih ga društva niso imela razumevanja m »o n ga kaznoval. Utop- letih Celjani veliko razumevanje za občno kaznoval v opo- se ne bi več zgodilo, —— __________ ______ :o šel kopat v vodo ter kraji, v teku let pa tudi vsi manjši Ljubljani lepo število nadarjenega pla-f gosi in race. kraji, da bo mladina v celoti preskrb- valnega naraščaj*. Ko sem pozneje iz- hudo kaznovani!« Bral sem celo o primeru, ko se je za nesrečo red, vzel je Ijenca je ? min živim, da bi se se ko^al nje dar in veselje. Leto pozneje smo začeli s plavalnimi tečaji, katerih se je letno udeležilo po 400 do 600 Ijub- seveda tudi ne tako ugodnih pogojev. napredek nove lizkulture. Primeru v Uspehi niso izostali. Odkar so v na-Celju bodo morali slediti vsi večji vadi množični plavalni tečaji, ie v Nastop flzhUiturnikov Mov. Bistrice v Rogaški Slatini V soboto 14. in nedeljo 15. junija je izvedlo Fizkulturno društvo Slov. Bistrica z 42 člani izlet v Rogaško Slatino, kjer je naslonilo v šahovskem dvoboju proti domačemu moštvu. Prav tako je izvedlo v kopališču tekmovanje v plavanju in skokih v vodo ter norme v hoji in izletu peš. Normo v plavanju je izpolnilo 20 tekmovalcev, od lega 2 za zlati, 10 za srebrni in 8 za bronasti znak. Normo v skokih je izpolnilo 15 tekmovalcev in tekmovalk, normo v hoji pa 22 tekmovalcev in tekmovaik. Medkrajevni šahovski dvoboj pa se je končal z rezultatom 5:4 za Rogaško Slatino, pri tem pa Slov. Bistrica ni nastopila s svojim najmočnejšim moštvom. NOGOMETNA TEKMA Rudar : Vipava 1:1 Ker letos ni bilo razpisano nogometno prvenstvo v Slov. Primorju, si druživa pomagajo s prijateljskimi tok mami. Po lepem uspehu FD Rudarja v Idriji proti FD Javorniku pri Jesenicah, Iti se je končala z 9:2 v korist Idrijčanov, smo imeli v gosteh v nedeljo 19. t. m. novo. osnovano nogometno sekcijo FD Vipava. Bila jo lo tipično prvenstvena tekma, čeprav ni Slo za prvenstvo, ker sta so oho moštvi trudili za čim lepši uspeh. Na toren u so prevladovali Idrijčani, ki so imeli zelo izenačeno moštvo, Vipava pa jo imela najboljše moči v obrambi, posebno v odličnem vratarju. Tekma jo ostala z 1:1 neodločena, (trajati pa moramo surovo igro gostov v drugem polčasu, kjer bi bil lahko sodnik izključil tudi več igralcev in ne samo enega. Tekmo je dobro in objektivno so-dil tov. Bajer iz Ilirije, ki je imel zelo težak položaj. Red in disciplino bomo morali uvesti tudi na naših igriščih, ker bomo sieer šli tudi pri nas v nogometu rakovo pot. FD UDARNIK (KARLOVAC) : FD ŽELEZNIČAR 3:0 Nogometna enajsterica Železni-čarja iz Maribora je gostovala preteklo nedeljo v Karlovcu in po lepi ter premočni igri nesrečno izgubila tekmo z rezultatom 0:3. Železničarji so predvedli v Karlovcu lepo tehnično igro, toda napad ni znal iz-koristiti niti ene od toliko ugodnih, siluacij. Jugoslavija in češkoslovaška v finalu evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal Potem ko je Sturgess-Fannin južnoafriški par 3:3 ter prevzeti vodstvo s 4:3, ko je Drobnim mu je precej koristilo in prejšnjo nedeljo Fannin imel service. Toda Južno- se lahko reče, da danes niti od da-znižai stanje v dvoboju Jugoslavija afričan se mu je takoj revanžiral in leč ni več take razlike med njim in : Južna Afrika na 2:1, je bilo zani- ' 1 manje zagrebškega občinstva za tretji dan polfinalnega srečanja evropske cone v tekmovanju za Davi- Predzadnji game je Mitič dobil lah- borben do ^skrajnosti. Uspeva mu sov pokal ogromno, tako da se je na ko, zato pa je bila borba v zad- vloviti in vračati žoge, za katere so tribunah na Salati zbralo še večje njem gameu najbolj razburljiva in vsi prepričani, da jih je nemogoče je brez izgubljene točke dobil osmi Drobnim, kakor v začetku sezone game, ko je serviral Mitič. To je v srečanju s Švedi. Černi je vse-bil zadnji uspeh Južnoafričana, stranski igralec, požrtvovalen in število gledalcev kakor prvi dan, in sicer okoli 7000, čeprav je bil delavnik, ker je morala pasti odločitev, kdo bo drugi finalist evrop- trda ter ga je Mitič dobil šele po prestreči. Enako dobro 'obvlada oba štirikratni prednosti, s tem pa tudi udarca forehand in backhand, ima igro s končnim rezultatom 6:2, 6:3, zelo nevaren service, s katerim po- _ 6:4 in Jugoslaviji odločilno tretjo gosto direktno dosega točke. V tak-ske cone. Vsi so pričakovali, da se točko, s čemer se je plasirala v fi- tiki še ni popoln, ima pa tudi napa-bo to zgodilo že v prvi igri posa- nale evropske cone proti Ceškoslo- ko, da zelo malo tvega. Ko bo znal 1 “ najboljšim vaški, ne glede na izid igre med bolj ostro vračati žoge, bo res ve- lik igralec v pravem pomenu be- nieznikov med našim igralcem Mitičem in drugim Južno- Palado in Šturgessom, afričanom Fannino-m, kar se je tudi uresničilo. Mitič je premagal Fan-nina samo v treh setih, toda iz tega se ne sme sklepati, da je imel lahko delo, ker se je igra začela ob 15.45, končala pa šele ob 17. uri. Razen tega je večji del igre potekal med močno pripeko, ki je povzročila, da je bila igra še bolj naporna. Prvi je imel service Mitič, ki je dobil game brez izgubljene točke, toda takoj naslednji game je bil poleg zadnjega odločilnega v tretjem nizu najdaljši, najtežji in najbolj razburljiv. Fannin je namreč hotel na vsak način izkoristiti svoj Service, ker se je zavedal, da bi nasprotnikovo vodstvo z 2:0 zanj pomenilo veliko izgubo. In res se mu je po štirikratni prednosti posrečilo izenačiti na 1:1, nato pa po dveh prednostih še na 2:2 v gamesih, kar je bil njegov zadnji uspeh v prvem setu. Mitič je bil izvrsten in je z odlično igro na mreži prisebno in z velikim znanjem večkrat presenetil nasprotnika z ostrimi smashi ali sede. Ima zelo enostaven in precej siguren smash. Z Drobnim sta y igri parov dobro vigrana, kar se je najbolj pokazalo v igri proti Francozom. V tej borbi je bil Čer-nik na koncu boljši igralec, posamezne njegove poteze pa so spadale med največje umetnine v teniškem športu. Po njegovi izredni igri čehoslovaki polni optimizma pričakujejo svoj nastop v Zagrebu. Poudarjajo sicer vrednost naših igralcev in vroča zagrebška tla, toda po sedanji igri Drobnega so prepričani, da pomeni dve točki, ne verujejo pa, da bi njihov par lahko izgubil. Za to imajo tudi opravičilo, ker so premagali par Bergelin-Jo-hansson celo na vročih švedskih tleh in najboljši italijanski par Cu-celli - del Belio, sedaj pa so premagali tudi Francoze. Končno tudi Černik ni brez izgledov. Takšni so izgledi za finale evropske cone, gledani iz praške perspektive. Drobny je toliko znan, da o njem ni treba več pisati. Njegovi dose- rezanimi kratkimi žogami v drugo M1«6 J® 2 nam Fanninom »Fr 7T bfjs-ssž shfe&č&kš gonalami. Tako je Mitič popolnoma nato najboljši južnoafriški igralec ik® 7- He vIlasPr0.t" zasluženo dobil vse štiri naslednje premagal našega drugega igralca, z • Deltremeau3 ni ^ako ^lab gamese in zaključil prvi set v svo- ki je bil izvrsten v prvem in četr- , Jrwhnv it jo korist. tem setu, dočim je odločilni peti JLfl1 ‘7,°’,^ T Drugi set je Mitič dobil s 6:3 brez set, v katerem je vodil z 1:0, zaradi ‘kj, Ca '°r 7 večje borbe, razen v prvem gameu, slabih živcev izgubil Kljub temu f^^^e. ^11 ®Sa_ so znane: ki ga je Fannin zaključil v svojo lahko smatramo igro med Sturges- „i „i.J.tr; S;tkakršnega ima korist po enkratni Miličevi in en- som in Palado za najboljšo v dvo- boli ^dločilmh ^momentfh11' dosttt kratni lastni prednosti. boju Jugoslavija : Južna Afrika. r7i> * momentih dosega V tretjem setu je bila največja Sturgess je zmagal z rezultatom .7,7 ektlKJ servlceom. lioti borba, ker je šlo A odločitev. Miti- 3:6, 6:3, 6:0, 5:7, 6:3. t n01,6111 gameU P”' ču je po težki borbi, posebno v pr- Tako se je polfinalno srečanje v,.vot^ X° j '® s. Smirni servi-vem gamesu, ki ga je dobil Fannin evropske cone med Jugoslavijo in ^jMIno/okrao ?e le 7 igrl Paro.v nrv rivnkrnfni nrpflrmsti ncnpin iv, .Tir/na Afrik-n k/vnčfllo z rpznltnfnm z©0dllO, da se 1 etra ali Borotra ni- po dvakratni prednosti, uspelo iz- Južno Afriko končalo z rezultatom enačiti na 1:1, nato pa še na 2:2 in 3:2. Vesti iz Prage Kako igrajo češkoslovaški teniški igralci sta na njegov service niti premaknila. Ima izreden forehand, backhand pa nekoliko slabši, toda boljši kakor lani. Igra zelo ofenzivno in raznoliko, taktično dobro, a smashi so najboljši, kar sem jih doslej videl. Njegova slaba stran je le, da je v igri precej nervozen, posebno kadar mu ne gre, in sicer do take Praga, sredi junija. Semifinalna nost, da se popolnoma uveljavi. In mere, da ga v tem slučaju lahko borba za Davisov pokal med Češko- to o pravem času! Proti Francozom premaga tudi precej slabši igra- slovaško in Francijo je prinesla ve- je nudil več, kakor je kdor koli, pa lec. Toda kadar mu gre igra od liko presenečenje, ker nihče tudi tudi sam pričakoval. Stalno in upor- rok, se težko najde igralec, ki bi domačini niso verjeli, da bodo že no vežbanje in pripravljanje z ga premagal, po drugem dnevu zmagovalci. Glavno presenečenje dvoboja je bil brez dvoma drugi češkoslovaški igralec Černik, ki je prvi dan v izredno težki borbi premagal najboljšega Francoza Marcela Bernar-dai tako da je bilo vprašanje zmagovalca prav za prav določeno že po tej tekmi. Francozi, ki niso skrivali prepričanja v svojo zmago v najslabšem slučaju s 3:2 (dočim je Petra računal na 4:1), so bili zelo presenečeni, toda 40-letni Borotra in lanski zmagovalec v Wimbledo-nu Petra, ki je šele nedavno po operaciji okreval, sta poskušala v igri parov rešiti, kar se je dalo. V resnici sta dala vse od sebe in se v prvih dveh setih borila kot leva, kar najbolj dokazuje rezultat 10:8 in 14:12, toda boljših od sebe nista mogla premagati. Ladislav černik je novo ime na teniškem obzorju. Igra že precej dolgo, a se ni posebno odlikoval. Šele sedaj, ko so stari Vodička, Caska 4n Šiba opustili tenis, je dobil mož- Vetika borba v igri parov je ko urno a. Borotra kljub porazu nasmejan zapušča igrišče, Petra pa čestita černiku in Drobnemu Kapetan češkoslovaškega moštva je bivši igralec Cejnar. Čeprav je še mlad (28 let), ne more igrati zaradi bolezni. Poleg njega bosta prispela v Zagreb še igralca Smo-linsky in Matouš ter mednarodni tajnik teniške zveze dr. Berti. Zanimivo je, kaj mislijo o češkoslovaških igralcih Francozi. Po-, sebni dopisnik »Paris-Pressa« Gon-douin je dejal: »Drobnega smatram po igri, ki jo je nudil proti nam, za svetovnega igralca številka 1! Berr nard je bil po igri boljši od Černi-ka, toda ni mu šlo. Moram priznati, da je zmaga Černika več kakor zaslužena in pravična.« Dopisnik francoskega športnega dnevnika *L’Equipe-Elans« Borderiee je izjavil: »Lahko samo ponovim, kar je dejal moj kolega Gondouin, dodati pa moram svoje prepričanje, da dvomim v možnost, da bi se danes lahko našel igralec, ki bi ogrožal zmago Drobnega, če zaigra kakor proti Destremeauju.« Tenis je bil v zadnjem času središče pažnje češkoslovaškega športnega občinstva, ki pričakuje sedaj z nič manjšim zanimanjem zagrebški finale in se veseli, da se dva bratska slovanska naroda borita za evropsko prvenstvo, s čimer še enkrat dokazujeta in potrjujeta vrednost slovanskega športa. Tudi plavale! se pripravljajo Tudi plavalci se resno pripravljajo za prvenstvo Evrope v Mona-cu. Jifi in Vlasta Linhart ter Ma-fik bi morali nastopiti na plavalni olimpiadi severnjakov, ki jo bodo priredili Švedi, Sparta pa bo gostovala konec junija v Ljubljani. Nagesnetno prvenstvo pred zaključkom Nogometno prvenstvo je pred zaključkom. Sigurni prvak je letos Slavija, čeprav ie njena forma v zadnjih tekmah slabša od Spartine, ki je igrala zeio dobro v igrah z Bohemiansom (4:1) in z dunajskim Rapidom (4:0), za katerega je igral Binder. Bohemians, v kateri igra Jugoslovan Golob, je odpotovala na turnejo po Švedski in Norveški, ki bo trajala približno mesec dni. V avgustu bo Bohemians igrala na turnirju v Lausannei. Golob je naj-, boljši strelec v svojem društvu. Čeprav igra samo v poletnem delu je s 15 doseženimi goli med prvo de-setorico strelcev, če pa bi se računale samo poletne tekme, bi bil prvi. -avo ......................... OPOZORILO NAŠIM DOPISNIKOM Ponovno opozarjamo vse naše dopisnike, da bomo objavljali samo tiste dopise, ki bodo podpisani, vsi anonimni dopisi pa bodo šli — V koš! Uredništvo, , Dokcz m@r!|ivega delo V TEŽiaU SO ZGBAOILI STADION 0lcra|ial SMosItunsi dan v F^^alfait Preteklo nedeljo je bil v Prevaljah ofo-ajni fizkultuml dan, na katerem So sodelovali fizkulturniki vsega okraja. Prve tekme so se pričele že Zjutraj, ko so tekmovali kolesarji kluba Narodne milice iz okraja Prevalje na 12 km dolgi progi. Zmagal je Rozman Ivan v času 24:31; 2. Stankovič 25:20; 3. gtekamik 25:35; 4. Žilavec 26:16; 5. Tomše 26:19. Ob 11. uri dopoldne Je bila povorka, V kateri je bilo preko 600 flzkultur-nlkov in fizkulturnic. Popoldne ob 15. je bil ob veliki udeležbi občinstva telovadni nastop, na katerem je nastopilo s prostimi vajami In v drugih panogah 532 fizkulturnikov in fizkulturnic. Pred začetkom je zaigrala godba iz Prevalj državno himno, nakar je imel govor najprej predsednik OFO Vinko Cajnko, nato pa v imenu okrajnega odbora OF Rudi Vele. Telovadni nastop je uspel dobro, predvsem moramo pohvaliti člane in telovadce JA. Tudi v orodni telovadbi je bil viden velik napredek Najboljši je bil znanj fizkultumik Dvornik Franjo, član FD Peca iz Mežice, pohvaliti pa moramo tudi naše pionirje, ki jih je nastopilo okoli 150. Na sporedu je bila nogometna tekma med FD Prevalje In kombiniranim OMMuuiuiiHiiuiiciimmiunmHiumiuihuiuiUMumiimuuuHiuiUMnNmmmNiimtiuiMihMK moštvom Slovenjgradca In JA, v kateri je zmagalo moštvo FD Prevalje z rezultatom 5:2 (2:2). Med odmorom so tekli štafeto 4X100 m, v kateri je zmagalo moštvo FD Slovenj-gradec v času 53.0; 2. FD žerjav 53.1, 3. FD Maranberg 53.4. Da je nastop tako dobro uspel, gre v veliki meri zasluga našemu staremu fizkulturnemu delavcu tov. Vončini Stanetu, strokovnemu sekretarju okrajnega fizkulturnega odbora iz Mežice. Ta fizkulturni nastop bo nova vzpodbuda fizkulturnikom, da se še resneje lotijo svojega dela v fiz. kulturi in da pokažejo do drugega leta še večje uspehe. Dne 6. julija bo v Marenbergu okrajni fizkulturni zlet, na katerega vabimo vse fizkulturnike našega okraja, kakor tudi fizkulturnike iz drugih okrajev, da skupno manifestiramo za novo fizkulturno gibanje na naši severni meji, »Zorko«. Za zgled pcžrtvoalnega fizkulturnega dela vam lahko služijo fizkulturniki Tržiča, ki so si po več mesečnem delu zgradili lep stadion, ki bo gotovo v veliki meri doprinese! dvigu fizkulturnega gibanja v Tržiču. Izbirne strelske tekme za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo V nedeljo, 15. junija je bilo igrišče, ki Ima edinstveno lego In je stisnjeno v zavetje hriba in Tržiške Bistrice, otvorjeno. Igrišče še ni popolnoma izdelano in je trenutno splanirana ploskev 90X60 m, ki služi predvsem za igranje nogometa. V doglednem času pa bo napravljeno še tekališče, prostori za razne lahkoatletske discipline ter zgrajena tribuna. Igrišče bodo za nekaj metrov podaljšali In razširili, tako da bo popolnoma odgovarjalo predpisom. „ RAZPIS == EKIPNEGA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE V LAHKI ATLETIKI ZA ČLANE. ČLANICE IN MLADINCE Prvenstvo se Izvede ločeno za vse tri skupine. Pravico sodelovanja imajo vsa prijavljena tizkulturna društva in aktivi v FLRJ Prijave za prvenstvo Je treba predložiti najkasneje do 30. junija Glavnim odborom Fizkulturnih zvez, ki morajo prepise teh prijav poslati FI-SAJ-n V prijavi je treba navesti, za katero skupino je prijava (člani, članice, mladinci). Vsako društvo ali aktiv se lahko prijavi za eno ali več skupin. Prvenstvo se izvede na sledeči način: ČLANI IN ČLANICE V prvem kolu tekmujejo v naslednjih panonaht člani: tek na 109. 100. 1500 m; suvanje kroale: met bombe; skok v višino in daljino. Ciauiee: tek na !t!0 m, suvanje krosrle, skok v višino in daljino. Vsako društvo ali aktiv postavlja za vsako panogo največ po 2 tekmovalca. Tekmovanja I. kola je treba Izvesti do 15. julija 1S47. V prijavi naj vsako društvo prediasra termin, kateri mu najbolj odgovarja Glavni odbori po prejemu prijav določijo termine tekmovanj za vsa društva. V enem mestu se Izvedejo tekmovanja na Isti dan za moške in ženske. V primerit, da je v okraju oziroma mestu samo ena prijavljena ekipa, se odredi skupno srečanje dveh ali več društev iz raznih okrajev oziroma mest na enem prostoru. Uspeh vsaketra tekmovalca se oceni s točkami po tabeli za mooiroboje FISAJ-a. Vrstni red ekip se določi na podlagi skupnetra števila točk vseh članov posamezne ekipe. POLFINALNA TEKMOVANJA Kragujevac, zibelka našega strelskega športa, je bil od 6. do 8. juni-ja pozorišče velike trodnevne borbe, ki je imela namen izbrati peterico naših najboljših strelcev za svetovno prvenstvo v Stockholmu od 1. do 10. avgusta t. 1. Slovenijo so zastopali poleg tov. Cestnika še štirje mladi strelci in sicer Mihorko, Planinc, Mušič in Kumer iz Maribora dosegel v klečečem kazali za enakovredne srbskim strelcem in s svojimi rezultati presenetili vse navzoče. Tako je n. pr. tov. Ku-mšer iz Maribora doseoej v klečečem stavu najboljši rezultat in tudi v ležečem stavu m bil mnogo za prvim. Ta dan je bilo zelo vroče, kar je po. leg slabe municije našim, od dolge vožnje utrujenim tekmovalcem, one. mogočilo vsak večji uspeh. Drugi dan tekem je že po prvih poizkusnih strelih zapihal močan veter, ki je prinesel ploho dežja, med kate. ro so se končale poslednje serije. Na. vziic temu je ta dan Mihorko v skupnem rezultatu že prvih dveh dni dosegel 4. mesto in le z majhno razliko točk zaostal za Živanom Jovanovičem, lanskim pi vakem v hitrem streljanju, ki je streljal popoldne ob lepem vremenu. Na peto mesto se je ta dan povzpel tudi Planinc. Po uspehih prvih dveh dni sta Mihorko In Planinc imela že precej izgledov, da ta ali oni pride v reprezentanco in prekosi živana Jovanoviča, ki jima je bil edini nevaren konkurent. Tretji dan tekem je bil odločilen ne samo za naše mlade strelce, ampak tudi za prvake. Tako je n, pr. Cestnik sigurno zmagal nad Cukičem, medtem ko je Mihorko radi slabe municije (imel je v najtežjem t. j. stoječem stavu 30 nabojev, ki niso užgali), zaostal le za nekaj točk, kar pa je bilo usodno za za njegov kno. čnl plasma. Planinc je streljal odlično in dohitel Mihorka. Tudi Mušič je streljal v vseh položajih zadovoljivo, odličen pa je bil v ležečem stavu. Rezultati trodnevnih tekem pa so imeli še drug, mnogo večji pomen za naše streljaš tv o. Pokazalo se je, da ima Slovenija kader mladih strelcev, ki bodo če ne že letos v najbližnji bodočnosti postali mojstrski strelci in resni konkurenti našim prvakom. To pa je bilo usodno za njegov kon-marijive vadbe. Nekateri izmed njih so šele prvič v življenju tekmovali ped tako težkimi pogoji In jim radi tega še manjka potrebna tekmovalna rutina. Ker so spoznali svoje napake, se bodo še bolj potrudili, da jih odpravijo. Zaradi tega je upati, da bodo v letošnji sezoni še mnogo napredovali. Strelci ostalih ljudskih republik so pokazali samo povprečne rezultate in ao se mnogo naučili. Vse pa kaže, da bosta Srbija in Slovenija za dobo nekaj let odločno prevladovali v strelskem športu. To prvenstvo naj vzbudi v društvih in aktivih voljo in smisel za vzgojo novih lahkoatletskih kadrov, zlasti med mladino. Razpisana tekmovanja naj utrdijo v organizacijskem in tehničnem iiegiedti vse lahkoatletske odseke v naših društvih in aktivih, ki naj prično z vztrajnim in načrtnim delom! FZS — lahkoatletski odbor. _ RAZPIS = LA I! KOATLKTSK KG A PIJ V KNSTV A POSAMEZNIKOV LRS ZA LETO 1947. Prv«M*tvo se izvede 5. in 6. julija v Celju na stadionu Kladivurja v naslednjih disciplinah: ČLANI: tek na 100. 200. 400, 800, 1500. 10.000, 110 ni čez ovire in 400 m čez ovire; štafeti 4X11» in 4X400 m; suvanje kroglo; met diska, kopja, bombe in kladiva: skok v višino in daljino; skok ob palici, tro- minul in ne kol je bilo Dometoma iavlieno. da le drugo meslo zasedlo FD Kromu Ker ie bilo poročilo poslano telefonsko, je napaka razumljiva in ne .eri' v nobenem slučaju za zlonamernost. UrCKlnifetvo. Spssrtt®© tolttirtco »tssffss bili dostopna vsemu IfsidsluM (Govor predsednika komisije »Tehnika in šport« dr. D. Dougana na letalskem mitingu v Ljubljani.) Današnji letalski miting prireja Ijansko dolžnost in s tem pokazala. Republiški odbor za letalstvo LR»S. da je dostojna naslednica one mlaki je slovenski mladini in vsem, ki dine, ki je s svojimi življenji izvo-se zanimajo za športno letalstvo, že jevala svobodo jugoslovanskim na-dobro poznana ustanova. Vključena rodom in s tem ustvarila današnje je v Komisijo »Tehnika in šport« LRS, ki v okviru Fizkulturne zveze Slovenije načrtno, pod pravilnim strokovnim in političnim vodstvom ter s polnim upoštevanjem interesov delovnega ljudstva in države vzgaja našo ljudsko mladino v našem športnem letalstvu in v vseh ostalih tehničnih panogah. Tehnika, to je pojem, za katerega je mladina že od nekdaj imela velik smisel, ker je na področju tehnike imela priliko v polni meri pokazali svojo mladostno iznajdljivost in se izživljati telesno in duševno. To velja v posebni meri za našo slovensko mladino, ki si je že pred vojno skušala priborili dostop do udejstvovanja v raznih tehničnih panogah, kakor n. pr. v letalstvu, radioamaterstvu, motoristiki in avtomobilizmu. Tako udejstvovanje pa mladini ni uspelo spričo tedanjih poliiičnih in socialnih prilik, ki so vežbanje in izvajanje takih tehničnih panog, zlasti pa letalslva, dopuščale samo privilegiranim slojem. Nova organizacija telesne vzgoje v FLRJ je sedaj zajela tudi te tehnične panoge in jih napravila dostopne najširšim množicam, predvsem pa naši mladini kot nositeljici našega ljudskega zdravja in iniciatorki novih in za skupnost koristnejših metod telesne vzgoje. Na ta način je ustvarjena močna osnova za masovno vzgojo naših pionirjev in mladincev, ki imajo_ smisel in veselje za najrazličnejše oblike tehnike. Ta mladina se bo pod pravilnim strokovnim vodstvom v društvih in krožkih, ki so ustanovljena in se še ustanavljajo širom Slovenije in Jugoslavije, izvežbala v dobre letalce, radioamaterje, šoferje, mehanike, fotografe in druge tehnične strokovnjake, najsposobnejši med njimi pa bodo postali naši bodoči konstrukterji in novatorji. Ko danes z letalskim mitingom zaključujemo športno letalski teden, v teku katerega smo naše športno letalstvo v vseh njegovih oblikah popularizirali in skušali približati našemu delovnemu ljudstvu smo prepričani, da se prav vsi zavedamo ogromnega pomena, ki ga ima športno letalstvo tako za poedinca-športnega letalca, kakor tudi za državo. Naše ljudstvo mora imeti največji interes na tem, da'se mladina razvija telesno in duševno tako, kakor je to naglasil maršal Tito, ko je dejal, da se mora mladina učiti, telesno vzgajati in delati. Prav vse te pogoje izpolnjuje ona mladina, ki poleg svojega rednega učenja in dela goji in vežba tehnične panoge, ki sem jih prei omenil. Zlasti velja to za športno letalstvo, pri katerem pora mladina teoretično in praktično izobraževati v najrazličnejših predmetih, kakor so fizika, matematika, risanje, vremeno-slovje itd., istočasno pa prestajati tudi najtežje telesne napore pri vež-banju in letenju in pri udarniškem trdne temelje za naših narodov. Taki tehnični kadri se v našem sovražnika radi zaščite interesov delovnega ljudstva, ne pa v obrambo vladajoče klike. Z vzgajanjem mladih športnih letalcev, mehani-srečno bodočnost kov in padalcev, konstrukterjev in graditeljev bo naše športno letal- Or. Bar.iio Dougan, predsednik Komisije za fizkulturo pr! vladi LRS v sodnijski stroki v raznih krajih Slovenije. Ob navalu na Jugoslavijo 1941 je iz Dolnje Lendave bežal pred nacisti in se je umaknil v Ljubljano. Jeseni 1941 se je priključil delu v OF, aktivno delal do zloma fašistične Italije in 9. septembra 1943 odšel na osvobojeno ozemlje. V glavnem štabu NOV in POS je bil pri višjem vojnem sodišču in v sodnem oddelku, najprej pri VIL, a kasneje pri IX. korpusu. Za zasluge je bil odlikovan z redom Zaslug za narod 3. stopnje. Že takoj od njene ustanovitve je bil član Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Takoj po osvoboditvi je opravljalo posle šefa kabineta podpredsednika vlade LRS, nato pomočnika generalnega sekretarja in od 1. januarja 1946 generalnega sekretarja pri predsedstvu vlade LRS. Dr. Danilo Dougan je bit že v svojih mladih letih in na univerzi vsestranski športnik ter se je aktivno udejstvoval zlasti v smučanju drsanju, plavanju in nogometu. Kot študent-smučar se je v številni udeležil mednarodnih tekem svetovne-družini sedmih otrok v Gorici, odkoder ga akademskega prvenstva v Italiji in se je morala družina umakniti pred Švici. Na novem mestu predsednika fašističnim_ nasiljem, ko mu je bilo G Komisije za fizkulturo pri vladi LRS let. Srednje šole je obiskoval v Celju bo uspešno uveljavljal svoje bogate, in Mariboru, diplomiral je na ljubljan- dolgoletne izkušnje fizkulturnega deski pravni fakulteti in služboval nato lavca. Rojen je bil 27. 1909. Športno letalstvo v oni obliki in z ono vsebino, ki mu je dana v naši ljudski državi, po eni strani koristi vsakemu poedinemu mladincu, ker se v njem izvežba telesno in duševno, obenem pa tudi utrjuje strokovno in politično. Po drugi strani pa predstavlja športno letalstvo za skupnost dragoceno sredstvo za načrtno vzgajanje in dviganje novih tehničnih kadrov, ki bodo vsak čas sposobni prispevati svoj delež k obrambi naše domovine in k izgradnji našega gospodarstva. S fakin? vzgajanjem tehničnih kadrov se naše športno letalstvo vključuje v borbo za izvedbo našega vsedržavnega petletnega plana, ki predstavlja prelomnico v dosedanjem gospodarskem življenju jugoslovanskih narodov. Petletni plan je našemu delovnemu ljudstvu postavil nalogo, da izgradi močno industrijo s čim večjo mehanizacijo delovnih procesov in da v zvezi s tem čimbolj dvigne elektrifikacijo naše dežele. Za uspešno izvršitev teh nalog je potrebno, da se med ljudstvom popularizira tehnika v vseh njenih oblikah in da se vsak poedinec, zlasti pa vsak mladinec in mladinka, se-znani z onimi osnovnimi principi tehnike, ki so važni za področje stvo v največji meri pripomoglo k ojačenju obrambne sposobnosti naše države in hkrati nadaljevalo svetle tradicije našega mladega vojnega letalstva, ki je v narodnoosvobodilni borbi pokazalo, s kakšnim breaprimernim junaštvom je ob najtežjih pogojih mogoče doseči sijajne uspehe napram nadmočnemu sovražniku. VELIK RAZMAH ŠPORTNEGA LETALSTVA Športno letalstvo je v FLRJ v dobi po osvoboditvi doživelo v vseh svojih oblikah velik razmah. Postavljene so bile predvsem pravilne or anizacijske oblike in določena osnovna linija za delo. Ob podpori naših ljudskih oblasti, jugoslovanske armije in masovnih organizacij se je zlasti močno razvila osnovna letalska panoga, v kateri se vzgajajo bodoči motorni letalci, to je jadralno letalstvo, ki je pritegnilo in izvežbalo na tisoče mladih letalcev športnem letalstvu že ustvarjajo, počenši od najmlajših pionirjev, ki se vežbajo v modelarstvu, pa do zrelih mladincev, ki se v naših športno letalskih delavnicah, na letališčih in v hargarjih že udejstvujejo kot letalci, mehaniki, graditelji konstrukterji in novatorji. Vsi ti bo-do_ rasti! in se izpopolnjevali poz- delu na letališčih ih v hangarjih, njegovega bodočega dela. Dolžnost Danes športno letalstvo ni več svr- naših fizkulturnih organizacij, zla- -------------— — --------,..... *'la sama sebi^ in ga naša mladina sti pa Komisije »Tehnika in šport« noje v svojem praktičnem delu, obenem pa mogli s svojimi tehničnimi sposobnostmi in izkušnjami ogromno prispevati k hitremu in ne goji zato, da zadosti samo svoji ter vseh njenih odborov pa je, da želu po užitkih, ki jih nudi letenje, našo mladino usposobi za te njene Danes predstavlja udejstvovanje v bodoče naloge in za borbo za iz- -o-------------------- ,v t>porinem letalstvu trdo šolo, v ka- vedbo petletnega plana. Dolžnost teh pravilnemu dvigu našega gospodar- w, ™ -i-j.---------------------------- ’ ’ • • - ■ stva, k izgradnji naše industrije in elektrifikacije, k izpopolnitvi nagega prometa, skratka k zmagoviti nih_ šolah ustvarijo tudi številne izvedbi našega vsedržavnega p e tl c L nižje kadre, ki bodo sposobni uprav- nega plana. Istočasno pa bo mladi- teri se naša mladina vežba in krepi organizacij je, da ob istočasnem iz- tako duševno kakor tudi telesno, šola, v kateri se vsak mladinec in vsaka mladinka uči zavedati se svojih^ dolžnosti napram ljudstvu in državi. Ta zavest je ona gonilna sila, ki bo povzročila, da bo naša mladina ne samo na področju telesne vzgoje, ne samo na področju letalstva, ismveč povsod, kamorkoli bo grajevanju višjih tehničnih kadrov na naših srednjih in višjih tehnič- Ijati in popravljati stroje v naši industriji, stroje v našem prometu, stroje v naših rudnikih, skratka kadre, ki bodo s svojim tehničnim znanjem mogli koristiti skupnosti, postavljena, izpolnila svojo držav- kjer koli se bo to od njih zahtevalo. na ono tehnično vzgojo, ki jo uživa v naših športno letalskih organizacijah, mogla z največjim uspehom izkoristiti pri tako grandioznih delih, kakor je gradnja proge Samac — Sarajevo, na katero so odbori za športno letalstvo vseh republik že poslali številne delovne brigade. Jhdralni in motorni letalci ter mehaniki, ki se vzgajajo v naših športno letalskih organizacijah, pa ne bodo doprinesli svoj delež samo k izgradnji našega gospodarstva, temveč bodo po številu in po kvaliteti močno okrepili obrambno silo naše države. Pretekla vojna nam je pokazala, da v bivši jugoslovanski vojski ni manjkalo samo letal, ampak so manjkali tudi mlaA tehnični kadri, ki bi bili sposobni upravljati letala, pri tem se pa istočasno zavedali, da se je treba boriti zoper, v novo formiranih jadralno letalskih šolah, zlasti v dveh največjih centrih v Vršen in Ribnici. Doseženi so bili številni novi jadralni rekor-. di in na stotine mladih jadralcev je položilo izpite ter s tem postalo osnoven kader bodočih motornih letalcev. Poleg jadralnega letalstva se je predvsem razvilo modelarstvo, za katero je jugoslovanska in še posebno slovenska mladina pokazala velik smisel, sposobnost in iznajdljivost, o čemer pričajo veliki uspehi prvega zveznega tekmovanja letečih modelov v Zagrebu leta 1946, na katerem je bilo postavljenih 6 novih državnih rekordov. Vzporedno s tem so dosegali velike uspehe tudi naši mladi konstrukterji, ki so zgradili nove tipe jadralnih letal, ki jih sedaj že izdeluje naša letalska industrija. Na področju vseh repu-, blik so organizirani stalni teoretični kurzi, na katerih se ob istočasnem praktičnem vežbanju in pravilni metodiki načrtno in masovno vzgaja naš letalski naraščaj. Tudi v naši ožji domovini, v Ljudski republiki Sloveniji, se je športno letalstvo krepko zasidralo med našo mladino in zajelo na stotine mladih letalcev, konstrukterjev in modelarjev. Povsod, zlasti v mestih in industrijskih središčih, so oživela športno letalska društva in krožki, s skromnimi sredstvi in lastnimi silami so bile zgrajene delavnice, hangarji in letališča. Danes se v vseh večjih krajih Slovenije intenzivno goji jadralno letalstvo in modelarstvo, v naših največjih jadralno letalskih centrih v Ribnici^ na Blokah in v Kompolju pa naši mladi jadralci dosegajo vrhunske rezultate. Ob taki vnemi tudi niso izostali uspehi, ki so jih naši mladi jadralci in modelarji dosegli v raznih tekmovanjih zveznega in republiškega značaja. Vsi ti veliki uspehi, ki sta jih po osvoboditvi dosegli jugoslovansko in slovensko športno letalstvo, niso slučajni, temveč so plod trdega dela naše letalske mladine. Predvsem pa so ti uspehi mogli biti doseženi zato, ker je športno letalstvo v naši novi ljudski državi postalo dostopno vsemu ljudstvu, vsej mladini. Letenje, modelarstvo in sploh jse udejstvovanje v letalstvu je že^po svoji vsebini tako privlačno za našo mladino, da se bo ob pravilnem strokovnem in političnem vodstvu tudi v bodoče z največjim veseljem vključevala v športno letalska društva in krožke ter napolnjevala delavnice, letališča in hangarje. Ta ljubezen naše mladine do športnega letalslva z istočasno podporo naše ljudske oblasti, naše junaške Armije in masovnih organizacij je največja garancija za pravilen in uspešen razvoj našega športnega letalslva. Z željo, da bi letalski teden razgibal in pritegnil v športno letalske vrste tudi še vso ono mladino, ki je dosedaj stala ob strani, kličem: Naj živi in se razvija med našo mladino športno letalstvo kot močan steber v izgradnji naše narodne obrambe in našega gospodarstva! Naj živi pokrovitelj naše mlade fizkulture, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito! Štab VIII. L. M. D, kulturne brigade »Kajuh«, klasična gimnazija. Puharjeva ul. 13, poziva vse brigadirje, da se javijo v ponedeljek. 23. t. ih. z odremo na klasični gimnaziji. V STiClM! SO POKAZALI NOVE PANOGE TEKMOVANJA TEKME KOSCEV, ZIDARJEV IN TESARJEV SO ZELO PRAKTIČNA TEKMOVANJA ZA NASE PODEŽELJE tekma med reprezentancama Domžal Fizkulturniki Domžal so s tem na-in enajsterico Jugoslovanske armade stopom pokazali, da so zadeli pridno iz Ljubljane. Tekma se je končala z delati. Za dokaz naj služi tudi to, da visoko zmago ljubljanskih igralcev bodo v juliju otvorilj stadion, ki ga 14:1 (5:1). Moštvo JA je bilo stalno sami gradijo, kar bo še v večji meri v premoči ter je zmago popolnoma doprineslo k populariziranju fizkultu-poslamec okraja Grosuplje, znani biv- zaslužilo. re v Domžalah, ši državni rekorder v tekih na dolge proge Ive Krevs pa je med drugim poudaril pomen današnjega sodelovanja fizkulturnikov na tem festivalu, Maribor, 22. jun. Avto-moto klub Breznik Rudi (Mrb) Puch 350 ccm Ki ie dokaz več, da se danes'začenja Maribor je priredU danes popoldne 14:41; baviti s fizkulturo tudi naša kmečka ^lotorne in avtomobilske dirke, ki se športni motorji nad 350 ccm (3 mladina, ki je nekoč stala ob strani. je udeležilo 14 tekmovalcev. Izve- krog'!): 1. Mažera Ludvik (Mrb) ZUiu Po govorih so se začela tekmova- ^^e bile v krogu Maribor Kam- dapp 500 ccm 13:51 (97 km na uro), nja v raznih fizku 1 turnih panogah. Maribor, ki je dolg 6 Km. Za 2. Trutkovič Ivan (eClje) BMW 750 Najprej so tekmovali kolesarji in ko- tekme je vladalo izredno veliko za- ccm 13:53; lesarke, vmes pa so pomerili svoje ^tmanje in se je zbralo ob cesti več motorji s prikolicami (2 kitiga); 1« moči in svoje znanje zidarji in te- gledalcev. Rezultati tekmovanja Zemljak Milan in Vihar Drago (MUL sarji. Danes, ko ima sleherni držav- 80 naslednji: cioner, Zagreb) BMW 750 ccm 10:44 Ijan pred seboj skrb, da bi storil čim d° 250 ccm (1 krog): 1. (8o km na uro)> 2. Tkalčec Drago in več za izpolnitev petletnega plana, je franc "> «"» DKTC več kot doslej. Tekmovalci so bili luslav (Mrb) Northon 500 ccm 9.43; razdeljeni v tri skupine po dva zidar- turni motorji do 250 ccm (2 kroja in so morali zidati steber določene ga): 1. Horvat Albin (Mih) Puch širine in dolžine. Zmagala je tista 250 ccm 9:42 (89 km na uro), 2. Jen. skupina,, ki je v določenem času po, ko Anton (Kranj) Puch 250 ccm stavila več vrst opeke. To tekmova- 9:44; nje je bilo zaradi svoje globlje vsebi- turni motorji nad 250 ccm (3 krone še posebno zanimivo. Ob istem gl): 1. Mažera Ludvik (Mrb) Ziin-Stična, 22. jun. Danes dopoldne so času smo videli pri delu tudi tesarje, dapp 500 ccm 13:57 (92 km na uro), bila v sklopu okrajnega pevskega fe- M so v nekaj minutah obsekali pri- 2. Trutkovič Ivan (Celje) BMW 750 stivala, ki ga je priredil kulturni svet pravljena debla in postavili ogrodje ccm 14:03; za okraj Grosuplje, zanimiva fizkul- za hišico. Sledila je tekma v krosu, športni motorji do 350 ccm (3 kro. turna tekmovanja, med katerimi smo nakar so se gledalci podali na bližnji gl): 1. Horvat Albin (Mrb) Puch videli do sedaj pn nas neobičajne travnik, kjer je bila prirejena tekma 250 ccm 14:26 (89 km na uro), 2. tekme. koscev. Tekmovalci so še zadnjikrat Po prihodu vlaka iz Ljubljane se nabrusili svoje kose, nato pa je bil je razvila od kolodvora pisana povor. dan znak za začetek. Tekmovalec na ka, na čelu katere so bili konjeniki, četrti progi je bil že od vsega počet-nato vozovi z narodnimi "nošami, sin. ka v vodstvu. Tekmovalca na tretji in dikalisti in fizkulturniki, od katerih osmi progi sta se mu proti koncu je ena skupina, sestavljena iz mladin. močno približala, vendar ga nista mo-cev in mladink, izvajala med koraka- gla več dohiteti. njem vaje z obroči. P0 zboru v vasi Te vrste tekmovanj so se izkazale Zidarji med tekmovanjem POLFINALE MLADINSKEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V NOGOMETU Železničar : Bss&ar S:2 (2s2) sestavljen iz mladih igralcev, je pokazal zelo dobro povezavo in vigra-nost. Obrambna vrsta igralcev Ar-mije pa je bila precej nesigurna in često ni mogla panirati hitrih akcij napadalcev Poleta. Gole za Polet so $°w je* s sjv&z sl- M«. M Ks v katerem je prof. Ciril Murnik v tudi zelo priljubljene med kmečkim nalna nogometna tekma za mladin- imenu okrajnega kulturnega sveta in ljudstvom in bi jih morah v bodoče skQ prvenstvo Slovenije, v kateri je EšSiS>t$il3®t S 'Ncgipriled okrajnega fizkulturnega odbora po- vse bolj uporabljati kot osnovo za železničar premagal moštvo Rudarja udaril izredni pomen tega slavja, ki fizkulturna tekmovanja na našem po-dokazuje visoko zavest našega ljud- deželju. V splošnem so nastopi v iz Trbovelj z rezultatom 5:2 (2:2). Domači mladinci so tekmo zasluženo 5:2 (2 so) Sisak, 22. jun. Nogometno moštvo stva, saj je udeležena na njem prav Stični zelo dobro uspeli in veliko do. 0(jiočili v svojo korist, ker so bili te- Enotnosti iz Ljubljane je gostovala rensko nadmočni pa tudi tehnično danes proti domačemu Naprijedu in boljši. S to zmago so si mladinci Že- zmagalo v zelo lepi in nadmočni igri zadnja vas okraja Grosuplje. Ljudski prinesli k propagandi fizkulture. Fizkuiturm dan v Beanžalah lezničarja priborili pravico za nadalj. z visokim rezultatom 5:2 (2:0). Domžale, 22. jun. V okviru fizkul- delo v šoli. Ob zvokih godbe so v nie tekmovanje v mladinskem prven- jjrggg^JSSŠČSlS? • *!• Gfl*efi98ffČft£ turnega dne so priredili danes dom- vrsti po eden korakali na igrišče in stvu Slovenije. « *s> žalski fizkulturniki telovadni nastop, nato prehajali v dvorede, četverorede ki pa ga je žal močno motil dež. in osmerorede. Sledili so teki in pre-Kljub temu pa so domžalski fizkul- skoki čez prečke, na koncu pa so iz- P©šet: AsmSja 3 s 1 (2: ®) 6 s 3 (2 s 2) Jesenice, 22. junija. Danes je na Jese-Maribor, 22. jun. Na Igrišču Poleta nicnh gostoval mariborski železničar v turniki izvedli svoj nastop skoraj v vedli ob spremljavi harmonike proste se je začela danes ob pol 18. nogo- celoti in s tem dokazali svojo zaved- vaje. žal je moral odpasti zaradi ve- metna tekma med Poletom in mo- tekala v ostrela tempu, ki so ga gostje Bost. likega naliva nastop v orodni telo- štvom Armije, v kateri je bil Polet zaradi boljše kondicije izdržali do konca. Ob 15.30 je krenil izpred gimnazije vadbi, ki bi močno poživel ves na- tehnično boljši m stalno v lahni pre. te^uitate: na igrišče sprevod fizkulturnikov. Na stop. Za zaključek je bila nogometna moči. Posebno napad Poleta, ki je bil Omagaj jc zasluženo železničar z rezul- čelu so bili trije motoristi s fizkultur. nim znakom in slovensko ter državno zastavo. Za njimi je korakalo ob zve. kih godbe nad 300 fizkulturnikov vseh starosti. Za njimi so korakali nogometaši in fizkulturniki Jugoslovanske armade, nato modelarji jn za tatom 6:3 (2:2). Fred velikim številom gledalcev je tekmo slabo vodil sodnik Ceh. Plavalci šp©at v RSaaoslcIh t©pltsalfe Celjski lakkoatleti so nezadržljm Mafcesž^va je sk««l2a v daljin© Seli sta Pretekli petek je priredil Fizkulturni Celje, 21. jun. Danes je agilna lah- Danica 14.2, 4. Medveš Silva 14.7; aktiv v Rimskih Toplicah svoj plavalni sšMiTSKiJišs ssss nogometnem igrišču pri gimnaziji ki atletskim prvenstvom Slovenije. Kljub 7.88, 4. Majcen Milka 7.66; skok v mcd katerimi smo opazili nekaj nadarje- ® ^ ^ ®__ , j. . _____l. t _-i._-i_ua „ i, -i » ;: — ^ . 1 "RT n 4 /-> zv v» T\/T i lir ^11 C 1 D a ni Jv f iv ni til rn itrtu Pn rti a va Jnnrti r: _ mu je prisostvovalo nad 500 gledal, cev. odsotnosti nekaterih najboljših tek- daljino: 1. Majcen Milka 5.11 (letos nih fizkuitiiraikov. Po plavalnem progra. v a . .... ^ . mn trn , t T7 n#I! i n»lrai umno oran n 11 lil movalcev, ki sodelujejo na zletu v nnihnliši skok v Tuvo.slaviii) 2 Gra- mu 80 'zvedh skakalci nekaj propagandnih ---- . - — najboljši SKOK V JUgosidViji), z. skokov. Od Fizkulturnega aktiva v Rim- Beogradu, je bilo doseženih nekaj od- dišar Dagmar 4.85, 3. Deržek Slava si{jh Toplicah, kjer je lepo plavališče s Najprej je nastopilo 65 pionirjev, rezultatov. Zlasti je razveseljiv 4.66, 4. Rehar Fani 4.63. toplo vodo, pričakujemo, da si bo kaj ki no ob spremljavi harmonike dokaj rezultat Majcenove pri sJkoku v dalji- LAHKOATLETI ‘'“veti.r^ načr^vadbi “ “ zXm je* SO pTonrrrprika^lfvk^; (Tk Met bombe (z mesta): 1. Vrdev ^dru^SniLTin^Sko.^V 511. 5 05 in 5.00)" Ustaljeno formo Sg tretji točki so fizkulturniki in fizkul- ^J^^gk^fO PrtdrugenTmetu 46-93. 5- Jančič Jože 46-50> 6' Debe- nhe.^Drb^otroki^pJebivtiočr ^dale^od J« dosegel 041.32 m, kar jf najb.Ujši je in raznotetosti. Ob koncu svojega s!ovenski met po OSv,0boditvi. Dober tauer B^anc 11.J, 2. Kopitar Marijan priredi)c žo]ski i2let v Rims,ce Toplice, nastopa so napravili s svojimi telesi t ■„ (]„‘ppl m,adi Vrdev 1:L-7> 3' Bončina Bojan 11.8, 4. Sor- Xam r>0 otroci TCS dan sonči!i in kopah onn in irio/Urm nn n-iiv.rtrriVi nomoV. no 4 J ^ ° ^ Šak Franc 12.5; met krogle: 1. Golc v termalnem kopališču na prostem. Ne- srp in kladivo, na njihovih ramah pa _ , __. . __^,4san. riamv; 111171» j.. v v— Kastavicflir,-! v ro. Pri metu bombc’ kl 1° 3e metal na n «4 2 Uršič Dominko 10 25 3 Kateri so se tudi pridno urili v plavanju; lhS0PZaTZ ki ki en izvajale svoje vaie zelo leno Pret^ Francem Petauerjem. Dosežem no s q TConitar Marijan 24 4 4 Sor (1'1 ic potrebna propaganda gradnje pla- ^ 23.7 priča, da se bo razvil v od. fj> K^tar Manjan 24.4 4 Sor in^propaganda pouka pkjvalne ve sak Franc 25.6; disk: 1. Golc Edi šfine, najbolje dokazuje dejstvo, da so Si mamo a pioceinii vajami i.a . 41.32 (najboljši met po osvoboditvi V od 62 otrok, starih nad 10 let, samo 4 pesem »Katjuša«. Zadnja točka je bil Podrobni rezultati so bili naslednji: sioveniji)j 2. Stavbe Ivan 34.82, 3. klpalt07Cj sšamo°4 Vp]avairi.e< u en ' . n * r. - - z.* T-x- okoliščina. In skladno. V četrti točki je skupina ]ižnpo.a tekača članic nastopila s prostimi vajami na & ' LAHKOATLETINJE Uršič Dominko 34.10, 4. Jančič Jože ~ okoliščina, da je šola pri Sv. Antonu OO vuu»ewm avujegu n^u.- 30.90; 309 m, miadinci: 1. Prelog Vin. priredila šolski izl*‘ ^ kI4^a®1®,lavpom£ turnega učitelja tov. Merharja, ki je Tek na 100 m: 1. Rehar Fani 13.4, ko 41.7, 2. Debeljak Ciril 42.5, 3. Ko- prhne/sodelovanja šole pr? ■—1- obenem vodil ves nastop, prikazali 2. Majcen Milka 13.6, 3. Čreplnšek pitar Jože 43.1, 4. Blagotinšek 44.2. njevanju fizkuitumih nalog. nastop okoli 150 dijakov in dijakinj, ki so pod vodstvom svojega fizkul- sinila FZS wtra|i^ na delu »Sfcrb aa tovariša je dobremu gorniku vedno v e« ja. kot mi«U naoe.« Pri množičnem zajetju najširših plasti delovnega ljudstva v našo novo fizkulturo, čakajo planinske skupine FZS, alpiniste in še prav posebej gorske reševalce odgovorne naloge. Za izpolnitev teh nalog je nujno potrebno^ da se iz vrst naših gornikov vzgoji zadostno število požrtvovalnih in vsestransko izvež-banih gorskih reševalcev, ki bodo v stanju v najtežjih prilikah uspešno priskočiti na pomoč ponesrečencem v gorah. Ti bodoči gorski reševalci, ki morajo izhajati predvsem iz vrst plezalcev, se morajo seznaniti z vsemi sodobnimi pridobitvami in prijemi reševanja v gorah. Stremljenje FZS, da se planinstvo in alpinistika čimbolj razvijeta, že kaže svoje prve pozitivne rezultate. Z izdatno pomočjo FZS se naši gorniki nenehno spopolnjujejo in urijo, da bodo čimprej postali popolnoma izvežbani gorski reševalci. V plezalnih in reševalnih tečajih se je prav v zadnjem času vzgojilo že precejšnje število dobrih gorskih reševalcev, ki so vedno pripravljeni oib lepem ali slabem vremenu, v skalah, ali v zasneženih gorah priskočiti ponesrečencem na pomoč. Gorske nesreče so v dobi razvoja nujen pojav, kalerega ne moremo odpraviti kar čez noč, kljub vsemu prizadevanju. Borbeni polet naše mladine, ki se izraža v vsem njenem delu na raznih sektorjih, prav tako tudi v fizkulturi, jo usmerja v gore. Mladi kadri se zavedajo, da jim je poleg delovnih obvez, ki jih uspešno izpolnjujejo, potreben tudi oddih in sprostitev, ki ga mnogi izmed njih iščejo in tudi najdejo v gorah. Tam si mladina nabira norih sil za delo v naši prosvetni in gospodarski izgradnji. Mladina se dobro zaveda, da potrebuje vedno novih sil, ako hoče izpolniti veliki gospodarski načrt. Vse to vodi našo mladino v gore, ki so neizprosne in zahtevajo celega moža. Gore kujejo iz naših mladih kadrov borbene može. sposobne izvrševati velike naloge in obveze, ki jih čas in domovina terjata od naše mladine. Znana je resnica, da gore ne poznajo usmiljenja in polovičarstva, temveč zahtevajo pogumnih mož z resničnim navdušenjem. Gorska reševalna služba FZS je v ta namen organizirala že nekaj uspelih tečajev, v katerih so se naši t>odoči planinski kadri uspešno usposabljali za dobre gornike in plemenite gorske reševalce. Zavedati pa se moramo, da vse to prizadevanje fizkulturnih forumov, alpinistov in gorskih reševalcev nikakor ne more roditi uspehov, če ne bomo pri tem delu sodelovali vsi. ki smo poklicani in soodgovorni. Zato se morajo zavedati tisti, ki ljubijo naše svobodne gore, da planine niso in nikakor ne smejo postati grobnica naše mladine, temveč le šola borbene mladine. Vsi, ki želite uživati lepolo planinskega sveta in njega veličino, bodite previdni in ne pre- ....................................................:..............1 Takole izgloda reševanje ponesrečenca tz skalovja tveganih dejanj, ker so lahko vam samim v škodo in gorskim reševalcem v breme. Vsaka planinska družba in ludi vsak posameznik naj se opremi tako, kot to zahteva predvidena tura. Ne podcenjujte v svojem neznanju in mladostnem poletu strmih snežišč in ne prečite jih v slabem obuvalu in s tveganimi sko- ki. Pazite na zapadno kamenje, ki ogroža vsakogar. Bodite skrajno previdni pred plazovi, ki nosijo v sebi smrt. Nikoli se ne izčrpajte do kraja, poznati morate dobro svoje sile in mero zmogljivosti. Preštudirajte vzrok nesreč v gorah, prišli iHJste do koristnih zaključkov in dognanj, ki vam bodo le v korist. Vedno se pustite podučiti od boljših, prepustite se vodstvom sposobnejših. V gorah ne boste ničesar prehiteli, razvoj je najboljši učitelj in vodnik, le vztrajna in načrtna vež-ba vas bo vodila mimo nesreč. Strokovno čtivo, neprestana vaja in vsestransko izpopolnjevanje bo zgradilo solidno podlago vsem našim gornikom. Navedel sem le nekaj misli, ki so namerjene mladini. Še prav posebej pa naj veljajo te skromne vrstice onim našim mladim in ostalim planinskim družbam, ki hočejo prehiteli razvoj in ki hočejo z giavo skozi zid. Zavedajmo se velike resnice, da priznavajo gore le iskrenost in tovarištvo, da vzgajajo tiste, ki se vzgajati puste. Kdor pa se vzgojiti ne da, ta se uniči sam ali pa ga uničijo gore. Kdor se ho vsaj delno ravnal po teh dobronamernih nasvetih, bo dojel vse vrednosti in lepote našega gorskega sveta, ki navduši slehernika in ki daje ljudem novih moči za izpolnjevanje delovnih obvez. U. Z. Martuljkova skupina s Špikom v sredi cenjujtc sami sebe, kajti gore odpi-' oje bogastvo le skromnim Nalagajte si naloge, katere popolnoma obvladate s svojimi sposob-noslmi in znanjem, nikar ne vdirajte v svet gora bahato in surovo. Ne precenjujte svojih sil, ki so v primeri z naravo dokaj šibke. Lotite se le takih tur, katerim ste kos in za katere ste zadostno opremljeni. Pojdite na pot, katero ste sposobni z lastnimi silami do konca izvesti. Bodite prav tako previdni pri izbiri druščine — tura naj se ravna po fizično najslabšem. Pred začetkom ture proučite vse možnosti, nikar ne začnite nepremišljenih in PeseSmo nagradsa® te&aitisrvastie v Sefcsssovanfa za Saskisifomil ssttak Stojimo tik pred zaključkom avgustovega roka tekmovanja za fizkulturni znak. Tisti, ki so se lani prijavili v tem roku, imajo samo še nekaj tednov časa, da izpolnijo norme. V tem času tekmovanja od lani do letos so se delale precejšnje napake, ki so izvirale v večji ali manjši meri iz nerazumevanja ali nezainteresiranosti do tega tekmovanja. Na drugi strani moramo ugotoviti, da so priprave za zvezni zlet fizkulturnikov v Beogradu dvignile zanimanje za fizkulturo, kar je bilo znatno opaziti tudi v tekmovanju za fizkulturni znak. Naša naloga je, da zanimanje za to tekmovanje dvignemo. V to svrho moramo zagotoviti čim več stalnih in potovalnih komisij, ki bodo omogočile izpolnjevanje norm vseh fizkulturnikov na terenu. Da bi bilo to delo čim uspešnejše, razpisuje Republiški center posebno tekmovanje v sklopu tekmovanja za fizkulturni znak in sicer v izpolnjevanju norm za tekmovalce, ki so se prijavili v avgustovem roku 1940. kakor tudi v ostalih rokih. Tekmovanje traja od 1. do 20. julija. Pozivamo vsa fizkulturna društva in vso fizkultume aktive, da si medsebojno napovedujejo tekmovanje, da s tem pospešijo svoje delo. Poleg tega razpisuje Republiški eenter za fizkulturni znak splošno tekmovanje do prvega zaključnega roka, to je do t. avgusta 1947 v izpolnjevanju norm za prijavljcnee, ki so se prijavili v avgustovem roku 1946, kakor tudi za ostale Raznisani sta 2 nagradi po 20.000 din Nagrado bosta prejeli društvi, katerih člani — prijavljene« za fizkulturni znak. bodo v največji meri izpolnili 1009/« predpisane norme Fizkulturniki, fizkultnrnice! Pospešimo naše delo, da bodo vsi tekmovalci za fizkulturni znak izpolnili vse norme in si osvojili znak. ki naj bo ponos vsakega fi»kulturnika. REPUBLIŠKI CENTER FIZKULTIIRNEGA ZNAKA Gifeasjfe v Gfcessefsse&i f&sssa Planinci se smejo prosti gibati v 5 km obmejnem pasu le v primeru, če so v posesti članske izkaznice, vidirane po pristojni notranji upravi. Izvzeti »o predeli, ki so nahajajo v strogem 500 m obmejnem pasu. Članska izkaznica, vidirana od pristojne notranje uprave ne velja za gibanje v gorskih predelih, ki se nahajajo v strogem 500 m obmejnem pasu. Za gibanje v tem pasu izdaja dovoljenja izključno štab divizije KN-OJ-a odnosno štab obmejnega polka d etičnega sektorja. Prošnje z generalijami in številko osebne izkaznice ter s točno naznačenim predelom, katerega namerava posetiti, kakor tudi s točno navedenim časom obiska v planinah, je treba dostaviti štabu divizije KNOJ-a 8 dni pred odhodom v doti Sni obmejni predel. Strogi 500 m obmejni pas pa ne velja za Triglav in Orno prst nad Bohinjem. V omenjenem predelu se smejo planinci s člansko izkaznico, vidirano od pristojne notranje uprave, prosto gibati brez predhodnega dovoljenja štaba divizije KNOJ-a odnosno obmejnega polka. Opozarjamo, da velja ta izjema samo za Triglav in Črno prst nad Bohinjem. Obiskovalci planin naj se teh navodil striktno držijo. FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE — ODBOR ZA PLANINSTVO IN ALPINISTIKO Izpolnjevanje norm Iz sipini-stike za fizkulturni znak Da se Izvede izpolnjevanje norm iz alp^-nistike za fizkulturni znak. bodo alpinu stidna odseki posameznih planinskih skupila organizjiralfi tridianstoe komisije, ki bodo določile smer, na kateri se bo vršilo izpolnjevanje norm in ki bodo ocenjevale pri J a vi Jemce. Vsak alpimlstičn: odsek mora dan izpolnjevanja norme Z3 fizkulturni znak predhodno objaviti tako. da ne bo nikogar, ki bi vpisal alplnistlko. pa norme d« bi otpravll. Za organizacijo odgovarjajo alpinistični odseki, vsakega prijavijenca pa posebej opozarjamo, da pleza oa lastno odgovornost, kajti če Je vpisal alpinisti, ko, mora biti tudi toliko siguren mi samo. stojen, da se mu pri izpolnjevantu norme ne pripeti nesreča v smeri tefchne Slovenske smeri severne triglavske stene. Pleza se samostojno v navezi dveh (dva f zkulturaika na vrvd). Plezalca se med plezanjem redno menjata v vodstvu. Predsednik ocenjevalne komisije Jima pokaže smer vzpona ter kontrolira z mesta ki sl ga izbere po lastnem preudarku, plezanie naveze v steni ali na grebenu, kontrolira vstop in izstop v naznačeni plezalni sme. ri. Nihče od ocenjevalne komisije se n« sme navezati k navezi tekmovalcev. V ostalem se je treba držati navodil v bro-šurU Tekme za fizkulturni znak«, ki Je bALa dostavljene vsem planinskim skupinam. Plezalne smeri, ki prihajajo v poštev 1« Izpolnitev norme iz alpinist-ke, so: I. v Julijskih Alpah: Slovenska smer ▼ Severni triglavski steni; II. v Kamniških Alpah: 1. Steber Brane z Izstopom na Sijo In po njej na vrh. 2. Severozahodni greben Planjave b vstopom v kamin pod Msričklno ploščo. 3. Brinškov kamin z Izstopom na severozahodni grebem Planjave In po njem na vrh. Te smeri so po težavnostni stopaj« enakovredne Slovenski smeri v Severni triglavski strmi. Alpinistični odsek planinske skupine MOF Ljubi jam a roo organiziral Izpolnjevanje norme iz alpinistih e za fizkulturni znak 29. t. m. na Kamniškem sedlu. Prijavit' se Je treba alpinističnemu odjeku planinske skupine MFO LJiiblj?9t metrov Flori 3:57:6, na 160 m Peruconi 10 6, v nietn krogle P.oollni 14 45. na J0.0Š0 m Burlo 33:10, v višino Oampagner 1.36. štafeta 4X1W m US Milaneso 42 6, hoja na 5 km Cressevic 22:27,4. Prvenstvo Sovjetske zveze v krosu V Izmailovskcm parku kulture in oddiha v Moskvi je bil finale četrtega vsezveznega krosa ZSSR. 103 oblasti in 10 zveznih republik je poslalo svoje najboljše tekače v Moskvo, kjer so tekmovali Rusi, puvaši, Ukrajinci, Gruzinci, Bur-jati, Udmurtd, Jakuti, Karelijei, Ose-tinci, Litvanci, Estonci, Letonci in Armenci. Predstavniki 20 narodnosti velike Sovjetske zveze so so srečali v glavnem mestu, da bi tekmovali za častni naslov prvaka ZSSR v krosu. Prvenstvo v krosu sta osvojila med moškimi A. Tjuljc-njev, med ženskami pa O. Ovsjan-njikova, ki je že tretjič zmagala. V moštvenem prvenstvu Sovjetske zveze v krosu je Leningrad za^ sedel prvo mesto s 13 točkami. Druga je Ivanovska oblast z 49, tretja Leningrajska oblast s 54, četrta Estonska SSR s 57. peta Mol- davska oblast z 68,5, šesti Kijev z 71, sedma Dnjepropetrovska oblast s 73, osma Kirgiška SSR z 82, deveta Čeljabinska oblast z 82,5, deseta Tomska oblast s 94,5 itd. Na 91. mestu je kot zadnja Vinieka oblast s 448 točkami. A. Tjuljenjev in O. Ovsjannikova Nogometna prvenstva ZSSR Polovica tekmovanja v prvi skupini nogometnih društev za prvenstvo Sovjetske zveze se bliža koncu. Po deset tekem sta odigrala CDKA in Zenit, po osem Torpedo. Krilja Sovjetov (Kujbi-šev) in Dinamo (Leningrad), po devet tekem pa so odigrala vsa ostala društva, med. njimi tudi Krilja Sovjetov (Moskva), ki je že do prejšnje nedelje imel 7 in ne 6 tekem, med katerimi 3 izgubljene In ne 2, kar je bila tiskovna napaka v prejšnji številki. Do konca t. m. bodo še naslednje tekme: 23.: Torpedo:Dinamo (Moskva) in Dinamo (Leningrad):Krilja Sovjetov (Kujbišev), 26.: Dinamo (Minsk): Spartak in CDKA:Traktor, 27.: Dinamo (Kijev):Kriija Sovjetov (Moskva) In Ze-nit:Krilja Sovjetov (Kujbišev), 28-: Dinamo (Leningrad):VVS, 29.: Dinamo (Mo-skva):Dinamo (Tbilisi). 30.: Torpedo:Di-namo (Minsk). V skupini rezervnih moštev so bile nadaljne tekme, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Traktor: Dinamo (Kijev) 1:0, VVS:Spartak 5:2, VVS.Krilja Sovjetov (Moskva) 3:2, Dinamo (Moskva):Krilja Sovjetov (Kujbišev) 3:0, CDKA:Torpedo 2:1 Dinamo (Tbilisi): Dinamo (Minsk) 4:0, Zenit.-Dinamo (Moskva) 3:0. Stanje po teh tekmah je v lestvici rezervnih moštev naslednje: CDKA (Moskva) 7 6 0 1 15:9 12 Dinamo (Leningrad) 6 4 2 0 11:6 10 Traktor (Stalingrad) 7 2 5 0 13:8 9 VVS (Moskva) 7 4 12 17:13 9 Zenit (Leningrad) 8 3 2 3 12:10 8 Dinamo (Moskva) 8 4 0 4 12:12 8 Dinamo (Kijev) 6 2 3 1 8:6 7 Dinamo (Tbilisi) 7 3 0 4 15:12 6 Spartak (Moskva) 6 2 13 13:13 5 Torpedo (Moskva) 7 1 3 3 9:11 5 Krilja S. (Moskva) 7 115 10:18 3 Dinamo (Minsk) 6 114 5:12 3 Krilja S. (Kujbišev) 6 114 6:16 3 V srednjeazijski coni drugo skupine drnštev so doslej odigrane tekme štirih kol. Potem ko je dosegel po dve zmagi nad Spartakom iz Al m a-A te. in Spartakom iz Taškenta je taškentski Dinamo z osmimi točkami prevzel vodstvo v lestvici. Na drugem mestu je Dinamo (Frunze), ki je v obeh tekmah premagal taškentskega Spartaka in sicer z 8:6 in 5:1, prvo tekmo proti moštvu Doma oficirjev (Taškent) je dobil z 2:0, povratno pa izgubil z enakim rezultatom. Lestvica srednjeazijske cone je sedaj naslednja: Dinamo (Taškent) 4 4 0 0 11:2 8 Dinamo (Frunze) 4 3 0 1 15:3 6 Dinamo (Stalinabad) 2 2 0 0 4:1 4 Spartak (Alma-Ata) 4 2 0 2 7:5 4 Dinamo (Alma-Ata) 2 110 5:3 3 Dom oflc. (Taškent) 2 10 1 2:2 2 Zenit (Frunze) 4 0 1 3 3:11 1 Lokomotiv (Ašh) 2 0 0 2 1:4 0 Spartak (Taškent) 4 0 0 4 2:19 0 .V zakavkaški coni, v kateri igra osem društev, sta v vodstvu po doslej odigranih kolib tbiliški Lokomotiv In erivanski Dinamo z enakim številom točk. Dom oficirjev (Tbilisi) je tudi kandidat za prvo mesto. Neftjanik (Baku) in Krilja Sovjetov (Tbilisi) sta si enaka po močeh, dočim zadnja tri društva v lestvici niso dorasla ostalim. Lestvica je sedaj naslednja: Lokomotiv (Tbilisi) 4 4 0 0 14:4 8 Dinamo (Erivan) 4 4 0 0 13:7 8 Dom ofic. (Tbilisi) 4 3 10 19:6 7 Neftjanik (Baku) 4 2 11 7:5 5 Krilja S. (Tbilisi) 4 112 4:5 3 Dinamo (Rostov) 4 0 1 3 4:9 1 Dinamo (Baku) 4 0 0 4 4:10 0 Spartak (Erivan) 4 0 0 4 5:24 0 Prvenstvo Moskve v waterpolu Pred dn-evti je bilo končano prvenstvo Moskve v vaterpolu, ki je trajalo polnih 20 dni. Prvensitvo se je začelo s tekmo CDKA : Dinamo, bi se je končala neodločeno 5:5. Isti dan je Torpedo visoko porazil Trudovije rezervi s 14:1. Naslednji dan tekmovanja je Torpedo premagal Dinamo s 6:3. V obrambi Torpeda je igral Uša-kov. v napadu pa Leonid Meškov, ki je sam dosegel 4 gole. V nadaljevanju tekmovanja je CDKA premagal Torpedo s 4:3, Spartaka pa s 16:0.' V povratnih tekmah je Dinamo Izgubil proti CDKA s 3:7, proti Torpedu pa z 1:8. Fiimalna tekma med Torpedom in CDKA se je končala neodločeno 3:3 (2:2) in je tako CDKA ponovno osvojil prvenstvo Moskve v vaterpolu. V drugi skupinji društev je prvenstvo osvojilo drugo moštvo CDKA, v treJtjii mladinski skupini pa tretje moštvo Dinama. Prvenstvo Moskve v boksu Od 6. do 9. junija je bilo prvenstvo Moskve v boksu, na katerem so poleg prvakov Sovjetske zveze Koiroljeva, Stjepanova, Ščerbakova, Grejnerja, Avdjejeva .in Segalovuea nastopili tudi mladi boksarji, ki so nedavno tekmovali na mladinskem prvenstvu, med njimi najbolj nadarjena. Pjerov, Mjed-nov. Čebotarjev. Junak tekmovanja je bil 20-letmi Pjerov, ki je osvojil naslov prvaka Moskve” z zmagami nad dosedanjim prvakom Moskve Jureankom in prvakom Sovjetske zveze Stjepa.nom. Poleg njega je dosegel največji uspeh 19-letni Mjednov, ki je v finalu premagal dvakratnega prvaka Sovjetske zveze športnega mojstra Puškina. Odlikoval se je tudi mladi Romanov (Dinamo), ki je šele v finalu podlegel prvaku Sovjetske zveze Ščerbakovu. Naslove prvakov Moskve v boksu za leto 1947. eo si priborili v mušji kategoriji: Sega km e (CDKA), v petelinil: Avdjejev (Dinamo), v peresni: Mjednov (Trudovije rezervi), v lahki: Grejmer (CDK), v polsrednji: Ščer-bakov, v srednji: Čudinov (oba Pišče-viik), v poltežki: Pjerov (Trudovije rezervi), v težki: Koroljev (Piščevik). Moštveno prvenstvo Moskve v tenisu V polfanalih moštvenega prvenstva Moskve v tenisu so se srečali Spartak an CDKA ter Dinamo in Boljše* vik. Spartak je z rezultatom 20:13 a lahkoto premagal CDKA, dočim se je srečanje med Dinamom im Boljševi-kom končalo z rezultatom 15:15 din je Dinamo zmagal le zaradi večjega števila dobljenih iger. Tako sta se v finale prve skupine plasirala Spartak an Dinamo. Prvenstvo Sovjetske zveze v dviganju uteži Nogometni pokal ZSSR Vsezvezni komite za fizkulturo in šport ZSSR je Izžrebal nasprotnike, ki bodo igrali v zaključnih tekmah letošnjega VIII. tekmovanja za pokal Sovjetske zveze v nogometu. V p r v e m ko 1 u bodo igrali: zmagovalec (v izločilnem tekmovanju za nogometni pokal ZSSR) prve cone RSFSR:Spartak (1. julija), zmagovalec zakavkaške coiio:CDKA in Krilja Sovjetov (Kujbišev):zmag;ovalee srednjeazijske cone (2. julija); v drugem kolu: Torpedo :zmago valeč centralne cone in zmagovalec ukrajinske cone :zmago valeč druge cone RSFSR (3. julija), Dinamo (Tbllisi):I)lnamo (Minsk) (4. julija), Dinamo (Moskva)zmagovalec iz srečanja v prvem kolu med zmagovalcem zakavkaške cone in CDKA ter Dinamo (Kijev):Traktor (5. julija). Zenit: VVS (6. julija). Dinamo (Leningrad): Krilja Sovjetov (Moskva) (7. julija); polfinalni tekmi bosta 13 in 14-julija; finalna tekma pa 20. julija. I z lo č i 1 n a tekmovanja za nogometni pokal ZSSR v posameznih conah pa so se že začela. V ukrajinski coni je Sahter (Stalino) Izločil iz nadaljnjega tekmovanja moštvo kijevskega Doma oficirjev z 2:1, Piščevik (Odesa) pa je šele v podaljšku druge tekme, ker se je prva tekma tudi po podaljšku 2X15 minut končala neodločeno 1:1, izločil dnjepropetrovskl Stalj s 3:2. V srednjeazijski coni je taškentski Dom oficirjev izločil Dinamo (Frunze) z 2:1, Dinamo (Stalinabad) Zenita (Frunze) s 4:1, Dinamo pa Spartaka (oba Taškent) a 2:1. V prvi ceni RSFSR je Torpedo (Gorki) Izločil Zavod Kalinlna (Kalinin) s 6:0, Krasno je znam ja iževskega Zenita s 4:1, Torpedo (Lljauovsk) Zavod Kirkiž (Kirkiž) s 3:2, Himlk (Dzcržinsk) pa Krilja Sovjetov (Moskva) tudi s 3:2. V drugi coni RSFSR je sverdlovski Dinamo izločil Avangard (Sverlovsk) s 6:1, Dom oficirjev (Novosibirsk) Krilja Sovjetov (Molotov) s 4:0 In Zavod Čka-lova (Novosibirsk) s 5:0, Dinamo (Čeljabinsk) nižnjetagilskoga Dzeržinca z 1:0, Dinamo (Sverdlovsk) čeljabinskega Dzeržinca s 3:0. s čemer se je plasiral v conski polfinale. Dom oficirjev (Sverglovsk) pa Zavod Kujbiševa (Omsk) z 9:0 V zakavkaški coni Je Lokomotiv izločil Dom oficirjev (oba Tbilisi) šele v drugi tekmi z rezultatom 1:0, ker se je prva tekma tudi po podaljšku končala neodločeno 1:1. Dinamo (Rostov) je izločil Krilja Sovjetov (Tbilisi) s 3:0, Spartak (Erivan) Dinama (Baku) z 2:0, Dinamo (Erivan) pa Neftjanika (Baku) s 3:2. Nogometno prvenstvo Leningrada V Leninfiradu se je začelo mestno no-Kometno prvenstvo, v katerem tekmuje .10 društev. V prvi skupini je Dinamo premaital GOMZ s 4:1, Zavod Proirres Dom ofielrjev z 2:1, Piščevik Kirovski zavod s 5:0. Zavod Ordžonlkidze Blektro-silo s 5:1, SKIF pa Lokomotiv s 4:1. Na stadionu moskovskega Dinama se je 13. juttija začelo prvenstvo Sovjetske zveze, in sicer posameznikov in moštev, v dviganju uteži, v katerem sodeluje 150 najboljših tekmovalcev. Že prvi dan tekmovanja, ko so nastopili težkoatleti, lahke im pe-resnolahke kategorije, sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda. V lahki kategoriji se je vodila borba za prvo mesto med Donskim (Kijev), Azdarovom (Erivan) in Lapidu-som (Minsk). Naslov prvaka Sovjetske-zveze je osvojil predstavnik Ukrajine Donskoj, ki je v klasičnem (olimpijskem -troboju) skupno dvignil 295 kg. V peresnolahki kategoriji je naslov prvaka Sovjetsko zveze osvojil Lopa--tiim (RSFSR). Po prvem dnevu tekmovanja vodi moštvo Ukrajine. Med tekmovanjem sta leningrajska težkoaltleta postavila dva nova svetovna rekorda. V lahki kategoriji je Žižin z levo roko sunkoma dvignil 98,4 kg, v peresnolahki pa Rappoport z desno 95,6 kg. Pred prvenstvom Sovjetske zveze je na prvenstvu RSFSR v dviganju uteži športni mojster Ma-ljcev (Krim) s 103,25 kg postavil nov svetovni rekord v srednji kategoriji z levo roko sun- koma. Prejšnji rekord 102,10 kg je imel tudi Maljcev. šk;' Športni mojster I. Maljcev med postavljanjem novega svetovnega rekorda v dviganju uteži z levo roko sunkoma na prvenstvu RSFSR Pet najboljših lahkoatletov ZSSR Pristopanje sovjetskih lahkoatletov k skoraj celoletnemu treningu je omogočilo pred. začetkom sezone, da so mnogi med njimi lahko pokazali visoke, za sedanji čas rekordne uspehe. Če primerjamo po-vpreček rezultatov petih najboljših letošnjih sovjetskih lahkoatletov /. lanskimi, vidimo, da so enaki, v vrsti slučajev pa tudi boljši od rezultatov, ki so bili doseženi v avgustu leta 1946. Med petorico, še bolj pa med deseterico najboljših sovjetskih letošnjih lahkoatletov so se pojavila nova imena, ki lani niso bila niti med pedesetorico. TEKI M o š k i 106 m: Karaknlov (Moskva) 10,9, Fllln (Rostov na Donu) 11,0, Giljde (Tallin) 11,0, Sanadze (Tbilisi), Komarov, Agajekov (oba Moskva) in Anisimov 11,2; 400 m: Komarov 49,8. Pugačevskij (oba Moskva) 51,2, Bulančik (Kijev) 51,7, Maksimov (Moskva) 51,8. Sanadze (Tbilisi) 51,9; 1500 m: Punjko (Moskva) 4:03,4, Le-meško (Kijev) 4:05,2, Novožilov (Lenin- grad) 4:06,0, Tjuljenjev (Moskva) 4:06,6, Ničkin (Tbilisi) 4:11,6; 5000 m: Punjko 15:06,6, Tjuljenjev (oba Moskva) 15:19,0, Gordicnko (Leningrad) 15:29,6, Kinjakin (Frunze) 15:55,6, Mironov (Leningrad) 15:57,2; 110 ni ovire: StjepanČenok (Moskva) 15,5, Taljnire in Llpp (oba Tallin) 15,8, Bulančik (Kijev) 16,0, Sadovskij (Leningrad) 16,3; š t a f et a 4X100 m: Moskva 43,6, Kijev 44.9, Leningrad 44,9, Tbilisi 45,1, Tallin 45,2. Ž e n s k e 100 metrov: Sečenova (Moskva) 12,4, Duhovič (Rostov r.a Donu) 12,5, Krasikova (Leningrad) in Barilova (Moskva) 12,7, Noskova (Rostov na Donu) in Karilajd (Tallin) 12,8; 400 in: Ciidina 1:00,4, Žiljcova 1:01,4, Galdina (vse Moskva) 1:01,5. Ljuppen (Minsk), Parioka.jte (Kaunas) in Bistrova (Leningrad) 1:02,0; 80 m ovire: Barilova 11.7, Turova (obe Moskva) in Gajlis (Riga) 12,4. Gokieli (Tbilisi). Kerini-Zade (Leningrad) in Ada-menko (Kijev) 12,5; štafeta: 4X100 m: Leningrad 50.2, Moskva 50,9. Kijev 51,9, Tallin 52,0, Riga 52,1. ¥ITU Ri4i5.CE ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGIA FRANCOSKEGA ŠPORTA Letošnja kolesarska dirka Tour de France zaradi finančnega vprašanja še vedno ni zagotovljen.!. Prvotno bi moral tekmo o odpre ti sindikat novinarjev, ki pa ni imel dovolj sredstev. Tako sta v zadnjem trenutku prevzela organizacijo edini francoski športni dnevnik L‘ Equipe-Elans in politični list Parisien Libertč. Pred vojno je bil prireditelj športni dnevnik L‘ Auto, ki je pa med okupacijo služil Nemcem in so ga zato pozneje ukinili. metrov prosto v času 4:45,8 minut 1046 točk. 01vmpique Marseille, ki ga je prejšnjo nedeljo premagal zagrebški Panamo s katastrofalnim rezultatom 6:0, je klub, ki je imel v pre; tekli nogometni sezoni najvecjt obisk na domačih tekmah in obenem seveda tudi največje dohodke. V 19. tekmah v Marseilleu je sprejet v blagajni za vstopnino 23,561.000 frankov, to je za 100 odstotkov več kot v sezoni 1945-46. Drugo društvo v Franciji, ki ima najbolje obiskovane tekme, je pariški Stade Francais, ki 'e imel v pretekli sezoni 21,087.000 frankov. Najmanjši dohodek je imel Lens, in sicer nekaj manj kot 7 milijonov frankov. Prvenstvo na gostujočih tekmah ima Roubaix, pri katerega gostovanjih je bilo nabranega 18,928.000 frankov. Najboljši nogometni strelec v Franciji ni Francoz, ampak Čeho-slovak Humpal, bivši igralec Bate Zlin, ki igra v napadu FC Sochau-xa in ki je dosegel v pretekli sezoni 41 golov, to je dve petine vseh golov, ki so jih dosegli vsi igralci kluba, za katerega igra. DROBNE ZANIMIVOSTI OLIMPIJSKA PROGA za maratonski tek je bila že izbrana. Start in cilj bosta v vveniblejskeni stadionu- Proga meri 42.263 km, start je v višini 50 m nad morjem in ima okoli 25 m vzpona. Tekmovalci bodo tekli deloma po betonski, deloma po asfaltni cesti ali tern, vsekakor bodo imeli trdo podlago. VILJO HEINO je izboljšal v Helsinkih na večernem tekmovanju svetovni rekord v teku na 4 milje (6437 m) v času 18:47,6 min-, dočim jo znašal stari rekord 18:57 min. Francozi so napravili seznam svojih najboljših plavalcev po točkovnih tabelah, ki so slične lahkoatletskim tabelom. Tako je n. pr. Janv za svetovni rekord na 200 m prosto 2:05.4 m.nut dobil 1200 točk, za 56,6 na 100 m prosto pa 1158 točk. G. Vallerey je prejel za 100 m hrbtno v času 1:05,2 minut samo 1076 točk in nato zopet Jauy za 400 Najboljši letošnji francoski lahkoatletski rezultati so naslednji: v teku na 100 m sta dosegla Valmy in Brae 10.9 sekund, na 200 m Cra-pet 22.2 sekunde, na 400 m Hansen-ne 49.5 sekund, na 800 m Hansenne 1:49.8 min., na 1500 m Vernier 3:55.5 min,, na 5000 m Mechkour 15:28,9 min, na 110 m čez ovire Bichard 15,6 sekund, na 400 m čez ovire An-dre 55,2 sekund, v daljino Bour 7,12 m, v višino Damitio 195 cm, ob palici Breitman 390 cm, krogla Bra-connot 13,76 m, disk Bazemierye 43,81 m in kladivo Margot 44.30 m. Češkoslovaški lahkootiefi so gostovali na Poljskem Lahkoatlcti Visokošolskega športa iz Brna so o Binko-štih gostovali na Poljskem, da še bolj poglobe športne odnošaje meti Češkoslovaško in Poljsko. Nastopili so na dveh tekmovanjih, in sicer najprej na dvodnevnem z olimpijskim programom v Krakovvu proti SK Cracowiji, v katerem so zmagali z rezultatom 99:73 in nato v Katovicah proti SK Pogonju. kjer so zmagali z 58:56 točk. Na Poljskem je bilo za nastop čeških lahkoatletov veliko zanimanje in se je zbralo na stadionu obakrat okoli 9000 gledalcev, med katerimi je bil tudi poveljnik Krakova general Zaiusky. To tekmovanje je zopet pokazalo, koliko so Poljaki v lahki atletiki med vojno nazadovali, saj so jih gostje premagali z več ali nanj povprečnimi rezultati Od doseženih rezultatov so bili najboljši: David (CSR) na 100 m dvakrat 10.7 in na 200 m 22.1, Tošnar (CSB) na 110 m čez ovire 15 4 in 400 m čez ovire 58,7. Sedla-ček (CSB) in Gieruto sta vrgla kroglo 14.02 m. Sedlaček disk 45.09 m. Adamczyk (Poljska) je skočil v daljino 6,87 m, tekel 110 m čez ovire 16,5 in skočii v višino 1.75 m. Največje borbe so bile v tekih na srednje proge, kjer imajo Poljaki dva mlada nadarjena tekača in sicer 22 - letnega \Viderskega (1500 m 4:11,3) in 19-letnega Widela (800 m 2:01,5 in 1500 trt 4:15,5 min), ki ju je Ha vi rž (CSB) premagal šele v zadnjih metrih z rezultatom 2:01,4. Zelo težko je premagal tudi Vanjek (CSB) na 5000 m Jurzaka (Poljska) v času 16:02,5 proti 16:03 in Zadrož-nega. ki sta oba tekača iz dobe Kuszoczinskega, katerih najboljši časi so bili blizu 15 minut. Igrišča, na katerih so tekmovali, so bila dosti boljša od njihovih domačih igrišč. Posebno dober je stadion v Krakovvu, ki je bil zgrajen že pred vojno kot igrišče za trening ob olimpijskem stadionu, kajti Poljaki so se pred vojno potegovali za organizacijo olimpijskih iger. Za ogrevanje tekačev pred tekmo imajo za tribuno 130 m dolgo in 8 m široko ravno tekališče, obdano z robniki. Ob povratku so češki lah-koatleti izjavili, da so bili sprejeti zelo prisrčno in da so bili dobro hranjeni, tako, da so odnesli iz Poljske najlepše spomine. SVETOVNO KOLEDARSKO PRVENSTVO BO OD 26. JULIJA DO 3. AVGUSTA Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo bo prirejeno v Franciji v dneh od 26. julija do 3. avgusta, o čemer je bilo odločeno lani na kongresu Mednarodne kolesarske zveze, ki je zasedala v Curihu. Prvenstvo bo prirejeno v pariškem kolesarskem stadionu Pare des Princes, dočim bo cestno prven. stvo amaterjev in profesionalov boulogneskem gozdičku. Ko je kongres mednarodne kolesarske zveze, ki mu je predsedoval AchiUe Joinard, poveri! Franciji organizacijo svetovnega kolesarskega prvenstva, je prevladovalo mnenje, da bodo prireditelja zbrali za cestno prvenstvo progo v Monthleryju, ki ima vse pogoje za tako dirko. Proti temu predlogu pa so se pojavili razni glasovi, da je cesta na štirih mestih v zelo slabem stanju in pride zato v poštev Reims, Id ga je predlagala skupina profesionalnih tekmovalcev. BSedtem pa je prišlo do nepričakovan nega preobrata. Posebna komisija mednarodne kolesarske zveze je pregledala obe predlagani progi in se odločila za tretjo, v boulogneskem gozdiču pri Parizu, ki je bila lani prizorišče avtomobilskih dirk. Proti temu predlogu pa so se oglasili mnogi znameniti tekmovalci, ki so ugovarjali, da nima ta cesta primernih vzponov. Kljub vsem tem nesporazumom so priprave za prvenstvo že v polnem teku. Organizacijski odbor pa nima malo dela, ker mora misliti istočasno tudi na organizacijo 75. kongresa Mednarodne kolesarske zveze, na katerem se bo sestalo okoli 600 delegatov iz vsega sveta. Tehnični odbor ima na razpolago lep stadion Pare des Princes, kar njegovo nalogo v veliki meri olajšuje. Cestno prvenstvo v boulogneskem gozdu bo trajalo tako za amaterje kot za profesionale samo pol dneva, in sicer v nedeljo 3. avgusta dopoldne. Krog v boulogneskem gozdu bo dolg 11,5 km in ga bodo morali profesio-nali prevoziti 25 krat (287,5 km), amaterji pa 13 krat (149,5 km). Ta proga, kot že omenjeno, ne ho imela težkih vzponov, je pa v zelo dobrem stanju in ima lepo okolico. OD 24. DO 31. AVGUSTA BODO V PARIZU SVETOVNE AKADEMSKE IGRE Že mesec dni pred zaključkom prijav za svetovne akademske igrp je prijavljenih za to tekmovanje 22 držav. ZDA prijavile lahkoatle-te, košarkarje in plavalce. Za največji dogodek pa smatrajo vsi udeležbo sovjetskih visokošolcev, _ ki bodo nastopili v zelo velikem številu, kajti tekmovali bodo v prav vseh panogah, to je v košarki, odbojki, nogometu, plavanju in lahki atletiki. Parižani se posebno veselijo na finalne tekme v plavanju med tekmovalci ZSSR in ZDA. IX. svetovne akademske igre v Parizu bodo najvažnejši športni dogodek leta 1947 na svetu in obenem največja študentovska olimpijada vseh dob. Pokroviteljstvo nad igrami je prevzela franco-ska vlada, ki je poklonili prirediteljem 25 milijonov frankov. ŠVED PATERSSON je vrEel kopje 72,77 m dale{, njeEov rojak Andersson pa 66,38 m. V skoku ob palici sta Sred Lindberg: in Norvežan' Kaas preskočila 4,60 m. ★ ZA ZIMSKE olimpijske igre 1. 1952 se že sedaj potoirujejo Norvežani. Voditelji norve^keEa Športa bodo v kratkem od; potovali na Švedsko, kjer bodo oddali Mednarodnemu olimpijskemu odboru prošnjo Norveške za organizacijo olimpijskih iger, ki bi bile v okolici Osla. 'k JOE LOUIS namerava prihodnje leto nastopiti v Evropi in Avstraliji, preden bo odšel za vedno iz boksarskega ringa. Trenutno nastopa v zapadnih državah ZDA, v sredi julija pa se bo vrnil v New Vork, da se dogovori o svojem naslednjem nastopu za absolutno svetovno prvenstvo. JUHAN, znani motoristični tekmovalec, jo dosegel v dirki TOUItlST Tro-phy na otoku Isle of Man šele 15. mesto. Vozil je s povprečno hitrostjo 114.21 km na uro. ★ PALESTINSKI NOGOMETNI klub Hapoel ie odigral v New Yorku tekmo z izbranim moštvom Ali Starš 0:0. Vratar Ilapocla Chodorov je bil že takoj v začetku tekme ranjen in tra je zamenjal rezervni vratar Haron Mayer, ki pa je branil tako sijajno, da je rešil ^oste si^urneffa poraza V LAUSSANE*i je bila tekma v hoji na 25 km, ki so se je udeležili tekmovalci iz Francije, Italije in Švice. Zmagal je Francoz Maggi v času 2:06 56 uri pred Reymandom (Stade Lausanne) 2:09.47. Vso do 13. km je vodil švicarski prvak Schwab, ko je tekmovanje sploh o-pustil in izjavil, da je samo treniral za mednarodno tekmo proti Norveški in Šved«fci. ★ NA LAHKOATLETSKEM DVOBOJU med Prago in Brnom, v katerem J© zmagala Praga z 81:76 točkami, so bili doseženi naslednji najboljši rezultati: 800 m Vom&čka 1:58.4, krogla Knotek 14 89 in Kalina 14 81, višina Hausenblas 185 cm, skok ob palici Krejcar 38® eni in daljina Fikejz 703 cm. ★ V MARSEILLEU je bilo premagano B moštvo Francije v nogometni tekmi proti B moštvu Sviice z viisokim rezultatom 1:9. ★ V NANCVJU se je izjalovil poizkus švedskih tekačev, da bi izboljšali svetovni rekord na 4X800 ni, ker so Bergssou, Oberg, Ericksson in NHsson dosegli samo čas 7:38.2 min. ★ MEDNARODNA LAKOATLETSKA zve-za je prejela prošnjo Birme, Libanona, Irana, Jamajke in Koreje &a sprejem v njeno članstvo. Glede sprejema ZSSR v lahkoatletsko zvezo je Lord Burgloy izjavil, da gre samo še za formalnosti, ki jih je treba izpolniti, nakar bo ZSSR sprejeta, ker se mora dati sovjetskim lahkoatletom možnost, da sodelujejo na olimpijskih igrah. ★ NA VELIKIH mednarodnih kajakaških tekmah v Pragi so bili zmagovalci naslednji: v vožnji s kajakom na 500 m je zmagal med posamezniki Massy (Belgija) v času 2 min., 2. Kroutil (CSR) 2:02,4, v dvojkah sta zmagala na 1 km Skrlant in Pečka (CSR) v času 4:04,6; 2. Van de Vliet in Van de Bergen (Nizozemska) v 4:05,2. ■k AMERIŠKI LAHKO ATLETI so dosegli letne naslednje najboljše rezultate: 100 y Patton 9.4; 220 y Patton 20,4: 440 y Mac Kenley 47,4; 880 y Pulton 1:49,5; 1 milja Karver 4:11,6; 120 y čez oviro Dillard 14,0; 220 y ovire Dillard 22,5; 440 y ovire Kirh 53,1; višina Ves-sey 2,02; daljina Steele 7,89; palica Smith 4,46; krogla Meyer 16,74; disk Pite h 52,34; kopje Biles 68,63; kladivo Bennett 54,76. Jugoslavija svetovni prvak v reševanju šatovslclli problemov šahovBka centrala v Zagrebu je sprejela poročilo Iz Harlema na Nizozemskem, ki pravi, da je Jugoslavija zmagala na turnirju za moštveno prvenstvo sveta v rešavanju šahovskih problemov. Izza Jugoslavije so »e plasirale Madžarska, Združene države, Indija, Avstrija, Češkoslovaška ter mnoge evropske, ameriške In azijske države. Uspeh naših šahistov je tem večji, ker se zelo močne rezrepenfcance Anglije, Franclje, švedske itd. sploh ni. so mogle plasirati v zgornjo polovico lestvice. Od maksimalnega števila 2120 dosegljivih točk,, ki bi jih na tem turnirju lahko osvojilo deset-članstvo moštvo ene države, je Jugo. slavi ja dosegla 2091 točk in tako zasedla prvo mesto. V našem moštvu je največje število točk dosegel mojster za šahovske probleme Inž. Nenad Petrovič iz Zagreba, ki je osvojil 212 točk. Naslednji turnir za svetovno moštveno prvenstvo v reševanju šahovskih problemov bo drugo leto organizirala Jugoslavija kot zmagovalec letošnjega turnirja. Fripsmbe k el li«4 sili m zbuna š0S-a Pomen in namen drugega rednega občnega zbora ŠOS-a je označil v svojem referatu predsednik ŠOS-a tov. Turnhcr. Občni zbor je pokazal vse velike uspehe v preteklem letu, obenem pa je dal priliko za kritiko neuspehov in napak. Prav tako so bile podane perspektive za bodoče šahovsko delo, ki je vključeno v splošni napor materialne in duhovne obnove ter napredka nove Jugoslavije. Fizkultura in z njo tudi šah sta doživela v novi Jugoslaviji neslulen razmah, kakršen preje nikdar ne bi bil možen. Sah se je uveljavil tudi kot važen vzgojni faktor, ki pomaga k duhovni preobrazbi zlasti mladini. Sah spodbuja k delu za obnovo in napredek države. Vsak šahist naj ima trdno voljo, da bo s svojim delom po najboljših močeh pomagal pri izvedbi petletke. Za objavo vseh izčrpnih referatov na občnem zboru bi bila potrebna že kar cela brošura. Posebno zanimiva so bila poročila zastopnikov okrožnih odborov, ki so nazorno pokazala razvoj našega šahovskega življenja. Vsa poročila bodo obsežena v zapisniku občnega zbora, ki ga bo SOS dostavil okrožnim odborom. V naslednjem pa bi povzeli z občnega zbora vsaj nekaj važnejših ugotovitev in sklepov. Na področju vseh štirih okrožnih odborov (Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska) deluje sedaj okoli 86 rednih šahovskih sekcij, ki so že vključene v fizkulturo 'ali so na tem, da se vključijo. Skupno število registriranih članov je približno 2200. Med okrožji prednjači Maribor s 26 sekcijami in 850 člani. Ni všteta v teh podatkih Dolenjska, ki nima okrožnega odbora. Šahovsko življenje je močno razvito ludi v Slovenskem Primorju, kjer deluje mnogo šahovskih sekcij. Od lanskega leta je bila v glavnem izvedena vključitev rednih sekcij v fizkulturo. Najbolje je vključitev uspela v Mariboru, kjer ima že nad polovico šahistov fizkultur-ne legitimacije in je sodelovanje s fizkulturnim odborom vzorno. Najmanj je vključitev, kljub prizadevanju šahovskih odborov, napredovala v Ljubljani sami. Pri Fizkultumem odboru Slovenije je našel SOS v arvojem delu vse razumevanje. Poleg rednih šahovskih sekcij deluje v Sloveniji še najmanj 50 sindikalnih sekcij, bodisi pri krajevnih odborih, bodisi pri podružnicah. Njihovih člnnov-šahistov SOS ne registrira posebej. Močnejše sindikalne sekcije se lahko razvijejo v prave fizk ul turno-šahovske sekcije. Za razvoj sindikalnega šaha so bili prirejene moštveni sindikalni turnirji. Med registrirane člane šahovskih odborov ludi niso všleli srednie-šolci, med katerimi je v Sloveniji več tisoč šahistov. Srednješolski šah se razvija samostojno preko dijaških fizkullurnih aktivov na šolah, ki jim šahovski odbori nudijo vso potrebno pomoč. Najmočnejši šahisti med srednješolci imajo dostop v redne šahovske sekcije* v Ljubljani pa v Šahovski dom, kjer izpopolnjujejo svoje znanje in potem skrbe za napredek dijaških sekcij na svojih šolah. Ko torej sloni organizacija ŠOS-a predvsem na rednih fizkullurnih sekcijah, sla dve nadaljnji veji šahovskega udejstvovanja v sindikatih in pri mladini. SOS je podvzel že tudi iniciativo, da razširi šah med žene in je imel pri lem nekaj uspeha. Trajne stike ima ŠOS z armado, ki ima svojo samostojno šahovsko organizacijo. Kot organizacijska oblika so se okrožni' šahovski odbori zelo dobro obnesli. Najboljši med njimi je Mariborski OŠO, velik napredek pa je v preteklem letu dosegel tudi Celjski OŠO. Okrožni šahovski odbori bodo vsaj še eno leto ostali v funkciji. Bodo pa v tem času poskrbeli ludi, da se polagoma ustanove okrajni odbori, iako predvsem na Gorenjskem v Kranju, Jesenicah in Kamniku. Okrožni odbori bodo potem skrbeli za povezavo med okrajnimi odbori. Na Dolenjskem bodo osnovani lakoj samo okrajni odbori. Zaradi boljše povezave bo ŠOS večkrat sklical delegate okrožnih in okrajnih odborov. Zadnji tak sestanek delegatov o božiču je bil zelo koristen. V preteklem jjoslovnem letu je šel razvoj šaha v Sloveniji predvsem v množičnost in so bili v tem oziru doseženi največji uspehi. Šahovski pokret je zajel prav vse sloje prebivalstva. Zlasti je vedno več šahistov jz delavskih vrst, sekciji Sv. Peler v Sav. dol. in Gomilsko na pr. pa imala članstvo večinoma iz kmečkih vrst. Množičnost je prišla do izraza pri mnogih velikih šahovskih prireditvah, tako simultankah, zlasti pa pri brzotumirjih z nad 100 udeleženci v Ljubljani in Mariboru, z nad 60 udeleženci v Radomljah, Murski Soboti, Ljutomeru itd. Na brzoturnirskem tednu je igralo lani po sekcijah nad 600 šahistov. V moštvenih tekmovanjih, tako sekcijskih kakor ludi sindikalnih, je v Ljubljani in Mariboru sodelovalo po 200 šahistov, v Celju in na Jesenicah wad 100. Rekord je postavil Maribor z moštvenim br-zoturnirjem z 256 udeleženci. Največja množična prireditev, tekma Slovenija : Hrvatska na 200 deskah, je pripomogla k zbližanju med slovenskimi in hrvaiskimi šahisti ter je v propagandnem oziru odlično uspela. Splošno je bila izražena želja, da naj bodo slične prireditve tudi v bodoče na programu. V prihodnjem poslovnem letu pa bo treba gledati tudi na dvig moči naših šahistov in paziti na živahnejše delovanje sekcij kol osnovnih edinie. Tudi najmočnejši šahisli se naj udeležujejo turnirjev že v svo- jih sekcijah. V preteklem letu je zlasli v Ljubljani odsotnost močnejših šahistov na nekaterih prire-dilvah slabo vplivala. Pri vseh tekmovanjih, razen v izjemnih primerih, naj velja načelo, da naj bo šahist z resnejšimi partijami zaposlen samo dva večera na teden, da tako ne trpi njegovo delo v poklicu Ud. Za propagando so primerni redni mesečni hrzoturnirji po sekcijah. Šahovski dom v Ljubljani se je že v nekaj mesecih zelo dobro obnesel in je pripomogel k dvigu šahovskega življenja. Pri Šahovskem domu si lahko sekcije nabavijo šahe in šahovnice po primerni ceni. Medtem ko so sekcije v Ljubljani vsaj v glavnem že preskrbljene s šahi, jih v ostalih okrožjih še primanjkuje. Podeželske sekcije morajo skrbeli za nabavo šahov predvsem iz lastnih sredstev. Izven Ljubljane primanjkuje šahovskih predavateljev in boljših šahistov za igranje simultank itd. Podeželske sekcije žele v tem oziru pomoč; iz Ljubljane. Dnevno časopisje in tedniki ne zadostujejo več za objavljanje vseh poročil iz domačega šahovskega življenja. Mariborski okrožni odbor bo zato v vzoru Gorenjske pričel izdajali na razmnoževalnem stroju tiskano lastno glasilo. Vprašanje slovenskega šahovskega lista pa bo rešeno v skladu z izdajanjem centralnega jugoslovanskega' šahovskega glasila v Beogradu. ŠOS pripravlja izdajo teoretskih šahovskih brošur o najvažnejših otvoritvah, po čim nižji ceni. Moštvetso prvenstvo CELJE V I. kolu šahovskega moštvenega prvenstva Slovenije, ki se je pričelo včeraj dopoldne ob 9. v šahovski dva. rani hotela »Evropa«, je FA Poštar (FD Krim, Ljubljana) premagal SFD Kladivar (Celje) .z rezultatom 5:3. Prvenstvo LitUtM|asae V mošlvenem prvenstvu Ljubljane so sedaj končno odigrane vse tekme z izjemo dveh. Tekma Vič-šiška, ki je bila odložena, bo odigrana 24. t. m. Islega dne bo odigranih 5 odloženih partij iz tekme Dom armije : Stari Vodmat. Rezultati zadnjih tekem so naslednji: Pošlar:Št. Vid Ši- ška : Stari Vodmat 4:4, Poštar : Železničar Stari Vodmat : Že- lezničar 414:314, Železničar : Št. Vid 5!4:2i/2. Stanje je: I. Poštar 4414, Bežigrad 341/2, Vič 311/2(8), šiška 20(8), Dom armije 25(5\ Stari Vodmat 23(5), Železničar 17, Št. Vid 9y?. Prvo meslo si je torej z velikim naskokom priboril FA Pošfar, za katerega je igral na prvi deski mojster Puc, na drugi pa Sušnik c«. Levačič. — Vprašanje drugega mesta še vedno ni rešeno, verjetno bo zasedel drugo mesto Vič. S:;i?df3sa£š3® smsštveno jtffveststv© MARIBOR Dne 6. t. m. se je začelo v Mariboru sindikalno moštveno šahovsko prvenstvo, za katero se je prijavilo 20 moštev. Moštva so razdeljena v dve kvalitetno enako močni skupini. Štiri moštva, in sicer prvo in drugo plasirana iz vsake skupine igrajo finale za določitev prvaka, za katerega je KSS Maribor razpisal prehoden pokal. Rezultati prvih dveh kol so sledeči: I. skupina: Prosveta : Del. drž. želez. 11 2:6, Tov. vol. izd. I : DES II 5i4:2i/k, Tov. avtomobilov : Želeč. gl. kol. 21/2:514, Marib. tekst, tov. : Naproza 6:2, Grafičarji : Splošna stavbena 4:4, Prosveta : Tov. vol. izd. 1 1:7, Tov. avtomoh- : DES II 2:6, Marib. tekst. tov. : želez gl. kol. 514:214 Grafičarji : Naprozu 514:2i/2. II. skupina: DAPPS : Brivci 4:4, Zavod za soc. zav. : Pošta 2:6, Marib. pred. in tkal. : DES I 2i/2:5i4, Tov. voln. izd.: Del. drž. žel. I 1:7, Združene tovar. svile : Bombažna tkalnica 6:2, DAPPS: Zav. za soc. zav. 4:4, Mar. pred. in tkal. : Pošta 14:7i/2, Tov. voln. izd. II : DES I 4:4, Združene tov. svile : Del. drž. žel. I 1:7. Po dveh kolih vodi v prvi skupini lov. voln. izd. z 1214 točkami pred Mar. lekst. tov. z 1114- V drugi skupini vodi Del. drž. žel. I s 14 točkami pred Pošto I314. KRANJ Te dni se prične v Kranju sindb kalni moštveni turnir, na katerem bo predvidoma igralo 12 moštev, vsako z 8 igralci. Frvens&v© Srfcije V Aleksincu je bil končan pol-, finalni turnir za amatersko prven-, stvo Srbije. Igralo je 30 udeležencev v 2 skupinah. Pravico udeležbe v finalu so si priborili Kovačevič (čačak), Mladenovič (Leskovac), Tokalovič (Ravna Reka) in Spaso-vič (čačak). 6 igralcev ima že od preje pravico direktnega vstopa v finale, ostalih 8 finalistov pa je dal polfinale v Beogradu. Finalni turnir se prične 25. t. m. v čačku. Sxa5>©ve sfeBsaftaialc® Dne 15. t. m. je igral velemojster Szabo simultanko proti 40 nasprotnikom v Zagrebu. Po 7 urni igri je Szabo dobil 20 partij, izgubil 9 in remiziral 11. Predvčerajšnjem je v C. šahovskem domu v Beogradu madžarski veliki šahovski mojster Laszlo Szabo odigral simultanko s 26 beograjskimi amaterji. Dobil je 9 partij, izgubil 8, remiziral pa 9. Ctoštani Šahovska sekcija FD Guštanj priredi dne 29. t. m. moštveni brzo-turnir za prvenstvo Prevaljskega okraja. Sodelovalo bo predvidoma 12 moštev. Zmagovalec prejme pokal, ki ga je darovala železarna Guštanj. Celje Na brzoturnirju za prvenstvo Celja v juniju, ki je bil 4. t. m., je zmagal z 11 točkami Cijan. Slede Fajs, Šnajder 10, Rudolf 9 in p°l i. t. d. MeaiamiPsaSiil tešila* v TefUcafe-šassirvis Od 3. do 13. julija bo v Teplicah-Šanov na Češkoslovaškem mednarodni turnir z deset udeleženci. Vabljenih je 5 inozemcev, med njimi Plater (Poljska), Szabo (Madžarska), O’ Kel!y (Belgija) in Pirc (Jugoslavija). Izmed čeških mojstrov bodo igrali: Pachman, Kott-nauer, Foltys, Šajtar in Opočen-sky. Za konec avgusta je predviden match med reprezentancama Jugoslavije in češkoslovaške v Zagrebu, ler maleh Beograd • Praga v Beogradu. Slasftagiffl, prvak Moskve V zadnjem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Moskve je Si-magin v odločilni igri premagal Bronšla jna, potem ko je ta odklonil remi. Tako ie Simagin osvojil naslov prvaka Moskve v šahu za leto 1947. NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA BALKANSKI POKAL ^pgosiaviia : Romunifcs 3:1 (2:1) Bukarešta, 22. Junija. Po zelo močnem dežju, ki je začel padati uro in pol pred tekmo in je padal vos čas tekme, je bila danes nogometna tekma za Balkanski pokal med repre-zeniancama Jugoslavije in Romunije, ki sta nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Monsider, Brozovič, Stankovič, Čajkovski, Firm, Atanac-kovič, Mihailovič, Matošič Frane, Je-zerkič, Bobek, Simonovski; Romunija: Konrad, Marinescu, Sar-mali, Bacut, Mariu, RUter, Farkaš, Marian, Kovacs, Pribiiger, Reuter; v drugem polčasu so Romuni zamenjali vratarja in desnega branilca. Tekma je bila odigrana na stadionu CFR Giulesc po zelo blatnem terenu, ki je bil poln vode, tako da je bila igra zelo težka. JUGOSLAVIJA VODI a 2:0 Takoj v prvih min ul ati igre so prevzeli Jugoslovani iniciativo in izvajati napade na nasprotnikova vrata, toda brez uspeha. Šele v 25. minuti dobi po lepi kombinaciji žogo Bobek nekaj metrov pred romunskimi vrati in jo neubranljivo pošlje v mrežo. Romuni se šele sedaj počasi znajdejo in preidejo v napad, toda naši izvrstni obrambi, v kateri se odlikuje Brozovič, Čajkovski in Firm, se posreči odbiti vse napade domačinov. Med Romuni se posebno odlikuje Farkaš, ki je zelo hiter in dober dribler ter sploh najboljši igralec domačega moštva. V 40. minuti pride Jezerfcič pred nasprotnikova vrata ter zelo prisebno pošlje žogo v mrežo poleg Konrada, ki je zapustil vrata 2:0 za Jugoslavijo. V prvem polčasu je bila igra naših igralcev v tehničnem pogledu boljša. Naši igralci so imeli več možnosti za dosego gola, čeprav je bil« igra enakopravna. Takoj po drugem golu Romuni dosežejo kot iz katerega Farkaš doseže edini gol za Romuni jo po krivdi našega vratarja, ki se mu je žoga odbil« od roke. V drugem polčasu že v prvih minutah Jugoslovani zopet prevzamejo iniciativo im izvajajo nevarne napade na nasprotnikova vrata. Toda Romunom, ki jih bodri domače občinstvo, se posreči obvarovati svoja vrata. Šele v deseti minuti se Bobek znajde pred njihovimi vrati im doseže tretji gol za Jugoslavijo. Po tem golu igra ni bila več zanimiva. ker so bili igralci obeh reprezentanc precej utrujeni zaradi hitre igre in težkega terena. Lahko se reče, da igra na splošno ni bila posebno tehnično izgrajena, ker blatno igrišče to ni dovoljevalo. Igra je bila precej ostra in je Stankovič v drugem polčasu poškodoval desno krilo Romunov Farkaša, ki je bil najnevarnejši igralec v romunski reprezentan- ci. Jugoslovanska obramba je popolnoma zadovoljivo izvršila vse naloge. V drugem polčasu Je bilo naše moštvo skoraj ves čas v premoči. Med našimi igralki so bili najboljša v napadu Bobek, Simonovski in Jezerlcič, doeim sta Mihailovič in Matošič odpovedala. Zmaga jugoslovanskega moštva je prišla kot plod boljše, zrelejše in efekit-nejše igre ter je popolnoma zaslužena. Tekmi je prisostvovalo 17.000 gledalcev, kolikor jih lahko pride na igrišče. Sodil je dobre madžarski sodnik Molnar iz Budimpešte. Po današnji teikml je lestvica v nogometnem tekmovanju za Balkanski pokal naslednja: Bolgarija 1 1 0 0 2:0 2 Jugoslavija 1 1 0 0 3:1 2 Romunija 2 1 0 1 5:3 2 Albanija 2 0 0 2 0:6 0 Madžarska — _ _ — _ »»s wmmM„ i V tekmi proti Madžarski so bili najboljši igralci naše reprezentance branilca Stankovič in Brozovič, krilec Čajkovski in napadalec Simonovski ©i> zaključku lista o-venstva evropskih držav s/z. ;vv' Moskva, 22. jim. Med tednom je bilo tu vee tekem, ki so več ali manj prinesle neuspehe domačim moštvom razen CDKA-ju, ki je v torek visoko premagal K. Sovj. iz K u.j bi Še v a z 7:0. Naslednji dan je Dinamo (Minsk) slavil svojo prvo zmago, In sicer v Moskvi nad domačimi Krilji Sovjetov z 1:0. V četrtek je Torpedo premagal Leningrajski Dinamo z 1:0 Edini gol tekme je dosegeg Sarkov v 35. min. prvega polčasa. Predvčerajšnjim je kijevski Dinamo ponovno dosegel nepričakovan »speli v tekmi proti domačemu Sp&rtaku, ki se jc končala neodločeno 0:0. Včeraj je Traktor na domačem igrišču premagal Zenit z 2:1, danes pa je domači Dinamo premagal v Minsku VVS z 1:0. V Moskvi je CDKA težko Izvojeval neodločen rezultat 2:2 proti domačim Kriljem Sovjetov. Gole so dali: v !♦. min. Fodorov za Krilja Sovjetov, izenačil pa je Grinjin v 4.1 min. V 18. min. drugega polčasa je Gligorov ..................... ~ - šele v 38. min. je Bobrov izenačil na 2:2. Po teh tekmah je lestvica prvenstvu naslednja: v sojetskem Dinamo (Moskva) 9 T 2 0 24:5 19 Dinamo (Tbilisi) 9 7 9 2 27:8 11 CDKA (Moskva) 19 5 4 1 23:19 14 Traktor (Stalin.) 9 4 3 2 14:10 n Torpedo (Moskva) 8 4 2 2 13:5 19 Spartak (Moskva) 9 4 2 3 14:12 19 Dinamo (Kijev) 9 3 3 3 9:15 9 Zenit (Leningrad) in 4 0 6 17:29 8 Krilja S. (Moskva) 9 1 4 4 9:13 6 Krllja S. (K*ijb.) 8 2 2 4 8:19 c Dinamo (Lenin.) s 1 2 r. 8:18 4 VVS (Moskva) 9 2 0 7 7:14 4 P-n*>nio (Minski 9 2 0 7 6:20 4 pričakovanimi rezultati, razen treh manjših presenečenj. Kispest je igral neodločeno 2:2 s Szolnokom, ravno tako pa tudi MTK s Csepelom. Ujpest je visoko premagal Testveriseg z 12:2, ostalo tekme pa so se končale z naslednjimi rezultati: Szeged:Gy8r ETO 3:2, Er SO:Haladas 2:0, Eerencvaros:Sc. AC 5:1, DVSC:Pe-reces 7:0 Dočim je vprašanje prvega na lestvici že rešeno, se še vedno ne ve, kdo bo osvojil drugo in nadalnja mesta. Ujpest vodi s 54 točkami pred Kispestom 39, Eerencvarosom 38. Vasasom 37. Czepelom in MTK po 11 fočk M i 1 a n o, 22. junija V 16. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je v najzanimivejšem srečanju In ter premagal Modeno z Tako je Juventus, ki je premagal Venezio z 2:0, ponovno prišel na drugo mesto v prvenstveni lestvici. Ostali rezultati so bili: Milano:Bari 3:0, TorinorAlessamlria 4:0, Bologna:Atalanta 2:0, SH!npDoria:Livor-no 2:1, Vicenza:Brescla 2:0, Roma:Napoli 3:0, Genoa:Fiorentina 2:2 in Lazio:Trie-stina 3:0. Na prvenstveni lestvici vodi Torino z 59 točkami pred Jnventiisom 50, Modeno 5», Milani"! 48 »n Bologno 37 točk Budimpešta, 22. jun. Predzadnje kolo madžarskega nogometnega prvenstva je ponovno prineslo značilen uspeh moštvu Do-roga, ki je premagalo Vasasa z 2:0. Ostala srečanja so se končala v glavnem s B e r n. 22 jun. .Zadnje popolno kolo nogometnega prvenstva Švice je imelo zopet številna presenečenja. Zadnja Urania je premagala Lugano s 3:0, dočim je Lausanne na lastnem igrišču pretrpela poraz od Ser* vettea z 1:0. Bern je tudi nepričakovano premagal Grashopersa z 2:0, Biel pa sl je z neodločeno 0:0 tekmo proti Grenche-nu zaslgural letošnji naslov nogometnega prvaka Švice. V ostalih tekmah so bili naslednji rezultati: Basel:Cantonale 5:1, Yioung Fellows: Toung Boys 3:2, Loearno:Beliiieona 3:1. Prvenstvo še ni končano, ker se morajo odigrati številne preostale tekme. Toda prvak Švice Je že določen, in sicer je to SC Biol, ki je odigral že vse tekme In nabral 36 točk, tako da ga nihče več ne more dohiteti. Iz lige bosta sigurno izpadla Toung Boys in Urania, njeni nov! Člani pa bodo Helvetia (Bern) in ChaiiK-de-Fonds. ČSR B : Nizozemska A 2:1 (1:0) Amsterdam, 22. junija. Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu je bila danes reprezentativna nogometna tekma med B moštvom Češkoslovaško in A moštvom Nizozemsko. Zmagali so Oehoslovaki z 2:1 (1:0). Od Češkoslovaških igralcev, ki so v petek igrali v A reprezentanci Češkoslovaške proti Danski, s katero so dosegli neodločen rezultat 2:2, je danes igral le Kuhala. Češkoslovaško moštvo, ki je igralo pori imenom »Olimpijska enajsterica«, je pokazalo zelo dober nogomet. najbolj pa so se odlikovali vratar Kopecky, branilec Venglar in napadalec Kokstein. Med domačini je bil najboljši vratar Krak, krilec Lbrinz in napadalec Wilke. Gole so dosegli v 7. min. Kuhala za OSR, izenačil je Rosen selo v 36. min. drugega polčasa, zmagovalni gol pa jo dosegel Danko pet minut pred koncem tekmo, ki ji je priso-. stvovalo 34.0000 gledalcev, sodil pa jo je Belgijec Witter. Poljska : ČSR 43:41 v lahki atletiki Poznanj, 22. junija. Danes je bilo tu srečanje ženskih lahkoatletskih reprezentanc Poljske in OSR. na katerem so zmagale Poljakinje z 48:41 točkam. Zmagovalke v posameznih disciplinah so bilo: 100 in: Hejducka (P) 12,7, 200 m: Hiklo-va (C) 26,0, 80 m ovire: Matesova (C) 12,6, skok v višino: Modrachova (C) 146 cm, skok v daljino: Novakova (P) 5,18, krogla: We>isKovna (P) 10,04. disk: Woiseov-na (P) 37,20. 4X100 m: Poljska 51,0. Teniško prvenstvo Londona London, 22. junija. Ves minuli teden jo v prireditvi Queen\s cluba frotekal teniški turnir za prvenstvo Loodona kot uvod v vvimble-donsko prvenstvo. Na turnirju »o sodelovali številni inozemski igralci. Doseženo jo bilo več značilnih rezultatov, iz katerih se lahko predvideva potek wimbledonskega turnirja. V tekmovanju posameznikov so Vili f. Četrtfinalu naslednji rezultati: F alken« burg (ZDA) rBorgelin (Švedska) 6:4. 7:5, MisrarMohan (oba Indija) 7:5, 6:2. Pel-lizz.a (Fr.):JohanaHra (Šved.) 3:6, 6:3, 6:3, Long (Avstralija):Morea (Argentina) 6:2. 6:2: semlfinale FalkenburgrMisra 6:1, 6:3, Louig:Pel!Izza 9:7,' 7:9. 6:4; finale: Fal-kenbprgiLong 6:4, 7:5. V tekmovanju posameznic so se plasiralo za semiflnale samo Američanke, med katerimi jc Hartova, ki ima ha lestvici za \vi.inb led omaki turnir številko 3, premagala v drugem kolu Romunko Ru* racovo s 6:3, 6:3, v četrtfinalu Angležinjo Menziesovo s 6:3. 7.5, v semifinalu pa izgubila proti svoji rojakinji Osbor-nejovi s 6:4, 8:10. 5:7. V drugi semlfi,-nalni igri je Broughova premagala Tod* dovo s 6:3, 6:0; v finalu pa MargarettO Osbornejevo s 6:4, 6:0. V tekmovanju moških parov se je zgodilo veliko presenečenje, ker sla v finalu Avstralca Bromwicft in Pail« premagala par Kramer—Falkenburg s 6:0, 8:6, 8:6. V finalu ženskih parov ata Osborne* jeva in Broghova premagali Boltoaov® i« Haupmanovo (Avstralija) s 6:2. 6i2. Začetek v VMIedonu London, 23. junija- Danes »o jo nadel vriuiblodonsfci turnir, ki velja ih nesluž,. iKimi svetovne prvenstvo v poaaiurauiU teniških disciplinah. Na turnirju Sedeju le 128 ijfralcev iz ve* držav. 2reb je bolel, da so se že v prvem kolu srefiall Droboy (OSK) a Sotfuro (ZDA). Sturgea« (Juž. Afrika) s Tom Bro\vuoiu (ZDA). Falkenburg (ZDA) z VVasberetu (Belgija). Petra (Frane.) z Buttlerjem (Anglija). Destremeau (Franc.) z Robertsom (mladinskim prvakom Anglije). Sanglior (Frauc.) s Sinčkom (Anglija). Pollizzer s Wowelom Boughoni (Anglija), Abdos-selam (Franc.) z Lejrlandom (Anglija) itd. Ko to poročamo, rezultati še niso znani, ker tekme Se potekajo. Poistna oiimpiada 1952. leta v Helsinkih, zimska pa v Oslu Stockholm, 22. junija. Na zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) v Stockholmu so bili sprejeti važni sklepi. Čeprav so za letni dol olimpijskih iger leta 1952. kandidirala tri ameriška mesta — Lel Angelos. Detroit in Miuea-polis — tor Amsterdam v Evropi, jc bila organizacija teh iger poverjena prestolnici republike Finske Helsinki ju. Kongres je istočasno sklenil, naj bodo zimske igro leta 1952. v glavnem mestu Norveško Oslu. Tri zmage Dinama v Franciji Montpellier, 22. junija. Na turneji po Franciji je zagrebški Dinamo včeraj odigral v Montpelliera svojo zadnjo nogometno tekmo s tukajšnjim Olimpiciuo-om, katerega je premagal z visokim rezultatom 7:1 (4:0). Gole so dosegli Čajkovski 3, Senčar 2, Kaoijan m Wblfl pa po enega. Tekmi je prisostvovalo nad 6UO0 gledalcev, med njimi generalni konzul FLRJ v Marseillu Milivoj Pandu-rovič z osebjem konzulata. V četrtek je Dinamo v Nimesu premagal domačega Olimpiquea s 6:3 (8:X)f prejšnjo nedeljo pa v Marseillu tudi domačega Oiirapiquea s 6:0. Tako je Dinamo s končnim rezultatom 19:4 uspešno zastopal jugoslovanski šport v inozemstvu. DROBNE ZANIMIVOSTI ČEŠKOSLOVAŠKO NOGOMETNO MOŠTVO Bohemians je v drugi tekmi na svoji turneji po Švedskem včeraj pred 36.000 gledalci premagalo K ari« kron IT?' z visokim rezultatom 11:2. ČEŠKOSLOVAŠKO MOŠTVO VIKTORIA PLZEN, ki je v soboto izgubilo tekmo proti nogometni reprezentanci Lodza na Pojnkem s 3:4, je včeraj premagalo L KS (Ludsky klub yportowy) iz Lodza s OB- CESTNO KOLESARSKO PRVENSTVO SLOVENIJE FZS bo priredila v nedeljo 29. t. m. kolesarsko cestno dirko za federalno prvenstvo Slovenije na 119 km dolgi progi Jesenice—Bled—Bohinjska Bistrica in obratno. Cilj in obrat je na Jesenicah. Start ob 8. na trgu Istočasno bo tudi mladinsko prvenstvo na 55 km dolgi progi, In sicer s startom ob 9. Istotani. Po tolikem času bodo imeli tudi Jeseničani priliko videti večjo kolesarsko dirko kot-so jo želeli. Obenem bo ta dirka velikega propagandnega značaja, da se zainteresira tudi naš revir na Jesenicah. Udeležba kolesarjev bo velika, ker bodo sodelovali vsi kolesarji Iz vse Slovenije, to je iz Jesenic, Ljubljane, Maribora. Celja, Slovenjgradca, Pesnice in Ljutomera. Tekmovalci iz oddaljenih krajev lahko pridejo že v soboto na Jesenice, kjer Je F!) Gregorčič organiziralo vse potrebno zn prenočišče in hrano. FZS. kolesarski odbor. Štab VIII. L. M D. kulturne brigade »Kajuh«, klasična gimnazija, Puharjeva ulica 13, poziva vse brigadirje, da se javijo v torek 24. junija ob 8 zjutraj z opremo na klasični gimnaziji. TISK TTSKARNB »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVEN 404f>.?5