List 8.
Gospodarske stvari.
Odvodenje zemljišč.
Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
Neprecenljive važnosti je naloga, kojo izvršuje voda v živenji rastlinstva, kajti rastline živna moč je v najtesnejši zvezi z vodo. Slednja je glavni pogoj obstanka, živenja in rašče rastlin. Predočujmo si li dogodke v naši kulturni zemlji, ki se med raščo rastlin vrše, lahko si razložimo velevažni pomen vode za njih razvitek. Ne le, da služi voda neposredno v hrano rastlinsko, da služi v razkrojilo in topilo različnim, rastlini neobhodno potrebnim redilnim snovem in tako vzmoži koreninicam njih vsrkanje, da prenaša vsrkane redilne snovi v posamne rastlinske dele ali organe, kjer se tvorijo iz njih novi rastlinski tvori; posreduje voda tudi brezštevilne in najrazličnejše presnove, katere se gode neprenehoma v živeči rastlini.
Kakor je uže toraj voda res največja prijateljica poljedelca, zamore pa biti ona tuđi jako škodljiva rastlinskemu živenji, če se nahaja v preobilni meri v zemlji. Je li toliko vode v zemlji, da jo slednja ne more popiti, marveč da zaseda voda vse vmesne prostore zemlje in se odtekati ne more, tako je ovirana rašča rastlin — večkrat celo nemožna. Preobilno mokroto zemljišč povzročuje deževna voda (zračne padavine ali izpodnebna moča sploh) ali pa podzemna voda, kadar dovelj hitro izhlapiti ali odteči ne more. Najneugodnejšega vpliva je zastajoča voda za rastlinsko raščo posebno tam, kjer ista premaka zemljo do površja in se odtekati ne more vsled primanjkanja potrebnega padu ali neprodrljivosti zemlje. V vzvišani meri kaže se nam zopet ta škodljivi vpliv preobilne mokrote pri glini in sprstenini, ker posebnost teh prsti je, da so vzmožne, napiti se vode od spod na vzgor in slednjo tudi pridržati, kakor isto opazujemo pri gobi, sladom ali papirji-srkači. Tegadel tudi nahajamo zvezne zemlje večinoma mokrotne.
Kako ne bi tudi kulturne rastline na premokrot-nih zemljiščih slabo in revno vspevale, hirale, da večkrat poginile, ko nam daje raziskovanje tega toliko tehtnih razlogov! V zemljo, koja je obilno premočena, nimata ne  zrak ne  gorkota vstopa,  ker  njima  ista
voda, katera polni vsa vmesna prostora zemlje, zabranjuje. Take zemlje so mrzle, voda prevaja toploto zemlji le jako težko in tegadel v mali meri; izhlapeča voda pa odvzame zopet jo obdajajoči zemlji velik del njene toplote in jo s tem ohladi — tem bolj, ker nastajajo na takih zemljiščih vedno vodene pare. Voda sama pa pospešuje izžarivanje toplote, kar velja so-sebno v hladnih nočeh: voda se s tem jako ohladi in mi opazujemo to večkrat, kakor vzrok mraza, kateri škoduje tolikanj rastlinam sosebno v spomladi.
Razpad zemlje, razkroj gnoja, kakor tudi razne kemične presnove v zemlji niso ne le ovirane vsled primanjkovanja v to potrebnega zraku in toplote, marveč njih proizvodi, njih konečni izdelki, ki bi morali biti prava in ugodna hrana rastlinam, so navadno škodljivi, da celo pravi strupi rastlinskemu življenji.
Le preznana istina je toraj, da je večja ali manjša plodonosnost kulturne zemlje odvisna od primerne množine mokrote ali vlažnosti in gotove množine toplote med raščo rastlin, kajti le kedar nahajate se ti v pravem razmerji v zemlji, nadejati se nam je dobrih žetev, ker vsaka rastlina istih za popolni svoj razvitek potrebuje.
Ozrimo se po naših kmetijah in oglejmo si njih zemljišča! Koliko zemlje še nahajamo, katera daje radi preobilne mokrote le majhne in slabe žetve — koliko zemlje pa, katera se dostikrat kar ne obdeluje, ker se ne da primerno izkoristiti, marveč se vporabi za močvirne pašnike, obraščene z makom, kislimi travami in zelišči! Žalibog, da navedeno nahajamo tudi velikokrat v legah, v kojih bi se dala preobilna mokrota na najprostejši način lahko in brez posebnih stroškov odpeljati!
Skrb in zopet skrb nam mora biti toraj, povek-šati plodonosnost takih zemljišč in to s tem, da re-gulujemo razmerje mokrote z odstranitvijo preobilne vlažnosti. Kjer nam toraj voda v naša zemljišča v toliki množini dohaja, da premaka zemljo in v njej zastaja, skrbeti moramo za primerno odvođenje, to je, odpeljavo preobilne vode ne le iz žive plasti zemlje —• iz plasti, katera rastlino vzredi, v kateri se razraščajo koreninice rastlin iskaje si potrebnega živeža, ampak tudi iz spodnje plasti, da se tu do sedaj mrtvo ležeče rudnine za rastlinorejo vporabijo in tem potorn^ izkoristijo.
58
C^emu je namenjeno odvođenje, znano je na splošno našemu kmetovalcu, vendar pa ni podrobneje jasno, zakaj in kako se naj voda iz premokrih zemljišč odpeljava. Neznani so mu toraj vzroki prekoristnega učinka odvođenja in istotak mu je neznana praktična izpeljava odvođenja, kajti zboljšanje plodovitosti zemljišč po odvodenji zapopadeno ni v enostranski odpravi vode, marveč le v pravem gospodovanji nad vodo, v pravi razdelbi in porabi vode!
V sledečib vrsticah stavil sem si nalogo, v kratkih potezah pojasniti prvo vprašanje, tikajoče se učinka in koristi odvođenja zemljišč.
(Dalje prihodnjič.)
?List 9.
Odvodenje zemljišč.
Spisa] V, Rohrmann, pristav  deželne kranjske vinarske in sad-
jaiske šole na Slapu.
(Dalje in konee.)
Zemlja, katero smo vsled odvođenja oprostili preobilne mokrote, zboljša se zdatno v svojih fizičnih in kemičnih lastnostih. Vstop zraku v zemljo je zlajšan; zemlja se tako rekoč  prezrači, kajti vmesne prostore
66
zemlje, koje je do sedaj polnila voda, zasede zrak. Le-ta pak ućini višjo in enakomerno toploto v zemlji. Razpad zemlje in razkroj gnoja vrši se živahno in z ugodnimi izdelki. Med tem, ko je razkroj v za-stajoči vodi prouzročil gnjijenje rastlinskih korenine in provedel take snovi v hrano kulturnim rastlinam, katere so njim bile pravi strup, plevelu in njega raz-širjevanji pak najugodnejši; je sedaj po razkroju nastala hrana prava in popolna. Ker je razkroj tudi ži-vahneji, tak se hrana rastlinska ali rastlino-redilne snovi hitreje razkrivajo t. j. hitreje užitne postajajo. Sostavni deli zemlje (večinoma rudninski), kateri so dosedaj v spodnji plasti, ker nedosegljivi zraku in njegovemu učinku neporabljeni ležali, vporabijo se sedaj deloma v stališče, deloma za vzrejališče rastlin.
Izvodeničena zemljišča hranijo o času suše daljši čas vlažnost, kakor ista, kojim se vode v preobili meri pušča. Vzrok tej prikazni je, da mokra in zvezna zemlja izhlapi skoraj še enkrat tako hitro, kakor rahlja zemlja. Zvezna in mokra zemlja postane pa ravno rah-ljejša, ako smo ji odpeljali preobilno mokroto; tegadel, ker zaseda iste prostore, katere je polnila voda, sedaj zrak in živahni obtek slednjega zemljo rahlja. Ker se izvodeničena zemljišča — zraven možnega glo-bokejšega obdelovanja — uže pri navadnem izdatno rahljajo, je razložljivo, da se rahljejši postala zemlja od spod na vzgor počasneji vode napije, kakor zvezna zemlja in slednja toraj hitreje izhlapi. Istinitost, da se v času vročega poletja izvodeničena zemljišča manj izsušijo, je čisto naravna. O tem zanimivem procesu izhlapenja prepričamo se lahko praktično. Zagrebemo si li v vročih poletnih dnevih ravnokar zgotoveno glinasto opeko na pol v zemljo zraven kake frišne krtine, opazimo čez nekaj dni, da je opeka uže strdela in suha, med tem, ko si krtina v nje spodnji plasti še vlažnost hrani. Temu posledica je tudi razlog, zakaj rastline o času suše na rahlji, na pr. peščeni zemlji počasneje zvenejo, se manj hitro sušijo, kakor na mokrotni zvezni glinasti zemlji. In res je, da škoduje dolgo trajajoča suša v poletnem času več v pokrajinah, kjer je zemlja zvezna in težka, kakor v onih, kjer je zemlja rahlja.
Izvodeničena zemlja izkoristi si dobrodelni vpliv deževne vode. Zemlji, koja trpi radi preobilne mokrote ne hasne deževna voda skoraj, da celo nič, kajti slednja deloma premoči zemljo le v jako mali množini in v nezadostno globokost — ostane toraj površno v zemlji in izhlapi kmalo? kar zdatno ohladi zemljo; deloma pa se padla deževna voda zgubi, ker s površja odteče in ne učinkuje inače, kakor da zemljo spira.
Nasprotno pa je prekoristnega učinka deževna voda v zemlji, katero smo oprostili preobilne moče, to je, zastajoče vode. Tako zemljo sedaj dobro premoči deževna voda, se hitro razdeli v njej in pride tudi naj-globokosežnejim koreninicam na korist, katerim v zemlji dovaža hrano, zrak in toploto.
Odvođenje naredi vsled omenjenega znotranje plasti zemlje o času poletja v veliko shrambo za vlažnost, katera je tem večje vrednosti, ker ima deževna voda veliko zraku v sebi. Ta shramba je, katera služi v regulovanje vlažnosti in toplote v zemlji in katera je očevidno tembolj delavna in koristonosna, čem globo-kejša — do gotove mere — je, čem globokeji so jarki, po katerih odpeljuje se voda.
Nedvomno ogladimo si z odvođenjem zemljišč tudi pot za globokejše obdelovanje zemlje. Znano nam je, da zvezna, mokra zemlja je v spodnji plasti do cela nesposobna, neugodna za vzrejališče kulturnih rastlin; slednjim odkazano je le životariti v površni plasti zemlje. Je li pa v spodnji plasti vsled odvođenja nastala primerna stopinja vlažnosti in rahljosti,  zamore
li isto zrak in toplota prekinjati, tak je postala ugodna iz razlogov uže zgoraj omenjenjenih za vzrejališče rastlin in tegad-d je izvodeničena zemlja sposobna za globokejše obdelovanje. Le s tem pa si zopet nam na neprecenljivo korist pridobimo prostornejšo, globoku-sežno plast plodonosne zemlje. Koreninice rastlin razraščajo se neovirano, krepko v globoko zrahljani zemlji iskaje si živeža, kojega jim sedaj dajeta v polni meri zrak in voda, deloma pa istega pripravljata s toploto vred iz mineralnih sostavin zemlje in organskih tvarin. Zdatno zboljšamo si toraj rodovitnost zemljišč, ako njih odvođenje zvežemo z globokejšim obdelovanjem; le tedaj pričakovati zamoremo najboljšega vspeha, največje koristi. Tako ravnanje je vdomaeeno povsod na naprednih kmetijah in tako koristonosno, da se odvođenje brez globokej.šega obdelovanja takih zemljišč, so-sebno na težki in zvezni zemlji, niti misliti ne more pri umnem kmetovalcu.
Navedeno zboljšanje fizičnih in kemičnih lastnosti zemlje pa pouzroči boljše vspevanje rastlin — boljše in večje pridelke. Vse globoko ukoreničene rastline, kakor detelje itd. razvijale se bodo na izvodeničeni in globoko zrahljani zemlji krepko, ker preskrbele se bodo kakor tudi plitvo ukoreničene rastline lažje z ugodno hrano. Enako krepkemu razraščanju koreninic razvijale se bodu tudi rastline nad zemljo, kajti vsteblile se bodo čvrsto in s tem lahko zamorile toliko kradljivi in sitni plevel, kateri se je prej tako širil pod ugodnimi vplivi preobilne mokrote. Žitna slama bode boljša in lepša, dajala bode boljšo pičo in stavila se lažje v bran dežju in vetru. Dozorenje rastlin bode enakomerno, ker sti toplota in vlažnost enakomerno v pravi meri v zemlji razdeljeni. Klasje dajalo bode več zrna, a zrno samo pa bode polno in težko. Krompir, naša glavna okopo-valna rastlina, daje posebno dobre in velike pridelke na izvodeničeni zemlji; on bode bolj močnat in manj bolezni podvržen, ker znano je, da pospešuje gnjilobo preobilna mokrota. Na izvodeničenih travnikih pa se bode zgubil mah, poginile kisle trave in druga škodljiva zelišča, katera so bila pravi plevel travnikom. Krepko razraščati se bodo začele in gospodovati zopet sladke trave in dobra zelišča. Košnja bode bolj zgodnja, glede množine in jakosti sena veliko boljša.
Letni pridelki postanejo toraj večji in boljši — zemlja dajati začne kmetovalcu večji užitek. Pomisliti je se ve da slednjemu tudi, da zemlja sčasom tegadel hitreje opeša, ako jo umno ne podpira v plodonosnosti. Skrb mora biti umnemu kmetovalcu toraj ta, da si ohrani pridobljeno stopinjo večje plodonosnosti zemlje s tem, da slednjo pozneje bolj gnoji. Večja plodonos-nost zemlje vporabiti se pa mora tegadel v pravem razmerji za pridelovanje krmskih rastlin na polji in živinorejo, katera nam daje potrebnega gnoja; le se slednjim povrniti zamoremo zemlji to, za kar smo jo opešali. Le na ta način zamoremo si hraniti večjo plodonosnost zemljišč, pa doseči tudi pri umno urejenem gospodarstvu rastoče, leto za letom bogatejše žetve.
Zraven naštetih koristi v zboljšanji in povekšaiji letnih pridelkov je tudi ta, da se stroški obdelovanja na izvodeničenih zemljiščih znižajo, a delo samo boljše izvršuje. Orje se lažje in globokeje, učinek brane je enakomeren in izdaten — sploh se dela z vsem poljskim orodjem bolj enakomerno, lahko in naredi se v istem času več.
Istotak je velevažno, da kmetovalec ni tako odvisen pri obdelovanji od vremenskih vplivov. Le predobro nam je znano, da je kmetovalec na mokrih zemljiščih žalibog večkrat prisiljen vsled neugodnega vremena sejati mesto ozimnega, jaro žito.   Kolikokrat se
67
pa tuđi na škodo večjega pridelka zakasni celo po več tednov s spomladansko setvijo!
Vzemimo še to korist v poštev, da si s tem odstranimo lahko ozke kraje, t. j., zavržemo oranje na ozke kraje, katero je bilo do sedaj splošno na takih zemljiščih v navadi. Da pri slednjem ostaja velik del površja dotičnega zemljišča prazen in ni plodunosen, kakor tudi, da nam ni v korist v druzih ozirih, objavil sem uže v „Novicah" o svojem času.
S temi vrsM'cami skušal sem dokazati velekoristni učinek odvođenja na premokrih zemljiščih. Ne prezi-rajmo ga! Marveč skušajmo i mi na ta način povek-šati plodonosnost zemljišč, koja se do sedaj niso dala primerno izkoristiti radi preobilne mokrote.