8. marec - še vedno praznik žensk bork, delavk, kmetic, intelektualk
To smo zapisali v naslovu zato, da ne bi pozabili, da je 8. marec praznik za dosle-dno uveljavljanje pravic ne samo žensk, temveč vsega delavskega razreda. Zenska ima toliko pravic, kolikor jih zmore vsaka dežela, narod, delovno ljudstvo izvojevati in uveljaviti.
Zato ima 8. marec kot praznik žensk v vsaki deželi specifično razredno vsebi-no. Pri nas smo dežela socia-lističnega samoupravljanja, kjer smo uzakonili oblast delavskega razreda in s tem tudi delovniližena. Res še ni vse tako, kot bi moralo biti, saj smo le ljudje in družba, ki ima toliko sil v sebi za kvaSenje svojega _značaja, dela in revolucionarnosti, kot jih premorejo družbeni subjekti, kot del ljudskih množic.
Veliko malomeščanske in buržoazne naslage smo po-strgali z naše družbene biti, jo revolucionamo preobrazi-li skozi NOB, s socialistično graditvijo in samoupravnim zorenjem. V tem procesu je zorela tudi družbena bit na-še ženske, ki je pri nas ustavno izenačena z mo-škim tovarišem v vseh po-gledih.
Toda prenekatero okolje, kjer živi in dela, še v mnogo-čem zavira proces njenega osvobajanja. Tako kot v pre-teklosti ženska ni mogla izbojevati sama boja za ena-kovreden družbenoeko-nomski  položaj   in enako-
pravnost, z moškim tovari-šem v družini in družbi, tako tudi danes ne more brez bo-ja delavskega razreda in de-lovnih ljudi naše družbe in lastnih prizadevanj uveljavi-ti vse pridobljene ustavne pravice kot človek, delavka in samupravljalka v združe-nem delu in družbenopoli-tičnih skupnostih.
Zato se mora še naprej zavzeto bojevati v prvih vrstah socialističnih sil de-lovnega ljudstva, da odpra-vimo našo samoupravno ne-dozorelost, da bo delavec re-snično razpolagal z ustvarje-no družbeno lastnino, do-hodkom in novo vrednostjo, saj iz takega družbenoek<>-nomskega položaja kroji ženska tudi svojo lastno usodo.
Zivimo zgodovinski tre-nutek, ko lahko tudi svetu |>okažemo uresničevanje lzročila 8. marca. Zenska je seveda tudi usodno poveza-na z zmago osvoboditve člo-veka in dela, v katerem je materiristvo tista srčika, ki spodbuja in osmišlja borbo žensk za napredek, iskanje novih vizij in horizontov za dobro potomstva in vsega človekovega bivanja.
Ce na ta način razmišlja-mo o 8. marcu, prazniku, ki so ga osmislile delavke -proletarke s Klaro Zetkin na čelu že leta 1907, potem bo-mo zlahka prekrojili izroje-no praznovanje 8. marca, ki se je zlasti v obdobju potroš-ništva naše družbe sprevr-
glo v malomeščanščino in oznanjanje predvsem femi-nistične manifestacije, na-mesto oznanil za nova ob-zorja in hotenja, dostojan-stva in še ženske, ki skupaj z moškim tovarišem ustvarja novi svet za sebe in svoje otroke.
Zato se moramo z napač-nim pojmovanjem 8. marca odločno spoprijeti, tako žen-ske kot moški, očistiti se sta-rih usedlin in nazorov ter utreti pravo pot mladim ge-neracijam, ki šele vstopajo v poklic, združeno delo in ustvarjanje zase in za družbo.
Ob 8. marcu pa gre pove-dati tudi naslednje: da mora postati materinstvo v naši družbi bolj spoštovano in či-slano, saj je človek pri nas tudi največja vrednota in tu-di subjekt borbe za blaginjo in napredek v naši družbi. Zato materinstvo in z njim povezano rojstvo in rast otroka ni breme za družbo, združeno delo, temve^ je vlaganje v človeka najpo-membnejša družbena inve-sticija, brez katere se stagni-ra. Zato moramo tudi ženski omogočiti neovirano in sreč-no materinstvo, pa tudi po-goje za delo zunaj družine in jo razbremenjevati bremen, ki jih lahko preloži na insti-tucije razširjene družine. Ze-limo pa si tudi, da bi ženska ohranila svojo nrav, saj z le to žlahtni drugo polovico človekove biti.     Olga Vipotnik