S8<?t?9£E9»?	S®??9	ff§3.9§tF^
GOSPODARSTVO
luko iz- j /a-r teist 7.9 !28
LETO XVII. ŠTEV. 339
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 7. junija 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST. UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
KRITIČNI POGLEDI GUVERNERJA EMISIJSKEGA ZA VODA
Kako se razvija italijansko gospodarstvo
Primanjkljaj v plačilni bilanci - Svarilo pred inflacijo
Guverner emisijskega zavoda Banca altalia Guido Carli je's svojim letnim poročilom o razvoju italijanskega gospodarst va vzbudil veliko pozornost v italijanskih finančnih in gospodarskih krogih sploh. Poročilo je toliko bolj zanimivo, ker je stvarno in neodvisno od vladne politike, čeprav gre za državni denarni zavod, uživa ta vendar določeno neodvisnost od politike posameznih vlad. Kakor rdeča nit se vije skozi to poročilo opozorilo pred nevarnostmi prevelikega optimizma in inflacije.
Guverner je naglasil, da so se proizvodni stroški dvignili v veliki meri, ker je bilo treba zvišati plače in da je denarna politika banke šla za tem, da Ustreže zahtevam podjetij po večjih kreditih, da bi ta lahko obvladala položaj. Ko bi denarna politika ne šla po tej poti, bi vodstva podjetij prevrgia zvišanje proizvodnih stroškov izključno, na cene, ki bi zaradi tega še bolj poskočile.
pasivnost plačilne bilance
Guverner je opozoril na okol-nost, da postaja italijanska plačilna bilanca čedalje bolj pasivna. Od oktobra 1962 do mar-
«Alpe-Adria» drugič
Dani so pogoji za uspeh
Sejem «Alpe-Adria» živi in jutri bodo v Ljubljani odprli drugega. Ker radi pogledamo stvarnosti v oči, ne bomo zanikali, da je po prvi, lanski prireditvi Vstalo proti njemu precej nasprotnikov, in sicer ne morda Proti novi zamisli kot takšni, Pač pa zaradi težav, ki so se lani pojavile pri uresničevanju te gospodarske pobude. Ni dvoma namreč, da ne na tej ne na oni strani ni med poslovnimi ljudmi Pa tudi ne v javnosti sploh človeka, ki ne bi priznal, da je Gibi osnovna zamisel zdrava, in ‘Pristna za gospodarski prospeh v naših, kakor v jugoslovanskih Obmejnih predelih; ko vendar Ustvarja možnosti za novo iz menjavo v vrednosti 4 milijard Ur in rezervira to trgovino prev obmejnim podjetjem. In da je Prav naše obmejno gospodarstvo, ki je zaradi te periferne lege skoraj odrezano od splošnega gospodarskega utripanja v
ca 1963 je primanjkljaj dosegel 267 milijard, medtem ko je bila plačilna bilanca v istem razdobju 1961-62 uravnovešena. Rezerve v zlatu in valutah znašajo 3.326 milijonov dolarjev (konec marca, 1963) in ustrezajo vrednosti italijanskega uvoza za 7 mesecev. Vendar se je poslabšalo razmerje med notranjo in zunanjo likvidnostjo. Iz previdnosti bi po Carli j e vem mnenju bilo treba povečati italijanski delež pri Mednarodnem denarnem skladu. V primeru potrebe bi tako lahko Mednarodni denarni sklad priskočil na pomoč z .večjo vsoto, ko bi bilo treba zavarovati italijansko valuto pred večjimi potresi.
PODJETJA IŠČEJO VEČJA POSOJILA
Nato je guverner prešel na položaj velikih in manjših podjetij v denarnem pogledu. Likvidnost velikih podjetij se je zmanjšala približno za 440 milijard, medtem ko se je razpoložljivi denar pri manjših in srednjih podjetjih dvignil za 690 milijard; to je pokazalo poizvedovanje pri približno 50 podjetjih. V preteklem lstu so ta podjetja najela od zunaj 1329 milijard lir denarja, v letu 1961 pa samo 779 milijard. 'To pomeni, da si podjetja ne morejo pomagati več samo z lastnim denarjem, temveč da se morajo obrniti drugam za pomoč. Takšen položaj je nastal, ker so se proizvodni stroški dvignili ter so bile plače bolj zvišane, kakor je napredovala proizvodnost.
Zlasti državna podjetja, in ,to v prvi vrsti za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina, so se morala zadolžiti, tako n. pr. prav dolg teh podjetij se je dvignil za 35 odsto. Kakor rečeno, se zadolžujejo
zlasti podjetja, pri katerih je soudeležena država; banke rade posojajo tem podjetjem, misleč, da gre povsem za državna podjetja in da zanje jamči država. Guverner je v svojem poročilu obžaloval, da se podjetja vedno bolj zatekajo k bankam. Do tega je prišlo, ker ne kažejo varčevalci dovolj zaupanja v podjetja ter ne kupujejo njihovih papirjev v zadostni meri. Tudi novo državno podjetje ENEL, ki je prevzelo podjetja za proizvajanje električne energije se je močno zadolžilo. Zaradi nove razdelitve dohodkov v letu 1962, ko je namreč zaradi zvišanja plač prešlo več denarja med delavske sloje, se opaža zmanjšanje pripravljenosti za varčevanje; tako se nabira manj denarja, ki bi bil razpoložljiv za investicije.
OD KOD DENAR ZA INVESTICIJE
Po načrtu bi v letu 1963 morali investirati v zasebna in javna podjetja okoli 2.000 milijard lir, toda položaj ni letos več takšen, kot je bil lansko leto. Lani je bilo možno povečati likvidnost na notranjem trgu s posegi valutnih oblastev, danes, ko je plačilna bilanca hudo pasivna, ne bo več mogoče tega storiti. Guverner je tudi mnenja, da gre preveč denarja za izvrševanje načrtov za izvajanje javnih del, ki so bili napravljeni prejšnja leta. V svojem poročilu je guverner Carli naglasil tudi, da hoče Banca dltalia ohraniti svojo neodvisnost pred politično oblastjo, to seveda ne pomeni, da hoče odpovedati svojo pokorščino. Edino v takšen odnosu do politične oblasti lahko emisijski zavod sodeluje za ohranitev u-staljenosti valute.
Predsednik južnoafriške vla.de Vervoerd proti Salazarju, portugalskemu predsedniku: «Ali ne čutiš, nekam prevroče po staja.* Na velikem zbor* afriških držav v Adis Abebi so sklenili bojkotirati Južno Afriko, kjer Vervoerdova vlada ne p. t znava pravic črncem, in Portugalsko, ki se noče odreci kolonializmu in zapustiti Angolo.
I tali j ansko - jugoslovansk o sodelovanje
Na milanskem velesejmu, zaključki tudi za izvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov
Kaj pomeni guvernerjevo svarilo
državi, potrebno takšnih izjemnih priložnosti za poživitev, ne bodo mogli zanikati niti nasprot. biki sejma; pri mnogih izmed teh, ki še niso postrgali stare-8a kvasu nestrpnosti in še danes nasprotujejo tako koristnemu zbliževanju in sodelovanju ihed sosedi, izvira to nasprotovanje iz političnih predsodkov.
Vsekakor so se poslovni ljudje že davno otresli takšnih pomislekov in so se letos odzvali Vabilu iz Ljubljane še v večjem številu kakor lansko leto. Prepričani so, da si bodo pristojne gospodarske ustanove, ki so se poleg vsega obogatile z izkušnjami med prvim sejmom, s vso močjo in avtoriteto prizadevale, da se letos podobne ovi-re, kakor so lani ovirale izvajanje zaključenih kupčij, ne ponovijo. V tem pogledu so bile dane že razveseljive zagotovitve. Končno ne bi smeli črnogledi Pozabiti, da je bila med zadnjimi italijansko . jugoslovanskimi trgovinskimi pogajanji v Rimu, ki so jih vodili predstavniki o-Srednjih oblastev obeh sosednih držav, sporazumno ustvarjena trdna podlaga za sejem «Alpe-Adria». Iz te načelne potrditve sejma izvira gotovo tudi obveza, da ne bodo osrednje oblasti
I	nikakršnimi formalnostmi in SUnanje trgovinskimi obziri o-Jdrale izvedbo zaključenih kupčij. 2e sama njihova potrditev s strani pristojnih organov v Trstu in Ljubljani bo osrednjim trgovinskim oblastem dajala do-v?lj jamstva, da gre za transak-m j e v korist domačega gospodarstva.
Pri svojih stikih s pristojnimi organi smo dobili vtis, da budo ti pri potrjevanju sklenjenih kupčij pazili, da bo velika torta, ki jo prinaša sejem «Alpe-Adria«, nraviino razdeljena med razstavljavce. Tudi v tem b9 dano jamstvo za uspeh seda. njega in bodočih sejmov «Alpe-Adria».
lepa udeležba
Letošnjega sejma «Alpe Adria* Se udeležuje 87 trgovcev, oziroma podjetij iz Italije — samo Trsta 36 — Jugoslavije iti Avstrije. Trgovinski zbornici iz ri°rice in Vidma sta organizira
II	kolektivni razstavi.
Že minister državne zakladnice Tremelloni je nedavno opozoril, da grozi Italiji inflacija m da je treba v finančni politiki kreniti na novo pot. V bistvu vsebuje tudi dolgo poročilo guvernerja emisijskega zavoda Guida Carli j a isto opozorilo. Treba bo storiti vse, da se liri ohrani kupna moč. Italijanski gospodarstveniki poudarjajo, da ni navada, da bi guvernerji Banca dTtalia predlagali, kakšne ukrepe naj sprejmejo oblasti, da se državi zagotovi zdrava finančna potilika m gospodarstvu reden razvoj, pač pa guvernerji emisijskega zavoda navadno samo strokovno razčlenijo finančni oziroma gospodarski položaj, da postane javnosti jasen. Izvajanje nove gospodarske politike, ki naj sa^ mo gospodarstvo ozdravi, pripada vladi.
Gospodarstveniki se pri proučevanju guvernerjevega poročila zlasti ustavljajo ob njegovi ugotovitvi, da je lani prišlo do nove razdelitve dohodkov med raznimi činitelji proizvodnje, in sicer na «delo» (delavce m nameščence) je prešel večji delež od dobička proizvodnje kakor na ostale činitelje. Povišanje plač, ki mu ni sledila v istem razmerju povišanje proizvodnosti in storilnosti, je imelo za posledico zvišanje cen. Podjetja so si pomagala s tem, da so iskala nove kredite in nevarnost je bila, da se pretirano zadolžijo. Vsekakor je bila takšna politika, tako nagiašajo ugledni italijanski gospodarstveniki, bolj pametna kakor, da bi vse povišanje proizvodnih Stroškov prevzeli na cene in tako še bolj povečali draginjo in zmanjšali kupno moč lire. Seveda kažejo cene pri vsem tem težnjo za povišanjem, ki se ču ti v javnosti na vsakem koraku.
Tudi italijanska industrija m ostala podjetnost je pred velikim vprašanjem: Kako zadovoljiti delavca, do kakšne mere mu zboljšati socialni položaj,
da bi se cene proizvodov ne dvignile. Deloma je to mogoče .storiti, da se podjetja zadovoljijo z manjšim dobičkom, toda hkrati pričakujejo ta, da se po zvišanju plač dvigne tudi proizvodnost delavca.
Da bi zavrli težnjo za inflacijo priporočajo italijanski gospodarstveniki tudi, naj bi dr žavne oblasti in vse javne ustanove bolj kritično proučevale višino svojih izdatkov. Vsekakor ne smejo stroški presegati denarne razpoložljivosti.
Po cenitvi guvernerja emisijskega zavoda bi bilo treoa za izvršitev načrtov javnih in zasebnih podjetij v letu 1963 investirati 2.000 do 2.500 milijard iir, in sicer bi morali ta devar zbrati z izdajanjem obveznic in delnic; ta denar bi bil potreben ne glede na emisije zakladnega ministrstva (državnih obveznic). Neki italijanski gospodarstvenik računa, da bi z izdajo delnic in obveznic podjetij zbrali kvečjemu 1200 do 1400 milijard lir. Vsekakor se strinjajo komentarji italijanskih gospodarstvenikov v tem, da je potrebna večja uskladitev med raznimi panogami italijanskega gospodarstva, pa tudi med načrtovanimi izdatki in dejansko razpoložljivim denarjem.
1850 milijonov tujega kapitala
V mesecih marcu in aprilu jo bilo med Italijo in predstavniki tujega kapitala zaključenih 15 transakcij glede naložitve tujega kapitala v Italiji, in sicer za skupni znesek 1850 mili jonov lir. Tuji kapital je bil zlasti vložen v kemično-farrna-cevtsko industrijo, metalurgijo, tekstilno industrijo, oblačilno (konfekcijo), gradbeništvo, kmetijstvo, živilsko industrijo in ;o-varne za proizvodnjo gumijastih izdelkov.
O jugoslovanski udeležbi na letošnjem mednarodnem sejmu v Milanu in o sodelovanju na gospodarskem področju meti o-bema državama katerega rezultati se vsako jeto ookuzejo tudi prav na tej mednarodni prireditvi, smo prejeli še naslednje poročilo, ki ga radi obiav-ljamo, zlasti tudi glede na zaključke na samem sejmu:
Udeležba na milanskem sejmu je za jugoslovanske gospodarske kroge še posebnega pomena. V jugoslovanskem uvozu zavzema Italija prvo mesto, v italijanskem uvozu pa Jugoslavija šesto; zato je jasno, da se jugoslovanske gospodarske or ganizacije in podjetja sploh še posebej zanimajo za milanski sejem.
Ni dvoma, da ta uspešno pri pomore k iskanju novih mož nosti za razširjenje gospodarskih odnosov med obema državama. Ne gre samo za trgovinske stike med Italijo in Jugoslavijo, temveč na milanskem sejmu so možni stiki tudi z gospodarskimi podjetji vsega sveta.
Že pred leti so na milanskem sejmu osvojili nova načela gle de razstavljanja, in sicer ne več v kolektivnih paviljonih za
Trgovinska bilanca prvih treh mesecev
K poročilu o gibanju trgovinske bilance v prvih dveh mese-secih tega leta, ki smo ga objavili v zadnji številki, dodajamo danes podatke o italijanski zunanji trgovni v prvem tromesečju 1963.
Italijanska trgovinska bilanca je vselej pasivna; ta pojav ne predstavlja v italijanskem gospodarstvu ničesar izjemnega, ker se primanjkljaj v trgovini navadno krije z dohoki iz drugih virov, kakor od uslug trgovinske mornarice, dohodkov od turizma in s pošiljkami italijanskih izseljencev.
Primanjkljaj v trgovinski bilanci v prvem tromesečju znaša letos 510 milijonov dolarjev (lani v istem razdobju 296 milijonov dolarjev). Izvoz ne kaže več takšnega vzpona kakor v prejšnjih letih. Njegova vrednost je dosegla 1130 milijonov dolarjev (lani v prvin treh mesecih 1093 mil.), kar predstavlja napredek 3,3 odsto, medtem ko je v prejšnjih letin zunanja trgovina napredovala za 8 do 10 odsto. Uvoz je v prvem tromesečju letos znašal 1841 milijonov dolarjev (lani 1388 mil.), kar predstavlja povišanje za 15 odsto.
Glede razvoja plačilne bilance v prvih treh mesecih naj o-menimo, da je v njej nastal primanjkljaj .211 tnilijonov dolarjev (lani 16 milijonov dolarjev). Saldo v turizmu znaša 97 milijonov dolarjev (lani 90 milijonov), pošiljke izseljencev so znašale 98 milijonov, približno toliko kot lani.
posamezne države, temveč razstavljanja po specializiranih pa vil j onih; temu načelu se je pridružila tudi Jugoslavija. Ta na čin razstavljanja omogoča hi trejši in natančnejši pregled izbora razstavljenega blaga, poleg tega omogoča tudi boljši in hitrejši stik med interesenti in proizvajalci na področju spe cializacije.
Jugoslovanski gospodarski krogi so z rezultati letošnjega nastopa na milanskem velesejmu zadovoljni. Poslov je bilo zaključenih več, do izraza je prišlo povečanje italijanskih kupcev za jugoslovansko industrijsko blago. V prejšnjih letih so pretežni del jugoslovanskega izvoza v Italijo predstavljali kmetijski pridelki. Letos so v Milanu bili zaključeni posli v večjem obsegu tudi na industrijskem področju, tako glede nabave izdelkov kovinske in dustrije, elektroindustrije, kemične in lesne industrije. Gre tudi za proizvode večje stop nje izdelave, kakor za stroje za obdelavo kovin in za elektromotorje. Prav to je še, posebno značilno, da je italijanski trg pričel prevzemati večje število tipov jugoslovanskih strojev, kakor orodnih strojev. Tako so bili prodani tudi poleg univerzalnih skobeljnih strojev tud’ stroji za obdelavo pločevine, ter stroji za brušenje in čiščenje odlivkov. Med elektromotorji so italijanski kupci iz Jugoslavije nabavili motorje najmanjšega tipa, tako imenovane «mikro», srednje in večje elektromotorje. Zaključene so bile kupčije tudi glede prodaje takšnih jugoslovanskih industrijskih izdelkov, o katerih so doslej mislili, da se na italijanskem trgu sploh ne bodo dali razpe la ti, tako na primer elektroinstaia-cijske potrebščine, kemične proizvode in druge.
Posebno zanimanje je v Milanu vladalo za razstavljene weekend-hišice. V tem pogleda so bili zaključeni ugodni posli glede na to, da so hišice arhitektonsko privlačne in da u-strezajo tudi «funkcionalno», nadalje da so solidno izdelane, pa tudi razmeroma poceni.
Tudi milanski velesejem je pripomogel k temu, da bo italijanska kovinska elektroindustrija mnoge svoje izdelke izdelovala tudi iz proizvodov črne in barvaste metalurgije v Jugoslaviji.
Treba priznati, da je bila organizacija sejma izvrstna. Uprava in vse ostale službe so bile na mestu in tako so se trgovinski posli lahko razvijali brez vsakršnih težav, naglo in učinkovito.
Jugoslovanski poslovni ljudje so zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli na sejmu, in še posebej nagiašajo, da vidijo v povečani prodaji svojih proizvodov v Italiji nove možnosti, da svoje potrebe pokrijejo s proizvodnjo italijanskih proizvajalcev.
D. G.
ZSSR privlačuje zapadni poslovni svet
Napovedanim sovjetsko-angle-škim trgovinskim pogajanjem, ki se začno v Londonu, sledijo 7 veliko pozornostjo tudi v drugih zahodnih državah, predvsem v Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji. Ko so Nemci odpovedali Sovjetski zvezi dobavo debelih naftovodnih cevi, da bi ustregli ameriški diplomaciji, se angleški izvozniki prav nič niso obotavljali, da ne bi prevzeli sovjetskih naročil. Tudi Italija dobavlja Sovjetski zvezi debele cevi v zameno za petrolej. Za sovjetski trg se v zadnjem času zopet bolj zanimajo tudi Nemci, o čemer priča zadnji o-bisk predstavnika Kruppovih tovarn Baitza, ki ga imajo za neke vrste gospodarskega poslanika zahodnonemškega zunanjega ministrstva.
Kakor poročajo angleški listi gledajo v Londonu s precejšnjim optimizmom na razvoj trgovinskih pogajanj; ta optimizem v gospodarskih krogih o-pravičuje način, kako so v Moskvi sprejeli predstavnike trgovinskih zbornic v Londonu m Birminghamu. Ti so bili pri Hruščovu, ministru za zunanjo trgovino Patoličevu in Ustinovu, ki velja danes za glavnega usmerjevalca sovjetskega gospodarstva. Tako je bila predstavnikom angleškega gospodarstva dana priložnost, da svoje poglede in pomisleke sporočijo najvišjim predstavnikom sovjetske vlade. Doslej se Rusi niso hoteli vezati glede dobav surovin na daljši rok; to je oteževalo možnost, da bi se Rusi obvezali, da bi v zameno na daljše roke tudi sklepali kupčije za nabavo blaga v tujini. Rusi so doslej i-meli navado, da so prodajali v tujino navadno to, česar niso mogli razpečati na domačem trgu, v zadnjem času pa so pri čeli proizvajati izrecno za izvoz.
Angleško združenje British Scientific Instrument Manufac-turers Asociation je priredilo v Moskvi razstavo. To združenje je od leta 1960 prodalo Sovjetski zvezi za 11 milijonov funtov šterlingov raznih izdelkov svojih članov.
V Londonu so pričeli računati z možnostjo, da bi se sedanja angleško-sovjetska izmenjava podvojila — lani je dosegla vrednost 120 milijonov funtov |
šterlingov — vendar bodo pri pogajanjih brezdvomno nastopile tudi težave. Predvsem o-menjajo angleški listi, da je u-speh pogajanj odvisen v veliki meri od sovjetskih gospodarskih načrtovalcev, ki zdaj revidirajo postavke v sedemletnem gospodarskem načrtu za zadnji dve leti.
Višji državni proračun 1963-64
Italija sicer še nima redne vlade in Fanfanijeva vlada odpravlja samo posle, dokler ne pride do sestave nove, vendar je bil državni proračun 1963-64 ze razdeljen v rimskem parlamentu, to je v poslanski zbornici in senatu; v senatu bodo razpravljali o njem med prvo razpravo. Povprečno se je proračun povečal za 17 odsto v primerjavi s tem, ki je zdaj v veljavi. Primanjkljaj bo znašal 805,6 milijarde lir. Izdatki bodo dosegli 6.100 milijard, dohodki pa 5.300 milijard lir. Za posamezna ministrstva so predvideni naslednji izdatki (v milijardah lir) :
Zakladnica 2410, finance 603,8, pravosodje 95,3, zunanje zadeve 39,8, prosveta 783,8, notranje zadeve 257,1, javna dela 336,8, prevoz 27, pošte in telekomunikacije 151,8 milijarde, obramba 886,3 milijarde, kmetijstvo in gozdarstvo 100,6, industrija in trgovina 23,3, delo in socialno skrbstvo 334,2, zunanja trgovina 10,4, trgovinska mornarica 55,4, proračun 285 milijonov, državna udeležba 46,3 milijarde, zdravstvo 58, turizem in prireditve 22,7 milijarde lir.
Za ministrstvo zunanje trgovine je predvidenih 520,5 milijonov lir več kakor v sedanjem proračunu. Za zavod za zunanjo trgovino pojde 1500 milijonov lir; 200 milijonov stane vzdrževanje italijanskega predstavništva v Washingtonu.
Za ministrstvo državnih udeležb predvideva proračun 12,5 milijarde lir manj kot letos. V novem proračunu je postavka za ministrstvo prevoza za 2,2 milijarde lir višja kot letos. Primanjkljaj državnih železnic bo znašal 26 milijard lir in bo za 16 milijard manjši kot letos.
lama zenu
V Rimu so zaključili razgovore pod okriljem italijansko-bol-garskega mešanega odbora s sporazumom o izmenjavi v letu 1963. Trgovinska izmenjava to dosegla vrednost 25 milijard v vsaki smeri. Dosežen je bil tudi sporazum o znanstvenem sodelovanju pa tudi sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, ki zadeva zlasti rudnike, gradbeništvo, kmetijstvo, prevoze in znanstveno organizacijo dela.
Na padovanskem velesejmu razstavljale! iz 45 držav
PADOVA, junija — V prisotnosti predsednika republike Antonija Segnija so 30. maja popoldne svečano odprli 41. mednarodni padovanski velesejem, ki ostane odprt do 13. junija,
Na letošnjem velesejmu sodeluje 2400 domačih in 1100 tujih razstavljalcev iz 45 držav, od katerih je prijavilo uradno udeležbo 20 in ki so tudi prisotne z uradno gospodarsko delegacijo v «Središču za zaključevanje poslov* (Centro af-fari). Te so: Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, češkoslovaška, Ceylon, Danska, Francija, Južnoafriška zveza, Liberija, Madžarska, Norveška, Peru, Poljska, Romunija, Španija, U-rugvay, Velika Britanija, Zdru žene države Amerike in Sovjetska zveza. Prvotno je bila napovedana tudi prisotnost Jugoslavije, ki pa je zadnje dni pred otvoritvijo velesejma odpovedala svojo udeležbo.
Padovanski velesejem je bil prvič odprt 1. 1919 in že tedaj postal prvi primer sodobne vzorčne razstave v Italiji. Padovanski sejem je bil med italijanskimi tudi prvi, ki je usmeril svoje pozornost' na-pram držav srednje in vzhodne Evrope. V ta namen je bilo tudi leta 1952 ustanovljeno «Sre-dišče za zaključevanje poslov*; to zamisel so potem osvojili tudi nekateri drugi velesejmi.
Sedanji velesejemski prostor (110.000 kv. metrov) je postal pretesen, zato bodo sejem premestili na večji prostor v oli-žini avtoceste, s površino 300 fisoč kv. metrov. Povečanje ve-iesejemskega prostora bo tudi omogočilo razvoj na novih sektorjih, katere do sedaj ni bilo
Italijanski gospodarstveniki so se že davno oglasili z zahtevo, naj se izvrši preureditev italijanskih ladjedelnic, da bi te laže konkurirale velikim ladjedelnicam v tujini, v katerih je delo bolj racionalizirano. To zahtevo je postavila tudi komisija pri Evropski gospodarski skupnosti, toda vse kaže, da se lastniki ladjedelnic, ki so skoro po vsem v rokah državne družbe IRI, še ne morejo odločiti za radikalni preustroj zlasti, ker bi to zahtevalo močno skrčenje delovne sile in koncentracijo podjetij. Kaže, da se je vlada rajši odločila za podpiranje ladjedelnic s posebnimi krediti in s posebnimi prispevki za modernizacijo italijanske trgovinske mornarice. (Glej v tej zadevi naše poročilo v zadnji številki našega lista).
V italijanskih ladjedelnicah se pritožujejo, da prihajajo naročila z redno zamudo, in sicer mnogo počasneje kakor naročila tujim ladjedelnicah. Primerjava proizvodnih stroškov ozi-
Ladjedelstvo po svetu peša
Zaposlitev upada - Posledice slabe konjunkture za prevoznine
roma cen, po katerih proizvajajo italijanske ladjedelnice kaže, da so cene proizvodom italijanske ladjedelske industrije v primerjavi s tujimi previsoke.
Navedli bomo nekaj podatkov o razvoju ladjedelske proizvodnje industrije v Italiji v povojnih letih: leta 1948 so v Italiji napravili za 109.900 bruto registrskih ton novih ladij, to je 4,8 odsto svetovne proizvodnje; leta 1958 je proizvodnja dosegla višek 550.800 brt (5,9 odsto svetovne proizvodnje), nakar je začela upadati in leta 1959 dosegla 518.300 (5,9 odsto svetovne proizvodnje), leta 1961 334.300 brt (4.2 odsto svetovne proizvodnje) ter se la, ni nekoliko okrepila in znašala 348.200 brt (4,2 odsto svetovne
proizvodnje).
Zanimiva je primerjava med lansko proizvodnjo v Italiji in Jugoslaviji.
SVETOVNA PROIZVODNJA LANI IN LETOS
Razvoj svetovnega ladjedelsi va je gotovo pod vplivom krize, ki še vedno vlada na trgu prevoznin. Tako se danes pritožujejo o pomanjkanju naročil ladjedelnice na Angleškem, v Zahodni Nemčiji itd. Niti Japonska, ki je že davno pričela izpodjedati ladjedelnice drugih držav, se ne more v tem pogledu več pohvaliti.
Po podatkih znanega «Lloyd’s Registra* so v prvem tromesečju lanskega leta splavili 334 la-
dij s skupno tonažo 1.927.000 brt, dograjenih je bilo 370 la-aij s tonažo 1.976.000 brt, gredelj pa so postavili 365 ladjam s tonažo 1.764.000 brt, kar pomeni, da so bila nova naročila nižja kakor obseg dograjenih ladij. Razmeroma nekaj boljša je konjunktura za same petrolejske ladje, katerih je bilo splavljenih v istem času 38 (za 680.000 ton), dograjenih 42 (657.000 ton), gredelj pa so postavili 41 petrolejskim ladjam (za 791.000 ton). Po izgrajenih ladjah je zavzelo prvo mesto japonska 537.000 brt, za njo Velika Britanija (374.000 bril, Zahodna Nemčija (261.000 brt) in švedska 195 000 brt. Italija je v tem pogledu ha 9. mesta (58.000 brt).
LETOS MANJ V GRADNJI
Približno sliko, kako se razvija svetovno ladjedelstvo v novejšem času, nam dajo podatki c ladjah v gradnji, in sicer v prvem tromesečju letošnjega leta in v četrtem tromesečju lanskega leta. V vseh ladjedelnicah na svetu je bilo v prvem tromesečju letošnjega leta v gradnji 1407 ladij s tonažo 8 milijonov 969.508 brt, in sicer največ na Japonskem — 109 ladij s tonažo 1.253.355, za tem na Angleškem 154 ladij s tonažo 1,124.014, v Zah. Nemčiji 148 ladij z 923.316 brt, na Švedskem 63 (848.897 brt), v Italiji, ki je na 5. mestu, 83 ladij (808 tisoč 494 brt), medtem, ko zavzema jugoslovanska ladjedel-ska industrija s 41 ladjami (331.090 brt) 11. mesto.
Položaj ladjedelstva je v primerjavi z zadnjim tromesečjem lanskega leta poslabšal; saj je bilo v zadnjih treh mesecih lanskega leta v gradnji 9 milijonov 165-259 brt ladjevja, kar pomeni 195.751 brt več kakor v letu 1963.
HMgoče razviti; zato je bila tipava prisiljena odbiti več prošenj za udeležbo.
V svojem razvoju je padovanski velesejem sledil težnji za specializacijo v določenih proizvodnih panogah, ki se osla-njajo na pet večjih področjih: gostinstvo, javno in zasebno gradbeništvo, poljedelstvo in živinoreja, mehanska industrija in strojna industrija za predelavo lesa ter pohištvo in hišna oprema.
Vsako od naštetih področij zajema tudi druge panoge, ki so povezane s prvimi in za katere uprava vsako leto organizira študijske dneve, ki privabljajo mnogo kvalificiranih strokovnjakov in gospodarskih o-peraterjev.
Obiskovalec lahko razbere s statistiko, da je bilo lani v Italiji 20,300.000 tujcev. Padova tudi na tem področju gostinstva lahko igra važno vlogo. Gostinsko področje na velesejem-skem prostoru obsega površino 15.000 kv. metrov, na kateri razstavljajo specializirana podjetja iz Avstrije, Francije, ZDA, Japonske, Češkoslovaške, Madžarske in Zahodne Nemčije.
Področje gradbeništva se pa razteza na površini 12.000 kv. metrov; razstavljeni so predvsem stroji, oprema in razni izdelki namenjeni gradbeništvu ter stroji za cestno gradnjo. Prisotna tudi tuja podjetja iz Avstrije, češkoslovaške, Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze.
Splošna mehanika je razstavljena na prostoru 8000 kv. metrov. Tu smo opazili vsakovrstne stroje. Danes je vedno bolj opaziti težnjo za avtomatizacijo. Poleg italijanskih podjetij, so bila prisotna tudi tuja iz ZDA,^ Vzhodne in Zapadne Nemčije, Avstrije, Francije, Velike Britanije in Švice.
Padska nižina zajema najbolj razvito kmetijsko področje v Italiji in to se odraža tudi na velesejmu; na tem obsega prostor namenjen poljedelstvu kar 14.000 kv. metrov. Tu si ogledaš lahko zadnje izdelke na področju kmetijske mehanizacije, od traktorja do navadne škropilnice. Danes ima Italija okrog 300.000 traktorjev, to je dvakrat več kakor leta 1955 m trikrat več kakor pred desetimi leti. Poleg raznih poljedelskih strojev, so razstavljena tudi umetna gnojila in drugi kemični izdelki za poljedelstvo. Tudi tukaj je tuja udeležba številna:	iz Avstrije, Danske,
9 rancije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Norveške, Holandske, Švice in ZDA.
Pohištvo in hišna oprema sta razstavljeni na površini 6000 kv metrov; tudi ta oddelek
ncise
111
senje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ostal je človek
Navezanost vernih katoličanov na papeža Janeza XXIII je bila razumljiva;, saj je bil on kakor vsi dosedanji in bodoči papeži vrhovni poglavar Cerkve, ki je poleg vsega — odkar je cerkveni zbor sprejel dogmo o nezmotljivosti papeža v verskih zadevah — najvišji in odločujoči učenik. Marsikomu pa bo uganka, kako si je rajni papež odprl pot v srca pripadnikov drugih veroizpovedi, nevernikov in celo nasprotnikov. Tudi da so mu ideološki in politični nasprotniki, kakor recimo Hruščov med boleznijo, izrazili sočustvovanje in željo, da bi ozdravel, si ni posebno težko razložiti. O teh lahko rečemo, da so kot politiki pri tem imeli svoje politične račune, lahko tudi, da so kot iskreni ljubitelji miru res hoteli sodelovati z njim za ohranitev in utrditev miru na svetu; saj je papež Janez XXIII ob vsaki količkaj ugodni priložnosti in v kritičnih trenutkih, kakor v času kubanske krize, vprav rotil državnike, naj se iztreznijo in obvarujejo človeštvo pred a-tomsko katastrofo. Hladen politik pri svojih načrtih tudi računa z vsako silo, čeprav je ta samo moralna in lahko razpolaga samo s častno stražo, kakor so vatikanski Švicarji.
Mislimo, da ne more biti u-ganka, kako si je papež Janez XXIII pridobil tolikšne simpatije po vsem svetu, ako pozorno premotrimo samo en njegov javni nastop izmed toli-kerih, ki smo jih videli na večer njegove smrti v televiziji. Vsak njegov nastop, sleherna gesta, pa tudi vsaka beseda odkriva, da je ostal človek. Ničesar preračunanega, prisiljenega ali izumetničenega ne opazite na njem. Vse je pri njem naravno, človeško.
Papeška funkcija je bila zlita v človeka, ki .je ostal povezan z zemljo in razume življenje na njej. Iz tega razumevanja se je morala poroditi širina v smislu znanega reka: «Compren-dre’ c’est pardonner» (Razumeti se pravi odpuščati), četudi pustimo ob strani pravilno pojmovanje krščanstva. Rajni papež je čutil s človeškim srcem za človeka v svojem okolju pa tudi za človeka na zadnjem koncu sveta, človeka na visokem položaju (morda s prav toliko večjimi skrbmi), pa tudi na nižjem, verjetno je bil temu na nižji stopnji še bliže. Poznal je skrbi, tegobe in sla bosti človeka, ter je hotel osta ti z njim, ne pa se dvigniti vi soko na prestol čistega doktri-narca, ki ga sklicevanje na golo doktrino (nauk) in ideologijo pogosto zapelje celo do prezira svojega bližnjega in nasprotnika. Nikdar nismo potrebovali v svojih odnosih do bližnjega, pa tudi od naroda do naroda, od države do države več človeškega čuta, iskrenega sočustvovanja in razumevanja za naše slabosti kakor prav danes.
Tudi papež Janez XXIII je oznanjal krščanski nauk, katerega prva in največja zapoved je «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe», toda pri tem ga je odlikovala res človeška ljubezen do zemljana, od katerega se ni oddaljil. Bolje ni mogel označiti neki francoski časnikar njegovega ravnanja in pojmovanja kakor s tem. da je zapisal, da rajni papež ni hotel ostati «odličen jetniku. Neki drugi zahodnjak je tudi zapisal, da se Janez XXIII ni obotavljal — kakor nekateri pred njim — iskati za človeka blaginjo tudi onkraj železne zavese.
Iz samega krščanskega nauka, pa golovo tudi iz njegovega osebnega čustvovanja do ponižanih je vzklilo njegovo opozorilo v okrožnici «Mir na Zemlju vsem državnikom — seveda prav take tudi tistim, ki no. sijo krščanstvo samo na svojih političnih praporih — naj ne pozabijo, da so odgovorni tudi za blaginjo, za duhovni in telesni razvoj pripadnikov narodnih manjšin. V encikliki je jasno navedel, kaj tem pripada, da bo vladam jasno, da se pripadniki manjšin ne morejo zadovoljiti samo z lepo donečimi besedami in obljubami, ker so tudi oni navadni ljudje iz mesa in krvi.
r-4b-5
UMRL JE
PAPEŽ SPRAVE IN MIRU
Včeraj so v vatikanski baziliki pokopali papeža Janeza XXIII. Bi lo mu je 81 let, a vladal je komaj dobra štiri leta. Ob njegovi izvolitvi so dejali, da bo samo ((prehodni)) papež, nekako za silo, za njim naj bi izbrali bolj primernega, morda mlajšega, ki bi svoji dobi v zgodovini cerkve dal poseben pečat v skladu s časom. Zgodilo se je povsem nasprotno. Vladanje Janeza XXIII bo pustilo v zgodovini cerkve pa tudi sveta za seboj globoko brazdo, čeprav je bilo izredno kratko. S svojima okrožnicama «Mati in učiteljica« in «Mir na zemlji« ter s sklicanjem vatikanskega cerkvenega zbora je rajni papež zaoral globoko. Cerkev je silovito pognal naprej, da bi lahko s svojim naukom ustrezala novim časom, novemu gospodarsko - socialnemu razvoju, hkrati pa je z drugo encikliko jasno označil dolžnosti političnih oblasti in državnikov do državljanov in vse človeške skupnosti. Upravičeno ga označujejo za papeža miru, tako močno si je prizadeval, da je prišlo do sprave in miru med narodi. Njegova pobuda za zbliža-nje vseh krščanskih veroizpovedi je gotovo izvirala tudi iz njegove splošne želje po pomiritvi duhov. Diplomatska kariera ga je zanesla tudi med slovanski svet — v Bolgarijo, od koder se je zanimal tudi za jugoslovanske razmere — ki ga je lahko tako bolje spoznal in pravilno ocenil njegovo dušo. Morda se je prav tedaj porodila v njem misel, da bo dal pobudo za zbli-žanje z vzhodno cerkvijo. Dolgo službovanje v Franciji, ki rada kritično gleda na Rim, je gotovo pripomoglo k izbistritvi in razširitvi njegovih pogledov na svet, verni in neverni.
IZRAZI SOŽALJA Z VSEGA SVETA. V Vatikan so po smrti papeža Janeza XXIII prispeli izrazi sožalja res z vsega sveta — z izjemo redkih držav — ne glede na politične vladavine pa tudi versko pripadnost. Med prvimi je izrazil z daljšo brzojavko svoje sožalje predsednik italijanske republike Antonio Segni. Med drugimi brzojavkami naj omenimo sožalje predsednika Tita, s katero je predsednik jedrnato označil zasluge rajnega papeža s političnega vidika: «Prosim Vašo eminenco (brzojavka je bila poslana kardinalu A Masselliju), da izrazite kardinalskemu zboru naše iskreno sožalje ob smrti papeža Janeza XXIII, čigar neumorna dejavnost v korist ohranitve miru na svetu je naletela na veliko priznanje v naši državi in na svetu. Prepričani smo, da bo humano prizadevanje papeža Janeza XXIII v trajno korist človeštvu, za katerega sodobne probleme je pokazal toliko zanimanja in razumevanja«.
KDO BO NOVI PAPEŽ? Kardinali, ki so bili zbrani v Rimu po papeževi smrti, so odločili, naj se konklave — zasedanje kardinalov v zaprtih prostorih za izvolitev papeža — prične 19. junija. Kakor običajno, se bodo kardinali sestajali in glasovali v sikstinski kapeli. O novem papežu so se začela v javnosti najrazličnejša ugibanja, še posebno glede na to, da sta se med zasedanjem cerkvenega zbora v glavnem pojavili dve struji: konservativna in napredna. V glavnem so ostali konservativci in ((tradicionalisti« italijanski kardinali, medtem ko se inozemski, predvsem francoski in nemški, prištevajo k naprednim. Prav na strani teh je bil rajni papež. Drugo vprašanje, ki ga načenja posebno inozemski tisk, je tudi, ali bo novi papež Italijan. Za strujo rajnega papeža so tudi belgijski škofje pa tudi dunajski kardinal Koenig. Med italijanskimi konservativci omenjajo zlasti kardinala Sirija, Marello in Antomutija. Kot resen kandidat za nasledstvo Janeza XXIII prihaja v poštev milanski kardinal Montini, ki se menda ni posebno strinjal s socialno - političnimi pogledi papeža Pija XII ter je menda prav zaradi tega odšel iz Rima. Montini je pristaš zmerne smeri, sicer močno socialno čuteč človek. Vseh kardinalov je danes 82, po številu prevladujejo inozemski kardinali. Prevladuje mnenje, da je rajni papež začrtal cerkveni politiki tako odločno smer, da jo bo moral upoštevati tudi njegov naslednik. Po smrti papeža preneha delo cerkvenega zbora, ki ga je on sklical; cerkveni zbčr mora zato njegov naslednik ponovno sklicati, ako ima to za potrebno.
ŠKOFJE NA MALTI ODBIJAJO PONUDBE MINTOFFA. Vodja delavske stranke na Malti Don Min-•toff, ki je v opoziciji proti londonski politiki, se je poskušal zbližati s predstavniki katoliške cerkve na otoku, škofje odbijajo to ponudbo, kakor se jasno vidi iz izjave generalnega vikarja katoliške cerkve na Malti škofa Emanuela Ga-lee. škof Galea je namreč izjavil, da ne more cerkev odobravati dela politične stranke, ki se ponaša s tem, da je socialistična. Mintoff je po izjavi škofa zahteval naslednje koncesije: ločitev cerkve od države, priznanje civilnega zakona, enako ravnanje z vsemi veroizpovedmi ter ukinitev cerkvene cenzure na filmih in knjigah.
ŠE VEDNO BREZ PRAVE VLADE. Že dvanajst dni se glavni tajnik krščansko - demokratske stranke Moro pogaja s predstavniki vlad glede pogojev, pod katerimi bi bili pripravljeni podpirati koalicijsko vlado levega centra. V sredo je Moro poročal predsedniku republike Segniju o svojih dosedanjih dosežkih v tem pogledu. Vse kaže, da je Moro zadel na največjo oviro pri socialistih, ki se ne navdušujejo za vlado, ki bi ji bil na čelu on. V krščansko - demokratskem taboru naglašajo z druge strani, da postavljajo socialisti pretežke pogoje, za podpiranje nove
SEJEM «ALPE-ADRIA»
odpira nove možnosti za sodelovanje
Furlanija se gospodarsko dviga
Lahko hi bolj trgovala s Slovenijo
Ustanovitev sejma «Alpe-A-dria« je zbudila veliko zanimanje zlasti med poslovnimi ljudmi videmske pokrajine. Gospodarske vezi med videmsko po krajino in Slovenijo so v pn-merjavi z gospodarsko zmogljivostjo Furlanije prešibke, čeprav odpira gospodarska struktura te pokrajine precejšnje možnosti za trgovinsko izmenjavo in morda tudi za pravo sodelovanje v določenih pano gah s Slovenijo. Verjetno bo v veliki meri temu krivo pomavj kanje direktnih prometnih zvez. Zato si poslovni ljudje v videmski pokrajini mnogo obetajo od izvedbe načrta za graditev ceste Palmanova-Gonca-Ljubljana, na katero bi se navezala tudi Furlanija.
Videm tudi ni deležen gospodarskih ugodnosti, ki jih daje obmejna trgovina Gorici in Trstu. če pomislimo, da omogočata goriški in tržaški sporazum o obmejni trgovini izmenjavo v vrednosti okoli 3 oziroma 5, (skupno torej 8) milijard lir, potem nam bo razumljivo, zakaj v Vidmu skoraj zavila j o Goričanom in Tržačanom za te sporazume. Med furlanskim* industrije! zbuja nezadovoljstvo tudi konkurenca goriške industrije, ki se je razvila v goriški prosti coni.
Sejem «Alpe-Adria» spravlja videmsko pokrajino v tem pogledu v enakopraven položaj z goriško in tržaško, ako se lahko tako izrazimo. Ni dvoma, da u-stvarja povojni gospodarski razvoj videmske pokrajine nove možnosti za živahnejšo trgovinsko izmenjavo med Furlanijo in Slovenijo, še posebno, kolikor gre za potrošno blago. V Furla ni ji se je zlasti razvila industrija gospodinjske opreme, kakor izdelava štedilnikov, hladilni kovin pralnih strojev, pa tud- po opremi za gostinske obrate je Videm že znan izven meja. Razviti sta tudi nožarska industrija in proizvodnja gradben.h strojev.
V Vidmu pripravljajo obsežne načrte za nadaljnjo industrializacijo. Pri tem naglašajo
Socialni ,s===—
UTRINKI
ŽENSKE NA ŠOLAH V ITALIJI. V Italiji, ki je sicer v tem pogledu na glasu konseTvativ-ne dežele, se je število žensk na visokih šolah v zadnjih letih močno dvignilo. Leta 1911 j'e na italijanskih univerzah študiralo 1048 žensk, to je komaj 4 odsto vseh vpisanih študentov, leta 1935 pa že 8.274 (13 odsto vseh vpisanih visokošol-cev in visokošolk). Ta pomno-žitev žensk na univerzah se je kmalu pričela čutiti med srednješolskimi profesorji. Leta 1913 je na srednjih šolah v Italiji poučevalo 4950 žensk (na skupno 20.300 učnih moči); leta 1934 že 17.000 (na 41.000). Leta 1954 je na srednjih šolah že poučevalo več žensk kot moških, danes predstavljajo ženske učne moči na teh šolah tri petine vsega učnega osebja. Povprečno so ženske na univerzah bolj pridne kot fantje; saj jih razmeroma več doseže diplomo kot vpisanih moških študentov. Danes jih diplomira okoli 6500. to je skoraj polovico toliko kot študentov (13.000), čeprav študira na univerzah trikrat več fantov kot deklet.
vlade. Tudi voditelju socialnih demokratov Saragatu naj bi bil Nen-ni izrazil svoje pomisleke proti Moru; socialisti bi raje videli na čelu vlade Fanfanija, ki se usmerja bolj na levo. Moro je sicer znan kot spreten «kunktator», ki se lovi med levim in desnim krilom v svoji stranki. Vladna kriza se je začela že 16. maja, ko je po volitvah Fanfani odstopil.
OTON HABSBURŠKI SE NE BO MOGEL VRNITI. Naj višje upravno sodišče na Dunaju je razsodilo, da se Oton Habsburški lahko vrne v Avstrijo. Proti tej razsodbi so se uprli socialisti. Pri tem se sklicujejo tudi na razsodbo ustavnega sodišča, ki se je poprej izreklo proti povrnitvi Habsburžana. Socialisti so končno v dunajskem parlamentu izzvali glasovanje o tem vprašanju in tudi prodrli proti glasovom katoliške ljudske stranke, s katero so skupaj v vladi. V parlamentu so predlagali, naj se do 26. junija izglasuje nov zakon o tem vprašanju, ki naj bi hkrati tudi preprečil nasprotujoče si razsodbe, kakor sta bili razsodbi omenjenih sodišč. Za predlog socialistov so glasovali tudi pristaši desnice, člani stranke svobode.
IZRAELCI PROTI ZDRUŽITVI ARABCEV. Pred mesecem dni je predsednik izraelske vlade Ben Gu-rion poslal vladam velikih držav protestno noto proti Egiptu, češ da pripravlja napad proti Izraelu. Zdaj sporočajo, da je bila nota poslana tudi drugim vladam v Evropi in Afriki in da Izrael protestira tudi proti združitvi Arabcev v federativni državi. Ben Gurion je zahteval, naj bi Amerika in Sovjetska zveza skupno zajamčili sedanje meje Izraela, sicer naj bi Združene države sklenile vojaško pogodbo z Izraelom, da bi preprečile napad proti Izraelu. Gurionu so že odgovorili Kennedy, Adenauer in de Gaulle.
da ima Furlanija na ra.zpo*ago dovolj pogonske (električne) sile. Danes proizvajajo njene e-lektrarne milijardo kilovatnih ur energije na leto, uporaba pa znaša samo okoli 700 milijont.v. Poleg tega so dane nove m ž-nosti za graditev novih elektrarn, kajti vodna sila še zna leč ni izčrpana. Velik kapital predstavlja za Furlanijo vidi delovna sila, ki jo mora Furlanija izvažati. Na leto se iz Furlanije izseli okoli 50 do 60 tisoč ljudi, ker doma ne najdejo še dovolj zaslužka. Iz tujine pošiljajo izseljenci lepe vsote o.e-narja, ki se nabira v bankah. Vloge v furlanskih bankah in na pošti dosežejo na leto okoli 20 milijard lir. Tako se u-stvarja velik kapital in načrtovalci računajo, da bi bilo v desetih letih od tega denarja o-koli 60 milijard lir na razpolago za investicije v industrij
folija 80, razna galanterija 95, fotomaterial in filmi 25, razno 130.
Skupaj vrednost uvoza iz I-talije v Jugoslavijo 2 milijardi lir.
Blagovna lista Jugoslavija - Avstrija
Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Avstrijo na sejmu «Alpe-Adria» doseže vrednost 6 milijonov šilingov v vsaki smeri.
IZVOZ V AVSTRIJO
INDUSTRIJSKA CONA V FURLANIJI
Ob Porto Nogaru pripravljajo vse potrebno za ustanovitev industrijske cone Ausa-Corno, in sicer na mestu, kjer se zlivata reki Ausa in Corno. Nova industrijska cona bo zajemala tudi Porto Nogaro. V ta namen je bila ustanovljena posebna diuž-ba. Furlani so v Rimu tud: izposlovali poseben odlok, ki predvideva za podjetja, Ki bodo svoje obrate gradila v industrijski coni, posebne davčne Oiaj-šave. Uvoz strojev, namenjenih opremi teh podjetij, bo cavine prost. Podjetja, ki bodo poslovala v tej coni, bodo tudi 10 let oproščena dohodninskega davka. Zanimivo je tudi, da so furlanski poslovni ljudje nasprotovali načrtu, da bi se raj-beljski rudnik podržavil, tudi z motivacijo, da bi potem ne oi'o lahko povezati dejavnosti tega rudnika z dejavnostjo indus rij-ske cone Ausa-Corno. V načrtu je namreč, da bi rajbeljskemu rudniku dodali elektrolitičr o livnico, da bi lahko takoj izkn riščaii izkopano rudo ter proizvajali cink in svinec. V ta namen bi bilo treba invesi rad nekaj milijard lir. Tako Di u-stvarili 300 do 400 novih de.ov-nih mest.
SEJEM FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Sejmu v Pordenonu, ki bo letos že 17-tič, so vzdeli ime «vzorčni sejem Furlanije-JJij-ske krajine«.
Blagovna lista Italija -Jugoslavija
Vrednost je navedena v milijonih lir: mesne konserve 100, konji za delo in klanje 50, sve že svinjsko meso 100, govc.de za klanje 160, goveje meso 180, sadje sveže in suho, zelenjava, izdelki in kislo zelje 60, sadni sokovi 15, vino 15, mesni izdelki (slano, suho, prekajeno meso) 40,
v tisočih šilingov (prvo število pomeni neliberalizirani, drugo liberalizirani izvoz iz Slovenije v Avstrijo
1.	stroji, elektr. apar., elektr. mater, (trofaz. elektromotor., patni mot., pisal, in rač. str., str. za obdelavo lesa, avtoelek-trika) 200, 200;
2.	železno in kovin, blago (tehtnice, ključi, okovje, ključavnice, antene, emajl, posoda, kovin, embalaža) —, 100;
3.	sestav, deli za kolesa (sedala, pedala, žarometi) —, 400;
4.	bombažne tkanine, netiska-ne in sur. bomb. tkan., širina preko 126 cm 200, —;
5.	artikli domače obrti, preproge 250, 100;
6.	lesno oglje —, 300;
7.	razne kemikal., lepila, klej, farmac. proizv., tek. klor, kale. karbid 100, 300;
8.	strojila (tanin, pinotan, ko-
stanjev ekstrakt) —, 300;
9. flotiran kvarčni pesek
150;
10.	proizvodi lesne industrije
200, —;
11.	zdravilna zelišča in suhe gobe —, 100;
12.	sadni sokovi in pulpe —, 1000;
13.	sadje in zelenjava 900, —:
14.	vino 100, —;
15.	med —, 150;
16.	čreva —, 100;
17.	razno 450, 400;
od tega:
—	usnje in usnjeni proizvodi 50, —;
—	papir 100, —;
—	mineralna voda 25, —:
—	mesni proizvodi, konzerv, specialitete 50, —;
— izolacijski material, tesnila 50, —;
UVOZ IZ AVSTRIJE v tisočih šilingov
sveže mleko in mlečni izdelki 50,
zelenjavne konserve 30, koruzni škrob 30, glukoza 30, premog 20, les in lesni izdelki 150, marmor v blokih in lomljen 60, tesnila
in parolyt plošče 10, konoplja in predivo 50, bombažne tkani-
ne 150, usnjeni izdelki 20, kar-
ton 50, celuloza topolova in bukova beljena 30, pohištvo 20, kemični izdelki 100, ferolegure 50, izdelki mehanične in kovinske industrije 50, železnina 30, izdelki elektrotehnične in elek-troakustične industrije 30, ravno steklo in stekleni izdelki 70, konfekcija, tudi usnjena 40, pletenine 20, artikli domače obrti 20, preproge 20, razno 150.
Skupni izvoz v Italijo 2 milijardi lir.
Uvoz iz Italije v milijonih lir: agrumi 40, riž 30, oprema, stroji in rezervni deli 300, rezervni deli za avtomobile, motorje ih kolesa 100, valjani proizvodi 100, električni aparati in elektromaterial 200, razno orodje 50, gume 60, plastični proizvodi 40, farmacevtski proizvodi 200, barve in laki 200, kemični izdelki 100, tekstil — tkanine, preja, vlakno, z minimalno 50 milijonov lir tekstilnih izdelkov 250, papir, izdelki in zlata
živina 50; razni stroji, aparati, sestavni deli in pribor 1,000; elektro- in radio material 1,400; trdi metali in orodje trdih me-talov —; sestavni deli za avtomobile, motorje in kolesa 500; železno in kovinško blago 900; laboratorijski material, laboratorijsko steklo, medicinski aparati in deli 50; kemikalije, barve in laki, naftini derivati 800: galanterijsko in kratko blago 250; tekstil 400; papir in papirni proizvodi 100; smrekova celuloza, beljena 150; razno 350.
Uvoz v Alžirijo kontingcnliran
Alžirski minister za trgovino Mohamed Hobzi je na tiskovni konferenci napovedal koutm-gentiranje uvoza v Alžirijo, in sicer začenši s 1. julijem. Uvoz določenih vrst blaga bo sploh prepovedan. O tem bo odloča,a vlada. Nove določbe bodo izvajali strogo ali pa tudi bolj prožno pač ustrezno s potrebami države. Za uvoz iz dežel francoskega valutnega področja bodo potrebna samo pooblastila, medtem ko bo uvoz iz drug'h držav kontingentiran.
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA, ki je glavna jugoslovanska proizvajalka svilenega in bombažnega blaga, je v preteklem letu izvozila v tujino za 1,2 milijona dolarjev izdelkov in je s tem izvoz v primerjavi s prejšnjim letom podvojila. Uveljavlja se zlasti na azijsko-afri-ških tržiščih s sateni, s tiskanimi bombažnimi tkaninami in
modnimi pcplini. Računajo, da
bo letos prodrla na nova tržišča, saj je že začela dobavljati svoj kakovostni poplin tudi Švici. V dežele z zamenljivo valuto bo izvozila za več kot 2 milijona dolarjev blaga.

MEDNARODNA SP ED C JA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX= 03-517
5?
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem var gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
fl l IA L E :
Beograd. Zagreb. Ljubljana Rijeka. Maribor, Sarajevo Sežana. Subotica Novi Sad. Zrenja-nln. Jesenice Nova Gorica. Kozina. Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, (7 tel. 37-823
Vzajemna pomoč
za ustalitev valut
Med ameriškim Zveznim rezervnim uradom (Federal Re-serve Board), ki nadzira ustroj
ameriških zveznih bank, in Angleško banko je prišlo do novega sporazuma glede vzajemne finančne pomoči za ohranitev ustaljenosti obeh valut. Novi dogovor je bil sklenjen na podlagi lanskega, vendar je njegov okvir močno razširjen. Lani so se banke obeh držav dogovorile, da bo ta pomoč znašala največ 50 milijonov dolar jev, po novem dogovoru pa bo lahko dosegla kar 500 milijonov dolarjev, z drugimi besedami povedano, v primeru potrebe, to je, ko bi nastala nevarnost za ustaljenost dolarja, bi Federal Reserve Board lahko najel pri Angleški banki posojilo v funtih šterlingih v vrednosti 500 milijonov dolar jev; s temi funti bi podprl te čaj dolarja. V nasprotnem primeru, to je, ko bi nastala nevarnost za funt šterling, bi An gleška banka lahko zahtevala pomoč od ameriških bank v višini 500 milijonov dolarjev, in to v dolarjih. Združene ameriške države imajo takšne dogovore z narodnimi bankami Švice, Francije, Kanade, Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije in Švedske. V smislu novih dogovorov razpolaga Amerika z 1 milijardo 550 milijoni dolarjev v tujih valutah, s katerimi bi v primeru potrebe lahko zavarovala ogrožen tečaj dolarja.
TEHNIKA V GOSPODARSTVU
Posebne naloge beograjskega sejma
VOLNA — KONJUNKTURA
Francoski časopis «Industrie lainiere francaise» poroča v svoji posebni številki «Europe-Lai-ne», da je po hudi zimi nastopila ugodna konjunktura za proizvodnjo volnenih izdelkov. Te podatke navaja revija iz poročila komisije pri Evropski gospodarski skupnosti, že ob koncu lanskega leta, še posebno pa v začetku leta 1963 je tekstilna industrija za predelavo volne začutila ugodnejšo konjunkturo. Zaradi hude zime se je poraba volnenih izdelkov zelo povečala, zaloge so se močno skrčile. Sicer pa se pojavljajo nekatere motnje med to ugodno konjunkturo. Na Nizozemskem, v Franciji, Italiji in Zahodni Nemčiji so se proizvodni stroški povečali zaradi zvišanja plač. Na drugi strani se v Franciji bojijo vdora japonske industrije. Japonci bi namreč radi med pogajanji s Francijo dosegli ugodne pogoje za izvoz svojih tekstilnih izdelkov na Francosko.
V zadnji številki smo priobčili krajše poročilo o otvoritvi VII. mednarodnega sejma teh-niKe v Beogradu. Ker je poročilo iz Beograda prispe*o pre-kasno, ga nismo mogli še v zadnji številki priobčiti v ce-mti, zato priODČUjemo drugi del poročila danes. Medtem so sejem 2, junija uspešno zaključili. (Prip. uredništva).
Sejem je oupn Su.ni predsednic iico, ki si je tudi sejem puuroono ogleuai ter se je nato novinarjem lasKavo izrazil o njegovi organizaciji in o na-predKu jugusrovansze industrije, ki se od-aza na samem sejmu. Dejal je, da je sejem teh-nice napredoval v vsuKem pogledu. Veseli ga, da se industrija ne ustavlja pri star.h izdelkih, ampac si prizadeva, da bi usvojila in proizvajala tudi nove. Po njegovem mnenju je splošna organizacija sejma u-spela, razstava je zelo pregledna. Takšni sejmi niso samo velikega pomena za Jugoslavijo, ki se z njimi v svetu lahko a-firmira, temveč tudi pospešujejo sodelovanje z drugimi državami. Predstavniki tujih podjetij si lahko na sejmu ogledajo jugoslovanske proizvode in proučijo možnosti za navezavo gospodarskih stikov.
Na sejmu je sodelovalo 431 domačih in 799 podjetij iz 27 držav. Kakor smo že naglasili v prvem delu poročila, si je treba nizko število domačih podjetij razlagati s tem, da so se mnoga podjetja združila in da so na sejmu v veliki meri zastopana poslovna združenja, ki zajemajo podjetja po posameznih proizvodnih strokah. Tako na primer so poslovna združenja «Alat» (orodje), «Pro-gres-Invest» in «Mašino-Union» z razstavnimi izdelki svojih podjetij kar sama zavzela posebno razstavno dvorano.
Na sejmu so organizirali pet «posebnih dni«, ki so bili posvečeni mehanografiji, orodnim strojem, stavbarstvu, vozilom na tračnicah in barvasti metalurgiji. Ti dnevi so namenjeni predavanjem strokovnjakov o raznih tehničnih vprašanjih, z druge strani dajejo tudi udeležencem sejma s trgovinskega področja priložnost, da se seznanjajo z raznimi novostmi na področju tehnike. Odprta je bila tudi posebna razstava »Zdravstva v Združenih ameriških drža-
Svet se čedalje bolj povezuje
Dr. Wilfan o dolžnostih slehernega državljana
V Kranju je imel dr. Joža Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije volilni govor. Dr. Vilfan je namreč kandidat za poslanca v organizacij sko-političnem zboru zvezne skupščine.
Govornik je primerjal gospo-darsko-socialni razvoj v Jugoslaviji z razvojem v zunanjem svetu in pri tem tudi orisal vlogo nove jugoslovanske usta« e, ki se je prilagodila izpremen-bam in naglemu napredku v proizvodnji ter novim odnosom med delavcem in podjetjem.
Svet se čedalje bolj povezuje v celoto, je naglasil govornik, in v njem nastaja spričo silno razvaljane delitve dela čedalje bolj nujna potreba po sodelovanju med nacionalnimi oziroma državnimi skupnostmi (državami). V tem svetu nevarnost a-tomske katastrofe tudi povezuje ljudi za skupni boj ter u-stvarja občutek soodgovornosti vsega človeštva za ohranitev miru. Jugoslovanska ustava zanima zunanji svet tudi, kei mu kaže socializem kot družbeno skupnost, v kateri so proizvajalna sredstva družbena, v rokah in upravljanju delovnega človeka. Ta močan odmev v zunanjem svetu za jugoslovansko ustavo obvezuje Jugoslovane, da čim hitreje razvijejo svojo družbeno-ekonomski sistem in
tudi vse tisto, s čimer se vključujejo v mednarodno dogajanje. Pri tem ne gre izključno za zboljšanje zunanjetrgovinske bilance, marveč zlasti tudi za zavestno spremljanje m vplivanje na sodobne tokove v svetu. To vprašanje se ne rešuje samo z mednarodnimi pogodbami, marveč praktično v vsaki delovni organizaciji ter je zanj odgovoren sleherni proizvajalec. Gre za to, da se mora Jugoslavija mnogo hitreje razvijati ter se približevati svetovnemu povprečju proizvodnosti dela, da bi se lahko uspešneje vključevala v mednarodno delitev dela.
vah»; obiskovalcem je bila dana tudi priložnost, da si ogledajo idejni načrt velikanske hidrocen-trale na Donavi v Djerdapu. Posebna maketa prikazuje beograjsko pristanišče.
Sejem tehnike zajema izdelke’ najrazličnejših vrst industrije, kakor orodne stroje, stroje za predelavo kovin, vse vrste strojev za kemično industrijo, elektroindustrijo itd. Obiskovalec si na sejmu v kratkem času ustvari sliko o naj novejših dosežkih tehnike, in sicer v domači in tuji industriji. Seznani se z novimi stroji, pa tudi z novimi tehničnimi postopki, z zahtevami racionalizacije in avtomatizacije. Razstava mu pokaže tudi napredek opreme, ki je potrebna v javni službi pa tudi v gospodinjstvu in zasebnem življenju.
Poleg treh poslovnih združenj, ki smo jih že omenili, naj navedemo še nekaj drugih, a hkrati tudi nekatera velika podjetja: «Grameks», «Rumag», «Maris», «ITV», »Iskra«, »Vagonograd-nja», »Standard« itd. V njihovih stojnicah lahko opaziš tudi letos nove stroje, ki so namenjeni domačemu tržišču, pa tudi tujim trgom. Tudi preprost obiskovalec lahko dobi vpogled v razne razvojne dobe tehnološkega postopka, in sicer od idejnega načrta za tovarno do zadnje instalacije, ki je potrebna za proizvodnjo določenega industrijskega izdelka. Obiskovalcu so tudi na razpolago povsem podrobni podatki o razstavljenih izdelkih. Poleg tega se lahko posvetuje tudi z raznimi strokovnjaki, ki so mu na voljo.
Odkar je beograjski ljudski odbor pred desetimi leti sklenil, da obnovi beograjski velesejem in zgradi primemo sejmišče, si je sejem dosledno prizadeval, da bi prispeval k navezavi stikov med poslovnimi krogi na specializiranem področju sodobne tehnike in s tem tudi k splošnemu gospodarskemu napredku, na drugi strani pa da tudi samim strokovnjakom in strokovnim kadrom omogoči pregled tehničnega napredka. Ni dvoma, da se z organizacijo sejmov ustvarjajo nove možnosti tudi za tehnično sodelovanje (kooperacijo).
Ob zaključku naj še omenimo posebno vlogo, ki pripada beograjskemu velesejmu tudi glede na sam zemljepisni položaj sedeža tega sejma. Med sejmom se v Beogradu ustvarijo nove možnosti za stike s sosednimi balkanskimi državami, pa tudi druge dežele v razvoju z bližnjih predelov se na tem sejmu lahko seznanijo s pridobitvami sodobne tehnike.
UDELEŽBA IZ SLOVENIJE
Med pomembnejšimi razstav-ljavci iz Slovenije, ki so se udeležili beograjskega sejma tehnike, naj omenimo naslednja podjetja: Iz Ljubljane: Avtomon-taža, Elektrotehna, Avtocomer-ce, Kemijaimpex, Litostroj, Metalka, Rog, Tops, Zmaj. Iz Maribora :	Elektrokovina, Hidro-
montaža, Mariborska livarna, Brus, Maris. Iz Celja: Tovarna AERO, Kovinotehna, Tovarna emajlirane posode. Iz Kranja: Kovinar, Iskra, Sava. Med številnimi drugimi so razstavljal: še Impol iz Slovenske Bistrice, Itas iz Kočevja, Strojne tovar-
ne iz Trbovelj, Lip z Bleda, Liv iz Postojne, Titan iz Kamnika, železarna z Jesenic, železarna iz štorij in Ravn, Elra \i Škofje Loke, Elen iz Beguni, Teve Varnost iz Zagorja ob Savi, Tovarna avtoop-eme iz Ptuja, Emi iz Poljčan m Iples ter Imeks iz Kopra.
VELIKA PODJETJA IZ ITALIJE
Od velikih italijanskih koncernov jih je neposredno razstavljalo svoje proizvode najmanj 10. Na prvih mestih su bili: Fiat iz Turina, Siri Im-port (Stra), Impero (Piacenza) in Lagomarsino, Sondelli, Aspe-ro Frigo. Poleg tega je bilo 109 italijanskih podjetij zastopanih po jugoslovanskih (zastopniških) tvrdkah, italijanski zavod za zunanjo trgovino je organiziral poseben informativni urad I.C.E. Med tržaškimi podjetji smo opazili tudi Universai Import-Export
V.
X
str:
jed
sto
2d:
hic
hic
Pac
Bie
je
fc
del izv v 1 vec Hal vse tol (20 Ha He Ho le ska
tos
ten
Na padovanskem velesejmu razstavljale! iz 45 držav
(Nadaljevanje s 1. strani)
je bogato založen z najnovejšimi izdelki na tem področju.
Od ostalih panog je še omeniti športne izdelke ter stalno razstavo navtike. Sledijo še posebne razstave državnih železnic, razstava obrtništva, razstavo žganja in likerjev itd.
Ob zaključku tega kratkega pregleda naj povzamemo v petih točkah važnost vloge, ki jo odigrava padovanski velesejem:
1. Velesejem pospešuje s posredovanjem Središča za zaključevanje poslov gospodarsko izmenjavo med domačimi in tujimi operaterji; 2) 100.000 industrijskih in obrtniških pod-jetijj 25.000 večjih in manjših poljedelskih podjetij, 20.000 javnih lokalov in gostinskih obratov ter 200.000 trgovin sestavljajo skelet naravnega pauo-vanskega zaledja sejma; 3) iizvrstna cest*, in avtocestna mreža ter hitre železniške veze, bližina, beneškega pristanišča ter mednarodnega letališča «Marco Polo« pri Tesseri vključujejo Padovo v veliko narodno in mednarodno prometno omrežje; 4) stalna navtična razstava, razstava roulottes in razstavljivih hišic vzbujajo zanimanje čez celo leto! 5) padovanski velesejem uživa ugled v vseh evropskih in i z-venevropskih gospodarskih krc gih, močno ga upošteva ves gO’ spodarski tisk.
MARIO BAN
bih
%
vol
cer
slet
tib
Ha
bili
tol
iHib
X
ie
ie
iu
V
izk
Hit
Ha;
toc
»5.1
Itot
!5o0
brr
»d;
več
ske
$e
pili
l«di
tol
Hi
'Vq(
ito:
■tl
bil,
%
‘id
to;
toi
sk<
to
str
to
to,
Hic
..GOSPODARSTVO" ^
Izhaja trikrat, mesečno • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel-38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.--Naročnina: letna 1000 lir, polletna Df 500 lir - Pošt. tek račun ((Gospo- r' darstvo« št. ll-939t • Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADI!, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul.
3/1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno • Cen« oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir Odgovorni urednik, dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva«
Tiskarna Založništva tržaškega cisiva (ZTT) Trst
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
1	S . P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
IRST - ULICA FABIU FILZI ST. 10 telefon si 38-101, 38-045 brzojavni naslov. BANKRED
i
Hja
i
let
Hle
tot
ki
%
to
V«l
h
rto H ,
K
|VQ<
sva
50
os
os
tf=s
Obiščite
II.
mednarodni
sejem blagovne izmenjave
na
GOSPODARSKEM
CZ
3
O
O
oš
Q
O
O
«ALPE-ADuIA»
RAZSTAVIŠČU
» LJUBLJANI
IZKORISTITI 30 ODST. POPUST NA ŽELEZNICI I
|Ž?
%
tov
2
?!
to,
to
Hi'
i
i
§
VV	^ »r-s b 5 o P » ® <P >? 9 < » < B-c-g o s ^ 9 r. o 9 »	=¥ -? 9 o <? F v- 1	' 65	S-9-5.7 ? Tff®1! - ? s ?	3 (?¥-=.
a
Okoli 13.000 zaposln ih v našem ladjedelstvu
v Trenutno so tržaške ladjedelnice razmeroma dobro zaposlene
u- V Trstu je ladjedelska indu e- stri j a močno razvita. Med lad-\i Jedelnicami zavzemajo prvo mesto obrati, ki so pod okriljem Združenih jadranskih ladjedelnic (OBDA); te imajo ladjedelnico tudi v Tržiču. Družoa pripada državnemu holdingu Fin-nieccanica (IRI). Poleg naj večje ladjedelnice Sv. Marka obratujejo na tem področju Strojne tovarne pri Sv. Andreju, ki izdelujejo zlasti ladijske stroje, Kven okvira GRDA pa zavzema v ladjedelstvu važno mesto še vedno »Tržaški arzenal« <Ar.sejale Triestino), ki se bavi predam s popravili ladij ter razpolaga tudi z velikim dokom '‘07 metrov dolgim) Med Planj simi ladjedelnicami naj o-“tenimo Cantiere navale Giulia-S. Giusto in Cantiere nava-Felzsegy v Miljah. Ladjedel ska industrija na Tržaškem za-Posluje okoli 13.000 ljudi, med tetni je okoli 725 žensk.
, V ladjedelnici Sv. Marka je “tla proizvodnja v zadnjih šti-nh mesecih lanskega leta zadovoljiva, le v novembru in de-““tobru je znatno občutila posodice delavskega stavkovnega tibanja; zato se je skrčila, ubogljivost ladjedelnice pa je “tla izkoriščena 55,8 odsto. V “?lu so bile tri ladje za skupku 134.150 ton nosilnosti.
Je
V prvi tretjini tekočega leta . proizvodnja padla; zaostala j6 zlasti v januarju in februarji1 zaradi vremenskih neprilik. .v januarju je bila zmogljivost tkoriščena 50,4 odsto, zaposle-“th je bilo 853 delavcev (v jamarju 1962 871), ki so gradili .ve petrolejski ladji za skupno I “650 ton nosilnosti in veliko l^tniško ladjo »Raffaello« (38 brutoregistrskih ton). V fe-j^tarju je bilo izkoriščenih 56 .dsto zmogljivosti. Zaposlenih “bilo 926 delavcev (to je 73 kakor v januarju, v lanskem februarju 686). V marcu je proizvodnja znatno okre-™‘a Izkoriščenih je bilo 31,4 Yfto zmogljivosti. Zaposlenih “lavcev je bilo 998 (marca la-v 852). V aprilu se je proiz-^bnja docela uravnovesila in datotek izkoriščene zmogl ji voki je dosegel 67. Zaposlenih je to,? 1077 delavcev (aprila lani V gradnji sta bili dve JtJi s skupno 70.350 ton, v Pa še ena. Ta mesec so ..stavili gredelj za 22.350-ton-0 ladjo.
Kaj menijo sindikati
sindikalnih krogih smo se J žanimali o tem, kaj menijo : okovnjaki o položaju trža-ladjedelništva, zlasti iruzenih jadranskih ladjedel-c (GRDA), ki imajo velik ob-
rat tudi v Tržiču: Delavski kadri imajo trenutno polne roke dela; gradijo dve veliki ladji in sodelujejo pri opremi potniške čezoceanske ladje «Raf-faello». Kar zadeva ladijsko o-premo, jim je delo zagotovljeno za več kakor leto dni, bodisi v Tržiču, bodisi v našem mestu. Delavci pri ladijskem trupu pa bodo skoraj gotovo že sredi^ poletja ostali brez dela, ker že dolgo časa ni bilo nobenega naročila in sploh ni nobenega na vidiku. Položaj je resen. V okviru predvidenih državnih posegov v podporo lad-jedelstva, bi morali bolj upoštevati potrebe Trsta.
Sindikati očitajo vladi, da se prestrogo drži določil Evropskega skupnega tržišča, na podlagi katerih se je Italija obvezala, da bo skrčila za 1/3 ladjedelni-ško zmogljivost v vsedržavnem obsegu in prav tako število zaposlenega delavstva. Po drugi strani se, po mnenju sindikalnih organizacij, čedalje bolj krepijo zasebne ladjedelnice (glej primer Piaggio), kar gotovo ni v korist ladijske industrije.
Ustanova IRI ne predvideva nobenih stroškov za posodobljenje ladjedelniške opreme in za njeno okrepitev. Tako obrati GRDA vedno bolj nazadujejo v nasprotju z obrati v Genovi, Neaplju in drugod po Italiji. Sindikati odločno nasprotujejo odloku, ki ne dovoljuje namestitve vajencev; to gre na ro-kontinuitete obnavljanja
Da bi se turisti počutili bolje
vaš
delavskih kadrov. Nekoč je moralo biti zaposlenih najmanj 10 odstotkov vajencev.
Kljub ne posebno stanovitnemu vremenu se je letošnja turistična sezona v Jugoslaviji začela ugodno, že doslej je bil namreč devizni dohodek od turizma dvakrat večji kot lani. Ni dvoma, da bodo nove turistične naprave letos privabile več turistov; obsto. ječe turistične zmogljivosti po znanih turističnih krajin so bile povečini že oddane.
Ni dvoma, da je tak razvoj zlasti tujega turizma v zadnjih letih pospešil gradnjo novih turističnih objektov vseh vrst od navadnih kampov za turistične tabornike do najbolj razkošnih hotelov. V tem pogledu ne prednjači samo koprska obala, temveč tudi druge. Tako so pri Pulju zgradit dve moderni turistični naselji «Verudela» in «Zlate stene«, ki imata skupno 1250 ležišč, restavracije in podobno, pa lahko postrežejo nad 4000 gostom. Take in podobne gradenj lahko zasledimo po vsej dalmatinski obali, in na otokih.
V tej zvezi naj omenimo še pospešeno gradnjo ((jadranske ceste«, ki naj bi bila končana do 29. novembra 1964 skupno z nekaterimi odseki ceste ((Bratstva in enotnosti« od Slovenije do Makedonije. To bo brez dvoma izreden gradbeni podvig, saj je treba zgraditi ob morju še 410 km avtoceste. Ta cesta bo brez dvoma kot turistična cesta edinstvena ne samo v Evropi temveč v svetu sploh Omenimo naj, da bo finančno plat te gradnje omogočilo posojilo za 20 let pri Mednarodni banki. Posebej naj še omenimo, da je v načrtu za prihodnje leto tudi več gradenj cest v Sloveniji do državnih meja, s čemer bi se zaključila gradnja ceste ((Bratstva in enotnosti«.
Znano je in marsikateri motorizirani potnik je to občutil na lastni koži, da je zadnja zi-
Jugoslavija na letošnjem tržaškem sejmu
Jugoslovanski generalni kon- ■ na industrija« — Domžale; «Cin. zul Rudi Janhuba in vicekon- karna« — Celje; «Iplas» — Ko-zul Srečko Kovačič sta si dne per; «Swat,y» — Maribor; «Co-
Rimski sejem naj Postane mednaroden?
RliV[) konec maja. — Od 25 i.Ja do 9. junija je v Rimu
n.
j vzorčni velesejem. Sejma se /.udeležilo veliko število podli jijV1!. ki vidijo v prestolnici ve-J j*® središče potrošnje. Rim se ic tu časovno uvrstil skoraj zadnji italijanske velesejme ter L-° tudi ni posnemal ostalih,
d- /grajo v italijanskem gospo-- rstvu že svojo posebno vio-Rer rimsko mesto nima iz-
je^tih industrijskih podjetij,
S
„ vloga velesejma predvsem rkantilne?a pomena aa nie-
U? samo. Sicer je Rim z go;.po-sJskega vidika zanimiv kot ij/uišče povezave med Severom Jugom.
tedanji velesejemski prostor, v Ts® razprostira tik ob mestu je "Uči Krištoia Kolumba, se / 2e izkazal za nezadostnega.
Vai je v načrtu premestitev ,cie- - ■
H
“sejma v nove prostore na
Wr°'-ju EUR, kjer bo nov poteki prostor obsegal nad 30 r<ts> kVl m- V načrtu je tudi j u ?°i velesejma iz narodnega i^ednarodnega in tu bodo za-V^esirane predvsem tiste dr-we' ki morejo pri svojem iz-ttjjU računati na velik potrošil center kot je Rim.
Il6^a velesejmu smo videli po-razstavljenih izdelkov širo-st Potrošnje tudi obširno raz-m/’0 založništva, navtično 1».
°havtično sekcijo, razstavo iJjU°zem=kega obrtništva (Meti A, razstavo rmskega in > obrtništ /a, razstavo d
poligrafskega zavoda
mb
^0\’A DOLOČIL/
UVOZ GOVED'TUT
Vj^jhistrstvo za zunanjo trgo-W? je za junij določilo nove V- gerde uvoz. goveje te vi-lls^Ul govejega mesa -an-lj J nlo°. la Madžarske je do.o-Vr?1' Uvoa 7790 glav klavne goli/’ Šrine (odrasle tivtjie je Ctj 0 največ 60 odšlo), in «.i-Pr<uto Trs--*, »soo glav, pre-bfu.^onteba 150i' glav, Gorice »v/ in Regsso Calabri* 590; ^"l>e8a 5n amimjenega goveja-w Uies» pa za 230 »tofov (j';Q K.	70 skozi Pont cbo ni
L ^rni B^iegio Caiabvi«). iz junije: 2775 glav (Trat 1030 »5-Pontebs 1275). Ti Poljske: dv ?1»* (Pcnteba 5500. Trst V m	oni') m 7320
maaa iB:e»er 5000, Poa-kv!; 1000 Trst 500, Milan 32-), b '	300 in Fortczza 200).
Seutine, Brazilije in Uru-: 5060 stotov zmrznjenega v n'J“ga mesa čez carinarnico detlovi.
31. marca ogledala velesejem-ske prostore. Spremljal ju je glavni tajnik sejemske uprave dr. Chiaruttini. Zanimala sta sc zlasti za razstavno površino, na kateri bodo zvrščeni jugoslovanski proizvodi. Sporazumeli so se tudi glede «jugoslovanskega dne» na velesejmu, ki bo 22. junija. Ob tej priliki bodo razstavišče obiskali najvidnejši gospodarski predstavniki iz Ljubljane in Zagreba, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vej voda in gospodarski svetnik veleposlaništva Sime Karasian.
Mnogo podjetij napovedanih
Ravnatelj jugoslov. podjetja ((Eksportprojekt« v Ljubljani, ki skrbi za udeležbo in privlačno razstavljanje jugoslovanskega blaga na tujih velesejmih — tako tudi na tržaškem — je rade volje dal našemu listu spisek številnih razstavljavcev na letošnjem velesejmu v Trstu:
«Zmaj» — Ljubljana; «lskra»
—	Kranj; «Maris» — Maribor; «Titan» — Kamnik; «Tehno-Im-pex» — Ljubljana; «Tomos» — Koper; «Beit» — Črnomelj; «T pol« — Slovenska Bistrica; ((Rade Končar« — Zagreb; «Jugo-elektro« — Beograd, «žeijezara Sisak«; -.(Tovarna emajlirane posode« — Celje; ((Strojna tovarna« — Trbovlje; ((Železarna Rav ne«; ((Belinka« — Ljubljana; »Industrija stakla« — Pančevo; «Ke. mi j a Impex» — Ljubljana, «ln-duplati« — Jarše; »Brus« — Maribor; «Koteks-Tobus» — Ljubljana; »Toko« — Domžale; «še-šir» — Škofja Loka; »Bosnafol-klor« — Sarajevo; «Dom» — Ljubljana; »Angora« — Ljubljana; ((Rašica« — Ljubljana,- »Konus« — Slovenske Konjice; »Smart« — Šmartno pri Litiji; »Prehrana« — Ljubljana; »Slovenija Vino« — Ljubljana; «T stravino« — Umag; »Gosad« — Ljubljana; »Gruda - Zivinopro-met« — Ljubljana; «Medex» — Ljubljana; »Bosnaplod« — Sarajevo; »Koprodukt« — Novi Sad; »Bel j e« — Meče Darda; »Crvena zvezda« — Kragujevac, «Slje-me» — Sesvete; »Jugoriba« — Zagreb; »Gavrilovič« — Petrinja; Kombinat konservne industrije »Delamaris« — Izola; »In-tercommerce« — Umag; »Primorje Export» — Nova Gorica; »Jadran« — Sežana; »Mladinska knjiga« — Ljubljana; »Voče« — Zagreb; »KIZ« — Zagreb; «Ju-gomontaža« — Zagreb; »Slobo-da» — Osijek; »Rukotvonne« — Zagreb; »Jugomineral« — Zagreb; »Elma« — Črnuče; »EM«
—	Maribor; »Loške tovarne hladilnikov« — Škofja Loka; »Primat« — Maribor; »Tiki« — Ljubljana; eTrtiška tovarna kos ;n srpov« — Tržič, »Mikron« — Mahilji: »Mehanika* — Trbovlje; »Termit« — Domžale; »jeklo* — »nG«; »Metalne* — Čakovec, »Termika s — Medvode; «Tooe* — Ljubljane; «Sc£o» — Ljuhljansv »Elektron« — Vrhnika: «Elvw;> — Gornja Radgona. (<Trs« — žasrep; »Eln« — Škofja Loka; »Žičnica« — Ljubljana; »Elektron« — Zag ob; »Kontakt« — Zagreb; »TEŽ« — Zagreb; »Tvormoa steki«-) — Straža, »Srpska fabrika stakla«
—	peračin; «Si.ek:arna Hrastnik') »Steklarna Boris Kidrič«
—	Roaaška Slatina, »Papirnica Količevo«; »Tovarna dnxunicnt-nega in k-trtneza papirja« Redečo; /.Tovarna lepenk**« — Tr-t-č; »Tovarna lesovin«* ;»i 'oponke« — V-ertak »Sladkogorska tovarna * kartona in papirja« — Sladki vrh; <iZ&greh«čska tvoznica papira« — Zagreb, »'Tovarna celuloze in papirja Djuro Sa!aj»
—	Videm-Krško: aTovarna dušika« — Ruše; »Združena k.emič-
met» — Zreče; »Chromos« — Zagreb; »Katran« — Zagreb in »Kutrilin« — Zagreb.
SESTANEK MEŠANEGA LESNEGA ODBORA. V okviru tržaškega mednarodnega velesejma se bo dne 28. in 29. t.m. sestal v našem mestu mešani italijansko-jugoslovanski odbor za les. Predsedoval mu bo ravnatelj za gozdarstvo in gorsko gospodarstvo dr. Pizzigallo. Na zasedanju odbora bodo sodelovali trgovci in izvedenci za les in pluto ter pooblaščenci državnih železnic, ki se zanimajo za nakup železnih tramov.
NOVA LETALA JAT. Podjetje JAT (Jugoslovanski aerotran. šport) je nabavilo, kakor smo že svoj čas poročali, tri letala na reaktivni pogon znamke «Caravelle». Tretjemu letalu, ki je zdaj prispelo na beograjsko letališče, so vzdeli ime »Dubrovnik«. Letala «Caravelle» so nabavili pri francoski družbi »Sudaviation«. Lahko letijo z brzino 800 km in prevzamejo Po 80 potnikov. Družba je letos vpeljala več novih prog, kakor Beograd - Atene - Bejrut, Beograd - Atene - Kairo. Od junija posluje več sezonskih prog, in sicer iz Dubrovnika v Benetke, Atene, Rim, Pariz, London, Muenchen ter proga Dubrovnik - Zagreb - Frankfurt.
DA BI BILE OPČINE BOLJ PRIKUPNE. Opazili smo, da je občina pokazala nekaj dobre volje, da bt tudi Opčine ki, so bile v preteklih letih precej zanemarjene, postale za tujce bolj prikupne. V parku pred šolo je občina namestila nove klopi, prav tako je zasadila drevesa na trgu pred cerkvijo za Istrane, nadalje pred pokopa-liscem in zadaj za opensko tramvajsko postajo. Odkar je državno cestno podjetje ANAS na novo uredilo križišče trbi-ške in sežanske ceste, ki je zaradi pogostih smrtnih nesreč dobilo ime »križišče smrti«, ni prišlo na tem mestu do nobenih novih nesreč.
ma povzročila na mnogih cestah in cestnih odsekih pravo razdejanje. Celotna škoda je bila ocenjena na približno 5 milijard.
Sedaj se stanje cest naglo normalizira in zlasti ceste prvega in drugega reda so že v glavnem popravljene, v celoti pa bodo do kraja tega meseca posebno tam, kjer je potrebno posamezne odseke zgraditi popolnoma na novo. Druge ceste pa popravljajo in mnoge pa asfaltirajo. Med njimi naj omenimo odseke Dorn-berk-štanjel, Sežana-Divača ter tlakovanje ovinkov na cesti Trenta-Vršič, d očim je ostali del proti Kranjski gori že tlakovan in deloma asfaltiran (v podnožju).
‘ -žj-
IN0ZEMCI
NA ISTRSKI OBALI
Sodelovanje med jugoslovanskimi in inozemskimi turističnimi ustanovami je doslej rodilo že obilne sadove, in to ne le na področju za organizirano gradnjo običajnih bivališč, ampak tudi na področju gradnje letoviščarskih naprav in počitniških kolonij na jadranski o-bali. Nekaj jih že obstaja na severnem delu Jadrana okoli Poreča, nekoliko niže pri Zadru, na jugu pa pri Budvi, številni inozemski turisti bi radi kupili ali zgradili na svojo roko (bodisi posamič, bodisi skupinsko) počitniško-letoviščarske hišice na jugoslovanski obali. Isto bi hoteli storiti tudi mnogi jugoslovanski izseljenci; v novozgrajenih sodobnih hišicah bi prebili 'poletne počitnice, pozneje pa bi v domovini preživeli stara leta.
Ta žel la inozemcev in domačih izseljencev je docela v skladu s prizadevanjem jugoslovanske vlade, da čimbolj okrepi razvoj inozemskega turizma. Pristojne oblasti so izdale odlok, na podlagi katerega se tako inozemcem kot domačinom dovoljuje posest stanovanj in poslopij na letoviščarskih področjih. Ako je zemljišče, na katerem bi zainteresiranec rad gradil, zasebna last, se bo moral obrniti na zadevno občino; če pa je državna last, bo sicer na njem smel graditi, ne bo pa ga mogel kupiti. Pravilnik predvideva maksimalni rok dveh let, v katerem mora kupec izvesti gradnjo poslopja: v zvezi s tem se mora tudi obvezati, da se bo poslužil izključno domačega delavstva; v takih primerih pridejo v poštev samo jugoslovanska gradbena podjetja. Zato da bi turistične dobrodelne in zlasti sindikalne organizacije imele od tega čim večjo korist, iim bodo oblastva dovolila oddajati posamezna stanovanja ali cela poslopja v najem, toda le domačim zasebnikom.
ŠTUDIJSKI
SESTANEK O PROMETU NA JADRANU
Odbor jadranskih industrijcev je dal pobudo za študijski sestanek o »pomorskem prometu na Jadranu z deželami onkraj Sueza«. Na pobudo istega odbora je bil maja 1961 študijski sestanek o problemu »industrija in pomorski prevozi na Jadranu«. Gre za pobude, ki naj bi prispevale k poživitvi prometa na Jadranskem morju. Meseca oktobra lanskega leta so v tej zvezi razpravljali v Benetkah tudi o temi »Evropski gospodarski trg in pomorski promet na Jadranu«.
»VULKANIJA« IN »SATURNIJA« SE POLDRUGO LETO. Prekooceansko motorno ladjo »Vulkanijo« so pregledali v tržaški ladjedelnici in ugotovili, da lahko plove še pet let; na pregled pojde tudi drugi dvojček »Saturnija«. Zdaj plove-ta ladji na progi Trst—New York. To službo bosta opravljali še poldrugo leto, to je, dokler ne postavijo na progo Genova—New York dve večji novi ladji »Michelangelo« in »Raffaello«. Jadransko morje bo potem ostalo brez potniške proge za Ameriko. Italo Or-to predlaga v listu »Vita Nuova«, naj bi državna družba Finmecca-nica (IRI) dala zgraditi dve novi manjši ladji (kakor sta Neptunija in Oceanija), ki bi še nadalje vzdrževali progo Trst—New York, pomembno zlasti za turiste.
Od 2. junija velja za proge Jadrolinije naslednji vozni red: TRST—POREČ
Ladja na progi Trst-Poreč odpluje iz Trsta ob 8. uri, v Koper dospe ob 8.45, iz Kopra odide ob 9. uri, v Portorožu je ob 9.50, v Umagu ob 10.40, v Novigradu ob 11.30, v Poreč pa priplove ob 12.30.
POREČ—TRST
Odhod iz Poreča je ob 16.30, prihod v Novigrad ob 17.15, v Umag ob 18.05, v Portorož ob 18.55, v Koper ob 19.40, odhod iz Kopra je ob 20 00, prihod v Trst pa je ob 20.45.
UMAG—KOPER—TRST Vsak dan razen ob nedeljah: odhod iz Umaga je ob 5. uri, prihod v Portorož ob 5.45, v Piran ob 6.05, v Izolo ob 6.35, v Koper ob 6.55, odhod iz Kopra je ob 7.30, prihod v Trst pa ob 8.15 Ob nedeljah:
odhod iz Umaga je ob 5. uri, prihod v Piran ob 5.30, v Koper ob 6.30, odhod iz Kopra je ob 6.45, prihod v Trst pa je ob 7.30.
TRST—KOPER—UMAG Ob nedeljah:
odhod iz Trsta je ob 21.30, prihpd v Koper je ob 22.15, od hod iz Kopra ob 22.30, prihod v Piran Je ob 23.15, prihod v Umag pa ob 24. uri.
Ob nedeljah, sredah in petkih: odhod iz Trsta je ob 13. uri, prihod v Koper je ob 13.45. od-
hod iz Kopra ob 14.15, prihod v Izolo ob 14.40, v Piran ob 15.10, v Portorož ob 15.30, prihod v Umag pa je ob 16.10. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 30. maja odplula iz Lagosa proti Temi Abidjanu in Jadranskemu morju. »Bohinj« je 28. maja zapustila Ploče in se preko St. Vincenta ter Ria de Janeira odpravila v Buenos Aires. »Bovec« je 30. maja odplula iz Buenos Airesa in se preko Santosa, Salvadorja ter St. Vincenta namenila na Reko, kjer se bo zasidrala 27. junija. Ladja »Zelen-gora« je 1. junija zapustila beneški pristan in preko Trsta od. šla na Reko, kamor dospe danes. »Pohorje« se je prve dni junija iz Abidjana odpravila skozi Dakar, Trst in Benetke na Reko, kjer se bo zasidrala 8. junija.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« konec junija;
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Primorje« konec junija in »Triglav« 1. julija 1963;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Treči maj« 15. junija 1963;
Proga Jadransko morje — ZDA: »Trebinje« 21. junija 1963;
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Fran Su-pilo« 12 junija 1963, »Zadar« 13. junija 1963 in «Pula» 16. junija 1963;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Risnjak« 10. junija 1963.
ODTOK KAPITALA V TUJINO
V prvih treh mesecih lanskega leta je iz Italije odšlo 86 milijonov dolarjev zasebnega kapitala več, kakor ga je prišlo v Italijo; letos se je ta razlika zmanjšala na 57 milijonov. V prvih treh mesecih leta 1963 je odšlo v tujino 1171 milijonov dolarjev zasebnega napitaJa, lani v istem času same 622 milijonov; vendar se kapital, ki odhaja iz strahu pred obdavčenjem precej naglo zepet vrača. Če upoštevamo tudi gibanje kapitala, je letos primanjkljaj v plačilni bilanci dosegel 263 milijone dolarjev.
Fernando di Fenizio ugotavlja v turinski «Stampi», da se italijanske banke zadolžujejo v tujini. V prvem tromesečju leta 1962 so svoje dolgove nasproti tujini zmanjšale za 63 milijone dolarjev, medtem ko so se letos zadolžile za 154 milijonov dolarjev Emisijskemu zavodu so s tem olajšale delo. ker bi se sicer ta moral seči po zlatih in deviznih rezervah.
Kako živijo trije specializirani delavci v Franciji, na Angleškem in v Zah. Nemčiji
Francoski tednik «Express» je I mi h zjutraj in konča ob 1 priobčil podatke o življenju ob 19. uri pa pride domov.
17.30,
treh specializiranih delavcev avtomobilskih tovarn v Franciji, na Angleškem in v Z. Nemčiji. List navaja tudi imena teh delavcev, ki so s svojo spodobnostjo dosegli najvišje mesto, ki ga delavec lahko doseže v tovarni in pri katerih je podjetni sodelavec pariškega lista zbral res zanimive podatke.
KAKO SE GODI FRANCOZU
Francoz, ki dela v tovarni »Renault«, stanuje v trosobnem stanovanju v pariškem predmestju; star je 32 let m dela v tej tovarni 18 let. Na mesec zasluži približno 1250 frankov (156.000 lir), toda življenje na Francoskem je približno za 25 odsto dražje kot v Italiji. Deset let ima že avtomobil, njegova stanovanska oprema je sodobna, ima televizijo, hladilnik in kar je potrebno sodobnemu gospodinjstvu. Poročil se je leta 1959 in zadnje tri mesece nima vpc dolga. Delati prične ob sed-
la pet dni v tednu. Spat hodi ob 9. uri zvečer. Za počitnice je najel neko vilo ob morju za 840 frankov (okoli 105.000 lir) za tri mesece. Toliko zasluži v treh tednih. Po njegovem prepričanju je kupna moč plače nazadovala, zdaj bi potreboval okoli 1500 frankov na mesec, ako bi hotel tako živeti kakor poprej. Od plače 1250 izroči 700 do 800 frankov ženi za gospodinjstvo. Družina z dvemi otroki se hrani dobro.
KAKO ŽIVI NEMEC
Nemec stanuje 20 km od Frankfurta ter se vozi na delo v to mesto. Vstane četrt ure pred peto (četrt ure pred Francozom), a ob 15. uri je že doma. Dela prav toliko ur kot Francoz na teden, toda delo v tovarni «Opeb je razdeljeno na šest dni in ne na pet kakor v francoski tovarni »Renault«. Na mesec zasluži v italijanski valuti 115.000 lir, 41.000 manj kot
Francoz, toda življenje v Zah. Nemčiji je ceneje kot v Franciji. Za nabavo hladilnika mora nemški delavec delati 147 ur, Francoz pa 270. Od svoje plače’ izroči polovico za gospodinjstvo, ostane mu torej več denarja kakor Francozu.
KAKO PA ANGLEŽ
Angleški specializirani delavec stanuje 29 km od Buckin-ghama in dela v tovarni »Ford« v Dagenhamu, ki ni daleč od njegovega stanovanja. Okoli hišice s tremi sobami ima vrt, ki ga obdeluje sam, stanovanje je sodobno opremljeno. To velja tudi glede kuhinje. Za stanovanje je dal 3,750.000 lir ter plačal polovico v gotovini. Dela manj kakor Francoz in tudi manj kot Nemec, to je 40 ur na teden. Vstane ob šestih zjutraj ter se ob sedmi uri odpelje s skuterjem na delo; domov se vrne ob 16.30, kjer ea čaka kosilo. Anglež je star 37 let in zasluži na mesec 110.000 lir. Pravi, da s tem denarjem ne živi lahko. Njemu je čezurno delo prepovedano, ženi izroči za gospodinjstvo 82.00 lir na mesec. življenje na Angleškem je cenejše kakor v Franciji, vendar pravi angleški delavec, da bi moral zaslužili na mesec 12.500 lir več, da bi s svojo družino (z dvema otrokoma) lahko primerno živel. Dopusta jma vsako leto 14 dni.
Vrnnsatlriu
s. r. a.
(Amin. un. S. Bole)
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tet. 80-214 Skladišče: Scalo Legnarni
Vse vrste lesa - eksoti - furnirji
specialni stroji za lesno industrijo
okovja - lepila . brusni papirji
površniki in drugi
reprodukcijski material za lesno
industrijo
TRANS TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdiče industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomohils?te industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvude najvažnejših italijanskih industrij.
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA. Ul. M orel li 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
NADOMESTNI DELI-SERVIS
TRST, ul. Coroneo 39 telefon 24-955
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta JN. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
z obratom «MARMOR»
ter samostojnim obratom v KOPRU
in KOBILARNA LIPICA
IMPORT
EXP0RT
ZASTOPNIŠTVA
TRANZIT
TRST - Via S. Nicold, 4 Tel, 24-393, 2-1-655, 3S-943 Telegram: V ATT A - TRIESTE
Soc. a r. L
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA	
VEVČE	
IZDELUJE;	g
Sulfitno celulozo I. za vse vrste papirja • Pinotan za strojila • Brezlesni papir za grafično in pre-	
	M
delovalno industrijo; za reprezentativne izdaje, umet. niške slike, propagandne in turistične prospekte, za	
	
pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, za	
razne protokole, matične knjige, obrazce šolske zvezke in podobno S Srednje fin papir za grafično in predelovalno industrijo; za knjige, brošure, pro-	
pagandne tiskovine, razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke itd. • Kulerje za kuverte obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tisko-	o
	
vine • Kartone za kartoteke, fascikle in mape •	H
Rastriran papir brezlesni in srednje fin za šolske zvezke, za uradne in druge namene • Pelumi papir bel in barvan • Zahtevajte vzorce!	a
ustanovljena leta 1842	
Sedež: Vevče, p. Ljubljana - Polje	
[»■ONTAL
Cor^M EXP0RT
TEHNIČNA TRGOVINA
Centrala: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/V. Telefoni: 23-446 do 23-449 Telex: 03-175
Telegram: CONTAL LJUBLJANA
Predstavništva;
IZVOZ
uvoz
BEOGRAD,
Majke Jevrosime 8 MARIBOR, Gregorčičeva 7 SPLIT,
Table 4
Tehnične trgovine;
LJUBLJANA Beethovnova 11 (za birotehniko) LJUBLJANA Vošnjakova 3 (za blago široke potrošnje in opremo za trgovino in gostinstvo BEOGRAD Majke Jevrosime 8 MARIBOR Gregorčičeva 7 CELJE
Miklošičeva (v gradnji)
IPLAS-KOPER
Material odporen proti proti agresivnim kislinam
MONTAŽE IN NAPRAVE
Projektiramo in gradimo popolne ventilacijske naprave iz plastične mase, proizvodi iz plastične mase, merilne naprave, akumulatorska ohišja, armature,
elektrokemične naprave, centrifugalne črpalke, hladilniki, ventili,
naprave za fotografske laboratorije, razne posode,
posode za galvanizacijo itd.
v industriji pohištva, industriji kože in v gospodinjstvu.
RIVIL
EMRALAZNE ŠKATLE
za farmacevtiko
Emulzija
za tekstilno, lesno in gradbeno industrijo. ODLIČNO LEPIVO ZA VSAKRŠNO POTREBO
ŠČETKARSR1 IZDELKI
zobne ščetke krtače za obleko
BRIZGANI IZDELKI GALANTERIJA
EMBALAŽA
1PREN
Najnovejši proizvod za prevleko vozil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu,
igrače
torbice
posode za gospodinjstvo
folije
vrečice
v kvaliteti platen plavin mošnjički placel
TEHNIČNA SREDSTVA REKLAMNI TISK
za tekstilno in kemično industrijo
na mošnjičke in vrečice
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE
CELJE
JUGOSLAVIJA
RAISTA VLJA SVOJE PRIZNANE PROIZVODE NA SEJMU
«ALPE-ADRIA» v Ljubljani od 8. do 16. junija
RAZSTAVLJAMO:
emajlirano posodo - sodobne oblike kopalne kadi
transportno mlekarsko posodo sodobne predmete za gospodinjstvo in «TR I KA» jeklene radiatorje
Obiščite našo izložbo - Zahtevajte ponudbe in prospekte
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE-CEUE,jucosuvua
TEL. 39-21 BRZOJAV.; EMAJL CELJE TELEX: 034-12

MODERNA MESNA INDUSTRIJA
PROIZVAJA:
SVEŽE
emona
ZALOG
LJUBLJANA
PREKAJENO
MESO,
POLTRAJNE
IN TRAJNE
mesne
IZDELKE
V KLOBASAH
IN KONSERVAll
VSEH
VRST.
Z LASTNIM
PREVOZNIM
PARKOM
ZALAGA
DOMAČE
IN TUJE
TRŽIŠČE.
ISTOTRADE
e
s
e
pospeševanje zunanje trgovine
posredovanje uvozno - izvoznih poslov
posredovanje in organizacija izvoza industrijske opreme, investicijskih del in uslug in industrijska kooperacija
mednarodna trgovina
finansiranje izvozno - uvoznih poslov
brokerji za nakup in prodajo plovnih objektov
zastopstva inozemskih firm v Jugoslaviji
Podjetje
za
mednarodno
trgovino
in jugoslovanskih podjetij v inozemstvu
LJUBLJANA - TITOVA 1
PREDSTAVNIŠTVA V JUGOSLAVIJI BEOGRAD ZAGREB RIJEKA
cti
PREDSTAVNIŠTVA IN PODJETJA V INOZEMSTVU
ZAHODNA NEMČIJA
ŠVICA
ITALIJA
SEVERNA AMERIKA JUŽNA AMERIKA Z AR (Egipt)
SUDAN
Duesseldorf Zuerich Milano New York Buenos Aires in BogotA Cairo in Alexandria Khartoum
INDIJA
Bombay, New Delhi, Calcutta, Madras
TEKSTILNA
INDUSTRIJA
P. p. 75
Telef. 28-81 do 84 Brzojav:
TEKSTILINDUS - KRANJ
S SVOJIMI PROIZVODNIMI OBRATI:
predilnice • tiskarna •
tkalnice
apreture
•	barvarne
•	šivalnica
IZDELUJE KOMPLETNI ASORTIMENT:
prejo iz bombaža in umetnih vlaken, vigogne prejo, vato, navadne in vzorčne popeline,
delene, kretone, kanafase, cice, satinete,
batiste, musline, krepe,
efektne tkanine, široke dekorativne
tkanine, flanele, finette, moltone, barhente,
velvetone in duvetine — pestre tkane in potiskane
z vzorci zadnje mode
ter apretirane po najsodobnejših
postopkih. Dalje surovo,
beljeno in barvano platno, naglavne rute,
robce, flanelaste rjuhe, keper
za delovne obleke,
kaliko in odeje raznih vrst.
IZVAŽA:
svoje izdelke priznane kvalitete v razne države Evrope, Azije, Afrike in Amerike.
UVAŽA:
surovine, barve, kemikalije in utenzilije.
Nastopa kot samostojni uvoznik oziroma izvoznik v vse države.
Postrežba točna in solidna! Prepričajte se o naši kvaliteti!
J j
Na političnem r obzorju
IZID VOLITEV V ŠTUDENTOVSKO PREDSTANIŠTVO. Pri volitvah na tržaški univerzi so študenti nastopili približno v istih skupinah' kakor lansko leto, in sicer UGI (levičarska), Goliardia Nazionale Tradicionalista (skrajna desnica), AGI (liberalna), AUI (republikanci in levi neodvisneži), Indi-pendenti (neodvisni) ter «A-drla* (slovenski demokrati). Pri prejšnjih volitvah so neodvisni nastopili skupno z AUI. Slovenci se zbirajo v skupini UGI in Adria. Na obeh listah na katerih so nastopili tudi Slovenci, je bil izvoljen po en kandidat, sicer so se glasovi razdelili takole: UGI 7, AGI 4, neodvisni (indipendenti) 3, Adria in AUI po enega. Za listo «A-dria* je bilo oddanih 64 glasov.
KONGRES NARODNIH MANJŠIN. v Aosti je bil nedavno III. kongres Zveze narodnostnih in jezikovnih evropskih skupnosti, ki se ga je udeležilo okoli 100 predstavnikov raznih narodnostnih skupin v Evropi, 'hied temi tudi iz Švice, Avstrije, Belgije, Danske, Zah. Nemčije in Italije. Kot opazovalec je Prisostvoval Dušan Hreščak, tržaški občinski svetnik in član Izvršnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze.
ZDRUŽENJE DEPORTIRANCEV, V Trstu je bil te dni prvi občni zbor Združenja deportirancev v nacistična taborišča. Zbran je bil upravni odbor, ki : sestoji iz 18 članov, med katerimi je 8 Slovencev.
„ DOLŽNOSTI SLOVENSKEGA ŠTUDENTA. Na povabilo slovenske mladine je v Gregorčičevi dvorani v Trstu predaval dr. Mitja Bitežnik «o dolžnostih zamejskega študenta*. V svojem predavanju je tudi nagla-zil, - da je zboljšanje odnosov Pred Italijo in Jugoslavijo nedvomno v korist manjšinam na °beh straneh meje, vendar še hi videti otipljivih sadov tega zboljšanja; kajti Slovenci še yedno čakamo, da nam priznajo, kar nam pritiče. Grajal je hekatere pojave mlačnosti in i Nezanimanja za narodna vprašanja med slovenskimi izobra-1 zenci.
. ZA PRIZNANJE DVOJEZIČNOSTI. Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je inž. *■ Pečenko v imenu socialistične skupine predložil resolucijo, «i zahteva, naj pokrajinska u-Hrava poskrbi za objavo slovenskega prevoda posebnega statuta avtonomne dežele Furlanija-"klijska krajina: razdeli naj ga ^ed dijake slovenskih višjih pednjih šol, katerim je svojčas razdelila prepis posebnega statuta v italijanščini.
PROTI NEPOTREBNI ZASEDI ZEMLJIŠČ. Socialistični svetovalec Dušan Hreščak je na Zadnji seji tržaškega občinskega sveta postavil županu vprašanje glede zasege zemljišč pri sPodnji Magdaleni pod Rovtami — gre za velike površine Plodne zemlje, ki jo obdelujejo haši vrtnarji — ter zahteval, haj župan občinski svet obvesti ® Protestih, ki so jih vložile proti zasegi razne organizacije, kakor Kmečka zveza in Zveza ma-hh posestnikov, pa tudi o pripombah k temu načrtu občinskega odbora, ki so jih sporoči-** druge ustanove, kakor kmetijska komisija pokrajinskega 8veta, pokrajinsko kmetijsko kadzorništvo in trgovinska ttrornica. To zemljo namerava ?aseči občina, da bi na teh zem-mščih zgradila ljudska stanovanja. župan dr. Franzil je obljubil, da bo o vseh teh prizivih kbvestil občinski svet na eni iz-kted prihodnjih sej.
t .^DEMOKRACIJA* PRENEHA ^HAJATI? Uredništvo «Demo-kfacije*, glasilo Slovenske dc ^okratske zveze v Trstu in G-> ?ci, je v zadnji številki sporo-kUo svojim bralcem, da list ne ,° več redno izhajal. List, ki j* bil v začetku tednik, iz finančnih razlogov je pozneje pri-Xel izhajati dvakrat mesečno. Goriški «Katoliški glas*, gla.-i-
Slovenske katoliške skupno "tj ki sodeluje s Slovensko de-. jy°kratsko zvezo, razlaga to ob-'estilo tako, da list sploh ne bo
izhajal.
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOimSKEGA ZORI J2EN.IA
Draginjska doklada nameščencev v trgovini
Dragin jska doklada za trgovinski sektor je bila zvišana za tromesečje maj—julij za 4 točke, ker so se za toliko avignili življenjska stroški v prejšnjih mesecih. Nova' lestvica je naslednja:
KAT.
C 1—C 2
KAT.
D.l—E.l
D.2—E.2
D.3—E.3
URADNIKI starost nad 21 let	MOŠKI dne v.	meseč. 787,50	20.475		ŽENSKE dnev.	meseč. 787,50	20.475	
nad 21 let	593,50	15.431	564	14.664
20—21 let	515	13.390	489	12.714
nad 21 let	442	11.492	420	10.920
20—21 let	424,50	11.037	403	10.478
19—20 let	408	10.608	387,50	10.075
18—19 let	474,50	9-737	355,50	9.243
17—18 let	322,50	8.385	306	7.956
16—17 let	299	7.774	284	7.384
pod 16 let	246,50	6.409	234	6.084
nad 21 let	374,50	9.737	355,50	9.243
20—21 let	357,50	9.295	339,50	8.827
19—20 let	347,50	9.035	130	8.580
18—ly let	325	8.450	309	8.034
17—18 let	275	7.150	261	6.786
16—17 let	259	6-734	245,50	6.383
pod 16 let	206	5.356	195,50	5.083
VAJENCI				
nad 21 let	337	8.762	320	8.320
20—21 let	322	8.372	306	7.956
19—20 let	312,50	8.125	297	7.722
18—19 let	292,50	7.605	278	7,228
17—18 let	247,50	6.435	235	6.110
16—17 let	233	6.058	221	5.746
pod 16 let	185,50	4.823	176	4.576
			N' l 7	
DELAVCI		-•		
MOŠKI
ŽENSKE
starost	dnev.	teden.	dnev.	teden.
nad 20 let	412,50	2.475	392	2.352
18—20 let	401	2.406	381	2.286
16—18 let	355	2.130	337	2.022
r*d 20 let	370,50	2.223	352	2.112
18.-20 let	359,50	2.157	341.50	2.049
16—18 let	316	1 896	300	1.800
pod 16 let	261,50	1 569	248	1.488
nad 20 let	351	2.103	333	1.998
18—20 let	327 50	1.965	311	1.866
16—18 let	28850	1.551	245,50	1.473
pod 16 let	203,50	1.221	193	1.158
r’d 20 let	329	1.974	312,50	1.875
18—20 let	307.50	1 845	292	1.752
16—13 let	243	1 458	2,30,50	1.3P3
pod 16 let	169	1.014	168	1.008
VAJENCI				
nad m jet	215 50	1 803	300	1.800
18—"0 let	2cr	J 770	2P0	1.680
16	18 let.	P'51’ 50	1 305	221	1’26
pod 16 let	183	1.098	174	1.044
SLADKOR V ZAVOJIH .DRAŽJI
Rok za uvoz 300.000 štorov sladkorja iz tujine je minul r stvo za zunanjo trgovino podaljšalo do 30. junija.
Trgovci na drobno so zahtevali povišanje cene sladkorju, češ da imajo pri prodaji p,e malo dobička. Oblastva njihovi želji niso ugodila; cena na drobno ostane pri 210 lirah za kilogram; pri grosistu nabavljajo trgovci v Trstu sladkor po 200 lir. Cena sladkorju v zavojih se je povišala: sladkor na drobno bo odslej stal 240 lir kg, medtem ko je prej stal 216 lir, pri grosistu pa ga bodo plačevali po 220 lir (poprej no 202 liri).
PODRAŽITEV VODE V MILJAH. Predvčerajšnjim je miij-ski občinski svet sklenil povišati ceno vodi za približno 10 lir kubični meter. Za kmetijske potrebe pa je povišanje neznatno.
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVUE priredi
V	SOBOTO
15. junija ob 21. uri in
V	NEDELJO
16 junija ob 17. in 21. uri
L
festival
slovenskih
popevk
V	Avditoriju v Trstu.
Igra orkester «jyiiramar».
V NEDELJO,
9. junija ob 16. url v Avditoriju
VELIKA' ŠOLSKA PRIREDITEV
Malo takšnih delavcev
Te dni se poslavlja in bo stopil v zasluzen pokoj naš dolgoletni sodelavec iz Ljubljane Makso Skumavec, ki ga lahko štejemo kot tržaškega rojaka. Po rodu Gorenjec se je preselil z starši že v predšolski dobi v Trst ter začel tedaj običajno pot šolanja naših ljudi v času, ko v Trstu še nismo imeli javnih slovenskih šol. Obiskoval je Ciril-Metovo šolo, nato 4 nemške realne gimnazije in dovršil študij na italijanski trgovski akademiji. Dobri slovenski pedagogi na nižjih šolah so tedaj vplivali na našo mladino, da je ostala zvesta svojemu rodu, četudi se je morala učiti v tujih jezikih. Zaposlil se je v raznih službah trgovske stroke, bil vmes tri leta v Milanu, od koder ga je prignalo deloma domotožje domov. Trst je moral zapustiti leta 1932 zaradi fašističnega strahovanja in brezposelnosti, ki je pač zabela v prvi vrsti naše . zavedne ljudi. Preselil se je v Ljubljano, kjer
je deloval vrsto let, kot trgovski predstavnik — zadnjih 14 let pa vadi agencijo naših zamejskih listov «.4cfit*.
že v šolski dobi se je udejstvoval z svojimi sovrstniki, ki so začeli gojiti izletništvo in imeli stike z našimi ljudmi na podeželju. Takoj ob ustanovitvi se je vključil v prvo mladinsko društvo «Prosveta» pri Sv. Jakobu, ki je imelo tedaj velike zasluge za narodno obrambno delo. Tudi danes je ostal vnet propagator turizma,, ki naj zbliža ljudi ter jih navdušuje za vse lepo. čudno pota so, da je takorekoč pred nekako 48 leti začel pri časopisih in danes končal. Leta 1915, ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je mislil obesiti šolanje na klin in se zaposlil pri časopisni agenciji Karlo Schmelzer, ter je že nekaj mesecev vneto prodajal časopise v kiosku Openskega tramvaja pred Hotelom Pošta. Kasneje je pa moral zopet v šolo.
Med svojim dolgotrajnim delom si je pridobil zlasii glas podjetnega, natančnega in zanesljivega upravitelja, ki se zaveda, kaj pomeni pri vsakem podjetju dobra uprava.
Želimo mu, da bi še dolg-' o-stal zdrav in krepak, da bi lahko še mnogo let posvetil delu v korist vse skupnosti, čeprav formalno upokojen.
tržaških osnovnih šol.
Na sporedu so prizori, pesmi, zborne recitacije in narodni plesi. — Vljudno vabljeni.
AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu id inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
NAŠE SOŽALJE
Uihrli so 69-letni Romeo Sosič, 78-letna Ivanka Kocjar- ič roj: Žnebelj, oba iz Trsta, 52-letni Julij Taučer z Opčin, ki so ga našli obešenega, Danilo Sulčič in Sonja Elner roj. Hor vatin ; iz Sv. Križa, 53-letni Rudolf ; Šturm iz Podgore, 90-letm Jožef Ožbot iz Peči, med prometno nesrečo pa je izgubil življenje ravnatelj rajbeljskega rudnika inž. Antonio Caroli iz Rajblja.
ZAKLJUČNA ŠOLSKA
PRIREDITEV
NA OPČINAH
Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev m vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek, 13. junija ob 17. uri. Na sporedu so nastopi šolskega zbora, recitacije, narodni plaši ter Cijakova mladinska igra z našega podeželja v dveh dejanjih »Iznajdba*.
PASJA RAZSTAVA. V nedeljo, 23.' junija bo v Gorici 17. j razstava psov, ki bo imela mednarodni značaj. Rok za vpis u-j deležencev zapade 15. jun.ja. \ Doslej je zagotovljena udeležba j okoli 200 psov različnih pasem j iz številnih držav, med kalen-1 mi Nemčija, Švica, Holanoska in Avstrija.
SIDRO VELIKE LADJE. Nika tovarna jekla iz Lombardije bo na letošnjem tržaškem velesejmu razstavila sidro čezoceanske potniške ladje »Rafiaei.o«, ki jo je zgradila ladjedelnica GRDA v našem mestu. S:dr.o tehta 10 ton in 540 kilogram 3v.
SOCIALNO TRENJE V LADJEDELNICAH. Predvčerajšnjim j so bila v Trstu pogajanja med predstavniki državnega vodiva ustanove Intersind (Zveza p c,-jetij z državno udeležbo) m predstavniki državnih tajništev sindikalnih organizacij CISL, UIL in CGIL. Razrpavljali so o perečih vprašanjih, ki o.-irajo redno poslovanje ladjedelnic CRDA. Delavcem bodo zvišali dnevnice od 3200 na 3700 lir, ti-1 stim pa, ki so zaposleni pr var- j jen ju aluminija, bodo priznali nagrado 85 odsto osnovne plače. številna vprašanja ostanek še odprta, kar velja zlasti za te zave, v katere je zabredla tovarna strojev pri Sv. Andreju.
NOV HOTEL V GRLJANU-Včeraj dopoldne so v Grljanu položili temeljni kamen pri gradnji novega hotela, za Kar predvidevajo, da bodo porabili 800 milijonov lir. Hotel bo imel 7 nadstropij, dve nadstropji pa v terasah.
STO DELAVCEV NA CESTI. Danes so se v Trstu pričela nova pogajanja v zvezi s sporom, ki je nastal zaradi odpusta 100 uslužbencev v podjetju CRANE-Orion. Sindikalni organizaciji CCdL in CGIL sta sporočili, da sta posredovali pri Združenju mdustrijcev.
DVEURNA STAVKA. Dne 31. maja so delavke tekstilnih tovarn v P od gori in v Ronkah uprizorili dveurno stavko v znak protesta ker se vodstvo noče pogajati s sindikalnimi organ, zacijami za uvedbo proizvodne nagrade, akordnega dela. za skrajšanje delovnega urnika m podobno.
GORIŠKA TRGOV. ZBORNIp CA JE IZDALA poročilo, ki pravi, da ni več nobenega raz loga za zaskrbljenost v zvezi s pomanjkanjem sladkorja, Ker se je preskrba s sladkorjem dokončno uravnovesila. Za kri.je najnujnejših potreb je odredila uvoz znatnih količin inozemskega sladkorja Tako je v okviru izmenjave za prosto cono dospelo v Gorico 300 stotov tujega sladkorja, od italijanske tovarne Eridania pričakujejo poši.j-ko 300 stotov, iz inozemstva pa nadaljnjih 100 stotov.
VISTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656
Bogat_ izbira naočnikov, dal) pogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Ute	/ii v planine /
KORESPONDENT ZA ITALIJANSKI JEZIK. Absolvent srednje italijanske šole, slovenske narodnosti bi se rad zaposlil kot korespondent za italijanščino pri kakršnem koli podjetju, tudi samo po nekaj ur na dan. Dopisoval bi lahko tudi v španščini. Ponudbe na ((Gospodarstvo« pod geslom ((Korespondent«.
URARNA IN ZLATARNA
M1K0LJ KABEL
Tli S I
Čampo S. titacuiuo J, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika Izbira zlatih okraskov za vse prilike
Hotel «BELLEVUE»
Oba hotela se nahajata ob jezeru z razgledom na Julijske Alpe. 100 postelj - mrzla in vroča tekoča voda - kopalnice -terase - izleti v okolico - ribolov v reki in jezeru, železniška postaja Bohinjska Bistrica.
BOHINJ
ik ■ raffik
HM & \ 1
Hotel «JEZER0»
Mladinski glasbeni festival v Celju
Zbori in orkestri iz vse Slovenije
ŠTUDIJSKI SESTANEK 0 SODOBNEM Ladjedelstvu
jNod pokroviteljstvom tržaške k11 Verze in Državnega sveta za *2iskovanje ter ob podpori u-žadove Cenacolo Triestino in JpUženih jadranskih ladjedel-h Ci je bil od 3. do 5. t. m. v asem mestu 6. študijski sesta-sek ladijske tehnike. Na njem ^Predavali italijanski in ino-v *Pski strokovnjaki, povečini $ eUčiliščni profesorji: Guacci Sgtržaške univerze, ing. Aerts-ki poučuje na univerzi v ujatu, ing. Barnaby (Royal In-iho ion of Naval Architects), k». Burril (univerza v Dur-iiMO, Jones (ravnatelj W. H. £len Sons & Co. Ltd.), ing. j/eglia in ing. Fasano, oba z jDaPeljske univerze, Van Lam-jjeren (univerza v Delfu), ing. v® S ant is (Istituto Nazionale Studi ed Esperienze di Ar-jJRtetura Navale, Rim), ing. J^sich z genovske univerze), b®, Bisceglia iz Neaplja, ing. jjaobeno, ing. Roseti in • ing. j, rVello, vsi s tržaške univerze, {j. bdavanja med katerimi jih je H ° mnogo v angleščini, so se k basala na probleme sodobna ladjedelstva.
Od 30. maja do 2. junija je bil v Celju festival raznih mladinskih pevskih in instrumentalnih ansamblov. To je bila za ključna prireditev vrste krajevnih glasbenih revij, na katenn so žirije glasbenikov odbrale najboljše za nastop na celjskem festivalu. Tu se je zvrstilo na koncertih 16 mladinskih zborov iz osnovnih šol, 8 mladin skih zborov iz srednjih šol (po mutaciji) ter 7 orkestrov oz godb raznih glasbenih šol. Vsak dan sta bila po dva koncerta. Označba »koncerti* je za te nastope popolnoma upravičena, ker je bila povprečna raven na stopajočih res na lepi umetniški višini. Prav škoda, da ni tem nastopom prisostvovalo večje število zunanjih posluša’-cev, posebno nas Tržačanov! Iz Primorske so na festivalu na stopili zbori iz Sečo vi j a, Solke na, Nove Gorice in Tolmina. Posebno častno sta se izkazala zbor iz Sečovelj in Nove Gorice. Stopnja umetniškega podajanja je bila v pogledu dikcije kakor intonacije, dinamike ih ritma tako izenačena, da je res težko ugotoviti, kateri so Dih najboljši. Najboljši zbor je bil pripuščen k zaključnemu koncertu, na katerem so nastopili najboljši zbori iz drugih zveznih republik, žirija je za ta nastop določila mladinski zbor iz Zagorja ob Savi.
Zbori so izvajali v glavnem triglasne skladbe »a capella*. Le tu pa tam je kateri pel tun' cb spremljavi klavirja. Na sporedih so bili primerno zastopani tudi predklasiki, kot na pi. Palestrina, Monteverdi, Maren-zio, Lechner in Gallus. Za posebno presenečenje pa je poskrbel mešani zbor in komorni orkester Centra za glasbeno vzgojo iz Maribora. Izvajali so, tako po vsebini kot po sredstvih V modernem duhu pisano kantato Aleksandra Lajovica, s kvalitetno izvedbo tega nevsakda njega dela so poslušalstvo prepričali, da more biti sprejemljiva tudi skladba, ki je napisana z modernimi izraznimi sredstvi. Seveda je potrebno, da ta sredstva uporabi polnokrvni m iskreni skladatelj. In to A-leksander Lajovic je.
Do kakšne stopnje pa se je Ljubljana povzpela na področju glasbene vzgoje, nam je najbolj nazorno prikazal koncert orkestrov. Na festival je Ljubljana poslala godalni orkester
glasbene šole Vič, simfonični orkester glasbene šole F. Sturma, simfonični orkester Srednje glasbene šole in pihalni orkester glasbene šole Moste. Poleg ljubljanskih orkestrov je nastopil godalni orkester glasbene šole iz Murske Sobote in pihalni orkester Centra za glasbeno vzgojo iz Maribora. Pa niso izvajali morda kakih »mladinskih* skladb. Na sporedu so imeli skladatelje kot na primer Brahmsa, Haydna, Mendelssohna, Webra ali pa Karla Pahorja Istrijanko in Skerlovo suito slovenskih narodnih plesov!
Vso serijo koncertov je 30. maja začel Mešani mladinsk; zbor Svoboda iz Celja; s celovečernim programom je pokazal visoko umetniško stopnjo, ki jo je dosegel pod vodstvom prof. Egona Kuneja. V prvem delu so izvedli sedem priredb slovenskih narodnih pesmi, v drugem pa skladbe drugih jugoslovanskih narodov ter neka1 madrigalov 16. stoletja. Festival so v nedeljo zvečer zaključili s koncertom domačih m i-nozemskih zborov, na katerem je nastopil Mladinski zbor slovenske gimnazije v Celovcu, bolgarski mladinski zbor iz Sofije, dekliški zbor iz Debrecena . na Madžarskem, mladinski zbor i Radia Zagreb ter že omenjeni Mešani mladinski zbor iz Celja.
V okviru festivala je bila v mestnem muzeju prirejena tudi i azstava jugoslovanskih narodnih inštrumentov in mednarodna razstava učnih knjig za glasbeni pouk na šolah.
Razstava naših slikarjev
Na pobudo prosvetnega društva »Opčine« so preteklo soboto odprli na Opčinah razstavo slovenskih slikarjev v Trstu. Razstavo je odprla Stanka Hrovatin, ki je pozdravila tudi navzočo poslanko Marijo Ber-netič. Slikar dr. Robert Hlavaty, predsednik Slovenskega kluba, je spregovoril o razvoju umetnosti in zlasti označil razliko med realističnimi in abstraktnimi slikarji. Danes slika še približno polovica slikarjev realistično, druga polovica pa se je navdušila za abstraktno u-metnost, ki je za povprečnega gledalca nerazumljiva; sčasoma se bomo privadili tudi tej umetnosti, ki
je pač izraz časa, kakor so bili prejšnji načini upodabljanja izraz tistih časov. Dr. Hlavaty, ki je sam akvarelist, priznan tudi v italijanski javnosti, ni hotel govoriti o lastnih stvaritvah, pač pa je kratko označil pomembnost svojih ostalih tovarišev. Skoda, da se je spustil v klasifikacijo posameznih umetnikov po tem, kakšen glas uživajo v javnosti, namesto da bi več pozornosti posvetil njihovi slikarski tehniki, o kateri je povprečni gledalec navadno malo poučen.
Pojdimo po vrstnem redu od slikarja do slikarja, kakor so bile slike razstavljene: Dr. Hlavatyja, ki se uspešno uveljavlja tudi kot karikaturist, smo že omenili. Lojze Spacal ni razstavil nobenega novejšega dela, zadnje je Iz leta 1960; sicer že to dokazuje, da hodi u-metnik dosledno po svoji lastni poti. S svojimi deli si je že davno, kakor je ugotovil tudi dr. Hlavaty, utrl pot v zunanji svet. Mladi K. Palčic se je vrgel v »multimaterič-no» tehniko, kakor pravi sam, in deloma tudi v abstraktnost. Videli smo, da pri svojevrstnem slikanju — v resnici gre za relief — uporablja pločevino od razbitin, menda tudi od motornih vozil. Vsekakor odkrivajo razstavljene »slike« velik talent. J. Cesar, ki ga poznamo bolj kot scenografa, je razstavil več del v res krepkih barvah. A. Černigoj vztraja v abstraktnosti, a postaja v svojih barvah bolj zbran ln harmoničen. 2e dr. Hla-vaty je o Lukežiču, ki je znan kot dober pokrajinar, omenil, da je že ustvaril mnogo bolj tipičnih In u-metniško dovršenih slik, kakor so bile tiste, ki jih je razstavil na Opčinah.
Pripominjamo, da so se otvoritve udeležili tudi župani slovenskih občin, in s tem dali dober zgled drugim, ki so sicer prišli v velikem številu. Prireditev je vsekakor u-spela, čudno je le, da nista obe prosvetni društvi nastopili skupno, kakor so bili razstavljavci in udeleženci iz vseh taborov.
Na mednarodnem tekmovanju nagrajena slovenska deklica
Pred kratkim je bila v Forte dei Marini 7. mednarodna razstava otroških risb in slik; na njej so sodelovali otroci osnovnih sol iz 34 držav, med katerimi tudi Sovjetska zveza in Japonska. Pri tekmovanju za otroke do 7. leta starosti je zasedla prvo mesto Slovenka Mariza skrk iz Nabrežine. Nagrajena je bila za risbo z barvnimi kredami »Delo v kamnolomu*. Ocenjevalno komisijo so sestavljali priznani kritiki in pedagogi. Ti so brez oklevanja proglasili našo Marizo za zmagovalko v njeni kategoriji in ji podelili kar dve zlati kolajni: eno kot prvo nagrado v tekmi otrok do 7. leta starosti, eno pa kot absolutno nagrado za najboljšo risbo. To je lepo priznanje ne le za nagrajenko temveč tudi za slovensko šolo sploh. Tekmovalo je 3.000 otrok.
Na svidenje v Bohinju!
Kopanje, veslanje, ribolov v jezeru in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice na Komno, Pokljuko, Bled, v zgornjo Savsko dolino in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj. INFORMACIJE:
Turistično društvo v Bohinju
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
5 Prometne zveze ugodne C
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu in na blejskem gradu.
Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
^ HOTEL ADRIA*
ANKARAN
vam nudi
sonce in morje, udobno
bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina
in mnogo zabave!
SPORTHOTEL «P0KLJUKA;
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom
Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.:
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Hotel TRIGLAV - KOPER
7 «•
vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo konfortne sobe, nočni bar s programom ter’ priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo RIŽANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki.
oaaasaaaas«
-lova Gorico
■cocceosceioc
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Potovalna agencija
«KOMPAS» - koper
e
MENJALNICA
IZLETI
TURISTIČNE
INFORMACIJE
ZAVAROVANJE
AVTOMOBILOV
•	HOTELSKE REZERVACIJE
•	mednarodne
ŽELEZNIŠKE KARTE
•	AVIONSKE
IN LADIJSKE KARTE
IZKORISTITE NIZKE v gostinskih podjetjih
predsezonske cene
GORIŠKEGA OKRAJA
•	Cene pensiona 900—1960 dinarjev
•	Vse informacije dobite pri Turističnih društvih
•	v Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Idriji, Ka-
•	nalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
•	GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
«TAP»
turistična agencija
PRIMORSKE
poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje AGENCIJE in MENJALNICE v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in HOTELE na Primorskem
Stran 6
GOSPODARSTVO
Petek, 7. Junija 1965|
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
jVa italijanskem trgu z žitaricami so kupčije z mehko pšenico in koruzo zelo ugodne. Domače zaloge drugih žitaric, kot so rž, ječmen in proso, so pri koncu in kupčije se razvijajo izključno z uvoženimi količinami teh vrst žitaric. Zelenjadni trg je dobro založen, kupčije so živahne; precej zanimanja vlada za jagode, tako za vrtne kot gozdne. Trg z maslom se je o-krepil zaradi večjega povpraševanja; cene so poskočile. Zmeren je trg z mlečnimi izdelki in z vsemi vrstami sira. Kupčija z vinom je še vedno zelo slaba, tako da so prekupčevalci že zaskrbljeni, kaj naj storijo z neprodanimi zalogami lanskega vina. Trg z oljem je umirjen, oljčno olje ne gre posebno dobro od rok m tudi cene so slabe. Cene goveji klavni živini so zmerne in brez posebnih sprememb; med živino za rejo se najbolj prodajajo teleta.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Cene veljajo za kg, žive teže. Goveja klavna živina: voli I. 300-320, II. 240-260, krave I. 260-280, II. 180-200, junci I. 310-330, II. 290-310, biki I. 340-370, II. 310-330, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 450-500, 70-90 kg 500-530, teleta čez 90 kg težka 530-580; goveja živina za rejo in vprego; neod-stavljena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg težka 530-630, junice 15-90.000 lir glava, voli za vprego 300-320 lir za kg, krave mlekarice 170-210.000 lir glava, navadne krave 130-160.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg težki 760 lir za kg, suhi prašiči 23-40 kg težki 640, 40-60 kg 520, 60-80 kg 470, debeli prašiči 125-145 385, 145-160 kg 390, 160 do 180 kg 395 čez 180 kg težki 395 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 880-890 lir za kg, uvoženo maslo 820-840, lombardsko maslo 830-840, domače maslo 840-850, emiljsko 820-830, maslo iz sladke smetane 760-770; sir grana proizvodnja 1960 860-920, proiz. 1961 790-840, proizv. 1962 670-730, sir grana iz Padske nižine proizv. 1960 810-870, proizv. 1960-61 760-810, proizv. 1961 750-800, proizv. 1961-62 710-750, padski grana proizv. 1962 620-670, grana svež 630-650, uležan 565-600, sir sbrinz svež 470-500, uležan 560-600, Emmenthal svež 580-600, uležan 690-720, nemški Emmenthal 670-690, provolone svež 550-570, uležan 590-620, italico svež 400-430, uležan 480-510, cre-scenza svež 330-350, uležan 400-440, gorgonzola svež 315-330, uležan 550-580, taleggio svež 370-380, uležan 470-500 lir za kg. KRMA
MANTOVA. Cene veljajo za stot. Pšenična slama 850-900, sestavljena krma za krave mlekarice 5400-5600, krma za suhe prašiče in svinje 5700-5900, koruzne krmne pogače 5100-5300 pogače iz pese 5400-5600, koncentrirana krma za govejo živino 6000-6200, za prašiče 8700-8900 lir za stot.
ŽITARICE
VERCELLI. Hibridna koruza 4000-4300 lir za stot, navadna domača koruza 4600-4800, mara-no 5100-5300; neoluščen riž: navaden 6200-6600, Pierrot 6300-6500, Balilla G.G. 6100-6500, Ma-ratelli 6500-6900, Rizzotto 6200-6700, Razza 77 6200-6700, R.B. 6700-7200, Arborio 8700-9200; o-luščen riž: navaden 10.200 do
10.500,	Pierrot 10.000-10.300, G. Rossi 12.200-12.400, Maratelli od 11.400 do 11.900, Rizzotto 11 do
11.500,	Razza ZZ 11.400-11.800, RJ3. 12.100-12.400, Arborio od 15.900-16.400; pšenična moka tipa «00» 9700-9800, tipa «0» 9 tisoč do 9200, tipa «1» 8500 do 8600, koruzna moka presejana 5200-5400 lir za stot.
OLJE
MILAN, Oljčno olje extra 860-880 lir za kg, oljčno olje I. z največ 1,50 odsto oljčne kisline 84j0-850, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 810-820, olje s 4 odsto kisline 750-770, reti-
ficirano oljčno olje 760-770; margarina 490-530 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 200-205, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-190, v škatlah po 1/2 kg 210-220, v tubah po 200 g 62-72 lir za tubo; grah v škatlah po 1 kg 150-170, v škatlah po 1/2 kg 160-180, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270, kumarce v kisu 300-320, paprika v kisu 210-230, mešana marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 200-250, marelice v sirupu 270-280, češnje 260-280; tuna v oljčnem olju 1100-1240, tunina 650-680, sardine v oljčnem olju 40Č-520 lir škatla, slana polenovka tipa A 245-255, tipa B 20-250.
MED
CASALE MOFERRATO. Pristen med I, 550-585 lir za kg, vosek 750-800 lir za kg.
KOŽE
TURIN. Surove kože: krave do 30 kg 180-190 lir za kg, čez 30 kg 170-180, teleta 500-520, konji 230-240, jagnj.-ta 55-70 kg, za 100 kož, 860-950 lir za kg, koze 600-650 lir za 12 kož, kozice 2200-2400 lir za 100 kož. VREČE
MILAN. Nove vreče iz jute: Moggia 700 g, 120x70 270-275, 730 g 120x70 275-280, 105x70 220-225; stare vreče: Moggia tipa «0» 230-235, tipa «1» 215-220, tipa «2» 175-180.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1190, Santos Fancy 18 1290, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1210, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1090, AP special 1120, Rob EK/1 3-5 odsto 1090, Rob EK/1 special 1110, Rob EK/3 10-12 odsto 1070; Slonokoščena obala 1120 lir za kg.
LES
TRST. Navajamo cene za avstrijski les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 33-35.000 lir kub. meter, 0-III širok 29.000, 0-IV širok 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi po «običaju Trst» 14.500-15.500; Macesnov les:	I-II 38.500-40.500,
I-II-III 28-29.500, III 20.000; Borov les: I-H 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lit kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Navajamo cene za kg, vštevši embalažo. Marelice 150-200, rumene pomaranče 200 do 230, rdeče 200-270, drobne gozdne jagode 700-1300, debele Jagode 130-350, jabolka deli-cious extra 60-100, renette extra 90-150, hruške 130-180, nešplje 90-300, češnje 70350, limone 170-180; šparglji 100-250, pesa 70 do 160, korenje 80-130, čebula 20-50, dišeča zelišča (netto) 190 do 300, rdeča pesa 60130, droben fižol 120230, boby 80230,
debel fižol 70-120, gobe 1300 do 1800, cikorija 80-150, solata tro-kadero 40-80, krompir Bintje uvožen 47-60, nov krompir 50-90, grah 80-140, peteršilj 70-150, zelena 120-250, špinača 80-140, paradižniki 160-400, bučice 30-100 lir za kg.
PERUTNINA IN J1AJCA MILAN. Živi domači piščan-
ci 1000-1300, zaklani 1100-1400, I. izbire 340-380, zaklani
živi
420-470, zaklani uvoženi piščanci 450-550, žive kokoši I. 450 do 460, zaklane 630-700, žive domače kokoši 800-810, zaklane domače kokoši 900-1050, zaklane uvožene kokoši 450-550, zaklane pegatke 1300-1500, zaklane uvožene pogatke 780-850, zaklani golobi 1300-1400, zmrznjene u-vožene pure 550-600, uvoženi zaklani purani 550-650, žive domače gosi 600-610, zaklane 800 do 850, živi domači zajci 650 do 660, zaklani s kožo 800-900, brez kože 850-950, uvoženi zmrznjeni zajci 780-800 lir za kg. Perutnina za rejo: piščanci 300 do 500 lir glava, račice 800-1200, purančki 1300-1500 lir glava. Sveža domača jajca I. 25-26 lir jajce, II. 23,50-24,50, uvožena ožigosana jajca iz Madžarske 21-22, poljska jajca 20-20,50 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585-625 lir za stop/stot, Barbera superior 13 do 14 stop. 725-775, Oitrepo pa-vese 10-11 stop. 580-620, 12-13 stop. 620-690, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 490-520, Val-policella Bardolino 10,5-11,5 stopinj 610-680, So a ve belo 11 stop. 570-590, Raboso 10-11 stop. 520 do 570, Merlot 11-12 stop. 630 do 660, Reggiano 10-11 stop. 520 do 550, modensko vino 10-11 stop. 520-590, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 505-535, rdeče 10-11 stop. 505-535, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 570-700, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550-670, belo vino iz Marn 10,5-11,5 stop. 520 do 560, rdeče 10,5-11,5 stop. 520 do 560, Barlettano extra 14-15 stop. 520-550, navadno 13-14 stop. 505-525, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 540-560, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 530
reS[nik KMEČKE ZVEZE
Zakaj je treba pleti
Našemu kmečkemu človeku ni nikoli dovolj znano, kako pomembno vlogo igra zrak v življenju rastlin, oziroma, kako je rastlinam neobhodno potreben. Sicer vršimo opravila (kopljemo, orjemo .plevemo), ki imajo namen preskrbovati zemljo z zrakom, a se tega ne zavedamo v oni meri, kot je to za dosego boljše letine nujno potrebno. Kakšno vlogo pa ima zrak v zemlji?
Najprej poglejmo, kaj vse zrak «požre». Ljudje živali in rastline dihajo, tekočine hlapijo, iz dimnikov se valijo oblaki dima; tukaj nekaj gnije, tam trohni, se pravi, da razpada ali se razkraja v snovi, iz katere je to nastalo; nekaj tega ostane kot trhlina, oziroma (če je zgorelo), kot pepel, drugo je zginilo v zrak. To «drugo» so plini: dušik, kisik, vodik, ogljik. To pa so dragoceni plini, ki jih rastline potrebujejo kot sestavine svoje hrane.
Zrak mnogo požre, in sicer neprimerno več, kot si mislimo. Komaj dvajseti del suhe rastlinske tvarine (tvarine brez vsake vode) ostane v obliki pepela ali nezgorljivih rudninskih snovi, kar pomeni, da je devetnajst delov zginilo v zrak. To pa spet pomeni, da mora rastlina za svojo rast dobiti potrebne snovi v prav takem razmerju, to je: zelo malo iz zemlje (rudninske snovi) in dosti iz zraka.
Zrak pa ni le rastlinska hrana; hkrati vrši tudi drugo izredno pomembno vlogo. Mnogo bolnikov pozna sestavino zraka - kisik (italijansko ossi-geno), ki ga večkrat imajo premalo in jim ga morajo dovajati. Če ga namreč pljučim primanjkuje, ne morejo te normalno delovati. Isto velja za rastline. Njim ga dovajajo listi. A to še ni dovolj. Nujno je potreben tudi zemlji, sicer ta ne more vršiti svoje vloge: preskrbeti koreninam hrano v tekoči obliki. Kisik je namreč take narave, da se rad z vsem druži (spaja), povsod prodre in drobi, razjeda, razkraja. Naj-loti kovin. Kako hitro
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU Tržaški trg s sadjem in žele njavo je dobro založen. Zelenjava prihaja izključno iz tržaške okolice in iz Gorice. Isto velja za češnje, katere so se že precej pocenile. Krompir prihaja jz Padove in Verone. Navajamo cene za kg prodaje na debelo I«,, oklepaju prodaja na drobno). Šparglji 120—400	(200—
480), rdeča pesa 30—60 (60— 120), karčofi 20—50 (30—60), Cikorija 50—60 (80—120), čebula 25—50 (58—80), solata 30—150 (80—300), krompir 35—70 (90— 120), grah 20—140 (68—220), paradižniki 130—300	(260—48)),
zelen radič 40—300 (40—480). špinača 30—80 (60—120), bučice 30—200 (68—300), svež fižol v stročju 85—200	(160—340>;
pomaranče 120—240 (180—360), limone 160—230 (220—280), češnje 30—240 (80—360), jaboika 30—130 (68—220), hruške 150— 200 (240—360) lir za kg.
j c 77, j -	V,-' . i rale se loti kovin. Kako hitro
530-550’ lir eston/štotd° ’5 P‘ se loti svojega razdiralnega po-wu-at.u ur smn/stor,.	sla in kako vztrajno to vrši
(če mu tega ne preprečimo), vidimo pri rji (ruzini).
Enak posel vrši tudi v zemlji. Tu bi njemu in vodiku (idro-geno) lahko dali ime kuharja. Ko se namreč v primernem razmerju spojita, nastane voda, ki raztaplja rudninske snovi v rastlinsko hrano. A zrak (kisik) nima v zemljo vedno primernega dostopa, čim manj pa ga ima, tem manjše je njegovo delovanje. To pa pomeni, da je na tistem zemljišču pridelek slabši. V stlačeni zemlji je njegov učinek majhen, oziroma večkrat tako skromen, da so posledice vidne na kulturah.
Kraška zemlja se na splošno hitro uleže in le malo osušena kmalu stlači in zaskorji. Ta pojav smo že ob raznih prilikah objasnili in rekli, da je vzrok v tem, ker manjkajo zemlji organske snovi in je zaradi tega lačna gnoja. Z gnojem dobro preskrbljena zemlja ne le dobro zalaga rastline s potrebno
hrano, ampak ohrani rahlo. V rahlo zemljo pa zrak veliko laže prodira in razkraja hrano. To se na pridelku tudi pozna.
Oranje (kopanje) pomeni torej zračenje zemlje, čim bolje (pravočasno in dovolj globoko) to izvedemo, tem bolje je za usev. Če pa se zemlja prehitro uleže, se zračenje zmanjša. To se dogaja če je premalo, oziroma preveč padavin (dežja). Pri nas je običajno prvi pojav (suša), kot smo ga posebno občutili lani.
Kot znano, rahla zemlja bolj kljubuje suši in tudi moči. Tudi to je razumljivo, ker takšna zemlja dobro izkoristi vsako roso in rastline dobe iz spodnjih plasti vlago, ki bi v stlačeni zemlji ne mogla pronicati v višino. A tudi preveliko vlago (dež) bolj prenese, saj se voda nabere v globini.
Iz navedenih razlogov vršimo pletev poljskih pridelkov. S ple-tvijo zdrobimo zaskorjeno zemljo in dvignemo njeno uležano plast ter hkrati njivo (vinograd) razplevelimo, se pravi, odstranimo rastline (plevel), ki ropajo pridelkom hrano, vlago in sončno svetlobo Ker smo se že naučili na setev (saditev) pridelkov v vrste, kjer lahko rabimo vprežno živino, je to opravilo lažje in hitreje ter končno cenejše. Večkrat pa le moramo računati na ročno pletev. V mnogih primerih (v vinogradih) pa pride v poštev freza. j. f.
Boj grozdnemu molju in škropljenje po burji
Pred dnevi je burja neusmiljeno klestila po nežnih mladikah vseh rastlin na Krasu in v okolici Trsta, medtem ko je v slovenskih predelih Istre pihala le mimogrede brez občutljive škode. Kakor po toči, tako tudi po burji je nujno potrebno čimprej poškopiti trte oziroma njene prizadete dele, kajti ranjeni deli mladic kakor tudi grozdov in listov so kakor nalašč pripravljeni za glivična obolenja. V takih primerih škropimo z 1,5% raztopino modre galice. Temu škropilu primešamo kolidnega žvepla, ki je topljiv v vodi ali pa po škropljenju še požveplamo. To škropljenje in žveplanje deluje na ranjene dele kakor balzam. Preden škropimo, odstranimo vse polomljene in ovenele mladike, ki so zapisane smrti.
Kjer pa burja ali toča ni poškodovala mladja in je grozdje že v cvetju, počakamo, da od-cvete. Nato pa moramo takoj škropiti in žveplati.
Sedaj je čas, da začnemo z borbo proti grozdnim sukačem ali moljem. Poznamo dve vrsti grozdnih sukačev: enopasaste-ga (Clysia ambiguella) in pisanega grozdnega sukača (Ende-mis botrana). Oba spadata v red metuljev zavijačev. Njihove gosenice delajo znatno škodo na cvetju in na jagodah. Prvi rod napada cvetno pop j e; drugi in tretji rod pa začneta vrtati v jagode in povzročata njihovo črvivost. Napadane jagode plesnijo in se skisajo, od tod
tudi ime kiseljak. Obe vrsti sukačev delata škodo na enak način. Razlika med njima je le ta, da križasti ima tri rodove na leto, enopasasti pa dva.
Oba škodljivca zatiramo z enakimi sredstvi. V krajih, kjer se stalno pojavljajo, jih opazujejo s pomočjo steklenih lovk. Kadar je največ metuljev ulovljenih, tedaj odlože največ jajčec. Od 4 do 5 dni po tem dogodku je najbolj primeren čas za škropljenje. Škropimo z ar-zenovimi sredstvi (ki so strupena) ali pa s posebnimi nestrupenimi sredstvi. Praktično škropimo istočasno tudi proti pero-nospori. Ko začne grozdje zoreti, ne smemo uporabljati arze-natov, ker njih strup predolgo deluje in bi lahko bil škodljiv človeškemu zdravju. Ce imamo med trtami posejane krmne rastline, škropimo z nearzenat-nimi sredstvi; kajti tudi domačim živalim škodujejo arzenovi strupi.
Splošno pravilo za škropljenje proti grozdnim sukačem naj velja:	prvič škropimo tik
pred cvetjem; drugič kmalu po odcvetenju; tretjič in četrtič pa po potrebi nekje sredi junija in sredi avgusta.
Za 100 litrov škropila uporabljamo okrog 400 g arzenata ali 100 g carposana ali 200 g ge-sarola 50. To velja za Tržaško in Goriško, kjer imamo taka sredstva na razpolago. Za kraje onstran meje, kakor za Kras, Vipavsko dolino, Brda in Istro pridejo v poštev sredstva, ki jih imajo tam v prodaji, to so: svinčeni arzenat, pantakan, Lindanovo olje, lindapin, didi-tin, fosforen itd. Navodila za uporabo so napisana na ovojih oziroma škatlah teh sredstev.
Komur je mar, da pridela dobro vino, svetujemo, naj ne zanemarja borbe proti boleznim in vsem škodljivcem vinske trte.	J. B.
ROK ZA SEČNJO LESA
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, člane obeh organizacij, da 25. junija zapade rok za sečnjo lesa na parcelah, ki se nahajajo v Jugoslaviji.
Tajništvo
TUDI LETOS MALO SENA
Tudi letos bomo imeli malo sena, pravijo naši kmetje. Posledice lanske suše in ostre zime se čutijo še danes: mnogo trave pa tudi detelje je pomrznilo pri koreninah. V tržaški okolici bo sena komaj 20 odsto običajnega pridelka. Ako bodo živinorejci hoteli ohraniti sedanje število govedi, ki so ga morali zaradi pomanjkanja krme že pozimi skrčiti, bodo morali nabavljati še več sena iz drugih krajev kakor prejšnja leta.
RIJ EK A . Jugoslavija
Nove tn udobne ladje iJadrollmjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l «Orebič» in m/l »Opatija« odplujejo lz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Herakllonu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst alj direktno na Jadrolinijo-Rijeka
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMBRUSA — VIA ZA. HODNA AFRIKA
(Rijeka . Split - Neapelj • Genova • Marseille-Casablanca . Dakar . Conakry - Tacoradi . Te-ma, Rio de Janeiro - Santos - Montevideo -Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone. zijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA)), PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-17.7 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
VALUTE V MILANU	
27.5.63	4.6.63
Amer. dolar	620,—	620,25
Kanad. dolar	573,50	574,—
Nem. marka	155.80	155,70
Francoski fr.	126,75	126,65
Švicarski fr.	143,75	143,65
Avstrijski šil.	24,—	24,—
Funt. št. pap. 1740,50 1738,—	
Funt št. zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	5750,—	5750,—
Zlato (gram)	712,—	712,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 80-82 debeli	75-77
BANKOVCI V CURIHU	
4. 6.1963	
ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	12,00
Francija (100n.fr.)	87,—
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,50
ČSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100b.fr.)	8,50
Švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	2,50
Egipt (1 eg. funt)	6,00
Jugoslavija (100 din)	0,53
Avstralija (1 av. funt)	9,50
DRŽAVNE OBVEZNICE (BUDNI DEL TESORO — 5%) Dospelost Tečaji Milan, 4.VI.63
1.4.64
1.4.65
1.4.66 Sept. ’66 1.1.68
1.4.69
1.1.70 1.1.70
100,15
100.50
101.50 101J0 101,35 101,85 102,30
102.50
KOVINE
Svetovna proizvodnja cina se je v februarju skrčila za 4.400 ton in je dosegla 8.400 ton. Malenkostno se je v februarju zmanjšala tudi svetovna poraba, in sicer na 12.700 ton. Zaloge so se skrčile na 51.800 ton. Neko britansko podjetje meni, da bo letošnji proizvodni primanjkljaj znašal 13.000 ton; pri tem je vračunanih tudi 2.600 ton cina, ki je namenjen regulacijski zalogi in tedenska razprodaja ameriških presežkov. V Londonu je vrednost cina narasla za poldrugi funt šterling pri toni in dosegla tečaj 908 funtov šterlingov za razpoložljive količine; v New Yorku se je dvignila za pol stotinke pri funtu (na 117,62 stotink dolarja za razpoložljive količine). V Singapurju je cin nazadoval za 1 dolar v primerjavi s prejšnjim tednom (na 458,250 dolarja Street za picul dne 31. maja) Povpraševanje vzhodnih dežel se je tu znatno skrčilo, medtem ko so narasle ponudbe domačih proizvajalcev. Svinec je v Londonu poskočil za približno 2 funta šter-linga pri toni in dosegel 64 3/4. Cena cinka je padla prav za toliko in se ustavila pri 75 1/2 funta šterlinga za tono. Srebro je rahlo napredovalo, in v New Yorku doseglo 127,80 stotinke dolarja na unčo. živo srebro je v Londonu zdrknilo na 581/2 funta šterlinga na steklenico.
KAVČUK
Kavčuk je skoraj na vseh trgih nazadoval. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je dvignila na 150.000 ton v marcu, kar predstavlja 5.000 ton manj kakor v prejšnjem mesecu. Svetovna poraba se je v marcu povečala za 7.500 ton in je znašala 185.000 ton. Na koncu marca so se svetovne zaloge povišale na 725.000 ton (12.500 ton manj kot mesec poprej). Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija se je v ma.rcu dvignila na 205.000 ton, medtem ko je poraba znašala samo 192.500 ton. Zaloge pa so na koncu marca znašale 425.000 ton (10.000 ton več kakor 1. januarja letos). Tečaji (31. maja) : v Londonu 221/16 penija (za funt) proti izročitvi v juniju; Singapur: vrsta RSS proti izročitvi v juliju 75 stotik dolarja Street za picul.
v v v
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) > , Koruza (stot. dol. za 56 funtov) , .
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . » >
Cin (stot. dol. za funt) .... Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. dol. za funt) . . . , Aluminij (stot. dol. za funt) . . Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . > Cin (funt šter. za d. tono) . . , . Cink (funt šter. za d. tono) .... Svinec (funt šter. za d. tono) . , .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg)
16.5.63 27.5.63	4.6.63
203 V8 185 1/8 185 V8	
121— 120 3/4 123 3/8	
31— 31.—	31.—
117,50 117.50	118.37
10,50 10.50	10.50
12,50 12.50	12.50
22,50 22.50	22.50
79,— 79.—	79,—
185,— 183.—	183«—
35,95 3595	35.95
32 % 33.—	33.—
234 v4 234 1/4 234 1/4	
907 y2 907.—	910 1/2
74 ‘A 77.—	75 1/4
57 V. 63 3/4	65.—
1274,-1258,—	1346.—
ne. Povprečni tečaj znaša 42 1/2 penija za funt (proti 39 1/4 penija v istem času lani). Dne 31. maja so veljali naslednji tečaji; v New Yorku 172 stotink dolarja na funt za razpoložljive količine; London: 117 penija za funt proti izročitvi v juliju.
BOMBAŽ. V preteklem tednu je na trg v Liverpoolu dospelo 14.013 bal surovega bombaža (iz Nigerije, ZDA, Argentine in Turčije). Na poti v Veliko Britanijo je še 63.275 bal (iz Perzije, Sudana, Peruja in Turčije). Tečaji: v New Yorku 35,95 stotinke dolarja na funt za razpoložljive količine, Sao Paulo 38,70 stotinke dolarja na funt proti izročitvi v juliju.
JUTA. Tečaj v Kalkuti vrsta First Marks proti takojšnji izročitvi 230 reisov za balo (400 funtov).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.

»i j i * •
»-JLJGOL-INI.-JA
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle tinee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (Norih of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in
po rti fuori delle linee regolari
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- JUGOLINIJA - RIJEKA _____________
1MPEXP0RT
UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Teiel. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 2U • Tel. 50010 Telegr-: lmnexport - Trieste
UVAZA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL • MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
MORILI MADALOSSO
TRST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva dnevne sobe • oprema za urade • vozički • posteljice
Siatune
permafles
Razstave: lil. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
ŽIVILA
KONEC ŠPEKULACIJE S SLADKORJEM Cena sladkorju je v primerjavi s prejšnjim tednom na londonskem in neworškem trgu padla za 10 odsto. Sovjetska zveza je pooblastila Kubo, da izvozi 1 milijon ton sladkorja; te količine so namenjene 18 državam Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike, stal pa bo približno 140 milijonov dolarjev v tujih valutah. Sporazumu s Sovjetsko zvezo se je Kuba leta 1961 obvezala, da bo celotno proizvodnjo sladkorja izvar žala v države socialističnega bloka. — Ameriški strokovnjaki sodijo, da razpolaga Sovjetska zveza z znatnimi zalogami sladkorja in da bi mnogo zaslužila, če bi del teh zalog spravila na mednarodni trg. Strah pred tem je nenadoma ustavil špekulativno podražitev sladkorja zlasti v Londonu in New Yorku. — Argentinsko ministrstvo za zunanjo trgovino je odredilo izvoz vseh presežkov in dela rezervnih zalog sladkorja; cena je namreč dosegla 237 dolarjev za tono, kar pomeni trikratno podražitev v primerjavi s cenami, pred sedanjo krizo. Argentina bo vrgla na ameriški trg čez 200.000 ton sladkorja, s či-
mer bo zaslužila 40 milijonov dolarjev. Trenutno je na argentinskem trgu cena sladkorju nižja od cen na mednarodnih tržiščih. Tečaji sladkorja v New Yorku: V pogodbi št. 8 proti takojšnji izročitvi 10,15 stotinke dolarja na funt;
KAKAO: V New Yorku proti izročitvi v juliju 25,18 stotinke dolarja na funt; vrsta Bahia proti takojšnji izročitvi 27,18 stotinke dolarja na funt; vrsta Accra proti takojšnji izročitvi 26,58 stotinke dolarja na funt.
Cena kave je ostala v splošnem neizpremenjena. Povpraševanje je majhno. V Srednji Ameriki vlada mrtvilo. Operaterji smatrajo, da je cena kave previsoka. Braziliska kava se drži čvrsto. Položaj v bivših francoskih deželah Afrike je vedno enak. Za indonezijsko-malezijsko vrsto kave je značilno redno nihanje tečajev. Za arabsko kavo ni posebnega za nimanja, prav tako ne za kavo iz Kenije in Tanganjike.
VLAKNA
Cena volni se je na avstralskih dražbah dvignila, zlasti v Brisbaneu (za približno 5 odsto v primerjavi s prejšnjim tednom). V Novi Zelandiji računajo, da bodo do konca sezone 1962-63 prodali za 11 milijonov funtov šterlingov domače vol-
H
O
►d
h-H
fcd
cn
PS
<
cn S
KONUS
SLOVENSKE KONJICE Mariborska cesta 12
Telefon: 1, direktor tel.: 1; Telegram: Konus Slovenske Konjice; Obrati: Rečica ob Savinji, Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer, «KOKO» v Slovenskih Konjicah, Tanin Majšperk.
IZDELUJEMO:
gornje usnje, spodnje usnje, tehnično usnje, goveje tapetniško usnje, kačje usnje reptilije, konit, opet-nice, ovčine, lakasto usnje, pogonsko jermenje, tehnično konfekcijo, pikerje, usnjena konfekcijo, tanin.
Izvažamo i-n uvažamo preko podjetij;
«Koteks - Tobus» Ljubljana, «Centrotextil» Beograd, »Kemija - Impex» Ljubljana, «Derma - Koteks» Zagreb, «Hempro» Beograd, »Kemikalija« Zagreb, »Slovenijales-Kooperativa« Ljubljana, «Makotex» Skoplje, «Tekig-Invest» Beograd in »Metalka« Ljubljana.
Predstavništva in prodajalne oziroma skladišča;
»Konus« Beograd, Knez Miha j lova 47; »Konus« Novi Sad. Ulica Nar. heroja 10; »Konus« Ptuj, Miklošičeva 1; »Konus« Ljubljana, Gosposvetska 2; Arnaut Bahtija, Zagreb Bogošičeva 22/III; Ko-stič Borivoj, Kragujevac, Janka Veselinoviča 4.