Ptuj, petek, 22. decembra 2006 letnik LIX • št. 98 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Sport
Boks • Preobrat v karieri Dejana Zavca?
Stran 15

Naj vas v prihajajočem letu osreči čim več tistih dogodkov in dejanj, ki vas bodo prvenstveno duhovno bogatili.
Želim Vam vesele božične praznike, uspešno novo leto in obilo sreče v letu 2007.
M^á^M© KURILNO OUE
/080
Z/ www.ziher.com
«q3b žiher. podjetje za prevozrfitvo. trgovino in stoiitve d.o.o.
9770040197060
Velika Nedelja • Nov naslov za druženje
Portal za zabavo in posel
Konec novembra se je na medmrežju znašel spletni portal www.ormoz-on.net. Potem, ko so nujnost predstavitve na spletu spoznale domala vse institucije in vse več zasebnikov, je sedaj na voljo tudi portal, ki naj bi, po vzoru podobnih portalov drugod, občane občine Ormož med seboj povezal tudi na spletu.
Portal je ustvaril Uroš Me-ško iz Velike Nedelje, ki se v svojem prostem času veliko ukvarja z računalništvom, ki bo najverjetneje postalo tudi njegov poklic. Je namreč dijak zaključnega letnika srednje računalniške šole na Ptuju, šolanje pa namerava nadaljevati na fakulteti za računalništvo v Mariboru. Za portal skrbi skupaj s svojimi sošolci in prijatelji, saj se trudijo, da so vedno objavljene sveže informacije o prireditvah in dogodkih v občini Ormož, pa tudi iz Slovenije in sveta. Na portalu obiskovalci lahko tudi klepetajo, komentirajo novice, na forumu razpravljajo o različnih temah, sodelujejo v anketi, dodajajo šale in podobno. V prihodnosti bo omogočeno tudi objavljanje
Uvodnik
slikovnega materiala. Portal je zaenkrat še v poskusnem obratovanju, z novim letom pa bo šlo zares.
Na portalu so predstavljeni tudi javni zavodi v občini Ormož, obiskovalci pa lahko najdejo tudi imenik vseh društev registriranih na območju občine Ormož, na katerega se lahko društva vpišejo brezplačno. Najti bo mogoče tudi povezave na oziroma do strani, ki jih bodo izdelali občani občine Ormož.
Portal ponuja tudi poslovni imenik občine Ormož. Zato je Uroš Meško povabil vse pravne osebe, da se vpišejo v poslovni imenik in si zagotovijo oglaševanje, ki bo predstavljalo njihovo podjetje in dejavnost na spletu vse dni v letu. Mladi
Trgovci našli Ormož
Sledeči uvodnik ni primerno čtivo za osebe, ki ne nakupujejo in ne kuhajo, zato jim branje teh vrstic odsvetujemo ...
Ta teden je za Ormožane in okoličane prelomen za njihovo preskrbo. Saj vem, da bo šlo Ptujčanom in še komu kar na smeh ob branju dejstva, da smo imeli v Ormožu za oskrbovanje svojih hladilnikov doslej na izbiro le štiri trgovine enega podjetja in v primerjavi s ptujsko ali ljutomersko majceno trgovino drugega ponudnika. Bili smo oaza, skrbno zavarovani pred tujo pohujšlji-vo kapitalistično ponudbo. Ampak, tako je pač bilo. To me nehote spominja na čase pred desetletji, ko smo za nakup luksuznih artiklov - to so bile takrat banane, pralni praški, kava in vijoličasta čokolada - morali čez mejo. No, za Ormožane se bo na tem področju kaj bistveno spremenilo komaj ta teden. Po večjih nakupih smo namreč še vedno morali čez meje svoje občine. V ljutomerskih in ptujskih nakupovalnih centrih je bilo vedno mogoče srečati številne sosede in znance, ki jih v Ormožu nisi videl že mesece. Že zdavnaj so namreč ugotovili, da morajo v majhnem mestu, kjer ni trgovske konkurence, za izdelke slabše kakovosti plačati več kot v sosednjih mestih, pa še izbira je bila tam neprimerno večja.
Zato sta bili otvoritvi trgovin kar dveh novih ponudnikov zares težko pričakovani in nam našega potrošniškega navdušenja ne gre zameriti. Če bodo nove trgovine držale besedo o sveži ponudbi sadja in zelenjave, bo to bistven prispevek k dvigu kvalitete prehrane mesteca ob Dravi. Prav tako bodo v Ormož prvič priplavale sveže morske ribe in druge morske specialitete. Obetamo si tudi neprimerno večjo ponudbo zdrave in ekološko neoporečne hrane.
Za družinski proračun ni zanemarljiv niti cenovni vidik celotne zgodbe. Tisti, ki poznamo cene artiklov in spremljamo akcijske ponudbe, bomo lažje manevrirali med ponujenim in imeli vsaj občutek, da smo prihranili kakšen evro. Včasih pa ga bomo tudi dejansko, če ne drugega vsaj bencin, ki ga je bilo doslej potrebno vkalkulirati za nakupe.
Viki Klemenčič Ivanuša
računalničar preseneča s svojo poslovno žilico, ko argumentira, zakaj naj bi se podjetniki vpisali v register, saj je mnenja, da so radijski in televizijski oglasi so (pre)dragi, logotip podjetja se večkrat prikaže na prvi strani, storitev v imenik lahko vpišejo samo podjetja iz občine Ormož, daje možnost, da svojo spletno stran ureja kar vsak sam. Pa tudi stroški niso preveliki, saj vpis za dve leti stane 20.000 tolarjev. Sicer pa je Meško oblikoval že več internetnih strani za domače podjetnike, kmalu pa bo postavljena tudi nova internetna stran njegove šole, ki jo je Meško prenovil. To delo ga tudi najbolj zanima in bi ga želel delati v prihodnosti.
Viki Klemenčič Ivanuša
Uroš Meško, dijak zaključnega letnika srednje računalniške šole na Ptuju, je konec novembra v medmrežje postavil spletni portal www.ormoz-on.net, namenjen predvsem občanom občine Ormož.
Sedem (ne)pomembnih dni
Leteče klobase
Pravzaprav je bila zadnja sobota sre-i	čen dan. Iz
ameriškega vesoljskega središča so sporočili, da je članica posadke raketoplana Discovery, ki je zdaj že poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), Američanka Sunita Williams, »ki ima poleg indijskih slovenske korenine«. Del slovenskih medijev se je zadovoljil zgolj s tem podatkom, nekateri listi pa so informacijo sploh spregledali. Tisti vztrajnejši so ugotovili, da tokrat v vesolje potujejo tudi »kranjske klobase«.
Pravzaprav je zgodba o »slovenskih koreninah« pri novi ameriški vesoljski odpravi klasično dokazilo, kako zelo raztegljiv in dvoumen pojem je »dobra informacija«. Tako rekoč od začetkov novinarstva potekajo velike polemike o tem, kaj je prava informacija: ali tista, da je pes ogrozil človeka, ali tista, da je človek ogrozil psa. Za nekatere bi bila morda »vest dneva«, če bi iz Amerike sporočili, da Sunita ni smela v vesolje, ker je imela s seboj »naše« klobase, pa ker je Slovenka ali kaj podobnega. Kljub vsemu bi potovanje »naših korenin«
v vesolje vendarle zaslužilo večjo pozornost vseh naših informativnih sredstev in naš večji ponos, če hočete tudi (zlo)rabo za našo promocijo. Konec koncev se tja ne leti kar tako in to poslanstvo je dano predstavnikom izjemno malega števila nacij. Polet v vesolje je bil in je še vedno veličastna naloga in posebej zahtevno dejanje. To, da se Slovenci zdaj ponašamo že kar s tremi rojaki, ki opravljajo oziroma so že opravili pomembne vsem irske naloge in polete, pa nam zagotovo daje posebno mesto (in posebno čast) v zgodovini vesoljskih podvigov. Pred Sunito Williams sta v vesolje poletela že dva ameriška vesoljca slovenskega porekla - Ronald Šega in Jery Linen-ger. Šega je bil pred leti gost slovenskega predsednika Kučana in si je iz majhnega (slovenskega) letala med drugim ogledal dober del Slovenije kar iz zraka _ Predvsem pa niti malo ni skrival svojega »slovenstva«. Tudi Sunita Williams ima bolj neposredno zvezo s Slovenijo, kot pa bi se dalo slatiti po skopih agencijskih informacijah o »njenih slovenskih koreninah«. Su-nitina mama je namreč slovenska hči, ki se je poročila z Indijcem. Kranjske klobase
za Sunitinoo pot v vesolje je priskrbela njena teta Mary Ann Zalokar Okic v ameriški slovenski mesnici Ažman, ki deluje v nekem kraju blizu Clevelanda. Sunita Williams bo ostala v vesolju pol leta, s klobasami pa naj si se »pogostila« med božično-novoletni-mi prazniki _ Sunita je doslej opravila že 2770 poletov s 30 različnimi letali. Diplomirala je na mornariški akademiji, na Florida Institute of Technology pa je končala magisterij iz strojništva. Za svoje dosedanje dosežke je prejela že številna odlikovanja.
Zagotovo bi lahko v zvezi z najnovejšo vesoljsko potnico spletli nešteto zgodb. Vsekakor pa nam ta pot daje tudi veliko možnosti za naša razmišljanja. Se sploh zavedamo, kje vse smo in kaj vse zmoremo? Ali znamo uspehe naših ljudi na najrazličnejših področjih prav zaznavati in prav vrednotiti? Kaj bomo dobili natančnejši in celovit pregled naših dosežkov, ki marsikdaj kar nekajkrat presegajo našo majhnost in našo siceršnjo omejenost. Kdaj bomo dokončno sestopili iz sveta kompleksov v svet samozavesti. Vsekakor imamo več razlogov za samozavest, kot pa za komplekse in za vsakršno majhnost in
medsebojno nevoščljivost. Bomo znali iz ameriške zgodbe o »kranjskih klobasah« pripraviti lastno (prepričljivo) zgodbo o naših klobasah in naši identiteti? Zakaj tudi mi ne poznamo in cenimo (ter tržimo) »naših« klobas vsaj tako dobro kot Sunita Williams?
Sicer pa zadnji konec tedna za nas ni bil obetaven samo po sporočilih v zvezi z vesoljem. Legendarni plavalec Peter Mankoč je spet poskrbel, da je slovenska himna mogočno in zmagovalno odmevala na evropskem plavalnem prvenstvu na Finskem. Spet je zaposloval številne analitike po Evropi z vprašanjem, kako je mogoče, da tako majhen slovenski narod dosega tako blesteče rezultate v tako številnih športih Prvi mož velenjskega Gorenja Franjo Bobinac pa nas je v odmevnem intervjuju v Delu seznanjal, da je Gorenje še vedno v čedalje manjši skupini svetovnih proizvajalcev bele tehnike, ki kljub različnim nevarnim konkurenčnim pastem uspešno vztrajajo na tržišču. Prepričeval nas je, da je Gorenje premajhno, da bi bilo veliko in preveliko, da bi bilo majhno. »Ravno v tem skušamo najti prednosti, da smo dovolj veliki za konkurenčno bitko in hkrati dovolj majhni, da dajemo svojo kulturo in fleksibilnost.« Ali ne velja nekaj podobnega tudi za vso Slovenijo?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kmetijstvo • Konec državnih pomoči za naravne katastrofe?
Kmetje lahko stavijo le še na zavarovalnine
Da se bo država počasi, a gotovo umaknila s področja plačil odškodnin kmetom zaradi takšnih ali drugačnih naravnih katastrof in neprilik, se je jasno lahko razbralo že v lanskem oziroma letošnjem letu. V drugem letu, kot vse kaže, pa bodo lahko na pokritje škode računali le še kmetje, ki bodo svojo pridelavo zavarovali; izjema bo le škoda, ki jo bo povzročila suša.
V teh dneh je namreč že v medresorskem usklajevanju nova uredba, po kateri bo država sofinancirala zavarovalniške premije praktično za vse primere, razen za škodo po suši. Za razliko od letošnjega leta, ko se je zavarovanje šele začelo dobro priporočati in je država oz. ministrstvo za te namene odobrilo približno pol milijarde tolarjev, je letošnji državni zavarovalniški delež precej višji; znaša namreč kar 1,35 milijarde tolarjev!
Po novi uredbi bodo sofinancirana zavarovanja vseh vrst posevkov in plodov pred strelo, točo in požarom ter pred spomladanskimi poze-bami, neurjem, viharjem in poplavo. Praktično bo torej država sofinancirala vse zavarovalniške postavke za vse vrste pridelkov pred omenjenimi naravnimi nesrečami, razen pred sušo. Vrh KGZS si sicer še prizadeva, da bi bila v tem kontekstu za rastlinsko proizvodnjo upoštevana tudi suša, vendar je upanja za to bolj malo, saj večina evropskih držav te sušne nadloge ne upošteva pri sofinanciranju zavarovanja.
Sicer pa se državno sofinanciranje širi tudi na področju zavarovanja živinoreje in sicer se pričakuje za postavke bolez-
ni, nezgod, pogina in zakola v sili, ni pa možno pričakovati zavarovati živine za primere zdravljenja ali preventive.
Državni delež 40 odstotkov!
Kmetje lahko sklenejo pogodbo za zavarovanje rastlinske proizvodnje najkasneje do 30. avgusta 2007 za tekoče leto, vendar jasno, da ne za obdobje nazaj, kar pomeni tudi, da je nemogoče skleniti zavarovanje za pomladansko pozebo tam enkrat junija ali julija tekočega leta ... Enako velja za zavarovanje živali, ki ga je možno skleniti kadarkoli v tekočem letu.
Državni sofinancerski delež sicer ni tako majhen, saj za rastlinsko proizvodnjo znaša po uredbi 40 odstotkov vrednosti zavarovalne premije. Kmetje, ki se bodo odločili za tovrstno zavarovanje, bodo tako že ob podpisu pogodbe glede na število premij plačali največ 60 odstotkov celokupne vrednosti, razliko pa si bo morala zavarovalnica izposlovati sama pri ministrstvu za kmetijstvo. To je vsaj ena prednost, saj kmetje ne bodo rabili plačati celotne vrednosti zavarovalne pogodbe, nato pa čakati na mi-
lost in nemilost časa, kdaj jim bo država razliko vrnila. Prav tako obstaja možnost še 10 odstotnega občinskega sofinanciranja; občine torej lahko za svoje občane - kmete na osnovi zakona dodajo svoj delež v višini desetih odstotkov vrednosti zavarovalnine, če se tako odločijo. To pa pomeni, da bi kmetje lahko plačali le polovično vrednost zavarovanja.
Za glavo živine od 5 do 30 evrov
In če je pri rastlinski proizvodnji delež državnega sofinanciranja točno odstotkovno določen, je nekoliko drugače pri živinoreji, kjer se sofinanciranje določa po glavi živine glede na njen status. V praksi to pomeni, da bo država sofinancirala premijo od 5 do največ 30 evrov na glavo živine, pač glede na to, ali gre za plemensko govedo ali kaj drugega. Takšna odločitev naj bi padla predvsem zato, ker je ovrednotenje glave živine v tem razredu stvar vsakega posameznega kmeta. V praksi pa bi naj zneskovno določeno sofinanciranje na glavo živine predstavljalo približno 30 odstotkov vrednosti celotne premije v slabših in 50 odstotkov
Kmetje Doao z nasieanjim letom svoje priaeiKe aii zivino lanKo zavarovali s 40-oastotnim sofinanciranjem drZave za večino naravnih nesreč oz. bolezni. To pa hkrati pomeni, da lahKo pomoč drZave pričaKuJeJo le še zaradi šKode po suši, povrnitev vse ostale morebitne šKode pa bo odvisna od sKlenJene zavarovalne police.
v boljših rejah.
„Vse naštete zadeve, ki jih bo poslej možno zavarovati, seveda izpadejo iz plačil škode po naravnih nesrečah, zato bi kmetom toplo priporočal, da se čimprej vključijo v ta zavarovanja. Poplačilo škode bodo namreč v prihodnjem letu lahko zahtevali le še zaradi posledic suše," je svoje mnenje glede zavarovalniške kmetijske politike povedal Miran Naglič s KGZS.
Čeprav gre za pričakovano in najavljeno potezo države, pa je čez njo slišati tudi precej kritik; češ, da se država na ta način rešuje vseh bremen kmetijstva in jih v celoti prevaljuje na ramena kmetov, da se tovrstna zavarovanja marsikje v evropskih državah niso obnesla, saj so bile skozi več let zaporedoma plačane zavarovalnine skupno precej višje od enkrat izplačane škode in da naj bi zato nekateri kmetje
raje kot zavarovalnici ta denar namenjali bankam ali skladom, prav tako pa je še precej dvoma okoli višine premij, kjer naj bi se zavarovalnice posegale po visokih cifrah, saj navsezadnje morajo poslovati z dobičkom. Na ta dvom o (pre)visokih premijah Naglič odgovarja: „Vlada se je tega zavedala, zato so posamezne premije omejene z zgornjo mejo in vse zavarovalnice, ki se bodo lotevale teh zavarovanj, so morale podpisati, da premij preko te meje ne bodo dvigovale. Meja, ki je postavljena za naslednje leto temelji na letošnjem letu, kar pomeni,da nobena premija ne more biti višja, kot je že bila letos!"
Premije torej zavarovalnice ne bodo mogle postavljati po želji, kar pa ne pomeni, da ne bodo visoke, za marsikoga morda celo predrage, glede na izkupiček, ki mu ga dejavnost lahko prinese. Edina prednost je v tem, da bo z relativno visokim deležem pomagala država tistim kmetom, ki se bodo odločili za zavarovanja, ostali pa bodo morali le upati in držati fige, da bo šlo vse po sreči. Če ne - tarnanja ne bo pomagalo - pomoči in povrnitve škode iz državne blagajne ne bo ...
SM
Cirkulane • Z druge redne seje novega občinskega sveta
Kako so drobtinili (in lektorirali) cirkulanski svetniki
Cirkulanski politični možje (in ena žena, da ne bo pomote) so se prejšnji teden sestali na drugi redni seji. Najprej je župan Janez Jurgec (SDS) imenoval svojega podžupana Jožefa Klinca (SLS), ki je tako to funkcijo dobil že četrtič; do ustanovitve nove občine je bil namreč tudi podžupan gorišniške občine.
Kakšnih pripomb, negodovanj ali sploh kakšne besede ni bilo slišati, zadeva je bila očitno usklajena že pred sejo, kot povsod, sicer pa kaj reči tudi ne bi imelo smisla, saj si po novem zakonu župan lahko imenuje svojega podžupana (vsaj enega ali pa več) samostojno, ne glede na mnenje oz. glasovanje občinskega sveta.
Potem so cirkulanski svetniki lep del seje namenili - verjamete ali ne - lektoriranju poslovnika in statuta občine! Popravili so manjkajoče vejice, pike, črke v besedah in tu in tam celo kakšno besedno zvezo ... in šele nato so se lotili še vsebine.
Zakaj ne more obstajati odbor vaških skupnosti?!
Zataknilo se je pri statutu, saj v njem med odbori ni bilo navedenega posebnega odbora vaških skupnosti, na kar je opozoril svetnik Žumbar Milan: „Ne vem, zakaj naša občina tega odbora ne more imeti! Če zakonodaja tega odbora ne določa ali ga celo prepoveduje, potem naj se navede, po katerem členu zakona takšen odbor ne more obstajati. Če pa gre zgolj za priporočilo Inštituta za lokalno samoupravo, potem nikjer ne piše, da ga moramo upoštevati. Veste, da smo se v naši občini odločili, da bodo imeli vaški odbor večji vpliv in besedo pri določanju o delovanju občine in predvidenih investicijah, in temu je bil namenjen ta, sicer peti po vrsti, odbor!"
Janez Jurgec je na Žumbar-jevo opozorilo povedal, da se je o tej zadevi in želji občine
že pogovarjal s strokovnjakom Tomažem Brezovnikom z Inštituta in ga tudi povabil na naslednjo sejo, kjer bo obrazložil stališče glede tovrstnega odbora v okviru občinskih organov, da pa tudi sam zagovarja večjo vlogo vaških skupnosti pri načrtnih občine. Podžupan Jožef Klinc se je v debato vključil s pojasnilom, da lahko poseben odbor vaških skupnosti (VS) ustanovijo z občinskim odlokom, v samem statutu pa ga ne morejo opredeliti kot odbor VS, ker to onemogoča že naslednji člen statuta, ki zahteva, da je v posameznih odborih več kot polovica svetnikov, sicer pa sam odbor ne more imeti več kot sedem članov, a še to je maksimum: „To pa pomeni, da bi v takšnem odboru morali biti štirje svetniki in samo trije občani, vemo pa, da imamo 13 vaških skupnosti. Kdo bi torej lahko bil v tem odboru s strani vaških skupnosti in kako bi se dogovorili o tem, saj je očitno, da bi predstavniki lahko bili le iz treh okolišev. In tudi, če številčno ne bi bili omejeni in bi odbor lahko imel več članov, glede na to, da imamo le sedem svetnikov, ti pa morajo predstavljati več kot polovico članstva, bi lahko bilo v takšnem odboru največ šest zunanjih članov, kar pa spet ne pokriva števila naših vaških skupnosti!"
Žumbar je sicer razumel razlago, po kateri je bilo jasno, da odbora VS v okviru občinskih organov ne more biti, vendarle pa je dal vedeti, da odbor, ki bo ustanovljen z odlokom, potem ni več organ občine in s tem avtomatsko nima enakega statusa in moči kot ostali občinski odbori in
komisije. Razčiščevanje, kaj to pomeni, se je nato vlekla še lep čas, dokler ni vsega skupaj zaključil Jurgec z besedami, da bodo vaške skupnosti oz. odbor vaških skupnosti, pa četudi bo ustanovljen z odlokom, vsekakor upoštevan pri odločitvah občinskega vodstva. Statut je bil nato sprejet soglasno.
Kdo je lahko član NO in kakšno je delo komisij?
Potem so se svetniki še malo ustavili okoli vprašanje izobrazbe članov NO, kjer so si bili enakega mnenja, da predsednik mora imeti šesto stopnjo izobrazbe, za ostale člane pa je stopnja izobrazbe nedefinirana. Ivan Hemetek je zato opozoril na določilo v razpisu občine, češ da morajo imeti člani vsaj peto stopnjo izobrazbe, ker bi se potem lahko nekdo pritožil, če bi imel nižjo in bi ga zato izvrgli iz možnosti kandidature, ostali člani sveta pa so bili mnenja, da če zakon nekaj ne predpisuje, potem ne more biti kršen, vsekakor pa si ne morejo privoščiti NO, katerega člani ne bi bili strokovnjaki, saj jih bodo ob nadzoru potrebovali tudi za svetovanje. Tu se je ta stvar potem končala, odprla pa se je nova tema in sicer, zakaj v poslovniku ni točno opredeljenih nalog ter pristojnosti občinskih komisij. Svetniki so se kar nekaj časa dajali z dilemo, ali ima podrobnejši opis področja dela posamezne komisije, kaj iskati v statutu ali ne, mnenja so bila različna, na koncu pa so dorekli, da naj se to vseeno napiše, že zato, da ne bi prišlo do meša-
Svetnik Milan Žumbar: „Zakaj občina ne more imeti kot organa tudi odbora vaških skupnosti in kakšna je pogodba za vrtec, ki nastaja v naši občini? Kdo in kako bo to naložbo plačal?!"
nja pristojnosti, predvsem pa zato, ker naj bi z natančno določenim nalogami lažje izbrali ljudi za posamezne komisije. Zaradi takšne odločitve je župan sprejetje poslovnika preložil na naslednjo sejo.
Kakšna je
pravzaprav pogodba
za vrtec?!
Jurgec je nato na kratko predstavil informativni izračun proračuna občine, ki naj bi znašal nekje med 370 in 390 milijoni tolarjev. Sprejet naj bi bil nekje do junija 2007, morda celo prej, vendar malo verjetno, do takrat pa bo pač veljalo financiranje po dvanajstinah. Nadalje je Jurgec povedal še, da bi po mnenju Instituta za lokalno samoupravo na občini morali zaposliti kar sedem ljudi, vendar jih bodo največ štiri, razpisi pa bodo zunaj po novem letu. Tretja redna seja, ki je predvidena v začetku januarja, bo po besedah župana tudi že v prenovljenih prostorih občine ( v stavbi večnamenske dvorane), dela se namreč že zaključujejo, opravlja pa jih po ponudbo najcenejši izvajalec, podjetje Tajhman, d. o. o., ki bo za ceno 3,7 milijona tolarjev postorilo vse potrebno. Prav tako, kot je svetnike še obvestil župan, so podpisane vse pogodbe z izvajalci pluženja. Med pobudami in vprašanji je ozračje sicer zelo zaspane seje spet zakuril Žumbar z vprašanjem, kako je zdaj z zadevo vrtec in če je res, kar
se govori, da je pogodba podpisana za celotno naložbo, to se pravi za znanih 250 milijonov tolarjev, zanimalo pa ga je tudi, zakaj Cirkulane nimajo svojega gradbenega odbora za ta vrtec.
Župan Jurgec je na vprašanja odgovoril tako: „Kakšna je pogodba in za kakšen znesek je podpisana, ne vem, ker je še nisem videl! Kad bomo dobili ta dokument na vpogled tudi ne vem; ali takrat, ko se tako odločil župan Kokot ali pa takrat, ko bom to pač sam zahteval. Investicija je zaenkrat še v rokah občine Go-rišnica, zato še vedno deluje tudi gradbeni odbor, kot je bil imenovan s strani te občine. Ko bo čas prevzema, seveda tako, kot je v pogodbi, da bo stavba pod streho, bomo naložbo dali v mirovanje, dokler ne bo razpisa za sofinanciranje. Če se na razpis ne bomo mogli prijaviti, bomo predlagali sprejetje posebnega amandmaja k zakonu, saj smo v edinstveni poziciji v državi, na katero nismo mogli kot nova občina prav nič vplivati. Sicer pa je v igri še ena možnost, o kateri pa zdaj ne želim govoriti. Kaj je z vrednostjo podpisane pogodbe tudi ne vem, ampak, če je podpisana za celotno vsoto, potem naj jo izplača tisti, ki je takšno pogodbo podpisal in v tem primeru nas ta naložba na bremeni, saj je podpisnik tudi očitno predvidel ves potrebni denar. V nasprotnem primeru pa, kot sem rekel, se bo s prevzemom obveznosti moralo nekaj stvari spremeniti in to tako pri samem
projektu kot pri ceni in takrat bomo osnovali tudi svoj gradbeni odbor!" Žumbar je na takšen širok odgovor dejal le, da se mu zdi prav neverjetno, da novi župan še vedno nima na vpogled pogodbe in da se boji, da morda v njej ne obstajajo členi, ki bi občino v primeru prekinitve gradnje kakorkoli finančno sankcionirali, Jurgec pa je na to odgovoril, da bo zahteval vpogled v pogodbo, ko bo vrtec pod streho in še, da sklep občinskega sveta ne zavezuje župana, da ga tudi izvede, če je v škodo določeni sredini, kar naj bi predstavljal sklep gorišniškega občinskega sveta glede izgradnje vrtca: „V takšni situaciji kot smo, zdaj ne moremo dati 200 milijonov za vrtec, ker potem dve ali tri leta ne moremo narediti popolnoma nič, še pluženje bi bilo vprašljivo! Ta gradnja je bila začeta iz čistega kljubovanja uspešnega nastanka nove občine!"
Podžupan Klinc, ki se je še v času podžupanovanja v Go-rišnici zavzemal za začetek izgradnje vrtca, pa je na tovrstno razmišljanje odgovoril, da je bil nov vrtec nujno potreben in da verjame, da bodo vsi napeli vse moči, da bi ga otroci začeli obiskovati že v jeseni, finančne zadeve pa bodo gotovo uspeli uspešno rešiti, tako ali drugače. Jasno pa je nekaj: tema izgradnje vrtca bo ena najbolj vročih in spornih tem nove občine, o kateri bo v prihodnjih mesecih slišati še marsikaj.
Foto: SM
Podlehnik • Stavka v Motelu
„Naj se ta agonija že konča!"
Sredino jutro je bilo tisto, ko je zaposlenim v Motelu Podlehnik po mesecih nerednih izplačil dohodkov pa tudi številnih drugih nerešenih težavah do konca prekipelo. Ob osmi uri zjutraj so začeli popolno stavko, z odločitvijo, da naj se vsa stvar že enkrat reši, tako ali drugače.
Novica o štrajku, ki je bila za marsikoga šokantna, ni presenetila poznavalcev razmer v Motelu, ki ga ima že sedmo leto v najemu samostojni podjetnik Bojan Vojsk.
Da nekaj ne štima in da se Motel zvija v hudih krčih dolgov, je bilo sicer slišati že prej; o tem smo poročali lani in letos poleti, ko je prišlo na dan, da lastnik Motela Petrol že pred iztekom najemne pogodbe (ta po aneksu še traja do avgusta naslednje leto) išče novega najemnika. Toda pogajanja Petrola z Marchejem, sicer Petrolovim strateškim partnerjem, ki ima v rokah večino gostinskih obratov ob ostalih avtocestah v Sloveniji, so se vsaj zaenkrat izjalovila, potem je bil neuradno v igri še en razvpit podleh-niški podjetnik, ki se trenutno ukvarja z gostinstvom v Lenartu (pred tem pa je pogorel kot veliki avtoprevoznik),vmes se je govorilo o interesu Hita Gorice, nato se je spet neuradno pojavil še interesent iz tujine, toda iz vsega skupaj doslej ni bilo nič. Motel je še vedno vodil in ga še vodi Bojan Vojsk, ki ni skrival, da je v hudem finančnem primežu, vendar je še avgusta obljubljal, da se bo vse v redu rešilo.
Drama zaposlenih: brez plač, brez plačanih prispevkov
Za vsemi igricami o novem najemniku Motela pa se je že dolgo odvijala tiha drama zaposlenih, ki so, kot so povedali zdaj, že dve leti nazaj začeli dobivati osebne dohodke zelo neredno, z zakasnitvami, pogostokrat se je dogajalo, da so eni dobivali plačo prej, drugi veliko kasneje, da pa so vse doslej upali in verjeli, da se bo situacija vendarle nekako uredila. Toda namesto tega so se začele dogajati vse hujše stvari: „Prva tri leta, Motel je gospod Vojsk prevzel v najem septembra 1999, je bilo vse v redu, potem pa so se začele dogajati čudne stvari. Plače so začele kasniti, prihajale so neredno, pojavljati so se začeli neki upniki, ki jim naj direktor ne bi plačal računov, in vse to se je samo stopnjevalo. Dolgo smo bili zelo tiho, saj smo verjeli Vojsku, ki je bil navsezadnje do prevzema Motela naš sodelavec. Težave pač lahko vedno nastanejo, ampak jih je treba rešiti, ne?! Toda potem se je, namesto da bi sedli skupaj in se dogovorili kako in kaj, gospod Vojsk začel izmikati, ni nas poslušal, ni se hotel udeleževati naših sestankov, napetost in nezadovoljstvo v kolektivu sta rasla, on pa je vedno le odgovarjal, da ima reševati veliko pomembnejše stvari, kot pa da bi se pogovoril z nami. Zdaj je tega konec," so najprej povedali jezni, obupani in razočarani delavci, ki so v sredo zjutraj na vhod motela
nalepili obvestilo, da stavkajo. Motel je bil za vse goste zaprt.
Sodu je začela izbijati dno ugotovitev, da zaposlenim že slabi dve leti niso plačali niti obveznih prispevkov od osebnih dohodkov - ne za zdravstveno, ne za pokojninsko zavarovanje. „Prispevka so po preverjenih informacijah za vse nas zaposlene nehali plačevati februarja 2005; od takrat niso bili več plačani prispevki za zdravstveno zavarovanje, od junija 2005 pa za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To so potrdili tudi na vseh pristojnih institucijah, na SPIZ in ZZZV. Delavci sicer lahko še koristimo zdravstvene usluge, vendar nam ob tem povedo, da nam pač malo gledajo skozi prste. Kako je to v naši državi mogoče, nam ni jasno. In sprašujemo se, kaj je z našo delovno dobo v vsem tem času. Ali nam je sploh priznana ali delamo v prazno?! Točnega odgovora nam ne da nihče," je na kratko povzel vzroke za opravičljivost stavke sindikalni predstavnik delavcev JanezJagarinec. Na vprašanje, zakaj niso stavkali že prej, pa Jagarinec pravi: „Stavka je zadnja stvar, ki si jo kot delavci želimo. Večkrat smo jo sicer že napovedali, vendar se zanjo nismo določili, ker je direktor pred izvedbo nekako uspel nakazati plače. Vendar ne vsem zaposlenim. Danes je stanje tako, da nekaterim zaposlenim dolguje dve, tri ali celo štiri plače, vsi pa smo ostali brez zadnje, novembrske. Tako enostavno ne gre več naprej!"
Bančni izpiski: „dohodek x"
Stavkajoči pa razkrivajo še druge, skoraj neverjetne podrobnosti: Poglejte naše plačilne liste, poglejte bančne izpiske! Saj sploh nikjer ne piše, da nam je bila nakazana plača, ampak samo dohodek x, brez vsake druge označbe. Pa še nakazila so različna glede na zneske. Saj človek sploh ne more več vedeti, za kaj je dobil denar, ali gre za del plače ali celo plačo in katera po vrsti naj bi sploh bila izplačana plača. Poleg tega si zaradi takšnih nakazil ne moremo urediti kredita, četudi bi ga potrebovali, saj uradno ne gre za osebni dohodek. In povrhu vsega, ni se samo enkrat zgodilo, da nam je obljubil, da je plača nakazana, ko pa je človek hotel v trgovini poravnati račun s plačilno kartico, se je osramotil, saj nakazila ni bilo, ni imel s čim plačati blaga!"
Očitno je, da je zaposlenim prekipelo in da jim je tovrstnega „nategovanja" dovolj. „Glejte, v Motelu sem zaposlena že 30 let, nikoli nisem doživljala česa takega. Takšen odnos do nas, zaposlenih, ni človeški. Nikoli ne vemo, ali bo plača ali ne. Nam je vseeno, kdo je naš šef, ali je to gospod Vojsk ali kdo drug; slabše, kot je zdaj, itak ne more
Marija Zajšek je v Motelu zaposlena 30 let: „„Želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, ne zanimajo nas druge igre!"
Foto: SM
Predsednik stavkovnega odbora Janez Jagarinec: „Delavci niso dobili plač tudi do štiri mesece nazaj, prispevki niso plačani od leta 2005, oskrba Motela je katastrofalna. Stavkali bomo, dokler ne bodo vse obveznosti do nas poravnane!"
Vera Brusar kaže bančne izpiske, iz katerih je razvidno, da so dobivali dohodek x.
Obupane in razjarjene stavkajoče je obiskal župan Marko Maučič, a zanje - razen načelne podpore - ne more kaj veliko narediti.
biti! Želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, ne zanimajo nas druge igre," je povedala Marija Zajšek.
Bolje borza kot takšno stanje!
„Naj se zadeva končno razreši; če poslovanje ne gre, kot je treba, potem naj se direktor odloči in nas vsaj odpusti, da se prijavimo na borzo, če ne vsi, pa naj odpusti vsaj tiste, ki so višek. Tako ne bo šlo več naprej. Če je človek na borzi, vsaj dobiva redno mesečno podporo, tu pa še tega nimamo. Kako naj plačam položnice, kako naj plačam vrtec za svojega otroka, kako naj kaj kupim, prazniki so pred vrati?! Karkoli, celo borza je boljša kot taka agonija, kot jo preživljamo zadnje mesece in bojim se, da jo še bomo," je obupano in jezno hkrati vrelo iz Vere Brusar.
Zaposleni so se brezpogojno določili, da bodo neprekinjeno stavkali do izplačila vseh zapadlih osebnih dohodkov; potem bodo sicer delali, ponovno stavko pa napovedujejo za 18. januar 2007, ki velja za plačilni dan, če plače spet ne bo. Direktor Bojan Vojsk je sicer podal uradno izjavo, v kateri je zagotovil, da bodo vsi osebni dohodki za vse mesece nazaj delavcem izplačani včeraj (v četrtek), preostale neporavnane obveznosti - gre za skoraj dveletno obdobje neplačanih prispevkov na OD - pa naj bi poravnal v začetku novega leta. Zaposleni takšnim izjavam Bojana Vojska ne verjamejo posebej, saj pravijo, da so to slišali že večkrat: „Morda bo plača res nakazana, za prispevke pa močno dvomimo. Zanima nas, kje bo sedaj dobil toliko denarja za vsa poplačila, če ga doslej ni mogel?!" Zaradi neplačanih prispevkov na OD so zaposleni že vložili skupno tožbo zoper delodajalca in civilne tožbe
Odklopi vode in elektrike, kurilno olje v kanticah
Vzrok za zaskrbljen pogled vnaprej je povsem razumljiv, če človek sliši, kako se zadnje čase posluje v Motelu: „Dva-krat so nam že odklopili vodo, zadnjič pred tremi tedni, vmes smo bili zaprti dva dni, ker so nam odklopili elektriko - takrat smo pač delali, dokler je bilo svetlo, zvečer pa zaprli. O ogrevanju raje ne bi veliko govorili, saj kurilno olje dobesedno dovažamo s sodi in kanglicami, da se za silo ogrevajo vsaj zasedene sobe, kolikor jih je. Kako smo založeni s prehrambenimi surovinami in pijačami, pa je sramotno; v našem skladišču je zaloge za enega upokojenca, največkrat pa se te t. i.zaloge dopolnjujejo s kilo moke, litrom olja ipd. Upam, da je slika jasna. In jasno
je potem, da tudi ponudba ne more biti takšna, kot bi lahko bila, vse to pa vpliva na sloves motela in obisk!"
Zadnje leto je bilo sicer po besedah vseh zelo dobro, nadpovprečno, Motel je bil dobro zaseden, veliko je bilo nočitev in rednih malic zaradi delavcev, ki so delali na mejnem prehodu Gruškovje, situacija pa se ni izboljšala, nasprotno.
V „reševanje" kriznega stanja v Motelu se je vključil tudi ZsSs Ptuj, predsednik Boris Frajn-kovič je povedal, da stanje v Motelu spremljajo že dalja časa in da so se za stavko določili po skupnem posvetu, stavkajoče pa je obiskal tudi podlehniški župan Marko Maučič, ki pa kaj prida ne more pomagati: „Kot župan sem se pogovarjal s podpredsednikom uprave Pet-rola glede novih morebitnih najemnikov, obvestil sem ga tudi o stavki, kaj več pa občina ne more narediti. Žal mi je, da je prišlo do tako tragične situacije, saj ima v Motelu zaposlitev veliko naših občanov."
Kljub temu da bodo zaposleni z izplačilom zakasnelih plač začeli ponovno delati, pa veliko upanja na boljšo prihodnost in redna izplačila vnaprej nimajo več: „Preveč slišimo govorice, da je naš direktor dolžan že vsem povprek, zdaj, ko vse to prihaja na dan, mu tudi nihče več ne bo posodil denarja. Na kaj naj potem upamo?!"
Po drugi strani je tudi res, da so nekateri posamezniki ali podjetja dolžni tudi Vojsku, vendar po mnenju zaposlenih ne gre za tako velike cifre, da bi z njimi lahko rešil dolgove. Poleg tega se ve, kako je danes z izterjavami dolgov ... Bojan Vojsk pa ima tudi večmilijonski dolg do lastnika Motela - podjetja Petrol. Vodstvu Petrola pa Motel očitno ni posebno pomembna postavka v poslih, še manj pa peščica zaposlenih; res je sicer, da so se zaradi neplačanih najemnin pogajali z drugimi morebitnimi najemniki, dogovorili pa se doslej niso z nikomer. Dokler ne bo zgrajena avtocesta, podlehniški motel pač nima posebne (finančne) veljave za petrolovce ...
SM
V četrtek do zaključka redakcije zaposleni še niso dobili nakazanega OD. Bojan Vojsk nam je po telefonu zatrdil, da bodo vsi zaposleni plače dobili tokom dneva. Delavci v Motelu so s stavko nadaljevali in kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Janez Jagarinec, bo stavka trajala do obljubljenega izplačila vseh osebnih dohodkov za nazaj.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Odprli hipermarket Spar
Odslej Spar tudi v Ormožu
V sredo so v Ormožu, na mestu nekdanje Kuharičeve žage, odprli 62. trgovino Spar v Sloveniji. Sodobno opremljen hipermarket se razteza na 1.900 kvadratnih metrih. Trgovina bo med tednom odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah do 17. ure in ob nedeljah do 12. ure.
Hipermarket Spar je del novega trgovinskega centra z več kot 7.000 kvadratnimi metri površine, ki je nastal v minulih štirih mesecih. Takšnega centra v Ormožu do sedaj ni bilo. Anka Lesjak, direktorica investitorja, podjetja IGD Holermuos, je povedala, da gre celo za največji tovrsten center v Prlekiji, ki je pomembna pridobitev za prebivalce Ormoža in okoličane. Za prijazno postrežbo v trgovini bo skrbelo 30 zaposlenih, ki so se pridružili skupno 3360 zaposlenim v trgovskem podjetju, ki obvladuje 22 % tržni delež v Sloveniji. Od pomladi dalje bodo v centru odprte tudi druge manjše trgovine z različnim blagom in kavarna. Nespo-
rna prednost nakupovalnega centra je tudi 215 parkirnih mest.
IGD Holermuos je v celoten center investiral 1,8 milijarde tolarjev, investicija Spara Slovenije v nakup in opremo pa je znašala 900 milijonov tolarjev.
Ob otvoritvi sta Spar in Ho-lermuos pokazala tudi humanitarnega duha. Igor Dom-jan, vodja profitnega centra Spar je podaril milijon tolarjev Zdravstvenemu domu Ormož. Tam bodo sredstva porabili za nakup 12-kanalne-ga aparata EKG z vakuumsko črpalko, ki ga bodo potrebovali predvsem pri izvajanju službe nujne medicinske pomoči, pa tudi v ambulantne namene. IGD Holermuos pa
je milijon tolarjev namenil Karitasu, ki jih bo uporabil v humanitarne namene. Zbranim je spregovoril tudi Alojz Sok, župan občine Ormož, ki je trgovcem zaželel dobro poslovanje, kupcem pa popestritev njihovih nakupovalnih navad.
Po svečani otvoritvi so si povabljeni gostje in naključni obiskovalci dodobra ogledali novi hipermarket in poskušali številne dobrote, ki so jih ponujala različna prehrambena podjetja. Na slovesni otvoritvi je nastopila Nuša Derenda, Pihalni orkester Ormož, Ansambel Modrijani, Harmonikarski orkester Ormož in Nude, otroke pa je obiskal tudi Božiček.
Viki Klemenčič Ivanuša
Gostje in snovalci hipermarketa so si prvič ogledali, kaj je v pičlih štirih mesecih nastalo na mestu nekdanje »Kuharičeve žage«; v ospredju Alojz Sok, župan občine Ormož, in vodja profitnega centra Igor Domjan; v ozadju direktorica podjetja IGD Holermuos Anka Lesjak.
Spodnje Podravje • S popisom nepremičnin zadovoljni
Do 18. decembra popisanih 26.857 stavb
Geodetska uprava republike Slovenije ocenjuje, da popis nepremičnin poteka uspešno, saj so popisovalci od 1. do no 18. decembra popisali že 26.857 stavb ali delov stavb, je v torek sporočil generalni direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar.
Razmeroma uspešno in dokaj ažurno pa poteka popis nepremičnih tudi na območju Spodnjega Podravja, je včeraj zatrdil Boris Premzl, vodja območne geodetske uprave Ptuj, ki je ob tem dejal:
"Tudi naše prve ugotovitve so pozitivne, ljudje s popisovalci dobro sodelujejo in so v glavnem na popis že pripravljeni; na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so naše sodelovanje odklonili, zaenkrat res nimamo nobenih resnejših težav."
Kje pa ste s popisom pričeli in koliko popisovalcev je na terenu?
"Trenutno je na območju naše geodetske uprave na terenu 44 popisovalcev, s popisom nepremičnin pa so pričeli najprej na območjih, ki jih sami najbolje poznajo, torej v okolici krajev od koder sami izhajajo. Praktično pa to pomeni, da so na delu po celotnem območju, ki ga pokriva območna geodetska uprava Ptuj. Do 19. decembra smo našim popisovalcem že predali okoli 12 % stavb, ki jih je potrebno popisati na našem območju, ocenjujemo pa, da je popisanih že prek 4000 objektov, kar pomeni okoli 6 % vseh vpisanih. Začeli smo z manjšimi količinami, saj se tako popisovalci kot mi inštruktorji srečujemo z začetnimi težavami in problemi."
Kakšni pa so ti problemi in težave?
"Nekaj težav je s samo metodologijo popisovanja, ki je bila dopolnjena v zadnjih dnevih pred pričetkom popisa, opažamo pa, daje kar nekaj težav tudi tehnične narave. Mislim na težave z računalniško podporo, saj so programi, ki so bili izdelani nalašč za to še precej okorni
.	.....„zmeC
Boris Premzl: "Naše prve ugotovitve so pozitivne, ljudje dobro sodelujejo!"
in precej zahtevni, saj gre za povezavo med grafiko in veliko količino numeričnih in pisnih podatkov. Sicer pa, kot že rečeno, večjih in resnejših težav zaenkrat nimamo."
Kako pa poteka samopo-pis, je veliko interesentov?
"V prvem in morda še drugem tednu je bilo za samopopis kar precej zanimanja, predvsem veliko telefonskih vprašanj v zvezi s tem, no zadnje dni pa se je zadeva kar precej umirila, tako da smo do današnjega dne sprejeli le okoli 80 vlog za samopopis. Pri tem pa žal ugotavljamo, da je za večino tistih, ki so nam že vrnili izpolnjene obrazce, zadeva morda preveč zahtevna, ali pa so jo vzeli preveč lahkotno, saj opažamo kup nepravilnih vnosov in podatkov, tako, da si očitno niso podrobneje prebrali vseh navodil. Kar precej samopopisnih pol smo morali sami preverjati in dopolnjevati z manjkajočimi podatki. Zato predlagamo, da v bodoče občani raje počakajo na naše popisovalce, ki bodo po-
pis opravili po navodilih, kvalitetno in obenem najhitreje."
Kako pa z nalepkami na ptujskem, imate tudi vi kaj težav?
"Zaenkrat ne, v glavnem je večino več stanovanjskih stavb na našem območju nalepke že prevzelo ali vsaj naročilo. Opozoriti pa velja, da se nalepke za večstanovanjske stavbe lahko naročijo, četudi niso vpisane v kataster stavb."
Boste popisovali tudi v prazničnih dneh?
"Ne, načeloma ne. Občane lahko pomirim, da na praznične ali dneva proste dneve naši popisovalci ne bodo popisovali. Morda le v izjemnih primerih, če se je kdo s popisovalci tako dogovoril, načeloma pa ne. Sicer pa bomo v teh predpraz-ničnih dneh več pozornosti namenili predvsem popisovanju nepremičnin naših zdomcev, saj pričakujemo, da se bodo za praznike vrnili v domače kraje in to je za nas dobra priložnost."
Sicer pa kaže, da vse po-
teka po načrtih in da s popisom ne bo treba hiteti?
"Tako je, trdno sem prepričan, da se nam nikamor ne mudi, kajti popis bo trajal vse do konca aprila prihodnjega leta 2007. Zato resnično ni potrebna nobena nestrpnost, dovolj časa imamo na voljo in prepričan sem, da bomo utegnili priti do vsakega lastnika nepremičnin na naslovu njegovega bivanja. Vse tiste, ki se na prihod popisovalcev in na sam popis nepremičnin morda še niso dovolj dobro pripravili pa pozivam, da v prazničnih dneh vse papirje preverijo in če je potrebno primerjajo zapisano z dejanskim stanjem. Prav bi bilo, da se na popis dejansko čim bolje pripravijo, saj bodo tako skrajšali in poenostavili postopek popisa, hkrati pa olajšali delo tudi našim popisovalcem!"
Naj ob koncu spomnimo na kazenske določbe, da so za ne-posredovanje podatkov o stavbi ali delu stavbe, kar velja tudi v primeru, da podatkov lastnik ne posreduje v roku 15 dni po prevzemu popisnih obrazcev, natančno določene v 126. členu Zakona o evidentiranja nepremičnin. Med drugim je zapisano, da je za fizično osebo globa med 10.000 in 300.000 tolarji, za samostojnega podjetnika posameznika in pravno osebo med 100.000 in 600.000 tolarji, za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo pravne osebe pa med 10.000 in 400.000 tolarji. Podobne kazni pa so predvidene tudi za posredovanje nepopolnih ali nepravilnih podatkov in za neo-značitev stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih
ali mešanih objektih.
V vsakem primeru bodite ob popisu nepremičnin dosledni, natančni in predvsem pošteni; zato še enkrat: pazite, da boste popisovalcem zares posredovali preverjene oziroma pravilne podatke. Ob koncu pa naj še enkrat opozorimo, da so vam lahko v veliko pomoč: informacijska brošura Popis nepremičnin, ki so jo sredi novembra poslali v vsa slovenska gospodinjstva, spletno mesto www.popis-nepremicnin.si, elektronski naslov info@popis-nepre-micnin.si, za kakršnakoli vprašanja še naslov vprasa-nja@popis-nepremicnin. si,
poleg tega pa je ves čas na voljo tudi brezplačni telefon št. 080 21 66.
M. Ozmec

Ni pomembno tisto, kar narediš od časa do casa, svet lahko spremeniš s tistim, kar počneš iz dneva v dan. fJenny Craig)
Sreče, zdravja in veliko drobnih radosti v letu 200 7.
Občina Gorišnica Jože Kokot
Foto: vki
Dornava • Zapleti in zapletki z druge seje
Kdo naj bo v kateri komisiji?
Druga dornavska seja, ki jo je že v celoti vodil novi župan Rajko Janžekovič, je sicer imela zelo lep in neproblematičen dnevni red, pa vendar se je zapletlo že pri imenovanju članov in predsednikov občinskih komisij.
Nova metla je namreč po-metla nekoliko drugače kot stara in doslej samoumevnega predajanja funkcije iz mandata v mandat je bilo konec. Glavni vzrok za nova imena je seveda sama sestava občinskega sveta, kjer je velika večina novih glav, predlogi, ki so bili podani za predsednike in člane komisij, pa so zato bolj ali manj upravičeno zagreli kri tistim starim svetnikom, ki so bili dosedanjih funkcij že navajeni. Tako se je potem, ko so bili na hitro imenovani in potrjeni člani Kviaza, ki so po nekajminutni pavzi podali predloge o članstvu ostalih komisij, najprej oglasil Franc Kukovec s pripombo, da je že Kviaz sestavljen precej neprimerno, saj sta v njem dva člana iz Dornave in en iz Mezgovcev, občani s področja gričevnatega dela občine, Polenšaka, pa so praktično brez zastopnika. Kot je bilo razumeti Kukovca, se je oz. bo takšna sestava članstva odražala tudi v predlogih imen članov posameznih komisij. Župan Rajko Jan-žekovič mnenja Kukovca ni zanikal, povedal pa je, da bi Kviaz moral biti imenovan že na prejšnji seji, vendar bivši župan Franc Šegula tega ni dovolil, zato so zdaj v veliki časovni stiski in enostavno ne morejo drugače, poudaril pa je še, da je v skladu z zakonom članstvo Kviaza moralo
Župan Rajko Janžekovič (ob njem novi podžupan Milan Šilak): „Občina ima za okrog 340 milijonov neporavnanih obveznosti; ničesar vam ne mislim skrivati!"
upoštevati politična razmerja sil v občini, kar je tudi bilo storjeno.
Predsedniki imenovani, člane si bodo izbrali sami
Nadaljnja težava se je pokazala takoj za tem, ko so se svetniki seznanjali z imeni posameznih članov, saj je slednjih s strani občanov začelo zmanjkovati, poleg tega pa ni bilo znano, ali se bodo imenovani sploh strinjali s funkcijo v določenem odboru ali komisiji. Debata kdo, kako in kaj sploh bo član, se je začela vrteti v začaranem krogu, ni ji bilo videti konca, saj noben izmed članov Kviaza, še manj pa kateri
od svetnikov, ki mu je bila dodeljena funkcija predsednika določene komisije, ni vedel, ali bodo ostali predlagani izmed občanov sploh sprejeli članstvo, zato je župan gordijski vozel ugibanja prerezal z odločitvijo, naj se na seji imenujejo le predsedniki komisij (ti itak morajo biti iz vrst svetnikov), potem pa si naj vsak predsednik pač izbere članstvo po svoji meri oz. izmed ljudi, ki bodo lahko poskrbeli za uspešno delo komisije. Tu bi se lahko zadeva mirno zaključila, toda oglasil se je svetnik Janez Horvat, ki se v funkciji vodenja komisije za socialo nikakor ni videl, prav tako pa tudi Jožef Hojnik, ki ga je Kviaz imenoval za vodenje komisije za kmetijstvo. Hor-
Svetnik Janez Horvat: „Veste kaj, vsem tu nam je jasno, da ste se že pred sejo marsikaj dogovorili, tako o tem, kdo bo član Kviaza, kot o tem, kdo bo v kateri komisiji. To se mi ne zdi pošteno; če je že šlo po tej poti, ker da ni dovolj časa, potem bi v pogovore vključili vse svetnike, ne le nekatere!"
Sv. Jurij • Konstitutivna seja občinskega sveta
Peterica proti ostalim
Konec novembra so se svetniki občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah sestali na prvi, konstitutivni seji.
Svetniki in svetnica občinskega sveta Sv. Jurij v Slovenskih goricah skupaj z županom Miroslavom Breznikom
vat je, ne brez prizadetosti v glasu, povedal: „Vsa leta doslej sem vodil komisijo za šport, veliko sem naredil na tem področju, vse razmere dobro poznam, pripravil sem tudi pravilnik, zdaj pa ste mi dodelili komisijo za socialo. Po pravici povem, da sem pričakoval, da me boste predlagali še naprej za vodenje komisije za šport, saj na področju sociale nimam niti ene izkušnje, niti mi to področje ni blizu. Če res ne gre drugače, bomo vodenje te že prevzel, vendar vam povem, da to ni zame!" Povsem enakega mnenja je bil za svoje področje tudi Jožef Hojnik, ki je povedal, da s kmetijstvom nima ničesar
Sejo je sklicala predsednica občinske volilne komisije Simona Bauman. Občinski svet v tej novi občini sestavlja osem članov, od tega pet svetnikov Slovenska demokratska stranka in ti svetniki so na prvi seji že preglasovali ostale tri. Najprej so svetniki imenovali komisijo za potrditev mandatov v sestavi Gregor Nudl, Ludvik Dajčman in Drago Korošec. V nadaljevanju seje so potrdili mandate svetnikom in sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi župana Miroslava Breznika. Na seji so imenovali tudi člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Peter Škrlec, Gregor Nudl, Branko Črnčec, Dejan Simonič in Roman Črnčec. Svetniki so o vsakem članu komisije glasovali posebej, saj predlog župana za člane komisije ni bil izglasovan. Enako je bilo pri imenovanju statutarne komisije, ki jo sestavljajo predsednik Peter Škrlec, Dejan Simonič, Alojz Andrejčič, Gregor Nudl in Marija Šauperl. Svetniki so sprejeli tudi statutarni sklep in začasni poslovnik občinskega sveta.
Zmago Šalamun
skupnega in na koncu sta se svetnika, sicer še vedno očitno nezadovoljna, strinjala, da si področji zamenjata, saj sta ugotovila, da če že morata voditi komisije, ki jima niso ravno blizu, je Horvatu vseeno bližje kmetijstvo kot so-ciala, Hojniku pa ravno obratno. Zapleti so se potem tu začeli odpletati; člani sveta so se dogovoril še, da si bodo svoje sodelavce med občani poiskali sami, se z njimi dogovorili, potem pa sestave komisij potrdili na naslednji seji. Preden pa so dokončno zaključili točko imenovanj, pa je Horvat povedal še: „Veste kaj, vsem tu nam je jasno, da ste se že pred sejo marsikaj dogovorili, tako o tem, kdo bo član Kviaza kot o tem, kdo bo v kateri komisiji. To se mi ne zdi pošteno; če je že šlo po tej poti, ker da ni dovolj časa, potem bi v pogovore vključili vse svetnike, ne le nekatere!" No, Horvato-vemu mišljenju je bilo težko oporekati, dogovori so gotovo tekli že prej, župan pa je odgovoril le, da so se pogovarjali o sestavi Kviaza, kar je bilo nujno za predlog, da pa ni bilo rečeno, da bi bil Kvi-az tudi potrjen v predlagani sestavi, članstvo posameznih komisij pa je itak preloženo na naslednjo sejo. Potem je Janžekovič brez okolišenja in tudi brez vsake besede svetniškega omizja imenoval svojega podžupana; to funkcijo b opravljal Milan Šilak, sicer profesor matematike na dveh osnovnih šolah.
Za 340 milijonov neporavnanih računov in dolgov
Naslednja točka, kjer je bilo pričakovati več besed svetnikov, je bilo sprejetje rebalansa proračuna. Preden so se svetniki sploh poglobi-
li v posamezne postavke, pa je župan Janžekovič gladko naštel vse dolgove oziroma odprte postavke občine Do-rnava ob koncu leta, ki so skupno znesle kar dobrih 340 milijonov tolarjev: „Ve-deti morate, da imamo do Gradisa za dobrih 156 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti, do CP Ptuj nekaj čez 105 milijonov, kredit v višini 75 milijonov vam je že znan, medtem smo doživeli še izvršbo za 1,51milijona tolarjev za domsko varstvo ene izmed naših občank, ki sicer to nikoli ni bila, vendar je bila pač uradno prijavljena v naši občini; iz tega naslova pa nas čaka še približno 3,5 milijona tolarjev terjatev. Potem smo doživeli še izvršbo za 1,5 milijona tolarjev zaradi neplačanih faktur za vzdrževanje železniških prehodov z lokalnimi cestami, potem bo treba poravnati še 3,8 milijona tolarjev za notranjo opremo občine, pa 1,9 milijona tolarjev za cestno razsvetljavo in še več je manjših neporavnanih računov, ki skupaj prav tako znesejo nekaj milijonov. Prav tako vas še obveščam, da smo ob 14 milijonov tolarjev, ki jih je obljubljal bivši župan Šegula za kanalizacijo, saj je Služba za lokalno samoupravo zavrnila ta zahtevek zaradi prepozno pridobljenih določenih potrebnih soglasij oz. sklepov!"
Po rebalansu vstopa občina Dornava v naslednje leto z rdečimi številkami v višini 70 milijonov tolarjev, pri čemer, kot je pojasnila računovodkinja, še niso zajete vse neplačane obveznosti ... Svetnika Horvata pa so na določenih postavkah odhodkov šokirale visoke cifre, za katere ob polletnem pregledu ni bilo ničesar ne slutiti, ne pričakovati, da se bodo pojavile. Župan je na njegovo čudenje povedal le, da so to realni rezultati in da ne namerava ničesar skrivati pred svetniki, zakaj in kako to, da so se cifre na določenih odhodkovnih postavkah v prejšnjih nekaj mesecih tako zelo zvišale, pa si lahko vpogleda fakture na občini.
Ob koncu seje so se svetniki soglasno strinjali še, da želijo ponovno imeti občinsko kroniko na skupni lokalni televizijski mreži in da se bodo o tem dogovorili s snemalcem Brankom Veseli-čem, župan pa jih je seznanil še, da je občina letos namesto voščil namenila raje po 100.000 tolarjev domačemu vrtcu in osnovni šoli.
Foto: ZS
Ptuj • Tiskovna konferenca pred 47. ptujskim kurentovanjem
Tisoč kurentov za Guinnessovo knjigo
V Mestni hiši na Ptuju je bila 19. decembra tiskovna konferenca pred 47. ptujskim kurentovanjem, ki se je odvila bolj kislih obrazov, saj o programu še ni bilo govora.
Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj, ki je glavni organizator prireditve, šele sestavlja program, novi princ karnevala Slavko Plemeniti Kacherl si prizadeva za počitnice v času kurentovanja za otroke na Ptujskem, ptujski župan dr. Štefan Čelan govori o pripravah na novo kurentovanje pet minut pred dvanajsto, ki so že stalnica te prireditve, in o tem, kako to okolje nima sreče pri organizaciji prireditve. V zadnjem času so sicer vsi skupaj pod-vzeli nekaj aktivnosti, da bi v projektu novega kurento-
vanja sodelovali vsi Ptujčani, da bi vseh deset dni pustnih norčij nosili pustna oblačila, da bi mesto dobilo pričakovano pustno podobo in da bi v gostilnah stregli pustno hrano v pustnih oblačilih.
Za preselitev karnevalske dvorane na območje nekdanjega učnega centra Vičava so se odločili, ker lanskoletni prostor na tržnici ni omogočil pozitivnega rezultata, posledice bodo še nekaj časa sanirali. Prireditve bodo potekale med 10. in 20. februarjem. Otvoritvena povorka s pustnimi liki in maskami iz
cele Slovenije bo 10. februarja, 18. februarja pa osrednja pustna povorka z več kot dva tisoč udeleženci in veliko več udeleženci iz tujine, kot jih je bilo na letošnji prireditvi. V karnevalski dvorani pa bodo tako kot letos potekali tematski pustni večeri. Tudi v okviru 47. ptujskega kuren-tovanja bodo dali poudarek otroškim maskam, organizirali bodo kar tri otroške maškarade, prav tako veliko otroško-mladinsko povorko. Lanska jim je dala navdih, saj se je vabilu odzvalo kar 850 otrok.
Ptuj • Tiskovna konferenca BK Ptuj in Term Ptuj
Se več pisanih kupol nad mestom
V Grajski kavarni ptujskega gradu je 12. decembra potekala tiskovna konferenca, na kateri sta Branko Ambrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj, in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, predstavila eno od največjih prireditev v poletni sezoni 2007 na Ptujskem in v Sloveniji.
Gre za 11. mednarodni balonarski praznik in 13. državno prvenstvo Slovenije v letenju s toplozračnimi baloni, dogodka, ki sta namenjena tudi popularizaciji balonarstva nasploh. Prireditev sovpada z začetkom praznovanja praznika MO Ptuj. Balonarski klub Ptuj je z dosedanjim delom pridobil zaupanje ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini, s tem si je pridobil tudi organizacijo 13. državnega prvenstva. S podporo Term Ptuj je Ptuj postal eno od ključnih in pomembnih balonarskih središč v Sloveniji. Kot sta poudarila Branko Amrožič in Andrej Klasinc, naj bi že leta 2011 na Ptuj pripeljali tudi katero od evropskih prven-
stev. Že obljubljene svetovne letalske igre so v mestu ob Dravi "padle" zaradi konteksta samih iger, tekmovanje toplozračnih ladij Zeppelin pa je odpadlo zaradi premajhne zainteresiranosti teh pilotov.
Balonarski klub ima bazo ob Termah Ptuj, sicer pa bo ob novem hotelu zgrajen tudi hangar za balone. Poleti z baloni bodo tudi v bodoče, še bolj kot doslej, sestavni del ponudbe Term. Letos so ustanovili tudi Balonarsko akademijo S5, ki ima tudi sedež na Ptuju.
Na ptujskem balonarskem prazniku 2007 in državnem prvenstvu pričakujejo okrog 30 ekip iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Madžar-
Foto: Črtomir Goznik
Na novinarski konferenci sta program 11. mednarodnega balonarskega praznika in hkrati 13. državnega prvenstva v toplozračnih balonih, ki bo od 25. do 29. julija 2007 v Termah Ptuj, predstavila predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Že po tradiciji bodo v sklopu praznika izvedli tudi zabavno prireditev - Balonarsko noč.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Dolenc, direktor LTO Ptuj, Slavko Plemeniti Kacherl, novi princ ptujskega karnevala, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, so na tiskovni konferenci skušali predstaviti novo (staro) zgodbo o pripravah na ptujsko kurentovanje, ki se vedno začnejo pet minut pred dvanajsto. Na to, da bo ptujsko kurentovanje postalo celoletni projekt, dobilo prepoznavno blagovno znamko, pa bo potrebno še počakati.
ske in tudi Japonske. Nove stike so navezali z ekipami iz Češke, Slovaške, Luksemburga, Velike Britanije, Rusije in Ukrajine.
Tiskovno konferenco, sedem mesecev pred dogodkom, so organizirati tudi zato, da bi motivirali mlade, ljubitelje balonarstva, da bi pridobili zadostno število sodniškega kadra, ki ga bo potrebno izšolati v času do začetka obeh prireditev. Izobraževanje bo prevzela Letalska šola Balonarskega kluba Ptuj, ki je doslej izšolala že šest pilotov. Šolanje kadra bodo začeli januarja 2007. K sodelovanju vabijo vse, ki jih balonarstvo veseli in bi želeli s svojim delom prispevati k odlično izvedeni prireditvi. Ob sodnikih bodo izobraževali tudi nove pilote in člane balonarskih ekip. Že februarja bodo organizirali tradicionalni Valentinov polet, peti po vrsti, v času pusta pa tradicionalni pustni polet.
Balonarstvo je atraktiven šport, ki dobro sovpada s turistično ponudbo, ki jo razvijamo na Ptuju, je povedal Andrej Klasinc. "Ptuj je čudovit kraj, čudovit iz tretje perspektive, to je eden od vzvodov, da vztrajamo, spodbude in prijazni nasmehi so tisti, ki nas ženejo naprej," pa je poudaril Branko Am-brožič, ki je tudi prepričan, da je veličastnost kupol balonov nad Ptujem enkratna voščilnica prazniku mestne občine Ptuj.
Ptujčani pa bi se s kurentom radi vpisali tudi v Guin-nessovo knjigo rekordov, saj so s pomočjo Benke Pulko ugotovili, da v njej ni besed o kurentu. Za začetek bi radi na mestne ulice in trge spravili tisoč kurentov, v letu 2008 pa je njihov namen tridnevno
neprekinjeno veseljačenje, saj bo pust v tem letu eden najkrajših, pustne norčije bo mogoče uganjati le tri dni. To leto naj bi Ptujčanom uspelo sestaviti prelomno prireditev, ki bi prav tako sodila v knjigo rekordov. Priprave v tej smeri že potekajo.
Kurentovanje 2007 bo po decembrskih ocenah stalo med 54 in 60 milijonov tolarjev. Do konca decembra bodo sestavili kompleten program, javnosti ga bodo posredovali v začetku januarja 2007.
MG
y^ý-Á	^rra	y.-.'-a	^rra ^
WWWWWWWWWw
V€LIKn BOŽIČNO-NOVOLCTNn PRIR€DIT€V
.yrr^ .y-r.^-a	■^r.'-a _
wWWWWWWWWW
»Zfl MALC IN VCLIKC«
V sredo, 27. decembra ob 16. uri v športni dvorani Center
DAAAJANA GOUVŠEK
in DEDEK MRAZ ^^

Nastopili bodo še:	J^^^^Jj^à ^
éi ŠPELA
si^â plesni center MAMBO cTâ ŠTAJERSKI FRAJTONARJI JUHI
i/ti čarovnik Augustino
JU DPM PTUJ in DPM VIDEM	^^
ustvarjalni kotiček	rfi	^Jj^
PIKAPOLONICA	dé	UJ ^
I MESTNA OBČraA PTUJ
OrggnIzatoR DruilMi RcKila-TMinIk Ptu|
Voditel|ici: Tatjana Mohorko in Natalija Šlaiec
Ormož • Zanimiva vprašanja, še zanimivejši odgovori
Zakaj se je ustavila gradnja mrliške vezice?
Na 2. seji občinskega sveta Ormož so svetniki storili pomembno spremembo, namreč točko pobude, predlogi in vprašanja svetnikov, ki je praviloma zelo zanimiva, so premaknili na začetek seje, ko so še svetniki zbrani in spočiti. Za njo naj ne bi porabili več kot 30 minut, vendar so predviden čas krepko prekoračili.
Osrednja točka zanimanja je bila gradnja mrliške vežice v Ormožu. Njena obnova se je pričela jeseni, dela pa bi morala biti po pogodbi končana do 1. novembra. To se ni zgodilo, zato je v zadnjih mesecih pri pogrebih nemalo nevšečnosti, saj pokojniki do pogreba ležijo v mrliški veži v Veliki Nedelji ali na Humu. Na vprašanje Slavka Kosija, kaj se dogaja pri gradnji in ali je res, da se je gradnja ustavila, ker baje vežica novemu županu ni bila všeč, je župan Alojz Sok podal poročilo. Povedal je, da je bila pogodba podpisana 26. 9. 2006, sopodpisnik je bil takratni župan Vili Trofenik, investitor krajevna skupnost Ormož, vrednost posla 19,5 milijonov brez DDV, rok za izgradnjo pa 1. november. Po izvolitvi si je novi župan ogledal vežico in se pogovoril z izvajalcem. Tako je ugotovil, da rekonstrukcija ne vsebuje sistema ogrevanja, zato se mu je zdelo precej nesmiselno za-stekliti leseno konstrukcijo, če ne bo ogrevanja. Z investitorjem se je dogovoril, da z deli počaka, dokler ne bo izvoljen nov svet krajevne skupnosti, ta pa se je odločil, da se z deli nadaljuje. V teh dneh so v vežo namestili tudi ogrevalno napravo in do vežice napeljali plin. Ker vsega tega ni v na-
črtih, se župan sprašuje, kdo in kako bo to plačal. Prav tako niso zajeti stroški projektov (2,5 milijona tolarjev) in nadzora (450.000 tolarjev). S plačili pa je baje nasploh križ, saj menda najemniki grobov sami popravljajo položnice in nakazujejo le znesek za najemnino grobov, ne pa tudi postavke za rekonstrukcijo vežice. Župan je ocenil, da bi lahko na koncu vrednost rekonstrukcije vežice presegla celo 30 milijonov SIT in namignil, da je tukaj najbrž tudi treba iskati bistvo zgodbe, saj bi bilo pri takem znesku potrebno dela oddati z javnim razpisom in ne naročilom.
Kdo bo vodil Kviaz?
Slavko Kosi iz LDS je prav tako opozoril, da svetniki ob prevzemu mandata niso zaprisegli, kot je to zapisano v aktih občinskega sveta, opozoril pa je tudi na dejstvo, da z izstopom Bogomira Lucija SDS ni več ena treh najmočnejših strank v svetu in ji zato ne pripada vodstvo Kviaza (N.Si in LDS imata namreč več svetnikov v svetu).
Jožef Cajnko iz N.Si pa je opozoril na zaplete z izgradnjo pošte v Podgorcih, kjer je bila menda podpisana najemna pogodba za prostore krajevne skupnosti v izmeri
Način obnove ormoške vežice že od samega začetka dviga veliko prahu, tudi na 2. seji občinskega sveta ni bilo nič drugače.
71 kvadratov, za neverjetnih 240.000 tolarjev na mesec. Pogodba je bila sklenjena za 20 let, s klavzulo, da se šele po preteku 16 mesecev najema lahko omogoči nakup nepremičnine. Tudi cena, ki jo postavlja podjetje Nevia iz Maribora za morebitni odkup je spoštovanja vredna za lokacijo v Podgorcih - 1720 evrov
za kvadrat.
Martin Hebar je predlagal, da se vse spremembe občinskih predpisov sprejemajo v čistopisu, saj se laiki sicer med štirimi ali petimi popravki istega odloka zelo težko znajdejo. Njegovi radovednosti pa se gre zahvaliti, da je bilo enkrat tudi v javnosti povedano, da spletne strani občine
Ormož ureja Dialog company iz Ljubljane za 6,7 milijona tolarjev letno. Ker gre za precejšnjo vsoto in so po Hebar-jevem mnenju strani slabo in neredno aktualizirane, je zahteval v vpogled pogodbe, saj je vsota velika, ista firma pa je nekdanjemu županu vodila tudi volilno kampanjo in se pojavlja vprašanje, kaj se s tem
zneskom na občinske stroške dejansko plačuje.
Svetniki so na predlog komisije za odlikovanja potrdili, da se naziv častni občan podeli dr. Stanku Janežiču, zlata plaketa Kulturnemu društvu Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, srebrna plaketa Ljudmili Panič in bronasta PGD Miklavž pri Ormožu. Na javni razpis je prispelo 13 predlogov.
Po novem letu bo veljala tudi nova vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož. Z 0,5826 tolarjev se vrednost točke poveča za 2,5 % na 0,5972, kar je posledica rasti cen v tem obdobju. Finančne posledice bodo za 5,3 milijona večji prihodek iz tega naslova kot letos. Za zazidana stavbna zemljišča se letno zbere 171 milijonov, za nezazidana 42, skupno torej letos 213 milijonov.
Dr. Simon Kolmanič iz N.Si je v svetniških klopeh nadomestil župana Soka, Branko Šumenjak pa je tudi uradno postal podžupan. Ustanovljeno je bilo pet svetniških klubov. Svetniški klubi LDS; N.Si in SDS ter klub svetnikov SLS; Zelenih Slovenije in Nel ter klub svetnikov Desus, AS in SD. Bogomir Luci se ni pridružil nobenemu svetniškemu klubu.
Viki Klemenčič Ivanuša
Hajdina • Še o drugi seji občinskega sveta
V novo leto z nekaterimi novimi cenami
Na drugi seji sveta občine Hajdina so od imenovanj izvedli le imenovanje novega nadzornega odbora, ki bo deloval v mandatnem obdobju 2006-2010. Za člane so izvolili Ivana Zupaniča iz Gerečje vasi, Janka Bedrača iz Zgornje Hajdine in Antona Cestnika iz Dražencev.
Podjetju Trgonet, d. o. o., ki ima kiosk na hajdinskem pokopališču, so pogodbo podaljšali za pet let. S tem so mu omogočili izvedbo nujno potrebnih vlaganj in ureditev stalne zaposlitve. Doslej so mu pogodbo podaljševali le za eno leto, pod takšnimi pogoji pa investicije in stalne zaposlitve ni moglo realizirati. Skladno s povprečno letno rastjo cen se je najemnina za kiosk za leto 2007 povečala za 2,2 odstotka. Po novem znaša 17.876 tolarjev mesečno. Skladno s pogodbo mora Trgonet plačevali tudi mesečno določene stroške električne energije in odvoza odpadkov. Za povprečno letno rast cen so povišali tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V letu 2006 je znašala 1,05 tolarjev, za leto 2007 pa znaša 1,07 tolarja ali 0,0044 evra. Vrednost točke za izračun komunalne takse v letu 2006 je znašala 583 tolarjev, po povišanju skladno s povprečno letno rastjo cen pa bo v letu 2007 znašala 596 tolarjev oziroma 2,49 evra. Hajdinski svetniki so
13. decembra izglasovali tudi povišanje najemnin za grobove. Tudi to povišanje bazira na 2,2-odstotni povprečni letni rasti cen. Povišali so jih samo za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina. Enoletnih najemnin za najem grobov, višine enkratnih nadomestil za najem grobov, uporabo mrliške vežice in hladilne komore niso poviševali, spremenjene so le zaradi prehoda na evro. Sprejeli pa so tudi sklep o prodaji občinskega stanovanja v izmeri 42,52 m2 za 8 milijonov tolarjev. Glede na to, da je zanimanje veliko, se lahko zgodi, da ga bodo prodali tudi po višji ceni. Za ceno 10 milijonov 200 tisoč tolarjev so ga doslej dvakrat neuspešno prodajali v okviru postopka javnega zbiranja ponudb.
13. decembra so svetniki občine Hajdina sprejeli tudi sklep o pristopu k skladu dela Spodnjega Podravja za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Dokler ne bo sprejet proračun občine Hajdina za leto 2007 se bo finan-
ciranje funkcij občine izvajalo na osnovi sklepa o začasnem financiranju, je svetnike seznanil župan občine Hajdina Radoslav Simonič.
Svetniki so postavili tudi ne-
kaj vprašanj oziroma pobud, največ jih je prišlo iz svetniške skupine SDS, ki jo sestavljajo mag. Stanko Glažar, Ivan Ve-gelj in Franc Krajnc. Predlagali so, da naj bi vabila in gradivo
za seje občinskega sveta prejemali tudi predsedniki strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Pisni odgovor pričakujejo na vprašanja glede izgradnje obkanalske ceste. Kdaj je bil
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svet je tretji mandat začel z nekaterimi novimi svetniki, med njimi so (od leve) Franc Mlakar (SD), mag. Stanko Glažar (SDS) in Franc Krajnc (SDS).
objavljen razpis za izgradnjo, koliko sredstev je bilo porabljenih in koliko je bilo drugih virov, jih zanima. Pisni odgovor bodo občinske službe pripravile tudi glede porabe sredstev v športno infrastrukturo v letih 2005-2006, prav tako glede načrtovane izgradnje hodnika za pešce na relaciji Remi bar-gostilna Sabina. Dragica Meglič (SLS) pa se je zanimala glede delovanja oziroma nedelovanja hidrantov ob požaru, saj naj bi ob požaru pri Koštomaju ne deloval najbližji hidrant, s čimer naj bi bilo oteženo gašenje. En hidrant ni ovira, da se ne bi mogel požar pogasiti, saj so hidranti urejeni na vsakih 80 metrov, poleg tega gasilci že na kraj požara pripeljejo vodo, je odgovoril Janko Merc, ki je tudi povedal, da je bilo vode za gašenje več kot dovolj. Pokritje z vodo v primeru požara je v občini Hajdina izredno dobro, samo v enem od prejšnjih let so na novo uredili 47 hidrantov, je še dodatno pojasnil župan Radoslav Simonič.
Foto: vki
Središče ob Dravi • Podjetje Slog interier se širi
Lesno podjetje z bodočnostjo
Podjetje Mizarstvo Slog interieri iz Središča ob Dravi je nastalo leta 1993. Začela sta ga sedanji direktor Zlatko Štembergar in njegov poslovni partner Željko Vidovič iz Maribora. Po desetih letih sodelovanja sta se razšla. Ustanovila sta še podjetje Slog II., s katerim Slog živahno sodeluje.
Slog interieri je družinsko podjetje. V njem so med 44 zaposlenimi lastnikov brat z ženo, sestra, žena, največje upanje pa Zlatko Štembergar polaga v sina, ki se je odločil za študij lesarstva. Lesarstvo je družinska tradicija, ki bo tako uspela pritegniti že četrto generacijo. V Središče se je Štembergar z družino preselil zaradi podjetja. Za izjemen uspeh podjetja, ki ima okrog 1,5 milijonov evrov letnega bruto prometa, je pomembno tudi poreklo direktorja, ki se je rodil slovenskemu očetu in bosanski materi. Zato dobro pozna dežele nekdanje Jugoslavije, kjer je podjetje prav tako znano kot v Sloveniji. Kar okrog 40 % bruto prometa naredijo na Hrvaškem, zato so v Splitu odprli podružnico. So eno od treh podjetij, ki je prenovilo hotele po celotni hrvaški obali. V Sarajevu in po Bosni pa so delali, ko še ni bilo nobenega slovenskega podjetja v Bosni. Na začetku poti so jih stranke spoznavale na pohištvenem sejmu v Ljubljani, sedaj pa spisek njihovih referenc govori sam zase. Med njihovimi rednimi strankami so zavarovalnice, banke, lekarne, hoteli, izdelali so opremo za hotel
Z novo halo za razrez so končno pridobili tudi razstavni prostor, ki so ga doslej pogrešali.
Sotelia Podčetrtek, ki je dobila letos Prešernovo nagrado.
Direktor Štembergar prostodušno prizna, da jim gre dobro. »Podjetje ima vedno za 3 do 4 mesece naprej podpisane pogodbe. Nenehno gradimo, spreminjamo podjetje, zadnjih deset let smo v podjetje vlagali minimalno od 100.000 do 150.000 evrov letno. Zelo malo smo se zadolževali, sicer brez tega ne gre, ampak smo vedno poskušali sposojeno čim prej vrniti. Prvi kredit smo dobili še od Zavarovalnice Maribor,
nato smo po ugodni ceni obnavljali njihove poslovne prostore. V dveh do treh letih smo s tem kreditom in lastnimi sredstvi stopili na lastne noge. Brez tega ne bi šlo.«
Oprema iz naravnih materialov
Osnovna dejavnost podjetja je izdelava opreme in pohištva po naročilu. Večinoma izdelujejo iz naravnih materialov, masivo in naravne furnirje, lepljene vlaknene
Starše • Odprli novo poslovalnico
Nov center v Staršah obsega 1200 kvadratnih metrov površin, investicija, ki jo je podjetje izvedlo v lastni režiji in z lokalnimi podizva-jalci pa je težka približno 800 tisoč evrov. Nov center premore zraven živilskega supermarketa, mesnice, tehnične trgovine in oddelka z gradbenim materialom tudi pošto in lokal. Poskrbeli pa so tudi za brezplačen parkirni prostor, ki je ob tako veliki trgovini nepogrešljiv.
Kot je povedal direktor podjetja Jagros, Franc Jager, so z izvedbo celotnega projekta zelo zadovoljni. Poudaril je, da je sodelovanje med občino in podjetjem zelo dobro in izrazil upanje, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Zraven direktorja sta se otvoritve udeležila tudi župan občine Starše Vili Ducman in farni župnik. Ob tej priložnosti je podjetje osnovni šoli in vrtcu v Staršah podelilo tudi darilni bon, vsakemu v
plošče iz boljših materialov. »Na tržišču vlada plastifici-rano pohištvo. Teh cen, ki jih ponuja Kitajska, mi ne moremo dosegati. Zato smo videli svojo priložnost pri opremljanju hotelov, ki se odločajo za dražje naravne materiale, brez oporečnih formaldehidov. Sama proizvodnja je še vedno obrtniška in ne velika industrijska. Smo srednje podjetje in imamo že tri leta 44 zaposlenih. To je optimum, s katerim lahko delamo na tem tržišču. Na začetku nas je bilo 12. V podjetju imamo tudi 4 študente, ki jih želimo s štipendijami stimulirati, da bodo ostali v podjetju.«
Svojo prednost, poleg kva-
litetne izvedbe, vidijo tudi v tem, ker so v kratkih rokih sposobni opremiti celoten hotel. Imajo namreč še manjše podjetje, ki opravlja montažo in se v delu lepo dopolnjujejo. »Vidimo možnost večje proizvodnje v kooperacijski montaži. Pred dvema mesecema smo se začeli pojavljati na srbskem trgu. Morali bi se že veliko prej. V prihodnjem letu se bomo pričeli ukvarjati tudi z opremljanjem čolnov, ampak ne kakšnih koli, izključno najluksuznejših mega jaht. V prihodnjem letu bomo opremili prvi prototip, ki je v izgradnji. Za nizozemsko firmo, s katero pri tem sodelujemo, smo že opremili dva tipska čolna in bili so za-
dovoljni. Sklenili smo predpogodbo o enakopravnem sodelovanju v dobičku in investicijah.« Podjetje je znano tudi na zahodu, saj so že delali za evropski trg . Opremili so več hotelov v centru Amsterdama, v Luksemburgu in banko v Budimpešti.
Nedavno so razširili svoje poslovne prostore. Pridobili so skladišče repromateriala, namenjeno razrezu lesa in plošč in osnovnih elementov za proizvodnjo. To jim je zelo manjkalo, saj je velika izguba časa, če moraš en element trikrat prestaviti. Zgornja etaža objekta je namenjena pakiranju in pripravi za odpremo, oštevilčenju elementov in fini montaži. Razširili so se za 1400 kvadratov, skoraj za polovico, saj so doslej imeli vsega skupaj 1800 kvadratov.
Poleg opreme za hotele izdelujejo tudi notranja vrata, stopnice in kuhinje tudi za individualne hiše. Na vprašanje, če delajo tudi posamezne elemente ali le kompleten in-terier, je bil Štembergar prepričljiv: »Ko stranka enkrat pride na naše dvorišče, redko odide kam drugam.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Otvoritev drogerije Lepota in zdravje
Lepota in zdravje tudi na Ptuju
Vele, d. d, članica skupine Tuš, je minuli ponedeljek v poslovnem centru Platana na Potrčevi cesti 15 odprla vrata svoje prve drogerije na Ptuju. V torek, 19. decembra, pa so priredili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili vizijo razvoja družbe.
14. Jager na Štajerskem
Družinsko podjetje Jagros, d. o. o., bolj poznano pod imenom trgovine Jager, je v začetku decembra odprlo že 14. trgovski center na Štajerskem. Z novo pridobitvijo je podjetje zaposlilo 20 ljudi, z raznoliko in široko ponudbo pa so potrošniki dobili možnost opraviti poceni nakupe.
vrednosti 200 tisočakov. »Na mladih svet stoji,« pravi vodja trženja Boštjan Jager, na vprašanje zakaj so se odločili za to gesto. Prvih 500 strank so v novem centru pogostili z brezplačno malico in jim podelili božično zvezdo.
Trgovine Jager pa bodo svojo dejavnost še širile, tako lahko prihodnje leto spomladi pričakujemo otvoritev novega Jager centra na Ptuju.
Dženana Bećirović
Ptujska drogerija je 32. po vrsti, ki jo je odprla družba Vele, d. d., kar jih uvršča na drugo mesto med tovrstnimi ponudniki v Sloveniji. Vele, d. d., ima na Ptuju že tri svoje prodajalne v nakupovalnem središču Qlandia, in sicer Office 1 Superstore, Stilus in Moj dom. Doslej je na Potrčevi 15 domovala papirnica Tempera. »Za preoblikovanje papirnice v drogerijo na omenjeni lokaciji smo se odločili iz dveh razlogov. V nakupovalnem središču Qlandia smo septembra odprli novo prodajalno Office 1 superstore, ki poleg celotnega programa papirnice kupcem ponuja še širok asortiman pisarniškega materiala in opreme. Zavedamo se, da dveh prodajaln s praktično enakim prodajnim programom v enem mestu ni smiselno ohranjati, poleg tega pa na Ptuju doslej še nismo imeli drogerije,« je ob otvoritvi povedal direktor Vele, d. d., Andrej Andoljšek.
Na 120 kvadratnih metrih
prodajne površine je kupcem na voljo široka ponudba izdelkov za osebno nego, parfume-rija, dekorativna kozmetika, izdelki zdrave prehrane, sanitetni material, čistila in dopolnilna ponudba knjig. Za člane Tuš kluba je v drogeriji tudi izbrana ponudba izdelkov po nižjih cenah, podeljujejo pa tudi zvezdice zvestobe.
Osnovno vodilo drogerijske-ga programa Lepota in zdravje je usmeritev h kombinaciji zdravega, naravnega in okolju prijaznega asortimana izdelkov. Za kupce so pripravili tudi dodatne storitve, med katere sodi tedensko svetovanje priznane slovenske vizažistke Mance Maselj.
Dženana Bećirović
Lepota in zdravje na enem mestu
Foto: Dženana Bećirović
Ste že izpraznili nogavice?
Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Najmanj težav boste imeli, če boste gotovino, ki je ne potrebujete, položili na bančne račune, saj bodo banke stanja na tolarskih računih samodejno pretvorile v evre.
€

Foto: Dženana Bećirović
Center obsega kar 1200 kvadratnih metrov površin.
BAMKA SLOVENIJE evropska
komisija
Evro-za vse nas
evrofon 080 2002 www.evro.si
Foto: vki
Podravje • Nezadovoljstvo kmetov nad politiko sklada kmetijskih zemljišč
Poti in stranpoti lastništva kmetijske zemlje
Ena hudo vročih tem, ki je v minulem tednu razgrevala glave vseh prisotnih na sestanku OE KGZS Ptuj, je politika sklada kmetijskih zemljišč. Slišati je bilo toliko kritike in različnih mnenj, pa tudi konkretnih primerov, ki kažejo, da nekaj pač „ne štima", da so se vsi „glavni" odločili sklicati ponovni sestanek na to temo hitro po novem letu, vendar takrat s prisotnostjo in odgovori najvišjih odgovornih v državi.
In za kaj je pravzaprav šlo? Na kratko povedano, za nezadovoljstvo tistih kmetov, ki želijo odkupiti kmetijska zemljišča, pa jim to sklad na takšen ali drugačen način pač onemogoča; bodisi da se prijavlja na razpise s predkupno pravico, bodisi s (pre)visoki-mi cenami lastnih kmetijskih zemljišč za prodajo, bodisi preko načela t. i. vplivnega območja, pa še na kakšen drug način, med drugim tudi z zavlačevanjem pri realizaciji menjalnih pogodb, kar seveda kmete hudo jezi, saj na tak način izgubljajo subvencije. Da je v ozadju še ogromno takšnih in drugačnih iger s takšnimi in drugačnimi interesi, je tudi jasno vsem, ki situacijo vsaj malo bolje poznajo. Zakaj se pojavljajo zastoji pri izvedbi menjalnih pogodb, je poskušal pojasniti Franc Ranfl s ptujske izpostave sklada z besedami, da gre za veliko razlogov in vzrokov, med katere spadajo nerešene denacionalizacijske zadeve, pa nerešene dedne pogodbe oz. ZK vpisi, pa tudi postopki melioracij in komasacij, ki so v izvedbi. V zadnjem času naj bi bilo na ptujskem v komasacijskih postopkih skupno kar 1100 hektarjev. Ob tem je Ranfl poudaril še, da na celotnem ptujskem vse te zapleten stvari rešujeta le dve osebi, kar je absolutno premalo, da bi se stvari lahko izpeljale tekoče.
Milan Unuk, predsednik OE KGZS Ptuj mu je v vsem povedanem dal popolnoma prav, še najbolj v dejstvu, da sta dva zaposlena res veliko premalo, Simon Toplak pa z besedami, da so marsikateri postopki, izvedeni v daljni preteklosti res še vedno nedokumentirani in zato povzročajo zaplete še tam, kjer to ne bi bilo treba. Takšen uvod pa je bilo šele prvo tresenje vulkana, ki jo z vso močjo izbruhnil malo kasneje, ko je direktor KZ Ptuj Marjan Jan-žekovič udaril z vprašanjem, kakšna je pravzaprav generalna politika sklada; ali naj se zemlja prodaja kmetom ali jo želi v čim večji meri odkupiti oz. ohraniti sam sklad in jo le dajati v najem, pri čemer je kot prednost za sklad izpostavil njihovo predkupno pravico.
Politika sklada: povečevati lastništvo, zemljo pa v (čim daljši)
zakup
Franc Ranfl je na prvo bo-
dico odgovoril tako: „Kolikor kot zgolj uslužbenec sklad lahko razkrivam in poznam politiko, se precej zemlje prodaja. Vendar pa se je potrebno ob tem vprašati, koliko je vredna kmetijska zemlja in koliko je njen nakup po določenih cenah danes za kmeta sploh rentabilen. Sprašujem vas, če je res interes, da se kmeta obremeni s krediti za nakup zemljišč, četudi sam izrazi interes zato? Hektar zemlje je danes na trgu vreden okoli 1,6 milijona tolarjev in ta denar se pri današnji kmetijski proizvodnji katerekoli branže, razen zelenjadarstva, ne povrne v desetih letih! Je torej nakup zemlje za kmeta pameten? Po mojem prepričanju ne! Veliko bolj pametna je zakupna pogodba, ki je tudi precej cenejša!" Politika sklada je bila tako indirektno že nakazana - poleg tega, da nima ravno interesa prodajati kmetijska zemljišča (razen, ko gre verjetno za kakšne posebne dogovore ali manjvredno zemljo?!), prav tako je strategija narejena tako, da se določeno zemljišče, kjer že obstaja zakupnik, nikakor ne more prodajati brez njegovega soglasja.
Zakupi so bili doslej regulirani sicer z desetletno dobo, v prihodnje pa naj bi se ta doba poviševala na precej več let oziroma do upokojitve kmeta, pojavlja pa se tudi ideja o dednem prenosu zakupne pravice. V tem kontekstu je Ranfl še enkrat poudaril, da odprodaja zemljišč ni smiselna, saj naj bi kmet-kupec s tem dajal denar v državno blagajno, po drugi strani pa bi moral zemljo plačati predrago, glede na sedanjo rentabilnost kmetovanja.
Marjana Janžekoviča pa takšna pojasnila niso zadovoljila: „ Naša zadruga želi prodati dober hektar zemlje po 1,1 milijona tolarjev kmetu, pa ne more, ker se kot prvi kupec pojavlja sklad kmetijskih zemljišč. Po drugi strani bi radi kupili zemljo za naše kmete - zadružnike, pa jo sklad postavil prvo ceno 1,6 milijona tolarjev, zdaj pa že 1,7 milijona tolarjev na hektar! Kje je tu logika? V fazi prodaje sklad zvišuje ceno, v fazi nakupa pa hoče najnižjo in se postavlja pred vse kmete s svojo predkupno pravico?!"
Ranfl je nato odgovoril, da gre očitno za zemljo, ki jo imajo kmetje že v zakupu in naj jo imajo še naprej, sicer pa imajo kot zakupniki prednost pri nakupu, Janžekovič pa je udaril nazaj v smislu, da kmetom ni treba soliti pameti in da, če želijo zemljo kupiti naj
Franc Ranfl s ptujske izpostave SKZ: „Zavzemamo se, da bi bila zakupna pogodba čim daljša, prodaja zemljišč kmetom pa ni smiselna, saj se nakup glede na ceno zemlje in rentabilnost kmetovanja danes kmetu ne izplača!"
se jim to omogoči, ne pa zavira ter da nihče ne more reči, kakšna bo kmetijska politika in stanje v kmetijstvu čez več let; vsak se pač še najbolj zanese na svoje lastništvo, ne pa na najem.
S klavzulo dedovanja zemljo v roke tujcem?!
Zgodba je potem začela dobivati ozadje; iz mnenj zbranih članov OE KGZS Ptuj, je bilo namreč jasno razbrati, da je bil sklad kmetijskih zemljišč najprej ustanovljen zgolj začasno, za prehodno obdobje z namenom, da se kmetijska zemljišča ne bi brezglavo razprodajala, da pa je danes status in strategija sklada očitno popolnoma drugačna: sklad naj bi tako imel za nalogo obdržati in pokupiti vsa nekaj vredna kmetijska zemljišča, ki se še pojavljajo na trgu, nato pa zemljo z določeno najemnino in s pogodbami dajati v zakup kmetom ali podjetjem. Temu vodilu sklada je namenjeno tudi podaljševanje dobe zakupa ter možnost dedovanja, pri čemer pa se seveda znajo pojaviti hude težave in celo izguba velikih količin zemlje, ki jih ima danes v zakupu nekatera velika podjetja. Primer dvoreznosti člena dedovanja v najemni pogodbi je gotovo zakupna pogodba med skladom kmetijskih zemljišč in Perutnino Ptuj. Slednja ima zaenkrat pogodbo o zakupu za dobo 13 let, gre pa
za ogromne površine - kar za približno 3000 hektarjev zemlje in četudi proizvodnja na njej ni ravno profitabilna (kar gotovo ni), to pomeni pridobitev velikega denarja na račun subvencij. V primeru, da se sprejme zakon o dedovanju pri zakupnih pogodbah, to v primeru PP lahko pomeni, da bo - če bi se slučajno to zgodilo, vedno pa je možno kaj takega pričakovati - tujec, ki bi kupil večinski delež ali kar celo PP avtomatsko dobil v last še vsa ta zemljišča. Sicer pa bi enako veljalo tudi za zemljišča, ki bi jih imeli z dedno klavzulo v zakupu kmetje, če bi le-ti prodali kmetijo s pogodbo vred tujcu.
Vplivno območje le sredstvo za podražitev zemljišč!
Čeprav naj bi bil po prvotnem načeli sklad kmetijskih zemljišč namenjen temu, da „zbira" kmetijska zemljišča, potem pa jih prodaja resnim kmetovalcem, je danes slika obrnjena; sklad želi ohraniti in povečati svoje nepremičninsko premoženje, za prodaje pa se (večinoma) odloča v dveh primerih: ko gre za interes po nakupu manj pomembne oz. neuporabne zemlje ali manjših zaplat in pa v primerih, ko lahko zanjo iztrži visoko nadpovprečno ceno. To mu pa omogoča obstoj t. i. vplivnega območja, kar je pa v praksi največkrat le metanje peska v oči. Vpliv-
no območje namreč pomeni pas zemlje v krožni širini 100 metrov od določenega zidanega objekta (najsi gre za stanovanjsko hišo, opustele stavbe ali karkoli podobnega), zaradi česar se smatra, da bi se v tem območju kroga s premerom 200 metrov lahko kdaj še kaj zgradilo. In ker „teoretično" obstaja možnost pograditve tega območja (četudi gre največkrat za čisto neumnost in zgolj izgovor, saj daleč naokoli neke podrte bajte sredi ničesar pač nihče ne bo mogel česarkoli zgraditi, vsaj ne desetletja dolgo), se potem to območje vpliva v bistvu označi kot zazidljivo zemljišče in sklad ga potem lahko proda hudičevo dražje kot za 1,7 milijona tolarjev za hektar ... , če ga že kdo res na vsak način hoče kupiti. V tem kontekstu si sklad za vsako ceno ohranja tudi zemljišča, za katera se predvideva, da bodo v kratkem ali vsaj doglednem roku postala stavbna, in jih ne prodaja tudi za obče dobro (npr. gradnja vrtca ali šole), dokler ni status zemljišča takšen, da zanj lahko pokasirajo večkratno vrednost kmetijskega zemljišča ... Takšno ravnanje sklada je menda posledica izigravanj, ki so si ga privoščile nekatere občine v preteklosti, ko so na veliko odkupile kmetijska zemljišča po ugodni ceni, nato pa jih v svojem prostorskem planu opredelile kot stavba ter drago prodale.
Sklad na osnovi sedanje zakonodaje lahko torej očit-
no zelo dobro meša štrene prometa s kmetijskim nepremičninami, pri tem pa se postavlja v vlogo tistega, ki dolgoročno pametno razmišlja namesto kmetov; torej, drage moje trde kmečke betice, nikakor nima smisla, da kmetje kupujejo zemljo, četudi imajo mogoče denar zanjo, saj se jim to ne izplača in pika! Zato naj je raje ne kupujejo, ampak naj jo najemajo, saj tako ravnajo tudi v drugih državah. Kako bo čez 50 let, pa danes tako nikogar ne briga, tudi če bo politika takšna, da bo razvrednotila morebiti dolgoročno (tudi za 99 let sklenjene) zakupne pogodbe.
Predkupna pravica je le možnost, ne zakonska obveznost
Poleg vsega tega se v praksi pojavlja še druga težava; namreč, sklad je marsikje solastnik kmetijskih zemljišč in če gre za kompleks večih zemljišč, ki niso lastniško razdeljena, temveč solastništvo sklada in kmeta (ali kogarkoli že) ni jasno opredeljeno, je seveda avtomatsko po zakonu (lahko) prvi kupec sklad, kar večinoma s pridom koristi. Tu sicer svoj delež krivde nosijo tudi kmetje ali podjetja, zadruge - solastniki, saj bi z natančno razmejitvijo parcel lahko točno določili, katere so njihove parcele in jih nato prodajali (jasno, da taka razmejitev precej stane), če bi želeli. Vendar pa - spet - se kot prvi sosed v takih primerih s predkupno pravico pojavlja sklad. Začarani krog se tako lahko vrti v nedogled. Treba je sicer - resnici na ljubo - povedati, da zakon skladu ne nalaga, da se mora obvezno pojavljati pri nakupih kmetijskih zemljišč s predkupno pravico. Ta pravica je le možnost, ne pa tudi obveza, seveda pa jo sklad - glede na vse povedano in upoštevajoč svojo politiko - s pridom koristi. Z druge strani pa je tudi jasno, da se potem, glede na to, da sklada zakon ne obvezuje za nakup, lahko marsikaj dogovori, če so kupci in prodajalci oziroma pač vsi vpleteni pripravljeni na pogovor. V takih primerih, kjer se doseže dogovor, sklad pač ne uveljavlja predkupne pravice, četudi ima možnost ...
Debata, ki je razkrivala zakulisne igre in igrice s prometom kmetijskih zemljišč, je trajal kar nekaj ur; OE KGZS je sicer predlagal, da naj se kmetom daje absolutna predkupna pravica, saj bi se s tem krepile družinske kmetije, vendar jih trenutna politika pač niti malo ne podpira, zato je kaj takšnega težko pričakovati. Je pa vroče besedovanje, ki mu ni in ni bilo konca, dalo vedeti, da gre za področje kmetijstva, kjer bo treba še veliko razčistiti in narediti, če naj se kmetom piše malo boljša prihodnost. Zato so se vsi zbrani dogovorili, da bodo izključno na temo poslovanja sklada kmetijskih zemljišč pripravili še en sestanek z vodstvenimi ljudmi, kjer bodo poskušali dobiti odgovore na vsa odprta vprašanja, pa tudi na to, kako se bodo zadeve z zakupnimi pogodbami peljale vnaprej.
SM
Foto: SM
Ptuj • Dva nova projekta na elektro šoli
Na ptujski elektro šoli izvajajo projekt, vreden 540 tisoč evrov
Z letošnjim šolskim letom so na Poklicni in tehniški elektro šoli na Ptuju pričeli izvajati dva nova projekta. Prvi je računalniško podprt laboratorij pri pouku naravoslovja in tehnike, drugi pa izdelava elektronskih učbenikov za izbrane naravoslovno-tehniške predmete.
Nosilec obeh projektov je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, vsebinski koordinator na Poklicni in tehniški elektro šoli pa profesor Franc Vrbančič. Prvi projekt je dvoletni, njegova vrednost pa je približno 130 milijonov tolarjev oziroma 540 tisoč evrov. Sodeluje 11 partnerjev iz devetih držav Evrope: Madžarske, Češke, Grčije, Španije, Irske, Litve, Nizozemske, Slovaške in Slovenije. Da bi dosegli kar največjo uporabnost rezultatov projektov, je vsak od parterjev pripravil osnovo za sodelovanje z nekaj šolami in svetovalnimi službami, ki so bile povabljene že k oblikovanju vsebine prijave projekta.
»Problematika poučevanja naravoslovnih in tehniških vsebin v srednjih strokovnih in višjih postaja vse pomembnejša za širšo družbeno skup-
nost. Od diplomantov teh šol delodajalci pričakujejo praktična znanja in spretnosti, ki bi omogočila kar se da hitro opravilnost na delovnem mestu. Po drugi strani ugotavljamo, da so potrebna tudi splošnejša znanja za prilagajanje novim tehnologijam in sposobnost za vseživljenjsko učenje,« pravi Vrbančič.
Predlog projekta je usmerjen v laboratorijske vaje pri naravoslovnih in tehniških predmetih z uravnovešenim razmerjem med praktičnimi in splošnimi učnimi cilji. Temelj laboratorijske vaje bo uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v dveh na videz različnih laboratorijskih okoljih. "Realni laboratorij" temelji na računalniško podprtem merjenju in krmiljenju, saj se tudi v dobi IKT pomembnost praktičnega laboratorijskega
Ptuj • Viktorinovi večeri
Božični koncert
Na 14. Božičnem koncertu, ki bo na sam božični večer, 25. decembra, ob 19.30 v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, bodo nastopili zbor sv. Vikto-rina, ki ga vodi Sonja Winkler, Tina Žerdin - harfa in loannis Vagenas - violina.
Tema letošnjega že štirinajstega Božičnega koncerta v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega je zamisel Sonje Winkler, zboro-vodkinje zbora sv. Viktorina, predvsem pa iskalke in pou-stvarjalke glasbene lepote. Sodelovanje ustvari lepoto življenja - utrinek z ene letos prejetih voščilnic - drži. Izbrane protestantske, adventistične, pravoslavne in stare slovenske katoliške božične pesmi pojejo o rojstvu Božjega sina, ki prinaša sporočilo miru, veselja in sreče. Ekumensko druženje božične glasbe smo tako najprej doživeli pevke in pevci zbora sv. Viktorina s Sonjo Winkler, ko smo razvozlavali
božično zgodbo v stari nemščini, ruščini, srednjeveški slovenščini, nato pa polnost glasbene sporočilnosti. Vsaka pesem je drugačna, vsak jezik je poseben, vsaka glasba je samosvoja. Božič nas nagovarja, da postanemo bolj otroški, da sanjamo, upamo, da dajemo in sprejemamo vse in vsakogar, brez razlike. Kajti vsi smo ljudje. Vsakdo od nas je drugačen, imamo pa en svet, v katerem živimo. In tukaj smo zato, da se učimo drug drugega sprejemati in spoštovati.
Vabljeni k ustvarjanju lepote življenja na božič, 25. 12., ob 19.30 v Minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju.
N.Č.Š.
dela in pridobivanje eksperimentalnih izkušenj ni zmanjšala. "Navidezni laboratorij" je zasnovan na računalniških simulacijah različnih naravnih pojavov in/ali zapletenih oz. nedostopnih tehničnih naprav.
Koncept integracije "realnega" in "virtualnega" šolskega laboratorijskega okolja je bil vpeljan že pri prvem projektu ComLab. Tečaji, nastali v sklopu projekta, so zaob-segli različne naravoslovne vsebine (fizikalne, biološke in kemijske) kot tudi nekaj tehniških področij (strojni elementi, osnove električnih strojev, optoelektronika). Za podporo tečajem so razvili tudi namensko laboratorijsko strojno in programsko opremo.
Projekt ComLab-2 bo nadaljeval z metodo povezovanja "realnega" in "navideznega" laboratorija in bo tudi razširil nekatere tečaje, nastale pri prvem projektu ComLab. Vendar pa bo glavno težišče priprava vrste novih tečajev, tako za naravoslovne kot strokovne predmete, s ciljem zagotoviti boljšo povezanost med obema skupinama predmetov. Med strokovna področja sodijo elektrotehnika, strojništvo, kmetijstvo in gozdarstvo, živilstvo, meha-tronika, kemijska tehnologija ipd. Tečaji bodo vsebovali predstavitve konkretnih primerov (meritev, modelov), eksperimentalne opise, tipične rezultate. »V didaktičnem smislu želimo upoštevati moderna spoznanja o računalniško podprtem učenju, usmerjenim v poudarjanje samostojnega dela učencev-študentov in raziskovalni obliki učenja. Kot Podobno kot ComLab-1 bo integralni del projekta tudi razvoj nove programske opreme in nizkocenovne računalniško-laboratorijske opreme,« je še dejal Vrbančič.
Osrednja ciljna skupina projekta Comlab-2 so sedanji in bodoči učitelji naravoslovnih in tehniških predmetov v
Foto: arhiv šole
zadnji triadi osnovne šole ter srednjimi in višjimi strokovnimi šolami. V okviru projekta pa načrtujejo pripravo in izvedbo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Zraven tega bodo pripravili tudi elektronke učbenike za izbrane naravoslovno-teh-niške predmete. Neposredno pri izdelavi sodeluje 11 javnih zavodov iz Slovenije, posredno pa še enkrat toliko.
Namen je izdelati e-učbeni-ke za dva izbirna predmeta na osnovni šoli (Robotika v tehniki, Elektronika z robotiko), en obvezen predmet v poklicnih šolah (Naravoslovje) ter povezovalni e-učbenik za več predmetov na različnih srednjih tehničnih šolah z delovnim naslovom Računalniško podprto laboratorijsko delo s področja elektrotehnike in elektronike.
E-učbeniki za prve tri naštete bodo v celoti skladni z veljavnimi učnimi načrti, medtem ko bo vsebina e-gra-diva Računalniško podprto laboratorijsko delo s področja elektrotehnike in elektronike prilagojena zahtevam različnih poklicnih in tehniških programov srednjih šol.
Zaradi potrebe po praktični uporabi e-učbenikov pri laboratorijskem delu, bodo kot ločeno spremljajoče e-gradi-vo objavili tudi vso tehnično dokumentacijo, potrebno za izvajanje laboratorijskih aktivnosti. Glavni ciljni skupini za naštete E-učbenike bodo tako učenci-dijaki kot tudi njihovi učitelji. Seminarji stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev bodo za vsebine Elektronike z robotiko in Robotike v tehniki ponujeni v okviru utečenih in predpisanih programov za izbirne predmete v devetletni osnovni šoli, program Naravoslovja in Računalniško podprto laboratorijsko delo s področja elektrotehnike in elektronike pa kot nova programa za usposabljanja učiteljev.
Dženana Bećirović
Tednikova knjigarnica
Knjige in želje
pod praznično drevesce!
Naj bo božično drevce ali novoletna jelka, pod obema bo lepo, če bodo vrli decembrski možje
skrivaj podarjali tudi knjige. Pa čeprav morda ni bilo knjižnih želja tistih, ki pisno izražajo svoja pričakovanja tja na sever - v Snežno vas.
Zraven tega vam poželim, spoštovani bralci knjigarnice, da pride mnogo lepih, prijaznih besed do vas, pa dovolj objemov, spodbudnih pogledov, zvrhana mera zdravja, vreča veselja, veliko smeha in le za vzorec solza, dovolj, a ne preveč dela v prijaznem, spodbudnem okolju ... Želim vam strpnosti in razumevanja, modrost dopuščanja in odpuščanja, zavedanja, da je danes edino danes; danes ni ne včeraj, ne jutri. Želim vam, da ne bi bili obrekovani, naplahtani, ponižani, razžaljeni, krivično obtoženi, želim, da bi bili blagi in zadovoljni in čim manj zlovoljni. Želim vam, da bi imeli vedno dovolj časa za vsa dela, ki se jih boste namenili opraviti. In dovolj časa za lenobo. Želim vam, da bi čim manj časa preživeli za in ob volanu, pa kar največ v naravi, z družino, s prijatelji, pa tudi v samoti, tako za razmislek in predah. Šoferjem po dolžnosti pa, kakor vsem udeležencem v prometu, da bi srečno vozili. Pravzaprav vam, spoštovani bralci knjigarnice, želim, da ne bi v novo leto zajadrali s prevelikimi obeti, le spodobno se imejte sleherni dan - tu in tam uresničite kakšno željo drugim in sebi. Želim vam, da bi se imeli radi, pa da bi z življenjem znali...
Verjetno pa si te dni večina želi sneženja, saj je slišati: »Pha, božič in novo leto brez snega! Figa, pa taki decembrski prazniki!« Ker vremenarji prav suvereno napovedujejo zeleni božič (Po ljudskem izročilu bo torej velika noč bela?!), vam povem eno pravljico o malem čarovniku in snežinkah (po istoimenskem naslovu v prvi knjigi Pravljice za leto in dan, Mladinska knjiga, 1993):
Nekoč, v davnih časih, ko so z jesenjo drevesa izgubila vse liste, nekoč si je mali čarovnik pričaral hiško. Hiška je stala visoko gori na hribu. Tako visoko, da seje streha skoraj dotikala oblakov. Kakšno noč je zato mesec počival na strehi hiške malega čarovnika.
Mali čarovnik je bil zmerom sam, minevali so dnevi. Minevali so meseci. In kmalu je prišla zima in z njo velika tišina. Tako se je mali čarovnik počutil še bolj osamljenega. Pa je nekega dne začelo znova mesti belo odejo: snežinke so se igraje vrtinčile izpod oblakov. In mali čarovnik si je poveznil šiljasto čarovniško kapo na glavo, k oknu je pristavil pručko, splezal nanjo in odprl okno. Kako so se snežinke igrale po zraku! Mali čarovnik jih je vabil: »Pridite k meni v hiško! Se bomo skupaj igrali!«
A so se le smejale in plesale svojo pot, od zgoraj, pa malo sem ter tja, pa na tla. Smejale so se in dejale: »Hja, to pa ne gre! V tvoji hiški bi se takoj stopile!«
Mali čarovnik je pomislil, zamahnil s čarobno palico in spremenil dve snežinki v bela puhasta zajčka. In nato še dve snežinki. Pa mu je čaranje začelo ugajati in kmalu je bila njegova hiška polna malih belih puhastih zajčkov. Joj, koliko prijateljev si je pričaral! Čepeli so pod in na mizi, na stolih, na policah. Hoj, eden je bil v umivalniku! Pa v košarici za kruh in v loncih. Zvečer, ko je hotel mali čarovnik v posteljo, ojoj, je tam že drnjohalo pet zajčkov. Mali čarovnik se je sesedel na tla. Zavpil je: »Zajčki, to je moja hiša! Halo!«
Toda niso ga slišali, celo ringaraja so se šli okoli kozarcev! Grizljali so njegove piškote in se vsepovsodprekopice-vali. Pa seje mali čarovnik domislil in zamahnil s čarobno palico: vse zajčke je začaral v bele rože. Nato je postavil bele rože v vaze in bil zadovoljen. Bele rože so cvetele malemu čarovniku vso dolgo zimo, ko pa je prišla pomlad, so čez noč izginile.
Jasno, če pa so bile v resnici snežinke!
In vmes je bil še krtek, kije prvič videl sneg. In ga je bela snežna odeja povsem presenetila: vse je bilo drugače, kakor je bil vajen. Ampak to je že druga pravljica.
Naj se vas dotika pravljičnost!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Mešani pevski zbor DU Ptuj
Vabilo novim pevkam in pevcem
Mešani pevski zbor DU Ptuj vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Srečanje bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 16. uri v Narodnem domu na Ptuju. Zbor, ki sije že našel zvesto občinstvo, želi svoje vrste še okrepiti. Zbor bo vodil Oliver Buček. Predsednik DU Ptuj Vojo Velič-kovič pričakuje, da bo odziv uspešen in da bo zbor tudi z novimi pevci tako uspešen kot doslej.
Ormož • Novo v razstavnem salonu Renault
Na ogled razstava Kog 2006
Minuli teden so v razstavnem salonu Renault Ormož odprli razstavo udeležencev likovne kolonije Kog 2006.
To je bila že druga zapo-vrstna likovna kolonija, ki je potekala na izletniško-vino-gradniški kmetiji Hlebec na Kogu. Udeležilo se je je deset likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Sodelovali so Janos in Nora Horvath iz Madžarske, Branko Jalovičar in Danijel Jakovljević iz Hrvaške ter Jože Foltin, Bogomir Jurtela, Benjamin Kumprej, Bojan Oberčkal, Niko Ribič, Pete Vernik iz Slovenije.
Mario Bedrač je ocenil, da so udeleženci ustvarjali v »Skorajda nadrealistično grafično učinkujoči pokrajini, osupljivo likovno zasnovani, saj se zdi, kot bi geometrijsko stilizirani nasadi trte med seboj kar tekmovali v strogosti linearne urejeno-
Na mestu, kjer se sicer predstavljajo avtomobili znamke renault, bodo do 15. januarja na ogled motivi iz goric.
Ptuj • Izšla knjiga 14-letne Iris Kališnik
Virinski ključ
Učenka 9. razreda Osnovne šole Breg Iris Kališnik je v četrtek, ob 17. uri v telovadnici šole na literarnem večeru predstavila svojo knjigo Virinski ključ.
Kljub kopici šolskih obveznosti, ki jih imajo učenci zaključnega razreda osnovne šole, je Iris uspelo dokončati knjigo, ki jo je začela pisati pred natanko dvema letoma. 14-letna Iris, ki je polna idej in talenta, ne samo, da piše in riše, ampak je dejavna tudi na glasbenem področju, saj igra kar dva instrumenta, klavir in flavto. Naslovnico za 120 strani obsegajočo knjigo je Iris ustvarila sama, ob tem pa je nastala tudi vrsta slik, ki so jih postavili na ogled na literarnem večeru. Glavna junakinja Virin-skega ključa Asja in njeni prijatelji so vrstniki mlade Iris. Pravi, da se je za takšne junake odločila, ker jih najbolje razume, značaje pa je oblikovala na podlagi svoje domišljije. Iris, ki se je že v sedmem razredu odločila, da začne pisati knjigo, je ustvarjala
pod budnim očesom učiteljice slovenščine Ide Markež. Kot je dejala Markeževa, je bila na začetku zelo presenečena, da se je Iris odločila za takšno potezo, a ko je prebrala odlomek, je bila prepričana, da bo iz tega nastala dobra knjiga. »Vsebino sem pustila njej in njeni domišljiji, jaz pa sem jo usmerjala in ji pomagala pri slovničnem delu. Upam, da bo Iris spodbudila še kakšnega učenca, da naredi kaj podobnega,« je dejala mentorica. Podobno željo je izrazila tudi ravnateljica Osnovne šole Breg Darja Radičevič, ki je poudarila, da je vesela, da je Iris uspelo najti energijo za toliko dejavnosti, hkrati pa je izrazila zadovoljstvo, da se je literarnega večera udeležilo toliko učencev breške šole. Ob tej priložnosti je tudi župan dr. Štefan Čelan
pohvalil mlado pisateljico in poudaril, da gre velika zahvala tudi staršem, ki so ji pustili živeti njene sanje in jo spodbujali.
sti navpičnih in diagonalnih kompozicij, pri čemer skorajda ni prostora za naključja. Človekov poseg v naravo pa nikakor ni moteč, saj ima za posledico pridelavo okusnega grozdja za še okusnejše vino, ki umetnikom (poleg Muz) že od nekdaj posreduje dodatno ustvarjalno inspiracijo.« Razstava bo odprta do 15. januarja, pri Hlebcu pa razmišljajo že o tretji likovni koloniji. Zgodila naj bi se prihodnje poletje, pod stalnim vodstvom Bojana Oberčkala, imela pa naj bi še širšo mednarodno zasedbo in podporo Društva likovnih umetnikov Maribor.
vki
Svojevrsten literarni večer se je zaključil z govorom Iri-sinega očeta, ki je ganjen do solza povedal, da je Iris s svojo knjigo pričarala neverjetno toplino. Pri branju odlomkov iz knjige in glasbenimi točkami so Iris pomagali tudi učitelji in učenci šole, in sicer Barbara Vrbnjak, Nika Erjavec, Janja Turk, Vida Katarina Vidovič, Aleksandra Medved in Saša Pančur.
Dženana Bećirović
Iris Kališnik
Foto: Dženana Bećirović
Dornava • Plesno-glasbeni večer
Z mažoretkami v novo leto
Dornavske mažoretke so tudi letos pripravile plesno-glasbeni večer, na katerem so se številni publiki v šolski dvorani predstavile same, v goste pa so povabile tudi številne druge nastopajoče.
Zbrani obiskovalci so tako lahko uživali v nastopih plesne šole Pingi, mažoretnega, twirling in plesnega kluba Lenart, folklorne skupine KD Alojz Žuran iz Podgorcev, malih plesalcev iz domačega vrtca, plesne skupine iz Gorišnice ter pevke Mili. Program je povezovala Marija Slodnjak.
Dornavska mažoretna in twirling skupina deluje od leta 2003, zaenkrat še pod okriljem Kluba mladih, vendar v tem času že tečejo postopki za samostojni status mažoretk. Skupina se je v treh letih že prekalila v številnih nastopih doma in drugod
ter na tekmovanjih in državnih prvenstvih Twirling Zveze Slovenije, odkoder so letos na D-nivoju prinesle srebrno in zlato odličje. Poleg skupine deklet, ki sodelujejo že od začetka, so konec lanskega leta poskrbeli še za velik podmladek, saj se je v skupino vključilo kar 30 majhnih mažoretk. Seveda te najmlajše mažorete niso manjkale na prednovoletni prireditvi in požele velik aplavz. Atraktivna dekleta trenirata Karmen Ciglar in Tamara Kokot. Mentorica ma-žoretne skupine pa je Klavdija Majcen.
SM
Svet je majhen
Evro - evropski neuspeh
Dolgo smo ga pričakovali, močno želeli in končno ga imamo. Poslovili smo se od pisanih tolarjev in sprejeli, petič v zgodovini, novo valuto. Evro je med nami.
Sam si ne znam pojasniti razloga, vendar se mi pri takšnem razmišljanju v glavi vedno odvija slika iz otroških let. Takrat, ko sem se vračal na Ptuj, sem užival pri jutranjem nakupovalnem sprehodu z babico. Čeprav so leta bežala, sem se težko odvadilprijet-nega sprejema gospe na tržnici, ki me je že od daleč čakala s kislo repo ali zeljem, in pozdrava gospoda mesarja, ki mi je vedno poklonil košček posebne klobase. Priznam, bil je otroški užitek. Prijeten občutek minulih letih pa spremlja tudi spomin na denar, s katerim je babica poravnavala račune. Če je nekdaj potrebovala le nekaj dinarjev, se je to nekaj mesecev kasneje spremenilo v nekaj tisoč dinarjev.
Časi, v katerih smo se spopadali z visoko stopnjo inflacije, so verjetno še vedno trdo zasidrani v spominih večjega dela slovenskega prebivalstva in predstavljajo temelje, na katerih se gradi naša današnja privrženost do skupne evropske valute.
Evro je bil pred leti pogumna politična odločitev. Evropska unija, zgodovinsko, se gradi na uresničevanju posameznih projektov, med katere spada tudi skupna valuta, s katero so želeli državni voditelji doseči večjo učinkovitost evropskega trga in s samomorilnim paktom stabilnosti in rasti odpraviti dvome, izvirajočih iz ekonomskih teorij Nobelovega nagrajenca prof. Mundella ter odobriti zahtevam takrat močnega, še vedno samozavestnega nemškega gospodarstva po nujnosti nadzora na manj »virtuoz-nimi« ekonomijami celine, kakršne so bile španska, grška ali italijanska.
V	preteklosti so bili monetarni sistemi različno načrtovani in podprti. Vsak je doživel svoj čas in zaradi različnih političnih in gospodarski razlogov propadel. Trdnost valut in njihova vrednost so izraz politične stabilnosti in splošnega zaupanja v določenem mednarodnem prostoru. Evro predstavlja sanje Evropske skupnosti, vendar je še daleč od točke učinkovitosti.
V	petnajstih letih samostojnosti smo dosegli visoke cilje, a sedaj, ko smo ponosni na vse premagane težave, ki so nas vodile v klub najuspešnejših držav, mislim, da je preveč, če si pogledamo v oči in povemo resnico.
Da ne bo prišlo do nesporazumov, želim poudariti, da sem prepričan »Evropejec« v smislu, da verjamem v določene vrednote političnega projekta, s katerim želimo povečati blaginjo naših narodov in preprečiti izbruh novih vojaških neumnosti.
Uvedba evra na Stari celini do danes še nikjer ni prinesla obljubljene koristi.
Tako kot vse ostale članice Evro kluba se bomo tudi mi 1. januarja odpovedali pomembnemu delu državne suverenosti. Monetarna politika je sestavni del gospodarske politike, s katero se lahko vpliva na makroekonomske dejavnike. Od 1. januarja naprej bo za nas upravljala takšno funkcijo Centralna evropska banka, trenutno pod vodstvom g. Jean Clauda Tricheta, ki pa je vezan na največji kontrast celotnega sistema. Zaradi drugega člena ECB statuta ter Maastrichtskih odločitev mu je glavna naloga nadzor inflacije, ki se mora držati pod dvema procentoma. To pomeni, da samoumevno odpadejo skoraj vse možnosti podpiranja ekonomije.
Če želimo ostati na »tržnici«, vsi vemo da je bila uvedba evra pred leti, tako kot bo danes, izkoriščena za zvišanje cen. Vendar ko smo skupaj z italijanskim ministrom za gospodarstvo in finance dobro leto dni po uvedbi evra, analizirali vse posredne in neposredne posledice za državo, smo izračunali resnično plačano ceno: sedem procentov bruto državnega produkta. Državljani in država so v enem letu postali revnejši za sedem procentov.
Evro seje doslej izkazal za velik neuspeh, vendar bi kateremukoli politiku oziroma birokratu v Bruslju takšna izjava pomenila izgubo delovnega mesta.
Slovenija je zagotovo zgodba o uspehu, a zaradi določenih pomanjkljivosti še zdaleč ni izpolnjevala vse zahteve ali bolj blago rečeno ni še bila popolnoma pripravljena za sprejem skupne valute. Ljubljana, ki pa je želela pokazati sebi in svetu svojo uspešnost in se pridružiti elitnemu klubu, je naredila Trichetu največje možno darilo. Ker mu veliko število ekonomistov očita neuspešnost evra, slabost odločitev evropske Centralne banke ter nikakršno resnejšo novo željo po pridružitvi, se lahko zdaj predsednik pohvali z navdušenjem sprejema valute s strani naše države.
Spominjajoči se na stare čase imamo radi solidne valute, na katere se lahko zanesemo. Evro je v naših predstavah zamenjal nemško marko. Zdaj ga imamo tudi mi, a se moramo zavedati, da smo se odpovedali tudi dobremu deležu naše konkurenčne prednosti na mednarodnem go-spodarskemprizorišču. Upam samo, da se domače vzdušje na ptujski tržnici ne bo spremenilo.
Dr. Laris Gaiser
				
Ptuj • Osrednja slovenska proslava v počastitev Ludvika Zamenhofa		1	Juršinci • Božično-novoletni koncen	C
Mednarodni jezik esperanto Naj bo srečno!!!
V mali dvorani Narodnega doma na Ptuju je v soboto potekala osrednja slovenska proslava v počastitev Ludvika Zamenhofa, na temo Jezikovne človekove pravice.
Uvodoma so se predstavile Pevke upokojenke DU DPD Svoboda Ptuj, sledil je kratek govor predsednice sekcije za mednarodni jezik esperanto Angele Bezjak, nato pa se je z odličnim programom predstavila še vokalna skupina Fortuna. Po kratkem kulturnem programu je o Jezikovnih človekovih pravicah predaval Tomaž Lon-gyka, predsednik Združenja za esperanto Slovenije. Kot je poudaril uvodoma, je razen esperantistov zelo malo ljudi, ki sploh govorijo o jezikovnih človekovih pravicah. V precej izčrpnem predavanju je predstavil tudi pravni okvir, v katerem delujejo. O tvorcu esperanta in utemeljitelju Jezikovnih človekovih pravic Ludviku Zamenhofu pa je predaval Janez Zadravec. Kljub temu da je bil mednarodni jezik esperanto objavljen že leta 1887, je o njem malo kakovostnih informacij. Esperantiste posebej zanima komuniciranje kot osnovni pogoj za razumevanje, spoštovanje in strpnost med različnimi posamezniki, narodi in kulturami. Poudarjajo, da uporaba katerega koli narodnega jezika za mednarodno sporazumevanje takoj odpre
Foto:Dženana Bečirovič
O jezikovnih čiovekovih pravicah je predaval Tomaž Longyka.
vprašanje diskriminacije in nadvlade. Na svetu je več kot 5300 jezikov, od tega se jih približno 3500 uporablja v besednem komuniciranju. Na širjenje velikega števila jezikov in narečij so vplivali številni zgodovinski, etnološki, verski in družbeni vzroki. Svetovno esperantsko zdru-
ženje se ukvarja s širjenjem nevtralnega mednarodnega jezika, ki omogoča komuniciranje na enakopravni osnovi. V brošuri, ki jo je ob 90-letnici gibanja za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji izdala Zveza društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije, so med drugim za-
pisali: »Kako naj posameznik sodeluje pri urejanju zadev v državi ali širše v svetu, če nima jezikovnih sredstev? V najboljšem primeru lahko to stori s pomočjo posrednikov. Današnje človeštvo že ima tehnična sredstva za komuniciranje, tako s sosedom kot s svetom. Samo jezik je dejansko ovira. Znanje jezika za najširše komuniciranje bi moralo biti dosegljivo vsakemu človeku tudi v smislu osnovnih človekovih pravic. To predvsem pomeni uporabo jezika, ki je lahek in se ga da brez težav naučiti. To tudi pomeni, da tak jezik ne sme biti last države ali naroda, niti del njene zunanje politike oziroma sredstvo njene ekonomske nadvlade.« Esperantisti so tako mnenje, da je esperanto edini jezik, ki izpolnjuje te pogoje. Esperanto je zelo enostaven, saj je sestavljen iz samo 16 pravil, brez izjem. V vseh delih sveta izhaja približno 60 časopisov in revij raznih vrst, redne oddaje v esperantu ima 10 radijskih postaj, knjižnica britanske esperantske zveze v Londonu pa šteje 45 tisoč registriranih naslovov esperantskih izdaj.
Dženana Bećirović
V nedeljo, 17. decembra, je v večnamenski dvorani pri OŠ Juršinci potekal tradicionalni Božič-no-novoletni koncert, ki ga vsako leto organizira odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci in OŠ Juršinci. Z njim pa želita pričarati radost in toplino bližajočih se praznikov.
Na letošnjem božično novoletnem koncertu so nastopili: pihalna godba Markovci, ljudske pevke KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci, tamburaški orkester Majšperk in koled-niki s Hajdine. Prisrčen program pa so pripravili tudi učitelji in učenci OŠ Juršinci, nastopila pa je tudi folklorna skupina OŠ Juršinci. Posebnost letošnjega božično-no-voletnega koncerta pa je bila spremenjena scena, ki sta jo tudi letos pripravila OŠ Jur-šinci in Vrtni center Clivia. Koncert pa je povezovala
Nada Kotar.
Župan Alojz Kaučič in ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek sta v pridihu bližajočih se praznikov pozdravila obiskovalce, predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Juršinci Dragica Toš Majcen pa je podala zahvalo soorganizatorju, nastopajočim in vsem, ki so koncert pripravili. Na koncu pa je tudi sama zaželela miren in srečen božič ter zdravje v letu, ki prihaja, obiskovalce pa povabila, da se jim še kdaj pridružijo.
Zmago Šalamun
Rokomet
Mojca Derčar odšla, Vesna Puš prišla
Stran 16
AMD Ptuj
Priznanja ob 30-letnici dela
Stran 16
Kolesarstvo
»Če bi gledal na denar, bi ostal v Sloveniji«
Stran 17
Košarka
»Dobri dečki« namučili
prvake
Stran 17
SD Kidričevo
Proslavili 10 let delovanja
Stran 18
Pikado
Žabice boljše še od Opel bara
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
Saga o izboru selektorja
Na novoletnem sprejemu, ki ga je pripravila NZS, so izžrebali pare polfinalnih dvobojev za Pokal Slovenije oz. Pokal Hervis: Koper - CMC Publikum in Hit Gorica - Maribor. Vendar je ta tema ostala globoko v senci ugibanj o novem selektorju slovenske nogometne reprezentance.
Ta še naprej ostaja neznanka, potem ko je prvi kandidat Darko Milanič zavrnil ponujeno mesto. Prav je, da si selektor sam izbira sodelavce, vendar je očitno prepad med predsednikom NZS Rudijem Zavrlom in Zlatkom Zahovi-čem, ki gaje Milanič želel na mestu športnega direktorja reprezentance, preglobok. Milanič je imel na voljo tudi druge možnosti (Aleš Čeh, Željko Milinovič), zato je s tega vidika škoda, daje zlata generacija zamudila to priložnost za prevzem vidnejše vloge v reprezentančnem nogometu. Zlatko je bil res vodja tiste generacije, vendar bi(o) zagotovo še prišla priložnost za njegovo vključitev v reprezentanco.
Nadaljevanje zgodbe je samo delno predvidljivo. Zavrl odkrito daje prednost domačemu strokovnjaku, čeprav ima domnevno na mizi ogromno ponudb tudi iz tujine, večina iz prostora bivše Jugoslavije. Med domačimi trenerji so v prvem paketu Pavel Pinni (bivši trener Gorice), Sla-viša Stojanovič (trener Domžal), Marijan Pušnik (trener Maribora) in Matjaž Kek (selektor mlajših reprezentanc); presenečenja so skoraj izključena, čeprav je potrebno pustiti odprto tudi to možnost. Zavrl je izbor sam precej zožil z izjavo, da bo izbral selektorja, ki bo gradil podoben sistem igre (3-5-1-1), kot gaje gojil Srečko Katanec. To je sicer njegova legitimna pravica, vendar se po drugi strani lahko vprašamo, ali bo že sam »zapovedan« sistem igre prinesel podobne rezultate, kot v času ere Katanec? Za to seveda ni nobenega zagotovila, sam Katanec, pa je v nekem intervjuju izjavil, da naj že vendar pozabimo tiste čase in naj se obrnemo k prihodnosti.
Kdorkoli bo že zasedel mesto selektorja, pomembno je predvsem to, da bo popolnoma zaupal v igralce, ki jih bo sam izbral. Če bo imel še dovolj karizme in bodo igralci zaupali njemu, potem bomo spet s ponosom hodili na tekme Slovenije.
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2006
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj-
popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah.
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8>98,E>I04,3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
naslov: _
Poštna številka, kraj:_
IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. OSPOHTJVf WOWCE"
Nogomet • Dražen Besek, trener Drave
»
Pripravljeni so pošteno delati
«
Nogometaši ptujske Drave so po končanem jesenskem delu prvenstvu v 1. SNL osvojili peto mesto. Ponavadi igralci v tem času odidejo na počitek, toda pri Dravi tokrat ni tako. Večkrat imajo skupne treninge, od ponedeljka do srede pa so opravili testiranja. Trener Drave Dražen Besek je o tem povedal: »Izkoristili bomo ta čas, da se družimo, da naredimo nekaj koristnega in bi tako lažje startali z bazičnimi pripravami na drugi del tekmovanja«.
Ta hrvaški strokovnjak je na Ptuj prišel pet dni pred začetkom prvenstva. Rezultati pa niso bili takšni, kot so ljubitelji nogometa in navijači Drave pričakovali. »V trenerskem poslu je pač rezultat merilo vsega. Reči moram, da je Drava klub, ki želi narediti nekaj več. Zavedam se, da je rezultat pomemben, da imajo navijači pravico zahtevati dobre igre, vendar si sam želim poleg tega narediti še nekaj pozitivnega za ta klub; v prvi vrsti sta to dobra selekcija in organizacija strokovnega dela. Ko bom odšel iz kluba, si želim, da bodo vidni sledovi mojega dela in da bi ljudje opazili, da se je nekaj premaknilo na bolje.«
Začetek prvenstva ni prinesel pravega veselja. O tem pa nam je trener Drave dejal: »V
Nogometaši Drave bodo skupaj trenirali še 28. in 29. decembra.
Pred odhodom na prve priprave, ki bodo potekale med 25. januarjem in 3. februarjem v Medžugorju, bodo testiranja potekala še v začetku novega leta, 3. in 4. januarja.
Destinacija drugih priprav februarja naslednje leto še ni dokončna (Medulin ali Pula), je pa določen termin, in sicer od 10. do 21. februarja.
Foto: Črtomir Goznik
Drazen Besek, trener nogometašev Drave

Dravo sem prišel tik pred pri-četkom prvenstva; normalno je, da je sledilo obdobje navajanja igralcev name in obratno. Zraven tega pa so nekateri igralci težko sprejemali moj načina dela. V tem iskanju so seveda sledile oscilacije, selekcija se vrši še sedaj. Ob tem pa moram povedati, da so v klubu igralci, ki so pripravljeni pošteno delati ta posel.«
Nogometaši Drave so v jesenskem delu prvenstva prejeli veliko rumenih in rdečih kartonov, kar devetkrat je moral kateri igralec predčasno z igrišča. Na koncu je izgledalo tako,
kot da je Drava najbolj groba ekipa, povrh pa še nedisciplinirana. »To je veliki problem, ki gre skupaj s športno vzgojo in športnim obnašanjem in ga je težko izkoreniniti v kratkem časovnem obdobju. Tu je še nedisciplina nogometašev in kriterij sodnikov, ki ga imajo. Moramo narediti korak naprej in s svojim obnašanjem enostavno prisiliti sodnike, da ne dobivamo več toliko kartonov.«
Zimski odmor je tisti čas, ko naj bi žoga mirovala, igralci pa počivali ali imeli aktivni odmor. Ravno nasprotno pa je za vodstva klubov, ki imajo v tem
času veliko dela: organizacija priprav, prihodi in odhodi igralcev _ »Prestopni rok traja do konca januarja in šele takrat bomo videli končno stanje. Vsaka dobra ponudba, ki bi zadovoljila Dravine kriterije je seveda dobrodošla. Igralce, ki jih želimo zadržati, razumljivo ne bomo pustili. Po časopisih so se pojavljali različni naslovi in vesti, med drugim tudi to, da se bomo okrepili z igralci iz zagrebškega Dinama itd. Mi imamo dobre in kvalitetne igralce, še posebej mlade in bila bi velika škoda, da bi za ceno rezultata ravno tem mladim onemogočili, da dobijo priložnost za igranje in se razvijajo. O pripravah pa le toliko, da jih pričnemo 15. januarja in bomo del opravili na Ptuju, del pa v Hercegovini in verjetno tudi v hrvaški Istri. Veliko bo odvisno tudi od vremenskih razmer,« je zaključil pogovor trener Drave Dražen Besek.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec
Preobrat v karieri Dejana Zavca?
Naš najboljši boksar, profesionalni šampion Dejan Zavec, je vse od maja letošnjega leta, ko je na Ptuju ubranil naslov medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO, buril duhove v zvezi s prestopom k ameriškemu promotorju Donu Kingu. Dejstvo je, da pogodbe v profesionalnem boksu začnejo veljati takrat, ko boksar prvič stopi v ring. Ker Dejan pod okriljem Dona Kinga še ni boksal, še vedno obstaja možnost, da se v zadnjem trenutku še kdo vključi v boj za njegov podpis na pogodbi.
V zadnjem času so vse glasnejše govorice, da se bo zgodilo prav to. Dejanov prejšnji
manager Ulf Steinforth namreč še vedno ni vrgel puške v koruzo in je po naših informacijah pripravljen ustreči prav vsem pogojem našega šampiona. Izkušeni nemški manager se zagotovo zaveda sposobnosti Ptujčana in si ga še naprej želi v svoji ekipi. Nekaj je k temu zagotovo pripomogel majski spektakel na Ptuju, ko je bil Nemec več kot prijetno presenečen, kakšno vzdušje je bilo na dvoboju Zavec -Jeskin.
Dejan je za danes (petek, op. p.) sklical novinarsko konferenco, kjer bo verjetno podal svojo dokončno odločitev.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ulf Steinforth in Dejan Zavec - spet (še vedno) skupaj?
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Mojca Derčar odšla, Vesna Puš prišla
V nadaljevanju brez Mojce Derčar
Govorice o tem, da rokometna reprezentantka Mojca Derčar odhaja s Ptuja, so se razširile že prejšnji teden. Težko je bilo verjeti, da bi po dveh letih in pol ta odlična igralka in strelka, ob tem pa tudi lanskoletna športnica Ptuja, zapustila ekipo. Ko pa je na torkovi prijateljski tekmi proti Špankam sedela na tribuni, je bilo jasno, da bo v kratkem sledila prekinitev sodelovanja. Po pogovoru s predsednikom ŽRK Mercator Tenzor Ptuja Miranom Senčar-jem se je to tudi dejansko zgodilo. Predsednik kluba nam je kratko izjavil: »Res je, z Mojco smo se razšli. Razlog prekinitve sodelovanja pa je neskladje in nerazumevanje med njo in trenerjem Mišom Toplakom.«
Takšno odločitev je težko sprejeti in slovenski rokometni reprezentantki so šle besede težko iz ust. »Lahko samo potrdim prekinitev pogodbe s klubom, kjer sem preživela dve leti in pol. Na Ptuju sem se dobro počutila in mi je seveda žal, da zapuščam to mesto. Kaj bom naredila v prihodnje? Verjemite, da odgovora na to
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Derčar je v ptujski ekipi pustila globok pečat, med drugim je postala tudi športnica MO Ptuj v letu 2005.
Namizni tenis
Piljak napredoval v elito
Izola je bila dva dni v znamenju namiznega tenisa. Tam je namreč potekalo tekmovanje slovenskih igralcev in igralk po skupinah. V najkvalitetnejši skupini sta nastopila Gregor Zafošnik (Maribor Finea), ki je na koncu osvojil zelo dobro tretje mesto in igralec NTK Ptuj Bojan Pavič, ki je na koncu osvojil deseto mesto.
Veliko razlogov za veselje so imeli v NTK Ptuj, saj je njihov igralec Danilo Piljak odlično nastopil v 2. jakostni skupini in z devetimi zmagami ter samo dvema porazoma osvojil prvo mesto, tako si je priigral mesto med prvo dva-najsterico. »Dva dneva v Izoli sta bila zelo naporna, saj smo morali odigrati enajst dvobojev. Osebno sem s svojim nastopom zelo zadovoljen, saj mi prvo mesto prinaša uvrstitev v 1. jakostno skupino, kjer bova iz NTK Ptuj dva igralca. Želja pa mi je, da tukaj tudi
Ekipa NTK Ptuj II letos nastopa v 3. ligi.
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak, NTK Ptuj
ostanem. Sedaj bo sledil kratek odmor, nato pa bom vse svoje misli usmeril na priprave za januarski Pro Tour, ki bo v Velenju, bliža pa se tudi nadaljevanje državnega prvenstva,« je po prihodu iz Izole veselo dejal Danilo Piljak.
Nastopili sta tudi dve igralki NTK Ptuj: Ivana Zera je v 1. skupini osvojila dvanajsto mesto, Vesna Rojko pa je v drugi skupini osvojila drugo mesto, kar je vsekakor veliki uspeh te mlade ptujske igralke
3. SNTL
Ptujčani prvi del končali z zmago
V letošnji sezoni je NTK Ptuj pričel tekmovanje v 3. slovenski namizno-teniški ligi, kjer nastopa z ekipo mladih igralcev. V konkurenci desetih ekip so mladi Ptujčani doslej
osvojili šest točk. Dve zmagi in dva neodločena izida ter pet porazov je njihov učinek v prvem delu tekmovanja. Ekipa, ki jo vodi Jan Janžekovič, je pokazala željo po uspehu, glede na mladost pa so bili rezultati pričakovani. Drugi del prvenstva se bo pričel 3. februarja, ko si želijo še kakšno zmago več. V zadnjih srečanjih so remizirali s Kajuhom Slovanom (5:5) in premagali drugo ekipo Mela-mina iz Kočevja (6:2).
Lestvica po prvem delu prvenstva:
1. M
2.	MARIBOR FINEA II
3.	GORICA
4.	MERKUR KRANJ
5.	ŠKOFJA LOKA
6.	OSMINKA JESENICE 9
7.	KAJUH SLOVAN 9
8.	M. KOČEVJE II. 9
9.	PTUJ II.	9
10.	KM-KO LENDAVA II. 9
9	0 0
8	0 1
6	1 2
5	1 3
3	2	4
2	2	5
1	4	4
2	2	5 2	2	5 0	0 9
vprašanje še nimam. Najprej moram vse dobro prespati in potem razmisliti. Ali bom še naprej igrala rokomet ali ne, je zaenkrat še zavito v meglo.«
Tako bodo Ptujčanke prvo srečanje 3. kroga EHF proti Slovakinjam in nadaljevanje prvenstva v 1. SRL igrale brez dosedanje prve klubske strelke Mojce Derčar. Občutek je, da bi bili cilji z njo lažje dosegljivi, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so se okrepili še z reprezentantko Vesno Puš.
Vesna Puš okrepila ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
V ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so dobili pomembno okrepitev v reprezentantki Vesni Puš, ki je prišla iz ljubljanske Olimpije. V srečanjih pokala EHF in v prvenstvu bo ta izkušena igralka, ki lahko igra na mestu krožne napadalke ali organizatorke igre pomemben člen ekipe, ki v letošnji sezoni želi doseči kar največ. Pred prvo odigrano tekmo v dresu »trgovk« nam je Vesna Puš dejala naslednje: »Na Ptuj sem prišla zaradi tega, ker ima klub velike ambicije. V
Vesna Puš, nova članica ŽRK MT Ptuj
kontaktu smo bili že lani, vendar se nismo uspeli dogovoriti. Bilo je sicer še nekaj drugih ponudb, vendar sem se za Merca-tor Tenzor Ptuj odločila zaradi ambicij in urejenosti kluba. Po šestih mesecih pa bomo videli kako naprej.«
Vesno smo povprašali tudi o nastopu reprezentance na pravkar minulem EP in o tem je povedala naslednje: »To je bila mala katastrofa. Ni nam šlo tako, kot smo si zamislili. Potrebno bo še veliko delati.«
Prijateljska tekma: Mercator Tenzor Ptuj - Lledatana 38:30 (18:13)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Rajšič, Majcen, Ciora 9, Ramšak 3, Volarevič 5, Ma-rinček, Brumen 4, Murko 2, Kelenc, Mihič 5, Raškovič 3, Strmšek 6, Puš 2. Trener: Mišo Toplak.
Po prihodu reprezentantk iz EP je ekipa Mercator Tenzor Ptuj odigrala pripravljalno srečanje z ekipo španskih prvo-ligašinj Lledatana, za katere igrata nekdanji igralki Olimpije Tanja Čigoja in Darja Jakovčič. V dresu domačih pa se je prvič predstavila reprezentantka Vesna Puš.
Srečanje je bilo dinamično, s polno tempa, igralke obeh moštev pa so storile tudi veliko napak. Po izenačenih uvodnih minutah so domačinke zaigrale hitreje in si priigrale prednost petih zadetkov. Tudi v drugem polčasu so Ptujčanke dominirale in brez težav prišle do zmage.
Danilo Klajnšek
Danilo Klajnšek
AMD Ptuj • Po končani sezoni
Priznanja ob 30-letnici dela
Marljivo in uspešno Avto moto društvo Ptuj je ob koncu tekmovalne sezone pripravilo srečanje tekmovalcev, športnih funkcionarjev, članov UO in NO in njihovih družinskih članov. Marljivi športni delavci na čelu s predsednikov Urošem Langerholcem so v letošnjem letu pripravili dve hitrostni motociklistični dirki in dirko za državno prvenstvo v kartingu, ki jo prirejajo tradicionalno že 38 let na kartodromu v Haj-došah, s katerim se AMD Ptuj ponaša kot edinstven tovrstni objekt v Sloveniji.
Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja športnim funkcionarjem za 30-letno delo, prejeli so jih:
Jože Breznik - dolgoletni športni delavec, ki na dirkah opravlja delo sodnika na zavoju in razna druga odgovorna dela.
Boris Krajnc - ob razvoju kartinga na Ptuju je kaj hitro navdušil zanj in postal voznik v kategoriji do 100 ccm. Nekaj let je uspešno nastopal, bil je v samem vrhu te kategorije,
Tekmovalci AMD Ptuj v letu 2006
Za AMD Ptuj je letos vozilo 12 voznikov v petih razredih za državno prvenstvo in za Pokal Sportstila, osvojili pa so naslednja mesta: razred 3 Gazela free: 3. Dejvid Nistor; razred 4 Rotax Max-junior: 2. Žan Zapret; 3. Blaž Božak, 4. Matjaž Dominko, 6. Saša Stamenkovič; razred 6 Rotax Max senior: 4. Darjan Klobasa, 5. Iztok Vonča, 6. Damjan Švanjcer Butinar; razred 7 F 125 ccm: 6. Zlatko Oman, 8. Jože Šeruga (veteran - najstarejši tekmovalec), 16. Borut Levstek; razred 9 100 ICA junior: 3. Blaž Stamenkovič, 5. Blaž Božak, 6. Jaka Marinšek, 8. Matjaž Dominko. V tekmovanju za Pokal Sportstila sta vidno uvrstitev dosegla v razredu R 4 Žan Zabret (3. mesto), v R 5 pa Damjan Švanjcar - Butinar (1. mesto). V ekipni uvrstitvi je zmagalo AMD Moste 331 točk sledijo AMD Ptuj 260, AMD Lucija 245, AMD Šlander 241, AMD Gorica 202 ...
Tekmovalci so prejeli spominske plakate.
temu športu je ostal zvest tudi po koncu kariere - postal je športni funkcionar, že nekaj let opravlja odgovorno delo pred-štarterja, je član upravnega odbora društva.
Dušan Korošec - od samega začetka voznik v kat. 100 ccm, bil je v samem vrhu tedanjega karting športa. Po prenehanju kariere tekmovalca je postal športni funkcionar, vseskozi opravlja odgovorne naloge - že nekaj let je tudi član nadzornega odbora društva.
Milan Slana - v klubu je od
samega začetka pričel nastopati v najhitrejši kategoriji F - 125 ccm in bil kaj hitro med tistimi, ki so krojili sam vrh te kategorije. Postal je tudi državni prvak, po tekmovalni karieri pa je odšel med športne funkcionarje, kjer na vseh dirkah opravlja odgovorno nalogo štarterja - tako v Hajdošah kot drugod po Sloveniji. Nekaj let je član upravnega odbora društva.
Uroš Langerholc - je bil leta 1969 eden od ustanoviteljev karting kluba, v kategoriji do 100 ccm je uspešno nastopil že na propagandni dirki po ulicah Ptuja leta 1969. V tekmovalnem obdobju je prav tako krojil vrh jugoslovanskega kartinga in osvojil naslov državnega prvaka. Po tekmovalnem obdobju pa je svoje delo nadaljeval pri razvoju tega športa, postal športni funkcionar in prevzemal odgovorna dela pri organizaciji dirk, nekajkrat je bil direktor dirke, že nekaj let je član komisije za karting pri AMZ Slovenije, opravlja delo delegata mednarodnega razreda na številnih dirkah doma in v tujini. Že nekaj let je predsednik AMD Ptuj.
Ob iztekajočem letu se je predsednik AND Ptuj Uroš Langerholc zahvalil vsem tekmovalcem in športnim funkcionarjem za dosežene uspehe, prav tako pa gre zahvala vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pripomogli k uspešnemu delu ob organizaciji tekmovanj na kartodromu v Hajdošah.
anc
Kolesarstvo • Borut Božič
»Če bi gledal na denar,
bi ostal v Sloveniji.
«
Ptujčani so se po najuspešnejši sezoni doslej odločili, da bodo tudi v prihodnje nastopali v rangu Continental. Šestnajst kolesarjev, kot je jih moštvo imelo doslej, je preveliko število za klub na tem nivoju, menijo v vodstvu. Odhodi so se končali pri najboljših. Tako v prihodnji sezoni v perutninskem dresu ne bosta nastopala dva najuspešnejša letos, Jure Golčer in Borut Božič.
Božič je še zadnji izmed kolesarjev Perutnine Ptuj, ki je za prihodnjo sezono podpisal pogodbo z novim delodajalcem. 26-letni Idrijčan, ki je ptujski dres nosil zadnja tri leta, se je dogovoril za enoletno sodelovanje z italijansko ekipo An-droni Giocattoli - 3C Casaling-hi. Po neuspešnih pogajanjih s švedskim moštvom Unibet. com, ki je kandidiralo tudi za licenco Pro toura, in še nekaterimi drugimi je vendarle uspel najti moštvo v višjem rangu, od tistega s katerim je s ptujsko Perutnino nastopal doslej. »Perutnina Ptuj je odlično moštvo, vendar so moje osebne ambicije povzpeti se še višje. Če bi gledal le na denar bi ostal v Sloveniji. Zaenkrat imamo potrjeni dirki po Romandiji in po Švici na dirkah Pro toura, velika verjetnost je, da nastopimo
tudi na Giru, saj je bil naš tekmovalec lani drugi,« je dejal Božič. »Vsekakor se bom moral na začetku sezone najprej dokazati, tudi brez izdatne pomoči svojih sotekmovalcev. Pripravljen sem na to, da bom moral biti zelo dobro pripravljen, če bom hotel dirkati, precej boljše od italijanskih kolesarjev v ekipi. Če bi z mojimi letošnjimi rezultati imel italijanski potni list, bi verjetno že imel pogodbo ekipe Pro toura. Vendar sem vesel, da so oni kontaktirali mene, da so me hoteli imeti v ekipi in verjamem, da bom dobil možnost, da dokažem svojo kvaliteto,« je še dodal.
Visoke ambicije ima tudi Jure Golčer. Mariborčan je letošnjo sezono končal na izjemnem 12. mestu v točkovanju Europe tour in je že pred časom podpisal novo pogodbo z italijansko ekipo. Moštvo Tenax Salmila-no prav tako nastopa v razredu Professional Continental: »Mislim, da vsak korak, ki ni naprej, je korak nazaj. Čeprav veliko izbire nisem imel, mislim, da sem vendarle dobro odločil. Verjetno bom dobil kar precej priložnosti, da naredim kakšen dober rezultat, čeprav na Dirki po Italiji žal ne bomo nastopili,« je o moštvu, za katerega je v preteklosti nastopalo precej
Kolesarski klub Perutnina Ptuj vabi k sodelovanju nove člane, fante letnik rojstva 1992 in mlajše. Vse zainteresirane pozivajo, da se oglasijo na sedežu kluba na Muzejskem trgu 2, (zraven bivše vojašnice) vsak delovnik dopoldne. Dodatne informacije: 02 778 67 01 ali info@cyclingpp.com.
Slovencev, dejal 29-letni Mariborčan.
Ptujsko moštvo se je v prestopnem obdobju odreklo uslugam skoraj polovice ekipe. Dolenjski sprinter Boštjan Mervar je kolo postavil v kot in se pridružil strokovnemu štabu matičnega kluba v Novem mestu. Direktor Perutnine Ptuj Rene Glavnik ni podaljšal pogodbe trojici hrvaških tekmovalcev, Tomislavu Dančulovi-ču, Hrvoje Miholjeviču in Mas-simu Demarinu. Ptujčani pa se tudi v zasedbi strokovnega štaba vračajo na stanje iz prejšnjih sezon. Vodja ekipe ostaja Srečko Glivar, slovenski selektor Martin Hvastija pa zapušča štajersko kolesarsko prestolnico in se v prihodnje namerava bolj intenzivno posvetiti delu z reprezentanco.
ug
V ptujskem dresu v prihodnji sezoni ne bosta nastopala dva odlična sprinterja. Božič (levo) je odšel v Italijo, Mervar pa je zaključil kariero.
Strelstvo • 4. krog mednarodne first lige:
Zmaga v Juršince, Ptujčani tretji
V četrtem krogu mednarodne first lige, ki je potekala v petek in soboto na mestnem strelišču na Ptuju, v organizaciji SK Ptuj, je zmagala ekipa iz Juršincev s 1700 krogi, pred ekipo ŠSK Coal Petišovci s 1676 krogi na 2. mestu in Ptujčani s 1675 krogi na 3. mestu. Tudi tokrat vodilne tri ekipe niso dovolile nobenega presenečenja s strani tujcev, saj je ekipa Alzas iz Čakovca dosegla 1658 krogov in pristala na 4. mestu, avstrijska ekipa Tus Fehring pa je s 1633 krogi zasedla 5. mesto. Med posamezniki je slavil juršinski strelec Simon Simonič s 573 krogi, pred klubskim kolegom Ludvikom Pšajdom z ena-
kim rezultatom vendar slabšo zadnjo serijo 95:93. Vodilni v skupnem seštevku posameznikov Aleksander Ciglarič je s 566 krogi osvojil 4. mesto. Med Ptujčani je najbolje streljala Majda Raušl, ki je s 564 krogi osvojila 8. mesto, Matija Potočnik je s 561 krogi osvojil 9. mesto, mladinec Domen Solina je dosegel svoj osebni rekord in s 555 krogi osvojil 11. mesto, Robert Šimenko pa je s 550 krogi pristal na 16. mestu. Za juršinsko ekipo je streljal še Rok Pučko, ki je s 554 krogi dosegel 12. rezultat med posamezniki. Dobro so se odrezali tudi Peter Kaučič, SD Jože Kerenčič, Ptujčana Borut Sagadin in Stanislav Cafuta,
Mirko Moleh, SD Juršinci ter dornavska strelca Slavko Iva-novič in Jernej Peteršič, ki
so dosegli 537, 537, 536, 535, 536 in 530 krogov ter zasedli mesta med 25 in 30.
Skupni seštevek ekip:
1. SD Juršinci 58, 2. ŠSK Coal I 56, 3. SK Ptuj I 53, 4. SD Alzas 46, 5. TUS Fehring 41, 6. PLE Zalaegerszeg II 40, 7. PLE Zalaegerszeg I 32, 8. ŠSK Coal II 31, 9. SK Ptuj II 25, 10. SD Jože Ke-renčič 17 ... Skupni seštevek posameznikov:
1. Aleksander Ciglarič 2290, 2. Simon Simonič 2284, 3. Ludvik Pšajd 2262, 4. Majda Raušl 2261, 5. Ferenc Nemeth 2249, 10. Robert Šimenko 2217, 12. Matija Potočnik 2211, 17. Mirko Moleh 2154, 20. Stanislav Ca-futa 2078 krogov.
Simeon Gonc
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Dobri dečki« namučili prvaka
»
Končan je četrti krog lige Parkl. Odigranih je bilo kar nekaj tekem, ki so se končale šele v končnici s tesnimi rezultati. V prvi ligi so dobri dečki dodobra namučili aktualnega prvaka iz Pragerskega, ki je zlomil odpor žilavih domačinov šele tik pred koncem zadnje četrtine. Lokalni derbi v Maj-šperku je bil prav tako odločen v sami končnici, srečnejši so bili dindonovci. Tiskarji so se dolgo upirali gostom iz Starš, ki tokrat niso pokazali preveč prepričljive igre. Ekipa Rač je še enkrat pokazala, da igra nepredvidljivo in je vzela »skalp« slamovcem.
Pravi derbi druge lige sta prikazali ekipi Kidričevega in
Veteranov. Tekma je bila odločena v tretji četrtini, zmaga pa potrjena v zadnjem delu igre. Ekipa Destrnika je prišla do prve zmage nad ekipo mladih iz Starš, ki nikakor ne najdejo svoje igre. Dornava je v zaostali tekmi premagala Mariborčane, ki še vedno iščejo svojo prvo »žrtev«. Tudi v redni tekmi tega kroga jim je zmago tesno odnesla ekipa Ptujske gore, tako, da bodo priložnost morali iskati na eni izmed naslednjih tekem. Vse komentarje in zanimivosti v zvezi z Parkl ligo lahko preberete na www.parkl.si.
KK Pragersko veterani 76:80 (21:24, 17:25, 19:11; 19:20), Picerija Špajza - Din don Neman 55:63 (16:14, 5:18, 17:10, 17:21), Tiskarna Ekart - KK Starše 48:57 (15:15, 4:10, 22 :16, 7:16), KK Rače - KPŠ Slam 83 80 * (18:22, 18:18, 28:22, 15:17; 4:1*) *po podaljšku.
1.	PRAGERSKO VET.	4	4	0 +35	8
2.	KK STARŠE	4	3	1 +75	7
3.	GOOD GUYS	4	3	1 +36	7
4.	KK RAČE	4	2	2	-5	6
5.	DIN DON NEMAN	4	2	2	-42	6
6.	KPŠ SLAM	4	1	3	-8	5
7.	TISKARNA EKART	4	1	3	-21	5
8.	PICERIJA ŠPAJZA	4	0	4	-70	4
1. liga
2. liga
Rezultati 4. kroga: Good guys -
KK Nova vas Maribor
Rezultati 4. kroga: KMO Dornava - KK Nova vas MB 85:80 (15:19, 27 :14, 22:25, 21:22), Šd Destrnik - KK Starše mladi 88:66 (18:17, 24:15, 21 :14, 24:17), ŠD Kidričevo - Veterani 89:66 (16:17, 10:13, 33:18, 30:18), KK Nova vas MB - ŠD Ptujska gora 52 :55 (6:18, 18:5, 18:20, 10:12), KMO Dornava - ŠD Podlože preloženo.
1.	ŠD KIDRIČEVO	4	4	0	+140	8
2.	ŠD PTUJSKA GORA	4	3	1	+42	7
3.	VETERANI	4	3	1	+13	7
4.	KMO DORNAVA	3	2	1	+31	5
5.	ŠD PODLOŽE	3	2	1	+12	5
6.	ŠD DESTRNIK	4	13	-53	5
7.	KK NOVA VAS MB	4	0	4	-12	4
8.	KK STARŠE MLADI	4	0	4	-173	4 Lestvica najboljših	strelcev:	1.
Davor Bauman (KK Rače) 107, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 88, 3. Tadej Blažič (KK Nova vas MB) 86 košev.
Radko Hojak
Košarka • 3. SKL - vzhod, 10. krog
Zapravili priložnost za zmago
REZULTATI 10. KROGA: Maribor
-	Pragersko 96:53, Dravograd - Pri-mafoto Slovenj Gradec 81:70, Casino Maribor - Lenart 114:45, Paloma Sladki Vrh - Koroška 78:64, Poljčane
-	Ptuj 66:61.
1	CASINO MARIBOR 10 10 0 20
2	MARIBOR	10 9 1 19
3	DRAVOGRAD	10 7 3 17
4	PRAGERSKO	10 6 4 16
5	PRIMAFOTO SL. GR 10 6 4 16
6	LENART	10 4 6 14
7	POLJČANE	9 3 6 12
8	PALOMA SL. VRH 10 2 8 12
9	PTUJ	10 1 9 11
10	KOROŠKA	9 1 8 10
KK Poljčane - KK Ptuj 66:61
17:11, 17:15, 18:13, 14:22 KK Ptuj: Ferme 19, Avguštin 3, Kramberger 8, Horvat 16, Holc 8, Kotnik 2, Vodušek in Pleskonič 5.
V 1. krogu drugega dela prvenstva so ptujski košarkarji izgubili na gostovanju v Poljča-nah. Mlada ekipa je tokrat po zaostanku skozi celotno tekmo le-to pripeljala do napetega zaključka, a jim je tudi tokrat zmanjkalo moči, da bi presenetili izkušenega in precej starejšega nasprotnika.
Ptujčani so v prvih 20 minutah dosegli le 26 košev, nasprotna ekipa, ki prav tako ni bila strelsko razpoložena, pa jih je zbrala 8 več (34). V nadaljevanju so prednost še povečali, najvišja je bila sedem minut pred koncev, ko so vodili za 17 točk (59:42). Izgledalo je, da je tekma že odločena, vendar so Ptujčani strnili svoje vrste, zaigrali precej bolje in prednost je v naslednjih šestih minutah povsem skopnela. Psihološke
prednosti ob zaostanku dveh točk dobro minuto pred koncem Ptujčani niso uspeli unovčiti. V treh neuspešnih napadih niso izenačili, zgrešili so nekaj neoviranih metov izpod koša, kar je bilo ob koncu dovolj le za minimalen poraz.
Prvenstvo se nadaljuje 13. januarja, takrat bodo Ptujčani gostovali pri četrto uvrščeni ekipi iz Pragerskega.
UG
Trener Zlatko Marčič: »Z zaspano igro v treh četrtinah nismo mogli zmagati, čeprav smo ob koncu še imeli veliko priložnost da presenetimo. Domači so bili precej bolj borbeni od nas in zaradi tega so zasluženo zmagali. Iz različnih razlogov smo na tekmo odšli le z osmimi igralci, kar veliko pove o resnem pristopu posameznikov. Zaradi tega tudi rezultati niso takšni kot bi si želeli.«
Marko Ferme (KK Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: UG
Kolesarstvo • Uspešna sezona mladih perutninarjev
»
Pomembno je, da zmaguje več kolesarjev!
«
Za mlajšimi mladinci iz kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je odlična sezona. Sedem kolesarjev je pod vodstvom trenerja Boštjana Lampreta doseglo skupno pet zmag, desetkrat so stali na drugi najvišji stopnički, štirikrat pa so osvojili tretje mesto. Zraven tega imajo tudi zlato medaljo z vožnje ekipne državnega prvenstva na dirkališču, dobili so še tri srebrne in dve bronasti.
Najuspešnejši posameznik je Niko Vogrinec, ki je ob odličnih rezultatih tudi stalni član reprezentance. l6-letni dijak drugega letnika športne gimnazije na Ptuju je dosegel dve zmagi (Voitsberg, Mirna Peč), posebno težo v zbirki uspehov pa imata dve drugi mesti s težkih reprezentančnih dirk v Avstriji in na Češkem. V Avstriji (Radjugend tour) je bil v skupnem seštevku tretji. Pred še boljšimi rezultati so ga ustavile številne poškodbe: »Imel sem precej smole, saj sem bil pred državnim prvenstvom bolan. Med sezono sem si poškodoval nogo in dva tedna nisem treni-
Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj
Kolesarski klub Perutnina Ptuj vabi k sodelovanju nove člane-fante letnik rojstva 1992 in mlajše. Vse zainteresirane pozivajo, da se oglasijo na sedežu kluba na Muzejskem trgu 2, (zraven bivše vojašnice) vsak delovnik dopoldne. Dodatne informacije: 02 778 67 01 ali info@cyclingpp.com.
ral. Žal mi ni uspelo ponoviti zmage na državnem prvenstvu na Vršič, vendar sem z drugim mestom tudi zadovoljen. Pred sezono sem si postavil višje cilje, saj sem lani dvakrat postal državni prvak, vendar sem zaradi obilice težav, ki so me spremljale skozi celotno sezono, kljub temu zadovoljen,« je povedal Vogrinec. Zelo uspešen je bil tudi Marko Purg, ki že nekaj časa trka na vrata reprezentance. Purg je blestel v drugem delu sezone, ko je bil s tremi medaljami tudi eden najuspešnejših tekmovalcev na DP na dirkališču. S prvim mestom
Mali nogomet
Občinska liga Videm
Skupina A
REZULTATI 4. KROGA (17. 12.):
Belavšek - Varnica 8:3, ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 5:6, NK Tržec veterani - KMN Majolka 3:6, Bar Osmica prosta.
1.	ŠD POBREŽJE 4 3 0 1 24:10 9
2.	BAR OSMICA 3 3 0 0 14:4 9
3.	KMN MAJOLKA 4 3 0 1 19:10 9
4.	TRŽEC VETER. 3 111 13:10 4
5.	BELAVŠEK 4 1 0 3 11:24 3
6.	LANCOVA VAS 3 0 12 11:16 1
7.	VARNICA 3 0 0 3 8:26 0
Skupina B
REZULTATI 4. KROGA (17. 12.): AS
2 - ŠD Zg. Pristava 5:11, AS 1 - ŠD Majski vrh 3:4, ŠD Videm - Lancova vas veterani 2:4, Leskovec prost.
1.	ŠD MAJSKI VRH 4	3 0 1	20:14	9
2.	LESKOVEC 3	2 10	12:9	7
3.	ZG. PRISTAVA 4	2 0 2	27:15	6
4.	AS 2 3	111	17:19	4
5.	AS 1 3	10 2	10:9	3
6.	ŠD VIDEM 3 10 2 10:16 3
7.	LANC. VAS VET. 4 1 0 3 16:30 3
Darko Lah
ZLMN Ormož
2. liga
REZULTATI 5. KROGA: Vikingi
-	Impossible Team 5:0, Stora gora
-	Plečko Trgovišče 8:0, Mladost Miklavž II - Avtoservis Zidarič 1:6, Invest Ormož - KOŠ 2:3, Svetinje - Borec 4:2, Kog SK računalništvo - Črni ribič Texas 1:6.
1. Č. RIBIČ TEXAS 5 5 0 0 32:7 15 4 1 0 19:10 13
2.	SVETINJE
3.	INVEST
4.	KOŠ
5.	VIKINGI
6.	KOG SK RAČ.
7.	AVT. ZIDARIČ
8.	STORA GORA
9.	BOREC
10.	P. TRGOVIŠČE 5
11.	MLADOST II 5
12.	IMPOSSIBLE T. 5
3 1 1 3 1 1 3 1 1 20:12 23:16 17:16 21:15 8:21 8:24 5:24 7:34
2	1 2
2	1 2
2	0 3 1 0 4 1 0 4 1 0 4 0 0 5
18:8 10 18:9 10 10 7 7 6 3 3 3 0 UK
KMN Majolka
v avstrijskem Wolfsbergu se je tudi on vpisal med zmagovalce cestne dirke. Nekajkrat je prvo mesto le za las izgubil (Varaždin, Kranj Opicina - Italija).
V 32 nastopih, koliko so jih zbrali mlajši mladinci, se lahko z dvema prvima mestoma pohvali tudi Alen Tement. V ekipi so kolesarili še Davor Golob, Tomaž Bauman, Žiga Slak in Robert Janžekovič. »Z rezultati smo več kot zadovoljni. Predvsem je pomembno to, da zmaguje več kolesarjev, da imamo močno moštvo in ne samo posameznikov. Veseli nas dejstvo, da imamo na Ptuju nosilca mlade reprezentance Slovenije, ki je bil na vseh reprezentančnih nastopih najboljši. Generalno 3. mesto na Radjugendtouru je mednarodno odmeven rezultat, Slovenija že vrsto let na tem tekmovanju ni imela tako dobre uvrstitve. Fantje so to sezono prebili led tudi v Itali-
ji, kjer je Purg dosegel celo 2. mesto. V primerjavi z lansko sezono smo v vseh vidikih napredovali, smolo smo imeli le na državnem prvenstvu, kjer smo naslov izgubili praktično na ciljni črti. A to nas ni ustavilo, ponosno zremo v novo sezono od katere spet veliko pričakujemo,« je povedal trener mlajših mladincev Boštjan Lampret.
Celotno moštvo perutninar-jev se v prihodnji sezoni seli v višjo starostno kategorijo, kategorijo mladincev. V tem razredu so imeli letos »generacijsko luknjo« in rezultati so bili posledično slabši kot v preteklosti. Kljub intenzivnemu delu skozi leto žal niso mogli iztržiti odmevnejših rezultatov. Se pa stvari obračajo na boljše, saj prihaja zelo uspešna generacija, ki bo krivuljo rezultatov zagotovo dvignila.
UG
ŠD Kidričevo
Proslavili 10 let delovanja
Pretekli teden so v restavraciji Pan v Kidričevem proslavili 10. obletnico delovanja ŠD Kidričevo. Ob tem so se zbrali na občnem zboru, na katerem so ocenili delo v preteklem obdobju.
ŠD Kidričevo so ustanovili 30. novembra 1996 in takoj pričeli z aktivnim delom. Skozi vse njihove dejavnosti se je število aktivnih članov gibalo okoli sedemdeset, tako je tudi danes; vsi pa delajo na prostovoljni osnovi. Aktivnosti potekajo v košarki, odbojki, skrbijo tudi za telovadbo žensk. Doslej so organizirali že številne prireditve, npr. kolesarski maraton Veter v laseh, S športom proti drogi, sodelovali so tudi na prireditvah ob prazniku ob-
čine Kidričevo.
Njihove prireditve ob deseti obletnici so se udeležili vsi, ki so sodelovali tudi pri ustanovitvi društva, med drugimi Brane Tonejc, ravnatelj OŠ Kidričevo in nekdanji župan Alojz Šprah, ki je zbrane nagovoril in se zahvalil za povabilo. Žal pa se nova občinska uprava ni odzvala povabilu.
»Športno društvo Kidričevo je v vseh teh letih vzgajalo mlade in skrbelo za rekreativno telovadbo, kar nam je odlično uspelo, saj že po številu članov in obisku iz številnih krajev dokazuje, da seže dober glas v deveto vas,« je povedala predsednica ŠD Kidričevo Andreja Emeršič (na sliki levo).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Benedikt - Sloving Vital, Luka Koper - HIT Nova Gorica, Galeb grup Hitachi - Broline Kamnik, Jesenice Bled - Šentvid.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA ob 8.30: ŠD As - Poetovio Petlja Vitomarci, ob 9.10: Toyota Furman Ptuj - ŠD Vitomarci, ob 9.50 Feluka bar - Dolina Winettu, ob 10.30 Klub ptujskih študentov - NK Apače, ob 11.10 D Cirkulane - Club
13,	ob 11.50 ŠD Ptujska gora - Vinogradništvo Plajnšek, ob 12.30: Dra-ženci - ŠD Zimica.
Danilo Klajnšek
V SOBOTO TURNIR U-8 V DVORANI CENTER
NŠ Poli Drava Ptuj organizira v soboto, 23. 12., 3. mednarodni zimski turnir za selekcije U-8. Turnir v dvorani SŠC Ptuj se bo pričel ob 9. uri; zaključni boji pa bodo na sporedu od 16. ure dalje.
Nastopajoče ekipe: NŠ Poli Drava (4 ekipe), Aluminij, CMC Publikum, Triglav, Maribor, Nafta, Malečnik, Veržej, ŠD Alfa (vse Slovenija), ŠD Knegi-nec, MNK Fotex in NK Slaven Belupo (vse Hrvaška).
STRELSTVO
12. TURNIR SAMOSTOJNOSTI
Na Ptuju bo v torek, 26. 12, potekal v organizaciji SK Ptuj tradicionalni, že 12. turnir samostojnosti. Strelci bodo nastopili v dveh enotnih kategorijah (vse starostne kategorije skupaj), s puško in pištolo, vsak posameznik bo imel na voljo 40 strelov.
Strelci s pištolo bodo začeli s tekmovanjem ob 8. uri, s puško pa ob
14.	uri.
JM
Sela
Ustanovili športno društvo
Šport je dejavnost, ki združuje vedno več ljudi, ki želijo aktivno preživljati prosti čas. Da bi lažje uresničevali svoje namere, ob tem pa nekaj naredili za svoj kraj, za generacije, ki prihajajo, so se v Selah pri Lancovi vasi odločili, da ustanovijo športno društvo. Na
ustanovnem občnem zboru se je zbralo preko trideset ljudi, kar govori o resnosti njihovega početja. Aktivnosti v društvu bodo organizirali glede na interese njihovih članov. Za predsednika društva so soglasno izvolili Zmaga Zajca.
Danilo Klajnšek
Utrinek z ustanovnega občnega zbora SD Sela
Tenis • Zimska liga 2006/07
2.	LIGA
V predzadnjem krogu 2. teniške zimske lige 2006-2007 so igralci Trgovine Jager gladko odpravili ekipo Š. C. Skorba ter si tako priigrali prvo mesto in napredovanje v višji kakovostni razred. TK Gorišnica se je s tesno zmago utrdila na 2. mestu, TK Skorba gad pa se je na
3.	mestu izenačila s TK Štraf. Rezultati 4. kroga: Tigri
-	TK Skorba gad 1:2 (Ribič
-	Štumberger 2:9, Paternost
-	Ules 9:2, Plajnšek/Makovec
-	Štumberger/Mohorko 5:9); Trgovine Jager - Š. C. Skorba 3:0 (Čeh - Lesjak 9:1, Križe
-	Korošec 9:1, Zavrnik/Križe
-	Lesjak/Pravdič 9:1); TK Go-rišnica - TK Štraf 2:1 (Krajnc
-	Cajnkar 2:9, Žnidarič - Go-stan 7:1 w. o., Krajnc/Žnidarič
-	Janžekovič/Petek 9:7). Vrstni red: Trgovine Jager
12, TK Gorišnica 10, TK Skorba gad in TK Štraf 5, Tigri 3, Š. C. Skorba 1 točko.
DK
Foto: DK
Igralca TK Gorišnica sta si priigrala 2. mesto.
Foto: UG
Foto: DK
Foto: DL
Bodybuilding • Ptujčan Boštjan Renko
Renko uspešen tudi v svetu
Najboljši ptujski bodybuilder Boštjan Renko, ki se že ponaša s kopico svetovnih nagrad, si je v zadnjih dveh mesecih prislužil še štiri prestižne nazive.
Kljub temu da bodybuilding v Sloveniji še ni cenjen kot drugje po svetu, Renka to ne ustavi. Vlaganje milijonskih zneskov v izgradnjo svoje postave in potovanja, je za njega vse prej kot napor. V tem uživa, to je del njegovega življenja, tako kot so del njegovega vsakdanja priprave na tekme, treniranje in odrekanje navadnim preprostim rečem. In da se na koncu trud vseeno poplača, dokazujejo nagrade, ki si jih je prislužil v zadnjih dveh mesecih. Konec oktobra se je udeležil Državnega prvenstva Slovenian open , kjer je zasedel 1. mesto v dveh kategorijah, junior in mr. Bodybuilding visoka. Le dva tedna za tem se je za stopničko nižje uvrstil na tekmovanju Mr. Universe v Franciji, 2. decembra pa je zasedel tretje mesto v Nemčiji. 18. novembra se je udeležil tudi tekmovanja v Las Vegasu, kjer je zaradi odpovedi kategorije, v kateri tekmuje, njegova uvrstitev bila nekoliko slabša
Foto: Dženana Bečirovič
Boštjan Renko (levo)
in je zasedel peto mesto.
Priprave na tekmovanja za zadnje štiri tekme so se pričele že julija, takrat je začel z dieto, ki je trajala vse do konca priprav. »Najbolje sem se uvrstil na prvi tekmi, tam sem bil tudi v najboljši formi. Na tej tekmi je tekmoval tudi kolega Marko Zidarič, ki je tekmoval v kate-
Šolski šport, šport mladih
Področno prvenstvo srednjih šol v nogometu za dijake in dijakinje
Rezultati: fantje: Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj - Gimnazija Ormož 1:4 (0:1), Srednja šola Slov. Bistrica - Gimnazija Ormož 4:0 (0:0), Srednja šola Slov. Bistrica - Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj 3:0 (3:0).
Srednja šola Slovenska Bistrica: Nejc Rebernak, Kristijan Fridrih, Sergej Trunkl, Miha Hrušman, Jure Klinc, Gregor Grašič, Klemen Jevšinek, Simon Levart, Žan Justinek, Anej Bulf, Blaž Ahej, Urban Obrovnik. Vodja ekipe: Marko Križanič.
Rezultati: dekleta: Gimnazija Ptuj - Srednja šola Slovenska Bistrica 4:1 (3:0).
Gimnazija Ptuj - dijakinje: Martina Potrč, Alenka Trafela, Maja Koren, Nina Pihler, Ines Švarc, Mateja Arnuš, Laura Arnuš, Eva Učakar in Tjaša Medved. Vodja ekipe: Suzana Maltar.
Področno prvenstvo OŠ v košarki - starejši dečki
Na OŠ Poljčane so v ponedeljek, 18. 12. 2006, organizirali in izvedli področno tekmovanje v košarki za starejše dečke, letnik 1992 in mlajši. Tekmovanja so se udeležile naslednje šole: OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ
Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Poljča-ne.
Rezultati: OŠ Poljčane - OŠ Olge Meglič Ptuj 22:49, OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica - OŠ B. Kidrič Kidričevo 45:29, OŠ B. Kidrič Kidričevo - OŠ Poljčane 49:19, OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica 35:26.
Končni vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič Ptuj, 2. OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica, 3. OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, 4. OŠ Poljčane.
V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi.
Področno prvenstvo OŠ v rokometu za starejše učenke (letnik 1992, 8. in 9. razred)
Skupina A: OŠ Poh. bataljona Oplotnica - OŠ Ormož 2:15, OŠ Ljudski vrt - OŠ Poh. bat. Oplotnica 11:9, OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 8:9.
Skupina B: OŠ Velika Nedelja - Cir-kovce 21:12.
Za 3. mesto: Ljudski vrt - Cirkovce 10:29.
Za 1. mesto: Ormož - Velika Nedelja 6:20.
Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja, 2. OŠ Ormož, 3.OŠ Cirkovce, 4. OŠ Ljudski vrt, 5. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica.
Prvi dve ekipi se uvrstita v četrt-finale.
Mladi košarkarji OŠ Olge Meglič, zmagovalci področnega prvenstva.
goriji fitnes visoka ter dosegel odlično 3. mesto. Na letošnje tekme se nisem mogel pripraviti 100 odstotno, ker sem bil v začetku leta operiran na slepiču in pet mesecev nisem mogel trenirat. Tudi po operaciji nisem mogel delati določenih vaj ter trenirati celega telesa, kar je seveda vplivalo na kvaliteto forme,« je dejal Renko. Pravi, da so bile letošnje izkušnje zelo zanimive, med drugim tudi zaradi tega, ker je bil na treh tekmah v tujini. S precej neprijetno zadevo, pa pravi, se je srečal na tekmovanju v Franciji. »Spoznal sem fotografa, ki nas je slikal, tako kot ostali novinarji in fotografi. Mislil sem, da slika za kakšno revijo in smo mu pozirali. Po končani tekmi se je ponudil, da mi slike pošlje za spomin. Potem me je prosil, če bi lahko naredil sliko, ko sem se oblečen. Spraševal me je, kako
je z bodybuildingom v Sloveniji ipd. Kasneje me je vprašal, če bi lahko naredil kakšno pozo in da bi me on poskusil otipat. Najprej sem mislil, da ne razumem dobro, ker sva se pogovarjala angleško in sem ga prosil, če mi lahko pove v nemščini. Nato sem spoznal da je ta fant res homoseksualec in jasno sem mu dal vedet, da me niti slučajno ne zanimajo moški. Kasneje je prišel tudi v Nemčijo na tekmovanje in mi podaril zgoščenko s slikami,« še dodaja Renko, ki se danes tej izkušnji samo nasmehne. Pravi, da je o tem, da veliko homoseksualcev obiskuje tekme bodybuilderjev, že slišal, a sam podobne izkušnje do zdaj ni imel. Med bolj pozitivne izkušnje pa Renko šteje tekmo v Las Vegasu, od koder se je vrnil pred nekaj dnevi. »Tam je bilo nepozabno. Klima mi je zelo odgovarjala, drugačen tempo življenja, idealni pogoji za naš šport, imajo zelo poceni in tudi dobro hrano, temperature so bile kar visoke, čez dan je bilo do 27 stopinj. Tam živijo življenje s polnim zagonom, ulice so polne podnevi in ponoči. Glede tekme sem imel smolo, saj ni bilo dovolj tekmovalcev v moji kategoriji in so jo izločili, zato sem tekmoval v težki kategoriji. Tam nisem dosegel vrhunskega rezultata, a vseeno nisem zaostajal za ostalimi in sem na koncu bil na petem mestu,« dodaja Renko.
Samo za zadnja tekmovanja je Renko zapravil več kot milijon in pol, pri tem pa so mu pomagali Sport studio Popaj, EE-G.M., d. o. o., Elektromehanika Gajser, Monting, sp., Tok-Tok zavarovalna agencija, PloTEC-Atera in ZAVA, zavarovalno zastopanje, d. o. o.
Renko pravi, da se odnos do bodybuildinga v Sloveniji ni bistveno spremenil, vedno več ljudi pa zahaja v fitnes klube, najbolj v zimskih časih, kar je po njegovem mnenju že velik napredek.
Dženana Bećirović
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Še bomo zmagovali
»
Ptujski vaterpolisti so se v soboto udeležili tretjega rekreativnega turnirja iz serije »Divja liga - Old Masters« v Kranju. Na njem je bila najuspešnejša ekipa gostiteljev iz Kamnika, ki je presenetljivo premagala vse nasprotnike (na prejšnjem turnirju so namreč ostali brez zmage). Ostala mesta so si z eno zmago in dvema porazoma razdelile ostale tri ekipe. Ptujčani so tokrat potegnili najkrajšo, saj so zaradi slabše razlike med doseženimi in prejetimi zadetki osvojili četrto mesto. Pred njimi so bili ljubljanski Mroži, drugo mesto pa je osvojila ekipa iz Radovljice.
Rezultati:
Terme Ptuj - Radovljica 5:6 (1:3, 4:3).
Drevenšek, Hovnik 2, Mara-čič, Muhič, Đerič 1, Gramc 2, Jovanovič, Petrovič.
V uvodni tekmi turnirja so Radoveljčani z grobo igro uspeli onemogočiti ptujsko moštvo, ki je nezbrano delovalo tudi v obrambi. V nadaljevanju so Ptujčani odigrali precej boljše, vendar zaostanka niso uspeli nadoknaditi.
Terme Ptuj - Kamnik 5:7 (4:1, 1:6).
Drevenšek, Hovnik 3, Mara-čič, Muhič, Đerič, Gramc, Jova-novič, Petrovič 2.
Po nepričakovanem uvod-
«
nem porazu so Ptujčani zaigrali precej bolje in hitro povedli. Jovanovič v vratih je bil težka uganka za kamniške strelce. Ob visoki prednosti treh zadetkov po polovici igralnega časa pa so prehitro začeli slaviti zmago, kar se jim je na koncu maščevalo.
Terme Ptuj - Mrož Ljubljana 4:3 (2:0, 1:3).
Drevenšek, Hovnik 1, Mara-čič 1, Muhič, Đerič, Gramc 2, Jovanovič, Petrovič.
Šele v zadnji tekmi so Ptuj-čani pokazali dobro igro v obrambi. Prednost bi bila lahko še večja, če ne bi zastreljali kazenskega meta. Proti koncu so sicer nekoliko popustili, a vseeno zabeležili zmago.
V skupnem seštevku je na prvem mestu moštvo iz Radovljice, točko zaostanka imajo ljubljanski Mroži, Ptujčani so z zaostankom dveh na tretjem mestu. Kamničani so še vedno zadnji, četrti. »Tokrat so nas organizatorji presenetili z manjšim igriščem. Kot dobri plavalci bi imeli prednost, ki smo jo zadnjič znali dobro izkoristiti. Z rezultatom razumljivo ne moremo biti zadovoljni, vendar je do konca še daleč in verjamem, da bomo še zmagovali,« je povedal kapetan ekipe, Žarko Jovanovič.
UG
Pikado liga Štajerski tednik
Žabice boljše še od Opel bara
B-liga
V zadnjem krogu je ekipa Žabic premagala bar Opel in tako končala jesenski del lige s samimi zmagami. Opel bar, ki je v zadnjih nekaj krogih igral izvrstno, se je upiral po najboljših močeh, a je na koncu osvojil le tri točke. Ekipa Žage je z rutinsko zmago v Podlehniku proti ekipi Dolence preskočila še zadnjo oviro v jesenskem delu in zasedla odlično tretje mesto. Center je na domačem terenu premagal ekipo Justa in jo prehitel na lestvici. Ekipa Ring je na gostovanju premagala ekipo Amur in je trenutno z enim porazom in enim neodločenim rezultatom na drugem mestu. Tekma med ekipama Sharky in Zeleni gaj je bila prestavljena in bo odigrana ta vikend. Prvenstvo se bo nadaljevalo 6. 1. 2007.
Rang turnir lige Štajerski tednik
4. rang turnir: v petek, 5. 1., ob 19 uri v Baru Ring - Maistrova 18, Ptuj.
Capri in Esa na vrhu
V tretjem krogu B-lige smo videli dva neodločena rezultata in zmago gostov. Remizirali sta ekipi Grajena in Capri ter Ring 2 in Esa, do zmage v gosteh pa je prišla ekipa Okrepčevalnice Zeleni gaj.
Rezultati 3. kroga: Bar Žaga II
-	Okrepčevalnica Zeleni gaj II 4:12 (12:25), Bar Ring II - Bar Esa 8:8 (17:17), Bar Grajena - Bar Capri 8: 8 (16:19).
1.	BAR CAPRI 3 2 1 0 29:19 7
2.	BAR ESA 3 2 1 0 28:20 7
3.	O. ZELENI GAJ 2 3 1 1 1 26:22 4
4.	BAR GRAJENA 3 1 1 1 26:22 4
5.	BAR RING 2 3 0 2 1 21:27 2
6.	BAR ŽAGA 2 3 0 0 3 14:34 0
Pari 4. kroga (5. 1., ob 19. uri):
Bar Žaga 2 - Bar Ring 2, Bar Capri
-	Bar Esa, Okrepčevalnica Zeleni gaj 2 - Bar Grajena.
JM
A-LIGA: REZULTATI 9. KROGA (16. 12.): Bar Dolence - Bar Žaga 5:11						
(17:25), Bar Žabica -	Bar Opel 13:3 (26:10), Bar Amur - Bar Ring 4:12					
(12:27), Bar Center -	Bar Justa 12:4 (26:13), Bar Sharky - Okrepčevalni-					
ca Zeleni gaj prestavljeno.						
1. BAR ŽABICA	9	9	0	0	119:25	27
2. BAR RING	9	7	1	1	92:52	22
3. BAR ŽAGA	9	5	2	2	78:66	17
4. BAR CENTER	9	4	2	3	71:73	14
5. BAR JUSTA	9	4	1	4	77:67	13
6. BAR AMUR	9	3	1	5	72:72	10
7. BAR SHARKY	8	2	3	3	63:65	9
8. BAR OPEL	9	2	2	5	55:89	8
9. OKREP. ZELENI GA.	8	2	0	6	45:83	6
10. BAR DOLENCE	9	0	0	9	32:112	0
PARI 10. KROGA (6. 1., OB 19. URI): Bar Amur					- Bar Dolence, Bar	
Ring - Bar Opel, Bar Sharky		- Bar Žaga, Bar Žabica - Bar Justa, Bar				
Center - Okrepčevalnica Zeleni gaj.						
Tretji rang turni Denisu Krajncu
V	baru Žabica je 15.12. potekal tretji rang turnir lige Štajerski tednik za posamezno uvrstitev. Zmagal je Denis Krajnc in tako povečal vodstvo v skupnem seštevku. Drugo mesto je osvojil Bojan Čerček, igralec ekipe Žaga, tretji pa je bil Boštjan Gavez (Sharky).
V	skupnem seštevku še naprej prepričljivo vodi Krajnc pred Hergo, Lov-recom in Kukovico. Čerček in Gavez sta se prebila na peto mesto in se tako priključila boju za pokale.
REZULTATI 3 RANG TURNIRJA:
1. Denis Krajnc (Bar Žabica), 2. Bojan Čerček (Bar Žaga), 3. Boštjan Gavez (Bar Sharky),4. Boštjan Ciglar (Okrep. Zeleni gaj), 5. Gorazd Kukovica (Bar Ring), 6. Damjan Kozel (Bar Žaga), 7. Roman Savič (Bar Žabica), 8. Robi Pintarič (Bar Justa), 9. Branko Matjašič (Bar Justa), 10. Andrej Iljevec (Bar Žabica) _
RANG LESTVICA PO 3. TURNIRJU:
1. Denis Krajnc (Bar Žabica) 131, 2. Bojan Herga (Bar Center) 75, 3. Uroš Lovrec (Bar Ring) 71, 4. Gorazd Kukovica (Bar Ring) 54, 5. Bojan Čerček (Bar Žaga) 43, 6. Boštjan Gavez (Bar Sharky) 43, 7. Boštjan Ciglar (Okr. Zeleni gaj) 41, 8. Andrej Iljevec (Bar Žabica) 33, 9. Damjan Kozel (Bar Žaga) 33, 10. Dejan Danilovič (Bar Ring) 33 točk.
Nogometni novički
Turnir NK Šampion get power - NŠ Poli Drava srebrna
Minuli vikend se je v OŠ Šempeter v Savinjski dolini odvijal nogometni turnir za povabljene ekipe v organizaciji celjskega nogometnega kluba Šampion get power. Udeležilo se ga je osem ekip selekcije U-11, ki so bile razdeljene v dve skupini.
Skupina B: NŠ Poli Drava, NK Hit Gorica, NK Triglav Kranj, NK G. P. Šampion modri.
Skupina A: NK Domžale, NK G. P. Šampion rumeni, NK CMC Publikum, NK Šmartno 1928.
Ptujčani so pod vodstvom trenerja Francija Fridla prikazali odlično in borbeno igro ter zasedli prvo mesto v skupini in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja.
Polfinale: Domžale - G. P. Šampion modri 3:1, G. P. Šampion rumeni - NŠ Poli Drava Ptuj 0:1.
Finale: NŠ Poli Drava - NK Domžale 3:5 (po kazenskih strelih).
Ptujsko izbrano vrsto so zastopa-
li: Urban Goričan, Sašo Kopčič in Alen Krajnc, Sebestijan Krajnc, Žan Krajnc, Žan Megla, Marko Pajnkiher, Thomas Pihler, Miha Tetičkovič. Trener: Franci Fridl.
Turnir U-14 v Podlehniku -Diskvalifikacija domačinov
Minuli konec tedna se je v OŠ Pod-lehnik odvijal nogometni turnir za ekipe selekcije U-14; organizirali sta ga NK Aluminij in NK Podlehnik.
Skupina A: NŠ Poli Drava Ptuj 2, Podlehnik, Maribor, Dravinja 1 in Aluminij 1.
Skupina B: NŠ Poli Drava 1, Aluminij 2, Dravinja 2, CMC Publikum, Ormož.
Polfinale: Maribor - Dravinja 2 5:0, Podlehnik - NŠ Poli Drava (diskvalifikacija Podlehnika zaradi neizpolnjevanja starostnega kriterija).
Končni vrstni red: 1. Maribor, 2. NŠ Poli Drava 1 in 3. Dravinja 2.
BS
PIVOVARNA CASTRO
KOlEKnV REÏÏAVRACIJE GMO ŽELI VSEM GOSTOM N/116. ORFEIČKOVIPMĐI06110 GU15SENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO 1EÏÏ) 2007
RESTAVRACIJA CASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
Občina Domava Vam želi mime in vesele praznike, skozi prihajajoče novo leto pa naj vas spremljajo sreča, osebno zadovoljstvo in naši skupni uspehi.
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23, 2250 Ptuj, tel.: 02 749 35 46
Petovia avto Ptuj želi vsem lastnikom avtomobilov Renault prijetno vožnjo tudi v Novem letu.
Vesele božične praznike ter srečno, veselja polno Novo leto 2007.
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
n^- _
timcNisko lodnjgo
zadružno oskrbo ëçajersko sadio In 2QlQrt|avs
d

želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2007
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
www.gradis-gradnje-ptuj.si gradnje.ptuj@gradis-gradnje-ptuj.si
O Prodaja garaž blok Rabeljčja vas o Prodaja vseh vrst betonov
Polo FreeZ. Bodite varni pred nevšečnostmi!
Ob nakupu PolaFreeZ štiri zimske pnevmatike na aluminijastih platiščih gratis in prihranek do 450.000 SIT pri obveznem in kasko zavarovanju.
O natančnih pogojih akcije se pozanimajte v našem Volkswagnovem salonu.
skupna poraba: : 4.4 - 7,11/lOOkm. Emisije C02:119 -169 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.
Polo FreeZ ^^
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Ob izteku starega leta in v pričakovanju novega vsi pričakujemo nekaj več, nekaj lepšega in boljšega. Naj se nekaj tega udej ani tudi v prihajajočem letu 2ooy, predvsem pa vam želim zdravja ter mirno praznovanje božičnih praznikov.
Župan OBČINE MARKOVCI Franc KEKEC
Obilo glasbenih užitkov
in prijetno počutje na 16. orfejčkovi paradi
Vam želi
Občina Kidričevo
Prodajalna
EUSA
na Slovenjegoriški cesti 16 ter na avtobusni postaji v Osojnikovi ulici 11 na Ptuju
Spodnji deli trenirl<, fitnes lilače, denarnice, moške flanela srajce po samo 990 tolarjev!
Euro denarnice stanejo le 4-90 SIT,
moški in ženski puloverji pa od 2.990 SIT dalje!
Zaloge so omejene! Do konca leta še 20% popuSt!
EUSA , trgovina izjemnih ugodnosti!
Prijetno poču^e na 16. Orfejčkovi paradi!
Ptuj\ športna dvorana Center^ torek^ 26. decembra^ ob 16. uri. Želimo vam veliko dobre volje ob poskočnih melodijah!
Srečno 2007!
f
Dornava • Velika akcija odstranjevanja gnezda
Baročni dimnik odsiej brez „kape"
Na enem od dimnikov baročnega dvorca v Dornavi pri Ptuju že od nekdaj gnezdi bela štorklja. Gnezdo je sicer po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic najstarejše stalno zasedeno gnezdo v Sloveniji.
Akcija reševanja zato ni bila ravno lahka, še manj pa opravljena mimogrede. „Ptice gnezdo vsako leto nekoliko dogradijo in tako je iz leta v leto višje, težje in manj stabilno ter se začne nagibati. Takšno dogajanje smo opazili tudi na gnezdu na enem izmed dimnikov baročnega dvorca v Dornavi, kjer se je v zadnjem času gnezdo že hudo nagnilo. Zaradi velikosti in teže pa to ne bi pomenilo le izgube gnezda, ampak bi lahko celo prišlo do precejšnjih poškodb strehe gradu, da o morebiti mimoidočih niti ne razmišlja. Dobiti takšno velikansko in težko gnezdo na glavo je namreč lahko smrtno nevarno. Sanacija je bila torej nujno potrebna," je o vsej zadevi povedal Janko Urbanek, sicer pa je na nujnost sanacije že dalja časa opozarjal tudi bivši dornav-ski svetnik Franc Zagoršak.
Predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so zaradi tega sicer že konec leta 2005 podali Občini Dornava pobudo, da se izvede sanacija gnezda ter o tem obvestili tudi Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. „V obdobju zimske
odsotnosti štorkelj v začetku leta 2006 kljub prizadevanju občine Dornava in vseh ostalih pristojnih ni uspelo zagotoviti izvedbe del in tako so štorklje še eno sezono gnezdile na že močno nagnjenem gnezdu, ki je grozilo, da se poruši, kar pa se k sreči ni
zgodilo in štorklje so tudi v letu 2006 uspešno gnezdile. Po odhodu štorkelj, konec poletja 2006, so ponovno stekle aktivnosti za izvedbo sanacije," je še pojasnil Urbanek. Ministrstvo za kulturo je letos tako odobrilo za sanacijo potrebna sredstva, občina Do-rnava je organizirala potrebno avtodvigalo, zagotovila sodelovanje strokovnjakov za delo na višini, predstavniki ZRSVN in DOPPS pa smo pomagali z navodili, kako naj se vsej reči streže.
Konec novembra se je velika akcija odstranitve nevarnega gnezda tudi uspešno odvila. Ce-prav se morda marsikomu sliši smešno, zadeva ni bila ravno enostavna, saj je bilo potrebno zaradi velike teže in višine gnezdo čim varneje spraviti na tla. Potem, ko so ga strokovnjaki dobro pregledali in premerili, je bilo ugotovljeno, da gre za gnezdo izjemnih dimenzij, saj je v višini merilo kar 1,7 metra, v širino pa dober meter in pol, obseg pa je znašal kar štiri metre!
S tem pa se delo ni končalo, saj so sodelujoči nato na krono dimnika namestili navpične kovinske nosilce, ki preprečujejo zdrs in nagib gnezda v prihodnje, tako pa je bila narejena tudi podlaga za novo gnezdo. Ko bo začelo rasti, bomo tudi to zabeležili.
SM
SLOVENSKE DRUŽBE
Podjetniki in obrtniki smo inovatorji. Živimo za spremembe. Osebni izziv vidimo v iskanju novih rešitev in pripravljeni smo tvegati. Hitro zaznamo potrebe kupcev. Iščemo nove poslovne zamisli, izume in kreativne procese. Ustvarjamo priložnosti in tako pospešujemo razvoj gospodarstva in družbe. Imamo velike sanje in jasne vizije, kaj želimo s svojim poslom doseči in uresničiti. To tudi zmoremo, če nam le dopušča okolje.
Brez podjetniških inovacij so obrt, gospodarstvo in družba v celoti obsojeni na zastoj v razvoju. Za svoje delovanje potrebujemo okolje, ki ima posluh za noša prizadevanja. Zato smo že pred desetletji sami ustanovili naše območne obrtne zbornice in Obrtno zbornico Slovenije. Ta se v imenu vseh nas zavzema za družbo, v kateri smo podjetniki spoštovani zaradi vzpodbujanja in velikega prispevka h gospodarskemu razvoju. Z aktivnim zastopanjem naših interesov in nenehnim dialogom z državo, dosega ugodnejše okolje za celotno panogo obrti.
OBRTNA ZBORNICA
ei /MfEkl I I C
ZDRUZENI, MOČNI IN USPEŠNI
Od tod in tam
Ljutomer • Pet let Doma starejših
Foto: NikoSoštarič
Leta 2001 so Ljutomerčani dobili Dom starejših občanov, kjer je najprej bilo nameščenih 148 postelj - 50 na stanovanjskem in 98 na negovalnem delu, danes pa skupna zmogljivost znaša 150 postelj. V
prvi polovici leta 2002je bil dom v celoti zapolnjen, leto dni pozneje je bila opravljena kadrovska konsolidacija, pred dvema letoma pa je vodstvo doma dobilo povabilo za vključitev v E-Qallin, t. j. model upravljanja kakovosti. Kot je na slovesnosti ob peti obletnici povedal direktor ustanove Boris Sunko, Dom starejših občanov pomeni stičišče generacij - v njem se najdejo otroci iz vrtca in osnovnih šol s svojimi nastopi, dijaki ljutomerske gimnazije pomagajo s prostovoljnim delom, nekateri občani, ki ne bivajo v domu, pa se vključujejo v rekreacijsko-zabavne dejavnosti starejših, balinanje, petje in pikado. Sodelujejo tudi s številnimi društvi in sorodnimi organizacijami.
N. Š.
Ljutomer • Prenovljeni prostori policije
Fntn- Mikn AnStariř
V sklopu poslovne zgradbe ljutomerske policije na Postružnikovi ulici so pred kratkim predali namenu prenovljene prostore v skupni površini 920 kvadratnih metrov. Potrebe po dodatnih prostorih so se pokazale zaradi prevzemanja novih nalog in zadolžitev, še zlasti pri izvajanju Schengenskega sporazuma. Prenova PP Ljutomer se je pričela leta 2004, ko so bili pridobljeni prostori teritorialne obrambe od ministrstva za obrambo in civilne zaščite, ki so bili v lasti občine. Novi prostori v prenovljeni zgradbi so prilagojeni delu in potrebam vse zahtevnejših opravil policije. Vrednost naložbe je bila skupaj z opremo dobrih 142 milijonov tolarjev. Sredstva so bila pridobljena iz proračuna RS (33 odstotkov) in sklada za izgradnjo schengenskih objektov (67 odstotkov). Slovesnosti ob odprtju so se med drugim udeležili (od leve): Boštjan Vučko, komandir PP Ljutomer, Matjaž Šinkovec, namestnik generalnega direktorja policije in Drago Ribaš, pooblaščenec za vodenje PU Murska Sobota.
N. Š.
Ljutomer • Razstavlja Ivo Borko

Ivo Borko iz Gornje Radgone se je fotografiji zapisal že kot dijak gimnazije. Največ je ustvaril v obdobju po letu 1999, ko je posnel številne motive na svojih potovanjih. S fotografijami je sodeloval na mnogih skupinskih razstavah pri nas in v tujini, samostojna razstava v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak (na posnetku) je že sedma. Izbral je portrete otrok, po mnenju strokovnjakov pa je Borko-va razstava prikaz klasičnega fotografskega portreta. Na ogled bo do 13. januarja 2007.
hI č
Fntn-
Ptuj • Izšla je Novoletna zabava
Edinstven literarno-glasbeni in pripovedni dogodek
V zbirki UD Stara steklarska ARTerija je te dni izšla knjiga, kakršne doslej na svetu še ni bilo. Združuje tri umetnosti. Ustvarili so jo vrhunski umetniki, uveljavljeni v Sloveniji in tujini.
Kot so povedali na tiskovni konferenci 18. decembra jih je k izdaji te edinstvene knjige, ki je literarno-glasbeni in pripovedni dogodek, vodil tudi vse večja popularnost zvočnih knjig, ki sodijo med najhitreje rastoče segmente v založništvu. Iz leta v leto se povečuje število ljudi, ki knjig ne berejo, temveč poslušajo. Z zvočnimi knjigami si ljudje izpolnjujejo čas med vožnjo z avtomobilom in ob drugih priložnostih. Kot je na tiskovni konferenci povedala urednica Nevenka Dobljekar, je Novoletna zabava knjiga kratkih zgodb, glasbe in slik. Vsebuje tri zgoščenke: na dveh so zgodbe, na tretji pa jazzovske
skladbe.
Njeni avtorji so pisatelj Zdenko Kodrič, slikar Dušan Fišer in jazz kitarist Samo Šalamon. Knjigo je oblikoval Darko Ferlinc, recenzijo pa je napisal pesnik, pisatelj in publicist Milan Dekleva. Zgodbe sta prebrala priznana slovenska dramska igralca Peter Ter-novšek in Ivan Krajnc, skladbe pa poleg skladatelja Sama Šalamona izvajajo najboljši evropski jazzovski glasbeni harmonikar Luciano Biondi-ni, bobnar Roberto Dani in tu-bist Micherl Godard. Knjiga z zgoščenkami je izšla v nakladi 1200 izvodov, stane pa 5500 tolarjev. Doslej so v zbirki UD Stara Steklarska ARTerija izda-
li Pesmi iz šipe Davida Bedra-ča, Večne gazi, zbirko intervjujev z znanimi osebnostmi s Ptujskega, avtorice Nataša Petrovič, z naslovnico mojstra fotografije Stojana Kerblerja in Sodobno zgodovino Ptuja v karikaturi - druga petletka, avtorjev Borisa Miočinoviča in dr. Aleša Gačnika. Dona-torja pri izdaji knjige sta bila Talum in Petrol. Na javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti in knjige, ki jih bo v letu 206 sofinancirana Republika Slovenija iz proračuna, pa niso uspeli. Strokovna služba je ugotovila, da gre za kratke zgodbe, v katerih se prepletajo različni mediji in ideje,
Leta 1872 je Kmetijska družba za Štajersko zbirko upodobitev podarila novoustanovljeni štajerski deželni sadjarsko-vi-narski šoli v Mariboru. Sestavljalo jo je domnevno 175 ali celo 185 primerkov, verjetno kot dopolnilo k obsežni Trummerjevi ampelografij'i, izdani leta 1841 v Gradcu. Kakšna je nadaljnja usoda ampelografskega atlasa bratov Kreutzer, bi danes težko povedali. Leta 1873 so ga izdali na Dunaju. Kaj se je kasneje dogajalo z njim in tudi s slikami, nihče natančno ne ve. Prišli so viharni časi, vmes tudi prva vojna in čisto po naključju je slike leta 1923 v omari šolske knjižnice takratno sadjarsko-vinarske šole v Mariboru odkril ing. Ivo Zupanič. Vseh je bilo 132. Zavedal se je njihove velike vrednosti, zato je poskrbel za njihovo takojšnje kaširanje in primerno
hrambo.
Manjkajoče upodobitve so se v dolgih desetletjih iz različnih razlogov porazgubile neznano kam. Brez dvoma pa imajo slike v sedanjem času veliko dokumentarno vrednost, saj mnogih sort, tudi vinsko trto so na tem našem območju konec 19. in v začetku 20. stoletja pestile številne ujme, danes ni več. Brez dvoma pa je 25 slik, ki so razstavljene v likovnih salonih bistriškega gradu in bodo na ogled do 25. februarja 2007, dragocen dokument, ki priča o pestrosti vinskih sort na Štajerskem v času, ko je tod deloval nadvojvoda Janez Habsburški in si prizadeval za razvoj štajerskega vinogradništva, kar je simbolno povezalo oba brata slikarja in znamenitega Habsburžana.
Poleg razstave v Slovenski Bistrici je po 25 primerkov
Sl. Bistrica • Razstava upodobitev sort vinske trte
Dragocen dokument pestrosti vinskih sort
Brata Vincenc (1808 - 1888) in Conrad (1810 - 1861) Kreutzer sta bila umetnika graškega bidermajerja. Živela sta bolj samotno življenje, v glavnem sta se ukvarjala z risanjem vedut, tihožitij in krajine, med drugim Gradca in tudi naših krajev. Nam pa so najbolj znane njune ampelografske upodobitve štajerskih sort vinske trte. V dolgih dvajsetih letih sta jih naslikala pod vodstvom Franza Xaverja Trum-merja, ki je v tridesetih letih 19. stoletja obiskal vinograde Štajerske, popisal domače trtne sorte in jih razvrstil.
Foto: Črtomir Goznik
Darko Ferlinc, Dušan Fišer, Nevenka Dobljekar in Zdenko Kodrič so na tiskovni konferenci v Narodnem domu, ki je bila 18. decembra, predstavili najnovejši projekt v zbirki Umetniškega društva Stara steklarska ARTterija, knjigo Novoletna zabava. Gre za li-terarno-glasbeni in pripovedni dogodek, edinstven v svetu, tako pravijo, saj doslej še niso zasledili, da bi bile tri umetnosti tako združene.
gre za knjigo, likovni album in glasbeno ploščo obenem. Ugotovila pa je tudi, da so reference avtorjev in založnika preskromne, zato podpore ne predlaga. Prijavitelj, torej UD Stara Steklarska Ptuj je tej "ugotovitvi" v roku oporekala, saj ne soglaša z mnenjem o preskromnih referencah avtorjev in založnika. Poudarja, da jim zaupajo ugledni avtorji, kar bi moralo dokazovati njegovo založniško kvaliteto. Strokovna komisija je ponovno obravnavala vlogo in še en-
krat "ugotovila", da na založniškem področju prijavitelj vendarle nima vidnih referenc, saj je doslej izdal en katalog in zbirko intervjujev. To ni res, izdal je dve knjigi in katalog. Pri avtorjih Novoletne zgodbe pa je potrebno dodati, da reference vendarle so, kot kaže so jih v ministrstvu za kulturo oziroma njeni strokovni komisiji spregledali. Zdenko Ko-drič je Grumov nagrajenec, prejemnik najvišje nagrade za dramatiko v Sloveniji, prav tako Glazerjev nagrajenec,
akademski slikar Dušan Fišer se ponaša z nekaj odkupnimi nagradami, Samo Šalamon je svetovno znani glasbenik, posnetki njegovih del so v Sloveniji redki oziroma jih sploh ni, zgoščenka v knjigi Novoletna zabava je zato še toliko bolj dragoceno delo, Prešernov nagrajenec in dobitnik Borštnikovega prstana je Peter Ter-novšek, Iva Krajnc pa je bila spoznana za eno najbolj obetavnih mladih igralk v Evropi v letošnjem letu. Z odličnimi referencami na področju oblikovanja se ponaša tudi Darko Ferlinc, ki se je potrudil, da je knjiga dobila tudi lepo obliko, ki bo tudi našla pot do bralca. Zdenko Kodrič je avtor šestih kratkih zgodb, po eni Novoletni zabavi je knjiga dobila tudi ime, tri zgodbe so iz domačih logov, tri iz tujih, Norveške, Španije in Trsta. Akademski slikar Dušan Fišer je bil kar nekaj časa v dilemi, kako bi s svojim likovnim pogledom sledil zgodbam, na koncu se je odločil za nekaj vmes, nekaj "zgodbe" in nekaj svojega.
Prvi odzivi na knjigo Novoletna zabava so zelo pozitivni, s svojo vsebino vabi k razmišljanju o življenju slehernega izmed nas in poraja vprašanja o aktualnostih, ki se dogajajo. Čakajo pa še na odziv strokovnjakov.
MG
Mag. Doroteja Ozimič, direktorica mariborskega Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, govori o zbirki slik bratov Kreutzer.
slik posameznih sort vinske trte razstavljenih v Vinski hiši v avstrijskem Stainzu, kjer je še vedno družinska posest grofov Meranov, potomcev znanega Habsburžana. Prihodnje leto bo po 25 primerkov slik na ogled še na posestvu Meranovo pri Mariboru (posestvo mariborske agronomske fakultete) in v Pokrajinskem muzeju Maribor ter v Razstavni hiši stare trte v Mariboru.
Razstava prijavil Zavoda za turizem Maribor, partner v projektu je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, je pripravljena v okviru zrcalnega projekta »Vinsko-kulturna pot nadvojvoda Janeza«. Ker je to pomemben projekt čezmejnega sodelovanja avstrijske in slovenske Štajerske, se je odprtja razstave v Slovenski Bistrici ob predstavnikih mariborskega Zavoda za turizem ter nekaterih vinskih vitezih iz bistriškega območja udeležil tudi župan avstrijskega Stainza Walter Eichman s sodelavci. Kratek pregled vinogradništva na slovenjebistriškem podpohorskem vinorodnem območju je po nagovoru mag. Teje Ozimič, direktorice mariborskega Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, podala še bistriška županja Irena Majcen in izrazila željo, da bi se vinogradništvu v naših krajih končno le odprli boljši časi.
Kulturni del programa so prispevale pevke noneta Vivere iz Slovenske Bistrice z napitnica-mi in venčkom slovenskih narodnih pesmi.
Vida Topolovec
Odlična|Cena
in oprema!
OPEL
klimatska naprava @ ABS
K^ radio s CD predvajalnikom
^Sy 4 zračne blazine* ^^ sprednje meglenke elektro paket
Odlično opremljena Astra že za 3.190.000 SIT
Odlično opremljena Zafira že za 3.990.000 SIT
Ne zamudite odlične cene in opreme! Samo še do konca leta vas pri Oplu čaka zadnja tolarska ponudba. Novi Opel predstavlja čudovito naložbo vaših zadnjih tolarjev. Ker je zaloga omejena, vam svetujemo, da čimprej obiščete pooblaščenega trgovca z vozili Opel!
AVTOHIŠA HVALEC
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, tel.: 02 796 33 33
*Velja za Astro in Zafiro. Posebna ponudba velja za omejeno količino vozil pod posebnimi pogoji prodaje (leasing). Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Za več informacij obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. Povprečna poraba goriva za vse modele:	www.opel.sí
od 4,4 do 10,7l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska.
Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (I. del)
Največja težava: kako naročiti kavo z mlekom
III
Kraljevina Maroko se, vsaj za turiste, začne s Casablanco, mestom, ki ga je naredila znanega slovita ameriška filmska uspešnica s Humphreyjem Bogartom v glavni vlogi. Zasanjane in blazno romantične predstave o čudoviti in nepozabni Casablanci pa so hudičevo daleč od realnosti in marsikje drugje, v popolnoma neznanih krajih Maroka, je bilo doživeti in videti veliko lepšega. Sploh pa, da bo takoj jasno: niti en prizor iz omenjenega filma z istoimenskim naslovom ni bil posnet v tem afriškem obatlantskem mestu!
Nas, majhno četico potovanja željnih človečkov, je Casablanca sprejela na poloblačno sobotno dopoldne. Nič kaj poseben sprejem ni bil, sploh glede na to, da smo imeli za seboj celo noč deloma vožnje z avtobusom, deloma pa celinskih in medcelinskih poletov do afriške štartne točke naše poti. Pomečkani obrazi z nadčloveško željo in neizpolnjenim hrepenenjem po velikanski skodeli prave črne kave, lahko z dodatkom mleka, so izžarevali vse kaj drugega kot pripravljenost na oglede šest milijonskega, sicer največjega maroškega mesta, ki se pravzaprav nima ponašati z ničemer drugim kot s pravilom, da morajo imeti vse pomembne tamkajšnje firme in podjetniki sedež v Casablanci, če hočejo v gospodarskem svetu kaj veljati. In pa z že omenjenim lažnim filmskim slovesom. Dokler nas je skozi avenije in ulice vozil avtobus, je sicer še kar šlo, ko pa je bilo treba vzeti pot pod noge, smo nagonsko zavili proti, na srečo, brezštevilnim kafete-rijam, ki so se ponujale kar na pločnikih. Uf, je godilo sesti in dvigniti noge čimbolj vodoravno, potem pa se prepustiti čakanju na natakarja, ki je prišel, odšel in ko človek že skoraj obupa, se je od nekod le prikazal s kozarčki kave. Kave? Madona, to je bila prva lekcija, ki smo jo vzeli na hitro in če se bo kdo odpravil v Maroko, je zelo dobro, če jo pozna: naročiti črno kavo pomeni dobiti dva pljunka goste, ubijalsko močne in sladke tekočine, če pa hočeš kavo z
malo mleka, si v pasti, odkoder se je zelo težko rešiti in kar smo kasneje doživeli, kljub strahovitim naporom dopovedovanja, še velikokrat. Namreč, kava z mlekom pomeni v Maroku dobiti približno deci kave v dobrem deciju ali še več mleka. Tudi če prijazno poveš, da bi rad veliko kave in malo mleka v njej, je rezultat popolnoma isti. Tisti, ki so že prvi dan obupali, so pristali ne slovitem meti-nem čaju, ki je res dober, čeprav zna biti prav tako presladek za naš okus, maroška specialiteta pa je metin čaj iz svežega listja. In res ga povsod strežejo tako, čeprav izgleda malo čudno, saj ima človek občutek, da so mu prinesli kozarec vroče vode s koprivami. Tisti drugi, ki se kavi nismo hotelo odreči, smo končno našli recept, kako naročiti tako, da bo ustreženo našemu, evropskemu okusu: naročiti je treba črno kavo, potem pa posebej kozarec mleka ali pač mleko absolutno posebej. Ker se obvezno naroča v francoskem jeziku, v arabščini pač turisti nismo podkovani, v angleščini pa domačini ne, se je lomilo in pokalo in če ne bi imeli v skupini mlade Tine, ki je tekoče žlobudrala francosko, se gotovo ne bi nikoli dogovorili, kako naj ta naša kava izgleda. Edini problem je bil, da se je procedura naročanja in vsakokratnega dopovedovanja ponavljala iz dneva v dan, vedno v novem kraju, saj maroškim gostilničarjem nikjer ni bilo jasno, kaj naj bi nam sploh prinesli. Vam povem primer? Na terasi sredi čudovitega Marakeša smo
Naročanje kave z mlekom kjerkoli v Maroku je svojevrstna preizkušnja potrpežljivosti, ki se je večinoma končala nesrečno - s skledo mleka in kapljico kave v njem ... Zato smo velikokrat pristali kar na znamenitem metinem čaju, ki sploh ni tako slab ...
tri punce naročile en kapučino (to so v bolj obljudenih mestih poznali) in dve črni kavi s čisto malo mleka posebej. Ubogi zmedeni dečko je po velikem trudu in milijon gestah dal vedeti, da je naročilo sicer razumel, da pa mora vprašat šefa, če to lahko tako naredi. Čez lepo število minut je prišel povedat, da lahko, potem je minilo še akademske četrt, da se je prikazal s pladnjem in veste, kaj je bilo na njem?! En kapučino z dodatnim mlekom, da je bilo vse skupaj videti kot bela kava s peno, zraven
pa dve navadni majčkeni črni kavici brez duha in sluha o mlečni kapljici ... No, nekaj takega se je zgodilo še velikokrat, zato je nemalokrat kdo iz skupine po začetnih stavkih obupal in končal pri čaju ... Če si namreč rekel „uan ti for mi" je natakar samodejno prinesel metin čaj brez vsakega vprašanje ali dopovedovanja, pa tudi smisla ne bi imelo, da bi si človek zaželel kakšen drugačen okus čaja, ker bi povzročil totalno zmedo.
Toliko o čaju in kavah, o Casablan-
ci pa ni kaj povedati. Mesto kot mesto, zelo evropsko, podobni, recimo hrvaški Rijeki ali naši Ljubljani (če bi imela obalo), malo zanimivejša posebnost je menda največja moše-ja, postavljena tik ob obali. Kot smo izvedeli, naj bi v dveh tretjinah celo stala na morju, ki so ga zasipali, od ogleda notranjosti pa nismo imeli nič, ker se nismo pojavili pravi čas. Nas je pa zato po brezkončni ploščadi okoli mošeje tako pometala burja, da smo gotovo vsi natihoma pomolili k Alahu, da bi sploh dosegli na drugi strani parkiran avtobus.
Ampak, kot pravijo, vse slabo za nekaj dobrega: kljub temu, da nas je Casablanca razočarala, vsaj tiste, ki smo imeli neke visokoleteče predstave o njej, smo si jo vsaj lahko v miru ogledali. Drugi del naše potovalne skupine, ki bi naj v Casablan-co prispela popoldne, je zamudil letalo v Parizu in javili so nam, pravzaprav naši vodički Urši, da bodo prišli pač naslednji dan - razen dveh kratkoprogašic, celo starejših gospa, ki sta na pariškem letališču ob prestopu z enega na drugo letalo tako zdivjali, da sta celo uspeli ujeti let za Casablanco. Edini v skupini 25 udeležencev potovanja! Res sta prileteli in lepo smo jih vzeli medse, žal pa to ni uspelo njuni prtljagi, ki je do naslednjega dne pač ostala v Parizu ... Naša karavanica je nato proti večeru krenila proti Rabatu, naslednji točki našega maroškega potovanja.
SM
(se nadaljuje)
Nagradno turistično vprašanje
V ptujskem turizmu se premika
Izteka se še eno turistično leto na Ptujskem. Dogodkov je bilo veliko, zagotovo pa je največji položitev temeljnega kamna in začetek gradnje štirizvezdičnega hotela v Termah Ptuj. Odprli ga bodo 27. septembra ob svetovnem dnevu turizma.V polnem teku so prireditve prazničnega decembra in priprave na silvestrovanje.
ca največja. Tekmovalo je 16 avto-kampov. V kategoriji drugih krajev so bili Markovci šesti.
V Sloveniji po zadnjih podatkih deluje 616 turističnih društev. Nagrado bo prejel Tomaž Šuta, Slomškova 2, Ptuj. Danes sprašujemo,
kdaj je bil položen temeljni kamen za gradnjo hotela v Termah. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 29. decembra.
Ptujsko javno silvestrovanje, s katerim so začeli v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, se bo na Mestnem trgu začelo na silvestrovo ob 21. uri z mehansko glasbo. Ob 22. uri pa bodo oder zasedli člani ansambla Prepih s pevko Natašo, ki bodo igrali in peli do tretje ure zjutraj. Ob polnoči bo Ptujčanom vse lepo v novem letu voščil ptujski župan dr. Štefan Čelan, četrt čez polnoči pa se bo začel tudi že tradicionalni novoletni ognjemet. Javno silvestrovanje organizirata MO Ptuj in LTO Ptuj.
Ptujsko Turistično društvo, ki je letos praznovalo 120-letnico uspešnega delovanja, izjemno bogat program prireditev je izvedlo v času od 16. do 26. junija, je tudi za leto 2007 predlagalo program javnih del pri urejanju mesta. Letos je bilo v ta program vključenih 24 delavcev, katerih prispevek je bil ocenjen na okrog 30 milijonov tolarjev, toliko bi namreč znašalo plačilo za opravljeno delo, če bi ga izvedli komunalni delavci. Za 20 delavcev, ki bi skrbeli za mesto v "glavni" turistični sezoni od maja do oktobra, bi potre-
bovali 5 milijonov tolarjev, ki bi jih morala za te namene zagotoviti MO Ptuj v novem proračunu, preostanek bo prispeval Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki s programom TD Ptuj resno računa. Delo javnih delavcev pri urejanju mesta se je letos zelo poznalo, ugotavlja predsednik TD Ptuj Albin Pišek. MO Ptuj pa so opozorili tudi na vrsto pomanjkljivosti v mestu. Nujno potrebno bo urediti postajališče za avtobuse pod gradom, prav tako postaviti javna stranišča (dixije), prav tako peš pot po dravskem nasipu proti Termam, poživiti sobotno dogajanje v mestnem jedru z nastopi najrazličnejših skupin in prav tako drugo ponudbo. Mesto pa si zasluži tudi informativne table ob vpadnicah. Turisti in drugi obiskovalci bi morali vedeti, da prihajajo v najstarejše in tudi najbolj urejeno mesto. Na Mestnem trgu pa naj bi ob Florijanovem spomeniku uredili fontano. Danes ima fontano že skoraj vsako mesto v Sloveniji, Ptuj pa prave fontane še nima. Turistična društva na Ptujskem, delovalo naj bi jih že 15, 12 jih deluje v Ormožu, pa
bodo 15. januarja ustanovila pokrajinsko turistično zvezo Spodnjega Podravja. Tako povezani naj bi tudi lažje uresničevali svoje poslanstvo civilne družbe. Letos Ptuj ni sodeloval v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, prihodnje leto bo prijavo obnovil. Letos je prijava izostala, ker je pobral zadnja tri prva mesta in s tem osvojil kristalni globus. Ne glede na to, se je TD Ptuj izjemno trudilo, da bi mesto ostalo urejeno. Poročali smo že, da je ptujska gimnazija v konkurenci srednjih šol zasedla tretje mesto, med osnovnimi šolami, ki so bile zgrajene do leta 1980, je bila osnovna šola Mladika Ptuj deveta v konkurenci petnajstih šol, ki so bile vključene v ocenjevanje. Predzadnje mesto oziroma sedmo med osmimi osnovnimi šolami, ki so bile zgrajene po letu 1980, pa je zasedla OŠ Gorišnica. Terme Ptuj, ki so bile absolutni zmagovalec po urejenosti med slovenskimi zdravilišči pa so v posamičnem ocenjevanju med manjšimi zdravilišči zasedle le skromno sedmo mesto. Zmagale pa so v konkurenci srednjih kampov, kjer je tudi konkuren-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bil položen temeljni kamen za gradnjo hotela v Termah Ptuj?___________________
Ime in priimek:_________________
Naslov:
Davčna številka:
Foto: Črtomir Goznik
Bodo v letu 2007 na Mestnem trgu uredili fontano? V Mestni hiši na Ptuju predlog TD Ptuj podpirajo, stroka pa svojega še ni povedala.
Foto: SM
T
M
D INVEST d
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
•0*0*
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Na pragu novega leta naj vam »čas vladar« nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti, ter v sebi in drugih najti le dobre sledi.
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2007 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro sodelovanje.
V znamenju sonca -Cvetličarna Cvetka se veseli z vsemi, ki ste v letu 2006 v njej našli kaj zase in za vaše drage.
Svetloba Božička, ki prihaja, naj vam napolni srce, da bo novo leto za vas mirno, ljubeče, radostno in gotovo.
Dobrodošli med rožami tudi vse dni 2007.
Minoritski trg 1, 2250 Ptuj 02/772-40-61

www.sd-ptuj.si
Naj bodo obrazi prijazni in usta polna dobrot. Naj bodo mrzle dlani tople in naj bo prava naša pot. Naj se smejemo na vsa usta in ljubimo nove stvari. Naj nam življenje krmari med zanimivimi ljudmi.
Čestitamo ob dnevu državnosti, Vam in vašim najbližjim voščimo vesele božične praznike, v novem letu 2007 pa želimo ogromno sreče, zdravja, veselja in uspehov na vseh področjih.
Miran MESKO
Predsednik Občinskega odbora SD Ptuj in vodja svetniške skupine
Dejan LEVANIC Predsednik Območne organizacije SD Ptuj
Patricija BABOSEK Predsednica Mladega foruma SD Ptuj

BI ŠmiERSRAMNG
Spodnja Hajdina 36 2288 Hajdina
d.o.o.
Telefon: 02 787 87 70
Voščimo lepe Božične praznike in želimo vsem srečno Novo leto 2007!
asiD
ČISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
DORNAVSKAC. 26-2250 PTUJ
TEL.: (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
Želimo Vam srečen Božič, ter veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2007!
-k
LDS
LIBERALNA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE
Liberalke in liberalci ter svetnice in svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj Vam iskreno voščimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2007
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
Gregor Šmigoc Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnilt Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesaric Vodja svetniilce sicupine LDS
SDS
Slovenska demokratska stranka
Preteklost se stalno spreminja, edino prihodnost je vedno ista, nikogaršnja, prazna in čista, skrivnostna kot praznična skrinja.
(B.A.N.)
...in naj bo Božič poln lepih trenutkov in miru, dan samostojnosti doživet in ponosen, leto 2007pa strpno, zdravo in uspešno.
Mestni odbor SDM Ptuj predsednik Andrq Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj predsednik 10 Rajko Fajt, univ. dipl. inž.
Osredotočanje! Proces v sedmih korakih - 2. dei
Panika je značilen človeški odziv na uničujočo stresno situacijo. Panika poslabša fino motorično koordinacijo in občutek za čas; zmede nas, da ne moremo ločiti pomembnih informacij od manj pomembnih ali se pravilno odločati; uniči našo sposobnost osredotočanja na trenutno nalogo. Kljub temu pa ni nujno, da se v stresnih situacijah odzivamo nenadzorovano. Panika ali živčnost je pravzaprav energija, to pa je nekaj, kar lahko nadzorujemo. Visoko raven energije lahko izkoristimo, da dosežemo čim boljši rezultat, ali pa jo umirimo do ravni, na kateri smo najučinkovitejši. Da bi se naučili uravnavati energijo po svoji volji, moramo obvladati tehniko osredo-točanja, ki poteka v sedmih korakih: 1. Določanje jasnega cilja; 2. Izbira središčne točke; 3. Nadzorovanje dihanja; 4. Sproščanje napetosti; 5. Iskanje svojega središča; 6. Ponavljanje gesla; 7. Usmerjanje energije;
Proces v sedmih korakih izhaja iz borilne veščine Aikido in ga lahko uporabite v manj kot desetih sekundah, ter z njim nadzorujete situacije, v katerih vam grozi stres.
Četrti korak: Sprostite napetost
Mišična napetost je ena najbolj uničujočih posledic stresnih situacij in neverjetno prispeva k poslabšanju slabega stanja - bolj ko ste napeti, slabše delate in zato postajate še bolj napeti. Imate takšne izkušnje iz vašega življenja? Z zaprtimi očmi in enakomernimi vdihi skozi nos ter izdihi skozi usta preverite svojo mišično napetost. Kritična mesta so ponavadi ramena, vrat, čeljusti in obraz, podlakti in roke. Ob vsakem vdihu preverite en del prej omenjenih kritičnih mest. Ko v kakšni mišici začutite napetost, ob izdihu zavestno sprostite to mišico. Predstavljajte si, da stres dobesedno odvajate. Sedaj lahko napetost sprostite že s tremi do desetimi vdihi.
Peti korak: Poiščite svoje središče
Vsakdo ima svoje gravitacijsko središče. To predvsem vedo plesalci, plezalci, telovadci, smučarji, deskarji na vodi in na snegu, ki se zavedajo, da je uspeh na neki točki odvisen prav od gravitacijskega središča. Drugi pa morda potrebujemo nekaj pomoči, da najdemo svoje gravitacijsko središče in ga začutimo. To središče leži približno tri centimetre pod popkom in pet centimetrov v telesu. Če ga ne morete začutiti, izvedite naslednjo vajo: stopite v razkorak, tako da boste imeli dobro oporo, kolena rahlo pokrčite, roke pa naj vam visijo ob telesu. Zaprite oči. Sedaj pa premaknite boke, kakor bi z njimi hoteli vrteti hulahop obroč. Predstavljajte si, da obroč zaostaja in da se z vsakim zasukom zmanjša. Boke premikajte v čedalje manjših krogih, vse dokler obroč nima premera zapestnice znotraj vašega trebuha. To, kar poganja obroč, je vaše gravitacijsko središče. Sedaj pa si poskušajte zapomniti ta občutek, da ga boste lahko locirali tudi med sedenjem. Ko boste na stolu, boste morda morali znova ponoviti vajo z obročem. Počutiti bi se morali, kot da ste v stol in še naprej, v tla, pognali korenine. Odgovor zakaj je to tako pomembno, dobite naslednjič?
Predvidevam, da vas zelo zanima, kako daleč lahko poletite?!
Mitia Petrič
Horarni astrolog
Duševno zdravje
Iz zakladnice astroloških znanj
Šifra: Ljubezen
Zanima me obstoj partnerskega odnosa v bodoče in odnos mojih otrok do mene.
Obremenjeni ste, menite, da vas nima nihče rad in se svojih težav lotevate na zelo pasiven način. Tako, da jih predvsem v veliki meri pometate pod preprogo. Na odru življenja se tako ali drugače odvija vse, tako slabo, kot dobro - oboje je pomembno, kajti iz vseh situacij se učite. S partnerjem sta karmično povezana, kar pomeni, da se poznata od nekdaj prej in da se skupaj učita. V vas je skrita ognjena narava, tisti val strasti in povezanosti. Moram priznati, da ste modra ženska in da ste se v življenju pripravljena boriti. Vendarle le ste hitre jeze in kmalu spet dobri. Določene stvari vas bremenijo in o tem se morate pogovoriti. Ravno pogovori so ključ do uspeha, zaradi tega ste lahko močnejši. Odgovorne naloge na nezaveden način prelagate na druge ljudi in ste potem jezni, ko se zadeve speljejo drugače kot ste pričakovali. Ljubezensko življenje je za vas zelo pomembno in ga potrebujete. Platonske ljubezni in raznorazna sanjarjenja so le krinka tistega, kar ne morete dobiti. Prepričan sem, da imata z možem veliko skupnih lastnosti in zdi se, da ste si tako zelo podobna in istočasno tudi različna. O vsem se morata pogovoriti in najti
več skupnih lastnosti. Imate dobre priložnosti in kocke usode se bodo v tem primeru odvile v vašo korist. Pri tem se morate naučiti notranje trdnosti in ločevati zrno od plev. Ne bodite naivni in se iz preteklosti tudi kaj naučite. Obsojati druge je žal nesmiselno dejanje. Na drugi strani bo pravi blagoslov, da se imate radi in da verujete vase. Kajti, ko boste vzljubili v življenju sebe - se bodo stvari speljale vam v korist. Včasih morate odplavati v tisti svet tišine in miru. Tako si naberete notranjih moči in trdnosti. Samota vam ne sme biti beg, aktivnosti so sestavni del življenja. Bodite prožni. Otroci vas sprejemajo dobro in vas imajo radi. Včasih kaj težko pokažejo in to vas bremeni. Čas je že, da se vzljubite in tako bodo dnevi prijetni, harmonični in polni drobnih pozornosti. Žarki sreče bodo sijali toliko časa, dokler boste sami živeli in vedite, da je samo življenje čudež. Naj vam zaupam še dejstvo, ki vas bo presenetilo, da ste trenutno v zelo plodnem obdobju. Ustvarjajte!
Šifra: Silvester
Zanima me trajanje oziroma nadaljevanje moje sedanje intimne veze ali ima pozitivno videnje ali so morebitne ovire premagljive, torej kaj dobre-
ga jaz lahko storim za to, kaj pa moj partner. Hvala za trud in odgovor.
Moje osebno mnenje je, da je vsako vprašanje kot novo rojstvo in vi ste se v tem magičnem trenutku, ko se je za trenutek ustavil čas spomnili, kako pomembno je življenje. Decembrski čas je tudi obdobje, ko ljudje nadvse radi naredimo osebno bilanco in načrte prihodnosti. Omenjena intimna veza vas obremenjuje in tišči, kajti je že tako, da imate slabo vest.
Zakaj je temu tako ni pomembno, saj veste sami. Načeloma ste močni in ljudje vas hitro opazijo, znate se postaviti zase in vendarle v tem primeru stojite na mestu in ne vidite izhoda. Kot bi bili na razpotju življenja in ne bi vedeli ne levo in ne desno. Prvo in temeljno pravilo je, da se odločite, ali boste to zvezo nadaljevali ali ne. Vem, da se vam poraja takoj vprašanje, ali je to zame dobro ali ne. Odgovor nosite v srcu in počasi bo že čas, da se toliko odprete, da ga lahko začutite v sebi. V vajinem primeru je čas, da se pogovorita kot
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Romi zaposlujejo politiko
Romska problematika že nekaj tednov tako ali drugače zaposluje Slovenijo, krešejo se mnenja o tem, ali je bilo potrebno izseliti družino Stro-jan ali ne. Zdaj so zadeve tako daleč spolitizirane, da jih nihče v tej državi noče sprejeti v svoje okolje, bivši sosedje izseljenih Romov pa z dejanji, ki smo jim priče, zapiranje cest in legitimiranje ljudi prav tako kršijo pravila pravne države. Kam to vodi?
Vprašanje Romov, ki trenutno zaposluje politiko in medije ter državljane Slovenije, je pravzaprav večplastno in zelo kompleksno. Posebnosti življenjskega stila Romov je pravzaprav težko urediti v neke pravne okvire, ker presegajo običajne kulturne in pravne vidike, značilne za Evropo. Upam, da bo država našla ustrezno rešitev za pravno ureditev statusa Romov, kot ga terja ustava. Glede ravnanja prebivalcev, ki kršijo pravila pravne države, se ne more le strpno spremljati temveč striktno sankcionirati s pravili pravne države. Segregacijsko in getovsko razmišljanje prepleteno z ksenofobičnimi in rasističnimi elementi nikakor ni v skladu z razmišljanji duha svobodne Evrope v tretjem tisočletju.
Rešitve vidim v sprejetju t. i. romskega zakona in njegovem doslednem izvajanju, po sprejetju le tega, ter dosledno politično in stalno medijsko usmerjenostjo v osveščanje prebivalstva Slovenije o nesprejemljivosti segregacije, rasizma, ksenofobije ter nestrpnosti v medsebojnih odnosih prebivalcev Evrope. Jasno pa more biti, da edino dosledno izvajanje zakonov s strani državnih organov pripelje k odstranitvi kršitev pravil in reda v državi. In to more veljati za vse prebivalce in državljane Slovenije.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
odrasla človeka, kajti daleč so dnevi, ko sta se igrala v pe-skovniku in delala potičke iz mivke. Res je, prijetni so spomini na to, vendarle je tako, da vse mine. Vsako obdobje ima svoje prioritete in sami boste morali biti tisti, ki jih boste našli. Občutite, da bo potrebno narediti nekakšen obračun in se tako odločite, kako in kaj. Pomembna je prožnost, kajti ravno tista tiha sreča čaka na vas. Dosegli ste veliko in veliko vas še čaka, ujeti magične trenutke
sreče je pravi blagoslov. In zavedajte se, da je v bistvu nujno, da naredite spremembo, kajti vsak konec je nov začetek in ste oaza novih spoznanj. Živite in ustvarjate, kajti tako boste ti dosegli. Partner je oseba, ki je za vas uganka, toda spoznavate ga košček za koščkom. Če boste samo kimali, ne boste dosegli nič, ko boste sposobni objektivne presoje, vas čaka sreča. Uživajte življenje!
Tadej Šink,
horarni astrolog
-^^tilačunalniški kotičel PHILIPS, ko gledanje postane užitek!
Visoko ločljiva televizija?
Visoko ločljiva televizija (HDTV) je prihodnost televizije. Ta inovacija ponuja neprimerljivo kakovost slike, z ostrino, ki je celo boljša tudi od DVD tehnologije. V naslednjih desetih letih bo HDTV postala nov standard za televizijo v večini Evrope.
Zakaj je HDTV toliko boljša?
HDTV sliko sestavlja 1080 vrstic in vsako vrstico pa 1920 točk, torej je to skupaj preko 2 miljona točk, kar je 5 krat vrč kot pri klasični sliki. Rezultat tega je slika katera je osupljivo globoka in čista. Prav tako HDTV uporablja za oddajo in prikaz format slike 16:9, kar pomeni, da si lahko
PHILIPS
sense and simolicitv
ogledate film brez nadležnih črnih robov.
Čakanja je konec!
Vedno večje številko operaterjev po Evropi že ponuja HDTV ali pa ima to v načrtu. Philips ponuja paleto izdelkov prirejenih za HDTV, vklučno z HD-pipravljenimi TV-spreje-mniki. Od Medijskih cenotrv in novih, naprednih HD-video plošč, formata Blu-ray do HD kamkorderjev, ki jih boste lahko enostavno priklučili v vaš HD-pripravljen TV in uživali v izjemni ločljivosti slike
Digital Sorround Sound
Vsi HDTV-programi oddajajo večkanalni Dolby Digital zvok, ki se uporablja tudi na DVD-ploščah. HDTV avdio, ki se prenaša v dveh do kar še-štih kanalih, odvisno od programa, omogoča dinamičen in čist zvok iz vseh smeri za
Kr-vř^r-» I X r"» r-.	r-.^ I»/r-v+r-.	r-. r-v-> X r-v
razvedrilo oziroma domači kino.
Vedno boljši - Philips Pixel Plus
HDTV-signal na vašem televizorju je lahko še boljši s pomočjo Philipsovih tehnologij Pixel Plus. Pixel plus preverja in popravlja vsako sleherno točko, zaznava in odstranuje vse napake v sliki pri MPEG kodirnem sistemu, torej rezultat je slika katera je polna podrobnosti, izjeme globine, kontrasta in barv.
Torej vljudno vabljeni v naš prodajo razstavni salon - servis na Čučkovi ulici 5, 2250 Ptuj, kjer si boste lahko ogledali Philipsov razstavni otok, na katerem je razstavljeni program plazm, lcd, dvd, HI-Naši prodajni svetovalci pa vam bodo z veseljem podrobneje predstavili ves prodajni progam Philips. Kot je bilo rečeno: KO GLEDANJE
DnCTAMC I IŤITCI«'!
Prav tako ie možno pri nas !! PHILIPS AKCIJA !!!
kupiti tudi vso računalniško, SAT in antensko opremo, za omenjeni program vam nudi-
mrt Iť^/alitoton in hiitor cor\/ic
MP3 predvajalnik PHILIPS SA1100, 512 MB, cena samo 11.800,00 SIT z DDV, 49,24 € M.P.. SAT-COM
Um
k mjbinalnlhM
. in hualll
«bUl II ■Mil« I
DHILIDS
I uii-ij bMrfii- snn nnn «h-
LCD, PLAZMA
_L UIIITIUEni.lA
www.satcom.5i A info@satcom.si
K«-.!-... č«..^.^..^ ..	le aacn Dh.s
^ï]fMmiïï
I	ï
MEftBKaAVII^A
Prodajno razstavni salon - servis ňiiňbnua Iilipa !ï 9P!ïn Dhii i-.bI ■ H» / 7Rn Ra AH
Kuharski nasveti
Šarkelj
Kuharski nasveti so danes namenjeni sladicam oziroma šarklju.
Šarkelj je ena izmed najbolj prepoznavnih večporcij-skih sladic, ki ima bogato tradicijo priprave. Prepoznamo ga po značilnem okroglem modelu z valovitimi stranicami in vdolbinico na sredini. Šarkelj zagotovo na manjka na mizi ob prihajajočih praznikih, ko pripravljamo najštevilnejše sladke dobrote, samo, da si polepšamo praznike.
Prvotno so šarkelj pripravljali iz različnega kvašenega testa, danes tudi umešanega in biskvitnega testa. Osnovne sestavine za kvašeni šarkelj so moka, uporabimo lahko gladko pšenično moko ali polnozrna-to moko, maslo ali margarina, ki testo rahlja in mu daje krhkost ter dober okus, sol uravnava vzhajanje in vpliva na okus, prav tako tudi sladkor, jajca, še bolj pogosto samo rumenjake, ki delujejo kot vezivno sredstvo in naravno rahljalno sredstvo ali kvas in dodatki. Kot dodatke za pripravo šarklja lahko uporabimo rozine, orehe, lešnike, mandlje in testo odišavimo rumom, odvisno kakšen šarkelj pripravimo.
Šarkelj si lahko pripravimo tudi iz umešanega testa. To testo je bolj rahlo in penasto in ga naredimo iz umešane maščobe, ki je lahko maslo ali margarina, jajc, sladkorja in
moke. Temu testu dodajamo še tekočino, najpogosteje mleko. Kot rahljalno sredstvo uporabimo pecilni prašek, pomagajo pa nam testo rahljati tudi sneg, sladkor in maščoba. Umešani šarkelj izboljšujemo z dodatkom rozin, na lističe narezanih mandljev ali malih kock čokolade, ki se med peko nekoliko stopijo, vendar ne popolnoma in tako da so koščki čokolade vidni tudi pri rezanju.
Najenostavneje pa pripravimo biskvitne šarklje, ki sicer ni tako obstojni kot kvašeni in umešani, vendar najbolj penasti in mehki in posebej priljubljeni med starejšimi ljudmi. Biskvitni šarkelj pripravimo iz jajc, sladkorja, moke , rahljamo jih z oljem in vodo ali samo z oljem, snegom in pecilnim praškom. Videz in okus pa jim izboljšujemo z rozinami, grobo sesekljanimi orehi, kandiranim sadjem, kot so češnje, in jih odi-šavimo z rumom in vanilijevim sladkorjem.
Vsekakor si ne moremo pripraviti nobenega izmed naštetih šarkljev, če nimamo značilnega pekača z valovitimi stranicami in vdolbinico na sredini, ki ga danes ponujajo številne trgovine. Pekač pred peko dobro namažemo z margarino ali maslom in potresemo z ostro moko, le tako bomo zagotovili, da se bo pečeni šarkelj zvrnil in modela. Zelo znani je alza-ški šarkelj, ki kraljuje med vsemi alzaškimi specialitetami in je ena najštevilnejših, pa tudi
Mokri smrček
Odgovor: Zaupanje in privrženost si lahko pri psički z lahkoto pridobimo že neposredno po tem, ko smo jo pripeljali domov. Če bomo v teh stresnih trenutkih osamljenosti psički pozorno stali ob strani, se bo kaj kmalu vzpostavila vez za celo življenje. Koga izmed
Napadalna labradorka
Vprašanje bralke Mirijam s Ptuja: Imamo mlado psič-ko labradorko. Psička je zelo plaha in tudi zelo agresivna. Večkrat je že pokazala zobe in zarenčala, zato sprašujem, kaj storiti, da se bo hitreje privadila na nov dom, saj se je včasih kar bojimo. Hvala za odgovor.
družinskih članov si bo žival izbrala za vodjo, ni vedno mogoče z gotovostjo predvideti. Velikokrat je to oseba, ki se z njo največ ukvarja, jo hrani in zanjo skrbi. Kljub temu da je vodja "tropa" le eden, pa moramo psico navaditi na to, da bo vzpostavila ustrezen odnos tudi
najbolj znanih alzaških narodnih jedi. Značilno zanj je, tako kot pri naših grobo nagubana zgornja površina, ki se dviga visoko nad zgornji rob modela. Ta šarkelj lahko jemo ne glede na del dneva ter ga ponudimo ob skodelici čaja ali kave ali k popoldanskemu kozarcu vina.
Alzaški šarkelj pripravimo tako, da zdrobimo 4 dekagrame kvasa, mu prilijemo malo toplega mleka in dodamo žličko sladkorja in žličko moke, da kvas hitreje vzhaja. Posebej presejemo pol kilograma pšenične moke in ji dodamo dve žlički soli. Posebej penasto umešamo 20 dekagramov masla, mu postopoma dodamo 4 jajca, eno za drugim in 10 dekagramov sladkorja v prahu. V 2 žlici ruma namočimo 5 dekagramov rozin. Vzhajani kvasec prisipamo k moki, prilijemo penasto umešane jajce, maslo in sladkor in prilijemo rum, ki ga niso popile rozine. Po potrebi prilijemo še mlačno mleko in gnetemo tako dolgo, da dobimo gladko kvašeno testo. Tik preden damo testo vzhajat vanj vgnetemo rozine in 10 dekagramov grobo sesekljanih mandljev. Pripravljeno testo damo v dobro pomaščen pekač za šarkelj. Testa naj bo v modelu le
do ostalih družinskih članov, pa tudi do gostov, ki prihajajo na obisk. Neprimerno vzgojen pes je prav tako lahko vzrok za to, da se izognemo obiskom, ki postanejo neprijetni. Če psička postori nekaj, kar smo ji prepovedali (renčanje, lajanje na družinske člane, napadalnost moramo presoditi, ali je bilo dejanje namerno ali smo ga morda izzvali sami. Žival v tem najstniškem obdobju namreč preizkuša, kako daleč lahko gre s svojimi dejanji. Pri svojih zahtevah moramo biti strogi in striktni, saj žival vsako nepremišljeno potezo hitro prepozna in prične z nami manipulirati. Namesto, da bi vodili, postanemo slej ko prej vodeni. Prav je,
do polovice. Tako pripravljeno testo damo na toplo vzhajat in ko se model napolni, ga damo pečt v pečico na 200 °C in pečemo 35 do 45 minut. Za lepši videz lahko olupljene mandlje preprežemo na pol in jih damo na dno pekača tako, da vidimo prerezano stran in vložimo v rebra po eno polovičko. Pred serviranjem ga narahlo potre-semo s sladkorjem v prahu.
Umešani šarkelj pa pripravimo tako, da 10 dekagramov margarine ali masla penasto umešamo, da postane mehka in gladka, dodamo 4 rumenjake in 5 dekagramov sladkorja in pol decilitra mleka. Ko dobimo penasto testo dodamo 20 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška, v moko pa vmešamo po želji 5 dekagramov rozin, arancinov, poljubnega kandiranega sadja ali grobo sesekljane lešnike, orehe, pistacije ali mandlje. Beljake s 5 dekagramov sladkorja stepemo v sneg in jih primešamo testu s kuhalnico. Testo sipamo v dobro pomaščeni pekač za šarkelj, ki smo ga potresli z ostro moko ali drobtina-mi. Pečemo 40 do 45 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik. si.
da se pri učenju, poslužujemo nagrad (hrana, božanje, pohva-la).Vzravnano in pokončno telesno držo si bo psička razlagala enako kot podobno držo dominantnega psa, včasih pa nam bo pomagal strog in agresiven glas. Vodilo, ki si ga velja zapomniti je, da živali nikoli ne kaznujemo s pretepanjem, saj bomo na ta način skrito agresijo še bolj stopnjevali. Za več nasvetov se obrnite na kinološko društvo Ptuj, kjer vam bodo izkušeni učitelji z veseljem pomagali pri odpravljanju vedenjskih težav pri vaši psički.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava pri zimskem počitku
Iztekel se je jesenski čas, z izjemno lepim, sončnim in sušnim vremenom, prijetnim za naše počutje in ugodnim za doraščanje, zorenje plodov narave in njeno zaključevanje vegetacije. Pričel se je odštevati zimski čas, v katerem prav v teh najdaljših noči lega vrtna narava k zimskemu počitku v pričakovanju, da se odene v snežno odejo in varno prezimi do naslednje pomladi. Sneg ni potreben le vrtnemu rastju, želi si ga tudi vrtnar, saj tedaj, ko zapade sneg, je zanj opravljeno vso delo na vrtu in nastopi tudi zanj čas počitka.
V SADNEM in OKRASNEM VRTU se je sadno drevje, gr-movnice, okrasne drevnine in ostale trajnice po ohladitvah, ki so nastopile v sredi meseca grudna, vendar le vegetacijsko povsem umiriti in da je pričelo obdobje zimskega mirovanja in počitka. Mirovanje pa je le navidezno, ker ga tudi v času zimskega počitka ogrožajo in nanj škodljivo delujejo rastlinski škodljivci in bolezni, ki na ali ob njih prezimujejo in posledice, ki jih puščajo neugodne zimske vremenske razmere. Ob ranah, nastalih z rezjo, poškodbah pa toči, medsebojnem drgnjenju vej ob vetru, poškodbah divjadi ali domačih živali, je med letom prišlo do okužb sanem - drevesnem raku. Razbrazdane odebelitve in žive rane na lesu so opaznejše šele sedaj, ko je listje odpadlo in so drevesne krošnje gole. Sadni rak ne miruje, po tkivu rastlin se razrašča neprenehoma, tudi pozimi. Širitev preprečimo, da rane z ostrim nožem očistimo do zdravega lesa in premažemo s cuprablau pasto ali podobnim pripravkom, na osnovi bakra, ki preprečuje razraščanje raka. Čiščenje ran in premaz vršimo v suhem vremenu in ko ne zmrzuje.
Pod odmrlim in zasušenim lubjem je idealno skrivališče in prezimovališče za raznovrstne sadne škodljivce. Ostruga-mo ga in uničimo, drevesna debla pa premažemo z apnenim beležem. Debla in veje, obraščene z hamovi in lišaji, kjer prezimujejo glivične bolezni pa podobno očistimo kot odmrlega lubja, v začetku zime in vmes, ko je zato vreme ugodno pa operemo z bakrenimi oziroma mnenje v žveplenimi pripravki.
Sončni žarki prebudijo debla iz zimskega mirovanja, po njih pa se prično pretakati rastlinski sokovi, ki ob nizkih nočnih zimskih temperaturah in naglih toplotnih spremembah povzroče pokanje debel in drevesnega lubja. Z beljenjem bo verjetnost pregrevanja debla manjše, saj bela barva odbija, temno siva pa vpija sončno toploto.
Voluhar zime ne prespi, temveč se še bolj posveča nabiranju hrane. Živi in gnezdi varno pod koreninami sadnega in okrasnega drevja ter živih mej. Ker ga v zimskem času precej otežuje pri nabiranju hrane zmrznjena zemlja, hrano si namreč v nočnih urah nabira tudi na površini zemlje, na prostem si v podzemnih rovnih poti za nabiranje hrane najde pri okrasnih čebulnicah, v zelenjavnem vrtu pa predvsem koreninah radiča, korenja in peteršilja. Ker je naravno delovanje plenilcev, ki so nam pri zatiranju voluharjev v veliko pomoč pozimi, posebej pa še v strnjenih naseljih, omejeno, je toliko večja pozornost pozimi potrebna za zatiranje tega hudega in zahrbtnega talnega škodljivca vrtnega rastja. Poslužimo se že ustaljenih in preizkušenih načinov preganjanja in uničevanja tudi pozimi. Odkrivamo žive rove, vanje nastavljamo pasti, dimne patrone ali strupene vabe v jabolčnih krhlih, čebulicah tulipana ali korenikah radiča, vse pa ustrezno zavarujemo pred zmrzaljo, domačimi živalmi in pticami.
V ZELENJAVNEM VRTU z gredic še pobiramo zelenjavo, ki ni občutljiva na mraz: por, pastinak, repo, rumeno kolerabo, pobiramo jo lahko tudi izpod južnega snega. Listnato zelenjavo nabiramo le, ko ni v zmrzlem stanju. Z vlaknasto folijo prekrite vrtnine odkrijemo in pobiramo šele, ko so naravno odtajene. Zmrznjeni listi se ob nabiranju toliko poškodujejo, da so odtaljeni neuporabni.
Seveda setev in saditev v tem času na prostem ni mogoče opraviti, termini veljajo za posaditve v zaprtih prostorih, okenskih koritih in lončkih.
Prijetne in vesele božične praznike želim!
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&khn 22, kcmhm - 28, écembra
22-petek *	23-sobota	24-nedelja	25-ponedeljek
26 -torek	27-sreda	28-četrtek	
SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU
2007
še naprej se priporočamo z našimi storitvami.
TESARSTVO ŠEŠERKO SILVESTER S.P. ŠIVILJSTVO NE-JA
Šešerko Silvester s.p. Senešci 2a, 2274 Velika Nedelja Telefon 02 719 86 93
Gradbene storitve in avtoprevoxništvo
ZolgerJože ap. Majšperk 14w 2322 Ma/šperio tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2007!
Se priporočamo!
TEHNIKA
ELEKTROTEHniKfl
Iztok MILOŠIČ s.p. Potrčeva cesta 28, 2250 PTUJ
(02)74816 63 (02) 771 5 771 I (041) 625 339, (031) 321 274 elektrotehnika@t-2.net B www.elektrotehnika-sp.si

Prijetne božične praznike in naj bo novo leto 2007 srečno ter uspešno.
AGRSENTER KRAJNC
Ormoška 21,2250 Ptuj, tel: 02/748-02-10, fax: 02/748-02-11
Trgovina z rezervnimi deii za TRAKTORJE in KiVIETiJSKO MEHANiZACiJO
CENJENIM STRANKAM, VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM TER SODELAVCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO 2007.
TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALO d.0.0.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30. 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, _ tel.: 02/76-63-951 _
SREČNO 2007!
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah
Družba za geodetske dejavnosti
Ruj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/749 1130, faks: 02/749 1131 E-mail: info@merilo.si
Srečuje v drobnih rečeh, majhnih dogodkih, sončnih dneh in iskrenih ljudeh...
Prijetne božične praznike ter veliko zdravja in uspešno leto 2007!
Kolektiv Merilo

€lMOMTd
'.O. O.
&
GRnDB€Nn
MCHANIZnCUn
CLCKTROMONTRŽR
RLSKSRNMR GflBROV£C s.p.
Vesele Božične praznike
in srečno Novo leto _2007!_
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgeimont@sioi.net, TEL.: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
PT U J S K
J^^ VINARSTVO
Članica skupine Perutnina Ptu)
Ptujska klet Ptuj želi vsem kupcem, poslovnim partnerjem, sodelavcem
v v
in prijateljem blagoslovljen BOZIC in SIŒCNO 2ooy. Naj se tudi leto 200y vrti v vrtincu harmonije okusov.
PTUJSKA KLET VINARSTVO, d.0.0. Vinarski trg 1,2250 PTUJ Tel. 02 78 79810
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p.
Medribnik 3, 2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel BOŽIČ, ter srečno in uspešno NOVO LETO 20071
Judi vnaprej se priporočamo s svojimi storitvami!
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-maU: pss.ptuj@siol.net
Kolektiv podjetja za stanovanjske storitve vam želi prijetne božične praznike ter uspešno leto 20071
M
upravljanje s stanovanji
^ upravljanje z večstanovanjskimi hišami
M
stanovanjska oskrba z neprofitnim! najemnimi stanovanji
MIKLAVSKA PEKARNA
Svojim kupcem želimo vesele praznike in jih vabimo, da nas obiščejo v našem kiosku pred Merkurjevim centrom na Ptuju!
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8 ■> 98.2 H04t3
WWW. rad i 0-ted n i k.si
Top 100 albumov za leto 2006!
1.	Stadium Arcadium - RED HOT CHILI PEPPERS
2.	I'm Not Dead - PINK
3.	Beautiful World - TAKE THAT
4.	U2 18 Singles - U2
5.	Back To Basics - CHRISTINA AGUILERA
6.	Under The Iron Sea - KEANE
7.	Futuresex / Lovesounds - JUSTIN TIMBERLAKE
8.	Loose - NELLY FURTADO
9.	Razorlight - RAZORLIGHT
10.	Twenty Five - GEORGE MICHAEL
11.	Eyes Open - SNOW PATROL, 12. Siempre - IL DIVO, 13. Stop The Clock - OASIS, 14. The Love Album - WES-TLIFE, 15. B Day - BEYONCE, 16. Love - BEATLES, 17. Ta Dah - SCISSOR SISTERS, 18. Overloaded - The Single Collection - SUGABABES, 19. A Girl Like Me - RIHAN-NA, 20. High Times - Singles 1992 - 2006 - JAMIRO-QUAI, 21. Rudebox - ROBBIE WILLIAMS, 22. The Sound Of Girls Aloud - The Very Best Of Girls Aloud - GIRLS ALOUD, 23. Corinne Bailey Rae - CORINNE BAILEY RAE, 24.PCD - THE PUSSYCAT DOLLS, 25. Taking The Long Road - DIXIE CHICKS, 26. Modern Times - BOB DYLAN, 27. Amore - ANDREA BOCELLI, 28. The Open Door - EVANESCENCE, 29. Sam's Town - THE KILLERS, 30. The Captain & The Kid - ELTON JOHN, 31. Bat Out Of Hell 3 - The Monster Is Lose - MEAT LOAF, 32. The Sweet Escape - GWEN STEFANI, 33. Alright Still - LILY ALLEN, 34. The Best Of Depeche Mode Vol 1 - DEPECHE MODE, 35. Twelve Stops And Home - THE FEELING, 36. 3121 - PRINCE, 37. Undiscovered - JAMES MORRISON, 38. Smile Confuses People - SANDI THOM, 39. Bring You Home - RONAN KEATING, 40. Whatever People Say I Am, That's What I'm Not - ARCTIC MONKEYS, 41. Devil's Got A New Disguise - The Very Best Of Aerosmith - AEROSMITH, 42. Me And My Gang
-	RASCAL FLATTS, 43. Evolution - CIARA, 44. Keys To The World - RICHARD ASHCROFT, 45. Awake - JOSH GROBAN, 46. Coming Home - LIONEL RICHIE, 47. Still The Same ... Great Rock Classics Of Our Time - ROD STEWART, 48. The Truth About Love - LEMAR, 49. All Angels - ALL ANGELS, 50. Eminem Present The Re Up
-	EMINEM & FRIENDS, 51. Fundamental - PET SHOP BOYS, 52. All The Road Running - MARK KNOPFLER & EMMYLOU HARRIS, 53. Go - The Very Best Of Moby
-	MOBY, 54. Romantic Classics - JULIO IGLESIAS, 55. Shayne Ward - SHAYNE WARD, 56. Superbi - BEAUTIFUL SOUTH, 57. Reflections ( A Retrospective) - MARY J BLIGE, 58. Duets - An American Classic - TONY BENNETT, 59. This New Day - EMBRACE, 60. Collected
-	The Best Of Massive Attack - MASSIVE ATTACK, 61. Press Play - P.DIDDY, 62. On An Island - DAVID GIL-MOUR, 63. We Shall Overcome - The Seeger Sessions
-	BRUCE SPRINGSTEEN, 64. Inside In Inside Out - KO-OKS, 65. St Elsewhere - GNARLS BARKLEY, 66. 9 - DA-MIEN RICE, 67. Studio 1 - ALL SAINTS, 68. Surprise -PAUL SIMON, 69. Wish - REAMONN, 70. Endless Wire
-	THE WHO, 71. Ringleader Of The Tormentors - MOR-RISSEY, 72. Dreams - The Ultimate Collection - THE CORRS, 73. Black Holes & Revelations - MUSE, 74. Pay The Devil - VAN MORRISSON, 75. Konvicted - AKON, 76. Why Try Harder - The Greatest Hits - FATBOY SLIM, 77. 20 Y.O. - JANET JACKSON, 78. Meds - PLACEBO, 79. Back To Black - AMY WINEHOUSE, 80. High School High - SOUNDTRACK, 81. How To Save A Life
-	THE FRAY, 82. Testimony - Vol 1, Life & Relationship
-	INDIA.ARIE, 83. Grace - SIMON WEBBE, 84. Curious George (Soundtrack) - JACK JOHNSON, 85. From This Moment On - DIANA KRALL, 86. Tired Of Hanging Around - THE ZUTONS, 87. Idelwild - OUTKAST, 88. Continuum - JOHN MAYER, 89. Walk With Me - JAMELIA, 90. Pearl Jam - PEARL JAM, 91.Wintersong - SARAH McLACHLAN, 92. Songs From The Labyrinth - STING, 93. Let Love In - GOO GOO DOLLS, 94. Costello Music
-	FRATELLIS, 95. Once Again - JOHN LEGEND, 96. The Black Parade - MY CHEMICAL ROMANCE, 97. Journey South - JOURNEY SOUTH, 98. Respect M.F. - MISSY ELLIOTT, 99. Danity Kane - DANITY KANE, 100. These Streets - PAOLO NUTINI
Glasbeni kotiček
Naša scena 2006 (1.)
Kdo je glavni igralec v filmu Počitnice?
Odgovor;_
K
1 n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Domen Ferger, Videm 12,2284 Videm Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do srede, 27. decembra, m naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Glasbene lovke sem razpredel po počasi se iztekajočem letu in pobral nekaj neomejenih prebliskov v oblik najboljših slovenskih pesmi za leto 2006. Čeprav sem želel biti čim bolj objektiven in čim manj pristranski sem v mesečnih ponudbah naših glasbenikov ugotovil, da trenutno na naši sceni obstajajo različni poli. Kakšni poli? Na eni strani juhuhu pol oziroma poneumljajoč turbo pol, na drugi strani soliden pop pol in na tretji strani zelo dober rock pol. Iz zapisanega ste mogoče mnenja, da se rocker po duši, vendar rock glasba bo ostala naslednjih generacijam, kakšen dober pop hit se bo vrtel še leta in leta, medtem ko se bodo turbo parodije hitro pozabile in se mogoče zavrtele le še na kakšni veselici.
Januar: Nuša Derenda je glede vokalni sposobnosti prava raketa na naši sceni, a njen start v letu s skladbo Luč ni bil najbolj posrečen. Na silo narejena balada, katere avtor je Omar Naber ni preveč prijazna ušesom, saj je preveč surova in ima v osnovi preveč rock elemetov. Sladki pop in preprosto melodiko je med publiku spustila mlada Maja Slatinšek, ki je požela kar lep uspeh z vkalupljeno popevko Takšni kot si ti. Slovensko sceno s svojimi produkcijskimi prijemi je v precejšni meri sooblikoval Raay (on je specialist za horuk produkcijo) sicer član zasedbe Turbo Angles in kvartet je svoj pomik od turbo scene naredil z znosnim pop komadom Daj daj daj. Posebna zgodba vsako leto
v Slovenije je EMA oziroma izbor, kdo bo Sloveniji zastopal na Evroviziji. Moje mnenje je, da bi morali poslati nekaj domačega, zabavnega in odpičenega, vsekakor pa ne solidnega Anžeta Deža-na s stokrat slišanimi pop linijami uspešnice Plan B. A bi Atomik Harmonik uspel s svojo žurersko Polkaholik, ne bomo izvedeli nikoli. Bi vžgale Mandoline in čivkajoča Saša Lendero. Težko, saj je njen petje najbolj šibka točka solidnega komada, tako da so na prepihu ostale energična pop-rock Ostani z mano, pevke Mo-nike Pučelj, bizarna pop pesem Noro se ujameva mariborskega dueta Rebeke Dremelj in Domna Kumra ter polizana v Abba stilu SOS pevke Natalije Verboten. Skratka, nič posebnega, ampak zmeraj ostaja sum, kaj bi bilo, če bi na primer poslali čudovito in izstopajočo balado Najdi me ter so jo z renesančnim pridihom so jih zapele Katrinas.
Februar: Potem, ko je Jan Ple-stenjak imel največji hit lanskega
Filmski kotiček
Počitnice
Vsebina: Amanda in Iris imata podobne težave z moškimi: kot vsaki pravi ženski, se vedno zaljubita v napačnega in ko to dejstvo slej ko prej priplava na površje, Iris joče kot Niagara, Amanda pa je trdna kot skala in kost. Toda obe naredita edino pravilno potezo: znebita se svojih moških ter se podata v osamo, da se pomirita. V ta namen si za 10 dni izmenjata stanovanji, s čimer je osama toliko boljša, saj živita na različnih straneh Atlantika. Vse pa ne gre po načrtih, saj je moških na obeh straneh oceana toliko kot slokih smrek v gozdu ...
Nancy Meyers, ena redkih holivudskih režiserk, je v svojih kariera postala neke vrste avtoriteta na področju ženskih filmov oz. filmov za ženske (chic flics, kot jim rečejo v ZDA). S filmoma kot so Kaj ženske hočejo in Ljubezen je luštna stvar, je dokazala, da je mojstrica, kar se tiče ljubezenskih zgodb na filmu. Zdi se, kot da ni sposobna posneti slab ali dolgočasen film. Zato je toliko bolj presenetljivo, kakšno mine-štro bledega okusa je zakuhala s filmom Počitnice.
Eden izmed likov, Amanda, je profesionalna izdelovalka pred-filmov. V enem izmed prizorov
The Holiday
Igrajo: Kate Winslet, Cameron Diaz, Jude Law, Jack Black Režija: Nancy Meyers Scenarij: Nancy Meyers Žanr: Romantična drama Dolžina: 135 minut Leto: 2006 Država: ZDA
leta Iz pekla do raja je leto 2006 pričel z "labavo" in premalo komercialno pesmijo Kradeva brez vere. Zreli poslušalci v zadnjih letih dajejo pravi zagon našim etno izvajalcem. Teh je kar nekaj, a le nekateri si ta naziv zares zaslužijo. In če kdo, potem Kata-lena izvajajo čisti etno in njihova nenavadna skladba Rad imel bi jabuko imela pravi pozitivni efekt. Proti koncu leta se je v Sloveniji pojavil romski problem z družino Strojan. Sedaj ste se verjetno vprašali, kaj imajo skupnega Strojanovi z glasbo? Nič, a romski band Halgato band je iz rokava potegnil tudi malo etno obarvano in solzavo balado Veter boža deklico, ki temelji na klasiki Plovi ladja Dunavom. Njihova veliko bolj romsko obarvana pesem Orkester za poljube ima pravi šarm, dodatno dimenzijo pesmi pa dajaje odlični violinski solo deli.
Marec: Namršen rocker Omar Naber je pokazal pravo moč v divj'i uspešnici Omar ti teslo. Dolgo, celo predolgo so na svojih pet minut čakali Yogurt, a z novo pevko so zablesteli v nestandardni ljubezenski izpovedi Hočem te. Hočem drugačno in kvalitetno glasbo pa bi lahko vzkliknila Neisha. Njen istoimenski prvenec je v Sloveniji prišel v teh kriznih diskografskih časih do platinaste naklade, medtem ko je bil tretji sila uspešen singl Le kje se skriva še najbolj pop usmerjen in v ozadju so prisotni mali r&b dodatki. Mojstri poletnih zabav Kingston so potegnili ponovno pravo potezo, potem ko so na zabaven reagge način priredili klasiko Pusti soncu v srce zasedbe Pop Design. Z leti so si svoj imidž in kult ustvarili Mi 2, ki so se vrnili na sceno z posrečeno rock temo Zbudi me za 1. maj. Baladno razpoložena je bila tudi Lara Baruca ali po
novem Lara B, ki ima še zmeraj tipičen zven vseh pesmi in tudi balada Kje se vse ustavi ima spet preveč Legovičev tradicionalni zven. Slovensko hrvaško sodelovanje sta vzpostavila Alenka Godec in Davod Radolfi in skupaj sta odpela preprosto umirjeno popevko Dve pravi besedi, ki je dosegla večji uspeh pri nas, kot pa pri naših južnih sosedih.
April: Sveži duh je na našo sceno prinesla Jadranka Juras, saj tudi v groovy r&b komadu Senorita pokazala svoj razkošen talent in nevsakdanjost. Atomiki so z novo pevko poizkusili okužiti Slovenijo s turbo parodijo Kdo trka. Na solistična vrata je potrkala čudovita Eva, ki ji je Ple-stenjak vrnil uslugo, ko ji je naredil moderni plesni pop komad Ti znaš. Lanska zmagovalka oddaje Spet doma Nina Pušlar je skozi drugi hit Objemi me zdaj nakazala svojo rockersko usmeritev. Že v mesecu aprilu smo dobili tudi pravo poletno uspešnico Mi Chi-ca Latina. Temperamente pop in latino sta združila Sebastian in hrvaški pevec Luka Nizetič.
Maj: V mesecu maju je bilo manj hitov in več ljubezni, če se malo pošalim. Čuki zmeraj znova presenetijo in tako je bilo tudi letos, ko so naredili še eno tralali-tralala pop pesem Mi gremo pa na morje. Čisti pop in to dober pop izvaja Manca Špik, ki je zadela marsikoga v srce z srednje hitro igrivo pesmijo Poljub v srce. Stari mački Šank Rock pa so se malo raznežili v cool rock baladi Dej se mal nasmej.
Junij: Siddharta je naredila bum s Plastiko, a bum je bil precej manjši od pričakovanj in enako velja, da je tudi njihov aktualen album Petrolea bolj grob in manj uspešen. V zabavnejši del pa sodi pesem Mini s kaotičnim besedilom pevke Tanje Žagar.
David Breznik
tem petletni otroci govorijo in se obnašajo kot odrasli psihologi, ki dajo glavnim junakom veliko za misliti.
Film je glede na svojo vsebino enostavno predolg - razvoj dogodkov poteka moreče počasi in ko film odvrže svojo komičnost, postane tudi moreče dolgočasen, tako da se do (pre)poznega konca gledalci komajda prebijemo na robu zavesti.
Matej Frece
sedi pred monitorjem in skuša iz sicer zanič filma narediti reklamo, ki bo dajala vtis, da gre za odličen film. Ko ji uspe, se zadovoljno namuzne: »Končno izgleda kot uspešnica.«
In ravno v tem je problem Počitnic. Po reklami sodeč gre za lahkotno žensko komedijo, v kateri se v terapevtske namene na veliko preklinja čez moške le zato, da potem mimo pride en dober, pošten in prijazen tip. Vse lepo in prav, če bi film tudi ostal komedija. Toda po dobre pol ure, med katero je tudi igra glavnih igralcev vidno pretirana in prav hudomušno neresno zaigrana, film zavije v resno dramo, v kateri je dosti prizorov tako neverjetno za lase privlečenih in tako posiljeno pocukranih, da jih niti igralske asice kot je Kate Winslet ne morejo odigrati dovolj prepričljivo. Za ogled pripravite zadostne količine insulina.
Za romantične komedije je jasno, da si morajo izmisliti čim bolj nenavadno ljubezensko zgodbo, ponavadi z junaki, ki se sprva ne
prenesejo, saj le konflikt poraja zanimivost in komičnost. Gledati dva, ki se v vsem ujameta takoj, je pač dolgočasno. Avtorica filma je šla korak dlje, saj nam za ceno enega filma poda kar dve ljubezenski štoriji, s tem, da je ena narejena precej površno in na hitro, saj je avtorici zanjo enostavno zmanjkalo časa: več kemije namreč pokažeta Iris in ostareli scenarist, kot pa Iris in njen izbranec. In pa, seveda, kot v večini filmov in nadaljevank, tudi v
CID vabi!
Veseli december
DPM Ptuj, CID Ptuj, Mestno gledališče Ptuj in Gimnazija Ptuj vabijo na predstave z obiskom dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva, ki bodo potekale v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Predstave so namenjene otrokom od 3 let dalje.
petek, 22. decembra, ob 16.30 in 18.30: Studio za ples Celje in Plesni teater Igen - ZGODBICE OD A DO Ž. Plesno gledališka predstava za otroke od treh let dalje traja 45 minut. Popelje jih na potovanje v svet črk, zgodbic in pravljic, ob songih Nece Falk, glasbi Jani-ja Goloba, v slikoviti kostumografiji Marije Kobi. V predstavi sodeluje sedem izvajalcev, umetniški vodja projekta je Igor Jelen.
sobota, 23. decembra, ob 16.30 in 18.30: Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Skupina Artizani - ZLATA PTICA. Znana slovenska pravljica o mladem princu, ki na očetovi jablani obstreli zlato ptico, govori o nenehnem iskanju lepšega in pravičnejšega sveta. Gre za edinstven projekt združitve lutkovnega gledališča in cirkuških prvin. Predstava je dinamična, brez besedila, polna gibanja. Traja 45 minut, primerna je za otroke od treh let dalje. V njej sodeluje 12 mladih lutkarjev, igralcev in plesalcev. Režija: Ian Owens in Irena Rajh, asistentki Alexis Pattison in Mateja Šušteršič.
sobota, 23. decembra, ob 19.45 pred Gimnazijo Ptuj: slovo dedka Mraza in njegovega spremstva.
Veseli december je za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 700 SIT. Predprodaja vstopnic poteka v pisarni Mestnega gledališča Ptuj vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah pa do 17. ure, ter 22. in 23. decembra pred predstavami v Gimnaziji Ptuj.
Pri izvedbi prireditev sodelujejo prostovoljci DPM Ptuj in Gimnazije Ptuj, ki svoje delo opravljajo brezplačno.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: pripravek, razritina, obrtniki, Tua, Aka, LS, rja, Whitney, os, Huisenbeok, PA, tovor, TK, Raa, gaburo, Arruza, Bori, Audret, risba, EO, Wim, Luana, sturija, osipainik, korant, botra, iia, Nguni, Odaka, tar. Ugankarski slovarček: ABIN = ameriški pisteij (Donaid, 1935-); DAUT = muslimansko moško ime; JEČEV = bolgarski nogometaš (Dobrimir, 1942-); KENDIČ = slovenski nogometaš (Edin, 1973-); OKEJEV = sovjetski filmski režiser in scenarist (Toiomuš, 1935-2001); ROTUMA = otok v južnem tihem ooeanu severno od Fidžija; ŠAJETA = hrvaška pop skupina iz Opatije, ustanovljena 1993; TAAR = ameriška internetna mreža (The Automated Agenoa Report); UJTATA = čarovnik iz mladinskega proznega deia Vide Brest.
Zanimivosti
Italijanska vlada In predstavniki mode skupaj v boju proti anoreksiji
Rim (STA/AFP/AP) - Italijanska vlada in predstavniki modnega sveta bodo združili moči v boju proti anoreksiji. V skupni kampanji bodo pozornost preusmerili na »zdravo sredozemsko lepoto« na modnih brveh in modnim kolekcijam dodali večje številke, prepovedali pa bodo tudi nastope manekenk z indeksom telesne teže manjšim od 18, kar ustreza osebi, visoki 1,72 metra in težki 53 kilogramov. Do odločitve v Italiji je prišlo potem, koje prejšnji mesec v Braziliji zaradi podhranjenosti umrla 21-letna manekenka. Ministrica za mlade in šport Giovanna Me-landri je sicer že pred tedni modno industrijo pozvala, naj na brvi pošljejo več modelov z večjimi številkami, k sodelovanju v akciji pa so povabili tudi stiliste, modne agencije in fotografe.
Desetletnik z avtom prevozil 20 kilometrov
Ueckermuende (STA/dpa) - Desetletni deček je na vzhodu Nemčije z avtomobilom prevozil okoli dvajset kilometrov, potem pa se je ustavil zaradi manjše prometne nesreče. Fantek si je avtomobil »sposodil« od očima, po dvajsetih prevoženih kilometrih pa je zaradi manjše ovire speljal s ceste. Desetletnik, kije ostal nepoškodovan, je hitro zaklenil avto in pred policijo zbežal v bližnji gozd, kjer so ga opazili vojaki na uspo-
sabljanju ter ga odpeljali domov. To sicer ni bila prva dečkova vožnja, saj je očimu že večkrat izmaknil ključe in se odpeljal.
V indijski zvezni državi prepovedali pljuvanje in brisanje nosu v javnosti
Thiruvananthapuram (STA/AFP) - Oblasti indijske zvezne države Kerala so sprejele zakon, s katerim so prepovedali pljuvanje in brisanje nosu v javnosti, s čimer naj bi po besedah predstavnika oblasti S. M. Vijayananda preprečili širjenje nalezljivih bolezni. Vlada v Kerali, ki se nahaja na jugu Indije bo kazni za prestopnike določila kasneje.
Romska pevka zahteva 800.000 evrov za uporabo njene pesmi v filmu Borat
Beograd (STA/AFP) - Romska pevka iz Makedonije Esma Redžepova bo od avtorjev filma Borat zahtevala 800.000 evrov odškodnine, ker so v filmu brez njenega dovoljenja uporabili eno njenih pesmi, je pisal srbski časnik Politika. »Dovolj imam tega, da vsi uporabljajo mojo pesem brez mojega dovoljenja, nihče pa ne pove, da je moja in da sem jo jaz napisala,« je poudarila pevka in dodala, da je film Borat trenutno eden najpopularnejših filmov in zato prinaša veliko denarja. Pesem z naslovom Lepo dekle (Čaje Šu-karije), kije zelo priljubljena na Balkanu, je bila uporabljena v več
Lujzek • Dober den vsoki den
Adijo Mica, minla je jesenska hica, gor na jesen se je zima sprovla, duge gate nam oblekla in praznična potica spekla. Božič trka nam na dveri, leto gre h kunci primojveri. ZMico boma smreko okrasila in ob jaslicah se sama veselila in seveda tudi žalostila. Hčerka Jula, ki je z menoj vred že tudi stora mula je mislila z Dojčlanda domu priti, te pa jo je nekaj vsekalo po riti. Zaj se v štampeti zdravi, Boga moli in vse po vrsti preklija. Poleg noji z Mico pa jo duma pogreša poleg vseh živoli še domoča svija. Vidite, tak je to, ko v živleji vse narobe gre in sploh ne veš kaj je prav in kaj ne
Zaj je cajt prednovoletnih inventur, ko mali kočar in kmetič preštejeta kejko mata v kurniki kur, v štalinki kejko svinj, kejko miši in podgan, da ne bi bilo koga preveč sram. Saj to so vse domoče živoli, ki z nami živijo in nam živleje popestrijo .
Pa gremo še malo v politiko in strankarske boje, ki skrivlejo v peski svoje noje. Striček Janša
in jegove stranke si ščitijo svoje danke, opozicija jih naskakuvle in si nove politične točke kuvle. To je vse narobe svet, ki ga je treba preživeti, ker nas bo dr-gačik vrag vzeja, če nede vsoka kravica breja. Borimo se za več prirastka pa, če glih brez provega haska. Glih tak interpelacijapro-ti gospodi ministri za zdravstvo tovariši gospodi Bručani, ki si je neje nič v žlohti z gospodi Kučani. Meni sploh neje nič jasno zakaj se stranke grejo tote interpro-fukcije, če pa je že v naprej jasno, da tota operacija nede uspela saj pacient nede vmrja pač pa bo v naprej zdravstvi škodo dela.
Pa pustimo politiko pri miri, rajši si kaj pogučimo malo za šalo in malo zares po drugem in počez: »Trije prijatleji so vmrli v prometni nesreči. Sveti Peter jih pita kaj si želijo, ko bodo uma ležali na smrtnem štampeti. Prvi reče, da bi rad čuja, kak dober dohtar in mož je bija. Drugi pa, kak dober profesor je bija. Tretji pa je reka: »Rad bi čuja: »Gledni-te, premika se .«
Zelim vam veselega Božička, ženskam poskočnega tička, moškim pa ženskega hudjička. Mir vam bodi in mejte se radi!
RADIOPTUJ
89,8-98,2 •I04i3mhz
SOBOTA, 23. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOViCE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 24. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na
današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00_Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škriec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 NOČNI PROGRAM.
PONEDELJEK, 25. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja
Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
TOREK, 26. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin, Nova Gorica).
SREDA, 27. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
ČETRTEK, 28. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi
dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PETEK, 29. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu-šič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na eni strani vas bo zaznamovala drznost in hitenje. in res je tudi to, da se boste znali umiriti in razmisliti, na delovnem mestu se bodo kooke usode obrnile vam v prid. Srečo iahko iščete vsepovsod in jo po napornem iskanju najdete v tistih majhnih, navidez nepomembnih stvareh.
BIK
Veselje je nekaj, kar sodi k decembru. Vse okoiivasse biešči in tudi v vašem srcu gori ogenj ljubezni. Siediii boste svoji filozofiji in svojim pravilom življenja. Po doigem času naredite obračun in reoite bobu bob. V ljubezni bo valovito, toda roko na sroe, partnerja imate zeio radi.
DVOJČKA
Notranji nemir se bo okrepil in pričakovanja tudi. Določene deiavne obveznosti vas bodo obremenjevale, ampak prej jih boste rešili, boije bo za vas. Telesu bo potrebno dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Vaje iz joge aii meditacija bodo zdravilo za dušo in umiritev za teio.
RAK
Boij se bližajo prazniki, boij ste ambiciozni in poini projektov. Pri vas doma bo prijetno dišaio, seveda pa si boste ravno zaradi tega zavihati rokave. Sreča v ljubezni se bo okrepila in sodelovanje ljubezenskega partnerja vam bo v zabavo. Neka ženska vam bo prinesla srečo!
LEV
Še malo in bo pogorela še za-
dnja svečka na adventnem venčku. To pomeni, da bo nekoč zmagala ljubezen. Zavedajte se, da toiiko kot dajete, iahko tudi prejemate. Bodite prožni, kajti vaših pet minut je biizu. Odpravite se po nakupih - pri tem boste imeii srečno roko.
DEVICA
Ko vas ijudje opazujejo menijo, da ste neutrudni. Ure in ure ste pripravljeni letati s krpo po stanovanju in pripravljati vse potrebno za praznike. Kijub tradioionainosti boste ietos zadeve prenovili in nadgradili. Uvedii boste vai novosti in to je preoej pozitivno. Siužba: ustvarjalno.
TEHTNICA
Čas tihega pričakovanja, stisk roke, iskren poijub in žeija po boljšem jutri je blizu.Vtem tednu se boste veseiiii in preprosto povedano poplesavali naprej. Vaša pot bo posuta s cvetjem, čeprav boste na delovnem mestu vseeno moraii zavihati rokave. Dom bo pravi nasiov za povrnitev moči.
ŠKORPIJON
Sreča je iahko kot zvezdni utrinki, hitro jih vidiš in kmaiu spet izginejo Seveda jevživljenju pomembno upanje in vera vase. Rojenice so vam v zibelko poiožiie znanja o ezoteriki in duhovnosti in počasi bo čas, da jih obudite. Vaše besede bodo prijetne, izrazite se v pisani besedi.
STRELEC
Vai sprememb je biizu in v tem veselem pričakovanju se boste podali naprej po poti življenja. Zdi se, da boste v tem tednu dosegli veiiko in da vas bo obdajala tista prava sreča in vai nekih ugodnih priložnosti. Siedi neka ugodna priložnost za samske in prijetnosti v dvoje za vezane.
KOZOROG
Spomini so nekaj, kar nosi v sebi vsak čiovek. Zopet se boste dokazali v tisti zelo samozavestni drži. Korak za korakom sledite svojim sanjam. Romantičnost, nežnost in ljubeznivost bo nekaj, kar tudi šteje in tako iahko iažje pridete do želenega ciija.
VODNAR
Poskrbeli boste za notranjo umiritev in stvari se bodo odvijale v tisto smer, v katero si boste žeieii. Soočite se s tem, da včasih morate nekoliko počakati. Tega seveda ne boste trpeii, ampak stara ljudska modrost pravi: >kdor čaka dočaka«. Bodite prožni in si zaupajte!
RIBI
Mozaik usode se bo sestavil vam v korist in izviekii boste korist Še vedno je pravi čas, da naredite nekaj prerezov in da se odločite, kaj si žeiite. Živite v času, ko se vam bodo izpolnile srčne žeije. Ceio verjeti v Božička za vas ne bo iluzija, ampak resničnost. Ustvarjate, živite in verujte!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2007, VAM ŽEL/MO DELAVCI KMET/JSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU.
=HSFHLTi PTUJ—
KVALITETA IMA SVOJE IME!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ
TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Želimo Vam vesel božič ter uspešno novo leto 2007!
<è		RENAULT
		
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno ^^ novo /eto.
"^Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tuj^ v prihodnje.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/1) - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
V
peCi
1
družba za izvi^aiga gaodatskih storitav
SAMOBOR & ILEC dno
Ulica heroja Lacka 10
2250 PTUJ
DŠ: SI58041915
Tel.:+386 (0)2 787 62 10 Fax: +386 (0)2 787 62 11
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007!
Vesele božične praznike ter uspešno
2007!
Sredstva, namenjena poslovnim darilom, smo namenili v dobrodelne namene.
Uf
VETERINARSKA AMBULAXTA
MAJŠPERK đ.0.0., LeSje34
Prijeten božič in vse lepo v letu 2007 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. PE Maribor - Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj
bi bilo leto ... leto široko odprtih src modrej miru ... zeleneffi upanja ... modrozelene l/ubezni ...
Svojim kupcem želimo miren božič ter srečno novo leto in se jim zahvaljujemo za zaupanje!
Servisno-vulkanizerski delavnici Zamušani in Ptuj (Ormoška cesto), Gumo bor ter diskontna prodajo pijač
ME
HOTEL	CASINO -
POETOVIO IGRALNISALON
Svojim strankam želimo vesel božič ter srečno novo leto 2007 in se jim zahvaljujemo za obisk.
Program prireditev Super Li:
petek, 22.12.: KARIUA ponedeljek, 25.12.: VLADO KALEIMBER petek, 29.12.: JAN PLESTENJAK silvestrovo, 31.12.: odpiramo ob 0.30 ponedeljek, 1.1.: BOŠTJAN KONEČNÍK
MIPIS
PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI.
Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302
PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV
gHi:0S1-30S«77
Prijetne božične prazniice ter uspešno 2007!
Slovenska Bistrica • Sto let Elizabete Smolar
Nasvet za dolgo življenje: delati moras
Predzadnjo novembrsko nedeljo, na stoti rojstni dan Elizabete Smolar, po domače Tomaževe Lize, so se v slovenjebistriSkem gostišču »Gašparjev hram« zbrali sorodniki, najožji prijatelji in znanci ter ji čestitali ob visokem in častitljivem jubileju.
Rodila se je v kmečki družini, na Zgornji Bistrici, očetu Francu in mami Julijani Tomažič. V družini so bili že trije otroci, ko jim je umrla mama. Oče se je v drugo poročil s svakinjo Marijo in tudi v tem zakonu so se rodili trije otroci, skupaj jih je bilo šest.
Po končani osnovni šoli se je Liza v trgovini z mešanim blagom »Smeh« izučila za trgovko in tam je bila v službi vse do leta 1929, ko se je osamosvojila in nadaljevala delo kot samostojna trgovka v isti trgovini, ki pa je bila v njihovi hiši. Pred vojno je Liza spoznala Gvida Smolarja. Leta 1941 sta se poročila. Rodili so se jima trije otroci: Rudi, Gvi-do in Marija. Družina Smolar se je, preden so leta 1963 kupili hišo v ulici Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici, kjer Liza živi še danes, večkrat selila. Z možem Gvidom sta preživela srečna in lepa leta, zato jo je njegova smrt leta 1996 toliko bolj prizadela.
Ko Lizo danes vprašaš po njenem otroštvu in mladosti pove, da je bilo lepo. Tudi danes se ne pritožuje. Vendar je kljub častitljivim letom še vedno željna informacij o
Elizabeta Smolar In njeni trije otroci - Gvido, Marija In Rudi
vsem, kaj se dogaja v njenem mestu. Vesela je obiska starejših, saj se z njimi lahko pogo-
vori o času svoje mladosti, pa tudi o tem, kako je bilo včasih na Zgornji Bistrici, ki ima v
njenem srcu še vedno posebno mesto. Seveda jo veselijo tudi obiski najmlajše sestre Marije, otrok, petih vnukov in osmih pravnukov, katerih imena ji pri teh letih tu in tam že delajo probleme.
Zanimivo je bilo stoletnico Elizabeto opazovati v Gašpar-jevem hramu ob vseh številnih čestitkah in vrvežu, ki je bil to popoldne okoli nje. Po svoje je uživala, pozirala pred televizijskimi kamerami in bliskanju fotoaparatov. Kljub temu, da je bil to zanjo napor s polno vznemirjenja, je bila vseh teh pozornosti vesela, še posebej čestitk otrok, vnukov in pravnukov, pa tudi vseh drugih, od županje, sekretarke rdečega križa in predsednika krajevne skupnosti Alfonza Šarha. Iskrene čestitke z najboljšimi željami je Elizabeti Smolar ob njenem stotem rojstnem dnevu poslal tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Ob visokem jubileju so jo obiskali tudi slovenjebistriški upokojenci in ji v imenu društva izročili posebno plaketo, »ker je prva stoletnica« v njihovem društvu.
Vida Topolovec
Poljčane • Sto let Terezije Korošec
Čestitke, rože, torta in šampanjec
Obisk pri stoletnici bistrega uma in velikega smisla za humor, pa četudi ta prebiva v domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, ni vsakdanji dogodek. Še posebej, ker stoletnica Terezija Korošec kaže vsaj dvajset let manj in je vsa lepa, urejena in nasmejana.
Z njo so praznovali zaposleni ter vodstvo doma in seveda številni stanovalci, ki so se dopoldan pred njenim stotim rojstnim dnevom zbrali v beli dvorani poljčanskega doma ter čakali na velik, slovesni trenutek s številnimi čestitkami, govori, rožami, šampanjcem ter torto, saj praznovanje stoletnice ni ravno vsakdanji dogodek.
Jeseni, leta 1906 je Terezija v Šentovcu pri Slovenski Bistrici prijokala na svet kot četrti otrok mami Mariji in očetu Francu. Za njo se je v družini rodilo še šest otrok, skupaj jih je bilo deset. Danes živita samo še dve - Terezija oziroma Rezika kot četrti otrok ter šestnajst let mlajša in najmlajša Malčka, s katero se dobro razumeta in jo v poljčanskem domu redno obiskuje.
Rezika je rada hodila v šolo, vedoželjna kot je bila, se je vsaki dan naučila nekaj novega. Poleg učenja je počela še veliko drugega. Nastopala je v raznih igrah, rada je prebirala knjige, pa tudi kuhanje in pečenje ji ni bilo tuje.
Zgodaj, že s štirinajstimi leti, je šla v Maribor služit za varuško otrok. Njen delodajalec, po rodu Madžar, jo je kasneje, ko so se vrnili v Subotico, vzel sabo, kjer je bila deset let. Njena pot jo je
potem vodila v Zagreb in v času druge vojne v Salzburg. Ker se je velikokrat vozila z vlakom na relaciji Salzburg-Maribor, je na eni od teh voženj spoznala tudi svojega kasnejšega moža. Z njim se je po končani drugi vojni poročila. Živela sta v Gabrniku nad Zgornjo Polskavo. Leta 1970 ji je mož umrl.
Na praznovanje njenega stotega rojstnega dne je prišlo nekaj sorodnikov, med njimi sestra Malčka ter njeni hčerki Irena in Malčka. Prav
slednja je povedala mnogo zanimivega iz življenja svoje tete, ki jo imajo vsi zelo radi. Dejala je, da je bila v družini teta Rezika vedno v vsem prva. Tudi takrat, ko so bile razdalje še drugačne. Prva je odšla v svet, kar ji je dalo tisto širino obzorja in duha, ki jo premore tudi pri svojem stotem letu. Nečakinja Malčka se tako spominja svojega zgodnjega otroštva in obiskov tete Rezike, ki je bila za njih prava »teta iz Amerike«, saj jim je iz tistega, za njih še nedoseglji-
Terezija Korošec rada prisluhne vsem, ki ji čestitajo ob njenem častitljivem jubileju.
vega »širnega sveta« prinašala stvari, za katere takrat sploh niso vedeli, da obstajajo.
»Kot najstnica sem teto Reziko pogosto obiskovala v Gaberniku, ki je tudi moj rojstni kraj. Takrat so bili drugačni časi in ničesar ni bilo v izobilju, vendar se še vedno spominjam njenih nedeljskih kosil, ki so se vedno končala z nečim »sladkim«, kar takrat na podeželju ni bilo v navadi. Nikoli ni bil noben puding več tako dober kot tisti, ki ga je pripravila naša teta.«
Pa tudi drugače so se mladi od nje marsikaj naučili. Še posebej potrpežljivosti. Ker leta ne prizanašajo nikomur, tudi Reziki ne, se nad tegobami, ki jih prinašajo, nikoli ne pritožuje. Neskončno je hvaležna za vsak obisk, še posebej pa priboljškov, ki jih prinašajo. Najbolj jo razveselijo s pečeno, mastno svinjsko rebro in takrat potegne kar po zagrebško, češ to pa je »nešto najbolje«.
Ko jo sorodniki obiščejo, je to pravi praznik za vse. Zapo-jejo si, Rezika še vedno rada poje in zna veliko starih slovenskih ljudskih pesmi, razveseljuje pa jih tudi s šalami, ki jih ob takih priložnostih stresa iz rokava.
Vida Topolovec
Od tod in tam
Breg • Obisk najstarejše članice
Foto: zasebni arhiv
V začetku novembra so predstavniki Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg obiskali svojo najstarejšo članico Marijo Hrašovec, ki preživlja jesen življenja v Domu upokojencev na Ptuju. Ob tej priložnosti so jo skromno obdarovali in ji za 90. rojstni dan iskreno čestitali ter ji zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja med stanovalci doma in osebjem, ki skrbi za njih. Dokaj čila in živahna Marija je bila rojena 9. 11. 1916. leta. Slavljenka je tudi dolgoletna članica in je veliko prispevala k uspešnemu delovanju društva upokojencev.
TMM
Breg • Pripravili razstavo
Foto: zasebni arhiv
V prostorih društva upokojencev na Bregu so zaprli vrata uspešni razstavi izdelkov, pridelkov in ročnih del. Na nje so sodelovali: Ptujske pekarne in slaščičarne, pekarna Ajdaren, Kmetijska šola Ptuj, Mesarstvo Hrga, Zavod Dornava, Oljarna Veselič, Vinogradništvo Lah, Vinogradništvo Pajnkiher, Dom upokojencev Ptuj, Osnovna šola Breg, Lukarice iz Dornave, Franc Butolen, Tea Ko-drič, g. Cajnko, čebelar Bajgot, Ema Širovnik, Irma Golob, Gordana Prešeren, Darko Jurgec, Martin Zupanič, Jožica Černezel, Anica Pluško, Marija Repič, Slava Korenjak, Bratuša, Neža Arenjak, Dolenc in Nada Muhič. Ob odprtju razstave so poskrbele za kratek kulturni program pevke Gmajnarice in Lukarice. Članice Društva upokojencev so se potrudile in pripravile manjšo zakusko. Tajnica Društva upokojencev Ivana Rudolfa na Bregu je bila hvaležna vsem, ki so sodelovali na razstavi, in vsem tistim, ki so si vzeli čas in pomagali.
TMM
Podlehnik • Izdelovanje adventnega venca
Pred prvo adventno nedeljo, v soboto, 2. 11., so se člani TD, člani ŽPS, predsednik TD Milan Vidovič in duhovnik p. Janko Gašparič na pobudo Franca Večeriča in Lidije Vaupotič lotili izdelovanja adventnega venca, ki ga bodo lahko občudovali tudi mimoidoči. Delo je bilo zahtevno, zahtevalo pa je tudi večpriprav najrazličnejšega materiala, ki sta ga priskrbela Franc Večerič in Stanko Prevolšek, za elektriko pa je poskrbel Zvonko Mlakar. V nedeljo je p. Janko Gašparič pri pozni maši adventni venec z vsemi manjšimi, ki so jih prinesli župljani, blagoslovil. Nato sta župan Marko Maučič in predsednik TD spregovorila ter slovesno prižgala prvo svečko na njem. Vse pa vabijo k polnočnici v župnijsko cerkev sv. Trojice, kje bodo postavili jaslice in pripravili božično igro mladinci, p. Damjan in ostali sodelavci, vse pa bo ovekonočil zbor.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Ptuj • Srečanje starejših občanov MC Center
Čas za druženje
Mestna četrt Center je že tradicionalno organizirala srečanje starejših občank in občanov, tokrat jih je obiskal tudi dedek Mraz.
Prejeli smo
Praznični december - tako ali drugače?!
Spet je tu praznični december in spet kot vsako leto se v meni budijo različni občutki. Tako glasni so, da jih moram povedati še nekomu. Sprašujem se, ali sploh še poznamo pravi pomen decembrskih praznikov?
Ko listam po knjigi o Slovenskih šegah ob božiču in novem letu, ugotovim kako so naši predniki doživljali te praznike, kakšen simbolni pomen je bil v vseh teh običajih in kako so vse navezovali na dogajanje v naravi. Malokdo ve za tri božiče, tri svete večere(24. december, 31. december in 5. januar) kot so jih imenovali in praznovali naši predniki. Danes, ko smo tako zelo globalni, zazrti v Evropo in širni svet, se je treba še bolj zavedati, da bomo v njem našli pravo mesto le, če bomo vstopali vanj kot dediči bogate stare kulture. Kajti danes našipraz-niki niso več podobni temu, kar so nekoč pomenili našim prednikom, nimajo v sebi te dediščine običajev in navad, ki so jih spremljale. Pač pa so vse bolj usmerjeni v razno
posnemanje iz drugih koncev sveta in so vse bolj priložnost za zaslužke različnih trgovcev. Ne znamo se ustaviti, si vzeti čas za najbližje in seveda nimamo časa niti zase. Mnogo bolj praznično bi bilo v naših družinah, če bi se bolj poglobili vase in ljudi okrog nas. Veliko bolj bi se nam odprlo obzorje in marsikomu bi lahko polepšali praznike. Opazili bi npr. ljudi, ki se praznikov prej bojijo kot veselijo. Pa ne bom naštevala, katere tegobe jih tarejo, ker jih vse polno vsak dan objavljajo naši mediji. Tukaj se utrne zvezda in poglej, koliko milijonov tolarjev (po novem letu evrov) vsako leto poženemo v zrak v naši mali deželi privatno ali javno za nekaj minut vzdihovanja »vau«, »oh«, »krasno«, »ta je najlepša«, »ta najbolj visoka« in tako naprej. Ce bi vsako leto z denarjem, ki ga poženemo v zrak, pomagali k toplemu domu nekaj družinam, bi verjemite, bilo srečnejših veliko več ljudi. Ognjemet nam prinese največ pet, deset minut lepih trenutkov. Občutek, da si nekoga osrečil ravno ti, pa ti daje veliko daljše zadovoljstvo. Tistim, ki jim pomagamo, pa to pomeni zanesljivo nepozabno zadovoljstvo, srečo, rešitev in končno nepozabne praznike za vse nas. Ne bi bilo slabo,
Foto: Langerholc
če bi tako razmišljali tudi po naših občinskih upravah, ko pripravljajo bogate ognjemete (in letos imamo še več občin). Verjetno bi potem v Tedniku in drugih medijih zasledili manj zgodb o družinah in posameznikih, ki se jim podira streha nad glavo, ki živijo v kleteh ali na cesti ter o osamljenih starejših ljudeh, ki nimajo urejenih osnovnih pogojev za bivanje v svojem ljubem domu.
To je moje kratko razmišljanje ob prihajajočem bliskanju, pokanju in »ognjemetanju« milijončkov in upam, da je še kje kdo podobnih misli. Ker potem lahko vsi skupaj upamo, da bo nesrečnih življenjskih zgodb manj. Pa, da ne bi vse zvenelo tako grenko v tem predprazničnem vzdušju, bi vam vsem zaželela najsvetlejše in najtoplejše praznične dni ob svojih najbližjih. Zdaj je čas, da se ustavite, se spomnite lepega, pozabite na neprijetno in nosite sonce na dlaneh. V teh dneh namreč pod mrzlo zimsko nebo pohiti največ lepih želja za zdravje in srečo ljudi. To so želje, ki ostanejo iste vsem ljudem ne glede na kraj ali čas ali blagostanje, v katerem živimo: tristo bla-grov - tristo sreč, kot so rekli včasih.
Irena Šumenjak


^007
Ve^le/boíihwliiHiznike/ui si'e^^
V dneh, ko po ptujskih mestnih in primestnih četrtnih skupnostih potekajo srečanja starejših občanov, so v Mestni četrti Center tokrat pripravili zanimiv program, ki ga je popestril obisk dedka Mraza; ta je malo potarnal nad bolečinami v kolenih in se razveselil pokojnin v evrih. Na koncu jih je tudi obdaril. Ženska vokalna skupina Fortuna je navzočim odpela nekaj pesmi. Predstavnika Društva upokojencev Ptuj Silva Gorjup in Vojo Veličković sta v svojih nagovorih predstavila dejavnost društva in projekt Starejši za starejše. Novoizvoljeno vodstvo Mestne četrti Center se je v okviru svojih pristojnosti odločilo delovati v dobro vseh občank in občanov, z željo po razvoju Ptuja, kot prijaznega mesta do mladih in starejših, kjer se bodo počutili varno in sproščeno.
Namen takih srečanj je vzpodbuditi medsebojno druženje in pogovor, predvsem pa dati občutek starejšim občanom, da lahko računajo na posluh svoje lokalne skupnosti in da med-generacijsko sodelovanje še ni izumrlo, je dejala povezovalka programa in tudi podpredsednica Mestne četrti Center Branka Bezeljak Glazer. Srečanja se je udeležil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
DeLe
Za novo leto čaj za pomiritev
(Odgovor na članek z naslovom »Za novoletno darilo čaj za pomiritev«, ki je bil objavljen v časopisu Štajerski tednik dne 15.12.2006)
V	članku podpisani novinar M. Ozmec poroča o poteku 2. seje občinskega sveta Maj-šperk.
Glavni razlog, zaradi katerega se oglašam, je to, da je ponovno »prestavil« v neko drugo stranko, tokrat v N.Si (pred tem so me na radiu Ptuj že enkrat razglašali za svetnika LDS). Ne verjamem v naključne napake novinarjev te medijske hiše ne glede na to, da g. Ozmeca na omenjeni seji sploh ni bilo opaziti. Kdo le bi mu lahko pripravil poročilo o poteku te seje?
Tudi poročanje v stilu »da je razmerje političnih sil v novem svetu občine Majšperk vsaj do sedaj še dokaj neugodno in negotovo« (kakšno bi moralo biti, da bi bilo« ugodno in manj negotovo«?) kaže na (ne)objektivnost novinarskega poročanja. Tudi novinarji lahko s svojim poročanjem nekaj malega pripomorete k normalnemu delu občinskega sveta. Predvsem z lastnim in objektivnim poročanjem.
V	upanju, da se vam v bodoče podobni spodrsljaji ne bodo več vrstili, Vas pozdravljam.
Vekoslav Širec Predsednik OO SDS Maj-
šperk in svetnik SDS v občinskem svetu Majšperk
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
KOVINOSTRUGARSTVO
IVAN GOMILŠEK s.p.
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/ 771-11-70, fax: 02/776-14-11
Spletna stran: www.gomllsek-sp.sl, e-mall: lnfo@gomllsek-sp.sl
Izdelava zobnikov in reduktorjev
Jeklene konstrukcije in industrijske armature
Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
Oprema in deli za železarne
Izdelava orodij in priprav
Izdelava valjev in gredi
Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloSkih posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem ^ se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2007!
AVTOPRALNICA in bar »EVA«
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11
Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha!
nlbO
z zaupanjem. Z dobrimi izkušnjami. Z rol<o v rol<i.
V novo leto 2007. Naj bo uspešno.
^^Nova KBM
I
cr
<
Û <
cr
o <
>M
O ÛÛ
ŽIVILSKO INDUSTR, PODJETJE V AJDOVŠČINI
LJUDSKOIME ZARASTLINO ŠMARNICO
JUŽNOAMERIŠKI GLODALEC
HITERTEK
GRUZIJSKI FILMSKI REŽISER JOSELIANI
KRAJŠI NAZIV ZA LINOLEJ
RIMSKA LJUBLJANA
NAŠ TV VODITELJ SKUBIC
NOVI SAD
ESTONSKI OPERNI BARITONIST (GEORGIJ)
NAŠ VITEZ VINA
ODREZEK
28
12
POPEVKAR BLANCO
KUHINJSKA ZAČIMBA
29
NASPROTJE OKUSA
KOLESAR (JOŽE)
11
RIMSKI HIŠNI BOG
ČEČKOVA OLGA
VCEPITEV
OSNOVA ZA RAZNA MAZIVA
PRIPRAVNIŠKA DOBA
AMERIŠKI IRISARSTRIPOV BROWNE
HUMORISTKA PUTRIH
TINA URŠIČ
DUŠIK
ELDA VILER
EVA JANC
NADA ŽGUR
KLAVIRSKA TIPKA
NOČNO ZABAVIŠČE
ZNAMKA CERKVENE OPREME
PROGRAMI
30
AMERIŠKI NOGOMETAŠ
NAŠ SLIKAR (SAŠO)
13
26
BISTVO, JEDRO
PLAVALKA (ALENKA)
MALA AZIJA
SMUČARKA DABIČ
TELIČKA
RASTLINA
SVETOVNO UNIVERZITETNO PRVENSTVO
NAŠ BIVŠI PREDSEDNIK (MILAN)
16
PEVKA PRODNIK
ŠTEVILČNO STANJE
10
ZDRUŽENJE UNIVERZIT, RADIOLOGOV
NEON
ZDRAVILNA VEŠČINA
PULJSKA ZNAMENITOST
IZ
BESEDE ČIA
DELAVEC PRI MARTINOVKI
AFRIŠKA DRŽAVA
VINSKA TRTA
PREBIVALEC SENČAKA
GEL PROTI BOLEČINAM
STANKO BRGLEZ
ŠVICARSKA POP PEVKA
IZ BESEDE ASSAI
EST, SKLADATELJ (EERO)
SEŠTEVEK
PEČ V SOBI
ALENKA MAVEC
IZDELOVALEC SUKNA
22
DESNI PRITOK WARTE
RDEČINA TKIVA
LUPA
WERFLOVA PESEM
100
BIVŠI TALUM
NOR. SMUČ. SKAKALEC
PESNIK BOGDANOVIČ
NEMŠKI PLESALEC
KONICA
AVSTRIJSKI SKLADATELJ (GUSTAV)
REKA V FRANCIJI
15
21
PREDSTAVNIK ZA STIKE Z JAVNOSTJO
NARAVA
ADAM
IN
MOŠKI IME
PRITLIKAV
HARMONIKAR
(VIKI)
STAROŽIDOV-SKI KRALJ
HRVAŠKI NOGOMETAŠ
RDEČI KRIŽ
25
ČEBELJI SAMEC
GORSKI VZPON
IZIDORA
VZDEVEK GOETHE, MATERE
FRIDA KAHLO
TURŠKI PAŠA
23
20
MODEL CITROENA AM,KOŠARKAR (SEDALE)
14
PAVLE GREGORC
LOMLJENJE
TONEURBAS
RUDI URŠIČ
TKANINA IZ UMETNE SVILE
VLADAR IMPERIJA, CESAR
IZ BESED RINA + TRAM
VIDA TAUFER
27
KOLO PRI AVTOMOBILU (POGOVORNO)
VODNA PTICA
PASJA UTICA
VELIKA BOŽIČNA NAGRADNA KRIŽANKA -TEHCENTER
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 15.000 SIT
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 10.000 SIT
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 SIT
Nagrade prispeva podjetje TEHCENTER d.o.o., Puhova ulica 15, Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 30). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, do petka 29. decembra 2006. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 5. januarja 2007. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v TEHCENTRU, Puhova ulica 15, Ptuj.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	1	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30	ff TElHCEiUTER			O TEHCEiUTER	
Ime in priimek:__________
Naslov:
Davčnašt.:
Tel.:
3
8
6
5
1
17
24
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	fsm m		
R LAGUNA 1,616V CONCORDE	2000	1.428.254	5.960,00	KOV SIVA
SEAT CORDOBA 1,416 V STELLA	2003	1.658.309	6.920,00	KOVVIJOLA
R LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2002	2.399.999	9.346,00	KOV S. ZELENA
BMW 5231	1997	1.548.074	6.460,00	KOV 7FIFNA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2003	1.439.997	6.009,00	MODRA
OPEL VECTRA 2,2 DTI	2004	3.249.997	13.562,00	KOV CRNA
VOLKSWAGEN POL01,416 V	2005	2.349.670	9.805,00	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4 SE	1998	718.920	3.000,00	RDEČA
RENAULT CLI01,2 RL	1998	529.604	2.210,00	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1997	548.776	2.290,00	RDEČA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1999	958.560	4.000,00	KOV VIŠNJA
DAEWOO EVANDA 2,0 DCX	2003	1.644.999	6.885,00	BELA
SUZUKI SWIFT 1,3 GLX	1997	388.217	1.620,00	KOV 7FI FNA
HONDA CMC 1,41	2002	2.048.922	8.550,00	KOV SREBRNA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	479.280	2.000,00	KOV VIŠNJA
PEUGE0T4061,816VST	1999	1.318.020	5.500,00	KOV 7FI FNA
FIATPUNT01,2SX	2000	920.218	3.840,00	KOV SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDITIPTRONIC	2001	2.798.995	11.680,00	KOV ZELENA
ROVER 2141	1998	680.578	2.840,00	KOV 7FI FNA
DAEWOO KALOS 1,4 SX	2003	1.389.912	5.800,00	KOV MODRA
RENAULT THALIA 1,4	2001	939.389	3.920,00	KOV SIVA
BMW 3201	2000	2.489.860	10.390,00	KOV 7FI FNA
FIAT STIL01,616V	2002	1.679.876	7.010,00	KOV MODRA
OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY	2004	2.719.914	11.350,00	KOV SREBRNA
Informativni preračun po fiiranem tečaju 239,640 = 1 EUR
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76€	9,00 0,04e
z oinirjem	1.500,00 6,26€	9,00 0,04e
z okvirjem in simbolom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04€
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z oinirjem	1.760,00 7,43€	12,00 0,05€
z okvirjem in simbolom	2.420,00 10,10€	12,00 0,05e
z okvirjem in logotipom	3.080,00 12,85€	12,00 0,05€
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na maie oglase, lïe cene so brez DDV. iniormalivnl preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = I EUR
RADIOPTUJ
89,8'98,2 •I04;3
I
(oi/2280110
SaliSd...a Razlagova 24, Maribor
Prireditve v mesecu DECEMBRU
^ Mercator Center Ptuj ^ o
* Ormoška cesta 30, Ptuj » I
PETEK, 22. december 2006, ob 17. uri
PEVSKI NASTOP Alenka (BePop) & Jasna (Unique)
SOBOTA, 23. december 2006, ob 10. uri.
OBISK BOŽIČKA bo tudi v SUPERMARKETU PTUJ
ŠpindleilGvauiica3,PtuJ
SOBOTA, 23. december 2006, ob 16. uri
OBISK BOŽIČKA
NEDEUA, 24. december 2006, ob 11. uri
BOŽIČNI KONCEBT
PETEK, 29. december 2006, ob 17. uri
SNEŽINKA POTEPINKA
predstava in obisk Dedka Mraza
«
*

* » ■
„ . * * *
"^^ercator
najboljši soseć^^ ^^
najboljši
_ODPIRALNI ČAS:_
Ponedeljek - sobota, od 8.00 do 20.00 ure. Nedelje, 24. in 31. decembra 2006, odprto od 8.00 do 15.00 ure.
25.	decembra 2006, zaprtol
26.	decembra 2006, odprto od 8.00 do 13.00 ure.
1.	januarja 2007, zaprto!
2.	januarja 2007, odprto od 8.00 do 13.00 ure
3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iW. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
www.tednik.si
Hardei< 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NASAIZVEDBA-VASATOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
primanje a najboljše dosežke v giadbeniStm:
•	ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:

SAMOPLAČNiŠi(A ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), to!.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačilo
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI (do 8 let) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
|i''	okna
|ii'	vrata
|i''	garažna vrata
|i''	industrijska vrata
r senčila |i'' zimski vrtovi 11'' izolacijske steklene fasade
ÊamOSTJE PHVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tUdI na domi NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 46 26, mob 041 750 560,041 331 991.
Ptujska C. 68, Miklavž (IVIaribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA
sn_
BARVA
CITROEN C31.41	2005	2.090.000
FIAT STIL01.9 JTD	2001	1.630.000
FIAT SCUOO 2,0 JTD	2000	1.498.000
FORD FOCUS 1,61	1999	1.250.000
FORD MONDEO 2 TDDI KARAVAN	2003	2.430.000
OPEL CORSA C 1,3 OTI	2004	1.895.000
OPEL ASTRA 2.0 LlIVlUZINA	2000	1.250.000
OPEL MERIVA 1,616V	2003	2.250.000
RENAULT TWING01,2	2001	840.000
RENAULT MEGANE 1,9 TOI KARAVAN 2000	1.220.000
RMEGANE1,5DCIGRANDT0UR	2004	2.350.000
SEATALHAIVIBRA2,0I	1997	998.000
VOLVO C70 2.4	1999	2.150.000
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN	2002	2.790.000
VWT0URAN1,9TDI	2004	3.590.000
Na zalogi preko 40 vozil.
8.721,41 6.801.86 6.251.04 5.216,15 10.140,21 7.0907,69 5.216,15 9.389,08 3.505.25 5.090.96 9.806.37 4.164.58 8.971.79 11.642.46 14.980.80
ČRNA
SREBRNA
BELA
KOV ZELENA
KOVIVIODRA
SREBRNA
MODRA
KOV MODRA
ČRNA
KOV ZELENA KOV SIVA KOV RDEČA KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SIVA
Csna v EUR Je obračunani fiksnem tečaju 239,i
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 vvvvw.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
É
S
'S
I i
S f
J I I
ZNAMKA LETNIK		S.T CENA		BARVA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI100 KM	2663	3.366.600	14.021,93	KOV. ČRNA
CHRYSIfRPT CRUISER 2.2 CRDUIMITED	2662	2.766.600	11.642,46	KOV. T. MODRA
CHRYSIfR VOYAGER 2,5 CRD	2663	3.466.600	14.563.51	KOV.SREDRNA
DAEWOO NUDIRA 1,6	1668	456.600	1.877,82	7FIFNA
DAEWOO TACUIUIA 2,0 AVTOMATIK	2061	1.466.600	6.002,47	KOV.ZIATA
FORD ESCORT 1,6 ICIX	1665	266.600	1.216.15	KOV. SIVA
FORD GAIAXY 1,9 TDM15	2662	2.966.600	12.477,65	ČRNA
MERCEDES A170 CDI	2663	2.066.600	11.225.17	KOV. S. ZELENA
MERCEDESE SOOTH	1668	1.999.900	8.304.12	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	2.899.900	12.659.76	RDEČA
RENAULT CLI01.4 RT	2660	999.900	4.131.20	REIA
RENAULT KANGO01.6	2662	1.599.900	6.634.65	RDEČA
RENAULT lAGUNAGRANDTOUR 2.2 DCI	2004	2.799.900	11.642.46	KOV. ČRNA
SEAT LEON 1.4	2061	1.599.900	6.634.65	KOV. BORDO RDEČA
VW PASSAT 2.6 TOI	2665	5.099.900	21.246.19	KOV.SREDRNA
Cena v EUR je obračunana pe fiksnem tei!aju 239.640
MESARSTVO%VVALENKO
DORNAVA 32/A, DORNAVA, (02) 755-03-01
Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA, 15 LET NAŠIH USPEHOV!
Iz lastne predelave ponujamo kmečko tunko, suhe salame, domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO!
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v
tedenskem	APU^RTI^P
nagradnem žrebanju	/Av^Ivj^Ol^C»
Centra aerobike. vwvw.aerobika.net
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
.AROCILNICAZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	> 1 RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. 1 Raičeva 6 | 2250 Ptuj 1		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
mšm [MimiMofeš iljis^^dpsfe^ vg(£i Ta teden prejme osem bre; obiskov Centra aerobilce
mE IN PRIIMEK
Ivan Bezjak
Zobovci 24/a, 2281 Morkovci
Nagrajenec prejme nagrado po pošli.
PILATES. STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI OUAN. KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA
Pilâtes: O.Š. Olge Meglic. Prešernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj. Čučkava 7. Ptuj
Aerobika: Peršonova 50. Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
f
ROMAN ZEMLJARIC, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
S
RACUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. Vsem strankam želijo veseli božič.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
POPRAVILO TV, video- radioapara-tov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa slikopleskarka dela, manjša zidarska popravila, mansarde in predelne stene po sistemu Knauf. Tel. 745 36 41; 041 895 504, D. Ivančič s. p., Žabjak 61.
KMETIJSTVO
KUPIM tekoči trak, 6 m dolg za spravilo koruznih storžev in dvo-redno sejalnico za koruzo znamke OLT. Tel. 041 261 676.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 230 kg. Tel. 031 416 548.
PRODAM drva , možnost dostave. Tel. 041 279 187.
PRODAJAMO JABOLKA sorte aide-red, jonagold in zlati delišes, že od 1000 sit naprej za zaboj, sadjarstvo Marjan Tašner, Dolič 36, Destrnik
TRAKTOR Torpedo 48 s hidravličnim volanom, letnik 88 prodam ali vzamem v račun cenejši traktor. Tel. 041 824 852.
PRODAM pujske, težek 25 kg., Stojnci 113 a, tel. 766 05 91.
PRIKOLICO enoosno z dvojnimi kolesi in original poviški, nosilnosti 4,5 t prodam. Tel. 031 364 051.
PRODAM dve svinji domače reje, težke od 150 do 180 kg. Tel. 031 864 223.
PRODAM telico simentalko, A-kon-trola, v 8 mesecu brejosti. Tel. 041 396 351.
KUPIM samonakladalno prikolico Sip 16, tračni obračalnik in sejalnico za koruzo OLT. Tel. 031 465 202.
PRODAM tri prašiče domače reje, težke okrog 130 kg. Tel. 751 41 81, zvečer.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 220 kg. Tel. 782 50 31.
PRODAM svinje, težke od 150 do 250 kg. Tel. 794 61 51.
PRODAM 180 kg prašiča , domače reje. Tel. 783 32 41.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 180 kg. Tel. 041 923 769.
PRODAM krožne brane in kupim mlečne kvote. Telefon 031 207 156.
ffS prodinamik®
' Prečna pot 2, Ptuj. Tel: 746 39 50, GSM: 041 604114
ODKUP IN PRODAJA RABLJENE RAČUNALNIŠKE IN DRUGE TEHNIČNE OPREME
Pentium 2 400 Mhz, 64 Mb ram, 4 Gb trdi disk, CD 10.000 SIT
Pentium 3 550 Mhz, 128 Mb ram, 6 Gb trdi disk, CD 15.000 SIT
Pentium 3 866 Mhz, 128 Mb ram, 10 Gb trdi disk, CD 25.000 SIT
Pentium 3 1000 Mhz, 128 Mb ram, 10 Gb trdi disk, CD 27.000 SIT
Pentium 4 1600 Mhz, 256 Mb ram, 20 Gb trdi disk, DVD 38.000 SIT
Pentium 4 1700 Mhz, 256 Mb ram, 40 Gb trdi disk, DVD 40.000 SIT
Pentium 4 1700 Mhz, 512 Mb ram, 40 Gb trdi disk, DVD 45.000 SIT
Pentium 4 2400 Mhz, 256 Mb ram, 40 Gb trdi disk, CD 55.000 SIT
Monitor CRT 9" POS 5.000 SIT
Monitor CRT 15" 1000-3000 SIT
Monitor CRT 17" 3000-6000 SIT
Monitor CRT 17" IBM P76 Flat 10.000 SIT
Monitor CDT 21" IBM P202 Black 25.000 SIT
Tiskalniki 3.000-10.000 SIT
Tiskalnik Epson Matrični 15.000 SIT
Tiskalnik prenosni Olivetti Jp90 35.000 SIT
Tiskalnik POS Epson TM950 35.000 SIT
WLAN Toshiba Router 15.000 SIT
Sistem Domači kino 5.1 DVD z zvočniki 15.000 SIT
Prireditvenih
PRODAM bukova drva. Telefon 02 753 26 71. Franc Hanželj, Svetinci 12, Destrnik.
PRODAM pujske. Telefon 041 590 933.
NEPREMIČNINE
MANJŠE trisobno stanovanje (52 m2) v tretjem nadstropju v centru Ptuja, prodam. Tel. 041 337 194.
NA eminentni legi na Ptuju prodam komunalno urejeno gradbeno parcelo. Tel. 051 221 227.
INSA^
nepremičnine
Info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi pril<ljučl(i, CK, tal(oj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. S1,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 '\f\f\f\r - i n s - s i
INSA d.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v 81. Goricah
MOTORNA VOZILA
PRODAM VW golf 1.9 TDI, letnik 2000, karavan, rdeče barve, reg. do nov. 2007, klimatronik, cena 1.500.000 tolarjev, gsm 041 358 996.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376.
PRODAM elektro agregat, dizel, 5 KV. Tel. 751 00 51.
DIATONIČNO harmoniko CFB znamke Melodija, triglasno, odlično ohranjeno in harmoniko Hohner 40-in 48-basno, klavirsko, zelo ugodno prodam. Tel. 041 733 973.
Boljši pogled na svet
Okna, vrata, senčila najvišje kal^ovosti.
www.ajm.si
{«mm
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Jasmina Šale, dr. dent. med v ZD Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJITTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za nnale oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lati@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 22. december
9.00 Miklavž pri Ormožu, v vrtcu, Veselimo se ob ljudski glasbi 9.00 Velika Nedelja, v vrtcu, Božično-novoletni koncert z glasbenimi delavnicami za otroke
14.00 Ptuj, Rogozniška cesta 14, otvoritev Bowlinga
16.30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Veseli december, Zgodbe od A do Ž 15.30 Ormož, v vrtcu, Lutkovna predstava za otroke
18.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, pevski koncert Mešanega pevskega zbora Cirkovce z gosti
18.30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Veseli december, Zgodbe od A do Ž 19.00 Maribor, SNG, Večerov božično-novoletni koncert, VelDvo, za izven 19.00 Ptuj, Refektorij Minoritskega samostana , Božični koncert, Stare evropske božične pesmi, nastopajo Mladinski zbor Musica, Komorni zbor Musica, Kvartet flavt KD Lovrenc na Dr. polju 21.00 Ormož, Vinoteka hotela, predbožično, prednovoletni Balkan žur -	Velika Nedelja, pri gradu, žive jaslice, vse do 24. decembra
Sobota, 23. december
9.00 Kicar, zbiranje pred gasilskim domom , Božična konjenica, ob 14.uri zaključek konjenice in obdaritev otrok v gasilskem domu 16.30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Veseli december, Zlata ptica 17.00 Ptuj, pred Mestno hišo, sprejem plamena Luči miru iz Betlehema 18.00 Hajdina, v kulturno prosvetni dvorani (pri cerkvi), komedija Minister v škripcih,
izkupiček od prodanih kart bo namenjen zdravljenju Mojce Sagadin 18.30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Veseli december, Zlata ptica 19.00 Cirkulane, v cerkvi sv. Barbare, Božični koncert Slovenskega okteta 19.00 Ptuj, Slavnostna dvorana na gradu, mandolinska skupina Amos s prijatelji vas
vabi na dobrodelni koncert 19.00 Ormož, dom kulture, proslava ob državnem prazniku - Dan samostojnosti 19.00 Majšperk, dvorana Albin Promotin TVI Majšperk Breg, prvi samostojni koncert Tamburašev KUD Majšperk
Nedelja, 24. december
19.00 Razkrižje ob Ivanovem izviru, Božična noč 20.00 Tomaž pri Ormožu, pred cerkvijo, žive jaslice 23.00 Tomaž pri Ormožu, pred cerkvijo, žive jaslice
Ponedeljek, 25. december
18.30 19.30
do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton
Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, 14. božični koncert
Torek, 26. december
7.00 Ptuj, pred železniško postajo, tradicionalni pohod in zaključek leta na Donački
gori, organizira PD Ptuj, telefon 777 15 11 9.00 Spuhlja, tradicionalni Božično-novoletni šahovski turnir 16.00 Ptuj, dvorana Center, Orfejčkova parada 16.00 Podlehnik, v dvorani, božično novoletni koncert 18.00 Markovci, v farni cerkvi sv. Marka, 12. tradicionalni božični koncert 18.00 Ptujska Gora, v Marijini cerkvi, 4. božično-novoletni koncert Slovenskega okteta 19.00 Središče ob Dravi, v Sokolanah, Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Središče ob Dravi
19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost od dnevu samostojnosti Republike Slovenije
Sreda, 27. december
10.00 do 12.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejske novoletne delavnice,
izdelovanje novoletnih okraskov iz papirja 13.30 do 16.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, muzejske novoletne delavnice,
izdelovanje novoletnih okraskov iz papirja 16.00 Ptuj, dvorana Center, prireditev Za male in velike 18.00 Kog, v šoli, svečanost ob spominskem dnevu Krajevne skupnosti Kog 18.00 Skorba, dom krajanov, tradicionalni Božično-novoletni koncert 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton 17.00 Razkrižje, Knjižnica in čitalnica, pravljična urica
19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Božično novoletni koncert APZ Jurij Vodovnik
QLANDIA
Dežela nakupov
in
petovi^^
podarjata Renault Megane
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
i
Dobrodošli
v deželi nakupov
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah.
V soboto, 23. decembra ob 11. uri
prihod Božička in obdaritev.
Ob nedeljah vabijo prijazno odprta vrata vseh ioiiaíov v centru, (razen lekame)

.
àm

atiít S. u^QC



revija za
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
vrtnfne
v decembrski številki revije SAD lahko poleg praktičnih nasvetov preberete še o rodovitnosti tal v sadovnjakih, o priložnostih za sadjarje v programskem obdobju do leta 2013, o vinogradnikovih opravilih decembra, o glikozidazah v vinu kot nosilcih arome, o pomembnosti kabine in loka pri traktorju za varno delo ter o trenutnih vremenskih značilnostih; v prilogi Vrtnine pa o pišemo o sortah pora ter o opravilih s področja zelenjadarstva v decembru.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.

fSi\S
I
ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
IvanArnus
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81. Gsm: 041/390-576
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 n^M ndi RR?
OPTIKA
Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80.
Ponudba rabljenih vozil
Znnmlr«
vw passat 1,9 tdi fiat brava 1,6 kia pride
lancia lybra 2,4 jtd kar ford mgndeg 1,8 r laguna grandtqur 2,2 renault clio 1,2 renault thalia 1,4 vw polo clasic for transit 300 s lancia y 1,2 opel corsa 1,7 škoda felicia citroen jumper kiper
ci/^nnA npTAwiA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01. GSM: 040 911 000
Oprema Letnili
_S!I
t modr;
srebrn; srebrn; t modr;
bela ŘRNA
-^90.000 700.000 "l998 312.000 2001 2.190.000 1998 590.000 2000 890.000
2000	690.000
2001	2.700.000 9nni 1 R9n nnn
304,12 ),00 i,oq 5,83 1.627,44 9.138,00 3.714,00 3.296,0g 1.300,0g 9.138,00 2.462,00 3.710,00 2.462,00 11.267,00 R 7Rn nn
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nalcup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobiteic do 80% vrednosti voziia naiuaodneiši leasina
Nagradni vprašanji
Kdo Dodaria avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov ie v deželi nakupov ©.
.OI AMmA
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita,
Rpctsvnriis Dsds Mnrp Wnnrl «^im-Driian cnnrp ^\('\r\\i <^tpn Timp Tpn RD 7l3t3rd-\/n Tnfsnt 7nntir Vndinn
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila
PARADA 2006
Mesečni zmaaovalci
MODRIJANI
Ans. ŠTIRJE KOVAČI
ŠTRK
NAVIHANKE Ans. DINAMIKA POGUM
ZREŠKA POMLAD VESELE ŠTAJERKE MARJAN ZGONC BRIGITA ŠULER MIRNA REYNOLDS BOŠTJAN KONEČNIK TANJA ŽAGAR DOMEN KUMER TURBO ANGELS
Gostje:
MANCA ŠPIK VAGABUNDI BRENDI KORADO PTUJSKIH 5 Ans. EKART Ans. RUBIN
Ans. BRATOV GAŠPERIČ TAMBURAŠI IZ CIRKULAN LUKA IN PEPI
In še kakšno
DDEOEKIE^EKI IE
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
torek, 26. 12. 2006, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan
nt-^^n-n^nin wni-nn»;^. OA^;»	mi-..; iv/i^»;^!»;^^ i

Cř/Tř-1/Wpfe
AAARJAN SKOK s.p.
Mestna občina Ptuj
"'VDIOPTUJ
89,8*98,e*l04T3
Človeška bitja, ki ne zapustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, temveč le niz majhnih drobnih del, niso zapravila svojega življenja.
SPOMIN
25. decembra mineva 1 leto, odkar te ni več med nami, dragi
Janez Kostanjevec
S PTUJA, FRASOVA 3
Na božično jutro, polno radosti in pričakovanj, si odšel od nas. V naših srcih si pustil bolečo praznino, vendar veliko lepih spominov.
Hvala ti za vse.
Tvoji najdražji
SPOMIN Ludvik Sitar
IZ KUNGOTE
Šest let bo minilo 25. 12., ko si odšel od nas.
S srebrnim peskom je posuta steza k tebi, dragi mož, slišal me boš prihajati.
Hvala za vsak cvet in prižgano svečko.
Žena Tončka
Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
SPOMIN
21. decembra je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Vrbančič
IZ PRVENCEV 6 A
Hvala vsem, ki prižigate svečko in postojite ob njegovem grobu.
Vsi najdražji
Ne, nisem umrl, z vami živim, dokler v vaših srcih bo name spomin.
SPOMIN Janiio Žnidarič
s PTUJA 2001 - 2006
Vsem, ki se ga radi spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel in prižgete svečko, prisrčna hvala.
Njegovi najdražji
Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za teboj velika je praznina.
SPOMIN Anice Gril
Iz BODKOVCEV 14
21. je minilo leto dni, kar tebe, draga mamica, več med nami ni. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo. Vse življenje boriti si se znala, tudi hudi bolezni se dolgo nisi vdala, a v decembrskem večeru utrujena in izmučena za vedno si zaspala.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in ji prižgete svečko z lepo mislijo nanjo.
Žalujoči: tvoji otroci ter vnuka David in Robert
^RADIOPTUJ
www. ra d io-ptu i .si
SPOMIN Franc Pukšič
OD SVETE TROJICE V SLOVENSKIH GORICAH 8. 11. 1961 + 24. 12. 1994
V nedeljo, 24. decembra, bo minilo 12 let, odkar si odšel in se nikoli več vrnil, dragi brat.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Brat Milan
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče na reče, da vse mine. V našem srcu naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka hvaležna vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami živi.
SPOMIN Valeriji Peršoh
IZ PLETERIJ
21. decembra minevajo tri leta.
Hvala vsem, ki se je spominjajo in ji prižigajo svečko.
Vsi njeni
Brez slovesa si odšel in tiho si zaspal, odšel si v tihi svet, kjer ni gorja in bolečin, na tvoje pridne roke ostal nam je le lep spomin.
SPOMIN
20. decembra sta minili dve leti, odkar
se je od nas poslovil dragi mož, ata, dedek in brat
Jožef Zagoršek
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 32
Hvala vsem njegovim sorodnikom in znancem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prinašate svečke.
Vsi njegovi najdražji
Že pet let naš dom je prazen, a v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN Francu Grabarju
IZ PODVINCEV 103/A
Minilo je pet let, odkar te ni med nami.
Hvala vsem, ki z mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA Štefan Fošnarič
STANOŠINA 29, PODLEHNIK
Ob smrti in zadnjem slovesu od našega očeta, dedka, brata in strica izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam v tem težkem času stali ob strani, nam izrekali sožalja in se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba. Iskrena hvala govornikom, lovskim družinam in lovskim rogistom, pevcem za vse odpete pesmi, duhovnikom za opravljen obred.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji

M
Odšla si, nisi se ozrla, bodi srečna tam nekje, morda je sreča še kje drugje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Rozalije Horvat
IZ PODVINCEV 118/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Vsi njeni
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar je za vedno od nas odšel ljubi mož, oče, tast in dedi
Anton Kolarič
24. 11. 1941 + 23. 12. 2005 IZ MALE VASI 1B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali križem na njegovem grobu počastite spomin nanj.
Njegovi najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi. Pošteno in skromno si živel, pomagal si vsem - dobro jim želel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
Janeza Čeha
IZ PODVINCEV 75
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala kolektivom Boxmark, Perutnini, A. Slodnjak, Merca-torju, Mlekarski zadrugi Ptuj in društvom PGD Podvinci, NK Podvinci, društvu Korant Podvinci, Slovenjegoriški konjenici in PČ Rogoznica. Hvala g. župniku, govornici Veri, pevcem, godbeniku ter Komunali Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Alojzija, hčerke Marica, Dragica, Milenka in sin Janko z družinami ter sestra Kristina z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela je, in večni mir ji zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Murko
IZ DRAŽENCEV 85
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dar za cerkev ter nam izrazili sožalje.
Hvala ge. Heleni Šalamon iz Zamušanov za besede slovesa, g. župniku, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Strejaci • Notranjost Krajnčičeve hiše je urejena
Še ena humanitarna zgodba se je srečno končala
Člani Gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, ki jo vodi Branko Goričan, so te dni končali delo pri obnovi treh prostorov Krajnčičeve hiše v Strejacih, v tistem delu, ki je bil lani legaliziran in kjer je na silvestrovo leta 2005 po dolgih prizadevanjih številnih ljudi zasvetila luč. Material za obnovo je kupilo podjetje Paam invest, d. o. o., katerega direktor je Robert Furjan.
Pri izvedbi del so sodelovali Igor Cebek, samostojni podjetnik zaključnih gradbenih del iz Dražencev, Viljem Kramberger z obratovalnico Sping, gradbeni nadzor, pleskarstvo, soboslikarstvo iz Ptuja, Branko Goričan, Splošna gradbena dela in sli-kopleskarstvo, Placar, Branko Glažar, Gipsi - montaža gradbenih elementov iz Hajdoš, Stanislav Petrovič, Parketar-
stvo Podeks s Ptuja, in Peter Brajlih, Izolacije, z Zgornje Hajdine. Dela so začeli 20. novembra, končali pa 18. decembra.
Ko je obnova treh prostorov Krajnčičeve hiše v Strejacih šla že proti koncu, je priskočila na pomoč Ljudska univerza Ptuj, kjer so se odločili, da bodo letošnji denar, namenjen za praznične voščilnice, raje namenili v humanitarne
Foto: Črtomir Goznik
Donacijo so Marici Krajnčič izročili direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, strokovni delavec Matjaž Habjanič in tajnica Vesna Bračič.
Foto: Črtomir Goznik
Ena od obnovljenih sob.
namene. Njihova odločitev je prišla v pravem trenutku, saj smo vključeni v humanitarno akcijo iskali nekoga, ki bi prispeval denar oziroma kupil potrebni material za ureditev kopalnice, Krajnči-čeva hiša je namreč še brez sanitarij. Donacijo je Marici Krajnčič z najlepšimi željami ob bližnjih praznikih izročila
direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, ki sta jo spremljala tajnica Vesna Bračič in Matjaž Habjanič, strokovni delavec univerze, po poklicu prof. geografije in tehničnega pouka, ki bo Krajnčičevim tudi položil ploščice. Polaganja ploščic se je najprej lotil iz hobija, zatem pa ga je obrnil sebi v prid, zla-
Ptuj • Podjetje Čistoča za Valentina Šmida
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj sta 6. decembra Ranko Šmigoc, direktor PE Vzhod podjetja Čistoča Trzin, ki ima sedež v Mariboru in njegov pomočnik Dejan Renat Vesni Šmigoc simbolično podarila vrednostni ček v višini 420 tisoč tolarjev za nakup sobnega dvigala z vrečo za dvigovanje za sina Valentina. Na fotografiji (prva z leve) tudi predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik.
V njegovem imenu je donacijo v višini 420 tisoč tolarjev prevzela mama Vesna, porabili jo bodo za nakup sobnega dvigala z vrečo za dvigovanje. Valentin Šmid se je leta 1997 rodil s hudimi poškodbami možganov, je težko duševno in telesno prizadet, potrebuje 24-urno nego in varstvo. Vstavljeno ima gastrostromo, ki zahteva poseben način prehranjevanja, ne govori, tudi motorika pri njem ne deluje. Ostalo mu je nekaj ostankov vida, sliši zadovoljivo, zaradi pogostih pljučnic so mu začela odpovedovati pljuča. Pogosto je v bolnišnici.
Podjetje Čistoča, d. o. o, Trzin je regijsko organizirano, na območju Slovenije ima tri
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih in južnih krajih bo občasno rahlo snežilo. Sneženje bo v južni Sloveniji čez dan oslabelo, popoldne pa se bo tudi na vzhodu delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, burja na Primorskem se bo spet okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od-1 do-7, na Primorskem okoli 1, najvišje dnevne malo nad 0, na Primorskem do 10 stopinj C.
V soboto bo pretežno jasno, v nedeljo pa delno oblačno. Burja na Primorskem bo v soboto oslabela.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Habjanič, sicer profesor geografije in tehničnega pouka, vešč tudi keramičarskega dela, bo položil keramiko v kopalnici.
"Zgodba se nas je dotaknila ..."
V prostorih Medobčinskega društva invalidov Ptuj je 6. decembra potekala predaja donacije za 9-letnega Valentina Šmida s Ptuja.
enote. Že tretje leto zapored v prazničnem času skušajo razveseliti tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Ker so regijsko organizirani, so se odločili, da bo letošnja donacija PE Vzhod šla na Ptuj, čustveno se jih je zelo dotaknila zgodba malega Valentina Šmida, ki jo je napisala njegova mama Vesna. Upajo, da bo donacija dosegla namen, je povedal direktor PE Vzhod Ranko Šmigoc. Zelo pa bi jih veselilo, če bi njihovemu zgledu sledili tudi drugi, da bi v tem prazničnem času namesto novoletnih voščilnic in drugih priložnostnih daril darovali v dobre namene. Božič bi morali imeti večkrat letno in ne samo enkrat, je še povedal, ker bi se tako zgodilo več dobrih del. Podjetje Čistoča ima okrog 1200 zaposlenih, ukvarja se predvsem s storitvami, čiščenjem, vzdrževanjem in tudi upravljanjem. Na Ptuju ima veliko poslovnih partnerjev, tudi veliko njihovih sodelavcev prihaja s Ptujskega. Ranko Šmigoc je zaželel vse lepo v novem letu družini Šmid, še posebej Valentinu, prav tako pa tudi Medobčinskemu društvu invalidov, katerega član je tudi Valentin skupaj z mamo in očetom, ki prav te dni obiskuje socialno ogrožene in svoje nepokretne člane. Ob bližnjih praznikih jih bodo skromno obdarili z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
MG
sti še, ko je bil brez dela, zato najbolje ve, kakšne so stiske in dileme človeka, ki zaman išče zaposlitev. Material je v Strejace pripeljal Danilo Brez-inšek. Za osnovni material pri napeljavi potrebnih vodov, delo je opravil Zvonko Krajn-čič, ki se uči za monterja, je prispeval Center za socialno delo Ptuj, z nekaj opreme pa tudi Irena Luci, žena slovenskega veleposlanika v Beogradu. Krajnčičeva otroka, Zvonko in osnovnošolka Suzana, pa sta od Ljudske univerze prejela tudi računalnik z vso potrebno opremo.
Še ena humanitarna zgodba s Ptujskega se je v teh prazničnih dneh, ko vsi iščemo mir in ljubezen, srečno končala. Naj takšna tudi ostane, kljub temu da si nekateri še vedno prizadevajo, da bi nanjo pa-
dle sence. Vsi, ki smo pomagali izpeljati akcijo, da bi tudi Krajnčičevi dobili pogoje za človeka vredno življenje, smo sodelovali s srcem, zavedajoč se, da v vsakem okolju živijo ljudje, ki so potrebni pomoči. Le da včasih njihovega klica na pomoč ne opazimo oziroma ga ne želimo videti. Vsaj toliko človeškega dostojanstva bi že morali imeti, da če že ne moremo pomagati, naj vsaj škodili ne bi.
MG
miAlKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4
ABA
PVC OKNA, VHATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
SiU
StUki 26a ISmerGr^/ona^ BiïQanArniiiif. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija
Upravo in trgovino smo preselili v industrijsko cono - Puhova ulica 15!
Tel:+ 386 (0)2 78 79 610 Fax: + 386 (0) 2 78 79 615
e-pošta: info@tehcenter.si spletna stran: www.tehcenter.si
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
ê	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
ê	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
ê	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
ê	Oprema in deli za železarne
ê	Izdelava orodij in priprav
ê	Izdelava zobnikov in reduktorjev
ê	Izdelava valjev in gredi
ê	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
ê	Storitve st^ženja, rezkanja in bušenja izdelkov
ê	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
TRGOVINA
ê	Črna in barvna metalurgija ê Varilni material in varilna tehnika
ê	Električno orodje ê Pnevmatsko orodje
ê	Ročno orodje ê Rezilno orodje
ê	Merilno orodje ê Stroji in naprave
ê	Vijačni material in okovje
ê	Ležaji ê Verige in bremenske v^i