ШШ &18
KdrdtPdnkenBote
Verlaj und SchrlfUeltimg:: Klagenfurt, Blsmarokrlng 13, Poetfach 115 , Bezuffsprele (Im voraue zahlbar) monatUch RM 1.— frel Haue (elnschileBUch RM 0.20 ZuatellgebOhr Abbestelltmgen đer Zeltimg fUr den nachfolg^enden Monat werden nur echrlftUcb und nur bls 25, dee laufendeu Monate angenommen
Nr. 84.
Krainbarg, den 23. Oktober 1943.
Ti/orni ljudje Eirope stoje \ eni fronti
Državno delovno zasedanje DAF-Plameneče priznanje socialistične solidarnosti evropskih narodov, iti sodelujejo z Nemčijo
Berlin, 22. oktobra. V novi avli univerze v Berlinu so se po povabilu Reichs-organlsationsleiterja dr. Leya zbrali inozemski Reichs-Gauverbindungsmanner der Deutschen Arbeitsfront k državnemu delovnemu zasedanju, ki je pod geslom »Evropa zmaga« pokazalo živo izpoved k socialistični solidarnosti z Nemčijo sodelujočili evropskih narodov in razodelo nezlomljeno voljo teh sil do boja in zmage. SrediSče tega zasedanja so tvorila pomembna in osnovna izvajanja Reichsorganisationslei-terja dr. Leya in glavnega poverjenika za delovno službo, Gauleiterja Reichsstatthal-terja Sauckla.
Po svojem načinu prvokratno zasedanje Je dalo pojasnil bogat vpogled v idealne in organizatorične temelje tega edinstvenega, velikopoteznega postopanja glede delovne službe in glede zglednega ter obširnega dela oskrbe, ki je s tem v zvezi. Pokazala je zadnji globoki pomen sodelovanja večine evropskih držav, katerih tvorni ljudje so se, sledeč zgledu totalnega dela v Reichu, uvrstili v napore nemškega vojnega gospodarstva, Obrazložilo je pred javnostjo, kakšne ogromne storitve je doprinesla DAF na tem polju. Hkrati je s tem zasedanje pa tudi prepričevalno odbilo namerno laž, ki jo sovražnik iz prozornih razlogov vedno znova razširja, češ da so Inozemski delavci v Nemčiji izročeni neprizanesljivemu izžemanju in samopašnosti.
Prireditvi so prisostvovali vodeči predstavniki stranke, države in oborožene sile, med njimi kot zastopnik Gauleiterja Reichs-ministra dr. Goebbelsa, Gauleiter Staatsrat Gorlitzer, in ReichsfrauenfUhrerin gospa Scholtz-Kink. Gauobmanner der DAF, ki so v Reichu odgovorni za oskrbo inozemskih delovnih sil, so bili po večini navzoči, razen njih pa tudi znameniti socialni politiki inozemstva. Dvorano so krasile zastave 21 evropskih narodov.
Pozdravni govor je imel Geschaftsfiihrer der DAF, Oberbefehlsleiter Marrenbach, ki je poudaril, da DAF v inozemskih delavcih ne vidi morda samo predmeta delovne službe, s katerim se zasede izpraznjeno delovno mesto, ampak veliko več: evropejskega človeka in sotrudnika pri skupnem cilju.
Nato je sledilo temeljito računsko poročilo o delu oskrbe, ki ga je dal Leiter des Amtes fiir Arbeitseinsatz der DAF, Ober-bereichsleiter Mende. Več kot 500 Gauver-bindungsmanner in strokovnih nastavljen-cev dela samo pri Gauwaltungah DAF pri oskrbi svojih rojakov; podpirajo jih pa de-settisoči častnih Lager- in Betriebsverbin-dungsmanner. Novi sistem oskrbe inozemskih delavcev se je nabolje obnesel; pretežna večina mnogih milijonov inozemskih delavcev, ki so nastanjeni samo v 22.000 po DAF oskrbovanih taboriščih, izpolnjujejo voljno svojo dolžnost. V skupni izdaji 750.000 izvodov izhaja redno vsak teden 21 tujejezičnih časnikov in časopisov. Samo za knjižnice taborišč je bilo v tem letu nabavljenih 233.000 knjig in 350.000 brošur, 90.000 pesmaric, 27.000 gramofonskih plošč, 5.000 godalnih instrumentov, razen tega pa še instrumenti za 60 popolnih orkestrov, 4.940 radijskih aparatov in 11.000 športnih orodij, ki so bili razdeljeni v zadnjih mesecih. Vse to je dokaz za velikopotezno delovanje oskrbe. 4.000 v taboriščih prirejenih športnih slovesnosti, 5.760 večjih prireditev.KDF poleg 18.000 prireditev taborišč samih v zadnjih mesecih prikazuje sliko prosvetna oskrbe v velikih potezah.
Glavni poverjenik za delovno službo, Gauleiter Sauckel, je podčrtal, da opravlja nemški narod ogromno darovanje, da zagotovi evropsko zmago. Od milijonov inozemskih delavcev davno ne zahteva niti toliko, kolikor daje vsako uro svoje krvi in svojega potu. Ta delovna služba tuje nacije v Reichu pooseblja.že novo, nepreklicno porajajočo se zmagovito Evropo. Sodelovanje evropskih narodov, h katerim spadajo tudi milijoni radovoljnih delavcev iz Sovjetskih мриШк, naj da in mora dati smrtni sunek
tistemu židovsko-boljševiškemu svetovnemu redu, ki da gladovati tvornega človeka kljub bogastvu te zemlje.
Reichsorganisationsleiter dr. Ley je med drugim izjavil: »Vsakdo v Nemčiji lahko potrdi, da obstaja najboljši sporazum z ino-zemci. Ti so se zelo začudili, ko so videli, da so v Reichu združeni vsi tvorni ljudje v pravih obratnih skupnostih. Ta obratna skupnost se je izkazala v tej vojni kot odločilen faktor, ki pač najbolj prispeva k delovnemu miru v domovini in k volji do storitve. Obratna občestva so se izkazala tako močna, da sprejemajo vase milijone tujih delovnih sil brez vsakega političnega ali de-
lovnega trenja, in da so jih pravilno uporabila ter uvrstila. Ta duh nemškega obratnega občestva onemogoča tudi vsako nasprotno delovanje, ki bi jih morda poskušali neljubi inozemski elementi.
»Prepričan sem«, je izjavil dr. Ley, »da bo po zmagi nemških orožij tudi naša ideja dojela našo celino, in sicer na podlagi te uporabe dela. Danes se spoznavajo narodi v Nemčiji in Evropi. Doumevajo, da sploh ni nobenih nasprotij, o katerih so jim pripovedovali šovinisti. Izjavljamo, da tega boja ne bomo končali preje, preden ne bo odstranjeno ogrožanje naše celine, boljševizem in plutokracija! Hočemo socialističen vek! Naš boj je vstaja zatiranih narodov proti zatiralcem! Verujemo v zmago!«'
Ko je dr. Ley na koncu svojega govora govoril o veličini Fiihrerja, so se dvignili nemški udeleženci in inozemski delegati ter pozdravili s tem Adolfa Hitlerja, ker se smatrajo za njegove sotrudnike na svojem posebnem delovnem področju.
8. Jahrgang.
Ije v Hullu in razen tega bombardiralo posamezne cilje v obmestju Londona ter na južnoangleški obali. Eno letalo smo zgubili.
Nemške podmornice so iz britansko-sever-noameriškega oskrbovalnega prometa na Sredozemskem morju potopile sedem ladij s 54.000 brt in neko drugo s torpednimi zadetki težko poškodovale.
l\loii soi/jeKki prodorni poshnsi spodleleli
Podmornice so potopiie 54.000 brtMočan nemšlti nočni napad na Hull
Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. oktobra objavilo:
V prostoru vdora jugovzhodno od Kre-menčuga so Sovjeti včeraj izvršili samo mi* mogrede krajevne napade, s katpriaii so poskušali razširiti mesto vdora ob straneh. Zavrnili smo te napade v mestoma srditih bojih.
Na fronti med Kijevom in Cemigovom je sovražnik nadaljeval svoje močne prodorne poskuse, ki jih je vsakikrat podvzel z več divizijami. Vtem ko so severno od Kijeva vsi napadi krvavo spodleteli, so severozahodno od Cernigova boji še v teku.
Od ostale vzhodne fronte poročajo o živahnejših krajevnih bojih samo iz odsekov pri Melitopolu, Gomlu in jugozahodno od Velikijega Lukija.
Severno od Kijeva se je z odlično držo in uspešnimi boji v napadu in obrambi posebno odlikovala bojna skupina 323. pehotne divizije, ki ji poveljuje Oberst Glatz.
Na južnoitalijanski fronti včeraj ni bilo večjih bojnih delovanj. Sovražne sunke pri Campobassu in ob obrežni cesti severnoza-hodno od Termolija smo odbili.
Pod zaščito oblakov so vdrla sovražna letala včeraj podnevi in v pretekli noči v ozemlje Reicha in odvrgla bombe na nekaj krajev, med njimi na male kmečke občine. Bilo je nekaj malo osebnih zgub in škod na poslopjih. Zračne obrambne sile so zbile na tla 16 štirimotornih britansko-sever-noameriških bombnikov in dva lovca.
Nemško zračno orožje je včeraj ponoči izvršilo močan napad na pristaniško ozem-
Ugotovitev Vatikana " '1
Milan, oktobra. Tukajšnji tisk objavlja poročilo vatikanskega glasila »Con-gregatio del santo officio«. Po le-tem poročilu je po anglo-amerikanskih zastraho-valnih napadih od preteklega meseca junija do vštevši septembra v italijanskih mestih in vaseh prišlo ob življenje 1374 duhovnikov, menihov in redovnic, med njimi škofa iz Reggia di Calabria in Campobassa.
Anglija popolnoma v plovni vodi Moskve
Stockholm, 22. oktobra. Amerikanski radijski komentator v Londonu, E. Murrow, je izjavil v neki razpravi o angleško-ameri-ško-sovjetskih pogajanjih v Moskvi, ki so se sedaj pričela, da si Anglija niti ne more privoščiti kakšnega močnega odpora proti sovjetskim zahtevam. Reakcije take politike bi povzročile velikanske socialne napetosti v Angliji. Brez strahu se lahko reče, da bi moral vsak odpor proti sovjetskim zahtevam »morebiti porazno učinkovati na notranjo politiko Anglije.« Murrow je odkrito izjavil, da mora Anglija priporočati povratek baltskih držav k Sovjetski zvezi. Anglija tudi nikakor ni za »nežne občutke« nekih amerikanskih krogov za Finsko in bi se tudi zavzela za sovjetske zahteve glede Finske.
Hrvatska v boju proti tolpam
Zagreb, 22. oktobra. Hrvatski propagandni šćf Kovačić je govoril v nedeljo popoldne v hrvatskem radiu, ter se je pečal z delovanjem tolp in njihovim uničevanjem. Znano je, je rekel Kovačić, da nameravajo četniki Mihajloviča in Tita razbiti hrvatsko državo in jo vreči v komunistično suženjstvo. Želeli bi, da ostanejo delavci, obrtniki, državni uradniki in kmetje brez hrane, da bi iz obupa sklenili priti v suženjstvo komunizma. Načrti pa se jim ne bodo posrečili, ker se jim protivi ves hrvatski narod.
Velikijega Lukija.	izvršilo močan napad na pristaniško ozem- čili, ker se jim protivi ves hrvatski narod.
»Rdeči Slit ognja nad Kallcnto ne zgine
Noč in dan gorijo na neštetih grmadah indijske žrtve lakote - Vidijo se srce trgajoči prizori
Ženeva, 22. oktobra. »Rdeči svit ognja nad Kalkuto ne zgine več. Noč in dan zažigajo tam na neštetih grmadah žrtve lakote, kljub temu pa ne zgorijo dovolj naglo; kajti poleg ogromnih ognjev se vedno znova nakopičejo gore trupel. Vsi so državljani britanskega imperija, — možje in žene, ki so jih pozvali, naj se bojujejo za Anglijo, da jim ne bi bilo treba pretrpeti trdote fašizma. To je živa realnost za teorijo imperializma; eden izmed najnazomejših naukov, ki jih ne dajajo človeštvu politične vede, ampak doživetje samo«.
S temi besedami pričenja angleški tednik, »New Leader« svoje poročilo o Indiji, v katerem potem iznova pravi, da je Anglija odgovorna za to veliko Jakoto, češ da sta se končno izkazala resnica in veliki zločin britanske vlade, ki je že — kakor je dopisnik potrdil — dvanajst mesecev vedela za stisko indijskega naroda, a je namesto, da bi skrbela za pomoč, poslala v svet samo prazne demantije. Ne trpi samo iJal-kuta in Bengalija, piše časopis dalje, tudi prebivalstvu v Bomba ju se ne godi boljc. pa tudi prebivalstvu indijskih južnih držav prede zelo slaba. O tem pa ni dvoma, da proizvaja Indija zadosti živil, da njenim prebivalcem ne bi bilo treba umirati od lakote. Vendar so kapitalisti in angleški gospodje dežele hoteli drugače. Leto za letom je moral indijski narod živeti z eksistent-nim minimumom, da je Indija lahko čim največ izvažala in da so angleški gospodje dobili obresti za Indiji posojen denar ter pokojnine za britanske uradnike, ki so nekoč upravljali v Indiji takozvano »upravno siužbo«.
Ko so Angleži zgubili Burmo na Japonce, so sicer pravili, da bodo sedaj prenehali uvozi riža iz Burme. Ako pa Angleži ne bi bili še nadalje izvažali riž iz Indije, da bi ga zavžile njihove armade, ne bi bilo treba danes Indiji stradati. Toda za Angleže je »vojaška potreba« več vredna nego življenje vsega indijskega naroda. Res je, da se je minister za Indijo Amery že leta 1943. zavezal, da bo ustavil izvoze, toda to obljubo je pozneje večkrat prelomil, kot Izhaja nepobitno iz cele vrste uradnih listin. Anglija skrbi samo za to, da se dobro godi imovitim indijekim veleposestnikom in knezom; tako je njeno pojmovanje pravičnosti napram indijskemu narodu.
Indijci, ki bi bili lahko Indijo upravljali, sede v ječah ali pa so pobegnili pred britanskimi zasledovalci. To, kar pa še sedi v Indiji v indijski notranji upravi, je voljno orodje v roki britanskega imperializma. Krivda za lakoto zadene nedvoumno in v . prvi vrsti britansko-indijsko centralno vla-
do v Novem Delhiju; kajti le ona ima pooblastilo za pravično razdelitev indijskih pridelkov živil in lahko prepreči, da jih ne poje angleška armada. Namesto tega pa sili Indijo, da izvaža svojo živila in za to uvaža luksusno blago za gospodujoči britanski razred in indijske kapitaliste.
Anglija v resnici živi na hrbtu gladujo-čega indijskega naroda, piše zaključno navedeni časopis ,saj sta se vendar sedaj angleški podkralj in njegova žena odločila, da olajšata stisko v Bengaliji s tem, da sta »osebno darovala« 375 funtšterlingov. Njegova letna plača, ki mu jo plačuje gladu-joči indijski narod pa znaša 19.000 funtov. Brez dvoma mu bo, pripomni »New Leader* sarkastisčno, ta dobrotljiva gesta prinesla pravo hvaležnost indijskega naroda.
Težke obtožbe vodečega Indijca
Stockholm, 22. oktobra. Glavni tajnik odbora indijskega kongresa v Veliki Britaniji je po Reuterjevem poročilu v torek izjavil v Londonu:
»Bojim se, da skupne zgube v Indiji т tem letu presegajo celotne izgube na vseh bojiščih; treba je namreč računati s skupnimi zgubami v visokosti okrog 15 milijonov. V Bengaliji sami manjkajo živila za пајтшј 10 milijonov prebivalcev«.
stran 2. — štev. 84.
KABAWANKEN BOTE
Sobota, 23. oktobra 1943.
Težka obramba
Odbit prodorni napad med Kijevom in
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. oktobra objavilo;
Severno od Azovskega morja so Sovjeti znova napadli našo fronto. V silnih bojih smo jih zavrnili.
Jugovzhodno od Kremenčuga še trajajo težki obrambni boji z nezmanjšano silo.
Med Kijevom in Gomlom smo po srditih, ves dan trajajočih bojih odbili sovražnikove, na raznih mestih poskušene prodorne napade.
Na ostali vzhodni fronti so se vršili le jugozahodno od Velikijega Lukija in severno od Ilmennkega jezera živahnejši krajevni in za nas uspešni boji.
Na morju pri Vard8 so odredi lovskih in rušilnih letal znova preprečili sovražni zračni napad proti nekemu oskrbovalnemu konvoju. Brez lastnih zgub je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
V Južni Italiji se je začelo živahno bojno delovanje v loku Volturna in v prostoru pri Campobassu. Po premenljivem boju smo vrgli amerikanake sile severno od Capue iz neke vasi, ki smo jo bili začasno zgubili.
Iz ostalih odsekov fronte poročajo o obojestranskem topniškem ognju in o uspešnem delovanju lastnih udarnih čet.
Zaščitna vozila vojne mornarice so se-
pri Kremenčngn
Gomlom - živahni boji v Južni Itallfl
etrelila včeraj Sest britanskih letal nad nizozemskim obrežjem.
Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla cilje v londonskem prostoru.
Angleški vzdlhlja) po trgovski mornarici
ženeva, 22. oktobra. »Ko se konča ta voj-na$„ piše »Jorkshire Post«, »se ne bo razmerje angleške trgovske mornarice do severnoameriške samo preobrnilo, temveč imajo Sevemoamerikanci, kot se domneva, trikrat toliko tovornih ladij kot Angleži. V takih razmerah se ne more razvijati v An-
gliji zdravo gospodarsko življenje, kajti Anglija ostane slej ko prej odvisna r svojem državnem obstoju od prekomorskega trgovanja.
Tudi »Quarterly Review« je že v skrbeh. Angleška trgovska mornarica je v tej vojni hudo trpela, piše list. Veliko se je moralo doslej že žrtvovati življenj in premoženja. Krasni trgovski pamiki leže na dnu morja in potopitve so zavzemale v nekem času tak obseg, da se je marsikdo zgrozil. Sedanja angleška, trgovska mornarica se temeljito razlikuje od one, katera je obstojala ob začetku vojne. Najboljše ladje, vključno dobre prevozne in petrolejske ladje, so zginile. Nove ladje, katere smo morali hitro izgotoviti, so nerazmeroma slabše. Iz nekdanje ponosne trgovske mornarice Anglije je nastala trgovska mornarica za silo. Razkrajajo se cel6 stare paroplovne družbe.
»Cenitve admlralslva zavajajo v zmoto«
Lažnivo poročanje Velike Britanije - še Angležem samim to preseda
Stockholm, 22. oktobra. Angleški strokovni časopis »Shipping World« se v eni izmed svojih zadnjih izdaj bavi s poročanjem britanskega admiralstva in navaja, da je britansko admiralstvo pred kratkim nekoč izjavilo, da so do 30. junija 1943. leta uplenili, potopili ali poškodovaH okroglo devet miljonov ton nemškega ali Italijan-
IVIov angleški polilon pred Kremllem
Previdno premaknjenle težišča s političnega na vojaško pol]e
Stockholm, 22. oktobra. Sovjetsko časo-eopisje je posebno v zadnjih dneh izrazilo, da namerava Sovjetska Rusija igrati vodilno vlogo v »družbi zaveznikov«, posebno v vseh vprašanjih, ki zadevajo »sovjetsko interesno sfero«. Kako d&Ieč sega ta po pojmovanju Kremlja, se je medtem že povsod veliko govorilo. Samo v Washingtonu , in Londonu se iz razumljivih agitatorič-nih razlogov krčevito trudijo, da jim etavijo meje vsaj napram svetovni javno-. Bti —, ki 80 jih med seboj in v tajnem sporazumu z Moskvo že davno opustili.
S Sovjeti zvezane demokracije se nočejo In se tudi ne morejo upirati tem daleko-sežnim nameram svojega rdečega prijatelja. To lahko posnemamo tudi iz angleškega in ameriškega odmeva članka »Pravde«, izšlega v petek, v katerem so bile odločno zavrnjene vse diskusije o mejnih vprašanjih. S sumljivo vnemo se strinja list »Times« 8 klicom Sovjetov po drugi fronti, ko pravi,,da je najvažnejše sedaj čimprej premagati sovražnika. V isti zvezi se zahteva, da se razpravlja o političnih vprašanjih. S tem da spoznati neko zaskrbljenje, ki naj bi ostalo neuslišano radi trditve o popolnem političnem soglasju in harmoniji med protiosovinskimi silami. Tudi list »Times« »koro ne more zanikati, da je ta »harmonija« zelo določena 8 kapitulacijo Londona in Washingtona pred željami Moskve.
»Jorkshire Post« svari pred poskusi poseganja v vplivna področja, ki jih smatra Moskva kot lasten interes. Tovrsten ukrep bi privedel do različnih mnenj, »ki bi lahko Imela obžalovanja vredne posledice za rešitev evropskega vprašanja še dolgo po
končanih sovražnostih«. Mimo takih različnih mnenj gredo torej v Angliji, ne oziraje se na mnenja drugih držav, cel6 malih, ki so v zavezniški interesni zvezi, dokaz, kako nizko je padel Albion.
„Garalo naj kot sužnji na galelab"
Stockholm, 22. oktobra. »Sunday Express« objavlja v eni izmed zadnjih izdaj članek, v katerem se dobesedno glasi: »Ne smemo pozabiti, da so bili Italijani, ki so danes naši zavezniki, včeraj Se osovraženi in hinavski sovražniki, šele, ko so bili poraženi, 80 se napravili za naše zaveznike. Sedaj naj garajo kot sužnji na galejah«.
skega ladijskega prostora. Kajpak je te Številke dnevni tisk čim najbolj razširjal.
»Da je prišlo to poročilo iz neuradnih krogov«, nadaljuje nato list, »bi se naši časopisi morda potrudili, da bi preskusili njega pravilnost. Pri tem bi jim moralo zbuditi pozornost, da je bilo po poročilu .potopljenih' za en milijon ton več, kakor Bta Nemčija in Italija sploh imeli ladijskega prostora pred vojno. Sličen primer se je pripetil že pred nekaj meseci v Gornji zbornici, ko je lord Bruntisfield trdil, da je uničenih 75 odstotkov nemške trgovske mornarice. So li tisoči in stotine ton morda kunci, ki so se prikazali iz klobuka čarovnika, ali je iskati pojasnila v tem, da so bile vštete poškodovane ladje ? Kaj pa naše admiralstvo prav za prav razume pod ,poško-dovano ladjo'? Morda ladjo, katere dimnik je preluknjala krogla ? Ali pa se morda poškodovane ladje, ki se pozneje pogreznejo, štejejo dvojno? Samo s takimi statističnimi triki admiralstva je mogoče doseči tako visok skupni uspeh. Vsekakor je pa treba reči, da zavajajo cenitve admiralstva v zmoto in da so v najugodnejšem primeru brezpomembne.«
Prekomerno navdnšenie se |e v Ш zelo poleglo
Prepadenost radi nemške obrambe - španska poročila Iz Londona In New Torka
Madrid, 22. oktobra. Porazna letalska bitka nad Schweinfurtom je vzbudila v Angliji znaten nemir v strokovnjaških' krogih in javnosti, kot poroča dopisnik lista »Arriba« iz Londona. Čeprav uradno priznajo le polovico sestrelov, in da je bila z ozirom na pomembnost industrijskega mesta posebno močna obramba, niso bili pripravljeni na nove obrambne ukrepe, ki niso dopustili, da bi ameriški oddelki razvili svoje napade, in so jih prisilili, da so bombe odvrgli na slepo srečo. »Mnogo bombnikov je bilo radi izredno silovitega obrambnega boja uničenih, preden so mogli spustiti svoj tovor na cilj«.
Kot izhaja iz poročil, se časopisje mrzlič-
Trajno hndi boji ob srednjem Dnjeprn
PrestreženI sovražni napadi severno od Kilava - V Južni Kalili kralevnl boli
no trudi omalovaževati nemške uspehe. »Evening News« nujno svari, da se ne podcenjuje zboljšani sodobni nemški bojni način. Zgubo stotin izvežbanih mož je treba zelo obžalovali in je hud udarec za zavezniško letalstvo.
Še jasnejši je dopisnik lista »Arriba« iz New Yorka, ki poroča, da so prizadejali nepredvideni »katastrofalni« izidi zračnega napada na Schweinfurt »prekomernemu navdušenju« ameriškega naroda hud udarec. Pocestni človek se haenkrat vpraša, če se bo zračna vojna v bodoče še splačala, kajti vsak težki bombnik stane skoro pol milijona dolarjev in ima posadko 10 mož, katerih izobrazba zahteva mnogo časa, denarja in truda. Mnogo stotin najboljših letalcev in 20 do 30 milijonov dolarjev, ne glede na surovine in delovne ure, se je moralo Izknjižiti iz stanja severnoameriških letalskih postavk.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. oktobra objavilo;
Severno od Azovskega morja so napram predldočim dnevom glede sile popustili sovražni napadi. Spodleteli so znova z visokimi zgubami Sovjetov.
Ob srednjem Dnjepru je sovražnik med Dnjepropetrovskom in Krcmenčugom združil najmočnejše sile in se že nekaj dni močno napenja, da bi predrl našo obrambno fronto. V teku so še težki boji s sovjetskimi silami, ki bo vdrle v enem odseku.
Severno od Kijeva smo v večdnevnih hudih bojih prestregli močne sovražne napade. V nasprotnem napadu so oklopnjaki in grenadirji oklopnjakov zlomili žilavi odpor Sovjetov in odrezali neki sovražni skupini njene zveze x, zaledjem.
V srednjem odseku fronte smo Sovjete, ki so napadali severozahodno od Černigova, južno od Gomla in severozahodno od Smo-lenska, povsod krvavo odbili. Južno od Velikijega Liikija fio naše čete, ubrmuvši |m
sovražnih napadov, z nasprotnim napadom zopet osvojile v predidočih dnevih zgubljeni svet.
Na južnoitalijanski fronti se je samo v gorah Južnih Apeninov vršilo živahno krajevno bojno delovanje. V prostoru pri Campobassu je lasten napad vrgel britan-sko-sevemoameriške sile iz nekega kraja, ki so ga žilavo branile. Sovražnikovi nasprotni napadi so ostali brez uspeha.
Britanske letalske sile so v pretekli noči vdrle v Severno in Zapadno Nemčijo. Vtem ko so posamezna sovražna letala odvrgla bombe na nekaj krajev, je masa britanskih bombnikov napadla Hannover. S tem za-strahovalnim napadom so nastale v ob-mestju znova znatne škode. Prebivalstvo je imelo zgube. SOe zračne obrambe so po nepopolnih poročilih uničile 15 sovražnih bombnikov. Pet letal je bilo sestreljenih nad zasedenim zapadnim ozemljem.
V noči na 19. oktober so nem&ka letala »agadla cilje y. 1оп4опвкш groetcnk
Roosevelt, vodja vojnih trgovsl(iii poslov
ženeva, 22. oktobra. Kakor poroča »Daily Express« iz Washingtona, pripovedujejo v najbližji okolici Roosevelta, da se je predsednik kon&o odločil, da se bo umaknil od idealistične diplomacije • »Štirih svobod« in »Stoletja priprostega moža«. Pravijo, da bodo v njegovem diplomatskem slovarju sedaj zopet pomaknjeni na prvo vrsto pojmi: trgovina, blago, borzni posel. Oziri na volitev predsednika silijo Roosevelta, da se pojavi kot patron »mirnega poslovnega sveta«. Tudi v mednarodnem oziru se je predsednik prepričal, da je trgovski posel najboljša veza Zedinjenih držav z njenimi zavezniki, zlasti s Sovjetsko Rusijo.
Roosevelt torej priznava, da je vojna najboljši trgovski posel za Zedinjene države in da bi kot predsednik rad ostal še naprej vodja vojnih trgovskih poslov sevemoame-

»Samo ena rešitev je za Finsko, da se nam"i reč za bolJSo bodočnost domovine neomajno bojuje na strani Nemčije, ki lahko edina za-brani boljševizmu vdor v Evropo«, tako se glasi v neki poslanici finskega patriotlčnega narodnega pokreta.
Kot sporočajo iz Montrenxa, se nahaja Ita^ lljanaka prestolonaslednlca v precejšnih denar* nih zadregah. Morala je prodati nakit j a, v vrednosti 30.000 švicarskih frankov. Nasprotno pa je lahko žena Badogllja, ki se tudi nahaja v Švici, naložila večje denarne zneske v na-kltju, starih knjigah In dragocenih kožuhih.
Sovojskovanju Badoglijeve vlade se protlvt neguS Abesinije v članku, ki je izšel v nedeljo v »News Chroniclu«. »Italije da se ne more smatrati nič drugače kot samo za sovražnico^ dokler niso ugotovljeni mirovni pogoji«.
Po nekem poročilu Reuterja je izjavil Chur* chill v Spodnjem domu, da je odločno proti temu, da bi se na proti angleške obdolžitv«^' petih severnoameriških senatorjev dal uraden angleški odgovor.
JHafe j$o.«ipodfavsfte nosnice
Sovjetska zraliopiovna proga med DamfW skom in Moskvo je bila otvorjena. Na tej pro« gi bodo letala sovjetska letala. Službeno j« namenjena za poštne svrhe, v resnici pa z» prevažanje sovjetskih agentov In diplomatov.
Resno prognozo za bodočo angleško preskr* bo s kruhom na lastnih tleh radi v vojni s# vrSečega izrabljalnega obdelovanja zemlje ob* javlja poljedelski dopisnik »News Chronicla«, Ugotavlja, da je meja poljedelskega izkori« ščanja angleške zemlje že dosežena, če ne ž« prekoračena.
Zasedbene čete USA v Panami so bile za dobo vojne pooblaščene^ da zasežejo privatna zemljišča za vojaške namene, če smatrajo to potrebno za zaščito panamskega prekopa.
Severnoameriški strokovnjaki za petrolej so prišli v Damask. Z dovoljenjem sirske vlade bodo začeli Iskati najdišča petroleja v Siriji. Francoski petrolejskl interesi v Siriji se bodo »združili« v bodoče s severnoameriškimi.
Kot poroča angfciškl strokovni ft?^opls »Pe-trollum Press Service«, je dosegla preskrba Anglije In Amerike z gumi jem kritično stanje. Zaloge naravnega kavčuka ne bodo ob koncu tega leta znašale več kot 142.000 ton. To krije samo delno potrebo.
Angleška vojna vlada stoji pred novo krizo premogovne Industrije, kot javlja posebno poročilo »United Pressa«. Vkljub pozivom ministra za delo in delavskih društev niso odstopili rudarji od svojih zahtev, temveč so stavili Se nove. Zahtevali so med drugim drža-(fno kontrolo nad rudniki oprostitev številnih rudarjev od vojne službe in zboljšanje prehrane. V posameznih rudnikih vlada nezadovoljstvo radi dodelitve nesposobnih pomožnih delavcev, radi česar se je zmasjSal zasluKelt starth ni-darjev. V smislu izjav ameriške agencije se pričakuje, da se bo hitro ugodilo vsaj zahtevi po di-žavni kontroli.
»Angleško prehranjevalno ministrstvo je moralo v zadnjih mesecih zelo pogosto preorganl-zirati dodelitev živil«, je Izjavil trgovinski tajnik prehranjevalnega ministrstva sir John Bo-dlner. Možnost dobav Zedinjenih Držav so se zmanjšale, tako da je od tam vedno manj pošiljk. Bili smo primorani, da smo morali tako zvano varnostne meje rezerv zelo skrčiti.
Izredno metodo, da se obvarujejo polja, posajena s krompirjem, pred škodami po divjačini, je iznašel župan Chaumonta v francoskem departmaju Haute-Mame. Okoli njiv je napel žico, v katero je spustil ponoči električni tok. Da ge pokrijejo stroSki_ so lastniki napravili družbo, ki plačuje električni tok.
Novo veliko dolinsko pregrado bodo napravili blizu Eskišehlrja ob železniški progrl iz Ankare v Istanbul. Z delom tega jeza, ki bo napajal vso okolico, so že začeli. Gradili ga bodo tri leta. Z obsegom 180 milijonov kubičnih metrov, bo ta pregrada 10 krat tolikšna, kot ona pri Ankari. Gradbeni stroški so preračunani na 5 milijonov turških funtov.
Kemično hranilo, ki vsebuje vse znane vita-min'e, je Iznašel, kot poročajo iz Lizbone, angleški učenjak dr. T. H. Sanderson-Welles, ki je o tem poročal na neki seji narodne hotelske družbe. Preden so pa začeli dajati to novo kemično jedilo ljudem, so napravili poskus s tem, da so 8 tem hrani lom nakrmili podgane. Vi. j živali BO poginile. Tudi nadaljnji poskusi, da bi novo hranilo zboljšali z dodajo mleka, niso imeli doslej zadovoljivega uspeha. O okusu kemičnega hranila se učenjak ni mogel Izjaviti, ker ga iz razumljivih razlogov ni še poskusil.
Grška „vlada" protestira
Stockholm, 22. oktobra. V Londonu in Washingtonu bodo presenečeni. »Vlada« grške emigrantske klike je odstopila iz protesta proti sprejemu Badoglijevih Italijanov kot »sovojskujoče se sile«, tako poroča »Evening Standard« iz Kaira.
Ta emigrantski narod si očividno veliko domišlja in nič ne vidi, da preidejo »zaščitniki« od včeraj preko protestov malih nadležnih godmjačev na dnevni red. V kolikor se Anglo-Amerikanci sploh zmenijo za grški »protest«, bodo malim bevskačem naj-brže jasno dali razumeti, da ne smejo ne samo proti ničemur protestirati, temveč niti ne črhniti besede.
Vertae and Druck NS. Oauverlau und Druckercl KSrnten. OmhH.. KUeenfurt — Veringsleitcr Dr. Emil Heitian (im Wphrdtenat). — Haupt-•chriftleiter: FrUdrich Horetmann. — Zar«eit M
_ 4#%#*	. i
Samstag, 28. Oktober 194S.
KARAWANKBN BOTE
Seite 8. — Nr. 84
U-Boote versenkten 54.000 Brt
Neue Sowj'et-DurttibruAsversudie gesdieitert - Dcutsdier Naditangriff aul Hull
Aus dem Ffihrerhauptquariicr, 21 Oktober. Das Ol'erkotnmando der Wchrmacht gibt bekannt:
Im Einbruchsrnum siidostlich Krcmentschug fiihrtcn die Sowjets gcstern voriibergchend nur ortlidie An-jriffe, mit dcnen sie die Einbruchsstclle nach den Seiten zu erweitern versuchten. Iti stellenweise erbit-terten Kampfen wurden diese An^riffe abgevicsen.
An der Front zwischen Kiew und Tschemigow *ef*te der Feind seine slarken, mit jeweils mchrcren Hivislonen untemommenen Durdibrudisversuche fort Wahrend nordlich Kiew alle Angriffe blutlg schei-terten, sind die Kampfe nordwestlich Tschemigow Doch im Gange.
Von der Qbrigen Ostfront werden nur aus den Abjchnitten von Melitopol, Gomel und siidwestlich Welikije Luki lebhaftere ortliche Kampfe gctneldet.
Nordlich Kiew zeichnete sich die Kampfgruppe der 323. Infanterie-Division unter Oberst Glatz durch hervorragcnde Haltung und Kiunpfleistungen in Angriff und Abwehr besonders aus.
An der siiditalienisdien Front kam es gestem zn keinen grofieren Kampfhandlungen. Feindliche Vor-atoBe bei Campobasso und an der KiistenstraBe nordwestlich Termoli wurden abgewiesen.
Feindlidie Flugzeuge drangen am gestrigen Tage *owie in der vergangenen Nacht unter Wolkenschutz in das Reichsgebiet ein und warfen Bomben auf cinige Orte, darunter kleine Landgemcindcn. Es cntstanden geringe Personenverluste und Gebaude-tdiaden. Luftverteidigungskrafte brachten 16 vier-notorlge britisch-nordamerikanisdie Bomber und tmtl Jager zum Absturz.
Die deutsdie Luftwaffe fOhrte in der Nacht zum 21. Oktober einen starken Angriff gegen da; Hafen-
fieblet Tdn Hull und belegte auSerdem Einzelziele m Stadtgebiet TOir London und an der sQdenglischen
Kuste mit Bomben. Ein deutschcg Flugzcug gin; ver-loren.
Deufsclic Untersecboote vcrscnklen aus dem bri-tiscli-nordamcrikanischcn Nachschubverkehr Im Mit-telmeer sieben Schiffe mit 54.000 Brt und bescha-digten ein weiteres durch Torpedotreffer sdiwer.
Bine Tagnng des Oberkommandos der Wehrmadit im Fiihrerhauptquartier
Aus dem Fiihrerhauptqiiartler, 19. Oktober. Zum AbschIuB einer vom Chef des Oberkommandos der Wehrmacht veranstalteten Tagung. bel der von fuhrenden Personllchkeiten des Staates und der Parte! Vortrage weltanschau-llchen und Innerpolltischen Inhaltes gehalten
wurden, empfing der Filhrer die Ta-gungstellnehmer und sprach zu ihnen iiber die politische und militarische Lage.
An der Tagung nahmen teil die Welirltreis-BefehlShaber, die Oberbefehlshaber der Marine-Oberkommandos und Kommandierenden Admirale sowie die Kommandierenden Generale der Luft-gaukommandos mit ihren Chefarzten und Chef-intendanten, ferner eine Reihe hoherer Offiziere und Beamte der Oberkommandos.
Briten-FIugzeuge sdiiefien auf Italiener
Berlin, 22. Oktober. Im Seegebiet nOrdlich Kreta versenkten britische Bombenflugzeuge In der Nacht zum 19. Oktober elncn deutschcn Dampfer, der liber 2300 itaiienische Soldaten als Militar-Internicrte an Bord hatte. Am Morgen des gleichen Tages wurden die im Wasser trei-benden Oberlebenden erneut von brittschen Flug-zeugen mit Bomben und Bordwaffen angegriften. Dabei fand eine groBe Anzahl italienischer Soldaten den Tod.
Erfolgieicher Luftkrieg im Ost-Mittelmeer
In 10 Tagen wurden vler Kreuzer sdiwer getroffen und eIn Zersterer versenkt
h, Berlin, 22. Oktober. In den vergangenen Mo-naten h«t der ostliche Mittcimcerraum in der Agitation unscrer Feinde oft cine domlnierende Roll« ge-apielL Vide Kombinationen und Prophezciungen. mit Jenen man |a In London oder Washington nodi niemals a parte, solltcn die Vorboten konimender groSer Auseinandersctzungcn sein. Aber diese ge-rausdivolle Besdiaftigung mit wohl mehr gewolltcn als vorliufig durchfiihrenden Planen des Feindes war alle Zclt hindurch von einer volligen Kampfstille be-gleitet. Erst in den jUngaten Wochen teuchte dann das ostliche Mittelmeer wicdcrholt auch in den mili-tarisdien Kommuniques aaf. Der von deutscher Seite
Die Biillanten fiir Haupimann Walter Novotny
Die hiiđiste Tapferkeltsauszeiđmung an den erfolgreiđisten Jagdllleger verliehen
Ans đem FDhrerhauptquartler, 19. Oktober. Der Filhrer Terlieh am 19. Oktober 1943 Hauptmann Walter Novotny, Gmppenkommandeur in einem Jagdgesdiwader, anlaBlich leines 250. Luftsieges achtem Soldaten der deutschen Wehrmadit das Eidienlaub mit Schwertem und Brillanten zum Ritter-kreui des Eisemen Kreuzes.
Hauptmann Walter Novotny ist ale Jagdflleger der eedi4t« Trajjcr dleser hodistcn deotedien Tapfcrkelts-•uszeichnung. Mit 250 Lufuiegrn eteht er an der Spitze allcr dcutschen Jagdfliejer. Novotny hat in den Ictzten Nona ten eine beispiellose Erfolgsserie И venseichnen. Am 4. September 1943 erhielt er nach 180 Luftslejjen da« Eichenlaub zum Ritterkreoz. dem echon am 22. September- nadi aeinem 210. Lnft-iiej. das Eichenlaub mit Schwertem foljt«. Am 13. Oktober melđet« der OKW-Beridit eeinen
250. Lufteieg. fflr den er nunmehr vom Fiihrer die hodiste deutsche Auszeidinunj erhielt.
Der erst 22jiihrige Hauptmann Novotny wurde als Sohn eines Eisenbahnbeamten zu GmOnd Im Gau Nlederdonan geboren. Vier Wochen nach Kriegsaus-bruch kam er zur Luftwaffe. Seit d cm Frtihlahr 1941 gehort er zu einem der bekanntesten deutsdien Jagd-geschwader. Dank seiner Zahigkeit seiner Harte und seincm uniibertrefflichen Angriffsgeist hat eid> Novotny in mehr als zweilahrigem Einsatz an die Spitze der deutschen Jagdflieger gekampft.
Die Tiiikei im Kieuzieuer der Piutokratien
Die Piutokratien betrelben Nervenkrleg - Parallele mit Portugal strikt abgeiehnt
V. m. Ankara, 22. Oktober. (Eigcnbericht.) Der engelsachsischen Fliisterpropaganda In der Tiirkel, mit dem Ziel, das Azoren-Bcispiel zu einem ncuen An-Sturm geg«n die tUrkische Ncutralitatspolitik auszu-epielcn, ist rasch cine neuc Nervenkampagne der englischen und amerikanischen Presse gefolgt. An-gefiibrt von der New-Yorkei und der Londoner ..Times", eroffneten die beidcn Demokratien in einem dcutlich das Zeiciien eincr gemcinsamcn Absprache tragendcn Leitartikel die Kanonade unter dem Motto „Nahostliche Neutrale", worin die Tiirkei dirckt an-gesprochcn wird mit dem drohenđcn Bemerken, es sei der Zcitpunkt gekommcr, dafi die Atliierten jede politische Haltung und jedc Ncutralitiit, die dazu dienen, den Kricg hinauszuzogern, als untragbar an-echcn miifiten. Die englischen und amerikanischen Blatter gingen sogar so weit, Ankara mitzuteilen, daB die Tiirkei ebenso wie Portugal iiber Stiitzpunkte verfiige, die den Alliierten nlitzlich sein konntcn.
Die tiirkische Rcaktion auf diese neuc Kampagne etcht im Zeichen cincr absoluten Ruhj und eincr kiihlcn Abwehr In Form eincr sachlichcn Priifung der Gesamtlage. Wenn man in London und Washington die Absicht gchabt haben solite, die tiirkische Offcntlichkcit unter eine erhohte Spannung on d die verantwortlichen HKreise unter D ruck zu setzen, konne man die daran gekniipften Hoffnungcn eofort abschreiben. Die tiirkische Staatsfiihrung hat jedenfalls dafiir gesorgt, dafi diesei Versuch der Un-ruhestifter gar nicht bis zur Offentlichkeit vordringcn kann; weder die amtliche Agentur noch der Rund-funk odcr irgendcine andere tiirkische Zcitung haben bis jetzt den Englandcrn und Amerikanern den Ge-falien gctan, auch nur eine einzige der von den anglo-amcrikanischen Informationsbiiros massenweise tinlaufcnden Agitationsstimmen zu beachten, ge-eAwcige denn in der Offentlichkeit zu verbreitcn. Diese wird vielmchr bewuBt in der Oberzeugung ge-lestigt, dafi die Regierung entsdilosscn 1st, dem Lande unter alien Umstanden die Ncutralitat und den Frlcden zu bewahren.
EntsAledeii wird der Versuch zuruckgewiesen, zwi-echen der Turkei und Portugal Paralle'en zu kon-etruieren. Die Turkei eel in kclacr Weise irgendwic von den Alliierten abhangig. Der Staat 'el aus eige-ner Kraft gcschaffcn worden und fiihle sich stark genug. auch in Zukunft lediglich au« scincn eigenen Kraftqncllen und Reserven zu schopfsrf. Ein Versuch. das Land iiber die Frage von Stiitzpunkten in eine Beikle Lage bringen zu wollen. kame damit dem Ver-much gleidi, die Belange der ganzen Nation zu be-riihren, und miisse seine Rcaktion in einer gc achlossencn Haltung des tiirkischen Volkes finden.
Man liifit die tiirkische Offcntlichkcit nicht In-Zweifel iiber die Erfiillungsbcreitsdiaft der Regie-rungen in London und Washington gegeniiber den eowjctischen Fordcrungen. Aufmerksam und ausfiihr-Ilch werdcn deshalb die Ictzten Stimmen, die Moskaii am Vorabend der Konfcrenz laut wcrden liiRt, aof-gefiihrt. die alle auf die Fordcrung hinauslaufcn: Sofortlge MaBnahmcn zur Rcalisicrung der zwciten Front. Dies sel das einzi% Verhandlungsthema, das
der KremI anerkenne. In dies cm Zusammcnhang ge-winne der erneute Versuch Londons und Washing-tons, an die Tiirkei unter Aufrollung des Stiitz-punktproblcms hcranzutrctcn, bcsondcre Bcdcutung. Die britische und amcrikanischc Propaganda billet sich aber wohlweislich, wciter zu gehcn und etwa die Frage zu bcantwortcn, welchcr der drei Alliierten Stiitzpunkte auf turkischcm Boden haben wolle. In englischen und amerikanischen Krcisen in der Turkei wird seit einigcn Tagen dazu die Theorie vertreten, es sei immerhin moglich, dpB gcwisse Vorgange. die sich im europaischcn Gebiet der Tiirkei als not-wendig erwciscn konnten (wobci die Meerengen zu dem europaischcn Gebiet gcschlagen wcrden), nicht notwendigcrwclse die Ncutralitat der Tiirkei be-riihren miiBten.	'
Selbstverstiindlich 1st man in Ankara alien dicscn Mcinungstcndenzcn gegeniiber auBcrst wachsam. Aber dcnnoch bcwahrt man die auch bishef gezelgte Sclbstsidicrhcit, die auf den Willcn gegrOndet 1st. die Ncutralitatspolitik des Landcs durch keincrlel Vorgange erschiittem zu lassen.
schlagkraftig in An?riff genommcne Kampf um die beherrschenđen Inselstiitzpunlite dieses Sccjcbictcs hatte eine neue Situation jjcschaffcn, dcrcn Auswir-kungen nun immer spiirbarer werden. Der neueste OKW-Bericht kann jetzt wieder auf eincn Luft-waffenerfolg in diesem Raum verweiscn: Auf einem fcindlichen Kreuzer erzielten unscre Flicger eincn Bombenvolltreffer. Damit wurde im Verlauf von nur zehn Tagen schon die vierte schwere Kriegsschiffs-einhclt unserer Feinde im Sstlichea Mittelmeer von Fliegerbomben getroffen und zumindest fur die Zeii der Reperatur auegeschaltet.
Den ersten derartigen Erfolg in diesem Monat meldete der Wehrmachtbericht vom 8 Oktober. Da-mats waren es gleich zwei Kreuzer, die von schwercn dcutschcn Fliegerbomben beschadigt worden waren Am 10. Oktober sctzten die Verscnkung eines Zer-storers und die BeschSdlgung eines welteren Kreuzcrs diese Erfolgsserie fort. In den Gcwassern des Dode-kancs waren die beiden Kriegsschiffe von unsercn Kampffliejern jestellt und wirkungsvoll bekiimpft worden. Am 17. Oktober ereilte einen vierten felnd-lichen Kreuzer dasselbe S chick sal. Die deutsche Luftwaffe hat damit auf dem lUngsten Schauplatz des Luftseekriegee berelts eine ergiebige Ernte abhalten kSnnen. die die stelgenden Schiffsversenkungserfolge ■ aus dem westllchen Mittelmeer wirkungsvoll erganzt.
Aber die planvolle Oberwachunj der weiten See-raume und die schlagkraftlge Bejtampfung der auf-gespiirten Kriegsschiffe etellt nicht die einzige Tatig-keit der deutschen Luftwaffenunternehmungen dar. In der Heuptsache handelte es sich weiter um kon-zentrierte. starke Angriffe deutscher Kampfflieger und Stuka-Verbande gegen feindliche Inselstiitzpunkte. So wurden erst am 16 Oktober wieder stKrkere deutsche Kampf- und Stifržkampfeinheitcn gegen solch einen Insularen Sttitzpunkt des Feindes eingesetzt. Schon am 6. Oktober hatte der OKW-Bericht den Hinweis auf eine ahnliche groGere Aktion enthalten. Auch in den Luftkampfen, die sich Im Gefolge dleser Untemehmungen entwickelten zwangen unsere Flie-ger dem Feinde Achtung ab. So waren belspielsweise in den insgesamt 107 Abschiissen. die am 8. Oktober im Kampf gegen die britisch-amerikanrtchen Luft-streitkrafte erzlelt wurden. allein 12 Luftsiege aus dem ostllchcn Mittelmeerraum enthalten,
Aus der Skizzierung dleser jiingsten Kampfhandlungen ergibt sich daB die deutsche Luftwaffe die ihr iibertragenen Sichetungs- und Kampfaufgaben im ostlidien Mittelmeer erfolgrelch In Angriff genom-men hat, Vler im Verlauf von nur zehn Tagen aus-geschaltete Felndkreuzer stellen immerhin eine Reali-tat dar, die unseren Gegnern denkbar unangenehm »ein diirfte AuBerdem muB man in London und Washington heute die Tatsache in alle strategischen Kombinationen cinbeziehen daB auch Im ostllchcn Mittelmeer die deutsche Wchrmacht Ihre Position be-zogen hat, wie es die Erfolge unserer Luftwaffe auf diesem Raum in jUngeter Zeit eindringlich beieugcn.
Gentleman! ,
Wir, die alte engiische Aristokratle, haban unsere Macht stets auf dem Elend der V61ker begrilndet.
Sabotcure und sie will aktiv dazu beitragcn. dSnische Bctriebe und danische Werte zu erhaltcn.
Der Aufruhr, der sich im September in gcwissetl danlschen Krcisen breitgemacht hatte, findet jetzt den scharfatcn Wldersacher in der natlonalen Sammlung des Schalburgkorps, Man kann heute. unmittclbar nach dem Griindungstag. noch kelne wcitverzweigte Organisation erwarten, Doch nicht die Masscn werden im Augenblick entschcidcn. wohl aber die Bejtea eines Volkes die gestaltenden Krafte, die an der danischen Zukunft baucn.
Das goldene Sonneniad gegen den Davidstern
Die Grundlegung zur Sammlung aller natlonalen Krafte In Danemark
Berlin, 22. Oktober. Wahrend In den vergangenen •uBcrjewohnlich lebhaftcn Wochcn in Diincmark ge-wisse uncrwiinschtc politische Kreise veMuchten, sich Wegc zu bahnen, er.scheinen heute schon in eller Offentlichkeit die ersten Anzclchen einer echtcn natlonalen Besinnung. nachdem em Sonntag in eincr Kopenhagener Vcrsammlung des Schalburgkorps der Grundstein zu einer endgiiltigen Sammlung aller natlonalen Krafte gelegt wurde.
Die gegenwiirtige politische I^ge Im Lande fordert eine Starkung, ein Zusanimengehen aller national-gesinnten Danen. In dieser Erkenntnie rief der Fiihrer der DNSAP (Danische Nationalsoziallstischc Arbelterpartei), Dr. Claueen, der sich selbst rum Osteinsatz bei der Waffen-^f meldete. die Mitglieder seiner Partei auf. sich dcm Schalburgkorps anru-schliefien. Die danlschen Nationalsozlalisten sind dieser Aufforderung nun gefolgt. Die Felerstundc war besonders dcm chrenden Gedenkcn der Im Kampf gegen den Bolschewlsmus gefallenen Danen gewidmet. Sie stand im scharfen Kontrast zu den Ictzthin im Lande eingenlstcten engllsch-bolsch;-wistlschen Interessen. die in Terrorakten Beweis fan^ien. und sie stand auf eincr anderen Llnle, »!.'• luf der von sozialdcmokrati-schen oder konservativen Parteigruppen verfolgten. So 1st sie ein Beitrag zui Klarung der innerpolltischen Lage Danemarks.
Allein das SuBere Bild dleser sonnfSglidien Feiei-stunde in Kopenhagen demonstrierte schon den fesien Willen der Versammdtcn, mit den king geduldeten das Vaterland nur verdcrbenden volksfelndlichen lile-menten endgiiltig aufzuraumen. Sie hatten sich in einem Festraum dee eheiaaligen Logengebattdej auf
dem Blegdamsvei zusammengefunden, einem aus-gedehnten SteinkoloB, dem groBten Versammlungs-raum der danisclien Hauptstadt. Der zlonistirdie Davidstern ist ver.ichwundcn. Heute weht die Fahne des Schalbyrgkorp.i mit dcm goldenen Sonncnrad iiber diesem Haus und kiindct weithin. daB mit jencn iiidischen Kraften gchorlg aufgeraumt wurde,
EIn neuer Wind wird |etzt iib^r Diincmork fegen. Seine vornehmste Aufgabe sicht das Schalburgkorps in der Ehrung dr« heldenmiitigen Einsatzes der an der Ostfront gefallenen Kemeraden. und es wird nach dem Vorblld dieser besten Danen fiir das VaterlanJ bis zur ungefahrdcten Frelhelt weiterkampfen. Im Gedenkcn an den ersten Kommandeur des Freikorps Danemark", den am 2. Junl 1942 vor Leningrad (efallencn Obersturmfiihrer der Waffen-ff Christian von Schalburg wurde das Korps im Friihiahr dieses lahres gegriindet. Seln Name bedeutet hbchnte Ver-pflichtung. Das Schalburgkorps will dem janischcn Volk die Werte bewahren und besdhiitzen, die in seinem Blute verankert Ilcgen. und glelchzeitig ruck--sichtslos alle nlchtdanischen und nlchtnordischcn Ein-wirkungen bekiimpfen. ^j-Obersturmbannfuhrcr K. B. Martinsen, ehemallgcr Kommandeur des Frel-•iorpa ..Danemark", ist heute Chef des Schalburg-'^orpa. In seinem ersten Mltarbelter, Hauptmann Paul Sommer, finden wir einen jungen danlschen Flieger. ier an den Kampfen an der Ostfront tsilnahm und "»pater dem Afrikakorps dem Generalfcldmarschall Rommel angehorte. Von Slzillen und Siiditallen aus flog er seine letzten Einsiitze und kehrte jetzt zuriiA. urn die „Volkswehr" innerhalb des Schalburgkorps zu leiten. Diese formation wendet eidi scharf gegen elle
5000 Sdiwerverwundete кећгеп helm
Berlin, 22. Oktober. Das Ausveartigc Amt fiihrtc in den Ictzten Monaten Verhandlungen uber die Heimschaffung von schwerverwundeten deutschen Soldaten, Angehorigen des SanitStg-dienstes und kranlten Seeieuten der Handele« marine aus Afrika und GroBbritannien im Aue-tausch gegen britische Scliwerverwundete und Sanitatep, die sich in deutsclier Kriegsgefangen-schaft befinden. Als Ergebnis dleser Verliandlun-gen werdcn in diesen Tagen iiber 5000 deutsche Soldaten nacii Deutschiand hcimkeliren.
Gegen das Vorlatir 25 v. H. mehr I
Berlin, 22. Oktober. Die am 25, und 26. Sep-(ember 1943 durchgefUhrte 1. ReichsstrafieA-eammlung des Kriegs-WHW 1943/44 hatte ein vorlaufiges Ergebnis von 31,561.762,37 RM, Bel der gieiciien Sammlung des Voriahres wurdeil 25,275.638,35 RM aufgebracht. Die Zunahme be-trSgt somit 6,286.124,02 RM, das sind 24,9 v. Ш
46 Millionen Tonnen Kohle mehr!
rd. Bochuffl, 22. Oktober. (Eigenbericht.) Wie der Fachamtalelter des Fachamtes Bergbau der DAF^ Siebert. auf einer Tagung in den Hermann-Goring-Werken mitteilte. 1st im -Winschaftsjahr 1942/43 der bisher hochste Stand der dcutschen Kohlenforde-rung erreicht worden. Allein durch zusatzllche Sonn-tagsarbeit sind 20 Millionen Tonnen Steinkohle uni 26 Millionen Tonnen Braunkohle mehr gefdrdert worden.
Dieser glanzcnde Erfolg 1st dem beispielhafteit Einsatz aller Im Bergbau Beschaftigtcn, vom Gefolg-schaftsfiihrer bis zum jungsten Schlepper. zu verdan-ken. Ein weiteres slchtbares Zeichen dieses kampfe-rischen Geistes in alien deutschen Kohlengebieten ist das groBartige Ergebnis der in der ersten Jahres-halfte 1943 verfahrencn Panzeržchichten. Ein Ver-gleich mlt den Forderziffern im ersten Weltkrieg zeigt den jrundlegcnden Wandel im deutschen Bergbau. Damals sank die Kohlcnforderung mlt jedem Kriegsjahr stark ab. wahrend sie In den verflossenea vier Jahren. ebenso wie die Kali- und Erdolproduk-tlon, betrachtlich erhoht werden konnte.
„Deutsdilandhetze - Gefahr fiir Sdiweden"
Stockholm, 22. Oktober. „Helsingborgs Dag-blad" bezeichnet die seit Monaten in der schwe-dischcn Presse und von den Rednertribunen be-triebene gehiissige Hetze gegen Deutschiand als eine Gefahr fiir Schweden. Das Blatt verlangt in seincm Leitartikel, daB die schwedische Regierung die auBenpolitische Debatte in der sech-sten Reichstagssit/.ung dazu benutzen solle, um offen hcraus ihre Meinung uber diese Hetze zu sagen, schon mit Riicksicht auf die Moglichkeiten Schwedens, sich aus dcm Kriege herauszuhalten.
Aufhebung der Atlantlk-Charta verlangt
Lissabon, 22. Oktober. Die Londoner ZeltsArift ..World Review" fordert die Aufhebung der Atlantlk-Charta and will an Ihre Stelle eine Erklarung der gegenscitigen Abhanglgkeit der Volker gesetzi wissen.
Die Grundlagen der Atlantlk-Charta sind nach An-slcht der ..World Review" vollig falsch Sle sielltea lediglich eine WiederaufwSrmung der utopišchea Ideen Wilsons dar. die zwischen den beldeo Welt-kriegen geherrscht hatten, Eine nene Aiuleguog der Begriffe „Nation" und „Souveranitat" eel erforder-lich, Allen Nationalitiitcn konne zwar ein souverSnes Recht In ihren eigenen kulturellen natlonalen nnd lokalen Problemen zu^bllllgt werdcn, abet auch nicht mehr, ..World Review" kommt relAlidi spat mit Ihrem Vorschlag. Roosevelt nnd Chordilll. die Vater der Atlantlk-Charta, haben Ihr Erzeugnls langst zerrlssen, nachdem es selnen Zweck als KBder fiir Polltiker mit Klndergemiit erfUlIt hat. And die vorgeschlagene Neuauslegung der Begriffe ..Nation" und ..Souveranltat" 1st bereits lange erfolgt. Dafiir liefem die vielen englisch-amerikanlschen Wortbriiche eiehff Fortngol ^-4 deatlidbe Bewelse,
8e!t« 4. — Nr. 84.
KABAWANKEX BOTE
Vollender đes Werkes Gutenbergs /
Die Heraiisgabe đer ersten Gutenbergblbel toedeutete in der Geechichte der Buchdruckeret genau sovlel wle vor 60 Jahren auf der Welt-aueatellung von 1893 In Chicago die Ausstel-lung der Llnotype-Setzmaschlne. Die Besucher der Ausstellung dr&ngten alch um die Maschlne imd um Ihren neununddrelfllgjiUirlgen Erfin-der, den Deutschen Otmar Mergenlhaler. Das Ifodell stellte die KrOoung des Liebenswerkes dieses deutechen Erflnders dar. Die Maschlne war berelts go genlaj erdacht und konetrulert, daB allea, wae selther an Ihr verbessert wurde, nur eln Aimrelfen der damals schon In sle ge-l^gten MSgliehkelten bedeutet. Mergenthaler hatte dae Werk Gutenbergs vollendet. Er hatte die Buchdruckerel mechanlslert.
Der In Hachtel bel Mergenthelm geborcne Lehrerssohn lernte In Bletleghelm bel selnem Onkel die Uhrmacherel und besuchte die Sonn-taf- und Abendechule. Ein Sohn seines Lehr-ibelstcrs, .August HabI, der Washington elne Fabrlk fUr elektrlsche Apparate betrleb, holte nach der Beendlgung der Lehrzelt den tUch-tlgen jungen Vetter Uber dae groBe Wasser. In der Hahlsehen Werkstatt wurden vlel-fach die Modelle fUr die Patentanmel-dungen neuer Erflndungen gebaut, und der at&ndlge Umgang mlt den dort aus und eln gehenden Technlkern und Erflndem bedeu-tete fUr den jungen tJhrmachergesellen aus Deutschland Ansporn und Anregung.
All Hahl Infolge flnanzleller Schwlerlgkel-ten nach Baltimore Ubersledclte, glng, Mergenthaler mlt Ihm. Dort erschlen elnes Tages Im Jahre 1876 In der Werkstatt der Ingcnleur C. T. Moore, dor elne Schrclbmaschlne fUr Uthographlschen Druck erfunden hatte. Mergenthaler behob die Fchler im Aufbau und Verelnfachte die Maschlne, mlt deren H'.lfe man Parlamenta be rlchte schneller und bllllger hertusbringen wollte. Auf die Dauer setzte slch dlese Apparatur aber nlcht durch, well es Blcht gelungen war, das »AusschUeflen«, dei ElnfUgcn von Zwlschenriiumin zwlschen den Worten, um glelch lange Druckzellen zu er-halten, zu errelcben. Mergenthaler besch^f-
Voi SO Jahren erschien dJeUnolypt
tigte slcU viele Jahre lang mlt dlesem Problem und eteckte alia seine Srsparnlsse In dleee Arbeit.
Ala illBversttodnlsse zu elner Tremiung von Hahl fUhrten, grlindete er in Baltimore elne eigene Werkstatte. Elnes Tagee kam Ihm auf elner Bahnfahrt der Gedanke, die Buchstaben Btatt In Matrlzon, wle er vorhatte, direkt in Typenstangen zu pr&gen und auf der glelchen Maschlne zu gleflen. Seine Geldgeber waren von dem Gedanken' begelstert und bestellten zwei eolchcr Maschlnen. A Is 1884 die erste dtescr Maschlnen fertig war, bestaunten ein Dutzend Zuachauer In selnem klelnen Arbelte-' raum, wle zum ersten Male in der Welt In 15 Sekunden elne ganze Typenzeile auf elner Maschlne gesetzt und gegoesen wurde.
Aber auch dlese Maschlne genUgte noich nicht_ um die Vorurteile der Buchdrucker zu Uberwlnden. Mergenthaler sćhuf die Setzma-schlne mit Elnzelbuchstaben. Doch waren damals Uber die Erflndung von Setzmaschlnen so vlele Ubertriebene Versprechungen gemacht worden, dafl Mergenthaler« Maschlne in der amerlkanischen Fachpresse 4 Jahre lang tot-geschwiegen und In seiner Helmat als Schwin-del angesehen wurde. Doch echlleBUch wurde die »Mergenthaler Printing Co.c gegrUndet, und Mergenthaler zum BetrlebsfUhrer beetellt.
Ale elnzelne Z«ltungsverleger, die eelne AktlQ-niire waren, die Maschlne fUr Ihre Betrlebe monopollsleren wollten und die Erzeugung zu drossein suchten, kUndlgte Mergenthaler seine Stellung.
Er erwarb elne nledergebrannte Hufelsenfa-brlk, fand einen Geldgeber, der die gutgeslnn-ten frliheren Aktion&re zusammenbrachte, und baute elne noch leiatungsfahlgere Maschlne. In Amerika hatten Jedoch die Spekulanten den Ruf der Setzmaschine verdorben. Mergenthaler grilndete deshalb in England elne Zweigge-sellschaft, die sofort 70 Maschlnen zu je 1000 Dollar bestollte, und eroberte von Europa aus noch elnmal den amerikanischen Markt. Als die WeltausBtellung In Chicago stattfand, war Mergenthalere Lcbensarbelt gesichert.
In Europa druckte 1894 der »Nlederlandsche Flnanzicr« In Amsterdam als erste Zeltung mlt Setzmaschine. Jedoch konnte die Ausgabe erst drei Tage sp&ter erschclnen, well die Buchdruckergehllfen um Ihr Brot fUrchteten und die Arbeit eingestellt hatten. Im glelchen Jahre wurde die erste Linotyp in Deutschland In einem Laden »Unter den Linden« in Berlin ausgestellt. Am 25. Mai 1899 konnte die erste in Deutschland gebaute Linotype bel der >Zer-bester Extrapost« In Gebrauch genommen wer-den, wo sle heute noch arbeltet. Im glelchen Jahre, am 28. Oktober 1899, verschled Otmar Alergenthaler In Baltimore Im Alter von 44 Jahren.	G. Regelln
Л^0ц|0ј|^	I	»In« Nachrlchtenauentur
Eln ifldischn Vlehhfindlerssotm hatte elne Idee
Den Begriff der »Reuterschen LUgenka-nene« hat man bereite Im ersten Weltkrieg gekannt. Es war elne^scherzhafte und zuglelch ftufier»t zutreffende Bezeichmmg, fUr Reutere TelegrraphenbUro, dae fUhrende engUtche NachrlchtenbUro, dae aelnen Sltz In London hat. Bezeichnnenderweise mind die Aktlontlre des ReuterbUros, das das brltlschc Reich und die auewftrtlge und kolonlale Press* mlt tele-graphlschen Nachrlchten Uber alle wichtlgen Brelgnlase bedient und zu dlesem Zweck zahl-relche Zwelgstellen und Agenturen auf der
Das »Velo« von Мгтпћрлш /!«ашм« шп
»Ев let immer so gewesen: Hat ela Erfln-dungsfedanke Plelsch und Blut angenommen, eich in d^r Mena Chen- und Maschlnenwelt durchgeaetzt, let er zu Ehren und Ansehen rekommen, dann flnden eich aus aller fierren L&ndern Men&chcn, die slch der berUlunt ge-i^ordenen WeltbUrger bald als Vater, bald als OroBvater vorstellen. Dem Motorwagen crglng ee nlcht anders«. — An dlese Feststellungen to den tiebenserlnnenmgen von Karl Benz solite man slch erlnnem, wenn man der Entwlck-lungageichlchte des Autos nachspUrt.
Der groSe deutsche Erflnder und Plonler des Kraftwagenbaues wurdo am 2в. November iM4 zu Karlsruhe geboren. Seln Studlum auf der Tfchnlschen Hochachule konnte er nlcht vollenden; er arbeltete daher la deutschen Ma-echlnenfabrlken und machte slch 1872 eelb-•tUndlg. Im Jahre 1878 schuf der Ideenrelche yonstrukteur elnen verbessert en Zweltakt-Qasmotor und begrUndete Im Oktober 1883 dann, also vor nunmehr 60 Jahren, gemelnsam jblt zwel dortlgen Kaufleuten die FIrma Benz und Cle., I. Rhelnlsche Automobll- und Mo-toireafabrlk In Mannheim. Dlese war urspriing-Uch nur fUr die Herstellung von Gasmotoren beetlmmt. Doch schon 1885 baute Benz in Mannheim daa erste »Velo«, eln dreir&derl-gerea, mlt elnem Vlertaktmotor von % PS. betriebenes Fahrzeug, dae die >atemraubende« etundengeschwlndlgkelt von 12 Kllometern •ntwickelte. Ihm folgten spftter die vlerrKdrl-gen »Comfortable« und »Vlktorla«. Viele Ge-achlchtsschreiber haben Benz und Daimler
Vor 60 Jahren wurde đte Fiima Benz begiOndet
entweder als treue Arbeltekameraden oder Konkurrenten hlngestellt. In Wlrkllchkelt beschilftlgten slch belde, ohne elch Uberhaupt zu kennen, gleichzeitlg mlt der Erflndung des Automobile. Benz bat allerdlngs selne Kon-struktlon schneller vollendet, weshalb er Daimler mit der ersten Offentllcben VorfUhrung seines Motorwagens um elne »gute Nasen-lange« schlug.
Im Jahre 1899 sfhon konnte die Firma Benz In elne Aktlengescllschaft umgewandelt wer-den. Elnen threr stolzeeten Triumphs konnte sie 1910 felern, als ihr Rennwagen von 200 PS. mlt elner Stundengeschwlndlgkelt von 211 Kllometern den Weltrekord errang. Die Flrma nahm seitdem eincn rascben Aufechwung und entwlckelte slch allmahllcb zu elnem welt-bckannten Untemehmen. Im Jahre 1926 wurde sie mlt der Daimler-Motorengesellachaft zur DaJmler-Benz-AG in Stuttgart-UntertUrkhelm verelnlgt. Ihr Bauprogramm erstreckte slch nlcht nur auf die Fabrlkatlon von Last- und Personenautos sowle Omnlbussen, sondern auch die Herstellung von Dieselmotoren, wle sle unter anderem In dem deutschen Luftschiff. >LZ 129« Verwendung fanden. Die Rennwagen der Daimler-Benz-AG, die schon 1936 Uber eln Kapital von 26,2 Mlllionen Relchsmark vtrfUgte, gewannen zahlrelche Internationale Rennen. So hat slch dank dem Erfindungs-gelst und der Tatkraft seines BegrUnders aus bescheidenen Anf&ngen heraus ein Weltunter-nehmen entwlckelt, auf das Deutschland stolz seln kann.
ganzen Welt unterhHlt, fa*t durchweg Juden. Wenlger bekannt dUrfte es seln, dafl ein aus Deutschland stammender Jude das BUro begrUndete und dafl er als selnen ersten Sitz nlcht London, sondern die deutsche Stadt Aachen w&hlte.
Im Jahre 1899 starb In Nizza eln >vomeh-mer alter Arlstokrat« namene Paul Julius Freiherr von Router. Man trug den >K6nIg der NachrlchtenbUros« mlt feierlichem Ge-prftnge zu Grabe, und niemand erlnnerte slch mchr daran, dafl der alte Herr einat als Israel Beer Josaphat, Sohn eines jUdlschen VIeh-handlers, in Kaesei das Licht der Welt erblickt hatte. Er kam als Lehrling in ein Gottlnger Bankgeschftft, erlsbte die Erflndung des elek-trlachen Telegraphen und erkannte schnell ge-nug mlt dem untrUgllchen instinkt seiner Rasse, dafl slch damlt gute Geschafte machen licBen. So wandte er slch im Jahre 1849 nach Aachen, und rlef hier, wo man eben die erste telegraphlsche Fernverblndung in Deutschland, die Aachen mlt Berlin verband, seln NachrlchtenbUro ins Leben, das slch zun&chst In erster Liale rnit der 'Obermlttlung von Berlch-ten Uber Handel und Wandel befaBte.
Aber eehr bald gerlet Israel Beer Josaphat, da slch seine Nachrichten durchaus nlcht Immer als einwandfrei erwiesen (h&ufig nur als durchslichtlge Zweckmeldungen, die gewisse Gescb&fte begUnstigen sollten), mlt den Be-hbrden in Konflikt, und so zog er es vor, Deutschland zu verlassen und den Sltz seines NachrlchtenbUro* nach London zu verlegen, wobei er aus dem eben zwlschen Calais und Dover gelegten Unterseekabel Nutzen zu schla-gen gedachte. In elner Welt, in der Internationale GeschKftemacher, Schleber und Spekulanten den Ton angaben und deren Regen-ten Plutokraten von reinstem Wasser waren, muBte Josaphats Unternehmcn blUhen und ge-deihen. Es wuchs zu elnem Milllonemmter-nehmen, dessen einziger Makel schlleBllch nur der etwas anrUchlge Name seines Besltzers war. Darum wurde Josaphat im Jahre 1871 als Paul Julius Freiherr von Reuter geadelt. Mlt der GewlBhelt, dem brltlschen Imperlalls-mus und Kapitalismus gute und gutbezahlte Dienste erwiesen zu haben, zog slch der Freiherr an die (ranzbsische Riviera in den Ruhe-stand zurUck.
Nur aus Liebe... /
Von Heiniich Litteter
Ich glng, erlnnere Ich mlch, damals In die Untertertla. In unserer Klatse saRen auch ei-nlge M&dchen, helle und dunlcle. Es war klar, daB die MSdchen viele heimllche Ver-ehrer hatten, als Amor mlt selnen Pieilen zu ■chleBen begann. Er wahlte nlcht die spitze-■ten Pieile, denn die Liebe war keln Brennen \md keln Verlangen, sondern ein stllles Gltt-hen wle bel einem Licht. Ich entschled mlch damals fflr ein hellhaarlges, blondes JMadchen — aber es Irgendwem sagen, neln, das httte Ich auf kelnen Fall vermocht, am wenlgsten ihr selbst. Ich schlug die Geiflhle, tlef in mlch eln, aber ich merkte, daB sie dort ausschlugen und meln Blut schwer machten. Ich kam aus dem irfihlichen, lelch-ten, unbekammerten Rhythmus der Jugend und stolperte In elne unerkUrllche Traurlg-keit hlneln.
Ich 8ah das MSdchen wShrend des Unter-rlchts olt lange an. Ich konnte das, denn sle •a8 direkt in der nSchsten Bankrelhe und zudem alleln. FUr elnen Meinungs- und Ge-dankenaustausch v/ar die Lage denkbar gOn-»ttg, aber Ich hatte se eine Art von unbe-hagllchem Vorpostengeidhl und mled »s metst gefllssentlich, ste zu bemerken — aber helmlicherweise holte ich dlese schein-bare MlBachtung dann nach und ich muB sagen, daB mir das sanfte Rund ihrer Backon. der flimmernde Schein ihrer Haare, das ferne Loeken Ihres Leibes sehr geflel. Die Worte der Lehrer waren nlcht selten schwScher als meine GefQhle, denen zulolge Ich unter •inem starken Zwang stand.
D« bracht* elnes Tages unser Mathematlk-professor dU Arb^tshafte. Der Mathematlk-professor war ob seiner Aufgabea berOch-tigt, denn er liebte es hlnter schelnbar leiehten LOsungen doch Irgend welche Fallen zu stellen. Ich war eln sogenannter gu> ter Schaier, aber Ich vnifite von mir selbst, Т teb trheblich васћв«1ам.«п hatt** vu>
wellen empland ich darUber strlchweise Reue, dann war wieder alles aus.
Ich las die Aufgaben langsam durch. Ich dachte, sie sind eigentllch nlcht schwer, wenn man vorher richtlg aufgepaBt hat, aber ich war ]a gerade der|enigo, der vorher nlcht auigepaBt hatte ... so quftlte Ich mlch su-chend und denkend um die Mfiglichkelten herum, die sie erschlossen. Nach elner Vler-telstunde vergeblichen Slnnens bllckte ich zu-fSllig zur Seite dorthin, wo das Mfidchen saB. Sie kaute wahrhaftlg an dem Federhal-ter und wuflle oifenbar genau wle Ich we-der vor noch zurOck. Sie war ebenso ge-strandet. Aufgeschmlssen. Ich hatte Mitleld mit ihr, denn sie schaut.e' fast verzweifelt dreini da drehte sle auf elnmal den Blick in meine Richtung, sie Iftchelte mlr stiB zu — ein freudiger Schreck durchwlrbalte mlch —, sle kritzelte auf elnem FaplerstUckchen, der Fetzen flog mlr zu. „Willst du mlr helfen?' stand darauf... wieder iSchelte sie sQB, und wenn sie verlangt hStte, daB ich elnen Berg wegtrvlge, Ich hStte genlcktl Ich muBte mich des Vertrauens wOrdig erweisen, das sie auf mich gesetzt' hatte. Ich war entweder ganz rot wie aufbrechender Mohn oder welB und blutleer. RiesenrSder rollten pl6tzllch in mlr und begannen slch In ungeheueren Schwung zu setzen. In meinen Ohren brau-ste es,,mein Кбгрег fallte slch mlt zahllosen Energien. Dabei waren nur vier Aufgaben zu lAsen, vier elnfSltige Aufgaben, '"le wie KlSf-fer vor mir standen. Ich wahnle den Kamp! entschleden, bevor er begann.
Abor der Mathematlkprofessor hatte wieder mlt HeimtUcke gearbeltet und elnen Sud gebraut, der nlcht leleht zu nehmen und zu verdauen war. Die halben Erlnnerungen. die ich in mlr hatte, fttgte und praBte ich zu elnander, aber as gab nierftels eln StQck, gerlet alles daneben. Ich probierte es noch elnmal von allem Anfang an, Ich nOtlgte mlcA zur Ruh# und	poch jetzt
schlug eine Gloclce, und mir wurde klar, daB ich auf einem. Pcstament stand, das slch jede Minute mehr au{l8ste. Die Zelt griif mit einem ungeheueren Arm zu mir herein und preBfe ihre gewaltige Faust um Herz und Hirn: die Unbehaglichkeit steigerte sich zu einer stechenden Unruhe, die Unruhe gewann Uber mich Gewalt wie Hochwasser Uber das Land.
Dat Mšdchen, ftir das ich das alles auf mlch genommen hatte, splelt« einstweilen abwartend mit der Fader auf dem LSschblatt. Ich glaube, sie zeichnete Figuren. Uberall kritzelten und raschelten spltze Federn auf welBem Papier, nagten sich hčrbar Gedanken zur Ldsung durch. Nur bel mir gab es kein Stuck. Und bel dem Madchen nicht. Aber ich konnte sie doch nicht ohne die versprochene Hilfe lessen, konnte ihr nicht eingestehen, dafl ich unfShig war-, es muBte etwas geschehen.
Und so rechnete ich hali auf und ab, her-Uber und hinUber, rechnete mich In elne Ge-gend, von der ich annahm, daB dort die L6-sung gedeihen k&nnte; ich glaubte helmlich an Wunder und betete auch. Ich faBte alles in mir zusammen, .heuchelte Verstand und Wlssen, schrieb Zettelchan und schickt« die falschen Sendboten: gehorsam folgte das Madchen meinen Anwelsungen, es Ubernahm ohne PrUfung und Kritik, was ich ihr anbot; sle lachelte und schrieb — meine Liebe hatte eln gefahrllches Diktat Ubernommen.
Da hlelt der die Reihen auf und ab schrel-tende Mathematlkprofessor bel dem Madchen an. Beschaute slch Ihr Hoit und sagte so durch die Zahne, daB selne MIBblHlgung nur so sprUhte: „Wie kann man aber auch soleh elnen Blddsinn zusamrnenichrelbenl" Main Herz tat elnen lauten Schlag. Der Pro-'essor hatte sich gerade daraui geitellt. Nun blieb keine Hoffnung mehr. Ich hatte lie be logen und enttauscht, meine Liebe war ziel q#word#n. Ich hfirte noch, wle Ihr F* derhalter aus ihren Fingern fiel und Uber die Bank rolltei krampfhaft schaute Ich auf die Bank Tor mlr niedar und mlr war, da: Holx
Samstag, 28. Oktober 1943.
(Un&tf SCHATZKASILEIH
Georg Christoph L i C h t e n b e r g :
VON MENSCHENART UND MENSCHENUNART
Ich Ubergebc Euch diesee BUchclchen al« einen Spiegel, um hlneln nach Euch und nlcht ale elne Lorgnette, um dsdurch und nach an-deni zu sehen.
*
Wer slch selbst recht kennt, kann eehr bald alle andem Meniohen kennenlemen. E« Is* alles ZurUckstrahlnng.
*
DaB der Menech dae edelste Geechttpf lilBt slch auch schon daraus abnehmcn, daB
ee Ihm noch kelner w1dereprochcn hat,
*
Die unterhaltendKte Flache auf dor Grde
fUr una 1st die dee menschllchen Geeichts.
*
Der Mensch denkt wimder, wer er ware, wenn er die Mllbe elnen Elefanten und die
Sonne elnen Funken nennt.
*
E« glbt Leute die кбппеп alle# glauben,
was ale wollcn; das slnd glUckllche Geechbpfe! *
Es glbt Leute, die glatiben, alle# wKre ver« nlinftig, was man mlt elnem emsthaften Ge-eicht tut.	^
Der Mensch muB nlcht glelch alle# w I s s e n. Ee let vlelmehr elne eehr welse Elnrlchtung der Natur, daB er von den groBcn Hauptpro* xessen, die sle zu selnem Vortell fUhrt nnd worln er endllch mlthandeln muB, nur aledann erst erfahrt, wenn er ale nlcht mehr verstUmpem kann.
*
In Jedcs Menwhen Charakter eltzt etwae, das slch nlcht brechcn IKBt — das K n o-chengeb&ude des Charakters; und dlese# andem woUen, helBt Immer, eln Sohaf
das Apportleren Ichren.
*
Wle glUckllch wtirde mancher leben, wenn er elch um anderer Leut^ Sachen so wenly
bekUmmerte als um seine elgenen.
*
Von dem, was der Mensch seln solite, wls-Sfln auch die Beaten nlcht vie! ZuverUlsslgee; von dem, wae er 1st, kann man aus Jedem etwae lemen.	^
Wlr slnd Alle BlAtter an elnem Baum, kelna d«n andcm ilhnllch, das elne s^mmetrlsch, das andore nlcht und doch glelch wlchtlg dem Oanzen. Dleee AUegorte kbnnte durchgefUhrt werden.
*
Unser Leben kann man mlt elnem Winter-tag verglclchen; wlr^werden zwlschen 12 und J Uhr den Nachts geboren, ee wird 8 Uhr, ehe es Tag wlrd, und vor 4 Uhr dee Nachmlttegs wlrd es wieder dunkel, und um 12 Uhr eter-ben wlr.	^
Gib meinen gutnn Ent«chlUes«n Kraft, 1st
elne Bltte, die Im Vateninser stehen kttnnte.
*
Wenn die Hunde, die Weepen und die Bor-nlesen mlt menschllcher Vernunft begabt wH-ren, so kfinnten sie tdch vlellelcht der Wett bemilchtigen.
^nUausc$ie 'Ddeale
Eln )unger Mann, ans Belt gefesselt.
In selnem Zimmcr dngekesselt,
Sah teqlich, wie zwei junge Drnnen
Grazićs • kokett vorilber kamen.	,
In sittlich • hoher Kunstgesinnung,
VieUeicht in leicht verliebter Stimmung,
Begann narh isetnen Idealen
Er ihre SchOnhelt anszumalen.
Wle fiat dns Wunschblld ihn erfreut. —
Doch ach! wle war die Wirklichkoitl
Wenn man doch niemals aus der Ndhe
Die scliOnen Illusionen sđhel
Der rein Ssthctischen Bctrachtung
Folgt schmerzbewegt die — Kunstverachtung,
Des Menschen Ideal zerfdllt,
Wenn er es selbst Vngrelfbar in den Uimmel stellt.
spiegle eln ganz Irres, wirres Gesicht. Nle-mals konnte ich ihr klarmachen, warum ich es getan hatte, niomals konnta ich den Fabler wieder giitmachen.
Als ich mich zur aus* erhob, wankte Ich, denn ich hatte viel mehr verloran als etna gute Zensur.
Zweckloses Beginnen
In elnem Gesprfich mlt d'Alembert, dem groBep franz6»lschen Gelehrten, fragta Friedrich der GroBe:
„Кбппеп Sle eigentllch mit Ihrer mathema* tischen Kunst den Lauf dar polltlschen Ereig-nlssa im voraua berachnen?*	\
d'Alembert, klug und geschmeidlg, Ift« chalte.
„Elne soleh# Berechnung", antwortate er, ..ware meglieh, aber zwscklos; denn Ew. Majestat wUrden sle ]a doch wieder um* werf#n.'
K«rl
.-. - "T
Sobote, 23. oktobra 1943.
KABAWANKEK BOTE
stran 5. — štev. 84.
Bo) proti pomanjkanju stanovanj v Krainburgu
>Neue Helmat«, Gemeinniitzlge Wohnung* Јша Sledlungsgesellschaft der Deutschen Ar-oeltsfront Im Gau K&rntcn, G. m. b. H., Bau-leltung Oberkraln v Krainburgu, gradi sedaj onetran kokrlSkega mosta, sredi mestnega okraja na sončni legi v dveh gradoeplh odsekih 102 ljudski stanovanji v it hiSah na ploskvi 23.326 mz. Prvi gradbeni odsek z 48 stanovanji je že skoro gotov In že v vseh, razen nekaj stanovanjih že stanujejo. DrugI odsek na desni strani ceste bo dogotovljen prihodnje leto. Gradila so večinoma podjetja Iz Gorenjske In Ljubljane. Vkljub vojni se je družbi >Neue Helmat« posrečilo, da je opremila vsa stanovanja ■ kopalnicami. Stanovanja imajo povprečno po 4 sob«, kuhinjo, kopalnico In stra-Ш4бе. Vsako stanovanje Ima 2 kleti In dve peči s pečnlcaml, ki sta izvrstno delo domačih tvrdk. Posamezne hiše Imajo različne fasade, kot so tudi hišna vrata vsaka drugega vzorca, da imajo naselbine bolj živo lice. Med posameznimi hišami se prirejajo sedaj zelenice, ki bodo .pomladi posajene z lepimi rožami. >Neue Helmat« si Je zagotovila že za tretji odsek prostor In lahko se nadejamo, da se posreči tru-deClm se prizadetim uradom zgraditi Se tega med vojno. Finansiranje vrši Krelssparkasse Krainburg z dajanjem državnih in hipotečnlh posojil.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
z olxLle Atlantika pošiljajo iskrene pozdrave materam, očetom, bratom, sestram kakor tudi vsem znancem alJlinSki fantje: žvan Anton, Zobec Franc, Wester Stane, Božič Janko, čop Franz, Cop Lojze, Zupan Miro, Smolej Jože, Werčič Anton, Waientar Ciril, Wllman Franc Svetina Franz, Crv. Matevž, Widlc Janez, Wemik Srečo, Svegelj Rajko, žerjav Janez Finžgar Janez, Menzlnger Stanko; nadalje fantje iz okraja Radovljica in Kamnika: PriBtawetz Jožef, Finžgar Franz, Toni Jernej, Pogačnik Anton, Zaje Franc, Bizjak Anton, £)etela Milan, PetilinSek Zdenko Urbas Maks, Kastellc Anton, Fležar Edvard, Capuder Vin-cenc, Cvetcžar Stanko, Bizjak Franz, Jerič Jože — naš Kuhar!
Ix Zapada pošiljajo že najlepAe pozdrave Gorenjcem in Gorenjkam: Kapus Metod, AU-ling, Gratzer Matevž, Kanker, Uschenitschnik Vlnzenz. Koprivnlk, Uschenitschnik Johann, Kladje, Krl&chaj Ciril, Naklas, Gorjantz Alois, Friedhof, Tome Anton, St. Veit, Debetz Maks, Neumarktl, Erschen Johann, Elsnern, Frelich Michael, Steinbichel, Drol Ignatz, Zarz, Polal-nar Peter, Kanker, Plstotnlk Franz, Kanker, FUreder Anten, Ddrfem.
Hrib Grmada ima zelo bogato živalstvo
Col<5 na Kranjskem, ki nima mnogo divjačine, Je vendar treba omeniti živalstvo, ki ga prikazuje naš domači hrib Grmada, ki je zvezan z GroBgallenbergom, toda je'bolj divji. Ce Je GroUgallenberg priljubljena izletna točka družin, nudi Grmada tudi najdrznejše plezalne ture mladim ljudem in se rad po nji sprehaja eamoten prirodoslovec in raziskovalec. Saj ne občudujemo lahko na nji samo gadov, modrasov, beloušk, sokolov, fazanov in polhov v čudovitih eksemplarih, temveč tudi lisice, kune, jazbece in če ima kdo posebno srečo risa (gl. Karawanken Bote St. 74). Značilno za Grmado je doživetje, ki ga je doživel pred kratkim nek posestnik iz Wikertsch. Neizmerno pošteni in pridni mož je ves Jezen ugotovil, da so njegovi storži imeli ponoči obisk ljubiteljev, kateremu nagnenju ni hotel ugoditi. Čakal Je skrit v temni noči do policijske ure. Kako zelo je bil začudeji, ko se niso nič manj kot štirje dobro rejeni jazbeci počasi približavali. Nečastno so zbežali, čim so ugledali čuvarja svoje lastnino.
Iz vseh Krajev sveta
7i vellkini itcvllom potomcev se lahko ponaša vdova Greetje Mey^rhof iz Leera, ki je pred kratkim popolnoma zdrava dovršila 92. leto svoje starosti. Za svoj rojstni dan je dobila čestitke od 29 vnukov in vnukinj. Posebno pop osna je pa stara babica na 18 vnukov, ki so vsi vojaki.
V	CcAkl Kamnici je umrl 75 let stari upokojeni pokopališki vrtnar Johann Uhmann. Po svojih beležkah je v svoji tridesetletni dobi službovanja pripravil zadnje počivališče 4.367 osebam, torej skoraj celokupnemu prejšnjemu prebivalstvu Kamnice; prej je bil v isti laat^ nostl zaposlen v Rosendortlu.
60 letni kmet Franz Wind je bil zaposlen v vinski kleti s prirejanjem moSta. Ker je dalje časa Izostal, Je prišla v klet žena za njim. NaSla je svojega moža nezavestnega ležati na tleh. Ko je poskušala reSlti svojega moža, so tudi njo omamili v kleti plini vrenja. Ko so čez nekaj čaaa spravili zakonsko dvojico iz kleti, so bili vsi poskusi oživitve brezuspeSni.
Po nedavnem štetju se je Izkazalo, da obstaja dežela, ki Ima več krav kot prebivalcev. To je Nova Zelandija. Na tisoč prebivalcev pride 1233 molznih krav. Na celokupno prebivalstvo okoli 1,5 ljudi pride 1,9 milijona Itrav. čeprav je Danska ena izmed dežel, ki ima največ živine, je imela v istem razdobju samo 440 krav na 1000 prebivalcev.
V	dogodkov polnih prvih »epteml)crsklh dneh, se je 300 prebivalcem jetnlšnlce v Fossano, kot poroča »Gazetta del Popolo«, posrečilo, da so obvladali stražnike In ušli. Karabinerjl so jih takoj začeli zasledovati, ter so veČino jetnikov zopet privedli nazaj. Nekateri pa so se v gostilnah in v kmečkih hišah upirali, na kar 80 morali z orožjem streti odpor.
Poziv Cehom In Slovakom, da naj potnagajo po najboljših močeh Židom, je objavil tako zva-nl zunanji minister čehoslovaške emigrantske vlade v Londonu Jan Masaryk v nekem radijskem govoru za židovsko novo loto.
Kmalu po nenadnem pobegu knjigovodje, ki je bil nameščen v upravi okrožne bolnišnice v Stegeu, so odkrili, da manjka približno 4000 živilskih nakaznic za oskrbo bolnikov in osob-ja. čez nekaj časa so osumljenega uradnika prijeli v popolnoma obupnem stanju in ga zaprli, potem ko se je Iz strahu pred odkritjem
Socialnopolil!€ni obzornih
Dodatna oskrba otrok
V nekem odloku opozarja Reiehserzlehungs-mlnister naučne oblasti, da je zaradi razvoja vojne v mnogih primerih zaželena dodatna o-skrba zlasti šestletnih do desetletnih otrok izven hiše roditeljev in izven šoie. — Ta opozo-rltev je napotila Rcichsfrauenftihmng, da je zaprosila ministra, naj se otroci v šolah opo-zore na delo v otroških skupinah, ki ga je ona uredila. In naj se jim omogoči udeležba pri popoldanskih prireditvah otroških skupin. Minister naproša, da bi se ReichsfrauenfUh?uftg^ po možnosti podpirala v teh prizadevanjih, ki naj olajšajo in pospešujejo delo Sol.
Stavbeno risanje in ženske mladoletnice
Proti temu, da bi se vzgojevaie in Izobrazile v stavbeni obrti risarice, za katerih delo ni potrebna praktična Izobrazba na stavbenih mestih, nI nobenih pomislekov. V izjemnih primerih lahko dovoli Reichswirtschaftskainmer, da se pod nadzorstvom in navodilom sposobnih učnih moči ženske vajenke v stavbenem rl-sarstvu lahko informativno zaposlujejo na stavbenih mestih, da si pridobijo znanja In spretnosti za Izobrazbo v učnem poklicu. Nad-
Dr. F. J. Loku
Ausachneiden! Aufbewahren!
n)eutseh, melhodisjeh imd ptaldlsek
230. Stunde.
Wichtige Worter in gebrauchlichm Satzverbindungen.
1. Erst nachtraglich erfuhr ich die Wahr-heit.
Ž. Dieser Mensch ist Nachtschwarmer.
3.	Die Eule ist ein Nachtvogel.
4.	Der Nachtwachter hat jeden zweiten Tag Nachtwache.
5.	Sie miissen den Nachweis Ihrer ari-schen Abstammung erbringen.
6.	In diesem Gestein laflt sich Schwefel nachweisen.
7* Wenn Sie keine Fahrkarte haben, mlis-Sie nachzahlen.
8.	Zfthlen Sie bitte das Geld nach!
9.	Versuchen Sie diese Skizze nachzu-zeichnen!
10.	Dieser Mann hat einen eisemen Nak-ken.
11.	Was ich Ihnen sage, ist die nackte Wahrheit.
12.	Es gib t Laub- und Nadelb&ume.
13.	Sie miissen noch einige Nilgel in die Kiste schlagen.
14.	Schneiden Sie doch Ihre langen NUgel ab!
15.	Er hing dag Studiiun ал den Nagel und lernte eia Hmndwerk.
16.	Aa diesem Tage t rug er einen nagel-neuen Anzug.
17.	Die M&use nagem an dem К&ве.
18.	Kommen Sie mir nicht nahel
19.	Ich war schon nahe daran, den Brief abzuschicken.
20.	In der Nahe unseres Hauses war ein Wald.
21.	Die Entscheidung naht!
22.	Was macht Deine Mutter? Sie naht.
23.	Wir naherten uns dem Flusse.
24.	Nun sind die Vorrate nahezu ver-braucht.
25.	Die Naherin naht auf einer Nahma-schine.
26.	Der Kranke bekam eine Sonderzutei-lung von Nahrmitteln.
27.	Diese Speise ist sehr nahrhaft.
28.	Die Kartoffel ist besonders im Kriege ein wichtiges Nahrungsmittel.
29.	Man kann die Dinge nicht immer beira richtigen Namen nennen.
30.	Ich kenne ihn nur dem Namen nach,
Redewendungen.
Dem Nachweis der arischen Abstammung erbringen — dokazati arijsko pokole-nje
Kommen Sie mir nicht nahe! — Ne približujte se mi! Proč od mene!
nahe daran sein — malo manjkati (pa bi...)
in der Nahe — v bližini, blizu
ein Ding beiai richtigen Namen nennen — imenovati stvar (reč) tako, kakršna je v resnici •
jemanden dem Namen nach kennen — poznati koga po imenu
svoje tatvine več tednov skrival v okoliških gozdovih, spal po skednjih, In se moral preživljati za silo z jagodami in koreninicami, čeprav je imel vse možne nakaznice za živila.
Velik požar je vznemiril prebivalce Aahlan-da. Poklicati so morali gasilska društva iz devetih sosednih mest h gašenju, ker je bil ogrožen ves blok hiS radi razSirjajočega se ognja, potem ko je uničil neko tovarno za gumi In del železniških naprav. Požar je nastal radi tega, ker sta Iztirila dva železniška voza za olje In se je razlilo goreče olje po cestah in kanalih mesta.
Te dni jc Izšla v Helslnklju v založništvu 80-derstrttm & Co. v švedskem jeziku nova knjiga, ki se peča na poseben način z življenjem in razmerami v Sovjetski zvezi. Pisateljica Ltit-ta Rudnlcka Jaroszynska Je švedska državljan-ka_ po rodu na pol Poljakinja, na pol Svedlnja. Po vkorakanju Rdeče armade jo bila Iznena-dena s svojo hčerko na svojem eposestvu v Vzhodpl Poljski in nameravani beg se ji nI več posrečil. Tako je prišla kot pripadnica Izobraženega stanu kot posebno nevarna v oblast Rusov. Skušnje pisateljice z navadnimi vojaki Rdeče armade, ki so bili zapeljani v zmoto In neizobraženi,' pa so imeli vendar sočutje z ljudmi, so bile znosne. Težji je bil njen položaj, ko je prišla v oblast zastopnikov GPU. Pisateljica opisuje zelo dramatično svoj beg do Lvova in svoje bivanje v tem mestu, ki je trajalo nekaj mesecev. Tam je nastopala Rdeča oblast vsak dan ostreje, in nesrečni begunci so nepopisno trpeli. Od Se nekoliko normalnega življenja v Lvovu kmalu po okupaciji se je kmalu stopnjeval do neznosnosti teror proti lnozem.:em, ■ ki so skušali z bežati iz tega o-zemlja. Pisateljica opisuje lakoto in stisko, delovanje »brezbožnikov«, zasledovanja in depor-tacije In brezštevilna druga grozodejstva. Knjiga ima naslov »Mit mOte med RSda Armčn«, to je: »Moje srečanje z Rdečo armado«.
Zagonetni umor 35 letnega trgovca Iz Amsterdama je bil po večmesečni preiskavi končno le pojasnjen z zaporom trgovčeve matere. 2ena je priznala, da je spečega sina umorila s kladivom, ker je bila ljubosumna na svojo snaho. Zdravniška preiskava je pokazala, da je žena umobolna.
zorujoče osebe so odgovorne za to, da ženske mladoletnice ne opravljajo nobenega telesnega dela, da so zavarovane pred nevarnostmi stavbenih mest In da tudi v nravstvenem oziru nlao v nobeni nevarnosti.
Poznejša preiskava po obratnem zdravniku
Doslej so zanikali, da bi se morali v primeru nesposobnosti za delo po zahtevi dati naknadno preiskati po obratnem zdravniku, uslužbenci takih obratov, ki imajo obratnega zdravnika. Urad Soziale Sclbstverantwortung der DAF se je sedaj glede tega vprašanja tako izjavil, da to pojmovanje ni v skladu z dolžnostjo zvestobe uslilžbencev. Ker je Betrlebe-fUhrer odgovoren za redno službovanje svojega uBlužbenstva, mu mora biti dana možnost, da. v danem primeru ugotovi po obratnem zdravniku, da 11 je uslužbenec nesposoben za delo.
Obnoua uiiioda
Entonekl časopis jEstl SSna« piše: »Boljše-viško duševno zastrahovanjc je če mogoče še bolj tlačeč nasilni čin ko fizično zastrahova-nje. Po mrtvih lahko žalujemo, bol pozabimo, zgube prebollmo, porušeno zopet pozidamo, ne da se pa tako lahko zopet pridobiti zgubljeno zaupanje. Narod, pri katerem je nezaupanje namesto odkritosrčnosti, je nesrečen narod. Zato je nujno in neizbežno potrebno, Iztrebiti v estonskem narodu sledove boljševlškega zločina proti duhu zaupanja«.
Društvo lolonskih rokodelcev v Rigl, ki že razpolaga z izvrstnim zborom, si sedaj prizadeva postaviti skupino igralcev laikov. To prosvetno delo letonskega rokodelstva daje posebno lep zgled sodelovanja med nemško civilno upravo in letonsklm prebivalstvom.
V	Revnlu, Dorpatu in Pernan« so bile ustanovljene narodne visoke šole, ki so si poleg poučevanja v nemškem jeziku stavile za nalogo prirediti splošna izobraževalna predavanja In učne tečaje ter poučevati v raznih praktičnih strokah.
V	GučUU je mestna uprava Izvršila številne večje stavbe, ki dajo po odstranitvi podrtln mestu zopet prikupno lice. S posebnim priznanjem je prebivalstvo pozdravilo izvršitev del pri kanalizaciji, ker boljSeviki od 1924. 1. niso več Izvedli nobenih popravil.
]\laš knjižni kotiček
Tudi v založbi »Kleine Glo.okenbUcherel«, kakor knjige, o katerih smo govorili v 81. številki našega lista, je pod naslovom »Ins Feld ziehn die Soldaten« (»Na vojsko gredo vojaki«) izdal Max B a r-t h e 1 nove vojaške pesmi In pesnitve, katerim je, kar posebno pozdravljamo, dodal kot prilogo tudi sekirice. Pesnik odgovarja na vprašanje »Zakaj pišem vojaške pesmi« v predgovoru k tej zbirki sam sledeče: »Bil sem v svetovni vojni 40 mesecev tam zunaj na fronti In sem že takrat razven svojih pesnitev pisal tUdI nekaj pesmi. Kb sem v jeseni 1930. leta čakal na moj poziv, je srce starega frontnega vojaka prehitelo dogodke ... kje drugod bi tudi moglo biti srce moža v tem času, kot pri njegovih, bojujočih se bratih pred sovražnikom, kot peti za naše vojake v vojni. In pesem Je marslkrat natančno tako važna, kakor ročna granata in puška«. — Nove pesmi Iz peresa Masa Barthla so danes že postale last vsega naroda. In njegove pesnitve ne bodo nič manj razširjene.
Frledrich Horstmana
(3m d^feHHpun^i dcA Тадвл
V iariUn dneva
Das Leistungsbuch
Knjisfa »torll«v (uupt^liov)
In den nadisten Wochen werden in vielen deutschen Betrieben an besonđers verdiente Gefolgs-leute erstraallg „Letstungsblidier" ausgegeben werden. Sie werden von den Gauobleuten der DAP auf Vorschlag der Betriebsfiihrer ausgestellt. Das Leistungsbuch kniipft an die Gepflogenhelt elniger Betriebe an, solchen Gcfolgsleuten, dencn sie besondere Fortschritte und Erfolge verđan-ken, dutch Oberrcichung clner Urkunde odet eines Sonderlcistungs- oder Fachmannsbuches eine besondere Anerkennung suszusprechen. Die bisherigen Urkundcn der einzelnen Betriebe sind untereinander verschieden und auch die Grund-siitze, nach denen sie ausgeotellt werden, wel-chen voneinander ab, so daB die von eincm Betrieb ausgestellte Urkunde in einem anderca manchmal nicht anerkannt wird. Das nunmehr eingefilhrte Leistungsbuch gilt einheitilch fUr alle Betriebe im Rqidi. In das Heft werden die be-sonderen Lelstungen, Insbesondere wertvolle Verbesserungsvorschlage dutch den BetriebsfUh-rer eingetragen werden. Auf den ersten Seiten bestStigen der Gauobmann und der Betriebsfiihrer dcm Gefolgsmann, daG er sich „durch die von ihm bcwiesene Einsatzbereitscliaft und seine Lelstungen ausg&zeichnet" und „in scliwerer Kelt in ganz besonderem MaBe am Fortsciiritt dcs Bctriebes mitgearbeitet" habe und sprechcn ihm dafiir ihre besondere Anerlcennung aus. Das Leistungsbuch soli dcm Gefolgsmann ein Bclcg fitr seine Mitarbelt und gleichzeitig ein Ansporn sein. Es bekundct gleichzeitig seine Aufnahme in die Gruppe der „fachiichen Aktivistcn", dcnea besondere FSrderung im Aufstieg innerhalb dcs. Betricbes zuteil wird. Das bedeutet, daB die In-habcr von LeistungsbUchern in erster Linie heran-gctogcn werden sollen, wenn der Betrieb Unter-fiihrer, Werkmeister, Vorarbeitec und sonstige Kriifte fur besondere Aufga'oen braucht.
Lederhandschuhe nicht lebenswichtig
I'snjonc roliavlce nino živIJonsUovažno Die Reichsstcllp fiir Ledcrwirtschaft hat durch eine Naditragungsanordnung die Herstellung von Gcbrauchshandschuhen verboten. Nachdcm die Wchrmacht auf die Erzeugung besondcrer Aus-gehiiandschuhc verzichtct hat, wird auch der Ziviiist diesem militSrisclien Belspiel folgen. Die Produktion war ohnedics in den letzten Jahrcn immer geringer geworden. Aber auch die hierfiir vcrwandten kleinen Feile konnen zur Herstellung kricgswichtiger Artikel verwandt werden.
Priimien des Berufserziehungsvverkes
?lu;;raUt' pokllfncgn vzgojevalifi^a Umfassende Leistungsertiiditigung kinn nidlt durdi cinc gelegentliche Teiinahme an Lehrge-meinsdiaften erreidit werden, jondern erfordert eine Teiinahme, die »ich iiber den gesamteo Stu-fenaufbau der Lehrgemelnsdiaften und Aufbau-kameradschaften der DAF-Leistunpjertiiditigungi-wcrke erstredtt. Nidi einer Mitteilung' des DAF-Amtes fiir Leistungsertiiduigung, Berufserziehunj und Betriebsfuhrung wird kUnftig die Beharrlidij, kcit der Teilnehmer der hoherstufijjen Lehr? gcmeinsdiaften daduxdi btlohnt, dafi jeweils die Bestcn durdi Gebiihrenfreiheit oder audi durd> Fadibuchpramien ausgezeidinct werden. Die Per« sonalstellen der Bcrncbe sollen von dieser Aus-zcidmung Kcnntnis erhahen.
RođbinsKa kronika iz Gorenjske
Kreis Krainburg
Krainburg. Rojstva: Katharine Saletel, Krainburg, Stanlslawe Florlanschltz, Frćithof, Stanislaus Florlanschltz, Frelthof, Johanna Kollmann, Krbg Falkendorf. — Umrli so; Johanna Hafner In Andreas Motschnlk, oba iz Kralnburg-a. — Poročili so se: Paul Schiller, m Marla Lusner, oba Iz Ob. Felchtlng-; Franz Franko, In Karollne Towomik, oba iz Kralnburg-a.
Zwisohemvasftorn. Rojstva v mesecu septembru: Johann Zwelner, Senltschitza, Franz Tacharmann Zaier, Mlchaela Knifltz, Svllje, Franz Schusterschltz, Preska, Theodoslus Johann Fertln, Zwlschenw&SBern, Franz Tram« pusch, Golowerdu, Mlchaela Jerouschek, Zaier, Johann Kalan, Svetje, Franz Zanker, Studen-tschltsch, Ludmllla Springer, Golowerdu, Jo-šefa Schlrza, Schlebe. — Umrla sta: Felix Trampusch, Trnovec, in Marla Polenschek, Bresowltz.
St. Veit a. d. Saw«. Rodili so se: Marlane Peschl, St. Veit a. d. Sawe, Johann Losel, Pod-gora, Apolonla Turk, Welchseldorf, Magdalene Schgelner, Brod, Vlnzenz Michael Gre-gorseh, Obergamling, Franz Daker, Woisko, Marla Trampusch, St. Volt a. d. Sawe, in La-dlslaus Tscheschnower, Oberplmltsch. — Umrli so: Martina Snol, Tazen, Anna Kautschltsch, roj. Podgorschek, Obergamling, Alois Smole, St. Martin a. G., in Marla Mercher, roj Ma-tschek, Welchseldorf.
Polland. Rodili so se: Matth&us Schubltz, Dewenze, Maria Petemel, Afriacb, Frledrich Koschler, Log, Danlela Peternel, Afrlach, Mlchaela Petemel, Dewenze, Marla Justin, Smol-dno, Ludmllla Tautscher, Afrlach, Bronlslawa Woschner, Dolentschize in Johan Demscher, Woutschach. — Umrli so; Stephan Schelles-snik, Sabatberg, Franz Dollner Pttlland, Helene Alitech, Afrlach, Amalis Wochlnz, Pod-werch in' Marianne Detoscher roj. Peternel, Saprewal.
Salrach. Rodili so se: Matth&us Klemen-tschltsch, Dobratschewa, Franzlska Wontschl-ner, Dobratschewa, Helene Groechel, Salrach, in Franz Kontschain, Dobratschewa. — Umrli so: Thomaa Demscher, Sairachberg, Sebastian Tuachar, Altdorf, Franz Bogatel, Salrach, Jo* hann Kautachitsch, Sairachberg, in Marla Po« lanschek, DobratscheVa. — Porc^lli so se: An« ton Jereb, Ratschewa in Julie Sackel, Neudorf; Michael Pleterschek In Silverla Istenltsch oba iz Salrach; Godetz Thomas, Lanische in Кл-tbarina Kriatan, Jartechadolina.
stran в. — štev. 84.
KARATVANKF> BOTH
Sobota, 88. oktobra 194&
66 je koneaCa (^uge&Cavija
Spisal Danilo Gregorić copyright 1943 by VVlIhelm GolOmann Verlag tn Leipzig g
Politika Jugoslavije je itala za Stojadlno-vlćeve vladne dobe popolnoma v znamenju mednarodnih dogodkov In temeljite zunanjepolitične preorientacije. Težišče svojega delovanja je Stojadinović preložil na zunanjo politiko, in vprvlč, odkar je obstojala Jugoslavija, se je pojavila ona kot važen politični faktor na evropskem Jugovzhodu in se politično približala nemški, državi. Obiski, ki jih je napravil Stojadlnovlč v Berlinu in Rimu, In cela vrsta važnih obiskov, ki jih je v tem času dobil Belgrad, kjer so se našli inozemski državniki, so dali periodi Stojadinovičevega vladanja sijaj in ugled, ki je daleko zasenčil vse prednike. Zunanjo politiko te periode je ka-rakterlzlrala ločitev od vseh mednarodnih vezi In obvez, v katere je bila Jugoslavija zapletena do takrat. Nova podoba Evrope, ki se je pokazala po nacionalgocialističnl revoluciji v Nemčiji, je zahtevala tudi novo politiko. Stare veze, ki so temeljile na tezi obkoljevanja, katere zadnji veliki zastopnik je bil Louis Bar-thou, niso več mogle za jamčiti političnega miru in varnosti balkanskim državam, najmanj pa Izredno eksponlranl Jugoslaviji.
Morda je bil tudi važen notranjepolitični moment, ki je imel poseben pomen v zunanjepolitični preorientacljl. Hrvatsko vprašanje, ki ee je bilo s smrtjo Stjepana Radiča na novo boleče načeto kakor komaj zaceljena rana in samo začasno potlačeno v dobi Aleksandrove diktature, se je bilo — po Aleksandrovi smrti — pojavilo z vso silo. Predstavljalo je tudi še nadalje centralni problem državnega življenja, središče, okrog katerega se je vrtela vsa notranja politika Jugoslavije. Od Radi(eve emrti v letu 1928. se zastopniki večine Hrvatov skozi polnih deset let niso več udeležili političnega življenja v državi. Politični Zagreb je stal ob strani, ne da bi imel kakršnokoli politično vezo z Belgradom In šele 1935. leta, ko je vodil volitve. Jevtič, se je prikazal prvi 2arek upanja možnosti sodelovanja med hrvatskimi in srbskimi strankami — seveda ne na kakšnem konstruktivnem In pozitivnem, ampak na negativnem programu. Od tistega časa naprej in skozi vso periodo Stojadinovi-deve vlade je dr. Maček Izgradil svoje politične in gospodarske organizacije na Hrvatskem v vseh podrobnostih. Vse brez Belgrada, vse proti Belgradu.
Toliko 'časa, dokler je hrvatsko vprašanje ostalo samo notranjepolitičen problem Jugo-elavije, pa ni moglo postati tako nevarno, da bi bila po njem napadena Integriteta države In državno občestvo. Zato je bila naravna tendenca Belgrada, ohraniti hrvatskemu položaju njegov notranjepolitični značaj, kef Belgrad ni hotel rešiti vprašanja na podlagi, ki so jo hoteli Imeti Hrvatje, In Hrvatje niso hoteli »prejeti rešitve, ki jo je predlagal Belgrad. Tako dolgo, dokler je bilo težišče evropske politike, vsaj glede Jugovzhoda, v rokah Francije, se je belgrajska politika vedno najožje naslanjala na Pariz. To je mogel Belgrad tem laže, ker so razen ene edine kratke in začasne Izjeme vedno le Srbi bili jugoslovanski zunanji ministri. Pariz na svoji strani je stavil na karto Belgrad In na tak način preprečil, da bi se Hrvatje pojavili na mednarodnem polju, ali jim je dal samo možnost, da so Iskali pomoči tam, kjer zaradi lastne slabosti niso mogli nobene dobiti.
Po letu 1933. se v Evropi vedno bolj odraža premestitev težišča. Tudi Belgrad se orientira za Berlin. To, je v notranji politiki glede hrvatskega vprašanja povzročilo zopet nevtrali-ziranje In lokallziranjc teh problemov. Hrvatje pa so promptno iskali po dr. Krnjeviču oslona pri Franciji. Pariz seveda v tem času ni bil enako močan soigralec za Nemčijo, ki je postala vedno močnejša In ki jo je že Belgrad pridobil zase. Kakopak nihče ne bo trdil, da so ta notranjepolitična uvaževanja edino bila merodajna za preorlentacijo zunanje politike. Vsekakor Je i pa ta zunanjepolitična preorlentaclja povzročila tudi opisane notranjepolitične posledice.
Tako je torej dne 11. decembra 1938. leta, ko so se vršile volitve, stal na eni strani Stojadlnovlč s svojimi zunanjepolitičnimi uspehi, ki mu pa v notranji politiki ni stalo nič enakovrednega nasproti, obtežen z nerešenim hrvatskim vprašanjem. Na drugi strani pa so stall pod Mačkom zedlnjenl Hrvatje In srbske demokratske stranke. Ti vsi so se združili v •no opozlcionalno skupino, možje, ki so se-
dell pred 6. Januarjem 1&29. leta v vladi, in taki, ki 80 se IzcImiU iz 6. Januarja. Maček не je znašel v enem taboru z Jevtlćem, proti kateremu Je bil komaj tri leta preje osnoval volilno koalicijo s srbskimi strankami.
Radijska oddajna postaja s kratkimi valovi v tiskovnem uradu ministrskega predsednika v Belgradu Je imela tiste dni veleobrat. Od vseh strani so prišla porodila o izidih volitev, in odtod so šla po zraku čez vse jugoslovanske oddajne postaje, opremljene z malimi komentarji. Sedel sem tam od rana do pozne noči, pregledoval poročila in narekoval besedila za glasnika. Poročila so prišla od okrajnih glavarjev, ki so hoteli s posebno naglico poročevanja in z za vlado Izredno pozitivnimi izidi v svojih okrajih poudariti svojo vnemo, pričakujoč, da se bo dobro zabeležilo, kako vestni so bill v službi In kako dobro so Izpadle volitve za vlado v njihovih okrajih. Jaz sem dobil vsa ta poročila, da Jih objavim. Imel sem pa temno slutnjo, da bo končni Izid daleč od tega, da bi bil ugoden. Daleč od tega, da bi Izpadel tako, kakor si je to želel Stojadlnovlč.
Spomnil sem se, da je bil nekaj dni preij pri meni dopisnik lista »Corriere della Sera«. Poslal ga Je Stojadlnovlč, da mu razložim sistem naše volilne propagande.
»Predsednik ml je dal čudovito lep Intervju«, Je rekel Italijan, ki je bil popolnoma pod doj-mom razgovora. Stojadlnovlč Je znal pridobiti ljudi.
»Intervju, ki Je v resnici popolnoma odkrit v svojih razlagah!«
»Ali ga hočete objaviti pred volitvami T«
»Seveda, tembolj, ko vsebuje tudi zelo zanimivo prognozo«.
»Prognozo o izidih volitev? To bi pa rad slišal!«
»Seveda. Pogleite, kaj pravi predsednik«. In Italijan je listal v slojem beležnem bloku, da

" - 'Ji
: ;-:i ' _ , ^'j



w&
Umor kralja Aleksandra v Marneillu Slučajno se Je nahajal v bližini umora filmski operater, ki je HrUmai za tedenski pregled. Slika itaie, kako je vozač avtomobila zagrabii napadalca in ga francoski polkovnik udaril e sabljo. — Prepozno, kralj je imirl kmalu po napadu.	Bilder: Scherl

Ueiu-ral žlvković, ki je po uvedbi diktaturi! v Jugoelaviji postal ministrski predsednik.
bi našel mesto, ki ga, je Iskal. »Evo je: 75 odstotkov glasov ml Je gotovih, in za ostalih 25 se bpjujem z Mačkom, je rekel gospod Stojadlnovlč*.
Poskušal sem, pregovoriti Italijana naj ne objavi tega dela Intervjuja, In sem upal da mi je to tudi uspelo. Poročila, ki sem. jih bil v teh dneh dobil od raznih organizacij in službenih mest stranke, niso bila takšna, da bi opravičevala tak optimizem. Pričakovati se je moglo cel6, da bodo izidi volitev za Belgrad In vlado še slabši od onih, ki-jih je bil dosegel Jevtič. Hrvatje so bill kompaktnejši kakor kdajkoll.
V resnici so tudi kazala vsa poročila, ki so dospela tekom predhodnjega dneva pri oddajni postaji na kratke valove, da je StojBdlnovItfcvn
lista uspešna le v srbskih pokrajinah. Hrvatje 80 strnjeno glasovali proti vladi in za Mačka.
Med dohodom raznih poročil In njih odpravljanjem se je razpletel razgovor med možmi, ki 80 sedeli v moji sobi. Kajpak je bilo središče vseh razmotrlvanj dogodek dneva, čegar priče smo bili ml. Govorili so o politiki, o Sto-jadlnoviču, o njegovih dobrih in slabih političnih potezah. Vsi smo bili edini v tem: kakor je dobro zastopal svojo državo v zunanji politiki, kakor sijajno je vodil Jugoslavijo na zunsj, tako nerešeni so ostali vsi težavni problemi notranje politike.
»In tukaj je glavna hiba«, je rekel eden izmed navzočih. »Danes ni več mogoče iti mimo Mačka. Niti kakšna politična kombinacija se ne da niti z najmanjšim upom v uspeh napraviti proti Mačku. Hrvate, ki so danes vsi zedinjeni v trdnem bloku, ni moči več poriniti na stran«.
Nek drugi je ugovarjal;
»Pa tudi s Hrvati ni več možno sodelovanje. To, kar zahtevajo ti ljudje, je vendar popolnoma nemogoče. Državo hočejo razbiti. Danes
v soboto in nedeljo nabirajo tvorni ljudje za vojno zimsko pomoč. Pomisli tudi Ti, da bo prišel vsak prispevek prav Tebi in Tvojim otrokom! Zato ne zavrni nobenega nahirnlrn!
tvtonomljo jutri federacijo, in pojutrišnjem i)roklamirajo popolno neodvisnost in samostojnost«.
»Morda je tako. Toda pohlep, odcepiti se od Jugoslavije, bo postal Se močnejši, če se jim ne da možnosti, da bi smatrali, da je izpolnjen vsaj en del njihovih želja«.
»Potem pa nastane za nas vprašanje, kaj smo ml prav za prav napravili v tej državi skozi dolgih dvajset let, če bi morali znova začeti s stanjem leta 1918. In z ustvaritvijo srbsko-hrvatsko-slovenske države. SIcer pa to vendar m največja napaka Stojadlnovičeve notranje politike. Hrvatsko vprašanje ni tisto, ob katerem bo morda spodletel, pač pa >olltika polovičarstev, ta nezadostna energija pri ustvaritvi v resnici avtoritarnega režima«.
»NI to tako lahka stvar, ustvariti avtoritaren režim, če sedita v vladi poleg Stojadlno-vlća še Korošec In Spaho, ki sta oba proti u-stvaritvi totalitarne stranke. Povrh: kakšna bi bila podoba takšne totalitarne stranke samo na srbski podlagi. Bila hI to totalitarna, enotna '!>S'.«tlčna Ptrnnkm v srbskem d?lu naroda, ki
bi se morala neizprosno bojevati в hrvatskim delom naroda«.
Do^el je nov kup poročil. Tokrat iz Hrvatske. 2e prvo je bilo za vlado pretresljivo. V nekem okraju je bilo glasovalo 11.200 vo-lilcev za Mačka in samo trije za Stojadlnovlča. Pokazal sem to poročilo navzočim:
»Kajpak, saj sem to vendar že rekel«, je menil eden. »Zakaj pa Stojadlnovlč nI dosegel sporazuma z Mačkom takrat, ko sta se sestala v lovski koči v Brežicah. Takrat sta se oba dolgo razgovarjala In se ločila brez uspeha. Po tem sestanku je dal Maček samo še bolj' negativne Izjave glede Stojadlnovlča. Oe bi bil Stojadlnovlč takrat uslužnejši, morda ...« Nekdo drugi ga je prekinil:
(Dalje prihodnjič)
v soboto se prične teden štednie 1943
Zaposlitev delovne moii naroda se je v tej vojni dosegla v taki popolnosti kot Se nikdar poprej. Toda tudi denar narodnega gospodarstva mora na sllčen način vstopiti v vojno službo. Kot danes nikjer nI brezdelnih rok, tako ne sme biti v vojni tudi denarja, ki bi bil neuporabljen, to je, da bi bil zbran v nogavicah In skrinjah in ravnotako kot sedaj delavec la nastavljcnec ne moreta poljubno zapustiti službe"; se nV sme »prosto sprehajati« denar po trgih. Mora se naložiti kot hranilna vloga, čim več se prihrani, bodisi v hranilnicah, bankah ali zadrugah, v stavbnih zadrugah ali z nabavo državnih vrednotnlc In zadolžnic —, tem boljo se lahko Izvedejo velike naloge, ki so stavljeno našemu vojnemu gospodarstvu v petem vojnem letu. Pa tudi hranitelj ima s stalnim nalaganjem hranilnih vlog največjo korist, ker služI s tem varnosti bodočnosti. Naclonalsoclallstlč-na gospodarska politika, ki uresničuje pravico do dela in s tem vedno polno zaposlenost, skrbi za to, da bo hranitelj po vojni lahko razpolagal s polno vrednostjo svojih prihrankov, ko se bo zopet bolj lahko kupovalo. Nemški na'« rod je v zaupanju v svoje vodstvo na področju štednje storil svojo dolžnost. NemSkl teden štednje 1943. od 23. do 31 oktobra, katerega oklicujejo skupno vsi denarni zavodi, naj ja in bo prijatelju in sovražniku dokaz za to, da sta volja do štednje In moč štednje nemškega naroda ostali nezlomljenl tudi v najbolj hudih časih te vojne.
Oiptom. • Optiket C. KftONFUSS
Klagenlurf, Bahnhotstra^e fS
Bls auf welteres leden Vormittag geschlossen
KSrnfnerIsdie
SPARWOCHE
1943
Klagenlurf
LandcshvpofhekcnansfaH
9ai бсштииш dci eeidifftaoe*
Oomfiassc 3
(crnral 241#. 2417
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und [andwirtschaften Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverburgien Darlehen. Emgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkaut von Ptandbriefen und Kommunalschuld-scheinen Haftun^ des Reichs^aues Karmen
So^ta, 23. oktobra 1943.
K AB AW ДУ KE_W BC TE
stran 7. — Stev. 84.
DURCHFUHRUNG
ALLER
BANKGESCHARE UND BERATUNG IN ALLEN GELD-ANGELEGENHEITEN DURCH DIE GAUHEIMISCHE
Filialen In: Krainburg mif Zahlsfelle Veldes, Spiffal a.d. Drau, Wolfsberg und Villadi
Akfiengesellsdiaft
Klagenfurt, Flensburger Platj 5 Femruf; 2386, гзб?
oijt	ae/l/v
die Raiffeisenkassen
Afjling, Stein, Radmannsdorf, Laak a. d, Zaier, Krainburg, Veldes sowie samtliche Raiff-eisenkassen in Oberkrain
ZUR DEUTSCHEN SPARWOCHE 1943
Die unterzelchneten Krelssparkassen rufen Euch, Manner und Frauen Oberkralns, zur Tellnahme an der
Dentsdien Sparwodhe тот 23. bis SI. Oktober 1943 anf!
Sammelt Sure Erspamlase, sorgt dadurch fUr Eure Zukunft imd apart vor allem schon jetzt fUr die nach dem Krlege notwendlgen Anschaffungen.
Jeder Sparpfennlg 1st aber auch eln Beitrag zum Sleg und zum wirt-schaftllchen Aufschwimg Eurer Heimat.
Wenn Ihr In der Sparwoche vam 23. ble 31. Oktober 1943 Eure Er-spaonlBse zur Spiarkaese brlngt, dann legt- Ihr zuglelch eln machtvollee Bekenntnls Eures Aufbauwlllena ab!
Die Verwaltung Eurer Spargelder besorgen:
KREISSPARKASSE
RADNANNSDORP
STEIN
KRAINBURG
and đeren Hanptzwelgstellen: ABUng, Neumarktl, Jjaak a. d. Zalor, St. Veit a. d. Sawe, Littal.
K NEMŠKEMU VARČEVALNEMU TEDNU 1943
Podpisane Krelssparkasse (Okrajne hranilnice) poživljajo Vas, može in žene na Gorenjskem, da sodelujete pri
nemikem Tarčevalnem tednu od.23. do 31. oktobra 19431
Zbirajte svoje prihranke, skrbite oa ta način za svojo prihodnjost i& varCujte te sedaj za razne nabave, ki bodo po vojni potrebne.
Vsak prihranjeni pfenlg je tudi prispevek k zmagi In h gospodarskemu napredku Vaše domovine.
Ce vložite v varčevalnem tednu od dne 28. do dne 31. oktobra 1943. svoje prihranke v hranilnico, izrazite s tem svoje znatno priznanje in trdno voljo za splošni napredek 1
Vaš prihranjeni denar upravljajo:
KREISSPARKASSE
RADNANNSDORP
STEIN
KRAINBURG
In njihove glavne podružnice: ABUng, Neumarktl, Laak a. d. Zaler, St. Velt a. d. Sawe, Llttal.
SchaffendeOberkrainsf Podjetniki Gorenjske/
Benuljt die Sparwoche zur Anlage eines Sparbudis bei Eurer Genossensdiaftsbank, der
Porabite teden varčevanja, da naložite hranilno vlogo pri Vaši zadružni banki
VOIKSBANH HRAINBIJRC
neben Hotel „Alte Post" mit Zweigstellen	poleg hotela „Stara poŠta" s podružnicami
ASSUNO • 1ЛЛК • NEUMARKTL
Durdifiihnmgs^mtlidierBankgeschMfte Izvršujemo vse bančne posle

*чт#

stran 8. — štev. M.
KABAWANKEX BOTE
Sobota, 88, oktobra
£i€fki§piele
Allaemelne Hlmireuhand 0.in.b.H.-ZweigsieileVeldes
AssUng
22.	X. um 19 Uhr
23.	X. um 16 und 19 Uhr
24.	X. ШП 14.30, 17 und 19 ићг
25.	X. um 19 Vhr
Der Hochtourist
PUr Jugendllcbe nlcht zugelaesen!
26.	X. um 19 Uhr
27.	X. um 19 Uhr
28.	X. um 19 Uhr
Ein M&dchen geht an Land FUr Jugendllcbe nlcht zugelassen!
Domschale
23.
24.
X. um 19.30 tlhr X. um 17 und 19.30 Uhr
Zwei glUckIiche Menschen
FUr Jugendllche nlcht zugelassen:
27. X. um 19.30 Uhr 38. X. um 19.30 Uhr
Einer zuviel an Bord
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Krainburg
22.	X. um 19 XJhr
23.	X. um 16.30 und 19 Uhr
24.	X. um 16.30 und 19 Uhr
25.	X. um 19 Uhr
Spate Liebe
FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
26.	X. um 19 Uhr
27.	X. um 16.30 und 19 Uhr
28.	X. um 19 Uhr
Das M&dchen von Moorhof FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
LaaU
32. X. um 19.15 Uhr
23.	X. um 19.15 Uhr
24.	X. um 16.30 und 19.16 Uhr
25.	X. um 19.15 Uhr.
I Gefahrtin meinee Sommera Jugendllche unter liJahren nlcht zugelassen!
26.	X. um 19.15 Uhr
27.	X. um 16.30 und 19.15 Uhr 38. X um 19.15 Uhr
Frau Sylvellne Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Miess
23.	X. um 20 Uhr
24.	X. um 16 und 20 TJhr
Andreas SchlUter Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
Neumarktl
22. X. um 19 Uhr 33. X. um 19 Uhr
M. X. mn 14, 1в.80 und i» Uhr
25. X. um 19 Uhr
Hab mlcb lieb
FUr Jugendllcbe nlcht rugelassen!
27.	X. um 19 Uhr
28.	X. um 19 Uhr
Mann fiir Mann Jugendllche untei 14 J&hren nlcht zugelassen
Rađmannsđorf
23.	X. um 19.15 Uhr
24.	X. um 16 und 19.15 Uhr
7 Jahre GlUck
Ffir Jugendllche nlcht zugelassen!
27.	X. um 19.15 Uhr
28.	X. um 19.15
Zwischen den Eltem
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Stein
22.. X. um 19.30 Uhr
23.	X. um 17 und 19.30 Uhr
24.	X. um 17 und 19.30 Uhr
25.	X. um 19.30 Uhr
Diesel
FUr Jugendllche zugelaseen!
27.	X. um 19.30 Uhr
28.	X. um 19.30 Uhr
Flitterwochen
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
St. Veit
23. X. um 19 Uhr
34. X. um 16 und 19 Uhr
Wir machm Musik
FUr Jug^dllche nlcht zugelassen!
Schwarzenhach
23.	X. um 20 Uhr
24.	X. um 16 und 20 Uhr
Die heimliche Qr&fln Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen'
Vetoes
20. X um 1В.1б 1Љг
23.	X. um 18.45 хтЛ 19.15 Uhr
24.	X. um 14.30, 16.45 und 19.16 Uhr
25.	X. um 19.15 Uhr
Der dunkle Tag
FUr Jugendllche nlcht rvgelaesen!
26.	X. um 19.15 Uhr
27.	X. um 19.15 Uhr
28.	X. um 19.15 Uhr
Der Kleinstadtpoet FUr Jugendllche zugelaaeenl
llTocfkeinerfal
23.	X. um 13.30 und 19 Uhr
24.	X. um 15.30 Uhr
Rembrandt
FUr Jugendllche nlcht zugelaasen!
Zu Jedem FUm die Deuteohe tVovhenNchau
ilntlldiQr Sonntagsdienst
Krainliurg: Am 24. (№tober 1943: Dr. Stanislaus Skul, Krainburg, Fro-belgasse.
zninjt T 17 do'StirejK nme^ 25 letno gospo-| prikupne jwn*-diino. Cenjene njosti in krepke-ponudbe na K.'ga značaja ižie Bote Krainburglsebi primerne Kupim voz, več- P od „Jesen pri- družice v svrho naja" 1154-20. 'ženitve. Dopise
———--jnaslovite na K.
Mladenič, vese-| B. Krainburg
•^пск KnedU.N(Kkš>d
•^еЛаем.
wid btssvi.duAjoh
v hiSi. Kudiar Franz, kovač. p. Dol (Lustthal).
1229-1
пд	pod „Sigurna sre^
J	1..K - ..	1203-21
Služba dobi ц „a v,m.tih,
ca sprejmem ta
У'® oskrba j^*	klond, muzikali-
v hiži. Kiichar	.čcn, želi vzljubi-
1241-7. '	p dekle, ki bi
„ . '----. mu hotela krai-
Kupim stro, zaj„i ;,,(п;ке ve-troien,e._umctne-|^„^ Slika zaže Ra gno,.Ia. Po- ,,„ ki se dis-
V toboto, dne 16. t. m. sta bili nudbe na Alois j^""' ^ p' ^guWjeni na Perne, Povle i.l^ ГГ;!'. „I
i7.gubl|eno
KrojaSkega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba
iv hiii. Anton!"""='	.'"[njene dopise
SAorn, splošno	Gallenfels.'^; g Krainburg
"5"-7pođ „Moja ljub:
Meniam
krojahvo, Krain-jburg Am Wei-her 18. 1207-1
Deklico, 14 do',Zamen jam zelo 16 let, najraje si-|dobro ohranjen roto, sprejmem otrožki voziček kot pomoč pri (ležalni) za žen-
SEIT JAHRZEHNTEN
DARMOL-WERK
DtAjtUCHMIMAU
gospodinjstvu. Ponudbe na K. Bote Krainburg
pod „Družina brez otrok", It. 1242-1.
Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. — Franz Widmar, krojač, Adolf-Hltler-PIatz 8, Krainburg.
I235-J
sko kolo ali pisalni stroj. Razliko doplačam v gotovini. Erladi Ursula, Ratsdiach -Matten 1O4. _1246-1J
Ijena" i2j8-2o.
žfinftve
Gospodinja dobi
38 let, čiste preteklosti, nekaj premoženjem, ki ima lastni dom Zimsko suknjo, in ima čut do o-163 cm, dobro troka brez mn-ohranjeno, damltere in je veSča ТЛ, tritonsko tiar-jv gospodinjstvu, moniko. Naslov f-e resne ponud-
Bobouk-a dve Kleiderkarti, glaseči se na ime Strniša An« tonija in Strniš* Franziska, Ba-
Vdqvec, 4O let,
železničar z lastljT" nim domom
hčerko 6 let,	У
li znanja z go-iP''"" "'gradi od-
spodično 31 dc'^ " Bow,
v upravi K. B. Krainburg pod

heiBt: Kelne Energie verschwenden, Kriegs-wichtige Arbeitspldtze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begniigen wir uns deshalb ein-lichtsvoll mit weniger OSRAM -Lampea

OSRAM
takoj ali pozne-jZensko kolo, noje zelo dobro'vo in nov otro-mpsto pri sam- ški voziček dam
ski osebi. Ponudbe z navedbo dosedanjega
udejstvovanja, kakor tudi oseb-
za motorno kolo od lO cm' naprej. Razliko doplačam. Nasbv pri K. B. K rain
nih podatkov na ^iurg pod števil-
Г
sle
naslov: P. M. lurg, Bad-
Krainbur: ga<se 15
zaželena.
Slika
z natanč-popisom in
be
nim
sliko, ki se zajamčeno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost" 1143-21
Službe išče
Fant 28 let, iiSče primerne službe v Krainburgu ali okolici. Nastop I. novembra. — Ponudbe na K. Bote Krainburg pod . „November". 1253-2.
Prodam
Osamljen gospod^ srednjih let, z dobro službo, želi spo-znati gospodično, g '
najraje Šiviljo do 36 let staro
Krainburg 1236-22.
pod
Razno
v nedeljo, 17. 10. od 9. do 10. ure je bilo iz drvarnice na Bro-du ukradeno sko-ro novo žensko
kolo znamke „Triumpf", čr« no stojalo z rdečim pasom in kromiranimi blatniki. Onemu, ki kolo vrne ali onemu, ki izsledi, kje se kolo nahaja, plačam lepo nagrado. — Prasche 1244-23
ko 1237-15.
Dvocevni dalj-
nogled zemenjamjdo 36 let staro у .oboto i6. 10.
D«rno	i« v Wart-u
pestno uro. —skupne zakonskeinj po^ od mle-
Vomberger Isreče. Dopise na Friedndi Zir-K. B. Krainburg
klach 3O, bet ' .......
Krainburg.
_1249-1;
Menjam dobro ohranjeno moško črno obleko 17O cm za do- v bro ohranjeno moSko ali žensko kolo ali klavirsko harmoni-_ ko na 18 do 32 'i basov.
"na K
karne preko ... SchifrerjevegSi pod „Ljubeznjiv" dvoriSČa do cer-1247-21.	kve St. Jernej*
, . , , zgubljena zapest-31 letn. mlade-"mo-
n>č, čedne po-j„^ jermenčku.
stave. izobražen.,po5t,„
v stalni službi.l'■ ___;•
%ei; pcroč!« de-G;?	Zs:
od-
■L'.'s ■L'!!-"!? ASbts'S:
kle, staro 20 do'
imajo močne,
majhne deklice
1г6о-1\

Prodam ali za ,
menjam 6 pre-!"®	Kram-
Sičkov za opeko »"fg P""
vsake vrste kupim motor.
Naslov pri K. B.
Krainburg pod
АШТИСНЕ BEKi^ll^TMACHUl^GEl^ NSV-Kindergarten Krainburg
Nach dem Schulbeginn sind im NSV-Klnaergarten Krainburg, Fr6belgaJBse 3, Pl&tze ftlr Klndergartenklnder frel ge-worden. Neuanmeldungen werden jederzeit entgegengenom-men.
Der Kindergartenbetrieb Iftuft tagllch von 4 We 18 Uhr.
NSV otroški vrtec Krainburg
Ob začetku Šolskega leta je v otroškem vrtcu, Krainburg, FWbelgasse 3, Se nekaj praznih mest za otroke. Nove prijave ee bodo vsaJc čas sprejemale.-
Otroški vrtec je odprt od 8 do 18 ure.
Uuniimaihuny
Laut Verfiigung des Chefs der Zivilverwaltung in den be-eetzten Gebieten KKmtens und Krains S. K. 2787/1943 vom 20. Juli 1943 verlieren die Kollektivvertrftge Uber die Grtin-dung eines Besonderen Pensionsfonds der Arbeiterschaft der Krainischen Industrle-Gesellschaft vom 12. Oktober 1937, 28. J&nner 1938 und 21. Dezember 1939, sowie die dazugehOrigen Satzungen mit den Zusfitzen I und II mit 31. Dezember 194<2 Ihre Wirksamkelt.
Der Besondere Pensionsfonds ist mit 31. Dezember 1942 atifgeiost. Das gesamte am Tag der Auflttsung vorhandene VermBgen des Besonderen Pensionsfonds geht auf die Alters-vereorgungskasse der Krainischen industrie-Oesellschaft liber.
Eine Liquidation findet nlcht statt.
Die erworbenen Rechte auf Abfertigungen aus dem Besonderen Pensionsfonds der Arbeiterschaft der Krainischen Industrle-Gesellschaft und zwar der bis 31. Dezember 1942 ■ausgetretenen Mltglieder bleiben mlt der Massgabe aufrecht, daa die Abfertlgungsansprlicbe bis 31. Dezember 1943 geltend gemacht werden.
Wir fordern die Arbeiter, welche bis zum 31. Dezember 1942 aue unserer Gesellschaft ausgeschieden sind, auf, ihre Ansprliche an den Besonderen Pensionsfonds der Krainischen Industrle-Gesellschaft bis 31. Dezember 1943 geltend zu ma-Chen. Nach Ablauf dieser Frist verfalien allpnfalls verbllebene Ahfertigungsbetr&ge zu Gunsten der Altersversorgungskaese.
Objava
iPo odredbi Sefa civilne uprave v zasedenih ozemljih Karatna In Kranjske S. K. 2787/1943 z dne 20. Julija 1943. prenehajo veljati dne 31. decembra 1942 kolektivne pogodbe o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada delavstva Krai-nieche Industrle-Gesellschaft z dne 13. oktobra 1937., 28. Januarja 1938 in 21. decembra 1939, kot tudi pripadajoča določilu z dostavki I in II.
Posebni pokojninski sklad Je z dnem 31. decembrom 1943 razpuSčen. Celokupno premoženje posebnega pokojninskega
sklada na dan razpustitve preide na blagajno starostne preskrbe Krainischen Industrle-Gesellschaft.
Likvidacija se ne bo vršila.
Pridobljene pravice do izplačil Iz posebnega pokojninskega sklada delavstva družbe Krainische Industrle-Gesellscjhaft In sicer članov, ki so izstopili do 31. decembra i94>2., ostanejo v veljavi pod pogojem, da se zahtevki do odpravnine uveljavijo do 31. decembra 1943.
Pozivamo delavce, ki so do 31. decembra 194,2. izstopili iz naše družbe, da uveljavijo svoje zahtevke nstpram posebnemu pokojninskemu skladu družbe Krainische Industrle-Gesellschaft do 31. decembra 1943.. Po preteku tega roka zapadejo morebitni zaostali zneski odpravnin v korist blagajne za starostno preskrbo.
A S lin g, Wurzener Sawe im Oktober 1943.
Krainische Industrie-Omellschaft
In iedes FadislHik gehort ein Ansihrilldopiiel!
Um den Empfanger von Gepfick, Express- und Stilckgvt feststellen zu кбппеп, wenn die aussen angebrachte Bezet-telung abgerlssen oder abgefallen 1st, mufi auch in das Pack-stUck elne Anschrlft des EmpfSngers gelegt werden.
Nur so кбппеп slch die EigentUmer vor Verlust ihrer Sachen schUtzen!
Rflchsbahndlrektlon Vllliwh
„Prašički" iiji-fi
Vodno turbino in vei vodnih kolei in zoba-stih prestav takoj odda Fa Kaj.
Ahatschitsch, Neumarktl.
iiSS-6
Menjam Fllmfo toaparat na plošče 6X9i Vario in nekaj plošč 7л
Ponudbe (seveda brez o-jOseba, ki je dne trok), ki imajo Ig. lo. ob iS.ij nekaj gotovine, na Kokritzi vze-Ceniene dopisel, , kolesa akne K. B. Krain- tovko z rizna
Kupim
Spalnico za samico, iz mehkega lesa z žimni-co ali brez, kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg
pod J 239-7-_
Kupim dobro o-hranjen moški plašč. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Plačam takoj" štev. [:40-7-_
Kupim voz r.a-pravljivček ali voz za meso v dobrem stanju. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 1226-7.
Radioaparat —
Empfanger — ali za motorno kolo 200 do 35O cm'. Razlika se izravna v goto-'situiranemu vini. — Cenjene'čencu brez
burg poi 1261-21.
štev.
Katera ali
od 2; do bi šla za gospodinjo k dobro lo-
ločenka!^ :)o
vsebino, je osumljena tatvine in opozarja, da v izogib po-
ponudbe na Erjawetz Anton, Litta.i 7j.
1257-15
Nov perzijšlti plašč zamenjam za rjav krzneni plašč, eventuel-no ga tudi prodam. Vprašati pri K. B. Krainburg pod številko 1259-15
trok? Pozne jla ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s priloženo sliko poslati na K. B. Krainburg pod Srečna bodočnost". 1196-21
nopisl
Mirno, tiho, mlado dekt želi iskrenega in zvestega prija-tejstva z gpspo-dom nad jO let. Le resne ponudbe z opisom in sliko posUci na K. B. Krainburg pod „Zvestoba' 1221-20.
Hart uad echwer traf uns die Nachrlcht, daB unaer lleber Brudtr und Schwager
Kanonler
Josef Karlin
am 5. 10. 1W3 im blUhenden Alter von 25 Jahren in Italien den Heldentod fand. Er wurde auf einem Heldenfrledhof zur Ruhe gebettet.
In tlefer Trauer:
Johann Karlin, Lesche, Gem. Littai, Soldat Auguet Karlin, z. Z. im einem Res.-Laz., Joeef Lfturln, Littai, Maria I^urln geb. Karlin, und atk> tibrigen Aiiverwanilten.
Grcdenco, dobro ohranjeno, ku-{2S letni, miren pim. Ponudbe na fant, želi v svr-K. B. Krainburg ho krajšanja pod 1256-7. Izimskih večerov

mw GuteAnlage
&.-Ж ihrer ЕгГрвтШе
vertangenSic dm koften-lolčn Anlage-Rdtflcber tjberltaicrdfoOnmglcs tauPpdim und ddsVcrnifr fKnsrpanm bei drrordWcn undalfcftrn ВаиГрагка1Гг IndaiDonau-AIpcngauo)
ЗНШОТ
vdova stara I ,. " .
j^^jsledic po ovadbi
vrne takoj na naslov lastnika: Kotschar Albin, Kokritz 66.
1262-2}
3О leten Fant, Spod. Stajerc v dobri in stalni
službi, želi v svrho takojšnje ženitve spoznati gospodično do 25
let. Prednost imajo jKvilje iz boljše družine.
Slika zaželena. Naslov pri K. B. Krainburg pod Želim biti sa mo tvoj", štev. 1224-21.
Damske in moške čevlje (Straw licnschuhe) na Bezugsdiein L B. izvršuje po meri Maria Pekle-nik, Krainburg, BergstraRe i;.
I214-2J
v četrtek %večer sem v vlaku Littai do St. Veit zgubila rjav usnjen etui na zadrgo ^Versdilufi) z nalivnim peresom in črnim svinčnikom. — Najditelju, ki mi stvari vrne, dam
lepo nagrado. Oddati na K. B. Krainburg pod št. 1245-23.
Fiir das Werksorchester elnes дгбВегеп Werkes su-chen wir eln Klavlcr oder Fltigel gegen gute Bezah-lung zu kaufen oder zu leihen, Bei ' leihwelser Uberlassung wlrd gute Pflege des Instrumentes zugesagt. Angebote unter „G 737" an Ala, Klageniurl, Alter Platz 1.
Za tvorniškl orkester večje tvornice želimo proti dobremu plačilu kupiti veliki ali mali klavir, ali si ga izposoditi. Pri prepustitvi na posodo obetamo dobro iskrbo instrumenta. Ponudbe pod: „G 737" Ala, К1в-genfurt, Alterplatz 1.