Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 4.06 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon 32-011 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KULTURA IN PROSVETA Razgovor z našim delega¬ tom za VIII. kongres ZKJ, tovarišem Benom Zupan¬ čičem, podpredsednikom Iz¬ vršnega sveta SRS. GRAD GORIČANE EDINSTVENA KULTURNA INSTITUCIJA NAŠE OBIČNE DOLŽNOSTI MESTA LJUBLJANE SE NE MOREJO ISTOVETITI Z DOLŽNOSTMI RE¬ PUBLIKE — JE DEJAL PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA BENO ZUPANČIČ Član uredniškega odbora našega lista, tovariš Vlajko Krivokapič, je pred dnevi obiskal podpredsednika Izvršnega sveta SRS, tovariša Bena Zupančiča, ki bo na VIII. kongresu ZKJ zastopal našo občinsko organizacijo ZK kot njen delegat. Ob tem mu je postavil tri vprašanja, na katera je tovariš Zupančič odgovoril in za katera se mu naj¬ lepše zahvaljujemo. KATERI ELEMENTI VPLIVAJO NA UVELJAVLJANJE KULTURE V KOMUNI? Kulturo lahko pojmujemo kot vsoto vseh pridobitev človeka v boju z naravo in s samim seboj. Njeni nosilci so ljudje, njim tudi pripada. Zatorej tudi v komuni, naši osnovni družbeni skupnosti, ne gre pri kulturi za nič drugega kot predvsem za ljudi, za njihovo človeško in družbeno celovitost. ŽIVEL 8. KONGRES ZKJ Če komuna z vsemi svo¬ jimi faktorji to ve, lahko tudi kaj stori za svojo har¬ monično rast in za čimbolj celovito življenje svojih ob¬ čanov. Seveda pa pri tem ne sme in ne more ostati sama, kakor se te odgovor¬ nosti tudi ne more odreči nobena kulturno-prosvetna institucija: noben drug dru¬ žbeni organizem in noben občan. Koliko lahko vpliva mest¬ na občina na oblikovanje kulturne politike v mestu? Take mestne občine, kot je naših petero, lahko v smislu, o kakršnem govori¬ mo, storijo marsikaj, marsi¬ kaj pa, če se predvsem ne zapro pred širšo skupnostjo, na primer pred celotnim mestom, ki mora biti ravno tako celovit organizem. Rad bi opozoril na dej¬ stvo, da bi Ljubljana kot glavno mesto republike in središče slovenskega naroda morala v veliko večji meri kot doslej upoštevati dolž¬ nosti, ki jih ima, ki pa se ne morejo vselej ujemati in istovetiti z dolžnostmi re¬ publike. K taki funkciji na¬ šega glavnega mesta •— k funkciji resničnega središča in kulturnega žarišča — pa bi lahko več prispevale vse skupaj in vsaka od njenih komun ■— vsaka po svojem človeškem, gospodarskem in kulturnem potencialu. Bojim se, da na to več¬ krat pozabljamo v ljub¬ ljanskih komunah in v ce¬ lotnem mestu, včasih celo v njihovih kulturnih institu¬ cijah samih. Vsem občanom čestitamo k DNEVU REPUBLIKE Občinska skupščina vse družbene organizacije uredništvo in uprava lista Kaj menite o financiranju kulture? Menim, da je težko na kratko povedati vse 3 zato samo najvažnejše. Rekel sem, da je za kulturno živ¬ ljenje občanov odgovorna v precejšnji meri komuna z vsemi svojimi organizmi, za kulturne institucije pa še posebej občinska skupščina s svojimi sredstvi — ta so samo eden izmed elementov, ki lahko pripomorejo k več¬ jim možnostim za kulturno življenje in ustvarjanje lju¬ di. Zato pa ga ni treba podcenjevati, kakor ni po¬ trebno pozabljati na to v nobenem delovnem kolekti¬ vu, družbeni organizaciji, društvu itd. Včasih pa kaže v mnogih naših komunah — da vsi skupaj na to pozab¬ ljamo, da kulturna priza¬ devanja odrivamo med zad¬ nje dolžnosti komune celo v mejah danih možnosti, da sploh ne omenjam čedalje večjih potreb. Občina Šiška dobiva na primer v gradu Goričane svojevrstno in edinstveno kulturno institucijo — mu¬ zej neevropskih kultur. Z zbirkami bo dobila vredno¬ sti in vrednote, kakršnih ne moremo zbrati kadar koli. Ali ne bi bilo mogoče malo pohiteti, da bi se muzej do¬ končno uredil? Ali se ne ureja že predolgo? Nikar mi ne recite, da je — če je tako res — ta mu¬ zej republiškega pomena, da bi ga potemtakem morala vzdrževati republika. Ko bi mi tako odgovorili, potem se seveda ne razumemo, po¬ tem bi se morali najpoprej domeniti — kaj je komuna, oziroma kaj naj bo. meud! ZDAJ IMATE VI BESEDO: KAKŠEN NAJ BO OBČINSKI ODBORNIK Predlagajte svoje kandidate Dne 15. maja prihodnje leto poteče polovici ob¬ činskih odbornikov in polovici republiških in zvez¬ nih poslancev njihova mandatna doba. Zamenjali jih bodo novoizvoljeni odborniki in poslanci. Aprilske volitve bodo dale tako volivcem nove možnosti za spopolnitev sistema in poslovanja vseh naših skupščin, zlasti pa še občinske, ki je občanom najbližja. Vsakdo lahko predlaga kandidate Značilno za aprilske volitve je med drugim, da smo zavrgli dosedanji sistem izbiranja kandidatov v ozkem krogu političnega aktiva in da uvajamo — javno zbiranje predlogov za nove kandidate. Vsak občan ima pravico, da predlaga za svojo vo¬ tivno enoto kandidate za nove občinske odbornike in republiške poslance. Občani sami bodo nato na zborih volivcev izbrali iz vrst tako predlaganih kan¬ didatov enega ali več kandidatov za volitve. Kot vidimo, gre pri aprilskih volitvah za resnično široko demokracijo in naš Ust se bo odločno boril proti kakršnemukoli oženju oz. omejevanju teh pra¬ vic, ki jih daje nov zakon o volitvah. Večje pravice — večja odgovornost Seveda ni nobenega dvoma, da nalaga tako ve¬ liko zaupanje našim občanom tudi veliko odgovor¬ nost za izbor res takih kandidatov, ki bodo sposobni kar najbolj zastopati njihove in skupne interese v naših skupščinah. Preden odgovorimo, kakšne ljudi naj izbiramo za svoje kandidate, moramo poudariti, da je uveljav- . Ijanje občinske skupščine kot organa družbenega samoupravljanja v komuni odvisno od tega, kako nastane posamezna odločitev ali sklep občinske skupščine. Kakšen je način dela občinske skupščine? Vsekakor moramo analitično proučiti: 9 Kako so občinski odborniki sodelovali pri spre¬ jemanju sklepov? 9 Ali je bilo odločanje naše občinske skupščine plod trajnega, vsestranskega, temeljitega in sistema¬ tičnega dela vseh skupščinskih svetov, odborov in komisij, ali pa so se ti omejevali le na golo priprav¬ ljanje predlogov za seje skupščine? 9 Ali je bila problematika, ki jo je doslej obrav¬ navala naša občinska skupščina, res zadosti in do¬ volj kvalitetno proučena, tako s političnega, kakor tudi s strokovnega vidika? 9 Kako se stališča in odločitve občinske skupščine kažejo v praksi oz. konkretneje: 9 ali posamezni samoupravni organi in občani sprejemajo sklepe občinske skupščine, ki se jih ti¬ čejo, kot svoje in jih s potrebnim razumevanjem in dobro voljo tudi vestno izvršujejo ali pa jih sprem¬ ljajo in izvršujejo bolj ali manj z negodovanjem in kritiko, ker vidijo v njih nekaj tujega, vsiljenega? Ali smo zadovoljni z občinsko skupščino? Sele jasni in analitično ugotovljeni odgovori na vsa ta in druga podobna vprašanja nam bodo po¬ vedali: Nadaljevanje na 7. strani Vse prispevke honoriramo! PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri čla¬ nek v tej številki vam najbolj ugaja? • Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na do¬ pisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 ta¬ kih odgovorov in nagra¬ jencem izplačali po 1000 dinarjev. 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA Vem — tega ne boste objaviti CliklCtl^CT! I I CTA odraz določenih slabosti ^ Ln DUall In družbenih delavcev Tovariš urednik, sporočam Vam, da se s kritiko Vašega oz. našega lista v občinski skupščini močno dviga zanimanje zanj, čeprav trde nekateri, da naš list preslabo in¬ formira občane o vseh aktualnih problemih. Kaj pravite Vi k temu? ODGOVOR: Če upoštevamo dejstvo, da prihaja naš list v 6.000 izvodih med naše občane in da posa¬ mezne številke pregleda in prebere okrog 25.000 občanov, potem ni nobenega dvoma, da je naš list najmočnejše družbeno sredstvo za informiranje in aktiviziranje ljudi, ki žive ali delajo na območju naše občine. Prav tako pa je jasno, da moramo tako pomembnemu, množičnemu sredstvu obvešča¬ nja občanov posvetiti mnogo več pozornosti, kajti ni in ne more nam biti vseeno, kaj in kako piše ta list oz. kako izpolnjuje svoje, nedvomno zelo po¬ membne naloge. Pa poglejmo, kakšno je dejansko stanje! Predvsem moramo poudariti, da naša Javna tri¬ buna razpolaga z izredno skromnimi finančnimi sredstvi ter nima niti enega delovnega prostora, piše in ureja se po zasebnih stanovanjih in na zasebnih pisalnih strojih. Ne smemo iti tudi mimo dejstva, da naš list izhaja samo enkrat mesečno, kar je nedvomno odločno premalo za tekoče, jvsestransko in temeljito obve¬ ščanje občanov o zelo številnih perečih vprašanjih na raznih območjih in področjih. Nedvomno bi tak list, s takim odgovornim pro¬ gramom in nalogami, nujno potreboval 1 do 2 stalno zaposlena, kvalitetna poklicna novinarja, ki bi se bavila izključno ali vsaj pretežno s tem, družbeno nedvomno zelo pomembnim delom. Dejansko pa temelji vse delo sedanjega uredništva, uprave in razpečevalcev našega lista samo na — prostovolj¬ nem sodelovanju skromnega števila aktivistov, ki so že močno obremenjeni z odgovornim poklicnim delom drugod, razen tega pa še z nizom raznih drugih brezplačnih družbenih obveznosti, med kate¬ rimi je tudi ena — delo za naš list. Razumljivo je, da vse te družbene obveznosti lahko opravljajo ob¬ čani samo v svojem izvenpoklicnem, prostem času. Kvalitetni dopisniki — najbolj pereče vprašanje Predvsem nam mora biti jasno, da so izvoljeni člani razen samoupravnih organov, vodilni usluž¬ benci v javnih, družbenih, gospodarskih in drugih organizacijah še vedno — tudi občani, in sicer prav tisti občani, ki so o raznih konkretnih vprašanjih najbolj informirani. Prav zaradi tega so ravno oni predvsem in v prvi vrsti poklicani, da kot najbolj informirani občani informirajo druge občane o raz¬ nih perečih vprašanjih prav v našem listu. Tu ne gre za pisanje raznih zamudnih, dolgoveznih in učenih razprav, temveč le za — kratka, preprosta, jasna in razumljiva informiranja občanov o najbolj perečih problemih na območju naše komune, in sicer na pol do ene tipkane strani, kar se lahko naredi tako rekoč mimogrede brez posebnih naporov in resne zamude časa. Kdo je kriv za pomanjkljivo kvaliteto in večjo vsestranost lista? Nobenega dvoma ni: če bi npr. kakih 20 vodilnih družbenih delavcev s področja svojega dela napisalo za vsako številko našega lista kratko in aktualno informacijo, da bi bili tako kvaliteta našega lista, kakor tudi obveščenost občanov na povsem drugačni ravni, kot je to sedaj. Dejstvo pa je, da dobiva uredništvo bolj ali manj uspešno razna mnenja in stališča, kritike in pred¬ loge iz najširših vrst občanov (»malih ljudi«). Ured¬ ništvo pa se hkrati trdo —- mesece in mesece — bori za določene članke, intervjuje, mnenja in sta¬ lišča raznih vodilnih družbenih delavcev na ob¬ močju naše občine. Poudarjamo tudi, da je član izvršnega komiteja CK ZKS, tovariš Stane Kavčič, na slavnostni seji delavskih svetov Ljudske pravice in Dela v svojem referatu (glej Delo z dne 6. oktobra letos) poudaril: V našem tisku naj spregovore predvsem občani in družbeni delavci Jasno je, da so prav občinski odborniki in drugi občinski in družbeni delavci prvi poklicani, da sami neposredno prek našega lista obveščajo svoje so- občane o raznih perečih vprašanjih, njihovih rešit¬ vah in svojem delu v zvezi s tem. Dejstvo pa je, da s strani nekaterih najbolj in¬ formiranih, ki so na najbolj odgovornih družbenih mestih, ni dovolj razumevanja za tozadevno sode¬ lovanje in da se prav zaradi tega pojavljajo v tem oziru določene vrzeli, pomankljivosti in slabosti v listu (ki jih vsi, zlasti pa uredništvo samo najbolj živo čuti). Prav tako nam pa mora biti jasno, da pod zgoraj navedenimi pogoji niso to slabosti in pomanjklji¬ vosti lista, temveč predvsem odraz določenih sla¬ bosti nekaterih naših odgovornih in vodilnih druž¬ benih delavcev, ki spremljajo pisanje lista le s svo¬ jimi kritičnimi, pogosto povsem netočnimi pripom¬ bami, čeprav zlasti nje nenehno vabimo k aktivne¬ mu sodelovanju. UREDNIŠKI ODBOR NAŠ LIST ŽELI BITI TESNO POVEZAN Z OBČANI IN NJIHOVIMI PROBLEMI ANKETA Tovariš urednik, v oktobru je bila v skupščini naše občine izrečena določena kritika o Javni tribuni, kar je vzbudilo splošno pozornost in povečalo zanimanje za naš občinski list. Prav z ozi¬ rom na omenjeno kritiko bi želeli, da bralcem v samem listu čimprej ponovno pojasnite: 0 kaj je in kaj ni naša Javna tribuna in © kakšna so njena stremljenja? V imenu vseh F. K. Ker sedaj povsod razprav¬ ljajo o našem listu, podajmo tudi mi svoje mnenje, da ta¬ ko obogatimo te razprave z našimi stališči. Odpiramo javno anketo na spodnjem obrazcu, sodelujte v njej! ŽELIMO BITI UHO in OKO ® pisati o interesih, željah in potrebah občanov, @ vsestransko analizirati razne pojave, ® vztrajno odkrivati vzro¬ ke in krivce raznih napak in pomanjkljivosti, ® boriti se za hitrejše in učinkovitejše zboljševa- nje osebnega in družbe¬ nega standarda občanov ter ob tem ® opozarjati tudi na naloge in obveznosti, ki jih ima¬ jo občani sami v zvezi s tem kot proizvajalci, po¬ trošniki in upravljalci. zakaj in Čemu vse to? Borimo se za dejansko ljudsko demokracijo. Bori¬ mo se za široko socialistič¬ no demokracijo in za javno razpravljanje o vseh, zlasti pa o najbolj perečih vpra¬ šanjih. Namesto zakotnih nerganj in pesimistično demoralizu- jočega kritikastrstva želimo družbeno koristno javno kritiko in konstruktivno ob¬ ravnavanje vseh problemov. Zainteresirati in usposobiti želimo čimširši krog obča¬ nov za aktivno sodelovanje. Prav zaradi tega hočemo z javnim obravnavanjem vseh problemov naše družbe: — povečati obveščenost občanov, •—■ vzbuditi v njih željo po aktivnem sodelovanju ter tako — razvijati njihovo bud¬ nost oziroma — krepiti čut in zavest odgovornosti vseh, ki v ime¬ nu kakršne koli skupnosti opravljajo določene naloge. PRAVA LJUDSKA TRIBUNA Naš list želi torej biti pra¬ va javna tribuna naših ob¬ čanov: •— za proučevanje in ana¬ liziranje najbolj perečih po¬ javov na območju naše ko¬ mune, — za skupno javno reše¬ vanje teh problemov in kon¬ trolirano izpolnjevanje pre¬ vzetih planov in nalog, — za razvijanje napred¬ nih in družbeno koristnih stališč, — za aktivno sodelovanje prebivalstva ne samo v kri¬ tiki, temveč tudi v reševa¬ nju perečih problemov ter — za vestno izpolnjevanje prevzetih nalog, torej — za razvijanje najširše¬ ga samoupravljanja čimšir- šega kroga občanov na naj¬ bolj različnih območjih in področjih. UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa . Želim, da pišete še o Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: NAGRADNO ANKETIRANJE Želimo biti uho in oko naših občanov ODGOVOR: Že takoj na seji obeh zborov občinske skupščine, dne 5. oktobra le¬ tos, je njen predsednik, to¬ variš Miran Goslar, pouda¬ ril, da naš list ni glasilo ob¬ činske skupščine, temveč popolnoma neodvisen list občanov naše komune. Kdor res stalno in pazlji¬ vo bere naš list, se je že sam lahko prepričal, da želi naše komunalno glasilo biti de¬ jansko razširjen zbor obča¬ nov na neki višji in kvali¬ tetnejši ravni, torej res — prava ljudska tribuna. Prek našega lista želimo dati priložnost in možnost vsem občanom, da sami pri¬ kažejo in kritično osvetle najbolj pereče probleme, na katere trčijo v službi kot proizvajalci ali izven nje kot potrošniki, zlasti pa kot čla¬ ni raznih samoupravnih or¬ ganizacij in organov. Postati hoče uho in oko občanov ter prenašati glas, mnenje, kritiko in predloge občanov na pristojna mesta. Naš list želi: ŽELIMO JAVNO IN VSESTRANSKO OSVETLITEV VSEH VPRAŠANJ Če dajemo besedo vsem, je jasno, da vsa objavljena mnenja in stališča niso in ne morejo biti vedno popol¬ noma točna, pravilna in družbeno najbolj koristna. Če smo predvsem diskusij¬ ski list, je razumljivo, da se tudi uredništvo v celoti ne strinja z vsem, kar objav¬ ljajo občani v listu, in da torej vsa objavljena mne¬ nja, stališča, kritike in pred¬ logi niso hkrati neko oficial- no stališče samega uredni¬ štva. Ne, to so še vedno Nadaljevanje na 3. strani ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 RAZGOVORI Z VOLIVCI KOMU JE NAMENJEN NAŠ LIST? Tovariš urednik, s presenečenjem ugotavljam, da tudi posamezni občinski odbor¬ niki ob raznih priložnostih, sejah in sestankih, kritizirajo, da po¬ svečate v listu preveč prostora pionirjem in mladini, tj. šolskim, vzgojnim, varstvenim in podobnim vprašanjem otrok. Nič manj me, ne preseneča, da še doslej nihče od navzočih ni ugovarjal taki — po mojem mnenju absolutno zgrešeni — kritiki, niti da o tem problemu doslej še niste spregovorili v samem listu. Ob letošnjem tednu otroka ste res vse naše bralce vsaj deloma sezna¬ nili s problemi družbene skrbi za pravilno vzgojo najmlajšega rodu. Menim, da je to prav, kakor je prav, da ste septembrsko številko lista vsaj delno posve¬ tili perečim šolskim in izobra¬ ževalnim vprašanjem. Sploh pa nastane vprašanje: Ali naj bo občinski list vse¬ binsko posvečen samo odra¬ slim, tako rekoč sivolasim bral¬ cem ali pa tudi mlajšim in naj- mlajšim? Kakšna je oziroma naj bo vloga lokalnega tiska? Ce že govorimo o lokalnem tisku in njegovi vlogi, potem poglejmo še naš okrajni list! LD objavlja le enkrat teden¬ sko nekaj vesti in člankov o naši občini, hkrati pa posveča dan za dnem (zlasti pa ob ne¬ deljah) po več strani za manj¬ vredne in plehke stripe, član¬ ke, humor in slike, povzete iz HOČEMO BITI UHO IN OKO NAŠIH OBČANOV Nadaljevanje z 2. strani mnenja in stališča posamez¬ nih občanov oziroma dolo¬ čene skupine občanov. Prav tako je popolnoma razumljivo, če se komur ko¬ li dozdevajo določena mne¬ nja in stališča, objavljena v našem listu, nepravilna, ne¬ točna, ali celo družbeno zgrešena in škodljiva, da v naslednji številki take trdi¬ tve, stališča in predloge po¬ pravi in osvetli še z druge plati, kajti le, če bomo po¬ gledali pereče družbene pro¬ bleme na območju naše ko¬ mune iz vseh zornih kotov in stališč (ki so lahko vsa napredna), bomo omogočili bralcem, da se bodo z do¬ ločenimi perečimi zadevami vsestransko seznanili ter si sami ustvarili končno mne¬ nje in stališče o določeni za¬ devi. Vemo pa, da samo vse¬ stransko informirani obča¬ ni lahko zavzemajo zavestno jasno določena stališča in se zanje tudi dosledno bore. BESEDO DAJEMO VSEM Še enkrat poudarjamo: Nismo oblastveni list! Ni¬ smo list, ki daje obvezne di¬ rektive. Mi smo predvsem in zlasti diskusijski list, jav¬ na ljudska tribuna. Vsem, vsakemu mnenju odpiramo na široko vrata. Želimo, da se o vsem pogo¬ vorimo javno, da čujemo o isti zadevi razna mnenja in stališča. Dajmo občanom priložnost, da se nato sami odločijo in prek zborov vo¬ livcev (občanov) in izvolje¬ nih predstavnikov v občin¬ ski skupščini in v raznih drugih samoupravnih orga¬ nih nato zahtevajo sprejem takih sklepov in odločitev, ki bodo dejansko njim in skupnosti v korist. SVOJE MNENJE O LISTU POVEJTE JAVNO V LISTU Vse, ki se ne strinjajo s tako linijo našega komunal¬ nega lista, vabimo, da v sa¬ mem listu povedo svoje mnenje ter nakažejo, kak¬ šen naj bo po njihovem mnenju naš list in kaj je potrebno ukreniti v zvezi s tem. Pavle Šegula tiska zahodno buržujskega sve¬ ta, ki jim je edini smoter s senzacijo in spolzkostjo prebu¬ jati pri bralcih (žal tudi naj- mlajših!) najnižje strasti in na¬ gone. Obratno v našem občinskem listu prav temeljito izkoriščate vsako svojo vrstico za pestro in podrobno kritično osvetli¬ tev občinskih problemov, toda pri tem doživljate nerazumeva¬ nje in kritiko, ker ne sipljete na vse strani pohval in ker po¬ svečate nekaj svojega prostora tudi pionirjem in mladini, če¬ prav ne v obliki vzgojno zgre¬ šenih in plehkih stripov in dru¬ ge podobne šare. Zanimiva primerjava Vsekakor je zanimivo dej¬ stvo, da daje naša občinska skupščina letno menda kar 4 in pol milijona dotacije okraj¬ nemu listu (ki prinaša mesečno največ 4 strani informacij o naši občini), medtem ko daje menda polovico manj dotacij občinskemu listu, ki pa daje dvakrat več (mesečno 8 strani) najbolj pereče občinske pro¬ blematike. Navzlic vsem zgoraj navede¬ nemu se še ni zgodilo, da bi na¬ ša občinska skupščina resno in temeljito analizirala te proble¬ me oz. da bi se kateri koli od¬ bornik kritično dotaknil tudi našega okrajnega lista! Kje naj iščemo vzroke za vse to? Zanima me Vaše mnenje o tem? Končno še to! Ne strinjam se s tem, da v občinskem listu močno skrajšujete dopise bral¬ cev. Zahtevam, da ta moj do¬ pis objavite v celoti. I. B. NAŠ ODGOVOR OZIROMA POJASNILO Dopise bralcev res skrajšuje¬ mo na bistveno vsebino, ker nam pač primanjkuje prostora in ker želimo na tem omeje¬ nem prostoru zajeti čimveč problemov. Tudi Vaš dopis smo iz tehtnih razlogov morali vseeno delno skrajšati. Zakaj in čemu smo jeseni uvedli v listu rubriko: »Mladi Šiškarji« in pionirsko rubriko »Kaj bomo delali ta mesec?« saj sta menda prav tl dve rubriki tarča te kritike, češ da ured¬ ništvo ne zna najti in obdelati drugih pomembnejših problemov. Dovolite, da vstavimo kar dopis našega drugega bralca, ki v njem zelo konkretno s številkami osvetljuje prav pereč problem naših otrok: Tovariš urednik, Poglejmo samo območ¬ je krajevne skupnosti Zgornja Šiška. Tu je sedaj že nad 8 tisoč prebivalcev. Četrtina od teh je starih manj kot 15 let. Družin, v katerih sta zaposlena oba zakonca, je v tej kra¬ jevni skupnosti skoraj 60 odstotkov. Spričo števila obojestranskih zaposlitev je na območju krajevne skupnosti Zgornja Šiška že sedaj nad tisoč otrok, ki so nujno potrebni celo¬ dnevnega vzgojnega var¬ stva. Načrt sedemletnega raz¬ voja te krajevne skupno¬ sti kaže, da bo problem vzgoje in varstva otrok v tej skupnosti čez sedem let še bolj pereč, kajti ta¬ krat bo na področju te krajevne skupnosti ver¬ jetno kar 7 tisoč otrok po¬ trebovalo nujno vzgojno varstvo. Prirastek zmog¬ ljivosti vzgojnovarstvenih ustanov pa je v tem času predviden le za 1823 otrok. In perspektive nadaljnjega razvoja? Načrt nadalje ugotavlja, da v naslednjih 15 letih še ne bo nobenega upanj ai VEC DRUŽBENE SKRBI TUDI NAJMLAJŠIM! da bi bil lahko pouk v os¬ novni šoli v samo eni iz¬ meni. Financiranje inve¬ sticij za vzgojnovarstvene ustanove naj bi šlo na breme komunalnega pri¬ spevka, kar bo podražilo Prav zaradi pomanjkanja prostora tudi ne bomo tukaj odgovarjali na Vaša konkretna vprašanja. Naj nanje odgovore tisti, katerim ste jih sami po¬ stavili. Tu hi hoteli le osvetliti in pojasniti: S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Dogovori naj se spoštujejo - sklepi naj se izvajajo! V preteklem obdobju so člani Z K v osnovnih organizacijah razpravljali predvsem o osnutku no¬ vega statuta ZKJ. Najaktivneje so posegali v raz¬ pravo člani, ki so osnutek statuta prej preštudirali. Predlogi osnovnih organizacij so zelo različni, v večini primerov zajemajo le formulacije organiza¬ cijskih vprašanj, manj pa je predlogov o nalogah in delu komunistov. Občinski komite ZKS je ugotovil veliko razgiba¬ nost članov in osnovnih organizacij v času pred VIII. kongresom. V Zvezi komunistov je nesprejemljiva kolektivna odgovornost za neizvršene sklepe. Res je, zaključki se sprejemajo kolektivno, za izvršitev pa je zadolžen posameznik, le-ta pa mora zato prevzeti osebno od¬ govornost. Le z osebno odgovornostjo bomo lahko dosegli uspešno izvajanje sprejetih sklepov, le tako bomo uveljavili vpliv Z K v našem družbenem živ¬ ljenju. Osnovne organizacije in člani Z K naj se pri reše¬ vanju družbenih problemov, nakazovanju politike v krajevnih skupnostih in v občini vse bolj poslu¬ žujejo zborov volivcev, javnih tribun in množičnih sestankov družbenih organizacij ter v institucijah uveljavljajo politiko ZK. Po VIII. kongresu bodo delegati naše občine čla¬ nom ZK na sektorskih konferencah posredovali svo¬ je vtise o delu VIII. kongresa ter tako izpolnili svojo dolžnost in odgovornost do članov, ki so jih za de¬ legate izvolili. Decembra bodo letne konference osnovnih orga¬ nizacij ZK, občinska konferenca pa bo januarja ali februarja 1965. V tem času bodo komisije pri občin¬ skem komiteju sistematično zbrale in obdelale naj¬ važnejša vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja v naši občini. Občinski komite ne misli sprejemati sklepov za delo 00, ampak obratno, sklepe naj sprejemajo OO, le-te naj nakazujejo probleme in nerešena vpraša¬ nja, tako da bodo sklepi občinskega komiteja sklepi OO oziroma članov ZK naše občine. Tak način dela bo utrdil demokratična načela naše socialistične družbe, zagotovil zakonitost dela vseh organov, uveljavil vodilno vlogo ZK v vsem našem družbenem življenju in zagotovil hitrejše in uspešnejše odpravljanje napak in pomanjkljivosti pri vsakodnevnem delu. S. J. stanovanje povprečno za dva milijona din. Tako je graditev novih ustanov za vzgojno varstveno dejav¬ nost zelo problematična, če ne bomo zagotovili po¬ trebnih sredstev na solid- nejši osnovi. Povsod podobni problemi Podobni problemi se po¬ javljajo tudi na območjih drugih krajevnih skupno¬ sti naše občine, zato je prav, da se vsaj v tednu otroka in mednarodnega dneva otrok vsi malo za¬ mislimo ob teh in podob¬ nih problemih, ki so ve¬ zani na sodobno družbeno skrb za naš mladi rod. S. S. ALI NAJ PREPUSTIMO NAŠE OTROKE V IZVENŠOLSKEM ČASU LE NEGATIVNIM VPLIVOM ULICE? S hitro stanovanjsko iz¬ gradnjo in pospešenim tem¬ pom doseljevanja mladih družin z obojestransko zapo¬ slenimi roditelji postaja ta problem prav na območju naše občine vedno bolj pe¬ reč in mu moramo posvetiti Naš odgovor! vsi mnogo več skrbi in po¬ zornosti, zlasti ker nam pri¬ manjkuje kadrov, prosto¬ rov, naprav in sredstev za vsakodnevno, sistematično vzgojno-varstveno delo z vsemi otroki, ki so v svo¬ jem prostem času, izvenšol- skem času prepuščeni le sa¬ memu sebi in — cesti. In prav zaradi tega je uredništvo lista sklenilo, da bo v skromnem kotičku svo¬ jega lista poizkušalo dajati zlasti pionirjem in mlajšim mladincem nekaj pobud za koristnejše in kvalitetnejše izkoriščanje njihovega pro¬ stega časa v obliki organizi¬ ranih iger, tekmovanj in podobno, seveda v njihovi lastni organizaciji. Poročila iz raznih krajev dokazujejo, da je ta naša iniciativa naletela pri pio¬ nirjih in mlajših mladincih na ugoden odmev. Če bi od¬ rasli (zlasti krajevna dru¬ štva prijateljev mladine) nudili otrokom še nekaj po¬ moči pri tem, bi bili rezul¬ tati naših tozadevnih skup¬ nih naporov še večji in boljši. Zakaj naj bi bil edino naš list brez mladih bralcev in sodelavcev? Čeprav je pionirska ru¬ brika »Kaj bomo delali ta mesec« naletela pri nekate¬ rih odraslih na običajno ne¬ razumevanje in kritiko, bo¬ mo z njo prav iz zgoraj na¬ vedenih razlogov nadalje¬ vali, saj ima ves domači in tuji tisk, namenjen širokim Nadaljevanje na 4. strani 4 Šišenska tribuna Predlogi in pritožbe občanov NAŠLI SMO SOGLASNO REŠITEV Kmetovalci Franc Pance, Ana Skalar in Jože Šušter¬ šič iz Stanežič in Medna so se pritožili na komisijo za vloge in pritožbe pri naši občinski skupščini, ker so jim bile z rekonstrukcijo že¬ lezniške proge pri Mednem ukinjene dovozne ceste do njihovih parcel na drugi strani železniške proge. Do teh parcel sicer lahko pri¬ dejo skozi novi podvoz pri spomeniku padlim borcem NOV v Stanežičah, toda le po travnikih in njivah svo¬ jih sosedov, ki pa seveda za¬ htevajo odškodnino. Tudi nova cesta skozi podvoz gorenjske ceste in železnice ni dovolj urejena, ob novi gramoznici gradbe¬ nega podjetja MEGRAD pa je celo prekinjena. Hitro in uspešno ukrepanje Komisija za vloge in pri¬ tožbe je ugotovila, da je pri¬ tožba upravičena in da mo¬ ra zahtevku oškodovancev ugoditi Skupnost železniških podjetij (IG Sžp) in ne ob¬ činska skupščina. Komisijski ogled na kraju samem je bil že 7. novem¬ bra ob navzočnosti pred¬ stavnikov IG Sžp, MEGRA- DA, občinske skupščine, kmetijske zadruge in večje¬ ga števila prizadetih kme¬ tovalcev iz Stanežič in Med¬ na. Soglasna rešitev problema Soglasno je bilo sklenje¬ no, da bo IG Sžp odkupila 5 m široko cesto od Stane¬ žič do podvoza, MEGRAD pa jo bo do 25. decembra usposobil, ker potrebuje to cesto tudi za lastni prevoz gramoza. Na drugi strani, med že¬ lezniško progo in Savo, bo IG Sžp odkupila dve po 3 m široki poljski cesti, ki naj bi ju utrdili prizadeti kmeto¬ valci in uporabniki sami. S tem bo vsem lastnikom omogočen dovoz na njihove parcele, za odkupljene in iz- knjižene ceste pa prizadeti ne bodo več plačevali dav¬ kov. Obenem bo ta cesta Nadaljevanje s 3. strani ZAKAJ? množicam, prav tako po¬ sebne rubrike in celo poseb¬ ne priloge za najmlajše bralce. Čemu naj bi bil prav naš občinski list v tem — izjema? Tudi rubrika »MLADI ŠIŠKAR« je — kot vidimo že v tej številki — naletela med našo mladino na ugo¬ den odmev in jo namerava¬ mo še naprej razvijati in spopolnjevati. Stališče uredniškega odbora je: ® Naš list je namenjen vsem, tudi mladim in naj¬ mlajšim občanom. © Prostor, posvečen njim, je še zlasti koristno izrab¬ ljen, mladim bomo namreč v listu posvečali vedno po¬ trebno pozornost, kajti ni nam vseeno, kakšna bo ge¬ neracija, ki bo za nami pre¬ vzemala naše delo in samo¬ upravljanje. omogočala najkrajšo zvezo iz Medna in Stanežič do Dvora, Tacna itd. Z izvršitvijo vseh navede¬ nih sklepov bo bolj izkori¬ ščen tudi novi podvoz v Sta¬ nežičah, ki je veljal 11,5 mi¬ lijona din. V nasprotnem primeru bi bilo bolje, da bi kmetijska zadruga že prej odkupila ali zamenjala vse kmetijske površine med že¬ lezniško progo in Savo ter jih priključila k svojemu zemljišču pri svojih hlevih na Brodu. Jože Posavec ZAKAJ RAVNO V SMLEDNIK? Tovariš urednik, v Smlednik v farmo Agro¬ kombinata Emona prihaja vedno več uglednih tujih go¬ stov. Ali lahko pojasnite, kdo je vse v zadnjem času obiskal to farmo in zakaj ter kakšne vtise so odnesli gostje s seboj? L. K. ODGOVOR: Res je. Agro¬ kombinat Emona, ki ima del svojih obratov tudi na ob¬ močju naše občine (Smled¬ nik, Vodice itd.), je danes znan ne samo širom po naši domovini, temveč tudi po vseh kontinentih sveta. V lanskem septembru je far¬ mo v Smledniku obiskal tu¬ di takratni predsednik mi¬ nistrskega sveta ZSSR Ni- kita Hruščov, a zatem še predstavniki Italije, Avstri¬ je, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Grčije, Poljske, ČSSR, ZSSR, Nemške de¬ mokratične republike, Zvez¬ ne republike Nemčije, Švi¬ ce, Francije, Anglije, Bel¬ gije, Kanade, ZDA, Brazi¬ lije, ZAR, Tunizije, Alžira, Maroka, Gane, Malija, Tan¬ ganjike, Sudana, Kambodže, Pakistana, Indije, Danske, Švedske, Turčije, Japonske, Kube, Izraela, Libije, Ugan¬ de, Irana, Portugalske, Ki¬ tajske, Čila, LR Mongolije, Nizozemske, Libanona itd. Tovariš urednik, pred kratkim je bila tro- lejbusna zveza za Bežigrad podaljšana do Črnuč. V zve¬ zi s tem je bila uvedena za¬ nimiva novost. Trolejbusi vozijo do končne postaje v Črnučah bolj poredko, ob¬ ratno pa zelo pogosto do prejšnjih »končnih« postaj pri stadionu oz. na Ježici. Menim, da bi nekaj po¬ dobnega morali urediti tudi na območju naše občine. Pri nas so namreč razmeroma zelo dobre zveze lokalnega prometa od Ljubljane do Zg. Šiške, do koder vozijo tro¬ lejbusi za Litostroj in Viž- marje ter še avtobus po Vodnikovi cesti. Precejšnje težave se začno od odcepa Dakovičeve ulice do strnjenega naselja v Dravljah. Tu namreč vozijo samo trolejbusi, ki imajo končno postajo v Vižmarjih. Ker pa predstavlja Šentvid že od nekdaj zelo zaključe- Agrokombinat EMONO in njegove obrate na območju naše občine so v zadnjem času med drugimi obiskali strokovnjaki italijanskega podjetja Begeto, nadalje predstojnik belgijskega in¬ štituta za organizacijo in produktivnost dela dr. Mat- ton, glavni konstruktor du¬ najske tovarne poljedelskih in mlekarskih strojev Alfa Laval ing. Baum, direktor avstrijskega državnega po¬ sestva Raukwil (Vorarlberg) Albrecht Stenerer, zahodno- nemški strokovnjak iz Max Planckovega inštituta dr. Krauser, belgijski državni svetnik za kmetijstvo ing. Roland Jonnart, kenijska kmetijska delegacija pod vodstvom pomočnika mini¬ stra za kmetijstvo Osoge, dr. Binns iz Kenije, direk¬ tor holandske farme praši¬ čev Fomeva A. H. C. Kui- pers, predstavniki grškega ministrstva za kmetijstvo in trgovino, delegacija CK ZK Bolgarije, kakor tudi mnogi drugi strokovnjaki. Obrat kombinata v Smled¬ niku je obiskal tudi pred¬ sednik Češkoslovaške socia¬ listične republike Antonin Novotny v družbi sekretar¬ ja CK ZKS Miha Marinka, nadalje sindikalna delegaci¬ ja poljskih kmetijskih in ži¬ vilskih delavcev, brazilska sindikalna delegacija, direk¬ tor veronskega velesejma Trabucchi (Italija), strokov¬ njaka ameriške veterinar¬ ske fakultete dr. Gregoro- vič in dr. Wilson, zanzibar- ska gospodarska delegacija, strokovnjaki holandske fir¬ me Lohmann iz Hamburga in drugi. Vsi so dali polno prizna¬ nje organizaciji farme, uva¬ janju novih tehnoloških po¬ stopkov itd. Znano je, da je smledniška govedarska far¬ ma z industrijskim načinom proizvodnje uspešno izve¬ den študijski vzorec za po¬ dobne živinorejske farme v vsej državi. no enoto, ki ni nujno veza¬ na na pogostejši promet z Ljubljano, seveda ti trolej¬ busi ne vozijo preveč pogo¬ sto, kar pa čutijo prebivalci Dravelj in okolice, ki so sko¬ raj vsi službeno vezani na ljubljansko središče. Predlog: Ker se prav na gosto naseljenem območju Dravelj hitro razvija indu¬ strija, so vsekakor potrebne pogostejše zveze z Ljublja¬ no. Zaradi tega predlagam, da se n. pr. nekje ob To¬ varni dekorativnih tkanin uredi novo obračališče za trolejbuse, ki bi lahko tako pogosteje vozili do te »konč¬ ne« postaje, v Vižmarje pa le takrat, ko bi bilo to po¬ trebno. Na ta način bi bila vsa trolejbusna vozila polno zasedena, lokalni promet rentabilnejši, prebivalcem tega območja bi pa naredili veliko uslugo, kajti tu je obdobje jesenskega deževja z naraščajočim navalom potnikov in v takem vzdu¬ šju je neprijetno dolgo čakanje na zelo redke tro¬ lejbuse na nezaščitenih tro- lejbusnih postajah. Postani tudi ti naš dopisnik! Tovariš urednik, ne vem, ali lahko med sredstva informacij poleg tiska, RTV in Javnih tri¬ bun prištevamo tudi vozila mestnega prometa (trolej¬ buse, avtobuse). Veliko stvari sem zvedel namreč prav na vožnji v službo ali iz službe in pre- nekaterikrat so bile te vesti točne, čeprav je tisk in RTV o njih trdovratno molčal. V zadnjem času so na av¬ tobusih precej živahne raz¬ prave o stanju in razmerah v Krajevni skupnosti Zg. Šiška, o katerih pa ni bilo govora niti na zboru voliv¬ cev ali drugih podobnih se¬ stankih. Po debatah sodeč pa so to take stvari, da živo zanimajo občane te Krajev¬ ne skupnosti in jih težko prizadevajo, če so resnične. Tudi sam bom laže živel, če boste tako prijazni in obja¬ vili odgovore od pristojnih na vprašanja, ki se v zad¬ njem času precej obravna¬ vajo. © Ali je res, da ima Kra¬ jevna skupnost Zg. Šiška dva plačana tajnika? © Ali je res, da je bil enemu tajniku še po zavr¬ nitvi poročila o delu KS po¬ večan osebni dohodek? ® Da je Služba družbene¬ ga knjigovodstva NB opra¬ vila pregled poslovanja v Krajevni skupnosti Zg. Ši¬ ška in ugotovila precej ne¬ pravilnosti in če je to res, kaj je bilo storjenega, da se nepravilnosti odpravijo? ® Ali je o vseh teh stva¬ reh razpravljal Svet Kra¬ jevne skupnosti in kaj je ukrenil, da stvar sanira? ® Če Svet Krajevne skup¬ nosti sam stvari ne more re¬ šiti, zakaj s tem ne seznani občanov, ki bi verjetno dali dovolj predlogov za uspešno delo v Krajevni skupnosti? ® In končno, kaj pravi k temu Občinska skupščina, ki daje Krajevni skupnosti finančna sredstva za njeno poslovanje? Ne samo meni, velikemu številu občanov boste z od¬ govori na postavljena vpra¬ šanja zelo ustregli in sem prepričan, da boste z ob¬ ravnavanjem tovrstne in konkretne problematike Vaš list med občani še bolj po¬ pularizirali. -on ODGOVOR: Prosimo pred¬ sednika KS Zg. Šiška, da v našem listu kratko in jasno odgovori na gornja vpraša¬ nja. Poročajte o delu vaših or¬ ganizacij! Postavljajte vpra¬ šanja, mi vam bomo prav radi odgovorili na vse, kar ' vas zanima in kar je v zvezi z vami in vašimi skupnimi napori, da naredimo vsem življenje lepše in prijet¬ nejše. Vse prispevke honorira¬ mo! KDO ODLOČA V KRAJEVNI SKUPNOSTI Skupina občanov iz KS Zg. Šiška je naslovila na predsednika občinske skup¬ ščine dopis, v katerem kri¬ tizira neurejeno vprašanje delovnega mesta tajnika sveta omenjene KS. V do¬ pisu zahtevajo, naj o tem razpravlja občinska skup¬ ščina in naredi red ter za tajnika sveta KS postavi mlajšega človeka itd. Pisma ne objavljamo v celoti, ker v tej rubriki ob¬ javljamo še en dopis v zvezi z razmerami v KS Zg. ši¬ ška. O tem dopisu pa piše¬ mo le v toliko, da razči¬ stimo KDO JE NAJVIŠJI SAMOUPRAVNI ORGAN KS Danes je že splošno znano, da je zbor občanov najvišji organ KS ter ima pravni status krajevne skupščine, ki je edina pristojna, da odloča o vseh temeljnih vprašanjih KS, kakor tudi o drugih pomembnejših vprašanjih/ ki so v kakršni koli zvezi z življenjskim oz. družbenim standardom ta- mošnjega prebivalstva, koli¬ kor ni odločanje o tem z ustavo, zakoni ali občinskim statutom ostalo v pristojno¬ sti višjih organov. O ureditvi vprašanja taj¬ nika sveta KS Zg. Šiška ne odloča torej občinska skup¬ ščina niti sam njen pred¬ sednik, temveč vsi stalni prebivalci na območju te KS, ki izvršujejo svoje sa¬ moupravne pravice nepo¬ sredno na zboru občanov. Zlasti so krajevne druž- beno-politične organizacije v Zg. Šiški poklicane, da v imenu svojega članstva ak¬ tivno sodelujejo pri ureja¬ nju tega in drugih vprašanj KS ter pokličejo prek zbora občanov na odgovornost čla¬ ne sveta KS, ki nočejo ali ne znajo dokončno urediti notranjih razmer KS. Slabosti v svetu KS Zg. Šiška so predvsem in zlasti odraz slabosti in nebudnosti krajevnih družbeno-politič- nih organizacij, ki morajo same prevzeti pobudo za ureditev tega in drugih po¬ dobnih vprašanj, ne pa da se njihovi člani obračajo po intervencijo na nepristojne občinske organe. ŽELIMO BOLJŠE TROLEJBUSNE ZVEZE Krajevna skupnost Slabosti samoupravnih organov krajevne skupnosti so pred¬ vsem odraz slabosti sveta KS in krajevnega političnega aktiva Šišenska tribuna 5 MLADI ŠIŠKARJI Jtldei/ med nami Dne 7, novembra je minilo 20 let od smrti komandanta Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo¬ venije Franca Rozmana-Staneta. Rozman je bil doma v naši občini in je zato prav, da se tudi mi spomnimo po¬ gumnega in priljubljenega komandanta Staneta. Zgodovina je ustvarila mnenje, da Slovenci nismo vojaki. Naša narodnoosvo¬ bodilna borba in posebno junaki, kakršen je bil Sta¬ ne, so to mnenje ovrgli. Rodil se je v Spodnjih Pirničah Rozman se je rodil 27. marca 1912 v družini male¬ ga kmeta v Spodnjih Pirni¬ čah. Imel je dve sestri in brata. Oče je padel v prvi svetovni vojni. Franc je bil najprej pastir, potem pa se je v Ljubljani izučil za pe¬ ka. Nekaj časa je delal v pekarni in gostilni v Med¬ vodah. Kot pomočnik se je vključil v napredno sindi¬ kalno gibanje. Vedno je bil na strani trpečih Napad Italije na Etiopijo ga je zelo prizadel. Želel je pomagati ogroženim v nji¬ hovem pravičnem boju. To¬ da, kako priti tja? Pobegnil je v Italijo in se tam pri¬ javil v italijansko vojsko z namenom, da čimprej pri¬ spe v Etiopijo in pobegne k Etiopcem. Italijani mu niso zaupali in so ga vrnili v Jugoslavijo. Ko se je začela vojna v Špa¬ niji, se je Rozman takoj od¬ ločil: Stopil bom v špansko republikansko armado. Odšel je na pot. Prepeša¬ čil je severno Italijo, preko¬ račil Alpe in prek Francije in Pirenejev prispel v Špa¬ nijo. Najprej je bil tolmač pri ruskih vojaških inštruk¬ torjih. Kmalu so spoznali njegovo vojaško nadarjenost in ga poslali na oficirski te¬ čaj v Pozo Rubio v provin¬ ci Albacete. Tečaj je dokončal z od¬ ličnim uspehom, potem je bil na skoraj vseh glavnih španskih bojiščih. Boril se je pred Madridom, v Kasti- liji in Aragoniji, Andaluziji, Kataloniji in Valenciji. Bil je odličen komandant v Španiji... Kmalu je postal komandir Gubčeve čete v bataljonu Dimitrov 15. internacional¬ ne brigade. Ob koncu vojne je bil komandant bataljona Dimitrov. Postal je kapetan španske republikanske ar¬ made in je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Pri umiku interbrigad v Fran¬ cijo je s svojim bataljonom kril umik na Pirenejih. Že leta 1936 je bil sprejet v KP Španije. Francoska vlada je za španske borce interbrigad pripravila posebna tabori¬ šča v Goursu. Tu je bil Roz¬ man sprejet 1939. leta v KP Jugoslavije. V začetku 1941 so ga iz taborišča odvedli v zapor v Liege, od tod pa je bil po kapitulaciji Jugosla¬ vije poslan na prisilno delo v Nemčijo. ... in tudi v Sloveniji Avgusta 1941 je od tam s skupino Jugoslovanov po¬ begnil in se vrnil v Slove¬ nijo. Takoj je stopil v par¬ tizane. Že konec leta 1941 je bil komandant I. štajer¬ skega bataljona, ki ga je vodil na tako imenovani »brežiški pohod«. Ko je I. štajerski bataljon odšel na prezimovanje, je odšel v Ljubljano in od tod na Do¬ lenjsko, kjer je bil 15. de¬ cembra 1941 ustanovljen II. štajerski bataljon; za nje¬ govega komandanta je bil imenovan Stane. V začetku aprila 1942 je bil imenovan za komandanta II. grupe odredov. II. štajerski bata¬ ljon in II. grupa odredov so pod Stanetovim vodstvom vodili več znanih partizan¬ skih borb : pri Libergi (de¬ cembra 1941), pri Pugledu (marca 1942), na Jančah (maja 1942), na Muljavi (ju¬ nija 1942). Poleti 1942 je šel Stane z II. grupo odredov na tako imenovani »Pohod II. grupe odredov« prek Go¬ renjske na Štajersko. Kma¬ lu je postal komandant Šta¬ jerske ali IV. operativne zo¬ ne. Junija 1943 je bil na Štajerskem ranjen. Zaupani so mu bili najvišji vojaški položaji 13. julija 1943 je bil ime¬ novan za komandanta Glav¬ nega štaba NOV in POS. Ko so bili 1. maja 1943 imeno¬ vani prvi oficirji NOV, je dobil čin generalmajorja, septembra 1944 pa je bil po¬ višan v generalpodpolkov¬ nika. Stane je bil kot koman¬ dant pri borcih izredno pri¬ ljubljen. Za vsakega je imel prijazno besedo, pripravljen je bil poslušati težave in probleme slehernega; poseb¬ no pa so ga borci cenili, ker je cesto prihajal k njim v prve bojne vrste in se boril skupno z njimi. Svobode, žal, ni dočakal 7. novembra 1944 je bil v bližini baze Glavnega štaba pri Črnomlju težko ranjen, ko je prisostvoval preizkuš¬ nji novega orožja, ki so ga poslali zavezniki. V tem čaj su so se v naši vojski več¬ krat dogajale nesreče z orožjem, ki smo ga prejeli od zaveznikov. Tokrat so preizkušali novi minometalec. Dve mini so v redu izstrelili, tretja pa je eksplodirala. Pri tem je bil ubit tudi Stanetov soborec iz Španije Žnidaršič, doma iz Ptuja. Mrtvi junak — živi med nami Staneta so takoj operirali, toda zaman, še istega dne je KAKO JE S ŠTIPENDISTI? Tovariš urednik, koliko je dijakov in študen¬ tov na območju naše obči¬ ne, ki jih štipendirajo go¬ spodarske organizacije? Ali je to v skladu z resničnimi potrebami? H. L. ODGOVOR: Po podatkih iz začetka tekočega leta šti¬ pendirajo gospodarske orga¬ nizacije naše občine 339 di¬ jakov in študentov. Od tega jih je 114 na visokih šolah, največ (53) v zadnjem let¬ niku, 42 na višjih šolah in 183 na srednjih šolah. Najmočneje so v pogledu štipendij zastopane nasled¬ nje šole: strojna fakulteta 47 štipendistov, elektroteh¬ niška fakulteta 19, strojna I. stopnje 22, srednja eko¬ nomska 24, srednja elektro¬ tehniška 14, srednja kemič¬ na 14 in srednja strojna 87 štipendistov, ki prejemajo štipendije od gospodarskih organizacij na območju na¬ še občine. Manjša gospodarska pod¬ jetja ne dajejo štipendij in umrl. Ko so borci zvedeli za smrt komandanta Staneta, se je šele pokazalo, kako ze¬ lo je bil priljubljen, jokali so tudi najtrši med njimi. Že 11. novembra 1944 je bil proglašen za narodnega heroja. Bil je tudi član AVNOJ in SNOS. Sedaj je pokopan v grobnici narod¬ nih herojev v Ljubljani. Heroj Stane Rozman je mrtev, toda lik hrabrega borca in vzornega bojnega tovariša, kot je bil Stane, je neumrljiv. Ivka Križnar tudi sicer zanemarjajo skrb za nadaljnje strokovno spo- polnjevanje svojih kadrov. Žal, vzgoja kadrov pri nas še ni dovolj sistematična in ni rezultat potreb proizvod¬ nih programov in perspek¬ tive razvoja podjetij. ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE Tovariš urednik, kot je znano, primanjkuje na šolah naše občine zlasti profesorjev za matematiko, tehnični pouk, fiziko, teles¬ no vzgojo itd. Zaradi tega je občinska komisija za štipen¬ diranje razpisala večje šte¬ vilo štipendij, ki so še ved¬ no na razpolago. Ob tem se moramo zavedati, da se bo v kratkem materialni polo- NAŠI NAGRAJENCI žaj prosvetnih delavcev po¬ polnoma izenačil z materi¬ alnim položajem strokov¬ njakov v gospodarstvu in drugih družbenih službah. Tudi stanovanja bodo posto¬ poma zagotovljena za pro¬ svetne delavce, zaradi tega bi bilo priporočljivo, da di¬ jaki in visokošolci izkoristi¬ jo priložnost, ki jim jo nudi naša občinska skupščina za lažje dokončanje študija, ter se pri občinski komisiji za štipendiranje pozanimajo za — neizkoriščene štipendije. KAKŠNI KADRI SO NAJBOLJ POTREBNI V NAŠEM GOSPODARSTVU? Tovariš urednik, kakšni kadri so najbolj po¬ trebni v gospodarskih orga¬ nizacijah na območju naše občine, kajti rad bi se po končanem šolanju zaposlil tukaj? C. L. ODGOVOR: Vse doseda¬ nje analize kažejo, da de¬ lovnim organizacijam naj¬ bolj primanjkuje ekonomi¬ stov, pravnikov, inženirjev raznih strok, analitikov, or¬ ganizatorjev proizvodnje, kadrovikov itd. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! Izmed tistih, ki so odgovorili na anketo o vsebini zadnje številke našega lista^ je žreb izbral naslednje nagrajence: Karla FERJANČIČ, Cesnikova 6, Neža KLEINDIENST, Ko- rotanska 12, Martinka OKRŠLAR, Medvode 89, Janko PRI¬ MOŽIČ, Svetje 32, Medvode. Tisoč din nagrade dvignite na upravi lista: Celovška cesta 121, V. nadstropje, soba 24. Neizkoriščene možnosti Odreži in shrani! KAJ BOMO DELALI TA MESEC? Dragi pionirji in mladinci, zahvaljujemo se vam za vaša pisma, s katerimi iz¬ ražate svoje zadovoljstvo, da imate tudi vi v našem listu svoj kotiček, Nekateri nam sporočajo, da težko pridejo do korenja, repe in Za naša lutkovna gledali¬ šča si lahko izdelamo lutke na najrazličnejše načine. Niti ne zavedate se, da ima¬ te npr. svoje lutke vedno s seboj in da lahko ob vsaki priložnosti organizirate lut¬ kovno gledališče. Vaše lutke morate le pri¬ merno našminkati in obleči in že so sposobne za nasto¬ panje v lutkovnem gledali¬ šču. drugih ustreznih poljskih pridelkov, da bi si iz njih izdelali lutke za svoje gle¬ dališče, da take lutke trajajo največ en teden in podobno. Zaradi tega vam tokrat da¬ jemo nove pobude za izde¬ lavo lutk pa kar začnimo: Poglej svojo levo roko! Ali bi lahko naredil iz nje glavico lutke, ki bi oživela, se premikala in pogovarja¬ la? Verjetno, toda kako? Zadeva je zelo preprosta. Stisni roko v pest! Obrni jo tako, da je hrbtna stran za¬ pestja obrnjena k tebi! Na¬ riši nanjo s kemičnim svinč¬ nikom ali tempera barvami obraz lutke! Vsi obrazi niso enaki, saj ima vsak od njih svoje zna¬ čilne poteze. Drugačen je npr. obraz lačnega, jokajo¬ čega otroka in obraz smejo¬ čega se in zadovoljnega otroka. Drugačen je obraz. navihanega Pavliha, vaške klepetulje, čarovnice, kra¬ ljične, debelega skopuha, pijanca ali starca. Opazujte te obraze, v čem so njihove značilne poteze! Naučite se tudi sami nari¬ sati take značilne obraze na papir, nato pa tudi na svoje zapestje! Lutka je narejena. Ovij jo v žepni robec ali pa izdelaj iz vate, nitk, dlak oz. po¬ dobnega lase, lahko tudi klobuček ali kapico. Zdaj je potrebno le, da še s primernim premikanjem zapestja lutka oživi in da se vi naučite namesto vaših RAZNE MOŽNOSTI ZA IZDELAVO LUTK 6 Šišenska tribuna xl l DELOVNIH KOLEKTIVOV LETNI PREGLED NAŠEGA SINDIKALNEGA DELA Smo pred občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki bo¬ do v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti za¬ ključeni do 20. decembra le¬ tos, v drugih sindikalnih po¬ družnicah pa do 15. febru¬ arja naslednjega leta. Delovne organizacije z večjim številom ekonom¬ skih in proizvodnih enot bo¬ do imele najprej občne zbo¬ re po posameznih sindikal¬ nih podružnicah, nato pa še občni zbor sindikata pod¬ jetja. Ker bodo letošnji sindi¬ kalni občni zbori imeli pred¬ vsem delovni značaj, naj se¬ danji izvršni odbori pripra¬ vijo podrobno analizo o naj¬ pomembnejših vprašanjih. Med te spadajo npr. nadalj¬ nje spopolnjevanje sistema delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. Tu je po¬ trebno posvetiti posebno skrb ureditvi najnižjih oseb¬ nih dohodkov, kakor tudi osebnih dohodkov kadrom v strokovnih službah. Vso skrb je posvetiti tudi vprašanjem nadaljnjega dvi¬ ganja delovne storilnosti, iz¬ koriščanju skritih rezerv, uvajanju nove tehnologije, zlasti pa pravilni kadrovski politiki, zlasti pa nenehne¬ mu strokovnemu spopolnje- vanju. Skrbimo tudi za to, da bo v nove izvršne odbore sin¬ dikalnih podružnic izvolje¬ no čimveč neposrednih pro¬ izvajalcev, žensk in mladi¬ ne, zaradi tega ne obreme¬ njujmo znova tistih tovari¬ šev, ki so že zadolženi z naj¬ različnejšimi družbenopoli¬ tičnimi obveznostmi. Ob letnih pregledih sindi¬ kalnega dela posvetite po¬ sebno pozornost tudi napa¬ kam v dosedanjem delu, no¬ vi izvršni odbori sindikalnih podružnic pa naj posvetijo vso pozornost programira¬ nju novega dela ter družbe- •no-političnemu izobraževa¬ nju novih sindikalnih funk¬ cionarjev. Franc Hribar 9 Kmetijska zadruga Šentvid je dobila od občin¬ ske skupščine garancijsko izjavo za najem 5,915.000 din kredita za 8 let ob 3 °/o ob¬ restih, in sicer za nakup kmetijske mehanizacije, ki jo nujno potrebuje. ® Ljubljana Transport je prejel od občinske skupšči- jem 305,676.000 din kredita ne garancijsko izjavo za na- za 5 let ob 6 % obrestih za uvoz 42 avtobusnih šasij. ® TESNILKA iz Medvod je prejela od občinske skup¬ ščine garancijsko izjavo za 319,345.000 din kredita za 3 leta ob 7 % obrestih. GP MEGRAD: Gradbene ekipe GP Megrad so letos delale na 9 velikih in več manjših gradbiščih po vsem območju Ljubljane in njene *■ okolice. Gradile so indu¬ strijske in stanovanjske stavbe. Razen več novih to¬ varniških objektov so gra¬ dile tudi skupno 540 stano¬ vanj raznih tipov kot npr. stolpnice, stanovanjske blo¬ ke itd. Od tega bo že letos vseljivih 180 stanovaj, dru¬ ga pa bodo vseljiva nasled¬ nje leto. POGLAVITNA SKRB IN NALOGE DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Razprava na zadnji občin¬ ski konferenci sindikata de¬ lavcev storitvenih dejavno¬ sti je pokazala, da bo tudi v prihodnje potrebno posveti¬ ti vso skrb spopolnjevanju sistema delitve čistega do¬ hodka, medtem ko je pri de¬ litvi osebnih dohodkov tre¬ ba dosledno upoštevati na¬ čelo nagrajevanja po delu. Posebna pozornost naj bo posvečena tudi notranji or¬ ganizacijski utrditvi delov¬ nih skupnosti v pogledu go¬ spodarjenja, samoupravlja¬ nja, higienskotehnične za¬ ščite, letnega plana in seve¬ da plana razvoja podjetja v naslednjih letih, strokovne¬ ga spopolnjevanja delavcev, zlasti pa dviganju standar¬ da, stanovanjske izgradnje in podobno. KONFERENCA LITOSTROJSKE MLADINE Pred kratkim je bila kon¬ ferenca mladine, ki je za¬ poslena v Litostroju. Pod geslom: »Delo oblikuje mla¬ dinca!« se je razvila na kon¬ ferenci živahna in plodna diskusija o raznih perečih vprašanjih litostrojske mla¬ dine. Ob zaključku so izvo¬ lili - 15-članski tovarniški mladinski komite, ki mu predseduje modelni mizar Janez Kralj. lutk njihove vloge. Če se želiš sam igrati s svojimi Da bi nam tudi v teh prehodnih dneh, ki niso pri¬ merni za mirne igre na pro¬ stem, ne bilo dolgčas, si na¬ povejmo razna medsebojna tekmovanja, in sicer kar na lastno pobudo in po lastni zamisli! Tukaj navajamo samo en primer: Kakšna je bila vloga mojega kraja v osvobodilni borbi? Tudi to bo zanimiva igra, v kateri boste na prijeten način bolj spoznali svoj do¬ mači kraj in njegovo vlogo v naši osvobodilni borbi. Ali ste že kdaj ugotovili: lutkami, ker si npr. sam doma (bolan), nariši na po¬ doben način lutko še na hrbtno stran desnega za¬ pestja in že se bosta obe lutki lahko pogovarjali med seboj, hodili sem ter tja, se kregali itd. Seveda moraš paziti, da vsaka lutka govo¬ ri z drugačnim glasom! Kje dobiti lutkovne igrice? Napišite jih kar sami! Preberite kakšno pravljico in jo poizkusite zaigrati, saj veste: vaja dela mojstra in kdor mnogo vadi, postane dober mojster tudi v lut¬ karstvu. Dobri mojstri so pa povsod cenjeni in priljub¬ ljeni. Želimo vam obilo zabave in razvedrila tudi v najbolj pustih poznojesenskih dneh. ■— Koliko spomenikov, v spomin na osvobodilno voj¬ no, stoji v vašem domačem kraju? — Koliko spomenikov je okrog vašega kraja postav¬ ljeno padlim borcem in ak¬ tivistom NOB in kje so po¬ stavljeni? (Na pokopališču ali kje drugod in zakaj drugod?) — Koliko raznih spomin¬ skih plošč je vzidanih v raznih stavbah? Tekmujte tudi v tem: — Kaj piše na spomeni¬ kih in spominskih ploščah na območju vašega kraja? Prepišite vse to in ugoto¬ vite, kdo je bil v tem tek¬ movanju najboljši, torej zmagovalec! Vsa prepisana besedila s spomenikov in spominskih plošč na območ¬ ju vašega kraja lepo uredite in čitljivo izpišite in nato oddajte v šoli, da bo to zgo¬ dovinsko gradivo sestavni del šolske kronike! Svoje igre lahko še raz¬ širite in dodate še kaj nove¬ ga, posebnega, npr.: — Narišite vse spomenike NOB s svinčnikom ali celo barvami! Če imate fotografski kro¬ žek, potem tekmujte, kdo izmed vas bo naredil naj¬ lepše motive s spomeniki NOB v vašem okolju? — Zbirajte vse take risbe ter naredite na dan volitev, ki bodo v aprilu prihodnje¬ ga leta, v predsobi volišča v vašem kraju razstavo vseh risb in fotografij spomeni¬ kov iz osvobodilne borbe! — Posebna komisija stro¬ kovnjakov naj oceni vse ris¬ be in fotografije ter naj¬ boljše nagradi! — Naredite album in vanj nalepite najboljše risbe in fotografije ter ga oddajte v šoli kot dopolnilo k šolski kroniki! — Izmislite si še sami razne druge podobne, pri¬ jetne in zanimive skupne igre! ORGANIZIRAJMO MEDSEBOJNA TEKMOVANJA! POMAGAJ BLIŽNJEMU IN SEBI! Vedno več je prometnih nesreč zaradi vedno večjega števila vse hitrejših motornih vozil. Tudi nesreče pri delu so zelo številne. Zlasti pa je mnogo ponesrečencev oh potresih in drugih naravnih katastrofah. Vedno pogosteje je potreba po hitrem in učinkovitem reševanju življenj ponesrečencev, porodnic, težkih bolni¬ kov in podobno. Tega si ne moremo več zamisliti brez ustreznih količin krvi, ki jo ob začetku vsakega novega leta zbira zavod za transfuzijo krvi. Slovenski zdravniki porabijo za reševanje življenj letno okrog 20.000 litrov krvi. Pogosto pa samo ena večja nesreča zahteva vso zalogo krvi v naši republiki. Prav zaradi tega je nujno, da se v novo krvodajalsko akcijo vključimo prav vsi! SODELUJTE V TEJ AKCIJI! Na območju naše občine moramo sedaj zbrati 2500 krvo¬ dajalcev oz. okrog 600 litrov krvi. Vabimo zlasti vse voznike motornih vozil, ki so najbolj izpostavljeni prometnim nesrečam, da se aktivno vključijo v to akcijo, saj jim lahko pogosto samo pravočasna trans¬ fuzija krvi reši življenje. Zgodilo se je že, da je ponesre¬ čeni krvodajalec dobil nazaj lastno kri, ki jo je pred kratkim oddal, ter tako — rešil življenje samemu sebi. Krvi ne moremo umetno ali celo industrijsko proizvajati, temveč jo lahko prostovoljno darujemo in hranimo za vse nujne primere. Prav zaradi tega pričakujemo, da bodo vsi delovni kolektivi podjetij in ustanov poskrbeli za mno¬ žičnost nove krvodajalske akcije, pri čemer naj bodo za vzor vodilni delavci in uslužbenci. Vsak krvodajalec bo pred odvzemom krvi temeljito zdra¬ vniško pregledan in bo tako dobil brezplačno jasno sliko o svojem zdravstvenem stanju. Občani! ® Pomagajte svojemu bližnjemu, ki potrebuje vašo kri! © Pomagajte sebi! ® Prijavljajte se za prostovoljni odvzem krvi! ZDRUŽENI AKCIJSKI ODBOR Občinske skupščine in občinskih odborov SZDL in RK ter Občinskega sindikalnega sveta ŠE O TEM IN ONEM SMO ZA NAJŠIRŠO DEMOKRACIJO Želimo slišati in upoštevati mnenje vseh naših bralcev o usmeritvi, vsebini in načinu pisanja našega občinskega lista. Prav zaradi tega smo že takoj v začetku razpisali nagradno anketiranje bralcev o tem, kaj jim v listu naj¬ bolj ugaja in kaj najmanj. Tako smo po načelih najširše socialistične demokracije omogočili vsem. da lahko sode¬ lujejo pri oblikovanju našega lista in da postane ta dejan¬ sko odraz hotenja in potreb občanov. Omenjeno anketo dopolnjujemo še z novim vprašanjem: o čem želite, da še piše naš list? Ponavljamo: pri usmeritvi, vsebini in načinu pisanja na¬ šega lista bomo upoštevali mnenja vseh občanov. Zaradi tega vabimo prav vse, da pri tem sodelujejo. Tistih, ki pa nočejo tega upoštevati, ker »pač ne trosimo samih pohval in rožic na vse strani«, kakor nam piše eden izmed naših dopisnikov, seveda tudi mi ne moremo resno upoštevati. ŠIRITE SVOJ LIST — JAVNO TRIBUNO OBČANOV! Vse, ki se s tako smerjo in vsebino našega lista strinjate, ki čutite, da je Javna tribuna dejansko naš list, pa še pose¬ bej vabimo: @ Postanite naši stalni dopisniki! © Postanite še bolj vneti razširjevalci tega svojega lista! Opozorite na Javno tribuno naših občanov vse svoje so¬ sede in sodelavce! Nalepite jo na vseh oglasnih deskah, da jo bo lahko prebralo čimveč občanov! Dajte vsem prilož¬ nost, da se seznanijo z našim listom in da povedo svoje mnenje o njem! Uredništvo bo taka mnenja upoštevalo in skušalo uresničiti. STROJNA FAKULTETA LITOSTROJA Delovna skupnost Lito¬ stroja daje svojim članom razne možnosti stalnega strokovnega spopolnjevanja in izobraževanja, in sicer na vseh stopnjah od nekvalifi¬ ciranih do visoko kvalifici¬ ranih strokovnjakov. V okvi¬ ru izobraževalnega centra Litostroja obstaja tako tudi strojna fakulteta, in sicer kot oddelek ljubljanske uni¬ verze. Tako imajo tudi tisti, ki so že dosegli srednješol¬ sko strokovno kvalifikacijo možnost, da se ob delu še nadalje spopolnjujejo in kvalificirajo za višje in vi¬ soko kvalificirane strokov¬ njake. REKREACIJA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE IN REKREACIJA V zadnjih dveh mesecih so bila obsežna medsebojna športna tekmovanja med raznimi delovnimi skup¬ nostmi na območju naše ob¬ čine, in sicer v balinanju, odbojki, kegljanju in stre¬ ljanju. Priporočljiva bi bi¬ la še večja množičnost takih športnih tekmovanj, saj je to najbolj zanimiva oblika rekreacije za vsakega de¬ lovnega človeka. ŠIŠENSKA TRIBUNA 7 URBANIZEM IN OBČANI Postopek za gradnjo garaž Tovariš urednik, težko smo si kupili danes že tako nujno potrebne avtomo¬ bile, ki stoje v tem jesenskem deževju nezaščiteni na od¬ prtem okrog stanovanjskih blokov. Razumljivo je, da jim vlaga in mraz zelo občutno krajšata življenjsko dobo. Prav zaradi tega Vas prosimo, da nam v listu pojasnite: • postopek za gradnjo garaž, in sicer posameznih pri za¬ sebnih hišah na nacionaliziranih in neracionaliziranih parcelah, © postopek za gradnjo skupinskih garaž na tujem zem¬ ljišču in končno tudi 0 višino komunalnega prispevka za gradnjo garaže. Ž. P. ODGOVOR: Pristojni ob¬ činski sklad za komunalno urejanje zemljišč nam je v zvezi z gornjim pismom dal naslednji odgovor: Vedno več jih je, ki potrebujejo garažo GRADNJA GARAŽE OB ZASEBNI HIŠI Investitor garaže, ki raz¬ polaga s pravico uporabe neke nenacionalizirane ali pa nacionalizirane parcele, na kateri že stoji njegova hiša, si mora najprej oskr¬ beti projekt garaže ter ga najmanj v dveh izvodih in vlogo za izdajo soglasja za gradnjo garaže po skrajša¬ nem postopku vložiti na od¬ delek za upravnopravne za¬ deve občinske skupščine. K vlogi mora biti priložen tudi dokument o uživalni pravici NOVA STANOVANJA Na Jami je GP Megrad gradil stanovanjske bloke za tržišče, v dveh novozgraje¬ nih blokih je skupno 60 komfortnih stanovanj, ki bo¬ do dograjena pred rokom ter se stranke že vseljujejo. (navadno zemljiškoknjižni izpisek). Hkrati naj se interesenti za gradnjo garaž zglasijo z enim izvodom projekta pri občinskem skladu za komu¬ nalno urejanje zemljišč na Celovški cesti 87, kjer bodo vnaprej sklenili pogodbo o prispevku za komunalno ureditev zemljišča. Brez ta¬ ke pogodbe občinski odde¬ lek za upravnopravne zade¬ ve ne bo izdal gradbenega dovoljenja. V informacijo navajamo, da znaša komunalni prispe¬ vek za garaže 40 % komu¬ nalnega prispevka (ki ga za¬ računamo za gradnje stano¬ vanjskih objektov. GRADNJA SKUPINSKIH GARAŽ Postopek za graditev sku¬ pinskih garaž na zemljišču, ki do tedaj ni bilo v uživa¬ nju interesentov (okolica stanovanjskih blokov ali ce¬ lo zasebni vrtovi, dvorišča in javni prostori), je sledeč: Interesenti se morajo pri¬ javiti pristojni krajevni skupnosti, ki v imenu njih sklepa pogodbe o plačilu komunalnega prispevka s pristojnim skladom. Posto¬ pek za pridobitev dokumen¬ tacije za gradnjo skupinskih garaž je enak s prej opisa¬ nim za individualno garažo. Pogodbe o oddaji mestnega zemljišča, ki jo podpišejo interesenti s skladom, v tem primeru nadomešča odločba o delitvi. Višina komunalnega pri¬ spevka je prav tako 40 %> normalnega komunalnega prispevka. Občinski sklad za komu¬ nalno urejanje zemljišč RACIONALNEJŠE OGREVANJE Tovariš urednik, na območju naše občine gradimo vedno več visokih blokov in raznih večjih jav¬ nih zgradb. Ob njih pa gra¬ dimo kotlarne z visokimi dimniki, ki kaze naselja, gost dim pa bo usmrajeval okolico. Občina Center je uvedla toplovodne napelja¬ ve skoraj po vseh ulicah. Gradnji kotlarn za vsako visoko in večjo stavbo pose¬ bej bi se lahko tudi v naši občini izognili, če bi speljali cevovod ljubljanske toplar¬ ne tudi na območje naše občine, in sicer še prej, ko bomo dokončno uredili in asfaltirali vse ceste in ulice, da ne bomo pozneje z nuj¬ nimi rekonstrukcijami po¬ novno dajali povoda za ne¬ godovanje občanov. Kolikor enotna mestna toplarna za¬ radi svoje oddaljenosti ne more uspešno ogrevati tudi območja naše občine, naj se že zdaj predvidi npr. v bli¬ žini Litostroja ustrezna re¬ zervacija za poznejšo iz¬ gradnjo lastne skupne top¬ larne. Vsekakor bo to precej cenejše in racionalnejše, kakor pa da se bomo tega spomnili šele, ko bo vse za¬ zidano. I. G. ODGOVOR: Občinska skupščina je že 16. junija letos sprejela odlok o ob¬ vezni priključitvi novih zgradb v naši občini na me¬ stno toplovodno omrežje. Tako bo dovoljenje za grad¬ njo več kot petstanovanj- skih in poslovnih zgradb iz¬ dano šele, ko bo investitor predložil soglasje ljubljan¬ ske toplarne, da so izpolnje¬ ni pogoji za priključitev no¬ ve zgradbe na toplovodno omrežje. Pred ureditvijo trga pred stavbo občinske skupščine je bil tam zgra¬ jen že tudi toplovodni ka¬ nal. STANOVANJA ZA LITOSTROJCANE Litostroj je doslej za svo¬ je delavce in uslužbence zgradil od leta 1957 17 sta¬ novanjskih blokov, v 5 sta¬ novanjskih zadrugah Lito¬ stroja pa so zgradili še 6 stanovanjskih blokov in 37 vrstnih hišic. Tako je bilo v tem obdobju skupno dogra¬ jeno 535 stanovanj, medtem ko jih 62 še dovršujejo in 142 stanovanj so začeli gra¬ diti. Med manjšimi zasebnimi hišami so začeli hiro rasti novi stanovanjski bloki. Taki veli¬ kani bodo v nekaj letih spremenili naše predmestje v novo mestno središče. Na sliki: Pogled s smučarske skakalnice. V ospredju je v gradnji nova osnovna šola Na jami (Foto: Mario Vilhar) (ffičcutC Nadaljevanje ZDAJ IMATE VI BESEDO: 1. strani Predlagajte svoje kandidate ® Ali ustreza sedanji ustroj in sestava naše občin¬ ske skupščine? ® In če ne ustreza, zakaj in v čem ne ustreza? ® Kaj bi morali torej storiti, da bi bila obnovlje¬ na občinska skupščina — po novih aprilskih volitvah — po svoji sestavi in kvalitetah res boljša od seda¬ nje? • Koga naj volimo, da bo imela naša občinska skupščina več pogojev za uspešnejše uresničevanje ustavnih načel v vsakodnevnem življenju občanov naše komune? Itd. Kakšne odbornike potrebujemo? Sele vse take in podobne analize in kritična prou¬ čevanja nam bodo lahko izbistrila sliko: ® Kakšne občinske odbornike pravzaprav potre¬ bujemo? • Kateri soobčani imajo največ pogojev in last¬ nosti za res uspešno izpolnjevanje dolžnosti občin¬ skega odbornika? Izbira ustreznih soobčanov za kandidate je — kot vidimo — resna in zelo odgovorna naloga, kajti vprašanje sposobnih občinskih odbornikov je ne¬ dvomno zelo pomembno, saj gre za izvrševanje od¬ govornega odborniškega in skupščinskega dela. Kdo naj bo naš kandidat? Zlasti je zelo važno vprašanje ustreznih osebnih kvalitet odbornikov. Nedvomno je potrebna dolo¬ čena stopnja splošne razgledanosti družbenega de¬ lavca in takšne družbeno-politične in moralne ocene, ki ga usposabljajo, da bo res s polnim čutom in za¬ vestjo odgovornosti odločal o stvareh, ki so predmet skupne politike. Še vrsta pomembnih vprašanj Prav tako moramo v predvolilni dobi razčistiti: • Kakšna naj bo bodoča politika naše občinske skupščine in © kdo jo lahko v imenu volivcev vodi? • Ali ni v vrstah sedanjih občinskih odbornikov preveč ljudi iz gospodarskih organizacij, mnogo premalo pa iz raznih zavodov, ustanov, šol in drugih družbenih služb, ki so tudi zaradi tega, ker ni bilo med občinskimi odborniki v skupščini dovolj razu¬ mevanja za te pereče probleme, zaostajale v sploš¬ nem razvoju? ® Ali ni v sedanji občinski skupščini preveč sta¬ rejših odbornikov in ali bi ne kazalo pomladiti ob¬ činsko skupščino z mlajšimi ljudmi, zlasti z žen¬ skami itd. Ne preobremenjujmo nekaterih! ® Ali kaže ugledne soobčane, ki so že preobreme¬ njeni z raznimi družbenimi obveznostmi, še zadol¬ ževati z odborniškim delom v skupščini in se s tem izpostavljati nevarnosti, da bo zaradi njihove preobloženosti in golega ter površnega izpolnjevanja odborniške dolžnosti prišlo do kompromitiranja na¬ daljnjega razvoja in krepitve resnične, široke socia¬ listične demokracije? Če pa vseeno izberemo take, družbeno preobreme¬ njene soobčane za svoje kandidate, potem moramo imeti zagotovilo, da bodo ob event. izvolitvi opro¬ ščeni drugih izvenpoklicnih družbenih obveznosti, tako da se bodo lahko res temeljito posvetili zaupani dolžnosti občinskega odbornika. Težavno je namreč občinski skupščini kot celoti in vsakemu njenemu odborniku posebej prevzemati na¬ se odgovornost za d^lo in odločitve, če nimajo pri¬ ložnosti in možnosti za resno in vsestrano poglablja¬ nje v razne komunalne zadeve in si na podlagi ta¬ kega, resnično temeljitega proučevanja problemov ustvariti res trdno lastno sodbo. Gre za bistvena vprašanja Nobenega dvoma ni, da bo naša občinska skup¬ ščina morala v prihodnje še hitreje in bolj učinko¬ vito spolnjevati metode svojega dela. Že v začetku predvolilnih priprav smo nameno¬ ma ostreje osvetlili nekaj najpomembnejših proble¬ mov, da bi tako lahko vsi bralci spoznali veliko po¬ membnost aprilskih volitev in novih predvolilnih metod izbiranja in potrjevanja kandidatov. Še en¬ krat pa poudarjamo, da so večje tozadevne pravice občanov povezane zlasti z večjo odgovornostjo v pogledu pravilne izbire ustreznih kandidatov. Pogovorimo se z drugimi! Ko bomo proučevali referate, razpravo in sklepe VIII. kongresa ZKJ, ko bomo proučevali in spreje¬ mali osnutek novega občinskega plana in predraču¬ na, ko bomo razpravljali o občinskem zaključnem računu za preteklo leto, povežimo vse to z zgoraj osvetljenimi problemi in z gledanjem skozi to priz¬ mo razpravljajmo s soobčani tudi o izbiri in potrje¬ vanju ustreznih kandidatov za občinske odbornike in republiške poslance. Pavie Šegula 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA O^clrv^zL^ skupščine Ljubljana-Šiška OKOLI 170 MILIJONOV VEČ DOHODKOV BO PORABLJENIH PREDVSEM ZA DRUŽBENE SLUŽBE LETOŠNJI REBALANS PRORAČUNA OBČINSKE SKUPŠČINE V glavnem odpade pove¬ čanje proračunskih sredstev na porast proračunskega prispevka iz osebnega do¬ hodka zaradi povečanih osebnih dohodkov. Od skup¬ nega povečanja bruto do¬ hodkov odpade na sredstva, ki pripadajo občini, 170 mi¬ lijonov. Po instrumentih de¬ litve sredstev občine se bo¬ do povečala sredstva za skupno financiranje stro¬ kovnega šolstva za 26,6 mi¬ lijonov, sredstva za skupno financiranje investicij za ceste za 16,3 milijonov, fi¬ nančnega načrta mesta Ljubljane za 14,8 milijonov in sredstva za potrebe dr¬ žavnih organov za 29 mili¬ jonov ter sredstva občin¬ skega proračuna za 83,2 mi¬ lijonov. Glede na to, da je s spremembo zveznih pred¬ pisov povečan v zadnjem četrtletju odstotek obvezne rezerve od 10 na 15 %, se bodo razpoložljiva sredstva občinskega proračuna pove¬ čala nad planiranimi za 31,3 milijonov. Rebalans obsega poveča¬ nje proračunskih izdatkov glede na predvideno pove¬ čanje sredstev ter spremem¬ be pri posameznih postav¬ kah prvotnega plana prora¬ čunskih izdatkov, ki glede na dosedanjo realizacijo predvidoma ne bodo izvrše¬ ni v takem obsegu, kot so bili planirani, kakor tudi spremembe, ki jih je že med letom odobrila skupščina ozi¬ roma njen svet za družbeni plan in finance. POVEČANI PRORAČUNSKI IZDATKI Zaradi predvidenega po¬ večanja proračunskih do¬ hodkov bodo verjetno pove¬ čani izdatki za socialno varstvo za 15.930 tisoč, in si¬ cer za zvišanje socialnih podpor, rejnin in oskrbnih stroškov v raznih domovih; za zdravstveno zaščito 3066 tisoč zaradi višjih cen za zdravljenje socialnih podpi¬ rancev in duševno bolnih; za komunalno dejavnost za 7020 tisoč za vzdrževanje cest, za povečanje dotacij za 7622 tisoč, od česar odpade 5322 tisoč kot povečana do¬ tacija skladu za borce za zvišanje priznavalnin. V okviru sedanjega pro¬ računa pa predvideva reba¬ lans povečanje naslednjih izdatkov: Za sofinanciranje doma na Igu 2 milijona, za pospeše¬ vanje turizma 1469 tisoč. Za kritje stroškov pri interven¬ cijah v gospodarstvu za re¬ gres za mleko 2740 tisoč za¬ radi večje potrošnje mleka in 800 tisoč pri regresu za prevoz dijakov zaradi večje¬ ga števila koristnikov. POVEČANE DOTACIJE Pri dotacijah je predvide¬ no povečanje dotacije za kulturni dom v Smledniku 5 milijonov za nadaljevanje gradnje, skladu za pospeše¬ vanje zdravstvene dejavno¬ sti 2 milijona za poravnavo obstoječih obveznosti pri gradnji domov na Pagu in v Poreču. Dalje dotacija 63 milijonov komunalnemu skladu za izgradnjo vodo¬ voda na periferiji občine in v zvezi z napredovanjem gradnje stanovanjskih hiš in ustreznimi potrebami ureja¬ nja vodovodov. ZNIŽANJE DOLOČENIH POSTAVK PRORAČUNA Za pokrivanje povečanih potreb v znesku 187 milijo¬ nov je predvideno znižanje posameznih postavk doseda¬ njega proračuna, in sicer: pri stroških za predvojaško vzgojo za 2054 tisoč, pri stroških za negospodarske investicije za 9919 tisoč za adaptacijo gradu v Goriča¬ nah in Smledniku, ker je bil ta znesek odobren iz proračunske rezerve. Dotacija skladu za šolstvo se zniža za 127.317 tisoč za¬ radi tega, ker je bil po odo- brenju skupščine del dopol¬ nilnega proračunskega pri¬ spevka, ki je bil po prvot¬ nem predlogu proračuna ka¬ naliziran v proračun, v ce¬ loti usmerjen v šolski sklad kot njegov izvirni priliv in kar znaša okoli 136 milijo¬ nov, tako da se dejansko sredstva sklada za šolstvo povečajo za okoli 9 milijo¬ nov pri dopolnilnem prora¬ čunskem prispevku zaradi prenosov za 64.929 tisoč za¬ radi povečanih obveznih do¬ hodkov sklada. Nadalje se znižajo dotacije skladu za pospeševanje telesne kultu¬ re za 22 milijonov, ker se v letošnjem letu zaradi sploš¬ nih omejitev investicij od¬ stopa od gradnje kopališča Litostroj, za kar so bila v tem skladu planirana na¬ menska sredstva, kar se prenaša v sklad za šolstvo. Znižujejo se tudi predvide¬ ne obveznosti za stanovanja Mali dom za 32.098 tisoč, ker so bile te obveznosti že po¬ ravnane deloma od strani interesentov oziroma iz dru¬ gih virov, in pri obvezno¬ stih za poslovne stavbe na Jami za 15 milijonov, ker pogoji pri sklenjenih pogod¬ bah še niso ustvarjeni. Predloženi rebalans pro¬ računa zagotavlja predvsem povečanje izdatkov za zado¬ voljevanje potreb in uspeš¬ no delovanje ter razvoj družbenih služb in družbe¬ nega standarda v celoti, ker usmerja večja sredstva zla¬ sti na področje šolstva, so¬ cialnega varstva, zdravstva, kulture in prosvete, kakor tudi komunalne dejavnosti, ki naj posredno omogoči hi¬ trejšo stanovanjsko izgrad¬ njo, ter za razširitev kapa¬ citet trgovskih lokalov, kar vse bo vplivalo na zviševa¬ nje standarda našega ob¬ čana. Miran Ribnikar LEP NAPREDEK GOSPODARSTVO OBČINE V LETOŠNJEM TRETJEM ČETRTLETJU Ukrepi, ki jih je sprejela v teku letošnjega leta Zvezna skupščina v zvezi z nadalj¬ njim izpopolnjevanjem gospodarskega sistema, in ukrepi Zveznega izvršnega sveta v zvezi z odjjravljanjem nesorazmerij med cenami, s katerimi so bile zvišane cene za osnovne kmetijske pridelke, električno energijo in premog ter za nekatere industrijske proizvode tem v zvezi povečanje nominalnih osebnih dohodkov, so imeli tudi določen vpliv na višino proračunskih sredstev. Glede na to predvidevamo, da bodo celotna bruto proračun¬ ska sredstva v letošnjem lotu presežena za okoli 445 milijonov od tistih, ki smo jih pred¬ videli z družbenim planom oziroma proračunom. Že analiza polletnega gospodarskega razvoja v naši ob¬ čini je pokazala pozitivne rezultate v izpolnjevanju druž¬ benega plana. Ta ugodni razvoj se nadaljuje tudi v III. tromesečju, tako da je bil plan po fakturirani realizaciji dosežen že z 79,4 %, po vnovčeni pa s 77,3 °/o. Iz pregleda izpolnjevanja plana po gospodarskih panogah pa je raz¬ vidno, da so vse panoge razen kmetijstva dosegle v letoš¬ njem obdobju mnogo ugodnejše rezultate in tudi presegle idealni odstotek letnega plana. Glede na dinamiko reali¬ zacije plana v posameznih obdobjih zaključujemo, da se v 9 mesecih doseže ca. 70 % letne realizacije. Z ozirom na to lahko predvidevamo, da bo letošnja realizacija za 26,7 % višja od lanske oziroma 12,5 °/o višja, kot smo predvidevali v letnem pianu. Največji porast v primerjavi s preteklim letom pričakujemo v obrti, gostinstvu in gradbeništvu. Za dotacije družbenim or¬ ganizacijam za 2200 tisoč zaradi povečanja stroškov: za obveznosti in za stanova¬ nja za borce 23 milijonov ter za stanovanja prosvet¬ nih delavcev 8400 tisoč. Za stroške restavracije grada v Goričanah in Smledniku '6082 tisoč; za kritje stroškov posojil 3400 tisoč. Nadalje za kritje stroškov poslovnih prostorov 64.812 tisoč, in si¬ cer: 12.800 tisoč za prostore občinske knjižnice, 2012 ti¬ soč za ureditev novih pro¬ storov postaje LM v Šiški in 50 milijonov za razširitev trgovinskih lokalov. Za kri¬ tje obveznosti iz preteklih let 11.543 tisoč ter za elek¬ trifikacijo Svetja 8 milijo¬ nov in za načrte motela na Klancu 270 tisoč in za adap¬ tacijo doma Svobode 1142 tisoč. Povprečno število zapo¬ slenih se je v tem obdobju dvignilo za 6 % v primerja¬ vi z letom 1963 ter znaša 17.817 oseb in je že doseglo planirano višino. Povprečno izplačani neto osebni dohodki znašajo 46.490 dinarjev in so se v primerjalnem obdobju dvig¬ nili za 31 %, v primerjavi s povprečjem leta 1963 pa za 26,3%. Z dvigom povpreč¬ nih osebnih dohodkov se je znižalo število zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke pod 25.000 dinarjev, na mi¬ nimum. Tako je v mesecu januarju še 1339 zaposlenih imelo osebne dohodke pod 25.000 din, v mesecu septem¬ bru pa le 152 zaposlenih. Največji uspehi v obrtništvu, gostinstvu, in gradbeništvu Gibanje investicij v go¬ spodarstvu je v devetmeseč¬ nem obdobju ohranilo zna¬ čilnosti, dinamiko in struk¬ turna razmerja, ki so bila dosežena v prvem polletju. Pri tem je ugodno dejstvo, da so v dosedanjih investi¬ cijskih vlaganjih v višini 3 milijard dinarjev udeležene gospodarske organizacije z lastnimi sredstvi (amortiza¬ cija in poslovni sklad) z 2285,6 milijonov dinarjev ali z 76%. Letošnja investicij¬ ska vlaganja so v devetme¬ sečnem obdobju komaj 1,7% višja kot lani v istem ob¬ dobju. Če pa upoštevamo podražitve v investicijski iz¬ gradnji (predvsem v grad¬ beništvu), je fizični obseg investicij dejansko manjši. Ugodno v investiranju je tudi to, da znašajo v struk¬ turi investicije v opremo 71,8 odstotkov, v gradbene ob¬ jekte pa 28,2 %. Fizični obseg investicij je manjši kot lani Vrednost industrijske pro¬ izvodnje po fizičnem obse¬ gu je bila za 15,8% večja kot v lanskem devetmeseč¬ nem obdobju. Število zapo¬ slenih v industriji je pora¬ slo za 5 %, tako da se je produktivnost v industriji povečala za okoli 11 %. Za industrijsko proizvodnjo v III. tromesečju je značilna velika konjunktura na do¬ mačem tržišču na eni stra¬ ni, na drugi strani pa po¬ slabšanje v preskrbi s su¬ rovinami in reprodukcij¬ skim materialom, ob ne¬ zmanjšanih težavah zaradi omejitev potrošnje električ¬ ne energije. V izvozu še vedno zaostajamo V izvozu je industrija v devetih mesecih celo po¬ slabšala dinamiko iz I. pol¬ letja, nasprotno pa sta tr¬ govina, ki je dosegla 87 %, in obrt s 84% plana izvoza za leto 1934 še nadalje ohranili povečan tempo iz¬ voza. V celoti je bil plan iz¬ voza dosežen s 63,6%. Več sredstev za sklade Iz analize o delitvi čiste¬ ga dohodka gospodarskih organizacij po periodičnih obračunih za 9 mesecev lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z istim obdob¬ jem preteklega leta poveča¬ la udeležba ostanka čistega dohodka za sklade od 23,9% na 32,7 %, kar kaže na to, da so gospodarske organiza¬ cije kljub povečanju oseb¬ nih dohodkov ustvarile ugodnejša delitvena razmer¬ ja v korist skladov. Na tak izboljšani odnos pa je imela glavni vpliv ukinitev pri¬ spevka od izrednega dohod¬ ka, ki je bil v lanskem letu udeležen v strukturi dohod¬ ka še s 6,4 %. Še boljši vpo¬ gled pa nam nudi Navedeni podatki so vzeti iz periodičnih obračunov go¬ spodarskih organizacij, te pa niso v vseh primerih zajele samo osebnih dohodkov v plačani realizaciji, ki zna¬ šajo 11.229 milijonov dinar¬ jev, zato so dejanski skladi porasli še za nadaljnjih 406 milijonov dinarjev, tako da bi znašala delitev: osebni dohodki : skladi DELITEV MED OSEBNIMI DOHODKI IN SKLADI ZNAŠA DEJANSKO 65 % : 35 % kar pa predstavlja že so¬ lidno materialno osnovo za nadaljnji razvoj v našem gospodarstvu. Bojan JURČIČ