Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la oosta. Posamezna številka 20 stoiink. Izhaja : vsako sredo popotdne in soboto zjniraj. Stane za cclo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ četrt Ida 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se nc moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kepermle. fmamiü st. 3i V Gorki, v soboto 18. aprila 1925, Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadruznc tiskarne v Gorki Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Manicli Štev. 5. — (prcj Scuole). — SBodite jasni! Predsednik češkoslovaške republi- ke Masaryk ni samo znan politik in ustvarjujoč drzavnik, temveč tudi u- čenjak in mislec svetovnega slovesa. Na tem polju sc je udejstvoval zhtsti n/cd vojno kot profesor na praškem vseučilišcu, kjer je imel takorekoč svojo fUozoličiio Šoio. Vzgojil jc mno- go zvestih učencev ter s svojimi nim- bi v marsicem preobrazil duševno iivljenje ccškega izobraženstva. lirez pretiravanja Itthko trdimo, da nosi so- dobno prosvctno, socialno in politično življenje češkega naroda v marsika- tercm oziru pečat Musarykovc oseb- nnsti. Masarykovi nauki pa niso jiasli mogoaiega odmcva samo pri Čehih, temveč vidimo njihove sledovc tudi pri drugih slovanskih narodih, zlasti pri nas Slovencih. Predvoina dobu, ko ie mnogo slovenskih visokošolcev smdiraJn v Pragi, nam ie rodila večje število tuko imenovunih »masarykov- m\<, ki so skušali naukc svojega moi- st r a ztisejali v itaše kulturno in poli- tično življenje. Masarykova Hlozoiičnu načeta so povscm svobodomiselna in nasprot- na kiitoliskemu svetovnemu nazira- nju. Zato so nnši svobodomiselci — odkriti in prikriti — vedno visoko pro- slavljali češkega učenjaku in se skli- ccvali na njegove besede. Če se je lc kolickaj nudila prilika, so skušali nu podlagi Masarykovih nazorov po- bijdti iiaša siremljcnja. Ako pa niso mogli drugcga, so šttmno in hinctv- sko dvigali Masaryka v deveta nc- « besa, kcr so poznali nasprotje, ki via- I da med njimi in muni ter nwnili, da nas na tu način dražijo in spravljajo is ravnovesja. /Mi se nam zato umestno. da pri- občimo nekatere znacilne Masaryko- ve izjavc gU'de v or skill vprašanj, ki Hh jc podal pred kralkim nekemu ('asnikarju. V zuectku svojega razvoja.« tako ic pri poved oval Masaryk. »sem iskal verstvo, ki mtj bi mi iamčilo višjo nravstveno moč. Danes pa ne zame- njujem vec verstva in morale, kajti to sta dve različni socialni smeri. Ob- močje verstva je obsežnejše kot ono nravstvenosti. KcUolicizem mi ni na- sprotcn. S0VRA7JM PA INDlFli- RIzNTIZLM (P>RI:ZBRlZN()ST) IN LUHiRAU'/JiM V VERSKIH ZADE- VAII. V PRVI VRSn NAJ HO VSAK PROGRAM JASI:N. ŽF.LIM IMETl V RfiSNICI DOIIRE KATOUKE. SVOJl: SVliTOVNO NAZIRANJf: NAJ VSAKDO ODLOČNO IN Cti- l.OTNO PRIZNAVA.« V nadaljnih svojih izvajanjili je povdarjal Masaryk, da mu ie znano, da kaiolicizem v vcrskili vprašanjih ne pozna nikake popnsUjivqsti IN ON ODOBRAVA TO STALIŠČE. Masarykove besede so značilne in velepomembne. Z njimi ie veliki ccski državnik izrazil javno in brez pridržkov svoje priznanje katoliške- nui svelovnemn naziranju. Oni Ma- san>k, katerega so njcgovi ucenei ta- ko nidi izrabljali v boju proti nasim katoliskim načelom, je iasno povedal, du mu la načela niso nasprotna. Še več! Ilrez ovinkov je obsodil one, ki verskemu nacelu ne priznava- jo nobene važnosti in nobenega me- sta v javnem iivljenjn ter zastruplja- jo Ijadstvo z neko kvarljivo brezbriž- nostjo in breznacelno liberalnostjo. Proč s slcpomišcnjem, proč z ribar- leiijem v kali win, kliec Masaryk in razgalja s tem one, ki hlinjeno zatr- jnjejo, da je vera zasebna stvar, kJ se je nihee ne sine dotikati. a ji ont 1 smotreno izpodkopujejo temefje! Bo- I dimo jasni, Dodimo značajni. bodimo možje in ne breznaeelne salobarde, ki se igraekajo s svobodoljubnostjo, to je rdeea nit, ki prepreza Masaryko- ve besede. Trzaska »Edinost« je veekrat in veasih pruv s prozornim namenom proslavljahi Masaryka. Dobro bi bilo, Ce bi si tudi te njegove nauke vzela k srcu. Toda dvomimo, da bo to sto- rilu. Najbrže se bo ozlovoljena drzala kislo kakor neenee, katerega je okrcal ueitelj. Kaj se godi po svetu? Ko so IX) svetovni vo.ini odložili narodi vsi izimičeni in izkrvavljeni '•norilno orožje, je upal vesoljni svet, da se mu nc bo več treba klati za na- ^išljene narodnc pravice. Gospodje diplomati so se vsedli za zelene mize 'n začeli deliti ljudstvom praivice. Razkrojili so dotedanje zeniljepisne karte, tu nekaj odtrgali, tam nekaj l^'iclali, izročili to državo potfinu, ono 'zopet preskrbeli z vsem; če je tako Pi'uv kazalo jjlobokim žeponi, so po- .J^rnili državno mejo kar do sredi Kikcjara naroda. Po izvršenem dein s<< ?' obrisali pot raz čelo, se pobratili 'I'fi par slavnostnili kosilili in daü v svet raztrobiti: »Ne bo več klanja, tar smo že mi vse tako uredili, da bo slehcrni zadovoljen.« Naivno ljudstvo te spočetka verovalo ta.kim blatfo- ^vočnhn prorokbani, a je kaj krriulu °<1prlo oči in videlo, da so na mirov- r'>li konterencah človešMi mir Ie od dateč pokazaJi. Sporna jabolka. v*e daries, ko teče sedfino I'eto po ^jni, je ra svetu toliko spornih ja- "c>«k, ua je dovolj, če Ie kdo glasneje ^nirnira, pa si bomo spet v laseh. .'lj še staro sovraštvo rued Nemccm in rraneozom ob Renu. nastalo je n°vo med ixvljsko in nemško republi- ko radi Šlezije, j^rdo se ffledata Mad- žar in Jugoslavia radi bosratih žitnih polj, koliko narodov je v Kvropi raz- deljenin na dve, tri celo štiri države! Vse lo so iskre za bodoče spore. Pa poglejmo še v dnige dele sveta. Neincem sta vzela Anglež in Francoz \rse kolonije, ta dva iščeta zopet vsak na svojo pest zaveznikov, ker ne ve- st;1, kdaj se bast a zopet zgrabila, obc- nkii pa kaže tain izza niorja Amerika- nec dolžna pisma, čes, prej plačajta režke miljardc dolarjev potein se pa Ie dajta. Mi se bomo pa med tem po- menili vox, daljnem vzhodn z rumenimi petelini Japonci. Angleški trgovci pa irnajo tiid'i svoje želje na daljnem vzliodu. Te želje pa niso' nie kaj mi- roljubne, ainpak kazejo na novo stra^- hovito vojno med Anglijo Japonsko in Ameriko. Kak<- dobiti Tihi ocean v svoje ro- ke, je po vojni najvažnejše vprašanje za vse velesile. Zato hočemo danes Pokazati našim bravcem, kje bo na- sial nov svetovno-politični zapletljaj, če se državniki oziroma niili gospo- dairji kapitalisti ne bodo §c za časa spanietovali. Tako razmotrivanje je tudi podiičiio zato, ker nastajajo tiid'i manjši sjx)ri na podobne načine. Poiitika — boj za tnoč. Na.sprotst\ra med državami nasta- jajo prvotno vsled materielnih vzix)- kov. Prvi pastirski narodi so začeli boje za pasnike, v drugi stopn.ji kot poljüdelci so morali braniti svoje nji- ve in vasi, na daljni stopnji razvoja, kd je zmanjkalo rodovitne zemlje i:n se j>e s'tevilo ljudstva poninožilo, se je morala država boriti z drugo, dü si!, jc priborila več zemlje ali pa je usincrila svoje sile v še divjo zemljo, \- kolonije. V moderni dobi pa ne igra- io-svoje vloge lc zgolj matarielni vzro- ki. ampak tudi idealni. Oržava lioče n. pr. vse, ki so istega jezika in nxlu vključiti v istih državnih mejali. Na- stanc narodua vojna. V prav zadnjeni oasu pa so glavno gibalo vseh vojn: tig¦"•vkia, denar, moc. Velika država ne rabi več zcniije, kamor bi pošilja» la*'. kar ;e prcveč ljudi d'oina. vsi, ki uovore isti jczik in so istega plemena so tudi že podaniki cne države; torej grt zdaj Ie zato, da država usužnji soscda, da vedno boij širi krog svoje nofKlvisne moči, da vedno bolj bogati Peir-ljudi. Ce hočemo prašati, kaj je prf tcmu vzrok, moramo od'govoriti: Ie olove.ška narava, ki je vrgla raz sehe plašč človečanstva, pravice in lj^beziii do vscli. Načelo »vsak zase, ks| prase«, »steri človeka. ki ti je na poti« goni ljudi v srnrt. Države so se po vojni začele še bolj oboroževati, da uyeljavi vsaka svojo moc, ki so ji dali im-e pravica. Za^svetovni mir. Nekateri socialno navdahnieni dr- zavhiki so hoteli z razorožitveninii konfcrencami to zabniniti. Macdona'ld je predlagal v angleški zboirnici, naj se Anglija ne pripravlja več zia1 nove vojne. Herriot je tudi izjavil v svojem programu, da lioče svetovni mir. To- da taki glasovi so kmahi utihnili. Pa- (I'el je Miacdoiuild, sei je Herriot, raz- orotzifveno koiiferenco v Washingto- iiu so za letos odpoved^li, Japonska jc- po vojui dogradila 20 novih bojnili ladiij velikank; po Danidsovem načr- tu -mora1 Amerika v kratkem spustiti za par tisoč ton novih ladii v morje. Najvažnejši sklcip je pa pa del 21. feb- ruairja t. I. v Singapuru, da se mora tam z^raditi nainočnejša pomorska angleška trdnja'va na svetu. Tu naj bi pristajale angleške vojne sile in zrnkoplovi. Vse to seveda zato, da bodo vsi narodi sveta vživali odl'ja v Ki- ni in lnalajskein otočju. K tem živ- Ijenjskim in trgovskim vznokom pri- de še tretji, prikrito sovraštvo med belim in rumeniin plemenom, ki ga urijo Japonci za bodoči boj med dve- ma deloma sveta. Kažejoi se že tudii obrisi dveh mo- iiočnih zvez angleško-ameriške proti jaix)nsko-ruski. O tem bi se dalo 'Se marsikaj reči, a bi nas danes predialeč zavedlo. Gotovo pa je, če bo šla svetovma politika v teh smereh naprej, ne bo še dolgo mini na svetu. Le prenoviliie- nje dtuha po krščanskih naččiih, ka>r mi vedno in vedno ponavljamo, bo od- rešilo ljudstva, ki so utrujena. Ali je tudi žaljenje in psovanje kulturno delo ? Prejeli smo in priobeujemo: Jaz s pad am k tisti vrsti ljudi, ki so zoper vsako grdenje politicnih alt kulturnih nasprotnikov. Ker imamo dve politieni stranki in dve kultnrni Zvezi, sem odločno za plemenito tekmovanje, ker edino to — ne pa gnila sloga in mrtvilo — ie koristno za narod. Sem odkrit svoboden mi- slec. nasproten pa sem vsakoršnemu neodkritosrenemu zavijanju. Mi, kar nas je svobodomiselccv. smo se zdru- zili v »Zvezi prosvetnih društev«, ti- sti pa, ki se drzijo krscanskega sve- tovnega naziranja, so zdruzeni v »Prosvetni zvezi«. Med nami in njimi je v tem oziru prepad. Zato nikar ne slepimo podezelske javnosti. da nas ne loci verstvo, ne slepimo iavnosti, da smo za enotnost; ko bi bili res mi za slogo, bi kar pristopili vsi k Pro- svetni zvezi. pa bi imeli Ie eno zvezo in slogo. Toda mi teg a nocemo in ne niaramo. Zato sem odtocen nasprot- nik hinavščine. Kot dosleden človek sem pred petimi leti, ko se ie glaso- valo za ali zoper veronauk v soli, dal svoj glas zoper verstvo v soli. Odkri- tosrčnost mid vse! Ravnotako mi je bila všeč iskrenost tistih staršev, ki so se potegovali za verstvo. Tudi v vprašanju dveh Zvez na} stopi mesto sedanje neiskrenosti po- polna odkritosrenost. Stran 2. »OORISKA STRA2A« Roko na srce! Davno pred naso »Zvezo prosvetnih društev«, ie bila in del oval a »Prosvetna zveza«. Cenni torej govorimo o razkolni Prosvetni zvezi«, ko smo mi usttmovili za njinii novo zvezo? In ko smo ustanavljali »Zvezo pro- svetnih društev« in vabili vse brez razlifze na udelezbo, ali ni ruvno mis predsednik zabranil vstop elanom »Prosvetne zveze«? Ponavljam, da no branim tu »Pro- svetne zveze«, ne napadam »Zveze prosvetnih društev« le resnico sem hotel ugotoviti. Sklenem s prosnjo, na} odslej pre- ne/iajo vsi odtki z razkolniki in vsi pozivi nuslogo, kojenihee iskreno ne hoce, her se vsakdo drzi svoie zveze, ki ima popolnoma nasprotno svetov- no naziranje. Proe s psov ka mi, mi dun pa s ple- meniiim tekmovulnim delom! Clan društva. včlanjenega v »Zvezi prosvetnih društev*. DNEVNE VESTI, 24. april. Pozop, vojni osfoodoBonci! (Iz tajnišfua Kmetsko - delauske zueze.) 1. Vojni oškodovanci, ki so dolžni prijaviti svojo škodo kot terjatev nasproti Avstriji, naj skrbijo, da vlozijo prijave teh terjatev naj- pozneje do 24. aprila 19^5. Nihče izmed prizadetih vojnih oškodo- vancev naj ne zamudi tega roka! 2. Vojni oškodovanci, ki bodo v bodočnosti sklepali konkordate, naj bodo pri sklepanju kon- kordatov zelo previdni. Mogoče je, da ne bo hotela financa pri- znati kot vojno škodo škode, ki ni nastala po obstreljevanjuin katero sopovzročili Avstrijci. Pozivljamo vojne oškodovance že danes, da javijo tajništvu Kmetsko-delavske zveze vsak tak slučaj. Vojni oško- dovanci morajo biti v obrambi svoje vojnoodškodninske pravice zelo previdni in odločni. Finančni j minister je v svoji zadnji okrož- nici na prefekture v novih pokra- jinah zajamčil, da se bodo še ne- rešene vojno-odškodninske prošnje reševale v smisiu italijanskega vojno-odškodninskega zakona. Cerkvenim oskrbništvom! »Zbor svečenrkov sv. Pavla« dopo- šlje po pošti vsem ccrkvenirn oskrb- ništvom prijave za rekvizici.ie. Vsaki prijavi naj se priloži tudi notorični akt. Sestanek voditeljev „Marijinih družb" bo dne 26. t. ni. ob 10. uri v knezo- nadškofijski palači v Gorici. Dnevni ned je bil že objavljen v zadnji štev. »Zbornika«. Vabljeni vsi. Osrednje vodstvo. Nova vlada na Francoskem. Predvčerajšnjem pomoči se je sesta- vila nova francoska vlada pod p'ried- sedstvom Painleveja. Dosedaujega mifnistrskega predscdnika Herriota so izpustili. De Moiizic jc pa prevzel na- učno ministeirstvo. Nevaren pes. V sredo 15. t. m. proti veeeru je be- snel po Vipavski dolini pes, ki je bil naravnost podivjan. V Saksidu, Dorn- bergu, Pravčini, Volčjidiragi in Biljah je napadel več psov in ogrizel tudi več Ijudi. V Biljah se je pritepel na dvorišče župnišča, naskočil tam do- mačeffa psa in vgriznil gdč. sestro tamošnjega g. kurata, ki ga je hotela pregnati. Ko so ga spodili, je zbežal nezna.no kam. V srcdo zvečer in v če- trtek jc prišlo v Oorico iskat zdravni- ško pomoč več, gotovo od tega psa oklanih oscb. Zdravniki niso mogli dognati, ee je bil razdivjani pcs stc- kel. Nadaln.ia preiskavabo pa to breiz- dvoinuo lahko ugotovila. Pozivamo samo goriško podprefekturo in druga nierodajna oblastva, da to prciskavo čimbolj pospešijo. Z vso naglico jc trcba pomiriti prizadetc ljudi, katerih položaj ni ravno zavidljiv. Ukrene naj se vse potrebno, da se zbesneli pes najde in spravi s poti tcr tako pre- prečijo nadalnje nesreče. * * * O tem nevanicm psu smo dbbili iz Dornberga sledeče ix>ročilo: V sredo popoldnc je divjal po Dorn- berjfii stckel pes, srednjc vclikosti — hcl z rja\inii lisaini. Posebno hudo jc obgrizel tri otroke, manjc dve deklici in nckcga kolcsar.ia. Šel jc proti Pr- vačini, kjcr jc tudi vgriznil neko dc- kl,e. Pogodck jc liudo vznciniril cclo okolico. Prvo pomoč jc nudil napade- nini doniberški zdravnik, v četrtek pa so bili pd'peljani vsi v tržaško bol- nico. — Žclimo, naj bi oblastva po- skibela, da sc njib narcdbc o psili tndi izvršijo! Clovek n.i varen, poscbno ponoči, po cesti. Zgodi sc, da ga napa- de cela gruča psov. O iiagobčnikih ni niti govora. Po vaseh jc vcč kot prcvcč psov in imajo jih tudi ljndjc. ki večkrat sami nima.io kaj jesti. Končno se zgodi takb sluča.i in obči- na ima nova brcincini. prizadeti |ia dovolj veliko ncsrečo. Demoiistracija proti Angležem. Poročali smo že, dia. so Arabci in dnitfa nežidovska Ijndstva, ki bivajo v PaLestini, z velikim ogorčenjem sprejeli sklep, da sc naj Palestina i>re- pusti Jii'dom, ki n;a>j ta-ni iistano\c lastno državo. Za glavnega povzroči- tclja tcga sklepa smatrajo bivšega an- gleškcga zunanjcga liiinistra lorda HaifouT-ja. Ko jc lc-ta prcd časoni napovedal svoj obisk v Palest in i, s Rumunijo, Jugoslavijo, Grško in Češko. Najbrže si le Ruimini iščejo zaveznikov, ker jih vedno skrbi rn- ska Besarabija. Huda reč. Bivši vojni minister d>i Gior- gio je v svojem go vorn v senatii de- jal, da ni mogel sprejeti fašistovske izkaznice, ker »se ne strinja s častjo vojaka, da dvakrat priseže«. S tem se je čutila vsa rnilica užaljena in je vse fašistovsko časopisje začelo nii- nistra lindo napadati. A!i bo držalo? Ameriška zbornica je sklenila, da ne posodi evropskim državam nobe- nega fieka več za oboroževanje. Sa- nio ce ne bodo m a sine obresti tudi Amerikancev premotile! Boj v večnem snegu. Ysemu kn.lturneinu svetii ie znano, da sl1 je slavni polarni raziskovalec Aminidsen že Iani pripravljal na po- liod proti severneniu tečaju. Ker mu je manjkalo denarja za polet z zra- koplovi je prosil italijnnsko vladf), naj mu pomaga. Mussolini je bil za to, ker j'j. stavil pogoj, da se inora razviti na severnem tečaju italijanski prapor. No, iz cele stvari pa ni nastnlo nie dnigega kot velikanski dolg Aminid- seuu. Ta pa kljub temu se ni obupul. S podpoio norveške vlade in a.meriški- iiii dolarji je oprem.il z vsemi moder- nimi iznajdbami ladji »Fran« in »Hob- by« ter odplul zaeetkom tega ineseca na sever. Ko nc bodo več mogle ladje skoz led, bo zletel z tetali na tečaj. ! Pred tremi dnevi je še bil preko 1000 kilometrov od seveniega tečaja. Mor- cia se bo lc i)osrečilo' junaškeinu raz- iskovalcu • premagati večni sneg in led. Od mrtvih je vstal? i^o Sibiriji hodi nek človek, ki je popolnoma podnben imiorjenemu car- }\\ Nikolaju II. Ljudje, ki so ga po- znali, pravijo, da ima ta človek rav- no tako obnas'inje in čisto sličen glas. Sani tudi pravi, da. se mu ie na ču- dežen način posrcčilo ubcžati bolj- seviškim krvnikoin. Ljiidie se tru- iiioina zbirajo okrog -carja« in mu prisegajo zvestobo. Boljševiška čeka pa je razpisala 20.000 zlatih rubljev onemu, ki ji preda od mrtvih vstailega Nik/>laja II. živega ali mrtvega. Najbolje roködelstvo. V New Yorku se Ixxsta kmalii sku- šala svetovnoznana bokseria Dem- psey in Wills. Kdor zmaga, dobi 1 milijon dolarjev nagrade! Dempseyju pa bodo od stell tudi, če bo podlegcl 750.000 dolarjev. Pa reci kdo1, da pretepanje nie ne nese! O železni cesti. Le-tos bo mhiuilo sto lieit. kar je v Kvro'pi stekel: prvi vlak s pairno loko- moiivo. Njegova železna cesta je bila zgrajena v sevemi Angleški med me- stöma Stokton in narlingtOTi. Sprva je sluzüa samo za tovorni promet. Še le par let pozneje so jo začeli ra- biti tudi za osebni promet. In danes? Kje se živi najdražje? Po poročilili listov so gkde cen zi- vil najdražje sledeče dežele: Poljska, An^lija, Švedska in ^vica. V Franci- ji, Cehoslovaški in Italiji se po teh ponočilih živi razmeroma ceneje. Mestne novice. Cepljenje proti kozam. Goriško županstvo naznanja, da inorajo prinesti starši vse otroke ro- jene od 1. julija do 31. deeembra 1924. k eepljenju. Ravnotako tudi otroke ro- ji.ne v prvem polletju lanskega leta ali tudi prej, če niso bili iunsko jesen že cepljeni. Cepljenje se bo vr.šilo od 27. aprila do 15. junija 1.1. vsak delavnik v ttiici Muzzini (prej Via Mnnicipio) st. 7 v prvem nadstropju od 3 do I ure po- 1 poldne. Starši bodo šc posebej dobili obve- siilo, kdaj naj prinesejo otroke. Kdor ne dobi obvestila, je kljub temu dol- žan v imenovanem roku prinesti otro- ke k ccpljcnju. Osem dni po ceplje- nju morajo vsi zopet pripeljati tja otiroke, da jih zdravnik pregleda in izsta.vi spričevalo. Kdor S€ ne bi po tem. ravTial bo strogo kaznovan. Po- novno cepljenje šolsklh otrok se bo vršilo po solah. „V vodnjaku^. Kakor smo že javili, ix)iiovi »Pev- sko in gkksbeno društvo« v soboto, dne 18. t. m. ob 21. uri in v ned'eljo. due 19. t. m/ob 16. uri opero »V VODN.IAKU«, katere prvi dve prcd- stavi sta uspeli tako sijajno. Od uspe- ha teh predstav bo odvisno. ali bo moglo nuditi društvo v bližnji prihod- nosti zopet kaj podobnega. Opozar- jamoi, da je od 382 scdežev več kot polovica sedcžev 3. razread. S tem jc omogočeno tudi manj premožnim. da se opere lahko še drugič vdeleže. * ' Splošno slow zensko društvo v Gorid" je imelo dnc 29. marca svoj rcdni občnl zbor. Po kratkem pozdralvnem nagovoru picdscdnice je tajnica orisala delovanje in miprcdek tcjra društva. Hlaifajničarka jc poročala o staiiju bhiKajnc, ki je imela letos L 11.208.40 prometa. Novi odbor sc jc kon- stiluiral tako: predsednica Rud. Vidmarjc- va. podpreds. Mar. Miličeva. tajnica Pavla Ccrnijjojcva, blasajničarka Štef. Podgorni- ki)va, odbornice Ainal. Vclikunja, Rom. Lu- kcžičcva, Olga Ccrnetova, Lojzka Plesni- čarjcva, Pija Ujčičeva, Siilikroj Franč. in Povšič Livia. Kaj je novega na deželi? Miren. (»Kraljiea palčkov« v Mirnu). Na velikonočni pondeljek je dosegla ta igra pojwJcn uspch. Natlačena je bila dvorana. Vrli doniačini in okoli- čani so že naprej slutili, da bodo ime- li Iep duševni vžitck in prišli so vsi, ki Ijubijo nežno otroško dušo in radi gledajo pestro življenjc ljubkih pal- čkov, rajanje in prepevanje vil, peva- joče čaranje čarovnic in šegavost dovtipnega norčka. Ni mogoče lepše proslaviti v«tajenja v iwavi in po- štenih dušah, ncgo je to napravila mi- ronska deca svojim mainicann in oče- tom tcr vscni svojim prijatcljem, ka- teri so jo obiskali. Kralj palčkov — učenec Dragič Ur- šič — je bil najniogočnejše veličan- stvo v bclcm žamctu, škrlatu. herme- linu iu zlati kroni. Mogočni kralj je dal piti svoji kraljici — Delki Fenla- tovi — Ick prave Ijubezni in usmilje- nja, katerega je zvarila čarodejka iz materinskega srca. A hrüpenenje, vstvarjena iz dekliškega srca lepe ! Vide, je dlalo kraljici palčkov tolikcgit kopriieinja, da je ušla v vse naravne krasote za solnčninii žarki. za vo- njom cvetlic, za žgotenjem ptic, za zvižganjem pastirčkov in meketa- i.jem njih čred na: svobodiie planine. üarovnica — učenka Ivica Bon — je bila pristna in prav taka, kakor si jo predstavlja nasa domiSljija: njen kolornon, brezova metla, očala, nos, kotel, tobačnica itd. so vzbujali toli- ko srčnega smeha, da so se nam sol- zile oči. Pctjc in rajanje vil — 16 samih šol- skih deklic — je vzbujalo mnogo ob- čudovanja med poslušalci. Recitacija vile kraljice — Marica Klančičeva — v razgovoru s kraljico palčkov je do- segla splošno ganutje. Olavna vloga noröka — Berta Vi- žintimova — je s šcgavo dovtipnostjo in ironiziranjem razvcseljevala vse kraljestvo palčkov in nas velikanov v dvorani. Norčkove gest.e in izreka so bile vedno najpopolnejše in naravne. Njcgovi pogovori s spretnim kuhar- čkom — Marica Mozctičeva — so vzbujali toliko smeha, da se nam je razigrano srce topilo srčne radosti. Pohvaliti moramo tudi dva prazna klasa, oba kraljeva svctovaJca: Dani- co Pahor in Mihelo Crnic, za njiju le- po, glasno izreko, popolno diplomat- sko spretnost, katera je pa dospela do vrlumca pri učenem odposlancu — Jelka Marušič — iz sosednega kraJje- stva bratov palčkov. »QORISKA STRA2A« Stran 3. Polža so jahali naši palčki, gasili so ogenj v luni, pili medico, vijolični sok in sladlko vodico v naše najvcčjc veselje. Kako krasen je bil njih iskri koiijiček-polž — izdelek priznanega strokovnjaka! Petje jc bilo dovršeiio, rajanje tudi in tfodba najpreciznejša ..... saj vcino vsi, kako zna ubirati glasovirjeve strune gospica Zalka Vukova s svo- jinii sprcmljevalci na, gosli. Mircnski stariši so lahko ponosni iia. svoje palčke in vile. Vzajemnemit deln vseh domačili sotrudnikov »Izo- braževalnega društva« sanio se lahko Posrecijo toliki vspehi mi domačem odru s 43 igralei — samitni šolskimi otroci. Režija je bila v izbornih ro- kah domačega učitcljstiva. Pridite na belo nedeljo vsi doma- čini, nieščani in okoličani gledat to krasoto in nc bode vain /al. Mircnsko solsiko drnštvo razdeli ves svo.i denar- ni preostanek šolski deci. Pokrovitelj mtlčkov. Iz Vipavske doline. Velikonoč smo praznovali mod naj- lepšini cvetjein. §e bolj kot vsta.ienja ruirave smo pa veseli vsta.ienja nase mladine. V Vrlipolju so na velikonočni pon- deljek blagoslovili nov drustveni doni. Zgledna požrtvovalnost članov in članic zasluži javne pohvale. Pri otvo- ritvi sta» bila navzoča tud'i odposlanca j>Prosvctne zveze«. Na Planini je isti dan priredilo on- dotno Prosvetno d'rtrstvo lepo prirc- ditev. Udeležba je bila naravnost si- Rina. Igra je dobro izpaidla. Iz Slapu ob Idriji. Na velikonocni pondeliek je prire- ditev »Izobraževalnega društva« v Slapu izborno uspela. Igrali so Finz- Karjevo »Vcrigo«, katera. je prav do- bro jzpadla. Igro je režiral g. Vogrič. Scenerija odra je bila primcrna in ze- lo okusno izbrana. Kostuin.i zelo sre- čno podiani. Posainezne vloge so bile Pravilno razdeljene. Deklaniacija in karakteriziranje je pri dobrih igralcih splošno prišlo do veljave. Obeinstvo ie sledilo poteku igre zelo napeto. Na Programu je bilo tudi več pesmi, ka- tere ie drustveni pevski zbor pod spretnim vodstvom preč. g. Reja dobro izvajal. Najbolj jc ugajala kon- čna hrvaška peseni, katero ie pevski zbor moral ponavljati. Z rastočim naNdušcnjeni je poslušalo občinstvo Pair pesnii, ki jih je zapel g. Joško Oratuž med pavzami. Vtis celotne pri- reditve je bil na občinstvo kar naj- 1 hf)ljši. Najbolj ponosni so bill seveda Slapčani. Kaj bi ne bili, ko iniajo tako vrle diruštvenike, a še vrlejše vodi- telje. Kaj več o prireditvi poročamo v našem društveneni glasihi »Našem čolniču&. Sedlo. Na vielikonočni pondeljek je priredi- lo tukajšnje »Prosvetno dinuštvo — Sloga« po 40 dnevnem o-bstojn društ- veiiL'ga življcnja spomladansko vese- lico. Novoustanovljeno društvo je sto- pilo z vso silo na dan in že pri prvi prireditvi pokazalo pred javnostjo svoj narodni in diišcvni napredek. Ja- ko dobro je zapel mešani društveni zbor »Ti veselo poj!«, »K petju zdaj se oglasimo sdožno mi!«, »I^o jezeru, bliz' Triglava« in »Kdai moramo pi- ti?« S teiln je pokazal, kaj preiuoreta vsirajna vaja in požrtvovalnost. Obi- lo |)ohvale g. pevovodji, ki je v krat- kcin času tako dobro ugladil svoie nilade pevee in pevke, da so prav iz- vrstno nastopili. Vsi igralci in igral- ke so častno rešili svojc vloge in dasi se je vršila prircditev na prostem, smo precej doibro slišali iz za silo pri- i'cjciicga odra vsa.ko besedo, to pa radi srečue izbere veseličnega prosto- ra. UdieLezba je bila prccej številna; razun dornnanov so priliitcli prijatc- l.ii izsosednili občin, ker tudi v »Kotu« zna naše ljudstvo ceniti pravo izo- lM-azbo. Pohvuiiti in zalivaliti sc mo- ramo razun domačemu zavednemu občinstvu tudi prijateljem iz Kobari- da, Potoka, Borjane, Breginia za ta- koštevilen obis-k. Društvu pa želimo najlcpSi nadalinji razvoj. Odločni na- stop režiserja. požrtvovalnost in prid- nost igralcev in igralk naj tudi v bo- doče s svojimi dostojnimi in krasni- mi prireditvami privabi k nain obilo I občinstva naklonjeiicga kulturi in prosveti. Hudajužna. V naši vasi se je tudi odločilo nekaj ljudiij, da= gredo iskat srečo v široki svet. Med temi je bil tndi F^ajntar A- lojzij. Toda mesto, da bi našel v tu- iini srečo, ga je ista ugrabila. Dne 7. aprila je umrl vsled bolezni v prerani mladosti. Bodi um lahka tuja goinila! Pečine. Zopet se oglašatno, a žal moraino poročati le žalostne vesti. Svmrt sü je nekako nastanila pri nas. Za našo majlino duhovnijo je pač res preveč, da imamo od novega leta scm že osem smrtnih slučajev. Uinrli so pa večinoma sami gospodarji. Zadnji dan mairca. smo pokopali f>3 letnega ko- larja Jakoba Laharnarja s Pečin št. 11. Zapuščai vdovo z dveina nepre- skrbljenima otrokoma. --- Na veliko soboto pa je umrl 55 letni nosestnik Franc Jeklin s Pečin §t. 4. Bil je do- l>er go&podar in oče svojirn otrokom, katere je vzgojil v pravem katoliškem duhu, za.to ga bodo tembolj pogrešali. Kako je bil vsem priljubljen je poka- zal njegov slovesni pogreb, ki se je vršil na velikonočni pondeliek. Peča- ni že zdavna ne poninimo toliko Ijud- stva pri pogrebu. Naj jima svctl \cčna luč! Ostalim sorodnikom našc najiskrenejše sožalje! Doberdob. V naSi vasi napredujemo. Sedamje županstvo je jako marljivo. Imamo ! nai)e!jan vodovod po celi vasi. To je izredne koristi za našo kraško obči- no. Vsi moramo biti bvaležni n;iše- niLi občinskemu odboru, ki z vcliko požrtvovalnostjo daruje sainega sebe v blagoir občine. Občiuskeinu odboru mora vsak občinar iti na roko, da se bo obzorje naše bodočnosti čintbolj razjasnilo in bomo gmotno in dusevno ' napredovali. Vtpava. One 29. m. m. smo vstanovili v Vi- pavi svoj »Zivinorejski odbor« v pri- sotnosti gg. predsednika »Živin. od- bora,« v Vidmu grofa Mainardi-ja: podnadzoniika Klavžarja iz Oorice in i ing. Velieogna, vodja kmct. oddelka v Ajdovščini. Dosegcl sc je popolen spo- razum z onieujenirni funkcijoTiarji, ki so bili prav zadovoljui. Takoj po usta- novityi smo hneili v prisotnosti ome- njenili gospodov sejo ter izvolili za predsednika Jan. Ferjančiča iz Vipa- ve, za podpredsednika Fr. Tomažiča iz Vrhpolja, za tajnika pa ing. Veli- cogno. Po raznih razgovorili v prilog živinoreji smo se.razšli v trdnein pre- pričanju, da bomo lahko pokazali kmaJu uspche, če bomo delovaii vsi skupno. Gg. odbornike pa tein potom naprošamo, da sc seje dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne gotovo udeleže. Ob- cine, katere niso zastopane v odboru pošljejo namestnike. — Seja sc bo vr- šila v prostorih »Kmet. društva«, ki jib je dalo odboru brezplaČTio na raz- polago. Štomaž na Vipavskem. Due 16. t. m. smo ob ogromni vde- ležbi položili k vecn-omai počitku 26 letnega mladeniča Fraticeta- Bratina iz obče znane družine »županovj« pri Bratiuili. V torek je po svoji lcpi na- \adi zopet zelo zgodaj vshil in sei po.uledat na i)olje, kako bo z delom in setvijo, pa ga je na skalnati poti pod vasjo tako nesrečno vrglo, da je obležal mrtev. Drugače zclo krepak, je trpcl že vcč let na padavici, kateri je tudi podlegel. Na obrazu ležečega sta. kmalu po nesreči našli dive ženski iz Skrilj, ko sta šli po listje v Čaven. Tužna vest o neuadni smrti blagega pokojnika je inočiio pietresla vse Iju- di doma in v okolici. — Ranjki Fran- ce je bil dobro vzgojen katoliški m:la- denič; Ijubil je doni in ecrkev ~- uio- litev in delo. Bil je zelo iniroljubnega značaja in zato splo.šno priljubljen. — Pogreb je imel naravnost veličirsten. Bratje in sestre, sorodniki in prijate- lji so poklomili pet vemccv. stornaški fautje so pa svojcniu tovaiiišu prire- dili najeastiTjjše spreuistvo. Vrli zbor Kat. izobr. društvai mu je pod vod- stvom g. Fr. Bratina zapel žalostinke pred hišo in na pokopališču. Č. g. vi- kar mu je pa govoril v slovo ob grobu ])oiiiemben govor. — Počivaj v mini, blagi France, dokler se zopet ne vi- dimo nad zvezdami! Težko prizadetf družini nase iskreno sožalje! Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je Vsemogočni poklical k sebi dne 1(5. t. m. ot> II. iiri našo dobro soprogo in uiamico MARIJO RUTAR v 45. letu svoje starosti. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil dne IS. t. m. ob 11. uri iz liišo žalosti na Gra- hovem štev. 39. Grahovo ob Bači, dne 17. uprila 1925. Anton Rutar, soprog. Anton, Franica, Franc, Ludovik in Justina, otioci. Angela Rutar, sinaha. Zahvala. S potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je na veliko soboto dopoldne izdihnil naš nad vse ljubljeni soprog, oče Franc Jeklirt v slcirosll 55 let. Obenem se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so prišli v tako obilneni številu pokropit našega predragega in ga spremili na njegovi zadnji uri. Posebno se zahvaljujemo, čg. upravitelju Medve.^u, pevskemu zboru „Planinka" za ganljive žaloštinke, in sploh vsem, ki so na katerikoli nacin pripomogli, da se je izvrsil pogreb na tako lep in dostojen način. Bog plačaj vsem ! Na Pečinah, dne 13. uprila 1925. Zalujoča družina Jeklin. English FINTEX Redg Neprekosljivo blago za moske obleke English Fintex — Scotch Fintex predstavljajo najboljšo kakovost izvršeno v Huddersfieldu (Angleško) in v južni Skociji. >—^—~.- -"-----'^=--~-......-==— • =^=====r===^^ Edina kvaliteta — |3^^ Najfooljša ^ß% -— v zalogah edino pri prvovrstnih krojaeih cele Evrope. Vse blago „Fintex", ki nosi to znamko vtkano v živem robu je absolutno jameeno kupeu, ker presega normalno trpežnost, se ohrani vedno sveže in je lepe zunanjosti se ne ogubi in ne izgubi oblike. Za Gorico edino pri tvrdki GIUSTO VUGA &. C. Gorica - Corso Verdi N. 3S ---- Telefon 132. ¦ Strati 4. »GÜRISKA STRA2A« Grahovo ob Bači. Grahovski občinski svctniki so že svetovno ziiani. Zlasti so se proslavili z onim zuamenitini odlokom o zvo- ncnju mrličein, v katcrenr se dovolju- je fcrikrat zvoniti !e pa'pezu, šikofom in še nekateriin clru.Mfim l.iudem. Zdaj so se že pričeli lastiti farovšk-ega vr- ta. Če pojde tako napibj, kmailu ne homo nibili nobenega »gospodnunca«, ker bodo nasi obeinski niož.ie vse sa- •mi opravljali. Idrijske novice. Smrt. V sredo due I. aprila so iK>kopali 14 letno dckle Ivano Car. Na zadiiji poti jo je sprcmila tuk. dekl. »Mar. družba« ter ji v slovo ob grobu zape- la »Otrok Marijin, blatfor ti!« Pokoj- nica je bila vcč let skrajno slabega zdravja tcr vslcd te.^a predčasno iz- puščiMin iz šole. - Počivaj v mini! * * * V pctek due 10. t. in. je po.dalj.ši balezni izdihnila L. Mari ja Kaiiduč, v Prontu. Bila je žeiia jfloboikeffa katoli- skega prepričanja ter je v tem duhu tudi vzjfo-jila svojo diruzino. — Blaff ji spoinin! Oslalim nase sožalje! Pot res. V eetitek due 2. t. in. ob 6.20 uri zvečer se je čul pri nas precej moča.n potresni simek. Smrtna nesreča. Koniaj miesec dni je, kar snio poro- čali o strašni nesrcči, ki ie doletella Matijo Kristana v ffozdu. Toda prcd- no pozabimo na cno, je že dru&a tu- kaj. Franc (lantar, že precej priletcn ¦liiož, je bil že veliko let mistaken pri tfospej Aiii Gruden (pri Zaffodu) kot hlevski dclavec. V eetrtek due 9. t. -in. jc bil na hlevu ter je na neznaii na- čin padel v luknjo, po kateri se spušča živini v hiev seno. Pri padcti si je iiiočiK) pretrcsel možgane ter zlomil vrat. Poikopali so La v soboto 11. t. m. To je že driiffa smrtna nesreča pri »Zagodu« v zadnjem časn in pri obeh je menda. glavni vzrok al'kohol. Spa- •metujmo se vendar že cnkrat! Tridesetletnica. Ko se je na veliko soboto 11. t. in. na večer nebo zelo oblačilo, so ljudjc splošno mislili, da ne bo procesije. In pri tem so slebernemu prišle v spomin one strašne ure, ki so vdarile nad nas o veliki noči leta 1895. o pri- liki hndega potresa, ki je nanravil obi- lo škode ter ne]>opiscn strah. Posebno Imdo je bilo v Ljubljani. Poteklo je torej 30 let od on.Ui žalostnib veliko- nočnih praznikov. — Letos ie sicer komaj držalo, vendar je procesija, ncmotena od dežja, Šla okoli Idrije. Vsa o'kina, koder se je pomikala, so bila več ali manj razsvetljena, razen par izjem, kot pri slavnem del. s:od- benem drnštvti in komtmističnein dni- štvu. Pies. Komaj so čakali, d'a je prišla veli- kanoč, žc so znnaj plakati za »Ballo«. Na vseh straneh stiska in ponianjka- nie, za pies pa mora biti potre'bneg'a denarja. Vemo, da si orkester »Lira« pri tern išče svoj zasLužek in mn no- bed.en tej^a ne steje v zlo. Toda na- pravite kaj lepcffa, kultnrncffa, ne vedno sain pies na pies. Za pies iffra labko vsakdo z vsa'ko razglašeno TiariTMMiiko, medtem ko je za kak ob- širen koncert treba obilo trndas in vstrajnosti. Pa brez zamere. Opazovalec. 1ŠCE SE VESTEN DELAVEN MOŽ, ki se razume na vrtnarstvo. Naslov pri uredništvu. LES ZA KURJAVO. Sto kitbičnih metrov bnkovcga lesa za knrjavo je na prodaj po uffodni ceni. Vec pove npravnistvo. OREHOVE TROPINE zmlete v vrečah, zajamčeno 52% beljakovine in tolSče po L 1.50 za kg se dobe pri »Slov. kmetijskem društvu« v Gorici. Širite Joriško Stražo4! SEMEN.) SV. .IUR1JA in SV. LU- KEŽA V KOJSKEM je na novo vpe- ljan kot pred vojno in sicer v ponde- Ijek iK) godn hnenovanih svetnikov. Vabilo ------- k letnemu - obincmu zboru „Kmečke posojilnlce44 v Fodmelcu vpisane zadruge z neomejenim jamstvoni, ki se bode vršil v nedeljo dne 26. aprila takoj po zadnji maši v zupnišču s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Prečitanje in odobritev bilance za 1. 1924. 3. SluČajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Nove šmarnice! Pred 1. majnikom izide knji^a o Mariji. Knjiga obsoga Si poglavij, tako da bo sluzila za šniarnici1. Preč. dii- hovščiiia naj naročila pošilja Kato- liški knjigarni v Gorki. V Marihoru so ze izi^le nove „Snuir nice", ki se dobivajo v Katoliški knji- garni. — — — .___ — -- V nedeljo dne 26. t. m. se vrši občni zbor „Komsumnega i društva" za tolminski o- kraj v Tolminu v prostorih obrtne sole ob 5h popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Po- ročilo načelstva. 2. Poročilo nad- zorstva. 3. Potrjenje letnih raču- nov. 4. Slučajnosti. NaČelstvo. Glasbeniki! FJrodam 1 B Eviphonicem in violo. Natančna pojasnila daje Pavel Kumer, Rake 244 Iarija. Röntgenologiöni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarijoDH. 9.DEFIDRI y GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. I» SPREHMA OD 9-1Z IN Z-1 Modni salon. OTTILIA CALLIGARIS NajveČja izbera klobukov za -----gospe in gospodične. - -.- zzzzzzzz Lastna delavnica. :=zzzzz: GORICA, V. Mameli 4 (prej via Scuole) Pozor! YINSKI YELETRGOYCI. Stara vpeljana vinska veletrgovina v Ljubljani s poslopji vred se ceno proda do 16. t. in. Poslopja se tudi sama prodajo ter so vporabna za vsako tovarniško ali drugo podjetje, ker je elektricna razsvetljava in pogon v poslopju ter poleg še 2.000 m2 nezazidanega sveta. - - Ponudbe pod „VINSKA" na Aloma Company, Ljublana. | Semeno: Domača črna tri- letna detelja; lucer- na, t r a v a mcšanica z detelja, krmilna pesa nemška „Mamiltll" in „Echendorf" čebulkov in vsa se- mena dobite v trgovini---------- 1 osipa Wunilia - 5u. Lucija. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------i Likvidacija zadruge! Vpisalo se je v zadružni register dne 18. 3. 1925. pri tvrdki Prva stavbna zadruga v Renčah, reg. zadruga z ome- jenim jamstvom, da se jc glasom sklepa občnega zbora z dne 11. maja 1924. zadruga razpustila in da je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so: Žigon Josip, Turel Anton, Turel Ivan, Pahor Josip in Špacapan Ivan. Podpis tvrdke: Likvidatorji se bodo skupno podpisovali pod likvidacijsko tvrdko. Vabijo se upniki, da prijavijo likvidator- jem svoje terjatve. Lihuidacijshl OdbOF. Valuta. Dne 16. aprila si dobil : za 100 franc, frankov 125. do 125.75 I-ir za 100 belg. frankov 122.- do 124.-- Lir za 100 švic. frankov 471.— do 474.- Lir za 100 češ.-slov. krön 72.6X) do 72.70 Lir za 100 dinarjev 39.40 do 39.70 Lir za 1 sterling 116.80 do 116.95 Lir za 1 dolar 24.37 do 24.52 Lir za 1 zlato marko 5.80 do 5.88 Lir za 100 a.vst. kron 0.0340 do 0,0347 Lir Beneške obligacije. Dne 16. aprila: Srednji kurs L. 7S05, v Trstu 76.50; v Milanu 77.50, v Rimu 77.75 L. Primarij kirurg Dn Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 i ure popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. DDDD 5| HD I (| bb"|B ozdravljena z najnovejšitn pasotn BROOCIC Mircdilnica in dlšavnlca E.Qrapülin-Gorica naspr. ljudskemu vrtu, Corso Verdi 27. Teod. Hribar (nasi.) » Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Velika zaloga češhega platnn iz znane touarne Regenchart S Rsymann, usaho- urstno blago za poročence kükor tudi veliha izbira moskega in žEnskep sukna. Blago solidno! Cene znterne! Peki, ^lcišeiearji in lrgovci! Destilacijsha tovapna Miani, Videm - Červinjan priporoča svojo zalogo DHOZJA (fece pa pecivo) (Patent^Mautner, Dunaj) Najboljši izdeleK. Za goriški okrej je zaloga pri pc- kovskem «»indakatu v GORICI Piazza del la Vittoria (na' Travniku) 16 (znolraj). PODRUŽNICAi ^ ^ Ljubljanshe hreditne banhe v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon St. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka DelniŠka glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJÜBLJflNfl Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po Cistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- lzvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. - Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle^najkulantneje.