Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Marti’': della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo : Gorica. P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič. r.: Trst, 11/6461
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 30 lir.—
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250: — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 240
TRST, ČETRTEK 12. FEBRUARJA 1959, GORICA
LET. VIII.
OB 40-LETNICI USTANOVITVE ITAL. LJUDSKE STRANKE
0 „zvestobi” Krščanske demokracije načelom predhodnice
mmmmmmmmmmmtrmmmumaammamin ■ im m———— ——— —— —■ —— — umi —mn—»imiiiiiiimiiiiihib \m\* i um i mn ■' imihim—n———w—iti n
Odpad od katoliške manjšinske politike - Pred zasedanjem italijanskc-jugoslovanskega odbora v Beogradu - Kdo žene slovenske katoličane v sodelovanje s komunisti?
Dne 1. februarja so demokristjani slovesno obhajali tudi v Trstu 40-lctnico ustanovitve bivše Italijanske ljudske stranke, ki je bila, kot vemo, predhodnica današnje Kršč. demokracije. Svečanosti so se udeležili vsi tukajšnji veljaki vladajoče stranke, tako njen pokrajinski tajnik Corrado Belci, župan Franzil, oba državna poslanca Scio-lis in Bologna, bivši župan Bartoli in nekaj gostov iz Rima.
Uradni govornik je bil občinski odbornik hr. Doro Ri.naldini, sin pokojnega barona Rudolfa Rinaldinija, ustanovitelja Ljudske stranke na Tržaškem.
V svojem predavanju je obrazložil načela, na katerih je temeljila nekdanja stranka, ter poudaril, da mora Kršč. demokracija tem načelom ostati brezpogojno zvesta, četudi bi zavoljo tega utegnila imeli kako trenutno škodo. Pokrajinski tajnik Belci je na proslavi označil Kršč. demokra-CIJ° le za zvesto nadaljevalko prejšnjih te-zenj in gibanj italijanskih katoličanov. Od tod izhaja življenjska moč katoliške misli v političnem razvoju Italije.
V NASPROTJU Z RESNIČNOSTJO
K tem trditvam bi radi pripomnili naslednje. Najprej, da ni naš namen kakorkoli omalovaževati resničnih zaslug, ki si
J>h je pridobila Kršč. demokracija za državo.
Pod spretnim vodstvom De Gasperija in pomoči Amerike ji je uspelo popolnoma obnoviti uničeno gospodarstvo Italije in §a spraviti celo na znatno višjo in naprednejšo raven, nego je bilo pred vojno. Po Padcu fašizma je odločilno pripomogla, da le Italijanska republika dobila zares demokratično in socialno ustavo, in De Gašperina zasluga je tudi, da je Italija prišla v m°zemstvu spet do ugleda in vpliva, ki ju Je bil fašizem docela razdejal.
V tem pogledu sc Kršč. demokracija lahko res pohvali, da je vredna naslednica Ita-tianske ljudske stranke don Slurza. Vendar mi smo narodna manjšina in naša dolžnost je, da presojamo razne stranke, in zlasti katoliške, tudi po tem, kako ravnajo z našim ljudstvom. Vprašati sc moramo, po kakšnih smernicah rešuje ta ali ona italijanska stranka vprašanje pravičnega in res človeškega sožitja med sosednima narodoma v naših krajih.
Ce g, Belci, dr. Rinaldini in drugi tukajšnji demokrščanski prvaki menijo, da je nji-°va politika tudi v tem vprašanju v zvestem skladu z načeli don Sturzove stranke,
jim lahko z mirno vestjo sporočimo, da je taka njihova trditev v najostrejšem nasprotju z zgodovinsko resnico.
DON LUIGI STURZO IN SLOVENCI
Ko so zastopniki naše manjšine po prvi svetovni vojni stopili v Rimu prvič v stik z glavnim tajnikom Ljudske stranke don Stur-zom, so bili naravnost presenečeni, koliko bistrega razumevanja je imel ta Sicilijanec za položaj in potrebe Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Govoril je tako, kot da bi bil sam pripadnik naše manjšine. Videti je bilo takoj, da je daljnoviden in globokoumen politik in pravi kristjan.
Samo po sebi razumljivo se mu je zdelo, da nam pritičejo osnovne in srednje šole v materinem jeziku, da je treba uvesti povsod, kjer prebiva narodna manjšina, dvojezičnost na sodnije, v vse urade in javne napise, v čisto naših občinah naj pa bo uradni jezik slovenščina ali hrvaščina. Toda Ljudska stranka se ni zadovoljila z lepimi besedami in obljubami, temveč je tam, kjer je bila pri nas na oblasti, svoja načela tudi izvajala.
SEDANJE STANJE
V goriškem pokrajinskem zboru so Slovenci govorili v slovenščini, Italijani v italijanščini, na slovenske vloge je goriška pokrajinska uprava odgovarjala v slovenšči-
ni, v slovenskih občinah je bilo vse uradovanje v jeziku ljudstva.
Primerjajmo tedanje razmere z današnji-I mi! Če si danes Slovenec drzne v katerem ! koli pokrajinskem zboru ali v tržaškem in ’ goriškem mestnem svetu spregovoriti le besedo v svojem jeziku, mu ogorčeni demokristjani takoj zamašijo usta. Bivši tržaški župan Bartoli je naš jezik celo javno zasra-! moval, primerjajoč ga z govorico afriških 1 črncev Mau Mau. Sedanji župan Franzil se i je na volilnem zborovanju / Trstu javno j bahal, da so bili demokristjani in ne fašisti tisti, ki so se prvi uprli rabi slovenščine na shodu pred tržaško mestno hišo.
Poslanec Sciolis je znan kot odločen nasprotnik slovenske šole, njegov tovariš poslanec Bologna, za katerega so mnogi nezavedni Slovenci celo glasovali, je v parlamentu izjavil, da se mora slovenska manjšina pretopiti v italijanski skupnosti, se pravi zginiti kot poseben narod z obličja zemlje.
In sedaj, ko se je sestal v Beogradu itali-jansko-jugoslovanski mešani odbor za zaščito narodnih manjšin na bivšem Svobodnem ozemlju, se je sprožila pri nas naravnost divja gonja proti dvojezičnosti, katere se poleg fašistov in drugih nacionalističnih nestrpnežev udeležujejo tudi prvaki iz tukajšnje Kršč. demokracije.
Odpad od preteklosti
In proti tej gonji demokristjanskih veljakov, uperjeni zoper osnovne človeške in narodne pravice slovenskih katoličanov, se ni vzdignil niti en glas ugovora iz italijanskih katoliških vrst, četudi traja hujskanje že več tednov.
Kako je vpričo vsega tega mogoče trditi, da je tukajšnja Kršč. demokracija ostala zvesta načelom in smernicam Ital. ljudske stranke, je naravnost nedoumljivo. Saj je vendar za vsakega človeka čiste pameti jasno, da pomeni-politika, ki jo vodijo demokristjani naših krajev do Slovencev, očiten in vsesplošen odpad od smernic don Sturzove stranke in obenem od načel krščanstva na področju ravnanja z drugo jezičnimi ljudstvi!
Še bolj nedoumljivo za vse zavedne Slovence pa je, kako so se vsemu temu na-kljub mogli najti med nami možje in celo izobraženci, ki so za časa zadnjih volitev v rimski parlament svetovali našemu ljudstvu, naj glasuje za take demokristjanske
kandidate, se pravi za nasprotnike in po-tujčevalcc lastnega naroda. To je in ostane brez dvoma ena izmed najtemnejših strani v politični zgodovini primorskih Slovencev.
KAKŠNE SO POSLEDICE?
Če se demokristjanski veljaki za našo manjšino ne le nič ne brigajo, ampak ji celo nasprotujejo, je jasno, da je sleherno sodelovanje s tukajšnjo Kršč. demokracijo nemogoče. Kje naj od vseh zapuščeni Slovenci iščejo pomoči? Jasno je, da tam, kjer jo najdejo.
In kaj, ako hočejo pravično slovensko stvar podpreti italijanski levičarji in komunisti? Ali naj Slovenci pomoč odbijejo? Po vesti tega ne morejo. Saj niso oni krivi, da tukajšnji demokristjani ne izpolnjujejo do manjšine dolžnosti, katere jim nalaga katoliška morala, pač to delajo komunisti.
Tako se je zgodilo, da je v zadevi slovenskih šolskih spričeval ponudil Slovencem, (Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE
VSEGA SVETA
SPORAZUM O CIPRU
Otok Ciper, katerega prebivalstvo je sestavljeno iz 4 petin Grkov in 1 petine Turkov, je povzročal, kot znano, že leta hude preglavice angleškim gospodarjem. Grki so zahtevali priključitev otoka k svoji matični državi. Turki so se pa temu odločno uprli, ker so se bali, da bi bila njihova manjšina zatem izpostavljena narodnemu zatiranju.
Za ciprske Turke se je zavzemala seve tudi turška vlada. Da bi zaščitila svoje rojake, je predlagala, naj se otok razcepi na dva dela, čemur se je pa protivila vlada v Atenah. Tako je nastalo ostro nasprotje tudi med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici Atlantske skupnosti in zaveznici zapadnja-kov. Ciper je bil vzrok, da se Grčija ni udeleževala sej Atlantske zveze, Ciper je pa tudi izpodkopal Balkansko skupnost, h kateri je poleg Grčije in Turčije spadala tudi Jugoslavija.
Samostojna država
Spor, ki se je zdel nerešljiv, je pa zdaj poravnan. Naj višji zastopniki obeh držav so se sestali v Švici, kjer so v Ziirichu včeraj sklenili sporazum. Rešitev so našli v tem, da naj Ciper s privoljenjem Angležev postane samostojna republika, ki bi se lahko priključila Britanski skupnosti narodov (Com-mon Wealth), kot je storila n. pr. Indija.
Turki so zahtevali jamstva, da se ne bo Ciper v prihodnosti kljub vsemu združil z Grčijo, kar bi bilo lahko izvedljivo, ker bodo v novi republiki imeli Grki štiripetinsko večino. Da bi pomirila Turčijo, je atenska vlada predlagala, naj pride v mednarodno pogodbo člen, ki prepoveduje Cipru, da se odpove samostojnosti ter priključi Grčiji. Približno tako, kot se je obvezala Avstrija, da se ne bo združila z Nemčijo.
Na otoku bodo imeli Grki svojo poslansko zobrnico, Turki svojo, senat pa bo skupen. Predsednik republike bo Grk, podpredsednik Turk. To je jedro sporazuma, ki ga mora sedaj še odobriti Velika Britanija, ki ima Ciper pod svojo oblastjo. Nadškof Ma-karios je izjavil, da je z izidom pogajanj v Ziirichu zadovoljen.
TITO V SUDANU
Maršal Tito je včeraj zaključil svoje politične razgovore z etiopskim cesarjem Hai-le Selasijem, v katerih se je izkazalo, da imata Jugoslavija in Abesinija enake poglede na mednarodni položaj. Sodelovanje med obema državama 'se bo zlasti na gospodarskem in tehničnem področju poglobilo. Danes je Tito odpotoval s spremstvom v sosedno afriško državo Sudan.
ZASEDANJE V BEOGRADU
V torek so se pričela v Beogradu posvetovanja italijansko-jugoslovanskega odbora za zaščito manjšin na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Na dnevnem redu je med drugim dvojezičnost na sodiščih in drugih javnih uradih, v napisih ulic in nazivih krajev. Obravnavali bodo tudi manjšinsko šolstvo.
Sama vprašanja, ki zadevajo življenjske koristi Italijanov in Slovencev tu — in onstran meje. Tukajšnji laški nacionalisti zahtevajo te pravice sicer za svoje rojake v Istri, a jih odločno zanikajo tržaškim Slo-
vencem, četudi s tako politiko očitno škodujejo samo istrskim Italijanom.
Njihovo sovraštvo do Slovencev je pač močnejše kot ljubezen do lastnega naroda.
LATERANSKE POGODBE
Letos so prvič obhajali bolj slovesno v Italiji obletnico tako imenovanih Lateranskih pogodb, podpisanih 11. februarja 1929 med državo in Cerkvijo, s katerimi je bil poravnan med njima spor, trajajoč od 1. 1870, to je več ko pol stoletja. Po vseh šolah so letos imeli predavanja in tolmačili pomen zgodovinskega dogodka. Ob 30-lctni-ci se tudi mi spominjamo teh pogodb, ker se v njih nekateri členi tičejo tudi narodnih manjšin, a nas niso mogli zadovoljiti.
SODNA OBRAVNAVA V FLORENCI
Proces proti bivšim partizanom iz Beneške Slovenije se vleče že v četrti teden in postaja dolgočasen. Priče pripovedujejo v glavnem o kravah in konjih, ki so jim jih zaplenili partizani, glede tedanjih političnih razmer pa ne znajo povedati nič prepričevalnega.
Skrajni čas je že, da se obravnava ukine, zakaj vsak trezen človek, ki v Florenci prisostvuje sodni razpravi, se mora prepričati, da gre za pravo komedijo, katera pa na žalost utegne vendar skvariti dobre odnose med sosednima državama in narodoma.
UZAKONITEV NAŠIH ŠOL
Komunistični poslanci Vidali, Franco, Beltrame, De Grada, Roffi in tovariši so predložili poslanski zbornici načrt za uzakonitev slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Ker v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini slovenskih šol ni, bi jih bilo treba za ondotne Slovence šele ustanoviti. Besedilo zakonskega osnutka komunistov nam ni še znano in zato o njem ne moremo še izreči sodbe.
DOLGIN
Najdaljši človek na svetu je 23-letni Japonec Macuzaka, živeč v Tokiu. Meri kar 2 metra in 30 centimetrov. Ker je zmerom više rastel in imel zaradi svoje postave povsod sitnosti, se je dal operirati. Odvzeli so mu, da bi rast ustavili, neke žleze. Najbrž so se bali, da bi s časom ne segel v oblake.
HUDE SKRBI
V Švici je prišlo do spora, kakšno obliko naj ima sir: okroglo ali štirioglato. Državna zveza mlekarjev je sklenila, naj sir ohrani staro obliko okroglih hlebov, češ da je nanjo navajena velika večina odjemalcev. Zares važen problem v naši atomski dobi!
DEBELI MIRKO
Blizu Cremone živi debel prašič, imenovan Federico, ki je dolg 2 metra in tehta 386 kilogramov. Visok je več ko en meter. Mirka, kateri je največji prasec v Italiji, bodo te dni zaklali.
Razmere na Koroškem
Avstrijska vlada je, kot znano, poslala na Koroško skupino izvedencev, da preiščejo, kakšen je položaj na šolah narodno mešanega ozemlja, odkar je 22. septembra izšla zloglasna Wedenigova odredba zoper obvezni dvojezični pouk. Strokovnjaki so obiskali okoli 30 krajev, kjer so mnogi starši bili »zahtevali« za svoje otroke pouk samo v nemščini, češ da je nedopustno siliti njihove nemške otroke k učenju slovenščine.
Kaj so vladni izvedenci dognali, ni bilo nikjer priobčeno, ker je bila preiskava strogo zaupna. Nekaj značilnih stvari je pa kljub temu prodrlo v javnost. Da naši bralci spoznajo, kakšne razmere vladajo med koroškimi Slovenci, hočemo tu navesti nekaj dejstev, ki jih je ugotovil dopisnik Ljudske pravice Slavko Fras:
Odbor strokovnjakov je med drugimi knv ji obiskal tudi Sv. Štefan na Zili, kjer po avstrijskem ljudskem štetju iz 1. 1951 ne živi več noben Slovenec. Učitelj na ondot-ni nemški šoli je res izjavil, da v njegovi šoli že davno ni nobenega slovenskega otroka. Vladni izvedenci so pa ugotovili da je ta nemška šola sestavljena iz dveh tretjin učencev slovenskega materinega jezika.
Vsi pojejo po slovensko
V Goričah je komisija ugotovila naslednje: vsi učenci, ki so bili odjavljeni od slovenskega pouka, so samo otroci slovenskih staršev, medtem ko so resnično nemške družine zahtevale, naj se njihova deca še nadalje poučuje v obeh deželnih jezikih, češ da je zanjo to koristno in potrebno. Zakaj bi to ne bilo koristno tudi za Slovence?
V Vodiči vasi so vladni odposlanci obiskali ondotno šolo, v kateri so bili samo •e štirje učenci prijavljeni za slovenski pouk, vsi ostali pa za čisto nemški, češ da so pač otroci nemških družin. Ko so vladni pregledniki povabili slovenske učence, naj zapojejo kako slovensko pesem, so se vsi ostali »nemški« otroci pridružili petju. Jasen dokaz, da so tudi oni Slovenci.
V Rutah so vsi starši odjavili svoje otroke od slovenskega pouka. To se je zgodilo na pritisk ondotnega veleposestnika Mare-scha, pri katerem so starši zaposleni in zato od njega gospodarsko popolnoma odvisni. Uradni pregledniki so ugotovili, da v tej nemški šoli niti en učenec ne razume nemščine, marveč le slovenščino. Predsednika komisije je to tako razjarilo, da je baje vzkliknil: »To so res vnebovpijoče razmere«.
Teh nekaj primerov naj zadostuje, čeprav bi lahko navedli še druge. Zanimivo bi vsekakor bilo zvedeti, kaj vse so vladni odposlanci \ideli na desetinah ostalih šol. Na vsak način so lahko ugotovili vsaj to, da je bila odredba socialista Wedeniga popolnoma neumestna, ker je dala bivšim hitlerjan-cem, veleposestnikom in kapitalistom spet možnost, da z nasiljem in grožnjami pritisnejo na socialno odvisne slovenske delavce in revne kmetovalce ter se tako lahko nadaljuje brezvestno raznarodovanje njihovih otrok.
Dunajska vlada bi morala sedanjo šolsko politiko do naših koroških bratov temeljito spremeniti že zavoljo tega, ker bi sicer zgubila sleherno moralno in politično legitimacijo, da se istočasno zavzema za pravice nemške manjšine na Južnem Tirolskem.
Po svetu
AVSTRIJA — Dunajski občinski svet je sklenil črtati iz seznama volivcev vse tiste osebe, ki so bile trikrat kaznovane zaradi pijanosti ali so v pijanosti zagrešile kako kaznivo dejanje.
—o—
Radijska postaja v Linzu je pred kratkim iznenada prekinila oddajo. Kakih deset strokovnjakov se je več ur trudilo, da bi ugotovili vzroke okvare. Naposled so ugotovili, da so v priprave prišli hrošči ter povzročili kratek stik.
NEMČIJA — Nedavno tega so v Mainzu izročili naslovnikom pismo, ki ga je neki nemški vojak na fronti pisal leta 1916 materi. Pismo so našli v Angliji, prejela pa ga je vdova bivšega vojaka, ker sta pisec in mati medtem že umrla.
—o—
V Coburgu so meški zdravniki pripravljali strokovno zborovanje, a prišli v veliko zadrego, ker so bile mnoge prijavnice nečitljive, zakaj znano je, da je pisava zdravnikov izvečine prava čečkarija. Na pomoč so poklicali lekarnarje, ki so prijavnice takoj prebrali.
NORVEŠKA — Občina Hamburg (Nemčija) Je s sodelovanjem z norveškimi oblastvi izdelala načrt, po katerem bodo cisternske ladje vozile vodo iz Norveške. Naravni izvirki- iz katerih je Hamburg doslej prejemal vodo, se namreč nahajajo v vzhodni Nemčiji, toda občina noče s komunističnimi oblastvi obnoviti pogodbe!
H novice' -
OČETOV SPOMENIK
Iz pristanišča na Reki je odplula v Etiopijo posebna ladja, ki pelje s sabo velikanski marmornat kip. Naročil ga je abesinski cesar Haile Selasije v spomin na očeta rasa Makonena. Kip, visok 8 metrov, je izklesal jugoslovanski umetnik Avgustinčič.
DRAGO TEKMOVANJE
Sovjetska Rusija in Amerika trosita neznanske vsote za atomske vodljive izstrelke. Nemec VVerner von Braun, ki velja v Združenih državah za prvo glavo na tem področju, je pred posebnim parlamentarnim odborom izjavil, da je Amerika zaostala v tem pogledu 5 let za Rusijo. Poleg dosedanjih prispevkov je zahteval kot dodatek še 851 milijard lir, če naj Amerika spusti v vesolje tak izstrelek, ki bo prekosil sovjetske.
GLAVE »NA BALIN«
V Rigi, glavnem mestu sovjetske republike Letonske, je policija pred kratkim na orav poseben način kaznovala gručo deklet, ki jih je zalotila, da javno predvajajo znani divjaški ameriški ples rock’ n’ roli. Prijela jih je in zatem ostrigla do golega, kot je navada pri 4 do 6 letnih dečkih.
Pust? oj čas presneli...
Letošnji pust je po vsej Italiji nekam mirno potekel. Če začnemo pri nas, lahko ugotovimo, da so se naši očetje in dedje znali bolj poveseliti v pustnem, presnetem času. še žive stari, ki se spominjajo dolgih pustnih povork in alegoričnih voz, mask vseh vrst in živžava po tržaških in goriških ulicah. V Gorici so pred nekaj leti skušali nadomestiti pustne z zgodovinskimi povorkami. Občina je upala, da bo privabila kaj tujcev v mesto. Toda ni bilo dobička. Enako ne v Trstu. Zato se je letos tržaško in goriško občinstvo vrtelo le na raznih plesih.
Pač pa so princa Karnevala primerno sprejemali po raznih italijanskih mestih. Sprevodu v Viareggiu je prisostvovalo v nedeljo 150.000 ljudi. Velika množica radovednežev se je natepla tudi v Padovo, da bi gledali sprevod, ki so ga napovedali študentje. Že ob dveh popoldne se je po ulicah gnetla gneča ljudi, ki so čakali eno uro, dve, tri, k sreči, da je še sijalo toplo sonce. Sprevoda visokošolcev pa od nikoder. Na koncu se priguga od univerze sem par natreskanih študentov v opravah rimskih in napoleonskih vojakov, ki so zijalom naznanili, da ne bo nič s sprevodom, ker se je vsa vojska — napila. Malo je manjkalo, da ljudje niso teh še »treznih« pretepli.
OBVESTILO
Naročnike na Goriškem in v Kanalski dolini opozarjamo, da smo jim v tej številki priložili položnice. Prosimo jih, naj položnice čimprej izpolnijo ter oddajo na najbližjem poštnem uradu.
Naročnike na Tržaškem pa ponovno prosimo, naj nemudoma poravnajo naročnino.
Uprava
AMERIKANSKA
Ameriška tovarna niiiBta je obljubila tistemu, ki ho pnvli kupili 900 zavojev blaga«, brezpllUač no potovanje v Mars. Ko je odjemalec g. Frencli opravil skuipaj dloločenoi 'količimo mila, je zahtevali, naj ga pošljejo na Mars. Ravnatelj tovarne je pa pripomnili, da v čaisnilku ni bdllio napisano na , temveč v Mars, kot se imenuje neki nemški) (karaj. In talko, je g. Fr ene Ji iobilslk,ajl Vs|aj: Adenauer jo Nemčijo.
BOLJŠI LJUDJE
V angleških jedilnih železniških vozovih so morali vpeljati preprostejši jedilni pribor, kot je bil doslej v navadi. Ugotovili so namreč, da so tako zvani boljši ljudje samo lani odnesli nad sto tisoč posrebrenih kavnih žličk. Zmanjkali so tudi čajni samo-vari, podstavki in podobno.
OBVEZEN POUK
Ker se v državi zelo mmože nesreče, v katerih zgubi vsiaiko leto na cestah na tisoče ljudi življenje, se od vsepovsod slliiši zahteva, da biii vsi državljani morali poznati prometne predpise. Vlada namerava uvesti, kot čitamo, pouk o cestnem prometu v šole kot obvezen predmet, kar je pravilno inj zelo potrebno. Sosedna Slovenija je to že storila. Tam sc že v prvmh razireidlih Ijuid1-slkle išoie učenci soznanjjajo is plnometnimi| predpisi.
PRISTEN VINČEK
Oblastva so se začela zanimati razen za ponarejeno olje tudi za potvorjena vina. Pri tem so ugotovila, da v Italiji malo manj kot polovica vina ni videla grozdja. Tako so v Milanu dali kemično preiskati vina ter dognali, da je bila v 106 primerih »žlahtna kapljica« stisnjena iz smokev in rožičev z dodatkom sladkorja. Kaj vse prenesejo žejni želodci!
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki na žalost nimajo zastopnika svoje narodnosti v parlamentu, svojo pomoč tržaški komunistični poslanec Vidali. Na seji Odbora za slovensko šolstvo, kateri so prisostvovali predstavniki vseh slovenskih političnih skupin in prosvetnih organizacij, je bila Vidalijeva ponudba seve soglasno sprejeta. Priključil se je slovenskemu odposlanstvu na generalni komisariat, da bi kot član parlamenta podprl naše pravične zahteve.
Zavoljo tega je nastalo v italijanski javnosti veliko razburjenje in Messaggero Ve-neto je kar v dveh člankih dogodek s strupeno ogorčenostjo obsodil.
Toda mi stavimo Kršč. demokraciji naslednje vprašanje: Zakaj se nista priključila slovenskemu odposlanstvu tudi poslanca Bologna in Sciolis, ki bi bila ravno tako prisrčno in hvaležno sprejeta. Mi nismo krivi, da se od vseh parlamentarcev teh krajev zavzema za našo manjšino samo Vidali. Iz tega sledi, da so Slovenci naravnost prisiljeni sodelovati pri obrambi svojih naravnih in narodnih pravic s komunisti. Za to nosi moralno odgovornost samo tukajšnja Krščanska demokracija in nihče drugi t.
ANGLIJA — Šolski ravnatelji v Londonu so ugotovili, da je med 3500 učenci, starimi od 11 do 17 let, kar 3400 kadilcev, četrtina otrok v ljudskih šolah pokadi tedensko vsaj pet cigaret, v srednjih šolah pa je odstotek večji.
FRANCIJA — Pariški dnevnik Figaro je objavil laskavo poročilo o Združenju francoskih pogrebnih zavodov. Združenje se je uredništvu zahvalilo za poročilo s pismom, ki se je končalo takole: »Vselej smo Vam uslugo!«
AMERIKA — Revija Family Doctor (družinski zdravnik) je objavila članek, v katerem Pisec priporoča ženskam in moškim, naj, kadar so živčni ali slabe volje, pletejo. To baje bolj miri živce kot tablete ali tobak.
RUSIJA — Rusi so pred kratkim zgradili ladjo iz nove plastične snovi, imenovane tek-stolit. Ta naj bi bila trpežnejša in odpornejša kot jeklo ter lažja od aluminija. Nova ladja doseže hitrost 70 km na uro in je 5-krat lažja od enake ladje iz jekla.
—o—
Ruski naravoslovec Šljikov je izjavil, da Je danes na svetu okrog 320 tisoč znanih rastlin. Za hrano jih ljudje uporabljajo okrog 30 tisoč, gojijo pa jih samo 12 tisoč.
ARGENTINA — Najnovejši podatki izkažejo, da posamezni Argentinec poje do 60 leta starosti 372 goved, 403 teleta, 109 ovc, 136 prašičev in 6073 kokoši. Argentina torej upravičeno velja za deželo, katere prebivalci potrošijo največ mesa na svetu.
i/ Ttžn.i
TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET
Na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Od govornikov omenjamo zlasti nastop slovenskega svetovalca Grbca, ki je poudaril, da proračun premalo upošteva potrebe tukajšnjih kmetovalcev, saj namerava odbor znižati postavko za kmetijstvo kar na polovico. Medtem ko so lani bili določili za potrebe kmetovalcev nekaj več ko 2 milijona lir, nameravajo letos to vsoto skrčiti na 1 milijon. Gospod Grbec je naglasil, da bi se morala pokrajina živo zanimati tudi za strokovno izobrazbo kmetov, za preureditev in modernizacijo kmetijskih poslopij in zlasti še za socialno zavarovanje poljedelcev.
Pomemben je tudi nastop drugega slovenskega svetovalca, in-sicer komunista Siško-viča, ki je med drugim poudaril, da bi morala pokrajina čimprej zgraditi novo poslopje za slovensko gimnazijo v Trstu ter takoj pričeti z izvajanjem londonskega sporazuma. Omenil je. tista določila, ki predpisujejo, da je treba v vseh krajih, kjer so Slovenci v večini ali tvorijo najmanj 25 odstotkov vsega prebivalstva, postaviti dvojezične napise na javnih poslopjih, cestnih križiščih itd. Doslej se pokrajina za to ni brigala ter očitno gazila določila londonskega sporazuma.
NABREŽINA
Na petkovi seji nabrežinskega občinskega sveta je župan Furlan obširno poročal o razgovoru, ki ga je odposlanstvo občine pred kratkim imelo z generalnim komisarjem Pa-lamaro. Kot smo poročali, je svet pred kratkim odobril resolucijo, s katero je pozval oblastva, naj čimprej nekaj učinkovitega ukrenejo v korist tukajšnjim brezposelnim, ki jih je danes okrog 500. O tem se je odposlanstvo razgovarjalo tudi z dr. Palama-ro, ki je obljubil, da bo posredoval pri ustanovi Sclad, da sprejme v službo nekaj desetin novih delavcev. Občinski predstavniki so se pri generalnem komisarju nadalje pritožili, da tovarna papirja v štivanu nastavlja delavce iz drugih italijanskih pokrajin, čeprav je v občini veliko število brezposelnih. Dr. Palamara je spet obljubil, da sc bo za zadevo zanimal.
Odposlanstvo je komisarju tudi sporočilo, da bi bilo nujno potrebno, čimprej zgraditi več ljudskih hiš, kajti v občini je 36 družin, katere stanujejo v barakah in kleteh, okrog 50 pa jih biva v povsem nezdravih prostorih.
Dr. Palamara je izjavil, da bodo za prve družine gotovo kmalu sezidali stanovanja, ker tako določa zakon št. 640.
Župan je še sporočil, da je občina poskrbela za brezplačno cepljenje otrok (do 6 let) proti poliomielitisu ter da je tehnični urad končno odobril načrt nove šole v Ce-rovljah, katere gradnja pojde v kratkem na dražbo.
V imenu odbora je prof. Jež svetu predložil resolucijo, ki poudarja potrebo, da sc nabrežinska občina spet priključi tržaški preluri, oziroma tržaškemu okrožnemu sodišču, kamor je spadala do leta 1956. Resolucijo bodo poslali ministrstvu za pravosodje v Rimu.
C§
DEVIN
Zadet od srčne kapi je v torek zjutraj iznenada umrl	69-letni devinski	pismonoša
Anton Legiša. Z njim je naša vas zgubila poštenega	in	značajnega moža, ki so	ga vsi
spoštovali	in	imeli radi. Čeprav	je v	življe-
nju doživel marsikatero bridko uro, saj je. pred leti zgubil ženo, lani pa po tragičnem naključju	še	edinega sina, je	znal	hude
udarce prenesti s pravo krščansko vdanostjo. Bil je obenem mož izredno vedrega značaja in zato v družbi vedno dobro sprejet.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Sorodnikom, zlasti nevesti g. Ani, izrekamo globoko sožalje.
BORŠT
V ponedeljek so v prisotnosti številnih oblastnikov, šolskih otrok in domačih učiteljev slovesno otvorili novo ljudsko šolo v Borštu. Kratek slavnostni govor je imel dolinski župan Dušan Lovriha, ki je najprej pozdravil udeležence in se oblastnikom zahvalil za pomoč, katero so nudili pri izvedbi tako važnega javnega dela. Povsem upravičeno je pa poudaril, da z gradnjo novih šolskih poslopij ni še rešeno vprašanje slovenske šole v naših krajih, kajti če hočemo, da bodo naše šole povsem enakopravne z italijanskimi, jih je treba čimprej uzakoniti ter poskrbeti za stalnost učiteljev.
Nove prostore je blagoslovil domači župnik g. Franc Malalan, predstavnik generalnega komisarja pa je prerezal trak pred vhodom. Isti dan sc je v novih učilnicah že pričel pouk.
ZGONIK
V nedeljo sc je v Zgoniku sestal občinski svet ter med drugim razpravljal o letošnjem proračunu. Ta izkazuje 6 milijonov 800 tisoč dohodkov in 27 milijonov 800 tisoč lir izdatkov, tako da znaša primanjkljaj okrog 21 milijonov, ki naj bi ga poravnala država.
Župan in odborniki so svetu poročali, da je bilo v zadnjem gospodarskem načrtu občini nakazanih 13 milijonov lir, ki jih bodo potrošili za popravilo občinskih poslopij in cerkva ter zh asfaltiranje cest iz Zgonika v Rcpnič in Salcž ter za ureditev poti iz Rcp-niča v Briščike.
Svet je zatem razpravljal o potrebi, da se v Zgoniku ustanovi slovenska kmetijska šola. Ugotovil je najprej, da danes na Tržaškem ni nobene kmetijske šole in da je v zgoniški občini dovolj učencev, ki bi lahko obiskovali tako šolo. Ker ima nadalje zgo-niška občina izrazito kmetijski značaj, bi ustanovitev kmetijske šole lahko s časom mnogo koristila krajevnemu gospodarstvu. Na koncu je svet soglasno sklenil zaprositi oblastva, naj ustanove v Zgoniku kmetijsko šolo.
SOŽALJE
Gospodični Savini Remec izrekajo ob bolestni izgubi njene matere, gospe Dore Remec globoko sožalje prijatelji iz Krožka slovenskih izobražencev v Trstu.
ViUjilu ifmhu o bpomii/i
Kar se je primerilo nadškofu Sedeju v Ogleju, je bilo, kot me je te dni opozoril neki prijatelj Italijan v Gorici, tudi s čisto člo-> veškega stališča precej grda stvar. »Ali ti je znano«, me je vprašal, »da je bil Sedej dobrotnik Grazianijeve družine?«
»Tega nisem vedel«, sem se začudil.
»Grazianijeva mati«, sem dobil pojasnilo, »je postala vdova in zašla v veliko pomanjkanje. Obrnila se je na Sedeja in ta je njej in otrokom v stiski takoj priskočil na pomoč. Ko je njen sin postal legionarski poročnik, je v zahvalo za prejete dobrote nadškofa Sedeja v Ogleju surovo napadel in javno žalil.«
26.	DR. E. BESEDNJAK
Pripetljaj je imel pa tudi znaten politični pomen. Nudil je javnosti nov dokaz, kako' naglo čedalje bolj razpada ustroj demokra-tične in liberalne Italije. Preudarimo le, kako daleč so si drznili iti s svojim nasiljem legionarji in fašisti I Dandanes si niti zamisliti ne moremo, da bi nepovabljenci mogli vdreti v dvorano, kjer je prirejen uraden obed najvišjih predstavnikov države in Cerkve, sesti k njihovi miži ter jih predrzno izzivati, ne da bi si kdo upal jih pozvati k redu.
Generalni vladni komisar za Julijsko krajino senator Mosconi je sedel kot ohromljen pri mizi in nemočen prenašal, kako fašisti žalijo Sedeja in s tem ostale povabljene škofe. In vendar bi bilo zadostovalo, da pokliče orožnike, da divjake odstranijo, pa ni imel poguma.
Naši kraji so se obenem z vso državo vidno pogrezali v zmerom večjo zmedo in nezakonitost.
»TAJEN SESTANEK KOMUNISTOV V ROJANU«
Kako so se za javni red odgovorni oblastniki bili kar že privadili zakonske predpisa prezirati, smo s Sčekom in prijatelji tudi sami doživeli 1. aprila 1921 v Trstu.
Tega večera smo se bili zbrali s skupino članov akademskega društva Balkan v znani rojanski gostilni Karla Miliča, da prebijemo tu nekaj ur v resnih in veselih razgovorih. Okoli dolge mize je sedelo 18 oseb, med njimi 10 visokošolcev, Virgil Šček, urednik Edinosti Franc Novak, urednik hrvatskega tednika Pučkega prijatelja Srečko Jop, časnikar Leopold Kemperle, jaz in še dva znanca, katerih imen se danes več ne spominjam.
Družabni večer je potekel v izvrstnem razpoloženju. Ob 11. uri in pol smo se dvignili, da se odpravimo domov, ko plane iznenada v gostilno skupina orožnikov z rezkim poveljem »Mani in alto!« — »Roke gor!« Mi smo seve dvignili roke in zatem se je pričela podrobna telesna preiskava nas vseh. Začudeno smo se pogledovali, ne vedoč, kaj pravzaprav od nas hočejo in čemu segajo v naše žepe.
Kmalu je postalo kazno, da iščejo orožje, ki ga seveda niso našli. Le pri enem so iztaknili orožni list — brez orožja. Zatem s o šli še v klet in na podstrešje, a tudi tu niso mogli ničesar »sumljivega« odkriti. Bili smo prepričani, da je s tem zadeva zaključena. Razen tega smo bili vsi predložili osebne izkaznice, poznali so naša imena in stanovanja in, če bi bilo treba še kaj »razčistiti«, so nas lahko poklicali drugi dan na policijo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ts (j
IZ DOBERDOBA
Pri nas imamo že drugi mesec delovišče, ki zaposluje 20 delavcev. Trenutno popravljajo cesto iz Doberdoba v Jamlje. Ministrstvo je za to delovišče odobrilo 1 milijon 700 tisoč lir, in sicer za 1.520 delovnih dni.
Žrtev megle, ki se je v soboto zvečer razgrnila po Gorici, je postal 28-letni domačin Jože Lavrenčič. Okrog 11. ure zvečer se je na moLorju vozil po ul. Sv. Mihaela v Stan-drežu, a sc je zaradi megle zaletel v zid na križišču z ulico Carso. Pri udarcu si je zlomil desno nogo in se pobil po obrazu in temenu. V goriški bolnici se bo moral zdraviti en mesec.
IZ JAMELJ
Naša nova šola je bila pokrita že pred Novim letom. Vsa zidarska dela so v glavnem že končana in poslopje je tudi že od zunaj ometano. Pred nekaj dnevi so začeli postavljati okna, sedaj so pa na vrsti delavci,, zaposleni z mizarskimi in pleskarskimi deli. Trdno upamo, da se bo pouk prihodnje Šolsko leto lahko pričel v novi stavbi.
V okviru novega delovišča za brezposelne živahno napreduje gradnja nove ceste, ki bo povezala stare Jamlje z glavno cesto in novo vasjo.
IZ SOVODENJ
V soboto sta si v naši farni cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Mara Kuzmin in g. Izidor Leban iz Gorice. Nevesta je iz znane narodno zavedne družine Mirka Kuzmi-na iz Sovodenj. Novoporočencema. želimo vsi vaščani obilo božjega blagoslova in zadovoljstva v novem življenju.
Voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
V nedeljo je vso našo vas pretresla vest, da so v bližnjem gozdiču našli truplo 66-letnega Franceta Colariga iz Dolenj pod Kožbano. že več let je živel v hiralnici v Gradiški. V nedeljo popoldne je šel v Za-graj, toda v bližini Sovodenj ga je zalotila noč. Ker je bil brez plašča, je bolehni mož verjetno umrl zaradi prehudega mraza. Naj rciu sveti večna luč!
IZ PODGORE
V soboto je lepo število Podgorcev spremilo k večnemu počitku naj stare jšo vaščan-ko 93-letno Jožefo Petejan, vdovo Brezigar, pokojnica je bila vse življenje zdrava, a se ie pred dnevi hudo prehladila, kar je bilo zanjo usodno.
Narodno zavedni ženi in dobri materi naj sveti večna luč. Otrokom izrekamo ob bolestni izgubi ljubljene matere globoko sožalje.
OBMEJNI PROMET
V mesecu januarju je s prepustnicami prišlo v Italijo 65.007 jugoslovanskih, v Jugoslavijo pa je odšlo 17.701 italijanskih državljanov. To pot je število prehodov pri Rdeči hiši zopet znatno preseglo število potnikov na drugih goriških blokih.
Ni dvoma, da bi že mnoge trgovine v Gorici morale prenehati z obratom, če bi ne bilo prišlo do videmskega sporazuma. To velja zlasti za razne manufakturne trgovine •rgovine s kolesi in nadomestnimi deli, de ne omenjamo gostilniških obratov. Saj je v treh in pol letih prišlo v Gorico mč mrmi k°t 2 mlijona 252.323 jugoslovanskih držav-
ljanov. Koliko denarja so v tem času potrošili v Gorici?
Obmejni prehod na Solkanskem polju je v februarju odprt ob delavnikih od 6.30 do 18.30, ob sobotah in nedeljah pa od 6.30 do 22. ure.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Na sedežu Akademskega kluba, to je v prostorih bivše slovenske Glasbene šole, ki je lani žal prenehala delovati, se je v nedeljo zaključila zanimiva fotografska razstava. Razstavljenih je bilo 38 povečanih slik, od katerih je polovica bila last akademikov Dinka in Sipka Vrtovec. Ostale slike so razstavili gg. S. Bratina, M. Doktorič, R. Dolhar iz Trbiža in kaplan Simšič iz Števerjana.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali prof. Saksida in priznana fotografa Lazzaro in Mazzucco, je prvo in drugo nagrado podelila bratoma Vrtovec, tretjo (ženski portret) pa je prejel R. Dolhar. Posebno priznanje je komisija izrekla bratoma Vrtovec in prof. S. Bratini. Obisk na razstavi je bil še kar zadovoljiv. Prav bi pa bilo, da prireditelji prihodnjič razširijo krog razstavi jalcev.
TUJSKI PROMET V GORICI
Lani se je v Gorici znatno povečalo število potnikov. Zlasti veliko jih prihaja dan za dnem iz Jugoslavije, saj jih je v 3 in pol letih, odkar obstaja videmski sporazum, prišlo nad 3 in pol milijona. Jugoslovani potrošijo v našem mestu vsak mesec lepe vsote denaria, morda le malo manj kot 100 milijonov lir mesečno.
Gorico pa obiskuje tudi vedno več turistov iz notranjosti države. To je med drugim razvidno iz obiska goriških muzejev. Goriški grad je lani obiskalo 54.287 izletnikov, to je 5000 tisoč več kot leta 1957, muzej na Kornu pa 30.691 izletnikov, medtem ko jih je bilo leta 1957 mnogo manj. Zlasti veliko obiskovalcev je privabila razstava fotografij iz obeh vojn, ki bo odprta še do prihodnjega poletja.
SMRT SLOVENSKEGA DUHOVNIKA
V ponedeljek prejšnjega tedna se je v Gorici razširila žalostna vest, da je v nedeljo umrl za kapjo drežniški župnik g. Anton Ce-šornja. Ko se je pripravljal na jutranjo mašo, ga je iznenada zajela velika slabost'* ob 10. uri pa, ko bi moral darovati drugo sv. mašo, je bil njegov duh že pred božjim sodnikom.
Ta vest je razžalostila mnoge goriške Slovence. ket ie bil pokojnik znan kot vzoren duhovnik m mož blagega, a trdnega značaja.
Ie pokojnikove lastnosti so se v žarki luči pokazale zlasti tedaj, ko je s sveto potrpežljivostjo prenašal pet težkih let zaporne kazni in iz Bogu vdanega srca odpustil vsem, ki so zakrivili to težko krivico.
Blagi pokojnik se je rodil v Breginju 22. XT. 1897, v mašnika je bil posvečen 1. 1922; naprej je kaplanova] v Bovcu, nato je bil župni upravitelj v Ukvah ter v Logu in zatem župnik v Mirniku ter v Drežnici.
Naj bo vzornemu možu dobri Stvarnik bogat plačnik za vso njegovo nesebično in požrtvovalno delo med našim ljudstvom.
Pokojnikovim sorodnikom izrekamo globoke) občuteno sožalje.
l/irgilu Ščitku i/ spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
Toda namesto da bi nas pustili domov, so nam zaukazali, naj se postavimo v vrste ter nas odpeljali v zapor.
»ČE NE MOLČITE, VAM RAZBIJEMO GLAVO«
Na orožniški postaji so nas vtaknili v dve tesni in zatohli celici, kjer smo se trli kot sardine v škatli. Leseni pograd v moji celici i? bil tako umazan, da nisem maral nanj leči. Imel sem novo obleko, katere nisem hotel onečedit1. »Do jutra«, sem si dejal, »bom že prebil na nogah.«
Šček je pa bil bolj pameten. Legel je takoj v duhovniški obleki na umazane deske pograda in njemu ob bok so se stisnili drugi, razume se, da brez pokrivala. Jaz sem korakal meter gor in meter dol, a sem se s časom tako utrudil, da sem se naposled raztegnil na kamniti pod, čeprav je bil še bolj umazan kot pograd in opljuvan. Legel sem, samo da se nekoliko odpočijem. Spet sem spoznal, kako je bil Šček v mnogočem boli razumen in praktičen od mene.
Službujoči orožniki niso bili z nami bogsi-gavedi- kako prijazni in človeški. Do 9. in pol ure zjutraj niso nobenemu jetniku dovolili, da opravi svojo potrebo. Ko je kdo potrkal no vrata in prosil, da ga puste na stranišče, je dobil prav lep odgovor: »Se non tacete vi spaccheremo la testa« — »Če ne boste tihi, vam razbijemo glavo.« Tako so ravnali z ljudmi, kateri so se vsi vedli mirno in dostojno ter nikogar izzivali.
DR. JOSIP VVILFAN PROTESTIRA
Toda orožniki so zakrivili še drugo nedopustno dejanje. Preden bi nam bila oblastva dokazala katerokoli krivdo, so še isto noč obvestili o naši aretaciji uredništvo tržaškega' dnevnika II Piccolo, ki je drugo jutro z debelimi črkami objavil na prvi strani poročilo, kako je policija odkrila v Rojanu »tajen sestanek komunistov.«
List, znan po svoji lažnivosti, je obvestil italijansko javnost, da so karabinjeri našli pri nekaterih prepovedano orožje. Zavoljo tega da so vse udeležence sestanka z gostilničarjem vred odvedli v zapore svoje vojašnice. Med aretiranimi je »nekaj odvetnikov«, en duhovnik in več visokošolcev. Na kraju članka je Piccolo objavil polna imena in natančne naslove stanovanj vseh prijetih »komunistov« ki so v Rojanu snovali naklepe proti državi.
Ker so raznašalci listov po ulicah mesta na ves glas oznanjali, kaj je v pretekli noči odkrila policija, je bil o dogodku kmalu obveščen tudi dr. Josip Wilfan. Naša imena so bila sicer izvečine silno popačena, tako so mene n. pr. nazvali Engelberto Dottor. toda VVilfan je vendar spoznal, za kaj gre, ter ie kot predsednik Političnega društva Edinost neutegoma protestiral, kjer je bilo treba.
Posledica je bila, da nas je poveljnik orožniške postaje takoj zaslišal. Še danes vidim pred seboj Ščeka, kako se je v popolnoma umazani in zmečkani črni obleki predstavil. »Tako ravnajo vaši ljudje z duhovnikom! Pojdem takoj se pritožit svojemu škofu.« Poveljnik je bil v očitni zadregi in nas vse spustil na svobodo.
(Nadaljevanje)
Ijviivbltti
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Vsa Beneška Slovenija je zatrepetala v bolečini, ko je zvedela, da jc utopljenec, ki ga je 6. januarja neki lovec našel v hudourniku Urana-Soima pri Razpanu blizu Trice-sima, 62-letni Anton Alojzij Terliker iz št. Lenarta. Truplo so namreč tedaj pokopali, ne da bi ugotovili, kdo je utopljenec. Toda policija iz Vidma je utopljencu posnela prstne odtise, ki so jih potem poslali višji policijski šoli v Rimu, kjer so ugotovili, da gre za Antona Alojzija Terlikerja iz Jagneda pri Št. Lenartu.
Ljudje so kmalu z velikim presenečenjem in žalostjo zvedeli, da je nesrečni mož eden izmed 50 obtožencev na florentinskem procesu !
Pokojnik ni bil nikoli partizan; zato mnogi sodijo, da ga je preiskovalni sodnik v Vidmu pomotoma postavil na zatožno klop, ker ga je zamenjal z njegovim soobčanom iz Podutane, ki se je tudi imenoval Anton Terliker. Ta je res sodeloval s partizani, a se je po vojni kol mnogi drugi umaknil v Jugoslavijo. Tedaj jc namreč vladalo v Beneški Sloveniji neznosno nasilje, saj se še vsi spominjamo, da so »neznanci« n. pr. ustrelili Andreja Jušo iz Petjaka, da so s pestmi do smrti pobili Antona šibava ter da so ustrelili Iva Primožiča iz Poštaka.
Utopljenca Antona Alojzija Terlikerja iz Jagneda sicer niso ustrelili, ga niso podrli na tla s pestmi ter usmrtili, a so ga obdolžili »veleizdajstva«, čeprav je njegova popolna nedolžnost dokazana. Lahko si misli-
mo, kako grozno je bilo duševno stanje 62-letnega moža zaradi obtožnice, ki jo je že prvi dan razprave sam državni tožilec označil za »nepopolno«.
Potem ko so bili odkriti vzroki smrti nedolžnega Terlikerja, bi se bil moral državni pravdnik z nami strinjati, če danes obtožnico označimo ne le za nepopolno, marveč za popolnoma brezvestno.
Anton Alojzij Terliker, 25. obtoženec Beneške čete, o kateri mnoge priče zatrjujejo, da ni sploh nikdar obstajala, je iskal rešitve pred neznosno muko, ki mu jo je več dolgih let povzročala huda otožba, v mrzlih valovih hudournika pri Tricesimu, daleč od svoje domačije. V to hladno smrt sta ga pognala strah in obup, v valove ga je pognala brezvestna obtožnica tistih, ki so usodni florentinski proces zasnovali.
Tudi smrt nedolžnega Terlikerja danes zgovorno dokazuje, da je proces proti 50 »veleizdajalcem« Beneške Slovenije popolnoma nespameten in izredno škodljiv. Zato bi moral vsak pošten državljan, ki ima v srcu le trohico resnične ljubezni do države in njenega ugleda, zahtevati, da se proces nemudoma ukine.
Mi smo prišli do tega zaključka ne le spričo smrti nedolžnega Terlikerja, marveč tudi zaradi kaj čudnih izpovedi premnogih prič na razpravah prejšnjega tedna. Obremenilne priče so namreč poročale o dogodkih, katerih sc same niso udeležile, in so morale zato govoriti le o tem, kar so »povedali« drugi, ali o tem, kar sp »slišale«.
Resne priče pa so več ali manj izpodbivalc obtožnico.
Bilo pa je tudi precej prič, ki so bile od dogodkov osebno prizadete, in so zato nji hove izjave bile tu pa tam plod zagrenjenosti proti obtožencem. V nekaterih primerih so pa bile malovredne zlasti izjave ljudi slovenskega porekla, ki so se svojemu rodu več ali manj že davno izneverili. Vsakemu poznavalcu narodnega odpadništva je predobro znano, da je poturica vedno slabša od Turka. Takim ljudem namreč vest trajno očita izdajstvo nad očetom in materjo ter lastnim narodom. Vse to je v nas poglo bilo prepričanje, da sloni pravna zasnova tega procesa na gnilih temeljih, ki zato nuj no zahtevajo oprostilno razsodbo.
IZ DREKE
Znano je, da se večina vasi v dreški občini nahaja na strmih bregovih pod Kolovratom, nedaleč od državne meje. Več teh vasi je brez vode, ker so studenci ostali on kraj meje.
To vprašanje bi oblastva morala vsekakoi čimprej zadovoljivo rešiti, saj menimo, da imajo tudi naši ljudje pravico do pitne vode. če nočejo vodovoda napeljati iz Jugoslavije, kar bi bila najboljša in najhitrejša rešitev, naj ga napeljejo pa od drugod. Toda brez pitne vode naši ljudje ne morejo več živeti in je tudi ne morejo več prenašati od daleč, ker to zahteva mnogo stroškov in zgubo časa.
Prav tako je treba čimprej popraviti cesto iz Trinkov na Kras, saj je tako razrita, da je neprevozna. Stroški za to prepotrebno delo bi ne bili veliki, zato nikakor nemoralno razumeli, da se občinska uprava ne zgane in tega dela nemudoma izvede.
09
V
O im S M, 1
(Usoda Habsburžanov)
It. It.
Nekega dne ga je težiko ranil na nogo velik kaimen. Prepeljal L so ga v bolnišnico. 'Povedali jc svoje ime: Luigi Luecheni. Km je oddajal svojo revno culo, je padel iz nje zamazan i zvezek. V nijenn So bili e anarhistične pesnili in pripornika: Anarcliia — per Umborto I.
Anarhistično gibanje jo \ tiiitili lot ih, zlasti med itailiiijajndkilmi delavci, pridobivalo vedno več priipaldinikov. Mednje je vrgla' usoda živil jen j a itudi miladega Luecbciuija. V bolnišnici se je spoprijateljil s Strežnikom, ki je v diOlgih urah okrevanja kazal bolniki i pisma svoje ma/tere.
»Jaz svoje niioem nikdar poznal,« je vzdihnil Lucclieni in začel (pripovedovali! o trpljenja polni poiti svojega življenja.
V ikraju Albareto, v I iigur.sk eim A penin n. je živelo lepo dekle, ki je z osemnajstim, letoim mrorallo v sveit, ker je začuitillo. da nosi otroka poid srcem. Pognali so jo z domačega praga. Blioidila je po svetu, im v pariškem predmestju je prišel na svat otrok, katerega •je prepustila 'mati usmiljenim ljudem. sa-nna pa zginila nekje v Ameriki, kjer se je zgubili a zia njo sleherna sled.
Najdenčka so poslali v Italijo. k'er je v bližini Panrne raste! kot osat oh stezi. Zn z devetimi leti si jc brihtni in marljivi, de-
lček služil k ri*h kot podajač pri. gradu!j proge s Speizio. Ko je hiiLo lepo končano, je fainta, ki ni imel žive duše na svetil, prijelo, da je šel v svet. Blodili je preko Švice v Avstrijo, prišel na Reko in od tod brez lie-liča v žepu peš v Trst. Avstrijska policija je itaikrait budno pazila na vse brezposelne delavce. Prijela je tuidi njjega in ga preiko Goric« odignala čez mejo. V litailiji so ga brž vtaknili v vojaško suknjo. Kot jezdec so je bojeval leta 1896 v abesinski vojni. Izkazal se je za pogumnega mi dobrega tovariša. Po značaju je pa bil trmast lin neupogljiv.
Ko se je končala vojna, je zapuščeni mož iskal primerno zaposlitev. Usmilil se ga je njegov stiotnilk pnilnc d’Aragoinia ii ga jel vzel k sebi za strežaja. V službi pa ni vzdržal, čeprav je iimiela družiinia bistrega; fanta precej rada. Spet je bili na cesti z jezo v srcu, kier je bil nekaj časa deležen bogatega življenja v prinčevi hiši, zdaj pa je s preluknjanimi podplati bJI na prašni poti čez Veliiki sveti Bernard v Švico.
Medpotomia so se mu pridružili bosjaki kot on. ki so razen culice nosili s seboj še polno srda nad meščansko družbo, ki jim ne d)a dela in jela.
V Švici so tovariši Lucchendja vpeljali \ skrivne krožke anarhisltov ter ga prešinili s svojimi idej arini. In tako je sklenil sc .maščevati nad krivičnimi družbenim redom, kjer živi manjšina v soncu. večina se pa pogreza v temne sence. Še bolj je. občutil, da je ,preganjan, ko mu je nekdanji gospodar d"Ara-gona odbil prošnjo za zopetni spre eni \ službo.
Pila ali revolver
Bridka jeza nad vsem svetom mu je vstajala obenem z želijo po osveti. |z Italije so prihajala v njegov krožek poročila o deliaiv sikih nemirih. Željno je prebiral milanski list A varati in švicarski 11 socialista, ki je odkrivali ob Dreyfusovem procesu \ Parizu vso gnilobo takratne poJliilike visoke dražbe.
V miisdl mu je slinilo, da si mora preskrbeti orožje. Čemu. si ni bil še na jasnem Rabil ga bo, žrtev se bo že našla! V neki izložbi jc ugledal ostro boidialo. Zanje so zahtevali dva franka in poli, teh pa ni imel. Saj že par dni ni užili toplega. Hotel si je sposoditi revolver. Nekaj dni je spet delal koit težak m ipriidlno poslušal žolčni1 razgovore tovarišev. Takrat se jc Luccheniju posrečilo, da j,c v starinarnici našel za par krajcarjev zarjovelo pilo brez ročaja. Nič za to! Malo lesa in brusa, pa si je razdvojeni mladenič pripravil orožje. V srbi jc čutil gon, da naskoči svet. ki mu baje prizadeva krivice.
(Ihil ,ci
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ZA 110. OBLETNICO SMRTI
Te ilni obhajamo Slovenci vsepovsod, kjer živimo, 110. obletnico smrti naj večjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
To obletnico skušajo mnogi izkoristiti za to, da bi »tolmačili« njegovo misel. Toda največji pesniški genij slovenstva ne potrebuje »tolmačev«. Njegova pesem zna sama najti pot do srca in duše •n zato naj spregovori sama. Ob tej priložnosti ponovno obžalujemo, da že nekaj let na slovenskem knjižnem trgu ni dobiti Prešernovih poezij.
IZ »SONETOV NESREČE«
O Vrha! srečna, draga vas domača,
Kjer hiša mojega stoji očeta;
Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljTiva kača!
Ne vedel bi, kako sc v strup prebrača Vse, kar srce si sladkega obeta;
Mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
Ne bil viharjev notranjih b’ igrača.
Zvesto srce in delavno ročico Za doto, ki je nima miljonarka,
Bi bil dobil z izvoljeno devico.
In mirno plavala bi moja barka;
Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico Bi bližnji sosed varoval — svet’ Marka.
IZ »SONETNEGA VENCA«
Obdajale so vtrjene jih skale,
Ko nekdaj Orfejevih strun glasove,
Ki so jim ljudstva Tracije surove Krog Hema, Rodope bile sc vdale.
Da bi nebesa milost nam skazale!
Olajat' Kranja našega sinove,
Njih in Slovencev vseh okrog rodove,
Z domač’mi pesmarn’ Orfeja poslale!
Da bi nam srca vnel za čast dežele,
Med nami potolažil razprtije In spet zedinil rod slovenšč’ne cele!
Da b’ od sladkdte njega poezije Potihnil ves prepir, bile vesele Viharjev jeznih mrzle domačije!
IZ »ZABAVLJIVIH SONETOV«
Ne bod’mo šalobarde! Moskvičanov, Gorenjci moji, knjige mi berimo,
In kar nam všeč bo, uzmat’ se učimo Od bogmejev na meji Otomanov!
Iz kotov vsčh od Skjaptrov do Šamanov Tak kakor srake gnezda vkup nosimo Besede tuje, z njim' obogatimo Slovenskih novi jezik I!ir’ja.nov.
Prekosili res bomo vse narode Najstarši med jeziki jezik bode,
Ki se iz te čobodre bo naredil,
Ker bomo tak govorili v Emoni,
Ko žlobodrali so tam v Babiloni,
Ko bil jim Bog je govorico zmedel.
OGLAR
Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo,
Tam prepevat božjo slavo,
Svoje citre vzame s sabo.
Pesmi svoje med stoglasne V gozdu zliva ptičev kore Od prihoda zlate zore,
Dokler solnca luč ne vgasne.
Al veselje v srcu vtoni Sčasom mu za petje slavcev In vseh gozda prebivavcev,
Ker vsak svojo vedno goni.
On ob drugi si pomladi
Zbere ptiče ntladokljune,	|
Jim prebira svoje strune
In jih raznih pesem vadi.
Kosa, trdokljunsko dete,
Od preljub'ga Avguština,
VeTkoglavega kalina Nauči pet’ pesmi svete.
Zmerom svojo goni slavček,
Zmerom od ljubezni bije Srce sladke melodije,
Toži ga Bogu puščavček:
»Lej, kalin, debeloglavec,
Trdokljunast kos je svoje Pesmi pustil, lepši poje,
Podučit' ne da se slavec!«
Al Bog slavca ni posvaril,
Le posvaril je puščavca:
»Pusti peti moj'ga slavca,
Kakor sem mu grlo vstvaril.
Pel je v sužnosti železni Jeremij žalost globoko;
Pesem svojo je visoko Salomon pel od ljubezni.
Komur pevski duh sem vdihnil,
Z njim sem dal mu pesmi svoje;
Drugih ne, le te naj poje,
Dokler da bo v grobu vtihnil.« —
IZ »SONETOV LJUBEZNI«
Je od vcseTga časa teklo leto,
Kar v Betlehemu angeljcev hosana Je oznanila, da je noč končana,
Dvakrat devetsto tri in trideseto.
Bil vel’ki teden je; v saboto sveto,
Ko vabi molit božji' grob kristjana,
Po tvojih cerkvah hodil sem, Ljubljana!
V Trnovo, tja sem uro šel deseto.
Trnovo! kraj nesrečnega imena;
Tam meni je bilo gorje rojeno Od dveh očesov čistega plamena.
Ko je stopila v cerkev razsvetljeno,
V srce mi padla iskra je ognjena.
Ki vgasnit, sc ne da z močjo nobeno.
NEZAKONSKA MATI
Kaj pa je tebe treba bilo,
Dete ljubo, dete lepo,
Meni mladi deklici,
Neporočeni materi? —
Oče so kleli, tepli me,
Mati nad mano jokali se;
Moji se mene sramVali so,
Tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj,
O.n, ki je pravi oče tvoj,
Šel je po svetu, Bog ve kam,
■ Tebe in mene ga je sram.
Kaj pa je tebe treba bilo.
Dete ljubo, dete lepo!
Al te je treba bilo, al ne,
Vender presrčno ljubim te.
Mene nebo odprto se zdi,
Kadar se v tvoje ozrem oči,
Kadar prijazno nasmejaš se,
Kar sem prestala, pozabljeno je.
On, ki ptice pod nebom živi,
Naj ti da srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
Vedno bom srčno ljubila te. —
ZDRAVLJICA
Spet trte so rodile,
Prijatli, vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile,
Srce razjasni in oko,
Ki vtopi Vse skrbi,
V potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo Zdravljico bratje č’mo zapet’?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet.
Brate vse,
Kar nas je Sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov Rodu naj naš’ga trešči grom!
Prost ko je bil očakov Naprej naj bo Slovencev dom!
Naj zdrobe Njih roke Si spone, kjer jim še teže!
Edinost, sreča, sprava K nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok kar ima Slava,
Vsi naj si v roke sežejo,
Da oblast In z njo čast,
Obilnost bodo naša last! —
Bog živi vas, Slovenke,
Prelepe, žlahtne rožice!
‘ Ni take je mladenke,
Ko naše je krvi dekle;
Naj sinov Zarod nov Iz vas bo strah sovražnikov!
Mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije Noben naj vam ne vsmrti strup! Ker po nas Bode vas Jo srčno branit’ klical čas. —
Žive naj vsi narodi.
Ki hrepene dočakat' dan Da, koder solnce hodi.
Prepir iz svčta bo pregnan;
Da rojak Prost bo vsak,
Ne vrag, le sosed bo mejak!
Na zadnje Še, prijatli,
Kozarce zase vzdignimo,
Ki smo zato se zbrafli.
Ki dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni Naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi! —
GOSPODARSTVO
S ČIM PODSEJEMO SENOŽETI?	naših kraških zemljah upoštevati, ker nu-
Senožet redno »obdelujemo« tudi takrat,' di zadovoljivo košnjo tudi v sušnih letih,
ko druge trave odpovedo.
ko podsejemo trave, da bo ruša bolj gosta in da bo krma obilnejša ter bol j okusna, j Podsejati moramo seveda žlahtne sorte trav in ne plevela. Zapomnimo si, da je drobir na senikih skoraj sam plevel, kajti v neštetih primerih se je izkazalo, da je v drobirju zelo majhen odstotek žlahtnih trav, vse ostalo pa je plevel ali' navadne smeti.
Vseh trav je na tisoče, a žlahtnih je le nekaj desetin, ki pa niso vse enako priporočljive. Nekatere namreč uspevajo v rodovitni, druge v pusti zemlji, nekatere na travnikih, ki jih lahko namakamo, nekatere pa na kraških tleh s tanko plastjo rodovitne zemlje.
Za naše kraje so priporočljive naslednje glavne trave:
Ljuljke: Od vseh trav posejejo naši kmetje največ razne sorte 1 jul j k, ker so navadno najcenejše. Povečini sejejo laško in angleško ljuljko. Prva daje izborno krmo in precej pridelka že v prvem letu, nekaj več v drugem, a se v tretjem letu že popolnoma izgubi. Zato ne moremo z njo podsejati senožeti. V poštev pa pride angleška ljuljka, ki je zelo podobna laški, le da je precej nižja. Tudi ta daje izvrstno krmo in traja 4 leta. Ker angleška ljuljka spada k bolj zgodnjim travam in je ob košnji že v semenu in se sama obseje, jo moremo dejansko uvrstiti med večne trave. Angleška ljuljka je tudi precej odporna proti suši in jo zato lahko sejemo po vseh naših senožetih.
Bilnice: Iz te družine trav so pri nas priporočljive predvsem 3 sorte, in sicer: travniška bilnica (festuca) je za bolj rodovitne zemlje, rdeča bilnica (festuca rubra) in ovčja bilnica (festuca ovina) pa bolj za suši podvržena tla. Travniška bilnica spada k srednjevisokim travam, ostali dve pa k nizkim. V prvem letu je pridelek bilnic majhen, a je zato tem bogatejši v naslednjih letih. Bilnice so trave trajnice.
Ovsenice ali pahovke: Sem spada francoska pahovka (altissima), ki zraste tudi 2 metra visoko. Je zgodnja trava in v ugodnih razmerah daje letno do 4 košnje. Priporočljiva je samo za tiste senožeti, kjer je plast zemlje globoka, ker le v tem primeru dobimo zares obilen pridelek. Za suši podvržene zemlje je bolj priporočljiva rumena pahovka (avena giallastra), ki zraste kakih 70 cm visoko, a je drugače popolnoma podobna francoski. Ovsenice so trajnice.
Mačji rep (fleolo, codolina) je dolgotrajna trava, ki daje izborno in obilno krmo, če je dovolj zgodaj pokošena, drugače pa je pusta. Primerna je samo za globoke zemlje, a ne za kraška tla.
Pasja trava (erba mazzolina) je visoka dolgotrajna, trava, precej zgodnja in daje zelo tečno krmo, če je dovolj zgodaj pokošena, drugače postanejo stebla trda.
Te so glavne trave, za katere se naši kmetovalci zanimajo. Imamo pa še nekaj drugih žlahtnih, ki bi jih morali vsekakor upoštevati, kot so n. pr. lisičji rep (coda di volpe), travniška latovka (fienarola), sto-klase (bromus) in še druge. Zlasti pokončno soklaso (bromus erectus) bi morali v
Ce hočemo senožet podsejati ali jo urediti na novo, ne smemo sejati samo ene sorte trave, temveč vedno mešanico več trav. Pri tem moramo paziti, da sejemo nizke, srednjevisoke in visoke trave, torej mešanico iz najmanj treh trav.
Za posamezne lege in zemlje lahko izbiramo. Za kraške, suši podvržene predele pridejo v poštev naslednje trave: angleška ljuljka, vse tri bilnice, rumena pahovka, pasja trava in pokončna stoklasa. Za bolj rodovitne in globoke zemlje je primerna mešanica iz obeh ljuljk, francoske pahovke, travniške bilnice ter mačjega in lisičjega repa.
Pri stroških je zelo važna količina semena. Naši kmetovalci marsikje zametujejo denar (premočne raztopine modre galice za trte!) če pa morejo podsejati ali urediti novo senožet, navadno varčujejo, čeprav v lastno škodo: rabijo premalo semena in za-
\porini pregled
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Slika, ki nam jo nudi razporeditev moštev po 19. kolu letošnjega prvenstva, je dokaj pisana. Največ upanja za dokončni uspeh imata moštvi Fiorentinc in zimskega prvaka Milana. Obe enajstorici sta kar dvanajstkrat zmagali in samo enkrat izgubili. Strokovnjaki sodijo, da je Piment.na dokaj trdno zgrajeno moštvo. Milan pa jc dokazal, da ni v krizi, kot so mnogi predvidevali, saj je v zadnji tekmi premagal moštvo iz Neaplja z visokim iz.doin 6:1. Vse je kazalo, da je letošnji Inter odlično moštvo, toda zadnja tekma je pokazala nekaj nasprotnega. Zaradi hitre in krasne igre padovanskega moštva je bil namreč Inter odločno poražen. Juventus napreduje precej dobro, saj sc je uvrstila med prva štiri moštva na lestvici. Igra Triestine je zelo nestalna. Novi trener Trevisan je sicer v IS. kolu privedel svoje moštvo do neodločenega izida z Milanom, vendar je Triestina v naslednjem kolu izgubila tekmo s Spalom. Res pa je, da ima tržaška enajstorica v zadnjem času tudi precej smole.
Najuspešnejši napadalec je bil doslej Angelillo, član moštva Inter, ki je kar 24-krat brcnil žogo v mrežo.
Lestvica po 19. kolu: Fiorcntina 30 točk, Milan 30, Inter 26, Juventus 26, Sampdoria 23, Padova 21, Roma 21, L. R. Vicenza 20, Napoli 19, Genoa 18, Spal 17, Bologna 16, Bari 16, Lazio 16, Alessandria 12, Udinese 11, Triestina 10, Talmone Torino 10.
POKAL KURIKKALA IN NAGRADA KANDAHAR
Na osmem mednarodnem smučarskem tekmovanju tekačev za pokal Kurikkala, ki je bilo v Ram-sau, so nastopili športniki iz Italije (najštevilnejši), Avstrije, Francije, Švice, Zah. Nemčije, Poljske, Bolgarije, Anglije in Jugoslavije. V teku na 15 km je dosegel najboljši čas Francoz Jean Mermet, naslednji trije pa so bili Italijani (De Florian, Com-pagnoni in De Dorigo). Zenske so tekle na 10 km; prvo mesto je zasedla Nemka Czech-Blasl, druga jc bila Jugoslovanka Rekarjeva. Med mladinci je bil najboljši Italijan Imboden. Francija je zmagala na tekmi za štafeto 4x10 km. Na lestvici posameznih držav je na prvem mestu Italija, na drugem Nemčija, na tretjem Francija in na četrtem Jugoslavija.
V Garmisch-Partenkirchen (Zah. Nemčija) so bila tekmovanja za nagrado Kandahar. Junak tega tekmovanja je bil Avstrijec Karl Schranz, ki je na zaledenelem snegu zmagal tako v smuku kakor v alpski kombinaciji. Smuk je zahteval eno smrtno žrtev; to jc bil Kanadčan John Semmelink, ki se je zaletel v drevo. Francoz Frangois Bonlieu je bil
to ni zaželenega uspeha. Na splošno je potrebno porabiti od 3/4 do 1 kg travnatega semena na vsakih 100 m2 površine. Čim več sort je v mešanici, tem več semena potrebujemo.
KAKO MORAMO GNOJITI
V našem listu smo že večkrat poročali o izrednih pridelkih, ki so bili doseženi v Italiji ali v inozemstvu. Ko smo pisali o rekordnih pridelkih pšenice, koruze ali krompirja, smo navedli tudi količine gnojil, ki so bile uporabljene. Večkrat smo ugotovili, da je bilo pognojenih 100 m2 površine s 5 stoti hlevskega gnoja in povrhu s še 10 do 12 kg umetnih gnojil. Primerjajmo sedaj te številke s količinami gnojil, ki jih uporabljajo naši kmetovalci. Hlevskega gnoja le redki podorjejo komaj polovico zgoraj navedene količine in enako je tudi z umetnimi gnojili. Zato naši pridelki ne morejo biti rekordni in prav redko zadovoljivi.
Res je, da naši kmetje nimajo dovolj hlevskega gnoja, ker imajo malo živine. A koliko je kmetovalcev, ki s hlevskim gnojem pravilno ravnajo? Mnogi imajo sicer primerne gnojnike, a z gnojem površno ravnajo. V vsaki vasi pa je kakšen kmetovalec, ki s hlevskim gnojem pravilno ravna in tega bi morali vsi ostali posnemati.
najuspešnejši v slalomu. Med ženskami je v kom-) binaciji zmagala Kanadčanka Heggweit, v slalomu | pa Američanka Betsy Snite.
V Gstaadu je Italijan Nilo Zanadel zmagal v skokih ter s tem dosegel velik uspeh. Tekmovanje je veljalo za pokal Kongsberg. Najboljši med mladinci je bil Jugoslovan Marijan Pečar.
V okviru mednarodnega skakalnega tedna, ki ga je priredila švicarska zveza v Le Loclu, se je najbolje izkazal Finec Kaerki.nen.
»PUSTNI POKAL« V VIAREGGIU
V Viareggiu so se zaključile tekme za 11. mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem so sodelovala naslednja moštva: Juventus, Fiorentina, Milan, Sampdoria, Racing (Pariz), Rapid (Dunaj) in Partizan (Beograd). Letošnji zmagovalec je Milan, ki je v odločilni tekmi premagal Partizana s tesnim izidom 2:1. Na tretje mesto se je uvrstilo moštvo Fiorentine, ki je prekosilo Romo kar z 8:0. V tekmah so se odlikovala predvsem italijanska moštva, saj sta bila Racing in Rapid takoj izločena. Uvrstitev Partizana na drugo mesto je kar dober uspeh beograjskih mladincev, ki so s svojo igro navdušili številne gledalce.
ŠPORT PO SVETU
Boks — Mehikanec Joe Becerra je v Los Angelesu s knock outom v 10. rundi premagal Italijana Maria D'Agato. Zmagovalec se bo pomeril za naslov svetovnega, prvaka petelinje kategorije s Francozom Halimijem.
Rugby — V tekmi za pokal Petih narodov je v škotskem mestu Edinburgu državno moštvo Škotske nepričakovano premagalo Wales z izidom 6:5.
Plavanje — V Sydneyu so trije plavalci postavili kar pet svetovnih viškov. John Devitt je preplaval 110 y prosto v času 55”1. Znani John Kon-rads je preplaval 400 m in 440 y prosto v 4'19”. Američanka Sylvia Ruuska je na razdaljah 200 m in na 220 y v metuljčkovem slogu postavila nova svetov.na viška s časom 2’40”3.
Dvosedežni bob — Na tekmah za svetovno prvenstvo v St. Moritzu je zmagala italijanska dvojica Eugcnio Monti - Renzo Alvera.
Umetno drsanje — V Davosu (Švica) je na tekmah za evropsko prvenstvo v obveznih likih zmagal Čehoslovak Karol Divin, v prostih likih pa Francoz Alain Calmat. Na skupni lestvici je bil prvi Divin, drugi pa trikratni evropski prvak Francoz Giletti. Zmagovalca v dvojicah sta Nemca Marika Kilius in Hans Baeumler. Med ženskami sta bili najuspešnejši Avstrijka Hanna Walter (obvezni liki) in Nizozemka Dijkstra (prosti liki). Na skupni lestvici za ženske je zasedla prvo mesto Hanna Walter.
V
ZDRAVO, FANTA! ČARAL SEM VATU'	>
r RA3E BI PRIŠEL ZA NAMA'. IZGUBILI SMO DVA CELA s. DNEVA' .
Nič NE OPAZI« 2
NIČ POSEBNEGA IN Tl ?
PREBUDILO? HALL Tl BI SE NAJBRŽ. RES ZBUDIL, JAZ PA NIUOU V£Č.„BRRR., TODA - PORLIČIVA j, LAROTN1RA ' J
LAROTNIU
r LAROTNIRA?
AH, SAT RESI.. V GNEZDU MORA BITI
PAZI !'. ZADAT !
ZA HRBTOM
LOTZE!
lOOOTZE
" ...
BEŽIMO’.'.1 POBESNELI SO!'
v*Hr»vl
ZJUTRAJ
f he^ TRDON3A ZBUDI SE . VENDAR.!
V DACHAUSKIH BLOKIH
E.*. I
52	----------
Najrajši in najglasneje je 'preklinjal, kadar s o bile v bližini SS-ovsike straže. Miiisliim, da nihče od nas, kar nas je bili o v delavni skupini Wdlldpark, še v svojem življenju nii toliko prele-Uaril kot pod kapotom Moča.lo, pri tem pa je bila naša skupina travmo zaradi njegovega mogočnega glasu, ki ga je bilo .n aprest a -Ho na daleč dllšaiti in s katerim nas je dozdevno priganjal, na glasu .kot najbolj delavna in učinkovita. Saini pa je ravno zaradi svoje grmeče »kolere«, ki je vsak hip odmevala preko WiIdlparka, užival zaupanje poveljnika SS-ovskih straž; ker so mu zaupali, so »ned delom sploh niso zamiiimlali za nas, medtem ko se je pri drugih skupinah .rado dogajalo, dia so se straže vmešavale v njihovo delo in prišle tega ali onega, in celo k a. pota oklofutat, če se jim je ttdelo, da delajo prepočasi. Močalov glais je bil naša najboljš« ubranih a.
Dvakrat ali trikrat se je zgodilo Midi v Willdlpairh,u, da je hotel kak m.lad SS-ovee dokazati svojo vrnemo s tem, da se je lotil kakega našega tovariša in ga začel klofutati in brcati, toda Močala
je bil vedno takoj na mostu in se je poigumno zavzel zanj. Poveljnik straž je dal vedno njemu prav.
Od pristave isimo se napotili; po lepi poljski poti, posuti s par-skom, proti vhodu Wiildlparka. To je bili ogromen graščinski park z gozdiči;, obširnimi tratam i, obsežnimi skupinam vi brimjevega grmovja., po katerem so se skrivali zajci in .srnie, in celo s precej velikim umetnini jezerom oziroma s celo skupino umetnih jezerc, ki so bila povezama mod seboj s kanali, preko katerih so bili položeni mostički! iz brezovih debel. Sredi jezero so bili otočki in na enem jie bila zgrajena lesena hišica. Tudi čolna ni manjkalo. Vso ja bilo zelo lepo in umetno urejeno, a tako, da se je zdele popolnoma naravno, v slogu »angleških parkov«. Zato tudi ime) Wild;p,ark—diivjii park. Meril ja morda cel kvadratni kilometer površine ali ne dosti manj. Prepražen je bil s stezami in potmi, od katerih nobena nii bila speljana naravnost, ampak po ovinkih. taikio Idla |jle voidlila. skozi kar najbolj pestro naravo; skozi gozdičke, mimo jezero«, preko travnikov in skozi grmovje.
Park je moral nekldaj pripadati kakšni graščini, a. zdaj se je govorilo, da je last SS-ovskega generala Polda. Nesoč olb koncu poletja 1944 sc- je raznest«, novica, da bo prišel Polil na inšpekcijo, in prežiivelli smo nekaj nervoznih, neprijetnih dni. a nazadnje ga nismo miti. videli, česar nam ni bilo prav nič žal. Od-
it- RAJ 3£? RTE SEM 2 mi GE TE ZGODILO?
ifn&e
r SPAT SVA SLA VENDAR V GORILINO . GNEZDO
PR.IMARUHA TA TE PA DOBRA! Z3UTRA3 PA GE NA IEPEM ZBUDIVA NA ZELENI TRATI ...rož
ČE BI GEL ZA VAMA,BI GE LAHUO ZGREŠILI...SICER PA NIGEM IZGUBLJAL ČASA...T3ALE NA STOP SEDITA, PREDSTAVIL VAMA BOM SVOJE PRIJATELJE.!
OUO, TORAT 61 TOREJ, LUMP?.., JAZ SE DEREM NA VŠE GRLO DA BI TE PRIRLICAL, Tl GE PA PRIPLAZIŠ ROT TAT!,, NO,PRIDI, DA TE PREDSTAVIM SVOTfMA PRIJATELJEMA
NO, HAUO VAMA TE VČEČ M03 MUCER?..RAZVIT, RAZ?.., MAR, SE GA BOJITA? DklTA NO, DAJTA, UMARNITA PALICE, SAJ MU JARŠ RO RATERI PO NERODNOSTI ŠE ORO STARNE
U.ONČNO STA ZVITOREPEC IN TRDONJA LE POVESILA ROPJI...
GORILA NAMA JE PONOČI ODPOVEDALA STANOVANJE IN NAJU ....UM,SE DOBRO,DA NAJU NI HAR TR£= SČILA V GLOBINO.
UH, PREPRIČAN \ SEM,DA BI ME TO PREBUDILO ’ feb*.________-lAT
NO VIDITA, DA VAMA NOČE NIČ ŽALEGA...VČERAJ SEM MALO UOLO-VRATIL PO OHOLICI IN SREČAL ČUDOVITE ŽIVALI... IN , r, VSE ŠOBILE TARO
PRIJAZNE,	u	_
-•*
TEDENSKI KOLEDARČEK
15. februarja, nedelja: 1. postna, Jordan
16. februarja, ponedeljek: Danilo
17. februarja, torek: Silvin
18. februarja, sreda: Smiljan
19. februarja, četrtek: Miro
20. februarja, petek: Leon
21. februarja, sobota: Irena
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 11. februarja si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank napoleon
622—624 lir 23,75—24,25 lir 72—74 lir 122-125 lir 1725—1750 lir 148—149 lir 144—145,75 lir 4500-4650 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 15. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa;
12.00 Vera.in naš čas; 15.40 Poje zbor iz Dornberga;
17.00 »Don Juan«, komedija v 5 dej. (Moliere - Jos. Vidmar). Igrajo člani SNG v Trstu; 20.30 Motivi iz Laharjevih operet »Dežela smehljaja« in »Paga-nini«; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Branko Radičevič«. Sestavil Vinko Beličič.
Ponedeljek, 16. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Noj«; 18.10 Koncert kvarteta Radia Trst; Zafred: Godalni kvartet št. 4; 18.35 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za .najmlajše; 20.30 Modest Mussorgsky: »Hovanščina«, opera v 5 dej., 1., 2. in 3. dej. Orkester in zbor Beograjske Državne Opere vodi Krešimir Baranovič. Približno ob 21.15 »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 21.50 »Mala literarna oddaja«.
Torek, 17. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Zora Kafol: »Spominčice«; 18.10 Simofnični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Antonio Pedrotti. Chopin: Koncert št. 1 v e-molu, op. 11; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Postno predavanje: »Cerkev in zakramenti«. Napisal Jože Prešeren; 21.20 Modest Mussorgsky: »Hovanščina«, opara v 5 dej., 4. in 5. dejanje. Orkester in zbor Beograjske Državne Opere vodi Krešimir Baranovič. Približno ob 22.00 uri Obletnica tedna: »Stopetdesetletnica rojstva Charlesa Darvvina«.
Sreda, 18. februarja, ob: 12.55 Ciganski orkester Kocze Antal; 18.00 Radijska univerza: Luigi Vol-picelli: Poklicna usmeritev: »Človeški odnosi v industriji«; 18.10 Stravinsky: »Pomlad.ni sejem«, slike iz poganske Rusije; 19.00 Zdravstvena oddaja; 21.00 »Lepa Vida«, dramska pesnitev v treh dejanjih. Na-
pisal Ivan Cankar. Igrajo člani RO; 22.30 Mozart: Godalni kvartet v G-duru, K 378.
Četrtek, 19. februarja, ob: 18.00 Z začarane poli- , ce: Marija Polak: »Kje jc mladi lovec našel svojo i srečo«; 18.10 Richard Strauss: »Tako je govoril Za-rathustra«, simfonična pesnitev, op. 30; 19.00 šola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: »Otroška neubogljivost«;
20.30 Postno predavanje: Franc VValland: »Krst«;
21.30 »Potovanje na Mesec«, radijska zgodba (Charles Chilton - M. Javornik). Igrajo člani RO; 22.40 VokaLni kvartet iz Ljubljane.
Petek, 20. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Javni uslužbenci«; 18.10 Paganini: Koncert št. 1 v D-duru za violino in orkester; 18.40 Samospevi slovenskih skladateljev; 19.00 Sirimo obzorja: Gradovi na Tržaškem: »Miramarski grad«. Napisal Drago Štoka;
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov: »Josip Jurčič«; 22.20 Koncert pianistka Nini Pernove: Debussy Chil-dren’s Comer; Milhaud: Trois Rag-Caprices; Pou-lenc: Suita »Neapelj«.
Sobota, 21. februarja, ob: 16.00 Novelist tedna: Stephen Leacock: »številka 56«; 16.40 Koncert sopranistke Hilde Holzlove, pri klavirju Gojmir Demšar;
18.00 Oddaja za najmlajše: Radislav Rudan - Saša Martelanc: »Bi'o ie nekoč... (4) Usodne želje«. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami;
21.00 »Roka«, dramatizirana zgodba (Guy de Mau-passant - S. Rebec). Igrajo člani RO; 22.00 Slavni violinisti.
PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE!
Spodnja vprašanja so bila predložena ljudem z višjo izobrazbo v Ameriki in zahodnoevropskih državah. Človek, ki trdi, da ima boljšo izobrazbo, mora odgovoriti vsaj na 25 vprašanj.
Književnost — Kdo je napisal Božansko komedijo? — Kateri junak se je boril z mlini rta veter? — Naslov romana Dostojevskega! — Naslov romana G. Flauberta! — Poznaš kakega velikega nemškega pesnika?
Filozofija — Kateri filozof je živel pred Platonom? — Čigav je izrek: »Mislim, toraj sem«?
— Kateri sodobni filozof je povezan z eksistencializmom?
Arhitektura — V kakšnem slogu je zgrajena večina ruskih cerkva? — Ali poznaš vsaj dva sloga grških stebrov? — Kaj je Partenon? — Kateri slog prevladuje pri katedralah?
Glasba — Naslov Debussyjeve skladbe! — Kaj je La Scala? — Ime sodobnega, skladatelja! — Kdo je skladatelj Plesa v maskah?
Slikarstvo — Kdo je naslikal Zadnjo večerjo?
— Kateri italijanski renesančni slikar je bil obenem slaven kipar? — Čigavo delo je kip Mislec?
— Ime španskega slikarja!
Tuji jeziki — I don’t think you can do this work — Ich habe schon einen Brief an sie ge-schrieben — Por los menos voy a hacerlo si hay tiempo — Pvima luce nosbri omnes erant flu-men transportati — On voit toujours le mečite de la lune.
ODGOVORI Književnost — Dante — Don Kihot — Bratje Karamazovi, Zločin in kazen — Madame Bovary
— Schiller, Goethe, Heine.
Filozofija — Sokrat, Heraklit, Dcmokril — Descartes —- Jean Paul Sartre.
Arhitektura — Bizantinski slog — Dorski, jonski in korintski stebri — Grško svetišče na Akropoli v Atenah — Večinoma je gotski.
Glasba — Mati — Operno gledališče v Milanu
— Šostakovič, Stravinski — Verdi.
Slikarstvo — Leonardo da Vinci — Michelangelo — Rodin — Goya, El Greco, Velasquez.
Tuji jeziki - Mislim, da ne zmoreš tega dela
— Pismo sem jim (ji) že pisal — Vendar bom storil to, če bom imel čas — Ob zori so vse naše ljudi spravili čez reko — Mesec nam kaže vedno isto stran.
VPKAŠMIA IIV 0DG0VUUI
Vprašanje št. 518: Sedaj bo preobilica jajc, v poznih jesenskih mesecih pa bodo primanjkovala. Ali jih lahko sedaj konserviramo.
Odgovor: Za konsorviranje jajc imamo naslednja sredstva: stekleno vodo, apneno mleko, parafinsko olje in hladilnike. Steklena voda mora bili 10%, tako tudi apneno mleko, kar se pravi, da razpustite I kg živega apna v 10 litrih vode; parafinsko olje pa uporabljamo čisto: dovolj je, če jajce potopimo za 2 minuti v parafinsko olje. Taiko kom-servirana jajca se ohranijo samo okoli 3 mesece, nakar postopek ponovimo.
Vprašanje št. 519: Koliko let je veljavno pooblastilo (prokura), ki ga kdo dobi iz tujine?
Odgovor: Dvajset let.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU Krstna predstava igre L. Lahole MADEŽI NA SONCU se zaradi tehničnih ovir prenese na soboto, 14. februarja, ob 21. uri v AVDITORIJU V nedeljo, 15. febr., ob 15.30 v prosv. dvorani »A« Sirk« v Sv. KRIŽU MADEŽI NA SONCU
V sredo, 18. febr., ob 18.3 v dvorani na stadionu
Prvi maj Marija Holkova FEPELKA
V petek, 20. febr., ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
MADEŽI NA SONCU V petek, 20. febr., ob 20.30 na Opčinah GIGI
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
dahnili smo* si, iko nam j« bilo rečeno, da nann ni treba več pričakovati njegoveva obiska.
Pairk je bil obdlan z visokim zidom, ob katerem so rast la mo-gočnaj, stoletna drevesa-. Mnogokrat som jiilh ogledovali in si misliil, tkalko Muko bii bilo splezati nanje in se spustiti na drugi strani na tla. Toda ob ziildta, na zunanji strani so koraikale straže im razen tega bi ob belem dnevu v svoji čudni »umitforimi« s črkama K. L. ne ipriSel dalleč, saj; bi se ne imej kam zateči. Najbrž so tudi druge obhajale enake misli, toda stvar je bila brezupna. Pozanimal sem, se, če je že kdaj kdlo ušel s plantaže, pa so mi relkli, dla še nobeden. Pač pa so prejšnja llelta, ziliaistii pred vojno, straže imairsikatereg:i piriiaiiile, dla se je spustili v beg s planit at/.e, da so ga- potem »na begu!« ustrelile. Zdaj sie ito ni ve« dogajalo.
Onstran vhoda na plantažo je stalo nekaj pri jasnih žitvo pobarvanih pritličnih hSB, v katerih so st ara ovale neke dlružine. Videli simo lepe otročke, ki so se igrali v pesiku -pred! hišami in so s« radi dlalli pobožati, ker so bili še premaljhmi, dla bi, nas /prezirali. Včasih smo videli tudi njihovo mlado mater ali kako drugo mlado žensko. Tudi od teh nismo doživeli ponižanj. Gledale so na*i bolj z radovednostjo in ceilio s sočutjem ter sio pmijaizmo odgovarjale na nalše (pozidraive, toda do ikiaikib razgovorov ni nikoli prišlo, ne samo zatoi, ker nam je bilo to prepovedano, ampak k e rt tudi ni bilo priložnosti. Verjetno je bilo tudt tistim ljudem —
najbrž civilnim nameščencem posestva — prepovedano govorili! z nami. Le z otroki srno se sprijnitejjlili.
Nekatere ' dele parka so /dalj obdelovali im /-aito je bila tudi potrebna naša delovna skupina. Del trat so zasadili s kroimipirjem, s korenjem, zeljem in vsakovrstno drugo zelenjavo,. Prvi dan, iko sem prišel na delo v Wildipark, seirn morali z nekaterimi dlruigliimi prekopavati z lopatami zemljo ni velikem travniku, ki je bil namenjen za krompirjev nasad. Izmed sedemldeseltih ali osemdesetih, kolikor nas je štela skupina Wi.ldpairk, nas je Mo čala, odbrali kakilh dvajset za to delo.
»Je težko?« scim Viprašal bivšega ravnatelja Cirilove tiskarne in šefa, enega največjih slovenskih zoložniskiiih podjetij1 v Mariboru, duhovnika Franca Hrastelja, prod vojno enegai najbolj vplitvlniih mloiž na Štajerskem, ko nas je Močala oboroževail z lopatami. »Boste že videli!« mi je pomenil j ivio odvrnili.
Kako uro .simo res še preeej pridno delali, ikier je billlo še zgodaj in iprecej: hladno, ipredlen je sonce pregnalo meglo, lin razgrelo zemljo. Z gibanjem smo ne skuša1! cigreti. Močala je pmišeil dvakrat' mirno iin .iniolčal, kair je bil znak, d'a je zadovoljen z namii Ko ipa’ je postalo gorkejie, se je najprej Hrastelj naslonil na lopato, poilo-žillnogo na zgornji topi rob rezila- in mirno izjavili: »Tako, za' danes je dosti!«
(l)al je )