702
Listek.
nad Codroipom. Vse te daritve je potrdil leta 1161. patr. Ulrik II in sicer v sporazum-Ijenji z goriškim grofom Engelbertom II., ki je bil branitelj in odvetnik akvilejske cerkve in monasterskega samostana.
Starejši Engelbertov brat se je imenoval Henrik I. in je bil tudi branitelj akvi-lejski. Tega Henrika se spominja naša listina z besedami »post mortem dilecti fratris nostri Heinrici, qui nostra fideliter et deo digne dispensaverat « Henrik je torej zvesto varoval posestva samostanska. Po njega smrti pa se je sestra Ermilinta zbala, da bi se sčasoma ne poizgubil spomin tistih davščin, katere je samostan dobival od podložnih kmetov, ali da bi kdo ne utajil tega, kar je dolžan dajati, in zato je sklenila na omenjeni listini vsa samostanska posestva in vse podložne kmete ter njih dolžnosti natanko zabeležiti.
Kolikor se iz zgodovine ve", umrl je Henrik okolo leta 1150. (Czornig, Gorz und Gradišča pg. 497 ). Ni verojetno, da je sestra Ermilinta dolgo po njega smrti odlašala popisati samostanska dobra, ker strah, da se ne poizgube, moral se je vzbuditi v nji takoj po braniteljevi smrti, ker morebiti ni prav zaupala njegovemu bratu in nasledniku Engelbertu. Dalje je razvidno iz listin, da je bila leta 1161. — 1169. neka Hermelinda opatica v Monasteru (Archeografo Triestino XI. pg. 385 ) Mogoče je, da je bila tudi pozneje še opatica, ali o tem se ne more nič reči. Ne razumem torej, zakaj sta gg. izda vatelja datirala listino z letnicama 1170.-1190. Po mojem mnenji je bila napisana že okolo leta   1160.
Gg. izdavatelja sta se držala italijanske navade, da se o važnih in svečanih dogodkih izda na čast slavij en cu, ali pri ženitbah na čast novoporočencema, posebna knjižica, v kateri so natisnjene časih najzanimivejše listine ali zgodovinske razprave. Take knjižice pa ne prihajajo širšim krogom v roke in le redkokdaj zvedo zanje strokovnjaki, ki bi jih mogli porabiti Zato bi bila gg. izdavatelja storila bolje, da sta izdala listino s pojasnili in opombami n. pr. v letopisu »SI. Matice«, ker ta knjiga pride tudi zunanjim učenim krogom pred oči.
Tu omenjenih pojasnil in opazek pa zastonj iščemo v videmski knjižici, in to je po mojem mnenji napak, zakaj vsakdo ne more ve"deti, kje leži Mala Scinficca (-Mala-cipica, t. j. Mala Zompichia vzhodno od Codroipa). Morda bode celo rodnih Furlanov dosti, ki ne bodo v&leli, kje je Caselis ali pa Pertegil (Perteole) ? Takisto se bode redkokdo  domislil,  da  v izrazu  Celcan je treba iskati naš Solkan pri Gorici
Navzlic tem nedostatkom pa moramo gg. izdajateljema prav hvaležni biti na objavljeni listini,   ki bode marsikomu dobro  služila kakor dragocen zgodovinski izvir.
S. /v'.
Cantica Sacra. Zbirka cerkvenih pesmi za moški zbor, uredil Ant Foerster. založil in prodaja R. Milic v Ljubljani. Cena trdovezanemu zvezku I gld. (po pošti 5   kr.  več).
V elegantni in lični obliki podaje nam marljivi skladatelj 70 izbranih skladeb, od katerih je 40 v slovenskem, 30 pa v latinskem jeziku. Akoravno so največ namenjene ,.ad usum studiosae juventutis", vender že iz opomina razvidimo, da seje g. Foerster postavil na praktično in vsestransko stališče in mislil pri tem tudi na razne druge cerkvene zbore. Kdor se je količkaj na deželi ukvarjal s cerkvenim petjem, znano mu je, s kakimi težavami se je boriti pevovodji, kateremu sedaj moških, sedaj ženskih pevskih močij primanjkuje. Zarad tega je uredil Foerster to zbirko tako, da te pesmi poj6 Hudi lehko ženski ali deški glasovi, ali pa tudi kvarteti (navadno za 2 tona niže). Gradivo je raznovrstno  in  tolikšno,  da zadostuje za vse cerkveno leto,  za praznike Marije Device in
Listek.                                                                  703
nekatere druge svetnike i. t. d. Razne latinske himne se smejo peti pri slovesni maši kot ofertorij po recitovanem predpisanem tekstu dotičnega praznika, a slovenske besede teh  uapevov najti je v  ,,Ceciliji".
Odveč bi bilo to lepo zbirko priporočati, — priporoča jo že ime skladateljevo in res lepa vnanja oblika. Ker je tisek v partituri jako razločen, more vsak pevec iz par-titure peti in tako odpade  tudi nadležno prepisovanje   posamičnih glasov.
R.
Teoretično-praktična klavirska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. IV. zvezek. Cena I gld. 30 kr. V Ljubljani. Založila ,,Glasbena Matica". Natisnila Engelmann in Muhlberg v Lipsiji.
Ta prekrasni IV. in zadnji zvezek izborne Foersterjeve klavirske šole obseza naslednjo glasbeno tvarino: Lil. so vaje s trilci, katere živo priporočamo vsakemu učitelju in učencu. Zatem naslednje pojasnilo o dvojnih prestavnih znamenjah in dur-skale s podvojenim križcem in bb. 118. št. je lepa ,,Večerna" od Rob. Musiola, a št. 119. lepa Foersterjeva ,,V spomin". Zdaj pridejo na vrsto moll-skale in vaje v mol-tonih. St. 120. je etuda v a-moll; št. 121, je krasna ruska pesem „Ej uehnem", ki je v koncertih Slavjanskega učinila velikansko senzacijo; g. Foerster pa je dal pesmi arangement za klavir, ki je povsem dovršen. LVI. ima trizvoke z oktavo; LVII. pa arpedže. Št, 122. je etuda v a-moll s končnim „glissando". 123. Husitska, 124. Predigra v e-moll. 125. Romanca v e-moll od Teodora Elzeja, 126. Etuda v d-moll, 127. Predigra od M. Clementija, 128. Bolero ,,španski ples" od K. Cernega. glasovitega klavirskega učitelja na Dunaji, 129. Etuda po raznih modulacijah, 130. Italija, od F. Mendelssohn-Bartholdvja, 131. Krasna ,,Predigra" v h-moll, od J. S. Bacha, 132. Eksercicija v c-moll od K. Cernega, 133, Ekloga, „kmetski prizor", od V. J. Tomaška, čislanega kontra-punktista v Pragi, 134, Etuda v a-moll od J. Schmitta, 135. Enpromptu, od A. Foer-sterja, v f-moll; izborila skladba, 136. Češka ndrodna, 137. Arija, čveteroročno iz operete ,,Gorenjski slavček" od A, Foersterja, 138. Etuda v fis-moll od R. Musiola. 139. Predigra v cis-moll od M. Clementija, 140. Rapsodija v d-moll, od Tomaška, 141. Rusko kolo v b-moll, 142. Eksercicija v f-moll od Clementija. 143. ,,Moravska", v gis-moll, 144. Etuda v c-moll s prehajalnicami, 145. Gavota, ,,stari francoski ples" v d-moll od J. S. Bacha, 146, ,,Po plesu", 147. Etuda v a-moll s prehajalnicami, 148. Etuda s ter-cami I. Legata. II. Staccato, 149. Gique, ,,vesel ples" v g-dur od W. A. Mozarta, zelo umetno sestavljen z imitacijami, 150. Kan on v sekundi ali spodnji septimi od Clementija — d-dur, 151. Etuda v c-dur, 152. ,Jutro" od C. G. Reissigerja, v d-dur, ar-rang. A. F., 153. Etuda v des-dur. 154. Bvvali, Cechove". Krasna transkripcija od A. Foersterja, 155. L. pl. Beethovna zadnja skladba v c-dur. Končno opazke določujejo red, po katerem se je ravnati pri porabi klavirske šole in kratko kazalo za pouk v igri na klavirji pri šoli in po šoli, za 4 in 2 roki, in nekateri popravki. Opaziti gre, da so povsod med navedenimi številkami uvedene predvaje. G. pisatelj ne ljubi na dolgo in raztezno razlagati tvarine: vse omeni kratko ali jedrnato tako, da ni nikjer ničesar pogrešati a tudi preveč ni. To kaže, da g. pisatelj ni le dovršen mojster v glasbenem taktu, temveč,  da ima istega kot učitelj  v polni meri.
Ako hočemo biti pravični, moramo trditi, da ne najdemo lahko primernih besedij, s katerimi bi mogli to izborno klavirsko šolo po vrednosti oceniti. Trdimo pa z mirno vestjo, da jednake šole, ki bi imela toliko vrlin ne poznamo. G. pisatelj je s svojim epohalnim delom položil osnovni kamen prihodnji slovenski glasbi; nam je dolžnost, da podpiramo   g.   Foersterja   in   požrtovalnost   ,,Glasbene   matice"   z   naročbo   na prekrasno