V O D N I K I L J U B L J A N S K E G A G E O G R A F S K E G A D R U Š T V A V O D N I K I L J U B L J A N S K E G A G E O G R A F S K E G A D R U Š T V A ISSN 1408-6395 hTTp://zALOzBA . ZR C-S AZU .SI mATJAž NApOKOJ LIBIJA 2 13,50 € EVROpA 1 IRSKA 2 BOLGARIJA 3 SLOVENIJA I – Ekskurzije LGD 4 SLOVENIJA II – Ekskurzije LGD 5 SLOVENIJA III – Ekskurzije LGD 6 SLOVENIJA IV – Ekskurzije LGD 7 zAmEJSKA hRVAŠKA AFRIKA 1 mAROKO 2 LIBIJA AzIJA 1 SIRIJA 2 IRAN 3 KIRGIzISTAN 4 CIpER AFRIKA L I B I JA EKSKURz IJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Libija_ovitek.indd 1 26.11.2008 9:02:13 LIBIJA m At JAž NApoko J Vo DNIk I LJUBLJANSk EGA GEo GRAFSk EGA DRUŠt VA AFRIk A Libija_tekstblok.indd 1 26.11.2008 8:28:54 VoDNIkI LJUBLJANSkEGA GE oGRAFSkEGA DRUŠt VA Afrika Libija Matjaž Napokoj © 2008, Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC Urednik: Drago kladnik Recenzenta: Blaž Repe, Aleš Smrekar Oblikovanje in likovno-grafična ureditev: milojka žalik Huzjan Kartografija: Boštjan Rogelj Fotografije: krištof kranjc, matjaž Napokoj Izdajatelj: Ljubljansko geografsko društvo Za izdajatelja: katja Vintar mally Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika: oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Tisk: Collegiukm Graphicum., d. o. o., Ljubljana Naklada: 280 Fotografija na ovitku: Ena najbolj privla�nih libijskih pokrajin je hribovje Akakus na jugozahodu Ena najbolj privla�nih libijskih pokrajin je hribovje Akakus na jugozahodu države, ki slovi po nenavadnih reliefnih oblikah, kakršen je tudi stolpu podoben, od vetrne erozije spodjeden skalnati osamelec. Foto: krištof kranjc. CIp - kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(612)(036) 908(612) NApoko J, m atjaž Libija / m atjaž Napokoj ; [kartografija Boštjan Rogelj ; fotografije k rištof k ranjc, m atjaž Napokoj]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. - (Vodniki Ljubljanskega geografske- ga društva. Afrika) ISBN 978-961-254-098-2 242334720 Digitalna različica (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540982 Libija_tekstblok.indd 2 26.11.2008 8:28:55 3 UVOD tEmELJNI poDA tkI: Uradno polno ime: Al-Jamāhīriyyah al-‘Arabiyyah al-Lībiyyah aš- Ša‘biyyah al-Ištirākiyyah al-‘Udhmā (Socialisti�na ljudska libijska arabska džamahirija) Državna ureditev: islamska socialisti�na ljudska republika površina: 1.759.540 km 2 Neodvisnost: 24. december 1951 Število prebivalcev leta 2008: 6.173.579 Gostota poselitve leta 2008: 3,5 prebivalca/km 2 Glavno mesto: t ripolis (arabsko t arābulus; 1.151.000 prebivalcev leta 2004) Uradni jezik: arabski Denarna enota: libijski dinar (LYD) Bruto doma�i proizvod leta 2007: 12.300 USD/prebivalca Libija, katere 90 % zavzema Sahara, je država z bogato naravno in kulturno dedi- š�ino. V hribovjih Akakus in m esak v osrednjem delu Sahare stenske poslikave ter vpraskanine razli�nih živali in ljudi pri�ajo o življenju in poseljenosti zdajšnje puš�ave v preteklih, bolj namo�enih geoloških obdobjih. Slana jezera, ostanki nekdanjih ve�jih jezer, in mogo�ni vadiji pri�ajo o nekdanji vodni mreži v dandanes skoraj povsem suhi in redko poseljeni puš�avi. V razvalinah rimskih mest Sabrate in Leptis m agne ohranje- ni ostanki anti�nih spomenikov pripovedujejo o bogastvu in razkošju, ki je v obdobju anti�ne Gr�ije in Rima vladalo v obalnem delu zdajšnje libijske džamahirije. Vodni�ek predstavlja temeljne naravno- in družbenogeografske zna�ilnosti Libije in njen zgodovinski razvoj. V opisu priporo�ene poti so podani opisi krajev in zanimivosti ob poti. o d anti�nih mest v t ripolitaniji ob Sredozemskem morju nas pot vodi po sle- deh starih karavanskih poti �ez Saharo. prek obalnega hribovja Nafusa prispemo do Gadamesa, nato pa prek Hamade al Hamre in peš�ene puš�ave Ubari do hribovja Akakus v osr�ju Sahare. Libija se razprostira med 19° in 33° stopinjami severne zemljepisne širine ter med 9° in 25° vzhodne zemljepisne dolžine. m eri 1.759.540 km 2 in je po površini �etrta Libija_tekstblok.indd 3 26.11.2008 8:28:55 4 L I B I J A • UVo D najve�ja afriška država, v svetovnem merilu pa je na 17 . mestu. Na vzhodu meji z Egip- tom, na jugovzhodu s Sudanom, na jugu s Čadom in Nigrom ter na zahodu s t unizijo in Alžirijo. m eje potekajo po neposeljeni puš�avi in niso ozna�ene. prek njih potekajo množi�ne migracije. Zaradi panafriške naravnanosti državnega voditelja Gadafija prišlekov iz podsaharske Afrike ne preganjajo. Še ve�, omogo�ajo jim prost prehod meje in vstop v državo. m eji med Libijo in t unizijo ter Libijo in Egiptom pa tihotapci razli�nega blaga prehajajo ilegalno. Severni del države vzdolž 2000 km dolge obale se razteza ob Sredozemskem morju. Libija je tradicionalno razdeljena na Cirenajko, ki obsega 51 % ozemlja države, Fe- zan, ki mu pripada 33 %, in t ripolitanijo s 16 % ozemlja. t ripolitanijo in Cirenajko lo�uje zaliv Velika Sirta, vzdolž katerega na razdalji 500 km Sahara sega vse do morja. t o puš�avsko obmo�je se imenuje Sirtska puš�ava ali Sirti- ka. m esto ob meji med t ripolitanijo in Cirenajko Ras Lanuf je nekako na pol poti med t ripolisom in Bengazijem. m eja med pokrajinama je obenem tudi meja med m agre- bom in m ašrikom. m agreb na zahodu je zgodovinsko mo�neje povezan s t unizijo, Al- žirijo in m arokom, m ašrik na vzhodu pa z Egiptom in vzhodnimi arabskimi deželami. Čeprav so oblasti izvedle ve� upravnih reform (v letih 1970, 1990 in 2006), je tradici- onalna delitev še vedno živa. Država je upravno razdeljena na 32 višjih upravnih enot, Vodniček je nastal na podlagi prvomajske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v Libijo leta 2007. Med razlago v hribovju Akakus so se udeleženci nagnetli v blažilni senci. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 4 26.11.2008 8:28:59 5 L I B I J A • UVo D tako imenovanih šabijatov (sha’biyah). Z njimi so leta 2006 nadomestili �lenitev na 25 okrožij (pred letom 1990 jih je bilo 46), imenovanih baladijati (baladiyah). Baladijati so bile nižje upravne enote znotraj 13 provinc(muhafazah), v katere so po osamosvojitvi, med letoma 1960 in 1970, razdelili tradicionalne pokrajine t ripolitanijo (Zahodna Libi- ja), Cirenajko (Vzhodna Libija) in Fezan (Južna Libija). ker so šabijate poimenovali po regionalnih središ�ih, pogosto prihaja do nejasnosti, ali je z imenom mišljena pokrajina ali mesto. t udi zato še vedno uporabljajo imena treh tradicionalnih pokrajin, ki so bile skozi zgodovino samostojne politi�ne enote, imenovane guvernerstva. Libija_tekstblok.indd 5 26.11.2008 8:29:03 6 L I B I J A • UVo D Vse tri pokrajine so prvi� združili pod enotno oblast leta 1934 Italijani, ki so prido- bljeno kolonijo poimenovali po nekdanji rimski provinci Libiji. pred pridobitvijo neod- visnosti so ljudje še vedno izražali pripadnost zgodovinskim pokrajinam Cirenajki, t ripolitaniji in Fezanu. Delitev in pripadnost pa nista bili le geografsko in politi�no utemeljeni, ampak so ju pogojevale tudi socialnoekonomske razlike, ki so se odražale v razli�nih kulturi in na�inu življenja. t e razlike so se poglobile v 1 1. stoletju, v obdobju arabizacije severne Afrike. Najlažje dostopna množicam arabskih osvajalcev je bila Cirenajka, v anti�nem �asu grška, nato pa rimska kolonija. Zaradi tega je bila najprej in seveda tudi najbolj temeljito arabizirana. Vpliv živinorejskih arabskih beduinov na socialnoekonomske spremembe (jezik, kultura, vera, gospodarjenje) in na v glavnem poljedelsko usmerjeno berbersko prebivalstvo je bil prav tu najve�ji. V t ripolitaniji, kjer so tekom zgodovine sledove pustili k artažani in Rimljani, je arabizacija berberskih ple- men potekala po�asneje. m edsebojni vplivi so bili mo�nejši kot v Cirenajki in berberski na�in življenja se je lažje ohranjal. Najšibkejši vplivi arabizacije so bili zaradi odma- knjenosti in nedostopnosti v Fezanu dale� v notranjosti Sahare. Delitev na zgodovinske pokrajine se je ohranila tudi po osamosvojitvi države. Libija_tekstblok.indd 6 26.11.2008 8:29:03 7 NaRaVNOGEOGRaFSKE ZNaČiLNOSTi Površje in geološka zgradba V libijski pokrajini se ostro lo�ita sredozemska obala in Sahara, h kateri spada ve� kot 90 % površja države. Razlike med obema so izražene tako v naravno- kot družbeno- geografskih zna�ilnostih. površje Libije lahko raz�lenimo na ve� makroregij. o balne ravnine na skrajnem severu potekajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja in v notranjost segajo do 100 km dale�. Sledijo severna hribovja Nafusa (Jabal Nafūsah; v prevodu Zahodno hribovje) na severozahodu in Zeleno hribovje (Jabal al Akhdar) na severovzhodu, ki obalne ravnine obrobljajo z južne strani. Notranje depresije v osr�ju države obsegajo tekton- ske udorine Ubari (Awbāri), Fezan (Fuzzan), k ufra (Al k ufra), Jagbub (Al Jaghbūb) in Sebha Guzajil (Sabkhat Ghuzayyil), s 47 m pod morsko gladino najnižjo izmerjeno to�ko v Libiji. Južna in zahodna gorovja se navezujejo na osrednji saharski gorski hrbet, ki od t ibestija v Čadu prek hribovij m esak (m asāk) in Akakus (Jabal Akakus) v Libiji poteka do alžirskih pogorij t assili n’Ajjer (v prevodu planota rek) in Hogar (Ahaggar) v Alžiriji. Najvišji vrh Libije je 2286 m visoki Bikubitti (tudi Bette) ob meji s Čadom, severovzhodni obronek t ibestija, ki se na libijski strani nadaljuje v hribovje Nukaj (Jabal Nuqay). t ripolitanijo (t arābulus) na severozahodu države sestavlja ve� pokrajinskih enot, ki jih lahko razvrstimo od severa proti jugu. Na severozahodu je okrog 18.000 km 2 prostra- na mejna obalna ravnina Gefara (Al Jafarah). proti zahodu se nadaljuje v t unizijo, na jugu in vzhodu pa jo zapira strukturna stopnja hribovja Nafusa. Ravnina se razteza okrog 250 km dale� vzdolž obale Sredozemskega morja in sega od 30 pa do 100 km v notranjost. o balna ravnina se vzpne do nadmorske višine 300 m. o b sredozemski obali prevladuje akumulacijski tip obale s peš�enimi sipinami in slanimi mo�virji. t u je najgosteje poseljen del države z nasadi oljk, citronovcev in drugih sredozemskih kulturnih rastlin. V vzhodnem delu Gefare stoji glavno mesto t ripolis, nedale� stran pa sta slavni anti�ni mesti Sabrata (Sabrātha) in Leptis m agna (Labdah). Do 968 m visoko hribovje Nafusa je zgrajeno v glavnem iz apnenca in se s 300 do 400 m vi- soko strukturno stopnjo vzpenja nad obalno ravnino. Hribovje poraš�a zlasti stepsko rastlinstvo. Izjema so vadiji, ki so zaradi podzemne vode kultivirani ali prekriti z gr- movnim rastlinstvom. Nafusa je edini predel Libije, kjer sta še živa berberska kultura in jezik. Južno od tod se na nadmorski višini okrog 500 m širi monotoni puš�avski kredni Libija_tekstblok.indd 7 26.11.2008 8:29:03 8 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I ravnik Hamada al Hamra (Al Hamadah al Hamrā’; v prevodu Rde�a planota), kjer se je zaradi izdatnega arteškega izvira na križiš�u karavanskih poti razvilo puš�avsko mestece Gadames (Ghadāmis). planota se nadaljuje proti jugu okrog 400 km dale� in sega v pokrajino Fezan. Fezan (Fuzzan, tudi Fezzan) na jugu države je geološko velika tektonska udorina s po- vršino 640.000 km 2 . Na vzhodu sega do Libijske puš�ave in Velikega peš�enega mor- ja (Ramlat Rabyānah), na jugu do pogorja t ibesti v Čadu in planote Djado (plateau de Djado) v Nigru, na zahodu pa do gorovja Hogar v Alžiriji. k otlina je zapolnjena z od Libija_tekstblok.indd 8 26.11.2008 8:29:07 9 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I 2000 do 3000 m debelimi plastmi mezozojskih in terciarnih apnencev, peš�enjakov in skrilavcev, v katerih so bogata najdiš�a vode in nafte. Na površju prevladujejo kredni apnenci in peš�enjaki, v katerih so se razvili puš�avski ravniki z izrazitimi strukturnimi stopnjami in osamelci. Vmes so obsežne, plitve kotanje, kjer so v vadijih nastale velike oaze Al Avajnat (Al ‘Uwaynāt), Sebha (Sabhā), m urzuk (m arzūq) in druge. površje Fezana sestavljajo razli�ne površinske oblike: ergi, hamade, regi, ravniki, vulkanska gorovja. V nekdanjih vlažnejših podnebnih razmerah, nekako do pred 10.000 leti, je bila glavni preoblikovalec površja voda, v sedanjosti pa je njeno vlogo prevzel veter. o bdobno mo�an veter s pomo�jo peska, ki ga odnaša z nekdanjega jezerskega in še pred tem morskega dna, kamor so ga odložile reke, brusi površje ter prenaša in odlaga pesek. Z odlaganjem ustvarja peš�ene sipine – dune in barhane. o b tem z deflacijo oblikuje kamnite puš�ave hamade in gruš�nate puš�ave, imenovane regi. peš�ene puš�ave, imenovane ergi, prekrivajo le sedmino površja Sahare. Znotraj Fezana se širijo prostrane peš�ene puš�ave, kot sta Ubari (Idhan’ Awbāri) na zahodu in m urzuk (Idhan’ m arzūq) na jugu. Lo�uje ju kredni peš�enjakov ravnik m esak, ki se s strmo, do 300 m visoko stopnjo dviguje nad Ubarijem. Erg Ubari je v bistvu neprehodno peš�eno “morje” med Hamado al Hamro in Vadijem el Adžalom na jugu; meri okrog 80.000 km 2 . Na vznožju m esaka je Vadi el Adžal (Wadi al Ajal) s številnimi oazami in namakalnimi zemljiš�i. m esak in Akakus sta dva od šestih gor- skih masivov v južnem in osrednjem delu Sahare, ki skupaj sestavljajo Srednjesaharski prag. Spadata v tako imenovani tasilski tip puš�av. t asiliji so planote na razgaljenih skladih peš�enjaka, v katere so globoko vrezana suha re�na korita vadiji. m ed osa- melimi gorami so globoke soteske in kanjoni, ki so jih v geološki preteklosti izdolble reke. m esak (masāk v lokalnem nare�ju pomeni hribovje) doseže nadmorsko višino do 1 100 m. Na jugu se postopoma spuš�a proti obsežni peš�eni puš�avi m urzuk. Hribov- je m esak kanjon t ehi-n-t ilemsin razdeli na m esak Settafet (v prevodu Črno hribovje) in m esak m alla (v prevodu Belo hribovje). Vzdolž vadijev so v ostenjih sotesk številna ar- heološka najdiš�a. t amkajšnje poslikave in vklesanine spadajo med najlepše primere predzgodovinskih ostalin, ki pri�ajo o poseljenosti v preteklih zgodovinskih obdobjih, ko je bilo tamkajšnje podnebje veliko bolj vlažno kot v sodobnosti. Zaradi deflacije na površju m esaka prevladujeta skalnata in gruš�nata puš�ava. Reg je obsežna naplav- na ravnina s prodom (ponekod takšno puš�avo ozna�ujejo kot serir), ki so ga nanesli vodotoki v vadijih. Na obmo�jih regov je podzemna voda obi�ajno v bližini površja, zato se tu zadržuje skromno rastlinstvo. Voda se po redkih nalivih z gora zbira v tako imenovanih gueltah, tolmunih v globokih kanjonih, kjer se lahko zadrži dalj �asa, tudi prek celega leta. Guelte so znane le t uaregom, ki si lastijo pokrajino. površje ni brez rastlinja. poraš�eno je z redko kserofilno vegetacijo. Izstopajo kolocinte (Citrullus colo- cynthis), akacije in grmi sodomskega jabolka (Calotropis procera). Geološke raziskave na obmo�ju planote, ki so se za�ete v letu 1980, so dokazale bogata ležiš�a nafte. Najdbe izdatnih zalog in �rpanje nafte po letu 2000 so povzro�ili veliko škodo v okolju, saj je bilo treba poskrbeti za infrastrukturo s cestami, zaradi �rpanja je prišlo Libija_tekstblok.indd 9 26.11.2008 8:29:07 10 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Hribovje Mesak je planotast ravnik na jugu države. Foto: Krištof Kranjc. Gefarska ravnina se razprostira na obali Sirtskega zaliva. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 10 26.11.2008 8:29:15 1 1 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Hribovje Akakus na jugozahodu Libije je podaljšek Tassili n’Ajjerja. Foto: Krištof Kranjc. Ubari je le ena od številnih peščenih puščav v notranjosti Libije. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 11 26.11.2008 8:29:23 12 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I do ugrezanja tal, pove�ala se je tudi onesnaženost. t udi zato so sklenili, da lahko v prihodnje na tem obmo�ju raziskave in �rpanje nafte potekajo le ob nadzoru arheolo- gov, njihovo delo pa morajo financirati naftne družbe. Hribovje Akakus (poleg originalnega arabskega imena Jabal Akakus se pojavlja še tuareško ime t adrart Akakus; ‘tadrart’ namre� v jeziku libijskih t uaregov, ki mu sami pravijo tamašek, pomeni gorovje) se vzpenja v jugozahodnem delu Fezana, vzdolž meje s sosednjo Alžirijo. Njegov zahodni rob se v razdalji 50 km kot zid pne nad va- dijem t anezzruftom, ki Akakus razdvaja od alžirskega gorovja t assili n’Ajjer. V vadiju je ob fosilni podzemni vodi, ki je povsem blizu površja, nastala oaza Gat (Ghāt), v kateri prebivajo ve�inoma t uaregi. Da je bil vadi gosto poseljen že v daljni preteklo- sti, pri�ajo najdbe številnih grobov. V pleistocenu in zgodnjem obdobju holocena so reke v površje Akakusa vrezale privla�ne soteske. V sušni sodobnosti vetrovi skupaj s procesi mehanskega in kemi�nega preperevanja oblikujejo slikovite reliefne oblike, ki nepozabno zaznamujejo tamkajšnjo pokrajino: naravne loke, spodjedene skalnate osamelce in v zavetrnih legah peš�ene sipine. Spodmoli in gobasti osamelci nastanejo zaradi mo�nejšega erozijskega delovanja vetra v neposredni bližini površja, saj se peš�eni delci zaradi teže ne dvignejo višje od okrog 1 m. Na njihov nastanek pa ne vpliva le delovanje vetra, ampak tudi razli�na Sipina v obliki srpa s položnejšim privetrnim in strmejšim odvetrnim pobočjem ter izrazitima, zni- žujočima se stranskima podaljškoma, ki kažeta smer prevladujočega vetra, se imenuje barhan. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 12 26.11.2008 8:29:27 13 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I kamninska sestava in zaradi tega razli�na odpornost kamninskih skladov. Izpodjedene oblike nastajajo tudi zaradi ve�je izpostavljenosti skladov zunanjim vplivom ob lezikah, kjer je erozijsko delovanje vetra bolj izrazito izraženo. pri tem nastajajo spodmoli ali pa osamele skale v obliki skalnatih gob. Naravni loki na videz spominjajo na naravne mostove, vendar slednji nastajajo s pomo�jo teko�e vode, medtem ko so loki posledica delovanja denudacije v najširšem pomenu besede, so skratka poligenetskega nastan- ka. prelomljenost in razpokanost geoloških skladov vpliva na postopno razpadanje peš�enjaka, �emur se pridružuje lupinasto preperevanje ali eksfoliacija (v francoskem okolju je bolj znan izraz deskvamacija, to je oblika kemi�nega preperevanja, zna�il- na za topla sušna obmo�ja, ki ga povzro�a rast kristalov soli ob stiku z vodo znotraj kamnine, �emur se lahko pridruži tudi mehansko preperevanje zaradi temperaturnega kolebanja). Svoje dodajo tudi razlike v segrevanju in ohlajevanju gole skalne površine. prav prisotnost soli v kamnini je temeljni geološki dejavnik za nastanek vseh omenje- nih geomorfoloških oblik. V podlagi peš�enjakovih skladov so namre� globoko pod površjem debele plasti kamene soli, sadre in kalijeve soli iz obdobja karbona. Sol je plasti�na in zato sili proti površju. Solni pritisk v krovnih plasteh peš�enjaka povzro�a dolge vzporedne razpoke, ki omogo�ajo postopen nastanek raznovrstnih geomorfo- Sicer rdečkaste peščenjake na površini temno obarva tako imenovani puščavski lak, zato geo- loško slabše razgledani obiskovalci hribovja Akakus tamkajšnje peščenjake zamenjujejo z ba- zaltom. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 13 26.11.2008 8:29:31 14 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I loških oblik. pri tem imata pomembno vlogo tudi zmrzal in vetrna erozija. Na ta na�in nastajajo zlasti izbo�ene, lahko pa tudi vbo�ene geomorfološke oblike. Zaradi temne barve imajo popotniki kamnine gorovja Akakus za bazalt, kar seveda ne drži. Gorovje Akakus je namre� iz peš�enjaka, ki pa je na površju dejansko temno obarvan, zato res spominja na bazalt. Vendar je modro-�rna patina na površju peš�e- njakov v resnici puš�avski lak, ki nastane zaradi mo�nega izhlapevanja vlage. pri tem se na površini izlo�ajo manganovi in železovi oksidi, ki dajo kamnini zna�ilno barvo. puš�avski lak kamnino u�inkovito š�iti pred delovanjem zunanjih sil in procesov. Bazaltne kamnine so dejansko prisotne v osrednjem delu Libije, kjer so ob živahni vulkanski dejavnosti v mlajšem terciarju in kvartarju nastale obsežne planote iz bazal- tne lave. Vulkanska hribovja kot Jabal al Aswad (tudi Al Harūj al Aswad) in Jabal as Sawdā’ se vzpenjajo ve� kot 1000 m nad morsko gladino in obrobljajo kotlino Džofra (Al Jufrah), kjer je tudi kratersko jezero Waw al Namous (v prevodu k rater komarjev). t a ognjenik naj bi deloval še pred okrog 5000 leti. o živahni ognjeniški aktivnosti pri�ajo solfatare, postvulkanski pojav z žveplenimi parami, ki uhajajo skozi razpoke v kamnini. t udi v tej kotlini je nekaj oaz, okrog katerih so nastala naselja. Najve�je med njimi je Hūn. Cirenajka (Barqah), prostrana pokrajina v vzhodnem delu Libije, je v preteklosti sega- la vse do �adske meje. Na severu je ozka obalna ravnina Al m arj, ožja od obalne ravnine v t ripolitaniji. Razteza se v razdalji okrog 250 km med Bengazijem in Derno (Darnah) in sega približno 50 km v notranjost, kjer jo z juga omejuje Zeleno hribovje (Al Jabal al Akhdar), kredni apnen�asti ravnik, ki sega do 882 m nad morsko gladino. Hribovje, ki prejme ve�jo koli�ino padavin, je poraslo z borovimi gozdovi, brinjem, cipresami in divjimi oljkami. t u so edina omembe vredna gozdna zemljiš�a v Libiji, na kar opozarja ime. proti vzhodu se površje spusti v mejno pokrajino Barko (Barqah al Bahrīyah, zgodovinska m armarika), proti jugu pa v Libijsko puš�avo, obsežno peš�e- no in kamnito puš�avo na vzhodu Libije, ki sega tudi v sosednji Egipt. V njej je v tekton- ski udorini nastala oaza k ufra (Wāhāt al k ufrah), zadnja oaza sredi Libijske puš�ave in središ�na to�ka med puš�avskimi prostranstvi na obmejnem obmo�ju Libije, Egipta, Čada in Sudana. Libijskega površja ne moremo obravnavati lo�eno od drugih delov severne Afrike ozi- roma Sahare. površje tega dela afriške celine se je izoblikovalo v dolgotrajnem proce- su geološkega razvoja, ki so ga spremljale izrazite podnebne spremembe. Najstarejše so magmatske in metamorfne kamnine (graniti in gnajsi), ohranjene na površju gorskih masivov Hogar in t assili v osrednjem delu Sahare. So del ohranjenega jedra celine z za�etka paleozoika, ko so prevladovale obsežne kotline, medseboj- no lo�ene z visokimi vmesnimi pragovi. V obdobju poznejše transgresije so kotline zapolnile debele plasti peska, proda in skrilavcev. V kambriju in ordoviciju je zaradi sprememb v položaju Zemljinega te�aja prišlo do mo�nih ohladitev in površje je bilo prekrito z ve� tiso� metrov debelim ledenim pokrovom. V silurju se je položaj pola zno- va spremenil. Celotno obmo�je saharske ploš�e je preplavilo globoko morje, bogato Libija_tekstblok.indd 14 26.11.2008 8:29:31 15 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I s planktonskimi organizmi, ki so tla obogatili z bitumnom. Iz tega obdobja je nafta v Libiji in Alžiriji. pozneje je morje postajalo vse bolj plitvo, sledila pa so obdobja, ko so se na kopnem izmenjevale suše in poplave. V mezozoiku so se na kopnem izoblikovali obsežen re�ni sistem in velika jezera. pu- š�avski pas je bil pomaknjen dale� poti jugu afriške celine. Bujna vegetacija je bila temelj za nastanek bogatih premogovnih plasti v sosednji Alžiriji. Severni in zahodni deli celine so bili nato znova potopljeni pod gladino nastajajo�ega medcelinskega morja, imenovanega t etida ali t etis. V tem obdobju so veliko tektonsko udorino na ob- mo�ju Fezana zapolnile od 2000 do 5000 m debele plasti apnencev, peš�enjakov in skrilavcev, v katerih so dandanes bogata najdiš�a nafte. V istem obdobju so tektonske sile povzro�ile dvig skrajnega severnega dela Afrike. k ot dvignjeni tektonski stopnji sta nastali obalni hribovji Nafusa in Zeleno hribovje, ki tektonski udorini Fezana in k ufre zapirata s severa. V terciarju se je morje postopoma umaknilo. pred okrog 30 milijoni leti se je izoblikova- lo zdajšnje kopno. premike so spremljali orogenetski procesi v severozahodnem delu Afrike (mlado nagubano gorovje Atlas) in živahna vulkanska dejavnost v osrednjem delu Sahare, ki je dosegla vrhunec ob koncu terciarja. t akrat sta nastali vulkanski po- gorji Hogar in t ibesti. Zaradi živahne vulkanske dejavnosti so v terciarju in na za�etku kvartarja površje v osrednjem delu Libije prekrili prostrani lavni pokrovi bazalta in andezita (Jabal al Aswad, Jabal as Sawdā’). Na nekdanje ognjenike spominjajo kra- terji, kot je Waw al Namus. Gorovja zavzemajo �etrtino površja Sahare. Najvišji vrh v Sahari Emi k oussi na jugu t ibestija v Čadu sega 3415 m visoko, njena najnižja to�ka na dnu k atarske depresije (m unkhafad al Qaţţārah) na severozahodu Egipta pa je kar 134 m pod morsko gladino. Jedro osrednje Sahare predstavlja star masiv Hogar, granitna planota, ponekod prekrita z debelimi, do 180 m debelimi plastmi bazalta in z najvišjimi vzpetinami, ki segajo skoraj 3000 m visoko. Njen severovzhodni podalj- šek je do 2254 m visoko pogorje t assili n’Ajjer, ki se proti severovzhodu nadaljuje v do 1428 m visoko hribovje Akakus. t assili n’Ajjer je del 640 km dolge peš�enjakove planote, ki so jo vadiji razrezali na ve� delov. V kvartarju so se izmenjevala sušna in vlažna obdobja. Izoblikovalo se je mogo�no re�no omrežje s središ�em v pogorju Hogar. Zavzemalo je okrog 1,6 milijona km 2 površine. V tektonski udorini Fezana je nastalo prostrano jezero m egafezan, ki se je na za�etku holocena postopoma izsušilo. Na površju Fezana prevladujejo kredni apnenci in peš�enjaki, v katerih so se razvili obsežni puš�avski ravniki z izrazitimi strukturnimi stopnjami in osamelci. Vmes so nastale plitve kotanje s slanimi jezeri in iz- viri podzemne vode, kjer so velike oaze Sebha, Ubari, m urzuk in druge. m ed oazami se širijo prostrane kamnite, gruš�nate in peš�ene puš�ave. Nekatere peš�ene puš�ave se zaradi razsežnosti imenujejo kar peš�ena morja. Libija_tekstblok.indd 15 26.11.2008 8:29:31 16 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Palaeoklimatske razmere na območju Sahare V zadnjih nekaj sto tiso� letih je bila Sahara pri�a pogostim in dokaj izrazitim pod- nebnim spremembam, ki so odlo�ujo�e vplivale na zdajšnjo pokrajinsko podobo in poselitev. Zadnja faza naraš�ajo�e sušnosti na obmo�ju Sahare se je za�ela šele pred okrog 5000 leti. Na obmo�ju Fezana so ohranjeni številni morfološki in arheološki dokazi, ki pri�ajo o postopnem spreminjanju življenjskih razmer. t e so zaradi podze- mne fosilne vode navkljub podnebni sušnosti omogo�ale razmeroma gosto poselitev na ožjem obmo�ju Fezana (Vadi el Adžal) tudi v aridnem obdobju, nekako do petega stoletja našega štetja. V kratkem pregledu so podane poglavitne paleoklimatske spremembe od starejšega pleistocena do sodobnosti. podnebne spremembe so razložene s pomo�jo arheolo- ških virov. V poznem pleistocenu je izmenjava sušnih in deževnih obdobij tesno povezana s podnebnimi spremembami na severni polobli, ko so se vrstila sušna in deževna ob- dobja, povezana z izmenjevanjem podnebnih otoplitev in ohladitev. Sušna obdobja so sovpadala z obdobji otoplitev, vlažna pa z obdobji ohladitev. Najdeni jezerski sedimenti na širšem obmo�ju Fezana dokazujejo, da je pred približno 135.000 leti depresije v notranjosti Sahare prekrivalo veliko jezero, ki se je za�elo postopno kr�iti pred približno 85.000 leti. po višku zadnje poledenitve pred okrog 18.000 leti so bile podnebne razmere podvržene pogostim kolebanjem. Velika jezerska površina se je kr�ila in razpadla na številna manjša jezera. V srednjem in poznem pleistocenu so obilne padavine omogo�ile nastanek novega velikega jezera, ki je prekrivalo ve�ji del tektonske udorine Fezana. Jezero, imenovano m egafezan, je imelo površino približno 130.000 km 2 . V poznejših sušnejših obdobjih je razpadlo na ve� manjših jezer. Zadnje vlažnejše obdobje, v katerem se je jezero znova napolnilo, spada v �as pred približno 14.000 leti. Velika jezerska površina se je obdržala vse do zgodnjega holocena približno med 1 1.000 in 8000 leti pred sodobnostjo. Vlažnim obdobjem na za�etku holocena je sledilo sušno obdobje. podnebne spre- membe, ki so se odrazile tudi v rastlinstvu in živalstvu, potrjujejo stenske poslikave v hribovjih Akakus in m esak. Z vidika razvoja �loveške družbe je za naselitev Sahare verjetno med najpomemb- nejšimi vlažno obdobje v zgodnjem holocenu, ki je trajalo od okrog leta 10.000 do leta 6000 pred našim štetjem. t akrat je obilje padavin na goratih obmo�jih Sahare pogojevalo bujno rastlinsko odejo, kakršna je dandanes zna�ilna za obmo�je južne in srednje Evrope. t edanje podnebne razmere so bile posledica medsebojnega vpliva vremenskih sistemov zmernotoplega in tropskega pasu. m o�nejši prodor hladnega zraka proti jugu je bil povezan z obdobjem ponovne ohladitve pred okrog 12.000 do 10.000 leti na severni polobli ter pove�evanjem in debeljenjem ledenega pokrova na severu Evrope in Amerike. Stik med vro�im tropskim in hladnejšim zrakom, ki je prite- Libija_tekstblok.indd 16 26.11.2008 8:29:31 17 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I kal iznad vzhodnega Atlantika, je potekal nad zdajšnjo Saharo, kjer se je oblikovalo obmo�je nižjega zra�nega pritiska. t o ciklonsko obmo�je je pritegnilo vlažne zra�ne gmote iznad Atlantskega oceana, kar je zagotavljalo znatno ve�jo koli�ino padavin kot v sodobnosti. Breza, bukev, hrast, lipa, cedra, bor in oljka so le nekatere od drevesnih vrst, ki so poraš�ale doline na goratih obmo�jih Sahare. o bsežne planjave so bile porasle s savanskim rastlinstvom. Iz tega obdobja izvirajo najstarejše stenske poslikave in petro- glifi, ki prikazujejo v tedanji savani žive�e živali: slone, žirafe in tudi pred okrog 5000 leti izumrlo vrsto orjaškega bivola (Bubalus antiquus), po katerem je to prvo obdobje poimenovano obdobje bubalus. Zgodnjeholocenski aridni interval sega v �as okrog leta 6000 pred našim štetjem. pred približno 8000 leti je bilo vlažno obdobje prekinjeno s krajšim sušnejšim obdob- jem. predhodna otoplitev je povzro�ila obilnejši dotok hladnejše sladke vode v severni Atlantik, ta pa je toplejše morske tokove odrinila vstran od obale. t aljenje ledenikov v Severni Ameriki in Evropi se je nadaljevalo. Velik dotok hladne vode v Atlantik je pov- zro�il za�asen padec temperatur oceanske vode in zato spremembe v kroženju oce- anskih in zra�nih gmot ter manjše izhlapevanje vode iz oceanov, kar se je posledi�no odrazilo v pove�ani sušnosti na obmo�ju severne Afrike. Sušno obdobje je trajalo tako dolgo, dokler se v razporeditvi morskih tokov niso vzpostavile prvotne razmere. Na velike podnebne spremembe v puščavi opozarjajo številne stenske slikarije, ki med drugim ponazarjajo lov na že pred tisočletji izumrlega orjaškega bivola. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 17 26.11.2008 8:29:36 18 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Sledilo je drugo holocensko vlažno monsunsko obdobje. Zaradi otoplitve in nadalj- njega kr�enja poledenelih ozemelj se je stopnjevalo segrevanje na severni polobli. m onsunske zra�ne gmote tako imenovanega zahodnoafriškega monsuna so zato pro- drle vse do 30. stopinje severne zemljepisne širine, kar je 10 stopinj bolj proti severu kot v sodobnosti, ter prinesle vlago in padavine ve�jemu delu Sahare. Skrajni severni deli pa so vseeno ostali sušni, kajti tanjšanje in izginjanje ledenikov je spremenilo po- tek konvergen�ne fronte med tropskim in polarnim zrakom, ki se je pomaknila proti severu. V tem �asu so se motivi stenskih poslikav opazno spremenili. površina jezer se je zmanj- šala, sušnejša savana pa je omogo�ala dobro pašo. Iz vzhodne Afrike, verjetno iz Etiopskega višavja, so se priselila pastirska ljudstva s �redami goveda. poslikave prika- zujejo �loveške podobe s kopji in govedom, po katerem se to obdobje imenuje obdo- bje goveda (od leta 5000 do leta 3000 pred našim štetjem). Še vedno so prikazane tudi številne živali afriške savane, na primer povodni konj. Iz slik pa je že razvidno siromašenje vegetacije, k �emer je morda pripomogla tudi �ezmerna paša! Vlažni holocenski obdobji torej predstavljata vplive razli�nih podnebnih režimov. pr- votno rastlinstvo iz starejšega in bolj vlažnega obdobja se je postopno umaknilo su- šnejšemu savanskemu, kar je narekovalo ve�jo iznajdljivost prebivalcev saharskega obmo�ja. Številni dokazi pri�ajo, da so sušne razmere nastopile pred približno 5000 leti, to je okrog leta 3000 pred našim štetjem. po vsej verjetnosti je širjenje puš�ave nastopilo postopoma, v ve� fazah. po predvidevanju se je zaradi orbitalnih sprememb Zemlje (precesije oziroma spreminjanja lege Zemljine vrtilne osi zaradi privla�nosti Lune in Sonca) zmanjšala oson�enost in posledi�no segrevanje severne Afrike, kar je vpliva- lo na postopno slabitev zahodnoafriškega monsuna in �edalje izrazitejši primanjkljaj padavin. k ljub vzpostavitvi sušnih podnebnih razmer so podzemna voda in številna jezera omogo�ala gosto poselitev mnogih obmo�ij znotraj Sahare, kar dokazujejo tudi stenske poslikave, katerih motivi so se še vnaprej postopoma spreminjali. Savanske živali so nadomestili konji in nato kamele. Zaradi neugodnih življenjskih razmer so se živali umaknile v gorate predele, kjer so se na dnu dolin in globokih kanjonov t assili n’Ajjerja, Hogarja in t ibestija obdržale kot živi fosili. m anjše �rede slonov so v tem okolju preživele vse do anti�nih �asov, še vedno pa v t assiliju živijo nekatere vrste krokodilov. Stalna jezera so se najprej spre- menila v ob�asna in še pozneje v oaze. Ljudje so se iz predelov brez vode postopno umaknili na obrobje Sahare. Na dolo�enih obmo�jih, kjer so imeli možnost izkoriš�a- nja podzemne vode, tako kot na primer Garamanti v Fezanu, so ostali naseljeni vse do za�etka našega štetja, v oazah, kjer je možno izkoriš�anje fosilne podzemne vode, pa vse do sodobnosti. Dokazi o obsežnejši poselitvi in lažji prehodnosti Sahare segajo še v anti�no obdobje. kartažani so trgovali s sudanskimi ljudstvi in Rimljani so pozneje sredi Sahare gradili utrd- be, kar nedvomno pri�a o gostejši poseljenosti zdajšnjih puš�avskih predelov Sahare. Libija_tekstblok.indd 18 26.11.2008 8:29:36 19 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Podnebne značilnosti Čeprav se severni deli države razprostirajo vzdolž Sredozemskega morja in je libijska obala dolga kar 2000 km, je Libija izrazito puš�avska dežela. Sahara vzdolž zaliva Velika Sirta (k halīj Surt) sega vse do obale. puš�ava zavzema 98 % ozemlja države. Le 2 % libijskega površja na severovzhodu in severozahodu prejme toliko padavin, da je obenem z namakanjem možno intenzivno kmetovanje. Razlikujemo tri glavna podnebna obmo�ja: na skrajnem severu je obmo�je sredozemskega podnebja, ki mu proti jugu v hribovjih sledi prehodno podnebno obmo�je med obalnim pasom in notra- njostjo, še dlje proti jugu pa je prostrano subtropsko sušno podnebje Sahare. Sredozemsko podnebno obmo�je je omejeno na obalni nižavji Gefara v t ripolitaniji in Al m arj v Cirenajki. Zanju so zna�ilna vro�a poletja s povpre�nimi temperaturami med 22° in 29 °C, ki so zaradi prevlade vpliva azorskega anticiklona brez padavin. Hladne zime s temperaturami, ki se spustijo tudi do 0 °C, v povpre�ju pa znašajo med 9° in 18 °C, in z do 400 mm padavinami omogo�ajo gostejšo poselitev ter kmeto- vanje. S potujo�imi depresijami povezane padavine pa niso zanesljive. Leta 1945 je mo�nim nalivom, zaradi katerih je bila prestolnica t ripolis ve� dni poplavljena, sledilo Libija_tekstblok.indd 19 26.11.2008 8:29:39 20 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I leto izrazite suše, zaradi katere je poginilo na tiso�e glav živine. Na obalnih nižavjih in v hribovitem zaledju živi na vsega desetini ozemlja Libije kar devet desetin njenega celotnega prebivalstva. prehodno podnebno obmo�je je zna�ilno za hribovje Nafusa in Zeleno hribovje. t o podnebno obmo�je ima ve� padavin in nižje temperature v zimskem �asu, ko se tem- perature spustijo tudi pod 0 °C. Najve�jo koli�ino padavin, med 400 in 600 mm letno, prejme Zeleno hribovje v Cirenajki. Drugi sredozemski predeli prejmejo manj kot 400 mm letno, celotna Sahara pa manj kot 50 mm padavin letno in predstavlja obmo�je sušnega podnebja Sahare. Na povečano zračno vlažnost v hribovitem zaledju Sredozemskega morja opozarja občasna zamegljenost, ki se pojavlja tudi v hribovju Nafusa na fotografiji. Foto: Krištof Kranjc. Sahara Sahara (As Şahrā’) s površino 8,6 milijona km 2 je največja puščava na Zemlji. V sme- ri vzhod–zahod se razprostira v dolžini 4800 km, v smeri sever–jug pa v širini 1200 km. Sahara prekriva večji del površja Mavretanije, Zahodne Sahare, Maroka, Alžirije, Tunizije, Libije, Egipta, Sudana, Čada, Nigra in Malija. Saharo omejujejo na severozahodu gorovje Atlas in Sredozemsko morje, na zahodu Atlantski ocean, na jugu poteka meja nekako po 16 o severne zemljepisne širine, vzhodno mejo pa predstavlja reka Nil. Puščava se sicer nadaljuje tudi vzhodno od reke, vendar pa se ta del, imenovan Arabska puščava, ne prišteva več k Sahari. Libija_tekstblok.indd 20 26.11.2008 8:29:43 21 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Sodobno ime Sahara se je pojavilo šele v 9. stoletju. Izvira iz arabščine in ima različne pomene. Izraz ‘şahrā’’ označuje nianse rumeno-rdeče barve, če pa se izraz uporabi za opredeljevanje zemeljskega površja, pomeni neplodno zemljo, torej pustinjo. S predložno zvezo as -şahrā’ se zaznamuje puščava. Prvotna saharska ljudstva za pustinjo niso nikoli uporabljala enotnega imena, pač pa so uporabljali različne izraze, s katerimi so oprede- ljevali značilne pokrajinske tipe znotraj nje. Arabski pregovor pravi, da je Sahara Alahov vrt, iz katerega je Alah odstranil vse ljudi in živali, da bi pripravil kraj, v katerem bi se lahko v miru sprehajal. Libija_tekstblok.indd 21 26.11.2008 8:29:47 22 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Skupna zna�ilnost podnebja Sahare je splošna sušnost, �eprav na vsakih toliko in toliko let pade nekaj padavin. Definicija puš�av ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Najpogosteje se upošteva podnebni kriterij, ki puš�avo opredeljuje s koli�ino padavin. Na severu za Saharo predstavlja mejo izohieta 100 mm. t am Sahara ob zalivu Velika Sirta sega vse do Sredozemskega morja. Na jugu jo omejuje izohieta 150 mm, ki poteka �ez prehodni polpuš�avski Sahel od Nouakchotta ob Atlantiku prek t imbuktuja do k artuma. Južna meja ni tako jasna, kajti v sahelskem pasu pade nekaj ve� padavin, kar pa se zaradi ve�jega izhlapevanja ne odraža v rastlinstvu. Zato k Sahari pogosto prištevajo tudi mejne dele Sahela, od tod pa izhajajo tudi razli�ne navedbe površine Sahare. Preglednica 1: Povprečne mesečne in letne temperature ter višine padavin v Sahari (vir: Sahara, Encyclopedia, medmrežje:http://i-cias.com/e.o/sahara.htm). jan. feb. mar. april maj junij julij avg. sept. okt. nov. dec. povpre�je, skupaj t amanrasset, Alžirija ( o C) 21 24 27 30 33 36 35 34 33 30 26 21 29 padavine (mm) 2 1 0 4 5 5 4 15 12 3 3 2 56 Sebha, Libija ( o C) 17 22 26 32 36 40 39 37 35 33 27 16 30 padavine (mm) 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 4 0 8 Dakhla, Egipt ( o C) 22 24 28 33 37 39 39 39 36 33 28 23 32 padavine (mm) 0 4 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 15 Agadez, Niger ( o C) 29 33 38 41 44 43 41 38 40 39 35 32 38 padavine (mm) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t imbuktu, mali ( o C) 31 34 38 42 43 43 39 36 39 40 37 32 38 padavine (mm) 0 0 3 0 5 23 79 81 38 3 0 0 232 Subtropsko in tropsko sušno podnebje narekuje lega ob severnem povratniku, ki Saha- ro pre�ka po sredini, in v obmo�ju visokega zra�nega tlaka nad povratnikom. padavin skorajda ni oziroma padejo zelo poredko, lahko le na vsakih nekaj let, obi�ajno v obli- ki nalivov. ponekod je nanje treba �akati cela desetletja. Ve�ji del Sahare prejme manj kot 20 mm padavin letno, v ostalih predelih pa višina dežja ne preseže 100 mm. t ako je na primer v vzhodnoalžirskem kraju t ouggourt dež padal “kar” sedemindvajsetkrat v petdesetih letih, povpre�na višina padavin pa je dosegla 59 mm letno. o b padavinah se pogosto zgodi, da zaradi mo�nega izhlapevanja – evaporacija ob ekstremnih temperaturah in zaradi vetrovnosti znaša od 5 do 6 m letno, v srednji Evro- pi pa je vrednost celotne letne evapotranspiracije le približno desetina te vrednosti – dežne kaplje sploh ne dosežejo zemeljskega površja, temve� izhlapijo že v ozra�ju. t ako je zelo malo padavin v severnem, sredozemskem delu pozimi in le malenkostno Libija_tekstblok.indd 22 26.11.2008 8:29:47 23 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I ve� v južnem delu pod vplivom zahodnoafriškega monsuna poleti, v zahodnem in vzhodnem delu Sahare pa padavin prakti�no “ne poznajo”. Sebha je mesto v oazi 800 km južno od t ripolisa, na 27° 2' severne zemljepisne širine in 14° 26' vzhodne zemljepisne dolžine; leži torej v suhem subtropskem pasu Sahare. povpre�na januarska temperatura 1 1 o C in povpre�na julijska temperatura 31 o C kažeta na izrazito temperaturno kolebanje med zimo in poletjem, ki je bistveno ve�je kot v tropskem delu Sahare (preglednica 1). Zime v severnem delu puš�ave so seveda precej hladnejše kot v južnem delu, poletne temperature pa so po vsej Sahari visoke. Najvišja temperatura zraka na Zemlji nasploh 58 o C je bila izmerjena v kraju Al Azizija (Al ‘Azīziyah) 43 km južno od t ripolisa. m o�no segrevanje pogojuje ve� dejavnikov. o son�enost ali insolacija je odvisna predvsem od vpadnega kota Son�evih žarkov, ekspozicije in vlage v zraku. V povpre- �ju prodre do zemeljskega površja okrog 48 % Son�evih žarkov, v Evropi tudi zaradi onesnaženosti ozra�ja še manj, le 30 %. o stanek zadrži Zemljino ozra�je. V Sahari, nad katero v ozra�ju skorajda ni vlage (relativna vlažnost je manj kot 20 %, poleti pa le od 2 do 3 %) in tudi ne onesnaženosti, je oson�enost izredno visoka. površje doseže celo do 95 % Son�evih žarkov, zato poletne temperature, ko je Sonce v nadglavi- š�u, dosegajo ekstremne vrednosti. V peš�enih puš�avah se temperatura na peš�eni površini lahko povzpne tudi na 70 o C (v globini 30 cm znaša 30 o C in v globini 1 m, kjer je že dokaj konstantna, 20 o C). Visoke temperature, velika oson�enost ter nizka vlažnost uspešno zavirajo razvoj mikrobov, kar ugodno vpliva na higienske razmere. Suh zrak pri ljudeh povzro�a hitro izhlapevanje znoja s kože, s �imer se telo š�iti pred pregrevanjem. Doma�ini izgubo vode omilijo z ohlapnimi obla�ili. Široka ohlapna obleka namre� omogo�a kroženje zraka okrog telesa in s tem njegovo ohlajanje. t uaregi pravijo, da gol �lovek v Sahari umre v 24 urah. V normalnih okoliš�inah je za preživetje �loveka v puš�avi potrebnih vsaj od 2 do 3 litre teko�ine na dan, t uaregi pa tudi s pomo�jo primernih obla�il lahko preživijo le z enim samim litrom. Pred žgočo pripeko sredi dne- va se tudi na vročino najbolj prilagojene živali zatečejo v senco. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 23 26.11.2008 8:29:51 24 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Sušnost ozra�ja dodatno stopnjuje puš�avski veter gibli (tudi ghibli). Izredno suh in vro� južni do jugovzhodni veter piha prek Sahare proti severovzhodu, kajti nad Sre- dozemljem obdobno nastane globoko jedro nizkega zra�nega tlaka. Čeprav se gibli lahko pojavlja vse leto, je najmo�nejši spomladi, od marca do maja, ko v povpre�ju piha 50 dni. Zato mu Egip�ani pravijo hamsin (tudi kamsin, kar pride iz izraza ‘rih al khamsin’ v pomenu ‘veter petdesetih dni’), v Sredozemlju pa zanj uporabljajo arabski izraz široko, kar pomeni vzhodni veter. V Libiji ga najavlja šibkejši veter lul (lull), ki se po- stopno krepi. Vro� veter stopnjuje padec relativne zra�ne vlažnosti, ki se z 80 % zmanjša na vsega 10 %. Veter prenaša velike koli�ine drobnih peš�enih delcev in prahu, ki ozra�je obarvajo z zna�ilno rde�kasto barvo in vidljivost lahko zmanjšajo na manj kot 20 m. prek celega leta se pojavljajo peš�eni viharji, najbolj intenzivno spomladi in jeseni. povzro�ijo jih mo�ni vetrovi, ki navadno trajajo od enega do štirih dni in pihajo s hitrostjo do 150 km na uro. V zrak dvignejo velike koli�ine peska in prahu, ki ga kot velik rde� oblak prenašajo na velike daljave. Veter peš�ene delce dvigne do višine okrog 2 m, drobne prašne delce celo do 5000 m visoko, zato lahko zaidejo ve� kot 100 km pro� od obale, v posebno ugodnih okoliš�inah pa prispejo celo do Evrope in ob padavinah rde�kasto obarvajo površino predmetov. Vetrovi lahko zaradi deflacije in akumulacije v kratkem �asu izrazito spremenijo videz pokrajine. Vodovje in vodna oskrba t uaregi, ki se zavedajo pomena vode, pravijo: ”Voda ni nič posebnega“ – in dodajo – ”če jo imaš!“ pomembnost vode otrokom privzgajajo že v rani mladosti. k er so prav otroci tisti, ki obi�ajno hodijo po vodo, jim spoštovanje do vode baje vcepijo s tem, da svoja tabori- š�a namenoma postavijo do 8 km vstran od vodnih virov. Rek s stalnim vodnim tokom v Sahari ni; izjemi sta alohtona veletoka Nil in Niger, ki pa vodo dovajata iz bolj izrazito namo�enih delov afriške celine. Vodne razmere pa niso odvisne le od sodobnih padavin, ampak so nanje v veliki meri vplivale tudi padavinske razmere v preteklosti. Skozi celotno obdobje kvartarja je Sahara doživljala podneb- ne spremembe. V vlažnih obdobjih geološke preteklosti so vode oblikovale obsežna povodja, na katera spominjajo izsušene re�ne struge vadiji, sladkovodna jezera in mo�virja, ki pa so se do zdaj že izrazito skr�ila oziroma skoraj povsem izsušila. Razen njih na razvejeno vodno omrežje spominjajo še slana jezera, osamljeni izviri in guelte (tolmuni) ob�asno hudourniško teko�ih rek na goratih obmo�jih Hogarja. Vadi (arabsko wādī, tudi oued) v arabš�ini pomeni reko. k er so stalni vodni tokovi redkost, se v sodobnosti s tem izrazom ozna�ujejo predvsem izsušene re�ne struge. Vadiji so del sedanjega in nekdanjega, v bolj namo�enih razdobjih z vodo bolj za- polnjenega re�nega omrežja. Čeprav so v sodobnosti ve�ji del leta brez vode, lahko izsušenim re�nim koritom v sušni notranjosti sledimo tudi do 800 km dale� v pogorja Libija_tekstblok.indd 24 26.11.2008 8:29:51 25 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I sredi Sahare. padavine ob mo�nih nalivih ob�asno še vedno napolnijo re�ne struge, vendar voda kaj kmalu izgine. V depresijah, kjer pride na površje podzemna voda, se pojavljajo stalna slana je- zera. Nestalna slana jezera se imenujejo šoti. Zna�ilno zanje je izsušeno jezersko dno nekdanjega endorei�nega jezera, ki ga ob�asno še vedno napajajo podzemna, padavinska ali površinsko dotekajo�a voda. Voda v depresijah zapolni jezersko dno v zimskem obdobju, ko zaradi zmanjšanega izhlapevanja podtalnica z gladino blizu površja prodre na plan. Voda ob�asnih slanih jezer izhlapi in na površini nastane plast soli, ki s�asoma prekrije jezersko dno bolj ali manj na debelo. Deli izsušenih re�nih in nekdanjih jezerskih korit znotraj endorei�nih obmo�ij, ki so zaradi izhlapevanja ob�a- snih vodnih tokov prekriti s tanko plastjo soli, se imenujejo sebhe. Na obmo�jih, kjer je bil ve�ji dotok vadijev, se oblikujejo z drobnejšimi naplavinami prekrite glinaste ravni- ce, koder nastajajo ob�asna slana jezera, imenovana šoti. k jer voda zastaja v sen�nih tolmunih globokih re�nih kanjonov znotraj gorskih masivov, govorimo o gueltah, ki so še zlasti pogoste po redkih nalivih na vznožjih slapovitih delov hudournikov. Zaradi pomanjkanja padavin v Libiji stalnih vodotokov, razen dveh izjem, ni. V puš�a- vi se vadiji napolnijo le po redkih nalivih, na severu, v hribovju Nafusa in Zelenem Na dnu obdobnih slanih jezer, kakršno je Mandara v peščeni puščavi Ubari, po umiku vode ostane tanka plast solne skorje, ki se postopoma debeli, tako da prst postaja nerodovitna. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 25 26.11.2008 8:29:56 26 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I hribovju, ki pozimi prejmeta ve�jo koli�ino padavin, pa potoki te�ejo le sezonsko. t i vodotoki imajo hudourniški zna�aj. Njihov vodostaj z izrazitim sezonskim kolebanjem je odvisen od zimskih padavin in poletne suše. V poletnem �asu njihove struge ve�ino- ma presahnejo, v �asu izdatnejših zimskih padavin pa pogosto prestopijo bregove in poplavijo okoliška nižavja. V notranjosti Libije je okrog dvajset jezer, ki ohranjajo vodo prek celega leta. Voda v njih je bodisi braki�na bodisi slana. Edini izjemi med vodotoki sta Wadi k i’am in Wadi Darnah. o ba te�eta z Zelenega hribovja v Cirenajki. Wadi k i’am je edina libijska reka s celoletnim tokom. po dveh kilometrih se izliva v obalno laguno, kjer je reka zajezena in vodo izkoriš�ajo za na- makanje. Wadi Derna pa ohranja površinski tok skoraj vse leto, njegov tok presahne le v najhujši poletni vro�ini. k er pa je tik pred izlivom v Sredozemsko morje zajezen, njegovo vodo prav tako izkoriš�ajo za namakanje kmetijskih zemljiš� na obalnem ni- žavju Al m arj v Cirenajki. Al m arj in Gefara sta prav zaradi namakanja poglavitni libijski rodovitni obmo�ji. Vadiji in njihova okolica so bili zaradi vode in rodovitne prsti gosto poseljeni že v preteklih tiso�letjih. Gefarsko nižavje in Zahodno hribovje sta bila že neko� bogati poljedelski pokrajini. V antiki je ta del severne Afrike predstavljal “žitnico Rima”, saj so Rimljani za potrebe namakanja zgradili številne jezove. Njihovi ostanki so ponekod še vedno ohranjeni. Za jezovi so zbirali vodo iz vadijev in jo po V Gefari je zaradi namakanja možno intenzivno kmetovanje. Pokrajina je bila že v antiki skupaj z Zelenim hribovjem v Cirenajki znana kot žitnica Rima. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 26 26.11.2008 8:30:00 27 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I široko razvejanem sistemu kanalov odvajali na sušna polja. Glavna tržna pridelka sta bila žito in olj�no olje. po letu 1987 se je libijska vlada lotila sistemati�nega reševanja problematike pomanj- kanja vode. Ustanovljen je bil Sekretariat za pregrade in vodne vire. Leta 1991 so na obalnem nižavju zgradili 16 pregrad z vodnimi zbiralniki, ki zadržujejo hudourniške vode. Sistem pregrad in kanalov naj bi prepre�eval poplave in erozijsko delovanje rek, ob tem pa omogo�il namakanje in s tem razvoj kmetijstva. V na�rtu imajo izgradnjo dodatnih pregrad, ki naj bi kapaciteto obstoje�ih vodnih zbiralnikov podvojile; pro- stornina v njih zajete vode naj bi se z zdajšnjih 387 milijonov m 3 pove�ala na kar 686 milijonov m 3 . o benem z izgradnjo so sprejeli zakone, s katerimi grozi kazenski pregon vsakomur, ki bi sisteme kakorkoli poškodoval. projekte vodne oskrbe skušajo preusme- riti na še neizkoriš�ena obmo�ja potokov vzdolž obeh hribovij na severu države. V Libiji izkoriš�ajo obnovljivo podzemno vodo v severnih delih države in fosilno pod- zemno vodo iz preteklih geoloških obdobij, shranjeno v prepustnih kamninskih plasteh dandanes sušne notranjosti. V sodobnosti ob vadijih z obnovljivo podzemno vodo na severu države prihaja do prenaseljenosti in zato �ezmernega izkoriš�anja vodnih virov. V gosto poseljenem severnem delu države se prebivalstvo oskrbuje zlasti s podzemno vodo. t renutne ka- pacitete obnovljive podzemne vode v tem delu države so ocenjene na od 800 do Po vsej Libiji je gojenje kulturnih rastlin možno le tam, kjer je zagotovljeno namakanje. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 27 26.11.2008 8:30:04 28 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I 1000 milijonov m 3 letno, od tega je okrog polovica neizkoriš�ene odte�e v morje ali pa izhlapi v sebhah. k ljub temu je njeno izkoriš�anje hitrejše od obnavljanja. Zaradi izkoriš�anja podzemne vode v številnih vodnjakih in �rpališ�ih se njena gladina hitro znižuje. Dejstvo je, da popolno izkoriš�anje podzemne vode ni mogo�e brez negativ- nih posledic, ki se odražajo v slabšanju kakovosti vode, tudi zaradi vdora slane morske vode v prepustne plasti vodonosnika. Slana voda lahko letno napreduje od 100 do 250 m. Ugotovili so, da izkoriš�anje ne bi smelo prese�i polovice razpoložljivih ka- pacitet. Črpanje podzemne vode bi torej morali omejiti na približno 500 milijonov m 3 letno, sicer bi lahko onesnaženje z morsko vodo onemogo�ilo nadaljnje izkoriš�anje podzemne vode. Glavni del projekta vodne oskrbe je usmerjen v izgradnjo veli�astnega projekta “Veli- ka umetna reka”, s katerim nameravajo po ve� kot 4000 km dolgih cevovodih obalna, gosto poseljena obmo�ja oskrbeti s podzemno vodo iz osrednjega, puš�avskega dela Libije, kjer so bogate zaloge fosilne vode. Z izgradnjo so za�eli že leta 1983. Z do- kon�anjem tega projekta bodo za naslednjih 50 let zagotovili okrog 2 km 3 vode letno. Njen ve�ji del (83 %) bo namenjen kmetijstvu, preostanek pa oskrbi mest ter industriji in rudarstvu, zlasti naftnim �rpališ�em. Sistem sestavlja 1300 �rpališ�, ki segajo tudi ve� kot 500 m globoko pod površje. Leta 1996 so izpolnili enega od poglavitnih ciljev projekta, to je z vodo oskrbeti t ripolis, zdaj pa z najobsežnejšim sistemom cevovodov na svetu s 6.500.000 m 3 vode dnevno oskrbujejo tudi že vsa druga ve�ja mesta v državi, na primer Bengazi (Banghāzī), Sirto (Surt) in m israto (m işratāh). Sistem opisujejo kot “osmo �udo sveta”. o srednji del Libijske puš�ave predstavlja le del obsežnega Nubijskega vodonosnika, ogromnega naravnega zbiralnika podzemne vode. Nastal je v geološki preteklosti, ko se je z dvigom hribovja Nefusa in Zelenega hribovja na severu ter z ugrezanjem osrednjega dela Sahare izoblikoval naraven zbiralnik podzemne vode. V njegovih prepustnih plasteh peš�enjaka in apnenca se je presežek padavin kopi�il v obdobjih vlažnejšega podnebja od pred približno 38.000 do pred približno 10.000 leti. t a podzemni vodonosnik ima površino kar okrog 2 milijona km 2 . Razprostira se med 19° in 34° vzhodne zemljepisne dolžine ter med 14° in 33° severne zemljepisne širine, med Nilom in zahodnim delom Libijske puš�ave, pa vse do severnega Čada in Suda- na. Vseboval naj bi okrog 375.000 km 3 vode, kar predstavlja najve�je zaloge fosilne vode v svetu. Najve�je zaloge fosilne vode v Libiji so v štirih podzemnih ulekninah. V Cirenajki sta uleknini k ufra na jugovzhodu s površino 350.000 km 2 , podzemno vodo v globini 2000 m in kapaciteto okrog 20.000 km 3 vode ter Sirta na severozahodu Cirenajke, s podzemno vodo v globini 600 m in kapaciteto okrog 10.000 km 3 . t retje obmo�je fosilne vode v Libiji je v Fezanu, na obmo�ju oaz Sebha in m urzuk, kjer vodonosnik fosilne vode meri 450.000 km 2 in ima kapaciteto okrog 4800 km 3 . Četrti vodonosnik fosilne vode je na obmo�ju oaze Gadames v Hamadi al Hamri. Stroški izgradnje projekta, imenovanega Velika umetna reka, so astronomski in naj bi presegli 25 milijard dolarjev, pri �emer ni nezanemarljivo, da Libija sistem gradi Libija_tekstblok.indd 28 26.11.2008 8:30:04 29 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I brez denarne pomo�i iz tujine. S tem denarjem bi, kot trdijo zlobneži, lahko namakanje opravili tudi z uvoženo uste- kleni�eno vodo. Doma�i strokovnjaki pa kažejo izra�un, ki dokazuje, da je v desalinizacijskih napravah pridobljena voda desetkrat dražja od vode iz siste- ma. k ubi�ni meter desalinizirane vode naj bi stal 3,75 ameriških dolarjev, ku- bi�ni meter fosilne vode pa le 35 centov. Angleško govore�i zlobneži so zaradi visokih stroškov projekt iz “m an made river” (“Umetna reka”) preimenovali v “m ad-m an River” (“Reka norca”). Izvedba projekta je razdeljena na 5 faz. V prvi fazi so povezali �pališ�e t azerbo (t āzīrbū) v Velikem peš�enem morju in �rpališ�e Sarir v Sirtski puš�a- vi (Şahrā Surt) z urbanimi obmo�ji med Sirto in Bengazijem. po predvidevanjih bodo tem obmo�jem letno dobavili 700 milijonov m 3 vode. V drugi fazi so povezali vodna �rpališ�a v Fezanu z Gefaro in t ripolisom. Iz ve� kot 500 zajetij v m urzuku in na širšem obmo�ju Sebhe v hribovju Jabal al Hasāwinah naj bi z 800 milijoni m 3 vode letno oskrbeli obalna obmo�ja t ripolitanije. V tretji fazi na�rtujejo razširitev obstoje�ih �rpališ� v kotlini k ufra, s �imer naj bi pove�ali koli�ino na�rpane vode za dodatnih 500 milijonov m 3 letno. Četrta in peta faza ne predvidevata dodatnega �rpanja vode, ampak le razširitev obstoje�ega sistema cevovodov proti vzhodu do t obruka (t ubruq) in ostalih predelov v t ripolitaniji. t ako kot �rpanje podtalnice v obalnem pasu, tudi izdatno �rpanje fosilne podzemne vode v sušni notranjosti povzro�a številne probleme, ki se ponekod že odražajo v pokra- jini. Zaradi oskrbe prebivalstva, potreb kmetijstva na obmo�jih oaz in potreb po vodi na naftnih �rpališ�ih se je raven podzemne vode precej znižala, to pa vpliva zlasti na ra- stlinstvo. Na obmo�ju oaze Germa v Vadiju el Adžalu zaradi zniževanja gladine podze- mne vode in zaslanjevanja vodnih slojev blizu površja odmirajo nasadi datljevih palm, ki jih ne namakajo. o benem se intenzivno razraš�a slanoljubno rastlinje, kot je tamariša. pomembno vlogo v libijskem vodnem gospodarstvu ima tudi razsoljevanje vode. V zadnjih dveh desetletjih so v okolici ve�jih mest in industrijskih obratov zgradili številne tovarne za razsoljevanje morske vode. Njihova skupna zmogljivost je okrog 140 mili- jonov m 3 /leto. Zaradi visokih stroškov gradnje, vzdrževanja in porabljene energije so del proizvodnje za�asno opustili že pred izgradnjo projekta Velika umetna reka. pred- videva se, da v Libiji trenutno z razsoljevanjem morske vode letno pridobijo le okrog Libija_tekstblok.indd 29 26.11.2008 8:30:05 30 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I 70 milijonov m 3 vode. Zaradi naraš�anja mestnega prebivalstva in s tem pove�ane porabe vode grozi, da bodo morali v mesta preusmeriti tudi velike koli�ine vode, ki je za zdaj še namenjena kmetijstvu. t o se že dogaja v t ripolitaniji, kjer projekcije kažejo, da bo do leta 2025 poraba vode v mestih presegla zmogljivosti dobave s �rpališ� v hribovju Jabal al Hasāwinah, ki se vzpenja kakih 100 km severozahodno od Sebhe. Zato se zdi edini na�in, da se v prihodnje prepre�i pomanjkanje vode, vnovi�ni zagon obratov in nadaljnja širitev sistema razsoljevanja morske vode. V Fezanu v osrednjem in zahodnem delu države je v južnem delu peš�ene puš�ave Ubari v globljih depresijah, kjer površje v kotanjah doseže gladino podzemne vode, ohranjenih ve� slanih jezer, med katerimi pa samo štiri ohranijo vodo prek celega leta. V nekaterih slanost vode dosega stopnjo slanosti vode v m rtvem morju. poleg kraterskega jezera Waw al Namous gre za edina stalna vodna telesa v Fezanu. Jezera imajo skupno ime Ramlat dawada (Slana jezera v puš�avi) oziroma Ubarijska jezera. Najve�je med njimi Gabrawn z Aunovo grobnico na obrežju je vse leto zapolnjeno z vodo. Jezero m andara je zaradi izsuševanja deloma že prekrito s slano skorjo. t u sta še jezeri Um el m a (‘m ati voda’) in m avo, ki zaradi mikroorganizmov v vodi prek leta spreminja zna�il- no barvo od zelene prek modre do rde�e. Vsa druga jezera so se izsušila in nekdanja dna prekriva plast soli. Vzdolž jezer so nastale oaze, vendar so njihove prebivalce v osemdesetih letih 20. stoletja zaradi slabih življenjskih razmer preselili v Vadi el Adžal. Kjer v peščeni puščavi Ubari v globokih depresijah površje doseže gladino fosilne podzemne vode, se pojavljajo majhna slana jezera, med katerimi je le nekaj stalnih. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 30 26.11.2008 8:30:09 31 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Oaze Oaze so se izoblikovale v tistih uleknjenih predelih puščav, kjer površje doseže vodonosno plast. Večina oaz v Sahari je v depresi- jah, kar omogoča izvire podzemne vode. Prsti v oazah, ki so pogosto podvržene zaslanjevanju, vsebu- jejo le malo organskih snovi, zato so za gojenje kulturnih rastlin slabo rodovitne. Prebivalci oaz se ukvarjajo s pridelovanjem polj- ščin, z gojenjem datljevih palm in vzrejo drobnice. Oaze omogo- čajo dva povsem različna načina preživljanja. Na eni strani gre za stalno naseljeno kmečko prebival- stvo, ki se ukvarja s poljedelstvom, na drugi strani pa za nomadska plemena, ki se ukvarjajo z no- madsko živinorejo in oaze upora- bljajo samo za oskrbo z vodo. V notranjosti Sahare in njenih delov so velike oaze Kufra, Gat, Sebha, Murzuk in Gadames. Glede na vodne vire lahko oaze razčlenimo v več tipov, na primer rečne, izvirne, vodnjakaste, fo- garske, lijakaste, katerih oblika je odvisna od načina pritekanja in zadrževanja vode. Libijske oaze so okrog arteških izvirov in izvi- rov fosilne podzemne vode v de- presijah, ki segajo do stalno zalite cone. Z globinskim vrtanjem odpirajo številne nove arteške vodnjake in širijo površine oaz. Posebna oblika oaz je nastala vzdolž podzemnih namakalnih kanalov, imenovanih fogare, s pomočjo katerih zbirajo podzemno vodo iz vodonosnih podzemnih plasti in jo vodijo do oaz. Za vzdrževanje kanalov in delitev vode so odgovorni vsi vaščani. Način vodooskrbe narekuje tudi način življenja v oazah. Tako na primer v vodnjakastih oazah vsak kmet poseduje svoj vodnjak in sam skrbi za njegovo vzdrževanje ter namakanje. Nekoč so bili ti kmetje po ves dan obremenjeni s črpanjem vode iz vodnjakov in njenim pretakanjem v kanale za dovajanje na njivska zemljišča. Namakalni sistemi imajo določena pravila, praviloma prilagojena zahtevam posameznih kulturnih rastlin. Te so na posameznih kmetijah glede na koreninski sistem razvrščene v tri nivoje. Na spodnjem nivoju gojijo kulture s plitvimi koreninami, zlasti povrtnino, za- čimbnice in žita (ječmen, koruzo in pšenico). Sledi srednji nivo z raznim sadnim drevjem, figovci, pomarančevci in limonovci, marelicami in breskvami ter mandljevci. Zgornji nivo je zasajen z datljevimi palmami. Te palme, ki imajo najgloblje korenine, najlažje prodrejo V eni najbolj slikovitih libijskih oaz je zraslo znamenito mesto Gadames. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 31 26.11.2008 8:30:15 32 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I do vodonosnih plasti. S tem načinom kmetovalci izkoristijo večji del vode, ki jo dovajajo po kanalih na obdelovalna zemljišča, ob tem pa s sajenjem palm na višjem obrobju uspe- šno ščitijo nižje kulturne rastline pred žgočim soncem. Tam, kjer je nivo podzemne vode dovolj visok, so uporabili drugačen koncept namakanja. Vode niso dovajali do korenin, ampak ravno obratno: koreninam rastlin so pomagali, da so prodrle do vode. Vendar je ta “trik” uspešen le pri sajenju datljevih palm. Pri tem so do bližine vodne cone kopali od 18 do 27 m globoko jaške, izkopano zemljo pa odlagali okrog izkopnega mesta. Znotraj nastalega nasipa so v izkopane luknje zasadili palme. Ti jaški se imenujejo sufe ali levke. Iz njih včasih štrlijo le palmini vrhovi, tovrstne oaze pa se imenujejo levkaste oaze. Življenje v oazah je navezano na tradicionalni in sodobni namakalni sistem. Tradicionalni sistem, ki ni značilen le za Libijo, temveč tudi za sosednje države, je sistem namakanja z izkopanimi podzemnimi kanali fogarami. V Vadiju el Adžalu so še vidni sledovi fo- gar oziroma navpičnih prezračevalnih jaškov, ki pa so na več mestih popolnoma zasuti. Fogare lahko gradijo le na obrobjih strmih skalnatih stopenj, pod katerimi se v vodono- snih plasteh zbira podzemna voda, ki je proti oazam usmerjana zaradi naravnega padca. Fogare sestavljajo sisteme kanalov, ki zbirajo podzemno vodo iz vodonosnih podzemnih plasti in z njo omogočajo življenje v oazah. Starodavno metodo, ki izvira iz Irana, kjer se podzemni kanali imenujejo kanati, so uvedli Arabci. Poudariti pa je treba, da so imeli podoben sistem vodooskrbe že za časa Garamantov med letoma 500 pred našim štetjem in 500 našega štetja. Ostanki fogar iz obdobja Garamantov so ohranjeni v bližini starodavne prestolnice Garame, okrog 2 km oddaljene od sodobnega mesteca Germa v Vadiju el Adžalu. Fogaro sestavljajo glavni kanal, ki z blagim padcem milimeter na vsak meter sledi vodonosnim plastem in dovaja vodo v oaze, ter navpični prezračevalni jaški, s pomočjo katerih so izkopali in z njimi vzdržujejo glavni kanal. Povprečno od 2 do 3 km (nekateri pa celo do 10 km) dolgi kanali so izkopani od 5 do 20 m globoko, najgloblji so celo 40 m pod površjem. Navpični prezračevalni jaški se nizajo na vsakih 20 do 30 m in omogočajo dostop v glavni kanal. Ker ta ni zaščiten, morajo iz njega redno odstranjevati naneslo gradivo, ki se nabira na njegovem dnu. Iz vodnih ka- nalov skrbno in načrtno dovajajo vodo na polja in vrtove oaz tako, da na njih ni nikoli preveč vode. Zaradi močnega izhlapevanja bi to namreč povzročilo zaslanjevanje in s tem slabšanje rodovitnosti prsti. Sodobno namakanje v oazah izkorišča vodo, pridobljeno iz črpališč, ki so povezana v projektu “Velika umetna reka”. Oaza Mandara z bla- tnim dnom izsušenega obdobnega jezera za- radi načrtne preselitve prebivalcev ni nič več stalno naseljena. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 32 26.11.2008 8:30:18 33 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Z letala so lepo vidni zeleni krogi sredi puščave. Gre za zemljišča, namakana z rotacij- skim vodnim pršilcem, ki se premika okrog središčne črpalke. Ker je podzemna voda v vrhnjih plasteh slana oziroma brakična, jo je treba zajemati iz globine več kot 400 m. Z namakalno cevjo na kolesih s polmerom 563 m pridobijo 100 ha veliko namakano zemlji- šče, na katerem pridelujejo pšenico ali lucerno, imenovano tudi alfalfa. Tako kot Mandara je v vzhodnem delu pešče- ne puščave Ubari tudi oaza Gabrawn, kjer je eno od največjih Uba- rijskih slanih jezer. Foto: Matjaž Napokoj. Prst in rastlinstvo V državi, katere ve� kot 90 % se razprostira v puš�avi, naj bi bilo sila skromno rastlin- stvo, vendar v resnici ni �isto tako. Razlikujemo tri zna�ilna vegetacijska obmo�ja: sredozemsko obalno obmo�je, saharsko puš�avsko obmo�je in prehodno hribovito obmo�je. Na obalnih ravninah, kjer ob pomanjkanju padavin prevladujejo sivorjave puš�avske prsti kot naravno rastlinstvo uspeva sredozemsko grmi�evje. Zaradi preti- ranega namakanja je prst izpostavljena zaslanjevanju, kar dodatno zmanjšuje njeno primernost za gojenje kulturnih rastlin. Druga�e je na obmo�ju oaz in vadijev, kjer ob umetnem namakanju uspevajo datljeve palme, oljke, figovci, mandljevci, citronovci, roži�evci in seveda žita. Rimljani obalnih obmo�ij severne Afrike niso zaman imenovali “žitnica Rima”. Gozd prekriva le dober odstotek libijskega površja. o mejen je na �ez 800 m visoko Zeleno hribovje v severovzhodnem delu Libije z od 400 do 600 mm letnimi padavi- nami. t amkajšnje gozdno rastlinstvo se pojavlja kot sredozemsko grmi�asto rastlinje z borom, brinom in grmovnicami, na primer divjo pistacijo in mandeljni. V sušnih puš�avskih predelih je naravno rastlinstvo sila skromno. prevladujejo razli�ne vrste trav in grmovnic (slanoljubna tamariša, sodomovo jabolko, kolocinta), od dreves pa je omembe vredna le akacija. V puš�avah so našteli kar 620 razli�nih vrst rastlin, ki Libija_tekstblok.indd 33 26.11.2008 8:30:22 34 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Ena najbolj nenavadnih rastlin libijske puščavske notranjosti je sodomovo jabolko, ki je na začet- ku maja v polnem razcvetu. Foto: Matjaž Napokoj. Slanoljubna grmovna tamariša ob dolgotrajni rasti na istem mestu ustvarja gomilam podobne izbokline. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 34 26.11.2008 8:30:29 35 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I navadno �akajo na skromne padavine, da vzcvetijo. t ovrstno rastlinje potrebuje le od 20 do 30 mm padavin, nakar puš�avo prekrije cvetli�na preproga. Rastlinam takšno “potrpežljivost” omogo�ajo predvsem semena, ki so sposobna preživeti ekstremno dolga sušna in vro�a obdobja, pa tudi prilagojen koreninski sistem. t rave, ki zrastejo do pol metra visoko, imajo obi�ajno korenine razporejene v polmeru treh metrov, s �imer laže vsrkavajo skromno razpoložljivo vlago. Datljeva palma Stara beduinska legenda pravi, da je Alah potem, ko je s pomočjo čudežne gline oblikoval človeka, ostanek razdelil na dva dela. Iz prvega je ustvaril datljevo palmo in iz drugega kamelo. Brez obeh bi bilo življenje v puščavi nemogoče. V fezanskih oazah je kmetijstvo še vedno izredno pomembna dejavnost, s katero se pre- življa glavnina tamkaj živečih ljudi. V oazah je evidentiranih več kot 5 milijonov datlje- vih palm, na katerih letno dozori 90.000 ton datljev. Zaradi vsestranske uporabnosti je datljeva palma najpomembnejša kulturna rastlina v oazah. Prve sadeže da po 10 do 15 letih, nakar ostane rodna skoraj sto let. Obrodi dvakrat letno. Z vitamini bogati sveži ali posušeni plodovi so pomembno živilo. Datlji se po kakovosti delijo v tri vrste. Mehki da- telj, tako imenovani deglet nour (‘prst svetlobe’) je velik in sočen, v veliki meri namenjen izvozu. Srednjemehki datelj, imenovan deglet beida (‘beli prst’), je manjši, namenjen zla- sti domači porabi. Tu je še zelo mehki, sladki gar (ghar), ki ga sušijo in zmeljejo v moko, iz katere pripravljajo tako imenovani karavanski kruh. Ko datljeva palma ne rodi več, les uporabijo za gradnjo hiš, za namakalne cevi in tudi za kurjavo. Iz listov pletejo košare, rogoznice, vrvi. Zdrobljena datljeva semena uporabljajo za krmo. V tako imenovanih levkastih oazah so datljeve palme na videz zakopane v pesek, v resnici pa so njihove korenine v tudi več kot 20 m globokih izkopanih jaških, tako da dosežejo podzemno vodo. Foto. Krištof Kranjc. Kamele Zgodba o kamelah pripoveduje, da je Alah ustvaril puščavo zato, da bi se lahko v njej v miru sprehajal. V pusti in prazni puščavi pa se je počutil osamljenega. Zato je ustvaril še kamelo. V pomoč ljudem ji je na noge privezal usmiljenost, na hrbet ji je natovoril vreče in ob boke bogastvo. Libija_tekstblok.indd 35 26.11.2008 8:30:33 36 L I B I J A • NARAVNo GEo GRAFSk E ZNAČILNo St I Kamele ali velblodi so enoprsti kopitarji iz rodu kameloidov, v katerega spadajo tudi juž- noameriški predstavniki kameloidnega rodu lama, alpaka, vikunja in guanako. Poznamo dve vrsti kamel, enogrbo kamelo, imenovano tudi dromedar oziroma arabska kamela, ki je značilna za severno Afriko in Arabski polotok, ter dvogrbo baktrijsko kamelo, ki živi zlasti v osrednji Aziji. Njihovo naravno okolje so polpuščavska območja severne Afrike in Azije, naselili pa so jih tudi v Avstralijo. Kamele živijo povprečno od 30 do 50 let. Le redkokje bi še lahko našli enogrbe kamele, ki živijo v naravnem okolju, brez lastnikov. Večji del od približno 13 milijonov živali je udomačenih. Kamele so znane kot vzdržljive tovorne in jezdne živali, zato se jih je oprijel vzdevek “puščavske ladje”. Kot jezdne živali uporabljajo predvsem samce “belih” kamel, ki se odlikujejo s hitrostjo in vztrajnostjo. Mladiče kastrirajo in jih nato dresirajo za to- vorno ali jezdno žival. Za razmnoževanje kamel je dovolj le en samec na 40 do 50 samic. Ob dobri krmi lahko tovorijo več kot 35 kg blaga, če pa so obremenitve kratkotrajne, lahko prenašajo celo dvojno težo. Kamele so izredno dobro prilagojene na sušno življenjsko okolje. Običajno se napajajo le na vsake tri do štiri dni. Na dobrih sočnih pašnikih jim zadošča voda, ki jo zaužijejo iz rastlin, tako da brez pitja zdržijo tudi več tednov. Odrasla žival lahko med napajanjem popije do 120 litrov vode, s katero nadomesti izgubljeno te- kočino. Voda se pri tem razporedi v tkiva telesa in v kri, od koder se pozneje znova troši. Kamela pa vode ne skladišči v grbi, kot pogosto zmotno razlagajo. Grba je namreč zaloga med pašo pridobljene maščobe, ki pa se prek metabolizma dejansko pretvarja v energijo in vodo. Pri tem velja izračun, da lahko žival iz enega kilograma maščobe prejme pribli- žno en kilogram vode! To kamelam dovoljuje, da brez vode zdržijo do okrog dva tedna, brez hrane pa celo okrog mesec dni. Pri kameli je uporabno tako rekoč vse, poleg krzna, kože, mleka ter mesa tudi urin in iztrebki. Slednji se izločijo tako suhi, da jih ljudje upo- rabljajo za kurivo. Kamele postajajo pomemben člen v prehrani ljudi. So vir kakovostnega mleka, ki je bolj hranljivo od kravjega. Samice dajo dnevno do okrog 5 l mleka, vendar le vsaki dve leti po tri do sedem mesecev, kar je odvisno od paše. Beduini verjamejo, da ima kamelje mleko zdravilne učinke, v Etiopiji trdijo celo, da deluje kot afrodiziak. Odrasla žival, ki tehta od okrog 300 do 400 kg, je tudi dragocen vir mesa, še najbolj cenjeno pa je meso iz kamelje grbe. Puščavskim razmeram prilagojene kamele slovijo kot ene najbolj odpornih tovornih živali. Čeprav so ponekod še vedno pomembne domače živali, so imele najve- čji pomen na srednje- veških karavanskih poteh. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 36 26.11.2008 8:30:37 37 ZGODOViNa Zgodovinski viri kažejo, da so se na ozemlju zdajšnje Libije tako v �asu kot v prostoru prepletali kulturni in gospodarski vplivi razli�nih ljudstev, ki so v dolo�enih obdobjih obvladovali posamezne dele njenega ozemlja. Vse do neodvisnosti leta 1951 so v zgodovinskem razvoju poudarjeni opisi plemen, pokrajin ter mest in imperijev, ki so vladali pokrajinam v dolo�enih obdobjih. Libijsko ozemlje med zgodovinskim razvo- jem ni bilo politi�no nikoli združeno v celoto, znotraj katere bi se lahko izoblikovala enovita pripadnost narodu oziroma nacionalna identiteta. Zato je treba kljub bogati zgodovini tako Libijo kot Libijce obravnavati kot novejšo politi�no tvorbo in družbeno skupnost, ki še vedno razvija skupno narodno zavest. t udi ime Libija v vlogi poimeno- vanja politi�no enovite državne tvorbe je bilo prvi� uporabljeno šele v 20. stoletju, po pridobitvi neodvisnosti leta 1951. Ime, ki so ga anti�ni Grki prevzeli od Egip�anov, se je prvotno nanašalo na eno od berberskih plemen. pleme Libu, katerega pripadniki naj bi bili bele polti, svetlih las in modrih o�i, je živelo na obmo�ju med Nilom in Ci- renajko, v zgodovinski pokrajini m armarika (arabsko Barka). Grki so po pripadnikih tega plemena kolonizirane pokrajine v severni Afriki poimenovali Libija, prebivalce pa Libijce, ki so jih tako kot vse njim tuje ljudi imenovali tudi berberi v pomenu ‘tujci’. Ime Libija kot poimenovanje upravne enote je po upravnih reformah prvi uporabil rimski cesar Dioklecijan. Vanjo je bil vklju�en del Afrike od Cirenajke do Egipta. V sodobni zgodovini je to zgodovinsko ime prevzel m ussolini, ki je po italijanski rekonkvisti oziro- ma ponovnem zavojevanju t ripolitanije, Cirenjke in Fezana osvojena ozemlja ozna�il kot italijansko kolonijo Libijo. po osamosvojitvi je kralj Idris novonastalo državo poime- noval Libija. Glavni razlog za rabo tega imena je bila njegova želja, da bi v enotni državni tvorbi lažje in bolj trdno povezal prebivalce vseh treh nekdanjih zgodovinskih delov, s katerimi so se prej tesneje poistovetili. Predzgodovinsko obdobje Arheološki viri razkrivajo, da sega najstarejša neolitska poselitev obalnih delov Libije v obdobje mlajše kamene dobe ali neolitika. Viri pri�ajo, da so neolitski prebivalci pred ve� kot 8000 leti uspešno udoma�ili živali in oblikovali stalne naselbine, v katerih so se preživljali s poljedelstvom. pred tem so ljudje živeli v manjših skupnostih. Iz arheolo- ških ostankov v jami Hava Fteah v vzhodni Libiji, kjer so v plasteh, ki segajo v �as pred Libija_tekstblok.indd 37 26.11.2008 8:30:37 38 L I B I J A • ZGo Do VINA 7000 leti, našli kosti divjih ovc, ob njih pa še kosti pozneje udoma�enih koz in ovc, je razvidno, da je v �asu neolitske revolucije transformacija družbe potekala na miren na�in. Starejša kultura v obalnem pasu je pod pritiskom prodirajo�ih Berberov po�asi izginila oziroma se je stopila s kulturo prišlekov. Vklesanine iz obdobja bubalus, najstarejšega med petimi obdobji saharskih stenskih slikarij. Foto: Krištof Kranjc. Stenska poslikava iz obdobja konja sega v sredo drugega tisočletja pred našim štetjem. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 38 26.11.2008 8:30:44 39 L I B I J A • ZGo Do VINA V notranjosti Libije so zlasti v Fezanu ohranjene številne stenske poslikave in petrogli- fi; najstarejši med njimi naj bi nastali pred okrog 12.000 leti. Arheološke raziskave kažejo, da je bilo to obmo�je poseljeno že v najzgodnejšem obdobju �loveške zgo- dovine. Najdbe kamnitega orožja in orodja ter stenske poslikave dokazujejo, da je bilo kontinuirano poseljeno od paleolitika dalje. o razli �nem �asu nastanka slikarij pri�ajo razli�ni motivi in tehnike izdelave, vendar si glede tega arheologi niso enotni. k ronološko sta se izoblikovali dve teoriji. prva, tako imenovana “dolga kronologija” trdi, da so najstarejše poslikave nastale v zgodnjem neolitiku, v �asu lovcev in nabiral- cev. Druga, tako imenovana “kratka kronologija” pa navaja in se trudi dokazati, da so najstarejše poslikave šele iz 7 . tiso�letja pred našim štetjem. Velika �asovna razlika med teorijama pa ne odpira le problematike obdobja nastanka, ampak sega tudi na antropološko podro�je. Simbolika, ideologija in obredje lovcev ter nabiralcev, ki so prikazani v motivih stenskih poslikav, se bistveno razlikuje od pastirskih ljudstev, ki so obmo�je Sahare poselila pozneje, “šele” med 7 . in 5. tiso�letjem pred našim štetjem. Glede na motive je torej bolj logi�na teorija “dolge kronologije”, ki najstarejše posli- kave pripisuje lovcem, ti pa so hribovja in nižavja južnega dela Libije poseljevali že v 10. tiso�letju pred našim štetjem. Čeprav kronološka razvrstitev petroglifov ni povsem jasna, je iz njih dobro razvidno spreminjaje življenjskega okolja. t o se je, sode� po motivih, skozi �as bistveno spreme- nilo. Na istem prostoru so upodobljene razli�ne živali, od zna�ilnih živali afriških sa- van do tistih, ki žive v sušnih pokrajinah. Zato se je glede na motive in tehniko izdelave uveljavila delitev slikarij na pet temeljnih obdobij, v katerih so nastajale. Najstarejše so iz obdobja bubalus (okrog leta 9000 pred našim štetjem), poimenovanem po izumrli vrsti bizona (Bubalus antiquus); ob njem so naslikane številne druge živali savanskega pasu. Iz tega obdobja so ohranjene le vklesane in skrbno narisane slikarije. Sledi ob- dobje okroglih glav (okrog leta 5000 pred našim štetjem), v katerem so upodobljene slikarije �loveških glav in zgornjega dela �loveškega telesa. poleg lovcev so naslikane številne mitske figure. Slike kažejo, da se življenjske razmere še niso bistveno spremeni- le. Vrhunec ustvarjanja predstavljajo ponazoritve �loveških podob, verjetno pastirjev, z govedom. t o obdobje se po prevladujo�ih motivih imenuje obdobje goveda (od 5000 do 2500 pred našim štetjem). t akrat so na obmo�je Fezana verjetno z obmo�ja Etiopskega višavja vdrla na slikah prikazana pastirska ljudstva z govedom. prikazane so tudi številne živali afriške savane, med njimi povodni konj. S slik je že razvidno osiro- mašenje vegetacije, k �emur je morda pripomogla tudi �ezmerna paša. V naslednjem obdobju konja (od leta 1500 pred našim štetjem) in oboroženih ljudi slikarije kažejo na prihod bojevniškega ljudstva iz vzhodnih pokrajin. Verjetno gre za ljudstvo Gara- manti, ki ga v svojih spisih iz 4. stoletja pred našim štetjem omenja Herodot. Garamanti so med letoma 500 pred našim štetjem in 500 našega štetja obvladovali osrednje dele zdajšnje Libije. Na slikah se že pojavlja manjše število razli�nih živali, še zlasti pa ovce, a tudi noji. Vse manj goveda kaže na pove�ano sušnost pokrajine. Najmlajše poslikave prikazujejo predvsem kamele. po njih se ta �as imenuje obdobje Libija_tekstblok.indd 39 26.11.2008 8:30:44 40 L I B I J A • ZGo Do VINA kamele, ki je trajalo do okrog leta 100 našega štetja. Na slikah prevladujejo ljudje in kamele, konji izginjajo. Abstraktne risbe jezdecev na kamelah morda ustrezajo podo- bam zdajšnjih t uaregov. prevladujo� motiv pri�a o napredovanju puš�ave. antično obdobje o bmo�je današnje Libije so v anti�nem obdobju obvladovala razli�na evropska ljud- stva, ki so tu našla primeren prostor za naselitev, pridelavo hrane in trgovanje. t r- govske postojanke so prvi postavili Feni�ani in k artažani. Sledili so jim Grki, ki so v �asu velike kolonizacije v ta prostor usmerjali prebivalstvo prenaseljenih polisov. po zmagovitih vojnah s k artažani so Rimljani ozemlje kot province priklju�ili k obsežnemu rimskemu imperiju. Sledil je vdor Vandalov, ki so jih pozneje pregnali Bizantinci. t i so se na obalah utrdili za dobrih sto let, dokler jih v sedmem stoletju niso porazili Arabci, ki so postopoma zasedli vso severno Afriko in na obmo�ju pirenejskega polotoka za nekaj stoletij vdrli tudi na evropsko celino. Okrog 30 km jugovzhodno od kraja Ubari so ostanki Garame, prestolnice ljudstva Garamanti, ki je puščavsko notranjost obvladovalo na začetku našega štetja. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 40 26.11.2008 8:30:47 41 L I B I J A • ZGo Do VINA V 7 . stoletju pred našim štetjem so obalo poznejše Cirenajke poselili grški kolonisti. t ako kot je bilo v anti�ni Gr�iji v navadi, so prebivalci prenaseljenega grškega otoka t era, zdajšnjega Santorina, najprej za nasvet o tem, kje naj ustanovijo mesto, pov- prašali orakeljsko prero�iš�e v Delfih. V prero�iš�u so dobili namig, ki jih je usmeril v severno Afriko. Grki so najprej pristali na manjšem otoku plateja (zdaj Bumbah). po sklenitvi miru z manj razvitimi staroselci, ki so se s faraonovo pomo�jo prišlekom sprva skušali upirati, so ustanovili mesto k irena (kyrene, zdajšnji Shahhāt), ki je postalo sre- diš�e novega kraljestva s kraljem Aristotelom na �elu. Grki so v dveh stoletjih ustanovili pet mest: k irena s pristaniš�em Apolonija (zdaj m arsa Sūssah), Barka (zdaj Al m arj), Arsinoe (zdaj t ūkrah) in Berenika (zdaj Bengazi); povezana so bila v tako imenovani pentapolis. o balno pokrajino so po najve�ji grški koloniji k ireni poimenovali k irenajka (grško kyrenaike), ki je v rimskem obdobju postala Cyrenaika, to pa smo Slovenci po- doma�ili v Cirenajko. V petem stoletju pred našim štetjem je bilo to obmo�je za oskrbo mati�nih grških polisov tako pomembno, da so Grki tedanji znani svet delili na Evropo, Azijo in Libijo. k artažani so kolonizirali severozahodne dele zdajšnje Libije. pod okriljem feni�anske k artagine na obmo�ju sodobne t unizije so ustanovili mesta Leptis m agna, Sabrata in o ea (zdajšnji t ripolis). Glede na velik pomen vseh treh trgovskih mest so tamkajšnjo pokrajino poimenovali t ripolitanija. m ed temi mesti je burna zgodovinska dogajanja “preživela” le o ea, ki so jo pozneje preimenovali v t ripolis. Grki, Berberi in Feni�ani so tekmovali za prevlado nad �ezsaharsko trgovino. Da bi prepre�ili spore, so leta 400 pred našim štetjem razmejili vplivna obmo�ja med k arta- žani v t ripolitaniji in Grki v Cirenajki. po legendi so odlo�itev o poteku meje prepustili nevtralnim teka�em. Izbrali so slavna rimska teka�a, brata Filena. prvi naj bi s tekom za�el v k ireni, drugi pa v Leptis m agni. m eja naj bi bila za�rtana na mestu njunega sre�anja. Grki pa z izidom niso bili zadovoljni in so ju osumili dogovora na škodo Cire- najke. Zahtevali so, naj se v znak poštenja pustita živa pokopati. Brata sta, zavedajo� se �asti ob zaupani jima nalogi, predlog sprejela in s tem dokazala, da sta tekmovala pošteno. o d takrat je meja ob Sirtskem zalivu med obema pokrajinama pri kraju Ras Lanuf. V spomin na legendarni zgodovinski dogodek je m ussolini kot samozvani nasle- dnik rimskega imperija v sklopu italijanske rekonkviste leta 1930 v bližini Ras Lanufa dal postaviti mogo�en slavolok, ki pa ga je pozneje libijski voditelj m oamer el Gadafi ukazal porušiti. Rimski prodor v Afriko se je za�el po uni�enju k artagine leta 146 pred našim štetjem. t ripolitanija je postala sestavni del prokonzularne Afrike, ki sta jo kot del rimskega imperija poleg nje sestavljali še provinci m avretanija in Numidija. Rimsko zanimanje za Afriko je izhajalo zlasti iz strateškega položaja njenih pristaniš�, ki je omogo�al nadzor nad sredozemskimi prometnimi potmi, pa tudi iz tamkajšnje bogate poljedelske tradicije. Zato so Rimljani spodbujali razvoj mest kartažanskega in grškega izvora. S tem so si izborili tudi nadzor nad zaledjem in nad tamkajšnjo trgovino. t akrat so kara- vanska mesta v notranjosti z odli�nimi cestami povezali z obalnimi mesti, od koder so Libija_tekstblok.indd 41 26.11.2008 8:30:47 42 L I B I J A • ZGo Do VINA Visoko stopnjo razvitosti antične družbe dokazujejo tudi dobro ohranjeni ostanki javnega stra- nišča v Sabrati. Foto: Krištof Kranjc. Ostanki Hadrijanovih term v Leptis Magni, rojstnem kraju rimskega cesarja Septimija Severa vzhodno od Tripolisa. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 42 26.11.2008 8:30:54 43 L I B I J A • ZGo Do VINA uvažali živila, razno blago in še zlasti sužnje, namenjene v Rim. Zgradili so tudi razve- jen namakalni sistem z jezovi in kanali, ki je omogo�il obilen pridelek. Blaginja mest, kakršni sta bili Sabrata in Leptis m agna, je temeljila prav na pridelavi žita in olivnega olja. t rgovina z žitom je bila pod strogim nadzorom vlade, saj je bil od uvoženega žita odvisen socialni mir v Rimu. V Avgustovem �asu je dobivalo podporo v žitu kar okrog 150.000 plebejcev, s tem pa je redna dobava žita v Rim dobila tudi politi�no razse- žnost. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da je imela rimska civilizacija velik vpliv na Afriko. Uradni jezik je bila latinš�ina, vera pa rimsko mnogoboštvo, �eprav je kme�ko prebivalstvo še naprej uporabljalo doma� jezik in �astilo lastna božanstva. Afriške province so vrhunec slave dosegle na za�etku 3. stoletja, v �asu cesarjev Ha- drijana in Septimija Severa, ki je bil rojen v Leptis m agni in bil s tem prvi imperator po rodu iz Afrike. po prevzemu oblasti je Septimij meje rimskega imperija v Afriki potisnil dale� proti jugu. Njegove osrednje pozornosti so bila deležna mesta v t ripolitaniji. k ot dokaz posebne naklonjenosti je dal rojstno mesto Leptis m agno pozidati s �udovitimi stavbami. Leta 429 so uporni rimski upravitelji severnoafriških provinc v spopadih z upornimi plemeni, pa tudi v sporu z Rimom, na pomo� poklicali Vandale, ki so pod vodstvom Gaiserica prevzeli oblast v severni Afriki. Svoje ozemlje so nadzorovali in upravljali iz k artagine. Vandali so nad gospodarsko pomembnimi mesti prevzeli le nadzor in od njih zahtevali pla�ilo davkov, upravo pa so prepustili Rimljanom. Do leta Vršni del priostrenemu stebru podobnega Mavzoleja Bes iz drugega stoletja pred našim štetjem v Sabrati krasijo levje glave, kar kaže na njegov punsko-helenistični slog. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 43 26.11.2008 8:30:58 44 L I B I J A • ZGo Do VINA 533 so izgubili velik del mo�i, kar je izkoristil bizantinski general Belizar in Vandale pregnal, severnoafriške pokrajine pa priklju�i Vzhodnorimskemu cesarstvu. k ljub pri- zadevanjem Bizanca za vzpostavitev popolnega nadzora nad afriškimi provincami, se je izkazalo, da so Vandali v vsega stoletju trajajo�i nadvladi korenito spodkopali lokalno gospodarstvo ter v veliki meri razrahljali politi�ni in socialni sistem. Zato so tudi poznejša prizadevanja Bizantincev ostala neuspešna. Obdobje islama Zgodnje obdobje islamske zgodovine so zaznamovali arabski kalifati. po osvojitvi Egipta leta 642 so arabski zavojevalci prodirali naprej proti zahodu. Skladno z islam- skim izro�ilom, da morajo islamizirati svoje sosede, so vpliv kmalu razširili na celotno severno Afriko, ki je bila v 7 . stoletju pod oblastjo Bizanca. Arabske enote pod vod- stvom Abdulaha ibn Saada so leta 647 pri Sufetuli 200 km južno od anti�ne k artagi- ne uni�ile bizantinske �ete, ki jih je vodil eksarh Gregorij. Islamizacija in arabizacija berberskih ljudstev je potekala v dveh fazah. V prvi so Arabci uspeli islamsko vero razširiti med široke množice berberskega prebivalstva. Islamsko vero, Berberom mnogo bližjo kot krš�anstvo, ki so ga uvedli prejšnji grško- rimski gospodarji, so arabski zavojevalci širili z vojaško silo, verskimi u�itelji in mistiki. Nova vera je temeljito posegla v berbersko družbo in mo�no spremenila tradicionalne plemenske navade. Islamizacija se je za�ela že v �asu prve arabske vojaške ekspedi- cije med letoma 642 in 669, ko so Arabci prodrli do t unisa, kjer so ustanovili mo�no postojanko, od koder so širili vpliv v notranjost afriške celine. po spopadih z berberskimi plemeni so Arabci postopno zasedli celotno severno Afri- ko, Fezan pa je padel dvajset let pozneje, ko si je pot na jug utrl slavni Sidi o kba Ibn Nafi. Ibn Nafi je med letoma 666 in 684 izvedel tri ve�je ekspedicije in osvojil celotno severno Afriko z m arokom vred. Za sedež si je izbral mesto k airouan (dobesedno ‘ka- ravana’) v zdajšnji t uniziji, ki je postalo prva islamska prestolnica v regiji in izhodiš�e vojaških pohodov v še neosvojene predele. o svajalni pohod slovitega vojskovodje, za katerega je znano, da je bil bolj sre�en na konju kot na prestolu, je prekinil krajevni berberski voditelj, ki je vojskovodjo umoril. k malu zatem je vojskovodja m usa ibn Nuseir v �asu vlade omajadskega kalifa v Da- masku pre�kal m agreb in s pomo�jo že islamiziranih Berberov do leta 71 1 osvojil ter islamiziral vso severno Afriko. Njegov berberski poveljnik t arik ibn Zijad je z 10.000 berberskimi konjeniki prekora�il Gibraltarsko ožino (zemljepisno ime Gibraltar je izpe- ljanka iz arabskega imena Jebel t arik v pomenu ‘t arikova gora’) in zavzel pirenejski polotok. Berberi so novo vero hitro sprejeli. Ne le, da jim je bil islam veliko bližji kot krš�anstvo, ampak so z verskim spreobrnjenjem pridobili številne politi�ne in gospodarske ugo- dnosti (trgovina). k er je islam zelo prilagodljiva vera, je brez posebnih težav sprejel Libija_tekstblok.indd 44 26.11.2008 8:30:58 45 L I B I J A • ZGo Do VINA lokalne posebnosti, kar je po drugi strani krepilo težnje plemen po neodvisnosti. Islami- zirani Berberi so obdržali lastno dinastijo in politi�no samoupravo vse do 1 1. stoletja. Arabizacija se je za�ela s pohodom arabskih beduinov plemena Hilal, ki jih je na obmo�je severne Afrike egiptovski kalif napotil v znamenje maš�evanja, ker so Berberi opustili šiizem. V devetem stoletju je abasidski kalif Harun al Rašid za libijskega emirja imenoval Ibn al Aglaba. Aglabidska dinastija je bila dokaj samostojna in je vladala neodvisno od bagdadskega kalifa. k ljub temu, da so Aglabidi uspešno vzdrževali mir in so z obnovitvijo namakalnih naprav oživili gospodarstvo, se je lokalno prebivalstvo pod vplivom sprejete ismailske razli�ice islama (širil jo je veliki u�itelj Ubdajdal Said iz Sirije, ismailci so ena izmed šiitskih lo�in) uprlo njihovi oblasti. Ismailce je podprla šiitska dinastija Fatimidov, ki je medtem vladala v sosednjem Egiptu. Fatimidi so pozneje, ko je znova prevladala sunitska smer, iz maš�evanja zaradi velikega izdajstva, naš�uvali živinorejski beduinski plemeni Beni Hilal in Beni Salim, da sta se z Arabskega polotoka “preselili” na obmo�je m agreba. pripadniki plemena Beni Salim so se naselili na ob- mo�ju Libije, zlasti v Cirenajki, pleme Beni Hilal pa je nadaljevalo pot vse do m aroka. S to množi�no selitvijo približno 200.000 beduinskih družin se je v 1 1. stoletju za�ela arabizacija severne Afrike. Arabizacijo so krepili davki, podrejenost in celo suženjstvo Berberov. Nomadski Arab- ci so zaznamovali tako mesta kot podeželje. Uni�ili so stoletja trajajo�e ravnovesje med živinorejci in poljedelci ter s tem gospodarsko podlago Berberov, ki so se ob- držali le na posameznih odmaknjenih obmo�jih. Berbere, imenovane tudi Amazigi, so pregnali s tradicionalnih ozemelj, njihova obdelovalna zemljiš�a so spremenili v pašnike, takrat pa se je za�ela tudi njihova kulturna in jezikovna asimilacija. Sledilo je štiri stoletja trajajo�e obdobje turške nadvlade (151 1–191 1). t urki ali o smani so celotno severno Afriko osvojili v �asu velikega sultana Sulejmana Veli�astnega. prevzeli so nadzor nad pristaniškimi mesti t ripolisom, Alžirom in t unisom ter nad trgo- vino, pri �emer so piratsko anarhijo na morju izkoristili sebi v prid. m agreb so razdelili na province Alžir, t unis in t ripolis. t urško osvajanje so olajšali pirati. m ed njimi je bil najbolj znan k hair ad Din, imenovan Barbarosa, ki je leta 1510 pod pretvezo zaš�ite pred Španci zasedel Alžir. Isto�asno je priznal oblast carigrajskega sultana, zato mu je ta podelil naslov sultanovega namestnika. k hair je nato razširil oblast na celotni m agreb, tudi t ripolitanijo. Leta 1551 so t urki iz t ripolisa pregnali malteške viteze, ki so mesto za krajši �as za- sedli potem, ko so ga pred njimi osvojili Španci. Do konca 16. stoletja so si podredili arabska nomadska plemena v t ripolitaniji, ki so se njihovi nadoblasti upirala. o b tem je Dragut paša, sicer turški piratski kapitan, ki je prevzel guvernerstvo t ripolitanije, priznal, da je težko podrediti ljudstvo, ki “svoja mesta nosi s seboj”. Isto�asno so turško suverenost priznala tudi mesta v notranjosti Fezana. Lokalni vladarji so v okviru o smanskega cesarstva vse do srede 19. stoletja obdrža- li precejšnjo samostojnost. t ripolitanski guvernerji, ki jih je imenoval turški sultan, so bili do leta 171 1 lutke v rokah jani�arskih spopadov. Jani�arji so jih s pomo�jo vda- Libija_tekstblok.indd 45 26.11.2008 8:30:58 46 L I B I J A • ZGo Do VINA nih vojakov odstavljali po mili volji. Leta 171 1 je oblast prevzel jani�arski bej Ahmed k aramanli in zasnoval dinastijo, ki se je na oblasti obdržala 124 let, do leta 1835. Čeprav je bila formalno še vedno v okviru o smanskega cesarstva, je vladala povsem suvereno. Za lokalne vladarje je bilo pomemben vir gospodarske blaginje piratstvo oziroma z njim tesno povezano pla�evanje varš�in evropskih držav. V tem �asu so obmorska me- sta v severni Afriki, med njimi tudi t ripolis, postala zato�iš�a piratov. Zaradi piratstva so se v prvi polovici 19. stoletja zapletla v “barbarski” vojni z Združenimi državami Amerike. m ed sultani severnoafriških mest t ripolisa, t unisa in Alžira ter pomorskimi evropskimi državami je veljal sporazum, s katerim je bilo dogovorjeno, da pirati niso napadali ladij tistih držav, ki so sultanatom pla�evale varš�ino. po osamosvojitvi Zdru- ženih držav pa so pogost plen piratov postale nezaš�itene ameriške ladje. Zato je leta 1784 tedanja ameriška vlada privolila v pla�ilo letnega prispevka v višini milijon dolarjev. k ljub rednemu pla�evanju so pirati zasegli dve ameriški ladji in zahtevali dodatno odkupnino ter povišanje varš�ine. k er so Ameri�ani pla�ilo odklonili, je leta 1801 Jusuf k aramanli vstopil v vojno z ZDA. t ako je med letoma 1801 in 1805 poteka prva barbarska vojna. po neuspešni pomorski blokadi t ripolisa so Ameri�ani vojno kon�ali s sporazumom, do katerega je prišlo šele potem, ko so s pomo�jo arabskih, turških in grških pla�ancev mesto ogrozili po kopnem. t ripolitanski sultan k aramanli je S cvetličnimi motivi okrašeno Gurgijevo mošejo v Tripolisu je dal v prvi polovici 19. stoletja zgraditi turški pomorski kapitan Mustafa Gurgi. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 46 26.11.2008 8:31:03 47 L I B I J A • ZGo Do VINA odstopil od zahtev po nadaljnjem pla�evanju varš�ine, Ameri�ani pa so privolili v pla- �ilo odkupnine za ugrabljeni ameriški ladji. Leta 1812 se je zgodba ponovila. V drugi barbarski vojni med Združenimi državami ter Alžirom, t unisom in t ripolisom Ameri�ani t ripolisa niso neposredno ogrozili. Vojna se je kon�ala z uspešno blokado Alžira. S tem se je obdobje piratstva kon�alo, sultanati pa so izgubili pomemben vir prihodkov. Svoje prihodke so skušali pove�ati s trgovino s sužnji, ki pa je takrat zaradi prepovedi suženjstva že skoraj povsem usahnila. Leta 1838 je po smrti Jusufa k aramanlija prišlo do nasledstvene vojne med njegovimi sinovi. Nemire je izkoristil turški sultan m ahmud II., ki je v severno Afriko poslal vojaške enote, s katerimi naj bi ponovno vzpostavil mir. o b tem je odstavil zadnjega k aramanlija, s �imer se je obdobje avtonomnosti t ripolisa kon�alo. Znova je bila vzpostavljena turška nadoblast, ki se je obdržala do leta 191 1, ko je Italija z izgovorom, da mora svoje državljane v t ripolisu zaš�ititi pred neredi, napovedala vojno t ur�iji. Kolonialno obdobje V obdobju ponovne delitve sveta pred 1. svetovno vojno so Italijani leta 191 1 zasedli t ripolitanijo, t urki pa so z mirovnim sporazumom priznali tudi italijansko suverenost nad Cirenajko. o dpor, ki so ga vodili militantni pripadniki islamskega reda sanusi- jevcev, so Italijani zatrli šele leta 1931. t ri leta zatem, leta 1934, je Italija osvojena ozemlja t ripolitanije, Cirenajke in Fezana razglasila za kolonijo Libijo, s �imer se je tako imenovana italijanska rekonkvista kon�ala. 3. oktobra 191 1 so Italijani napadli t ripolis pod pretvezo zaš�ite italijanskega prebi- valstva v Libiji pred nasiljem turških oblasti in njegovega osvobajanja. pod pritiskom so t urki Libijo izro�ili Italijanom in z njimi podpisali Lozanski mirovni sporazum. Italijani pa s tovrstnim “politi�nim lepore�jem” arabiziranih množic niso uspeli pridobiti na svo- jo stran. Sledil je velik upor proti Italijanom, s številnimi bitkami, ki so se razplamtele v okolici najpomembnejših mest t ripolisa, m israte, Bengazija in Derne (Darnah). m ed 1. svetovno vojno so nezadovoljstvo nad italijansko oblastjo izkoristili t urki in Nemci, ki so Sanussijeve upornike oskrbeli z orožjem in jim omogo�ili oborožen odpor. Čeprav je v t ripolitaniji zavladal mir že leta 1924, se je odpor v Cirenajki in Fezanu nadaljeval vse do leta 1931. Italijanski vladi ni uspelo pomiriti prebivalcev, ki so bili naveli�ani dolgotrajne tuje nadvlade. Leta 1921 je italijanska vlada za guvernerja imenovala Giuseppeja Volpija. Leto pozneje je m ussolini razglasil Reconquisto Libije. Veliko “mirovniško” ofenzivo, ki pa ni dala zadovoljivih rezultatov, je vodil maršal pietro Badoglio. Badoglia je nasledil maršal Rodolfo Graziani, ki je naloge sprejel pod pogojem, da se mu dovoli temeljito obra�unati z libijskimi uporniki, brez morebitnega posredovanja s strani Italijanov in mednarodnega prava. Izrazil je odlo�nost priboriti zmago, pa �etudi morajo umreti vsi prebivalci Cirenajke. Italijani so oskrbo upornikov prepre�evali tako, da so upor- Libija_tekstblok.indd 47 26.11.2008 8:31:03 48 L I B I J A • ZGo Do VINA niška ozemlja ograjevali z bode�o žico ter obdajali z utrjenimi vojaškimi postojan- kami. V bistvu je nastala pregrada, ki je od obal Sredozemskega morja segala vse do jagbubskih oaz v notranjosti k ufre. Italijani so uni�evali vse lokalne vire hrane, pri �emer so pobili 95 % živine. k malu zatem je kolonialna uprava za�ela z množi�nim izseljevanjem ljudi iz Zelenega hribovja. Deportirano prebivalstvo so zaprli v velika, slabo vzdrževana koncentracijska taboriš�a. m ed ve� kot 100.000 interniranci, ki so kon�ali v koncentracijskih taboriš�ih v Suluku (Sulūq) južno od Bengazija in Al Age- li zahodno od Adždabije (Ajdābiyā), jih je ve� desettiso� zaradi neznosnih razmer umrlo. o cenjujejo, da je zaradi vojaških posredovanj ter lakote in bolezni v taboriš�ih umrlo okrog 80.000, morda celo ve� Libijcev. po nepreverjenih podatkih je bilo v Cirenajki, kjer je bil odpor najmo�nejši, ubitih kar polovica vseh prebivalcev. k o so Ita- lijani zajeli in usmrtili vodjo odpora, legendarnega Al m uktarja, se je upornost po�asi polegla. Leta 1934 je m ussolini t ripolitanijo in Cirenajko povezal s skupnim imenom Libija. povzel ga je po rimskem cesarju Dioklecijanu, ki je z njim že pred 1500 leti ozna�il upravno enoto rimskega imperija v severni Afriki. Do leta 1934 se je italijanski nadzor razširil na Fezan, ki pa je še naprej ostal pod vojaško upravo. Leta 1937 se je m ussolini cini�no razglasil celo za zaš�itnika islama. m ed letoma 1938 in 1939 je skušal kolonizirati celotno Libijo. S tem namenom je tja poslal 30 tiso� italijanskih nase- ljencev, s �imer se je število Italijanov v Libiji povzpelo na �ez 100.000, ve� kot je bilo francoskih naseljencev v sosednji Alžiriji. Ve�ino naseljencev so usmerili na Gefarsko nižavje v t ripolitaniji in v Zeleno hribovje v Cirenajki. Naseljencem so dodelili zemljo, ki so jo s silo odvzeli prvotnim prebivalcem. m ed 2. svetovno vojno je bila Libija prizoriš�e hudih spopadov med italijansko in nemško vojsko na eni strani ter britanskimi silami na drugi. o b vstopu Italije v vojno leta 1940 so cirenajški voditelji pod vodstvom Idrisa as Sanussija pozvali k uporu proti Italijanom in sodelovanju z Britanci. Voditelji iz t ripolitanije, ki so bili pod mo�nejšim vojaškim in politi�nim pritiskom okupacijskih italijanskih sil, so bili do cirenajških pobu- dnikov nezaupljivi in jih v uporu niso podprli. V Cirenajki so nanova�ili pet bataljonov vojakov, ki so pozneje sodelovali v bojih na strani britanskih sil. Glavno žariš�e spo- padov v severni Afriki je bilo na ozemlju Cirenajke, prek katere so se sovražne sile zapodile v štirih velikih ofenzivah. Septembra 1940 so Italijani napadli Egipt. Silovito ofenzivo je zaustavila pomanjkljiva oskrba vojaških enot. V protinapadu tri mesece pozneje so bili Italijani, ki so se dvema britanskima divizijama zoperstavili s kar dese- timi divizijami, poraženi in potisnjeni nazaj proti zahodu, do t obruka. Italijanska prva armada se je februarja 1941 predala in Britanci so zasedli vso Cirenajko. pri tem je bilo zajetih 150.000 italijanskih vojakov. m arca 1941 je v boje posegel nemški afriški korpus pod vodstvom generala, poznej- šega feldmaršala Erwina Rommla z vzdevkom ‘puš�avski lisjak’, ki je Britance iz Ci- renajke potisnil nazaj, vse do egiptovske meje. Britanci so uspeli obdržati le t obruk, kjer so se utrdili. k ljub obleganju so vztrajali sedem mesecev, potem pa so nemški afriški korpus potisnili nazaj proti zahodu in znova zasedli Cirenajko. Januarja 1942 Libija_tekstblok.indd 48 26.11.2008 8:31:03 49 L I B I J A • ZGo Do VINA so Nemci zbrali vojaške enote za ponovno ofenzivo, katere cilj je bil prodreti vse do Sueza v Egiptu. V silovitem prodoru so do junija spet zasedli Cirenajko in t obruk, ki je tokrat padel že prvi dan napada. o fenziva se je zaradi zavezniških zra�nih napadov na oskrbne enote zaustavila pri egiptovskem mestecu El Alameinu (Al ‘Alamayn), le 100 km oddaljenem od k aira. o ktobra 1942 so zavezniki pod vodstvom generala m ontgomeryja predrli nemško fronto pri El Alameinu in Nemce ter Italijane prisilili k umiku. Januarja 1943 so osvojili t ripolis in mesec pozneje so bile z libijskega ozemlja pregnane še zadnje nemške enote. Obdobje neodvisnosti S pariškim mirovnim sporazumom leta 1947 se je Italija Libiji dokon�no odrekla. V �asu italijanske okupacije je umrla kar �etrtina libijskega prebivalstva, za kar se je italijanska vlada Libijski džamahiriji uradno opravi�ila julija 1999. Italija naj bi kot nadomestilo za storjene krivice med okupacijo Libije privolila v pla�ilo odškodnine v višini 260 milijonov ameriških dolarjev. Junija 1947 je Združeno kraljestvo, ki je po 2. svetovni vojni prevzelo upravo v Cire- Z odkritjem nafte in zaslužki od njene prodaje je milijonski Tripolis prerasel v sodobno prestolni- co, kjer se prepletajo tradicija, večetničnost, globalizacija in razkošnost. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 49 26.11.2008 8:31:07 50 L I B I J A • ZGo Do VINA najki in t ripolitaniji, priznalo avtonomijo Cirenajke pod vodstvom emirja m ohameda Idrisa as Sanussija. Istega leta je Generalna skupš�ina o ZN sprejela sklep o združitvi Cirenajke, t ripolitanije in Fezana v neodvisno državo z imenom Združeno kraljestvo Libije. Neodvisnost so razglasili 24. decembra 1951. Na �elu je bil kralj Idris I., ki je vladal vse do državnega prevrata leta 1969. V obdobju njegove vladavine je na pod- lagi odkritja bogatih nahajališ� nafte zelo obogatela vladajo�a elita. t o je povzro�a- lo nesoglasja med posameznimi deli države in velike socialne razlike, kar je slednji� privedlo do državnega udara oziroma vojaškega prevrata, ki ga je vodil še vedno aktualni libijski vodja, veliki brat m oamer el Gadafi. Moamer el Gadafi Polkovnik Moamer el Gadafi je vse od državnega udara leta 1969 nesporni vodja države, čeprav je leta 1979 formalno sestopil z oblasti in nima nobenega uradnega naziva. V vladnih krogih in uradnem tisku ga nazivajo z raznimi častnimi naslovi, kot sta “Vodnik velike revo- lucije” ter “Bratski vodja in vodnik revolucije”. Palestinski voditelj Jaser Arafat je Gadafija primerjal z “Vitezom revolucionarnih fraz”, bivši ameriški predsednik Ronald Reagan pa mu je pravil “Stekli pes”. Zadnje čase so ga afriški diplomati poimenovali “Oče afriške eno- tnosti”, zahodni medijski analitiki pa imajo še najrajši izraz “Libijski postarani enfant terri- ble”. V duhu sodobnega časa so ga mladi Libijci v Tripolisu poimenovali “The man”. Polkovnik Moamer Abu Minjar el Gadafi je bil leta 1942 rojen v revni kmečki družini v oazi v Sirtski puščavi. Njegov oče Mohamed Abdul Salam bin Ahmed bin Mohamed (Abu Meniar) in njegova mati Ajša sta bila revna beduina iz plemena Al Gadafa (Al Quaddhafa), ki poseljuje območje oaze Džofre (Wāhāt al Jufrah) ob meji med Tripolitanijo in Cirenajko. Po pričevanjih naj bi bil bodoči vodja revolucije resen in pobožen otrok. Do 14. leta je obiskoval versko osnovno šolo v Sirti in postal prvi družinski član, ki je znal brati in pisati. Zaradi siromašnega porekla so ga sošolci zasmehovali. Srednjo šolo je obi- skoval v Sebhi, kjer je spoznaval podobne navdušence, ki so navdih za osebni razvoj iskali v idejah egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja. Zaradi arabskega naciona- lizma in zagovarjanja tedanji libijski monarhični oblasti nasprotujočih revolucionarnih idej, so ga izključili iz šole. Kljub temu je pozneje nadaljeval študij prava na univerzi v Tripolisu in ga zaključil z visokimi ocenami. Leta 1963 se je vpisal na vojaško akademijo v Bengaziju, od koder so ga čez dve leti napotili na Kraljevo vojaško akademijo Sandhurst v Združenem kraljestvu. V času šolanja je s somišljeniki organiziral skupino častnikov, ki so sklenili, da bodo zrušili libijsko prozahodno monarhistično vladavino. Leta 1969 je Gadafi s skupino častnikov izkoristil splošno nezadovoljstvo, ki so ga povzro- čili naraščajoče socialne razlike po odkritju nafte, korupcija ter nasprotja med centralisti in federalisti. Po junijski vojni leta 1967, v kateri je arabska vojska doživela hud poraz proti Izraelu, se je nezadovoljstvo do vlade čedalje bolj stopnjevalo. Očitali so ji tudi, da ni ustrezno pomagala bratskim Arabcem in da podpira imperialistično politiko zahodnih držav. Sledile so množične demonstracije ter napadi na veleposlaništva zahodnih držav in libijsko židovsko prebivalstvo. 1. septembra 1969 je polkovnik Gadafi izkoristil odso- tnost kralja Idrisa I., ki je bil na zdravljenju v Turčiji, in z vojaškim državnim prevratom z oblasti odstranil kraljevega nečaka, kronskega princa Sajida Hasana ar Rid al Mahdija as Sanussija, ki je v odsotnosti kralja vladal v državi. Vrhovni revolucionarni svet je takoj razglasil Libijsko arabsko republiko. V navalu protiimperialistične jeze je Gadafi zaprl britanska in ameriška vojaška oporišča, povečal število pripadnikov libijskih oboroženih sil in izgnal ali pozaprl višje oficirje, povezane z bivšo monarhijo. Sledila je prepoved Libija_tekstblok.indd 50 26.11.2008 8:31:07 51 L I B I J A • ZGo Do VINA delovanja političnih strank in izha- janja vseh časopisov, zaprli so tudi vse katoliške cerkve. V mošejah so Sanussijevo duhovščino zamenjali z “ustreznejšimi” verskimi uče- njaki. Izvedli so tudi nacionaliza- cijo bank in tujih naftnih družb. V gospodarstvu je velika podjetja prevzela država, v manjših pa je še vedno ostalo zasebno lastništvo. Razlaščeno je bilo vse premože- nje, ki je pripadalo Italijanom in Judom, Libijo pa je zapustilo okrog 30.000 italijanskih priseljencev. Gadafijeva priljubljenost med ljudstvom je še narasla, ko je izdatna finančna sredstva namenil razvoju kmetijstva in nadaljevanju razvojnih programov v gospodarstvu, kar je omogočilo dvig življenjskega standarda v državi. Januarja 1973 je razglasil začetek ljudske revolucije, ki je vrhunec dosegla z razglasitvijo Socialistične ljudske libijske arabske džamahirije na splošnem ljudskem kongresu v Sebhi 3. marca 1977. Gadafi je politične smernice nove oblasti utemeljil v Zeleni knjigi, ki jo je obelodanil leta 1976. V njej je razkril bistvo islamskega socializma, ki temelji na arabskem naciona- lizmu, socialni državi in obliki neposredne demokracije ljudstva. V svoji politični ide- ologiji je zlitje islamske kulture s socializmom poimenoval “tretja univerzalna teorija”. Gospodarstvo je dodobra podredil državnim interesom. Prednost v gospodarskem razvoju je namenil razvoju kmetijstva, ki naj bi ga podprli s sredstvi, pridobljenimi s črpanjem in predelavo nafte. V družbenem razvoju je poudaril pomen islama, javnega blagorja ter iz- obraževanja. Neposredno demokracijo si je zamislil uresničiti s pomočjo pojma “džama- hirija”, ki v prevodu pomeni ‘moč ljudstva’, v bolj političnem smislu pa ‘država množic’. Neposredno demokracijo je predvidel v obliki ljudskih kongresov oziroma komitejev na različnih ravneh. Predstavo idealne politične države je motilo le dejstvo, da je s pomočjo revolucionarnih komitejev preganjal vse politične disidente. V osemdesetih letih prejšnje- ga stoletja so revolucionarni komiteji preganjali politične nasprotnike in nanje izvajali atentate tako doma kot v tujini. Gadafijeva zunanja politika je bila usmerjena v uresničevanje panarabizma in panisla- mizma ter protiimperializma. Združevanje arabskih in islamskih držav, katerega močan zagovornik je bil prav Gadafi, zaradi razlik v pogledih na družbenopolitično ureditev ni obrodilo trajnejših sadov. Njegov poskus, da bi po Naserjevi smrti leta 1970 kot idejni vodja arabske države združil v enotno Federacijo arabskih republik, se je tako kot mnogo drugih izjalovil. Poskušal se je povezati z mnogimi arabskimi državami: z Egiptom in Sirijo (v letih 1969 in 1971), s Tunizijo (leta 1974), Sirijo (leta 1980), Čadom (leta 1981), Marokom (leta 1984), Alžirijo (leta 1986) in celo Sudanom (leta 1991). Večina poskusov se je izjalovila, saj se arabski ideali niso ujemali z realnostmi njegovim pogledom nekompatibilnih vlad. Prijateljstvo se je ponekod sprevrglo v sovraštvo. Leta 1977 je prišlo do obmejnih konfliktov z Egiptom, ki so grozili, da se bodo sprevrgli v vojno med državama. Ko so se panarabske zveze z arabskimi državami izkazale za neuresničljive, je Gadafi po- zornost usmeril proti Afriki. Tamkajšnjim revolucionarnim in osvobodilnim gibanjem je zagotavljal denarno in vojaško podporo. Podpiral je tudi Palestinsko osvobodilno gibanje (PLO) in organizacijo Črni september v Palestini, Iran v vojni z Irakom, Irsko republikan- Gadafijev kult osebnosti je opazen na slehernem koraku. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 51 26.11.2008 8:31:10 52 L I B I J A • ZGo Do VINA sko armado (IRA) na Severnem Irskem in druga protiimperialistič- na gibanja, ali, povedano drugače, podpiral je mednarodni terorizem. Libija je bila obdolžena tudi pomo- či teroristom v napadu na izraelske športnike na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972, bombnega na- pada na diskoteko, v kateri so bili obiskovalci predvsem ameriški vo- jaki, leta 1986 v Berlinu, ter bomb- nih napadov na rimskem in dunaj- skem letališču. Zaradi vseh teh de- janj sta Združene države Amerike leta 1982 in Združeno kraljestvo leta 1984 z Libijo prekinila diplo- matske odnose. Po bombnem na- padu na letalo družbe Pan Am 103 nad škotskim mestom Lockerbie leta 1988, v katerem je umrlo 270 ljudi, in vpletenosti v napad na francosko letalo UTA, v katerem je leto pozneje na preletu čez Saharo umrlo 171 ljudi, je Libijo obsodila vsa svetovna javnost. Združeni narodi so zoper njo uvedli politične in gospodarske sankcije, ki so trajale tako dolgo, dokler ni trmasti Gadafi leta 1999 pristal na izročitev obdolžencev napada na letalo Pan Am. V zadnjih letih je Gadafijeva revolu- cionarna vnema dodobra popustila in odnosi z nekdanjo največjo sovražnico Združenimi državami Amerike so se postopno normalizirali. Leta 1999 je libijski voditelj gostil konferenco afriških državnih voditeljev. Uradni razlog visokega srečanja je bila zahvala afriškim narodom za podporo med embargom, v resnici pa je na njem razkril načrte o oblikovanju Združenih držav Afrike, ki naj bi delovale po vzoru Evropske Unije. Februarja 2001 je 41 afriških držav podpisalo ustanovno listino Afriške zveze in 13 med njimi jo je tudi ratificiralo. Ta sporazum je nadomestil težavno in politično zlomljeno Organizacijo Afriške enotnosti ter tlakoval pot prihodnji vseafriški federaciji s ciljem oblikovanja enotne afriške vojske, valute, parlamenta in celo enotnega afriškega potnega lista. V zadnjem času se pod površjem libijske družbe in med arabskimi sosedami vse pogosteje zastavlja vprašanje, ki vzbuja obilo nelagodja: kaj se bo zgodilo po Gadafiju? Sosednje države verjamejo, da je Gadafi kljub mnogim napakam v državi vzpostavil stabilnost in Libijo obranil pred širjenjem islamskega fundamentalizma. V strahu pred njim si mnogi želijo, da bi bil libijski vodja še dolgo na oblasti. Gadafi ima osem otrok, od tega kar sedem sinov. Najstarejši Mohamed el Gadafi vodi libijski olimpijski komite in ima v lasti vsa telekomunikacijska podjetja v državi. Mlajši Sadi el Gadafi vodi libijsko nogometno zvezo in se pojavlja kot filmski producent. Tretji najstarejši je Saif el Islam el Gadafi, ki je trenutno gonilna sila gospodarskih reform; med vsemi sinovi ima največ možnosti za prevzem očetovega položaja. Je zelo obetaven politik, ki se je že uveljavil v mednarodni politični areni. Posredoval je tudi v pogajanjih z islamskimi skrajneži na Filipinih, ko so pred leti ugrabili skupino ameriških turistov. Gadafijeva edina hči Ajša Gadafi je odvetnica. Med drugim je zastopala obrambo ujetega nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Vsi štirje omenjeni otroci veljajo za morebitne Gadafijeve naslednike. Preostali trije sinovi El Moatasim, Hanbil in Hamis so manj izpostavljeni. Deklica Hana, ki je bila ubita med ameriškim zračnim napadom leta 1986, ni bila prava Gadafijeva hči, ampak njegova posvojenka. V zadnjem desetletju Gadafi izraža panafriško naravna- nost; pojavlja se kot pobudnik vseafriške federacije, ki bi institucionalno trdneje povezala črno celino. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 52 26.11.2008 8:31:13 53 L I B I J A • ZGo Do VINA Državna ureditev Libija je islamska socialisti�na ljudska republika. t emelj sedanje družbene ureditve je deklaracija o vzpostavitvi ljudske oblasti, sprejeta 3. marca 1997 , ki temelji na Ga- dafijevi Zeleni knjigi, objavljeni leta 1975. V njej je “veliki” vodja orisal svoj filozofski nazor in predstavil poglede na demokracijo. k njiga poziva k vztrajanju libijskega na- roda na poti v socializem, kakor ga Gadafi pojmuje v smislu tretje univerzalne teorije, s katero odklanja kapitalizem in “�isti” socializem, ki ga nadomesti z islamskim socia- lizmom. Vzpostavlja neposredno ljudsko demokracijo, v kateri je edini nosilec oblasti ljudstvo, ki to vlogo uresni�uje prek ljudskih kongresov, ljudskih odborov, sindikatov in poklicnih združenj. Najvišje oblastno telo je Generalni ljudski kongres s 3000 �lani. Ljudski kongresi so li- bijska oblika “neposredne demokracije”. Neposredno vklju�itev vseh polnoletnih drža- vljanov v politi�no odlo�anje naj bi omogo�ali temeljni ljudski kongresi. Nad njimi so okrožni in ljudski kongresi, sestavljeni iz delegatov temeljnih ljudskih kongresov. Gene- ralni ljudski kongres sestavljajo sekretarji temeljnih, mestnih in okrožnih kongresov ter delegati sindikatov, poklicnih združenj in društev iz vseh šabijatov. Sestaja se dvakrat letno za teden dni. Naloge vlade opravlja Generalni ljudski odbor, ki je izvršilno telo Generalnega ljudskega kongresa; sestavljajo ga generalni sekretar in 15 sekretarjev (ministrov). Volilno pravico imajo vsi libijski državljani, starejši od 18 let. o blast v državi se v praksi deli na dve veji. poleg ljudskega kongresa in ljudskih komi- tejev obstoji še revolucionarni sektor oblasti, tako imenovani Revolucionarni komite, ki ga sestavljajo vodja revolucije Gadafi in preostali še žive�i �lani Vrhovnega revolu- cionarnega sveta iz leta 1969. Člani revolucionarnega sveta niso voljeni, temve� jim �lanstvo pripada glede na zasluge v �asu revolucije. Člani sveta so prvih sedem let (do leta 1977) državo vodili neposredno, nato pa so oblast predali ljudskim kongresom. k ljub temu revolucionarni svet še vedno diktira odlo�itve formalni zakonodajni oblasti džamahirije. po uspešnih gospodarskih reformah ljudje �edalje glasneje zahtevajo tudi reforme politi�nega sistema. politi�ne stranke so od leta 1972 prepovedane. Dopuš�eno je sicer delovanje nevla- dnih društev, a le pod pogojem, da so njihovi cilji usklajeni s cilji revolucije. Sindikalnih organizacij ni. Namesto njih so formirana poklicna združenja, ki v državni strukturi po- leg kongresa in komitejev predstavljajo tako imenovani tretji steber družbe. Združenja nimajo pravice do stavke, imajo pa predstavnike v Generalnem ljudskem kongresu. Za sodstvo so zna�ilne tri veje sodne oblasti, ki od leta 1994 delujejo po zgledu šeriatskega prava. Uveljavljanje islamskih vrednot vklju�uje tudi prepoved uživanja alkohola in iger na sre�o. Sodno oblast sestavljajo ljudska sodiš�a s prizivnim in vr- hovnim sodiš�em ter revolucionarna in vojaška sodiš�a, ki razsojajo tudi o politi�no motiviranih kriminalnih dejanjih zoper državo. Libija_tekstblok.indd 53 26.11.2008 8:31:13 54 L I B I J A • ZGo Do VINA Libija_tekstblok.indd 54 26.11.2008 8:31:18 55 PREbiVaLSTVO tEmELJNE pREBIVALSt VENE ZNAČILNoStI: Število prebivalcev julija 2008 (ocena): 6.173.579 prebivalstvo, mlajše od 15 let, leta 2008: 32,2 % prebivalstvo, starejše od 65 let, leta 2008: 4,2 % povpre�na starost prebivalstva leta 2008: 23,6 let povpre�na starost moških leta 2008: 23,7 povpre�na starost žensk leta 2008: 23,5 Rodnost leta 2008: 25,62 ‰ Umrljivost leta 2008: 3,46 ‰ Naravni prirastek leta 2008: 22,16 ‰ Letna rast prebivalstva leta 2008: 2,2 % Fertilnost leta 2008: 3,15 otroka na žensko Umrljivost dojen�kov leta 2008: 21,94 ‰ pri�akovano trajanje življenja leta 2008: 77,1 leta pri�akovano trajanje življenja moških leta 2008: 74,8 leta pri�akovano trajanje življenja žensk leta 2008: 79,4 leta Delež nepismenih leta 2003: 17,4 % Delež nepismenih moških leta 2003: 7,6 % Delež nepismenih žensk leta 2003: 28,0 % Delež aktivnega prebivalstva leta 2003: 27,2 % Delež mestnega prebivalstva leta 2001: 88,0 % Libija je ena od držav z najhitreje rasto�im številom prebivalcev na svetu, saj država spodbuja rojevanje, poleg tega se znižuje umrljivost, priseljujejo se tudi delavci iz dru- gih arabskih držav, zlasti Egipta, t unizije, Sudana in palestine, k �emur velja prišteti še veliko število nelegalnih priseljencev iz podsaharske Afrike. k ljub državnemu spodbujanju rojevanja primerjava podatkov med letoma 1998 in 2007 pokaže, da se tako rodnost kot naravna rast prebivalstva po�asi umirjata. t ako se je naravni prirastek s 3,2 % zmanjšal na 2,3 %. Rodnost je še vedno visoka (skoraj 26 ‰), umrljivost pa zelo nizka (le 3,4 ‰). Delež mladega prebivalstva je 32,2 %, kar polovica prebivalcev je mlajših od 20 let. prebivalstvo ima mlad demografski režim s še vedno hitro rastjo števila ljudi, ki se je od leta 1961 pove�alo za kar petkrat. Libija_tekstblok.indd 55 26.11.2008 8:31:18 56 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Libija_tekstblok.indd 56 26.11.2008 8:31:26 57 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Na rast števila prebivalcev vplivata tudi daljšanje pri�akovane življenjske dobe in zmanjševanje smrtnosti dojen�kov. pri�akovana starost ob rojstvu se je s 65 podaljšala na 77 let. o ba parametra kažeta na izboljšano zdravstveno oskrbo in ve�jo kakovost življenja. Hitro naraš�a tudi priseljevanje v državo. Število uradno priseljenih, zlasti tujih delavcev na naftnih poljih je leta 2007 znašalo 166.510, nelegalnih priseljencev, ki prihajajo prek odprtih meja iz podsaharske Afrike, pa je še bistveno ve�. o cenju- jejo, da jih je med enim in dvema milijonoma, kar predstavlja od 18 do 36 % vsega prebivalstva. Libija_tekstblok.indd 57 26.11.2008 8:31:30 58 L I B I J A • pREBIVALSt Vo povpre�na gostota poselitve je 3,2 prebivalca na km 2 . 90 % ljudi živi ob obali t ripo- litanije in Cirenajke, na skupno vsega desetini ozemlja, kjer prebivalstvena gostota presega 50 prebivalcev na km 2 . 88 % Libijcev živi v mestih, zlasti na obmo�jih glav- nega mesta t ripolisa z 1,7 milijona prebivalci ali kar 30 % libijskega prebivalstva in drugega najve�jega mesta Bengazija z okrog milijonom prebivalcev, ter v t obruku, Derni, El Beidi (Al Baydā’), m israti, Homsu (Al k hums) in Az Zaviji (Az Zāwiyah). Edino ve�je mesto v notranjosti države je Sebha. V saharskem delu države v povpre�ju ne živi niti en �lovek na km 2 . Libija_tekstblok.indd 58 26.11.2008 8:31:34 59 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Narodnostna, verska in jezikovna sestava Ve�ina prebivalcev Libije se opredeljuje za arabce, �eprav so ve�inoma berberske- ga rodu. Arabski osvajalci so med 7 . in 1 1. stoletjem prvotnim Berberom postopoma vsilili kulturo in jezik ter jih arabizirali. m ešanje obeh skupin ljudstev je pripomoglo, da se le redki lahko identificirajo kot �isti Arabci. V tem primeru oznaka Arabci velja za arabizirano ljudstvo, ki ima skupni jezik in isto kulturno tradicijo. Libijski Berberi in Arabci skupaj sestavljajo 97 % prebivalstva, preostale (uradne) 3 % pa predstavljajo podsaharski Afri�ani, Grki, m altežani, Italijani, Egip�ani, pakistanci, t urki, Indijci in t u- nizijci. po veroizpovedi prevladujejo sunitski muslimani. V letih po državnem udaru leta 1969 je Gadafijev režim izrecno poudaril pomen islama in vero skladno s k oranom aktivno vklju�il v politiko, pravo in vsakodnevno življenje. Čeprav formalno vseskozi velja svoboda veroizpovedi, so po letu 1969 vse krš�anske cerkve spremenili v mošeje ali vladne urade, zato zdaj maloštevilno krš�ansko skupnost z okrog 40.000 katoliki in še manj števil�nimi anglikanci sestavljajo zlasti tujci. Nekdaj mo�na judovska sku- pnost se je po ve�letnem pritisku po 2. svetovni vojni, zlasti v prvih letih po razglasitvi neodvisnosti Libije, odselila. Islam Islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev Bogu, musliman pa je tisti, ki je podrejen Bogu. Musliman torej pomeni ‘pokoren’ (Bogu). Danes je po vsem svetu okrog 1,3 milijarde pripadnikov islamske veroizpovedi, največ v jugoza- hodni in osrednji Aziji ter severni Afriki. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširje- na religija na svetu. Njegov začetnik je prerok Mohamed, ki se je rodil leta 570 v Meki. Ko je bil star 40 let, je doživel razodetje. Prek angela Gabrijela je prejel božje sporočilo, da je izbran za njegovega poslanca, ki naj med ljudi razširi novo vero z bistvenim sporočilom, da “ni boga, razen boga” (Alah pomeni ‘edini Bog’). Ker je razglašal, da so pred Bogom vsi enaki, se je zameril lokalnim veljakom, ki so do Mohameda postali sovražni. Pred njimi je s somišljeniki leta 622 pobegnil v Medino, kar je znano kot hedžra (tudi hidžra) ali selitev. Datum tega dogodka je za muslimane tako pomemben, da se takrat začenja njihovo štetje let. Kalifi so kot Mohamedovi nasledniki v 7. stoletju v imenu Alaha islamsko vero raz- širili z Arabskega polotoka proti vzhodu do Indije in proti zahodu vzdolž severnoafriške obale do Atlantskega oceana. V Libiji je uradni jezik arabš�ina. po osamosvojitvi izpod kolonialnega jarma so novona- stale severnoafriške države kot uradni jezik namesto francoš�ine in italijanš�ine uvedle arabš�ino, medtem ko berberski jeziki niso dobili ustreznega statusa. proces arabizacije se je nadaljeval in zdaj je ve�ina ljudi tako arabiziranih, da jih v bistvu ne moremo imeti ve� za Berbere. V splošni rabi sta dva dialekta arabš�ine. o krog 15 % prebivalcev Libije še govori berberske jezike (tamazig), zlasti v hribovju Nafusa in mestu Zuvara (Zuwārah) ob sredozemski obali v t ripolitaniji na severozahodu države ter v zahodno- libijskih oazah Gadames, Gat in Avjila. Na jugu t uaregi uporabljajo berberski jezik tamašek. Na obronkih t ibestija na skrajnem jugu države živijo nilo-saharski t ubuji in Libija_tekstblok.indd 59 26.11.2008 8:31:34 60 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Zagavi. V ve�jih mestih sta v rabi tudi angleš�ina in italijanš�ina, ki jo govori predvsem starejša generacija. Arabš�ina spada v semitsko jezikovno skupino. Govori jo okrog 300 milijonov ljudi, s �imer se po številu govorcev za mandarinsko kitajš�ino, angleš�ino, hindujš�ino in španš�ino uvrš�a na peto mesto v svetu. Sodobni arabski jezik se deli na pogovorno ter klasi�no ali knjižno (fuša) arabš�ino, med katerima je velika razlika. k lasi�na arab- š�ina je za vse Arabce enaka. Je liturgi�ni jezik islamske veroizpovedi in uradni u�ni jezik v šolah. Uporablja se v javnem življenju, v knjižni arabš�ini so pisana knjižna dela Libija_tekstblok.indd 60 26.11.2008 8:31:38 61 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Etnično pestrost libijskega prebivalstva razkriva že bežen pogled na voznike terenskih vozil, v katerih so se prevažali udeleženci eksurzije Ljubljanskega geografskega društva. Foto: Matjaž Napokoj. in �asopisi. m ed 1500 letnim širjenjem se knjižni jezik ni bistveno spremenil. pogovorna arabš�ina se deli na vrsto regionalnih nare�ij. Vzrok za tovrstne razlike je okoliš�ina, da so po velikem širjenju v 7 . in 8. stoletju posamezne prebivalstvene skupine ostale geografsko odrezane druga od druge, hkrati pa so prevzemale jezikovne vplive pod- jarmljenih ljudstev, pozneje pa tudi kolonialnih zavojevalcev. Zna�ilno je, da se govorci posameznih nare�ij zaradi precejšnjih jezikovnih razlik med seboj ne razumejo. Razlike so opazne tako med posameznimi pokrajinami kot tudi med mestom in podeželjem zno- traj njih. Libijski dialekt je mešanica egip�anske in maroške arabš�ine. Arabsko abecedo sestavlja 28 osnovnih �rk, ki se v besedah zapisujejo od desne proti levi. Zna�ilno je, da med tiskanimi in pisanimi �rkami ni razlik. Velikih za�etnic na za- �etku stavkov ne uporabljajo. Za lo�evanje posameznih povedi zapisujejo posamezne �rke v štirih razli�nih oblikah, glede na to, ali se �rka pojavi na za�etku, v sredini ali na koncu besede ali pa stoji samostojno. Za pravilno zapisovanje je potrebno dobro poznavanje jezika nasploh. berberi so potomci prvotnih prebivalcev severne Afrike. Njihov izvor ostaja nejasen. Libija_tekstblok.indd 61 26.11.2008 8:31:40 62 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Glede na jezikovno sorodnost z ljudstvi jugozahodne Azije sklepamo, naj bi od tam za�eli postopoma poseljevati severne dele afriške celine. Njihova razpršena poselitev sega od oaze Siva (Wāhāt Sīwah) v Egiptu do Atlantika v m aroku ter od Sredozem- skega morja na severu do reke Niger na jugu. Berberi ne �utijo pripadnosti skupne- mu narodu. Govorijo v razli�nih jezikih, ki sicer spadajo v isto afro-azijsko jezikovno skupino, vendar se med seboj ne razumejo. Njihovo število ni natan�no opredeljeno. Arabske predstavnice nežnega spola med ogledom znamenitosti v Sabrati. Foto: Matjaž Napokoj. Berberska trgovca v slavnostnih oblačilih. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 62 26.11.2008 8:31:50 63 L I B I J A • pREBIVALSt Vo po ocenah naj bi jih bilo od 14 do 15 milijonov, še najve� v m aroku, kjer sestavljajo približno tretjino prebivalstva, in v Alžiriji, kjer jih je približno šestina. Samo berberski jezik, ljudsko imenovan “mazir”, govori okrog 5 % prebivalcev Libije, nadaljnjih 10 % pa je dvojezi�nih in uporablja tako arabš�ino kot berberski jezik. V Libiji govori berberske jezike torej okrog 15 % prebivalcev. pravijo, da ni vsak, kdor govori arabsko, Arabec, zato pa je vsak, ki govori berbersko, Berber! Berberi svoj jezik imenuje- jo tamazig, to je “jezik svobodnih ljudi” oziroma “jezik plemstva”. Berbersko prebivalstvo poseljuje zlasti zahodne dele t ripolitanije in Fezana. Na jugu Libije spadajo v isto jezi- kovno skupino t uaregi, ki uporabljajo berberski jezik, imenovan tamašek. Nasprotno kot Arabci, ki delujejo kot enotno ljudstvo, Berberi nimajo skupnega imena, pod katerim bi bili prepoznavni v preteklosti. Sami sebe imenujejo Amazigi, t uaregi pa si pravijo Imazigeni, kar pomeni ‘svobodni ljudje’, predstavijo pa se kot pripadniki družinskega klana ali plemena. Naziv Berberi, ki so jim ga nadeli tujci, ozna�uje pri- padnike razli�nih etni�nih skupin s podobnim jezikom, kulturo in na�inom življenja. Iz- raz berber izvira iz grš�ine. V grš�ini je ‘ber-ber’ podobno kot ‘bla-bla’, torej ‘blebeta�’, pomenil oznako za ljudi, katerih jezika anti�ni Grki niso razumeli. Z njim so poimenovali vse Negrke, torej tujce v njihovih kolonijah. k ljub temu so Grki v antiki Berbere imenovali Libijci, deželo med m arokom in Egiptom pa Libija. Rimljani so zanje uporabljali imeni Numidijci in m avri. prvi so grški izraz berber za poimenovanje prebivalcev severne Afrike uporabili Arabci, ki so povzeli imensko oznako Al Barbar, vendar ne v njenem slabšalnem pomenu. prek arabš�ine so ime prevzeli tudi Evropejci. Nasprotno od prevladujo�ega stereotipa v Evropi velja, da se ve�ina Berberov preži- vlja oziroma se je preživljala s poljedelstvom okrog stalnih naselbin v hribovitih pokra- jinah blizu Sredozemske obale ter v saharskih oazah, ne pa z nomadizmom. Berberi so bili v zgodovinskem razvoju pod raznovrstnimi vplivi številnih ljudstev, ki so trgovala, osvajala in plenila vzdolž obal Sredozemskega morja. Na berbersko prebivalstvo so pomembno vplivali Feni�ani, Grki, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arab- ci, t urki, Francozi in Italijani, zato so rasno in kulturno neenotni. Svoje je prispevala tudi trgovina s sužnji, ki so jih zajeli v podsaharski Afriki in, kot je manj znano, tudi v Evropi. po ocenah naj bi v obdobju turške vladavine v severno Afriko privedli okrog 1,2 milijona evropskih ujetnikov, sužnjev, katerih del se je pozneje pomešal z ve�inskim berberskim prebivalstvom. Z osamosvajanjem se je kot odziv na ignorantski odnos vladajo�e arabske ve�ine do obstoja berberskih kultur in jezikov pojavil berberski nacionalizem, tako imenovani berberizem. Dandanes je berberski jezik priznan v Alžiriji in m aroku, v Libiji pa sicer nima statusa uradnega jezika, so ga pa kot obvezni u�ni predmet uvedli v šolah. položaj žensk v berberskih skupnostih je mnogo svobodnejši kot položaj arabskih pri- padnic nežnejšega spola. ženske si obraza ne zastirajo. Verjetno je to povezano s kme�kim na�inom preživljanja in opravili na poljih, pri katerih so morale ženske ena- kovredno prispevati svoj delež. Si pa berberske ženske rade krasijo obraz in roke s heno, rumeno-rde�im barvilom, ki ga pridobijo iz grmovnice hena (Lawsonia alba, tudi Libija_tekstblok.indd 63 26.11.2008 8:31:51 64 L I B I J A • pREBIVALSt Vo Lawsonia inermis). t etovaža nima le kozmeti�nega, ampak tudi simboli- �en pomen, saj preganja zle duho- ve ter obenem simbolizira složnost in mir. Hena namre� v prevodu po- meni ‘prinašalka miru’. pri Tuaregih ali modrih puš�avskih jezdecih zbuja najve�jo pozornost koprena oziroma šal tagilmust, ki ga nosijo moški pripadniki ljudstva. t a- gilmust je 4,5 m dolg kos belega ali �rnega blaga, ki si ga moški ovijejo okrog glave in vratu, tako da prekri- jejo usta in nos, za o�i pa pustijo le tanko režo. o b pomembnih prilo- žnostih nosijo kopreno iz blaga indigo barve, ki se hitro vpije v kožo in daje njihovim Tuareg s tagilmustom, značilnim šalom, ki mu povsem prekriva usta. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 64 26.11.2008 8:31:57 65 L I B I J A • pREBIVALSt Vo obrazom modrikast pridih. t ega mo�no cenijo, ker je blago indigo barve dragoceno in simbolizira bogastvo v družini. t agilmust ima ve� funkcij. Simbolno prepre�uje vstop hudobnim duhovom skozi usta v telo, predstavlja tudi statusni simbol, v praksi pa varuje usta pred prahom in peskom. Vsekakor se moški pred tujcem nikoli ne razkrijejo. t udi �aj pijejo pod kopreno tako, da pri tem ne odkrijejo ust. t uareško etni�no ozemlje ni sklenjeno, temve� obsega obsežne predele sušne Sahare v njenem osrednjem in zahodnem delu, pa tudi na njenem južnem obrobju, ki sega v polpuš�avski pas Sahela. po kon�ani dekolonizaciji in osamosvojitvi afriških držav po letu 1960 je bilo to ozemlje razdeljeno med novonastale neodvisne države Niger, m ali, Alžirijo, Libijo in Burkino Faso. Skupno število t uaregov ni natan�no znano. V Nigru jih živi okrog 720.000 (podatek za leto 1998), v m aliju 440.000 (leta 1991), v Alžiriji 25.000 (leta 1987), v Burkini Faso 60.000 (leta 1991) in v Libiji 17 .000 (leta 1993). V Libiji t uaregi živijo ve�inoma v Fezanu. Ve�ino prebivalstva predstavljajo v oazah Al Avajnat (Al ‘Uwaynāt), Ubari, Germa in Gat. Skrivnostni prebivalci puš�ave t uaregi ali beli Berberi so potomci prvih naseljencev severne Afrike Geramantov, ki so obvladovali osrednje dele Sahare. Arabski vdori med 7 . in 1 1. stoletjem so preplavili berberska plemena od Libije do m avretanije, t u- aregi pa so ostali gospodarji Sahare in Arabcem niso pustili vanjo. Ime t uaregi so jim nadeli Arabci, ki so jih zaradi njihove nedostopnosti in neusmiljenega zna�aja imeno- vali t avarek, kar pomeni ‘zapuš�eni’ (od Boga). Sredi nedostopne puš�ave, za katero niso uporabljali enega samega imena, so živeli odmaknjeno življenje. Sahara zanje ni predstavljala ene same puš�ave, ampak raznolike puš�avske pokrajine, peš�ene in ka- mnite, ravninske in gorate. Skupen tuareški izraz za puš�avo, ki ustreza arabskemu iz- razu Sahara, je ‘tinariven’, iz �esar izvira zemljepisno ime t enere v pomeni ‘pustinja’. t uaregi sami sebe imenujejo druga�e, kot jih imenujejo Arabci. pravijo, da pripadajo ljudstvu k el t amašek, torej tistemu, ki govori tamašek, kakor imenujejo svoj jezik. Vsi t uaregi namre� govorijo isti jezik, imenovan tamašek ali tamahak, ki se �leni na na- re�ja. Čeprav nimajo ohranjene pisne literature, uporabljajo oziroma so uporabljali lastno pisavo tifinar, ki je sorodna stari feni�anski pisavi iz predrimskega obdobja. k er sodobno pou�evanje poteka zlasti v arabš�ini, marsikje pa tudi v francoš�ini, je tuareška pisava že skoraj povsem utonila v pozabo. Najve�krat se t uaregi predstavijo z imenom, ki izraža njihov ponosen zna�aj, to je Imazigen, kar pomeni ‘svoboden �lovek’. V sodobnosti se predstavljajo tudi kot pripa- dniki ljudstva t amust, kar dobesedno pomeni ‘narod’. t uaregi so bili tradicionalni nomadi, ki so se s �redami kamel, koz in ovc premikali s pašnika na pašnik. Ve� kot 2000 let so nadzorovali trgovino in karavanske poti prek Sahare, �ez katero je od sredozemske obale do podsaharskih mest na njenem južnem robu vodilo pet glavnih karavanskih poti. Za njihove vrtove v oazah so skrbeli �rni su- žnji, ki so jih zajeli na svojih pohodih. Čeprav so se ti s�asoma popolnoma asimilirali, se je njihovo razmerje v odnosu do t uaregov ohranilo, pri �emer so t uaregi ohranili zna�aj živinorejskih nomadov, potomci sužnjev pa so ostali poljedelci v oazah. Libija_tekstblok.indd 65 26.11.2008 8:31:57 66 L I B I J A • pREBIVALSt Vo t uaregi so od nekdaj zelo dobro organizirani. V 19. stoletju so se združevali v avtono- mne skupnosti, ki so se povezovale v konfederacije pod vodstvom plemenskih vodite- ljev, imenovanih amenokal. Zanimivo je, da je bila najbolj slavna duhovna in politi�na voditeljica konfederacije ženska z imenom t in Hinan, ki je združevala tuareške sku- pine na obmo�ju pogorja Hogar. t uareške ženske so znotraj tuareške skupnosti zelo spoštovane in neko� so le one znale brati in pisati. t uareški zakon je monogamen. t uaregi so od nekdaj trmasto vztrajali pri svojem in se vztrajno borili z vsiljivci. o d Arabcev so prevzeli islam, arabizirali pa se niso nikoli. V 19. stoletju so jih po hudih bojih v osrednjem delu Sahare premagali Francozi, s katerimi so v letih 1907 v m a- liju in 1912 v Nigru sicer podpisali mirovna sporazuma, niso pa se predali, ampak le umaknili globlje v Saharo. Na za�etku leta 1990 je prišlo do njihove oborožene vstaje proti vladnim enotam v m aliju in Nigru s ciljem oblikovati avtonomno obmo�je s prestolnico v nigerskem mestu Agadez. po petih letih bojev so se po posredovanju fran- coske vlade spopadi kon�ali z obljubo, da bodo tuareška ozemlja postala konstitutivni del mati�nih držav. k er do izpolnitve obljube še ni prišlo, so se v Nigru boji leta 2004 obnovili. t radicionalno življenje t uaregov so mo�no na�ele dekolonizacija, sodobna prikrita vojna za nadzor nad naravnimi viri in hitro napredujo�a dezertifikacija. m nogi so bili prisiljeni opustiti nomadski na�in preživljanja in si poiskati ustaljeno zaposlitev. o b�utljivo ravnovesje med ljudmi in naravnimi viri, ki jim predstavljajo podlago za tradicionalno preživljanje, so pogubno zaznamovali “dobrodelni” ukrepi vlade, novi vodnjaki in namakalni sistemi ter gradnja novih domov v blokovskih naseljih. t radici- onalna naselja so prepuš�ena propadu in, tako kot življenje v oazah, ostajajo le še spomin na tuareško veli�astno preteklost. m anjši del libijskega prebivalstva sestavljajo črnci. Na jugu Libije živijo razli�ne etni�- ne skupine �rnih Afri�anov. Ljudstvo t ebu, ki šteje okrog 2600 pripadnikov, poseljuje južne dele države. Ve�ji del te etni�ne skupine z okrog 215.000 pripadniki živi v sa- helskih državah Čadu, Sudanu in Nigru. Skupnost povezuje pripadnost istemu jeziku iz družine nilo-saharskih jezikov. Za ljudstvo t ebu so zna�ilna številna nare�ja. Ve�ina pripadnikov je muslimanov, ki so islam prevzeli v 19. stoletju. Zaradi odmaknjenosti so znani kot osamljeni predstavniki puš�av in goratega juga. Druga skupina �rnih Afri�a- nov so Haratini, potomci �rnih sužnjev, ki so jih v oaze naselili t uaregi z namenom, da so jim obdelovali njihova polja. Drugi libijski �rni Afri�ani so potomci sužnjev, ki so jih privedli s karavanami iz podsaharskih dežel. Naseljeni so v mestih na severu države. Zadnja karavana s sužnji je v Fezan prispela leta 1929. m ed 2. svetovno vojno so se ti prišleki preselili v t ripolis. V zadnjih letih “odprtih vrat”, s �emer Gadafi izraža svojo panafriško naravnanost, je prek libijskih meja pljusknil mogo�en val prostovoljnih pri- seljencev iz m alija, Sudana, Čada in Nigra. Ve�ji del jih je našel zaposlitev na nama- kanih zemljiš�ih v Fezanu, manjši del pa se je ustalil v mestih. Za vse pripadnike �rnih Libijcev velja, da ve�ina prebivalstva nanje zre zviška. Diskriminacija naraš�a premo- sorazmerno z barvo kože: bolj kot je ta temna, mo�nejše je zatiranje, in obratno. Leta 2004 se je v Libiji šolalo skupno 1,7 milijona ljudi, kar je tudi posledica izrazito Libija_tekstblok.indd 66 26.11.2008 8:31:57 67 L I B I J A • pREBIVALSt Vo mlade starostne sestave prebivalstva. Izobraževanje je za vse libijske državljane brez- pla�no. o snovno šolanje je obvezno za vse otroke do 14. leta starosti. Za Libijo je zato zna�ilna visoka stopnja pismenosti, saj se z 88 % pismenega prebivalstva uvrš�a na prvo mesto med afriškimi državami. Zaradi pove�anega zanimanja za nadalje- vanje študija na visokih in višjih šolah nastajajo nove univerze in vrata odpirajo nove študijske smeri. prva univerza v državi je bila ustanovljena takoj po osamosvojitvi leta 1951 v Bengaziju, sledilo je odprtje univerze v glavnem mestu t ripolisu. Leta 1975 je bilo na obeh univerzah vpisanih 13.418 študentov, leta 2004 pa že kar 270.000. o d leta 1975 se je število univerz z dveh pove�alo na devet s skupno 84 študijskimi smermi. Na�rtujejo gradnjo sedmih novih univerzitetnih središ�, kar naj bi prispeva- lo k želeni decentralizaciji izobraževalnega sistema. Dve univerzi gradijo v obalnem pasu zahodno od glavnega mesta, eno v mestu Garjan (Gharyān) 50 km južno od t ripolisa, štiri pa v Sebhi sredi puš�avske notranjosti. Univerze v Sebhi bodo skladno z Gadafijevo panafriško doktrino namenjene izobraževanju študentov iz držav pod- saharske Afrike. Ilegalni priseljenci iz podsaharske Afrike se naseljujejo zlasti v medini, trgovski četrti v središču Tripolisa, od koder se je prvotno prebivalstvo odselilo na mestno obrobje. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 67 26.11.2008 8:32:01 68 GOSPODaRSKE ZNaČiLNOSTi NAJpomEmBNEJŠI GoSpoDARSkI kAZALNIkI: Aktivno prebivalstvo leta 2007 (ocena): 1,83 milijona Stopnja brezposelnosti leta 2004: 30 % kmetijstvo (delež BDp leta 2007; delež aktivnih leta 2004): 2,1 % BDp; 17 % aktivnih Industrija in rudarstvo (delež BDp leta 2007; delež aktivnih leta 2004): 83,1 % BDp; 23 % aktivnih Storitve (delež BDp leta 2007; delež aktivnih leta 2004): 14,8 % BDp; 59 % aktivnih BDp (po kupni mo�i) leta 2007: 74,7 milijarde USD BDp (nominalni) leta 2007: 57,1 milijarde USD BDp po kupni mo�i na prebivalca leta 2007: 12.400 USD Letna rast BDp leta 2007: 5,8 % Stopnja inflacije leta 2007: 6,3 % prebivalstvo pod mejo revš�ine leta 2005: 7,4 % Državni prora�un leta 2007 – dohodki: 39,9 milijarde USD Državni prora�un leta 2007 – izdatki: 19,5 milijarde USD Javni izdatki za izobraževanje, izraženi v deležu BDp , leta 1999: 2,7 % Višina zunanjega dolga kot delež BDp leta 2007: 8,5 % BDp Vrednost izvoza leta 2007: 43,0 milijarde USD Vrednost uvoza leta 2007: 14,4 milijarde USD Glavni izvozni artikli: surova nafta, naftni derivati, zemeljski plin, kemikalije Glavni uvozni artikli: stroji, polizdelki, hrana, prometna oprema, izdelki za široko porabo Glavni zunanjetrgovinski partnerji leta 2007: Italija, Nem�ija, Španija, Francija, kitajska, t unizija, t ur�ija, Južna koreja, Združene države Amerike m akroekonomski kazalci gospodarske rasti kažejo, da je libijsko gospodarstvo v hi- trem vzponu. Hitro naraš�ata tako skupna vrednost proizvedenih dobrin kot storitev libijskega gospodarstva. po vrednosti bruto doma�ega proizvoda (57 ,1 milijarde USD Libija_tekstblok.indd 68 26.11.2008 8:32:01 69 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I leta 2007) je Libija na šestem mestu med afriškimi državami. pred njo so le Južna Afrika, Nigerija, Alžirija, Egipt in m aroko. Glede na razmerje med bruto doma�im proizvo- dom in številom prebivalstva, upoštevaje kupno mo�, pa je Libija z ocenjeno vrednostjo 12.400 USD precej pred Južno Afriko na prvem mestu med afriškimi državami. Rast bruto doma�ega proizvoda je nad svetovnim povpre�jem. Vzrok hitre rasti so pred- vsem zaslužki od izvoza nafte in zemeljskega plina, ki skupaj prispevajo kar 95 % vre- dnosti izvoza in polovico celotnega bruto doma�ega proizvoda. Z izvozom nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina so v državni prora�un vknjižili 30 milijard USD. Sestava bruto doma�ega proizvoda kaže, da se pove�uje delež industrije in rudar- stva. V dveh letih se je zlasti na ra�un pove�ane proizvodnje nafte in zemeljskega plina delež tega sektorja s 50 % pove�al na 83 %. Na “nenaftno” industrijo (živilska industrija, železarstvo in jeklarstvo, proizvodnja aluminija in kemi�na industrija) odpa- de le okrog 20 %. Delež primarnih dejavnosti, ki še vedno zaposlujejo 17 % aktivnega prebivalstva, pa tudi storitvenih dejavnosti z 59 % zaposlenega prebivalstva, se po- �asi zmanjšuje. primarne dejavnosti k skupnemu bruto doma�emu proizvodu države prispevajo le 2,1 %, storitvene pa 14,8 %. politi�ne spremembe z otoplitvijo odnosov z zahodnoevropskimi državami in Zdru- ženimi državami Amerike ter gospodarske spremembe v državi so dodobra sprostile gospodarske tokove. m edtem ko je bila stopnja rasti bruto doma�ega proizvoda pred letom 2000 nizka in je komajkdaj presegla 2 %, je leta 2000 posko�ila na 6 %, leta 2006 pa presegla celo 8 %. V letu 2007 se je za�ela umirjati in je nazadovala na 5,8 %. Vzroki libijskega gospodarskega razcveta so torej ve�plastni, povezani tako s politi�nimi kot z gospodarskimi reformami. Libija_tekstblok.indd 69 26.11.2008 8:32:03 70 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Preglednica 2: Libijski bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od leta 1995 do leta 2007 (vir: Index mundi, GDP, 2007). leto 1995 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 BDp (v milijardah USD) 25 40 41 35 38 68 74 78 rast BDp 2,0 % 3,0 % 1,2 % 3,2 % 4,9 % 8,5 % 8,1 % 5,4 % BDp na prebivalca 4624 USD 7600 USD 7600 USD 6400 USD 6700 USD 1 1.800 USD 12.700 USD 13.700 USD pred letom 2000 je bilo libijsko gospodarstvo v globoki recesiji. Razlogi so bili razno- vrstni, praviloma pa so izhajali iz udejanjanja revolucionarnih idej po Gadafijevem prihodu na oblast leta 1969, ko so uvedli socialisti�no gospodarstvo. o b tem so v sedemdesetih letih izvedli nacionalizacijo gospodarskih družb (leta 1973 so podr- žavili naftno industrijo) in kolektivizacijo na podeželju. Do leta 1981 so odpravili vsa ve�ja zasebna podjetja in njihovo upravljanje so prevzeli delavski sveti. V prvi polovici osemdesetih let je prišlo do padca cen nafte. V drugi polovici osemdesetih in v devet- desetih letih so bile proti udeleženki v mednarodnem terorizmu in njegovi pomembni podpornici Libiji uvedene gospodarske sankcije, ki so v precejšnji meri zavrle prej živahne zunanjetrgovinske tokove. po letu 1992 je vlada poskušala reformirati gospodarstvo. poskusi sprostitve zaseb- nega podjetništva sprva niso bili uspešni in ve�ina gospodarstva je ostala pod nepo- srednim nadzorom države. Gospodarske reforme je ovirala tudi kontrola države nad cenami, krediti in mednarodnim trgovanjem. prehod v tržno gospodarstvo je postal uspešen šele v zadnjih petih letih, ko se libijsko gospodarstvo znova vpenja v mednaro- dne tokove. Zaradi politi�nega popuš�anja libijskega voditelja m oamerja el Gadafija je o ZN leta 1999 za�ela postopno odpravljati gospodarske in politi�ne sankcije proti Libiji, kar je obenem z rastjo cen nafte na svetovnem trgu botrovalo k znatno hitrejši rasti bruto doma�ega proizvoda. Rast bi bila še ve�ja, �e ne bi prišlo do zahteve po zmanjševanju kvot v prodaji nafte s strani o rganizacije držav izvoznic nafte op EC, katere pomembna �lanica je tudi Libija, in teroristi�nega napada na Združene države Amerike septembra 2001. t eroristi�ni napad je prizadel komaj obnovljene turisti�ne tokove in povzro�il padec prihodka od turizma. Leta 2003 so Združeni narodi prekli- cali še zadnje gospodarske sankcije proti Libiji. k o se je tega leta Gadafi tudi javno odpovedal izdelavi orožja za množi�no uni�evanje, so Združene države Amerike Libi- jo zbrisale s seznama teroristi�nih držav. o dprava sankcij in liberalizacija gospodarstva pod vodstvom prejšnjega ministrskega predsednika Šukrija Ganema in zdajšnjega Bagdadija m ahmudija so pritegnile tuje naftne družbe. Libijska vlada je najela strokovne svetovalce iz tujine, ki naj bi za�rtali pravilne usmeritve v vseh gospodarskih panogah. k oordinacijo opravlja Gadafijev sin Libija_tekstblok.indd 70 26.11.2008 8:32:04 71 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Seif el Islam el Gadafi, ki je trenutno gonilna sila reformnega gibanja v državi. V Libijo se vra�ajo naftni giganti, kot sta Shell in Exxonm obil. t akoj po ukinitvi mednarodnih sankcij se je za�elo tekmovanje za pridobitev dovoljenj za energetske raziskave. Na razpis libijske vlade o dodelitvi dovoljenj za raziskave nahajališ� zemeljskega plina in nafte se je prijavilo kar 122 tujih naftnih družb, 63 pa jih je koncesije tudi dobilo (Bp , Royal Dutch Shell, Chevront exaco, Conocophillips, Exxonm obil, kitajske in južnokorej- ske družbe ...). k ljub podeljenim koncesijam za vsaj 5 let ostajata nadzor in lastništvo nad naftno industrijo v rokah državne Nacionalne naftne korporacije. t a ponudnike izbira na podlagi deleža dobi�ka pri proizvodnji nafte, ki ga ponudniki odstopijo državni družbi. ponudniki morajo seveda kriti tudi vse stroške, povezane s �rpanjem nafte in pridobivanjem zemeljskega plina. Dejavniki pove�ane proizvodnje nafte in naraš�anja vrednosti izvoza so torej svež kapital, modernizacija obstoje�ih naftnih �rpališ� ter odkrivanje novih nahajališ� nafte in zemeljskega plina. Libija se odpira navzven in postaja tudi turisti�no �edalje bolj zanimiva država. pove- �ano turisti�no povpraševanje vpliva na hitrejšo izgradnjo pomanjkljive infrastrukture. Cilj turisti�nega gospodarstva je število obiskovalcev z zdajšnjih 130.000 pove�ati na milijon letno. o bstoje�e cestno omrežje s 25.000 km cestami želijo dopolniti z železniškim omrež- jem, ki ga Libija zaenkrat še ne premore. Na�rtujejo gradnjo dveh železniških koridor- jev. prvi, obalni koridor bo v dolžini 2300 km povezoval obalna naselja od tunizijske do egiptovske meje. Z zemeljskimi deli za izvedbo prve faze, to je izgradnje proge od t unisa do m israte v dolžini 200 km, so za�eli že leta 1999. Drugi koridor bo povezoval t ripolis z 800 km oddaljeno Sebho v notranjosti Fezana. Glavni zunanjetrgovinski partnerji so evropske države Italija, Nem�ija in Špa- nija, v katere Libija izvozi skoraj 60 % vre- dnosti celotnega izvoza. po letu 2004 so se jim zlasti v uvozu nafte pridružile Združene države Amerike. m ed država- mi, iz katerih je Libija leta 2006 najve� uvažala, prednja�i Italija z 18,0 %, sle- dijo Nem�ija s 7 ,8 %, k itajska s 7 ,6 %, t unizija s 6,3 %, Francija s 5,8 %, t ur�ija s 5,3 %, ZDA s 4,7 %, Južna koreja s 4,3 % in Združeno kraljestvo s 4,0 %. k ljub nagli gospodarski rasti je presene- tljiv podatek o velikem deležu brezpo- selnih. o cenjujejo, da je teh kar okrog 30 % od vsega aktivnega prebivalstva, Libija_tekstblok.indd 71 26.11.2008 8:32:05 72 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Libija_tekstblok.indd 72 26.11.2008 8:32:10 73 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I kar kaže na to, da rasto�e potrebe po delovni sili niso usklajene z izobrazbeno sesta- vo libijskega prebivalstva. k ljub omejitvam je zaradi potreb po kvalificirani delovni sili v Libiji zaposlenih okrog 160.000 tujih delavcev. t i prihajajo zlasti iz sosednjih magrebskih držav, Egipta, Vietnama, Indije, Filipinov in poljske. potrebe po manjkajo�i nizkokvalificirani delovni sili pokrivajo z delavci iz podsaharske Afrike ter sosednjih držav Sudana in Čada. Visok bruto doma�i proizvod pa nas ne sme zavesti. t ako kot za mnoge druge “boga- te” države tudi za Libijo velja, da ima ve�insko korist od visokega BDp-ja le ozka plast privilegirancev iz vrst državne politokracije. Velik del prihodkov se izgubi v labirintu podkupljive birokracije, potroši za nakup konvencionalnih vrst orožja in trati za finan- ciranje Gadafijevega panafriškega politi�nega avanturizma. Zaradi ne najboljšega gospodarjenja raste inflacija in s tem cene uvoženega blaga, kar znižuje življenjski standard ve�ine ljudi. k ljub temu velja, da je v Libiji stopnja revš�ine nižja kot v ostalih afriških državah. Kmetijstvo k ljub neenotnim statisti�nim podatkom je zanesljivo, da ima Libija manj kot 2 % obdelo- valnih zemljiš� in le okrog 4 % zemljiš�, primernih za pašno živinorejo. Najve� obdelo- valnih zemljiš� je na severu države, v vzhodnem delu na ravnini Al m arj in v Zelenem hribovju, v zahodnem pa na Gefarski ravnini. prestala obdelovalna zemljiš�a so v oazah v notranjosti, kjer so leta 2003 namakali okrog 4700 km 2 obdelovalnih zemljiš�. Zunaj namakanih območij je možna, pa še to le na najbolj namočenih območjih, le ekstenzivna reja drobnice. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 73 26.11.2008 8:32:13 74 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I V kmetijsko razviti okolici Tripolisa sta čedalje bolj razširjena intenzivno perutninarstvo in mleč- na govedoreja v zasebnem sektorju. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 74 26.11.2008 8:32:16 75 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Severni del Libije je bil v anti�nem �asu kmetijsko zelo razvit. Rimljani so iz tamkajšnjih provinc uvažali olj�no olje in žita. Z akvadukti so ustvarili obsežno obmo�je rodovitnih zemljiš�. Dandanes libijsko kmetijstvo ne zagotavlja dovolj hrane za hitro rasto�e prebivalstvo. pokriva le 20 % doma�ih potreb po hrani, ostalo pa morajo uvažati, najve� iz Italije (25 %) in Nem�ije (10 %). pomen in usoda libijskega primarnega gospodarskega sektorja sta obratnosorazmer- na z odkritjem ter izkoriš�anjem nafte in zemeljskega plina. Z odkritjem nafte ob koncu petdesetih let 20. stoletja so kmetje za�eli množi�no odhajati v mesta in iskati zaposli- tev ter boljši zaslužek v naftni industriji. Še leta 1958, leto dni pred odkritjem nafte, je bila država tipi�no kmetijska. V tistem �asu je kmetijstvo prispevalo 26 % vrednosti bru- to doma�ega proizvoda. Do leta 1978 se je delež zmanjšal na le približno 2 %. k ljub majhnemu pomenu pa kmetijstvo še vedno zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. poglavitni pridelki so žita, olive, limone in pomaran�e, zelenjava, arašidi, soja in v oa- zah dateljni. podnebne razmere med žiti omogo�ajo le pridelavo je�mena in pšenice, ki ju pridelujejo v ozkem pasu na obalnih ravninah. pridelavo zahtevnejše pšenice omogo�ajo podzemna voda, ki jo izkoriš�ajo za namakanje, in skromne padavine v pomladanskem �asu, ko je vlaga za njeno rasti najbolj potrebna. Je�men sejejo na ob- mo�jih s prehodnim sušnejšim podnebjem v zaledju. k oli�ina pridelane pšenice znaša povpre�no 125.000 ton na leto, je�mena pa okrog 80.000 ton. pridelajo še 10.000 ton prosa in 2000 ton koruze. živinoreja prispeva polovico vrednosti kmetijske proizvodnje, pomembna pa je zlasti v Cirenajki. V zadnjih letih sta se najbolj okrepila perutninarstvo in mle�na govedoreja. Na skromnih pašnikih ekstenzivno redijo ovce, koze in kamele. Rudarstvo in energetika Gospodarstvo Libije temelji na zaslužkih od izvoza nafte in zemeljskega plina. po po- datkih Svetovne banke ti prihodki državi prinašajo ve� kot 95 % deviznega priliva. po odpravi mednarodnih sankcij proti Libiji predstavljajo ve� kot 50 % bruto doma�ega proizvoda. Preglednica 3: Nekateri libijski naftni kazalniki v letu 2007 (vir: Oil, Libya energy data, 2007; 1 sodček, angleško barrel, je 158,99 litrov). zaloge nafte 41 milijard sod�kov (3 % svetovnih zalog) proizvodnja nafte 1,8 milijona sod�kov dnevno (2,2 % svetovne proizvodnje; 1 1. mesto na svetu) izvoz nafte 1,5 milijona sod�kov dnevno Libija_tekstblok.indd 75 26.11.2008 8:32:16 76 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Libija_tekstblok.indd 76 26.11.2008 8:32:21 77 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I po najnovejših podatkih ima Libija med vsemi afriškimi državami najve�je odkrite zalo- ge nafte, ve�je kot v Nigeriji in sosednji Alžiriji. odkritja novih nahajališ � v letu 2007 so razpoložljive zaloge nafte pove�ala z 39 na 41 milijard sod�kov, kar je okrog 3 % svetovnih zalog. Zaradi nekdanjih gospodarskih sankcij in državne regulative obsežna obmo�ja še vedno niso raziskana. o bsežne investicije tujih in doma�ih družb v poso- dobitev obstoje�ih �rpališ� in odkrivanja novih nahajališ� naj bi do leta 2013 omogo- �ile pove�anje dnevne proizvodnje na�rpane nafte za 40 %, z 1,8 milijona sod�kov na kar 3 milijone sod�kov dnevno. Libija izvozi 85 % na�rpane nafte, to je okrog 1.525.000 sod�kov nafte na dan, kar pomeni 2,17 % svetovne proizvodnje. t a koli�ina jo uvrš�a na 1 1. mesto na svetu. Ve�ino surove nafte izvozijo v evropske države Italijo (38 %), Nem�ijo (19 %), Španijo (8 %), Francijo (6 %), Gr�ijo, Švico ter v Združene države Amerike (7 %) in na k itajsko (5 %). V državi je pet velikih nahajališ� nafte, kjer ”�rno zlato“ �rpajo na 14 naftnih poljih. Štiri nahajališ�a so na kopnem, nahajališ�e Bouri pa je na morskem dnu Gabeškega za- liva in si ga Libija deli s sosednjo t unizijo. podmorske zaloge znašajo okrog 3,7 milijard sod�kov nafte. Dale� ve�je zaloge so na celini, zlasti v Sirtski puš�avi južno od zaliva Velika Sirta. Na tem naftnem polju, v katerem je po ocenah okrog 80 % odstotkov vseh zalog, na�rpajo 90 % nafte v državi. Drugo najbolj izkoriš�ano nahajališ�e je v t ripolitaniji, v Hamadi al Hamri na obmo�ju Gadameške udorine. t amkajšnje nafto- nosne plasti se nadaljujejo v sosednji Alžirijo in t unizijo. Bogate zaloge so odkrili tudi na obmo�ju Fezana. po odkritih zalogah je drugo najve�je naftno nahajališ�e v m u- rzuku. o bsega dve naftni polji, odkriti v letih 1997 in 2005 s sodelovanjem državne družbe Rapsol s tujimi naftnimi družbami Lasmo, om V, t otal in Norsk Hydro. S pomo- Libija_tekstblok.indd 77 26.11.2008 8:32:24 78 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I �jo britanske in južnokorejske družbe so odkrili bogato nahajališ�e na obmo�ju Sebhe, okrog 800 km južno od t ripo- lisa. Najmanj raziskano je nahajališ�e na obmo�ju udorine k ufra v osrednjem delu Libijske puš�ave. m anjša nahajali- š�a so še v Cirenajki, vzdolž državne meje z Egiptom. Naftna nahajališ�a so z naftovodi po- vezana s petimi ve�jimi terminali, prek katerih poteka izvoz. t erminali so v pri- staniš�ih m arsá al Burayqah, Sidra, Ras Lanuf, m arsa al Hariqah in Az Zuwayti- nah. V Ras Lanufu je ob terminalu nafte zrasla hitro razvijajo�a se petrokemi�- na industrija. Zelo kakovostna lahka libijska nafta z nizko vsebnostjo žvepla je na svetov- nem trgu zelo cenjena. Na kopnih na- hajališ�ih je blizu površja, zato naj stro- ški �rpanja enega sod�ka nafte ne bi presegali 1 USD. Nizki so tudi stroški transporta do izvoznih terminalov. o b tem so libijski naftni terminali zaradi osrednje lege libijske obale na severu afriške celine v primerjavi z ostalimi naftnimi terminali v vzhodnem Sredozemlju za približno tretjino bližji evropskemu trgu. t ako stroški �rpanja, transpor- ta in raziskav naj ne bi presegli 10 USD na sod�ek nafte, cena nafte na svetovnem trgu pa je nekaj �asa v letu 2008 krepko presegala 100 USD za sod�ek. Preglednica 4: Nekateri libijski kazalniki zemeljskega plina v letu 2006 (vir: Natural gas, Libya energy data, 2007). zaloge zemeljskega plina 1492 milijard m 3 proizvodnja zemeljskega plina 27 milijard m 3 izvoz zemeljskega plina 12 milijard m 3 po ocenah iz leta 2007 Libija razpolaga z zalogami 1492 milijard m 3 zemeljskega plina, kar jo uvrš�a na �etrto mesto med afriškimi državami, za Nigerijo, Alžirijo in Egiptom. predvidevajo pa, da so zaloge v še neodkritih nahajališ�ih vsaj še enkrat ve�je. plin �rpajo na kopnem blizu alžirske meje, v podmorskem nahajališ�u Bahr es Salam v Gabeškem zalivu, bližini t ripolisa in Sirtski puš�avi. S �rpanjem zemeljskega plina so za�eli leta 1971, ko je tedanja oblast sprejela zako- nodajo, ki je od naftnih družb zahtevala, da plina na naftnih poljih ne smejo sežigati, Libija_tekstblok.indd 78 26.11.2008 8:32:25 79 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Libija_tekstblok.indd 79 26.11.2008 8:32:30 80 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I ampak ga morajo uteko�initi in uskladiš�iti. Zaradi visokih stroškov uteko�injanja in skla- diš�enja je koli�ina na�rpanega plina ves �as zaostajala za koli�ino na�rpane nafte. Do leta 2005 so ve�ino (okrog 80 %) zemeljskega plina porabili za zadovoljevanje doma�ih energetskih potreb in v petrokemi�ni industriji ob naftnem terminalu m arsá al Burayqah na obali Velike Sirte. Zato je proizvodnja plina od leta 1985 pa vse do leta 2004 ostajala na enaki ravni. o ktobra 2004 pa so dogradili 600 km dolg plinovod pod Sredozemskim morjem, med krajem m elitah v Libiji in jugovzhodno obalo Sicilije v Italiji, od koder je speljan plinovod naprej proti severu Italije. t ako se je koli�ina na�rpa- nega plina v zadnjih letih pove�ala za ve� kot štirikrat, s 6 milijard m 3 leta 2001 na 27 milijard m 3 v letu 2006. t renutno po plinovodu izvozijo 8 milijard m 3 zemeljskega plina, njegove kapacitete pa zadoš�ajo za 1 1 milijard m 3 . Do leta 2004 je libijski plin kupova- la le Španija, z dograditvijo plinovoda pa sta se ji pridružili še Italija in Francija. Do leta 2010 bodo plinovod povezali s t unizijo in do leta 2013 še z Egiptom. Ve�ino elektri�ne energije pridobivajo v termoelektrarnah. t e so v zadnjih letih preu- redili iz naftnih v plinske, s �imer so pove�ali doma�o rabo zemeljskega plina in omo- go�ili ve�ji izvoz nafte. potrebe po energiji skokovito naraš�ajo. t renutna proizvodnja 19,4 milijard kilovatnih ur je za zdaj izena�ena s porabo, ki pa zaradi subvencionirane nizke cene elektri�ne energije hitro naraš�a. predvidevajo, da naj bi se do leta 2010 poraba podvojila, zato državno elektroenergetsko podjetje že gradi ve� energetskih naprav za proizvodnjo in transport elektri�ne energije. Razen nafte, zemeljskega plina in še neizkoriš�enih nahajališ� železove rude v Libiji ni drugih omembe vrednih mineralnih virov. V Libiji je eno od ve�jih nahajališ� železove rude na svetu. Nahajališ�e Vadi aš Šati (Wādī ash Shāţi) severno od oaze Sebha je približno 700 km oddaljeno od t ripolisa. Na okrog 80 km 2 prostranem najdiš�u je železova ruda povsem blizu površja. po razpoložljivih podatkih iz leta 1980 cenijo zaloge železove rude, ki vsebuje od 30 do 40 % železa, na od 700 milijonov do 2 milijardi ton. Za zdaj je Libija še vedno odvisna od uvoza surovega železa in jekla. Bogatih nahaja- liš� zaradi odmaknjenosti in pomanjkljive infrastrukture še ne izkoriš�ajo. Izkoriš�anje je namre� pomaknjeno v �as, ko bodo zgradili na�rtovano železniško progo v notra- njost Libije, ki pa je za zdaj še niso za�eli graditi. m anjša nahajališ�a železove rude so tudi drugod po državi, na primer v severnem delu Fezana in v severozahodnem delu t ripolitanije, vendar so preskromna, da bi se jih izpla�alo izkoriš�ati. Hkrati z železovo rudo se pojavlja tudi manganova ruda; tudi njene zaloge so pre- majhne za gospodarno izkoriš�anje. Vzdolž obale Sirtskega zaliva in v depresijah pu- š�avske notranjosti pridobivajo sol. V Fezanu in Sirtski puš�avi so nahajališ�a žvepla, a so brez ve�je ekonomske vrednosti. o meniti pa velja trono (Na 3 H(Co 3 ) 2 * 2H 2 o ), mineral, ki se je nakopi�il na dnu ali obrobju izsušenih slanih jezer v puš�avski notra- njosti. Izkopavanje trone je v Libiji tradicionalno, saj so jo uporabljali za izdelovanje mila. V �asu tradicionalnega izkoriš�anja trone so je pridobili okrog 100 ton letno in jo prodajali na lokalnem trgu v Sebhi. V sodobnosti trono uporabljajo v rafinerijah Libija_tekstblok.indd 80 26.11.2008 8:32:30 81 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I nafte, zato se njen pomen pove�uje. proizvodnjo trone nameravajo še pove�ati, kar je skladno z razvojnimi na�rti in prizadevanji libijske vlade, da bi pove�ala gospodarski pomen Fezana. industrija in gradbeništvo Libijska industrija se je razmahnila šele po državnem prevratu leta 1969. pred tem je bilo gospodarstvo odvisno zlasti od kmetijstva. 90 % praviloma majhnih predelovalnih obratov je bilo lociranih v okolici obeh ve�jih mest t ripolisa in Bengazija; ve�ina jih je bila v lasti Italijanov. Vsak med njimi je obi�ajno zaposloval manj kot 20 delavcev. po Gadafijevem državnem udaru so obrate nacionalizirali in jih predali v upravljanje doma�inom. Razvijati se je za�ela lahka in petrokemi�na industrija, prednost pa je še vedno imela živilska industrija, namenjena zadovoljevanju potreb doma�ega trga. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je industrija, ki k bruto doma�em proizvodu prispeva le 4 %, zaposlovala 7 % delovne sile. m ed letoma 1981 in 1985 so se ob visokih cenah nafte pojavili velikopotezni na�rti razvoja težke industrije. Naložbe so bile usmerjene zlasti v proizvodnjo železa in jekla v m israti, ki temelji na uvoženih su- rovinah, ter v petrokemi�no industrijo v Ras Lanufu. po izgradnji obeh industrijskih kom- pleksov leta 1987 je proizvodnja zaradi mednarodnih sankcij in manjšega deviznega priliva zaradi padca cen nafte in zmanjševanja kupne mo�i postopoma nazadovala za ve� kot 90 %. posamezni industrijski obrati so delovali le z dvoodstotno zmogljivo- stjo. Novozgrajeni industrijski obrati petrokemi�ne industrije so delovali s 40-odstotno zmogljivostjo, proizvodnja tovornih vozil pa s 67-odstotno. Zamrlo je tudi gradbeni- štvo, ki je cvetelo v �asu industrijske rasti in je poleg doma�e delovne sile zaposlovalo tudi veliko število tujih delavcev. Samo v dveh letih 1983 in 1984 se je število tujih delavcev s 371.000 zmanjšalo na le 197 .000. po dolgih letih recesije industrijska proizvodnja po letu 2000 doživlja vnovi�no rast. Delež industrije in gradbeništva, ki je v bruto doma�em proizvodu leta 1998 predsta- vljal le 8 %, se je leta 2005 povzpel na 20 %. Razvijajo se petrokemi�na industrija na podlagi doma�ih surovin ter težka in barvna industrija s predelavo železa in izdelavo jekla ter aluminija, ki je vezana na uvoz surovin. Zaradi velikopoteznih vladnih gospo- darskih na�rtov doživlja ponoven vzpon tudi gradbeništvo, ki postaja steber zaposlo- vanja doma�e in tuje delovne sile. Libija_tekstblok.indd 81 26.11.2008 8:32:30 82 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I V zadnjih letih hitro narašča pomen turizma. Na fotografiji je skupinsko šotorišče za prenočeva- nje sredi neokrnjene narave v hribovju Akakus. Foto: Krištof Kranjc. V šotorih je mogoče prenočiti tudi sredi peščene puščave, kar pri popotnikih še poveča doživljaj- ske vrednote libijske pokrajine. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 82 26.11.2008 8:32:37 83 L I B I J A • Go Spo DARSk E ZNAČILNo St I Zaradi vse več turistov se tudi v bolj oddaljenih krajih razrašča turistična infrastruktura, tudi organizirana ponudba stacionarnih turističnih zmogljivosti. Foto: Krištof Kranjc. Popotovanje čez peščena prostranstva je polno adrenalinskih doživetij, ki v prenekaterem manj izkušenem popotniku vzbujajo strahospoštovanje. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 83 26.11.2008 8:32:45 84 PRiPOROČENa POT 1. dan: Tripolis – Leptis Magna – Tripolis (260 km) V obdobje Feni�anov in Rimljanov se podamo v najbolj slavnem med libijskimi anti�- nimi mesti, rojstnem kraju rimskega cesarja Septimija Severa Leptis m agni. Razvaline rimskega trgovskega središ�a so blizu mesta Homs (Al k hums), 130 km vzhodno od t ripolisa. Ime anti�nega mesta se v originalu �rkuje Lepcis, v arabš�ini pa zanj upora- bljajo ime Labdah. Nekdaj cveto�e tripolitansko naselje feni�anskega izvora je bilo glavno trgovsko pristaniš�e med zalivoma Veliko in m alo Sirto. k ot obrobno trgovsko pristaniš�e je nastalo domnevno v 7 . stoletju pred našim štetjem. Ustanovili so ga Feni- �ani, ki so pobegnili pred vojno v t iru (Sūr), mestu v zdajšnjem Libanonu. o d prvotne- ga mesta, ki je obstajalo 500 let, ni ostalo veliko. k o je k artagina leta 146 pred našim štetjem padla, je Leptis prešel pod numidijsko oblast, pod katero pa je ohranil skoraj popolno neodvisnost. Rimski vplivi so se za�eli kazati leta 1 1 1 pred našim štetjem, potem ko so mestni prebivalci sklenili pogodbo o zavezništvu in prijateljstvu z Rimom in se je za�elo priseljevati veliko Rimljanov. V �asu cesarja t iberija je bilo mesto formalno vklju�eno v provinco Afriko, znotraj katere se je uveljavilo kot pomembno trgovsko pristaniš�e. Cesar t rajan ga je leta 109 našega štetja povzdignil v kolonijo, vrhunec pa je doživelo v �asu cesarja Septimija Severa, ki je bil v Leptis m agni rojen verjetno leta 146, po nekaterih podatkih pa leta 145. potem, ko je postal rimski cesar, je mesto spremenil v sijajno in monumentalno metro- polo, eno najbogatejših v Sredozemlju, ki se je kosala z veliko ve�jima k artagino in Aleksandrijo. m estno bogastvo je temeljilo na izvozu dragocenega blaga iz notranjosti dežele, zlasti slonovine, dragih kamnov, sužnjev in divjih zveri. Glavna dejavnost mesta, ki je slovelo po kakovostnem olivnem olju, je bila proizvodnja soljene tunine in garuma, priljubljene omake iz soljenih in fermentiranih rib, ki so jo v valjastih vr�ih prevažali v Rim. V 4. stoletju je Leptis m agna za�ela propadati zaradi vdorov plemen iz no- tranjosti, pa tudi zato, ker se je pristaniš�e zaradi napake v zasnovi dokov zamuljilo. propad so v 5. stoletju pospešili vdori Vandalov, ki so se v mestu za�asno namestili in porušili njegove obrambne zidove. V 6. stoletju je mesto prešlo v roke Bizantincev in cesar Justinijan I. ga je ponovno utrdil. Deli obrambnega zidu so še vedno vidni. Leptis je v okviru Vzhodnorimskega cesarstva postal provincialna prestolnica. predvidevajo, da je mesto preživelo arabske napade v 7 . stoletju in je bilo poseljeno Libija_tekstblok.indd 84 26.11.2008 8:32:45 85 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot do 10. stoletja, ko je po�asi izginilo pod peskom. ponovno so ga odkrili “arheologi” v 17 . in 18. stoletju, ki so izropali velik del tamkajšnjih spomenikov. m ed letoma 1686 in 1708 je tudi francoski konzul v t ripolisu Claude Lemaire izkoristil svoj ugledni položaj in dodatno izropal arheološko bogastvo Leptisa. posamezne stebre in druge dele stavb so v Franciji uporabili pri gradnji pala� in cerkva, tudi Versaillesa in znamenite pariške cerkve Saint-Germain-des-prés. m nogo stebrov so privlekli do obale in jih tam pustili za- radi prevelike teže. Sodobno rekonstrukcijo Leptis m agne so izvedli v obdobju italijanske okupacije, saj so Italijani v njej videli pomembno dediš�ino rimskega imperija. Septimijeva bazilika v Leptis Magni je bila zgrajena kot pokrit tržni in sodni prostor. Foto: Krištof Kranjc. Ena od ohranjenih gorgonskih glav z očmi v obliki src in ogrlico v obliki kač. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 85 26.11.2008 8:32:52 86 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot t emeljna zasnova mesta je nastala že v Avgustovem �asu. Stoji zahodno od vadija Lebde in obdajata ga glavni mestni cesti dekumanus in pravokotno nanjo potekajo�i kardo. V �asu Septimija so mesto razširili na obmo�je med kardom in vadijem. Zgradili so novo mestno ulico, 20 m široko avenijo s kolonadami ob straneh, ki se je po�asi spuš�ala proti pristaniš�u. Na njenem za�etku so Hadrijanove terme, zahodno od nje sta stala Novi forum in Septimijeva bazilika. Hadrijanove terme so zgradili v 2. stoletju. Dograditev akvadukta je cesarja Hadrijana vzpodbudila, da je naro�il gradnjo kopališ�a, poimenovanega po njem. 92 m dolga in 40 m široka Septimijeva bazilika je stala na severovzhodni strani foruma. prvotno pokrite tržne in sodne prostore so v 6. stoletju, v �asu bizantinske nadoblasti cesarja Justinijana, spremenili v krš�ansko cerkev. m estno jedro je neko� s kolonadami obdan Septimijev forum, velik 100 krat 60 metrov. Njegova tla so bila pokrita z marmorjem. Do obokov so segali marmornati stebri z zelenimi progami. Na fasadah med oboki so pro�elje krasile gorgonske glave, med katerimi se jih je 70 ohranilo. Ve�ina med njimi je simboli�no predstavljala rimsko boginjo zmage, vklju�ene so bile tudi podobe m eduze in nekaterih morskih nimf. pozornost pritegnejo o�i v obliki src, ogrlice iz ka� in obrvi iz ribjih plavuti. Vzdolž jugozahodne strani foruma je stal tempelj cesarske severovske dinastije. Rimske cesarje so imeli za bogove, podaniki, ki so verjeli v njihov božanski status, pa so v tem, da so gospodarje obravnavali njihovemu statusu primer- no, nedvomno videli precejšnje politi�ne koristi. k lju�na prvina Septimijeve vizije je bilo pristaniš�e. o b njem je bil ve� kot 35 m visok svetilnik, od katerega so ostali le temelji. Najbolj ohranjeni deli pristaniš�a so vzhodni pristan s skladiš�i, ostanki �uvaj- skega stolpa in nekaj nakladalnih dokov. t i so dobro ohranjeni zlasti zato, ker se je pristaniš�e kmalu po dograditvi zamuljilo in je zdaj poraslo z rastlinjem. Na križiš�u obeh glavnih avenij dekumanusa in karda so v �ast Septimija in njegove družine, ki so Leptis m agno obiskali leta 203, zgradili velik štiristrani�ni Septimijev slavolok iz apnenca, prekritega z marmorjem. Njegovi štirje mogo�nimi stebri podpi- rajo kupolasto streho. V njem so vklesani reliefni ornamenti, ki so upodabljali odlike Septimija Severa in njegove uspehe. Na preseku med kupolo in stebri so vklesani orli z razširjenimi krili, simboli rimskega cesarskega. Vzdolž karda, ki vodi proti pristaniš�u na severu, sta gledališ�e in tržnica. Gledališ�e v Leptisu je eno najstarejših kamnitih gledališ� v rimskem imperiju in za gledališ�em v Sabrati drugo najve�je obstoje�e gledališ�e v Afriki. Z gradnjo so na za�etku našega štetja za�eli na mestu, kjer je bilo pred tem staro punsko grobiš�e. Gledališ�e se naslanja na pobo�je hriba, zgornji del pa je slonel na podpornem zidu iz drobljenega kamna. Bogato okrašeno odrsko sceno so dodali v �asu cesarja Antonina pija v 2. stoletju. t ržnica je bila ena najbolj obiskanih tržnic v Afriki. S karavanami iz notranjosti celine so tja dovažali dragoceno- sti, sužnje in živali, v obratni smeri pa so tovorili zlasti olivno olje in garum. Vzhodno od Leptis m agne in pristaniš�a stojita amfiteater in arena. V pobo�je hriba vklesan amfiteater je lahko sprejel 16.000 ljudi. Arena, v kateri si je lahko tekmovanja �etverovpreg ogledalo okrog 25.000 ljudi, je bila dograjena leta 162. o b glavni Libija_tekstblok.indd 86 26.11.2008 8:32:53 87 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Septimijev slavolok v Leptis Magni je arhitektonska mojstrovina, okrašena s prekrasnimi vklesa- nimi ornamenti. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 87 26.11.2008 8:32:55 88 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot stezi dirkališ�a, ki je dolga 450 m, so še krajše, 100 m dolge steze. Dandanes so od te nekdaj veli�astne zgradbe ohranjeni le še temelji. Glavno mesto Libije t ripolis stoji na Gefarski ravnini v severozahodnem delu države, ob Sredozemskem morju in na samem robu Sahare. Njegovi koordinati sta 32° 54' se- verne zemljepisne širine in 13° 1 1' vzhodne zemljepisne dolžine. t ripolis je politi�no in gospodarsko središ�e države. m estno obmo�je sovpada z upravno delitvijo na tako imenovane višje upravne enote ali šabijate. Zato vklju�uje tudi vsa suburbanizirana naselja na ozemlju s skupno površino 400 km 2 . V t ripolisu živi tretjina vseh prebival- cev Libije. o d njene osamosvojitve leta 1951 do leta 2005 se je število prebivalcev glavnega mesta pove�alo za 14-krat, s 129.000 na okrog 1,6 milijona, pa �eprav se je zaradi upravnih reform v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obseg mesta nekoliko zmanjšal. po ocenah naj bi v t ripolisu zaradi intenzivnega ilegalnega naseljevanja pri- seljencev iz podsaharske Afrike, dejansko živelo že okrog 2,1 milijona ljudi. Uprava je podrejena lokalnemu ljudskemu kongresu in ljudskim komitejem, ki na videz samostoj- no odlo�ajo o zadevah gospodarskega in politi�nega življenja v mestu. Dejansko pa kongres ni povsem samostojen. Revolucionarni komiteji, ki imajo vpogled v vse organe oblasti, demokratizacijo družbe vseskozi omejujejo. Vloga t ripolisa v politi�nem življenju se je v desetletjih od osamosvojitve ve�krat spre- menila. po osamosvojitvi leta 1951 pa do prevrata leta 1970 si je vlogo državnega politi�nega in upravnega središ�a sprva delil z Bengazijem. Z uveljavitvijo revolucio- narne oblasti je v upravi prevladal centralisti�ni pristop in t ripolis je postal nesporna politi�na prestolnica države, kar je veljalo do leta 1988, ko so se v Libiji lotili radikalne decentralizacije državne uprave. pripravljeni so že tudi na�rti za gradnjo nove prestol- nice, ki naj bi bila nekje na sredi med t ripolisom in Bengazijem, v bližini Sirte, rojstne- ga kraja polkovnika Gadafija. Njena nevtralna lega bi lahko olajšala prizadevanja za odpravo starih nasprotij med rivalskima prestolnicama t ripolitanije in Cirenajke. Skladno z decentralizacijo so iz t ripolisa v Sirto preselili mnoga ministrstva, v aktual- nem glavnem mestu t ripolisu sta takrat ostala le ministrstvi za informiranje in zunanje zadeve. m inistrstvo za gospodarstvo so preselili v Bengazi, ministrstvo za zdravstvo pa v oddaljeno k ufro na jugovzhodu države. Celo Generalni ljudski kongres ima letna zasedanja v Sirti in ne v t ripolisu. Z decentralizacijo so nadaljevali tudi v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Leta 1993 so iz t ripolisa v Ras Lanuf dobrih 600 km vzhodno od glavnega mesta premestili še ministrstvo za zunanje zadeve. t ripolis je od meje s sosednjo t unizijo oddaljen le slabih 200 km, medtem ko ga od drugega najve�jega libijskega mesta Bengazija v Cirenajki razdvaja kar 1000 km. m esto je ves �as svojega obstoja povezovalo �ezomorske in �ezsaharske trgovske poti. V pristaniš�u so pretovarjali razli�no blago in sužnje s pomorskih na puš�avske ladje – kamele. podobi mesta so odtisnile neizbrisen pe�at razli�ne civilizacije, ki so znale dobro izkoristiti prednosti pomembnega pristaniš�a na koncu karavanskih poti. m estna enkratnost se ohranja na razli�nih ravneh, od zasnove zgradb v starem mestnem jedru medini do ohranjenih arheoloških spomenikov iz razli�nih obdobij. Sla- Libija_tekstblok.indd 88 26.11.2008 8:32:55 89 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot volok v medini, postavljen v �ast rimskemu cesarju m arku Avreliju, pri�a o prisotnosti Rimljanov. Belo obarvane mošeje, pala�e in hamami, zaradi katerih so mesto imenova- li ‘Bela nevesta m editerana’, pa spominjajo na prisotnost t urkov. Vzdolž obale stojijo bahave vile, obdane z zelenimi vrtovi in nasadi palm, ki so jih zgradili Italijani med okupacijo po 1. svetovni vojni. Nočni utrip ene od ulic v sodobnejšem delu Tripolisa. Foto: Krištof Kranjc. Ustanovitelji naselbine so bili Feni�ani v 7 . stoletju pred našim štetjem. t i so trgovsko postojanko imenovali o ea. po kon�anih punskih vojnah leta 146 pred našim štetjem je o ea prišla pod numidijsko oblast, pod katero pa so meš�ani zadržali avtonomnost, vse dokler ni bilo mesto za �asa rimskega cesarja t iberija formalno vklju�eno v rimsko provinco Afriko. Rimljani so pokrajino s tremi pomembnimi trgovskimi mesti o eo, Sa- brato in Leptis m agno poimenovali Regio Sirtica in nato v 3. stoletju Regio t ripolitana v pomenu ‘Dežela treh mest’. po zatonu rimskega imperija in upadu rimske vojaške mo�i v severni Afriki so mesta ostala brez obrambe pred plemeni iz notranjosti Fezana. Zaradi nemo�i so si skušala pomagati s pla�animi vojš�aki. Za pomo� so se obrnila na Vandale, vzhodnogermansko ljudstvo, ki se je na za�etku 5. stoletja dobesedno prelilo prek tedanjega Zahodnorimskega imperija in se za�asno ustalilo na pirenejskem po- lotoku. Vandali so ponudbo, ki je prišla iz o ee in Sabrate, sprejeli in vsa mesta teme- ljito “zaš�itili”. m imogrede so zasedli t ripolitanijo, plenili po njenih mestih in se v njih naselili. Sicer kratka vandalska zasedba in posledi�ni upad trgovine sta dejavnika, ki Libija_tekstblok.indd 89 26.11.2008 8:32:59 90 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot sta zadala smrtni udarec tako Leptis m agni kot Sabrati, ki si nista nikoli ve� opomogli. Bizantinci so za �asa cesarja Justinijana in njegovega vojaškega poveljnika Belizarja leta 533 uspeli premagati in pregnati Vandale, nakar so v severni Afriki za stoletje in pol vzpostavili svojo oblast. V 7 . stoletju so vso severno Afriko postopno zasedli Arabci. padec t ripolisa leta 642 pa za mesto ni pomenil uni�enja, ampak nov vzpon. Arabci so ga preimenovali v At t arablus, ki je pozneje postal t arābulus. o bnovili so se trgovski tokovi, ki so mesto znova povezali z Evropo, Egiptom in Bližnjim vzhodom. V 10. stoletju so ga opisovali kot bogato in mo�no trgovsko pristaniš�e. po drugi arabski invaziji v 1 1. stoletju so ga za kratek �as osvojili Normani, ki so se v mestu utrdili med letoma 1 146 in 1 158, ko so jih pregnali Arabci. t okrat je t arablus zasedel almohadski emir m ohamed bin Abu Hafs, ki je prodrl iz m aroka in osnoval lastno dinastijo Hafsi- dov. Hafsidska dinastija je vladala t arablusu naslednjih 300 let. podpirala je trgovino z južnoevropskimi mesti, umetnost, literaturo. m esto, ki se je že takrat ponašalo s pre- krasno arhitekturo, je doseglo ponoven vzpon. Severnoafriško obalo, v Evropi zaradi Berberov znano kot Barbarska obala, so v obdobju po križarskih vojnah obvladovale skupine “barbarskih” piratov. pirati so zaveznike našli v t ripolisu, t unisu in Alžiru, me- stih, ki so podpirala piratstvo. t o jim je prinašalo velik dobi�ek. V mestih je cvetela trgovina z zajetimi Evropejci, ki so jih prodajali v suženjstvo. Zato so t ripolis leta 1510 zasedli Španci, ki pa so se osredoto�ili zgolj na nadzor mesta, ne pa tudi na njegovo upravljanje. Leta 1528 so ga prepustili malteškim vitezom. t i so mesto dodatno utrdili in obnovili obrambne stolpe slovite Rde�e utrdbe (Assai al Hamra). Vse skupaj pa ni zaustavilo prodora turških jani�arjev, ki so pod vodstvom turškega pirata k haid ad Dina osvojili mesto leta 1551 in preživele m altežane prodali kot sužnje. t akrat sta mesto in njegova medina dobila podobo, ki je zanju zna�ilna tudi v sodobnosti. Zgradili so mošeje, trge in hamame. t ripolis je postal središ�e turškega pašaluka. Da bi mesto razlikovali od istoimenskega mesta v Libanonu, so ga preimenovali v t arablus al Gharb (‘Zahodni t ripolis’). t ripolitanskega pašo je imenoval sultan v Carigradu, vendar njegova nadvlada ni bila preve� mo�na, zato so paše vladali dokaj suvereno in kljubovali sultanovim odlo�itvam v zvezi s spremembami. pri tem so imeli podporo jani�arjev, ki pa so zaradi podpore divana sproti spodkopavali oblast nepriljubljenih bejev. Zanimivo je, da so od nastopa turške oblasti do leta 171 1 vsi beji, razen enega, umrli nasilne smrti. Leta 171 1 je po umoru predhodnika vodenje t ripolisa prevzel turški konjeniški poveljnik Ahmed k aramanli. t a je pozneje dobil naslov paše neposredno od carigrajskega sultana. Sultanu je pla�eval davek, ob tem pa vladal suvereno, po- dobno paši v t unisu in Alžiru. Zasnoval je mo�no dinastijo, ki je vladala do leta 1838, ko so se razvnele nasledstvene vojne med njegovimi vnuki. Njegov daljni naslednik Jusuf k aramanli je znan tudi po tem, da je bil prvi vladar, ki je leta 1801 napovedal vojno Združenim državam Amerike. Spopade za nasledstvo je izkoristil osmanski sul- tan. V severno Afriko je poslal vojaške enote, s katerimi naj bi vzpostavil mir. Z odsta- vitvijo zadnjega k aramanlija se je kon�alo obdobje avtonomnosti t ripolisa in spet je bila vzpostavljena popolna osmanska suverenost. t a se je obdržala tako dolgo, Libija_tekstblok.indd 90 26.11.2008 8:32:59 91 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot dokler niso Italijani z izgovorom, da morajo zaš�ititi svoje državljane v t ripolisu pred neredi, leta 191 1 t ur�iji napovedali vojno. t a se je kon�ala z Lozanskim sporazumom, s katerim je t ur�ija Italiji odstopila ozemlja v t ripolitaniji in Cirenajki. t ripolis je bil pod italijansko oblastjo do kapitulacije Italije leta 1943. Staro mestno jedro t ripolisa je medina s površino 40 ha. Izraz medina v arabš�ini pomeni ‘mesto’. Vsa središ�a arabskih mest so grajena po vzoru saudskega mesta m edine. Iz starega trgovskega jedra t ripolisa so se meš�ani po 2. svetovni vojni v glav- nem izselili. Nekdanji prebivalci medine so leta 1951 poselili prazne hiše odseljenih Italijanov v novem delu mesta, v medino pa so se za�eli naseljevati ilegalni priseljenci iz �rne Afrike. k er je bila pozornost pri izgradnji t ripolisa dolga leta namenjena gra- ditvi novejših sosesk, so stara poslopja v mestnem jedru po�asi propadala. V opustele in slabo vzdrževane zgradbe so se vselili revni priseljenci iz podsaharske Afrike in pri tem izkoristili preizkušeno islamsko pravilo “bayt il sakinih”, po katerem hiša pripada tistemu, ki v njej živi. m edino z ope�natimi zgradbami, obarvanimi z belim apnom, so, kot že povedano, imenovali Bela nevesta m editerana. V njeni arhitekturi se zrcalijo zlasti turški, pa tudi italijanski vplivi. V medini so glede na prevladujo�e dejavnosti posamezne �etrti med seboj lo�ene. Njeno srce so predstavljale �etrti, v katerih so opravljali trgovske in obr- tne dejavnosti, imenovane suki. Najve�ji suk v tripolitanski medini je Souk Al t urk. Nek- daj je bil namenjen tradicionalnim obrtem, proizvodnji in prodaji izdelkov iz srebra, bakra ter usnja, zdaj pa ponuja predvsem raznovrstno uvoženo blago. Leta 1990 so za�eli s postopno obnovo medine, ki pa še zdale� ni kon�ana. UNESCo od mestnih oblasti zahteva sodelovanje pri obnovi. potrebna finan�na sredstva bi morali zagoto- viti tako mestne oblasti kot lastniki zgradb, vendar se pri tem obnavljanje praviloma zaustavi. UNESCo od mestnih oblasti prav tako zahteva, da za �no z na�rtno revi- talizacijo mestnega jedra, ki zahteva obnovo zgradb, tržnic in oživljanje tradicional- nih obrti, ki so jih nekdaj opravljali v medini. Z oživljanjem mestnega jedra bi lahko zagotovili sredstva, potrebna za celovito obnovo, ob katerih bi nato dolo�en znesek prispeval tudi UNESCo . V starem jedru so ohranjeni številni spomeniki, ki spominjajo na preteklost mesta. m e- dina kot najstarejši del mesta v bistvu stoji na ostankih rimskega naselja. m ed najsta- rejše spomenike spada slavolok, v 2. stoletju postavljen v �ast cesarja m arka Avrelija. Sicer pa iz rimskega obdobja ni kaj dosti preostankov. Slavolok iz leta 164 je v �asu nastanka v anti�ni o ei stal na križiš�u cest kardo in dekumanus. V okrašenih obokih so podobe bogov Apolona in m inerve, v zdaj praznih nišah pa so bili postavljeni kipi m arka Avrelija in Lucija Vera. Rimljani so v 4. stoletju mesto obdali z obzidjem, katerega temelji so še ohranjeni. o bzidje je mesto sprva obdajalo le na kopenski strani, s katere so pri�akovali napade berberskih ljudstev. V 8. stoletju so ga arabski zavojevalci zaš�itili tudi z morske strani. V notranjost medine vodi troje mestnih vrat, z zahodne strani Bab Zaata, s severovzhodne Bab Hawara in s severne Bab Al Bahr. V poznejših stoletjih so mestno obzidje obnovili in še vedno obdaja staro mestno jedro. Libija_tekstblok.indd 91 26.11.2008 8:33:00 92 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Najpomembnejšo obrambno vlogo mesta je imela Rde�a utrdba, ki je spremenjena v narodni muzej džamahirije. Utrdba je bila zgrajena na mestu rimskega kastra. Grad so po osvojitvi dodatno utrdili Španci, nato malteški vitezi, za njimi pa še t urki. Ve�ino zgradb, mošej in sukov so zgradili v turškem obdobju. k ljub temu velja, da znotraj medine ulice sledijo rimski zasnovi mesta. o zke pravokotno sekajo�e se ulice se pogosto slepo kon�ajo. Slepe ulice ozna�ujejo meje posameznih družinskih klanov, obenem pa naj bi zavedle morebitne napadalce. m ajhne zamrežene okenske odprti- ne v obokih nad vhodnimi vrati so omogo�ale pretok zraka in zagotavljale osvetlitev vhodov, ne da bi bila motena diskretnost družinskega življenja muslimanskih družin. Nevpadljivost vhodnih pro�elij zgradb naj bi odvrnila pozornost morebitnih tatov in napadalcev. Nasprotno pa je notranjost zgradb bogato okrašena in umetelno izdela- na. Notranja vrata in dvoriš�a so okrašena z razli�nimi ornamenti in oboki s prvinami tako rimskega kot arabskega sloga. Notranje dvorišče rezidence turškega paše Jusufa Karamanlija. Foto: Matjaž Napokoj. Lep primer turške arhitekture je viden v rezidenci turškega paše Jusufa k aramanlija, ki je mestu vladal na za�etku 19. stoletja. Notranje dvoriš�e rezidence je obdano z obo- kanimi balkoni. V prvem nadstropju je ohranjen nekdanji videz in celotno poslopje je Libija_tekstblok.indd 92 26.11.2008 8:33:02 93 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot spremenjeno v muzej. po padcu dinastije k aramanli so prostori zamenjali gospodarja in zgradba je prešla v last toskanskega konzulata. podobno arhitekturo lahko opazu- jemo tudi v zgradbi, ki je bila prvotno last ustanovitelja dinastije Ahmeda k aramanlija. proti koncu vladavine je Ahmed poslopje oddal britanskemu konzulu; britanski kon- zulat je v njem ostal vse do leta 1940. proti koncu 18. in v 19. stoletju je bil izhodiš�e britanskih geografskih in znanstvenih odprav v Saharo in naprej v podsaharsko Afriko. Velika obokana lesena vrata vodijo v notranje dvoriš�e, tlakovano z marmornatimi ploš�ami. Z dvoriš�a so vhodi v dvonadstropno zgradbo, zgrajeno v mavrskem slogu z obokanimi verandami, za katerimi so službeni prostori nekdanjega konzulata, bivalni prostori uslužbencev in osebja ter knjižnica. V medini so zgradili 38 mošej, med katerimi ni velikih in na zunaj impresivnih zgradb. Zato pa je bogato okrašena njihova notranjost. Najve�ja med njimi je karamanlijeva mo- šeja. Z zna�ilnim osmerokotnim minaretom se dviguje v neposredni bližini Rde�e utrdbe. Zgradili so jo leta 1738, v �asu za�etnika dinastije Ahmeda karamanlija. V veli�astno molilnico pod 25 kupolami vodi petero vrat, ki so bogato okrašena z drobnimi cvetli�nimi vzorci, simboli rasti in napredka. o rnamentika, ki odraža vplive mavrsko-andaluzijskega sloga, se ponovi tudi v notranjosti mošeje. Zanimive so tudi ostale mošeje v medini. m ed najstarejšimi je manjša mošeja, ki se po Dragutu, slovitem piratu iz 16. stoletja, imenuje Dragutova mošeja. Dragut je v mošeji tudi pokopan. Izstopa še z bogatimi cvetli�nimi motivi okrašena Gurgijeva mošeja iz leta 1833, ki jo je dal zgraditi turški pomorski kapi- tan m ustafa Gurgi, katerega priimek, ki v arabš�ini pomeni Gruzijec, pri�a, da je bil po rodu iz Gruzije. V mošeji je Gurgijeva družinska grobnica. 2. dan: Tripolis (letalo, 780 km) – Sebha – Ubari (150 km) Sebha (Sabhā) je središ�e istoimenske oaze južno od t ripolisa. Velja tudi za središ�e zgodovinske pokrajine Fezan. t a povsem puš�avska pokrajina v notranjosti Sahare je ozemlje t uaregov, ki poznajo vsak njen še tako skrit koti�ek. V okrog 640.000 km 2 prostrani pokrajini živi približno 350.000 ljudi. Njen pomen zaradi odkritih nahajališ� “�rnega zlata” in bogatih zalog fosilne podzemne vode iz dneva v dan raste. k ljub temu se življenje prebivalcev oaze doslej še ni povsem spremenilo. Čeprav ve�ino ljudi zaposlujejo vladni uradi in državna podjetja, v oazah še vedno ostaja pomembna gospodarska dejavnost kmetijstvo. t ega si dandanes v pokrajini, kjer pade dež v obliki kratkotrajnega naliva morebiti le na vsaka tri do štiri leta, brez namakanja zemljiš� z vodo, pridobljeno s projektom “Velika umetna reka”, ne moremo niti zamišljati. Iz Sebhe proti vzhodu vodi cesta prek Vadija el Adžala, ki je vrezan med ergom Ubarijem in strmo skalnato stopnjo hribovja m esak. pri oazi Al Avajnat zavije proti jugu, ob zahodnem robu hribovja Akakus, do 574 km oddaljenega tuareškega mesteca Gat (Ghāt) v bližini meje z Alžirijo. promet zaradi dnevne vro�ine poteka v glavnem pono�i. Libija_tekstblok.indd 93 26.11.2008 8:33:02 94 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot V Vadiju el Adžalu je ob vznožju m esaka podzemna voda bližje površju kot drugod, zato je v njem ve� oaz. Ime El Adžal v pomenu ‘Dolina mrtvih’, ki ga je vadi dobil po tamkaj odkritem velikem garamantskem grobiš�u, so pred nedavnim zaradi na novo pridobljenih namakanih kmetijskih zemljiš� spremenili v El Hajat v pomenu ‘Dolina ži- vih’. V bližini oaze Germa 150 km zahodno od Sebhe je ve� krajev, kjer so arheologi našli preostanke, ki spominjajo na starodavno ljudstvo Garamantov. V kraju Zinchera so našli velikansko garamantsko grobiš�e z ve� kot 50.000 grobovi. Zinchera je bila prestolnica Garamantov do prvega stoletja našega štetja, potem pa so jo, verjetno za- radi presihanja vodnih virov, prenesli v dolino, v kraj Garamo. o gledati si je mogo�e ohranjeno grobiš�e, v katerem so mrtve pokopavali v majhnih, piramidam podobnih pogrebnih stavbah. Imperij Garamantov, ki jim Rimljani niso bili kos, je obmo�je Fezana obvladoval dolgih tiso� let, med 5. stoletjem pred našim štetjem in 5. stoletjem našega štetja. Garamante je omenjal že starogrški zgodovinar Herodot. V spisih iz 5. stoletja pred našim štetjem jih je ozna�il za ljudi, ki so lovili “etiopske troglodite” , jamske prebivalce osrednjega dela Sahare, ki so jih prodajali kot sužnje. Rimljani so Garamante opisovali kot do- bre jezdece in voznike štirivpreg, ki so napadali obalna rimska mesta. Raziskave so pokazale, da so Garamanti živeli v osmih ve�jih naselbinah znotraj vadija. Njihova Piramidam podobne grobnice Garamantov v njihovi starodavni prestolnici Garami. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 94 26.11.2008 8:33:06 95 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot prestolnica Garama je bila postavljena okrog 2 km severno od Germe, ob zdaj že povsem izsušenem jezeru, na katerega spominja le še plast soli, ki prekriva nekdanje jezersko dno. Leta 1960 so arheologi izkopali del nekdanje prestolnice, v kateri naj bi živelo okrog 4000 ljudi. Najdene razvaline so ostanki grobnic, grobiš� in utrdbe. Našli so tudi sledove starodavnih fogar, prek katerih so dovajali vodo v oaze. Gara- manti so se preživljali s kmetijstvom in trgovanjem. t rgovali so z žitom, soljo in sužnji, ki so jih z Rimljani zamenjevali za olivno olje, oljne svetilke in vino. V bližini Germe je oaza t akartiba, izhodiš�e za ogled slanih jezer v peš�eni puš�avi Ubari. m esto Ubari je središ�e šabijata El Hajat (Al Hayat). V oazi z okrog 93.000 prebivalci je na voljo preno�iš�e v nekdanji italijanski utrdbi, preurejeni v soliden hotel. 3. in 4. dan: Ubari – al avajnat – hribovje akakus (300 km) t uaregi hribovite pokrajine v lastnem jeziku tamašek imenujejo z razli�nimi izrazi, kot so tadrart, mesak, adrar. o d tod zmeda, ki se pojavlja v razli�nih imenih na zemljevi- dih. Hribovje Akakus, ki sega do nadmorske višine 1428 m, je nadaljevanje gorske ve- rige, ki od pogorja Hogar prek planote t assili n’Ajjer v Alžiriji, libijskih hribovij Akakus Oaza Takartiba s sipinami puščave Ubari v ospredju in hribovjem Mesak v ozadju. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 95 26.11.2008 8:33:09 96 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot in m esak ter nigerske planote Djado sega do t ibestija v Čadu. V preteklih geoloških obdobjih so reke v hribovje, ki je zgrajeno iz peš�enjaka, vrezale globoke vadije. V izpostavljenih legah so skalnata pobo�ja temno obarvana, kajti površje peš�enjakov prekriva modro-�rna patina, imenovana puš�avski lak. prav zna�ilna temna barva patine je razlog, da slabše pou�eni obiskovalci akakuške peš�enjake zamenjujejo z bazaltom. V razmeroma mehkih peš�enjakih so vidni sledovi vetrne erozije ter lupina- stega preperevanja ali eksfoliacije, procesov, ki sta izoblikovala zna�ilne spodjedene, gobasto oblikovane skalnate osamelce in pogoste naravne loke. V spodmolih in nišah hribovja so ohranjene številne risbe in vklesane podobe živali ter ljudi, ki spadajo v bogato arheološko dediš�ino iz �lovekove daljne preteklosti. Zaradi velikega arheo- loškega pomena je velik del hribovja Akakus od leta 1985 vpisan v seznam Svetovne kulturne dediš�ine UNESC-a. t akrat nastali narodni park obsega hribovji Akakus in m esak, planoto Uan k asa (Iguidi o uan k asa) ter zahodni del kamnite puš�ave Ha- made m urzuk (Hamādat m arzūq). Vanj so vklju�ene posamezne to�ke s stenskimi poslikavami in arheološke izkopanine v mestih, kot sta Germa in Gat. o bmo�je parka z dimenzijami približno 150 km krat 300 km ima obliko trapezoida, katerega ogliš�a dolo�ajo koordinate od 24° 30’ do 26° 30’ severne zemljepisne širine in od 10° 00’ do 13° 00’ vzhodne zemljepisne dolžine. Nastanek stenskih poslikav spada v obdo- bje med 12.000 leti pred našim štetjem in letom 100 našega štetja. m otivi razkrivajo �asovne spremembe v rastlinstvu in živalstvu ter v življenju ljudi od neolitika pa skoraj do V hribovju Akakus se sredi močne dnevne pripeke vozila in ljudje umaknejo v senco spodmolov osamelcev, ki jih je izdolbel veter s primešanimi zrnci peska. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 96 26.11.2008 8:33:13 97 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot konca starega veka. poslikave prikazujejo razli�ne živali – žirafe, slone, noje, kamele, pa tudi konje in ljudi. m otivi predstavljajo ljudi pri vsakodnevnih opravilih, lovu, plesu in še �em. poslikave pa se ne razlikujejo le po motivih, ampak tudi po tehniki izdelave. Nekateri prikazi so skrbno vklesani, spet drugi so naslikani z naravnimi barvami. 5. dan: hribovje akakus – Ubarijska jezera (300 km) Izhodiš�e za ogled slanih jezer v peš�eni puš�avi Ubari je oaza t akartiba. Erg Ubari je prostrano peš�eno morje med Hamado al Hamro na severu in Vadijem el Adžalom na jugu. Njegove peš�ine se dvigajo do 300 m nad vadijem. m ed številnimi peš�e- nimi sipinami so tudi majhna jezera. Vožnja do Ubarijskih slanih jezer vodi po neoz- na�enem brezpotju, prek brezštevilnih peš�enih sipin in vmesnih dolin. Sledove koles terenskih vozil sproti zasipa puš�avski veter gibli. Jezera so okrog 50 km oddaljena od ceste proti Sebhi. Nastala so med peš�enimi sipinami v depresijah, kjer nivo podze- mne vode sega na površje. Zaradi pove�ane sušnosti in upadanja gladine podzemne vode se jezera po�asi sušijo in spreminjajo v s slano skorjasto plastjo prekrite sebhe. m ed štirimi ohranjenimi jezeri je izsuševanju najbolj izpostavljeno jezero m andara. Blatno izsušeno površino nekdanjega jezerskega dna že prekriva skorja soli. Najve�je Puščavska goba v Akakusu ima zaradi lupinastega preperevanja dodobra razpokan “klobuk”. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 97 26.11.2008 8:33:18 98 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Slano jezero Um el Ma, po naše Mati voda, je med večjimi Ubarijskimi jezeri. Foto: Matjaž Napokoj. Jezerce Mavo zaradi mikroorganizmov slovi po spreminjanju barve vode med letom. Foto: Kri- štof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 98 26.11.2008 8:33:23 99 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Čeprav osvežujoče, je plavanje v jezeru Gabrawn zaradi zelo slane in zato gostejše vode težavno. Foto: Krištof Kranjc. Prebivalce oaznega naselja ob jezeru Gabrawn so že pred časom načrtno razselili v bližnje oaze. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 99 26.11.2008 8:33:31 100 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot med Ubarijskimi jezeri Gabrawn (tudi Gaberon) pa za zdaj še zadrži vodo vse leto. Njegova voda je zelo slana, pravijo, da dosega slanost m rtvega morja. o bale jezerc pa niso ve� stalno naseljene; o nekdanji poselitvi pri�ajo ostanki zgradb. Gabrawn, kar pomeni ‘Aunova grobnica’, je bila beduinska naselbina. Njeni prebivalci so se preživljali z lovom majhnih rakcev, žive�ih v slanih jezerih. Rakce z latinskim imenom Artemia salina so sušili na zraku in jih prodajali t uaregom. t i so rakce cenili kot afro- diziak. k er so sušeni rakci podobni belim �rvom, ki jim t uaregi pravijo doud, so nase- ljencem pravili Douadas (‘Črvojedi’) in jih izrazu primerno tudi zani�evali. Leta 1980 so libijske oblasti objezerske prebivalce z dekretom, pravijo, da nasilno, preselile v na novo zgrajeno naselje Novi Gabrawn v vadi Bashiru, na robu erga. poleg jezera Gabrawn ohranjata vodo �ez vse leto še jezeri Um el m a v pomenu ‘m ati voda’ in m avo. V jezeru m avo uspevajo mikroorganizmi, ki prek leta, skladno z rastjo in odmiranjem, jezersko površino obarvajo z razli�nimi barvnimi odtenki. t ako jezero spreminja barvo iz zelene v modro in potem še v rde�o. 6. dan: Ubarijska jezera – Sebha – Gadames (950 km) Čeprav stoji v izredno sušnem puš�avskem okolju, kjer v povpre�ju pade manj kot 8 mm padavin letno, je mesto Sebha s 130.000 prebivalci najve�je mesto Fezana in upravno središ�e šabijata. pred upravnimi reformami je bilo prestolnica celotnega Fezana. m esto je zraslo vzdolž manjšega slanega jezera, okrog katerega je nastala oaza. V 1 1. stoletju je bilo pomembno karavansko križiš�e. Nad mestom je utrdba Elena, ki so jo zgradili Italijani v obdobju okupacije med svetovnima vojnama; upo- dobljena je na desetdinarskem libijskem bankovcu. Zdaj so v njej bolnišnica, muzej in državni uradi. Zahvaljujo� obilnim zalogam fosilne podzemske vode je Sebha postala sodobna oaza. Staro jedro so nadomestile široke avenije, vzdolž katerih so ve�inoma dvonadstropne zgradbe, obdane z zelenimi vrtovi in datljevimi palmami. V zadnjem �asu Sebha postaja tudi industrijsko središ�e. V bližnji in širši okolici so ve�ja naftna polja in pomembna �rpališ�a fosilne vode. m esto je pomembno križiš�e poti, ki iz podsaharske Afrike vodijo proti obalam Sredozemskega morja. Ena od njegovih po- membnejših zna�ilnosti je povezana z libijskim voditeljem m oamerjem el Gadafijem. po zaklju�enem osnovnem šolanju v Sirti je izobraževanje nadaljeval na srednji šoli v Sebhi. pravijo, da se je prav tu za�elo njegovo politi�no prebujanje. o b sueški krizi leta 1956 je pri 14 letih, navdahnjen z Naserjevimi idejami, organiziral protivladne demonstracije, zato so ga izklju�ili iz šole. m esto postaja univerzitetno središ�e, ki, skladno z Gadafijevo panafriško ideologijo, nudi zaposlitev in možnosti izobrazbe tudi prebivalstvu podsaharske Afrike. prebivalci Sebhe so rasno mešani. Ve�ji del arabskega in tuareškega življa se v mestu staplja s �rnimi priseljenci iz Čada, Nigra, Sudana, celo iz Gane in t oga. Velik del jih prispe nelegalno prek nevarne peš�ene puš�ave m urzuk. Vozniki pogosto izgubijo pravo Libija_tekstblok.indd 100 26.11.2008 8:33:32 101 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot smer in na poti prek neozna�enih državnih meja obti�ijo v pesku, nekateri za vedno. preživeli ostanejo v Sebhi ali pa nadaljujejo pot proti t ripolisu in naprej v Evropo. V Sebhi so številna vojaška oporiš�a. m ed drugim naj bi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v podzemnem zakloniš�u zgradili tovarno kemi�nega orožja za množi�no uni- �evanje pharma 200, v kateri naj bi hranili tudi uranov koncentrat rumeno poga�o. Vendar po zagotovilih libijskega vodstva tovarna tega ne izdeluje (ve�). V bližini so nemška podjetja zgradila tudi testno raketno bazo. Čeprav naj bi zaradi odstopa Nemcev od pogodbe projekt izdelovanja raket srednjega dosega propadel že leta 1984, so bili nemški delavci na objektih tudi še na za�etku devetdesetih let. k ljub temu, da je v mestu veliko vojaških objektov in policije, pravijo, da ta le redko poseže v kra- jevne dogodke. Za “varnost” skrbijo lokalni veljaki, plemenski vodje, ki nastale težave rešujejo na sebi lasten na�in. o d Sebhe do Gadamesa vodi 875 km dolga asfaltirana cesta. po 450 km vožnje prek monotone, enoli�ne puš�avske pokrajine proti severu, v smeri proti t ripolisu, se v kraju Al Qaryah ash Sharqīyah cesta odcepi proti zahodu. Do Gadamesa je še 420 km vožnje prek še bolj monotone rde�kaste planote Hamade al Hamre. V prvem delu poti so vzporedno s cesto speljani cevovodi, del obsežnega projekta Velike umetne reke, ki ga gradijo že ve� kot 20 let. Voda priteka iz �rpališ� fosilne vode na vznožju hribovja Jabal al Hasāwinah, ki se vzpenja okrog 200 km severozahodno od Sebhe. t renutno cevovod deluje z okrog 20-odstotno zmogljivostjo, letno se po njem preto�i Upravno središče Fezana Sebha postaja pomembno univerzitetno mesto. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 101 26.11.2008 8:33:35 102 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot 140 milijonov m 3 vode. pri polni zmogljivosti bo do porabnikov v Gefarskem nižavju in t ripolisu na severu t ripolitanije omogo�il transport 910 milijonov m 3 vode letno. Hamada al Hamra je enoli�en puš�avski kredni ravnik v zgodovinski pokrajini t ripoli- taniji. V smeri sever–jug se širi 442 km dale�, v smeri vzhod–zahod pa 305 km. Ravnik ima povpre�no nadmorsko višino okrog 500 m. V tej suhi puš�avski pokrajini je neko� živelo nomadsko pleme Zintani. pripadniki plemena so bili znani kot bojeviti vojš�aki, ki so se v anti�nem obdobju neprestano spopadali s svojimi sosedi, pozneje pa so ple- nili karavane. prek Hamade al Hamre poteka 900 km dolg naftovod, ki naftna polja v Hamadi ter murzuku povezuje z rafinerijo v Az Zaviji pri t ripolisu. 7. dan: Gadames Staro karavansko mesto Gadames stoji v Hamadi al Hamri, v zgodovinski pokrajini t ripolitaniji. o krog tamkajšnje oaze se je že zelo zgodaj izoblikovalo naselje, katere- ga prebivalci so se preživljali s trgovanjem in vodenjem karavan od obale Sredozem- skega morja prek Sahare do podsaharskih dežel. o krog 7000 prebivalcev starega mestnega jedra so leta 1984 izselili na njegovo obrobje, kjer so na novo zgradili so- dobno naselje. Zdaj v Novem Gadamesu živi okrog 20.000 ljudi, med katerimi glede na etni�no pripadnost prevladujejo Berberi in t uaregi. Staro mestno jedro je od leta 1999 zaš�iteno kot del svetovne kulturne dediš�ine pod okriljem UNESC-a. Hamada al Hamra je enolična pokrajina rdečkaste barve, po kateri je puščava dobila ime. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 102 26.11.2008 8:33:39 103 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot o imenu mesta kroži zanimiva legenda, ki pravi, da so se prvotni prebivalci t uaregi v njem naselili potem, ko so po naklju�ju našli vodni izvir, še vedno imenovan k onjski izvir. S tem naj bi bilo povezano tudi ime kraja. Ghadāmis namre� v klasi�ni arabš�ini pomeni ‘v�erajšnje kosilo’ (beseda ghada pomeni ‘v�eraj’ in beseda ams ‘kosilo’). Ime je nastalo potem, ko se je po postanku karavana že odpravila na pot in je eden od njenih �lanov ugotovil, da so v taboru pozabili kuharsko opremo. Sopotnike je opo- mnil, da so opremo pozabili ob gadamesu, torej tam, kjer so imeli v�erajšnje kosilo. po povratku naj bi na tem mestu eden od konj s kopitom odkopal izvir pitne vode, ob katerem so se pozneje naselili. Zato so mesto tradicionalno imenovali z imenom izvira, torej Ain al Faras, kar pomeni ‘k onjski izvir’. V resnici pa njegovo ime izvira iz rimskega poimenovanja Cydamus, ki so ga pozneje arabizirali v Ghadāmis, iz tradicionalnega vseevropskega poimenovanja Ghadames pa ga slovenimo v Gadames. Zgodovinski viri pri�ajo, da je bila okolica naselja poseljena že pred okrog 4000 leti. oaza je prehajala iz rok v roke številnih ljudstev. V zasnovi starega mesta so našli grške in rimske arhitektonske ostanke, v okolici oaze pa so ostanki garamantskih grobnic. Ri- mljani so v bojih z Garamanti v njej že v 1. stoletju pred našim štetjem postavili vojaško utrdbo. V 7 . stoletju so oazo zasedli Arabci in od tam širili verski vpliv na Berbere, ki so v �asu poznega Rima in v obdobju bizantinske oblasti, ko je bil v oazi celo škofovski sedež, sprejeli krš�anstvo. V tamkajšnjih mošejah je še vedno mogo�e najti ostanke anti�- nih stebrov, gravur in drugih prvin anti�ne arhitekture. Arabci so mesto utrdili, njegovi pre- bivalci pa so uspeli obdržati delno samostojnost. pomembnejšim vojaškim poveljnikom so pla�evali davke oziroma podkupnino in trgovali naprej. V 18. stoletju so se spopadli s turškimi oblastniki, katerim niso bili ve� pripravljeni pla�evati davkov. V spopadu zmago- vita gadameška vojska je uspela ohraniti samostojnost. Čezsaharska trgovina je glavna gospodarska dejavnost oaze ostala tudi pod turško nadoblastjo; ohranila se je vse do 19. stoletja. Spopadi med posameznimi družinskimi klani v mestu so oslabili odpor proti t urkom, ki so leta 1874 uspeli zasesti mesto in se v njem obdržati vse do prihoda Itali- janov. m ed 2. svetovno vojno so zavezniki leta 1943 v letalskem napadu na italijanske položaje mo�no poškodovali staro mesto. V napadu so ubili 39 doma�inov in nobenega italijanskega vojaka. poškodovanih je bilo 200 in porušenih 70 hiš. po kon�ani vojni so mesto delno obnovili. V porevolucionarnem obdobju je bilo prepuš�eno zobu �asa, dokler se zanj ni za�el zanimati UNESCo . Z uspehom! Gadames je pravi arhitektonski biser. Staro mestno jedro izvira iz 12. stoletja. V po- znejših obdobjih so bili dodani razli�ni arabski in pozneje turški arhitekturni elementi, ki kažejo na to, da je mesto doživelo ve� faz arhitekturnega razvoja, ki pa niso bi- stveno vplivale na prvotno mestno zasnovo. m esto, ki so ga imenovali “Beli puš�avski biser”, ohranja zna�ilno tradicionalno arhitekturo, ki prebivalce varuje pred hudo vro- �ino. t loris ima koncentri�no zasnovo. V osrednjem delu mesta so bivalni in trgovski prostori, ki jih obdajajo vrtovi, navzven pa mesto zapira mestno obzidje. Ulice so ozke, poslopja se naslanjajo eno na drugo in se tako “skrivajo” pred son�no pripeko. Skupni zidovi so omogo�ali odkup sosedovega prostora, zato odpiranje novih vrat in zazida- Libija_tekstblok.indd 103 26.11.2008 8:33:39 104 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot vanje starih ni bila nikakršna posebnost. o zki prehodi med stavbami in pod njimi so ves �as v senci. t emperaturne razlike, ki se pojavljajo med sen�nimi in oson�enimi deli mesta, sprožajo prepih. preduhi med posameznimi stavbami in sen�ni prehodi delujejo kot naravna klimatska naprava, ki zelo u�inkovito blaži vro�ino. o hranjena je tradicionalna delitev mesta na sedem �etrti. V vsaki od njih so živeli pripadniki dolo�enih družin, ki so pripadale enemu od dveh plemenskih klanov, Bani Validu ali Bani Vazidu. Vsak se je zbiral na svojem malem mestnem trgu. Glavni mestni trg je bil tam, kjer se je v mesto po premišljenem sistemu prelivala voda od vodnega izvira in bila od tam speljana do vseh delov mesta. Ve�ina zgradb je trinadstropnih, pri �emer je opazna funkcijska delitev nadstropij. V pritli�ju sta vhodna veža v notranje dvoriš�e ter prostor za drobnico, v prvem nadstro- pju so živeli moški, vrhnje nadstropje pa je bilo rezervirano za ženske. t erasaste strehe so povezane s prehodi, ki so jih uporabljale ženske, da so se lahko obiskovale med seboj. Na ulici so se lahko pojavile le v spremstvu moških iz doma�e družine. t emeljni gradivi sta bili glina kot vezivni material in pesek kot mineralna baza. Za vodo neprepustni glini so najprej dodajali slamo ali seno, kar je izboljšalo njeno elasti�nost, nato pa pesek, ki zagotavlja �vrstost, ter olja, ki so pove�ala vodoodpornost. t ako pripravljeno glineno zmes so v kalupih sušili na soncu. Zidake so nato prevlekli z do- datnim glinenim nanosom in na ta na�in narejen omet prebarvali z apnom. Čeprav je število padavinskih dni v Sahari izredno majhno, ob�asno vendarle dežuje. V dežju namo�ena glina izgublja trdnost in zgradbe bi se bi lahko porušile ter spremenile v kup blata. Zato so v ometu ve�ine zidov starejših zgradb izoblikovali žlebi�e, ki vodi omogo�ajo, da �im prej odte�e s poslopja. Zaradi zaš�ite pred vlago so zidovi pri tleh dodatno oja�ani. t la v nadstropjih in ostrešja so zgrajena iz lesa datljeve palme, ki je izredno prožen. Zato morajo biti nosilne ploš�e v nadstropjih ožje od dveh metrov, sicer bi lahko les pod težo nadstropja popustil. Čez ploš�o so položili palmovo listje in slamo ter ju prekrili z glino. Zidovi so morali biti debeli, da so prenesli vso težo nadstro- pij, ob tem pa debeli zidovi delujejo kot u�inkovit izolator pred zunanjo vro�ino. Zara- di tega stavbe tudi nimajo oken, vhodi pa so majhni in ozki. Straniš�a so v nadstropjih, greznice pa so vkopane pod glavno ulico. Vsebino greznic so praznili vsaki dve leti in jo na njivah uporabili kot gnojilo. Gadames stoji ob pomembni �ezsaharski karavanski poti, ki je povezovala Sredozem- sko primorje z deželami podsaharske Afrike. Geografsko lahko severno Afriko raz�le- nimo na tri dele, ki so si etni�no, kulturno in gospodarsko zelo razli�ni. o d nekdaj so jih povezovale poti, ki so omogo�ale trgovanje med njimi. Za�etek oziroma konec teh poti je bilo sredozemsko primorje s pristaniškimi mesti. prek njih je potekala izmenjava blaga med Evropo in Afriko. podsaharska Afrika je bila vir slonovine, zlata in sužnjev, sredozemsko primorje in notranjost Sahare pa sta bila bogata z oljem in s soljo. k a- ravanske poti so bile vzpostavljene vsaj že v 3. stoletju pred našim štetjem in so imele pomembno trgovsko vlogo vse do 16. stoletja. Nekatere karavanske poti so postale izredno prometne in bi se jih lahko primerjalo s slavno azijsko Svilno potjo. Redne Libija_tekstblok.indd 104 26.11.2008 8:33:39 105 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Novi Gadames so načrtno zgradili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto: Krištof Kranjc. Staro jedro Gadamesa iz 12. stoletja je pravi arhitektonski biser. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 105 26.11.2008 8:33:47 106 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Z znamenitim Konjskim izvirom je povezana legenda o poimenovanju Gadamesa. Foto: Krištof Kranjc. Po starem jedru Gadamesa so speljane podzemne, dobro prezračene mestne ulice. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 106 26.11.2008 8:33:55 107 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot karavanske zveze so vzpostavili Arabci v 7 . in 8. stoletju. t akrat sta se uveljavili dve glavni karavanski poti. prva je potekala od m aroka do Nigra, druga pa iz zdajšnje t unizije prek Gadamesa do Čadskega jezera. k aravane so oskrbovali v oazah vzdolž poti. Vrhunec trgovanja je bil v 10. in 1 1. stoletju, ko je v podsaharski Afriki cvetelo mogo�no Gansko kraljestvo, ki je dale� presegalo meje sodobne Gane. t akrat se je razbohotila trgovina s sužnji in zlatom. k aravane so štele od nekaj deset pa do ve� kot desettiso� živali. Slavni maroški popo- tnik iz 14. stoletja Ibn Batuta opisuje potovanje �ez Saharo s karavano, ki je štela kar 12.000 kamel! k aravano so vodili pla�ani berberski vodniki, ki so pot, oziroma, kar je še pomembneje, vodnjake vzdolž poti, dobro poznali. V predhodnico so pošiljali teka�e, ki so naproti prihajajo�i karavani pošiljali vodo. k aravane so bile namenjene tako notranji kot zunanji trgovini. poleg povezav z zunanjim svetom, zlasti s k artagi- no, pozneje pa z Rimom, so ves �as obstojale poti, ki so služile notranji trgovini, torej trgovanju med posameznimi oazami. Najprej je tudi notranjo trgovino zaznamovalo trgovanje z zlatom in sužnji, pozneje pa se mu je pridružilo trgovanje s soljo, z datlji in nato s sladkorjem. Velik pomen sta imela tudi oglje in les, saj je v oazah v notranjosti Sahare vselej primanjkovalo kuriva. Najstarejše karavanske poti so povezovale oaze v notranjosti Sahare, po katerih so to- vorili proso, datlje, �aj in druge artikle na obmo�jih zdajšnjih držav m avretanije, Nigra in m alija, kjer so kopali oziroma pridobivali sol. k aravane so bile izpostavljene tržnim zakonitostim ponudbe in povpraševanja. t ako so podaljševale pot do bolj oddaljenih oaz samo zato, ker se je lahko blago tam zamenjevalo pod ugodnejšimi trgovskimi po- goji. S tem so posamezna mesteca v oazah veliko pridobila in so se tudi zato obdržala vse do sodobnosti. Za karavane je bil najve�ji udarec odkritje novih pomorskih poti okrog Afrike ob koncu 15. stoletja. Cenejša in hitrejša ladijska povezava je zmanjšala pomen karavanske trgovine in s tem tudi mest ob afriški sredozemski obali. Dandanes �ez Saharo vodijo tri glavne transaharske cestne povezave, prva prek m a- roka, druga prek Alžirije in tretja vzdolž Nila v Egiptu in Sudanu. posamezne tradici- onalne karavanske poti pa so še vedno žive. t uaregi s kamelami še vedno trgujejo s soljo, na primer med Agadezom in Bilmo v Nigru. posamezna plemena vzdržujejo stare solne trgovske poti z obrobnimi obmo�ji, pri �emer prepotujejo tudi 2400 km. 8. dan: Gadames – Nalut – Qasr al Haj – Sabrata – Tripolis (600 km) Hribovje Nafusa, ki ga poseljujejo predvsem Berberi, se kot strukturna stopnja vzpenja nad obalnim nižavjem, od pristaniškega mesta Homsa (Al k hums) do tunizijske meje. S severne strani se strmo dviga do nadmorske višine dobrih 900 m, na južni strani pa se blago spuš�a proti notranjosti. Na pobo�jih in v vadijih je zna�ilno terasasto obdelovanje zemlje. Gojijo zlasti žita, marelice in fige. Na poti pritegnejo pozornost utrdbam podobne kaš�e. Libija_tekstblok.indd 107 26.11.2008 8:33:55 108 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Dobro ohranjena kaš�a je tudi nad mestecem Nalut na približno pol poti med t ripolisom in Gadamesom, le 35 km od tunizijske meje. Naselje je regi- onalno središ�e v zahodnem delu hri- bovja Nafusa. Ima mestno hišo, pošto in seveda mošejo. Star del mesta na strmem robu strukturne stopnje stoji nad sodobnim mestnim središ�em. Strateško pomembno lego mesta so v 19. stoletju za obrambo pred vpadi arabskih ozi- roma arabiziranih plemen na obalno obmo�je izkoristili tudi t urki. Nad sta- Utrjeno kaščo v Nalutu so postavili na vrhu razgledne vzpetine. Foto: Krištof Kranjc. V celicah nalutske kašče so še ohranjene lončene posode za hranjenje pridelkov. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 108 26.11.2008 8:34:04 109 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot rejšim delom mesta stoji v izpostavljeni legi ve� kot 300 let stara, utrdbi podobna zgradba kasr (arabsko qaşr, berbersko qsar), okrog katere so slabo ohranjeni ostanki starega mesta. k asr je v bistvu utrjena kaš�a, ki so jo berberski prebivalci uporabljali za shranjevanje živil, pridelkov in premoženja. V njem ima vsaka družina klana lasten prostor, celico, kamor je shranjevala svoje premoženje. k asr v Nalutu ima kar 400 celic, v katerih si je še vedno mogo�e ogledati lon�ene posode za shranjevanje datljev, olja in žita. Vanj vodijo le ena vrata, za katerimi je dvoriš�e, nad njim pa številne, brez na�rta grajene celice, do katerih vodijo podporniki z lesenimi policami. k lju� od vrat so zaupali ene- mu od vaš�anov, ki je bil uradni �uvaj kasra. Utrjena kaš�a je bila uporabnikom ves �as na razpolago. k adar so se za dalj �asa odpravili na oddaljene pašnike, je bila njihova lastnina varno shranjena v kaš�i, �e pa se je klan vojskoval s sosedi, je kasr nudil varno zavetje pred nasprotniki. k aš�i v Nalutu je na mo� podobna utrjena kaš�a v kraju Qasr al Haj. V njej posa- mezne shrambe krajani še vedno uporabljajo tako kot neko�. o b koncu 12. stoletja zgrajena kaš�a ima za shranjevanje pridelkov in imetja 1 14 celic, toliko kot je verzov (sur) v k oranu. k aš�a je zgrajena iz apnenca in gline tako, da v notranjosti tudi v vro�ih dneh ohranja razmeroma nizke temperature. k er v celicah hranijo razli�ne pridelke, Okroglo kaščo v kraju Qasr al Haj so zgradili ob koncu 12. stoletja. Foto: Matjaž Napokoj. Libija_tekstblok.indd 109 26.11.2008 8:34:08 1 10 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot so razdeljene v manjše predelke. posamezne celice zapirajo vrata iz palmovih debel. po izro�ilu je dal kaš�o sezidati lokalni šejk Abu Jatla. Zelo pobožen možakar je del žita, ki so mu ga kot pla�ilo odstopili uporabniki celic, razdelil med revno ljudstvo, z zaslužkom od njegove prodaje pa je vzdrževal lokalno mošejo in verske u�itelje. V bližini Qasr al Haja je mestece Garjan (Gharyān), kjer so ohranjena zna�ilna, v zemljo vkopana bivališ�a. podzemne hiše, v katerih je neko� živelo lokalno berbersko prebivalstvo, so nudile zavetiš�e tako pred mrzlimi zimami in vro�imi poletji kot pred morebitnimi napadalci. Vkopana bivališ�a opazimo šele iz neposredne bližine. Dan- danes so ve�inoma zapuš�ena, saj so se njihovi prebivalci preselili v sodobne hiše. Nekatera so že preuredili za preno�evanje turistov. podzemna bivališ�a se med seboj razlikujejo. t ako imenovani kraterski tip bivališ� sestavljajo bivališ�a, vkopana od 4 do 6 m globoko v okoliško površje. o krog odprtega dvoriš�a s premerom 10 m, kjer je bil varen in prijeten prostor za preživljanje vro�ih poletij, je v zemljo izkopanih ve� sob. preostala podzemna bivališ�a predstavljajo tako imenovani jamski tip bivališ�a, pri katerem so posamezna bivališ�a vkopana v pobo�je hriba in so kot celota zavaro- vana s kamnitim obrambnim zidom. približno 50 km zahodno od glavnega mesta t ripolisa je na obali Gabeškega za- liva, ki se je nekdaj imenoval m ala Sirta, pomemben arheološki spomenik Sabrata. Ko utrjene kašče napadejo geografski “razbojniki”, je njihov silovit vdor neustavljiv. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 110 26.11.2008 8:34:13 1 1 1 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Arheološka izkopavanja so razkrila zgodovinsko mestno zasnovo, ki se je ravnala po vijugasti zasnovi prvotne feni�anske naselbine iz 6. stoletja pred našim štetjem. m esto je nastalo ob zalivu, ki je nudil varen pristan na koncu �ezsaharske karavanske poti. po punskih vojnah je prišlo pod nadzor numidijskega vladarja m esinise, ko pa ga je leta 46 pred našim štetjem Julij Cezar odstavil, je postalo rimska posest. Sabrata je bila središ�e cveto�e trgovine že pod cesarjem Avgustom, najve�ji vzpon pa je doži- vela v 2. in 3. stoletju, za �asa vladanja dinastije Severov. Bila je pomembno trgovsko pristaniš�e, znano po izvozu slonovine, ki so jo prek Fezana in Gadamesa tovorile karavane. Iz �asa najve�jega razcveta je tudi ve�ina ohranjene arhitekture. o b pojemanju mo�i rimskega imperija je mesto zaradi pogostih vpadov berberskih ljudstev iz notranjosti severne Afrike za�elo po�asi propadati. Leta 455 so ga uni�ili Vandali, leta 533 pa so ga v obdobju vladavine Justinijana zasedli Bizantinci in ga ob- novili, s �imer si je Sabrata za krajši �as opomogla. Smrtni udarec so ji zadali Arabci, ki so jo v 7 . stoletju temeljito izropali. Arheologi so mesto ponovno odkrili na za�etku 20. stoletja. Najstarejši del Sabrate sestavljajo forum, zna�ilen italski tempelj kapitol, kurija, v kateri so bogati meš�ani razpravljali o mestnih zadevah, in tempelj božanstva Liber pater. Na južni strani foruma sta stala velika bazilika in tempelj Antonina pija. po mrežastem na�rtu zgrajeni vzhodni del mesta iz sredine 2. stoletja našega štetja vse- buje monumentalno gledališ�e, ki slovi kot eno najlepše ohranjenih anti�nih gledališ� v Monumentalno gledališče v Sabrati je eno najlepše ohranjenih antičnih gledališč na svetu. Foto: Krištof Kranjc. Libija_tekstblok.indd 111 26.11.2008 8:34:17 1 12 L I B I J A • pRIpo Ro ČENA pot Afriki in na svetu sploh. o hranjena sta njegova odrska stena s tremi stebrnimi nadstro- pji in z umetelnimi reliefi okrašen oder. Zahvaljujo� Justinijanu, ki je poganske templje spremenil v krš�anske verske objekte, Sabrata slovi po mnogih ohranjenih krš�anskih spomenikih, kakršen je tudi Justnijanova bazilika s sijajnimi mozaiki. . Tako kot gledališki oder so z umetelnimi reliefi okrašeni tudi robni deli odrske stene. Foto: Krištof Kranjc Libija_tekstblok.indd 112 26.11.2008 8:34:20 1 13 ViRi iN LiTERaTURa Atlas sveta 2000. RV Reise– und Verkehrsverlag. prevod in priredba besedil ter ze- mljepisnih imen k arel in m arjeta Natek. m ladinska knjiga. Ljubljana, 1997 . CIA, t he world fact book. m edmrežje: https://www.cia.gov/library/publications/the- world-factbook/print/ly.html (marec 2008). Demographics of Libya, Number of inhabitants in thousands. FAo 2006. m edmrežje: http://www.gait.gov.ly/info/info2.htm (marec 2008). Economic indicators, Libya. m edmrežje: http://www.dfat.gov.au/geo/fs/lbya.pdf (marec 2008). Economy, Libya. m edmrežje: https://www.cia.gov/library/publications/the-world- factbook/geos/ly.html#Econ (marec 2008). Energy Information Administration, o ficial Energy Statistics from the US Government; m edmrežje: http://www.eia.doe.gov/emeu/international/contents.html Gm R (Great m an-made River), Water Supply project, Libya. m edmrežje: http://www. water-technology.net/projects/gmr/ (marec 2008). Ghibli, Weather on line, 2008. m edmrežje: http://www.weatheronline.co.uk/reports/ wind/t he-Ghibli.htm (marec 2008). Index mundi, Libya Demographics profile 2007 . m edmrežje: http://indexmundi.com/ libya/ demographics_profile.html (marec 2008). Index mundi, GDp , 2007 . m edmrežje: http://www.indexmundi.com/libya/gdp_per_ capita_(ppp).html (marec 2008). Index mundi, Birth rate, 2007 . m edmrežje: http://www.indexmundi.com/libya/birth_ rate.html (marec 2008). k ladnik, D., Lovren�ak, F., o rožen Adami�, m . Humar, m ., k ošmrlj-Leva�i�, B. 2005: Geografski terminološki slovar. Založba ZRC. Ljubljana. Libya Arabs, 2007 . m edmrežje: http://www.photius.com/countries/libya/society/li- bya_society_arabs.html (marec 2008). Libya t hrough the Ages, part I: Ancient Libya. m edmrežje: http://www.bitsofnews. com/content/view/6070/ (marec 2008). Libya m anufacturing and Construction, CIA World Factbook. m edmrežje: http:// www.photius.com/countries/libya/economy/libya_economy_manufacturing_ and_co~207 .html (marec 2008). List of African countries by GDp , Im F, GDp nominal, 2006. m edmrežje: http://www. answers.com/topic/list-of-african-countries-by-gdp?cat=travel (marec 2008). Libija_tekstblok.indd 113 26.11.2008 8:34:21 1 14 Libya - Land of Emerging o pportunities, 2007 . m edmrežje: http://energy.ihs.com/ News/published-articles/articles/libya-land-emerging-opportunities.htm (marec 2008). Ljudstva sveta, 3. knjiga. m ladinska knjiga. Ljubljana, 1980. m azard, B. 2006: Libya, Darf publishers limited. London. m edmrežje 1: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200703_petra_bercic.pdf (marec 2008). Natek k ., Natek m . 2000: Države sveta. m ladinska knjiga. Ljubljana. Natural gas, Libya energy data, 2007 . m edmrežje: http://www.eia.doe.gov/emeu/ cabs/Libya/NaturalGas.html (marec 2008). New universities in Libyah, 2008. m edmrežje: http://www.bdp.co.uk/html/ news/2008/BDp_designs_new_universities_in_Libya_221.asp (marec 2008). o il, Libya energy data, 2007 . m edmrežje: http://www.eia.doe.gov/emeu/cabs/Li- bya/o il.html (marec 2008). Race begins for Libya’s oil, 2004. m edmrežje: http://www.energybulletin.net/3545. html (marec 2008). Sahara, Encyclopedia. m edmrežje: http://i-cias.com/e.o/sahara.htm (marec 2008). Sirocco, Weather on line, 2008. m edmrežje: http://www.weatheronline.co.uk/re- ports/wind/t he-Sirocco.htm (marec 2008). Sebha, pharma 200, 2007 . m edmrežje: http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ libya/sebha.htm (marec 2008). t he Berbers Berber languages. m edmrežje: http://en.wikipedia.org/wiki/Berber_lan- guages (marec 2008). t ielman, J. H. 1983: Alžir. Jugoslovenska revija. Beograd. U. S. Energy Information Administration, o ficial Energy Statistics from the US Gover- nment. m edmrežje: http://www.eia.doe.gov/emeu/international/contents.html (marec 2008). Veliki atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini. prenovljena izdaja. prevod in prired- ba m auro Hrvatin, Drago k ladnik in Drago perko. DZS. Ljubljana, 2005. Veliki družinski atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini in m itchell Beazley. prevod, priredba in ureditev slovenske izdaje m ilan o rožen Adami�, Drago k ladnik in Janko m oder. DZS. Ljubljana, 1992. L I B I J A • VIRI IN LIt ERAt URA Libija_tekstblok.indd 114 26.11.2008 8:34:21 Ka ZaLO Uvod ..................................................................................................................................... 3 Naravnogeografske zna�ilnosti ........................................................................................ 7 Zgodovina ..........................................................................................................................37 prebivalstvo ........................................................................................................................55 Gospodarske zna�ilnosti ..................................................................................................68 priporo�ena pot .................................................................................................................84 Viri in literatura ................................................................................................................ 1 13 Libija_tekstblok.indd 115 26.11.2008 8:34:21 Libija_tekstblok.indd 116 26.11.2008 8:34:25 V O D N I K I L J U B L J A N S K E G A G E O G R A F S K E G A D R U Š T V A V O D N I K I L J U B L J A N S K E G A G E O G R A F S K E G A D R U Š T V A ISSN 1408-6395 hTTp://zALOzBA . ZR C-S AZU .SI mATJAž NApOKOJ LIBIJA 2 13,50 € EVROpA 1 IRSKA 2 BOLGARIJA 3 SLOVENIJA I – Ekskurzije LGD 4 SLOVENIJA II – Ekskurzije LGD 5 SLOVENIJA III – Ekskurzije LGD 6 SLOVENIJA IV – Ekskurzije LGD 7 zAmEJSKA hRVAŠKA AFRIKA 1 mAROKO 2 LIBIJA AzIJA 1 SIRIJA 2 IRAN 3 KIRGIzISTAN 4 CIpER AFRIKA L I B I JA EKSKURz IJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Libija_ovitek.indd 1 26.11.2008 9:02:13