St. J04 HMzt pfef&g y gajrtlinMi ctraft m li fm
trstu, t iitCMfo 23. (tecempra im
Posamezna števfffca 20 cenf#

fefeli. iz vsema f>anđel je^KflfiPi&o sjr .tj. Uređciff	. * i
▲utkega «. 20. L ud^Doi^ sa p*illia)o	fc*
pfeaM M m	.-/Jb^ vračaj. U4a|Md| »a odfh«
Aniss Garbee. —	Ttek tiskara« EdiaocL MarrfmkB
ca	L	im^J 150, pol Ma L II- !■ cdt* tato L ML—*
fa Saascatstvo aMseCoa 4 Kn n^. Tatafea aaMAn ta spnva li 11-0*

Posamezne Številke t Trsta in ofeoffd po cent — Oj?«l re rstanate t firolnsti ene kolon« (72 — O-ftesi	ln ohria&ov «npo4 cađt
e&inrtnke seahvale, poslanica ta vabila po L 1.—, ogžsai dcaarniii zarotfo« ma po L 1. — MaU oglasi po 20 ceat beseda, »ešra^j pa L % — OgtiM, asrofaJas ta rektanadje m potttth »Ufate* opravi Edinosti, v l^sta, rifca sv. rnaSOkM Astfkeg* Štev. L as<sUopjo. — Tdeloa areJoittva ta mfam i 1-67.
Mirno sožitje
^Prišel sem semkaj po nalogu prefekta i Furlc^uje in kraljevega šolskega skrbnika, da zastopam vlado na tej cerimoniji — zadostilni, posvetilni. Vam, prebivalci Temnice, nočem nakladati odgovornosti za neSepi čin, ki je za hip vrgel grdo luč na vajo občino. Nasprotno, vi ste žeieii to slovesno cerimonijo, da tako čisto ločite sebe od nesrečnega storilca te sveto-clirumbe... Roko zlodejca in nezavestneža je morda zganila bedasta obrekovalna, kampanja, ki jo vodi malo število sterilnih <'Kiozoiantov^ ki se breznspešno trudijo, j da bi zasejati mržnjo med oba naroda, da! hi podžigali najnizkolnejše strasti, da bi| -.rili nezadovoljstvo, ki naj bi služilo kot podnožje njihovim osebnim političnim namenom. Vlada vas hoče pobratiti v skl«t*Lao sožitje z vsemi dragimi Italijani, pripc-, vam popolno enakost v pravicah' Ju do-žrosiih državljanov. Tisti prcivezni. *ašt zaščitniki vas hočejo osamiti in pograd vas v nesmiselno narodno borbo, ki bi ne imela drugega uspeha, nego da bi izzvala proti vam ostrost zakona ter kalila vaš pošteni mir, vašo željo po mirnem in marljivem delu. Ne poslušajte jih! Bo-' dite srečni, da ste postali del velikega, močnega in civiliziranega naroda, ki vas smatra enake med svojimi oirocL Naroda,! ki spričo svojih nedotakljivih meja hoče tu za vsako ceno zajamčiti življenje in varno3t, tradicije in bodočnost 40 milijonov prebivalcev, in ki mora braniti sveti spomin 600 000 vojakov, umrlih v zmagoviti vojni za vzpostavo edinstva domovine®.
Tako je govoril gospod goriški podprefekt na czadostilni» slavnosti v Lipi. Potrebno je, da smo tako obsežno posneli ta govor. Kajti govornik je izustil toliko trditev, ki niso v skladu z resnico, da jih mo'smo že položiti nekoliko na rešeto.
'Ved %'sem pa n?j ugotovimo dejstvo, da so i tal. listi zatrjevali, da je ta govor napravil na prebivalstvo globok	Ko-
liko vrednosti je pripisovati tej trdit /i, govori absolutno gotovo dejstvo, da od udeležencev iz domačega prebivalstva na tej slavnosti jih ni bilo niti toliko, kolikor je prstov na eni roki, ki bi bili razumeli le en sam stavek iz tega govora.
Gospod podprefekt je govoril o •»sterilnih filozofantih*, ki da brezaspešno ščuvajo ljudstvo v narodno sovraštvo trt ki bi hoteli kaliti mir in delo. Ko je že gospod podprefekt ugotovil, da so ščuvanja vfilozofantov« brezuspešna — iz česar eledi logično, da ljudstvo ne gre z njimi — moraano že pozvati govornika, naj položi roko na srce in naj odgovori, kako more po svoji duši in vesti sploh opravičiti prireditev te czadostilne® slavnosti, kako more opravičiti dejstvo, da so kaznovali ;n ponižali ljudstvo radi zlodel «malega števila* hujskače v, ki da jim ljudstvo ne sledi?!
Razumemo dobro, prrvti komu je bila v
prvi \'*sti naperjena fraza «fi?ozofantov*. Proti našim poslancem. Nesrečna je bila fraza. Iti si jo je izbral gospod podprefekt. G. podprefekt pa se ni zavedal, da je s to frazo postavil v kaj čudno luč — svojega najvišjega glavarja. Kajti govoril je — kakor je sam izrecno nagi asa 1 — v imenu vlade in posebej še njenega načelnika. Italija je menda konstitucijonelna država. V taki državi je pa — če prav razumemo duh in vsebino ustavnosti — koastitucijo-nelni vlacfi velika dolžnost, da s svojimi zgledi skrbi za- obstanek, ugled in spoštovanje konstitucijonelnih naprav, med ka-
terimi je parlament na najodlične|lem mestu. In poslanci so, ki tvorijo parlament! Tu pa vam prihaja državen funkcijonar, ki v imenu osrednje vlade našim poslancem odreka lastnost zastopnikov ljudstva, dasi jih je izvolilo isto ljudstvo na iiani-festanten način!
G. podprefekt je govoril o enakih pravicah in dolžnostih vseh državljanov, o mirnem sožitju med narodnostimi, o potrebi mirnega in blagonosnega skupnega dela. Slednjič pa je grozil celo z ostrostjo zakona, če bi ljudstvo sledilo tistim, ki da kalijo mir, tistim «filozofantom», to ?e voditeljem in zastopnikom, ki jih je to ljudstvo samo izvolilof AH ni to v kričečem navzkrižju z duhom in vsebino ustavne vladavine?! Ali ne postavlja tako omalovaževanje in ponižanje članav parlamenta v zelo čudno luč tudi samega načelnika konstitucijonelne vlade, ako njegovi podrejeni organi v njegovem imenu zagrešajo take javne govorniške — blago rečeno —-nezgode?! Gospodu podprefektu pa bodi povedano, da moremo mi z večjo pravico, nego je on govoril o brezuspešnosti chuj-skanja* filozofantov reči njemu, da bo brezuspešno njegovo prizadevanje, da bi naše ljudstvo — z malimi nečastnimi izjemami — ločil od svojih zakonitih zastopnikovi Naj že ti pripadajo, &Ii bodo pripadali tej ali oni domaći struji, ljudstvo naše bo videlo le v njih svoje resnične zastopnike. Zastopnike v edino pravem zmislu: ki res poznajo njegovo potrebe, ki hočejo res zastopati njegove koristi, ker ga ljubijo z vsem žarom svoje duše že zato, ker so meso od njegovega mesa, kri njegove krvi. Tako je bilo pred ^zadostilnim* govorom g. podprefekta in tako bo tudi poslej.
G. podprefekt je v svojem govoru iztekel besedo o mirnem »ožilja. Velika beseda je bila to, po katerem hrepenimo vsi in ne samo rimska vlada. To besedo je — potem, ko je za jahal svojega paradnega vranca o <= enakih pravicah in dolžnostih » — izrekel te dni tudi g. ministrski predsednik na naslov tiste imenitne goriške « komisije*. V hrepenenju po tem cilju smo torej edini. Je pa med nami in vlado velika, bistvena razlika. Mi pravimo, da je za vsako dobro stvar — ako naj bo resnična in trajna — treba^ ustvariti neogibne pogoje v pravih in primernih dejanjih? Oni pa menijo, da so že vse storili za ta cilj s kakimi frazastrni govori na kaki <rzadostilm slavnosti«, ali ob kaki drugi priliki.
Pravimo tore) še enkrat: mirno sožitje želimo tudi mi iz vsega srca že z oziroin na težki položaj našega ljudstva. Če tudi naši gospodarji res iskreno želijo mirno sožitje, naj ustvarijo neogibne pogoje za to! Ustvarijo naj razmerje, ob katerem bo naše ljudstvo res nosilo enaka bremena in uživalo enake pravice, ko se mu ne bo kratila nobena državljanskih pravic, med katerimi so poglavitne: svobodno in neovirano politično uveljavljanje, spoštovanje jezikovnih pravic, nedotakljivosti njegovih kulturnih naprav, ki jim je temelj naša dola t materinem jeziku* svoboden razmah gospodarskega in socijalnega življenja in slednjič tudi absolutna varnost osebe njih, ki se javno udejstvuje v službi stvari našega ljudstva.
Za tako razmerje naj poskrbijo osrednja vlada in gospodje prefekti in podprefektil Potem bo hitro na pragu — mirno sožitje!
Spreffienfc v fflplraifliskl službi
RIM, 22. Z nedavnim ukazom je bil general Pietro Badoglio imenovan za poslanika v Rio Janeiro, Aldrovandi Mareecotti Conte di VSano je bil določen za poslanika v Buencs Avresu, Majoni Giovanni za poslanika v Varšavi, Pignatli Moreno di Custozza Conte Bonifacio za poslanika v Beogradu, Cora G&liano ie bil imenovan za generalnega konzula v Miinchenu.
Praznovanje stoletnice milaaske posojilnice
MILAN, 22. Danes ob 9.40 je prispel minister za državno gospodarstvo on. Corbino, da se udeleži praznovanja stoletnice milanske posojilnice «Cassa di I_is-parraio*. Z istim vlakom se je pripeljal poštni minister on. Di Cesard, ki je nadaljeval pot v Como.
isifEiggliBi položaj ? \m\m
Pogsianja med radikali in SLS prekinjena
LJUBLJANA, 22. Današnje «Jutranje novosti* poročajo iz Beograda: Razgovori dr. Korošca z radikalnimi prvaki niso uspeli: vstop SLS v vlado ni bil dosežen. Časopisju se o tem ne daje nikakih informacij, niti z ene ali druge strani. Toda dejstvo {odhod dr. Korošca iz Beograda ter izjava notranjega ministra Milorada Vujičiča pred finančnim odborom) pokazuje na razhod radikalcev in SLS. Soglasje se ni dalo ugotoviti glede vprašanja avtonomije, katero zahteva Jugoslovanski klub za Slovenijo. Dasiravno so hoteli radi-kaJci ustreči željam Slovencev, vendar niso mogli pristati na nekaj, kar je v popolnem protislovju z ustavo. Ker je bil u-gotovljen razhod, so radikalci preko notranjega ministra Vujičiča izjavili v finančnem odboru, da se bo v najkrajšem času izvršila v Hrvatski in Sloveniji razdelit ev države na oblasti. Radikalci so po-j nuiaii SLS širšo samoupravo in jačjo ad-
ministrativno decentralizacijo za Slovenija, toda dr. Korošec na to ni hotel pristati. Nemožnost zbiižanja se je ugotovila !že pred dvemi do tremi dnevi, ker se je dr. Korošec zelo dolgo razgovarjal s predsednikom demokratskega kluba, Ljubo Da-vidovičem, Vsled tega se ponovno pojavljajo kombinacije o ustanovitvi opozicijo-nalnega bloka v parlamentu. Ta kombinacija je bila v zadnjem času nekoliko potisnjena v ozadje. Po odgoditvi skupščine je poštedo bivanje dr. Korošca v Beogradu brezpredmetno, zato se je odpeljal zopet v Ljubljano, da obvesti glavni odbor svoje stranke o politični situaciji v prestolnici «Beogradske Novosti* pišejo: Razgovori med radikali in Jugoslovenskim klubom so prekinjeni. Po prvih izmenjavah misli je odpotoval podpredsednik Jugosloven-skega kluba g. Sušnik v Ljubljano, kjer bo članom glavnega odbora svoje stranke poročal o poteku teh razgovorov. Glavni odbor bo sklepal o nadaljnjem postopanju kluba. Tako člani Jugoslovenskega fduba kakor radikali so zelo rezervirani pri dajanju informacij o teh razgovorih. Kolikor smo mogli doznati, nudijo radikali Slovencem široko samoupravo, tako da bi se obe veliki slovenski županiji pretvorili v eno. Oni mislijo, da je to maksimum, ki se more dati Slovencem, ker vsako nadaljnje popuščanje izključuje ustava. Kako stališče bo zavzel odbor Slovenske ljudske stranke, se ne ve. Po praznikih se bodo razgovori nadaljevali. Snoči je g. dr. Korošec odšel iz Beograda. Interesantno je, kam dr. Korošec pravzaprav potuje. V Ljubljani je že g. Sušnik, ki obvešča glavni odbor slovenske ljudske stranke o najnovejših političnih dogodkih. Ko smo se obrnili do Jugoslovenskega kluba s prošnjo za pojasnilo, nam je ta odgovoril, da odpotuje g. dr. Korošec nocoj, a kam, nismo mogli izvedeti. V političnih krogih so mnenja, da je to potovanje g. dr. KoroSca v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki.
Vrnimo* nuw v Jo—lao
Vojaika organizacije se bodo razpustil«, ako se Venizeloa povrne — Republikanci zahtevajo ostavko sedanje vlade
ATENE, 22. Atenski dopisni urad javlja: Listi poročajo, da stopa politični položaj v popolnoma novo fazo; kajii gibanje za povratek Venizelosa se je že razširilo med vojaške organizacije toliko v Atenah, kolikor na deželi. Da bi se povrnile v državo spet normalne razmere, so častniki skleniti, da bodo poslali Venizelosu poziv, naj se vrne na Grško ter naj prevzame vlado. Častniki so tudi pripravljeni dovoliti Veni-zelosu pooblastila. Vojaške organizacije ss obvezujejo, da se hočejo takoj raziti, kakor hitro se Venizelos povrne, ker se nočejo vmešavati v poiitiSpe zadeve. Vojaške organizacije so že brzojavno pozvale Venizelosa, naj se vrne. Tudi liberalna parlamentarna skupina, kateri pripada tudi ministrski predsednik Gonatas, je to storila. Poieg tega je včeraj odpotovalo proti Parizu v ta namen posebno odposlanstvo, ki je bilo izbrano na nalašč zato sklicanem zborovanju. • Odposlanstvo ima s seboj pismo polkovnika Plastiras-a; Plastiras poudarja v tem živo željo grškega naroda, da bi se vrnil Venizelos v domovino. Zadnje volitve so to dovolj jasno pokazale. Tudi prebivalci Pelepoueza so glasovali zanj.
Regent admiral Conduriotis se je že nastanil v kraljevi palači, kjer se je. včeraj vršilo posvetovanje med niim in voditelji strank ter vojaškimi dostojanstveniki. Republikanci so z&Mevaji, naj poda sedanja vlada ostavko in naj se sestavi nova, republikanska. Sedanja vlada pa hoče vztrajati, dokler se ne sestane ustavodajna skupščina. Toda novi regent je baje precej naklonjen zahtevi republikancev in bo bržkone delal nato. da sedanja vlada poda ostavko. Sestavo nove vlade bo poveril voditelju republikancev Papanasta-sin-u. Le-ta je izjavil, da je pripravljen sprejeti predsedstvo kabineta, ki bo sestavljen v smislu izida zadnjih volitev.
Regent je že prisegel. Vesti, ki prihajajo iz Pariza, pravijo, da je Venizelos odločno izjavil, da se ne vrne na Grško, ker je sklenil, da ne prevzame nikakega uradnega mesta več.
¥pllv giflft Msoffifl v SraijlfiBi tavioi
Priljubljenost grške kraljice na Romunskem — Romunski tisk obsofa t£rške dogodke — Vpliv na medsebojne odttošsje m Malo enUatiO
BUKAREŠTA, 22. Dogodki na Grškem so . napravili na romunski narod globok vtis. Grška kraljica Elizabeta, drugoro-jenka romunskega kralja Ferdinanda, je zelo priljubljena tudi V najnižjih slojih romunskega naroda. Med vojno je bila mlada princezinja sestra rdečega križa in se je z največjo vnemo posvetila svojemu prostovoljnemu poklicu. Ranjenci in invalidi so jo obdržali v dobrem spominu.
Danes je romunsko javno mnenje tembolj ogorčeno, ker ni bila povzdignitev na grški prestol nikdar našla navdušenega odmeva.
Zakon z grškim kraljem Jurijem ni bil pravi izraz javnega mnenja. Pregloboko je segala nezaupljivost v grški položaj in usodo grške monarhije. Razen tega je zapustila zaroka v narodu romantičen utis. Mlada princezinja se je odloČila k temu koraku samo iz višjih ozirov. Tudi v tem oziru se je tedanja zaročenka priljubila narodu. Njeno priljubljenost spričuje tudi dejstvo, da je dobila 20 vagonov poročnih daril.
Ko je lani zbolela, so se vršile molitve za njeno zdravje tudi v najmanjših vaseh. In ljudstvo je le težko poslušalo, da se grški narod le malo zanima za njeno usodo.
Sedanji odhod iz grške prestoiice pa je ogorčil romunsko javno mnenje. Grška kraljeva dvojica se je naselila v gradu Co-pacceni, ki se nahaja blizu Bukarešte in je last kraljice Marije.
Kar se tiče uradnih političnih krogov, se čuva stroga molčečnost. Tisk z obžalovanjem piše o grških dogodkih in vroče pozdravlja pregnano kraljico. Dozdeva se, da bodo imeli velik vpliv na grško-ro-munske odnošaje in predvsem na Malo en-tento. Znano je, da se je hotela Grčija udeležiti že sinajske konference, da pa ni bila pripuščena radi nejasnih notranjih razmer. To nezaupanje je vsled zadnjih dogodkov še bolj narastlo.
SPOR MED GRČIJO IN ALBANIJO PORAVNAN
ATENE, 21. Atenski brzojavni urad javlja, da je grški odpravnik poslov za Albanijo prispel v Atene. Listi poročajo, da se bo takoj povrnil v Albanijo, ker je albanska vlada dala grški zadoščenje s tem, da je objavila poročilo, s katerim izreka nezaupnico ravnatelju albanskega tiskovnega urada.
Poljska zbornica izrekla zaupnico vladi
VARŠAVA, 22. Poslanska zbornica je odobrila predlog poslanca Demskega, s katerim se zavrača ostavka predsednika zbornice posl. Ratay-a. Nato je pričela razprava o izjavah vlade. Krščanski demokrat Ciarinski jc stavil predlog, ki izreka novi vladi zaupnico. Zbornica je predlog sprejela s 193 proti 76 glasovom. Končno je vlada predložila zakonski načrt o finančnem pooblastilu. Načrt je bil izročen oosebni komisiji v oroučitev.
Maori 9 preiskav! Izvedencev v HensiDi
PARIZ, 22. Na včerajšnji seji poslanske i zbornice so razni interpelanti trdili, da ne prinaša zasedba Porurja nikakih koristi, nakar je Poincare opozoril na dogovore s j poruhrskimi industrijalci, kateri so znatno , povišali proizvodnjo na zasedenem ozem-1 lju ter tako posredno prinesli Franciji za-. dovoljive dohodke.
i «Seveda pa ostane pri tem» — je dosta-. vil Poincare — <*da bomo izpraznili ruhr-j sko kotlino šele takrat, ko bomo dobili , od Nemčije vojno odškodnino; rade volje . smo pristali na preiskavo za ugotovitev , plačilne zmožnosti Nemčije. V zadoščenje , nam je pri tem sodelovanje naših zavezni-. kov in prijateljev v Ameriki. > ^Francoska vlada je odklonila svoje so-. delovanje za ugotovitev definitivne pla-, čilne zmožnosti Nemčije, ker bi ta opera-, cija ne imela zmisia v očigled sedanjemu stanju nemške valute, pač pa se je izrekla . za preiskavo sedanjega finančnega poio-[ žaia Nemčije. Na tej podlagi je reparacij-t ska komisija začrtala meje odboru izve-j dencev. Tu gre le za u vel javi jen je mirovne « pogodbe: zasedba Poruhrja sploh ne pride v poštev. Nismo popustili prav nič v svo-| jem stališču. Francoska vlada bo predložila izvedencem osnovni načrt. Da bo-[ demo pa lahko prišli do koristnih pogajanj, je treba, da opusti Nemčija v Porenju nevarne sovražnosti.
c Ne verjamem — je zaključil Poincare ! —-i da je že prišla ura optimizma. Mi bi L se prvi veselili, ako bi Nemčija menjala svoje stališče; smo pa prepričani, da bo naša politika dosti doprinesla za razjasnitev sedanjega položaja®.
Večina je ministrskega predsednika na ; koncu njegovega govora burno pozdrav-1 ljata, i ^ ■ ■
Francija prignala separatistično vlado v . Palaiinatu —- Policija se bo morala pokoriti francoskim ukazom i BERLIN, 22. Wolfov dopisni urad poroča iz Ludivigshafena, da je pozval francoski odposlanik Menetrier k sebi predstavnike bavarskih oblasti in izjavil, da 3e bo morala policija odslej podrediti samo ' ukazom francoskih .oblasti. Stavkujoči uradniki bodo zaprti. Končno je izjavil, da je francoska vlada priznala avtonomno palatinatsko vlado.
Ukinitev obsednega stanja na Saškem , DRESDEN, 22. Poročila pravijo, da bo obsedno stanje na> Saškem v kratkem uki-i njeno. Izključeno ni, da se bo to zgodilo že tekom prve polovice januarja.
«;>Bglcški delavski poslanec razlagal svoje načrte nemškim socijalistom
PARIZ, 22. V Berlin je prispel angleški laburistični poslanec Tom Shaw, ki se jc izdajal za bodočega tajnika zunanjega ministrstva in razvijal pred socijalisti svoje dalekosežne načrte. Predvsem je naglasil sodelovanje angleškega in ameriškega delavstva proti Parizu in za francosko-nem-ško umirjenje. Socijalisti so bili z njegovimi načrti zelo zadovoljni.
Vrste bivših rentnikor, ki se preživljajo s prosjačenjem
BERLIN, 22. V Berlinu je 15.000 oseb, ki so živeti od rent in ki se nahajajo danes v bedi radi poloma marke ter so navezani na podporo javne dobrodelnosti. Ta podpora iznaša mesečnih 23 mark v zlatu za moža in 15 mark za ženo. Število teh rentnikov, ki čakajo danes na pomoč javne dobrodelnosti, raste od dne do dne.
Ameriška akcija za sklicanje razorožitvene konference
PARIZ, 22. cNewyork HeraJd» poroča iz Washingtdon, da bodo republikanski člani senatnega odbora mornarice in predstavniške zbornice predlagali, da se skliče nova razorožitvena konferenca, ki naj bi se predvsem pečala i. zrakoplovstvom in podmorskimi čolni. Vendar pa ne bodo predlagatelji ničesar ukrenili, dokler se za to ne odloči predsednik Coolidge. Francoska vlada bi bila k temu načeloma pripravljena. Vendar pa bi se moralo proučiti razne podrobnosti, kajti Francija ne bi mogla prisostvovati konferenci, ki bi o-grožala njo ali njene kolonije. Francoska vlada je po nekem listu mnenja, da ni taka konferenca nujno potrebna, ker bi utegnila povzročiti nove spore.
Čltoriift očita KugUesu
da razširja potvorjene listine
MOSKVA, 22. Ljudski komisar za zunanje stvari je objavil v listih sledečo izjavo: cVzel sem na znanje besedilo dokumentov, ki jih je objavil državni tajnik Ze-dinjenih držav Hughes ter izjavljam v imenu ruske vlade, da predstavljajo ti dokumenti navadno poivorbo. Radi tega vabim g. Hughesa, da prizna to potvorbo ali da predloži tozadevne listine v proučitev razsodišču, kjer bi bili zastopani obe stranki V nasprotnem slučaju bo veljal Hughes pred vsem svetom za razširje-valca potvorjenih listin.»
Macdonald za sklicanje mednarodne konference
PARIZ, 22. Posebni poročevalec «Chi-cago Tribune» doznava, da je Ramsy Macdonald odklonil v pogovoru z Brand-bury-jem misel preiskave nemške plačilne zmožnosti. Bolj prikladno se mu zdi sklicati mednarodno konferenco, ki bo morala proučiti splošni evropski položaj in Če bi se izkazalo za potrebno, revidirati ver-saillesko mirovno oogodbo.
W!!sofiov last bo kaa£<Bral aut ameriškega predsednika.
LONDON, .21. Re u te rjo v dopisal ur«d poroča iz Los Angclesa, da bo pri prihodnjih volitvah kandidiral za predsednika Zedinjenih dritav tudi Wilsonov tast, bivši državni tajnik M«e Adoo. Kandidiral bo na demokratski listi.
Henry Ford se odpoveduje svoj! kandidaturi
LONDOM, 22. Reuterjev dopisni urad poroča iz Detroita, da je Henry Ford izjavil, da se odpoveduje svoji protikandi-daturi proti predsedniku Coolidgeju. — Kakor znano, se je svoječasno mnogo go^ vorllo o Hardingovem nasledniku in imenovalo med kandidati za predsedniško mesto tudi ameriškega milijarderja in lastnika to varen avtomobilov Henrv Forda.
Mccen dunajske univerze
DUNAJ, 21. Listi noročajo, ela jc Kancelar Seipel poklical k sebi rektorja univerze in ravnatelje višjih zavodov glavnega mesta ter jim sporočil, da je visoka finančna osebnost v interesu znanosti ponudila potrebno pomoč za vzdrževanje dunajske univerzepListi dostavljajo, da je ta osebnost najbrže znani bankir in milijarder Bosel.
Kitajka vlada denrnijonirala PEKING, 22. Vlada je podala demisijo, ki je pa predsednik ni hotel sprejeti. Do nadaljnega bo sedanja vlada opravljala svoje posle.
Eol m repuNikd m Grliiein
Volitve, ki so bile tolikokrat odgodene in m> se končno vršile 16. decembra so prinesle republikancem večino. Sef vlade in šef revolucije sta takoj po izidu volitev pozvala kralja, da zapusti grško ozemlje, da bi se mogla razprava o obliki režima vršiti v miru, kajti nvzočnost kraljeve osebe v grški prestoKci bi utegnila po mnenju republikanskih voditeljev povzročiti morebitne nemire. Kralj se je tej zahtevi uklonil in se odpeljal v Bukarešto in tako se nahasjata obe glavni osebi Grške v inozemstvu.
Brezdvomno pa sta obe zvezani z domovino s tisočerimi vezmi. Kralj Jurij in Venizelos snujeta svoje načrte in čak&tft, da stopita v ugodnem trenutku na plan. Osobito Venizelos se drži v zadnjem času zelo reservirano in izgleda, da predobro pozna helensko dušo, da bi se odzval pozivu svojih prijateljev in se vrnil v domovino v trenutku, ko je usoda prestola še zavita v nepredorno kopreno negotovosti in nestanovitnosti helenskih volilcev. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo prišlo do njegovega odločilnega koraka šele po glasovanju v novi zbornici, ali celo iudi po ljudskem glasovanju, ki naj bi bila zadnja etapa v boju za monarhijo ali republiko. Kajti Venizelos dobro ve, da ima tudi monarhija svoje zaveznike in med temi v prvi vrsti inozemstvo, predvsem pa one države, Čijih dinastije stoje s kraljem in Jugoslavijo v rodbinski zvezi.
Tudi notranjepolitične razmere niso povsem jasne in republikanska misel še daleč ni tako skristalizirana kot v ostalih evropskih republikah. Res je, da so poslednje volitve izkazale koinaj 14% vseh volilcev monarhistov, toda, da je mnogo monarhi-stov iudi v sedanjih zaiagovitih strankah se ne da utajiti. Sicer pa pravijo treznejši državniki, da ne bo imela proglasitev republike nobenega praktičnega pomena, kajti pravice grške krene so v marsičem znatno manjše kot pravice nekaterih republikanskih predsednikov in sc dajo v slučaju resnične potrebe še bolj utesniti. Na drugi strani se bo mora! grški narod, ako se že izreče za republiko, odločiti za dedno ali začasno predsedništvo. Odločil se bo po zgledu starih republik za poslednje. Toda baš v tem tiči največje ogrožanje notranjega miru v helenski državi.
Raz'ične krize in zapletliaji najnovejše grške zgodovine zadnjega desetletja je precej težko razumeti, ako jih opazujemo s stališča zapadno-evropsk, kulture. Duša grške politike in grškega naroda je /.a nas knjiga s sedmimi pečati. Ni ga narod «, ki bi napravil v tako kratki dobi toliko političnih skokov in v tako kratkem času pre-hajarl iz skrajnosti v skrajnost. Germano-filstvo v začetku svetovne vojne se je sčasoma prelevilo v prijateljstvo napram zaveznikom. Leta 1920. je Venizelos pri volitvah popolnoma propadel in odšel v inozemstvo, toda že po treh letih je isti Venizelos sijajno zmagal in narod ga poziva na predsedniško mesto in izganja kralja, ki ga je šele pred kratkim časom sprejel s tolikim navdušenjem. Človek se mora nehote vprašati, odkod ta vihravost? Težko se je odločiti za trditev, da jc tako naglo menjavanje nazorov odvisno od vplivnih osebnosti in jc skoraj verjetnejše, da je to karakteristika grške duše. To svojstvo bi bila skoraj edina dedščina po bizantinskih in helenskih praded^h.
V moderni Grški kot v starem P>izaneu prihajajo vedno znova na površje razne klike, ki si skušajo z vsemi mogočir.ir sredstvi zagotoviti vpliv na vodstvo državnih poslov. Kjer odpovedo lepe besede in denar, morajo žaleči pest in spletke. To smo najlažje opazili v povojni dobi. S pravo bizantinsko hladnokrvnostjo in naglico sd bili obsojeni in ustreljeni ministri, da so napravili pot sedanjim diktatorjem in tudi general Meta*as, ki se je postavil na čelo opozicijskemu gibanju, bi kmalu postal žrtev svojih telu&ecev. Zadnje volitve sd
bile končno mijna zahteva zakonitosti fn ustavnosti, ki naj bi bila pa samo krinka to sedanje starrje is pesek v oči drugim ||TTop€»titB dr>*vam.
Kako bo: če pride do rcpvb^kc? Zaključek oa podkvi fteflnsiah presni s ne more Nb sa »osnirjenje notranjega življenja •goden. Cini'e i ji, ki so ustvarili današnje Ktuje, so stitavijcfli iz tako raznorodnih »lem?ntcv, Ida bo značila vsaka volilna Idba za predsedniško mesto, dobo nemirov, kratenja svobode in preganjanj, Naj-plab§e jamstvo za zakonitost v državi bi
predvsem pomenjala generaliteta. in častniški zbor, ki bi bila prva in najvažnejša gonilna sila notranje in zunanje politike. Toda, kjer jc imelo vojaštvo vpliv na državna vodstvo, ni bilo min* in tudi ne .svobode.
Vprašanje monarhije aH republike je torej vprašanje kratkega časa od njega retttve pa zaenkrat ne moremo pričakovati obilo sadov. Življenje, ki se je doslej sukalo okoli vladarskega prestola, se bo odsihdob osredotočilo na predsedniškem mestu nove republike.
DNEVNE VESTI
Mir med nami I
Pod tem naslovom objavlja zadnji «MaK fistx (od 21. decembra t. 1.) sledeče vrstice: «Na pragu božičnih praznikov smo. [V teh dneh, ko sc Primorci pripravljamo,
Ida prikličemo sveti božični mir v svoja srca, polaga «Maii lista orožje proti «Edi-juosti« in stavi predlog, naj se ce nadaljuje započela berba v listih, ampak naj se prepusti sodba o sporu dvojici: eden bodi član tržaškega, drugi bedi član goriškega društva. Izbrana dvojica naj spor zadnjih dni preišče in zaključi. Že vnaprej izjavlja sMali Hst^, da bc rade volje in brez ugovora sprejel fn priznal razsodbo dveh moz^.
V svoji 40. števiHCod 23. novembra 1923. pa je objavil isti list in skoraj na istem mestu na naslov tržaškega političnega vodstva ie-le besede: se ne bomo prepirali s pijavkami, ki so narod za milijone ogoljufali, ki so bili od bankirjev podkupljeni. ki si zidajo palače na stroške ljudstva. Za nas so to izdajice, propalice, četudi nosijo na jeziku besedo o narodu. Amen o.
Ni ga človeka, ki ne bo začudeno zmajal z glavo pri primerjanju gornjega ^božičnega sporočila* g. poslanca Sčeka z nezaslišanimi žaiitv«nii, ki jih je objavil i3ti njegov lisi na naslov istega političnega vodstva in i si e ga lista «-E<iincsti^, katerima moH sedai oljkovo vejico božičnega miru. Odkod ta izprememba? In ali more sploh kdo verjeli v iskrenost teh besed? Pokiičimo na po-roč vso našo dobro voljo in verjemimo za hip, da so besede «Ma-Icga i'sia-» iskrene. V slučaju jc jasno, da morejo biti ali izraz kesanja nad lastnimi izpadi zadnjih ieduov ali pa izraz priznanja, da so gospodje pri v Malem iisitt» zaSii ra kriva pola. V enem in drugem siučafii zadobiva njihovo postopanje pomen ^mooijsojanja in indirektnega priznavanja, da so s svojo gonjo grešili proli interesom načega ljudstva, ki sta mu v sedanjih razmerah bolj kot kdaj potrebni sloga in enodušnost v obrambi življenskih interesov našega naroda.
Pa p.ttijmo ta razglabljanja in osianimoj na pol m i j;aje7ementarnejšega zdravega razuma. KaJ'-šcn more hiti — vprašamo — sporazum, na podlagi katerega naj bi * složno krmarila, da otroemo naš čolnič, kakc-r se izraža g. poslanec Šček na drugem meslu iste številke svojega glasila, če pa isiočasno pi'oglaša drugo stran, kateri ponuja roko sporazuma, za nekako društvo propalic, pijavk, sleparjev itd. Zdrav, koristen in trajen sporazum je mo5-goč le med poštenimi ljudmi in le na podlagi iskrenosti in medsebojnega spoštovanja. To neizpodbitno in edino pošteno načelo je «Mali list^ brezvestno poteptal pc-d nogami in s tem dokazal pred našo javnostjo, koliko je krogom okoli tsga lista maf za iskreno in resnično spravo. Če pa mislijo1, da jim kljub vsem tako očividnim in prepričevalnim zunanjim znakom ipak delamo krivico, naj to dckaicjo z dejanji, naj iroa^o pogum, da javno in odkrito pre-kličejo vse žalitve, blatenja in obrekovanja, ki so jih zagrešili proii našemu vodst, u, rj-^a zaslužnim možem in ne-omadeževanim borcem za pravice našega ljudstva. Le na ta način nas bodo prepričali, bodo prepričali nai-o javnost, da niso njihove besede le manever in pesek v oči, temveč da so iskren izliv resnično čutene potrebe po miru, spravi in združitvi vseh na>-ih s:L Le na La način bo zopet vzpostavljen ieme^ni predpogoj za sporazum, ki so ga do sedaj tako neusmiljeno teptan in odstranjevali.
Ta neobhodni predpogoj za vsak pravi mir bo podan le tedaj, ko dobi naše vodstva in oni njegovi zaslužni odborniki, ki so bili tako kruto žaljeni, popolno zadoščenje za vse grde osebne napade, naperjene zoper njihovo dobro ime, njihovo čast in njihovo poštenje. Me, ne odklanjamo roke sprave in pomirjenja, toda po dogodkih zadnjih tednov, ki jih mi nismo izzvali, more biti edino merilo za iskrenost aH neiskrenost sličniji pomirljivih izjav tako javno zadoščenje, ki naj odpravi storjeno krivico in omogoči res pravi in trajni sporazum.
In pod tem pogojem smo pripravljeni se podati tudi na viteško polje častnega soda in lojalno popraviti, ako smo kaj zakrivili, kar pa je že vnaprej izključeno, zakaj vsi, ki so zasledovali našo polemiko, ki nam je bila vsiljena, nam bodo lahko za pričo, da •mo vedno le reagirali in zavračali napade in žalitve, naperjene proti našemu vodstvu in našemu listu.
trikrat sramota, da sc dobe v teh težkih fa&ih med inteligenco taki ljudje, ki jim je prva skrb, kako bi uničili to, kar so naši izkuieci in pošteni voditelji z velikim trudom pridobiš v korist našega ljudstva.
Zbrani dosedanji čitatelji « Malega listaš iz Loejerja ia Kak mare sko sa svojem sestanku cnodušno obsodili pisanje tega lista ia njegovo upravništvo sc bo pri pregledovanju naročnikov za I, 1924. in pri prodaji v našem okrožja »prepričalo, kako znamo izvajati posledice iz svoje sodbe.	*	(Sledijo podpisi).
Jakobu. SIcer pa je mogel vsak marljiv čitatelj listov razvidefi, da je druStvo izredno delavno, saj je priobčilo v zadajem poslovnem let« nic siasj kot 246 raznih večjih in maajših 4lankov. Te Šievflfce pać dovolj govore o agilnosti a&enijftkdbsfce čiialake«.
Delovaje društva je bilo k«ne#sirh-ase v dveh cdseksh in sicer v dramatičnem in v ■fcnffira« nem odseka. Kakor,je razvidno iz poročila je aeče! delovati dramatični odsok tako-rekoč a paazasmi rokami. Manjkalo je predvsesa aktivnih tlanov, manjkal je oder in od kulis jc bita ca raayfago sasco ena m k ta nepc-raksa. Toda pogurani odbor se ni usivašil dela ia danes razpolaga čitalnica z odrom, kulisami in garderobo, ki ji delajo čast. V zadnjem času je bila napravljena tudi oblačihura, razdeljena na tri dele io s prostorom za šminkanje. Uprizor;»ofh je bilo 15 iger in 10 roprtz, 4 klavževi večeri, nadalje trije poslovilni večeri in 1 vinska trgatev. Dramatični odsek ima svojo kaj&nico, v kateri se nahaja 137 dramatičnih del. Rožica je bila ia je tudi sedaj poverjena veiČemu strokovnjaku.
Lepe uspehe ima zaznamovati tudi knjižnični odsek. Knjižnica, ki je bila v začetku poslovnoga leta t »kor c koč še v povojih — imela je na razpalago komaj 285 knjig in še te v slabem stanja — je sa'Vsia sedaj na 1400 knjig. Glavna zasluga gre seveda rasnim darovateljem, predvsem pa AkadL društvu Balkan, katerim bodi izrečena sa tem mestu iskrena zahvala. 2al, da si društvo ni meglo nabaviti novih knjig, ker je imelo že z vezavo darovanih knjig velike stroške. Članstvo je prečitalo v preteklem letu 3.633 knjig, t. j. povprečno 245 knjig aa saesec. Kakor je razvidno, je knjižnica Šentjakobske čitalnice precej številna in kar je glavno, da deluje.
Naj bodi na koncu omenjeno, da je imelo društvo v preteklem poslovnem ietu Lit 36.000.— prometa, kar priča tudi o njegov zdravi in trdni iinančni podlagi.	R. fL
Izprememba poštnih pristojbin za razglednice
Tukajšnje poštno ravnateljstvo naznanja: Od 1, januarja 1924. se izpreaaenijo poštne pristojbine za razglednice na sledeči način: a) pristojbina bo znašala 15 st. za v okraj, ako so popisane na notranji strani in na enem delu zunanje strani; za razglednice naslovljene izven okraja pa bo znašala pristojbina 30 st.
—	b) Ako so razglednice popisane samo na enem delu (polovici) zunanje strani, bo znašala pristojbina v okraju in izven okraja 15 st. Z ozirom na te pristojbine se smatrajo dopisnice, za enake razglednicam, ki vsebujejo daljše pisemsko sporočilo. Ako bi pisanje na zunanji At.-ani presegalo desno ali levo polovico, se bodo smatrale razglednice označene pod a), kakor da niso bile zadostno frankirane, a razglednice označene pod b) kot dopisnice, ki niso bile zadostno trankirane ter se bo morala plačati za ene in druge dodatna pristojbina. Glede razglednic naslovljenih v inozemstvo ostane vse pri starem.
FOLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST>. Radi bližajočega se občnega zbora vabhn člane odbora ia zaupnike na pogovor v prostore uredništva «Edinosii» za četrtek, 27, t. in. ob 2.30 popoldne.
-f	Predsednik.
F-OJAKI! No zabite, da so božični prazniki posvečeni naši mladini. Naj ne bo nobenega zavedneSlovana v Julijski Krajini, ki bi ne bfl član «šolske ga društva«. Darujte mesto običajnih razgledate b novoletnih voščil tej prekori sini ustanovi.
Društvene vesti
Popoldanski izlet. Kakor javljeno se zberejo člani in prijatelji slov. akad. fer. društva «Bal-kan» ob 14 uri pri barko vljanskem vrtu, odkoder krenemo proti Prošeku.
Lepo vreme zadnjih dni jamči, da bo udeležba velika ne samo s strani mladine, ampak tudi starešin in starejših društvenih znancev.
—	Odbor.
Konsumno društvo Jadran pri Sv. Jakobu.
Skupna seja članov v pondeljek dne 24. > t. m. ob navadni uri.
šentjakobska mladina priredi danes ob 18,30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu veliko mladinsko zabavo.	j
M. D. P^ Sv. Jakob: Vsled praznikov sc vrši običajni jutrišnji sestanek danes ob 16. uri. Tovariši, bodite polnoštevilni, posebno ker je dnevni red zelo zanimiv.
Uro pred sestankom kratka odborova 9eja. Vsled odmerjenega časa se prosijo odborniki za točnost.
PEVSKO DRUŠTVO «ILIK?JA» vabi vse avojs čuer.c saj se udeležijo I£L rednega občnega	društva, kateri sc vrii danes ne zjutraj* kot je balo javljeno, ampak popoldne ob 15. uri v društvenih prosforfh. Občni zbor se |e morsl preložiti na popoldne, ker je mnogo članov danes zjutraj zsš»eden5h- Prognao pa« da se kljub temu udeležijo rsl člani, članice, steri Hirijaši ia prijatelji društva pclnoštevilno občnega zbora. Odbor po^iv' - 'redno važaoat, kaiero ima ta občni zfe»: l :r^o p?«?n-č&a, da ee ga vri «aci in pc i^m ud?lesijo »o£nožtevii&o.	Odbor.
Svetoivunski otroški vrtcc priredi v torek 25. t. m. otroško veselico v otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu z obdarovanjem otrok iz božičnega drevesca. Kdor ljubi svoj narod naj pride * prireditvi, da bo videl nastop naših malčkov. Začetek ob 4, uri popoldne.
Šentjakobska čitalnica naznanja tem pelem vsem svojim znancem in prijateljem, da danes niesa svoje navadne mladinske zabave.
J ustvarimo, ako pomislimo da obsega ena ia med največjih tržaških ladij «Presidente Wil-!fions'	paroplovnc družbe CocuKch,
12.000 ter.
Z ozirom na gonilno silo se j« razmeri* v odstotkih tonaže jned 1, 1914. do 1922. trnka*
1 izprera*»iJo:
~ Odstotki svetova« tonaže; i 1914. 1920
Ladje a& jadra	6,06 4J34
ladje z ruoiorji na petrolej itd. 0.45 Z5G Ladje, ki rabijo tekoče gorivo
v parnih kotlih	2,65 24.2>
"Ladje s stroja na premog	88,84 MJ?T
Nsjvažne^c dejstvo, ki gM lahko ua prvi pogled ugotovimo na podlagi podane stati* stike, jc izredno naraščanje svetovne morsa^j rice. A žal, da to naraščanje ne odj?ovarj» potrebam; kaj4i tonaža mornarice je že davno* prekoračila predvojne Številk«, medtem ko ^ trgovina mti zdaleč 5e dosegla predvojne viij šine. Razlago za ta pojav moramo iskati v. dejstvu, da so bila po vojni dokončana dela, ki so bila že prej zapričeta in da so nekatero države pospeševale gradnjo ladij le zalo, dat so nežtevilne množice brezposelnega delavstva dobile zaslužka.
, Nekatere države posebno vznemii jejo šle-f .vilke, ki kažejo, kako naglo si NeniC-,a spet pomaga na noge. Za te države je še bolj vzne-j mirljivo dejstvo, da ravpolaj>a danes f^crtičij« s skoro popolcc^ua novo mornarico, s katero bo starejša mornarica drugih držav le iežKa .konkurirala.
Navedene številke nam tudi pov: vlada v vsei ledjedelnicah po Italiji. posebno pa v Trstu, taka kriza.
?e
lm sipsfsdja m Mim
Pod tem naslovom jc priobčil naš stari znanec Umberto Urbanaz-Urbani v sobotnem ePiccolo dclfa Sera> razmotrivanja o sedanjih političnih dogodkih v Jugoslaviji, Ta razmotri-vanja ino čitali z zanimanjem. To pa posebno zato, ker se je pisec očividno trudil, da bo stvaren, miren in brez vsakega žela proti državi Jugoslo veno v. Simptomatičen se nam zdi ta članek zlasti tudi zato, ker prihaja od italijanske strani in ker ugotavlja (kakor pravi izrecno) očividno dejstvo, da je konsolidacija so tras jih političnih raamer v Jugoslaviji že na pote ter da mora tudi Italija to dejstvo vzeti v svoje račune,
Opozaija, da je Radičeva protisrbska propaganda pred razsulom: vidi že razvaline njegove «»iirotvorne republike*. Če bi se Radič povrnil in odločil za pot v Beograd, bi njegova republikanska propaganda izgubila vsako podlago. V Beograd torej ne more. Tudi bi v parlamentu kaj lahko razkrinkali njegove manevre in bi se s tem oslabela Radičeva šibka zgradba. Nadaljevanje absiinenčne politike pa bi bilo pogubno za Hrvaisko.
To spoznanje sc je začelo uveljavljati tudi med hrvatskimi strenkami, ki so se doslej pokorile Radič e v emu vedetvu. Zato so jele iskati nove orijentacije, tičejo nove praktične programe, Vidijo, da Beogradu ostaje stari zgodovinski položaj kraljevega sedeža, ki se je združila okolo niega nova razredna država, Izpre-videli so tudi na Ilrvatskem, da je tečaji zgodovine ne morejo premakniti.
Gospod Urbanaz občuduje tu bistrovidnost in fini politični takt ministrskega predsednika Pašiča pri vsem njegovem trak tiran j u spora s Hrvati. Vedno je kazal, da ni nasproten sporazumu s Hrvati, toda pod pogojem, da se ne dotikajo ustave ter da ne zahtevajo nje revizije. Ker pa je Radič kratkomaio odklanjal tak pogoj, se jc sam likvidiral. Do sporazuma s Hrvati pride, toda ne na političnem, marveč na gospodarskem polju. Koncentracija obeh pre-stolic, Beograda in Zagreba, bo usn&crjeaa napram Jadrana.
To bi bile v glavnem vodilne misli v članku g. Urbanaza. Zaključek pa je usmerjen na naslov Italije in Italijanov. Tudi tu je ostal pisec miren in svarilen svetovalec.
"Mi Italijani — pravi — ne smono videti v tem kako gibanje, n&perjeao proti aant, pač pa logično zgodovinsko posledico tega, kar se je zgodilo. In to tudi po naši krivdi ▼ dnevih po zmagL Položaj, ki se začenja oblikovati, je tak. Glejmo, da se ne izvrši proti nam, marveč nam v prilog! Nag!a5a sc vedno, da so nam vse slovanske države prijateljice; Čehoslova-ška, Poljska, Bolgarska, a tudi Rusija nam poeta ne prijateljica. — Zakaj naj bi se izključila Jugoslavija, ki tvori vez med severnimi in južnimi slovanskimi državami?! Morda zato, ker ji ne dovoljujejo tistih 300 milijonov francoskih frankov?!»
Ta zaključni odstavek na naslov Italije kaže, da je bil g. Urbanaz, ko je to pisal, nekoliko drugačen, nego so povprečni Italijani: da se je zamislil nekoliko globlje in v daljavo. Stilizacija je sicer nekam zamrežena: ne govori določno in konkretno, marveč le bolj namiguje, Kaj je hotel n. pr. reči s svojo izjavo, da je prišlo «dc tega tudi po naši krivdi v dnevih po zmagi?! Kaj e naglašanjem, da Italijani v preokretu v Jugoslaviji ne smejo videti gibanja naperjenega proti njimi Kaj z napovedjo, da bo koncentrirana akcija v Jugoslaviji usmerjena napram Jadranu?! Pripravlja Italijane na to, da bo Jugoslavija stremila napram Jadranu, obenem pa jim priporoča, naj se ne bcrjiio! Ali smemo morda iz dejstva, da pisec to na-glašanje m to napoved spravlja v nekako zvezo, sklepati, da liočc naglasiti možnost sporazuma Italije z Jugoslaviio v prvi vrsti glede Jadrana?! Pa tista beseda «tudi po naši krivdi-! Ali je naorda s tem hotel opozoriti Italijo, da sta bili njena povojna vnanja politika napram jugosl. državi, in pa njena notranja politika napram jugoslovenskemu plemenu — zgrešeni?! Stavljamo le vprašanja, ker kaj pozitivnega ne moremo reči z ozirom na nedo-ločuost sloga. Ali, g. Urbanaz je inteligent, je sam Slovan po rodu, zasleduje — kakor vidimo
—	precej kritično življenje in dogodke v Jugoslaviji. Po svojem službenem položaju na deželi more tudi videti in opažati marsikaj, za kar <K) ministri v Rimu in naši prefekti slepi. Nikako čudo ne bi bilo torej, če bi hotel opozoriti svoje gospodarje, kako temeljito zgrešen
—	tudi z vidika državnih koristi — je bil ken-ccpl dosedanje politike napram Jugoslovenom
—	v državi in onkraj meje. Tako njegovo spoznanje in pa prizadevanja v tej smeri bi mi iskreno pozdravljali.	.
O&fei zbor fcsljsKo&ske čitalnice v Trstu
Preteklo nedeljo se je vršil v prostorih DKD pri Sv. Jakobu XX. redni občni zbor »šentjakobske čitalnice*. Po otvoritvi občnega zbora je predsednik izrekel zahvalo predvsem Konsumnemu društvu pri Sv. Jakobu in Akad. fer. društvu Balkan v Trstu, kakor tudi vsem onim, ki so v kateremsibodi oziru pomagali društvu.
Iz tajnikovega poročila je razvidna vsa delavnost in agilnost tega društva. Naprej bodi omenjeno, da je društvo v preteklem poslovnem letu nič manj kot 97krat interveniralo pri oblastih zaradi raznih prireditev. Pri tukajšnji kr. cenzuri za prestave je bilo cenzuriranih 21 dramatičnih knjig. Tekom poslovnega Časa zadnjega odbora je društvo imelo 33 prireditev, ki so ee vse vršile v dvorani DKD pri Sv,
Lonjerci in Katinarci proti pisanja „Malega lista1*
Od skup»ie naših zavednih Lonjcrcev smo prejeli sledečo izjavo:
Lonjerci in Kat marci, ki dobro vemo, kaj je ttspravOo «Polit. društvo Edinost v Trstu* za dobrobit našega naroda in Itaj so napraviti v tem pogledu gospodje okrog oMalega lista*, odločno obsojamo neupravičene, lažnjive in škodljive napade »Malega lista» na naše obče-epoštovane in zaslužne narodne voditelje, zlasti pa na našega nadvse požrtvovalnega in ,velezaslužnega prvoboritelja g. poslanca dr. 'Wilfana. Z bolestjo v srcu izjavljamo: sramota.
Es Iriaifeeea ilvlienlsi
, Veiik pcž&T, Predpreteklo noč okoli 2, ure po polneči so nekateri ljudje, idoč po idic: Re-gina EleBaT zapazili*, da se iz strehe hiže št 21 vaJi gost dim; lopatam so i*ped strehe švi-gaii ognjeni jeziki. Kcialu se je nabralo pred hišo precej ljudi; nekateri so zbudili vratarja, ki je opoaerii na nevarnost prebivalce cgrože-ae hiše. Na pol oblečeni ljudje eo prestrašeni bežali na uiieo. Kmalu potem so prihiteli na lice mesta mestni gasilci, ki so bili telefonično obveščeni o požarju. Ti 90 se takoj lotili gasiti ogenj, ki se jc že zelo razSiril. Streha jc bila vsa v plamenu in se je skoro vsa zrušila. Og^nj je jel ogroževati tudi spodaj ležeča stanovanja, toda gasilcem, ki so v tem času dobili ojačenje, se je posrečilo ogenj omejiti ter ga po večur-nesn delu popolnoma udušiti. Stanovalci so ss zopet vrnili v svoja stanovanja, ki so bila — posebno v višjih nadstropjih — poplavljena; voda je napravila mnogo škode na pohištvu. Skupna škoda se ceni okoli 1C0.000 lir.
Ogenj jc izbruhnil iz neznanih vzrokov v podstrešju, kler je bila nagromadena znatna množina raznega kuriva.
Pcairušen aernonor mlade ženske. Snoči okoli 22. ure, si je iz neznanih vzrokov hotela vzeti življenje 22-letna dninarica Marija Con-drich, stanujoča v uiici Largo Pcstalozzi št, 1. V veži iste hiše je izpila precejšnjo količino solitrove koslinc. Nesrečno žensko je našel nočni čuvaj Fran Alfieri, ki je, idoč mimo hiše, čul iz veže bolestno ječanje. Skoro istočasno sta prišli tam mimo dve znanki Condricheve, stanujoči v isti hiši. Ena izmed njiju je obvestila telefonično o dogodku zavod «Zc!«nega križan. Na lice mesta prihiteli zdravnik jc uvide!, da je stanje za&trupljenke zelo resno; d'*l io je nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji zaman skušali izprati želodcc. Upanje, da bo okrevala, je zelo majhno
Trčenje med dvema avtomobiloma. Preleklo noč okoli 24. ure sc jc v ulici S. Francesco pripetila nesreča, ki bi bila skoro imela žalostne posledice. Dva javna avtomobila, izmed katerih je eden vozil navzgor po ulici, drugi pa po ulici Palestrina v smeri proii Ccsarc Balti-sti, sta na križišču omenjenih ulic šiloma trčila skupaj. Avtomobil, ki je vozil po ulici S. Francesco, je bil označen s štev. V. G. III. 91, drugi avto pa s štev. V. O. VI, 10, Kijuh silnemu sunku sta ostala šoferja po sreči nepoškodovana; nek gospod, ki se je nahajal v avtomobilu št, 10, je ostal tudi nepoškodovan; avtomobila sta se pa zelo polomila. Škoda sc ceni ,na približno 3GC0 lir. Na lice mesta se je podala posebna komisija, da dožene, kdo izmed šoferjev jc pravzaprav kriv nesreči.
SAnn tršOBfmto mornarica
Nedavno jc cLloyd Register^, t. j. urad v Londonu, ki ima v evidenci vso svetovno trgovinsko mornarico, objavil statistiko o stanju trgovinske mornarice. Dne 30. junija 1923. je štela trgovinska mornarica okoli 33.500 ladij po ne manj kakor 100 ton, skupno 65,166.000 ton. Pred enim letom je bilo v «LIoyd Registru« vpisanih 64,371.000 ton, 30. junija 1921. pa 61,975.0(jO ion. Od leta 1921—1922 je mornarica narastla za 795.000 ton, od 30. junija 1922. do 30, junija 1923. pa za celih 3,191.000 ton.
Zanimivi so podatki o nazadovanju števila jadrnic. Dne 30, junija 1923. jc razpolagala mornarica na jadra z 2,850.000 tonami; v teku enega samega leta sc jc zmanjšala za 200.000 ton. Junija 1914. je mornarica na jadra razpolagala s 4 milijoni ton; izgubila je torej 1,150.000 ton. Največjo trgovinsko mornarico na jadra imajo Združene države, t. j. 1,260.000 ton, za njimi pridejo Francija z 284.000 ton, Norveška z 176.000, Velika Britanija in Irska s 166,000 ter Italija s 153,000 tonami.
Tonaža ladij na paro in motor, zgrajenih iz železa ali jekla, ki pridejo edino v poštev za prekmorsko trgovino, znaša 57,939.000. Pred dvensi leti je znašala 54,217.000, leta 1914. 42,514.000 ton. V primeri z letom 1921, sc je mornarica na paro in motor pomnožila za 3,722.000 ton, z ozirom na leto 1914. pa nič manj kakor za 15,425.000 ton.
Mornarica je razdeljena med posamezne države tako-lc (v tisočih ton):
1921 1914 Anglija	19.077 18.877 -f-200
Združene države 12.416 1.837 +10.579 Japonska	3.402 1.642 4-1.760
Francija ..	3.265 1.91 S +1.347
Italija	2-788 1.428 +1.360
Nizozemska ! 2.606 1.471 +1.135 Nemčija	2.496 5.098 —2.602
Norvegija	2.299 1.923 -4 376
Angleški dominioni 2.219 1.407 +812 Španija	1.169 883 +286
Svedija	4 1.092 992 +100
Dansko	920 768 +152
Grčija	i ; 743 820 —77
Belgija	j	600 341 +259
Avstrija	.».. 1052 —1,052
Druge države	2.057 2.057 -{ 790
Iz f§*2ašfe@ p@ScrsJss?&
Iz SeŽaae (Vandalizem na jjrobocih). vc< časa se opaža na tukajšnjem pckopalifč« škoda na nagrobnih jipomenikih. Angel j cena sa odbijali krila in glavo, nasadi se kvarijo in rs« vejo cvetlice. Te dni jc zlobna roka zopet zagrenila sličen čin. Neznani ljudje so sneli z velikega nagrobnega spomenika emajlirana aliko pokopanega, pokojnika ter jo nedaleč od groba razbili na drobne kose. Prizadet* oblastva se opozarjajo na tc grde čine, da ukrenejo vse potrebno za njih preprečitev v bodočnosti. Ker je tudi mogoče, da delajo tako škodo na pokopališču Se nerazsodni otroci, bi bilo želeti, da bi stariši doma in tudi učitelji v šoli opozorili otroke na grdobo takih čino ter jili primerno posvarili.
Podpisani sklicuje
redni oblni zbor
MM društra .Edinost'« Trsta
na 30. decembra t L ▼ prostore uredništva «Edinosti« ▼ Trsta, Via S. Francesco _ d'Asstsi 20, L nadstropje,
z naslednjim dnevnim redom:
1)	poročilo odbora (tajniško in blagajniško),
2)	volitev predsednika, devetih odbornikov, devetih namestnikov in treh pre-gledovalcev računov,
3)	slučajnosti (razpravljanje in sklepanje o predmetih, ki spadajo ▼ delokrog društva).
Začetek ob 10. dopoldne.
Odbor
Političnega druživa «Edincst».
Angleška mornarica se je torej v primeri z letom 1914. pomnožila le za 200.000 ton, t. j. za 1%, medtem ko je mornarica Združenih držav dosegla razmerje 575/2. Radi te pomno-žitve zavzema danes mornarica Združenih držav 21.4% svetovne trgovine, t. j. drugo mesto med pomorskimi državami, medtem ko je pred vojsko zavzemala mesto še za Francijo, t. j. peto mesto; tonaža Združenih držav je tedaj obsegala 4 % svetovne mornaricc.
Nemška mornarica, ki je pred vojno zavzemala drugo mesto, je danes na sedmem mestu; toda zdi se, da bo Nemčija kmalu prekosila Italijo in Nizozemsko v tem pogledu. Kajti gradnja novih trgovinskih ladij v Nemčiji silno napreduje; 1. 1920. je bila v smislu mirovne pogodbe nemška trgovinska mornarica skrčena na 410.000 ton, danes pa razpolaga .Nemčija že z mornarico 2,496.000 ton.
Važni so podatki glede starosti posameznih vrst ladij; kajti od starosti ladje je odvisna tudi porabnosrt ladje v trgovini. Dne 30. junija 1923. ',e bi!o6,913 ladij manj starih kakor 5 let, t. j. 35% vac mornarice. Nad 25 let starih je bilo okoli 6,551. a te predstavljajo le 1295 svetovne tonaže. V najbolj ugodnem položaju glede starosti ladij se nahaja Amerika; njene ladje, v starosti izpod 5 let, predstavljajo 57UJ3K njene tonaže. Za njo pridejo takoj Nemčija z 52.695, Nizozemska s 37.8%, Kanada s 36.8%, Japonska s 35.3% ter Francija s 34.7%.
Glede obsega posameznih ladij je razvidno iz podatkov, da razpolaga svetovna mornarica s 5.636 ladjami, izmed katerih obsega posamezna nad 4000 ton, medtem ko je zna-Kalo to fetevilo L 1914. le 3.608. 350 (med temi 1% angleikih) je ladij z nad 10.000 tonami in nad 33 ladij s nad 20.000 tonami (Vsaj približno sliko, kako velike so ie ladje, si lahko
*
S&muft koaa. V torek je umrla v Gorici švr, spa Terezija Bajec, s«pro$?a ravnatelja družne zvezen. G. ravnatelju naše sožaljc.
Povratek odv. Ctprarc in siov. dclcgacijc iz Rima. Odvetnik Caprara se je povrnil v četrtek zvečer iz Rima v Gorico. Skispno z njim se je povrnila tudi slovenska delegacija «esto-jeta iz že znanih fašistovskih bratcev. Takoj po svojem povratku jc sklical odv. Caprara odborovo sejo goriškerfa fašja, na kaferi jo poročal o uspehih svojega potovanja, ki ho baje za Goriško življenske važnosti, čeravnu je rcvica že umrla. Brczdvooino je, da se je na iej seji razpravljalo tudi o našem življenju, katero bi od\f. Caprara, proi. Peternelj in pobratimi kaj radi ugasnili, toda vedo naj, da smo trda korenino.
Zcpet komisar. Goriško »bralno m podporno društvo« je dobilo od podprefekture obvestilo, da je poverjena skrb za napredek in p/ocvit društva vladnemu komisarju v osebi od*. Gh?-no Mozzarelli-ja.
Sefia kraljeve komisije v Vidmu. V sredo s* jc vršila v Vidmu seja kraljeve komisije za, izredno upravo dežele, za prošlo soboto napoved« na skupna seja furlanske in tr7asJ<e kraljeve kiomisijc v Gorici je bila preložena na nedoločen čas.
Seje se jc udeležil tudi komisar-likvidatoi goriške dežele avv. Giolio Nencetti, kateremu je predsednik komisije ca v. Lops čas f i tal k njegovemu imenovanju za furlanskega pre-, feJcta.
Istotako sc jc predsednik spomnil odv. Pi-senti-ja ter opozoril na veliko delo, ki ga je izvršil za časa, ko je stal na čelu mestne prefekture; izraiil je uverjenost, da bo tudi v nov' službi znal doseči one uspehe, kakor si jih žeH prebivalstvo.
Nato je komisija skupno 3 conim. Nencclti-* jem razpravljala o različnih vprašanjih, ki so v zvezi 7. likvidacijo goriške dežele ter jc med drugim sklenila, da bc predsednik komisije ••cav. Lops nastopal dežilo v komisiji, koji je poverjeno proučevanje sprtmembe pravi! Julijskega hidroelekfTičnega pedjetja v Gorici.
Bili so sprejeti še razni drugi sklepi ir. pre-čitana je bila sledeča resolucija shidak ia go-u r riških dcTŽehiin uradnikov, katero je sprejeli jcol komisija z zadovoljstvom na znanje:^ <Organi-zirani uradniki bivše gorižJce dežele, zbrani dnf 16. decembra na sestanku v Gorici sprejemaj*, na znanje odločbe in ukrepe o ureditvi njihovega gospodarskega položaja z ozirom na likvidacijo dežele in sc zavedajo velikih težkoč, ki so morale nastati s popolno ugoditvijo njihovim zahtevam.
Zahvaljujemo se furlanski in tržaški komisiji za ono dobrohotnost in pravičnost, s katero sta obe komisiji po težkih in mučnih poga-> janjih sprejeli zahteve deželnih uradnikov ter nam ustregli povsod, kjer jo le bilo mogoče..
Spiemembe na goriški podprefektui i. Po Gorici kroli govorica, da bo tudi goriški ped-prefekt Nicolotti odstavljen oziroma premeščen. Akoravno ne pričakujemo tudi cd njegovega naslednika ničesar dobrega, vendar n:u kličemo z radostjo v očeh: srečen pot g. po<r prefekt.'
Ves vlak je šel čez njega, pa sc mu n: me zgc dile. V petek popoldne sc je razgovarjal črva} brzojavne žice*Peter Nardin iz Vrtojbe v birani postaje v Prvačini s svojim delavskim tovarišem. Stal je na progi med obema tračnica ma in pogreznjen v živahen razgovor m opa zil, kako se z veliko naglico bliza vlak. Opozo ril ga ic na to šele parni stroj vlaka, ki ga je s silo trešči! na tla. Obležal je med obema trač-, nicama in čez njega jc drvel ves vlak. Nardina so prepeljali takoj v goriško bolnišnico, ker je zadobil razne poškodbe, ki pa niso težke, ker bo ozdravil približno v dveh tednih. Poškodbe mu je povzročil stroj, ko ga je podrl na tla, medtem ko mu ostali vozovi niso naredili nii zalega.
Nova nesreča na svetogorskem pobočju. N» severni strani Sv. gore je našel 14 letni Aloj. Berlot iz Grgarja granato, katero je hotel odpreti. Pri odpiranju jc granata eksplodirala tei razmesarila ubogega dečka. Hoteli so ga tako prepeljati v bolnišnico, toda izdahnil je kmali po nesreči v strašnih bolečinah.
Detonoriikn. V Podbrdu so aretirali 33 letno Marijo Valentinčič, ker jc v avgustu leta 1921 umorila s pomočjo nekega Karla Dachs-koblerja lastno dete.
Lfubesensfca drama. Jedva smo pozabili naj fervavo ljubezensko dramo v Letniku, pa se je le odigrala skoraj docela podobna v Gorici. Fazlika je le ta. da je v Ločni k u po~ai samo-' kres in da si je iudi glavni junak pognal kroglo * v srce, medtem ko jc v goriški drami rezala britev in 3e glavnemu junaku bsij dopade ječa kakor peklenski ogenj.
Pred kratkim je bita nastavljena v jjostiLai #>Ai rooniii/ kot natakarica 18 letna I.ccija Kc-vačič iz Trsta. V petek sc jc javil Dri njej 25 letni Brandstatter Antoa iz Trsta, ki je že prej — za njenega bivanja v Trstu — razodeval lepi natakarici svojo vrečo ljubezen, toda šaman. Tudi v petek se mu ni posrečilo omehčati trdo srce tepe natakarice, ki pa je bila napr.ua njemu toliko obzirna, da ga je celo opremljala popoldne na državni kolodvor, odkoder se je hotel vrniti v Trst. Vendar Brand-stalter ni mogel prenesti bolesti ločitve, na tr£u pred postajo je izvlekel brivno britev ter priče? z njo mahati po svoji spremljevalki, ki se je pod udarci kmalu zgrudila na tla v mlaki krvi; rani! jo je z britvijo na obeh licih, na čelu m na hrbtu. Nje^a so prepeljali v goriške zapore, njo pa v bolnišnico usmiljenih bratov.
Žrtev konjskega kopita 32 letni Anton Žabce iz Sv. Katarine pri Vrabčah je prevažal s
Sarom konj voz tramev na postajo v Štanjel.
ia kruli strmini so sc vsled prevelike leže konji ustavili, za kar jih jc Žabec začel tako obdelovati z bičem, da je eden izgubil potrpežljivost ter se maščeval nad njim s pošteno brce. Žabca so morali prepeljati v goriško bolnišnico, ker jc zadobit težko rano na giavi.
lr§ ismetaosf
Vzgojeslovje s IcKcij.dBji nauki o doše-slovju za učiteljišča in sorodne šole. Spisala dr. Jarko Bezjak in prof. Dragotin Pribil. Odobril oddelek za presveto in vere v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 56 Din, Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
'Pedagogika I. knjiga^, tako je nadpis 27l> strani broječemu obširnemu in si ste-matičnemu delti, ki je pravkar izšlo v za-Učiteljske tiskarne. Na knjigo so težko r.e čakala učiteljišča, je pa knjiga tudi jierbhodno potrebna vsakemu inteligentu, \i se hoče poglobiti v dušeslovje in vzgoje-slovje. Uvod podaja splošne temeljne pojme pedagogike, govori o predmetu vzgoje, o vzgojevalcu, vzgojnih činiteijih, o odno-šajih med pedagogiko in drugimi znanostmi. Prvi del je posvečen dušeslovju. Posamezna poglavja obdelujejo: temeljne pojme duševnih pojavov, umovanje, zaznave in r.azoTe, predstave v ožjem pomenu besede, pokornost in pazljivost,* spomin, domiselnost ali fantazijo, mišljenje, čuvstvovanje, stremljenje, nagone, poželenje, hotenje, voljo. Drugi del obsega vzgojesiovje v podrobnem. Tako govori o razdelitvi vzgoje-slovja, o vzgojnem smotru, vzgojnih načelih, vzgojnih oblik;.1 Isivih, delu. Posebej govori o varstven : skrbstveni vzgoji ter konečno o vzgojitelju samem. — Vzgo-jeslovju se posveča dandanes vse premalo pažnje in najsi bode to s strani staršev, šole in vseh drugih vzgojnih čini tel je v. Današnjo. doba je, bolj nego kedaj prej, potrebna takih deL Z Bezjakovo knjigo smo pa tudi, prejeli prvo knjigo te vrste, ki se da s pridom in sistematično izrabili kot učna kniiga. Prav toplo priporočamo.
Pare! Goba; Peterčkove poslednje sanje. Splošna knjižnica Št. 11. Ljuhljana 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljuhljani. Strani 90. Cena broi. 12 D., vezani 17 D.
Nekateri tožijo, da vsa naša mladinska literatura ni nič vredna in da človek ne ve, kaj naj bi dal mladini, ko si zaželi knjigo. No. tisti naj ji da v roke veaj Peterčkove poslednje sanje, Morda bo le zadovoljen; če on ne, mladina, br	gotovo. Tudi odri, ki snaorejo
večje nprkoii. c, naj bi poskušali. Gotovo jim ne bo žal. Pisatelj jc skuša! manjšim odrom uprizoritev olajšati in je dodal posebej opazke za režiserje, ki sc morajo gibati v omejenih razmerah. Cena je tako nizka, da si lahko vzak oder nabavi zadostno število izvodov in se ne bo nikomur treba mučiti s prepisovanjem vlog. Kjer jih boiič ne bo videl na odru, naj vidi Peterčkove sanje vsaj steil božičnimi darili.
POHIŠTVO, rabljeno se proda. Pojasnila: Viila Nordio, Vrdela- Sv. Ivnn zgornji, št. 1123.
tRGOVSKl rOMCCMiK išče
I ;	zsriasa ^
17651	v
knjigarni in papirnici J. ŠTOKA
Trst — Via Milano št 37 — Trst
službe, v mestu aii na dejali. Naslov pri upravništvu.
1766
I2T&EDHA rSlLiKA za praznike. Prodajam vino lastnega pridelka, tudi na drobne. Ro-jan, Veroielis 507.	1767
NAZNANJAM ▼sem prijateljem in znancem, premikačem, železničarjem in kovačem, da točim prvovrstnega vipavca, belo in črno istrsko in izvrstni refošk. Dobijo se tudi domače klobase. Lepo božično drevo. Fran Zafrcd, Trsi Carr.no Belvcdere Št. t.
1770
Vince vipavsko, klobasico kranjsko, pošteno pijačo, domačo jedačo ti nudi vsak dan naš Jože F tu lan. Ni krčme izlepar kot ta v via Gecpa; Vse gnr. žno, prijetno in z družbi-co fk ino; le pridi, naroči, naroči, pij, jej, pa bo§ zadovoljen vselej! Danes pa pazi, da ne zamudiš, ker «ževce» drugače nič več nc dobiš!	1754
Odvetnik
sod. svet. v pok. je eđprl
siMi&o pisarno v Goric?
{Ste&rt* 2) Pisma del Ducno
V xaWii
v«v
PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi ugiašcvalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in
uglaševanje po zmernih cenah.	6
ZLAT, srebrn in papirnat dtnar se kupuje U prodata po a&iernih cenah. Menjalnica v.;a Giacintc Galiina 2, (nasproti aetela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovenska
25
G. DOLLJNAi? Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —Izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	30
KRGNE, srebro, ziaio in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna bert. Trst, via Mazzini 46.
kupujem. Povh AU 58
JSrl Jllfe SžA Jlll S
I® siaišs^llil dar lersiki
zadnjega vzorca, iz voljnega in trpežnega usnja 2a Shin.h L	Brezkonkureučna cena	L 33.
Na prodsj je v velikem semnju obuvala
Prave raspre^l^
^spreetojne cene
Od danes saprej bomo dali vsakemu kupcu koristen clsr.
ko;** daroval BaidK^EM.
N8L Prejeli ssno veHka«sko part;>e črnih in rumenih čeyijev, možiil!), L 40.— črnih, i« remenih čevijev, tno^oih, z civojuim podplatom L 45.—. Prava prilika.
607

se prodaj« pristno vipavsko belo vino v steklenicah po L 2.80 liter. Na debelo po znižanih cenab.

KRGNE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edxni ^rosist, via Pondares 6-1._£_44/1
BABICA« avtorbcirai^ sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Ginlia 29.	1677
POSESTVO na prodaj. Dve hiši, približno 3500 k-aitrov obdelanega zemljišča, vinograd in vrt, vse v bližini postaje Vrdela na lonjer-ski cesti. Pojasnila v gostilni S t; ban pji Sv. Ivanu.	1745
TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, vešč slovenskega, itallianskega in deloma nemškega jezika, išče službe y mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.__1748
SC£€lQl!St 28 hOfeZ&! 7 miI ID 33 Z0Č85
ssrsjega sa m atobrnste ib isliliMIka epr^vfla
v Gorici, p»3 ImuM ZS Itlm ieDa littsria 20)
•d 9-19 en o<e 3-5.
SoM zs niifeioiilMe
TRGOVCi POZOR
KUNZ1, TRST - ¥ia Artisti 3
ima veliko zalogo okraskov za rakve, p3|č©1anov lastnega izdelka (češko blago), čevljev, timetaili kovina-stili vencev, suhih cvetlic, pogrinjal in podstavkov.
Pripravljen je poslati vzorce proti navedbi predmeta in ceni. Ker se s tem prihranijo potni troški, zamore dobavljati 30°|o cenejše kakor vsak drugi kos kurent.
Kii
loteclciSiti I. Mm
V2s S. Hkold 13.
Normalni praktično-tcoretlčni tečaj}, brzi ie-
SKLADISCE Oglja na prodaj. Naslov Pri uprav-> ^ji, večerni in dnevni vedno odprti, nišiv«.	1760; Zajame en patent v 10 do 20 dneh.
t dina popdina šola. — Oglejte si naše nove prostore. — Olajšave 2a dežefane. — Popoln teoretični tečaj L 30.—. — Informacije fn prospekti v Via S. Nicold 12. 373
GOSPODIČNA* sirota, »prejme vsako delo na dom. Izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju i. t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri upravništvu.	1763
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovtnsko. Corso Garibaldi
23. __1679
KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi v uJ. Nicolo Macchiavelli št. 8 zajamčeno pristno belo vino po konkurenčnih cenah* Postrežba na dom. Prodajajo se tudi botiljke od enega litra po L 2.60	1755
KGNSUMNO DRUŠTVO JADRAN SV. JA-
K03 išče krčmarja. Nastop takoj. Profoje
poslati na otiboi*.
1754
Odvetnik

je odprl svojo pisarno
v Tram pri llirsKl Bistrici
hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem St.
12!.

Vipavsko, Istrski refošk in kraški teran. Na debv ?o in za družine Via CunlColK 8, na drobno in za družine Via Gtafilan! 32« Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684)	FR. ŠTRANCfiSt.
Me prihraniti ?
Fsleffls (RsBgtea) od L 99— ssprel Fefhe eiJ'ž*€ • * m n 99.— „ I OfMe u. ffiksfienlfe „ „ 65.— „ ! Hlače Iz cieUeteid libge „ 32.— „ j
<9 • la m ai i« - <s |
40 - na Cordacd - 40 ™ j
Ii.rfrd a glavna »hupčtiaa »Ljul^jfiiiske fcaa- i
ke» v Ljubij&ui, ki se je vrnila 15, decembra t. I. je sklenila povišanje delniške glavnice od popolnoma vplačanih 37.500.000 dinarjev na 50.000.000. Z ozirosa na ta *klep občnega zbora skleni! je upravni cdbor banke, da začne ie tekom tega meseca XIV em?yijo delnic z izdanjem 83.333 delnic po nominalnih 150 di-• narji-v.
R'.h. s'jbscripcije je določen od 20. do vkiju- i čc i; ; t 31. decembra t. I. Starim delničarjem do . ; vi-« se na 6 slarih 1 nova delnica in sicer po Icč^Ja 175 dinarjev tel quel. Ostanek emisije prt* zame sindikat, ki jamči za emisijo. Nove dclnice so deležne dobička pečenši s 1. ja-; nuarjeai 1924.
G&S&ka 1 Ms ss^ile na
«C3T IZŠEL JE -S1



za lato 1924
In stana:
v usnje vezan L 7.—, v platno vezan L. 4«—.
Ha 5 9® le v tiskarni Mmil In y Knjigarsi Stoka, v Itfrlli: v Knjigarni Sai.
PODLISTEK
Pau! Bourget:
J E C
(La Geole) Poslovenil F. P.
(9)
Tudi to je opazil, da je namreč bil kap revij preložen na dru-jo mesto. Slugi, ki mu je rav-oo odpenjal črevlje, se ni tresla roka, ko mu je odgovarjal s posebnim, nekoliko zategnje-nim naglasom svoja pokrajine:
—	Morda g. Fangieres, ki ie priše! približno ob dveh. Rekel ci je, da mu ie moral gospod pripravili en zavoj knjiga.
—	-Gospod Faugiercs?» ;e ponovil ViaJis. •Torej Ec jc čakal? Dol£o Časa?^
—	«Nc prav dolgo. Ivckel mi je, dr. je pozabil, da ima neki sestanek.o
—	«Kje me jc čakal, v pisalni sobi?»
—	«V pisalni sobi. Moj Bog, ker je bil g. Faugieres, sem mislil .... G-ospcd se zdi da je eelo nejevoljen ....»
. — «Jfi£»( ie odvrnil Ivan, «prav čisto nič^»
V resnici pa ga je spreletevala groza po vsem životu in mu je sedaj dušila glas. Sluga se ni upal ponavljati niti se nadalje opravičevali. Ko pa se je vrnil k Bvoji ženi, ji ic rekel:
—	Bojim ser da sv m napravil veliko neumnost. ■»
Nato ji je povedal, da je prišel Faugieres, kako jc nenadoma odšel iz pisalne sobe, kako je gospodar vidno nezadovoljen. «In vendar je to en par dobrih prijateljev*, je zaključi].
—	bogve kako dobrih,» je bistrotmvuo odgovorila žena Ivana Bourrachot. «Ko bi biio res, bi bila gospa, ki gleda na vse z gospodovimi očmi, napram g. Faugieresu priia-teljski razpoložena. Meni pa sc zdi, in topo glasu, s katerim izgovarja njegovo ime, ne ravno da ji je zoprn, toda daleč ne bomo.a
Dar opazovanja je pri slugah ravno tako nepogrešljiv kakor pri otrokih. iMarija Vialis je imela pri občevanju z Marcelom Fau^ieres iste nepri;elcc obeulke kakor njen mož. Medsebojna odvisnost vtisov v prijateljstvu ni zavestna, vendar pa je stalna. Prijatelj, ki mu drag prijatelj zavida, si noče priznati, da mu ta pajaielj zavida, pač pa sluti skrito sovra-
štvo. Voha ga in ga občuti neprijetno, često nevede. Zraven tega je v temeljnih razlikah naznanja o nekaterih bistvenih vprašanjih — o veri, o politiki — posebno načelo antipatije, ki sc z izlivi tovariskih čustev lahko prikrije. V tem pogledu je to načelo neizprosno. Dasi se je Vialis ponašal s svojo strpnostjo, so Faugieresove revolueijonarne ideje vendar žalile v globino njegovega bistva. Posebno par mesecev sem sc je porajala v njem nekaka mrka odvratnost napram tovarišu iz liceja in ioireske armade. Pekla ga je vest radi tega in za pokoro je podvojil svojo vljudnost, katero pa si je potesa zopet očrta] kot hinavščino. In če bi mu ne bil zoprn, kako bi bil potem rekel sam pri sebi in s tako gotovostjo, takoj ko mu je sluga povedal, da je bil Faugieres v njegovi pisalni sobi:
— «Marcel je to napravil. Ukral jc pismo. Izrabil ga bo. Toda kako?:?
Iti naravnost že jutri k izdajalskemu prijatelju, ga prisiliti, naj prizna tatvino, zahtevati, naj mu vrne listino, ali, ako bi ne hotel, da bo vsaj izvedel, kakšne namene ima, to je bilo modro in obenem edini izhod iz negotovosti, iz katere ni bilo nikake rešitve brez tega kajaka
GALANTERIJE
DIŠAVE
NOGAVICE
ROKAVICE
PLETENINE
MODNE POTREBŠČINE ZA GOSPODE IN OTROKE
IZDELKI za GOSPE
PERILO za GOSPE
KLOBUKI za GOSPE
SVILENINE
BLAGO
PREPROGE
ZAVESE
Danes ostane prodajalna odprta do 1. ure popoludne.
————.....—a—......... k mmmaa^Bmmaamammmmaman
v naših oddelkih:
Loterijske številke
iz/rcbaoe dne 22. decerabra 1923:
i
Firence
Vliiano
Napoli
Palermo
Roma
Torino
V enezia
69	23
9	29
20	21
29	62
39	23
6	80
74	12
13	56
58	49	30
23	79	53
7	38	87
65	75	15
35	1	66
48	67	43
50	47	90
61	28	41
DAROVI
Dne 10. aec. je g. Franc Šiurcn iz Kozine izročil c&oiskemu Jruštvu* nabrane darove
in članarino v skupnem znesku 268 lir; vsem cenjenim darovalcem, kakor požrtvovalnemu nabiralcu S'.ćna .hvalaI
V trajen spomin nepozabne sestre Shtvice daruje g.čna Mila Godina iz Vrdelce L 15 «Sol. društvu*,
Mesto novoletnih voščil daruje gosp. Tratnik Ignac, trgovcc pri Sv. Luciji L 25 *Šol. dru-ItvH«. — Trgovci, zasebniki, posnemajte!
N. IN1, daruje «Sol. društvu^ L 125 radi prijateljske poravnave Ajdovske Miklavževe uferc.
Trgovec K. F. v Trstu daruje L 90 3o!-
drušivurr.
Gosn. Fian Šturm iz Kozine daruje v po-češčenje spomina sveje pok. matere Keleac L 50 za «&oL društvo«- in L 50 za ^DijaJko matico*.. (Denar za «D. M-& hrani eŠoL društvo*). — Narodnemu dobrotniku, ki se ob vsaki priliki spofUftiia naše koristne ustanove, naše sožaljc.
Pri skupini pogiebecv po pok. Heleni ŠLurm 12 Kozčne se je nabralo L 102 za iSolsko društvo t.
Pevsko in bralno društvo .;Venec» na Kozini daruje ob priliki 25-Ietnice L 50 za «Dij.
Matico^.
Vsem cenienira darovalcem iskrena kvalaf
7,a božićnico darujejo težaki B. M. P. S. Lir 40.— ob priliki premikanju blagajn. Srčna hvala!
Gospod Slanico Godina, tovarnar in obrtnik z Vrdelce, daruje ob dvoletnici smrti svoje nepozabne hčerke S tavice 200 L --Šolskemu društvu> e željo, naj bi naši učni zavodi vzgojili mnogo narodnih in značajnih deklet kat je bila preblaga pokojnica. Od zneska 200 L se t-perabi 50 L za otroški vrtec na. Vrdeici, 50 L za vrtec pri Sv. Ivanu, katerega je blag* pokojnica obiskovala, in 100 L centralni blagajni za event. druge vp»rabe. Gosp. Stankoht Godina iskrena hvala, pokojnici blag in hvaieien spomini
Borzna
Valuta na
©j^ske krone. , « • • avstrijske krone - . . CeškoslovaJfte krone * d f na rji # . •« , • •
Itji
marke« •••••••
dolarji •••••••
francoski franki • » • švicarski franki • • • angleški funti papirnat
poroflla«
tržaSkim irtfm. ...... 0.11
, . . . . .OM'J J
114.75 ,40».—
0-12 0.0317 67 90
26.2» 12.25
U.2Š
117.2»
<M>5.— 101.10
CosulioTi * • « i Dal matii . . » Gerollmlch • < Ubera Trieattna Ltovd • » • • Lussioo • , MarUnclich Oceani* • • . • Prem ada « « , , Trfpcovich • • • Atnpelea . • • . Cement Datciatia Cement Spalato •
Teč*
• • • • •
• • • • •
• • • • •
» » • •
• • • •
• • • •
.	371
.	240
•	. • •	392
•	. • . US5
. ...	645
. . . .	152
. . . .	no
, , , ,	62?»
•	• • t	308 • • • •
. • • .	379
. ...	22«
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Š m isna ml bI §som — U&i
De><«ka fjt#.vn»e« ts raeervtrf 5«Wa< K C. Si. tii.Ot.Of
—Ureckte «re 8-13 ■ ■

BOG PLAČAJ VSEM. KI DAJO DAR MLADIN*, DOMU NA ALT AR l
LISTNICA UREDNIŠTVA.-
Franc Praček, Vrhpolje, 27. Naznanjamo Vam, kar velja tudi za druge invalide, da tistemu. ki redno prejema provizorično pokojnino, ni treba vlagati proženj. Prošnje vlagajo le oni, ki prvič prosijo ter moraio obenem priložiti vse potrebne listine, a oni kateri so že prej kedaj napravili vse potrebne korake in rz Itakoršnegafcoli uzroka ne dobivajo prtrjirakov, vlGŽiio le en «Pro memoria* na:
Direzione Generale dcllc peusi&si di guerra, Paiazzo Brascfci — Roma.
od najnavadiiejčega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah.
R. Camponovo
irst — mi xx ssiMre 33
tel. 793.	6»
Urnim tura tektt. M in m
9
z zidan ia đelseufta za soprm
u 013 Ani. Cocda 6, telefon 13-64
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosoditi poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki bo stopi! v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah.
Popravila se izvršujejo točno ia po zmernih cenah.
Tbomaiava žlindra, Su-perfesiat, Kalijeva sot, Mcianlce m grah, . trte itd., krompir Rd.
taaMM i Čebulček, redkvica* grah, Spiaača,
detelje, so«vja in cvetlica Ud. Trta t cepljenke In Ulte, kakor tudi vsakovrstne sadike kraškega izvira. Poljski afiroHa plugi, slamoreznice itd. Vm gajballla Ia aajcaaatfia Majal
mtm-mm satna L 11«
Tnt Ki tojf.ai j 1 - TsL 36-7S
MM prilika I
Šivalni strofi, petletk no jamstvo, L 350.— za vezenje L 570.— zaklopili, luksuzni L 720.—. Zaloga naj, boljših koles po iz* rednih cenah.
Ižćejo sc preprodajalci za Julijsko Krajin* proti posebnim popustom. PoSfljatve proti predplačilu.
57 CeffšUsi, Trst, Via £ Carffigti 27
ft&jviij« cm« ptalujMi za
G
kun9 zlatic, lisic,
tffhusftv, videf, fMbftcovtma^k, va-veriCf krtov« dNUH im donaHH sajetf.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesar« BattisH it. tO 18. nadat., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
!9nBII«nilHHIilHBIIIHaHliBBiail
ANTONIO DE MAS
VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29^83
Zastopstvo in za loga :
LIVARNICE RODOLFO BERTOLI — PADERNO
OBRTNIJA KERAMIKE:	|
PAGUERO MICHELE — CASTELLAMONTE m |
ZALOGA IN DELAVNICA
MAJOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZSERA
Predmetov 3z litega železa za peči, i»aj'ol<ftiift in keramičnih plošč.
— „Ctaoiiss" pcssSoa mM zn psfl —
ifflB&si am» osaBi asssvi e&nsi	imbbm ji susns m
Rntonio Cerneca
— LSV&gctšlCA Spleza in kovin. —
V «k!a<iišču Via Ecnco Totl št. 4, teL 438 vedao v zsdo£i:
Plošče aa štedilnike, ražnjt in pcčico, toklop-nioc za lijake, bron&sii drogi, pcdgredcpiki in medeni dro£i za zavese.
Sprc«cm2;o se vsakorratn« narofila-
Dr. Le^pelci Nraiek
In	ts;
Dr. Jan Unlsa
zobozdravnika
sproismald od 9-1 Fn ođ 3-7. Trst, Corso Esn. 313. štev. 42.
I
Znana »I o venska tvrdka
lUCiJEUlk,
pu5V;ar In trgovec
6GKICA - Stolni trt lisy. 9 (desno) - mm
ae pritorocam slavmenkii o^utastva za nakap najbolj jih tivslaib. strojev Origiual Kmioos fikih tor&fer, katera jamčim za ^.obo 26 let. — Brezplačen pouk v un.etEMfm vez«aju, krpanja ia Šivanju. — Imam v zalogi tadi najboljša dvokolesa zcaaike Ctiiam'j.j BmeF'Skik to v srca sa katera jamčim 2 leti. ter vs® dele spađsjoCe v mekaaično in pnškarako stroka. (54
===== edffificica ia popra^^alniss, Sorica, Sfi&Ea!	9	~
hm
m EiLi tm 9 mm
Pi&mz*	2t, 9 naznanja tem fUKmai slav. »bčinstvu. d.i >e
prcjeia zastoj najfcaijžih ia svetov, šivalsih strojev „Pf^PF.
gf ta 5 it S S u« 3J*
S ».s
Se lopto priporoča ELIJA ČUK, soilal i«vetfeaec Piazz& Civotv 9.
□ OCDOOGODaOODODD □ □ O
□ □ □□□□ □□□□o □aooDaonnnnaa □ □
□ f
eeSiAiika giavti'si UL	popoSinoma ¥plaž«iia4
GSavni	Trst, Via S. ^icoiS 9 jlsi^a ^aća),	flSBSSIfl,
a; o I
D! a!
o i
a □
□ □
a
In njenih potSruLi^ v gSa^'^	Jagesla«J|9.
Miš kratili« mm nakup bla^ stišvsRdje na Msgo« SnltasJ efeklev In paCunov. liiforinatii«. Kupuj« In pranja dinarja Ia drug« vafc«2e. laicclveaa jsSa-via ia	opefadja pa najugo^c^lli pobojih.
Sprafana vloge v &inarJI2i 3ar |Ui d&rei^fa r»sjS>9l|a po «Sogavoru.
□ □□aaaooaaaaaaaaa □ □ □ a a □ □ □ □ a a □ □ a □ □ □ a a o □ □ □ □ □ a pa n
fM Km IMtf ll-fezois ftiifelgi ia Mtimi
MHEDlfi6-HP0RlC
42>C7ždvelaknjlL'.50—	i Kote! iz kpSorlrte, me-
4.. »371*.—	j dena pallra, vrsta I n noge
52X35 frikiknje« 430.—	! Iz litega železa ter pre-
63X98......540.—-	S aMČaa peč. — Pcšiljatve
63X120 .. „	na deželo. — Za ptepre-
In pečica za sladko	dajalce ia trgove« veliki
ogrje . . « „509.—	59 popusti.

Sn, f?nti Boljungc- Dolina
•
Odhodi : Trst, Via Carducci (vogal
Ponte deila Pabbra)
V	delavnikih 12.30, 15.20 in 18.10.
V	praznikih 7.—, 12.30, 15.20 in 18.10.
OEnl^l &0iiE
vsake vrste in v vsakem slogu v veliki izberi
yl Hlft s PS FS1MIMIE
I^HMllLHUlUilJ^
po izrtdno nizkih cenah
VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874
E!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubijani
caocoa=
Objava in poziv
k
subskripciji novih delnic XIV. emisije
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 je zvišala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 37 l/a mil. dinarjev brez vsakega vplačila
v
delničarjev potom zvišanja nem. vrednosti vseh izdanih 250.000 deinic od Din. 100-— na Din. 150*—. Od občnega zbora dne 15.dec. t. I. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja
zvišanje delniške glavnice od 37 y2 na 50 milijon, dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din. 150-— nominale
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanjim delničarjem se ponudi 41.666 delnic v nominalnem iznosu 6*249.900 — Din. tako, da smejo opttrati na vsakih šest starih delnic eno novo po tečaju Dte. 175.— tel. queL V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Odlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo.
2.	Protivrednost vseh subskribiranih deioic je plačava naenkrat takoj ob subskripciji.
3.	Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
4.	Subskripdja traja od 20. decembra do 31. decembra 1623.
5.	Kot subskripcijski mesti v Italiji sta določeni: Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Trsta, ljubljanska kreditna banka, podružnica v GorlcL
6.	Ostale delnice nove emisije prevzame garančnl sindikat, ki Jamči vspeh nove emisije.
7T Vse nove delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924.
& Nove delnice se izroče snbskribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za 1. 1923, pri mestih, pri katerih so delnice vpisali
Upravni svet.