. Po&nina olačana v gotovini uto 1x11. m. 150 __ —^^— V UuMionl. v peteb 5 lolllo 1929. Ceno om v Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedeljc in praznike. - Inserati do 30 petit a Din 2.-, do 100 vrst Dm 2.50, večji inserati petit vrsta Dm 4.- Popust po dogovora Inseratni davek posebej. slovenski Narod. velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstve 30O,- Din. — Rokopisl se ne vratio — Nal« telelooske števllke so: 3122. 3123, 3124. 3125 in 3124. Kaj pripravlja avstrijski Heimwehr? Razkritja avstrijskih socijalistov o skrivnih načriih Heimweka - Akcija je naperjena tuđi proti Jugoslaviji - Prijateljska demarša našega poslanika na Duna ju Beograd, 5. julija. V tukajšnjh diplomatskih krogih pazno zasledujejo borbo, ki se razvija v sosedni Avstriji med socialnimi demokrati in krščanskimi socijalisti. Posebno pozornost pa so vzbudili v vseh kregih očitki, ki so jih v zadnjem času vrgli na plan socijalisti proti na-cijonalističnemu Heimwehru, katerega dolže, da pripravlja prevrat in se hoče polastiti vlade, da bi zatrl pokret socijalnih demokratov. Socijalistična -Arbeiter Zeitung« je v zadnjem času objavila ćelo vrsto dokumentov, ki potrjujejo in dokazujejo te očitke. Pred vsem ugotavlja omenjeni list, da razpolaga Heimwehr z velikimi množinarni orožja in municije in to ne samo s puškami, marveč tuđi s strojnimi puškami in topovi. Vse orožje je razdeljeno po skrivnih skladiščih, ki se koncentrirajo zlasti ob jugoslovenski meji in na Koroškem. Heiimvahr ima vse pripravljeno, da lahko v ugodnem trenutku takoj nastopi. Največjo pozornost je vzbudila v naših diplomatskih krogih konstatacija »Arbeiter Zei-fung«, da je Heimwehr sklenil sporazum z neko tretjo, Jugoslaviji neprijateljsko državo, po katerem bo Heim^ehr v primeru vojnih zapletljajev med Jugoslavijo in omenjeno sosedno državo podpiral prehod čet dotične države po Dravski dolini in tako omogočil napad na Jugoslavijo tuđi s te strani. Dotična država se je zavezala, da v tem primeru zasigura Avstriji ozem-lje bivše Spodnje Štajerske najma nj do Celja. Glede na vse te vesti je naša vlada naročila našemu poslaniku na Duna ju Milanu Milo je vicu, naj zahteva od avstrijske vlade pojasnila, kaj je na teh vesteh, ki nišo v skladu s prijateljstvom, ki ga ob vsaki priliki povdarfajo oficijelni avstrijski krogL Zlasti je naš poslanik zahte-val oojasnila glede snovanja orožarn in strelišč ob jugoslovenski meji. Zvezni kancelar Stre-ruvitz je na to demaršo odgovori!« da bo izvršena najskrbnejša in najenergičnejsa preiskava, o koje uspehu bo takoj obvestil tuđi našega poslanika. Jugoslovenski poslanik se je s to izjavo zadovoljiL V enakem smislu so intervenirali pri avstrijski vladi tuđi drugi diplomatski zastop-niki na Dunaju. ,_____ ..^_ _ ,. - :.: i^*^>. £w : - r ;^ - r Graz, 5. julija. Do značilne^a incidenta je prišlo tuđi na predsinočnji seji štajerskega deželnega zbora ob priliki spopada med klerikalno većino in soci-jalistično opozicijo. V prepiru so socijalni demokratje očitali kršćanskim socijalistom in njihovemu voditelju poslancu Sernetzu, da je skupno s Heimwehrom sklenil sporazum z neko sosedno državo proti Jugoslaviji in da je ta država obljubila za storjene usluge teritorijalne koncesije v okolici Maribora in Celja. Poslanec Sernetz je na vse te očitke tnolcal, kar je pri opoziciji še bolj potr-dilo prepričanje, da so očitki utemeljeni. Budimpešta, 5. julija. Vcerajšnji »Nemzeti Ujszak« objavlja razgovor z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Streru\vitzem o organizaciji in o oboro-ževanju Heimwehra. V tem razgovoru dr. Streruwitz absolutno zanika vse glasove, ki so se v zadnjem času razširili. da je avstrijska vlada organizirala Heitn-wehr. Dr. Streruwitz naglaša, da je av- strijska vlada ukrenila vse* kar je mogla, da prepreci vsakršne ilegalne organizacije, ki hočejo izvršiti prevrat v Avstriji. Prav tako zanikuje možnost angažiranja Heimwehra za kako inozemsko državo proti drugi. Ta izjava kancelarja dr. Streruwitza se popolnoma strinja z izjavo, ki je bila po informacijah tega lista podana na slična vprašanja i nožem-skih zastopnikov, zlasti Pa poslanika kraljevine SHS Milana Milojevića na Duna.iu. Zgradba nove železniške proge v Bosni Ugodna ponudba bosanske industrije za izboljsanje železniške ga omrežja v Bosni — Sarajevo, 5. julija. V tuka;šnji Trgov-sko-obrtni zbornici se bo te dn: vršila koru ferenca, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih za sanacijo bosenskega lelezniške-sa prometa. Predvsem se bo skušalo najti možnost za vzpostavitev drugesa izhoda iz ozkotirnega železniškega omrežja. Kakor znano, obstoji sedaj samo en izhod in sicer v Bosanskem Brodu, ki se ie izkazal kor absolutno nezadosten, ker ne more obvla-dati velikega industrijskega izvoza Basne. Tako je n. pr. industrijski rajon okoli Tuzle formalno izoliran in se ne more ra-cijonalno izkoristiti, Tvornica Sohvav v Lukavcu pr: Tuzli je ponudila državi poso-jilo za zsraditev železniške normalnotirne prose Tuzla—Lukavac—Brčko, ki bi imela zvezo z vinkovško progo. Ta Droga, ki bi bila dolga 50 do 60 km, bi imeia zelo bla-aodeien vpliv na razvoj gospodarstva v tej pokrajini. „Zeppelinov" polet okoli sveta Dr, Eckener bo vsekakor še letos absolviral ta rekordni polet. — Krenil bo iz Friedrichshafna najprej v Tokio, od tam pa preko Amerike in Oceana nazaj v domovino. — Jfeiivork, 3. julija. Dr. Kckener je irael v Berlinu razgovor z dopisnikom »Uni t bi «e me>1 potjo ničpsar ne pripeti-1°. bi po dr. Eckenerjevih računih trajal polet od Friedrirhshafna do Tokia V2 io U dni. Najvpčji del pota, ki bi ga zrakoplov »Zepp=Lnc prel^tel brez prekinjenj.T. to je od Friedrichfihafna do Tokia, znaša 10-40i> km. Dr. Eckener je mnonja, da bi prišel do ameriske obali pri Santiagu. Loš Angelosu ali San Franciecu, od koder bi krenil dalje do Lakehur^ta. nato pa se vrnil direktno v Friedrichshafen. Dr. Eckener je nine-nja, da bo raogel povprecno preleteti l«"io km na uro. Kar ^e tiče motorjev. dr. E<-ke-ner vanje popolnoma zaupa ter izjavlja, da tuđi prvič nišo bili motorji pokvarjeni, temveč samo opojna konstrukcija, ki je **-daj zamenjana in urej^na na nov način tako, da v bod oče ne bo nikakih težkoč vee med poletom. Potres — London. 5. juhja. Kakor poročajo iz Sidneva, so tam prejeii brezžično brzojavko, ki poroča, da te močan potres povzročil silno Škodo na otoku Ambri, ki je eden naj-večjih otokov v Novi Hebridih. — Prlfep, 5. julija. V'ćeraj ob 9.30 je bil * zabelezen v okolici Prilepa močan potres, ki je traja! deset sekund in je povzročil med prebivalstvom veliko paniko, dasi stvarne Škode ni bilo. Lažji potrebni sur:ek je bil zabcleien tuđi popoldne ob 14.30. Eri-center potresa je zelo oddaljen v vzhodni smeri. Nesreća na Dunavu — Beograd. 5. :uli]a. Snoči ob 8. se je potopil na Dunavu ma!: parnik -L!n<-, ki ie prevaža! potmke iz Beograda do kopališča. Na parniku je bilo 60 oseb. Ker sn takoj prrh:teTe na pomoč drus;e lađi:, sn b:l: vs: porniki s posadko vred reseni. \"zrok nesreće ?e ni pojasnie.M. Iz beograjske statistike — Peograd, 5. julija. Po zadnji staristik: je v Beogradu 179.976 pravoslavnih, 32.054 katoličanov, 7433 Židov in 3221 musL-nianov. Incident na madžarski meji — Beograd, 5. juiija. Centralni Presbiro je davi izdal naslednje obvesrilo: V blizini Keletinske postaje na madžarski meji je skupina 6 ljudi skuša'.a sinoči prekoračiti mejo in priti na naše ozemlje. Na poziv obmejne straže, naj obstane:o. so za-čel: bežati. Dva sta pobesnila preko meje, eden se je* skril v bližnjem sozdu, eden je bi! po straži ustreljen, ostala dva pa sta bila vjeta in aretirana. Pri zaslišanju s:a izjavila, da sfl bili vsi pred krarkim izpu-Jčen; iz madžarskih zaporov rer da so no-tel: v našo državo. Oblast: pa sumijo. da. £.re za tihorapce. Identiteta aretirancev sa n? mosla točno uzotoviti, njihove izpovedi pa so zelo never:e:ne. Imenovanja v ministrstvu soc. politike — Beogrsd. 5. iulija. \ ministrsivu za socijalno politiko in narodnesa zdravja so imenovani za načelnika splošnesa oddele-n;a Ljubomir Honnanović, za načelnika sa-nlictnesa oodeljen;a dr. Andriia StampaF in za načelnika socijalno - političnesa od« de'en-a Dušan Jeremović. Italijansko-švicarski incident — Rim, 5. julija. Pred dne vi je na na- l.ansko - Švicarski meji došlo do incidenta med fašisti in švicarskimi cariniki. Zarad: posropanja z iralijansklm: trsovci v 5\:c; so bile izmenjane tuđi diplomatsk& ^-te med Rimom in Bernom, (talijanski : sk zahteva reparacijo in enako oostopan;© napram šv:carsk:m državljanom. ki bivajo v Ita'i?:. Demisija grškega notranjega ministra — Atene, 5. julija. Norrani; minisier ie podal ostavko. Za zača^nesa naslednika :e imenovan bivši z^nanji minister Mihaloko-pu!os. Družinska drama v Florenci — Lorenca, 5. jul:ja. Tuka i se je snoči odigrala rodbinska tragedija, ki ie povzro-i'.Vd veliko senzacijo. Soproga marki/a Malastinica Ana Marija Strozzj 12 us:rel;'la najprej svoja dva 3 in 8 letna otroka. nato pa izvršila samomor. Domneva se, da je izvršila dejanje v hipni blaznosti. Prijateljski nasvet Ang! ie Intervencija angleškega poslanika v Beogradu in Sofiji Anglija s skrbjo zasleduje incidente na meji in priporoča mirno sožitje in prijateljski sporazum, sicer bo kršitelju miru odtegni- la svojo podporo. __ London, 5. julija. Diplomatski poroćetalec »Dailv Tcleurapha po- roca svojemu listu, da sta dobila angleska poslanika v Bosradu in S<»-fiji nalog, naj v priiaCeljskem tonu intervenirala pri hmo>lo\en*ki in bolgarski vladi ter sporočita, da angleška vlada & skrbio /asiedujc neprestane incidente na jugoslo>ensko . bolgar>ki meji. Aimliia priporoča obema državama prijateljsko sožitje in mirno uredite\ \*eh med-sebojnih odnošajev. Anglija želi politiko miru uveljavliati povsod in hi moraia zato odtegniti svojo nadaljno podporo \sem, ki o^rožajo mir. Šttp, 5. julija. Pred dnevi so se zatekli na naše ozemlje lš-letm mladenić Kan 1 li— jev, enako stari Mita Seraiimov in 16-letni Toma Titanov. Pri zaslisanju so izpovecUii. da pnhajaio iz vaši Razdol v okra:u Petrič. Kot povod svojega bega od rojstnih laš in iz U<|mače£a kraja v našo državo so vsi trlje boslasno navedli, da divja v okraju Petrič v poslednjem času stranovit teror. \odja teromtičnega pritiska je zlosiasri bolgarski vojvoda Hadžijev. Nj^mu so bol-gar^ke oblasti prepustile, da sodi civilne-mu prebivalstvu \* vseti pre>topk:h. Pri tem uporablja drakonske kazni in neusmi-!jeno prešanja vsakosar, ki izrazi najmanj-še nezadovoljstvo. Pred dnevi e uiihova živina Kšla na tuie travnike. Ker nišo ho *e!i rodpiraM rrakedoi^kih ^:et rri rripra-\ah za vpad v Juso.-lavijo, vj \edeli, da jih zaradi te paMirske malomarnosti caka tezka kazen: zato so raje pobev;nili v našo državo. Nadalje so ti mladenići Izpovedali, da živi komitaški vojvoda Jovan Ku^v s i>estorito komitašev v xa>i KJepani, kjer Caka na uhođen trenutek, da vpade v iu-soslovensko uzeml.'c. Ta komita>ka četa *c javno bana, kako bo od^la v .lusos'avi.io in pobijala juiioslovenske prvake v .'užni >r-biji. \* vaši Breznki je 15 komitašev, takt-sto oboroženih z bombami, ki čaka.o, da jim \ojvoda Hadž! ev zaukaže pohod v lu-ifosla\i:o. Caribrod, -t julija m. \ :iowi i.ieJ 2. in A julijem ie skušalo ob 2. zjutraj med karav-iama 3M in 39 pri va^i Wo^koša v Čari-brodskem srezu prestopiti raso državne mc-jo 5 oboroženih bolcarskih komitašev. Dva komitama sta bila ?.t na na$i strani, ostali 3 pa še na boUarskein ozjniljii. ko so iin na ju ni prvi. Gre za popolnoma organiziran sistem izzivan] in znemirjenj od strani Madžarske, ki je do-segel višek z dogodkom v Hidan Nemethvju. Naše oblasti so se zaenkrat zadovoljile z upravnimi ukrepi. Opozarjamo pa, da more imeti madžarska praksa za svoje povzrocitelje zelo neprijetne posledice. Kot prvo omenjamo možnost popolne ustav itve ol>mejnega prometa in zaprtje naše celotne meje napram izzivajočemu sosedu. \ nobenem slučaju ne borno trpeli nadlegovanja ali preganjanja naših sodržavljanov.« List napoveduje, da se bo meia napram Madžarski popolnoma zapr-la, ako aretirani železničar Pecha ne bo izpušćen v treh dneh. Mnogi listi zahtevajo, naj se ustavi železniški promet tuđi preko drugih obmej. postaj in sploh proglasi bojkot nad Madžarsko. -------------------^------------------- Vibar in neurje v Nemčiji Vceraj popoldne je razsajalo po vsej Nemčiji silno neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Berlin, 5. julija. Včeraj popoidne je divjalo nad vso Nemčijo strahovito neurje, ki je povzročilo ogromno >kodo. Pred nevihto, ki jo je spremljala debela toča. je razsajal strahovit orkan, ki je ruval drevesa, prevračal brzojavne droge in odnašal ćele strehe. Mnogo kme-čkih hiš je veter docela porušil. V Ober-pfalzu so bile tri osebe ubite. Na Turin-škem je bil tornado tako silen, da je raz-^ kril ćela mesta in mnoge hiše dobesed-no razdeia:. Neko dekle, ki -c zašk) v vr-tinec. je vihar dvignil 30 metro visoko ter jo ::ato treSčil na tla, kjer je obležala s poloniljenimi uJi. V iažnozapadni Nemčiji so zaradi naliva narasle vse reke in so nastale velike poplave. V Aucsburzu so se ulice rnahoma spremenile \ dero* će potoke. Voda ie udirala v hiše in lokale ter povzročila mnogo škode- Antenski prekooceanski polet New York, 5, julija. V sredo ob 8. zjutraj po ameriškem času oziroma ob 2.30 popoldne po evropskem času je v Chicagu startal aeroplan »Lncle Bou-ler« za polet v Berlin. Letalo vodi pilot Cramer, z niim pa se vozi tuđi Robert Boot, urednik lista »Chicago Tribune«. Pred svojim poletom sta oba proglasila za svoje geslo »V Berlin ali v smrt . Največje letaio na svetu — Friedrirh*lu*l^u, 5. julija. lf .lui ho-do kratili novo ogromno letalo :Dox , ki b) največje na svetu, ker bo imelo za posoti nic mani kakor V2 motorjrv. Iz-lelale -o ca I>oruierjeve tov a me ter bo *voje prve po-^kusne polete napravil nad Bodenskim jezerom. V drutji polovici avgue-ta bcvlo na-iTaviJi z njini dal>e polete. Vulkan je pričel bruhati Suva (na otočju FidiiK . j»Tia s. Velki vti-i^n nj o:i4u An:bf>n. k: spada med Novo he- I tr-.tSks. MvKk. ie prio:! i^?e: Hruhati. 400 #o-nrač'r^v 'tf z^in's:\'.o o:ck Ur»;wvT> b :c v cC m> sr-^r«1 h ca^e'h'it atH-ent ^'^v :s rrcab :cr..m-wc-. Clovcških žr:ev si biilc. Švica uvede splošno zavaro-Tanje — Bar«, 5. ju-!*:a. Svicatsi: rvem sv«t ]t <*4&' Sr.; 2aJLOC«iu aačrr za u-vedbo spkoin«fa l;ud-sike^a uvaro\anja. Li bo i.edeno najbrž« U Sorzna poročila. LJIBLJANSKA BORZA ' Devize: Amsterdam 22>775 Berlm 13.3575—13.5875 (13.5725), Bruseh 7.9112. Budimpešta 9 937, Cunh 1094—1007.4 (1095.9). Dunti 7 9%_^.(i03h h.20— lt?9 (]o8.oO). Trit 206.05— 298.95 (297.95). Efekti: Ccltska 170 d. Ljubiian*ka kre« ditnii \23 d.. Praštediona *Mf d. Kreditni 170 cl.. VtvCc 125 d.. Ruic 275—>5. Stavbna 50 d., Šeiir W5 d ZAGREB5KA BORZA De\ue: London 273 92— 276 72, N'ew. vork 56u77—56 97. Pariz 221 9(>— 223.9U. Mm Un 297 01—2^.01., Curih 1094 40—1097 40. Amsterdam 22.S775 Berlin 1355 75—1358.75 Dunaj 7*«.W>—8O2.n». Pragj 168.30—160—, Budirrtp^t* 0.022—0.052. 1NOZEMSICE BORZE. Curih: London 25.X\25. \ewyork 520.—, Pariz 20.335, Milan 27 20. Midnd 75.00, Q«r. lm 123.»"), Dunaj 73.10. Beo&md P.1275 Prt* f« 15.3&5, Budimpešta 90.60, Zofijt 3.75 Stran 2 •ST OVFNSKI NAROD*, dne 5. iulija 1929, Stev 150 II. župni tabor slovenskih skavtov V VižmaifOi nad Lfdtdfano tabori nad 300 staviov iz Slovenije, Splita in Beograda. Ljubljana, 5. juli ja. V torek zjutraj so odJIi slovenski skavti na II. župni tabor v Vižmarje nad Ljubija-iio. Zbralo se jih je okoli ?50, največ iz Ljubljane, potem pa iz stegov v Celju, Mariboru, Kamniku in Kranju. Na taborovanje so prispeli tuđi že Splitčani. Davi ob 8. so prispeli z beograjskim brzovlakom BeoKraj-čani. Direkcija državnih železnic jim je od-stopila pet vagonov tako, da jim je bila vožnja olajšana. Na Ijubljanskem kolodvoru so svoje beosrajske tovariše, 90 po številu pod vodstvom Tarzana, sprejeli skavti iz župnega tabora, nakar so se formirali v iprevod in odkorakali proti Vižmarjem. Župni tabor stoji ob Savi plizu Smarne gore. Oddaljen je 20 minut od železniške postaje, nekaj več od glavne ceste. Prostor za taborovanje obdaja živa meja, da je ka-kor nalaSĆ ustvarjen za skavtski tabor. Pot do tabora je od železniške postaje markirana, da jo z lahkoto najde občinstvo. Vstop-nina v tabor znasa 2 Din, v nedeljo 3 Din, dočim imajo otroci v spremstvu staršev prost vstop. Snoči sem obiskal skavtski tabor, rado-veden. kakšen je ponoči. Ob vhodu me je usta vi'-i skivr^ka straža. Ko ^crn vstopil v — Kako dolgo boste taborili? — Župni tabor traja samo teden dni, nakar odidejo stegi iz posameznih krajev na svoja taborovanja. Steg iz Ljubljane odide n. pr. na otok Krk, ljubljanske planinke (skavtinje) v Bohinj, steg iz Celja v Luče, iz Maribora pod Stol, Kamnik najbrže nika-mor, ker je steg tam Še mlad. Kranj, kjer imamo močno skavtsko družino, pa na tri kraje: v kranjsko okolico, nekam v planine in v okolico Domžal. Taborenja skavtov trajajo po 3 do 4 tedne. — Kako imate poskrbljeno za varnost? — Tabor je razdeljen v sedem podtabo-rov, ki jim načeluje sedem podtaborovodij. Vsak tabor ima svoje kuhinjo, v kateri si skavti sami kuhajo. Vsak skavt prispeva za hrano dnevno 10 EHn. V spremstvu Črnega Mrava — ?. Zora, učitelja pri Sv. Petru v ljubljanski okolici, sem si ogledal posamezne šotore in se čudil snažnosti in udobnosti v njih. Sotori so tako postavljeni, da jim morebitni dež ne more škoditi. V šotorih spe po 2 do 10, da tuđi več, kar je odvisno od šotorove veli-kosti. Opazil sem precej italtjanskih Soto-rov, last Splitčanov. Ponekod sem videl v šotorih električno luč ir «'f>ć\ jaružioa Arte«« sastoji na je z-n>erna, tako da bo poset tekme vsaio-imir tnK>2K>č. Več luči na Grad Clankar, ki je priobčil v »Slovenskem Narodu» 28. junija pod tem naslovom članek, v katerem zahteva, da naj bi ljubljan» ska občinska uprava razsvetlila drevored đo šanc in pot do Karlovs-ke ceste, je bržkone eden izmed motociklistav z Grada (saj smo mi grajščaki ponosni na nje), ki bi se rad pripeljal po razsvetljeni poti domov in ki mu ni dovolj motor in luč na motorju. Vsekakor smešno je sicer, da naj bi porno v noč, ko živa duša ne gre po tišti poti, gorele luči, ko pa moramo mi, ki ni* mamo motorja, iti domov na Grad pozno ponoči po slabo razsvetljeni poti. Pot iz Studentovske ulice ima 4 luči, iz Osoj pa 2; naravnost smešno, kaj ne? Na Aleksandro* vi in Miklošičevi in drugod je pa luči ne* broj. Obč\ uprava naj bi se zato pobrigala in razsvetlila ti dve poti bolj gosto, saj ima vendar n» Gradu mestno hišo, ki je polna prebivalcev in bi se morala za svoje ljudi bolj brigati, saj nismo manj vredni od dru* gih, ki stanujejo v rnestu. Pa tuđi glede varnosti se o>bč. uprava nič dosti ne briga Prej omenieni Člankar se boji, da se lahko sknvajo v gozdu ob kolo* vozni cesti, koder nihče ne hodi, sumljivi elementi, po ovinkih in pa po Osojah, kjer gre vedno dosti ljudi in rudi dekleta, se ne boji, čeprav se dogoefi sem pa tja kakšen primer. Saj bi lahko hodil stražnik ob noč» nih urah na Grad in pazil da so poti bolj varne, da ne posedajo ali poležavajo sedaj poleti po klopicah brezposelni, o katerih nikoli ne ves, ali počivajo ali preže. Zato, ne več luči na Grad po šancah in ! Kolovozni poti nevamim elementom in mo* tociklistom. ampak zares več luči in varno* sti na Grad po Studentovski ulici in Oso* jah nam reveiem. — Pa saj se za reveža nihće ne briga. Svetnvns paz!?tfl¥a v Barceloni in slovenski namflet Kdo bi pričakoval, da bo velik svetoven kulturen dc&odek, raz^tava v Barceloni, iz* zval med Slovenci skandal, ki kaže, koliko nekulturnosti je baš v krogih — »kulturo* noscev«? Del sem zadnjo btsedo med nare* kova je, kajti takoj moram pripomniti, da menim gotove pseudos ali lažne kulturono* sce, drzne vsiljivce in notorne nesposobne* že, ki so obenem često nesposobneži. Z res* nično kulturo nimajo torej nikake zveze. Povojni čas je pač izbruhnil, ko se je polegel vrtinski vihar prevrata, različne pe« ne v vse stanove in pokliče. Nekvalificiran* ci so se urivali in se skušajo še uriniti, ćelo med literate. Predrzneži brez talenta, neka* teri brez najbolj primitivnega poznanja slovniških pravil, brez stila, brez intimne* ga znanja jezika in ćelo brez pravopisa ho* čejo biti pesniki, pisatelji in novinarji. Za stoletje hočejo pahniti naso literaturo na» zaj, ubiti hočejo vsak čut za lepo sloven* ščino. In zdi se nam, kakor da je Prešeren za* pel prav o teh mazačih tisto o pesnih, pol* nih »drekanja« in pa o tistih »šušmarjih«, ki »pisarijo in dajejo knjige med ljudi«. Kajti resnica je zopet, da »zdaj že vsak šušmar pisari«, naš jezik mrcvari in ljudi slepari. Nimamo pa nobenega Levstika, niti Levca, ki bi pravično in stvarno okrcal kvaritelje in pačitelje naše proze in poezi* je, škodljivce okusa in razsif jevalec nepismenosti. Človek strmi nad temi plodovi bolnih možgtnov in ne more razutneti, da je med Slovenci L 1929 možna taka strašna deka* denca inteligence in osnovne izobrazbe. In da se o tem čudovitem kaosu blodnih mi» sli in popolne jalorosti ćelo govori in piše! Neki dnevnik je priobčil ćelo resno misije* no oceno te književne spake. Je to mogoče v zdravih razmerah? Na eni strani histeri* Čen hiperkriticizem, na drugi top« toleran* ca, ki daje potuho idiotizmu! Zelo se ču* dim, da se ne oglasi noben poklicni literat, ki bi v imenu ugleda našega slovstva in zdrave pameti ožigosal metanje takih za* prtkov in klopotcev med našo itak zbegano občinsrvo. Ali je tuđi tega krivo klikov* stvo? Ali je literarna korupcija zdrknila že tako globoko? — V Barceloni so otvorili svetovno razsta* vo. Udelcžiti se je je hotel* tuđi neki slo* venska kipmrka. Gotovo je to njena privi« ca. Sodbe o njeni umetnosti so le relo de* ljene. Veliko vpraSanje je, tli bi žirija sploh sprcjela kako njeno delo na rmzstavo. Krp&rka pa se je obrnil« na razne ljufeljan* ske gospode, dame in korporacije s prof» njo, naj bi ji dali več tisočakav, ki bi bili potrebni za dragi, ker zelo dolgi prevoz nje« nih težlcih kiparskih del v Barcelono. Veči* na naprošencev se je trudila, da bi zbrala potrebni denar, nekateri pa so imeli uteme* liene pomisleke ali pa so izjavili, da imamo Slovenci v današnjih težkih č&sih nujnejših, r>otrebnejših akcij, ki bi jih bilo treba pod« preti. In svoje naziranje so kiparki pošteno razložili. Zbirka torej ni uspela, in kip^ar* ^ina dela so ostala doma. Tako odklonitev je že doživel mtrsikak ^riznan umetnik, a še nikoli se ni nihč« tako maščeval. V obliki dramatičnega skr* pucala, ki se zove »himna«- in ie baje prvi i del »trilogije«, je iziel pamflet. To otročje jecljanje brez trohe duhovitosti, a z vsemi znaki pomanjkanja znanja vsaj srcdnješol* skega III. razreda, z nezaslišanim mrcvarie* njem jezika, slovnice m pravopisa, to tiski* po izpričevalo absolutne literarne impoten* ce pa je vendar obenem zlobno. Slabo vrgojena otroćarija in bebavost -ta pač vedno zlobni. Uhraniti se jima do* stojen človek ne more, kakor tuđi ne pso* vanju pijanca, drugače kakor z enakim pso* vanjem ali pa s palico. Za ta duševno, formalno in jezikovno manj kot diletantovski pamflet je v prvi vrsti odgovorna kiparka, ki je dala ves ma* terijal đocela nekvalificiranemu peresu. 2 njim je skušala »blatiti in osmešiti dame in gospode, med njimi velezaslužne in ugledne osebnosti, ki jim dotični nevešči peresar ne šega niti do robov podplatov. Tu so okorno nanizane tuđi klevete, ki so neodpustljive. In ker se vedno najdejo tep* ci ali hudobneži. ki takim klevetam verja* mejo, je starjena krivica nepopravljiva. Skandal pa je v sramoto le založniku in avtorju. Zmašilo samo ni vredno, da se zanj potroši kaplja Crnila. Zapisal pa sem te vrste, da ne bi kdorkoli misli!: med Slovenci je že vse dovoljeno in ne ugovarjajo niti naj* hujšim nesramnostim. dr. Dixi. Nova regulačna crta Ounajske ceste Najboljša reJitpv tega vpralanja bi bila, da se napravi podvoz, ki naj bi se pričel na vogalu Dunajsiv*1 in Masarvkove c€«te kjer stoji policijska stražnica in šel v smeri proti Miklošičevi ce?ti, nato zavil Ipvo pod tiri in zopet levo nazaj do Balkana ali Strojnih tovarn. Ta podvoz bi bil po potrebi kdor bi sa hotel uporabljati, kdor pa ne, bi pa Čakal na odhod vlaka kakor dosedaj, tako, da bi ?la Dunajfika ceeta še vedno čez tire kot dosedaj. Tuđi eventuelni nadvoz naj bi Sel v tej smeri in bi «e dalo nasip prav lepo maskirati z drevjem, da bi bil skoro neviđen. Tako bi imeli vozniki prav lepo priliko, da zavozijo skozi podvoz, če noc"e.jo čakati na o*1hod vlaka in potem nadaljevati pot cez železnico kakor do«edaj. Nasip od Trdi-nove ulice pa ni priporočljiv. x. Zlet gorenjske sokolske župe v Škofjo Loko V nedeljo dne . julija se bo vršil zlet GSŽ v prijazno $kofjo Loko. Vsa v župi včlanjena društva se temeljito Dripravljajo za ta svoj veliki sokolski dan in se obeta po predpripravah sodeč, da bo to na]več?a sokolska telovadna prireditev v zadnjih le-t:h na Goreniskem. Gorenjska sokolska župa ima v nekaterih svoj in društvih lepo število izbornih telovadcev er nekatera druStva medsebojno naravnost tekinujelo, katero od niih bo postavilo na zlet največ in naiboljše telovadce. Prvič nastopi na naših gorenjskih tleh pri sokolski prireditvi tuđi naša vojska in sicer 100 voiakov škof-jeloške garnizije z vaiami s puškami pod vodstvom majorja z. Bak'ča in poročnika %. Leona Vodcba Prvič nastopiio tuđi v sprevodu goreniski sokolski smučari z svojo standardo pod vodstvom niih načelnika br. Ravhekaria. Smučarii v pretežni većini tuđi redni telovadci. Spored zleta je zamišljen tako: prihod v^eVi oddelkov in iz vseh smeri Gorenjske v Škofio Loko je določen s prvimi jutranjimi vlaki. Za prevoz od postaie na telovadišče ie za vse oddelke preskrblieno. Od 8. do 11. se vrše televadne skušn:e za vse oddHke. Nato se bo formirala v zvezdi povorka, katera bo krem'Ia z sodbo dravske đrvizf'e na čelu skozi mesto. Nato se vrši stik sokolstva in voiaštva na telovadišču, kler bodo pozdravili zbrane mnorce zasropniki domačesa društvn GS2 in JSS. Ob 15. se prične javni telovadba vseh odd- Sokola in na$e vol-ske, katera nastopi pod vodstvom poroćni-ka 2 Leona Vodeba. Po javni telovadrH se vr§i v vseh prostorih sokolskega doma velika ljudska veselica s plesom pri kiteri so-deluje polrmštevilna godba dravske divizije pod vodstvom Tnaiorja ?. dr. Cenna. Starešinstvo Gorenjske sokolske Župe poziva vse v župi včlaniena druStva da likrenejo vse. da bo udeležba vseg:a članstva, naraštaja in dece, njih svojcev ter prijateljev sokolstva na leto'sniem župnern zletu polncštevilna. Polovična vožnja * člansko legitimacijo in običajno izletno iz-kaznico !e Že dovoljena. — Delovanje sokolskeci dniitvi oi Je-sraicah. Navzlic temu, da je vse dru$tveno delo usmeijeno na gradnjo Ustncga doma se telovadce tega društva, ki je eno najagilnejših in najmočnejših na Gorenj-skem marljivo pripavljajo na župni izlet v škofjo Loko, ki se bo vršil v nedeljo in na župne tekme, ki se bodo vršile septembra meseca na Jesenican. Telovadnica je vedno polna mišičastih telovadcev. kateri vz-trajno vadijo vse predpisane vaie za škof-ieloški zlet in jeseniske tekme. Za župni izlet je prijavljenih okros 30 telovadcev, 15 telovidk, lepo ItevUo ntrUCija in dece, skupno d&leko preko 100 oseb. Odbor So-kolt porivi}« tuđi vtt čliiutvo. kl lmi »liv-Lostni kroi. vse č!ane in prijatelje Sokola, : araSčaj ln deco in njihove ivolce, da se zletn. polnoitcvilno udeleže, da s tem pokažemo našo moč in volio do dela za skupn stvtr. Skofjcloiki Sokol je s« vedno p vseh svojih župnih zletih imcl brezhibno cr£inizaci)o in je vedno nudil vsera udele?-r. kom vsestransko razvedrio, radovo:.1-«rvo in rudi zabavo. Polov.čna vožnja ra bansko le£iti:nacijo rn običajno izletno iz-Uznico je dovoljena. (8c#«fttC€l KOLEDAR. Daats: Petek, 5. julija !9?9: katoliSini: vini ia Metod; pravoslavni: 22. iunija. DANAŠuSJC PRIREDiTVT Kioo Madca: Jahta sedmeHh rrehov. Kino Idtali Ljubimkanje. De2URNrZ LEKARNE. Da«es: L^ustek. Resljeva cesta; lio-•..: c. Rimska cesta. 17 policijske kronike Ljubljana. 5. julija Včcraj je bilo trurlo pokojnega Neuman-na, ki so ga te dni >otegnili iz Gruberje-ve^a prekopa, obducir^no. Iz Ljubljane je prispela sodnozdravniška komisija, ki ie ugotovila, da zre za samomor in da izvira poškodba na glavi samo ^d pade a. Tud; so pri Neumannu naši, listnivi z vsem denar-jem, kar priča, da je romski napad isključen. Danes bodo truplo pokopali. Te dni je policija rasačil« nekeja v'o-milca pri poslu in sicer, ko je hotel vlom.ti v neko trafiko. Gre za Ivana Janca, o katerem sumi policija, da ima na vesti ie več vlomov in tatvin. Osumljen je itiria večj-h vlomov, izvršenih zadnje čaše v Ljubljani. Jane trdovratno taji vlome, vendar vse kaže, da priđe samo on kot vlomilec v poštev. Davi je bilo na policiji prijavljenih več maniših tatvin. Iz stanovanja Terczije Janša v Horjanski ulici Je btla vferaj ukradena crna ročna torbica s 450 Din. — Ma-tevž Hartman, gostilničar pri »Figovcu« )• prijavil, da je nekdo iz orame v ^ostlni ukradel štiri bele namizne prte, vredne 400 Din. Hlapec Alojzjj Pulenjak J© vBeraj rv^fei Uko naglo ia neprevidno vozil, da se ^e i vozom zaletel ▼ izložbo trgovine in podrl fienčnik. Škoda znaša 100 Din. — Neki voja-ški kolesar je v gredo zvečer * Kon^resuega. trga zavozil naravno«! ▼ izloibo Gruberjev« trgovine. Sipa «e je razbila, vojak pa je kljub poškodbam sedel na kolo in se naglo odpeljal. Tvrdka ima precejžnjo žkodo. Policijska direkcija j« prejela poročilo, da je z dela na polju pobegnil katnjenec mariborske kaznilnice Franc Mlakar. Mla-kar je vi*ok© podave, krepko razvit,, tuHta-njevih ta«, tivih oči, okroglega adravega obraza, govori slovensko. Na begu je imel na sebi kaznjeniJko obleko in perilo, v«a označeno • itevilko 265. Mlakar je «tar 25 let, je rodom iz Tr&ke gore in pristojan w Kriko. — Okrajno sođišče v Celju zaaledu-je sluškinjo Marijo Zajc, rojeno v Sretini, občina St Rupert V »redo z\e^er je bilo Josipu EUikanu iir pred gofitilne Jer&in na Rudniku ukradeno kolo znamke »Adjer«, vredno 30(»0 Din. Če zaide sladoledar v tu] rajon LJablUna, 5. julija. Hude kriie ia težave so imeli na&i sla-doledarji, predno se jim je posrećilo prepričati pristojno oblast in mestne očete, da so oni poleti v Ljubljani neobhodno potrebni in da ne kaie pregnati vozičkov, okrog katerih se tako rada suce zlasti sladkosnedna mladina. Oblast je končno uvidela, da morajo tuđi sladoledarji živeti in zopet je dovoiila prodajo sladoleda, toda samo pod gotovinu pogoji. Prepovedala je križarenje po mestu, vsako kričanje — včasih so namreČ sladoledarji tulili kakor svoječasno »jesiharji« — in zbiranje ter koncentriranje vozičkov in bark na enem samem kraju. Saj je včasih pred enim kinematografom postavalo kar po 5 do 8 sladoledarjev. Letos je dobtl vsak sUdoledar svoj rajon in gorje mu, kdor sili konkureci v zelje. Vname se boj, da je joj. Tak besedni dvoboj so poslušali snoči ljudje v Zvezdi. Na Kongresnem trgu je namreč stal s svojo barko mlad sladoledar in ponujal svojo robo. Kupčija je bila dobra in morda bi prodal vso zalogo, toda fant je očividno krtil pravila o rajonih, kajti pred Matico stoječi *ta-rej$i sladoledar, ki Je ie delj Časa opazoval prešerno konkurenco v svojem zelniku, Je nenadoma pustil svojo barko pred Matico in planil na Kongresni trg. »Kaj iščeš, zgaga salamen&ka, poberi se. lump! Zgini, če ne ti razbijem Skatlo in bu-tico»« ga je nahrulili. Ker se on ni doiti zmenil, je nadaljeval: Verschwind Gauner, sonst hau ich dir eine obi! Konkurent se je nekaj časa oboUvljal, češ, da mora tuđi od prodajati, če hoće kaj zaslužiti, končno se je pa uđal. pograbil ie svojo barko in odjadral med sploimm srne-hom gledalcev proti poitL Stari sladoledar je s> nekaj časa žtical za njim, potem pa se je počasi okreml krepko pljunil in zagodr-njal: »Schon reigen!« Vrnil se je k svoji barki in sedd na lavorike zmage, — Bol za obstanek je pač težak. ATtotnoMIrstfca, — MHoslivi, kaj imate v tovCe^u? varala carinik. — To i© za prvo porooč v nesreći. Ko je carinik kovčeg odpri, je naiel v njem toaletno zrcaJc, puder in lič.lo za usrtnice. Stev 150 »SEOVENSKT NAROD«, dne 5. julija 1929. Strm 3 Dnevne vesti. — Kraljeva zahvala naši unlverzL Tuđi naša unierza je brzojavno čestitala Nj. Vel. kralju in kraljici k rojstvu tretjega kraljevića. Rektorat univerze je prejel z Bleda naslednjo zahvalo: Kraljica i ja blasodari-mo na upućenoj čestitci i lepim željama. — Aleksander. _ Z naše uoiTerie. Rektorat univerzi* kralja Aleksandra 1. razpisuje m rudaraki institut mesto asistenta 3 pravicami nrad-nika 1. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. _ >ot kaienski »ago^ormk. \išje de-ielno eodi5če v Ljubljani je sprejelo notar-skega kandidata dr. Maksa Dobaja na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovor-nikov »vojega okoliša. — Preselite? odvetniške pisarne. Odvet-nik v Beogradu dr. Janže Novak se je pre-•eliJ 23. junija s svojo pisarno v Ljubljano. Z istim dneru je bil tuđi vpisan v imenik odvetniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani. — Naval letoviščarjev na Hrvatsko Primorje. Zadnje dni so letoviščarji tako navalili na vsa kopališča Hrvatskega Primorja, da je težko dobiti sobo. Eni odhajajo, drugi pa komaj čakajo, da se sobe izprazni-jo. V vseh kopališčih so za julij in avgust oddane skoro vse sobe. — Novi zakoni. V notranjem in pravo-todnem ministrstvu sta pripravljena zakona o ustrojstvu notranjega ministsrtva in o sodnikih. Izdelan je tuđi vojni zakon. Vsi trije zakoni bodo te dni podpisani in objavljeni. — Statistika naših izseljencev v zadnjih osmih letih. Po uradnih statističnih podatkih se je izselilo od 1. 1921 do 1928 iz Hrvatske in Slavonije 49.290 izseljencev, iz Dalmacije 19.638, iz Vojvodine 31.963, iz Slovenije 15.037, iz Bosne 4588, iz Crne gore 1600, iz Srbije in Makedonije 7591. Absolut-no je šio najveČ izseljencev iz Hrvatske in Slavonije, relativno pa največ iz Dalmacije. Relativno najmani izseljencev je Šio iz Srbije in Makedonije. — Razld društva. Čitalnica v Konjicah je sklenila na občnem zboru z dne 16. maja t. 1. razdružitev. Vsa njena imovina je bila izročena posojilnici v Konjicah. — Za mrtve proglašeni. Deželno sodi-šče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve kočar na Mlinem Anton Piber, knjigoveški vajenec v Ljubljani Leo-pold ćokart. posestnik v Vrhr>oliu Anton Sušnik, posestnik v Zaprevalah Franc Ra-movž, posestnik v Križah Franc Vodnjov, posestnikov sin v Sneberjih Josip Jerman, njegov brat Alojzij, strojnik v Ljubljani Jo-že Mervar in posestnik v Sunem dolu Ja-nez Pibernik. Vsi pogrešanci. ražen Antona Pibra so odšli začetkom vojne na bojišče in se njso vrnili. Piber se je pa ponesrečil 28. septembra 1925 na Selski planini nad Babiim zobom ali pa je posta! Žrtev zločina. — Trodnevni drevesni^rski tečaj ta delovodje dreresnic podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska družba bo priredila v Času od 1. do 4. avgusta t. I. trodnevni tečaj v družbeni drevesnici na Po-ljanah, ki bo v zvezi e teoretičnim in praktičnim poukom v drevecničarstvu s posebnim oiirom na okulacijo. Teoretični pouk bo dnevno od sedmih do devetih zjutraj, ostali Čas ee bo pa izrabil 6 praktičnimi va-jami. Na tečaj se sprejme le doloeeno šte-vilo, kvečjem« 10 ^ideležencev, katerim se preskrbi prenočišče in veakemu tečajniku bi se naklonilo dnevno po 15 Din. Za pri-mer večje priglasitve, se tečaj ponovi te-den pozneje. Tečajniki «e morajo zavezati, da se bodo pouka redno udeleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podeli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema le" do 25. julija t. U ki jih je nasloviti na Km«* tij$ko družbo t Ljubljani. — NalezljiT© bolezni t mariborski oblasti. Od 15. do 21. junija je bilo v mariborski oblasti 39 slučajev vnetja priušesne slinavke, 15 tifuznih bolezni, 64 škrlatiake, 7 ošpic, 9 davice, 8 Šena, 6 vraničnega prisa-da, 2 krčevite odrevenelosti ter po 1 očes-ne kapa viče novorojenŽkov, ncric in duMji-vega kašlja. — Živafcke kužne boleini ▼ ljubljanski in mariborski oblasti. Od 17. do 23. junija >e bilo v ljubljanski oblasti 23 slučajev svinjske kuge, 31 svinjske rdečiee, 4 garij in 1 čebelne kuge; v mariborski oblasti je !>ilo 24. junija 12 eluČajev vraničnega pri- ada, 36 svinjske kuge, 2S svinjske rdeČi-•, 3 etekline, 3 mehurČastega izpuščaja in čebeln« gnilobe. — Promet potniških vl&kov na progi ubijana gl. kol. - Zagreb gl. kol. Od 8. ■iija do vštetega 15. septembra vozi ob eo-«)tah na progi Zagreb gl. kol. - Ljubljana 1. kol. potniski vlak Št 628/612 z odho-.'om iz Zagreba gl. kol. ob 22.35 ter priho-lom v Ljubljano gl. kol. ob 4.05. V nasprot-ni smeri vozi ob nedeljah potniski vlak st. 629 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 21.20 ter prihodom v Zagreb gl. kol. ob 1. N'atančnejši vozni redi teh vlakov so razvidni na poetajah. — Izplačllo pokolnin za Julij. Nekateri l>okoienci še nišo prejeli pokojnine za nesec julij. to pa radi tega, ker finančna •irekcija y Ljubljani ni preiela od finanč-eja TTiinistrstva pravočasno zadostne de-Tarne zaloge. Finančna direkcija pričakuje lodatno dotacijo vsak čas, nakar bodo če-.ovne nakaznice, ki leže pripravljene pri -cdružnici poštne nranilnice v Ljubljani, akoj razposlane. — XI. kongres poštno-brzojavnih usJuž-encev. 13. in 14. t. m. se bo vršil v Ljub-ani XI. kongres Zveze poštno-brzojavnih uslužbencev kraljevine SHS, ki šteje nad 8olni-co, moia je pa aretirala policija. — Zasliševmnje bandita ii Novega Vrbasa. Kakor emo že poročali, je bil te dni v Novem Vrbasu izvršen drzen roparski aa-pad, ki se je pa izjalovil. Ruski begunec Vladimir Malacko je med vožnjo v avtomo-bilu streljal na loferja Jakoba Boora in ga težko ranil, a na begu je bil od šoferja uetreljen v hrbet. Bandita in njegovo žrtev so prepeljali v bolnico. Stanje obeh Jahta sedmerih fre-hovc, film* kjer nastopa v glavni vlogi priljubljena Brigita Helm, igralka, katere ve-lefilm »Divne laži Nine Petrovne« je zma-gal pri natečaju kot najboljši. Ker je ?a današnjo predstavo že zelo mnogo povpra-sevanja, naj si vsakdo vstopnico nabavi te v predprodaji. —lj Mnogokratnik za mesec maj. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičn:" ie določila po § 5. naredbe pokraJinskega na-niestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922. »Uradir list« z dne 31. oktobra 1922, št 365-113 za mesec maj 1929 mnogokratnik 9.13 za vrednosti in zneske izražene v dinarski vrednosti. —lj Poprava železnišktga mosta preko Martinove eeste. Direkcija državnih žf-lez-nic v Ljubljani začne dne 7. julija t. 1. g popravilom železniskega mosta preko Kette-Murnove ceste. VTsIed tega bo dne 7. in 9. t. m. prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt od 6. do 1*2. ure. Ker so potrebne na obeh etraneh ce;tisča lesene podpore, se zoži širina podvoza na 6.5 ni, dokler bodo trajala popravila. Opozarjamo voznike na previdnost pri pasiranju pod voza. —lj Psihografolog Winterrv ostane na željo interesentov še danes, v petek, in jutri v soboto v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu 2Slonr. Analizira rokopise ter s frapantno toČnostjo ucjiba preteklo>* ter napoveduje bodočnost Dela znanstveno po sistemu prol E. Kret^chmprja. Psihoijra-folo« Winterry je imel pr.iv lepe uspehe v nekaterih kriminalnih zadevah, tako posebne še v raziskavanju zločinov zastrup-ljevalke babe Anujke, ki je te dni sedela na obtožni klopi. V Ljubljani je dosloj s svojo analizo presenetil še vsakogar, ki se je zglasil pri njem. Kdor torej želi točnih in zanesljivib podatkov o svoji bodočnosti in značaju, naj ga še daneg ali jutri obišče v hotelu vSlonr. lj Narodna fitalnica ▼ Sp. Siiki vabi bivše član« pevre, kakor tuđi vse ostale, ki se zanimajo za petje na sestanek v prosto-rih čitalnice v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20. uri v svrho obnovitve pevske^a zbora. 408/n —lj Driarni namešfenri, v eoboto vsi na vrtno zabavo naže Zveze v hotel Tivolil Vabljeni so vsi prijatelji sloven#kega dri uradništva. 4O7'n —lj Pojasnilo. Včeraj smo poročali o nesreči na Rožniku, kjer se ie ubil 9!etni Viljem Brunner iz Novega Sada. Deček ni bi] v družbi strica Mo'ka in njegove žene, kakor je bilo navedeno v poročilu. marveč v družbi Molka in njegovega očeta. Tuđi ni res, da je odšel Molk v gostilno na ko-zarec vina. marveč se je samo za hip od-stranil —li Tovarlsl! V soboto vsi na vrtno zabavo v hotel Tivoli v prid Uradniškemu domu! — Društvo upokojenih javnih name-ščencev za Sloveniio v Ljubljani. —lj Gospodična, ki je kupovala v petek 5 julija ab pol 10. uri modro-plavo čepico. se naproša, da vrne zavitek, ki ga je po-motoma vzela v trgovino Kette, Aleksandrova ulica 3. —lj Vpisovanje na drž. trgovskl akademiji v Ljubljani se vrši začetkom Šolskega leta 2. in 3. septembra. Sp'eiemni pogoji za prvi letnik so razvidni iz razglasa na uradni deski v šolskem posIodju srednje 'ehnične sole II. nadstropie. lj— MoSkf bi Ženski dežnik sta se nasla. Dobita se v mestnem tržnim uradu ob 11. dopoldne. —lj I if ubijen i doknm«Hti. Mizarski d«-lavec v državni protezni delavnici v Ljubljani g. Avgust Habič je i2gubi! danet ▼ magifitratnem po«lopju več važnih doku mentov. Poštenega najditelja prosi, naj mu jih posije v protezao delavnico. Jk&taU \finfkusm? To je poltrdi ovratnik prav posebne vrste* katere prednosti Vam bo Vaš dobavljač perila rad razloHL h Celja -c li coljtke Sokolske ina*. V nedeljo 7 julija zjutraj ob 8. uri se vrSi v tHovad-nici celjskega Sokola v mestni osnovni aoli seja župnega prednjačkega zbora Dnevni red obsega med drugim ?!?»»»•' (»rednjački /la solneu in ob morju. varujeja neino kaio člida kreme FIIDjV Pred »olnčanjem, kopan jem in tpanjem-BUda Cremede chaquc heure! Po kopelji io vsak Čas podnevi Elida Crcmc ie chacjuc heure. ELIDA izpit, župni zlet in župne tekme. Vsa v žu pi včlanjena društva se vabijo, da odpošljejo k tej važni seji zanesljivo svoje načelnike in načelnice, oziroma njihove namestnike in namestnice. —c V okras Celja. Olepševalno in tuj-eko-prometno društvo v Celju bo tuđi letos nagradilo one hišne po^estDike, oziroma na jemnike, katerih stanovanjska okna oziroma balkoni bodo najlepše okrašeni s cveto-čimi rastlinami. V ta namen je dolocenih 6 prvih in 6 drugih nagrad, obstoječih iz raznih dekorativnih rastlin (palm ild). Ocenje-valno komisijo bodo tvorili p°leS olanov društva tuđi zastopniki raestne občine, hiH-nih posestnikov in hišnih najemnikov. Komisija bo oeenjevala okna in balkone v prvi polovici avgusta. —c DeinikoTa zgodba. Soprogi slaŠČičar-narja Fridi Rebeusrheggovi na Glavnem trgu je izginil pred dnevi iz slaSčičarne dei-nik, vreden 300 Din Predvčerajšnjim pa je opazila lastnica svoj dežnik pri natakarici Ani D., ki je povedala, da je dežnik kupila od krošnjarja Martina K. za 120 Din. Ko to vprašali Martina, kje da je dobil ukradeni dežnik, je izjavil, da ga je kupil pred »Inevi na celjskem kolodvoru od neznanega starej-šega moškega, ki ga je ponujal v nakup tslz-nijn potnicam, češ da ga je kupil nedavno za svojo ženo, ki pa se je medtem speČala z nekim drugim moškim, zato pa ji je dežnik odvzel in ga hoče prodati. Martin je dal ra dežnik 8 kovačev in je napravil z Ano D. dober >kšefts, katerega mu je pa pokvarila policija, ki je deinik zaplenila in vrnila lastnici, Martin pa je moral vrniti Ani D. 120 Din. Zdaj išČe Martin s policijo vTed pretkanega tatu. __e Danes in jutri sani« še morete kupiti srečke I. razreda 18. kola državne razredne loterije, ker se vrši žrebanje že v ponedeljek 8. t. m. Srećke se dobe v podružnici >Jutra< v Celju, Kocenova ulica 2. Mesto brez ulic Razrvoj ameriikih, pa tuđi evropskih ve-lemest je napredovah že tako, da dosedanii naČ:*n zidanja poslopij ne odgovarja več zahtevam velemestne-ea vrvenja in da ovira zlasti promet. Zato postaja problem bodočega vek-mesta vedno bolj perec in n; daleč čas, ko bo treba graditi velemesta po novem sistemu. Načrtov ie mnogo in ne-kateri se zde naravnost fantastični, toda kar je zdaj utopija, se lahko v do-zlednem času uresniči. Dosedanlemu tipu amer'skih vele-mest se najbolj približujc franeoski arhitekt Le Cortmsier s svojim nacrtom mesta nebotičnitkov. Hrš^e velemesta po njegoveni nacrtu bi bile visoke do 220 metrov in bi mele 60 nadstropij. V vsaki hiši bi lahko stanovalo 40.000 ljudi tako, da bi bila hiia mesto zase. Hiše bi stale v dolgih ulicah, ođdabene kakih 300 m druga od druge. Med h -sami bi bili nasadi. Corfrusier se peča tuđi z nacrtom mesta na stebrih. Hiše in ulice bi bile zgrajene na stebr h, visokih kakih 5 metrov. Pod ulicami bi bile z^rajene ceste za modema prometna sredstva, pod mjimi pa predori za podzemno železnico. Kavarn-e, re-stavracije in trgovine bi bile na stre-hafi. PovsefTt nov ti«p veJemesta je za-sno-val hamburSki artiitekt SohieHoh. To bo mesto brez ulic. Hiše bodo imele sicer samo po 20 nadstropij, vendar pa bodo tako velike, da bo predstav- ljala vsaka mesto zase. Poslo^ja bodo zvezana z visečimi cestami n sicer tako, da se ne bodo križate. Nekatere bodo iz-peljane sfcozi poslopja, druge pi nad nji-mi. Poslopja bodo zigrajena tako, da bodo usthižbenci raznih podktij stanovali pod isto streho, kjer so zaposlen;. S tem jim bo prifirameno mnogo časa. Prostor, ki ga zavzemajo v velemestith zdaj ulice in ceste, bi se porabil za paHke jn nove nasade. Se-veda bodo opremljena vsa posloipja z d«vis:ali za osebni in tovorni pro«met. Stanovanja bodo hijdkn;čna, ker bo imelo vsako razgled na velik park, dol« 792 in širok 452 m. — Skoda, da naše poko-lenje mesta brez ulic ne bo doživelo. OTROŠKt MOGAVtCt K U C NajboPe, MftraiDCfM, uto 13 oafc«ne#eJ Sibirski meteor iščejo Pred leti je padcl v Sibiriji ogromen metor, za katerega so se začcii zani* mati ruski učenjaki. Prof. Kulik je bil že lani na kraju, kjer je meteor padcl, toda njegova ekspedicija ni dosegla zaželjenega uspeha. Profesor je ostal v tajgi dolgo sam in najbrž bi bil izgubljen, da mu nišo poslali v zadnjem hipu na pomoč ekspedicije, ki ga je resila in privedla v Moskvo. Prezimovati bi ne mogel, ker je imel premalo hrane. Nje* gova ekspedicija je znova opozonla učenjake na meteor in ruska Akademi* ja znanosti je sklenila letos ekspedicijo v tunguske pustinje obnoviti. Prof. Ku» liku je dala na razpolago več tehničnih pomočnikov in delavcev. Letošnja ekspedicija je dosegla kiaj, kjer je padel meteor, v zgodnji pomladi na sanch in smuČih. Vsa tajga daleč naokrog je uničena, drevje stžga* no ali polomljeno Ekspedicija ima i seboj strokovnjaka s tomske univerze, ki bo ugotovil, ali so lijaki, ki jih je v okolici, kjer je meteor padcl, mnogo, naravne jame ali pa so jih napravili kosi meteorja. -— To je še posebno važno, ker se bo dalo ugotoviti, v kateri smeri je meteor priletel na zemljo in od katerega nebesnega telesa uvira. Ne« davni kongres astronomov v Lcvdenu je izrazit željo, da bi učenjaki ta v zgo« dovini edinstveni padec ogromnoga me« teorja temeljito proučili. Tretja KulU kova ekspedicija bo morda ta cilj do« segla. Kraj, kjer je meteor padet, je že našla in zato je pričakovati, da najd« tuđi meteor, ki je zarit filoboko v zem» Ijo. V loti. — Zak a) se Storidie Čei rimo pre» selijo na fu4? — Ker boče-io Uuđ& tuđi na juta imeti otroke. Stran 4 »SCOVENSKI NAROD*, dn- ?. ju! ja 19?0. M*v lr0 August Jttancke: 75 SVa valovih strasti Jicman — Ali ste toliko pri močeh, da bi mogli napisati nekaj vrste, ki bi jih vam narckoval? — Kamu? — No ... morrsieuni Poillyju. Kakor veste, je i me I on glavno besedo na tem tiesrecncm rcfonnncm banketu. — Boditc taka prijazni in primesite mi nisahv pribor. Poskusvm napisati to- Vojvoda je prinese] k postelji polo papirja, pomočil je pero v crnilo in-ga poda! bankirju. — Pripravljen sem, — je -dejal ban-kr, — samo ne prcdolgo, dragi vojvoda. Vojvoda je narekoval: Drajri prijatelj! Zadnje mesece mi postaja večerat slabo in kri mi pritiska na mož-sane. K-er so mi zdravniki svetova-li, naj se nekaj časa lečim, vas uljudno prosim, da spo ročite to vodstvu naineravanesa reformnega banketa za primer, da bi se ga zaradi frolez-ni ne mogel udeležti. V Parizu. 19. februarja 1848. Vaš ti dan i *. ♦ » A. Geronrriere.« Ko je banikir natpisa! to1 pismo, se Je začel na ves glas sme.iati. — Slabo mi postaja in kri mi pritisaka na -možgane, — je ponavljal smeje. — Da b; le vsi imeli tako zdrave mož-gane. kakor jih imam jaz. — Ncd'vorraio, — je pritrdil vojvoda, — toda prepričan sem. da sami uvidite, da č^ovek ne sine šteditt z baMvami, Če hoče naslikati dobro sl:*ko. — Toda nap sala sva 19. februarja, a -danes je že 20., — je pripomnil banki r. — To je potrebno, da bodo mislili, da je bilo pisnro na.p'sano včeraj. karti sicer bi se zdelo sumi; ivo, da datira od zadnjega nrnistrskeea sveta. Sam ga izročim m-oirsieuru Po:llyju in mu po-vem. da ste mi 2a dali včeraj, pa sem pozabil izročiti mu ga. — Dobro! — je pritrdil banikir. Za-pcčat'l je pismo, napisal naslov in ga izročil voivodi. — Doktor Levisiere! — je zaklical Takaj na pragu. Mož srednjih let. pegastega obraza in steklenih oči je vstopll v spalnico. — Pozdravljeni, moirsleur! — je zn-k! cal bankir in izteffrni roiko v pozdrav. Zdravnik se je poklonil vojvodi in stop i 1 k bolničku. — Vid krt, da se počutite dobro. — Da. s*pal sem in bolečine v trc-buhu so po jenjale. — Kak-o pa srce? Saj dovolite, da vam potipljem žilo? — Pros:m. — je odgovoril ban'kir in iztegnil roko. — Imenitno... a drugih bolečin niste čutili? — Ne. kot rečeno, se počutirn inno-gn bolie. — Dobro, prinašam vajn nov pra-šok, ki ga morate vzeti, — je dejal zdravnik*in se ozrl skrivaj ti a vojvodo. Vojvoda j-e vsta(l, stopil je k oknu in se zagleda] na dvoršče. Zdravnik je nal;l \;-de v .kozarec, iz žepa je vzel prašek in ga stresel v vo'do. — Prosim, monsieur, dvigjiute se malo, da vam vlijem lekarstvo v usta, — mu je prigovarjal zdravnik. — Ali iv-ma neprijetnega okusa? — je v.prašal bankir, ko se je z zdravni-ko-vo pomočjo naslonil na komolec. Ko je zdravnik nastavil baiVkir.iu kozarec na usta, se je vojvoda naglo obrnil od okna. Bil ie bled ko zid. — Stojte! — je zasepeta! tako glasno, da ga je zdravniik sliSal. Zdravnik. ki je držal z eno roko kozarec. z drugo pa bankirjevo glavo, se je ozrl na vojvodo in oči so se mu zaiskrile kakor razdraženemu gadu. Po krackem notranjem boju je vojvoda pr'kimal in se znova obrnil k ciknu. Tako je stal. dokler ni zaslišal za ^eboi ko rakov. — Takoj je trdno zasipal. — se je začu] glas za njim. — Ah tako, — je zamrmral vojvoda, ne da bi se ozrl. — Lakaju naročim. -da boinika ne srne bud:ti. — je nadaljeval glas. — Da, naročite mu. — je zasepeta! vojvoda z drhtečim glasom. Potem je vojvoda slišal. kako so se vrata spalnice o-dtprla in zopet zaprla. Ko se je s!ednjx obrnil od okna, je videl /avese okro-g postelje zacrmiene. na nočni omarici Pa prazen kozarec. Zdravnika ni bHn n:kier. . ,. XXIX. Bulvarii. Ta čas. ko se je mudil vojvoda de Beaudreil pri bolnem barnkirju Oeron-ncrn. se je izprehajala vojvodinjina koTnomica. lepa Colletta. po južnem hodniku bufvaria de Ia Madeleine. Znpeljivejra debardeurskega kostu-ma, ki je vzbujal na maškaradi splos-no pozornost, ni imela več na sebi. Toda Collettino toaleto, dostojno voj-vodmjine komornice. — krasna svilena obleka. klobucek z najlep-šimi rožarni vseh barv in dragocen šal. ogrnjen v nbliki kratkega -Mnščn čez vitko postavo — so občudovali mnogi kavalirji. Colletta je dobro vedela, da se go-spodic radi ozirajo za njo. toda njen: pogledi so bio đ i li kljub temu po bul-variu de la Madeleine, iskali so nekoga in ko so ga nas-li. so se oči iskrile tem boli. čfrn bl;/e je b:1. Mla'denič. ki jra ie s>poznala žc od dalec, se je na v*o moč žiirM. jMladenič ni bil nihče drugi, nego n;en kavalir 7 mas-karade. Armandov hratranec Fel'x Lanuhert. Monsieur l.ambert, oče, je bil kro-iač in si cer velk krojač, vsaj za Lyon. \z tega sledi, dn ie bil njego-v sin. ki ga ie poslal v Pariz, da bi deial čast njegovemu imenu in pokliču, zelo elegantno oblecen. Nič pohuišljivega ni b:lo, da je pri-icla lc»pa Colletta svojega kavalirja nrd rrVo. sai ie bil zelo čeden fant. Njegove velike, modre oči, spominja-joče na mater, ki ie bila doma s seve-ra. so na mah očarale čmooko Fran-cozinjo. — Točni ste. dragi Felix, — ga je po'hval la Colletta. —* Ura še ni ena. — Ah. prišel bi bil mnogo prei, — je odgovori] Fel:x in ji nežno stisnil ro»ko, — toda bratranca ni b;io doma. Moral sem ga čakati. — In ie prišel d-omov? - ^ — Da. — Ne da bi se mu bio ka i pript-tilo? — Zdrav i« kakor jaz in tuđi vesel je bil takoj. kakor sem jaz, kajfi pove-dal sem mu ... — Ah. torei ste mu povedali! Jaz sem se pa že bala. da boste na to po-zabili. — Jaz da bi fozabil na vašo prošnjo? — Kako ste mu pa povedali? — Razume se, da tako, kak^r ^re želeli. Armand Cambon naj priđe danes o pol dveh v veliko galerijo v Lu-xenKbourgu. — Tn pravite, da je bil te vesti vesel? — Objemal me je in poljubljal kakor blažen. Kakšna sreča ga pa caka \- Luxembourgu? — Ta ni moja tajna ... Vam bo menda zadostovalo. da ca v Luxem-bourgu ne pričakujem jaz. — To mi popolno-ma zadostuje. Srečen sem. mila Colletta, kajti Ar-nia>nd bi mi bil zelo nevaren tekmec. — Zdai si pa morava privosčiti kaj s'adlih drugega Clo\e-ka brez posredovanja svojih ćutov. Ali Iju definicijo telekineze, ki je gibanje b'L-z dotika. Kako je niosočc to dvoje !očiti.J Za razlago tako enostav-nega pojava, kakor je čitanje misli, ni potrebna nobena \is.oka metafizični teorija. Misli čita vsak človek, ki sku->a uganiti med telefonskim pogovorom iz zvokov govoreceia, iz ;zga\arja\e in naglasanja poedinih besed tren-utno razpoloženje dotičneg^. Telepatija v v ^eh svojih (blikah nini3 nič skupnega z zamaknjenjem medija, ker se godi v bedečem stanju. Čitanje misli \t vsak-danie delo pedagoga, ki proučuje značaj novega nCe T:a, sodmka, ki skuši prodreti zločincu v dno du>e in uganiti zadnje motive niegovcga dejanja, trgovca, ki đela nacrte in dispozicije i. t. d. Ni treba, da bi vttleli preroka v čio-\eku, ki rx)^na do na manjših podrobnosti žvilienic in nclunje s\ojih bližnjih. Ni potreben naddoveški metag-rioan, ki zna čitati v univerzalni sve-tovni zavesti transcedentni nacrt vsa-kega izmed nas. Mehanizeni đusevne-ga življenja, ki ga pa lahko s pomolio čuste\- m afektov organiziramo in dezorganiziramo, ne obstoja iz abstrakt-nih. fiktivnih procesov fiziologije in čustvene psiholgiic, marveC iz živega toka spojenih tenđenc in čino\ našega intelekta. Clovek nima samo intelektu-alnega spomina, marveč tuđi spomin čutov in volje. Nas jaz ni samo gleda-lišče, kjer se izprehajajo naši dojmi, marveč živa organična enota in izgu-ba te enote ne more biti vedno in eJino v izgubi kofitinuitete naših prostornin-skih dojmov, marveč v prvi vrsti \ 1/-gubi kontinuitete naših časovnih doj-mo\'. Čas, ta najmodernejša kategorija, kateri je prisodil RenouMer tako velik pomen v zgodovini in katero je Kant v veliki meri ignoriral, to je delo afektivne stran-i naše osebnosti. Racijo-nalist bo vedno trdil, da so potrebne za realizacijo kakega dela odgovarja-joče postopne časovne faze, ki .i ih je našel v svoji pozneiši analizi, romantik in emocijonalist si bosta pa vedno prizadevala te postopne faze svojega dojemanja preskakovati in da-jati svojim težnja-m anticipirano eksi-stenco. Razlika med tema dvema tipo-ma se kaže tuđi pri razhki v razumc-vanju in dojemanju parapsiholoških pojavov, pri katerih mora člo\ek razlikovati nepobitno ugotovljena dejst\a od sleparii raznih šarlatanov, ki sku-šajo živeti na račun prenapetih živ cev povojnega človeka. Proi!izilsbe$fl osento za prodajo premoga išče premogovnik nBELO- KRAJINAtt v Crnomlju Samo resni, solventni refiektanti naj se javijo. &U ie imate »&1hum sicvensOih ki prinaša 267 portrotov, naših velemaž v bakrotisku. —- Zasto^an! so leposlovnl, znanstvenfki, narodni budftem. urednld In pubHcHšd od najstare^'h časov do dafies. Umetniiko vezana knjiga veHa s po*tnhio %red 170 F>n. hro«s. 140 D«n. Naroča se v Gtifijarni TSimGovne SflJrujc v £f ubijani, 9r««e^ttcr€i S4 PROMETni iAUOD IA PftEMOd U.L, LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo: l^lfEnUU kuriavo r mdustniske svrhe KOVAŠKI PREMOG —, K^HvS 'ivarniškt. plavžarski m plinski. BRIKETE ^rometn; zavod za oremos d. o ' VtlbMaiV Miklošičeva cesta štev I Vi St. 492 - pers. Razpis službe. V smislu sklepa občinskc uprave ljubljanske z dne 26. ju-nija 1929 razpisuje predsedstvo mestnega magistrata v Ljubljani službeno mesto finančno-političnega referenta, ki bo ob-enem izvrše val računsko kontrolo mestne uprave. Delokrog finančno-političnega referenta se predpiše s posebnim pravilnikom. Pogoj za to službo sta dovršeni juridični studij in več-letna finančna praksa. Mesto je pogodbeno in se medsebojno določijo službeni pogoji. Prošnje naj se vlagajo z dokazili o neoporečnosti, zdravju in jugoslovenskem državljanstvu pri predsedstvu mestnega magistrata do 1. avgusta 1929. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. julija 1929. Župan: Dr. Dinko Puc, 1. r. iiakuiafurni papir U9 d Oin 4* prodala u^r-^.n *'S9ot» N^r^sds" Rok ne bo podaljšan! Samo Še tri dni je časa za nakup naših sreck drž. razr. loterije. 8. t. m. se bo vrSio že prvo žrebanje. — Naložite malenkosten ^^mm znesek v ta srečonosen državni papir. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, St. Petra cesta 19. Naše srećke se dobijo tuđi v oidasnem oddelku »Jutra« v Pre-šernovi ulici, v eks«r>ozituri »Jutra« na Celovški cesti ter v po-_____________družnicah iJutra« v Cetiu in v Mariboru. Inseriraite v „Slov. Narodu"! Vsaka beseda 5O p«r. Plača me lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol — Na vpraianja bre* znamkm ns i ndeovaHattuL - NajmanJH o&am Di» 5^—* «^^ Absolvent dveh kmet. Sol, z daljio pa-aks« v Jesni manHMil-aciji \n vinskih ksl-e-teh išče slui»bo pri lesni trjovin! ali kot s.kl«adiš5n:k evn. t dvo a!i trimesečno r>rakso ali tuđi za dalje časa. Plača po.&transAta stvar. Grem tuđi k vinski trffova-nj ra isto dobo. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten in marljiv«/14^^- Enodružinska vila na Bledu 3 sobe. predsoba. kuhinja, verati-da in krasen vrt. vodovod Ln elektrika v hiši. se zamemja z enako v Ljubljani evn. se tuđi proda. Pojasnila daje ga. Jerica Ažman, Bled I. Kreko/a cesta St S8. 1421 Zimnice po 35 Din predenjem. Vsa drnja taperaiška oral>lla}o Lamela kapule u ozdravljenje spolnih t>o!«riri (triper, belo kapanje). V vsakj lekarni »aSČica Dio 25 — 5 poito posU« lekima B!um. Subo-ticm- 29-L Specijalna delavnica za prevljaaje električnih »otorjev in popraftrliaflje vseh aparatov. F. PCRCINUC. eUktro^mehaaJč-no podjetK. Ljubljana. Gosjx>«vet-ska 16 (restavTacija p^ Levu). 1355 Priloinostni nakup v Votisniku pr: Cou. \'.!a, kztča v ■ -;>• Jj: -r .:u pos-Iod- fen:, »^..-.^..'.j h.s-o, veliki>m satnim rn z-elenjadJi.Lm vrtom, dali^« hmrliS'ka polja, sflvup«ne mere 14AOrt m'J. \ naj'borjiem stanju, sedaj v zzkup-i, se takoda prodam ves inventar brei odstopmine — sikupoo z iikmhom in tečenjem pijace. Elektrim p»-^on. Samo, da se v. jn n*m-škezd jezika. slo'V stenorTifeie ta stroj-ep-i^ra, korespondence 'n dru-zrih pisarnti'šikih del, llće z»letm* s'užbe. Ponudbe na upravo lt»<« p.-'d »Začetnica«/1437 Krasno stanovanje o-bstoječe st 2 sob, kuhinje, vodo-viod, elektrica ia vse prtti4hn«. se $ 1. a.vcustom odda v nuem, Lrvće-va ul. 8 pri Rožtij 6o\mi. !4Qf Kupi se hida v dobrem stanju v sredini mesta za ceno od 500.000 do 800.000 Din. Posredovalci izključeni Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „4000" urr^je: J *.p lt*p*nčit - Za »Narodno tisk«nio: Fr«n JeMfiek. — Za opt«*0 1» insert ni del lifta: Otoo Christut - V« » LjuhJianL